Leto XLL ——— ' f- ■ Inseiati: .........,..: Enostolpna petltvrsta (72 mu): za enkrat . . . . po 15 v 7.a dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust. Mna oznanila, zahvale, osmrtnice iti: onostolpna petltvrsta po 18 Tin. • Poslano: enostolpna petltvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red. Posamezna številka 6 vinarjev. sicv. 92. Izven LiublJane s vin. v Ljubljani, v sredo, 23. aprila 13. sss Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . , K 26'~ za en meseo „ • • » 2"20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24-— za en mesec „ . . „ 2-— V opravi prejeman mosečnp „ 1'70 s. Sobotni, izdaja: s za celo letf ...... 71— za Hemčljo oeloletno . „ 9-— ia ostalo inozemstvo „ 12 — KaT Urednlitvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s=s sprejemajo. — Uredniškega telefona stev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi uliol št. 6. — Bačnn poštne hranilnico avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7583. — Ujiravnlškega teleiona št. 188. Skader zavzel. NAŠA POROČEVALCA O ZAVZETJU SXADRA. Cetinje, 23. aprila. (Oddano ob 3. uri 35 minut zjutraj, došlo ob 10. uri 50 minut v Ljubljano.) Skader zavzet. Detajli slede. M. Kelovič. Belgrad, 23. aprila. Belgrad plove v radosti. Skader je naš narod zavzel. D. M. Sijački. v v v / /S /S Danes gre po celem svetu nepričakovana vest, da so Črnogorci Skader po polletnem obleganju zavzeli. Včeraj še turški Skader je danes slovanski. Srbske narodne pesmi, najlepši literarni zaklad jugoslovanski, iinajo nekaj mistično-alegoričnega na sebi. Tako tudi pesem o »Zidanju Skadra*, petindvajseta v zbirki Vulta Karadžiča. Grad gradila tri brata rodjena — Do ;ri brata, tri Mrljav-čeviča — Jedno bješc Vukašine kralje, — Drugo bješe Uglješa vojvoda, — Treče bješe Mrljavčevič Gojko.« Tristo mojstrov je Skader gradilo, a vse, kar se je do noči naredilo, je vila ponoči razrušila. Vila naznani knezom, da se mesto ne bo dozidalo, ako se vanj ne zazida, žena, ki pride prva zjutraj prinest graditeljem zajtrka. Kneza Vukašin in Uglješa sta to kljub vilini prepovedi svojima ženama povedala in ju svarila, le Gojko je molčal. In tako so zjutraj mlado Gojkovico, ki se je nič hudega sluteč podala k stavbenikom, prijeli in v zid zazidali. Na prisrčne prošnje nesrečne matere so ji pustiti v zidu le prostora, da doji deto, ki so ga ji prinašali iz doma, in okno za oči, da je mogla zreti za njim, ko so ga ji odnašali. Slovanska mati je zazidana v temelje Skadra in je čakala svojih sinov ter jih dočakala. Po toliko stoletjih so zopet prišli in Skader, rojstni grad kraljeviča Marka, s potoki krvi zavzeli. Po štiristoštiriintri-desetih letih je Skader, ki so ga Turki leta 1479. osvojili, zopet v slovanskih rokah. Skader je res tako kakor malokatero mesto na Balkanu po svoji zgodovini slovanskega značaja. Sezidali so ga Mrljav-čeviči, že leta 1000 pred Kristom je vladal tu sveti kralj Vladimir, od tu jc pozneje Dušan Silni, ko ni bilo še ne duha ne sluha o Turkih in Albancih, ki so živeli daleč na j jugu v pindoških gorah, zavladal nad celo I Albanijo, Epirom in Makedonijo ter raz- j tezal svojo oblast od Adrije do Egejskega | morja. Ko je to veliko carslvo začelo razpadati, se je razdelilo med različne male dinaste, Skader pa so dobili v last Balše-viči. Turki so, ko so sc naselili v Evropi, svoje oči željno obračali po Skadru, toda Albanija je bila za osmanske horde najtrši oreh. Naposled so se srbsko-albanskega primorja deloma po pogodbah, deloma s silo polastili Benečani, ki so tudi Skader zavzeli. Toda naposled se je Turek vendarle važnega mesta polastil. Danes, ko jc jugoslovanski narod zopet gospodar lepega mesta ob Bojani, jc njegovo prebivalstvo vsled turškega nasilstva in arnavtske priselitve že skoraj popolnoma potujčeno. O politični strani tega dogodka nc bomo veliko pisali. Čast Črnegore je rešena. Njen glavni cilj jc vsaj militerično dosežen in kralj Nikita zdaj lahko reče, da ogromne žrtve za Skader niso bile čisto zastonj. Z zavzetjem jc pred svetom dejansko dokumentiral, kako Črnagora smatra to mesto, ki je najvažnejša gospodarska in strategična točka na poti iz Kosovega polja do Adrije, za svoj najvažnejši politični interes, za neobhodno postojanko za narod, ki teži k morju in računa na večjo bodočnost. Kaj bodo velesile spričo tega dejstva, ki sc ne da prezirali, sklenile, to jc njihova stvar. Če bodo Črnogorci mesto morali zapustiti, s svojim srcem bodo slejkoprej v njem osiali in sinovi bodo hrepeneli dalje po slovanski materi, zazidani v temelje ljubljenega mesta. X X X Pedrolosii 0 pripravali za zavzeije Skadra, Kotor, 22. aprila, .^Piccolov« poročevalec Fabiani pošilja svojemu listu, potem ko je celo noč potoval iz Cetinja v Kotor, da odda brzojavko, sledeče poročilo: 20. t. m. ponoči je sklical kralj Nikolaj kronski svet, ki je sklenil meje zapreti, nobenega preko njih pustiti in ustaviti ves telegra-fični in poštni promet. Od poslanika neke tuje države sem nato izvedel, da je bil Essad paša 19. t. m. poslal k črnogorskemu poveljstvu parlamentarja, po katerem je iz- razil željo, da Skader preda, ker mu manjka živeža, 21, t. m. sta generala Vukotič in Plamenac odšla v Skader, da se z Essad pašo pogajata, Rezultat pogajanj dozdaj ni znan. Zaprtje meja je imelo za posledico, da so ustalili avtomobil avstrijskega vojaškega atašeja in metali proti njemu celo kamenje. Dunaj, 22. aprila. Na merodajnem mestu na Dunaju se potrjuje vest, cla jc avstrijski vojaški ataše, stotnik Hubka, ki je hotel iz Cetinja v Kotor, našel cesto zaprto. Neresnično pa je, da bi ga bil kdo s kamenjem ometaval in psoval. Pač pa jc avstre-egrski poslanik, baron Giesl, danes v Cciinju proti ustavljenju atašeja energično protestiral. Milan, 22. aprila. Corriere della Sera poroča, da so ponoči Črnogorci iz Riola prepeljali po Skadrskem jezeru okoli 6000 mož v popolni tihoti v Žogaj ob vznožju Tarabcša. Sovražnik transporta ni niti zapazil, le dvakrat sta priirčala skozi zrak dva šrapnela, toda Turki so kmalu utihnili, ker so najbrže smatrali šum za kak varljivi alarm. Taraboš so Črnogorci popolnoma odrezali od Brdice in Bardanjola ter baje tudi železni most iz Skadra preko Bojane k Tarabošu razstrelili. O Srbih manjka točnih vesti, zdi se pa, da se umikajo proti Draču. Dunaj, 22. aprila. Obroč okoli Skadra je vedno ožji. Srbske čete so se umaknile, a so Črnogorcem pustile težke topove. Po drugih vesteh se srbske čete nahajajo južno od Brdice, kjer je vse preplavljeno, tako da ne morejo oditi. Padec Skadra ne bo na sklepu velesil nič izpremenil. Admiralski svet blokadnega brodovja bo danes sklenil važne odredbe. (To jc pač nekoliko prenagljeno, ker bo o tem sklepala prsje konferenca poslanikov v Londonu.) Meslo se zavzame po 36iirnci noju. Cetinje, 22. aprila. V minuli noči so črnogorske čete pričele oienzivo. Boj na nož se je bil celo noč, Turki so na vzhodni in južno-zahodni fronti izgubili celo vrsto utrdb, kjer zdaj plapola črnogorska zastava. Danes ob 7. uri zjutraj so Turki z novimi četami izvedli protinapad, a so bili z izdatnimi izgubami odbiti. Naše izgube so velike, a še ne natančno dognane, V vseh skadrskih utrdbah in v mestu samem se opaža živahno vrvenje. Boji se nadaljujejo. Padec Skadra je gotova stvar. Cetinje, 23. aprila. (Uradno.) Črnogorske čete so zmagovito vkorakale v Skader. Nad utrdbami vihra črnogorska zastava. Kotor, 23. aprila. Boj za Skader je trajal 36 ur. Generalni naskok se je začel v ponedeljek zjutraj, potem ko se je mesto 48 ur koncentrično od vseh strani obstreljevalo. Težka srbska artiljerija se je bom-bardementa udeleževala. Še v ponedeljek se je nato začel napad z bajonetom. Dasi so turške baterije kar cele vrste Črnogorcev drugo za drugo pokosile, so Črnogorci z nepopisnim junaštvom drveli naprej, ne da bi sc ustavili. Najprej so osvojili Brdico, Taraboš p.?, se je še držal. Napad na Tara-; boš je začela četa bcmbometalcev. Izgube Črnogorcev so bile velikanske, zadnje utrdbe na vrhu so se obupno branile, a so končno druga za drugo padle, črnogorski naskok je h M kakor vihar, ki vse podere, turški odpor je ponehal in končno je zavi-hrala na Tarabošu črnogorska trobojnica. Cela posadka Skadra je vjeta. Kralj Nikiia vjia v SKatier. - v mesni ie vse mirno. Dunaj, 23. aprila. »Siidslavische Cor-respondenz« poroča s Cetinja: Skader je po vročem boju in junaškem odporu svojih ! hrabrih braniteljev padel. V Skadru vlada popoln mir. Kralj Nikita bo v spremstvu princev danes slovesno vjahal v mesto. | Spremljal ga bo z generali vred tudi ruski 1 vojaški ataše, Essad paša je svojim četam, ko je padel v ponedeljek Taraboš, za-ukazal, da sovražnosti ustavijo, Skoro dva-dnevni boj je odločila srbska artiljerija, ki jc turške baterije prisilila k molku. Načrt za naskok sta baje izdelala generala Bojo-vič in Martinovic. Zdi se, da so bili Turki presenečeni. Mesto je vsled kanonade deloma razrušeno. Meje Črne gore so se danes zopet odprle. SKader so zavzeli Črnogorci sami. Cetinje, 23. aprila. Skader so zavzeli Črnogorci sami. Zadnji oddelek Srbov je odšel že 18. t. m. Slovo je bilo ginljivo. Ni bilo moža, ki bi ne bil plakal. Ko so Srbi LISTEK. Djado ložo gleda... (Bulgarski spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Jaklič.) Če se spomnimo svojih očetov, svojih dedov in sorodnikov, ki so odšli na drugi svet pred osvoboditvijo naše domovine, predno so posijali sladki žarki zlate svobode, tedaj nam pade na um: Kako bi se oni začudili in zveselili, čc bi čudežno sc vzbudili iz večnega spanja, sc vrnili iz grobov na zemljo in sc ozrli okrog sebe . . . Kako bi se čudili vsemu temu, kar jim je bilo v njihovem življenju neznano in nemogoče, Kako tuje bi sc počutili! Sicer pa mrtveci ne vstajajo od mrtvih, nc bodo vstale duše naših rančih, da bi sc vesilili nad čudeži svobode, na katero zremo mi z vsakdanjimi očmi in o kateri oni še v sanjah niso nikdar mislili. Ne! Ne bodo vstali. Noben naših nc bo vstal od mrtvih. In vendar je živel mož, ki je na predvečer osvobodilne vojne umrl in ki jc vstal .. . ne . . ., ki je pač občutil začudenje k novemu življenju, ki jc gledal osvobojeno Bulgarsko, nc da bi pri tem užival razočaranja, katerih smo deležni mi. ki živimo in liledamo. Ta mož je bil štiriinosemdesetletni starec Djado Jožo. Živel je v gorski vasi, ki je štela komaj dvajset hiš, ki so se skrivale v tihem zavetju Stare Planine nad Iskro. Djado Jožo, priprost a vendar duševno zelo razvit, je imel za seboj trdo življenje zatiranega sužnja, življenje polno muk, grozot in brezupja. V svojem šestinštiridesc-tem letu, tik pred izbruhom rusko-turške vojske, jc izgubil v svoji vasi vid. Ostal je pri življenju, bil pa je mrtev za svet; in edina njegova želja je bila, videti osvobojeno Bulgarsko. V njegovi duši so živele slike iz davne prošlosti. V njegovem spominu je bilo šc živo utisnjeno suženjsko življenje; sami grozni in žalostni spomini. V svojem spominu jc dobro videl, kakor je to nekoč gledal z očmi; v temi, katera ga jc obdajala, je gledal jasno in razločno rdeče fese, turbane, divje Turke z groznimi obrazi , . ., dolgo noč robstva brez vsakega veselja in upa .., V njej sc je rodil in v njej jc tudi umrl . . . ... V te nepristopne kote Balkana je komaj dospel bojni odmev. Boji so pojenjali, nc da bi bili ob Iskri odmevali topovi. Bulgarija je bila prosta. Tudi Djado Jožo je bil svoboden ..., to so mu povedali. A on jc bil slep; ni videl te svobode in tudi je ni mogel občutiti. Svoboda zanj je bila v besedah: Turkov ni več tu! In čutil je, da jih ni več. A vendar je hotel videti Bulgarsko, da bi se njegova duša razveselila. Na svojih sosedih, kmetih, katere je mučila skrb za vsakdanji kruh, ni zasledil ničesar novega. Vedno isti ljudje, iste strasti, ista jeza, ista beda kakor preje. Tu v tem ketu je čul isti kreg in prepir v krčmi, isto klepetanje, isti boj za obstanek s trdo naravo. »Kje je vendar Bulgarska? se jc začudeno vpraševal, ko je posedal v hrastovi senci in zrl zasanjano v daljo. Čc bi imel vid kakor orel na Balkanu, bi bil vzletel pogledal, kakšen jc novi osvobojeni svet. Da bi videl osvobojeno Bulgarijo, to jc bila njegova edina želja. Ta želja jc premagala vse druge. Življenjski boj, ki je vršel okrog njega, ga ni polegnil \ svoj vrtinec . . ., ker vse to je bilo zanj ničevo in brezpomembno. Bal se jc umreti, predno bo razumel, kaj je Bulgarija, in šc boli sc bal, da sc mu um omrači, predno bo uil I o čudo, osvobojeno Bulgarijo. * « » Nekoč, pet let po osvoboditvi, sc jc raznesla vest, bogvc kako, da pride v vas okrajni načelnik. Ta vest je prinesla življenje v vas. Tudi ubogo srcc Djada Joža je bilo močnejše in njegova duša sc je kopala v nekem sladkem občutku, katerega dosedaj šc ni poznal. Sedaj bo gledal resnično Bulgarijo, spoznal bo tega načelnika! Izpraševal jc na vse strani, da bi si napravil nek pojm, kako odličen mož da pride. Kmetje so mu govorili, da je načelnik toliko kol kajmakan ali paša. . Vendar bulgarski paša?