Političen list za slovenski narod. f* ■•M »nlaau T«li»: Z» oelo leto pit UlM^n 16 fld., la poi leta 8 iMm » let« i »Id., M en me (j(5 1 rld. 40 kr. f adalnlitnieljl •rejeman TelJi: Za oelo Uto 12 sld., za pol leta « fld., la eetrt leta I fU., 1» en meieo 1 rld. V Ljubljani na d,:n pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Posamezne itevilVs veljajo 7 kr. flaieSnlne prejema epravniitvo (adminlitraci, 0 in ekipedicija, Semeniške nllce št. 2,11., 30. Kaznanlla (inserati) le sprejemajo in velj^ tristopna petit-vrsta: 8 kr., 5e se tiska enkrat; 12 k, ae le tiska dvakrat; 15 kr., oe se tiska trikrat. Pri veumtnem tiskanji se cena primerno zmanjša Sokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Iihaja viak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v torek 21. oktobra 1890. Letnilt XVIII. Deželni zbor kranjski. (Tretja seja, due 2 1. oktobra.) Prečita in potrdi se zapisnik zadnje seje, potem naznani deželni glavar dr. Poklukar. da se poslanec Žitnik zaradi bolezni ne more vdeleževati zborovib sej, iu razdeli došle prošnje in vloge. Prestopivši na dnevni red izroči poročilo deželnega odbora o zgradbi dveh hiš za stanovanje paznikov prisilne delavnice finančnemu odseku. Poslanec V iš ni k ar potem poroča o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in polje delske šole na Grmu za leto 1889, ki se potrdi. Rednih prihodkov je bilo za šolo in gospodarstvo 14.941 gld. 53 kr.; prihodek posestev znašal je za radi izvanredno slabe letine le 1838 gld. 56 kr. Iz-vanrednih dohodkov je bilo 20 365 gld., med njimi donesek deželnega zaklada v znesku 1332 gld. 86 kr. Rednih troškov za šolo je bilo 8568 gld. 31 kr., izrednih pa 5555 gld. 35 kr., za gospodarstvo pa se je potrosilo 5125 gld. 3 kr. Inventarna vrednost šole znaša po odpisu 15% 2972 gld. 3 kr., inventar gospodarstva 2978 gld. 60 kr., denarna vrednost materijala 137 gld. 3 kr. Proti imovini koncem leta 1888 pomnožilo se je premoženje za 1470 gld. 31 kr. Sprejeta je bila razven tega tudi resolucija, katera vodstvu naroča, da naj se pri napravah drži od deželnega zbora potrjenega proračuna in da naj strogeje iztirjuje zastanke. Ravno isti poslanec poroča o računskem sklepu bolniškega zaklada za leto 1889. Prihodkov je bilo 18.978 gld. 65'/, kr., za 1788 gld. 91'/, kr. več, kakor je bilo proračunjeno. Troški so pa znašali 62.740 gld. 57 kr., mimo proračuna za 3079 gld. 8 kr. več, ker se število bolnikov čedalje bolj množi. Iz deželnega zaklada se je moralo k pokritju troškov doplačati 49.388 gld. 42 kr., to je za 670 gld. 83'/, kr. več, kakor je bilo sprejeto v proračun. Vrednost imovine znaša v glavnicah 52.735 gld., v lastninah pa 116.675 gld. 16'/, kr., ter se je mimo leta 1888 zmanjšala za 5300 gld. 79 kr., ker se je vrednost inventarja zaradi odpadka nekaterih rečij znižala in ker se je iz deželnega zaklada prejeto posojilo postavilo med pasivne zastanke. Zbor potrdi ta računski sklep, ravno tako računski sklep porodniškega zaklada za leto 1889, ki je imel dohodkov 801 gld. 50 kr., troškov pa 5018 gld. 63 kr., mimo proračuna za 169 gld. 68 kr. manj; primanjkovalo je torej 4217 gld. 50 kr., katere je bilo doplačati iz deželnega zaklada. Potrdi se nadalje računski sklep najdeniškega zaklada za leto 1889. Skupna potrebščina je znašala 3398 gld. 38 kr., dohodkov pa je bilo 341 gld. 35 kr., primanjkovalo je torej 3057 gld. 3 kr., ki jih je bilo dodati iz deželnega zaklada. Potrebščina je bila mimo proračuna manjša za 810 gld. 36 kr., deloma zaradi tega, ker ni bilo toliko najdencev iz dunajskega najdeniškega zavoda v oskrbo vsprejetih, kakor je bilo proračunjeno, deloma pa tudi zaradi tega, ker so bili oskrbni troški za domače najdence vsled smrti nekaterih najdencev in tudi za one, ki se nahajajo v dunajskem najde-niškem zavoda veliko manjši od proračunjenih. Naslednja točka dnevnega reda je bil računski sklep blazniškega zaklada za 1. 1889., za katerega ae je potrebovalo 58.647 gld. 11'/, kr., za nove stavbe pa 39177 gld. 45 kr. Lastnih prihodkov je bilo 13.474 gld. 73'/, kr. ter je moral deželni zaklad pokriti primanjkljej v znesku 45.736 gld. 57'/, kr., za nove stavbe pa izplačati 35.275 gld. ^ Imovine ima ta zaklad v glavnicah 1588 gld. 15 kr., ; v lastninah 285.500 gld. 65 kr., v inventarju pa ' 25.268 gld. 12 kr. ! Ko je bil potrjen ta računski sklep, poroča j poslanec Luckmann o računskem sklepu deželne ; prisilne delavnice za I. 1889., ki je imela rednih in izrednih dohodkov 109.073 gld. 4'/, kr., vseh troškov, rednih in izrednih, pa 96.731 gld. 99 kr. j Preostajalo je torej 12.451 gld. 44'/, kr. in sicer , zaradi tega, ker so se pričetkom I. 1889. ostali j aktivni zastanki večinoma vplačali, pasivni pa pruti j prejšnjemu letu zdatno zmanjšali. Dohodki so se , mimo prejšnjega leta pomnožili za 3887 gl. 4'/, kr., troški pa za 5727 gld. 78'/, kr. Premoženja je bilo j v glavnicah 2050 gld., v posestvih 130.473 gld. 64 kr., v tovarniškem in režijnem inventaru 8736 gl. 50 kr. Deželni zbor potrdi ta računski sklep, kakor tudi proračun istega zaklada za I. 1891. Vsa potrebščina znaša 88.271 gld., zaklada pa 88.686 gl., torej se kaže presežka 415 gld. Zatem poroča poslanec Suklje o računskem sklepu deželnega zaklada za I. 1889. Ta računski sklep kaže, da je bilo gospodarjenje z deželnim zakladom ugodno v letu 1889., ker je bilo ako primerja skupno pokritje rednih prihodkov 767.560 gl. 40 