Poštnina plačana v gotovini
Mormonki
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 32
Maribor, torek 10. februarja 1931
»JUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri pošlnam čok. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mtsečno, prejstian v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelsk .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
K 70-letnici
dr. Matije Murka
Danes slavi v Pragi, prestolnici bratske Češkoslovaške, TOletnico rojstva naš ožji rojak dr. Matija Murko, profesor tamkajšnje češke univerze in sve-tovno/tnani slavist. Rojen dne 10. februarja 1. 1861. na Drsteli pri Ptuju je tedaj izšel iz onega ozemlja, ki nam je dalo velikega dr, Frana Miklošiča in za njim vse do današnjih dni skoraj brez izjeme vse pomembne slovenske jezikoslovce. Ker pa tedaj, ko je dr. Matija Murko nastopil pot znanstvenika, Slovenci še nismo imeli svojega vseučilišča, kakor ga imamo danes, je moral kakor vsi pred njim in mnogi za njim zapustiti svojo domovino. Šel pa je k bratom Čehom in postal vzgojitelj slušateljev slavistike v Pragi. Veliko je danes število njegovih učencev, ki so si tudi sami že uveljavili znanstveno ime ln raztreseni so po vseh slovanskih deželah, po vseh srednjih in visokih šolah.
?rof. dr. Matija Murko tedaj lahko s ponosom gleda na svoje vzgojiteljsko delo, še bolj pa na znanstveno, kajti to Je temelj vseh njegovih življenskih uspehov. Veselje do jezikoslovja je pokazal že zgodaj in zgodaj se je pričel tudi uveljavljati v javnosti. Skoraj nemogoče je našteti vse, kar je napisal, »osebno še, ker je veliko tega po vseh mogočih znanstvenih časopisih za slavistiko, po slovenskih, čeških, hrvaških, nemških, poljskih, francoskih, ruskih itd. pa tudi drugod. Obravnaval pa je tudi skoraj vse panoge široke slavistike, pisal o njih razprave prav tako kakor poročila.
V	svojem maternem slovenskem jeziku je sodeloval pri »Slovenskem Narodu«, »Ljubljanskem Zvonu«, »Letopisu Matice Slovenske«, »Knezovi knjižnici«, »Časopisu za zgodovino in narodopisje«, »Vedi« itd. Zelo veliko svojega dela je pa posvetil jugoslovanski literarni zgodovini, posebno dobi romantike, spisal nadalje pregled jugoslovanskih literatur, dve knjigi o starejših jugoslovanskih literaturah: slovenski, hrvaški, srbski in bolgarski, razprave o pomenu reformacije in protireformacije za Jugoslovane. Drugo področje njegovega dela so bili temeljiti življenjepisi slavistov, a bavil se je veliko naposled tudi z narodopisnimi študijami ter narodnim pesništvom Bosne in Hercegovine. V zadnjih letih je bil ponovno v Bosni in Hercegovini, Črni Gori in Južni Srbiji, kjer je zbiral narodopisni materijal in tudi guslarske pesmi. Njegova zasluga je naposled, da so bile pred leti posnete guslarske pesmi na zlate gramofonske plošče, kar je izvršil zavod za narodopisje v Berlinu s posebno državno subvencijo.
Drof. Matija Murko pa ni deloval samo kot znanstvenik, ampak tudi kot posredovalec zbližanja slovamskih narodov, posebno pa Slovencev in Čehov ter sploh Jugoslovanov in čehoslovakov. Danes Je eden izmed nalodličnejših predstavnikov Jugoslavije in jugoslovanske
Ruski žitni dumping proti Avstriji in Madžarski
RUMUNSKA PRISTANIŠČA POLNA PARNIKOV Z OGROMNIMI MNOŽINA-MI RUSKEGA ŽITA. — UKREPI NAŠE VLADE V ZAŠČITO NAŠEGA DOMAČEGA KMETIJSTVA. — ZVIŠANJ E UVOZNE CARINE IN ZNIŽANJE TO-
VORNINE.
BEOGRAD, 10. februarja. Današnje Službene Novine objavljajo zakon, s katerim se uvozna carina na pšenico in koruzo, kakor tudi na mievske izdelke iz tega žita, zvišujejo. Merodajni krogi tolmačijo ta ukrep s tem, da obstoja nevarnost uvoza ruskega in madžarskega žita, ker presega v Jugoslaviji žitna cena pariteto svetovnega trga.
Zato ie vlada na predlog trgovinskega ministra sklenila, da poviša v zaščito domačega kmetijstva uvozno carino na pšenico od 5 na 10, na koruzo od 2.50 na S, za pšenično moko pa od 8 na 16 zlatih dinarjev za 100 kg.
Da na drugi strani omogoči povečanje izvoza jugoslovanskega žita, je od-
redilo prometno ministrstvo znižanje obstoječih tovorninskih tarlfov v prometu z inozemstvom za 20, v prometu s pristanišči pa za 25 odstotkov.
BUKAREST, 10. februarja. Rumunska pristanišča so zadnje dni polna grških in italijanskih parnikov z ogromnimi množinami ruskega žita, ki :e določeno za Avstrijo in Madžarsko. V teh dveh državah namerava namreč sovjetska vlada s kolikor mogoče nizkimi postavkami tamkajšnje cene žita še bolj izpodbiti. Rumunski agrarni krogi se pritožujejo nad tem, da francoski trg za ru-munsko žito radi ruskega dumplnga ni več dostopen.
Hei^derson o grozoti bočoie
volne
UNIČILA BO SPLOH VSO CIVILIZA CIJO. — EDINA REŠITEV OBSTOJA V RAZOROŽITVI IN OD PRAVI VOJNE SAME.
LONDON, 10. februarja. Zunanji minister Henderson je imel snoči v spodnji zbornici velik govor o raz-orožitvenem vprašanju. Minister je naglašal, da pomeni mednarodni sporazum končno priznanje vseh narodov, da so njihove armade, mornarice in bojna letala stvari, ki se ne tičejo samo njih samih, temveč tudi drugih narodov. Vojaške priprave naj bi se vršile le sporazumno med vsemi naro di. Vse je odvisno od tega, kako bi posamezne vlade izpopolnile načrt za razorožitev sveta, ki ga je izdelala pripravljalna komisija za razorožitev.
Ako zahtevajo narodi razorožitev, je nadaljeval zunanji minister Henderson, potem bo gotovo prišlo do nje.
Prijatelji miru imajo sedaj 12 mesecev časa, da pripravijo javno mnenje na to skrajno ugodno priliko, ki se morda ne bo nikdar več vrnila. Nova vojna bi bila nedvomno še mnogo strašnej-ša, kakor je bila svetovna vojna. V bodoči vojni se namreč ne bi ubijalo na malo, temveč kar na debelo. Ako bi enkrat izbruhnila vojna, potem je ne bi mogla ustaviti več nobena sila sveta.
Edina možnost, da se napravi konec barbarstvu, ki je predstavlja vojna, obstoja po mnenju angleškega zunanjega ministra zgolj in samo v odpravi vojne same. Bodoča vojna bo namreč tako strašna in vse uničujoča, da bo uničila sploh vso civilizacijo.
Sančhi se posuetuje
BOMBAY, 10. februarja. Gandhi je izrazil željo, da se informira o razvoju indske konference v Londonu. V ta namen se bo vršil prihodnje dni sestanek z indskimi delegati, ki so se udeležili konference v Londonu, na katerem se bodo vršila posvetovanja o nadaljnjih korakih.
