Jetnik 1 1 oktober 2005 Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2005 352(497.4 Ivančna Gorica) 120050170,8 COBISS 0 Številka. S RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... ...za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si I , MBM— v - - -/ ČEBULAR na svetovnem prvenstvu v oranju PREGLEONASFTUACUA MERILO 125 £100 DOGRADITE V «REKONSTRUKCIJA) AC ODSEKA ŠMARJE-SAP - VIŠNJA GORA, PODODSEK GROSUPLJE - VIŠNJA GORA DOGRADITEV REKONSTRUKCIJA l al •>(!.»)«T> 2S.QVP0 v ORGANIZIRA 9. POHOD PO LAVR/ČEV/POT/ V ŠENTVIDU PRI STIČNI DNE: 16.10. 2005 PRIJAVE OD 8 DO 10 URE GOSTILNA NA KLANČKU CILJ NA GRADIŠČU (KOSTANJ , MOŠT, ZA GLASBO IN DOBRO VOLJO POSKRBLJENO)!!! Da je problematika avtoceste Grosuplje-Višnja Gora pereča in že več let nedokončana zgodba je jasno, zadnja obnovitvena dela na tej relaciji pa so začela vzbujati sume. Potem pa nepričakovano pride vabilo na prostorsko konferenco o dograditvi AC pododseka Grosuplje-Višnja Gora. Občinska uprava seje kljub kratkemu času potrudila in pripravila za udeležbo na konferenci, katere se je udeležilo lepo število predstavnikov in zastopnikov občanov občine Ivančna Gorica. O tem kakšno jebilo vzdušje na prostorski konferenci lahko preberete tudi v tokratni Jernejevi malhi. UJB—IIM.IHI.JMM.H I . I .............y>.....iiipi.gmpiippiii.iii; inrnmmm^immm^mmmmmmmm^-' ikterulta PVC OKNA IN VRATA PRVI V SLOVENMI BREZ DOPLAČILA (ponudba velja do 30.9.2005) Pe Novo mesto, tet.: 041/846 034 Interalta d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana www.interalta.si tel.: 01/Stl 16 24, fax: 01/51115 43 ft StNČILA Tomaž Oven s.p. Pot v resje 1 GSM: 031/679-079 IZDELAVA IN MONTAŽA 1295 IVANČNA GORICA Tei./fax: 01/7878-266 )VEN IGNAC CUGF.IJ s.p. Stiiria 102, Ivanina Gorica tet./faks: 01/7878 S3S gsm: 041/757 OSS 120050170,8 JERNEJ EVA MALHA Komunalna infrastruktura v občini daje videz urejenosti. Ustrezno avtocesto si bi želela vsa naša območja in regije, saj prometna urejenost zagotovo pomeni hitrejši razvoj kraja, pa če se tega zavedamo ali ne. Vrednost cestnega križa, ki nastaja, znajo ceniti tisti, ki v svojem urbanem bivalnem okolju nimajo priložnosti, da bi jim avtocesta odpirala svet. Spomnimo se Koroške, Bele krajine in še nekaterih drugih območij, kjer so le regionalne ceste, včasih še v slabem stanju, ki naj bi vabile gospodarstvenike in turiste. Seveda je v takih krajih, stran od tehničnega ožilja pa tudi stran od države, z večjim številom brezposelnih, slabša tudi vizija razvoja. Zatorej moramo biti zadovoljni, saj avtocesto imamo in za nameček še bližino glavnega mesta, kjer se dogajajo prednostne ponudbe za bogatejše življenje. Ne smemo dovoliti, da bi kljub vsem prednostim, ki jih ponuja avtocesta, ne sledili novim izzivom programiranja dodatnih avtocestnih povezav, ki so jih načrtovalci zamudili že pred desetletjem. Tu mislim na krak avtocestnega odseka, ki ni bil izgrajen, ampak le dan v uporabo nam Dolenjcem - krak hitre ceste Bratstva in enotnosti. Nezadovoljstvo nas občanov je bilo toliko večje, saj smo izgubili povezovalno cesto do upravnega središča in glavnega mesta. Vmes se nam je vrinila še cestninska postaja, katere postavitvi smo se odločno uprli. Prišel je čas in nov program priprav za dograditev dnige polovice avtoceste na odseku Šmarje - Sap-Višnja Gora. V postopku priprave za lokacijski načrt sta se ponudili dve varianti, in sicer, da se po prvi varianti rekonstruira odsek ceste Bratst\>a in enotnosti z vsemi potrebnimi tehničnimi elementi, kar predpisuje zakonodaja, in po drugi, da se od Grosuplja do Višnje Gore zgradi nov krak severno od obstoječe ceste preko Police. Prostorska konferenca, ki je bila v Ljubljani 10. oktobra 2005, je spodbudila vse občinske strukture in predstavnike vseh strank, da je bila udeležba številna, z že izdelanim predlogom, da pride v poštev le varianta, ki jo opredeljuje lokacijsko območje preko Police. Razlogi za ta odločen korak naj bodo znani vsem načrtovalcem že ob podlagi programa priprav, da ne bo prišlo do nepotrebnih razhajanj med stroko in politiko, tako kot v sosednji občini, kjer ob dolgoletnih razpravah še zdaj ni avtoceste. Načrtovalcem smo zagotovo izbrali cenejšo varianto, ob vseh prednostih, ki jih novozgrajeni krak prinaša. Sicer pa lahko zatrdimo, da so bili marsikje, kjer tudi poteka avtocesta, sprejeti tehnično dražji avtocestni elementi, od viaduktov do predorov, kijih na naši cesti ne bo. Načrtovalci so gotovo sposobni pripraviti izvedbeni akt, ki mu pravimo uredba, že v letu 2007. Vsi smo se pripravljeni zavzeti za to, da se bo vse izteklo tako, kot si želimo, saj nam ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za promet in zveze v tem trenutku ponujata več kot cestninsko postajo, kije ob nezgrajeni regionalni povezovalni cesti tudi v bodoče ne bomo sprejeli. Jesen je čas, ko je na cestah veliko prometa, ko so na njih taka in drugačna vozila, polna pridelkov, ki krasijo jesen in bogatijo našo ozimnico. Zatorej ne razmišljaj/no o slabih luknjastih cestah, temveč o bogati letini, ki jo sprejmimo kot nagrado za našo pridnost. Zupan Jernej osvestilo mtmm Zaradi gradnje vodovoda »Visoka cona Stična«, bo občasno prihajalo do popolne zapore ceste Stična-Mala Dobrava. Čas trajanja zapore bo do konca meseca novembra 2005. Občane prosimo za razumevanje. Občina Ivančna Gorica „-^a, - Zasebna nega na domu DRAGICA HRIBAR s.p. NUDIM POMOČ IN OSKRBO OSTARELIM IN BOLNIM NA DOMU, Dragica Hribar, sred. med. sestra 1296 Šentvid pri Stični, Radohova vas 4 Tel.: 051 422-923 E-mail: dragica.hribar@siol. net NA MAROFU VISOKOSTANDARDNA STANOVANJA, V SAMOSTANU OSKRiA STAREJŠIH OBČANOV EN OilTOP V SVETNIŠKIH VRSTAH priprava proračuna 2006 predstavljala veliko težavo za našo občinsko upravo, saj bo moral biti sestavljen po novi shemi, prilagojeni strukturi državnega proračuna. Pravočasno oblikovanje proračuna je po besedah župana odvisno tudi od izhodiščnih kazalcev, ki jih da država občinam za pripravo proračuna. Predsednik nadzornega odbora Jurij Kos pa je še dodal, da bo treba v prihodnje vse bolj gospodarno ravnati s proračunskimi sredstvi. Na koncu je bil le sprejet sklep, naj bi bil osnutek proračuna za prihodnje leto na mizah do konca letošnjega leta. V nadaljevanju seje je občinski svet obravnaval stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve zazidalnega načrta gospodarsko-stanovanj-ske cone »Pristava G12« v Višnji Gori. Zazidalni načrt se pripravlja v povezavi s selitvijo podjetja Elvez, d.o.o. iz Ljubljane v Višnjo Goro. Zupan Jernej Lampret je pred občinskim svetom poudaril, kako koristna je lahko takšna selitev podjetja za lokalno skupnost oziroma prebivalstvo. Svetniki so z glasovanjem potrdili večino od posredovanih pripomb. Sprejeli so tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih ter sklep o začetku priprave strategije prostorskega razvoja občine Ivančna Gorica in prostorskega reda občine Ivančna Gorica. Za izboljšanje socialnih razmer sta bila sprejeta tudi dva predloga, in sicer predlog o podelitvi koncesije na področju osnovne zdravstvene dejavnosti za zdravstveno nego na domu. Ob soglasju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je koncesija za 0,5 nosilca podeljena gospe Dragici Hribar, ki je zaprosila zanjo. Preostali del storitev pa bo samoplačniški. Praktično brez razpravljanja pa je bilo sprejeto soglasje Občinskega sveta Stiškemu samostanu, ki se je prijavil na razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za podelitev koncesije za opravljanje storitev t.i. institucionalnega varstva v domovih za starejše. Soglasje Občinskega sveta je namreč pogoj v razpisnem postopku, samostan pa namerava preurediti stavbo »Nazaret« in del stare žitnice, kar bi omogočalo oskrbo za približno 60 varovancev. Vsekakor spodbudna namera, česar so se zavedali tudi svetniki. Proti koncu seje je bil sprejet še Pravilnik za sofinanciranje mladinskih programov in projektov iz občinskega proračuna ter Pravilnik o povračilu stroškov šolskega prevoza otrokom s posebnimi potrebami. Matej Steh Začetek 22. seje Občinskega sveta, ki je bila 29. septembra, je ponudil navzočim svetnikom informacijo, ki jo je posredoval lastnik Farme Stična, gospod Martin Odlazek. Za farmo, ki je v fazi zapiranja, namreč načrtuje izgradnjo naselja večstanovanjskih in individualnih objektov višjega standarda. Seveda bo za to treba površine, ki imajo status kmetijskega stavbnega zemljišča, spremeniti v zemljišče za stanovanjsko gradnjo. Obstoječi objekti in infrastruktura naj bi se porušili. Občinski svet se o tej nameri ni opredeljeval, saj bo kakor za vsakega občana tudi za lastnika(e) farme veljal običajen postopek spremembe namembnosti zemljišča. So pa svetniki omenili dogajanje na farmi na zemljišču podjetja Sitik in spraševali občinsko upravo, za kaj gre pri omenjeni gradnji. Žal Občinskemu svetu ni uspelo izvedeti nič konkretnega. Nikolaj Erjavec je predstavil tri pobude. in sicer, da bi se odlok o komunalnem prispevku dopolnil, saj je nepravično, da je komunalni prispevek za stanovanjski blok enak tistemu za individualno stanovanje. Opozoril je še na pravilnik o pomožnih objektih, dotaknil pa se je tudi tistega najbolj perečega vprašanja v Ivančni Gorici - »Mercatorjevega« križišča. Po njegovem je vzrok številnim prometnim nesrečam neenakovrednost cest na izvozu in priključku v Ivančni Gorici. Sporno naj bi bilo to, da je izvoz iz smeri Novega mesta prednostna cesta v križišču. Križišča se je dotaknila tudi Sonja Maravič, poleg tega pa še opozorila na vprašanja, na katera je opozorila že na prejšnjih sejah občinskega sveta, in sicer v zvezi s podpornim zidom ob regionalni cesti v Radohovi vasi, križiščem sv. Rok in varnostnimi razmerami v občini. Župana je spraševala, na podlagi katerih meril so bile izdane položnice za plačilo priključne takse za kanalizacijo v Šentvidu. Po njenem mnenju pa tudi sicer lepo urejena Sokolska ulica v Ivančni Gorici le ni rešila problema parkirnih mest. Seja je trajala že nekaj časa, svetniških vprašanj pa ni in ni zmanjkalo. Izkazalo se je, da je kar nekaj problemov povezanih z našimi pokopališči. Nataša Lukman že nekaj časa opozarja na stanje pokopališčnega zidu na Krki in tudi na stanje šole na Krki. Župan je dejal, da bo očitno treba postaviti prioritete glede reševanja šolske problematike v občini. Jože Rus pa je spet opozoril na razsvetljavo na šentviškem novem pokopališču. Kaže, da je izvajalec sanacije pokopališča pustil nekatera dela nedokončana oz. ni poskrbel, da se ponovno vzpostavi delovanje omenjene razsvetljave. V zvezi s stiškim pokopališčem pa se je oglasil Nikolaj Erjavec in se spraševal, kako to, da tam še ne gradijo zaščitne ograje. V Stični se sicer obnavlja pokopališko obzidje, Erjavec pa sumi, da se sredstva, ki so bila v preteklosti namenjena pokopališču, niso pravilno porabila, predvsem pa zanj ni nič prispevala Občina. Zlasti je tu sporno vprašanje grobarine, ki je pomemben vir prihodkov krajevne skupnosti Stična, plačujejo pa jo tudi krajani KS Metnaj in KS Ivančna Gorica, ki imajo grobove na stiškem pokopališču. Ta sredstva se ne bi smela porabljati za drugo kot za pokopališče. PRORAČUN ¥ PRVI POLOVICI LETA Po dolgotrajni razpravi ob svetniških vprašanjih je naposled le prišlo na vrsto poročilo o realizaciji proračuna v prvi polovici leta 2005. Seveda je bilo vsem jasno, da marsikatere načrtovane stvari še niso realizirane, saj je bil proračun sprejet šele v začetku aprila. Sonja Maravič je med drugim opozorila na 63. člen zakona o javnih financah, ki govori o tem, da mora biti poročanje o realizaciji proračuna na dnevnem redu že julija. Po njenem bi morali začeti postopek sprejemanja proračuna še pred koncem tekočega leta, kar bi zmanjšalo marsikatero težavo pri izvrševanju proračuna in pravočasnem poročanju. Vsekakor bo Na koncu seje je Občinski svet obravnaval še odstopno izjavo svetnika Zdravka Skubica, ki je povedal, da odstopa izključno zaradi nezdružljivosti funkcije člana Občinskega sveta in podjetniške dejavnosti, s katero se ukvarja, zaradi t.i. konflikta interesov. Po njegovih besedah naj bi njegovo podjetje imelo približno 40 % posla z javnimi podjetji in ustanovami. Ker takšno navzkrižje interesov že očitno škoduje poslovanju njegovega podjetja, je sklenil, da odstopi s svetniškega mesta, saj mu je pomembna prihodnost podjetja in zaposlenih v njem. S prenehanjem mandata občinskega svetnika mu je prenehalo tudi članstvo v odboru za gospodarstvo, komunalo in varstvo okolja ter mesto predstavnika Občine Ivančna Gorica v upravnem odboru RK SVIŠ. Izpraznjeno mesto zdaj lahko zasede naslednji kandidat na volilni listi Liberalne demokracije Slovenije, ki je bil izvoljen na zadnjih lokalnih volitvah leta 2002. Zdravko Skubic se je zahvalil kolegom svetnikom za delo, ki so ga skupaj opravili v Občinskem svetu, župan mu je v imenu vseh zaželel uspešno delo s svojim podjetjem. Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 7869-400, fax: 7869-401, e-mail: klasje.casopis@siol.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Matej Šteh, pomočnik odgovornega urednika, Natalija Pavlin , Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vr-hovec (kmetijstvo), Saša Senica (kultura), Nataša Eijavec (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. a Ivančna Gotica, oktober 2005 sds Glede dogajanja v naši občini in tudi širše ima veliko občanov vprašanja, predloge in pripombe. Zato vabimo vse občane, da se oglasijo v pisarni Občinskega odbora Slovenske demokratske stranke Ivančna Gorica, ki se nahaja v poslovnem centru Žolnir, Sokolska ulica 5, Ivančna Gorica. Na voljo vam bomo vsak ponedeljek med 16. in 19. uro. Podmladek SDS-a, Slovenska demokratska mladina OO Ivančna Gorica, pa vabi vse občane, ki se želijo seznaniti z osnovami računalnika (windowsi, internet) na brezplačno izobraževanje vsako sredo v tednu med 17. in 19. uro, na isti naslov. Vabljeni! OO SDS Ivančna Gorica predsednik Dušan Strnad VELIKA VEČINA VOUVCEV IZ OBČINE IVANČNA GORICA JE NA REFERENDUMU POOPRU NOVI ZAKON 0 RTV SLOVENUA Na referendumu je imelo pravico glasovati skupaj 1.644.278 volivcev. Glasovalo je skupaj 504925. Volilna udeležba je bila 30,708006 %. IZID GLASOVANJA ZA SLOVENIJO Pri referendumu je glasovalo št. glasov odstotek Oddanih glasov 504851 100,00 % Za 253931 50,30 % Proti 246960 48,92 % Neveljavni 3960 0,78 % IZID GLASOVANJA ZA OBČINO IVANČNA GORICA Številka volišča Volišče Število volivcev po imeniku Volivci, ki so glasovali Število oddanih glasovnic Število neveljavnih glasovnic Število glasov ZA Število glasov PROTI 32 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA I. 1317 383 383 0 192 191 33 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA II 611 139 139 0 69 70 34 KULTURNI DOM MULJAVA 610 183 183 1 122 60 35 KULTURNI DOM STIČNA 999 350 350 3 223 124 36 GASILSKI DOM METNAJ 328 116 116 0 93 23 37 MESTNA HIŠA VIŠNJA GORA 1262 422 422 1 269 152 38 GASILSKI DOM KRIŠKA VAS 202 90 90 1 64 25 39 LOVSKI DOM VRH PRI VIŠNJI GORI 247 113 113 1 96 16 40 KULTURNI DOM ŠENTVID 1. 