kr. s skupno potrebščino rednih troškov 536.694 gld. 5 kr., presežka prihodkov v znesku 230.866 gld. 35 kr., za kolikor blizu se je v tem letu tudi čista imovina deželnega zaklada zvekšala. Veči prihodki izvirajo poglavitno iz večih priklad, in sicer deloma zato, ker se je pobirala samostojna deželna naklada na žgane opojne tekočine v lastni režiji, deloma pa zato, ker so se poleg direktnih davkov in svot davčnih zakupov primerno tudi deželne priklade izdatno zvekšale. Več prihodkov je bilo tudi pri aktivnih obrestih zaradi dorastka novih obligacij, pri doneskih za upravne troške raznih ustanov, ker se je njih glavniško premoženje zdatno povekšalo, pri vračilih posojil za šolske stavbe in za vodne zgradbe pri Mojstrani itd. Pregled vseh prihodkov kaže, da so znašali: A. Redni: I. Doklade na davke in deželna naklada ! 698.560 gld. 16 kr. II. Prihodki iz deželnega po-i sestva 38.978 gld. 21 kr. IIL Prihodki iz javnih ' naslovov 3767 gld. 45 kr.. IV. Prihodki iz de-' želnih zavodov — gld. V. Različni prihodki j 26.254 gl.. 58 kr. Skupaj ad A. 767.560 gl. 40 kr. ' B. Izvenredni. VI. Prihodki po kjeditni operaciji ! 4305 gld. Skupaj ad A iu B 771 865 gld. 40 kr. ' Izmed dohodkov pri davkih in nakladah ome-' njamo, da je donašala samostojna deželna naklada na žganje 146.890 gld. 5 kr., kar je najboljše znamenje, da je deželni zbor prav pogodil, ko je to naklado sprejel v lastno oskrbovanje. Troški so znašali: A. Redni: I. Troški za deželni zbor 15.472 gld. 81 kr II. Administrativni troški 48.914 gld. 9 kr. III. Troški za deželno posestvo 4460 gld. 83'/, kr. IV. Troški za deželno-kulturne namene 30.154 gld. 26 kr. V. Troški za javno varnost 25.565 gld. 4 kr. VI. Troški za zdravstvo 4968 gld. 54 kr. VII. Dobrodelne na-' prave 180 300 gld. 82'/, kr. VIII. Troški za pouk, ' omiko in dobrodelne namene 158.623 gld. 71'/, kr. ' IX. Javne stavbe 18.199 gld. 23 kr. X. Troški za priprego in vojaške namene 17.089 gld. 52'/, kr. XI. Troški za zgradbo dež. brambovske voja.^nice v Ljubljani 15.202 gld. 91 kr. XII. Primanjkljej deželnega posojilnega zaklada 12.096 gld. 37'/, kr. XIII. Različni troški 5645 gld. 89'/, kr. Skupaj 536.694 gld. 5 kr. B. Izvenredni: XIV. Troški po kreditni operaciji 16.404 gld. 70 kr. Skupaj A in B 553.098 gld. 75 kr. Mimo proračuna se je manj izdalo: za deželno-knlturne namene 3165 gld. 48 kr., za zdravstvene 1988 gld. 46 kr., za dobrodelne naprave 35.393 gl. 71'/, kr., za pouk 8602 gld. 28'/, kr., za javne stavbe 8800 gld. 77 kr., za zidanje brambovske vojašnice v Ljubljani 34.797 gld. 9 kr., za deželno posojilo 85.761 gld. 80 kr. Ti prihranki in višji prejemki skupaj so vplivali na jako ugodni sklep 1. 1889. in ua pomnožitev deželnega premoženja. Imovina je namreč znašala koncem 1. 1889. v vrednostnih papirjih, glavnicah, zastankih in posestvih 1,540.909 gld. 62 kr., z inventarom v dvornem poslopji in c. kr. realki pa 1.555.374 gld. 93 kr. (Je se odbije zaostalo izplačilo 58.989 gld. 11 kr. in vrnjeni depoziti tujih denarjev 18.377 gl. 13'/, kr., kaže se čiste imovine 1,478.008 gld. 68'/, kr., to je za 2 3 1.113 gld. 42. kr več, kakor koncem I. 1888. To je najlepše spričevalo deželnemu zboru, da dobro gospodari z deželnim premoženjem. (Konee sledi.) Višja dekliška šola. Ko je deželni glavar otvoril sedanje zasedanje deželnega zbora kranjskega, omenjal je mej drugim, da bodo gospodje poslanci v tej dobi razpravljali tudi vstanovitev višje slovenske dekliške šole, ki se ima otvoriti v Ljubljani. Tudi mestni odborniki ljubljanski se bavijo s tem vprašanjem. Stvar torej, kakor se vidi, je jako važna, premisleka vredna ua vso strani, zato se je o tem predmetu razgovarjal tudi odbor katol. polit, društva v svoji zadnji seji. Vprašanje o tej zadevi se suče okrog dveh točk: a) Ali uaj se vstanovi taka šola ali ne; h) ali naj se izroči tukajšnjemu uršulinsijetnu samostanu, ali pa se kot nova šola izroči svetnim in sicer moškim učiteljem, kakor namerava deželni poslanec g. Gorup s svojim darom in s svojimi vstanovami. Mestni odbor se je mej tem posvetoval še o drugem predlogu, da bi se namreč za zdaj osnovala trirazredna meščanska šola. Gospe uršulinke so že v preteklem šolskem letu dobile od šolske oblasti pravico, ter so vstanovile višjo slovensko gospodinjsko šolo, kjer se slovenska dekleta razven v vednostih poučujejo vzlasti v praktičnem zuaiiju, katerega bodo potrebovale kot prihodnje gospodinje. Onim, kateri mislijo na novo šolo z moškimi učitelji, ta gospodinjska šola, kakor pravijo, ne zadostuje, zato nameravajo osnovati višje dekliško i'zobraževališče, kjer bi si spopoluile učenke svoje vednosti v raznih strokah človeškega znanja, vzlasti pa da bi se v njih srcih vzbujal domač, naroden duh, slovensko prepričanje in slovenski ponos. Odbor katol. polit, društva je po temeljiti, vsestranski razpravi sprejel predlog dr. Šušteršiča, ki se glasi: Odbor katol. polit, društva v Ljubljani je menenja, da ženski naraščaj slovenski vsprejema višjo odgojo na versko-nirodni podlagi v samostanu uršulinskem v Ljubljaui in izraža željo, da bi zastopniki slovenskega ljudstva v javnih zastopih na Kranjskem delovali in glasovali v tem smislu. Odbor nadalje sklene, da naj se ta sklep naznani Tsem zastopnikom Slovencev v javnih za-stopih kranjskih, ki so člani katol. polit, društva. Tega menenja je odbor iz pedagogičnib in finančnih ozirov. Kar zadeva finančno stran, omenjali