« je vprašal brez sape iz začudenja. Seveda bulgarski, kajpada!« so mu odgovarjali. >Ali je našinec? Bulgar?« je vpraševal začuden. Ali meniš, Djado Jožo, cla jc Turek?« so govorili pomilovalno kmetje, kateri so poznali svojo gosposko v Vrači. * A Djado Jožo šc ni bil zadovoljen. Iz* praševat je, kako jc načelnik oblečen, kako hocli, če nosi sabljo. Odgovorili so mu: Seveda nosi sab< j ljo. In solze so mu pritekle od veselja. Videl ga bom, kakor hitro pride . , ^ si jc mislil Djado Jožo. ... Načelnik jc prišel in se usUvii R*jy [ Denisu,. PODALJŠANJE PREMIRJA. Carigrad, 22. aprila. Premirje med ^Bulgarsko in Turčijo, ki bi imelo danes poteči, ni odpovedano. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo podaljšano. Zapisnik v Bulajiru je bil podpisan od vrhovnega poveljnika Izzet paše in od mornariškega ministra Mahmud paše. Carigrad, 22. aprila. Med Grčijo, Turško in Srbijo je sklenjeno za dva tedna premirje. ZAKASNELA ODREDBA EVROPE. Dunaj, 23. aprila. Blokada črnogorskega in albanskega (pravzaprav še turškega) obrežja se je danes raztegnila do Drača. SRBIJA ZAHTEVA KOREKTURO SEVERNOALBANSKE MEJE IN PRISTANIŠČE. Milan, 22. aprila. »Corriere della Sera « poroča iz Beigrada: Srbski uradni krogi naglašajo, da bodo nastale velike tehnične težave zaradi zgradbe donavsko-jadranske železnice, ako se izvede od poslaniške konference v Londonu sprejeli načrt severnih albanskih mej. Zategadelj upajo, da se bo doseglo rektificiranje teh mej tako, da se bodo vjemale s pravico, ki je bila priznana Srbiji, da more razpolagati z omenjeno železnico, kar bi se strinjalo tudi z italijanskimi trgovskimi interesi. Kar se tiče srbske luke ob Jadranskem morju, s katero se konferenca poslanikov v Londonu nič več ni bavila, upajo tukaj, da bodo dobili Drač, ker Sv, Ivan di Medua nikakor ni v takem stanju, da bi mogel služiti za trgovinsko luko. Tudi to vprašanje bi moralo zanimati Italijo zaradi njenih gospodarskih odnošajev do Balkana, zlasti do Srbije, kjer se od dne do dne bolj utrjuje tendenca po razvoju trgovskih stikov z Italijo. RUSIJA PREDLAGA ALBANIJO POD TURŠKO SUCERENITETO ? Pariz, 22. aprila. »Temps« poroča iz Peterburga: Neka merodajna ruska oseba je podala o bodočnosti Albanije sledeče izjave: Če hoče bodoči režim v Albaniji imeti dovolj avtoritete, mora biti brezpogojno po duhu v zvezi s preteklostjo dežele, to se pravi, da mora predstavljati večji razvoj nekdanjega turškega režima. Najenostavnejša in najracionalnejša ustava za Albanijo bi bila po ruskih nazorih taka: 1. Albanija bodi avtonomna turška provin-cija pod sultanovo sucereniteto, katero bi zastopal od sultana imenovani vali in bi mu bila dodana evropska finančna komisija. 2. Vse velesile bi solidarno jamčile proti vsakemu separatnemu vplivanju te ali one posamezne države. 3. Ustvariti bi se morale garancije za verske konfesije, ki so v manjšini. Zavarovati bi sc morali tudi srbski interesi v Albaniji in določiti mednarodne garancije za trgovsko luko, ki se prizna Srbiji, ter za zgradbo železnice in njen obrat. Po ruskem načrtu bi torej vsi pretendenti za albanski prestol ostali na suhem. SRBSKI NAMENI V ALBANIJI. Dunaj, 22. aprila. »Albanski Korespondenci« poročajo iz Valone: Vojaški srbski oddelek, močan 6000 mož, je odšel iz Drača proti jugu in zasedel vse kraje, ki leže med rekama Devol in Lumi-Berati do njiju združitve. Ljudstvu se je naznanilo, da hočejo Srbi srbskega princa Aleksandra za albanskega kralja razglasiti. Srbski častniki so baje rekli, da bodo Albancem Bosno in Hercegovino priborili, če bodo Albanci z njimi držali. Nadalje jim bodo Kosovo nazaj dali, ako sprejmo Aleksandra za svojega kralja. Srbi pobirajo tucli podpise v ta namen po, albanskih vaseh. ( Albanska Korespondenca« je priznano jako nezanesljiva.) Bulgari o sporu s Srbijo. Sofija, 22. aprila. »Blgarija« piše, da je Srbija dolžna držati se pogodbe. Zahteve srbske javnosti po reviziji pogodbe so opirajo na anarhistična načela. Ako Srbija ne prizna sklenjene jjogodbe, potem Bulgari s Srbijo sploh ne morejo imeti nobene zveze. V teh razmerah bi makedonske Bulgare pod srbskim gospodstvom čakala nova suž-nost. Bulgarija ima zadostna sredstva, da brani svoja legitimna prava, Srbija pa naj ima toliko treznosti, cla izpolni svoje dolžnosti. ALBANCI MED SEBOJ. Belgrad, 22. aprila. Po vesteh iz El-basana so se po odhodu srbskih čet primerili izgredi v Albaniji, Begovi ne priznajo; oblasti, katere je imenoval Esad paša. Mohamedanske albanske vasi ob desnem bregu reke so v hudih sporih z albanskimi krščanskimi vasmi na levem bregu. EVROPSKI KONGRES ? London, 22. aprila. Na včerajšnji seji poslaniške konference, kateri je predsedoval angleški ministrski predsednik Asquith namesto Edwarda Greya, sc je v prvi vrsti razpravljalo črnogorsko vprašanje. Konferenca se je bavila tudi z vprašanjem, kakšne metode naj se poslužijo velesile, da sc čim bolj pospešijo mirovna pogajanja in se čim hitreje doseže mir. Vest, da je poveljnik mednarodnega brodovja poslal Črni gori ultimatum, se smatra za neverjetno. Baš sedaj niso velesile nikakor pri volji, da bi se posluževale nasilnih sredstev. Kajti posredovanje velesil je od balkanskih zaveznikov oficielno sprejeto in je vsled tega pričakovati, da prenehajo nemudoma sovražnosti. Po informacijah iz zanesljivega vira se je pa konferenca bavila tudi z idejo, da bi se sklical evropski kongres za revizijo berolinske pogodbe. V kratkem se konferenca zopet snide, da sestavi odgovor zaveznikom in da natančno določi vse podrobnosti posredovanja. Rešiti je treba vprašanje Egejskih otokov in onega dela albanske obali, pred katerim leži otok Krf. V diploma-tičnih krogih mislijo, da se bo grška vlada rajši odrekla Egejskim otokom, če se ji ne dodele glavni otoki, katere ji odreka trozveza, pa bo izkušala dobiti čim večjo kompenzacijo v Epiru. Grška vlada misli, da pridejo Egejski otoki, čim dobč avtonomijo, neizogibno prej ali slej pod grško zastavo. Če pa bi Grška sedaj anektirala samo nekatere otoke, bi se s tem le zadržala definitivna rešitev tega vprašanja. Evropska diplomacija bo imela študirati novo kretsko vprašanje, ki pa bo veliko težje od prvotnega, ne glede na to, da bo imela opraviti še z drugimi problemi. HOMATIJE V TURČIJI. Dunaj, 22. aprila. Iz Carigrada poroča »Stidslavische Korrespondenz«: Princ Sa-ba Eddin, katerega je vlada ukazala aretirati, je bil pravočasno opozorjen in je pobegnil v angleško poslaništvo, iz katerega sc je podal na angleško ladjo. Palačo drugega prestolonaslednika princa Vahid Eddina stražijo ponoči in podnevi. Princ je poizkušal pri sultanu pismeno protestirati, a njegove sle so vjeli. Mladoturški od- izpred Brdice odšli, so Turki poizkušali preprečiti, da bi srbske pozicije zavzeli Črnogorci pod Djuro Petrovičem, pa se jim ni posrečilo. Črnogorske čete, ki so Skader zavzele, so štele 50.000 mož. Zadnja oja-čenja so štela štiri novoformirane bataljone iz pečkega in beranskega okraja in dva bataljona iz Gusinja, v katerih so se nahajali prebivalci iz novoosvojenih krajev. Uvrstili so se vsled odhoda Srbov v armado tudi uredaniki in drugi, sicer za vojsko manj sposobni. Naskok je zaukazal Martinovič. Oddelek Vukotiča je operiral proti Tarabošu od jezera sem, Vukotič proti Bardanjolu, Petrovič proti Brdici. Novi bataljoni so bili oboroženi z modernimi puškami iz Rusije. Pri Petroviču je bilo tudi 4000 Malisorov pod vodstvom Sokol-Bace in Miraš-Ljuceja. Navdušene manifestacije v Belgradu. Belgrad, 23. aprila. Vesti o padcu Skadra so prihajale ponoči in zjutraj za-rana. Kralj Peter je dobil od kralja Nikole brzojavko ob 2. uri ponoči. Ob 5. zjutraj je prišla uradna vest na ministrstvo za zunanje stvari. Takoj nato so prispele še nekatere zasebne brzojavke. Listi so na vse zgodaj priredili posebna izdanja. Ob pol 8. zjutraj se je že zbralo dijaštvo vseh šol in z gimnazijci na čelu krenilo po ulicah pojoč in vzklikajoč. Nobena hiša, nobena trgovina ni brez zastav. Vse mesto je okrašeno; ljudje se objemajo in poljubujejo. Dijaštvo, spredaj deklice, je krog pol devetih prispelo pred narodno skupščino in z njim vred nepregledne vrste občinstva in vojaštva. Pred skupščino so se vršile viharne, nepopisne manifestacije. Zahvalil se je ministrski predsednik Nikola Pašič in zaklical živio domoljubnemu srbskemu in črnogorskemu narodu in njegovi mladini, srbskemu in črnogorskemu kralju in obema armadama. Manifestacije se neprestano nadaljujejo in vedno bolj širijo. Niti ob padcu Skoplja ni bilo tolikega veselja. Evropa v zadregi. Dunaj, 23. aprila. Padec Skadra jc mednarodni položaj zelo kompliciral, ker se gre zdaj za to, kako bodo mogle velesile pripraviti Črnogoro, ki se iz Skadra brez dvojbe ne bo prostovoljno umaknila, do tega, da spoštuje sklep Evrope. Jutri sc bo morala konferenca poslanikov v Londonu baviti z vprašanjem, kako bi se izkrcal mednarodni ekspedicijski zbor, ki bi imel nalogo Skader Črni gori vzeti. Že v prihodnjih urah se bodo evropski kabineti medseboj dogovarjali, kaj se ima zgoditi. Brezglavost Evrope postaja vedno večja. Brez dvoma se bo morala Evropa odločiti za energični korak, da ne bo sledila bla-raaža za blamažo. Ostali balkanski dogodki. TUDI ČRNA GORA SPREJELA POSREDOVANJE VELESIL. Cetinje, 22. aprila. Uradno javljajo, da }e vlada včeraj izročila zastopnikom velesil odgovor Črne gore na njihovo zadnjo noto glede mirovnega posredovanja. MIROVNO VPRAŠANJE. Carigrad, 22. aprila. Pooblaščenci porte za podpis mirovne pogodbe šc niso določeni. Prvi delegat bo Hakki paša, ker je Rešid paša to mesto odklonil, drugi delegat bo bivši finančni minister Nabi bej. Denkova hiša je bila najodličnejša v vasi. Imela je eno nadstropje, ometana je bila, imela je okna, katerih eno je imelo še celo zagrinjalo, ozke lesene stopnice so peljale v hišo. Denkova hiša je bila spre-jemnica visokih gostov. Tudi Djado Jožo je pohitel k Denkovi hiši in potrkal s palico na spletena vrata: >Denko, ali je gost tu?« »Seveda je tu, Djado Jožo. Po kaj si pa prišel? Načelnik je truden, pusti ga sedaj v miru.« »Reci mu, naj pride samo za hip ven,« je odvrnil starec in s palico iskal stopnic. »Kaj ti pa je? Čemu iščeš načelnika?« ga je vprašal Denko. »Čemu? Zame, no tako. Reci mu, Djado Jožo, slepec bi ga rad videl.« »Videl?« se je trpko nasmejal Denko in dodal: »Ti ga boš videl, kakor pač vidiš sam sebe v vodnjaku,« A starec je vztrajal. Zatipal je bil s palico prvo stopnico; njegova glava se jc tresla. Denko je odšel k načelniku in mu sporočil, da hoče ž njim govoriti oslepeli starec. »Kaj bi pa rad?« je povpraševal načelnik. Ko mu je Denko povedal, je pristavil: rDa bi me videl? Slepec, praviš?« »Slep je že pet ali šest let.« In pravil je, kako je Djado Jožo nepričakovano izgubil vid, ravno ko so bili prišli bratje iz severa. »Bil je razumen in dober človek in zadela ga ie bila božja roka, kdo vč zakaj. Sedaj gleda, a ne vidi. Živi mrtvec je. Zakaj ga ne pokliče Bog k sebi? Dobro je, da ima nekaj premoženja, malo kmetijo, živino in redi ga sin in njegova snaha.