968 276 276 4 181 91 41 KULTURNI DOM ŠENTVID II. 862 215 215 2 166 47 43 GASILSKI DOM DOB 438 167 167 3 144 20 44 GASILSKI DOM HRASTOV DOL 144 52 52 0 39 13 45 DRUŽBENI DOM TEMENICA 491 157 157 0 132 25 46 KULTURNI DOM AMBRUS 610 268 268 0 244 24 47 GASILSKI DOM ZAGRADEC 906 251 251 3 188 60 48 DRUŽBENI CENTER KRKA 934 232 232 0 126 106 SKUPAJ 10929 3414 3414 19 2348 1047 IZID GLASOVANJA ZA OBČINO IVANČNA GORICA Pri referendumu je glasovalo št. glasov odstotek Oddanih glasov 3414 100,00 % Za 2348 68,78 % Proti 1047 30,66 % Neveljavni 19 0,56 % Dušan Strnad, član Republiške volilne komisije ZIMSKIM RAZMERAM NAPROTI Jesen in bližajoči se zimski čas napovedujeta tudi snežne razmere in z njimi povezano delovanje zimske službe. Delo le-te je velikokrat tudi razlog za nesporazume in slabo voljo med krajani oz. občani, ko zapade sneg, naše ceste pa ponekod ostanejo nesplužene. To področje v naši občini ureja Odlok o ureditvi zimske službe, s katerim se ureja organiziranje in izvajanje zimske službe. Zimska služba se sicer opravlja na lokalnih cestah, lokalnih zbirnih cestah, javnih poteh in površinah za pešce, pločnikih, trgih, nadhodih, podhodih in javnih parkirnih površinah. Poleg pluženja in posipanja oz. soljenja pa sem spada tudi zagotavljanje potrebnega števila prometnih znakov in snežnih kolov, čiščenje mrež in uličnih požiralnikov v sistemu odvodnjavanja, odstranjevanja snega in ledenih sveč s streh in strešnih žlebov ter namestitev snegolovov na strehah v primeru večje ogroženosti občanov. Posebej je morda pomembno, da se poudari tudi čiščenje zasneženih prometnih znakov in snega na križiščih cest in železniške proge. Izvajanje zimske službe je razdeljeno med Občino in krajevne skupnosti. Na lokalnih cestah izvaja zimsko službo Občina, medtem ko je v pristojnosti krajevnih skupnosti čiščenje in ostalo vzdrževanje na javnih površinah in kategoriziranih javnih poteh. Občina izvajalca zimske službe izbere na podlagi javnega razpisa. Za letošnjo zimo so to Komunalne Gradnje Grosuplje, ki morajo po 5. členu odloka o zimski službi do 15. oktobra predložiti Občini ustrezen delovni načrt. Sama zimska služba pa praviloma traja od 15. novembra do 15. marca. V času izrednih snežnih padavin ali velikih odjug lahko župan poleg izvajalca zimske službe aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito. V krajevnih skupnostih je zimska služba organizirana v lastni režiji. Pluženje velikokrat prevzamejo tudi kmetje z ustreznimi traktorji in plugi. Seveda pa se običajno dogaja, da ni mogoče kro- titi posledic obilnih snežnih padavin in je zato pluženje na območju krajevne skupnosti neenako. Problemi so oddaljena naselja ali hiše. Se bolj kot oddaljena naselja so težavne poti v hribovitih predelih občine, za katere mora biti razumljivo, da ne morejo biti splužene ob vsakem času in v vseh razmerah. Tako pri lokalnih kot tudi krajevnih cestah velja določena prioriteta pluženja. Predvsem pa je tu treba poudariti, da gre za delovanje narave. Sneg je nepredvidljiv in je zato praktično nemogoče zagotoviti takšno zimsko službo, da bi bil prevoz neoviran v vsakem trenutku, Sicer pa glede na vse bolj mile zime občani vendarle lahko potrpijo, nekaj napetih in negotovih juter, ko pogled skozi okno obeta težave na poti v službo ali po opravkih. Se vedno ostaja osnovno pravilo, za katerega je odgovoren vsak od uporabnikov - ustrezna zimska oprema. Če je nimate, se nikar ne jezite na zimsko službo. Matej Steh m SPS&S®IETÍ ? V zadnji številki Klasja je bralka iz Ljubljane spraševala odgovorne za čistočo v Stični o razlogih za stanje urejenosti, ki po njenem mnenju ne spada v ta naš duhovni in turistični biser. Odgovore je posredoval predsednik Turističnega društva Stična Gregor Ficko, v imenu društva, Krajevne skupnosti Stična in krajanov. Ne odrekamo dobronamernosti pisanju T. Frelih iz Ljubljane o Stični. Njena skrb za zunanjo podobo in urejenost našega kraja je res velika. Se večji pa je njen strah, da se ji bo razblinila njena idilična podoba Stične in bo nazadnje usahnilo še njeno veselje za prejemanje duhovne hrane. Podobo Stične je namreč naslikala tako grdo in nesnažno, da odvrženim steklenicam po vsej Stični, nepokošeni travi in drugi umazaniji manjkajo samo še nevarne injekcijske igle in nadležne podgane. Dobro, da večina turistov, ki prihajajo v Stično, ne bere Klasja, sicer bi si ne upali več k nam , še po duhovni blagor ne, kaj šele po kulturni užitek. Dobro je tudi, da se dopisnica iz Ljubljane ni podpisala s polnim naslovom, sicer bi od prizadetih in užaljenih Stičanov prejela mnogo protestne in neprijazne pošte. Večina domov v Stični je namreč vzorno urejenih, trate so pokošene, vrtovi negovani, smeti so v smetnjakih. Stično namreč ne predstavlja samo okolica samostana z novim parkiriščem in samostanski sadovnjak, ampak celotno naselje. Kritična Ljubljančanka pa je verjetno Stično obiskala ravno takrat, ko smetnjaki ob parkirišču res niso bili izpraznjeni in je bilo videti tudi kakšno prazno steklenico, trava pa še ni bila pokošena. Žal nam je, da smo obiskovalko tako razočarali, svetujemo pa ji, naj se pogosteje oglasi pri nas in se sprehodi po vsej Stični, pa bodo njeni vtisi bolj objektivni. Res pa je, da v kraju težko dobimo človeka, ki bi skrbel za čisto okolje in praznil smetnjake, saj tudi brezposelnim in socialnim podpirancem ter obdarovancem Karitasa še na misel ne pride, da bi se lotili tega posla, tudi za pošten denar ne. V nečem pa moramo razočarani in zaskrbljeni obiskovalki iz Ljubljane pritrditi: negativni pojavi mesta in urabaniziranega okolja so dosegli tudi Stično. Domači in »uvoženi« huligani ter ptički brez gnezda v nočeh, ko preutrujeni prebivalci Stične obnavljajo svoje moči, brezobzirno uničujejo vse, kar se jim zdi v napoto, premikajo in pulijo z močnimi vijaki v tlak pritrjene klopi ali jih celo odpeljejo, polne zabojnike prevračajo v Stičnico in uničujejo cvetlične nasade. Kljub vedno večjemu onesnaževanju z odpadki in neozaveščenosti posameznikov si prizadevamo, da bi ohranili kulturno podobo Stične. Urejenost nekega kraja pa nikakor ni odvisna samo od predstavnikov turističnega društva in krajevne skupnosti, ampak predvsem od ljudi, ki tam prebivajo. Gregor Ficko KOREKT PLUS - jezikovna šola in storitve, d,o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, ■ pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo, • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1 .-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, 0 pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, • individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine, s prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic). OBMOČNA ORGANIZACIJA GROSUPLJE Adamičeva 14 1290 Grosuplje OBVESTILO Obveščamo vse naše cenjene člane in simpatizerje, da od 1. 6. 2005 organiziramo na sedežu stranke, Adamičeva 14, Grosuplje, vsak torek od 9. do 10. ure in vsak četrtek od 18. do 19. ure dežurstvo. V tem času vam bodo na voljo odgovorni člani vodstva območne organizacije stranke in tudi občinskega odbora stranke, ki vam bodo posredovali ustrezne odgovore na vaša vprašanja in vam pomagali rešiti vaše morebitne probleme. Na vašo željo bomo organizirali tudi razgovore s člani republiškega vodstva stranke. Ob tem času bo tudi možen vpis v stranko za nove člane. Obiščite nas, zelo bomo veseli vašega obiska. Območna org. Socialnih demokratov Grosuplje Ivančna Gorica, oktober 2005 3 JANEZ ČEiUIM NA S¥IIi©¥Nift PRVENSTVU ¥ ORANJU OSVESTILO ZA UPORABNIKE FIT0FARMACEVTSKI1 SREDSTEV Na osnovi Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (UL RS z dne 9. 9. 2004, št. 98) vas obveščamo, DA BOMO PO 1. 1. 2006 SMELI PRODATI FITOFARMA-CEVTSKA SREDSTVA, za katera je v odločbi o registraciji določeno, da se prodajajo le v specializiranih prodajalnah s fitofarmacevtskimi sredstvi, SAMO UPORABNIKU, KI BO PREDLOŽIL VELJAVNO DOKAZILO O IZPOLNJEVANJU POGOJEV GLEDE STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI. TO VELJA ZA VSE UPORABNIKE FFS, VKLJUČNO Z VRTIČKARJI, KI BODO ŽELELI SAMI KUPOVATI TA SREDSTVA V SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH. Zaenkrat se ne predvidevajo spremembe v zakonu, zato bo do 1. 1. 2006 treba opraviti tečaj iz varstva rastlin za izvajalce ukrepov in izpit, na osnovi katerega si pridobite potrdilo in tako boste lahko samostojno kupovali in uporabljali FFS. Za tečaj se lahko prijavite v naših treh specializiranih trgovinah s FFS: v Vrtnem centru Ivančna Gorica, Železnini Zagradec, Železnini Radohova vas in na upravi Kmetijske zadruge Stična v Ivančni Gorici (tel. 01 7887 - 600) do 30. 11. 2005. Kmetijska zadruga Stična C T(T]~CJ(" ff ri n Proizvodnja čajev, jaf>o[čne£a kisa. in ^ * * * drugih zdravitnih. pripravkov po izvirnih Cisurcijanska opatija Stična reapturai v. Simona Mi% -..v + „ Vrtnarstvo, storitve, traovina na drobno Stična 17 . ,,. , ° in debelo. SI ■ 129S Ivančna gorica SLOVELI J A SAMOSTANSKA VRT1ARIJA SVETUJE Stiske velikocvetne in mini mačehe, resje, trajnice in krizanteme so pripravljene, da si z njimi polepšamo jesenske vrtove, uredimo grobove in se tako spomnimo naših najdražjih ob dnevu mrtvih. UREDIMO GREDICO z jesenskim cvetjem Letos našo gredico zasadimo z mini mačeho ali z velikocvetno mini mačeho, ki nas bo v spomladanskem soncu sprejela s čudovitimi barvami in vonjem vsakokrat, ko se bomo sprehodili mimo nje. Mini mačehe so zaradi manjših cvetov veliko bolj odporne na dež in se spomladi lepo razrastejo. Včasih, kadar je mila zima, pa nas presenetijo še v naslednji jeseni. Kombiniramo jih z jesenskim resjem. dodamo kak dekorativni kamen ter gredico dopolnimo s spomladi cvetočimi čebulicami. Somladanske čebulnice sadimo v poznem poletju ali zgodnji jeseni. Globina saje- t njaje odvisna od lastnosti tal. Največkrat velja pravilo: večja kot je čebulica, globlje jo moramo posaditi. Čebulice tulipanov največkrat sadimo v skupine; tako dobimo najlepši učinek. Kadar jih sadimo med mačehe, jih lahko posadimo posamezno, vendar vedno iste i barve. Npr. če imamo pisane mačehe, dodajmo čebulice iste barve itd.) NASVET Preden rastline in čebulice posadimo, jih najprej razporedimo po površini tako, kot naj bi izgledale posajene, in še enkrat premislimo o kombinaciji. Ko smo zado- ; voljni s postavitvijo, jih posadimo in dobro zalijemo. IDEJA ZA DAN MRTVIH Zadnje dni v novembru bomo bogato založeni z lončnimi krizantemami vseh barv. Lončno krizantemo lahko izberete tudi nekaj dni pred praznikom in jo hranite j doma. Tako se boste izognili veliki gneči pred prazniki. Na zalogi imamo tudi: j; ® NAGROBNE SVEČE ® PESEK ® ZEMLJO ZA GROBOVE Delovnik: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8.dol8. ure OB SOBOTAH od 8. do 12. ure OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH JE VRTNARIJA ZAPRTA VABLJENI V SAMOSTANSKO VRTNARIJO! Telefon; 01 7877 630 IZ ZAKLADNICE ZDRAVILNIH RASTLIN Predavanja - delavnice Tudi za jesen 2005 smo pripravili delavnice, ki se jih lahko udeležite vsak prvi torek v mesecu ob 17 uri v prostorih stiškega samostana.V zimskih mesecih bodo na programu predavanja bolj teoretične narave iz področja uporabe zdravilnih rastlin. Vse delavnice bo vodil magister farmacije gospod Jože Kukman. URNIK DELAVNIC Torek 4. oktobra ob 17h NABIRANJE IN UPORABA ZDRAVILNIH RASTLIN TER PLODOV, KI JIH NABIRAMO JESENI Torek 8. november ob 17h ZDRAVA PREHRANA OB SOUPORABI ZDRAVILNIH RASTLIN Torek 6. december ob 17h PREHLADNA OBOLENJA IN NARAVNO ZDRAVLJENJA SAMOSTANSKA ZELIŠČNA LEKARNA Delo dobro opravljeno, za nagrado pa odlična uvrstitev na 14. mesto. predstavljalo velik izziv. Med sodelujočimi državami so bile tudi Avstrija, Irska, Velika Britanija, Združene države Amerike, Nova Zelandija, Kenija... Janez Čebular, devetindvajsetletni mladenič iz Sada je, skupaj z Jože-tom Zverom iz Prekmurja, septembra tekmoval na svetovnem prvenstvu v oranju na Češkem. V skupni uvrstitvi je zasede! 14. mesto od 30 tekmovalcev iz 29 držav. Natalija Pavlin V času priprav na prvenstvo se je naša ekipa srečala s slovenskim veleposlanikom na Češkem, kije naša tekmovalca počastil tako, da se je udeležil ot\>oritve prvenstva, slabemu vremenu navkljub. Naš Janez v zadnjih metrih pred ciljem Kakšni so osebni vtisi s tekmovanja, kaj ti je najbolj ostalo v spominu ? Na splošno me je zelo presenetila Češka, in to v pozitivnem smislu: zelo je urejena, tekmovanje je bilo organizirano na visokem nivoju. Glede na to, da je bila slovenska ekipa tehnično zelo slabo podprta v primerjavi z ostalimi ekipami, ki so imele s seboj skoraj prave "delavnice" in strokovno osebje, me je zelo presenetila naša uvrstitev. Zanimivo se Traktor je začel voziti že pri desetih letih, s tekmovalnim oranjem pa se ukvarja od leta 1992. Za oranje se je navdušil že v Srednji kmetijski šoli v Novem mestu, kjer je imel na razpolago tekmovalni plug in z njim tudi možnost tekmovanja. Sodeloval je na regijskih tekmovanjih, leta 1993 pa prvič na državnem prvenstvu, kjer je bil v skupnem seštevku tretji. Janez orje s plugom obračalnikom, s katerim je tekmoval tudi na svetovnem prvenstvu. V kratkem pogovoru nam je zaupal, kakšno je bilo tekmovanje, ter svoje vtise in načrte za prihodnost. Najprej nas zanima, kako se ti je uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo. Leta 2004 sem zmagal na državnem prvenstvu v Brežicah in zmagovalec je avtomatsko uvrščen na svetovno prvenstvo. Zmagal sem v tekmovanju s plugom obračalnikom, s plugom krajnikom pa je zmagal Jože Zver, s katerim sva se skupaj udeležila svetovnega prvenstva. Pot na Češko zahteva kar nekaj finančne in logistične podpore. Ali imate v Sloveniji posebnega organizatorja ? Organizatorica ekipe, ki se je udeležila desetdnevnega tekmovanja, je Zveza organizacij za tehnično kulturo - ZOTKA, pomagali pa so nam tudi sponzorji, predvsem s tehničnimi in logističnimi pripomočki. Naša Prijatelji so organizirali prevoz in prišli na češko, kjer so Janeza spodbujali na prvenstvu. mi je zdelo tudi to, da je podjetje, ki izdeluje pluge, na uradnih treningih omogočilo tekmovalcem brezplačno zamenjavo dotrajanih sestavnih delov pluga. Tako smo si tudi ostali tehnično malo "opomogli". Kakšni so odzivi okolice na tvojo udeležbo na tem prvenstvu in tvoje dosežke na državnem nivoju? Družina me podpira, prijatelji prav tako, kakšnih posebnih odzivov pa nisem zasledil... Kakšne načrte imaš za naprej? Trenutno razmišljam o kakšnem letu počitka, predvsem zaradi časovnih in finančnih težav. Veliko logističnih ter tehničnih težav je pri prevozih traktorja in pluga na tekmovanja. Sicer pa bo leta 2009 Slovenija organizatorica Svetovnega prvenstva v oranju. Bomo videli, kako bodo stvari tekle do takrat. občina pa kljub prošnjam še vedno nima posluha za tekmovanja na svetovnem nivoju. Kako izgleda svetovno prvenstvo v oranju? Organizacija, samo tekmovanje... Organizator svetovnega prvenstva je bila Češka fakulteta za kmetijstvo, ki je za tekmovalce pripravila desetdnevni program. Prva dva dneva, po prijavi ekip, smo spoznavali češko kulturo in običaje; nato so sledili uradni treningi, tako v oranju ledine kot tudi strnišča. Osmi dan je bila otvoritev prvenstva s svečano parado ter tekmovanje v oranju strnišča. Deveti dan je bilo na sporedu oranje ledine in razglasitev svetovnih prvakov. Kakšna je bila konkurenca in iz katerih držav so bili tekmovalci? Konkurenca ie bila močna, kar mi ie 4 Ivančna Gorica, september 2005 SEZNAM DOBITNIKOV PRIZNANJ ZA NAJ PRIDELKE: priznanje za čebulo v kiti: Slavko Koželj, Velike Vrhe, priznanje za največji koruzni storž (0,55 kg): Slavko Koželj, Velike Vrhe, priznanje za najtežjo jedilno bučo (11,5 kg): Janez Bijec, Šentvid pri Stični, priznanje za najtežjo kolerabo (8,3 kg): Anton Lovše, Kamni Vrh, priznanje za najtežje krmno korenje (2,94 kg): Ivanka Urbančlč, Tol-čane, priznanje za najtežjo rdečo peso (2 kg): Jožica Godec, Veliko Globoko, priznanje za najtežjo krmno peso (10,2 kg): Marko Travnik, Radohova vas, priznanje za najtežjo zeljno glavo (14 kg): Alojzija Šuštaršič, Mleš-čevo, priznanje za najtežji radič (1,15 kg): Marija Kastelic, Lučarjev Kal, priznanje za najtežje rdeče korenje (0,76 kg); Marija Miklavčič, Oslica, priznanje za najtežji krompir (0,8 kg): Nace Kastelic, Pungert, priznanje za najtežjo krmno bučo (75,5 kg): Ludvik Zaletelj, Dečja vas, priznanje za najtežjo okrasno bučo (5,84 kg): Marija Bregar, Bojanji Vrh, priznanje za najtežje jabolko (0,60 kg): Nace Kastelic, Pungert, priznanje za najtežjo sladkorno peso (3,55 kg): Slavko Koželj, Velike Vrhe, priznanje za najtežjo lubenico (2,28 kg): Anica Nose, Ivančna Gorica, priznanje za najtežjo kumaro (1,12 kg): Anica Erjavec, Gorenja vas, priznanje za najlepši aranžma z bučami: Vinko Sever, Muljava priznanje za krompir z verigo: Janez Berčan, Nova vas, priznanje za najdaljšo bučo (112 cm): Nataša Kastelic, Male Češnji- ce, priznanje za najdaljši stročji fižol (57 cm): Rok Zaje, Grintovec, priznanje za najtežjo nadzemno kolerabo (2,15 kg): Janja Medved, Lučarjev Kal, priznanje za krompir zanimivih oblik: Anica Nose, Ivančna Gorica. V semenski ječmen in pšenica v mesecu no vembr u je cas ugodnih nakupov UMETNIH GNOJIL NOVO: ODSLEJ V VSEH POSLOVALNICAH NUDIMO ZIMSKE GUME SAVA - ZELO UGODNO!! V KymTlJSXO VAŽNEM CENTOV ivančna gofijcA: zemlja in pesek za grobove mačehe, rese, lončne krizanteme cm. i. mvembotj ®o "{¿elika om tam-lade Vanje in tastare Jožice. Tudi letos so vaščani Kitnega Vrha tradicionalno že šestič zapored organizirali občinsko tekmovanje v žetvi s srpom, na katerem se je pomerilo 17 žanjic in 5 žanjcev. Petčlanska komisija pod vodstvom državnega svetnika Cvetka Zupančiča je ocenjevala čas žetve, trdnost snopa, poravna-nost snopa in čistost njive. Vse tekmovalke