Komunistično rouarenje na madžarskem
BUDIMPEŠTA, 10. februarja. V zadnjem času razvijajo komunisti veliko agitacijo za nemire. Za 25, t. m. so na-
meravane velike demonstracije in nameravajo komunisti izrabiti za svoje načrte zlasti brezposelne. Že snoči je prišlo med komunisti in policijo, ki je v najstrožji pripravljenosti, do spopadov, tekom katerih je bilo več oseb ranjenih, številni komunisti pa aretirani.
7-8 m snega
ZAGREB, 10. februarja. Radi moč-nega^naravnost orkanskega snežnega viharja na progi Gra;'čac®Khin^\f€®t-'! jo vlaki iz Zagreba le do Gračca, iz Splita pa le do Knina. Pri postaji Zr-manji je dolg tovorni vlak, ki je bil na potu iz Splita v Zagreb, obtičal v sne-
znanosti v Pragi in agilen član Jugoslo« vansko-češkoslovaške lige. V • Pragi je že često stopil, na govorniški oder in s svojimi globokimi, resnimi in znanstveno nepobitno podprtimi besedami odstranil marsikateri predsodek o nas in naših razmerah. Še nedavno je napravil svoji rodni dombvini veliko uslugo.
Ko se danes, ob 70!etnlci rojstva spominjamo dr. Matije Murka, svojega ve-
likega ožjega rojaka, mu !z vsega srca želimo, da bi prav tako svež in čil kakor je danes, dočakal tudi osemdesetletnico in da bi nam ustvaril še veliko znanstvenih del in napravil nič manj uslug, pred vsem pa da bi še nadalje deloval za slovansko solidarnost in neločljivo prijateljstvo Jugoslavije in Češkoslovaške,
gu in ga je snežni vihar popolnoma zamedel. Na posameznih delih liške proge leži sneg celo 7—8 metrov na debelo in je snežni orkan onemogočil dosedaj vsako delo, ker je očiščene proge vedno sproti zamedel.
Italijanski kralj poseti Sofijo
BUDIMPEŠTA, 10. februarja. Kakor poročajo tukajšnji listi, bo italijanska kraljeva dvojica 5. ali 6. aprila po-setila Sofijo. V spremstvu kraljevske dvojice bosta tudi prestolonaslednik Umberto in zunanji minister Grandi, ki bo pri tej priliki vrnil poset bolgarskemu zunanjemu ministru Burovu, ki je bil že ponovno v Rimu.
mrzli ual na zapaču
PARIZ, 10. februarja. Po vsej za-padni Evropi vlada že od včeraj nenavaden mraz. Termometer je dosegel ponekod že 30 stopinj pod ničlo in še več. Mraz močno ovira promet. Številne brzojavne in telefonske zveze so prekinjene.
mariborsko gledališče
Torek, 10. februarja ob 20. uri »Ciganska ljubezen«, ab. B.
Sreda, 11. februarja. Zaprto.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 16. februarja ob 20. uri »Od« godena noč«. Gostovanje maribor. gledališča
Iz gledališča. V četrtek, 12. t. m. se
bo ponovila Leharjeva opereta »Ciganska ljubezen«, ki je že pri nedeljski pre-mijeri radi pestrega dejanja ter živahna muzike jako ugajala. — Drama pripravlja voino dramo znanega dramatika Leonharda Franka »Karol in Ana« v režiji g. J. Koviča ter Nestrovjevo veseloigro »Utopljenca« v režiji g. Skrbinška. Radi velikih uspehov, ki jih je že svojčas žela na mariborskem odru Kal-manova opereta »Čardaška kneginja«, se bo vršila njena letošnja premijera v najkrajšem času.
Križem skozi bele ceste in ulice...
Od koledarskega začetka zime pa do danes še nismo imeli pravega mraza; kajti drevje je v tem razdobju začelo brsteti in na trgu se je prodajalo že prvo oko in srce razvedrujoče cvetje: poleg črnega teloha so zazvonili nežni zvončlrf* zatrobentale trobentice, vrbl-nje mačice so se dobrikale našim očem, petelinčki so naznanjali pomlad in cvetoča resa se je z nasmeškom nežne de-vojke smehljala... Celo dren se je razcvetel in ob Svečnici je to cvetje videl rjavi brlogar medved, pa je jezno odšel nazaj v svoj brlog...
In prišlo je čez noč, da so nebeški tkalci stkali prav debelo odejo nad stvarstvom božjim. Na cestah in ulicah so se pojavile sani s konji in kraguljčki, WtomOT>ili in avtobusi so opremili svoja kolesa z verigami, ki zavirajo drsenje na ledeni podlagi; snežni plugi vozijo skozi ulice in veliki motorni plugi so podobni pravim vojnim tankom, ki brezobzirno odstranijo vse, kar jim pride pod kolesa...
Ubogi ptički, katere je jedva sv. Vincencij oženil, se zbirajo k »izrednim sejam« ter se skrbno povprašujejo, ali bodo ljudje oskrbeli svoja okna in dvorišča s kolibicami za hrano?!.. - Naj bodo potolaženi naši prijateljčki, kajti dobra slovenska družina skrbi zanje In naša zlata deca ima sreč za ptičke. Do-s*: bo zrnja in drobtinic!
raribarski	in dn drobiž
Reformirajmo naše socijalno skrbstvo
Ob Božiču 1930 me je moje društvo poverilo, da razdelim med najbolj potrebne in najrevnejše mariborske reveže darila. Obrnil sem se na mestni so-cijalni oddelek, karitativna društva in na eden učni zavod. Skoraj v vseh seznamih so bile vdove z otroci na prvem mestu. Po teh seznamih sem porazdelil del daril; v seznamu navedenih oseb nisem mogel obiskati, ker je bil Božič preblizu.
Po Božiču sem naprosil neko osebo, da je obiskala vse v seznamih navedene osebe. Ugotovila je, da je bila večina ■es zelo revna in potrebna, vendar je tudi med temi reveži zelo velika razlika. Navajam le dva primera: Neka vdova, ki ima veliko otrok in jo radi tega upošteva vsakdo po seznamih najprej, ima stalne mesečne dohodke; podpirajo pa jo tudi zasebniki radi velikega števila otrok. Njej se godi razmeroma dobro; vsaj občutnega pomanjkanja ne trpijo. Drugi slučaj: Stalni nameščenci n. pr. hlapci, železniški delavci s tremi ali štirimi otroci. Velika večina, če ne vsakdo, bo dejal, da za silo že žive. Res žive, pa tudi res samo za silo. Imajo v družini bolezen in skoraj ves denar gre za zdravila in stanovame. Za življenje ostane samo za par dni. Podpor od nikoder; tem je v resnici za obupati.
Rezultat teh poizvedb je bil, da posamezne družine in osebe dobijo podporo od več društev in še od zasebnikov, ker podporniki ne vedo drug za drugega; drugi ravno tako ali še bolj potrebni ne dobijo ničesar ali premalo, ker so viri izčrpani.
Tretji važni problem večstanovanjsko vprašanje. Na prvem mestu je tu mariborska baraka za deložirance v Melju. Taka bivališča v 20.:-’stoletju niso vredna človeka. Približno 20 družin s skupaj 60 otroci živi v skupnem prostoru, ki je bil šele v zadnjem, času porazdeljen z deskami. Tu se živi in odraža življenje v vseh svojih senčnih straneh. O kaki vzgoji ali dobrem vzgledu in blagodejnem vplivu na mladino ni govora; ravno nasprotno. Mladina v nejnežnejši starosti vidi in sliši stvari, ki jih ne bi smela in ne sme videti in slišati. Temu nedostatku mora napraviti konec občina in sicer čimprei. Privatna dobrodelnost nima tako velikih sredstev na razpolago.