« »Čudno jc to,« si je mislil načelnik. »Naj pride. Ne. Sam grem.« In šel je na dvorišče. Po stopinjah ga je spoznal Djado Jožo; on jc, bulgarski paša. Načelnik je zagledal pred seboj belo-bradatega starca, krepkega in v ubožnem brezramniku. Stal je pred njim ravno, samo snežnobela glava je bila upognjena. »Kaj bi rad, Djado?« je vprašl načelnik. Starec je dvignil glavo in uprl svoje mrtve oči v vprašujočega, »Ali ste vi, vaše blagorodje?« »Jaz sem, Djado.« »Paša?« »Seveda,« sc jc nasmejal načelnik. Starec se mu je približal, kučmo je stisnil pod pazduho; prijel je načelnika za roko, otipal njegovo obleko, rumene gumbe na prsih, ovratnico in našivc, da, še dvignil se jc na prste ter jih poljubil. Hvala Bogu, sedaj sem videl!« se jc prekrižal starec ter si z rokavom obrisal solzo, ki je bila pritekla iz zamrlih oči. Globoko sc je sklonil ter dejal: »Odpusti mi, sinko, da sem te nadlegoval.« In zapustil jc dvorišče, tipaje s palico okrog. In prišli so za starca enolični dnevi brez luči, večna tema, iz katere sc ic sve- til jasen žarek: bulgarski načelnik, paša. Po tem dogodku je teklo vse po starem; v krčmi je naletel na stare kmete, na isto klepetanje in prepir. Življenje je vršelo okrog njega z istimi mukami, malimi "boji, katerih se on ni udeleževal; bilo jc zanj vse tuje, tujec je bil med svojci. Edina radost, ki je ostala pri njem in mu sladila slepo življenje: zavest, da je Bulgarska prosta. In kadar je premišljeval o prepiru in sovraštvu v domači vasi, se ie čudil, kako si ljudje grene sami sebi življenje, ko bi se vendar morali veseliti, da je Bulgarija svobodna. Kje vendar imajo oči? Srečni bi morali biti. »Oni so slepi, a jaz vidim, tako si morajo misliti,« je govoril sam pri sebi Djado Jožo. In posedal je pod hrasti, poslušal šumenje Iskre, ki je bučala v dolini, in premišljal jc, da je Iskra, ki priteče tako daleč, videla že večje stvari, kakor jih je zrl on, in razveselil sc jc. In tako je tekel čas. Nekega dne sc je Djadovo srce razveselilo. Na Veliko noč jc prišel domov konjenik, edini vojak iz vasi. »Kakšen je prišel? Ali v vojaški obleki? je vpraševal Djado Jožo, njegov glas sc je tresel razburjenja. V uniformi,« so mu odgovarjali. S sabljo?« Ga boš že slišal, kako ropoče ž njo.- Starec jc hitel k Nikolajevemu sinu. Hc, vojak! Kie si?« bor zahteva, da odpotuje princ v ino-zemstvo. Frankobrod, 22. aprila. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Vlada postopa drakonično. Prejšnjima velikima ve-zirjema Kjamilu in Ferid-paši je prepovedano priti v Carigrad. SETEV V BULGARIJI. Sofija, 22. aprila. Bulgarska vlada je lansko jesen organizirala obširno akcijo, da se po vzajemni pomoči sosedov in vaščanov, poseje vse polje onih družin, ki bi same ne mogle obdelati polja, ker jim vsled vojske manjka delavnih x-ok ali živine. Tako se jo v jeseni posejjalo 90 odstotkov normalne setve. Letošnjo pomlad je vlada svojo akcijo obnovila; poskrbelo se bo, da se bo pomladna setev povsod lahko o pravem času izvršila in cla se bodo obdelale in posejale tudi one njive, ki se niso mogle obdelati lansko jesen. General Savov je dne 30. marca izdal dnevno povelje, v katerem se vsem vojakom na bojnem polju naznanja, da je na ta način poskrbljeno za vojaške družine. Občinski svet ljubljanski. Ljubljana, 22. aprila 1913, Županova naznanila. Sejo vodi župan dr. Ivan Tavčar, za verefikatorja imenuje obč. svetnika Tomaža Novaka in Bončarja. Sklene se, cla občina prispeva h kornemu streljanju 1200 K. — Naznani, da je občini dovolila Deželna banka 1 milijon K posojila. — Na znanje se vzame poročilo kuratorija za pospeševanje obrti na Kranjskem. — Ljubljansko mestno uradništvo sc jc županu zahvalilo, ker se jc tako hitro izvedla službena prag-matika in prosilo, da »naj to zahvalo naznani občinskemu svetu. Odgovori in interpelacije. Glede na interpelacijo obč. svetnika štefeta o okrašenju oken s cvetlicami poroča župan, da se je vse po>-trebno uredilo, cla se jc doposlala ljubljanskim dnevnikom notica in da se bo to še zgodilo. — Interpelaciji Fran-chettija in Pustoslemška je odposlal prizadetim oblastem. — Glede na razmere delavcev pri tvrdki Rella & Neffe poroča, da so pri tej tvrdki povprečne dnevne mezde 3 do i K; manj ni nihče zaslužil, razven treh dečkov 15 let, ki so manj kakor 3 K zaslužili. 4 K je zaslužilo 17, 3 K 8 h 10, 3 K 6 h 25, 3 K 4 h 23, 3 K 2 h 15 in 3 Iv 55 delavcev. Delalo je 155 domačinov. Msgr. Tomo Zupan častni meščan lfnb« ljanski. Poroča dr. Novak: Msgr. Tomo Zu« pan je slavil SOletnico svojega masni-štva. Vzoru značaja in rodoljubja je ob tej priliki čestital župan. Msgr. Tomo Zupan je vse svoje delo posvetil na polju vzgoje napredku in rodoljubju. Bil je tudi šest let občinski svetnik ljubljanski in jc mesto zastopal v deželnem šolskem svetu, kjer je odločno koristi mesta zastopal. Posebne, nepozabne zasluge si je pa pridobil na šolskem obrambnem polju kot 231etni prvomest-nik Družbe sv. Cirila in Metoda. Tudi na leposlovnem polju si je msgr. Tomo Zupan pridobil veliko zaslug, osobito na polju preiskav iz Prešernovo dobe. »Kaj bi pa rad, Jožo?« ga je vprašal Nikolaj. »Kje je vojnik? Rad bi ga videl!« Kola je poklical svojega sina, da bi ga videl Djado Jožo, in zadovoljen se je smehljal. Vojak je prišel. Starec ga je spoznal po sablji, ki jc ropotala po kamenju. Približal se mu je, stisnil roko, ki mu jo je podal vojak. Otipal jc debel plašč, gumbe, vojaško čepico, prijel za sabljo ter jo poljubil. Uprl je v vojaka svoje mrtve oči; po licu sta mu zdrknili dve solzi. »Torej imamo sedaj bulgarske ve jake?« je vprašal v velikem veselju, »Seveda jih imamo, Djado Jožo . . . Vojake, stotnike in našega kneza,« je odgovoril ponosno vojak. »Ali pride semkaj?« »Kdo? Knez?« Kola in njegov sin sta sc nasmehnila priprostosti slepega Jože. In Djado Jožo jc vpraševal vojaka cel dan po bulgarskih palačah v Sofiji, po bulgarskih topovih in po vsem ... In kakor bi čul o čudežih, ki mu jih je pravil vojak, se jc dvignilo v njegovi duši solncc in osvetilo vse okrog njega . . . Videl jc zelene gore in strme vrhe . « . Videl je orla počivati na vrh Balkana — gledal je čudovito lep svet. »Sedaj bi rad imel svoje oči,« je vzdih* nil Djado Jožo. (Konec prihodnjič.! Predlaga, da naj se izvoli Tomo Zupan za častnega meščana. (Dobro! Dobro! Zivio!) Predlog soglasno obvelja. Podelitev meščanstva učitelju Antonu Razingerju. Na predlog dr. Novaka se podeli brezplačno meščanstvo učitelju Antonu llazingerju. Izvršitev obrežnih zidov. Dopis magistrata glede stroškov za izvršitev obrežnih zidov ob regulirani Ljubljanici po načrtih arhitekta Keller-ja se po poročilu poročevalca Stembova in po pojasnilih stavbnega komisarja Prelovška en bloc sprejme. Stavbni nadkomisar inž. P r c 1 o v-š e k poroča: Ljubljanski občinski svet je v svoji seji dne 11. februarja 1913 soglasno odobril predloženi mu splošni facadni načrt obrežnih zidov, katerega je izdelal arhitekt Keller. Sklenilo se je nadalje, da sc na podlagi dctajlira.nili načrtov napravi približni stroškovnik in dožene ona vsota^ katera pripade na mestno občino. Šele potem se. bode sklepalo o tozadevnem kreditu. Ti odobreni Ivellerjevi načrti so bili predloženi komisiji za osušitev barja v upoštevanje, katera je v svoji seji z dne 17. novembra 1912 sklenila, da se bode željam mestne občine v okviru odobrenih sredstev po možnosti oziralo. Vendar pa naj se radi hitrejše rešitve tega vprašanja mestni občini nasvetujc, da oni del obrežnega zidovja z vsemi pro-jektovanimi okraski, kakor jih projek-tuje arhitekt Keller in ki segajo nad koto 288-00 m. n. m., inapravi mestna občina na lastne stroške. Povrnejo pa se za to oni izdatki, ki so za to zi-dovje preliminirani v odobrenem troš-kovniku. Na podlagi tega sklepa je kanali-/ačni oddelek mestnega stavbnega urada izdelal troškovnik za zazidavo obrežij med Obrezovo hišo na Bregu in Pogačarjevim trgom po žc odobrenem arli. Kellerjevem načrtu. Cene v tem obrežnem troškovniku vkljub pazljivosti in kolikor se je moglo v tem kratkem času doseči tudi natančni analizi, vendar tvorijo, kakor pri vsakem proračunu neobvezne vsote, katerih končni znesek se lahko nekoliko premeni. Kolikor se je torej za moglo na podlagi v stavbnem uradu znanih tozadevnih enotnih cen ter cen, katere je naznanilo podjetništvo »Alpenlandische Baugesellschaft«, sestaviti končni troškovnik, bi ona vsota, katera je potrebna za izvršitev obrežnih zidov nad koto 288-00 m n. m., po arh. Kellerjeveni načrtu znašala okroglo 4i0.000 K. Stroški komisije za osušitev barja za izpeljavo tega dela obrežnih zidov po starem načrtu bi znašali približno 200.000 K. Na ta način bi uresničenje arh. Kellerjevega načrta sta mestno občino okroglo 240.000 K. Ker so pa spodnji deli ziclovja že precej visoko dodelani, in ker jc že od fundamentov počenši neobhodno potrebna določitev posameznih stebrov in rizalitov ter stopnjice, z eno besedo razdelitev posameznih detajlov Kellerjevega načrta, je skrajni čas, da se ta načrt v vseh detajlih odobri iu njega definitivna izvršitev sklene. Kako naj se to delo izvrši, sledi iz sledečega nasveta: Občinski svet skleni, da se na podlagi aproksimativnega proračuna, katerega končna vsota znaša 410.000 K, in od katere vsote dobi mestna občina s strani komisije za osušitev barja približno povračilo 220.000 K (oficielnc podatke naznani komisija kasneje), izvrši facadovanje obrežij po arh. Kellerjevem načrtu, katerega se danes z ozirom na dejstvo, da so vse poznejše iz-premembe izključene, v vseh novih detajlih odobri, in sicer s sledečimi dopolnilnimi pogodbami: 1. Projektovana štirioglata pritlična hišica z jav:nim straniščem na Marijinem trgu naj sc izvrši po prvotnem osnutku, ker tvori prvič primeren ar-mtektonični zaključek novo projekto-vane obrežne promenade, in ker ie drugič naprava in vzdrževanje podzemeljskega stranišča neprimerno dražja, nc-eo Pritlična situacija. Vrhutega l)i v pritlični hišici nameščena prodajalnica tobaka znatno pripomogla k amortizaciji stavbnih stroškov. Za zidavo pritlične stavbe bi se moralo uporabiti izključno patinirani materijah (Stari strešniki iu stari omet.) 2. Izvršijo naj sc samo tri arkade, kakor je to razvidno iz prvotnega za-snutka. (Pomnožitve arkad, kakor je v svojem predvčerajšnjem predavanju Predaval g. arhitekt Keller, torej ondi »o bo 8 do 10 m širokega nabrežja.) snutka, 3. Spodnja terasa naj se izvrši tako kot v prvotnem projektu označeno, t. j. pričenši pri prej imenovanih treh arkadah pa do poslopja Filharmonije. Naprava spodnjih teras jc upravičena ne le vsled nastalega pristajališča za ladje, marveč ker se na ta način umetno razširi vsled regulacije znatno zožena Ljubljanična struga. Res jc, da se vsled tega projekta zoži gorenja terasa, vendar pa je za slučaj potrebe, ako se v teku let razvije tako živahen promet, da bo razširjenje gorenje terase neodložljiva potreba, dana skoraj ista možnost kot danes, da se spodnjo teraso preohoka z arkadami. Vrhutega pa se bodo novo nastala poslopja na tem kraju umaknila v stavbno črto iu razširila gorenjo teraso. Ako se pa pri eventuelno sedaj projektovanih adapcijah starih poslopij izda stavbno dovoljenje, naj sc isto izda pod pogojem, da se pritlični promet ovirajoči vogali, ali potom arkad, ali na kak drug arhitektonično ugoden način odstranijo. Pri stopnjišču med Geyberjem iu Krejčijem naj se ustvari možnost prehoda z ene terase na drugo. 4. Pri poslopju Filharmonije se je radi prevelikih stroškov seda j projek-tovana naprava terase opustila. 5. Radi reduciranja stroškov se bode. število kamcviitj.ii stebrov v toliko omejilo, v kolikor dopušča arhi-tektonika. 0. Ustvari se tudi na desnem bregu med frančiškanskim mostom in Ribjim trgom spodnja 2-50 m široka terasa. 7. Dosedaj projektovano stopnji-šče ob Ribjem trgu se izvrši enostavneje (enojne) in v toliko premakne, v kolikor to.zahtevajo obrežna drevesa. 