so se izvrstno odrezale, najboljša pa je bila Majda Murn iz Korit, kije dosegla zasluženo prvo mesto. Sledili sta ji Darja Germ z Brega pri Zagradcu z drugim in Marica Črnivec s Kitnega Vrha s tretjim mestom. Od tekmovalcev se je med zmagovalce zapisal Janez Hrovat iz Korit, pred Milanom Trunkljem iz Kobiljeka in Štefanom Ozimkom iz TD Grad Šumberk. Tudi ekipno se je najbolje odrezala ekipa žanjic iz Korit, pred ekipo iz Volavelj in ekipo iz Gabrovke. Laskavi naslov NAJZANJICE je letos komisija dodelila Angeli Trlep iz Orlake, NAJŽANJEC pa je postal Štefan Ozimek iz TD Grad Šumberk. Žetve se je udeležila tudi 82-letna Jožefa Fortuna iz Gombišč kot najstarejša Prireditev je tudi letos odlično uspela, za kar pa je zaslužnih več dejavnikov. Med prvimi so seveda vaščani Kitnega Vrha, ki so se izkazali kot dobri organizatorji in še boljši gostitelji. Veliko so pripomogli tudi sponzorji, ki so prireditev materialno in finančno podprli. Med glavnimi je bila letos, kot se za žetev spodobi, KZ Stična. Tudi vreme je bilo naklonjeno, kar je privabilo veliko navijačev. Potrjen je bil pregovor, da dober glas seže v deveto vas. Tekmovalke in tekmovalci so prišli iz občin Žužemberk, Trebnje, Dobrepolje, Semič, iz mestne občine Ljubljana, in tu so bili seveda tudi domačini. Veliko zanimanje tako tekmovalcev kot navijačev spodbuja organizatorje tekmovanja, da s to tradicijo nadaljujejo. Za TD Zagradec - Vanja Etjavec Tudi komisija je poželo odmerjeno parcelo in dokazala, da sme ocenjevati druge. V sklopu sejma v Gornji Radgoni je potekalo 6. državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev Slovenije. Organizirali sta ga Sekcija kleparjev in krovcev Obrtne zbornice Slovenije ter Sekcija kleparjev in krovcev pri Območnih obrtnih zbornicah. V skladu s tekmovalnim pravilnikom se je ocenjevala natančnost izdelave, optimalna poraba časa, izraba materialov, ročna spretnost, izvedba določene naloge, čistoča in red na gradbišču, upoštevanje predpisov iz varstva pri delu in požarne varnosti ter končni izgled. Zmago je dosegla ekipa pod mentorstvom Zlatka Šakanoviča, za katero sta tekmovala Matej Maver in Meho Šakanovič. Omenjena ekipa bo slovenske barve zastopala na 18. svetovnem prvenstvu kleparjev in krovcev, ki bo letos od 15. do 19. novembra v mestu Capetown v Južnoafriški Republiki. Ekipi želimo na svetovnem prvenstvu čimveč uspeha. B.S. Mató MVEfc DIPLOMA Ivančna Gorica, september 2005 5 DRUŽBA ZA RAVNANJE. Z ODPADNO EMBALAŽO D.O.O. Za izvedbo ločenega zbiranja embalaže so v lokalnih skupnostih po celi Sloveniji organizirani ekološki otoki. Skupaj jih je kar 7300, sestavlja pa jih več zabojnikov skupaj: praviloma je eden za papir, drugi za steklo, tretji za embalažo in ponekod še četrti za komunalne odpadke. V primerih, ko sta na ekološkem otoku dva zabojnika - eden za kovinsko in drugi za plastično embalažo - se tako embalažo odvrže ločeno. Na vsakem od zabojnikov je tudi nalepka s podrobnimi navodili. KAJ SPADA V ZABOJNIK I NAPISOM EMBALAŽA? V zabojniku z napisom embalaža se na ekoloških otokih skupaj zbira plastična in kovinska embalaža. V zabojnik za ločeno zbiranje embalaže SODIJO: • plastenke sadnih sokov, pralnih sredstev, vode ... • plastični kozarci in lončki; • plastične vrečke in folije, npr. nakupovalne vrečke, folije, ki držijo več enot skupaj, folije od embalaže napolitank ... • embalaža za tekoča živila, npr. embalaža mleka, sadnih sokov, jogurtov ... • pločevinke živil in pijač, npr. embalaža piva, tune ... V zabojnik za ločeno zbiranje embalaže NE SODIJO: • plastična embalaža nevarnih snovi ali njihovi ostanki (motorna in druge vrste mineralnih olj, sredstva za zaščito rastlin - pesticidi, barve-laki, redčila ipd.), • kosovni plastični predmeti (otroške igrače, polomljeni plastični stoli ipd.). V sistemu družbe za ravnanje z odpadno embalažo SLOPAK se vsebina ekoloških otokov presortira glede na različne materiale. Nato se kovinska, steklena, kartonska, lesena in plastična embalaža predela. Z reciklažo odpadne embalaže pridobimo sekundarne surovine, ki se lahko spet vrnejo v proizvodnjo. Iz odpadne plastike tako nastanejo ohišja za svinčnike, vžigalnike, zabojčki ... Zaradi ločenega zbiranja in predelave odpadne embalaže se deponije odpadkov manj zapolnijo, kar pomeni manjšo obremenitev za okolje. OBČANI NAJ POZNAJO EKO OZNAKE Izdelki, dani na trg Evropske unije, morajo za zagotovitev skladnosti s predpisi biti ustrezno označeni. Ena od zahtev je tudi ekološko označevanje. Pripravili smo pregled zahtevanih ekoloških oznak s področja ravnanja z odpadno embalažo ter odpadno električno in elektronsko opremo. ZNAK ZELENA PIKA Za podeljevanje uporabe znaka zelena pika ima v Sloveniji družba SLOPAK ekskluzivno pravico; znak sporoča, da je embalaža izdelka vključena v sistem ravnanja z odpadno embalažo ter da se zbira, ponovno uporabi, reciklira ali drugače ustrezno predela. Zelena pika je najbolj razširjen ekološki znak v Evropi in se pojavlja na embalaži izdelkov. Znak zelena pika tudi pomeni, da je proizvajalec ali prido-bitelj, uvoznik ali embaler vključen v sistem družbe SLOPAK za ravnanje z odpadno embalažo. Evropska in slovenska zakonodaja predpisujeta še en sistem označevanja embalaže, in sicer klasifikacijo embalažnih materialov. Pri ravnanju z odpadno embalažo se namreč v ekoloških otokih v zabojniku za embalažo ali plastiko zberejo različni embalažni elementi: pločevinke, polipropilenski, polietilenski, polietilentereftalatni, polistirenski zabojčKi, plastenke, vreče ... Po prevozu vsebine embalažnega ekološkega otoka se materiali ročno sortirajo in se celo plastika ločuje na različne frakcije. Tehnološki postopki predelave so namreč različni za različne tipe plastike. Označevanje embalažnega materiala z mednarodno razpoznavnimi oznakami, ki so na embalažnem elementu dobro vidne, zato precej olajša delo sistema za ravnanje z odpadno embalažo. ZNAK MOBIUSOVA ZANKA Mobiusova zanka se uporablja za označevanje izdelkov ali embalaže, ki imajo na koncu življenjskega cikla določeno zbiranje in procese recikliranja. Vsak krak Mobiusove zanke namreč predstavlja del verige, potrebne za uspešno recikliranje: zbiranje, predelavo v nov izdelek in nakup izdelka iz reciklata. Znak so razvili v Ameriki v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, na pobudo enega večjih proizvajalcev recikliranega papirja. Uporabilo gaje tudi ameriško Združenje plastične industrije, kije leta 1988 izdelalo identifikacijske kode za različne plastične materiale. 5 /V 2 \ ZNAK ZA PLASTIKO - POLIPROPILEN ¿4} pp ZNAK KOŠEK Košek opozarja, da je embalažo treba odvreči na primerno mesto. Z vzpostavitvijo sistema za ravnanje z odpadno embalažo je primerno mesto za to, da odvržemo odpadno embalažo, ekološki otok. ZNAK ZA OZNAČEVANJE OBVEZNEGA LOČENEGA ZBIRANJA ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME Tudi električna in elektronska oprema mora biti od avgusta 2005 naprej ustrezno označena. Obvezno ločeno zbiranje izrabljene, pokvarjene in vse ostale odpadne električne in elektronske opreme simbolizira znak prečrtanega smetnjaka na kolesih. Ta pomeni, da izrabljenih električnih in elektronskih aparatov ne smemo odvreči v koš za komunalne odpadke, ampak jih moramo odnesti na zbirni center ali predati komunali ob pobiranju kosovnih odpadkov. Mag. Barbara Tišler, Slopak IKOLOSKE KOTIČEK RDEG Ivančna Gorica z odboroma Livar Ivančna Gorica in Livar Črnomelj Ekologija kot eno izmed področij dela predstavlja v podjetju LIVAR, d.d., dejavnost, ki obsega širša področja delovanja v smislu varovanja okolja, kar ureja tako slovenska kot evropska zakonodaja (direktiva IPPC - Integrated Pollution Prevention and Control). V podjetju LIVAR, d.d., je področje ekologije tako usmerjeno predvsem na dejavnike, ki so potencialni viri onesnaževanja okolja. Z delom na tem področju skrbimo predvsem, da naše podjetje obratuje skladno s predpisano zakonodajo in daje naše delovanje v okolici, v kateri smo prisotni, čim manj moteče. To pomeni predvsem to, da skrbimo, da na področjih, kot so: • varovanje zraka (emisije snovi v zrak) • varovanje voda (monitoringi odpadnih vod) • hrup (emisije hrupa v okolico) in • odpadki (analize in ocene odpadkov, primerno odlaganje) izvajamo vse potrebne ukrepe, da okolja prekomerno ne obremenjujemo. Predvsem odpadki so za vsako livarno, tudi za nas, eden izmed problemov, vendar ne toliko zaradi tega, ker bi bili kakorkoli sporni, pač pa zaradi količine same in stroškov, ki so s tem povezani. Prav ravnanju z odpadnimi inertnimi livarskimi odpadki bom v nadaljevanju namenil še nekaj vrstic. Že v letu 2001 smo za vse odpadke, ki nastopajo kot stranski produkt Livar-jeve proizvodnje v Sloveniji, prvi naredili ocene vseh odpadkov in na osnovi le-teh izdelali kvaliteten Načrt gospodarjenja z odpadki, ki ga po redni letni reviziji Ocen odpadkov (ocena odpadkov se izvaja enkrat letno, analiza le-teh pa vsaka 4 leta) tudi ustrezno korigiramo. Posamezne odpadke smo s pomočjo tehnoloških postopkov lahko ponovno uporabili v proizvodnji in tako zmanjšali njihovo količino na izstopu iz podjetja, prav tako smo znižali tudi same stroške, ki so povezani z nastalimi odpadki. Druge odpadke, ki predstavljajo pretežni delež, odlagamo na odlagališču inertnih odpadkov, posamezne pa na odlagališču za nenevarne odpadke. Na področju odpadnih livarskih peskov, ki jih odlagamo na odlagališču inertnih odpadkov Suhi most, smo s podjetjem Eko Sled, d.o.o., iz Ljubljane naredili še korak naprej. Odpadne livarske peske, katerih sestava so sami naravni materiali (osnova je kremenčev pesek natančno določene gra-nulacije), smo dali na dodatna testiranja in analize. Na osnovi tega ter ob pridobitvi ustreznih dovoljenj se omenjeni odpadni livarski peski pripravljajo v ustrezno zemljino, ki se jo uporablja kot material za izdelavo protihrupnih nasipov ob izgradnji avtocest. Prav tako se omenjeni peski uporabljajo kot podložni material pri izdelavi samih avtocest. S tem smo dosegli, da odpadni livarski pesek koristno uporabimo, poleg tega to dolgoročno lahko pomeni, da bi z uporabo takšnih materialov naravi lahko prihranili marsikatero rano, ki nastane kot posledica peskokopa za potrebe izgradnje avtocest. S tem smo si zagotovili tudi dodaten prostor na našem odlagališču inertnih odpadkov in podaljšanje časovne uporabnosti naše deponije, kar dolgoročno predstavlja predvsem znižanje stroškov odloženih inertnih materialov, predvsem pa koristno uporabo le-teh. Priprava odpadnega livarskega peska na deponiji inertnih odpadkov Suhi most Naše delo na področju ekologije in na področju pridobivanja ustreznih, prihajajočih dovoljenj (Enotno okoljsko obratovalno dovoljenje, ki se bo izdajalo leta 2007), je tako zelo pestro in tudi zahtevno, naloge s tega področja pa poleg svojega rednega dela opravlja kar nekaj zaposlenih, ki so združeni tudi v skupini za okolje. Naš cilj je predvsem biti uspešno podjetje, ki bo s svojim delovanjem do okolice, v kateri smo prisotni, tudi s področja ekologije, čimbolj prijazno. Pripravil za RDEG Iv. Gorica ODBOR Livar Iv. Gorica Uroš ERJAVEC, dipl.var.ini. 6 Ivančna Gorica, september 2005 STIRIDESET LET GROSUPEUSKE KOMUNALE Bilo je leta 1965, ko je tedanja Skupščina občine Grosuplje ustanovila Stanovanjsko komunalno podjetje Grosuplje, da bi gospodarilo s tedanjimi komunalnimi objekti in napravami ter stanovanjskimi objekti v družbeni lasti. Takratne razmere so zahtevale ustanovitev družbe, ki bi se poleg gospodarjenja z vodovodi ukvarjala še z ostalimi komunalnimi področji. Iz skromnih začetkov je podjetje prešlo v močno javno operativno telo, ki se je usmerilo predvsem v širitev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter odvoz odpadkov. Poleg naštetega je komunala Grosuplje prevzela vzdrževanje pokopališča, poti in zelenic v Grosuplju, poskrbela pa je tudi za dobavo toplotne energije za naselja v Grosuplju. Podjetje je bilo vse do preoblikovanja leta 1990 tudi nosilec gospodarjenja s cestami, preoblikovanje pa je vodilo tudi v ustanovitev samostojne enote Zavoda za prostorsko planiranje. Prvič so peljali smeti iz Grosuplja s konjsko vprego, pozneje s traktorjem in šele leta 1976 s posebnim vozilom za odvoz smeti. Eden pomembnejših korakov v razvoju je bil izgradnja čistilne naprave v Grosuplju leta 1978, za katero je veljalo, da je bila med prvimi v Sloveniji. Kmalu ji je sledila tudi, sicer manjša, v Ivančni Gorici. Že leta 1974 se je podjetje preimenovalo v Komunalno podjetje Grosuplje, ob ustanovitvi dveh novih občin na področju nekdanje občine Grosuplje leta 1995 pa se je preoblikovalo v Javno komunalno podjetje Grosuplje, d.o.o. Solastnice družbe so postale tri novoustanovljene občine: Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Danes je tako glavna dejavnost podjetja v vseh treh občinah oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter ravnanje s komunalnimi odpadki. Danes tudi lahko govorimo samo o nekaj odstotkih tistih, ki jih vodovodna napeljava še ni dosegla. Že pet let uspešno funkcionira Center za ravnanje z odpadki v Spaji dolini, v lanskem letu pa je dokončno začel delovati sistem ekoloških otokov in ločenega zbiranja odpadkov. Pomen reciklaže se kaže tudi v zmanjšanju t.i. ekološke takse, ki jo občani plačujemo ob ceni komunalnih storitev. Slovesnost ob okroglem jubileju je bila v prostorih Javnega komunalnega podjetja 23. septembra. O podjetju danes in nekoč je spregovoril direktor Janez Skarlovnik, ki je v svojem nagovoru pojasnil nivo komunalnih storitev v treh občinah ustanoviteljicah in vizijo razvoja komunalne dejavnosti. Med drugim je dejal: »Če si komunalci resnično česa želimo, je to stabilna politika cen komunalnih storitev, ki bo dolgoročno naravnana, dokaj izravnalna - solidarna in odraz priznanih realnih stroškov.« Na prireditvi so poleg županov občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica spregovorili še visoki gostje: direktorica Urada za okolje pri Ministrstvu RS za okolje in prostor Tanja Dolenc in vodja urada za komunalno gospodarstvo pri Ministrstvu RS za okolje in prostor mag. Bernarda Lipnik. Program je popestrila Glasbena šola Grosuplje, s posebnim veseljem pa je svoj pogled na svoje« podjetje navzočim predstavil prvi direktor grosupeljske komunale Anton Kraševec. Pod njegovim vodstvom je podjetje delovalo 25 let. Za konec pa še besede direktorja Janeza Skarlovnika, položene nam občanom, uporabnikom javnih komunalnih storitev, na srce: »Komunala je skratka nujno zlo ali neobhodno potreben servis našim občanom, da njihovo delovno in bivalno okolje naredimo zdravo in prijazno.