Naravno je, da se mora tudi glede podpiranja revežev ukreniti potrebno, da bodo dobili pomoč vsi potrebni. Zamislil sem si stvar tako, da bi naj bila javna, to je, občinska in privatna dobrodelnost enotno organizirana, mogoče pod vodstvom mestnega socijalnega urada, da bi se vedelo, kdo da in kdo dobi in ko'iko dobi. Vse podpirance bi se moralo voditi v skupnem seznanili in tu zaznamovati, kaj, kedaj in od koga je dobil kdo podporo. Zato bi morali v interesu dobre stvari tudi zasebniki, ki delijo podpore, obveščati to centralo. Predvsem pa je potrebno, da določeni odposlanec ali odposlanka obišče perijodično vse podpirance in poroča točno in vestno o življenjskih prilikah podpirancev.
Pozabiti pa ni. da je mnogo oseb ta-koh revnih In slabotnih, da niti ne morejo priti do socijalnega urada ali naprositi kako društvo za pomoč, ker radi bolezni ali slabosti ne morejo iz svojega bivališča, Čitati pa ne morejo ali ne znajo. V več slučajih sem ugotovil, da ljudje niti ne vedo, da lahko dobijo podporo in kje jo dobijo. V teh primerih bi se naj apeliralo na someščane, da vsaj sporoče socijalnemu uradu na magistratu take slučaje, da more nuditi pomoč javna dobrodelnost.
Ta članek sem spisal, da bi povzročil debato In zato prosim naše novinarje, da ga prinesejo v svojih listih, vse do-bromisleče in dobrohoteče osebe, zlasti one, ki Imajo izkušnje v teh stvareh, pa prosim, da povedo svoje mnenje, da bi se tako po možnosti pravilno uredila • naša dobrode'nost v prid revežem, mestna občina in meščani pa, da bi imeli zavest, da so storili, kar se storiti d«
Iz Raduanja
Smrt simpatičnega mladeniča. V petek je umrl v naši občini 21 letni čevljarski pomočnik Vilko Kosar, ki je bil med našo mladino jako priljubljen. Bil je član kolesarskega društva »Po-štela« in pevskega društva »Lira«. Na zadnji poti so ga spremljali poleg občanov tudi člani omenjenih društev. Pevci so mu zapeli v slovo žalostinke in v ime nu kolesarskega društva se je poslovil od člana tovariš g. predsednik Smode. Naj bo simpatičnemu mladeniču lahka domača zemlja in ohranjen časten spomin.	,
Pustno vrvenje gre proti višku. V vsaki gostilni godba, ples, maske, konkurenca mask. Ne samo ob nedeljah in sobotah, ampak tudi med tednom se vršijo zabave do jutranje zarje.
Snežni zameti. Zadnje dni je zapadlo toliko snega, da ni bilo mogoče na cesto. Občina je takoj vpregla štiri pare konj v velik snežni plug in ga vlekla po vseh cestah.
Hripa se je pojavilo tudi pri nas, a gre le za lahke obolelosti.
Avtobusni promet vpostavljen.
Mariborsko mestno avtobusno podjetje je z današnjim dnem zopet vposta-vilo avtobusni promet na vseh progah svojega omrežja ter se vrši promet, zopet redno.
245 primerov obolelosti za hripo je bilo pretekli teden prijavljenih mariborskemu mestnemu fizikatu, kar priča, da hripa v našem mestu nikakor še ne popušča. Vrh tega je na stotine ljudi v privatni oskrbi. K sreči je obolelost izključno lažjega značaja in ni nobenega povoda za vznemirjenje. Razen primerov hripe so bili prijavlieni mestnemu fizikatu še 4 primeri obolelosti za davi-co in 1 primer šena.
Službeni list barske uprave Dravske banovine objavlja v številki z dne 7. t. m. navodila za plačevanje izrednega prispevka za vzdrževanje državnih in nedržavnih javnih cest, pojasnila o elastičnih gumah pri motornih vozilih,' razglas o pobiranju občinskih davščin mariborske mestne občine ter izpremembe v staležu osobja kraljevske banske uprave Dravske banovine.
Smrtna kosa.
Včeraj je preminul v Mariboru g. Josip Murko, nameščen v obratovališču delniške pivovarne Union v Mariboru. Pogreb se bo vršil jutri v sredo, ob 2.30 popoldne izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. — Davi je preminul v Mariboru v starosti 52 let g. Moric Dadieu, trgovec in mehanik. Pogreb bo v četrtek ob pol 4. pop. iz stare mrtvašnice v Strossmayerjevi ulici na evangelsko pokopališče na Tez-nu. B’ag jima spomin, žalujočim naše sožalje!
Poročilo z Mariborske koče.
Temperatura —8° zjutraj. Snega 90 cm, pršič, smuka idealna. Temperatura čez dan 23°, pot iz Hoč dobro izhojena. — Koline!
Evidenčne tablice
za motorna kolesa so dospele. Lastniki motornih koles se opozarjajo, da jih prevzamejo pri predstojništvu mestne policije pri referentu soba štev. 11.
Aretacije.
Od včeraj na danes je policija aretirala 3 osebe. Mihca so morali ra^i popolne pijanosti odpremiti h »Grafu« na iztreznenje, sicer bi zmrznil. — V nekem prenočišču so iztaknili 391etnega Marijana M. iz Vrhnike, katerega deželno sodišče v Ljubljani že dalj Časa zasleduje radi zločina tatvine. — V neki pristaniški kleti pa je prišla varnostnim organom v past stara znanka policije Josipina Škripac, ki je za dobo 10 let izgnana iz okoliša mesta. Aretirana je bila radi prepovedanega povratka, suma tatvine in tajne prostitucije. V kleti, kjer je bila zasačena, je lovila moške ter je enemu izmaknila tudi nekaj kovačev, kar pa smatra Pepca za »dogovorjeno, plačilo«. Imenovano so po zaslišanju! oddali v sodne zapore.
Pozdrav iz Ruške koče
(1250 m) sta nam poslala danes Danica Naveržnik in Martin Pravdič. Kljub močno zasneženemu Pohorju se nista ustrašila nobenih naporov ter po peturnem težavnem gazenju dospela v nedeljo zdrava in čvrsta v kočo. Snega je tamkaj nad meter na debelo.
Občni zbor pogrebnega društva Radvanje.
V nedeljo se je vršil v gostilni Podgoršek občni zbor radvanjskega pogrebnega društva, ki obstoja že od 1. maja 1924. Otvoril ga je predsednik g. Špindler po kratkem pozdravnem govoru ob polnoštevilni navzočnosti članstva ter prešel na dnevni red. Po prečitanju in razlagi pravil so prišla na dnevni red poročila funkcijonarjev. Tajnik je sporočil, da ima društvo 382. odraslih članov in 126 otrok. V minulem letu jih je pristopilo 32. Sivolasi blagajnik g. Lorbek kljub svoji visoki starosti opravlja svoj težek posel redno in vestno. Solze so stopile starčku v oči, ko mu je članstvo izreklo popolno zaupanje in z veseljem je sprejel svojo težko nalogo za tekoče leto. Blagajniško poročilo za 1 1930 je sledeče: dohodkov je bilo od članarine, prireditev itd. 12.036 Din, do-čim so bili izdatki 7.745 Din. Društvo ima 58.160 Din premoženja, poleg tega pa ves pogrebni inventar, ki se vsako leto spopolnuje. Člani so uvideli agil nost starega odbora in so soglasno izvolili ves prejšnji odbor: predsednik g. Špindler Martin, podpredsednik g. Krainz Franc, tajnik Ploj Jakob, blagajnik Lorbek Simon. Odborniki: Fras Alojz, Lu-bajnšek Fric, Narat Ivan, Sager Franc, Kramberger Rudolf, Revizorji: nadučitelj Firm, Dobrin Anton in Verdnik Franc,
Slovenjgradec.