so gospodje, ki poznajo naše deželno denarno stanje vzlasti poslanca gg. Klun in Detela, da kot zastopniki propadajočega kmetskega stanu na Kranjskem nikakor ne bi mogli glasovati za toliko svoto, ki bi bila potrebna za vstanovitev in vzdržavanje take šole; vzdržavanje tega izobraževališča se namreč računa na letnih 10 do 14 tisoč gld. troškov. Toliko žrtovati za kakih 30 učenk, tega pač ne zmore ne dežela ue stolno mesto z ozirom na gmotno finančno stanje. Važni so pa tudi pomisleki proti taki šoli v pedagogičnem oziru; povdarjali so odborniki, da je n. pr. v Gradcu tak licej kot višje žensko iz-obraževališče, iz katerega se pa gospodičine vračajo kot emancipirane ženske — v žalost starišev in za šibo možem, ako jih vlovijo. Vzgoja odraslih deklic sloneti mora na drugih podlagah, nego-li vzgoja mladeničev; pri obeh je treba vplivati na glavo in srce; a pri ženskah vzlasti na srce. Teoretične vednosti ima ženska za svoj namen prej dovolj nego moški, delokrog jima je popolnoma različen, ženi, materi, gospodinji je domače ognjišče svet, v katerem naj deluje v blagor družine, mož mora mej svet v poslih, ki zahtevajo od njega raznih ved-nostij. Povprašali bi zato gospode, ki so si izbirali neveste, so-li pač povpraševali, kako učena je dotična oseba, je-li bila učenost vzrok, da so se ž njo poročili? Ali niso pri takih prilikah iskali srca, ljubezni, prijazne skromnosti, iskrene, v vernosti vko-reninjene kreposti? Ali pač enostransko izobraženo, emancipirano ženstvo ima take lastnosti? Tu seveda govorimo splošno in načeloma ter ne zagovarjamo in ne obsojamo posameznih slučajev. Izobraževališče odraslih deklic naj je torej pred vsem versko, ker v tem sloni moč človekova in prav posebno tudi moč ženske. Verna, krepostna žena — idejal ženstva; ženska brez vere — karikatura ženstva! T4ko vzgojo v sedanjih šelskih razmerah dobivajo odrasle deklice le v re-dovniških zavodih, ondi se namreč ne uči le akademično krščanski nauk eno, ali če je sreča posebno mila, dve uri na teden, ondi je duh vzgoje krščanski, vaje, nauki, opravila, vse prešinja krščanski duh. Izobraževanje prihodnjih mater in gospodinj mora biti bolj praktično, nego teoretično, ozirati se mora bolj na vsakdanje življenje, nego na akademično znanje in tdko vzgojo zagotavlja nam v obilnejši meri gospodinjska šola, nego višje žensko izobraževališče z vsem svojim vednostnim gradivom. In pri tem ne smemo pozabiti važne točke, da bo deželi ta gospodinjska šola v samostanu prizadevala le neznatne troške. Dalje nam je omeniti, da odraslo žensko mladino najbolje vzgajajo za življenje ženske učiteljice, ne pa moški, kakor se to namerava na višjem dekliškem izobraževališčn. Tudi ta točka je pri tem vprašanju zelo važna. Zakaj pa nekateri slovenski politiki ne zaupajo take šole uršulinskemu samostanu? — Pravijo, da zato ne, ker se v samostanski šoli v Ljubljani preveč nemškutari in ker se bojč, da bi se deklice tudi v višji gospodinjski šoli ne vzgojevale v narodnem, slovenskem duhu. Tudi v odboru katol. političnega društva se je povdarjal ta pomislek, ki je deloma tadi opravičen; zato se ob sebi ume, da smo za tako šolo le tedaj, ako bo slovenska. Ako pa omenimo, da je vodstvo nršulinskih šol predložilo šolskemu oblastvu učni načrt popolno slovenske gospodinjske šole, tako, da je celo obiastvo samo zahtevalo, da se mora nemški jezik poučevati več ur, tedaj je pač jasno, da je zagotovljena gospodinjska šola z izključno slovenskim učnim jezikom. Da je gled^ slovenščine pri samostanskem učiteljskem osobji marsikaj pomanjkljivosti, je pač vsled vzgoje naravno, a tudi splošno ni bolje pri svetnih učiteljicah iz istega vzroka. Menimo torej, da smemo pač verjeti vodstva uršulinskega samostana in pokazati vsaj pravičnost nasproti zavodu, ki že blizo dvesto let vzgaja ljubljansko žensko mladino in sicer izborno, kar spričaje življenje ljubljanskega ženstva, ki se je iaobraževalo v tem zavodu. — V resnici narodno ienstvo vzgoji nam le versko žensko izobraževališče in ker nam t4ko ponuja aršalinski samostan in sicer brez posebnih troškov, čemu torej deželi in stolnemu mestu napravljati velike troške za šolo, ki bi ne vstrezala žel|am vernega slovenskega ženstva. — To vprašanje treba ljudstvu pojasniti in zato je odbor katoliškega političnega društva vsprejel v svoji seji predlog: Odbor katoliškega političnega društva snuje društveni shod v Ljubljani, kjer se poleg druzih točk postavi na dnevni red vprašanje o višji dekliški šoli, da se stvar tudi ljudstvu pojasni v pedagogičnem, finančnem in narodnem oziru. Imenik poilnižnic družbe sv. Cirila in Metoda. I. Kranjsko; 1. Prva Ijuhljanska: 1. Prvomestnik Ivan G o gola, c. kr. notar; 2. zapisnikar dr. Lovro Požar, gimn. profesor; 3. blagajnik Luka Robič, c. kr. davCni nadzornik. Namestniki: 1. Andrej Praprotnik, ravnatelj; 2 Evgen Lah, tajnik »Matice Slovenske«; 3. dr. Jos. S ta re, fin. irokurature pristav. Pokroviteljev 9, ustanovnikov 28, etnikov 38, skupaj 75. Gld. 25-80. 2. Št. jaiubsio-trnovska v Ljubljani: 1. dr. Fr. Papež, odvetnik; 2. —; 3. Andrej Kalan, stolni vikar. Namestniki: 1. Andrej Žumer, šolski nadzornik; 2. Karol Lahajnar, mag. uradnik; 3. Mavrilg Šarabon, stolni vikar. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 12, letnikov 112, podpornikov 54, skupaj 180. Gld. 110-—. .3. Šenpeterska v Ljubljani: 1. Ign.Valentinfiič, mestni odbornik; 2. Pav. Skale, mestni živinozdravnik; 3. — • Namestniki: 1. Ivan Velkovrh, tovarnar, mestni odb.; 2. Fran Povše, mestni odbornik; 3. Zmag. Rohrman, tovarnar. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 22, letnikov 88, podpornikov 53, skupaj 166. Gld. 164'—. 4. Ribniška: 1. Martin Skubic, dekan; 2. Josip Klun, trgovec; 3. Ivan Kovačič, uradnik v p. Namestniki: 1. Fran Višnikar, c. kr. okr. sodnik; 2. And. Podboj, posestnik; 3. Jos. Krese, dekan; Juri Drob nič, župan v Sodražici. Ustanovnikov 17, letnikov 64, podpornikov 15, skupaj 96. Gld. SP—. 5. Novomeška: 1. dr. Josip Marinko, gimnaz. profesor; 2. Otmar Skale, c. kr. okr. živinozdravnik; 3. Ivan Krajec, tiskar. Namestniki: 1. Rajko Perušek, 2. Iv. Skerl, C. kr. drž. pravd, nam.; 3. Ivan Perko, trgovec. Ustanovn. 16, letn. 69, podp. 36, skupaj 121. Gld. 30-—. 6. Kropinsko-kamnogoriška-dobravska: 1. Val. Aljančič, župni upravitelj na Dobravi; 2. A. Kapus pl. Pichel-steinski v Kamni Gorici; 3. Marko Kovšca, nadučitelj v Kropi. Namestniki: 1. Ignac Zupan, izdelovatelj orgelj v Kamni Gorici. Ustanovnikov 5, letnikov 32, podporniki 4, skupaj 41. Gld. 47-81. 7. Šiška: 1. Fran Ravnihar, dež. knjigovodja; 2. Anton Knez jun., trgovec; Ivan Suva, posestnik. Namestniki: 1. Fran Drenik, 2. Fran Bizjan, 3. Fran Adamič. Ustanovnikov 7, letnikov 20, podpornikov 36, skupaj 63. Gld. -•—. 8. Turjak: 1. Jernej Kosec, župnik v Škocijanu; 2. Josip Korošec, učitelj; 3. Ivan Kožar, posestnik. Nam.: Mih. Lavtižar, župnik v Robu. Ustanovnikov 6, letnikov 26, podpornikov 18, skupaj 50. Gld. 50'—. 9. Gorenjska dolina, sedež v Kranjski gori: 1. —; 2. Fr. Jeglič, nadučitelj v Dovjem; 3. —. Ustanovniki 4, letnikov 21, podpornikov 25, skupaj 50. Gld. 15-—. 10. Mokronoška: 1. Ivan V i ran t, župnik v Mokronogu; 2. Andrej Grčar, nadučitelj; .3. Fran Penca, veleposestnik. Nam.: 1. —; 2. Iv. Volk, kaplan naTrebelnem; 3. Edvard Bohinc, učitelj. Ustanovniki 4, letnikov 36, skupaj 40. Gld. 42-—. 11. Metliška: 1. Anton Aleš, dekan v Semiču; 2. Anton Navratil, zasebnik v Metliki; 3.—. Namestniki: l.Fr. Štajer, notar v Metliki; 2. Fr. Zupan, davčni pristav; 3. Andrej Šest, nadučitelj. Ustanovnikov 9, letnikov 32, skupaj 41. Gld. 16-—. 12. Kranj: 1. Vinko Majdič, veletržec; 2. Janko Vilfan', 3. Janko Globočnik. Namestniki: 1. J, Pezdič, 2. T. Pavšlar, 3. Ciril Pire. Ustanovnikov 12, letnikov 25, podpornikov 5, skupaj 42. Gld. 13 70. 13. Selška na Gorenjskem: 1. Fran Šlibar, posestnik; 2. Jožef Grošelj, 3. Miha Bergant. Letnikov 25, skupaj 25. Gld. 26-—. 14. Loškopotoska: 1. Ant. More, farni administrator; 2. Fr. Golmajer, nadučitelj; 3. Fran K o v a č, trgovec. Nam.: 1. Fr. Kadunec, administrator v Dragi; 2. J. Knavs, posestnik v Loškem potoku; 3. Pavel Turk, župan v Dragi. Ustanovnikov 12, letnikov 50, podpornikov 22, skupaj 84. Gld. ,38.13. 16. Škofja Loka: 1. Blaž M oh ar, posestnik; 2. —, 3. Sim. Zupan, katehet. Ustan. 6, letn. 18, skupaj 24. Gld. 14-—. 16. Železniška: 1. Jakob Mrak, župnik; 2. Jak. Dermota, 3. Martin Klopčič. Namestniki: 1. Fran Demšar, 2. Fran Oblak, 3. Anton Klemenčič. Letnikov 14, j podpornikov 12, skupaj 26. Gld. 16-20. | 17. Postojinska: 1. Fric Vičič, nadžupan; 2. Fr. Zakraj- i še k, kaplan v Postojni; 3. Jak. Dimnik, učitelj. Nam.: ' 1. Alojzij Krajglier, trgovec; 2. Fran Padar, c. kr. | logar; 3. Rihard Šeber, tiskar. Ustanovnikov 25, let- , nikov 36, skupaj 61. Gld. 47-80. i 18. Blejska okolica: 1. Jos. Razboršek, dekan v Bledu; I 2. —, 3. gospica T. Strl6, učiteljica. Nam.: 1. —, 2. —, 3. Iv. Poklukar. Ust. 5, letn. 44, skupaj 49. Gld. 5640. i 19. Trnovo-Bistrica: 1. Ivan Vesel, dekan v Trnovem. 2. Ivan Strnad, kapelan; 3. Žiga Furlan, davčni uradnik v Bistrici. Namestniki: 1. Juraj Strucelj, c. kr. okr. sodnik v Bistrici; 2. Josip Kostanjevec, učitelj v Trnovem; 3. Franjo Samsa, diurnist v Trnovem. Skupaj 60. Gld. 13-—. 20. Semžeška: 1. Ignac Okorn, župnik; 2. Jos. Senčar, c. kr. pristav; 3. —. Namestniki: 1. Karol Demšar, 2. Josip Meden, 3. Ign. Prha vee. Ustanovnikov 6, letnikov 65, podpornikov 16, skupaj 86. Gld. 39-—. 21. Premska: 1. Nik. Križaj, župnik; 2. Pet. Cebin, nadučitelj; 3. Fran Žnidaršič, trgovec. Ustanovnikov 6, letnikov 16, podpornikov 16, skupaj 38. Gld. —•—. 22. Pivka, 8 sedežem v Št. Fetru: 1. Mat. Pintar, ekspozit v Trnji; 2. Štefan Jelenec, učitelj v Trnji; 3. Andrej Lavrenčič, posestnik v Št. Petru. Namestn.: 1. Fran Groznik, vikar v Zagorji; 2. Karol Cesnik, učitelj v Zagorii; 3. Miha Kalan, nadučitelj v St. Petru. Ustanovnikov 22, letnikov 62, skupaj 74. Gld. 46-20. 23. Zatičina-Višnja Gora: 1. Jakob Razpotnik, župnik v Višnji Gori; 2. Janko Skrbinc, 3. Jos. Škufca, posestnik v Višnji gori. Namestniki: 1. Prim. Rib ni kar, župnik v Zaiičini; 2. Fran Kovač, učitelj v Zatičini; .3. —. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 12, letnikov 43, skupaj 66. Gld. 25-—. Politični pregled. v Ljubljani, 21. oktobra. .'Votranfe de^el«. Novo stranko na ČeSkem, ki hoče posredovati mej Staro- in Mladočehi, snujejo nekateri staročeški poslanci, ki nečejo glasovati za češko-nemško spravo ter zahtevajo od kluba staročeškega, da jim v tej točki dovoli prosto glasovanje, sicer da izstopijo iz kluba ter osnujejo popolno neodvisno stranko. To izjavo je podpiralo devet staročeških poslancev. Volitev »a dr&avni zbor v kmetskem Feld-bach-Radgonskem okraju in nemškem Štajerju utegne biti živahna, ker so liberalci proti konservativnemu kandidatu baronu Mor8eyu postavili svojega kandidata posestnika J. Haas-a, ki pa ni posebno srečen v svojem volilnem oklicu, ker obeta truditi se, da se „zabrani prostovoljna privolitev za zakon". (!) Liberalci strastno za-nj agitujejo ter volilce begajo celo z lažjo, da je barou Morsey odstopil od kandidature. Iz Bosne poroča list »Bosuische Post", da je zadeva z ono Turkinio, ki je prestopila v katol. cerkev, sedaj končana, ker je deklica naznanila svojo prosto voljo. Imenovani list pa ob tej priliki omenja „omejenih duševnih zmožnostij" deklice in si dovoljuje nekaj opazk, s katerimi drzno v obraz bije vsakemu verskemu prepričanju. Vlada, ki dovoljuje tako pisarjenje, si s tem ne bo vtrdila svojega stališča. Tuanje driarr. Rim. „Pol. Corr." je objavila zadnje dni dopis iz B ma. kateri govori o dandanašnjih razmerah med papežem in Irsko. Mej drugim piše: „Sv. oče je pozval muogo škofov z Irskega v Rim ; on želi, da mu zastopniki katoliške cerkve na Irskem natančno poročajo o splošnem položaji na otoku, vzlasti pa o cerkvenih, politiških in gospodarskih oduošajih. Nedavno se je govorilo, da bode nadškof dublinski, msgr. Walsh, imenofan za kardinala. Ker je kardinal Newman umrl iu kardinal Howard za neozdravno boleznijo boleha, pričakovati je res. da bode izvoljen na njuno mesto jeden ali drugi cerkveni dostojanstvenik, kateri bode zastopal interese irskih katolikov v kardinalskem kolegiji. Črna Gora. V Cetinji izhajajoči uradni list odločno pobija poročilo, da je ladija „Jaroslav", katero je poklonil car Aleksander III. črnogorskemu knezu Nikoli L, vojna ladija. To bi bilo seveda proti berolinski pogodbi, katera določuje, da ne sme imeti črna Gora vojnih ladij. Imenovana ladija „Jaro-slav" je marveč kupčijska ladija. Busija. Kakor se poroča iz Varšave „Pol. Corr.", bavi se posebna tehniška komisija z izdelovanjem načrtov za grajenje strategične železnice iz Bialjstoka v Malkinijo, kakor je dobila povelja od ministerstva. Poleg te glavne proge zgradili bodo še dva postranska železniška tira. Nadalje se poroča iz zgoraj imenovanega mesta peterburškemu listu „Nov. Vr.", da se selijo poljski kmetje v velikih množicah v Ameriko. Ako je verjeti temu poročilu, so nekatere vasi na Poljskem že popolnoma prazne. Francija. Iz Pariza se poroča dne 20ega oktobra: „Journal des Debats" prinaša poročilo iz Rima, da namerava cesar Franc Jožef podeliti Cri-spiju zaradi njegovega govora v Florenci red zlatega runa. Tudi m^ni cesar obiskati italijanskega kralja Humberta. — Predvčeranjem so se vršile v mestnih okrajih Confolens iu Rambouillet volitve v zbornico. V prvoimenovanem okraji je bil izvoljen republikanec Lacroze nasproti konservativcu, pri ožji volitvi v drugoimenovanem okraji pa je bil izvoljen republikanec Vian proti liberalcu Karamanu. Izvirni dopisi. Rim, 18, oktobra. (Nova e n c i k 1 i k a.) Današnji jutranji listi, ki zagovarjajo katoliška načela, prinesli so na čelu prekrasno encikliko sv. Očeta do italijanskih škofov, duhovnikov in ljudstva. Kakor vsa pisma Leona Xin. se tudi ta odlikuje z izredno jasnobo ter odkriva rane, za katerimi boleha sedanja Italija. Najprej kaže sv. oče, da nič nenavadnega ne mžni povedati v tem listu. Nič novega, a z novim pogumom. Potem pa z mojstersko natančnostjo riše vojsko, ki jo bije framasonstvo, kakor v vseh modernih državah, osobito še v Italiji. Nato našteva posamezne faze te borbe: oropanje rimske stolice, oropanje samostanov, mladeničem zabranjuje vojaška postava stopiti pravočasno v duhovniški stan. Hočejo na vsak način, da duhovništvo popolnoma uboža, sploh pa vsaki znak katolištva hočejo zbrisati tako iz pottav, iz zakona, iz šole ... To se nahaje več ali manj v vseh državah modernih, pa osobito v sedanji Italiji. In kje je bil načrt te borbe sklenjen? V loži prostozidarski: kazenski zakon, postava zoper Opere pie, Giordana Bruna spomenik. In kaj namerava loža v prihodnje? Zabranjevati vsakoršno versko vzgojo, kajti ta se no strinja z brezbožno državo. Postave kazenske naj se proti duhovnikom in menihom najstrožje izvršujejo. Vsa posestva in premoženje duhovniško naj se odvzame duhovščini, sploh naj se cerkev izkljuSi od vseh zadev politiških in socijalnih Da pa vsega tega prostozidarji ne izvršb, treba obračati vso pozornost na to, da se vera ohrani, treba vselej io povsod pogumno spoznati svojo vero. Posebno škofje naj se brigajo, da vzgoje dobrih duhovnikov, ki bodo mladino krščansko vzrejevali. Ljudstvo naj se poduči o pravem namenu te borbe zoper cerkev, naj se navaja k pokorščini do svojih oblastnij, naj se zbira v katoliške družbe, naj pospešuje dobri tisk, za katerega — pravi — se je doslej v Italiji pre- ^ malo storilo. Naj se ozir jemlje na to, da imenitni ^ okrožnici „Humanum genus" in „Sapientiae christi- | anae" v resnici prideta v življenje. Slednjič sv. oče naznanja, kako nevaren je boj cerkve z državo in škodljiv, ker se tako moči kršijo na znotraj, zunaj pa se zaničevanje kaže, ter opominja k miru, ne da bi seveda s tem hotel odstopiti od svojih pravičnih zahtev. — To bi bilo ogrodje dolgemu pisanju. Človeka prebirajočega to tehtno pisanje nehote obide spomin čuvaja na Sionu, ki s preroškim pogledom in živo besedo riše sedanjost in iz te sklepa na prihodnjost z neko železno logiko, ki je posebnega občudovanja vredna. Brez dvoma bode v narodu italijanskem zanetila novo iskro ljubezni do