« Potrudimo se torej skupaj za še boljši vsakdan. Matej Šteh Tanja Dolenc, direktorica Urada za okolje pri Ministrstvu RS za okolje in prostor, Janko Kramiar, direktor Snage Ljubljana, Bernarda Podlipnik, Urad za komunalno gospodarstvo pri Ministrstvu RS za okolje in prostor, Anton Krašovec, prvi in dolgoletni že upokojeni direktor Komunalnega podjetja Grosuplje, Janez Skarlovnik, direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. P, \0 VENCELi -j Mizarstvo Vencelj, d.o.o Šentvid pri Stični 66,1296 Šentvid pri Stični, Tel: 01/ 788 50 08 ZAPOSLIMO 1. mizarja ali mlajšega moškega, ki ga veseli delo v mizarski delavnici - prosti 2 delovni mesti 2. za delo v lakirnici moškega ali žensko srednjih let - prosto 1 delovno mesto Pismene prošnje z opisom delovnih izkušenj in izobrazbe pošljite na naš naslov. PRISU SMO SE MU POKLONIT m. * < Ne, to ni Ročk Otočec ampak Stična 2005! Takšno trikraljevsko geslo je letos kraljevalo na 24. srečanju mladih v Stični kot tudi že na svetovnem dnevu mladih v Koelnu. V kraju, ki gotovo sodi med ponose naše občine, se je tudi letos zbralo okrog 9000 mladih, ki so pripotovali z različnimi prevoznimi sredstvi. Kot običajno so se udeleženci začeli zbirati nekako po osmi uri. S prihajajočo mladino se je prisrčno pozdravljal tudi sam gospod nadškof, ki je tako ponovno dokazal svojo »ljudskost«. Ob pol desetih se je začel tako imenovani festival mladosti in vere. Na njem so imeli glavno besedo zdaj vesoljni Sloveniji že dobro znani animatorji Hitri polži, ki so jih glasbeno podpirali Gozdni sadeži iz Zreč. Verjetno je odveč poudarjati, da se mladostna energija z največjo lahkoto pretvori v ples, ploskanje ali druge različne koreografije, s katerimi so že omenjeni ogrevali prisotno ljudstvo. Kot sveti trije kralji so tudi mladi v Stični počastili Jezusa. Sveto mašo je daroval gospod nadškof, v njej pa je sodelovalo več kot tristo duhovnikov. , Po sveti daritvi so bile na vrsti delavnice. Letos so se organizatorji zares potrudili in jih pripravili kar štirideset. Za vsakogar se je našlo kaj. preko predstavitve slovenske policije in vojske do zabavnih in glasbenih delavnic. Kot rečeno, je za nekatere ta čas kar prehitro minil, saj je program veleval, da se ob štirih popoldne začne žur. Tudi dež ga ni preprečil. Hitri polži in Gozdni sadeži so bili spet v elementu in vanj spravili tudi mlado množico. Vrstile so se skladbe z versko in posvetno vsebino, ki so ogrele mokre dlani. Vendar pa je vsega lepega enkrat konec, in tako je iz zvočnikov kmalu prišlo oznanilo, da se bo treba počasi odpraviti na vlak v Ivančno Gorico. Še zadnjič je bilo torej treba pozdraviti vse stare in nove znance ter prijatelje in za obiskovalce je padel zastor nad Stično 2005. Domačini in ostali prostovoljci so se kot ponavadi lotili pospravljanja, ki pa kljub vztrajnemu ; m Bife «58353 ' iM,.?a. vBHK bmmMJP ' M g||L ''"MIH SHfBg -^Jil 3 m^H 'm/i ' ' . Jg;f| . i? ' I 'o' \ i 13 / '^^illiif. L3 4 ®|iS||< Mladim in nadškofu se je predstavila tudi slovenska policija. Zadrega torej ni bila v tem, da mladi niso kazali zanimanja, ampak je bila povezana s prevelikim številom zanimivih predstavitev, pogovorov in ostalih delavnic. Tematika je bila zares karseda pestra: od različnih temeljnih življenjskih vprašanj v zvezi s poklicem, poroko, duhovništvom, padanju dežnih kapelj ni bilo pretežko. Vse delo je bilo namreč lažje ob odhajanju mladih sijočih obrazov, ki so se v Stično prišli poklonit živemu Jezusu. Tistemu, ki ljubi kitaro, ples in dolge pogovore. Lojze Grčman VSE ZA ZDRAVJE! Leto se počasi izteka, kmalu si bomo zaželeli vse dobro ob novem letu. Ne bo manjkalo želja, morda bo najbolj pogosto voščilo, da bi nas spremljalo zdravje. Želja po zdravju in boj proti boleznim je tudi tisto, kar pripelje človeka k zdravniku. V zdravstvu pa se čedalje bolj zavedamo, da je premalo, zdraviti bolne. Najbolje bi bilo, če bi uspeli ohraniti zdravje in bi bila tako izkušnja bolezni ljudem prihranjena. Na mnogih področjih to že uspeva, izkoreninjene so že mnoge nalezljive bolezni, vedno bolj aktivno se dogaja zgodnje odkrivanje raka, tako da je mogoče začeti zdravljenje, še preden bolnika prizadenejo bolezenski znaki. VABILO Bolezni, ki v našem prostoru krajšajo življenje in krnijo njegovo kakovost, so tudi kronične nalezljive bolezni (bolezni srca in ožilja ter z njimi povezane motnje presnove). Želimo si najti ogrožene posameznike, da jim bomo lahko pomagali in svetovali, kako preprečiti nastanek bolezni. Temu so namenjeni preventivni pregledi. Skupaj bomo poiskali dejavnike tveganja za razvoj bolezni, poskušali bomo pomagati, da bi ljudje spremenili življenjski slog in se ravnali tako, da ne bo prišlo do prezgodnje obolevnosti in smrti. Temu so namenjene delavnice za zdravo življenje, na katerih se bomo v skupinah posvetili raznim temam in lahko izmenjali mnenja in izkušnje. Veseli bomo vašega sodelovanja, saj bomo le skupaj lahko uspeli! Torija Gomzi - Hrabar, dr. med. ZDRAVJE je ena tistih dobrin, katere pomembnosti se v polnosti zavemo šele, ko jo izgubimo. K ohranitvi in utrditvi zdravja in s tem k bolj kvalitetnemu življenju lahko sami veliko pripomoremo z bolj zdravim načinom življenja. Včasih pa se nam zdi, da nam za to primanjkuje volje, spodbude in znanja. Zato vas vabim na zdravstvenovzgojne delavnice, v katerih boste spoznali zdrav način prehranjevanja, pomen telesnega gibanja in primerne telesne teže za naše zdravje ter se seznanili s hudimi posledicami prekomernega pitja alkoholnih pijač in kajenja za naše telo. Srečanja so namenjena odraslim in bodo potekala v ZD Ivančna Gorica, v čakalnici zobnih ambulant v prvem nadstropju, po naslednjem razporedu: OKTOBER: -torek, 18. 10. 2005, ob 8. uri - četrtek, 27. 10. 2005, ob 17. uri NOVEMBER: - četrtek, 3.11. 2005, ob 17. uri -torek, 8. 11. 2005, ob 8. uri - četrtek, 17.11. 2005, ob 17. uri V pričakovanju srečanja z vami vas lepo pozdravljam! HELENA ŠKRABEC TRAVNIK, VMS Ivančna Gorica, september 2005 7 IZ ŽIVLJENJA DIAMANTNEGA MAŠNIKA MARKO VOZEU JE OŽENJEN! V soboto, 24. septembra, se je oženil Višnjan Marko Vozelj, član priljubljenega ansambla Čuki. Ženo Tino si je našel v Škoiji Loki, podobno zgodovinsko starinskem mestu, kot je Višnja Gora. Že nekaj časa ju osrečuje hčerkica Maša, ki je nadvse aktivno sodelovala pri poročnih slovesnostih. Civilna poroka je bila na škofjeloškem gradu, cerkvena v domači župnijski cerkvi sv. Tilna, svatje pa so se skupaj z mladoporočencema do zgodnjih jutranjih ur zabavali v novem Ljubljanskem hotelu Mons. Kot se spodobi, je bila teden dni pred poroko sila zanimiva, športno obarvana (ponoči so ob žarometih igrali pravo rokometno tekmo) fantovščina, ki jo je duhovito in spretno vodil Sašo Hribar. Dan pred poroko so mu prijatelji zvečer pred domom mlade družine postavili tudi tradicionalni mlaj. Resna, a z\>edava Maša v naročju svojih staršev, mladoporočencev RG. SEPTEMBER - MESEC NAŠIH KRVODAJALCEV Obe naši krajevni organizaciji Rdečega križa v Ivančni Gorici in v Šentvidu sta minuli mesec organizirali krvodajalski akciji. V Ivančni Gorici je bila akcija 16. septembra že drugič letos, udeležilo pa se je je 200 krvodajalcev. Zanimivo je, da je bilo odklonjenih 39 oseb, predvsem so bili to dijaki Srednje šole v Ivančni Gorici. Zdravnica je ugotavljala, da večina od njih nima rednega zajtrka in so zaradi tega slabokrvni. Velika udeležba dijakov je spodbudna in pohvalna, vendar v KORK Ivančna Gorica že razmišljajo, kako bi pripomogli tudi k boljšim prehranjevalnim navadam mladih. Šentviška organizacija Rdečega križa je krvodajalsko akcijo organizirala 14. septembra. Kri je darovalo 83 darovalcev, kar je nekaj manj kot lansko leto. Sicer pa so tudi v KORK Šentvid aktivni: enkrat mesečno izvajajo merjenje krvnega tlaka in holesterola, v sodelovanju z Zdravstvenim domom Ivančna Gorica pa pripravljajo predavanja, ki se bodo začela v oktobru. V bližnji prihodnosti bodo pripravili - po vsej verjetnosti v šentviški osnovni šoli - tudi možnost merjenja kostne mase. Občani so torej vabljeni, da se udeležijo akcij, kijih pripravljajo naše požrtvovalne humanitarne organizacije. Matej Steh Ivančna Gorica, september 2005 G. IVANA JANEZA LAVRIHA Pogrebna slovesnost duhovnika Ivana Lavriha je potekala v šentviški cerkvi sv. Vida 13. septembra. Sv. maše, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojz Uran se je udeležilo še 28 duhovnikov, med njimi tudi Lavrihov nečak Rafko Kralj. S svojo navzočnostjo je hvaležnost do pokojnega duhovnika izrazil tudi father Jim Dieker, predstavnik škofije Dodge City, država Kansas, v kateri je Lavrih deloval. Zbranim je povedal, da je ravno zgled pokojnega gospoda Lavriha vplival na njegovo življenjsko odločitev, postati duhovnik. Besede hvaležnosti je pokojnemu duhovniku prenesel tudi prelat Franci Vrhunc, ki se mu je v imenu karmeličank v Sori zahvalil za podporo, katere je bil deležen njihov Karmel. S hvaležnostjo je spregovoril tudi predstavnik društva zamolčanih grobov, prof. Davorin Žitnik, in predstavnik Nove slovenske zaveze, Petrovčič Gregor. Pokojnega gospoda Lavriha so položili k njegovim sobratom in rojakom na šentviškem pokopališču, v domačo zemljo, ki jo je kljub desetletjem življenja v tujini dobro poznal in neizmerno ljubil. Vsa leta življenja v ZDA je ohranjal stike s svojimi sorodniki, ki so mu tudi izpolnili njegovo zadnjo željo - počitek na domačem pokopališču. Ivan Lavrih se je rodil 2. avgusta 1915 v Šentvidu pri Stični. Oče Janez Lavrih je bil mizar in posestnik manjše kmetije, mati Ana Hribar z Vrha pri Žužemberku pa gospodinja. Kot prvi otrok v družini je bila sestra Anica rojena 1913. leta. Zdaj so že vsi pokojni. V družini je bila bolj revščina kot ne. Kot otroka sta oba s sestro odraščala v domačem kraju. Pet razredov ljudske šole sta opravila v Šentvidu pri Stični, po končanem petem razredu pa je Ivan opravil sprejemni izpit in se vpisal v gimnazijo. Gimnazijska leta je preživljal v ljubljanskem Mari-janišču. Maturiral je leta 1934. Gimnazijska leta so bila zelo težka. Ko je končal prvo gimnazijo, mu je oče rekel, da ni denarja za šolanje. Odločil se je, da si bo pomagal sam in tako poskusil končati gimnazijo. Denar je zaslužil tako, da je inštru-iral premožnejše dijake. To delo je opravljal do konca šolanja in šolanje končal kot zlati maturant. Molitve njegove mame in dober zgled raznih duhovnikov so bili odločilni faktor za njegov vstop v bogoslovje. Semeniška leta so bila burna. V petem letniku je bilo 32 semeniščnikov in od teh je bil g. Lavrih do letos zadnji še živeči. Posvečen je bil 2. julija 1939. leta in zatem imel novo sveto mašo v Šentvidu pri Stični. Po opravljeni vojaščini je bil nastavljen za kaplana v Videm - Dobrepo-lje. Z velikim veseljem se je lotil dela v fari in vodil fantovsko in dekliško Marijino družbo, prosvetno delo, igre, petje in še dve šoli v Kompoljah in na Ilovi Gori. A lepega in mirnega življenja je bilo kmalu konec, ko se je začela druga svetovna vojna. S takratnim župnikom Merkunom sta po svojih močeh pomagala tamkajšnjim faranom. Ko je leta 1943 Italija kapitulirala, se je večina fantov in nekaj mož iz Do-brepoljske doline zateklo v Turjaški grad. Na prošnjo faranov, da bi poizvedel, kako je z domačimi na Turjaku, se je g. Lavrih na nedeljsko popoldne s kolesom odpravil na Turjak, pogledat, kako je z njegovimi farani. Žal vrnitev ni bila več možna, ker so v tem času grad obkolili partizani in ga po več dneh obleganja tudi zavzeli. Ujetnike so odpeljali v Kočevje in jih zaprli v kočevski grad, kjer je bilo "sojenje" tistim, ki jih niso že prej usmrtili. Po padcu Kočevja v roke Nemcev so partizani preostale zapornike odpeljali s seboj v kočevske gozdove, od koder pa je Lavrih pobegnil. Po pobegu je prišel v Ljubljano, kjer je dočakal konec vojne. Z uredniki in delavci Slovenskega doma je pobegnil na Koroško. Tam je bil v fari Škocjan za kaplana. Komunistična oblast je izvedela za kraj njegovega bivanja in ga je za vsako ceno želela dobiti v svoje roke, saj je od Angležev zahtevala njegovo izročitev. Angleži so ga obiskali in ga odpeljali na zaslišanje v Celovec, a so ga po zaslišanju izpustili. To komunistični oblasti ni bilo všeč, zato ga je hotela likvidirati, a je bil o tem pravočasno obveščen in se je umaknil v gozd ob Millstattskem jezeru. V teh krajih je ostal do leta 1949, ko je dobil garancijsko pismo iz ZDA, kamor je potem odpotoval preko Švice. Umeščen je bil v državi Kansas, kjer je služboval na šestih fa-rah. Njegova zadnja fara je bila Faw-ler, kjer je leta 1989 tudi praznoval 50-letnico duhovništva - zlato mašo. Pet let zatem se je upokojil in nada- ljeval življenje v domu upokojenih duhovnikov v Wichiti. Leta 1999 je praznoval biserni jubilej (60-letnico mašništva) in leta 2004 je opravil diamantno mašo (65-letnico mašništva). V času službovanja je pridobil naziv kanonika, dekana, bil je škofijski svetovalec, predsednik duhovniškega senata, član škofijskega šolskega odbora, član škofijskega finančnega odbora, direktor škofijskih ekstenč-nih prostovoljcev, advokat pri škofijskem zakonskem sodišču, predsednik škofijskega pritožnega sodišča, član Columbovih vitezov in starešina ameriških katoliških skavtov v državi Kansas. Za delo in zasluge mu je senat države Kansas podelil tudi državno spomenico - priznanje. Njegovo najljubše delo v vseh farah je bilo priprava nekatoličanov za vstop v katoliško cerkev. V tem svojem delu je krstil in birmoval več kot 250 odraslih konvertitov. Vsa leta službovanja v ZDA ni imel v svojih farah niti enega Slovenca. Zbiral je tudi sredstva za podporo revnim študentom v Evropi, za dom redovnih sester Karmeličank v Sori, za Ljubljansko škofijo itd. Izdal je tudi pet knjig; najbolj znana je V primežu revolucije, ki je izšla v Ljubljani leta 2001. V začetku poletja 2005 je po padcu začel bolehati. Bolezen se je stopnjevala in dva dneva pred 90. rojstnim dnem so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa gaje 12. avgusta 2005 po večno plačilo k sebi poklical Bog. Na željo sestre Anice in pozneje tudi na njegovo željo so ga prepeljali v rodno Slovenijo in položili k večnemu počitku na domačem pokopališču v Šentvidu pri Stični. Marjan Jože Kralj GUMMIS 8C3B 100 LET SLOVENSKEGA TURIZMA Sedemčlanska delegacija Občinske turistične zveze, pod vodstvom predsednika Avgusta Likovnika, se je v soboto, 24. septembra, v Portorožu udeležila slavnostnega praznovanja 100-letnice slovenskega turizma pod pokroviteljstvom predsednika države Janeza Drnovška. Slavnostni govornik, predsednik slovenskega parlamenta France Cukjati, je čestital vsem prizadevnim turističnim delavcem v več kot 600 društvih in izrazil prepričanje, da je turistična dejavnost v Sloveniji na dobri poti nadaljnjega hitrega razvoja in bo nudila vedno več možnosti za nove zaposlitve. Enako spodbudna sta bila tudi gospodarski minister Andrej Vizjak in Francesco Frangialli, generalni sekretar svetovne turistične zveze. Naša turistična društva, višnjansko je staro že tudi domala osem desetletij, se lahko s svojo dejavnostjo enakovredno kosajo z ostalimi turističnimi društvi po Sloveniji, turistična ponudba v naši občini pa je iz leta v leto bogatejša, raznolika in kvalitetna. P.G. TUDI »POLŽKI« NA TMGLAVU ALI VESTE, DA IMAMO V VIŠNJI GORI DVA SLAPOVA? ŠENTVIŠKI UPOKOJENCI NA BIZiUSKEM sebno doživetje krst vseh nas, ki smo prvič stali na Triglavu. No, vsaj vrvi, s katero so nas »krstili« po zadnji plati, mi ni bilo treba nositi na vrh ... Spust do Triglavskega doma na Kredarici (2515 m) je minil v pričakovanju toplega obroka. Pozdravila nas je prijazna oskrbnica, ki je svojim »polžkom« postregla ter pripravila postelje. Nemiren spanec je prekinila nevihta in verjemite mi, da sem bila vesela strehe nad glavo. Jutro pa, kot da ne bi bilo noči - sončen spust še do Tržaške koče na Doliču (2151 m) ter štiriurni spust skozi Krmo do Kovinarske koče v Krmi (870 m). PD POLŽ je s pohodom obeležil tudi dve pomembni obletnici: 160-letnico rojstva Jakoba Aljaža - duhovnika, planinca, narodnega buditelja in graditelja gorskih postojank, ter 110-letnico postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Kakšen pomen mu Slovenci zavedno ali nezavedno pripisujemo, je vidno že po tem, da ga ne ocenjujemo po estetskih ali urbanih merilih, niti ga ne vidimo kot tujka v naravi. Nasprotno: je narodni simbol, cilj največjega števila planincev oziroma planinskih romarjev. In še nasvet za vse, ki se boste odločili za pot na Triglav: odpravite se skupaj z izkušenim planincem, ali še bolje, pridružite se našemu društvu, saj bodo tako izleti v gore prijetni dogodki. Preveč spominskih plošč z imeni posameznikov, katerih zgodbe so se zaključile malo pod vrhom, je že vklesanih v goro. Jaz sem svojo zgodbo lahko napisala, zatorej Triglav ... s spoštovanjem! Manca Lavrič članica PD POLŽ V nedeljo, 25. septembra, je PD Polž pripravilo pohod po poti dveh slapov. Zjutraj smo se zbrali pri gostilni Serek, kjer je bil začetek naše poti, se prijavili in odšli na pot. Prvi so, takoj ko so dobili kontrolni žig na kartonček, odšli na pot že ob 7.30, do osmih (takrat je bil tudi uradni zaključek starta) pa se jim je pridružilo že 138 pohodnikov. Odpravili smo se proti Dednemu Dolu, nato pa kar naprej po poti v Mleščevo. Ves čas smo hodili ob potoku, sem ter tja po urejenih mostičkih prečkali strugo in počasi prišli do slapu in izvira Višnji-ce. Mnogi smo se tu ustavili, napravili kakšen video posnetek ali fotografijo ali pa si preprosto napasli oči ob pogledu na potok. Od tod smo sledili dobro vidnim markacijam na Bleč-ji Vrh, potem pa po gozdni poti na Kucelj, 748 m. Tu poteka tudi meja med občinama Grosuplje in Ivanč-na Gorica. Na Kuclju, najvišji točki našega pohoda, so nam prijazne pla-ninke pritisnile drugi kontrolni žig na kartonček. Pohodniki smo poma-licali, pokramljali, nekateri pa so se povzpeli tudi na razgledni stolp. Pravijo, da je v lepem vremenu s Kuc-lja mogoče videti polovico Slovenije (Kamniško-Savinjske Alpe, Julijske Alpe s Triglavom, na jugu Snežnik, na vzhodu pa Kum). Čeprav je bilo vreme prečudovito za ta čas, smo videli bore malo: Prežganje, Janče in nekaj okoliških vasi. Siti in zadovoljni smo počasi zavili