8. Izvrše se fundamenti za obe brvi čez Ljubljanico, t. j. 1. med Kongresnim in Ribjim trgom; 2. med poslopjem Filharmonije (os poslopja) in Krojaško ulico. 0. Širjava spodnje terase se zoži od 2-80 m na 250 m. Nadalje se postamen-(i pri gorenji terasi v širjavo zmanjšajo za 30 cm. Na ta način se.gorenja na najožjem mestu razširi na 3 m, kar je za promenado popolnoma zadostno. Vse večje stroške, ki nastanejo vsled okrašen ja obrežnih zidov po Kellerjevem načrtu nad koto 288-00 m n. m., nosi mestna občina. Obenem pa se naprosi komisijo za osušitev barja, da vso obrežno zidove pod imenovano koto 288-00 m n. m., izvrši natančno po danes definitivnem odobrenem detajlnem načrtu arhitekta Kellerja. Ker pa bo to delo, kot vidni del obrežnih zidov v zmislu koncentriranega projekta odločno tudi spada v področje komisije za osušitev barja, in kor nikakor nc kaže, da bi bili tudi dve strogo ločeni stavbeni vodstvi in dva podjetnika, je v interesu stvari, da se naj nadalje naprosi komisijo za osušitev barja, da ista odredi izvršitev obrežne zazidave med km 24-980 do km 25-500 nad koto 288 00 m n. m. (izvzemši dobavo in vzidavo robnikov) po podjetništvu E. Czcezowiczka & .Solili ter Alpenlandische Eaugosollschaft na podlagi tozadevne stavbne pogodbe za osušitev Ljubljanskega barja. A rhovno stavbno vodstvo tudi čez ta del obrežja pa naj prevzame dosedanje stavbno vodstvo za osušitev barja, katero naj istotako kot dosedaj vo-div sa pogajanja in obravnave s podjetništvom. Na podlagi danes sklenjenih pre-memb v načrtu sc potem napravi nov definitivni troškovnik, kojega končna svota najbrže nc bode prekoračila go-raj omenjene skupne svotc 140.000 K. Konečno odobrenjc posebne z ozirom ne v omenjeni stavbni pogodbi manjkajoče enotne cene ter na ta način nastale dolini ti vne svotc, pa seveda pri,stoja občinskemu svetu. Ako pa ta definitivni troškovnik ne bode podal zadovoljivega rezultata ter podal očividno pretirane cene, ima mestna občina pravico prej opisano delo javno razpisati. Mestni stavbni urad (kanalizacijski oddelek) pa preskrbi vse potrebne detajlne načrte, kubature posameznih del ter razdelitev posameznih stopnic, rizalitov itd. na licu mesta, sploh preskrbi vsa splošna in podrobna tlela, ki jih zahteva izvršitev obrežnih zidov nad koto 288-00 m n. m., vse tozadevne načrte pa mora odobriti stavbno vodstvo za osušitev barja in jih oeleleliu podjetniku v izvršitev. Premestitev stavbnega urada. Sklene sc najeti prostore za stavbni urad \ drugem severnem traktu kre-sije. Doličnim strankam se stanovanji 1. majnika odpove. Podžupan dr. Tril-ler se zavzema, da naj bi se vsi mestni uradi v kresijo premestili, sedanja mestna hiša naj bi pa služila le za seje občinskega sveta, za seje odsekov in klubov. Stavi resolucijo, tla naj se vprašanje o premestitvi uradništva proučuje. Pammer se ne more za kresijo zavzeti, češ, da ni praktična. Zupan: Stvar bomo preštudirali, tako-le okolu novega leta bo zrela. Druge stavbne zadeve. Za poprave mestnega kopališča v Koleziji se dovoli 473 lv, za nov tlak pa 3770 K. — Dovoli se popraviti nasip mestnega ribnika ob poti v Tivoli, ki so ga miši pregloclale. Za popravo so nakaže 100 K. — Dovoli so obnovitev parcelacije posesti F. K. in Hrigiti Sou-vanovi v Kapucinskem predmestju. Zupan prepusti nato vodstvo seje podžupanu dr. Trillerju. Dobava nove oprave za oltar pred mestno hišo. Poročevalec Milolinoja glede na dopis magistrata o dobavi nove oprave za oltar pred mestno hišo predlaga, da naj se še počaka, ker zadeva ni šc dovolj nujna. Vodovodne zadeve. Občini Moste so dovoli voda iz mestnega vodovoda; za m3 so bo plačevalo 24 h, pogodba volja 30 11. — Karlu Pogačarju se odpiše za večjo porabo vodo 19 K 50 h, dr. Pavlu Samussu pa 44 K 50 h. Sanujstalni predlog obč. svetovalca Jož. Reisnerja glede na zgradbo mostnega kopališča v Ljubljanici v bližini šentjakobskega mostu sc odstopi stavbnemu odseku. Interpelacije. Pustoslemšek očita Vodovodni zadrugi v Šiški, da oddaja zadruga vodo po 30 do 50 h, dasi bi jo imela po pogodbi oddajati po 24 h ur1. Vpraša župana, če hoče potrebno ukrenili in če so županu znane govorice, da namerava zadruga konkurz napovedati. Podžupan: Zadevo bom izročil županu. Kar tiče cene vodo, se bodo storili primerni koraki; tla se pogodba izpolni. Občinski svetnik šerjak za pravic-c trgovskih pomočnikov. Občinski svetnik S, L. S. š orjak interpolii-a: Je-li znano g. županu, da več trgovcev v Ljubljani, posebno na predmestju, ne da svojim uslužbencem zakoniti llurni nepretrgan počitek Okrajno glavarstvo ljubljansko jo lota 1911 na pritožbo trgovskih sotrudhikov na Vrhniki, da onelotni trgovci kršijo zakon, takoj obvestilo vrhniško orožništvo, da naj posreduje pri trgovskih sotrudnikili, Če se ros krši zakon ter delajo krivice trgovskim sotrucinikom. Zaključek je bil ta, da so bili povabljeni dotični vrhniški trgovci na ljubljansko okrajno glavarstvo, katero je tudi kaznovalo dotične trgovce z 20-kronsko globo kot prvo kazen vslecl kršitve zakona. Tudi drugod po kranjski deželi so c. kr. okrajna glavarstva t'i nedoStatek uredila tako, cla po deželi skoraj vlada v tem oziru boljši led, kakor v Ljubljani. V Ljubljani pa nekateri trgovci odpirajo svoje trgovine ob pol 7. uri zjutraj, zapirajo pa ob pol 9. uri oziroma nekateri tudi ob 9. uri zvečer, to je skoraj li clo 15 ur delavnega časa. Tu pa niso'nastavljene samo starejše moči, nego v prav mnogih krajih tudi učenci od 13. leta naprej, torej otroci. V tem oziru bi moralo ljubljansko društvo za varstvo otrok ludi kaj storili, kajti znano je, cla so ravno tem učencem no godi predobro. Želeti je prav nujno postavne pomoči za tc reveže. Vprašam torej gosp. župana, ki ima v tem oziru v Ljubljani oblast okrajnega glavarja, hoče li vso potrebno ukreniti, cla se poizvedo vsi tisti trgovci v Ljubljani, ki kršijo državni zakon z dne 11. januarja 1910, in ako so nc uklonijo postavi, da so jih tucli postavno kaznuje in napravi enkrat za vselej red v trgovinah in naj so da vsem trgovskim uslužbencem postavni llurni nepretrgani počitek in pa in 14. štev. v Jenkovi ulici. Votla se tu steka v bližnji vrt. Zn pravilne napise. Iv. Štele pravi, da je že lani inter-peliral radi nekaterih napisov po javnih nasadih. Te napise naj bi kak uradnik na magistratu pravilno sestavljal; sedaj pa pridejo na dan raznovrstni llapisi, ki niso nc češčina, ne sloveu-ščina, ne ljubljanščina. Posebno nad Koslorjevim posestvom na poti, ki sc s. poti iz Šiško zavije proti hotelu Tivoli, ji- tak strašen napis. Če so na kmetih skrbi vedno bol j za pravilne napiše, na j bi za to tudi skrbelo glavno stolno mesto Slovenijo. Podžupan amlo javno sejo zaključi. TAJNA SEJA. Mestni užitni nski zakup in nekaj c lojalnosti. V tajni seji jo bil soglasno sprejet predlog župana dr. Tavčarja, cla mesto zopet izroči ponudbo za užitninskl zakup. Zupan jo clejal, .da je deželni glavar v seji dež. odbora dal lojalno izjavo,, da dežela, no ho konkurirala mostu s tem, cla bi ona hotela prevzeti užitninski zakup v Ljubljani. Občinski svetnik Štete jc nato dejal: Župan je poudarjal lojalnost deželnega, odbora in našo stranko v tej zadevi. Konstati-ruiu pa, da večina, ni hotela dati našemu klubu zastopstva .v direktoriju mostnega užitninskega zakupa. Pričakujemo torej lojalnosti tudi ocl strani večine, cla V zadnjem času je zopet začelo deževati v naše uredništvo najrazličnejših objav raznih »odsekov«, »klubov«, »družb« in »društev«, ki prirejajo danes tu, jutri tam in pojutrišnjem vragsigavedi zopet kje svoje »plesne venč-ke«, »plesne zabave« ali »plese« in zahtevajo od nas, naj jim to vse priobčujemo v našem listu. Radi bi pač vedeli, kakega pomena je vendar to za naš narod in našo narodnost in kaj to briga našo splošno javnost, da je tu ali lam ta ali oni neumni ples, in kako naj prihaja naš list do tega, da naj bi še priobčeval te vesti. Kdor nima pametnejšega dela, nego da nori po javnih plesiščih, naj si išče plesišča sam; za take objave v »Edinosti« ni drugje prostora nego med — plačanimi oglasi!" — Dobro bi bilo, ko bi »Edinost« vedno tako krepko govorila, pa bo kmalu konec škodljivega specifičnega tržaškega veseljaštva med Slovenci! -— Knez Robert WindiscbgrBctz umrl. Brzojavno se nam poroča, da je umrl danes, v torek, na Dunaju knez Robert Windischgraetz, brat presvitl. kneza Ernsta \Vindischgractz, posestnika na Bledu. Rajnki je bil predsednik društva katol. učiteljev na Dunaju in se jc dne 13. aprila udeležil društvenega zborovanja. Pri tem se je zelo prehlaclil in si nakopal pljučnico. .V nedeljo so ga prevideli z vsemi sv. zakramenti, iz Rima jo prejel blagoslov sv. Očeta. Med otroci + kneza Win-dischgraetz jc bil Robert najmlajši, učakal jc 82 let. Najstarejši brat Karol je padel leta 1848. v vojski pri Solfe-rinu, v majoratstvu ga je nasledoval Ilugon knez \Vindischgraetz, ki jo 82 let star umrl v Maasbergu pred približno petimi leti. Živita šc gori imenovani knez Ernst Windischgraetz, ki bo letos septembra star 86 let, in sestra Gabriela, vdovela grofinja Schdnburg, ki stopi julija v 90. leto. Visoki rajnik je bil tihega, blagega značaja, globoko-veren, vnet sin katoliške cerkve, ves navdušen za avstrijsko državo, velik prijatelj Slovencev in se je s svojim bratom Ernstom udeležil z veseljem obeh naših sloAr. katoliških shodov. Na najvišjih mestih so je silno pohvalno izražal o Slovencih. Pokopan bo najbr-že v družbeni rakvi v Haasbergu pri Rakeku. Mir njegovi blagi duši! — Avtomobilska vožnja med Gorico, Vipavo in Postojno. 3 avtomobili, ki bodo vozili vozno pošto in prtljago iz Griče do Postojne od 1. julija naprej, so že naročeni. Avtomobili bodo veliki, v obliki omnibusa. Prostora bo v vsakem za 25 oseb. — Naročilo dalmatinskega deželnega odbora dalmatinskim občinam. Iz Splita so poroča, cla je doposlal dalmatinski deželni odbor vsem dalmatinskim občinam sledečo okrožnico: Deželni odbor je iz merodajne strani obveščen, da, ker se naša država udeležuje akcije velesil proti Črni gori, bi se smatrale manifestacije v prilog Črni gori za demonstracije proti lastni državi in ne za navadne simpatične izjave za balkanske države in bi zato država morala najstrožje nastopiti. Čc bi se občine tem manifestacijam pridružile, bi se vlada poslužila pravic po občinskem redu. — Katere glasovnice so veljavne pri občinskih volitvah na Kranjskem. »Slov. Narod« pravi v včerajšnji številki, cla je upravno sodišče izreklo o veljavnosti glasovnic pri občinskih volitvah na Kranjskem sledeče: 1. Veljavne so samo one glasovnice, ki jih da župan dostaviti volilnim upravičencem; glasovnice, ki si jih volilci neposredno preskrbe od deželnega odbora, so neveljavne. 2. Veljavne so vse z občinskim pečatom opremljene glasovnice; tako določa zakon. Kake eventualne določbe od strani deželnega odbora v tem oziru ne morejo tu v po-štev priti. — Proti praznoverjul Neke pri-smode zopet trosijo okoli neko »molitev«, na katero so navezane izredne obljube ter nadlegujejo ž njo ljudi. Ni treba šele poudarjati, cla so to prazne in neslane čenče. Taki izrodki naj se zatirajo z vso silo! Katol. izobraževalno in podporno društvo v Domžalah vabi k slavnostni predstavi, ki jo priredi v proslavo 1600-letnice milanskega razglasa Konstantina Velikega v nedeljo, dne 27. aprila leta 1913. v Društvenem domu. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Spored: 1. A. Foerster: »Ave Maria«, šest-glasni mešani zbor s spremljevanjem harmonija. 2. Govor. 3. J. Škroup: »Pa-peška himna«, mešani zbor. 4. F. Rihar: »V tem znamenju boš zmagal!