Moška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda je imela 8. t m. v Sokolskem domu občni zbor. Poročila funkcijonarjev so izkazala prav lepe uspehe podružnice. Velika prireditev dne 6. aprila 1930 s srečolovom in vprizorit-vijo Jelenove drame »Dom«, praznovanje ob CM kresovih, Koroški večer, raz pečavanje razglednic, koledarjev in narodnih kolkov, zbiranje Članarine, prirejanje priložnostnih zbirk, nabiralniki itd. so omogočili, da je podružnica poslala centrali v Ljubljano Din 3505.—. Za leto 1931 je bil izvoljen stari odbor, namreč: sreski šol. nadzornik Grmovšek Miloš kot predsednik, šol. upravitelj L. Kopač kot namestnik, strokovni učitelj Karel Sovre za tajnika, učitelj Sl. Mrov-Ije za namestnika, učitelj R. Iglar za blagajnika, davčni upravitelj A. Debelak za namestnika, trgovec I. Rojnik za odbornika. Za računska preglednika sta bila izvoljena: nadpoštar F. Eiletz in ravnatelj hranilnice L. Vaupot. Kot poverjeniki za Pameče, Št. Janž, Šmartno. Podgorje, Št. Ilj p. T., Stari trg in Sele-Vrhe so bili izbrani gg.: Visočnik, šol. upravitelj, Bregant, šol. upravitelj, Kaučič, šol upravitelj, Kotnik, župnik, Verčkovnik, šol. upravitelj, Šalamun, učitelj, Meško, župnik, za delegate na glavni skupščini CMD pag g. Grmovšek, dr. Železnikar in Šentjurc. — Po napadih na učiteljski stan ob priliki skupščine banovinskih svetnikov bo marsikoga zanimalo, da je med gori imenovanimi narodnimi delavci 12 učiteljev. Dejanja govore, da je bilo, je in da bo ostalo še dolgo tako, da bo nehvaležnost plačilo »sveta«.
Pretep v gostilni.
Sinoči sta v gostilni »Evropa« kvartala 421etni Jožef Medved iz Pesnice in 20!etni Pile Pušič, kijfjjiCi&F iz sedaj v Maribor«. MeT^ se najprej sprla in pošteno ozmerjala, končno pa sta si dokazovala svojo pravico s stoli in krožniki, pri čemer sta razbila tudi eno Šipo na gostilniških vra-tah. Pretepača sta povzročila gostilničarju Čelanu nad 100 dinarjev Škode, v katere kritje je moral krošnjar zastaviti svojo krošnjo. Z zadevo se bo bavilo tudi sodišče. Nesrečne kvarte!
Krajevni odbor Rdečega križa in Sokol
na Pobrežju
se tem potem najlepše zahvaljujeta neznanemu dobrotniku, ki je daroval omenjenima društvoma vsakemu po 10O Din ob priliki izpremembe županstva na Po-brežj'
&sfia
K IN
  Orafski:
Danes zadnji dan:
GRETA GARBO v prvem zvočn. filmu ZASUŽNJENE DUŠE
V sredo premijera 100% nemškega govorečega filma: DVA SVETA. Marija Paudler.
= Union:
Samo že dva dni:
DVA SRCA V SA TAKTU
Kdor tega filma še ni videl, ima zadnjikrat priložnnst ogledati si
ga.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19, 21, uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17.. 19 In 21. url Predprodaja dnevno: od 10. do 12.
ure na blagalnl. XXVI
APOLO KINO
V soboto 14. in nedeljo 15. februarja V ORLOVIH KREMPLJIH Dva dela v eni predstavi.
Mariborski dijaški šahovski klub
na drž. humanistični gimnaziji je priredil 8. t. m. pod vodstvom Bogdana Pušenjaka turnir s šahovskim klubom v Rogaški Slatini, ki je po štiriurni ljuti borbi končal 3:3. Rezultat absolutno odgovarja močem obeh klubov, kajti klub iz Rog. Slatine je dokazal, da je mnogo pridobil na predlanskem mednarodflem turnirju. Tudi so vsi igralci dobri teoretiki. Da je turnir tako lepo tispel, je predvsem zasluga tamošnjega kluba, k! je goste lepo sprejel in jim priredil tudi banket.
Na občnem zboru J. A. D. »Triglava« v Ljubljani,
ki se je vršil dne 5. februarja, je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Jakhel Adolf, stud. phil.; podpredsednik Deren-čin Franjo, cand. iur.; tajnik I. Zajšek Mate, stud. iur.; tajnik II. Brodnik' Md-ra, stud. phil.; blagajnik Makarovič Boris, stud. tehn.; knjižničar Janež Stanko, stud. phil.; arhivar Sotlar Bojan, stud. iur.; gospodar Figar Alojz, stud, iur. Odbornika Piškur Lojze, cand, iur. in Frlan Marko, stud. iur.; revizorja Bajželj Franjo, cand. ing in Brečko Miro, cand. iur.
Knjigarna Tiskovne za* druge podrui. Maribor
Aleksandrova cesta 13 priporoča cen j e* nemu občinstvu bogato izbiro najnovejših znanstvenih in leposlovnih knjig in revij v slovenskem, nemšken in francoskem jeziku. Poleg tega IzvrSuje na-rotila na vse Inozemske knjigarne, ker je žniimi v direktni poslovni zvezi.
Velepohorska vest.
Prihodnjo pustno soboto bo imela Stavb, zadruga mestnih uslužbencev svoj pohorsko-zabavni večer v veliki dvorani Narodnega doma. Pevci, izbrani iz lastnih vrst, bodo zapeli par še-fcavih, krepkih, ki užgejo, g. Neralič bo dodal dva vesela samospeva, poleg tega bodo zabavali šaljivi nastopi s pohorskim obeležjem, a vmes bo užigala pohorska godba, ki nas bo potem uvedla v pohorski ples. Redkokdaj se mi oglašamo. Pridite in spoznajte nas, a mi vas Sjlfifteomo seznanili z našim Pohorskim domom, ki ni namenjen samo nam, ampak tudi vam, ki vas bomo radevolje sprejeli pod gostoljubno pohorsko streho in vam postregli z običajnimi pohorskimi cenami. Spomladi ga otvorimo. Torej vse panpohorsko — razen vin in jedil, ki bodo najpristnejša. Pridružite se nam s pohorskim šlagerjem: Na pohorski ples s pohorsko godbo za Pohorski dom!
V carstvu mask.
Vstonnice za veliko predpustno rec to ISSK Maribora »V carstvu mask«'j dobijo v predprodaji v trgovinah: Zh, ta Brišnik, Jpsjp Hbfer, Sport-Roglič j* v glavni trafiki na Glavnem trgu,
Nekaj spominov na medvojno propagando
NACIJONALNO-KULTURNO DELO D OMA IN V INOZEMSTVU SPOREDNO
Z VOJAŠKO AKCIJO.
iiitro pozabljamo, dostikrat tudi izredno važne momente v zgodovini svojega naroda in svoje domovine. Zato je potrebno, da si jih od časa do časa pokličemo v spomin. Eno takih poglavij je naše nacijonalno-kulturno delo v smeri osvobojenja in ujedinjenja med vojno.
Brez dvoma gre za ujedinjenje in ustvarjanje Jugoslavije v prvi vrsti zasluga onim ljudem, ki so se s puško v roki borili za njo in ki so položili svoja trupla na njen oltar. Pa četudi temelji naše ujedinjenje na organizirani materialni in vojni sili, bi brez visokih moralnih rezerv v narodu samem in brez izvanredno živega ter silnega kulturnega delovanja naših najboljših umskih delavcev bile vse žrtve zastonj. Nacio-nalno-kulturno propagandno delo naših ljudi za časa svetovne vojne je torej iste važnosti kakor vojaško, finančno ali diplomatsko.