v gozd proti Gorenjemu Brezovemu, se od tam povzpeli na Gradišče in se potem po travnatih pobočjih spustili na Vrh. Vodstvo šentviških upokojencev je 8. septembra organiziralo za svoje člane izlet na Bizeljsko. Število prijavljencev je verjetno organizatorje presenetilo, kajti bilo nas je za dva avtobusa. Marijin praznik in smer izleta sta najbrž veliko prispevala k številčni udeležbi. Dopoldne smo imeli namen obiskati Bizeljske Svete gore. Po ozki in nenavadno strmi cesti smo se vzpenjali počasi tudi tisti, ki smo mislili, da česa takega ne zmoremo več. Toda šlo je, čeprav počasi in s skrajnimi močmi, naša pljuča so nas komaj zadostno oskrbovala s kisikom, zlasti potem, ko je strmino s težavo premagoval nek Štajerec, ki se mu ni smilila sklopka njegovega avtomobila - dodobra jo je zasmodil in ozračje napolnil z ostudnim kiselkastim smradom. Na vrhu griča so štiri majhne in ena velika cerkev, slednja z razkošno poslikavo in bogato oltarno opremo. Škoda je, da so drevesa okrog cerkve že visoka in smo bili tako prikrajšani za čudovit razgled na Hrvaško Zagorje ter mimo Donačke gore in Boča vse do Pohorja. Pri repnici Najger nas je gospodinja s svojimi duhovitostmi spravila v veselo razpoloženje in nam razkazala posebnost tega kraja - repnico - to je v zbitem kremenčevem pesku vkopana podzemeljska klet. Medtem ko smo se mi potepali, so drugi v domu upokojencev spekli piščance za večerjo in tako podaljšali naše druženje. Takih izletov si še želimo! Na Vrhu smo se ustavili pri predsednikovi mami, gospe Vidi. Za hišo nas je čakal topel čaj in žganje. Najhitrejši so se takoj odpravili naprej, mi pa smo malo posedeli na toplem soncu in kupili kakšno majico ali kapo Planinskega društva Polž. Počasi smo odšli na pot, ki vodi k drugemu slapu, slapu Kosce. Slednji je tudi bolj znan v ožji in širši okolici. Pot mimo slapa je strma, proti koncu je postala tudi že blatna, a jo je PD Polž že prej zavarovalo z ograjo, tako da so se tudi malo manj spretni brez težav spustili v dolino. Slap Kosce je zanimiv prav zato, ker je v vsakem letnem času drugačen: če je zima dovolj mrzla, je zaledenel, spomladi je najmogočnejši zaradi obilice vode, poleti in jeseni pa ves obdan z mahom in zelenjem; takrat je tudi najbolj vabljiv za raziskovanje votlinice pod slapom. Šli smo ob potoku v Kosco, kjer pa smo T. Drab Res da so poletni meseci že za nami, toda kljub temu je še vedno prijetno obujati spomine na letošnje sicer muhasto poletje. Zato ne bo nič narobe, če podoživimo pot na Triglav, ki so jo doživeli planinci in ljubitelji gora PD Polž. »Še nisi bila na Triglavu?«, se je pojavljalo vprašanje vedno, ko smo se pogovarjali o planinah in se dotaknili slovenskega mita, gore Triglav (v latinščini poimenovane Mons Terglou). »Na Triglav se moraš povz-peti!« In sem se, v soboto, 23. julija 2005, skupaj s 25 člani Planinskega društva POLŽ in 2 vodnikoma. Hladno sobotno jutro ni bilo obetavno, tako kot ni bila prešerna vremenska napoved. Kljub temu smo se zbrali vsi prijavljeni ljubitelji gora in začeli vzpon s Pokljuke v zgodnjih jutranjih urah. Megla se še ni v celoti razgubila, ko smo po treh urah hoje že prišli do naše prve točke, Vodnikovega doma na Velem polju (1817 m). Dom, katerega so slovesno odprli nih poti ter v smeri puščic odpeketali v Višnjo Goro, h gostilni Šerek, na cilj. Tam so nam postregli z golažem in tako poskrbeli, da naši želodčki niso bili več prazni. Planinsko društvo Polž je pohod Pot dveh slapov letos organiziralo prvič. Prizadevamo si, da bi bila ta pot (ali vsaj delček poti) nekoč uradno registrirana in vrisana v zemljiško knjigo, društvo pa bi jo urejalo. Sicer pa je društvo čedalje bolj dejavno. Vsako leto izvede več izletov in akcij in ima več članov. V imenu PD Polž bi se rada zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi in izvedbi pohoda ter vsem pohodnikom za dobro fizično pripravljenost in veselo vzdušje. Decembra pripravljamo še en pohod in vabimo vse vas, da se ga udeležite. Saj veste, Polž preleze vse živo. leta 1895, nosi ime po našem pesniku Valentinu Vodniku (1758-1819), in sicer v spomin na 100-letnico vzpona slovenskega pesnika na Mali Triglav, leta 1795. Sledila je okrepčilna malica ter nadaljevanje poti proti Domu Planika pod Triglavom (2401 m). Premagano višinsko razliko sem krepko čutila v nogah in nič kaj optimistično nisem pogledovala proti vrhu Triglava. Društvo članom zagotavlja ob zahtevnejših vzponih samovarovalne komplete in čelade, ki nam omogočajo varnejšo hojo po gorah. Pri Domu Planika smo si tako s pomočjo vodnikov, Romana in Bineta, nadeli omenjene komplete in čelade. Pot je namreč označena kot zelo zahtevna zavarovana pot, kar pomeni, da so na poti nevarni, izpostavljeni deli, zavarovani s klini in jeklenicami. Tako opremljeni smo najprej osvojili Mali Triglav (2725 m) in končno Triglav (2864 m). Žal nam vremenske razmere niso omogočale pogleda vse tja do slovenske obale, je bilo pa po- Ivančna Gorica, september 2005 9 w__lIMAgtMIE »SOŽITJE« MED POČITNICAMI I Z 177^777™ OBNOVITVENA DELA V CENTRU ZA ZDRAVLJENJE OTROK V Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični, kjer domuje okoli 40 otrok, starih od enega meseca do 18 let, potekajo na t.i. stavbi B obnovitvena dela. Center je bil ustanovljen že davnega leta 1957, in kot je povedala direktorica Magdalena Urbančič, doktorica medicine, specialistka pediatrije, so stavbe že precej dotrajane. »Prav zato je bilo treba določene stvari obnoviti. Narejen pa je že celostni projekt obnovitve celotnega kompleksa centra,« je še dejala. Na stavbi B poteka izgradnja izolacijskih in polizolacijskih sob za otroke ter prostorov za izvajanje terapevtskega programa. Istočasno pa se dograjujejo oz. prenavljajo tudi učni prostori. Investicija bo stala okoli 100 milijonov tolarjev, ki so jih pridobili s kreditom za obdobje 10 let pri SKB banki. To, da se javni zavodi zadolžujejo, po novi uredbi ni več možno, a so takrat ravno ujeli še zadnji vlak za tak način financiranja, je poudarila Urbančičeva. SS PRI PREMAGOVANJU TEŽAV V IZOBRAŽEVANJU VAM POMAGA SVETOVALNO SREDIŠČE NOVO MESTO JANEZ TADINA Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica Tel.: 01/78 78 572 Delovni čas: od 8. do 19. ure Ob sobotah je prodajalna odprta od 8. do 12. ure. Praznujemo 10 . obletnico delovanja. Ob tej priložnosti nudimo vsem strankam 10 % gotovinski popust od 10.10. do 20.10. 2005. Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje. Kolektiv Zlatarstva Tadina Ponovno vas pozdravljamo in se vam oglašamo iz društva Sožitje Grosuplje, v katerem skušamo osebam z motnjami v duševnem razvoju polepšati dneve. Med počitnicami smo bili pridni. Nekateri smo bili teden dni na morju. Tam smo se brez staršev, ob prisotnosti prostovoljcev, zabavali, predvsem pa smo se učili novih veščin in spretnosti. Naš prostovoljec Andrej Vrečar je bil kot spremljevalec Uroša Kocmana, Nastje Bučar in Anje Bertalanič na seminarju vseživljenjskega učenja na Vojskem od 23. do 28. julija. Tam smo obravnavali in spoznavali poleg samostojnega življenja tudi prostore, v katerih bivamo, osebno higieno ter rekreacijo. Prvi dan smo po medsebojnem spoznavanju obnovili znanje o postiljanju postelje ter zlaganju perila in oblek v omaro. Drugi dan smo ob diapozitivih spoznavali različne bivalne prostore in stvari, kijih v njih uporabljamo, naučili pa smo se tudi nekaj o čistilih in čiščenju. V Centru za šolsko in obšolsko dejavnost smo si ogledali živali, ki tam bivajo, dan pa smo nadaljevali z lokostrelstvom ter ga zaključili s pesmijo ob tabornem ognju in pečenem krompirju. Za nekatere otroke je bila to čudovita izkušnja. V naslednjih dneh so se nam doga- S— JP SREDIŠČE r*" NOVOMESTO Za znanja, sposobnosti in razumevanje, ki se jih naučimo kot otroci ali mladostniki v družini, šoli ali na fakultetah je že nekaj časa znano, da v današnjem svetu nenehnih sprememb hitro zastarijo. Da se v različne oblike izobraževanja vpisujejo tudi odrasli, postaja že nuja. Pogosto ponovno izobraževanje narekuje potreba po novi zaposlitvi ali ohranitvi dosedanje. Res pa je, da se morajo ravno zaradi hitrega napredka za učenje vedno pogosteje odločati tudi zaposleni in izobraženi ljudje, ki že imajo določeno stopnjo izobrazbe. Uspeh v izobraževanju pogosto ni odvisen le od posameznika, temveč tudi od tega, kakšna pomoč je v tem času na voljo. Pot izobraževanja je olajšana, če vemo, kam se lahko obrnemo, ko potrebujemo pomoč. Tako je po obisku v Svetovalnem središču Novo mesto neki mladenič povedal: »Zdaj, ko sem odkril vas, sem prepričan, da mi bo uspelo priti do najbolj želenega cilja - končati šolo«. Vpisan je v sistem izobraževanja odraslih, v program, kjer ni organiziranih predavanj, pač pa gre za obliko samoizobraževanja. Pri opravljanju posameznih izpitov 10- jale čudovite stvari. V okolici smo nabirali zdravilna zelišča, pripravljali šentjanževo olje in čaje iz zelišč. Učenje je zajemalo tudi nego obraza, rok in nohtov. Na obraz smo si dajali masko, noge pa smo namakali v pripravljeno kopel. Nastja Bučar je pokazala tudi plezalne sposobnosti, ko je preplezala celotno steno. Ob večerih smo se zabavali na različne načine, celo modno revijo smo izvedli. Pogovarjali smo se o zdravi prehrani, pisali recepte in celo pripravili nekaj jedi, ki smo jih seveda potem tudi preizkusili. En dan je bil namenjen obisku Idrije in ogledu Divjega jezera. Med obiskom rudnika smo se preoblekli kar v obleko rudarja (kna-pa) in se spustili v rudnik (Antonij ev rov). Polni novih spoznanj in čudovitih doživetij smo se vrnili domov. Pa to še ni vse! Septembra smo organizirali skupni izlet v Belo krajino, s sabo pa smo vzeli tudi starše. Bil nas je poln avtobus in med potjo skozi Ivančno Gorico, Muljavo in Žužemberk smo pobrali še več prijateljev. Ob prihodu v Metliko smo bili prijetno presenečeni. Tam nas je namreč čakala glasna melodija harmonike, pozdravila pa nas je tudi vodička Nada, ki nas je celo pot razveseljevala s svojo dobro voljo in zanimivimi zgodbicami iz zgodovine. Najprej je imel veliko težav, tako je lahko v enem šolskem letu opravil le en izpit. Po obisku v Središču smo izdelali individualni izobraževalni načrt in mladenič si je pridobil sposobnost izdelovanja dobrih izpiskov iz različne literature. V treh mesecih je opravil tri izpite. In kaj je pravzaprav Svetovalno središče ter čemu je namenjeno? Svetovalno središče je namenjeno odraslim, ki potrebujejo le informacijo, nasvet ali pa daljše svetovanje, povezano z izobraževanjem. Odraslim omogoča kakovostno informativno in svetovalno dejavnost v lokalnem okolju. Glede na posameznikove potrebe poskrbimo za kakovostno svetovanje v vseh fazah: pred vključitvijo v izobraževanje, med izobraževanjem in ob zaključku izobraževanja. Pred vključitvijo v izobraževanje pomagamo posamezniku odkrivati poklicne in osebne interese v zvezi z izobraževanjem, tistim, ki še niso oblikovali svojega cilja, pomagamo vrednotiti (kakšno izobrazbo je že dosegel, kakšne so njegove delovne izkušnje) ter jih napotimo v ustrezne ustanove v lokalnem okolju, predstavimo izobraževalne programe, ki ustrezajo posamez- smo si ogledali Gasilski muzej, ki je bil poln starih gasilskih brizgaln in ostalih spominov, nekaterih starih tudi več kot 100 let. V muzeju je bilo razstavljeno tudi orožje iz različnih obdobij zgodovine. Iz Metlike nas je pot vodila v Črnomelj, kjer smo si ogledali tri cerkvice. Seveda je bil čas tudi za okrepčilo in kosilo v hotelu v Črnomlju, kjer nas je spet razveseljevala harmonika. Sledil je ogled turistične kmetije, kjer so nam pokazali več domačih običajev, med drugim tkanje lanenih oblačil, izdelavo pisanic v različnih tehnikah, gospodar pa je zaigral več pesmi na klavir: seveda smo tudi skupaj zapeli. Postregli so nas z domačo belokranjsko pogačo, po kateri se nam še zdaj cedijo sline. Za konec smo si ogledali VDC center v Črnomlju, kjer naši vrstniki izdelujejo različne izdelke, celo majice tiskajo. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vodički Nadi, Nevenki Zrnec ter vsem prostovoljcem in staršem, ki so pomagali pri izvedbi tega nepozabnega izleta. Še vedno imamo Čukci in Pande klub druženja ob ponedeljkih od 15. do 17. ure in ob sredah od 15.30 do 17.30 v kletnih prostorih OŠ na Adamičevi cesti v Grosuplju. Vabljeni ste tudi vsi mladi po letih in po srcu, ki se želite vključiti kot prostovoljci in pomagati pri klubskih dejavnostih, lahko pa pomagate tudi v obliki prispevkov. Lahko nam pišete na info@drustvo-sozitje-grosuplje.si ali pa se oglasite pri nas osebno. V naslednji številki pa kaj več o vikend seminarju v Fiesi ter o mnogih aktivnostih, ki jih načrtujemo v naslednjem obdobju. Slavko Steh Društvo Sožitje Grosuplje nikovim poklicnim in osebnim pričakovanjem, predstavimo možnosti za podporo ob vključitvi v izobraževanje, pomagamo pri sestavi individualnega izobraževalnega načrta, iščemo možnosti za pridobitev finančne podpore za izobraževanje. Med izobraževanjem - pomagamo pri premagovanju učnih težav: spoznavanju različnih tehnik za učinkovitejše učenje, prepoznavanju učnih nagnjenj in stilov, načrtovanju učenja (čas, prostor, viri), - seznanjamo z organiziranimi oblikami učne pomoči in možnostmi drugih pomoči pri izobraževanju, - seznanjamo z različnimi oblikami pomoči pri reševanju osebnih težav, - pomagamo pri sprotnem vrednotenju napredka v izobraževanju. Ob koncu izobraževanja - pomagamo pri vrednotenju izobraževalne ali učne poti, - svetujemo glede možnosti za nadaljnje izobraževanje ali učenje, - informiramo glede možnosti zaposlovanja ter - pomagamo pri izpolnjevanju raz- ličnih obrazcev in pisanju vlog za zaposlitev. Za učinkovitejše učenje in premagovanje ovir oziroma težav pri učenju pa izvajamo brezplačne delavnice o učenju: Tehnike učinkovitega branja in pisanja, Naučimo se učiti, Priprava na izpit, S pozitivnim mišljenjem do uspeha, Načrtujmo svoj čas, Komunikacija. Seveda pa je za celovito ter kakovostno informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih pomembno povezovanje s partnerji v lokalnem okolju. Tako se povezujemo z izobraževalci odraslih na eni in organizacijami, ki se že ukvarjajo z različnimi oblikami svetovanja, na drugi strani. Šele z dobro vzpostavljeno mrežo tistih, ki izobražujejo odrasle (formalno in neformalno), ter ostalih organizacij, ki se v okolju že ukvarjajo s svetovanjem, lahko govorimo o mreži svetovalcev odraslim. V Sloveniji deluje trenutno že 14 svetovalnih središč. Projekt financira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Z delnim financiranjem iz evropskih strukturnih skladov pa smo v skladu z nacionalnim interesom izvedli širitev na področje občine Trebnje. Tako smo za osebno svetovanje in informiranje na voljo v Knjižnici Pavla Golie v Trebnjem, vsak ponedeljek od 14. do 18. ure. Lahko pokličete tudi na številko 031 701 191. V Občini Žužemberk pa smo za osebno svetovanje na voljo vsako sredo od 13. do 16. ure, v prostorih tamkajšnje Občine. URADNE URE DELOVANJA V NOVEM MESTU: Osebno svetovanje: torek od 8. do 12. ure, sreda od 14. do 18. ure. Telefonsko svetovanje: (07) 393 45 52, ponedeljek, torek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure; sreda od 10. do 18. ure, četrtek in petek od 8. do 12. ure. Elektronska pošta: svetovalno.sre-disce@ric-nm.si Svetovalno središče Novo mesto se nahaja v prostorih RIC Novo mesto, Novi trg 5, Novo mesto. Treba je še poudariti, da za spodbujanje odraslih za vključevanje v izobraževanje in učenje ter uveljavljanje zasnove vseživljenjskega učenja zagotavljamo brezplačno informiranje in svetovanje, še posebej zato, ker želimo biti dostopni za vse in pritegniti tudi tiste, ki so manj motivirani ali celo socialno izolirani. Polona Tratar Svetovalno središče Novo mesto Ivančna Gorica, september 2005 K Kn 1P3 H? JP N K OOtfi i VČASIH VOJAŠKI POZIV, DANES VABILO NA PREDSTAVITEV Tako nekako si lahko razlagamo popolno spremembo sistema vojaškega nabora, ki ga je doživela Slovenska vojska v zadnjih letih. Kako torej »novači svoje rekrute« danes, ko smo v Evropski uniji. Slovenska vojska, smo se lahko prepričali na predstavitvi vojaških obveznikov letnika 1987, ki je potekala 28. septembra v ivanškem kulturnem domu. Zbrane mladeniče je poleg vodje oddelka za vojaške zadeve Rajka Zkatkoviča pozdravil tudi župan naše občine Jernej Lampret. Mladim je položil na srce besede o domoljubju, ki označuje vse to, kar je slovenska