« Zgodovinski igrokaz v petih dejanjih. LjuDijonsKe novice. lj Borba trgovskih pomočnikov za po zakonu jim zajamčene pravice. Trgovski pomočniki se že davno pritožujejo radi tega, ker ne dobe tistega počitka, ki jim gre po zakonu. Tisti krogi, ki jih pri volitvah vodno porabljajo. niso v toni oziru nič odločnega storili za trgovske pomočnike. To jo posebno jasno pokazala včerajšnja občinska soja. Občinski svetnik S. L. S. Šerjak jc pokazal, kaj bi moral mestni magistrat, oziroma njegov načelnik župan storiti v varstvo trgovskih pomočnikov. Dokazalo pa se je, da liberalna večina samo pri volitvah lopo govori trgovskim pomočnikom, sicer pa — miži. Nastop občinskega svetnika Šerjaka s socialnega stališča zasluži vso pohvalo in kaže, da je S. L. S. ti-govskim pomočnikom dala v občinskem svetu vrlega zastopnika, ki se možato zanje potegne. Kako žalosten jo bil pa včeraj nastop podžupana dr. Trillci-ja! »Kjer ni tožnika, ni sodnika,« je dejal. Tako je hotel dr. Triller izmazati magistrat, ki doslej ni storil za trgovsko pomočnike tega, kar bi bil lahko storil. Vse pritožbo pomočnikov po listih je magistrat lepo prezrl. V mnogih slučajih magistrat nc čaka tožnika — kako so se morale n. pr. ob policijski uri zapirati gostilne itd. G. Šerjak je sedaj pokazal pot, da trgovski pomočniki pribore svoje pravice. — »Jugoslovanska Strokovna Zveza«, ki se jo tudi pri vladi po svojih zastopnikih odločno zavzela za. trgovske pomočnike, pa bo odslej pazila, da so bo rezala pravica. Vse svoje pritožbe naj trnovski pomočniki naslavljajo na Jugoslovansko Strokovno Zvezo v Ljubljani (predsednik deželni odbornik in občinski svetnik clr. Ivan Zajec), pa naj bodo prepričani, da bodo v Jugoslovanski Strokovni Zvezi dobili res odkritosrčno in odločno sobojevnike, ki jim ne bodo nudili fraz, ampak bodo zanjo res delali. lj Iz Ljubljane pobegli Ivan Sajevic prijet. Lep uspeh ljubljanske državne policije. Poročali smo o defravdaciji in begu 22 let starega pomožnega uradnika Ivana Sajevica. Sajevic se je odpeljal iz Ljubljane z 10.000 kronami na velikonočni ponedeljek, 24. marca, državni policiji je bila pa zadeva ovadena šele dne 2. aprila. Celih osem dni je bil Sajcvic nezasledovan, skoraj izključeno se nam jc torej zdelo, da bi ga dobili. A državna policija sy je izborno izkazala. Poslala je na vse policijske oblasti potrebne informacije. Podravnatelj g. dr. S k u b e 1, ki je z veliko vnemo vzel vso zadevo v roke, je pa izvršil v stanovanju in v Sajevičevi pisarni hišno preiskavo. Tu je dobil neko razglednico, na katero prej nihče ni polagal kake važnosti. Razglednico jc Sajevicu poslal prijatelj izza vojaških let iz Namjesta na Češkem. G. dr. Skubel je pisal žandarmeriji v Namjeste in jc dal primerna navodila za opazovanje tega Sajevičevega prijatelja. Žandarmerija v Namjestu je kmalu sporočila v Ljubljano, da je Sajevic poslal svojemu prijatelju dve razglednici iz Švice. Ljubljanska državna policija je nato vnovič obvestila policije v Švici, posebno policijo v Curihu, kjer je Sajevic poslal svojemu prijatelju razglednici iz Švice. Policija iz Curiha je javila, da sc je Sajevic pod imenom dr. Mirko Božič nekaj dni mudil v Curihu, da je imel pravilne legitimacije na ime dr. Mirko Božič in da se je predstavljal za graškega akademika. Policija je dalje iz Curiha javila, da je ta »doktor Mirko Božič« v nekem curiškem izselje-valnem uradu kupil vozni listek za parnik »Kaiser Wilhelm« v New-York. Nato je državna policija brzojavila v Ne\v-York, naj se ondi Sajevic pri dohodu parnika prime in deportira. Danes je Sajevic došel v New-York, kjer pa ni našel tako prijaznega sprejema, kakor si je on izračunal. Sajevica so v New-Yorku prijeli in depor-tirali. Izroče ga policiji v Bremnu, odkoder se vrne v nehvaležno domovino. Sajevic je verjel »Slovenskemu Narodu«, ki je vzbujal mnenje, da bo državna policija nesposobna in da bodo lopovom sedaj sijali zlati časi. Sajcvic je sedaj v teh računih pre-varjen — ljubljanska državna policija ima pa v prvem večjem slučaju, ki ga je imela v rokah, lep uspeh. lj Krščanska ženska zveza ima v petek, 25. aprila, ob 4. uri redno predavanje v »Ljudskem domu«. lj šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani ima zadnje predavanje v četrtek ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Predava g. dr. Marko Ntlačen. lj Bivši železniški minister Wittek je bil danes v Ljubljani in jc obiskal Mari-janišče. lj Odlikovanje. V priznanje Najvišjo zadovoljnosti jc cesar podelil inadporočniku v domobranskem polku št. 1 Antonu Krejčiju za posebne izredne zasluge zlato zaslužno kolajno s krono. lj Umrl jo v deželni bolnici gosp. Iiermun S p c r 1 i n g, korektor v Bam-bergovi tiskarni. Primorske vesli. p Istrsko maščevanje. V Istri imajo za maščevanje posebno spccialiteto. Stara navada jo, da poreže oni, ki se hoče radi česar koli maščevati, svojemu sosedu vinske trte. In s tem je revež najbolj prizadet. V najnovejšem času so neznani lopovi v občini Mon-salice pri Poreču porezali štirim vino-rejcem 121 vrst vinskih trt, vrednih 3600 kron, tako da imajo občinarji do sedaj že 18.550 kron škode. V celi Istri pa je porezali h trt za nad 40.000 kron. p Rozina in Finšger sla šc vedno v preiskovalnem zaporu. Tc clni jc bilo zaslišanih več zidarskih mojstrov iu drugih podjetnikov, ki so imeli opraviti pri raznih šolskih zgradbah. — Novačenje v Voloski. »Tages-post« poroča, cla so pri novačenju v Voloski po asentaciji peli srbske pesmi, cla so klicali Abzug Avstrija in da so klicali živio zmagam Slovanov. Demonstrante so aretirali. p Rop na cesti. Dne 6. aprila je pred polnočjo med Miljami in Starimi Miljami napadel nekdo 30 letnega kotlarja Josipa Benšiča, ki se ie ravno vračal domov v poslednje imenovani kraj. Bila sta pravzaprav dva lopova, ki sta ga prijela, mu oropala blizu 10 K, nato pa pobegnila. Benšič se je v strahu zatekel v neko gostilno, kjer mu pa ropa niso verjeli, ker sta mu lopova bila pustila lepo uro z verižico. Zato pa Benšič dogodka tudi ni prijavil, pač pa jc izvedela policija od drugih ljudi za to in je že zaprla Mihaela Silvanija in Nazariia Lcnardona. Pri sodišču v Kopru priznava prvi krivdo, drugi fantalin pa je trdovraten. p Nov LIoydov parnik, V torek, dne 22. t. m., so spustili pri Sv. l$pku pri Trstu v morje parnik »Baron Bruck«, ki bo opravljal poštno službo Llovdove dalmatinske progo. p Nevaren izlet po morju. V ponedeljek dopoldne je neki koporski ribič zapazil v piranskih voclali čoln, v njem pa nekega nekoliko odraslega dečka, ki je obupno klical na pomoč. Ribič se čolnu radi strujc ni mogel približati, vsled česar jo jaderno krenil v Koper, od koder je telefoniral v Trst. Iz Trsta so res takoj poslali vladni parnik, ki je pa šele čez par ur našel neprevidnega »pomorščaka«. Fant, 15 let stari Ivan Vorut, je bil izmaknil svojemu očetu v Trstu čoln in se je odpravil na pomorski izlet, ki bi lahko postal —-zadnji. p Mažarska Reka, Naj merodajne j« ši krogi trde in celo listi, kakor je »Az Ujsag«, pišejo, da se uvede s 1. majem na Reki državna policija in v zvezi s to komisarijat. Ti dve odredbi opravičujejo s tem, da škilijo Italijani preveč v Itaiijo. Italijani pa že sedaj ogorčeno protestirajo in smatrajo novota-rjjo za mažarsko gospodstvaželjnost. GiOSDd. 1 Cerkveni Glasbenik«, 1913. 4. št. Vsebina lista: Zgodovinski razvoj slovenske cerkvene pesmi (dr. Jos. Man-luani); Ccrkvenoglasbena konferenca v Solnogradu (P. IL); K pregledu cerkveno glasbe v ljubljanski škofiji; Or-ganistovske zadeve; Duhovne vaje za organiste; Nove orgle v Skočidolu na Koroškem (P. II. Sattner); »Sv. Cecilija«, hrvaški cerkvenoglasbeni list (A. Kos); K vprašanju cerkvenega ljudskega petja; »Novi Akordi« o naši cerkveni glasbi; Dopisi (Munchen); Oglasnik (Faist: Cerkvene pesmi; Gcrbič: 12 Pango lingua — Tantumergo — Geni-tori; Schulz: Missa s. Michael Archau-golus); Razne reči; Naše prilogo; Prošnja; Listnica uredništva. — Vsebina glasbene priloge; Antiphona in hon. Conf. Doct. (St. Premrl); Marijina (Jos. Klemenčič); Mašna (St. Premrl). TefeonsKa in Brzojavna poročilo. VEST O PADCU SKADRA NA CE-TINJU. Cetinje, 23. aprila. Vest o padcu Skadra se je tukaj izvedela včeraj ob 8. uri zvečer. Izzvala je nepopisno radost, Izve se samo, da se je za Skader bil krvav boj in da je turška posadka ujeta. SKADER IN SRBSKA SKUPŠČINA. Belgrad, 23. aprila. V skupščini je Pašič naznanil, da je dobil od poslanika na Cetinju brzojavno obvestilo, da je Skader padel in izrazil svojo radost nad tem pomenljivim, dejstvom. Skup-, ščina je sklenila črnogorski skpščinl na zmagi armade brzojavno častitati. Opozicija je predlagala, naj s« skupščina v znak radosti odgodi, a večina je sklenila polurno prekinjeuje seje. Po ulicah se gnete radostna množica, ki je priredila burne manifestacijo zJasvJ pred kraljevim konakom, NA DUNAJU SE NAPOVEDUJEJO NAJENERGIČNEJŠI KORAKI. Dunaj, 23. april. »Neues Wiener Abendblatl« piše očito od zunanjega urada navdihnjen sledeče: Ni nobenega razloga domnevati, da je kaka velesila svojo besedo prelomi« la, ko so vse sklenile prisoditi Skader avtonomni Albaniji. Ako Črna gora Skadra prostovoljno ne bo zapustila, se bodo našla sredstva in poia, da se jo k temu prisili. Seveda bi bila situacija enostav« nejša, ako bi bile velesile padec Skadra preprečile, kar bi bilo mogoče, ako bi bile pvai-očasno vmes posegle. Ni nobenega dvoma, da bo na zido* vih Skadra v kratkem namesto črnogorske zavihrala albanska zastava. Ta cilj se bo dosegel, bodisi potom Evrope bodisi drugačnim potom. VOJNI MINISTER V AVDIENCI. Dunaj, 23. aprila. Cesar je danes sprejel vojnega ministra Krohatina v enoinpolurni avdienci. BORZA. Dunaj, 23. aprila. Vest o padcu Skadra jc izzvala na predborzi padec kurzov, vendar pa ni prišlo do resnejšega vznemirjenja. Škoda.-akcije padle za 8 K, drugi kulisni papirji pa za 3 do 5 K. RUMUNSKO-BULGARSKO VPRAŠANJE REŠENO. Bukarcšt, 23. aprila. Danes se jc sc-znal sklep peterburške konfercncc, ki je sledeči: 1. Rumunija dobi Silistrijo in 3 km ozemlja okoli nje. 2. Rumunija dobi nad vlaškimi šolami in cerkvami v bulgarskem ozemlju gotovo nadzorovalno pravico. 3. Rumunija sme svojo Dobrudžo odslej utrditi, istotako pa sme Bulgarija svoi del Dobrudžc do gotove meje utrditi. NADE EVROPSKIH DIPLOMATOV. London, 23. aprila. Včerajšnja konferenca poslanikov je avstro-ogrski predlog, naj bi se v Baru izkrcale mednarodne čete, odklonila, češ, da to ne bi imelo nobenega uspeha in ker bo Črna gora končno le opustila obleganje Skadra. MIROVNO VPRAŠANJE. Carigrad, 23. aprila. Minister za zunanje zadeve je izjavil, da je mir samo vprašanje par dni. GLAVNA NAČELA SRBSKEGA KON-KORDATA Z RIMOM. Belgrad, 23. aprila. Komisija za pro-učavanje konkordatnega vprašanja jc te dni dovršila svoje pripravljalno delo in določila glavna načela, po katerih se sestavi načrt konkordata. Konkordatni načrt, ki ga bo; Srbija predložila v Rimu, bo popolnejši, nego je črnogorski konkor-dat. Z ozirom na dogme in kanone bo za katolicizem še ugodnejši, le z materialne strani bo za prvi čas nekoliko manj po-voljen. Glavne točke srbskega načrta so take, da jih more Vatikan brez težave sprejeti, ker se je upoštevalo, da je v ustavi Srbije garantirana popolna svoboda veroizpovedi in vesti in se sprejelo načelo, da je treba katoliški Cerkvi priznati vsa prava, ki se s tem principom zlagajo, torej vsa prava v smislu cerkvenih kanonov. Največ je komisiji dalo opraviti vprašanje mešanih zakonov. Kakor kaže, bo Srbija v tem oziru zadovoljila pojmovanje in zahteve katoliške Cerkve, ne da bi pri tem prišla v navskrižje s svojimi lastnimi postavami in ustavo. Škofe bo imenoval papež v sporazumu z vlado, škofe bi plačevala država, ravnotako katehete. Kar se pa tiče nižje duhovščine, bi se materialno vprašanje imelo rešiti istodobno z vprašanjem plač pravoslavni nižji duhovščini, katere doslej ni plačevala država. Stvar se ima v najkrajšem času urediti. S srbske strani se bo najbrže zahtevalo, da morajo biti stalno nastavljeni duhovniki srbski državljani ali pa morajo to državljanstvo sprejeti. To načelo je uveljavljeno v vseh evropskih državah. Ker je pa katoliška Cerkev univerzalna, se ta določba o državljanstvu ne bo sprejela v konkordat, nego bo skupščina v to svrho sklenila poseben zakon, čemur se Vatikan ne bo protivil. V vprašanju zidanja cerkva in poslopij se za sedaj ne bo moglo ničesar storiti, ker Srbija tudi za zidanje pravoslavnih cerkva jie daje denarja. Verouk bo podrejen škofom. O vprašanju bogoslužnega jezika se v komisiji ni razpravljalo. O tem se bo do vršili posebni dogovori z Vatikanom. Kdaj se začno dogovori z Vatikanom, je odvisno od definitivnega sklepa miru in razdelitve osvojenih teritorijev, ker je treba predvsem vedeti za obseg teritorija, na katerega se bo konkordat raztezal. Razvoj papeževe bolezni za sedaj ne more vpli vati na začetek in tok dogovorov. Ko bo sklenjen konkordat, bo treba z zasebnimi zakoni urediti podrobnosti na podlagi kon-kordatnih načel. BULGARSKO-SRBSKI SPOR. Belgrad, 23. aprila. Pašičeva izjava v narodni skupščini, da bo vlada proti vsa komur branila srbske interese in v najbližjih dneh dala vsa zahtevana pojasnila, se tu tolmači tako, da se najbrže objavijo vsi. spisi, tičoči se srbsko-bulgarskega mejnega vprašanja, ako bo Bulgarija ostala na sta lišču pogodbe. 