Naravno je, da odpada pri celokupnem naporu nacijonalnega ujedinjenja in postavljanja temeljev naši današnji državi največji in levji del na srbsko pleme.^To pa v prvi vrtsi zato, ker so Srbi najštevilnejši med južnimi Slovani, nadalje pa tudi, ker so imeli svobodno državo, v kateri je bil ustvarjen Pijemont in žarišče .vseh njihovih nacionalnih aspiracij in idealov, ki so se pozneje postopoma Pretvorili in sigurno že izenačili s kulturnimi in nacijonalnimi težnjami ostalih dveh plemen. Vsako pleme je dalo po svoji moči in prilikah na oltaj skupne domovine toliko, kolikor je tnoglo in kar je moglo. ’
Kakor znano, se je delilo naše kulturno-politično in nacijonalno-propagatnlno delo v svetovni vojni na dva de-a: na delo naših kulturnih in javnih delavcev, književnikov, umetnikov, novinarjev in politikov, ki so bili v domovini, in onih, ki so bili v emigraciji.
Najiačje iti najživahnejše kulturno in informativno-propagandno delo je bilo v Franciji. To je popolnoma razumljivo, saj je sprejela Francija pod svoje okrilje večino naših beguncev in prijateljske vezi med Srbijo ter Francijo so bile vedno močne in odkrite. Delo naših emigrantov ni bilo mnogostransko le v Parizu kot centru, nego tudi v vseh večjih francoskih provincijalnih mestih, pa še v severno-afriških kolonijah. V prvi vrsti je obstojalo iz niza del, knjig in publikacij v francoskem jeziku, katera so izdajali srbska vlada, Jugoslovenski odbor, razni klubi, privatni odbori, prijatelji in poedinci. Te publikacije niso bile samo važne priloge h geografski, ?;'o-dovinski, književni in politični literaturi
o	Jugoslaviji in o našem celokupnem narodu, nego tudi važni in močni propagandistični dokumenti za naše kulturne in ipcijonalne težnje pred široko francosko javnostjo. Tu so složno delali zastopniki vseh treh plemen, kakor jih je vojna zalotila v izgnanstvu. Nemogoče je našteti to ogromno literaturo, a omeniti treba nekaj značilnejših imen in važnejših de! iz tega velikega in usodepol-nega časa. J. Cviji6 (Pčnisule balkan;-que, Ouestions balkanique), A. Trumbič (Programe) Yougos!ave, Pays et peuple yougoslave) St. Stanojevič Probleme yougoslave in dr.); H. Hinkovič (You-igloslaves), M. Vesnič (Mirage bulga-re...), St. Protič (Bulgarie, ses ambi-tions et trahisons), L. Vojnovič, G. Jak-šič, B. Bošnjak — prevod »Gorskega Vjenca«. Za temi deli se vrstijo raznovrstna dela naših mnogobrojnih znanstvenikov, književnikov, profesorjev in politikov, ki so se zatekli na Francosko. Ti so na pr.: N. Stojanovič, J.Radonjič, J. Žujovič, M. Jelič, Mil. Novakovič, B. Joksimovič, V. Primorac, Ž. Petkovič itd.
Poleg stvarjanja vezi in informiranja naših prijateljev v Franciji, izdajanja časopisov, brošur, revij in drugih spisov, prirejanja izložb likovnih umetnikov in muzikalnih koncertov, je bilo izvajano zelo važno informativno in propagandno delo potom javnih predavanj ob priliki raznih svečanosti in manifestacij, kje. so naši ljudje pred tisoči francoskih poslušalcev budili z živo besedo ljubezen
in interes za naš narod in naše kraje. Taka predavanja so se vršila po vse; Franciji, seveda največ v Parizu, francoski časopisi pa so prinašali vedno izčrpna in simpatična poročila ter komentarje. Poleg zgoraj omenjenih so se živahno udejstvovali še: B. Petronijevič, I. Živanovič, I. Ibrovac, D. Tomič, N. Vulič, Sv. Petrovič in dr.
Pa tudi v drugih državah so vložili naši ljudje impozanten in mnogostranski napor, ki ni ostal brez efekta in je brez dvoma mnogo koristil naši občekulturni in nacijonalni stvari. Tako je delala naša emigracija zelo živo v Švici, v Ženevi, kjer se je zbrala okrog Novinarskega biroja, Rdečega križa in politične ga lista »La Serbie« (Laza Markovič, J. Dačič, Nik. Stojanovič, M. Grol in dr.). Na Angleškem, večinoma v Londonu, so kljub težkim in nepristopnim prilikam delali s peresom in z besedo neobičajno agilno B. Vošnjak, Vlad. Savič, č. Mija-tovič, Trumbič, Hinkovič, Pavle Popovič in drugi. Nič manj živahno akcijo so vršili skoraj isti ljudje v Severni in Južni Ameriki in to ne samo med našimi iz-seljenci, nego tudi med Američani samimi. Pomagali so jim seveda naši ugledni rojaki M. Pupin, Tesla, P. Radosavljevič, Baburica, Mihajlovič in drugi. V Petrogradu in sploh v Rusiji so publicirali svoja dela in prirejali konference A. Belič, St. Stanojevič, Rad. Košutič, M. Cemovič itd. Končno je treba omeniti, uprav intenzivno delo naših ljudi v Italiji v prvih časih svetovne vojne. Tako je imel A. Trumbič 1. 1915 predavanje v gledališču Kvirino v Rimu in sicer »O Italiji in o Jugoslovenih«. V rimskem liceju je govoril Pavle Popovič o jugoslovenski literaturi in M. Ristič filološkem cerclu v Milanu o Srbiji in njenih borbah itd.
V	času, ko je začela svetovna vojna, ni vedel nihče v zavezniških državah, kaj Jugosloveni pravzaprav hočemo. Še-ie z intenzivnim delom naših intelektualcev po propadu Srbije pa do sklicanja mirovne konference so začeli postajati jasnejši naši pojmi in aspiracije javnemu mnenju in merodajnim faktorjem v zavezniških zemljah. Jugoslavija je bila v glavnih potezah pred očmi vsem, ki so to reševali. Zato gre zasluga vsakterenui naših kulturnih in javnih
i	delavcev za časa gigantskih borb.
Tudi určežeualke pomagajo pri karfieri
Kakor mnoga romantična dekleta, tako je sanjarila tudi 16!etna irska deklica Maureen 0’Su!livan o veliki in slavni bodočnosti v najčarobriejšem mestu na svetu — Ho!lywoodu. Baš tako, kakor pri tisočih drugih malih učenkah, bi brez dvoma ostal ta san Mareen 0’Sulli-van neizpolnjen, da ni njene življenske poti pravilno usmerila »vsevidna modrost« neke vedeževalke. Ta vedeževal-ka, stara baš 100 let. je prorokovala Maureen 0’SuIIivan skorajšnje poznanstvo z bogatim tujcem, ki jo bo ugrabil iz toplega roditeljskega gnezda, osvobodil jo šolskih skrbi in jo napravil za pravo princeso, o čije lepoti bodo pripovedovali milijoni podložnikov, pod koje oblastjo bodo drhteli v sreči milijoni. Vendar je pristavila modra starka pogoj: Maureen 0’Sullivan mora odpotovati v Dublin in tam presedati cele tri dni v restavraciji glavnega kolodvora. Kakor bi to storila vsaka druga romantična oseba, tako je poslušala vedeže-valkin nasvet tudi Maureen 0’Sullivan. Tri dni je presedela v kolodvorski restavraciji v Dublinu pod nadzorstvom svoje stare in praznoverne tete. To so bili dolgi, dolgi dnevi. Tedaj pa — po treh dnevih — se je pojavil neznanec v osebi popularnega režiserja Franka Bor-zege, ki je pristopil k mizi Maureen 0’SuIIivan in priznal, da je prijetno iz-nenaden nad njeno idealno irsko lepoto. Priznal je, da potrebuje njeno lepoto in talent v filmu ter jo je povedel s seboj.