država danes. Pohvalil je njihovo udeležbo, s katero so že na nek način izrazili spoštovanje do Slovenske vojske. Ti sodobni naborniki so bili nato seznanjeni z možnostmi služenja v Slovenski vojski, spoznali pa so tudi vse prednosti in pogoje za ime slovenskega vojaka. Atraktiven predstavitveni film na velikem zaslonu je zaobjel predstavitev vseh rodov v naši vojski: od pehote, oklepnih enot, letalstva, pomorstva, artilerije, inženirstva in zračne obrambe do radiološke, kemične in biološke obrambe, zvez, prištabne službe, informatike, zdravstvene službe, intendantske in tehnične službe ter prometne službe in vojaške policije. Slovenska vojska ima tudi organizirano duhovno oskrbo in možnost t.i. vojaške poroke ali pokopa. Vsak udeleženec predstavitve je bil povabljen, da izpolni anketni vprašalnik, poleg mape s promocijsko zgoščenko pa je vsakemu pripadel še bon za brezplačno malico v sosednjem gostišču. Skratka, nadvse prijazna in dobro organizirana predstavitev, ki je vsakemu takoj dajala vtis stroge vojaške organiziranosti. Prav posebno pozornost pa so pritegnili izobešeni državni simboli in predstavitev oborožitve sodobnega bojevnika 21. stoletja. Resnici na ljubo na nekdanjih vojaških naborih ni bilo niti približno toliko vojaške opreme in orožja za ogled in otip v »živo«. In kakšne možnosti daje Slovenska vojska vsakemu slovenskemu državljanu, ki je zabeležen v vojaški evidenci? Le-ta se beleži z namenom, da se evidentira vsakega moškega, starega od 17 do 50 let. Zakaj pa, če ni več obveznega vojaškega roka? Vlada RS lahko, če varnostne razmere to zahtevajo, predlaga parlamentu ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka, za katerega je nujna vojaška evidenca. V trenutnih razmerah in zakonskih določilih pa ta evidenca pomaga pri predstavitvi vojaškega služenja, in sicer v treh oblikah: prostovoljno služenje vojaškega roka, služenje poklicnega vojaka ali služenje v rezervnih sestavah. PROSTOVOLJNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA Gre za trimesečno vojaško usposabljanje, s katerim si poleg pridobitve določenega znanja in veščin kandidat pridobi tudi poznavanje dela poklicnega vojaka in možnosti zaposlitve v Slovenski vojski. Usposabljanja potekajo v vojašnicah v Bohinjski Beli, Murski Soboti, Novem mestu in Postojni. Delavnik vojakov prostovoljcev je od 7. do 17. ure; po tej uri so prosti, prav tako med vikendi. Vojaki prostovoljci so v času usposabljanja zdravstveno in nezgodno zavarovani, doba usposabljanja se šteje za pokojninsko dobo, zagotovljeni so prenočišče, prehrana, povračilo potnih stroškov in denarno plačilo. Le-to je izračunano na podlagi deleža od minimalne plače v Sloveniji in se povečuje z vsakim mesecem služenja. Ob uspešnem zaključku usposabljanja pripada vsakemu še poseben denarni dodatek. Pogoji so poleg slovenskega državljanstva še starostna meja 18 do 27 let, ugotovljena sposobnost za služenje in neprisotnost ugovora vesti. Usposobljen vojak prostovoljec ima kasneje tudi prednost pri zaposlitvi v Slovenski vojski in vključitvi v pogodbeno rezervo. SLUŽENJE V POGODBENI REZERVI Tukaj je vojakova osnovna zaposlitev zunaj Slovenske vojske in gre za občasno usposabljanje, da nato rezervisti lahko služijo kot vojaki, podčastniki ali častniki. Usposabljanje traja vse leto, in sicer skupaj 30 dni. Praviloma gre za tridnevna usposabljanja od petka popoldne do nedelje popoldne. Temeljni namen rezervnih sestavov je urjenje in usposabljanje ter pomoč vojski v primeru naravnih in drugih nesreč ali mirovnih operacij v tujini, če vojska teh obveznosti ne zmore sama. Plačilo je enako kot za pripadnike stalne sestave, delovno razmerje pri delodajalcu pa jim DAJMO BUCI NEKAJ VEC Že od nekdaj so, posebej otroci, radi oblikovali buče, vendar skoraj vedno le zato, da bi naredili strašilo. To radi delajo še danes. V uredništvu Klasja smo razmišljali in ugotovili, daje najbrž iz buče narediti narediti še kaj več. Z malo domišljije in kakšnim dodatkom lahko nastane celo mala umetnina. Odločili smo, da vas povabimo, da vi pokažete, koliko domišljije in spretnosti imate. Velikost buče ni pomembna. Pogoj, ki ga postavljamo, je pravzaprav samo eden: dodatki so lahko samo naravni. Recimo koren, repa, peteršilj in vse, kar raste na vrtu, v sadovnjaku in v gozdu. Ne sme pa biti raznih trakov, barvic ali kakih drugih plastičnih, kovinskih ali lesenih predmetov. Vaše umetnine bomo zbirali na Gradišču, v soboto, 15. oktobra, po 14. uri. Razstavo bomo pripravili v nedeljo, 16. oktobra, ob 14. uri tega dne pa bo razglasitev rezultatov tekmovanja. Posebna komisija bo ocenila vašo domišljijo in prizadevnost ter najboljšim podelila diplome in nagrade. Na Gradišče vabimo tudi vse, ki jih zanima, kaj vse je mogoče narediti iz buč. Uredništvu Klasja bodo tako in drugače pomagali: Občina Ivančna Gorica, Občinska Turistična zveza, Društvo podeželskih žena in Planinsko društvo Šentvid pri Stični. miruje. Letos bo pogodbenih pripadnikov približno 1500, do leta 2010 pa jih mora biti 5500. Pogoj je slovensko državljanstvo (ne priznavajo dvojnega državljanstva), odslužen vojaški rok, zaželena starost manj kot 35 let, vsaj poklicna šola za vojaka oz. lahko tudi za podčastnika in častnika ter dejstvo, da kandidat ni bil obsojen zaradi večjih deliktov. Plačilo znaša za enajstmesečno pripravljenost dobrih 310 tisočakov, povrhu pa je še plačilo za 30-dnevno usposabljanje. Ta znesek se spreminja glede na konkretne dolžnosti in čin; vojak dobi od 94.955 do 118.694, podčastnik od 113.946 do 142.432 in častnik od 156.675 do 189.910 tolarjev (vse neto zneski). POKLICNI VOJAK Tu je starostna meja nizka, do 25 let. Zahtevana je vsaj IV. stopnja izobrazbe, samo slovensko državljanstvo, primerna telesna in duševna sposobnost za vojaški poklic, opravljeno vojaško usposabljanje, nečlanstvo v političnih strankah, neobstoj pravnomočne obsodbe zaradi kaznivega dejanja na več kot trimesečno nepogojno zaporno kazen in opravljen test gibalnih sposobnosti. Ugodno je 24-urno nezgodno zavarovanje, obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, mesečna vplačila dela dohodka v drugi pokojninski steber, in seveda plača. Le-ta se giblje od 130.000 tolarjev neto za vojaka s IV. stopnjo do 183.000 tolarjev neto za poročnika. IN MEDNARODNE MISIJE? Slovenski vojaki sodelujejo v mirovnih misijah že od leta 1997 dalje. Na področju nekdanje Jugoslavije so bili večinoma v Bosni in Hercegovini, danes pa se je težišče preneslo na Kosovo, sicer pa so naše enote razporejene tudi v Afganistanu. Misij se lahko udeležujejo vojaki za dobo 6 mesecev, udeležbo v misijah pa lahko tudi ponavljajo. Po besedah Avgusta Fortune iz Uprave za obrambo do zdaj na teh misijah ni bil še noben slovenski vojak težje ranjen ali ubit, kar je vsekakor dobra »reklama« za tovrstno služenje, ki je tudi solidno plačano. Toda vse se lahko spremeni, če pride do morebitnih žrtev. Predstvitev v Ivančni Gorici je bila torej ena izmed mnogih, ki jih izpostave za obrambo opravljajo po slovenskih občinah, sicer pa lahko vsak, ki ga služenje domovini zanima, dobi podrobnejše informacije na upravi za obrambo Ljubljana, na tel 232 78 94, e-mail: naborna.pisarna@mors.si ali na spletni strani www.slovenska. vojska, si. Matej Šteh OB 61-LETNICI BOJEV ITALIJANSKIH PARTIZANOV V SUHI KRAJINI Na komemorativni slovesnosti ob spomeniku padlih slovenskih in italijanskih partizanov seje 8. oktobra na Korinju ponovilo tradicionalno prijazno srečanje nekdanjih borcev IV. bataljona udarne brigade Trieste in njihovih svojcev z območja Trsta in Gorice, predstavnikov 8. brigade Frana Levstika ter predstavnikov ZZB NOV Grosuplje in domačinov. Dobrodošlico so jim izrekli župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, predsednik ZZB NOV Grosuplje Franci Štibernik ter domačina Jure Pahar, predsednik GD Korinj in predstavnik KS Krka, g. Zdešar. Srečanje so počastili tudi najmlajši-mladi recitatorji in pevci OŠ in KD Krka ter nepogrešljivi harmonikar France Marn. Spomine na neusmiljene čase so obujali predstavnik 8. bataljona Frana Levstika, tovariš Dimnik ter predstavnika vsesplošnega združenja italijanskih partizanov za Goriško (ANPI). Gotovo bo gostom iz Italije ponovno v lepem spominu ostal tudi gostoljuben domačin Mavsar in člani Gasilskega društva Korinj, ki so poskrbeli za prijetno tovariško druženje ob slastnem kostanju in dolenjskih dobrotah. Program je povezovala Marjana Hočevar, kot dober prevajalec seje ponovno izkazal Jože Gačnik, pri organizaciji pa JSKD OI Ivančna Gorica. 5.Z. MALI OGLAS Družina pri Stični potrebuje enkrat tedensko pomoč v gospodinjstvu. Če vas delo zanima, pokličite na telefon 040 386 739. Ivančna Gorica, september 2005 11 K .I&.YJ 2 K" JP ........M..... .K (°M7..... VIRIDA VISCONTI IN NJEN ČAS VIRIDA VISCONTI IN NJEN ROMANOPISEC Roman je literarno delo, ki spremlja osrednjo osebo, Virido Visconti, od mladeniških let do smrti. Pisatelj razodeva osupljivo dobro poznavanje zgodovinskih dejstev, kolikor so mu bila seveda dostopna. Tudi v prikazih življenja in navad tistega časa v romanu ni težjih spodrsljajev. Najhujši je gotovo tisti, ki govori o Hermanu Celjskem, ki naj bi bil v Rudofovem spremstvu v Milanu, ko so poročali Leopolda z Virido. V romanu isto osebo pozneje srečujemo kot vplivnega zavetnika kneginje Viride. Pisatelj je oba Celjana, očeta in sina, združil v eno literarno osebo, kar pa je, glede na zgodovinska dejstva, popolnoma neustrezno. HERMAN II. CELJSKI je bil kranjski deželni glavar in je zato imel opravka s problemi sti-škega samostana. Kot pripadnik najvišjega deželnega plemstva je gotovo prišel v stik tudi z Virido, saj je bila mati deželnih knezov Viljema in Leopolda. Takrat je bil v zreli moški dobi, v »najlepših le- tih«, saj je bil še 1.1415, na koncilu v Konstanzi (torej deset let po Viri-dini smrti) eden najuspešnejših izzivalcev in zmagovalcev na viteških turnirjih, ki so jih med koncilom pripravljali. Če bi bil ob snubitvi Viride na milanskem dvoru 1.1365 star vsaj toliko kot nevesta, t.j. 12 let, skorajda ni verjetno, da bi bil tako mlad v Rudolfovem spremstvu, poleg tega bi imel na koncilu v Konstanzi leta 1415 vsaj 6o let in zato ne bi mogel tako uspešno zmagovati, kot je to opisano v turnirski kroniki. Torej je bil v Rudolfovem spremstvu verjetno Celjan Herman I. Kranjski deželni glavar in Viridin zaščitnik iz romana pa je njegov sin, Herman II. Celjski. MORALNI IN DUHOVNI LIK VIRIDE VISCONTI, kot ga je predstavil avtor: sprva jo je prikazal kot izrazito stremuško in častihlepno osebo, ki so jo šele življenjske preizkušnje popolnoma spremenile. V tem delu je roman seveda prostor pisateljeve domišljije in svobode. Današnji pisatelj bi verjetno drugače izrisal Viridin moralni in duhovni portret, saj bi uporabil vire, ki govore o življenju in delovanju Viscontijev, iskal bi psihološke vzroke za njihovo surovost in krutost, morda bi se lotil celo natančnejšega orisa njenega moža in sinov, ki so bili v nenehnih družinskih sporih zaradi dediščine. Najbolj se je pisateljeva domišljija razvila v orisih preprostih ljudi in njihovih doživetij. Morda so bile takrat še žive ljudske pripovedi o dobrotnici Viridi, ki jih je pisatelj uporabil v svojem romanu. O tem vemo premalo, saj je bilo ljudskega blaga na to temo zbranega zelo malo. Največ ga je zbral domačin Aleksander Hudovernik (1861-1931), ki je na pobudo Janeza Trdine začel zbirati ljudsko blago. Njegovi zapisi so shranjeni v Glasbeno-narodopisnem inštitutu SAZU v Ljubljani. Da pa bi bile še danes žive zgodbe o gospe s Pristave, bi bilo pa komajda verjetno. Portret politično najvplivnejšega Celjana, Hermana II., kije bil kot kranjski deželni glavar že po svoji uradni funkciji v stikih z Virido in njenimi sinovi. Pozneje je posegal v sam vrh evropske politike in postal resni tekmec Habsburžanom. Zgodbe o kruhu Tekarna , (jrosupLje Koruzna prga poslastica za pridne roke Koruza je bila. od nekdaj pomembna kot ljudsko živilo. Iz moke te žitarice, ki so jo v srednji ameriki pridelovali že 4ooo let pred našlm štetjem, pri nas pripravljamo okusno polento ter koruzni kruh in pecivo. Na Bizeljskem pa pripravljajo iz koruzne moke posebno vrsto kruha, imenovanega prga ali pršjača. Koruzna prgo ali pršjačo so pogosto ponudili dninarjem in vsem, ki so sodelovali pri celodnevnih kmečkih opravilih. Trgatev je pravi čas, ko se delavcem lahko ponudi ta tradicionalna bizeljska pogača in se tako obudi delček dolenjske pekarske dediščine. Prga ali pršjača je nekvašena pogača, ki jo pripravljajo iz koruznega zdroba, mleka, jajc in kisle smetane. Nekdaj so jo uživali za malico ali kosilo. Posebno so je bili veseli delavci, ki so v vinogradih obirali grozdje, najraje pa so videli, da jim jo je gospodinja postregla z zabeljenim kislim zeljem ali golažem. Še bolj slasten okus pa koruzni prgi dajo ocvirki, ld so jih gospodinje ob posebnih priložnostih zamesile v testo te tradicionalne bizeljske pogače. Prga ali pršjača je tradicionalno nizke okrogle oblike, v njeni skorjici pa so zareze, po katerih se ta pogača lomi. Dninarje so ob dogodkih, kot je trgatev, razveselili tudi tako, da so prgo razrezali ali razlomili na kose in na sredini naredili vdolbino za dve pečeni jajci. Kaj je torej boljšega od dobrega kruha, ki povezuje ljudi? V Pekarni Grosuplje se zato trudimo, da bi bil tudi naš kruh vedno najboljši in bi hkrati v sebi nosil kanček tradicije. 12 Ivančna Gorica, september 2005 URADNI VESTNIK OBČINE IVANČNA GORICA Št. 5/05 Ivančna Gorica, 29.9.2005 Leto 11 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 22. seji, dne 29.09.2005, sprejel ODLOK o odpravi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju spremembe zazidalnega načrta Grintavec G-1 v Višnji Gori 1. člen Odpravi se Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju spremembe zazidalnega načrta Grintavec G-1 v Višnji Gori (Uradni list RS, št. 52/2005), ki je bil sprejet na 20. seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, dne 23.05.2005. 2. člen Odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem Listu Republike Slovenije. Številka:35003-0064/2003 Datum: 29.09.2005 Župan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r. Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002, 8/2003 - popravek) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 22. seji, dne 29.09.2005, sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za PPC1/1- Višnja Gora, PPC 1/3- Polževo, PPC 11/1- Ivančna Gorica in PPC 11/3- Muljavsko Polje 1. člen v 1. členu se: pika na koncu stavka spremeni v vejico, ter se besedilo dopolni tako, da se glasi: »z zadnjo dopolnitvijo in uskladitvijo v februarju 2005, ki jih je izdelala Struktura, delavnica forme in vsebine.« 2.člen v 2. členu se: doda na koncu tretjega odstavka nova alineja, ki se glasi: »-prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev je podrobno prikazana v digitalnem zapisu in dopolnilnem, posebnem grafičnem izpisu, ki je sestavni del Odloka, - grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001), ki je sestavni del Odloka.« 3. člen v 3. členu se: št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 31 v sklopu Skupna merila in pogoji črta zadnja alineja, besedilo se spremeni tako, da se dodata dve novi alineji, ki se glasita: »- Merila in pogoji za varovanje kulturne dediščine - Merila in pogoji za varovanje naravnih vrednot.« 4. člen v 4. členu se: besedilo spremeni tako, da se glasi: »Projekti za gradbeno dovoljenje naj v lokacijskem delu vsebujejo utemeljitve posega iz določil tega odloka, ki veljajo za predmetni prostor in predmetno vrsto posega, na katere se projekt nanaša. V vseh mejnih ali drugače manj jasnih primerih tolmačenja meril in pogojev tega odloka je potrebno ¡zdelati dopolnilne strokovne podlage - vrednotenje obstoječega stanja in na njih temelječo oceno vplivov predmetnega posega v širšem prostoru, in sicer: oceno vključitve novega posega v obstoječo urbano/ ruralno sredino in skladnost posega z merili in pogoji tega odloka, - krajinsko oceno za posege, ki imajo vpliv na značilnosti dotične krajine, - oceno vplivov na okolje za vse posege, za katere je to potrebno v skladu z veljavno zakonodajo. Navedene sestavine lahko izdelajo le za to pooblaščene in verificirane institucije. Dopolnilne strokovne podlage morajo biti izdelane po načelih znanstveno raziskovalnega dela. Tako dopolnilne strokovne podlage kot lokacijski del PGD, ki je na njih utemeljen, mora predhodno revidirati pooblaščena strokovna institucija s področja urejanja prostora. Merila in pogoji odloka morajo biti upoštevani na vseh nivojih in kontekstih, ki posamezni poseg tangirajo- npr. po ureditvenih enotah, njihovih tipoloških delitvah, vrstah posegov, vrstah okolij (vas, mesto, krajina...) ipd. Pomožni objekti po tem odloku so enostavni objekti po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih...(Ur.l. št. RS 114/2003, Ur.l. št. RS 130/2004- v nadaljevanju Pravilnik). Interpretacija posameznih izrazov, ki so uporabljeni v tem odloku (npr. gradbena parcela...), razen spodaj opredeljenih, je po Zakonu o graditvi objektov (Ur.l.RS št. 102/4). Gradbena linija V območjih, kjer so v grafičnem delu opredeljene gradbene linije je lahko osnovni kubus glavne stavbe umeščen le tako, da leži s celotno glavno fasado na gradbeni liniji. V območju med gradbeno linijo in javnim prostorom stavb ali njihovih delov ni dovoljeno graditi, v kolikor v tem odloku niso v posameznih delih izrecno dovoljeni. Projekti za gradbeno dovoljenje, ki obravnavajo izgradnjo javne infrastrukture za širše območje več stanovanjskih hiš, naj obsegajo tudi natančnejšo določitev gradbene linije- prenos iz merila 1:5000 v Odloku, v geodetski posnetek 1:500. Dopolnilna gradnja je novogradnja objekta ali naprave v strnjeno zazidanem območju naselja na stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamičen objekt. Adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov, so dela oziroma posegi na obstoječih objektih tako: - da se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit objekta in njegov videz, - da se ne posega v konstrukcijske elemente objekta, - da adaptacija objekta ne zahteva novih komunalnih in drugih priključkov, - da se ne spreminja osnovne namembnosti objekta. Počitniški objekti po tem odloku so objekti, zgrajeni v območjih predvidenih za gradnjo počitniških objektov. Samine so osamljene stare ali novejše legalno zgrajene stanovanjske hiše, kmetije, mlini, žage, kakor tudi nove kmetije izven strnjene poselitve naselij. Ponavadi samino sestavljajo gospodarski objekti in praviloma ena stanovanjska hiša, locirani okoli manipulativnega dvorišča. Sklop običajno obkroža sadovnjak.« 5. člen v 6. členu se: v prvem odstavku črta tretja alineja, besedilo se spremeni tako, da se dodata dve novi alineji, ki se glasita: »- varovanje kulturne dediščine, - varovanje naravnih vrednot,« Dodata nova odstavka, ki se glasita: »Za urejevalne enote, katerih oznaka v grafičnem delu odloka vsebuje tudi katero od črk E, V, K, W, D, B, C, T, KOM, R, veljajo poleg splošnih in posebnih določil tudi splošna določila za urejevalno enoto, ki so v tem odloku navedena pod posamezno predmetno črkovno oznako urejevalne enote. Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno urejevalno enoto eventualno opredeljeni v členih od 60 do 63 so pravno nadrejeni ostalim, splošnim merilom in pogojem vtem odloku.« 6. člen v 9. členu se: v podnaslovu 1.2.- Merila in pogoji za dopustitev posegov na stavbna zemljišča-razpršena gradnja oz. VIII. kategorija, četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Za posamične objekte, ki ne spadajo v površine VIII. kategorije, so pa evidentirani v katastru, v naravi še obstajajo in so po letu 1967 legalno zgrajeni, je potrebno za vsak poseg izdelati dopolnilne strokovne podlage in ovrednotiti njihovo sprejemljivost v skladu in na način, ki je določen v 4. členu tega odloka. Objekti, ki so jih lastniki legalizirali po merilih in pogojih sanacijskega PUR se nadalje urejajo v skladu z dopustnimi merili in pogoji za območje, na katerem se nahajajo. Za te objekte je ne glede na lego in vrsto namembnosti, dopustno tekoče vzdrževanje in izvedba nujne funkcionalne dopolnitve. Komunalno opremljanje objekta je strošek investitorja. Sprememba namembnosti objekta ni dopustna.« 7. člen v 10. členu se: zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Osnova za posege na območjih kmetijskih zemljišč je krajinska ocena posega v skladu in na način, ki je opredeljen v 4. členu tega odloka. Za posege v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi pa je potrebno dodatno pridobiti in ukrepati le v skladu z oceno vpliva na okolje.« 8. člen v 11. členu se: besedilo v celoti črta in nadomesti tako, da se glasi: »Kmetijska zemljišča so namenjena pridelovalnim dejavnostim v kmetijstvu. Ob tem imajo prednost oblike so naravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Površine se urejajo v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja. Poleg navedenega so na območju kmetijskih zemljišč dopustne še nadomestne gradnje, rekonstrukcije in novogradnje: - pomožnih infrastrukturnih objektov, kmetijsko-gozdarskih objektov, začasnih objektov, vadbenih objektov ter urbane opreme v skladu s pogoji Pravilnika; - podzemnih komunalnih naprav in objektov ali izjemoma nadzem- št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 32 nih.« 7. člen S v celoti se črta 12 člen. 10. člen v 18. členu se: pod podnaslovom Začasni objekti in naprave se doda nov,sedaj prvi odstavek, ki se glasi: »Poleg meril, navedenih v Pravilniku veljajo še naslednja določila:« 11. člen v 21. členu se: črtajo drugi, tretji in četrti odstavek ter nadomestijo z besedilom, ki se glasi: »Vsak projekt za gradbeno dovoljenje mora vsebovati tudi ureditve zunanjih površin: ureditev parkiranja, prometa, zelenih površin, eventualnih ograj in drugih prvin, ki vplivajo na urbanistični značaj gradbene parcele.« 12. člen v 23. členu se: v podnaslovu Pomožni objekti na koncu prvega odstavka doda besedilo, ki se glasi: »Število pomožnih objektov je opredeljeno po Pravilniku, razen pri vikendih. Od parcelne meje morajo biti pomožni objekti odmaknjeni vsaj 3,0 m ali pa postavljeni na njo. Isto velja za odmike med stavbami pri novozgrajenih in pomožnih objektih odmik med objekti naj bo vsaj 3,0 m ali pa naj se stikajo.« 13. člen v 33. členu se: doda nov prvi odstavek tako, da se glasi: »Merila in pogoji se nanašajo na posege v naseljih. Pri oblikovanju novih posegov v prostor je potrebno s pomočjo posebnih strokovnih podlag in preglednih kart v merilu 1:2500 odčitati prostorsko raznolikost ter kvalitete predmetnega naselja ter jih v lokacijskem delu PGD predstaviti kot merila kvalitetne vključitve novih posegov v prostor. Pri večjih posegih je potrebno v lokacijskem delu PGD izdelati ureditveno situacijo (zazidalni preizkus) naselja, vendar pa je potrebno skladnost rešitve uskladiti z merili in pogoji tega odloka in v strokovnih podlagah ugotovljenih meril, še posebej glede skladnosti urbanistične in arhitekturne tipologije, sooblikovanja javnega prostora naselja in meje naselja ter sooblikovanja naselbinskega telesa. Posebne strokovne podlage za tak poseg se izdelajo v skladu z določili 4. člena tega odloka.« 14. člen v 34. členu se na koncu dodata dva nova odstavka, ki se glasita: »Aktivne kmetije v ureditveni enoti, ki so bile takšne na dan uveljavitve tega odloka, se lahko urejajo v skladu z merili oblikovanja, ki veljajo za ureditveno enoto kmetije-K v 39. členu odloka. V posameznih stavbah je dovoljeno organizirati tudi več stanovanj, v kolikor je zagotovljeno izpolnjevanje zgoraj navedenih oblikovnih meril, ustrezni odmiki od stavb na sosednjih parcelah, ustrezno priključevanje na javno Infrastrukturo in predpisano število parkirnih mest.« 15. člen v 36. členu se: v drugem odstavku, tretja allneja se spremeni tako da glasi: »revitalizacija jedra je možna v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine in« 16. člen v 40. členu se: prvi odstavek v celoti nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Pogoji oblikovanja počitniških hiš: - tlorisni gabarit: podolgovat, z najmanjšim razmerjem stranic 1:1.4, - višina: največ P+M; pri tem je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa je lahko visok največ 90 cm, - streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 45 stopinj. Počitniški objekti so lahko tlorisne površine do 60 m2. Poleg tega se lahko zgradijo tudi pomožni kubusi (npr. prizidki) po Pravilniku, vendar pod naslednjimi pogoji: - z vsaj eno stranico se morajo v celotni dolžini stikati z osnovnim kubusom počitniškega objekta; naklon strehe in kritina sta lahko le ista kot pri strehi osnovnega kubusa počitniškega objekta ali pa imajo oblikovano ravno streho; pomožni kubus ob vzdolžni fasadi ima lahko le vzdolžno orientirano streho, na čelih pa je lahko streha le prečna ali pa kot podaljšek strehe osnovnega kubusa na isti višinski koti; - široki so lahko največ 3,0 m merjeno od stične fasade z osnovnim kubusom. Po Pravilniku se lahko, poleg ene počitniške stavbe, gradi le en samostojen enostaven objekt- stavba in sicer kot pomožen objekt, v skladu z zgoraj navedenimi merili. Od drugih vrst objektov se lahko po Pravilniku gradijo le še ograje, škarpe, v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom, greznica, usklajena z merili Pravilnika, ter individualni rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto. Pri umestitvi slednjega v prostor je potrebno upoštevati, poleg predpisanih varnostnih kriterijev, tudi naslednje pogoje: - znotraj naselij, v kolikor niso v celoti vkopane, se oblikujejo v skladu z merili umeščanja pomožnih stavb; - izven naselij, na zunanjih mejah naselij, v območjih varovanja naravne in kulturne dediščine, na vinogradniški GE na nagnjenih terenih nagibom nad 10 % (merjeno na nasprotnih mejah) naj bodo vsaj s treh strani (v tlorisni projekciji) v celotni višini vkopani v zemljo; umeščajo se lahko le na GE, na katerih se predmetno gorivo uporablja; - v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom; - greznica, po 8. členu Pravilnika.« 17. člen v 50. členu se: na koncu člena doda nova odstavek, ki se glasi: «V območju avtocest je izvedba vseh dodatnih ukrepov v zvezi z varovanjem okolja zaradi obratovanja avtoceste, vključno z zaščito pred prekomernim hrupom opredeljena kot obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev širitve zazidalnih območij.« 18. člen v 51. členu se: doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Odmik novozgrajenega objekta mora slediti regulacijskim linijam in gradbenim mejam v prostoru- mejam do katerih lahko segajo objekti v smeri proti javnemu prostoru, cesti ali javni poti. Ureditve na gradbenih parcelah, ki so predvsem internega značaja (škarpe, ograje, tlaki, zelenice in drugi objekti za potrebe gradbene parcele) se lahko gradijo le do gradbene meje. V prehodnem obdobju, do sprejetja PRO je investitor dolžen pridobiti predhodno mnenje in tudi soglasje pooblaščenega upravljavca predmetnega javnega prostora. V kolikor regulacijska linija in/ali gradbena meja nista določeni se opredeli z spodaj navedenimi odmiki od roba cestnega telesa oziroma funkcionalne prometne površine (robnika oziroma roba asfalta oziroma vozišča pri makadamskih poteh): - pri regionalni cesti regulacijska linija 8,0 m; gradbena meja 3,0 m; - pri lokalni cesti regulacijska linija 4,0 m; gradbena meja 2,0 m; - pri javni poti regulacijska linija 3,0 in gradbena meja 2,0 m.« 19. člen v 54. členu se: na koncu doda stavek z besedilom, ki se glasi: »Pri posameznih objekti, ki so zelo oddaljeni od transformatorske postaje, je dovoljeno napajanje z agregatom.« št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 33 7. člen S v 55. členu se: zadnji stavek se spremeni tako, da se glasi: »Postavitev nadzemnih in podzemnih vodov, ki posegajo na kulturno dediščino je Izjemoma možna v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. Pod istimi pogoji so dovoljena posegi v območju naravne dediščine- v skladu z naravo varstvenimi pogoji in naravovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo naravne dediščine.« 21. člen 57. člen se: spremeni tako, da se prvi dve alineji nadomestita z besedilom, ki se glasi: »Posegi v prostor so dopustni le, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja, to je varovanje okolja pred prekomernimi nivoji hrupa, elemente naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov. Obstoječe objekte in dejavnosti, ki teh meril ne dosegajo, je potrebno sanirati.« v podnaslovu Varstvo voda in vodnih virov se na koncu drugega odstavka doda besedilo, ki se glasi: »Pri vsakem poseganju v prostor se upošteva zakonodaja s tega področja. V skladu z 86. členom Zakona o vodah, ZV-1 (Url. RS št.67/2002) so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko potoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne infrastrukture (mostovi, prepusti na javnih cestah). Lokalna skupnost po 92. členu ZV-1 (Url. RS št.67/2002) skrbi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda v ureditvenih območjih naselij,kar zajema zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda in urbanih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.« Posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 1 .reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča, so prepovedani, razen v primerih navedenih v 37. členu Zakona o vodah (ZV-1, url.RS št 67/2002). Kot mejo vodnega zemljišča je šteti zgornji rob brežine vodotoka.« v podnaslovu Varstvo zraka besedilo prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni In vzdrževani tako, da se upoštevajo elementi varovanja okolja pred prekomernimi emisijami onesnaževanja zraka- ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je to določeno s predpisi in drugimi pravnimi akti s področja varstva okolja. Pri tem se upošteva roža vetrov.« v podnaslovu Varstvo pred požarom se doda nov prvi odstavek, ki se glasi: »Pri vseh obstoječih in novih objektih je obvezno upoštevati veljavno zakonodajo s področja varstva pred požarom.« 22. člen v 58.členu se: doda nov odstavek, s podnaslovom »Ohranjanje narave«, ki se glasi: »Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za PPC 1/1-Višnja Gora, PPC I/3- Polževo, PPC 11/1- Ivančna Gorica in PPC II/3- Muljavsko polje« (ZRSVN, OE Ljubljana, januar 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Ivančna Gorica. Zavarovana območja: Visoki studenec (evid.št.3542) Zgornja Draga- lipa pri Andrejki (evid.št.7942) Trnetova lipa (evid.št.7943) Jakoševa lipa (evid.št.7944) Naravne vrednote: Jeromščica (evid.št.759) Stična- lipovec (evid.št.3507) Zgornja Draga- lipa pri Andrejki (evid.št.7942) Trnetova lipa (evid.št.7943) Jakoševa lipa (evid.št.7944) Piskovka (evid.št.8019) Ženski dol- mokrišča (evid.št.8020) Črnelski potok- mokrotna dolina (evid.št.8022) Višnjica- zgornji tok(evid.št,8026) Ekološko pomembna območja: Vir pri Stični (koda 39600) Posebna varstvena območja (območja Natura 2000): Vir pri Stični (koda SI 3000202)« doda nov odstavek, s podnaslovom »Varstvo kulturne dediščine«, ki se glasi: »Sestavni del odloka je evidentirana kulturna dediščina, ki je navedena v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega In srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001). Vse enote kulturne dediščine so razvidne tudi iz grafičnega dela PUR Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne dediščine je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, potrebno pridobiti kul-turnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturno-varstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasltvenega dokumenta.« 23. člen v 60. členu se: v sklopu G2 - Staro mestno jedro center- začasni PUP se zadnji stavek se spremeni tako, da se glasi: »Posegi so dopustni le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine ter naravovarstvenimi pogoji in naravovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo naravne dediščine.« Drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina v G2 - UR03- Višnja Gora, jedro starega naselja- razglašen spomenik znotraj območja je še več objektov kulturne dediščine - naslovi: Mestni trg 1, 2, 3 in 21, Sokolska 22. Naravna dediščina v G2 - znotraj območja je še več objektov naravne dediščine - naslovi: Mestni trg 1, 2, 3 in 21, Sokolska 22 - 29 - divji kostanj pri cerkvi v Višnji Gori, 30 - skupina drevja pri znamenju v Višnji Gori, - 31 - črni bezeg nad cesto v Višnji Gori in - 32 - lipa in štirje kostanji na trgu v Višnji Gori.« v sklopu G5- Staro mestno jedro- zahod drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina v G5 - Naslov - Cesta Dolenjskega odreda 13 -E 07- stanovanjski objekt -II. varstveni režim.