21. t. m. je prispel semkaj srbski poslanik iz Sofije Spalajkovič; zdi se, da je prinesel povoljnejše informacije. ČARIKOV NI ODPOTOVAL NA BALKAN. Peterburg, 23. aprila. Peterburška brzojavna agentura izjavlja, da ne odgovarjajo dejanskemu položaju poročila listov o potovanju bivšega poslanika Čarikova na Balkan. BULGARIJA PROSI RUSIJO ZA POSREDOVANJE. Soiija, 23. aprila. Bulgarska vlada se je obrnila do Rusije, naj vpliva na Srbijo, da izpolni pogodbo. SRBI ZAPUSTE ALBANIJO. Belgrad, 23. aprila. U r a d n o se potrjuje, da celokupna srbska vojska ftaglo zapušča Albanijo. Čete korakajo k morju, od koder se prepeljejo v Solun in oti tam gredo v kraje ob Var-£arju. Albanija bo torej v najkrajšem easu sama sebi prepuščena in bo najbrže postala pozorišče največje anarhije. Iz Tirane in z reke Devoli že prihajajo^ vesti o klanju med Arnavti. Ni izključeno, da bi Džavid paša s svojo vojsko iz Valone ne zavzel od Srbov zapuščenih postojank in prevzel uvajanje reda v imenu turške države. To bi bilo najbrže p0 volji tistim oblastem, ki žele avtonomno Albanijo pod turško suvereniteto. KRONANJE GRŠKEGA KRALJA. Atene, 23. aprila. Po preteku žalne dobe se kralj Konstantin na najslovcsnejši način krona. Krona sc vlije iz turških topov. Računa sc na veliko udeležbo evropskih dvorov. PRINC BORIS OBOLEL. Sofija, 23. aprila. Prestolonaslednik je zbolel. Bolezen ni vznemirljivega značaja in se normalno razvija. GRKI ZASEDAJO VALONSKE OKRAJE? Milan, 23. aprila. »Corriero della Sera« poroča: Iz Valone prihaja vest, da je dne 18. aprila 400 grških vojakov iz Delfina zasedlo vasi Evzi in Vra-ništi, ki spadata v okraj Valona, kateri leži v italijanski interesni sferi. KAJ BO Z DŽAVID PAŠO. Dunaj, 23. aprila. Turška vlada namerava čete Džavid paše, ki so nahajajo v pokrajini ob reki Škumbi, na avstrijskih in laških parnikih v Carigrad prepeljati. Ocl 16.000 mož jih je se ostalo za vojsko sposobnih 0000. Drugi so podlegli deloma naporom in boleznim, deloma so tako oslabljeni, da bi bil njih transport nevaren za njihovo življenje. XXX § U. Dunaj, 23. aprila. Dohajajo poročila, da je notranja kriza zelo nevarna, ker jc tako na Češkem in v Galiciji po-ložai popolnoma nepojasnjen. Nemško nacionalni listi, ki so o položaju kot vladna stranka gotovo dobro poučeni, pročajo, da namerava vlada vladati s § li. ZDRAVSTVENO STANJE SV. OČETA. Rim, 23. aprila. Zdravstveno stanje papeža Pija X. je neizpremenjeno. KRŠNJAVI PROPADEL. Zagreb, 23. aprila. Pri današnji ožji volitvi za 1. občinski razred med Kršnja-vim in Gerersdorferjem je ostal Kršnjavi v manjšini. S tem so občinske volitve končane. Občinski svet se snide 30. t. m. PROCES PROTI SRBSKIM DIJAKOM. Sarajevo, 23. aprila. Včeraj se je začel tu proces proti srbskima dijakoma Milanu Pjaniču in Dragoslavu Ljubibratiču, ki sta obtožena motenja javnega miru. Dvorana je polna občinstva. Dolžijo ju, da sta v trebinjskem okraju med kmeti širila velesrbsko idejo. Priče se zaslišijo jutri. , GENERALNA STAVKA SE BLIŽA KONCU. Bruselj, 23. aprila. Generalni štrajk gre proti svojemu koncu, ker sc jc vla da deloma že izrekla za kompromis. XXX ZADNJE VESTI. KDAJ JE SKADER KAPITULIRAL. Cetinje, 23. aprila. Najprej je padel Taraboš, potem šele Brdica. Ko je Essad paša uvidel, da je vsak odpor brezuspešen, je poslal k generalu Martinoviču parla-mentarja z izjavo, da ss preda. Martinovič je kapitulacijo sprejel in se je kapitulacijski protokol podpisal včeraj ob 11. uri 35 minut ponoči. V mestu, v katero so vkorakali Črnogorci — Srbi se naskoka niso niti najmanj udeležili — vlada najpopolnejši mir. Vsak poizkus, red kršiti, se bo drakonižno kaznoval. NIKOLAJ NI HOTEL AVSTRO-OGRSKEGA POSLANIKA SPREJETI. Rim, 23. aprila. Ko se je avstro-ogrski poslanik baron Giesl podal h kralju Nikiti, da se pritoži, ker so črnogorske oblasti ustavile na meji avtomobil vojaškega atašeja stotnika Hubka, ki jc bržčas hotel v Kotoru obvestiti, da je Skader pred padcem, ga kralj Nikita ni sprejel in mu dal sporočiti, da zelo obžaluje, ker ima važne posle. Istotako ni hotel poslanika sprejeti ministrski predsednik ,ki se je na isti način opravičil. BULGARIJA ČESTITA ČRNI GORI. Soiija, 23. aprila. Ministrski predsednik Gešov je Črni gori k zavzetju Skadra, ki je tu izzvalo veliko radost, najprisrč-nejše čestital. UPANJE »NEUE FREIE PRESSE«. Dunaj, 23. aprila. »Neue Freie Presse« dobiva iz »balkanskih krogov«, da bo kralj Nikita po zavzetju Skadra pripravljen sc pogajali o kompenzacijah. Iz slovanskega sveto. Bulgarski prestolonaslednik jc obolel na ošpicah, ki jih je nalczel v po Bulgarih zasedenem ozemlju. Desetletnica Ščerbinove smrti. Spomlad?, leta 1903., ko sc je začelo govorili, da se bodo »reformo« uvedle tudi v Stari Srbiji, so se začeli Arnavti po svojem starem običaju buniti. In kakor vselej so bili žrtev njihovega ustanka tudi to pot — Srbi. Vse srbsko vasi na Kosovu, v katere so prišli, so Arnavti požgali iu prebivalstvo poklali. S tem namenom so udarili tudi na Mitrovico, a bili so odbiti, in sicer vslccl posredovanja ruskega konzula Sčerbine, ki jo turškega poveljniku na- ravnost prisilil, da jo proti Arnavtom obrnil topove. Srbi v Mitrovici so bili rešeni, a Ščcrbin je postal žrtev ar-navtskega maščevanja; ubil ga jc neki Arnavt. Dela za Dom srbske naučne akademije v Belgradu je belgrajska stav-binska banka ustavila in vladi pogodbo odpovedala. Zahtevala bo tudi odškodnino. Vzrok so neke pomanjkljivosti v dotični pogodbi z vlatlo. Nova madžarska šola v Slavoniji. V Pleternici pri Požcgi so zgradili Madžari novo šolsko poslopje. V to šelo bodo vozili vlaki otroke železniških uslužbencev in uradnikov, ki pa so rodom po pretežni večini Hrvatje. V Slavoniji sc dvigajo madžarske šole kakor gobe po dežju. Mladina pa, ki hodi v tiste šole, je hrvaška, zakaj Madžarov v Slavoniji tako ni. In baš zato, ker jih ni, a da bi nekoč bili, grade Madžari Hrvatom madžarske šole. g Strelovodi na Francoskem v vinogradih proti toči. Opozoril sem že preje in zadnjič na le posebne vrste strelovodov iu jih prav zadnjič natančno popisal. Racli izraza »Mimcrera« v »Slovencu« štev. 87 z dne 17. t. m. od strani gg. Skalickvja in Zdolžeka pripomnim za clanes le to, da sem vzel svoje podatke iz dunajskega lista »Reichspost«, kjer je bilo vse natanko popisano. »Reichspost« je posnela stvar iz listov na Nemškem. Dalje še to, da, ko se je pred kratkim izprožilo vprašanje: »Kdo je pravi iznajditelj strelovoda?« jc bil v istem listu podoben strelovod omenjen. Član nekega avstrijskega samostana jc moral svoj strelovod, ki ga jc iznašel, postaviti na prosto, ker mu njegov predstojnik ni dopustil, da bi ga postavil na samostansko poslopje, in postavil ga je v vinograde in je enako učinkoval, kakor oni strelovodi v vinogradih na Francoskcm. Dr. S. E. Oporoka milijarderja Morgana, Rajni Morgan je volil svoji vdovi in sorodnikom 20 milijonov dolarjev, vso ostalo premoženje pa svojemu sinu Johnu Morganu. Napad s poštnim zavojem. Profesor godbe Sully v Parizu je 19. t. mcs. odprl doposlani mu poštni zavoj; ko ga je odprl, je pa zavoj eksplodiral. Sully, njegova mati, njegova žena in njegovi sinovi so nevarno ranjeni. Preiskava jc dognala, da se jo nahajala v zavoju s smodnikom nabita bomba. 50 letnica odprave suženjstva v Ameriki, Letos slave zamorci v Ameriki 50 letnico, odkar jc bilo odpravljeno suženjstvo. Sedaj je v Ameriki krog 10 milijonov zamorcev, ki pa niso ameriški urojenci, marveč so prišli tja iz Afrike. Prvim evropskim naseljencem v Severni Ameriki jo manjkalo cenih delavnih moči. Tedaj je nekaterim trgovcem prišlo na misel, da bi bili za to dobri afriški črnci; začeli so jih loviti in kot sužnje prodajati v Ameriko. Prvih 20 sužnjev je bilo leta 1019. pripeljanih v mesto Džemstaun. Sclc 1. 1848. je izšla prepoved, da se nc sme dova-žati nobenih novih sužnjev več; kar jc bilo prejšnjih, so morali dalje robovati. Leta 1863. pa jo izšla postvava o odpravi suženjstva sploh in osvobodila vso sužnjo. Vsled gibanja za odpravo suženjstva so je vnela vojna mecl severnimi in južnimi ameriškimi državami, ker so bile prve odločno za odpravo, južne pa proti njej. Vojna je trajala od leta 1861. do 1865. Zmagale so Severno državo. Sredi vojne leta 1863. sc je sklenil zakon, ki je osvobodil zamorce dve-, stoletnega suženjstva. 56 dni se je postil v Pečuhu, ne da bi bil kaj jedel, kmet Szabo, ki se mu je zblo-dil um. Dne 17. t. m. je vsled lakote umrl. Stavka v Zgornji Šleziji. Dne 21. t. m. je po uradnih podatkih stavkalo v Zgornji Šleziji 55.000 .rudarjev, odbor stavkujočih rudarjev pa trdi, da jih je stavkalo 65.000. Štirje otroci zgoreli so v Barcu, ker je eksplodirala petrolejka. Današnja številka obsega 8 strani. DAROVI. Račun darov za balkanske sirote in ranjence. Naše upravništvo je za balkanske ranjence in sirote prejelo skupno 9034 K 31 h. Ta svota sc je tako-le porabila: Za bulgarske ranjenco in sirote 5998 K 98 h; za srbske ranjence in siroto 2000 K; za črnogorbke ranjence in siroto 1000 K 80 h; za pošt-; nino skupno 34 K 53 h. ....... lupit le vžijalice: u Korist otmelnlm Slovencem'! V VVVVv ^VVvVvVA^."^ S!a;erske novice. š Zmaga. Pri občinskih volitvah za občino Sv. Ema v šmarskem sodnem okraju, kjer so dozdaj gospodovali zagrizeni nemškutarji, so zmagali Slovenci. š Vlom v mariborsko okrajno glavar« stvo. Ponoči od 21. na 22. aprila so neznani zločinci-vohuni vlomili v urade mariborskega okrajnega glavarstva. Prebrskali so pisarne okrajnega tajnika gosp. Koudelka, komisarja barona Neugebauer-ja in oficijala Babiča. Razbrskali so vse važnejše listne in jih gotovo več prepisali, odnesli baje niso nič drugega kot par revolverjev, nekaj malega denarja z miznice g. Koudelka. Sumi se, da so se vohuni ukradli čez dvorišče v okrajno glavarstvo ali pa so se zvečer priplazili v dvorišče. Ponoči so »pridno delali««, ker so po« kurili mnogo luči. Včeraj, 22. aprila, popoldne je vojaška komisija vse natančna preiskala. Uvedena je stroga preiskava Vlom je zelo zagoneten. š Tatvine v Trbovljah. Nedavno pokradli g. Čeh, soprogi deželnega ži-vinozdravnika, 17 Čisto novih bluz in tri popolnoma nove obleke. Zviti redar Grosser jo našel stvari v stanovanju čevljarja Tekalca, katere si jc njegova lepa in mlada hčerka — izposodila. Obo njegovi hčerki sta na »izpremembi zraka« v Laškem. Izvršile slo še več drugih tatvin; odvedli so ji na c. kr. okrožno sodnijo v Celju. Tudi mesarju Tratniku je odnesel neki neznan tat, ki jc skozi okno v mesnico prišel, poln koš klobas, salam in gnjati. š Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Maribor, priredi l.majnika velik izlet v Slivnico (gcstilna Lesjak). Izletnike spremlja godba. Odhod iz Maribora ob l.uri 30 min. popoldne. Na sporedu je godba, petje, ples in prosta zabava. Udobni prostori, vrt in kegljišče je na razpolago, r Zastopnik: Ivan Laure, Cclovec. [ Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 23 aprila 1913. Pšenica za maj 1913.....10 98 Pšenica za oktober 1913 . . . 