Roman dueh žen
V	Reggio Calabria v Italiji se je zgodilo nedavno, da sta dve ženi medsebojno zamenjali svoje osebnosti. V Torinu je bila okradena neka gospa od neznanih lopovov. Ker so stanovale v isti hiši mnoge sumljive osebnosti, je napravila policija pogon in zaslišala vse sumljivce. Med zaprtimi je bila tudi neka gospa, katere življenje je vzbujalo sum pri njenih sosedih. Policiji je izjavila, da ji je ime Liberia Barca, 35 let stara. Na to ime je imela tudi dokumente. Vendar je bila ta žena s čudnim obnašanjem sumljiva policijskemu uradniku, ki jo je podrobno zaslišal. Žena je končno priznala, da je njeno pravo ime Marija Ga-binato in da ji je šele 31 let.
Ker je že toliko izdala, je izpovedala policijskemu komisarju svoj zanimiv in neobičajen življenski roman. Rekla je, da je iz Reggia v Kalabriji, kjer je živela i. 1924. z nekim železničarjem, človekom, ki je bil Ijubosumnejši od Otella. Nekega dne, ko ji je vse že presedalo, se je odločila, da ga zapusti. Baš je razmišljala, kako bi vse ukrenila, da je ne .bi ujeli in kaznovali, ko je slučajno naletela na Liberijo Barca, čije elegantnost jo je iznenadila. Obe ženi ste postali prav kmalu prijateljici in poverili druga drugi svoje gorje. Barca je priznala Mariji Ga-binato, da je v čudnem položaju. Lahko bi postala bogata čez noč, sreča ji je na ponudbo, pa jo moti njeno prejšnje življenje. Kot dama iz polsveta je živela v različnih mestih. Ko je dospela v Reggio, je naletela tam na izredno bogatega Amerikanca, ki je prišel v Italijo s svojo jahto. Možakar se je takoj zaljubil v njo in jo čez pol ure — ne da bi je vprašal za njeno prejšnje življenje • zaprosil za roko. Barca je mislila prvotno, da se Amerikanec z njo šali. Toda Amerikanec se ni šalil. Dal ji je celo dokaze o resnosti svoje namere. Tedaj je Barca zaprosila Amerikanca za nekaj dni premisleka. Bila je v nepriliki, kako bi skrila pred svojim bodočim možem preteklost, o kateri bi zaznal iz njenih osebnih listin, predvsem iz potnega lista.
Obe ženi sta imeli torej skupne interesne točke, da slečeta dosedanjo kožo: Barca, da bi se prevrgla v drugo ženo, da bi se mogla poročiti z milijonarjem, a Gabinato, da bi zabrisala vsako sled za seboj, če bi slučajno njen ljubimec hotel uvesti progon. Tako sta se torej sporazumeli in lepo izmenjali osebnosti: Barca je profitirala celo s tem, da je postala kar za 4 leta mlajša, poleg tega pa popolnoma neoporečna. Gabinato pa je imela s svoje strani priliko, začeti ka-riiero žene iz polsveta, ki jo je njena prijateljica opustila, ker se ji je sreča tako nenadoma nasmejala. Stvar je lepo uspela v obojestransko zadovoljstvo. Gabinato, prejšnja Barca je kmalu potem prišla na Američanovo jahto in postala Čez noč milijonarka, Gabinato pa je mogla, ko je postala Barca, brez vsega izginiti iz Reggia. Po mnogih pripetljajih je končno dospela v Torino, kjer so čisto slučajno izvedeli za njeno čudno metamorfozo in za še bolj čudni ljubavni roman njene dvojnice.
Razpošiljanje časapisou z letali
Češkoslovaška letalska uprava priprav lja novost, ki bo za češkoslovaško novinarstvo velikega pomena. Kakor je to že v Ameriki in deloma v Nemčiji delj časa uvedeno, se bo veliko časopisje iz glavnih mest razvozilo takoj po izidu potom letal. Na Češkoslovaškem je to radi tamošnjih geografskih ( sebno važno. Saj dobijofn; nih delih Slovaške časopise iz Prage m' Brna šele par ur kasneje nego iz Budimpešte. To službo bodo vršila posebna letala, ki bodo startala že v Pragi in bodo izvršila polet brez postankov. Zavoje s časopisi bodo na določenih mestih metali iz letal. Tudi bodo v dotičnih postajah naprave, ki bodo omogočale, da bodo piloti lahko s posebnimi kavlji dvigali pošiljke za druge postaje. Tozadevno so se že vršili praktični poskusi, ki so zadovoljivo uspeli.
Šport
Evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju.
V Stockholmu so se v nedeljo končala tekmovanja za evropsko prvenstvo Vi hitrostnem drsanju. Izidi so bili: 1500 m: 1. Thunberg 2:20:7; 2. Van der Scheer 2:24:6; 3. Engelstengen 2:25:8. 10.000 m: Blomquist 17:13; Thunberg 18:08; Carl-sen 18:59. Končna kvalifikacija: 1. Thunberg 201 (evropski prvak), Blomquist 202.36, Van der Scheer 203.87, Ebensen. Avstrijca Jungblut in Riedl sta zasedla 12. oziroma 14. mesto.
Jugoslovenska smučarska reprezentanci
je snoči preko Jesenic odpotovala v Oberhof na Bavarskem, da se udeleži evropskega smučarskega prvenstva. Naša smučarska ekipa, v kateri so gg. Godec, Joško Janša in Šramel, je pod vodstvom saveznega delegata dr. Berceta.
SK Železničar, upravni odbor.
Prihodnja odborova seja bo jutri ob 20. uri v restavraciji »Narodni dom«. Tajnik.
SK Železničar
izreka tvrdkam Baloh, Divjak, Forstnerič, Ilger, Kormann, Peteln in Rog’ič za poklonjena darila ob priliki klubske smuške tekme dne 8. februarja najiskrenejšo zahvalo.
Novo športno igrišče
dobi SK Železničar in sicer ob Tržaški cesti v takozvanem »Trikotu«. Z delom se bo pričelo, čim bodo dopuščale vremenske prilike. Jesenske tekme bodo odigrane že na novem prostoru.
Nov plavalni rekord.
V Londonu je postavila Joyce Cooper nov evropski ženski rekord v plavanju na 100 m v času 70 sekund. Prejšnji rekord 71.45 sekund je držala gdč. Braun
iz Nizozemske.
Za medmestno tekmo Beograd—Zagreb,
ki bo prihodnjo nedeljo v Zagrebu, je kapetan ZNP g. Dasovič nominiral sledeče igralce: Demič, Pavičič, Babič, Brozovič, Premrl, Kunst, Babič, Hitrec, Leinert, Jazbec in Podvinec.
V	naglici.