svete Stolice. Vredna pa je, da jo pazno prebere vsak katoličan. In zato sem Vam je hitro omenil. Iz Prage, dn4 14. oktobra. (Deželn jzborski vpliv na stranke. — Nova nesreča na Ka-rolovem mostu. — Razno.) Zadnje mesece povsem trpi narod naš pod vtisi vsakeršnih katastrof. Udarec za udarcem pada uAnj, pogubonosna povodenj, sesutje starodavnega Karolovega mostii, raznotere tehniške neprilike na stavišči juh. izložbe in zopetna nesreča na razvalinah kamenitega mostu vpliva skoro grozno na misli občinstva. Češki narod sličen je že po svoji vzgoji, pa tudi po zemljepisni legi veliki rodbini, zakaj vsaka nezgoda, ki zadene kak njegov del, občuti globoko ves narod. K temu tužnemu položaju druži se pa še politiška nevreje-nost. Nezadovoljstvo polastilo se je vseh strank in se elementarno razširja po vseh končinah domovine naše, nasprotno pa vlada v nemškem taboru veselje in so vsi .židane volje"; vzrok je dostatno znan. Ne bai radostne misli prešinjale so danes poslance naše, vstopivši v deželno zbornico, ki je postala središče in težišče vsega političnega položaja in na katero obrača češki narod napeto vso svojo pozornost. Češka delegacija ni več vstopila kot taka v deželni zbor, kajti to ni več stara razdelitev med Staro- in Mladočehe, temveč: prijatelji sprave in nje nasprotniki. To deželuozborsko zasedanje bode odločilno za prihodnji politiški položaj ne samo domovine naše, temveč ono odloči tudi konstelacijo strank med češkim narodom. Položaj je napet, kakor nikoli prej. Addmkova skupina staročeškib poslancev bode ne-dvojbeno glasovala zoper ponujano spravo. Nemci pa zahtevajo, naj se v deželnem zboru takoj razpravlja o teh predlogah, ki zahtevajo kvalifikovane (dve tretjini) večine. Kakor kaže, bode se večina staročeških poslancev spojila z Mladočehi v nov klub, pod imenom: »Združena ljudska stranka". Namen novega kluba bode: delati proti spravi, zoper vladno nemščino, za deželno samostojnost, za vzajemnost vseh avstrijskih Slovanov itd. Očivestno je pa, da Mladočehom danes ni mar za spravo, ali se razbije, ali ne; njim se gre za to: da popolnem porazij o staročeško stranko, koji se na vseh straneh stavijo ogromne zapreke. Prišla je zdnjo ura, ko se zlato v ognji čisti I A tudi mladočeška liberalna stranka na Češkem ima svoje dolžnosti za delo in do naroda, in ne samo kritikovanje; ona ima za seboj odgovornost pred narodom za vsak korak, odgovornost za svoje mandate, in da ljudstvu vse to spolni, kar je obljubila; umeje li osvedočiti svoje zaupanje pred narodom, pokazali bodo prihodnji dnevi. Na češki strani vlada torej popolni razkol. Vse inače je pri Nemcih. Nemški poslanci bodo stali kot jeden mož v deželnem zboru ; vodila je bode jedina misel svojih prospehov pod zastavo složne volje. Veleposestniki bodo središče in regulator doslej pri nas nečuveuega politiškega gibanja, v kojem se bode odločevalo o tem, ima li ostati na Češkem večno breidno med Cehi in Nemci, ali se ima do-Toliti češkemu narodu na Češkem tako postavljenje. kakoršno že davuo zasluži po vsem pravu. Molčečnost vlade pa, koja je tako iskreno hrepenela po spravi, po tisti spravi, koja je prei v obče čislanega in obožavanega voditelja naroda, g. dr. Riegra, spravila v razpor z lastnim ljudstvom, ta vladna molčečnost ni dobra za spravo. Ta molčečnost vlade more spraviti k padcu vse spravne predloge še prej, nego se bode glasovalo o njih! Toda tudi poslanci ne mogo biti porok za spravo, ker je ljudstvo na vseh straneh tako razburjeno, da še slišati noče o spravi, dočim ne uvidi v vladnih dejanjih nekaj obče koristnega in ravnopravnega. (Konec sledi.) Le.no darilo »Glastene Matice". 1. »Antona Foersterja glasovirska šola", IV. zvezek. Kakor vsa Foersterjeva teoretična dela, je tudi ta klavirska šola sad dolgoletnih skušenj. Na 37 straneh nam podaja nauk o trilcu, 0 skalah z dvojnim križcem in Ih; potem razvija harmonične „mol"-sk8le, čveterozvok, arpedže, terene skale, in podd tudi par vaj v kanonični obliki. Vsak nauk je takoj praktično uporabljen. V ta namen večkrat služijo skladatelju češke narodne pesmi, redko pesmi katere druge narodnosti. Pesmi so umetno obdelane, in ne dvomim, de bode ravno radi tega šola Čehom posebno priljubljena. Ali tudi nam? — To je stvar osebnega ukusa. Poleg teh transskripcij je pa v šoli mnogo izvrstnih etud, iz virnih in vzetih od drugih slavnih umetnikov. Cflo gradivo je stisnjeno, ne na široko obdelano, kakor tudi Foersterjeva »Pevska šola" in „Nauk o harmoniji". Ondi najdeš vse, vendar sinoptično je. Vsled tega so pa tudi vaje težke in treba velike eneržije. Da bi učenec ne opešal, in pa, ker nobena klavirska šola sama ne zadostuje, priobči g. Foerster na zadnji strani šole »Kratko kazalo za pouk v igri na klavirji pri m po šoli za izbor". To kazalo bode posebno dobro došlo tistim učiteljem po deželi, ki nimajo na razpolago velike knjigarne, katera bi jim na ogled dala potrebnih proizvodov. Človek mnogo in drago kupuje, malo pa more porabiti. To kazalo torej vstreza resnični potrebi. Prav všeč je format in tisek. Delo je sedaj dokončano, in čast »Glasbeni Matici" za njeno požrtvovalnost. 