1069 Koruza za maj 1913.....7-94 Koruza za julij 1913.....815 Efektiv trdneje. kakor tudi poskrbljeno za dobro postrežbo in zmerne cene. Povratek v Maribor je mogoč ob 5. uri 30 min., 5. uri 50 min. in z godbo ob 7. uri 26 min. Izlet se vrši pri vsakem vremenu. Vstopnina 20 vin. š Nemški gostilničarji za Spodnje Štajersko. Siidmarka išče nemške gostilničarje, da bi sc naselili na zelo ugodnih prostorih na Spodnjem Štajerskem. Zahteva se nekoliko znanja slovenščine in primeren kapital. Siidmarka hoče torej celo Spodnje Štajersko preplaviti z nemškimi gostilničarji. Slovenci, pozor! š Enajsta štajerska pevska slavnost se vrši ob Binkoštih dne 10., 11. in 12. maja v Gradcu. š Novo poslopje garnizijskega sodišča v Gradcu. Kakor je znano, se vršijo po novem vojniškem kazenskem pravdnem redu javne kazenske obravnave, vsled česar se je izkazala potreba razširjenja sodnih prostorov pri garnizijskih sodiščih. Po-veljništvo tretjega kora v Gradcu se že dalje časa pogaja z deželnim odborom za nakup poslopja, poprej porodne klinike, in pričakuje v najkrajšem času rešitev zadeve od strani vojnega ministrstva. Poslopje bi zahtevalo veliko popravil predno bi bilo urejeno in je zelo primerno za nakup, ker se nahaja v neposredni bližini garnizijskega zapora in se da brez velikih težav medsebojno zvezati. š Zanimiva nebeška prikazen. Dne 16. t, m. so opazili v Trofainchu na Zgornjem Štajerskem redko in znamenito nebeško prikazen. Par minut po 9. uri zvečer, ko je bilo čisto nebo, je zašel v severni smeri čez greben gore Reichenstein velik meteor, ki je začetkoma rumeno, nenadoma svetlo v zeleni luči zažarel in tik grebena v podobi rakete v žareče dele razpadal in za hribom izginil. Za eno sekundo je bilo zopet opaziti za Reichensteinom svetel, rdečkast svit v obliki bliska. Zve-zdoslovci sodijo, da je moral meteor biti v relativno majhni daljavi. Prizor je trajal le par sekund. T Društvo tiskarjev na Kranjskem sporoča žalostno vest, da je njegov mnogoletni član, gosgod Herman Sperling korektor včeraj ob četrt na 1 uro popoldne po daljši bolezni umrl. Pogreb dragega člana bo v četrtek dne 24. aprila ob 5. uri popoldne iz deželne bolnišnice na evangeljsko pokopališče. Bodi i otiranion časten spomin! V Ljubljani, dne 23. aprila 1913. Kaj je Najizdatnejša in vsled tega od tisočev zdravnikov, domaČih in tujih priporočana hrana za zdrave in bolue otroke; vsebuje visoko hranilno vrednost in pospeši tvorbo kosti in mišic, urejuje prebavo in je v rabi poceni. 935 Mnenje gosp. dr. E. vit. de Karajan v Solnogradu. Gosp. J. Serravallo Trst. V moji bolniški praksi sem z dobrim uspehom rabil vaše železnato kina vino Serravallo. Solnograd, 16. junija 1911. Dr. K a r a j a n. Zaga in mlin in kakih 13 oralov zemljišča se prav poceni proda na Gorenjskem na prav prijetnem kraju. Več pove g. Franc Bertič, Laverca pri Ljubljani. 1261 Zahvala. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so med boleznijo in ob smrti našega ljubega starega očeta, ozir. očeta, gospoda Mihaela Jerala. izkazovali svoje sočutje. V dolžnost si štejemo, izreči zahvalo prečastiti duhovščini, zdravstvenemu svetniku g. dr. Šlajnierju, g. dež. poslancu pri-mariju g. dr. V. Gregoriču, deželnemu tajniku, g. dr. Lovro Pogačniku, dež. nadupravitelju g. Nebenfuhrerju, vsem gospodom deželnim uradnikom in služabnikom ter paznikom prisilne delavnice. Zahvaljujemo se tudi slavnemu glasbenemu društvu ,,Ljubljana" za ginljive nagrobnice, slav. Sentpeterskemu prosvetnemu društvu za obilno udeležbo, kakor tudi vsem, ki so dragega ranjkega spremljali k večnemu počitku. Novi Udmat, 27. aprila 1913. GF1®8® 1257 Žalujoči ostali. Proda se poceni: steklena vrata, omare, nočne omarice, mize, umivalniki in naslonjač na Mestnem trgu štev. 8, II. nadstropje na levo. 1263 Proda se več močnih, dobro ohranjenih Kje, pove upravništvo ,Slovenca' pod št. 1258. (Znamka za odgovor,) Zahvala. Povodom nenadne izgube naše iskrenoljubljene. srčnodobre in nepozabne soproge in matere, gospe Terezije Eisenhardt roj. Verbic nam jc došlo od vseli strani toliko dokazov tolažilnega sočutja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Žaraditega se čutimo dolžni izreči tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nam izkazali na katerikoli način svoje sočutje. Zlasti pa se še zahvaljujemo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem za globoko izraženo sočutje, tolažilo in za obilno udeležbo pri pogrebu, kakor tudi vsem darova-teljem prekrasnih vencev! Vsem in vsakemu posebej: Bog povrni! Ljubljana, 23. aprila 1913. Globoko žalujoči ostali. Istra) Baš morsko kopališče ob blizu 1000 m dolgi peščeni obali, ki se prav polagoma dviga pod morsko gladino ter je izredno prikladna za kopanje in solnčenje posebno otrok že v nežni dobi. Morje je plitvo ter dno preplavljeno s finim peskom. Ifl tfl 45) Plf f> * °krevanje P° težkih boleznih, anglešku bolezen in bolezni Ivm-lllUinaU^« fatiSkih organov, phlyctena, eksudatna diathesa, bledica, lažja slabokrvnost, odebelelost, vnetje živcev in histerija, vnetje mišic, vse vrste revmatizma, eksudati, katari dihalnih organov. Pocetek kopalne m 1. m\i Dnevna zvsza i K?. ilustrovane prospekte kakor tudi vse druge informacije dajo nn zahtevo kop 3Gššk$i upravi* Sestavil dr. Janko šlebinger, c. kr. profesor. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena 1 K 20 vin., vezan v celo platno 1 K 80 vin. (po pošti 20 vin. več). Z veliko skrbjo in natančnostjo sestavljen Slovarček v žepni obliki bo vsled svoje velike porabnosti vsakemu dobrodošel, posebno pa še samouku in šolski mladini. Slovarček je rodila živa potreba; ima namreč veliko prednost, katere ne najdemo v drugih slovarjih; razlikuje se od podobnih pripomočkov predvsem v tem, da upošteva v nemško-slovenskcm delu tudi oblikoslovje nemškega jezika tako, da ne nudi samo razmeroma bogatega besednega zaklada, temveč nas tudi uči besede pravilno rabiti Kdor se je uspešno seznanil z glavnimi pojmi nemške slovnice vsaj v onem obsegu, ki ga nudi I. del knjižice „Nemščina brez učitelja", ta bo s pomočjo slovarčka lahko čital nemške sestavke. Druga nedosežna vrlina slovarčka je pa nizka cena, ki se je dosegla na ta način, ker je založništvo računalo z izredno visokim nalogom. Če bi se bil slovarček tiskal samo v takem številu, kakor se običajno tiskajo slovenske knjige, bi mu bila prodajna cena več nego še enkrat višja. Priročna žepna oblika in prikupna zunanjost je tudi važna prednost tc lepe knjižice. Za samouke je poleg slovarčka nujno potrebna tudi Pavel Novakova: ki obsega dva dela, in siccr: I. del „Nemška slovnica za samouke". Cena 1 K 20 vin. (po pošti 10 vin. več). Ta knjižica je nujno potrebna za vsakega, ki se hoče nemščine temeljito priučiti. Marsikdo si pa samo s I. delom ne bo znal pomagati in je zato potrebno, da si kupi tudi praktični: II. del »Slovensko - nemški razgovori" v vsakdanjem življenju-Cena 1 K 20 vin. (po pošti 10 vin. več). Oba dela skupaj vezana v celo platno veljata 2 K 80 vin. (po pošti 20 vin. več). Drugi del obsega razgovore potrebne v javnem občevanju, da izhaja z njimi vsak Slovenec, ki pride z Nemcem v neposredno do-tiko. Razgovori so prirejeni za najrazličnejše prilike in potrebe: tako bo našlo n. pr. slovensko dekle, ki služi pri nemški družini, razgovore, ki jih rabi v službi, slovenski trgovec, gostilničar, obrtnikj delavec, mladenič, ki gre k vojakom itd., bo tudi našel v knjigi potrebne razgovore za občevanja z Nemcem v svojem poklicu. II. del priporočamo pa še posebej nemščino se učeči šolski mladini, kateri manjka često praktične vaje in se mora zato liudo boriti s težavami nemškega jezika. Nekaj drugih knjig za praktično porabo: Magdalene Pleiweisove Slovenska kuharica. Šesti natis izdala S. M. Felicita Kalinškek. To jc najboljša in najpopolnejša slovenska kuhinjska knjiga ki pomeni za naše ženstvo velik napredek v gospodinjstvu. Ta zlata knjiga slovenskega ženstva je izšla v dveh izdajah: Velika izdaja, ki obsega 598 strani, ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, elegantno vezana K 6'— (po pošti 30 vin. več). Okrajšana izdaja, brez slik in prikrojena za vsakdanje potrebe, stane K 3—. vezana K 3-60 (po pošti 30 vin. več). lniha > kam leftnfr. nudi vsa pravila za omikano vedenje in polaga prvo važnost na oliko in plemenitost srca. Knjiga je tudi neprekosljiva, ker najde v njej sveta tako olikanec, kakor preprost človek, tako odraščeni kakor nedorasla mladina. £4n1otna mfatilfa dvajsetega stoletja (1901—2000). K 1'30, vezana amiKina IHAHM k 2.__m _ To je knjlga> ki nas ugi vseg&) kai. je potrebno vedeti o časoslovju, predvsem nas pa uči s pravimi očmi opazovati prirodo in njeno lepoto. Knjiga obsega tudi koristna gospodarska pravila, najvažnejša zdravstvena navodila ter mnogo drugih podrobnosti za praktično življenje. 1:10.000 zelo natančno izvršen. Cena načrtu v dveh barvah 30 vin., v petih barvah 50 vin. — Načrt je vsled svoje natančnosti zelo pripraven ter priporočljiv za tujca in domačina, pa tudi za šolsko mladino, ki se mora seznaniti s poznavanjem in čitanjem zemljevidov. Dobi se tudi v nemškem jeziku po istih cenah. 79fflHPV'ii ffinFOnk^p z novo bohinjsko in tržiško železnico. Ta h^iiiUK« u MmeujSi.g zemljevid, ki ima slovenska krajevna imena, obsega celo Gorenjsko ter je natančen do najmanjše vasico pregleden in priročen. S tem zemljevidom v roki se bo vsak naj-ložje orientiral po Gorenjski ter našel najpripravnejšo pot za posamezne izlete. Zemljevid jc pridejan »Ilustriranemu vodniku po Gorenjskem" in stane z njim vred samo 1 K 20 vin. iJ! f ? 1264 fimniiiMra mv- i ■ graanaHMtttfvnMnm?! v.rv ■ et " "m*•1..'«% ..njr;3urem , ft«WaW«/a*¥Tt¥V3IT*.--.E- JMfW ■ .Ti' i f. ".J - J. , V. > A'* .Mtf^«' 1—ffi H $ P M S» 0£> lil Gospodarstvo. — Nova cesta Žiri — Rovtc. Iz Rovt. Težko že pričakujemo dolgozaže-ljene cestne zveze iz Rovt v Žiri. Na prejšnjem delu te progo so dola že dovršena, majkajo le šo posamezni deli in pa proge Zajele — Sopotov mliii, ki jo bila razpisana šele v jeseni in jo jo prevzela . »Prva kranjska podjetniška družba« v Ljubljani. Podjetje dela na tej progi od meseca januarja; delo seveda vsled neugodnega zimskega vremena ni moglo napredovati. Upamo, da bo sedaj, ob ugodnejših razmerah, mogoče, da bo žc to poletje odprta ta veleinteresantna proga, ki bo privabila mnogo tujcev, občudovat krasne, divje romantične partije ob tej novi cesti. lj Na deželni gospodinjski šoli na Vrhniki se prične šestmesečni letni tečaj dne 1. maja in bo trajal do 1. novembra t. 1. Sprejemajo se gojenke, katere so dovršile ljudsko šolo in izpolnite 1-4. lcio. Učenke ostanejo cel čas tečaja v zavodu šolskih sester in plačajo mesečno 30 kron za hrano, stanovanje in drugo. Prošnje za vzprejem je vlagati pri vodstvu šole na Vrhniki najkasneje do 28. aprila t. 1. Prošnjam je pridejati zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in zavezno izjavo staršev ali njih namestnikov, da bodo obdržali gojenko skozi cel tečaj v zavodu. Gojenke se učo teoretično in praktinčo vsega gospodinjstva, kot kuhanja, šivanja in kr -jenja, vzgoje otrdi, vrtnarstva, živinoreje, tlela na polju in računstva pocl vodstvom sester in strokovnih učiteljev deželnega odbora. JAVNA ZAHVALA. Podpisanim posestnikom vasi Dreno-vec pri Vinici, uničil je kakor znano, v pre-tečenem letu požar vsa poslopja s pritikli-nami vred in tudi krasnemu sadnemu drevju ni popolnoma nič prizanesel. Radi te nesreče, katera nas je skoraj na beraško palico spravila, postavili smo si z božjo in pomočjo naših vrlih zastopnikov S. L. S. poslopja, a z obupom smo zrli na naše puste sadne vrtove. Obrnili smo se na slavno c. kr. kmetijsko družbo v Ljubljani s prošnjo, da poravnamo tudi lo bridko vrtno pogorišče, za brezplačno podaritev nekaj vrst cepičev vsakemu. Slavna c. kr. kmetijska družba blagovolila nam je brezplačno podariti vsakemu 42, tedaj skupaj 