»Če si drznete še enkrat trditi, da sem vas jaz sinoči v temi pretepel, dobite še eno zaušnico!*
Biblioteka sovražnika žensk
Mesto Le Maro v ameriški državi Iowa se lahko ponaša s svojevrstno redkostjo: podedovalo je namreč od nekega dr. Zinka, ki je bil tam dolgo vrsto let odvetnik, neobičajno biblioteko, Zink je bil zaklet sovražnik žensk in je prin-cipijelno nabavljal samo knjige, ki so jih spisali moški. V svoji oporoki je od mesta zahteval, da ne sme stopiti y sobo, kjer bo nameščena biblioteka, nikdar nobena ženska noga. Zink je šel v svoji mržnji celo tako daleč, da je iz dragocenih knjig izrezaval ženska dela in slike žen. Da bi opravičil svojo oporoko, je navedel dr. Zink, da so ga ženske take prevarile kot nikogar preje. V mladih letih je bil dr. Zink štirikrat oženjen; Njegova prva žena, hčerka nekega uradnika iz kolonije, ga je za vsak najmanjši prestopek kaznovala telesno in to na način, na kakršen se kaznujejo domačini v kolonijah. Na dan ločitve ga je tako pretepla, da je ležal cel teden. Nesrečni advokat je po tem dogodku — tako piše sam v oporoki — vzel popolnoma siromašno deklico, kateri je poveril svoj vložek v banki. Navidez nedolžna žena je na rafiniran način poneverila polovico imetja in končno pobegnila z ljiibimcem. Od tretje žene se je Točil uer mu Je mešaia med jedi in pijačo — ga varala, tako 'da če tudi ta zitfcou končal nesrečno. Žare? je imel nesrečni advokat z ženami mnogo neprilik.
Mala računica.
A: Kdaj je 9 + 9 = 6?
B: Nikoli!
A: O pač! Kdor gre zvečer ob devetin spat in devet ur spi, se ob šestih zjutra.1 zbudi.
V	uredniitvu.
Pesnikovič (uredniku): »Vi splofi ne veste, gospod urednik, koliko ognja sem vložil v te pesmi!«
Urednik: »Narobe bi mi bilo ljubše...?«
*mmX
'V m ar i d o r n, 'dne iD. n. 1931
VL ftwWt
V senci jezuita
ie:
Obraz se ji je bil zresnil za trenutek, in ponovila
68
Blazna ženska jo je bila zgrabila in odšla z njo zmagoslavno po stopnjicah navzgor.
Njeno sovraštvo, ki je čutilo, da se mu bliža ute-šenje, ji je dajalo neodoljivo moč.
Dospevši na prag brloga, v katerem je tako dolga leta kričala noč in dan v gluhe mrakove: »Dajte mi mojo hčer nazaj!« je razklenila roke in spustila Žlleto na tla.
Z mehko, mačjo hojo je stopala Margentina po Čumnati semtertja.
Zapehnila je vrata, ki so vodila na hodnik. Nato Je prižgala svetiljko, vzela jo v roko in se približala prestrašeni deklici.
»Videti hočem, ali ste lepi,« je dejala Margentina.
Njen glas je trepetal od notranje radosti, ki je ni mogla popolnoma prikriti.
Zdrav in mladosten izraz je bil pokril njeno obličje.
Ponovila je:
»Videti hočem, ali ste lepi!«
Postavila je svetiljko na mizo in se vrnila k Zi
/e ti.
»Lepi ste! Zelo lepi ste!« je dejala.
In Žileta je vzdrhtela. Začutila je, da ravno njena lepota povečava neizprosnost tega bitja, Čegar ostri pogledi so se polnili z gnevom.
»Tudi jaz sem bila nekdaj lepa. Tako lepa sem bila kakor vi. Moj ljubček mi je zatrjeval, da sem najlepše dekle na vsem svetu.«
Mahoma pa je stopila tik pred njo:
»In kaj je ostalo od mote lepote?«
»Lepo vas prosim gospa,« je zajecljala Žileta.
»Ah, ah! Kaj mi je ostalo od moje lepote?«
In ko ni bilo odgovora, je nadaljevala Margentina:
»Razletela se je v burji. Preveč so plakale moje ofl. Preveč so prosila moja usta. Moja kolena so se obrabila ob kamenju.
»Plamen pekla je opalil mojo nežno in belo kožo. Trnje ob cesti mi je izpulilo lase.«
Blazna Margentina je bolj blazna, nego si mislijo ljudje. Ona pravi, da je bila nekdaj lepa!«
Zahrohotala se je z dolgim, pohotnim in zloveščim grohotom.
Žileta jo je pogledala S plašnimi očmi.
V	svoji zmedenosti ni bila zapazila dotlej ničesar, kar bi jo bilo poučilo, v kako strašno nevarnost jo je bilo spravilo sovraštvo Ane Pisleške.
Vprašala je samo neštetokrat, zakaj ji hoče ta ženska zlo.
A zdaj je razumela!
Vojvodinja Etanpska jo je bila izročila blazni ženski, samo da bi bila gotova, da jo bo trpinčila, brez usmiljenja do konca!...
Margentina je hodila po tesni čumnati semtertja, sukaje se okrog Zilete. In zopet se je zaslišal njen zapovedujoči glas:
»Koliko ste stari, lepa gospodična?«
»Sedemnajst let.«
Žarek pameti se je zasvetil v njenih možganih.
»Sedemnajst let!«
Nato pa je zdajci pokrila njene črte tesnoba.
Kaj je zbudilo nenadoma toliko trpljenja?
Česa se je izkušala spomniti?,
»In kako vam je ime?«
Žileta je začutila, kako se je porodil v njeni duši up. Blaznični glas je bil postal prijaznejši. Ni se smejala več s tistim krutim glasom, od katerega ji je ledenela kri. Ni je pogledala več s tistimi divjimi pogledi, ki so ji prodirali do mozga.
Ali se ni vojvodinja morebiti prevarila v svojih računih?
Blaznica se je bila zleknila na preprogi, kakor da bi sanjarila.
Žileta je zbrala ves svoj pogum:
»Gospa, ime mi je Žileta. Žileta je čedno ime, kaj?«
Takrat je Magdalena skočila kvišku in planila nad
njo.
Z žilavimi rokami jo je prijela za zapestje, iztegnila vrat in približala svoje lice obrazu mlade deklice.
»Lažnjivka! Lažnjivka!« je zarjula. »Ti da se imenuješ Žileta, ti? Drzni se ponoviti to! Samo enkrat še reci! Samo enkrat te naj še slišim izbruhniti to bogokletno laž!«
»Gospa!«
»Ti, da si Žileta! Proč od mene! Ali misliš, da sem blazna?«
Z besno gesto je zasadila svoje prste, podobne krempljem, v dolge, plave dekllčne lase, tako da je reva zakričala od bolečine.
»Poslušaj,« je povzela s sikajočim glasom.« Ali si ti moja hči?«
To rekši se je zahrohotala. gledaje jo s svojimi norimi očmi, v katerih je švigal smrtonosen plamen.
»AH si ti moja hči? Ne upaš sl reči, ne upaš si, vidiš, da si ne upaš reči! Ah, ah, ti praviš, da si Žileta, pa nisi moja hči!«
Zdaj se je zdelo, kakor da premišlja in se zbira. Stopila je par korakov stran.
Zdajci pa je sklenila roke, kakor da bi prosila.
»Zileti je šest let! Moji hčeri Zileti je šest let! Lepa je! drobna, plavolasa in mi>a. Modre oči ima. Njeni lasje so zlati: padajo ji na rame in na vrat. Pravi mi: Mamica, kako rada te imam, pa zaspi zvečer v mojem naročju. Ničesar ne ve o mojem življenju, a vendar razume, da mi je hudo. Njeno srce ji pravi, da imam žalosti čez vrh glave. In ko vidi da mi h težko, me objame, in meni ni nič več hudo; srečnejša sem od kraljice, kadar jo spravljam v njeno malo posteljico. Vidiš, takšna je. Ali sl ti Žileta?«
Spričo te tako globoke in resnične bolesti je obšla Zileto tolikšna zmedenost, da je pozabila vse lastne muke in skrbi in začutila, kako se ji zalivajo oči s solzami sočutja.