2. „Narodne pesmi z napevi". Nabral Fr. Malenšek, čveteroglasno postavil Fr. Gerbic. S težkim srcem smo vzeli ta zvezek v roko, kajti pod firmo narodnih pesmij smo dobili Slovenci v zadnjih letih večjidel le meseuo-sladnostne pesmi, katerih s stališča mordle ne moremo hvaliti, pred katerimi 1 moramo svariti. Beseda »ndroden" nas prav nič ne moti; le škoda, da se zlorabi. Bolje bi pristal napis: »Pohujšljive pesmi". Ko smo Gerbičeve narodne pesmi pregledali, hvala Bogu, našli smo boljše gradivo. Sedem je nedolžnih smešnic, štiri napitnice, tri vojaške, tri druge vsebine. Med vojaškimi sta dve, ki govorite seveda o neobhodni ljubici. Saj še naša himna: „Naprej zastave slave" ni prosta te hibe, tako da bi rad poznal človeka, ki bi jo z mirno vestjo položil pred našo učečo se mladino. Kakor da bi res vse zvezano bilo. In ko bi tvi pa tam bilo, čemu to navajati? Lepše obravnava to stvar žt. 6. — Cveteroglasni stavek je lep, kakor je pričakovati od umetnika, kakeršen je gospod Gerbič. Zlasti je znal varovati značaj narodnega petja. 3. Trije »Ave Maria" za en glas z orgijami, zložil Ant. Nedvud. Dela tega odličnega skladatelja se spoznajo po neki posebni eleganci, ki je lastna tudi tem trem »Ave Maria". Tekst je cel, melodija spodobna, harmonija radi mnogih slučajnih znamenj bolj moderna. Lep glas, pa krščanski čut, in pesem se bode izpodbudno glasila pri harmoniju ali pri orgijah. H. Dnevne novice. (Blagoslovljenje stolne cerkve v Mariboru.) Preteklo nedeljo je blagoslovil v. č. g. knezoškof dr. Mihael Napotnik prenovljeno in z novim velikim oltarjem okrašeno mariborsko stolno cerkev. (Ib Borovnice) se nam piše: 10. t. m. proti 4. uri popoldne pričelo je goreti na Goričici pri Preserji. Pogorelo je posestniku in mlinarji Mateji Jerin hlev, skedenj, kašča in kozolec, na katerih ' je bilo polno sena ic slame. Zgoreli so tudi štirji ' prašiči. Požarne brambe bile so takoj na lici ne-' sreče iz: Borovnice, Podpeč in Preserja, katerim se posrečilo, da so naglo ogenj omejili. Sreča je, d ui bilo nobenega vetra in voda pri rokab. Pogorelec je zavarovan pri banki »Franco-Hongroise". Zažgali so, kakor se je govorilo, najbrže otroci; goreti je začelo v shrambi za seno. (Iz Breznice) se nam piše: Zupet ogenj I Na sv. Lukeža dan vpepelil je v Koritnem pri Bledu ogenj trem gospodarjem vsa poslopja do tal z vsemi letošnjimi pridelki. Tudi štirje prašiči so zgoreli. Kdo da je zažgal, se ne ve. Pogorelci so bili za male svote zavarovani. Beda je velika. Na pomoč prihitele so tri požarne brambe: iz Bleda, Begunj in Lesec, ki so z združenimi močmi ogenj omejile. — »Slovenec" v6 povedati, da je sneg pobelil »belo Ljubljano"; a mi Gorenjci smo tako srečni, da ga še nismo dobili v ravnini. Pač pa so naši velkani vsi v sneženo-zimski obleki. — Letina je nad vde dobra, celo suše nismo trpeli, ker naši studenci so neizcrpljivi. Zlasti sadja i am je precej vrglo. Po 4 gld. sto kilogramov obranega so kupovali prekupci ter ga odvažali na Dunaj. Pa tudi mošta smo si naredili dokaj polovnjakov. (Katol. polit, draštvo) v Ljubljani priredi svoj šesti društveni shod v nedeljo dne 26. oktobra v domu katol. rokodelskih pomočnikov Poljske ulice št. 10, ob 5. uri popoldne z naslednjim dnevnim redom: 1. Slovenska dekliška višja šola. 2. Shod slovenskih poslancev. — Povabljeni so vsi udje in po udih vpeljani gostje. (Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) C. g. Tomaž Potočnik, kapelan v Dobu, je pre-zentovan za faro Breznico. — C. g. Andrej Plečnik je nastavljen za kapelana v Podbrezji. Novomašnik č. g. Martin Nemanič gr6 za kapelana v Kostanjevico. — 0. g. Franc Rihar, kapelan v Podbrezji, izprosil si je začasni pokoj. (Na zagrebškem vseučilišču) je bil svečano vmeščen novi vseučiliščni rektor prof. Nadko No-dilo. Dr. L. Marjanovič, bivši rektor, je prečital poročilo o delovanju vseučilišča v preteklem letu. Novi rektor je razpravljal zanimivo razpravo: Krščanski narodi bolehajo, ali ne umirajo. — Slovesnost je završil dijaški komers. (Stro8smayer in Madjari.) »Pester Lloyd" je ovadil ob Strossmayerjevi zadnji slovesnosti nekatere hrvatske podčastnike banjaluške posadke, ki so brzojavno čestitali velikemu domoljubu; stvar je sedaj dognana; madjarski strasti je zadoščeno: dva vojaka sta dobila po dvajset, pet pa po trideset dnij zapora; po prestani kazni imajo se premestiti k drugim polkom. (Dekliška šola v Repnjah.) Deželni šolski svet je izločil šoli pristojne deklice vodiškega šolskega okraja ter jih odkazal šoli šolskih sester v Repnjah, ki bodo dobivale za vzdrževanje svojih ur nagrade dekliške šole letnih 400 gld. — Ob sklepu lanskega šolskega leta smo več pisali o tej izvrstno vrejeni dekliški šoli, zato jo tudi sedaj iskreno priporočamo slovenskim starišem. (Ogenj.) Danes ob treh zjutraj se je prikazal ogenj iz dimnika Lenarčičeve hiše na Poljanah. Na strel z grada so prihiteli prostovoljni ljubljanski gasilci na lice mesta ter kmalu ogenj omejili. (Na kolodvoru v Šiški) sta 19. t. m. zvečer pri tovornem vlaku, ki je došel z Gorenjskega dva vozova skočila s tiru ter tir poškodovala; še-le proti jutru so popravili tir ter omogočili zvezo i južnim kolodvorom. (Na Vratah) na Koroškem je vlak pretekli petek zvečer odtrgal čuvaju Tilu desno nogo; nesreča se je zgodila bajč vsled neprevidnosti. (Z Dobrne) dne 20. oktobra sa nam javlja: Kolikor je pisatelj teh vrstic danes mogel pregledati vinorodne gorice, ni videl več nikjer trgačev, znamenje, da so trte že brez grozdja. Pač pa je nekdo znal praviti, da še neki kmet v jednem svojih vinogradov ni potrgal. Trta več ali manje zeleni v našem obližji še povsod, dobro obdelani vinogradi so sedaj še lepo zeleni. V »vremenskem sporočilu" za 7. dan t. m. »Slovenec" razkazuje zjutraj meglo, popoldne deloma jasno, zvečer oblačno. Pri nas bil je jasen in krasen dan, le nekatere tenkaste meglice napovedovale so nam upanje na težko pričakovan dež. Sledeče jutro bilo je oblačno, skoz dan mrzel veter, ob mraku nekoliko rose, potem jasno. Zjutraj je dolinice pobelila slana. To je dva, tri gospodarje prestrašilo ter jih napotilo v trgatev, češ, ako bo ostalo mrzlo, bode mraz prišel više do trte in grozdja. Toda splošno vršila se je trgatev minoli teden. Gospodarji so zadovoljni s kakovostjo, in tudi s kohkostjo, ker jo vsem grozdje lepo dozorelo in 80 sponaprešali vsaj za tretjino več od vlani. Mošt prodajajo stari štrtinjalf po 80 goldinarjev., in kakor podoba kaže, bode letošnja kapljica se bitro »pospravila med kupce. Poročevalcu je rekel neki kupec, da še tako drago, kakor sedaj, ni plačeval tukajšnjega vina. Leta 1885 smo tudi imeli dobro kanljico; takrat je na čisto pretočeno vino veljalo okoli 80 gld. Taka eena bila je tudi za letnik 1876. — Ce bi koga zanimalo, bodi dostavljeno še to: Sadje (namreč jabolka) je tukaj nekdo plačeval po 10 i'ld. za .štrtinjak", potem po 13 gld., io lepše po 14 gld.; a včeraj mi je nekdo pravil, da sedaj tudi slabše blago velja po 20 gld. — V petek zjutraj so po naših dolinicah travniki izgle dali belo-zelenkasti vsled snega; po njivah ni pobelil; po gorah okoli sv. Jošta videli smo snežno odejo še v soboto predpoldne; to jutro imeli smo slano po nižavah. (Mrtvo truplo) je našel 17. t. m. hlapec Janez Zupane v Mengšu pod nekim kozolcem, ki je bil napolnjen z deteljo; bilo je truplo 56letuega Miha Dornika, katerega so pogrešali že 14 dnij in ga je najbrže mrtvoud zadel pod kozolcem. (Novoimenovani nadučitelj pri sv. Petru) poleg Maribora, g. Drnjač, ostane do vspomladi na svojem dosedanjem mestu v Vitanji, to vsled pomanjkanja učiteljev v šolsko-nadzorništvenem okraji celjskem. (Baron 3Iorsey) se volilcem predstavlja kot naslednik pokojnega dr. Pscheidena. Njegove govore so odobravali pri vseh shodih ter ni dvombe, da bode izbran za državnega poslanca. Kandidat je mišljenja katoliško-konservativnega. (Slovenski Pravnik) donaša naslednjo vsebino: 1. O poverjanji prič v prestopnih rečeh; 2. O sedanjem pozvedovanji za odmero dohodarine I. razreda; 3. Iz sodno-zdravniške prakse (dalje); 4. Iz pravosodne prakse; 5. Iz upravne prakse; 6. Književna poročila; 7. Drobne vesti. (Vabilo) k občnemu zboru narodne čitalnice v Celji v nedeljo dne 26. oktobra t. 1. ob 8 uri zvečer v hotelu Stravs. — Na dnevnem redu je: 1. Poročilo predsednikovo, tajnikovo in blagajnikovo. 2. Volitev predsednika in novega odbora. 3. Volitev revizorjev. 4. Slučajni predlogi. K obilni vdeležbi vabi odbor. (Glavni dobitek) dunajskih razstavnih sreček znaša 50.000 gld. Opozarjamo p. n. občinstvo, da qode zadnje izžrebanje že 30. oktobra. Telegrami. Dunaj, 21. oktobra. Pri tramwayu še vedno štrajk. V deželnem zboru so interiie-lovali Schneider in njegovi tovariši, kaj misli vlada glede na sekvestracijo tramwaya, ker je pri sedanjem položaji nevarnost izgredov velika ter zahtevali nujnost za svoj predlog, kar pa je odklonila večina. Fuss s tovariši povpraša vlado, kaj misli glede na podržav-Ijenje tramwaya. Praga, 20. oktobra. V današnji seji spravne komisije so pričeli Mladočehi daljšo razpravo kako naj se razdelijo posvetovanja v odsekih; na to so poslanci razpravljali točko 3. {iredloga o deželnem kulturnem svetu, vdeležil se jo debate tu
  • unajNka horxa. (Telegrafično poročilo.) 21. oktobra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davk.O 88 gld. 15 kr Srebrna „ „ 100 „ „16% ., 88 ., „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . 100 , 85 ,. Papirna renta, davka prosta......101 „ 10 , Akcije avstr.-ogerske banke...... 977 „ — „ Kreditne akcije ......... 307 „ 25 „ London.............114 „ 85 „ Srebro............— « — n Francoski napoleond.........9 „ 09 „ Cesarski cekini...........6 „ 47 „ Nemško maike ......... 56 „ 42' ,, Lepa prostorna in zračna soba za stanovanje ter čisto nov, trdno zidan, na traverzah obokan in pred ognjem popolnoma varen prostor za prodajalnico špecerijskega blaga in točenje naravnih poštenih žganih pijač, oddd se takoj v enem najlepših krajev blizo Ljubljane, ležeč tikoma jako obljudene javne ceste, samskemu trgovcu ali pa vdovcu brez otrok pod jako ugodnimi pogoji v zakup. — Prostor ta utegne so kmalo razširiti tudi za večjo trgovino mešanega blaga. Kdor želi to vsprejeti, oglasi naj se pri vredništvu tega lista, katero mu iz prijaznosti pove, kje ga čaka sreča. (4-3) Premija na svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1867, Dunaji 1873, Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo NaloitMki krilasti klavir, piauiiie (52-36) iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 4.50 gld., .500 gld., 550 gld., 600 gld., 650 gld., pianine za .350 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. ^ Izposojllo klavirjev za na deželo pod najugodnejšimi pogoji, Prodajalnica In posojilnica klavirjev A. Ttiierfelder, Dunaj, Vil., Burggasse 71. Predzadnji Dunajske . A teden! razstairne srečke ^ 1 Glavni dobitek 30.000 d. vrednosti 11 mil 10 čli. 1 2291 dobitkov. I «rt5£i.30Kr Hi-e^lte po 1 pi-i o. O. >1.V t-ji v I^jiil>ljaiii. (23). Matija Ktlar. OiI/ni.%rni vf^ifnik! Ignaol] Žlt»Hf Tisk .Kutoliike Tiskarne" v Ljvibljani.