420 komadov vsakovrstnih sadnih drevesc (cepičev). Za ta velikodušni dar izrekamo slavni c. kr. družbi kakor tudi gospodom našim poslancem našo najudanejšo zahvalo in kličemo dobrotnikom: Bog plačaj I Obenem izrekamo tudi našo najlepšo zahvalo gosp. Jurij Šterku za popolnoma pravilno razdelitev podarjenih drevesc! Drenovec, pri Vinici, dne 17. aprila 1913. Mate Perko št. 11, Peter Balkovec št, 10, Ivo Balkovec št. 19, Jakob Flajnik št. 14, Miko Fugina št. 6, Mate Medoš št, 15, Jure Perko št. 7, Jože! špelič št. 3, Matija Lovrin št. 4, M. Vlahovič št. 5. KNJIGOTRŽTVO. Graienauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. del: Od Poh-lina do Prešerna, 2 K, vez. 2 K 80 vin. II. del: Doba narodnega prebujenja. To je brez dvoma najznamenitejše znanstveno delo iz zadnjih let. Da je to klasična knjiga prvo Vrste, kaltor-šnih imamo Slovenci malo, nam povejo strokovne ocene, ki smo jih čitali v naših revijah. Kritika hvali na njej opise posameznih pisateljev in idej, v katerih so živeli, kako so pogojeni literarni boji one za razvoj našega slovstva tako važne dobe. Naloga vsakega zavednega in dobrega Slovenca je, da natančno pouči slovensko slovstvo ter se nauči spoznati in ljubiti može, ki so orali ledino slovenskega jezika. V ta namen bo služila vsakemu najbolje Grafenauerjeva slovstvena zgodovina, ki je vsestransko dovršena. Posebno toplo priporočamo dijaštvu višjih gimnazijskih razredov. Delo jo založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. * Dickens-Cankaf, Povest o dveh mestih. K 5 20, vez. K 6'20. Slavnoznani angleški pisatelj nam v tej globoko zasnovani povesti slika razmere in dogodke, ki so povzročili krvavo francosko revolucijo. Izredna zanimivost in naravnost klasična pripovedna umetnost, ki diči to krasno povest, ji je pridobila sloves v svetovnem slovstvu. Pri vsej t esnobi dogodkov je povest skozi in skozi prepletena z neprekosljivim humorjem. Posamezna poglavja so tako pretresljiva in celo dejanje tako živo, da sc čuti čitatelj postavljenega v sredo dogodkov, ki jih pisatelj slika tekom povesti, Kdor bo pazno prečital to knjigo, dobil bo pravi vpogled v ono zgodovinsko dobo, ki je močno pretresla temelje cclc Evrope. Povest je kot IX. zvezek »Leposlovne knjižnice« založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. * Beneš Trebizsky, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. K 3'20, vez. K 4'30. Kdor ljubi svoj rod in hoče proučiti zgodovino Slovanov, naj bere to prekrasno povest, ki je zajeta iz zgodovine polabskih Slovanov, Povest jc polna domorodnega navdušenja in iz nje veje tako ljubezen do sladkega materinega jezika, da bo vnela celo one, ki so hladni v narodnostnem oziru, v sveti ljubezni do rodne grude. Te povesti ne sme manjkati nikjer, posebno pa ne v obmejnih knjižnicah in bralnih društvih, Roman je založila »K a t o 1 i š k a Bukvama« v Ljubljani. mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. Farna Žaga SCAGKETTI. za skladiščem državnega kclodvora. - - - - 245 1243 najlepše vrste, v veliki izberi, so naprodaj po najnižji ceni v Kladezni ulici št. 5 radi opustitve rejo golobov. na Dunajski cssis u Ljui^ani pred dslassksnri hiSara! In sta Gtasfe tafcoi nsastai inesji n a Tržsšiti cest«, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene == ne prodal. Več so izve pri lastniku J@S. IRISSSIC, sta Oracah 37. 2127 Sanatorium Emona r ^A"*1*"1: Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar I. klr. odd, de?, boln mehka in trda, oziroma odpadki od žage so naprodaj radi pomanjkanja prostora po jako nizki ceni. Ivan Šiška, 1183 0 tovarna parketov in pama žaga Ljubljana, Metelkova ulica št. 4. Novosti za žerte in lile Neke - v veliki Izbiri ——- 768 pri R. MIKLAUC Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5. priporočan od zdravnikov, sprsjema bolnike na živcih, histerične, bolae na srcu, želodcu, pa lake, ki so samo okrepčanja po-Irebni. — Cene sc zrnsrne. Vpraša naj sc pri T)r. pran Ceh, Gornja sv.l^ungola pri /viariboru. 1201 jj ■ V sredi vasi, v kateri se izvršuje trgovina z mešanim blagom in vinska trgovina je zaradi preselitve pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj. Naslov pove uprava »Slovenca1' pod št. 1154. (Znamka za odgovor.) 1104 ©©©©©©© © eicic ©©©©©v mešane stroke, (tudi dober manufakturist ali špeccrist) želi premeuiti službo, v kako večjo mešano trgovino na deželi. Gre tudi kot vodju fllijalke. Prijazno ponudbo pod »100«. poste rc-stante, Glavna pošta Ljubljana. 1220 3-1 Radioaktivno termalno kopališče Toplice na Kranjskem. VAM? Postaja dolonjske železnice Straža —Toplico. Akratov vrelec 38° C, ki daje nad 30.000 /1/ radioaktivne termalne vodo na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne ili močvirne kopelji. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne iu ceno restavracije. Prospekte in pojasnila dajo brezplačno kopališka uprava. 970 06 Usojam si opozoriti slavno občinstvo, da sem odprl na Radeckeya cesti št. 1,, prvo nadstropje že 20 let obstoječo kjer so po najnižji ceni dobro iu solidno popravljajo vsi v zlatarsko ia urarsko obrt spadajoči predmet!. Pozlatenjo in posrebrenjo prvo vrste. Sem tudi cenilec biserov, zlatnine in srebrnine. Vsi popravljeni predmeti gredo iz mojih rok čisti kot novi. Cene nizke. Odličnim spoštovanjem © Q Josip 'Oebevc, zlatar. © ©©©©©©©©©00©©©©© za UBrnlaflansko in poletno sezono 1913. Iipil.31liW.Wlil|}£BS iS: kompletno hiosko olileko i kupon 15 kron (suknjo, hlače, telov- I 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane le ' 1 kupon 20 kron Kupon za črno salonsko obleko K 20'-, kakor tu«U blago za površniku, turistovsko obloku. svileni kamgarn in blago za ilnmske obloka, podil ja po tovarniški ceni kot roolna in eolitluu, dobroznauu zaloga tovarniškega sukna SHegel-Imiiof ta, Morava. Vzorci zasSonf in Iranko. Vsled direktnega naročila blaga pri tvrdki Siogel-Imhot iz tovvrne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled Tolikega blagovnega prometa vodno največja izbira povsem svežega blagu. Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša naročila se .izvrže najskrbneje, natančno po vzorcu. 464 ^ S tem si usojam slav. občinstvu vljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem otvoril trgovino , Sodna ulica 7. V zalogi bom imel priznano najboljše šivalne stroje »Pfaff« in druge vseh vrst za družinsko porabo in vsako obrt. Potrudil se bodem v vsakem oziru cenj. občinstvu vsestransko ustreči in prosim za blagohotno naklonjenost in se priporočam z velespoštovanjem Ignacij M bivši nadzornik tvrdke Singcr Co. 1182 Št. 419/pr. S&kimdarska služba. V deželni bolnici v Ljubljani je popolniti eno mesto sekundarija Službena doba sekundarija v deželni bolnici traja dve leti, lahko pa se podaljša za eno ali dve leti, če sekundarij za to prosi. Adjutum, ki ga dobiva sekundarij, odmerjen je v prvern službenem letu z 2000 K, v drugem letu 2400 K in od tretjega leta dalje z 2800 K. Poleg adjuta ima sekundarij prosto stanovanje v deželni bolnici. Sekundarij ne sme biti oženj en in tudi ne sme izvrševati zunanje zdravniške prakse. Prosilci za razpisane službo predlože naj svoje s krstnim listom, z doka« žili o usposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jezika podprte prošnje do 2G> maja 1913 vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. 1255 Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 22. aprila 1913. prej 1018 B Diiiamo stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriške rsiscet-Ijaoo m preoajanie elektriške sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tnrbo-generatoril, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Obločnice in žarnice vseli vrst. Vodne tnrbine vseli sestav, IFrandS, PeStan!. Točna, cena in hitra popravila vseli elektriskih strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za InStalfranfe. ■ansfinsl HIBI HIIIB KnmMi ur, zlatnine h srebrnine. se priporoča tvrdka EISI Ljubljana, Prešernova ulica 1 Lastna tovarna ur v Svlci Glavni CENIK s žepnim koledarjem se pošilfa zastonj. Dražbeni oklic. E22/1S 10 1460 Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani sc bodo s pričetkom šolskega leta 1913/14 nanovo sprejemali gluhonemi šoloobvezni otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov. Pogoji za pripust k pouku, oziroma za sprejem v zavod so: 1. Gluhonemost ali takšna stopinja nagluhosti, da se dotičnik s posluhom ne more naučiti glasovnega jezika; 2. Izpolnjeno 7. in ne še prekoračeno 12. leto življenja in 3. primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje. Od sprejetja so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci kakor tudi otroci, ki imajo nalezljive bolezni in druge telesne hibe. Ravnotako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila niso zmožna priučiti se glasovnega jezika, ki so v veliki meri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo posteljo. Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem času. Gojenci morejo v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobiti stanovanje in hrano, proti plačilu letnega zneska 300 K. Znotranji gojenci dobe vso preskrbo v zavodu; vendar jih morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti s predpisano vrhno obleko in s potrebnim perilom. Znotranji gojenci morajo v zavod sledeča oblačila v dobrem stanu in zaznamovana s seboj prinesti, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje črevljev, 6 srajc, 0 spodnjih hlač, 0 parov nogavic, 0 žepnih robcev in dežnik; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje črevljev, 6 srajc, 6 spodnjih kril. 6 hlač, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik. Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem notranjih gojencev v zavod, je <3o 10. funtja 1913 vlagati pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani. Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami: a) z rojstnim listom, h) z izpričevalom o cepljenih kozah, c) z zdravniškim izpričevalom o gluhonemosti z napovedjo, kako je ista nastala, in o telesni zmožnosti, č) z domovinskim listom, d) s šolskimi naznanili, če jih ima dotičnik. Kadar sc prosi, da bi sc dotičnik sprejel za notranjega gojenca, je priložiti vrhutega izkaz o premoženju ali pa zavezno pismo, da hode plačeval po 300 K preskrbovalnih stroškov na leto. Pristavlja se še, da se prošnje, ki bi dospele po 10. juniju t. 1. in ki bi se nr vložile predpisanim potom, to Je pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme ali ki bi bile pomanjkljivo opremljene, ne bodo uvaževale. 1184 V Ljubljani, dne 11. aprila 1913. Po zahtevanju g. Josipa Seidla v Spodnji Šiški zastopanega po g. od> vetniku dr. M. Pircu v Ljubljani bo dne Iti. in 17. majnika 1913 vsak dan dopoldne ob 8. uri na Veliki Loki in v okolici na licu mesta parcel vi. št. 21 in 212 kat. obč. Velika Loka to je hiše št. 34 na Veliki Loki z obče znano gostilno ne daleč od kolodvora z gospodarskimi poslopji z zemljiškimi parcelami in s pritiklino vred, ki sestoji iz pohištva in nekaj gospodarskega ox-odja. Nepremičninama, ki ju je prodati na dražbi, je določena vrednost na. 00.471 K 04 h. pritikllni na 802 K 04 li. Najmanjši ponudek znaša 40.994 K, to je nekaj malega več nego 2/3 ce-nilne vrednosti; pod tem zneskom se ne prodaja. C. kr. okrajna sodnija Trebnje, odd. II. Trebnje 19. aprila 1913. Od dobrega najboljše! je še vedno izvirni Singerjev šivalni stroj Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom L Ljubljana, Sv. Petra cesta štev, i, Novomesto, hiša Bergman, Kranj, Glavni trg in Kočevje ali pa po naših potnikih. Doimča tvrdka! M iu O v. Ki C ' 0 e Popravila se sprejemajo Priporočamo domačo solidno fvrdko Damski in otroški slamniki v najno-ve ši obliki vseh vrst ter športne čepice aru« Zidova al. 8 *M< §2. N ° i« O Jr A — 807 aafflBBBBBBgni cene ar^ Kuninn^naBBBBBBi Izdata konzorcij »Slovenca«, Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan štefe.