»Ah, gospa,« je zajecljala, »ako trpite sami, zakaj potem sovražite mene, ki tudi trpim?«
Toda Margentina je očividno ni bila slišala.
»Če tl nisi Žileta, kje je potem ona? Nisem je videla danes, niti včeraj, niti predvčerajšnjim, niti vse neštete dni, ki so bili prej. Kje je moja hči? Iščem jo, pa je ne najdem. Kje je moja hči? Kdo mi jo je vzel? Vedela bi, če bi bila mrtva. Ne recite mi, da je mrtva. Pogostoma sem slišala glasove, ki so me vodili proti njej, toda v trenutku, ko sem se približala cilju, so se
dvignile vselej neprekoračljive zapreke. Pariz mi jp skriva. Franc mi jo skriva. Ni dvoma, da jo hoče imeti v svojo zabavo. Najprej mater, potem hčer. Kadar ji ugrabi čast, jo bo zavrgel, kakor je prej zavrgel mene. okrvavljeno in izgubljeno. Franc! Franc! Plačal boš svoje zločine. Lepota se bo maščevala. Ljubezen se bo maščevala. Pride ženska, ki bo maščevala device, ki si jih strl kakor igrače.«
»Gospa,« je povzela Žileta s neskončno bridkostjo, »zakaj obupavate nad tem, da bi našli svojo hčer? Morebiti jo najdete prav kmalu.«
Toda blaznično razpoloženje se ie bilo že izpre* vrglo.
Zahrohotala se je.
»Pst!« je dejala čisto tiho. »Saj mi jo bodo privedli nazaj... Nekdo je prišel in mi rekel: Stori to, pa ti privedem svojo hčer. Storila bom, kakor rečeno, in čakala.«
Deklica je zaslutila v teh temnih besedah skrito pretnjo. Polujasno je začutila strašno past, v kateri ji je usojeno umreti.
»Kaj pa je zahteval tisti človek od vas, da vam vrne hčer?« je vprašala s prisiljeno trdnim glasom.
»To, da te mučim,« je odgovorila Margentina mrzlo^ »da te čuvam ljubosumnije od zaklada in storim, da boš pretrpela tisoč smrti, preden res pogineš. To je vse, kar sem obljubila.«
»In to boste storili?«
Namesto odgovora je začutila ostro hihetanje.
»Gospa! To krutost hočete storiti, samo zato, kei vam jo je ukazala ženska, ki me sovraži? Samo zato?«
Margentina je zmajala z glavo:
»Ne, ne! To storim zato, ker te mrzim in ker se j tem, da mučim tebe, osvetim njej, ki je mučila mene-ker se s tem osvetim tvoji materi!«
»Moji materi!«
Ta vzkrik je drhtel tako čudno, da je Margentina vztrepetala; žarek razuma je prešinil noč njenih možganov.
»Moji materi!« je vzkliknila Žileta in sklenila roke »Torej jo vi poznate!«
»Kaj pa, da jo poznam!« je rekla blaznica v izbruhu sovraštva.
»Kako je ne bi poznala! Poslušaj, ljubila sem njega ki me je ljubil. Ime mu je bilo Franc, toda ta ženska — tvoja mati — je prišla vmes — in od tistihdob sem pla-kala. Zdaj veš, da jo moram sovražiti.«
Te brezvezne besede so prestrašile Žileto.
>.Blazna je!« je zamrmrala sama pri sebi.
Margentina pa jo je prijela za obedve roki In stisnila na vso moč.
»Kako ne bi poznala tvoje matere! Ona mi je prinesla pismo! Pismo, v katerem mi je Franc sporočil, da me ne ljubi več! Ona ie sedela Francu na kolenih, ko sem ga videla, kako je pil in se smejal s svojimi prijatelji. In ti me vprašaš, ali poznam tvojo mater! Ti s* blazna!«
To rekša se je zasmejala z zloveščim smehom.
Njem skrčeni prstje so stiskali Ziletine roke v zt pestjih tako besno, kakor da jih hočejo zdrobiti.
Deklica je napela vse sile, da bi se ji izvila.
»Blazna je! Blazna je!« je mrmrala sama pri sebi »Umorila me bo!«
Napela je vse moči in zaklicala z glasom polniti) groze:
»Manfred, Manfred na pomoč!«
Iftčemo
dobro ohranjene rabljene stole. Po-audbe pod »Stoli« na upravo lista. 391 Alco hočete delati
*ln z lahkim delom zaslužiti doma Din ;7.— na uro, vstopite v našo zadrugo. 'Pouk je brezplačen. Vpisnina Din 10. ;ObSlrna pojasnila Vam radi pošljemo, ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslovanskih pletarn. Osijek.	128
Dne 15. februarla
ob 11. uri bo v pisarni blagajnika 45. pešadljskega puka licitacija za prodajo pomij in kosti v kasarnah Kralja Aleksandra in Vojvode Mišiča (Tržaška cesta) za leto 1931. Potrebna kavcija okrog Din 200.	  387
Dajnlika družba pivovarn« »Union« v Ljubljani javlja tužno vest, da Je preminul njegov v obratovališču Maribor nameSčeni uradnik, gospod
Josip Murko
dne 9. februarja ob 6. popoldne po dolgi mučni bolezni.
Pogreb preminulega se bo vršil v sredo, dne 11. februarja ob 'A 15. ur) popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Nalemu dolgoletnemu, vestnemu uradniku ohranimo časten spomin!
L) u b 1 j a n a—M a r i b o r, dne 10. februarja 1931.
394
Radi pomanjkanja prostora
prodam tri nove, nerabljene postelje in nočne omarice, umivalnik z zrcalom za dve osebi. NaslCr v upravi Ve-černika.	388
20letno dekle
išče službe kot služkinja za vse, zna tud! nekaj kuhati. Cenjene ponudbe pod »Deklica« na upravo.	386
V	gostilni in kavarni »Split«,
Vetrinjska ulica 2, se toči pristno dalmatinsko vino po reklamni ceni Din 10 do 12 liter. Vsak čas se dobijo tudi mrzla in topla jedila in vsak dan sveže morske ribe. Dobi se tudi vedno turška kava in čaj. Se priporoča gostilničar Jovanovič.	395
Oseba,
katera je zgubila 8. februarja v Tomšičevem drevoredu dežnik, ga dobi na Aleksandrova cesti 83, pri Majceni!.
389
Pridna, poštena služkinja,
stara 27 let, ki zna kuhati, šivati opravljati vsa hišna dela, sploh samostojno voditi gospodinjstvo, želi menjati službo k boljši manjši obitelji ali k samostojnemu gospodu. Nastop 1 marca. Ponudbe na upravo Večerni-ka pod »Samostojna«.	390
Pozor!
Najcenejše vino! Liter Din 8   Izborno staro vino In sladki Prošek, liter Din 20—, Cafova ulica 7, kino Union
Sobo In črkosllkanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Godba Prostovoljnega gai. drultva v Studencih priredi dne 14. februarja v gostttotoffi Kleraenšaka v Studencih
veliko maikerado
Začetek ob 18. url
Spomnite se CMDi
Sanator!! v Mariboru
•ka ul. 49. Telefon 2358. Lastnik in voJj«i
?6ternf£, specijalist za kirurgijo
Sanatorij Je naimodernejSe urelen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran. kostnih In sklepnih vnetij; tonlza-torjem za elektrlziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; dlatermljo za elek* trično pregrevanje In električno izžiga* nje: žarnico »hala« za revmatična In druga boleča vnetja; »•nterocleaner«* jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki. napihovanju ln za splošni telesni podvig. Cene zmerne! 1117
♦
IffkJa Konzorcij »Jutra« * Ljubljani: predstavnik Izdajatelja ta urednik; FRAN BR<> ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
sr Maribora,