« št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 34 v sklopu G8-Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora, drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Vsi posegi znotraj vplivnega območja enote kulturne dediščine (EŠD 16722 Višnja Gora - Spodnji grad) se izvajajo le v skladu s kulturno-varstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine ter naravovarstvenimi pogoji in naravovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo naravne dediščine.« drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina v G8 - U38 - Spodnji grad - Objekt vzgojnoizobraževalnega zavoda Višnja Gora, II. varstveni režim.« v sklopu G9- Staro mestno jedro- vzhod, se doda nov odstavek, določilo za novo UE I/1-G91, ki se glasi: »Do sprejetja LN novih ali nadomestnih stavb ni dovoljeno graditi. Prav tako ni dovoljeno povečevati kubusov obstoječih. Dovoljeni so le posegi, ki ohranjajo prostorske in investicijske pogoje realizacije LN. drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina v G9 - E06 - Jurčičeva cesta b.š. Podkleten stanovanji objekt, II varstveni režim - U36 - razpelo - U37, kapela (oboje III varstveni režim) - Del območja je v A04 - antično arheološko najdišče III varstveni režim - 33 - Klek pri hiši Ciglerjeva 4 v Višnji Gori. Naravna dediščina v G9 - 34 - lipa pri križišču pod Višnjo goro.« v sklopu G10 Dolinsko dno- vzhod drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina v G10 - Celotno območja v A04 - antično arheološko najdišče III varstveni režim - E08 - Stari trg 1 - stanovanjski objekt III. varstveni režim. Naravna dediščina v G10 - 37 - tepka pri vodnjaku pri domačiji ob cesti.« v sklopu G11 Letno kopališče drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina v G11 - Celotno območja v A04 - antično arheološko najdišče III varstveni režim.« v sklopu Ž1 Višnja Gora- Žabjek- začasni PUP drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina v Ž1 - Kompleks cerkvenega objekta in pokopališča z zgodovinsko umetnostno vsebino U33, Z05, Z06 in Z07 U32 peta kapela rožnega venca ob ovinku proti Dednemu Dolu.« v sklopu III.1.2- Dedni dol drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: ^Kulturna dediščina v območju razpršenega naselja Dedni Dol - U3 - cerkev žalostne matere božje, križev pot do naselja Žabjek ob cesti.« v sklopu III.1.4- Pristava pri Višnji Gori se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: ■ Kulturna dediščina v območju razpršenega naselja Pristava pri Višnji Bori U41 - razpelo ob cesti v Kriško vas. ■aravna dediščina v območju razpršenega naselja Pristava pri Višnji Gori - 38 - Lipa na pristavi pri Višnji Gori.« sklopu G7- Za Baronovem hribom, se doda nov odstavek, določilo za iovo UE G71, ki se glasi: ►Do sprejetja PRO se obstoječe gradbene parcele (z obstoječimi objekti) urejajo v skladu z merili urejanja ureditvenih enot enodružinske stanovanjske zazidave (E). Novih gradbenih parcel vtem obdobju ni dovoljeno vzpostavljati, razen vzpostavitve nove gradbene parcele s stanovanjsko hišo v severovzhodnem delu zemljišča s parcelno št. 302/2, v skladu s spodaj navedenimi merili: - stavba lahko obsega največ K+P+M,pri čemer je lahko glavni vhod le v nivoju kleti- v nivoju raščenega terena + 0,50 m; - stavba je lahko razvita le vzdolž plastnic (s kotom odstopanja 30 stopinj); - najvišja fasada, merjena od nivoja ozelenjenega terena do kapi glavne strehe osnovnega kubusa je lahko visoka največ 5,0 m, kolenčni zid pa le lahko visok največ 1,2 m; - razmerje širine/dolžine osnovnega kubusa stavbe v tlorisu mora biti najmanj 2:3; - streha ima lahko naklon med 38-45 stopinj.« v sklopu G5/1, G5/2, G5/3-Dolina - Piskavka in Pristava se doda nov odstavek, ki se glasi: »Do sprejetja LN novih ali nadomestnih stavb ni dovoljeno graditi. Prav tako ni dovoljeno povečevati kubusov obstoječih. Dovoljeni so le posegi, ki ohranjajo prostorske in investicijske pogoje realizacije LN.« za sklopom G12 se doda novo določilo za UE 1/1-G13 Višnja Gora, ki se glasi: »Stavbna struktura naj bo oblikovana v skladu z naslednjimi merili: pritličje stavb naj bo na koti obstoječe glavne ceste (z možnim odstopanjem + 0,5 m); - lahko je visoka največ P+1; - morfološko naj se oblikuje v skladu z uveljavljenimi merili arhitekturnega oblikovanja, ki izhajajo iz okoliške avtohtone kvalitetne arhitekture; - glavna fasada z glavnim vhodom za pešce je lahko le na severni strani, vzdolž strukturne osi - lahko je oblikovana le kot enovita fasadna ploskev; - streha je lahko oblikovana le kot ravna streha ali pa imajo strešne površine naklon med 38 in 45°.« v sklopu III.1.5. Spodnje Brezovo se: drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina v naselju Spodnje Brezovo - E05, E04, Objekta Spodnje Brezovo 5 in 6 - in U26, U27, U28 - dve razpeli in kapelica ob vstopni prometnici naselja. Naravna dediščina v naselju Spodnje Brezovo - 21 - hišna lipa pri Spodnjem Brezovem. doda nov odstavek, določilo za novo UE: 1/1-E1, ki se glasi: »Javni prostor - cesta se lahko uredi le po obstoječi poti, pri čemer je dopustno višinsko koto poti spreminjati največ 0,5 m. Stanovanjske stavbe so lahko visoke največ K+P+M (brez kolenčnega zidu), pri čemer je lahko kota kleti le na koti zgoraj omenjene javne poti □ 0,5 m. Na strani dostopa v klet naj bo organiziran tudi uvoz na gradbeno parcelo. Osnovni kubusi stavb so lahko orientirani le v smeri S-J, čelna fasada ob cesti pa mora biti postavljena na gradbeno linijo, ki je določena z vzporednico ob zgoraj omenjeni javni poti in z odmikom obstoječih stanovanjskih hiš na Z strani UE.« v sklopu III.1.7. Podsmreka pri Višnji Gori drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Območje kulturne dediščine na območju naselitvene enote Podsmreka U47 - grad Podsmreka in v njem čebelarski muzej -1, varstveni režim in na isti lokaciji gomilsko grobišče A. Naravna dediščina na območju naselitvene enote Podsmreka - čebelarski muzej -1 v gradu Podsmreka.« v sklopu III.1.8. Polje pri Višnji Gori drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina razloženega naselja Polje pri Višnji Gori - TO2 - Lokarjev mlin ob Višnjici in U40 - kapela ob pričetku razloženega št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 35 naselja. Naravna dediščina razloženega naselja Polje pri Višnji Gori - 1 - Višnjica in pritok.« v sklopu III.1.9. Zgornja Draga tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina Zgornja Draga - A07 - razglašen spomenik - arheološko najdišče in znotraj območja U50 - romanska cerkvica Sv. Martina. Naravna dediščina Zgornja Draga - 40 - potok Breg s pritočnimi studenci ob strugi 44 - mokrotni travniki ob Višnjici - 46 - lipa pri Skončniku 25. člen.« 24. člen v 61. členu se: v sklopu III.2.1. Kriška vas drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina Kriška vas - U42 - razpelo ob cesti proti Pristavi in Z11, Kriška vas 1 - spominska plošča - pod naseljem U44 - podružnična cerkev I. režim varovanja.« v sklopu III.2.2. Nova vas zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina Nova vas - E29 - Nova vas 6, kašča - A19 - južna polovica naselja je na prazgodovinskem grobišču -arheološka ded. - U128 - Cerkev sv. Lenarta 1. varstveni režim. Naravna dediščina Nova vas - 125 - lipa pri novi hiši na Lopati pri Novi vasi - 126 - dve lipi ob poti nad Novo vasjo.« v sklopu III.2.3. Zavrtače in hotel Polževo četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina naselja Zavrtače in hotela Polževo - U127 - kapela ob vhodu v naselje - Z43 - spominska plošča na fasadi hotela Polževo. Naravna dediščina naselja Zavrtače in hotela Polževo - 127 - lipa in beli gaber pri hotelu Polževo.« 25. člen v 62. členu se: v sklopu III.3.1 I 1-S-Pod gozdom, se za prvim odstavkom doda nov odstavek, določilo za novo UE11/1 -E1, ki se glasi: »Poleg bivanja so dovoljene tudi dejavnosti: - ki jih je mogoče organizirati v velikosti in formi stanovanjske stavbne strukture predmetne soseske; - ki ne vežejo nase vežejo nase večjega motornega ali tovornega prometa, razen za občasno dostavo z vozili do 51; - ko se na gradbeni enoti ohranja vsaj eno aktivno stanovanje; - ki ne povzročajo dodatnih emisij v zrak, vodo in tla ter ne presegajo mejnih vrednosti hrupa, ki so predpisane za stanovanjska okolja; - zelenih površin naj bo najmanj 30%.« zadnji odstavek se spremeni tako, da se glasi: Kulturna dediščina na območju 11-S - Pod gozdom - E15 Ljubljanska cesta 33 - stan. objekt. Naravna dediščina na območju 11 -S - Pod gozdom - 75 - osamelec z gozdom pri Ivančni Gorici meji na severni rob območja ll-S - Pod gozdom.« v sklopu III.3.3.13-SC - Ivančna Gorica - center zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Naravna dediščina naselja na območju 13-SC: - 76 - lipa na dvorišču hiše pri križišču - 77 - lipa in 78—-lipa - vrba pri železniški postaji v Ivančni Gorici.« v sklopu III.3.4. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina na območju 14 - Novi center ob avtocesti - celotno območje je v območju arheološke dediščine - A12 - Antično najdišče s tretjim varstvenim režimom - Z28 - zgodovinski spomenik na objektu Ceste druge grupe odredov 16, drugi varstveni režim.« v sklopu III.3.5. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina na območju 15 - Studenec 1 - celotno območje je znotraj z odlokom zavarovanega območja A10 - prazgodovinsko grobišče in sicer na območju tretjega varstvenega režima.« v sklopu III.3.6. I 6 -Stransko Polje -center zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina na območju 16 - Stransko polje - A12 arheološko najdišče , tretji varstveni režim prekriva celotno območje urejanja.« doda nov odstavek, dopolnilno določilo za UE 16/c, ki se glasi: »Do sprejetja LN novih ali nadomestnih stavb ni dovoljeno graditi. Prav tako ni dovoljeno povečevati kubusov obstoječih. Dovoljeni so le posegi, ki ohranjajo prostorske in investicijske pogoje realizacije LN.« v sklopu III.3.7. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina na območju Livarna - A10 je razglašen kulturni spomenik s tretjim varstvenim režimom in prekriva celotno območje urejanja - Z 24 in Z 25 - sta zgodovinska spomenika na območju tovarne - namenjena spominu na NOV. v sklopu III.3.8. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina na območju Šolskega centra - A10 razglašen kulturni spomenik tretji varstveni režim. Prekriva celotno območje urejanja.« 'v sklopu lil.3.10. drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Naravna dediščina na območju, ki se bo urejalo s PUP - 9 - Stiski potok s pritoki - 59- tepke na križišču pred pokopališčem v Stični.« v sklopu III.3.11 Kojlna drugi odstavek spremeni tako, da se glasi »Kulturna dediščina na območju Šolskega centra. - A10 - razglašen kulturni spomenik drugi in tretji varstveni režim. Prekriva celotno območje urejanja.« doda nov odstavek, določilo za novi UE -S3/b, 11/1-S3/c, ki se glasi: »Do sprejetja LN novih ali nadomestnih stavb ni dovoljeno graditi. Prav tako ni dovoljeno povečevati kubusov obstoječih. Dovoljeni so le posegi, ki ohranjajo prostorske in Investicijske pogoje realizacije LN.« v sklopu III.3.12. tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina na območju Mali Boršt - A10 razglašen kulturni spomenik tretji varstveni režim. Prekriva celotno območje urejanja.« v sklopu III.3.13. tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina na območju Farme - U68 - Opatova kapela (prvi varstveni režim) - Z20 - plošča posvečena NOB. Naravna dediščina na območju Farme - 69 - lipovec pri farmi Ljubljanskih mlekarn.« v sklopu Ill.3.5-I5-Studenec, se doda nov odstavek, določilo za novo UE 15-Studenec, ki se glasi: »V kolikor so izpolnjeni ostali pogoji, se lahko gradi nove stanovanjske stavbe, in sicer le v gabaritih gradbenih linij severne in južne fasade obstoječe sosednje hiše na vzhodni strani. Hkrati nova stavba ne sme št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 36 presegati višine omenjene referenčne stavbe v višini kapi in slemen.« v sklopu lil.3.18. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina Malo Hudo - A08 arheološko območje- rimske ceste se vleče preko celega območja ob regionalni cesti - U51 - kapela - U52 - Fedranova Graščina prvi varstveni režim in - Z13 - Malo Hudo 6 - spominska plošča. Naravna dediščina Malo Hudo - 1 - Višnjica s poplavnimi ravnicami, - 48 - lipa pri hiši Malo Hudo 20 - 49 - rumeni dren pri hiši Malo hudo 20 50 - rumeni dren pri hiši b.š. - 51 - pušpan pri vodnjaku v vasi Malo Hudo - 52 - lipa pri podvozu pri Tičku - 53 - lipa pri hiši pri gasilskem domu, - 54 - lipa pri trgovini Univerzal v Malem Hudem.« V sklopu III.3.19. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina - Spodnja Draga - U129 -cerkev Sv Tomaža - U130 kapela matere božje - U131 in U132- razpeli ob cesti - A20 - posamične arheološke najdbe v naselju. Naravna dediščina - Spodnja Draga - Ob dovozni cesti k Sv. Tomažu sta dve lipi in oreh št, 129 130 in 131 - naravna dediščina.« v sklopu III.3.21. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina - Mala Dobrava - U45 razpelo ob prometnici.« v sklopu III.3.17 18 P proizvodna enota bivši Agrostroj, se doda nov odstavek, dopolnilno določilo za UE11/1-D1, ki se glasi: »Novi nadomestni stavbni volumni naj bodo: - orientirani v smeri plastni (S/SV-J/JV); - z razmerjem stranic v tlorisu vsaj 1:2 ali več; s streho z enovito strešno površino, načeloma z oblikovno ravno streho, z enovitim -kapom v celotni dolžini; - visoke največ do absolutne višine najvišjega osnovnega kubusa obstoječe stavbe na UE oziroma največ 12 m od nivoja obstoječega manipulativnega dvorišča.« v sklopu 111.3.10 S 2/2 -Stična Gaberje se doda nov odstavek, določilo za novo UE: 11/1-E, ki se glasi: »Stavbna struktura naj se oblikuje v skladu z naslednjimi merili: - dostopna pot naj bo široka min. 5,0 m; gradbene parcele so lahko namenjene le stanovanjskim hišam-bi-vanju; - velikost parcele in stavb mora zagotavljati razmerje med pozidanimi in nepozidanimi površinami med 0,2 in 0,35; - na posamezni gradbeni parceli se lahko gradi največ ena stanovanjska hiša ter (izključno na gradbeni liniji) največ en enostavni objekt po ZGO-1 in veljavnih podzakonskih aktih; poleg njega se lahko brez omejitev glede lokacije gradi tudi vrtna uta; za omenjen enostavni objekt veljajo spodaj navedena oblikovna določila za pomožni kubus stanovanjske hiše; - osnovni kubusi stavb so lahko široki največ 10 m in visoki največ P+M; - z opredeljenim, gradbenimi linijami (ki določajo gabarite stavb proti javnemu prostoru) in gradbenimi mejami (ki določajo mejo dovoljenih gradbenih posegov izven nivoja ureditve javnih prostorov); - osnovni kubusi stavb in njihova slemena so lahko orientirani le vzdolž plastnic raščenega zemljišča, v območju smeri sever/ severovzhod-jug/jugozahod; - strehe imajo lahko le enovite strešne površine, s strukturirano površino brez svetlobnih refleksov, z naklonom med 38 in 45°; kritina je lahko le opečno rdeče ali sive barve.« ter določilo za novo UE: 11/1-2, ki se glasi »Dovoljene so le hortikulturne ureditve ter ureditve za kmetijsko rabo. Stavb ni dovoljeno graditi.« Doda se novo določilo UE: 11/1-1- Štorovje ki se glasi: »Posegi v območju se lahko realizirajo le v skladu z naslednjimi merili: - »dostopna pot naj bo široka min. 5,0 m; - gradbene parcele so lahko namenjene le stanovanjskim namenom, velike so lahko do 1000 m2; - velikost parcele in stavb mora zagotavljati razmerje med pozidanimi in nepozidanimi površinami med 0,2 in 0,35; - na posamezni gradbeni parceli se lahko gradi največ ena stanovanjska hiša in (izključno na gradbeni liniji) največ en enostavni objekt po ZGO-1 in veljavnih podzakonskih aktih; poleg nje se lahko brez omejitev glede lokacije gradi tudi vrtna uta; za omenjen enostavni objekt veljajo spodaj navedena oblikovna določila za pomožni kubus stanovanjske hiše; - stavbe so lahko postavljene na mejo ali pa od nje odmaknjene vsaj 3,0 m; osnovni kubus stanovanjske hiše naj bo na strani dostopnih poti, na katere se navezuje vsaj z eno točko glavne fasade lociran na gradbeni liniji; - stanovanjske stavbe naj bodo vzdolžno členjene na osnovne kubuse in pomožne kubuse; - osnovni kubusi so lahko visoki največ K+P+1, pri čemer je lahko najvišja fasada, merjeno od nivoja ozelenjenega spodnjega roba do nivoja kapi glavne strehe osnovnega kubusa največ dve etaži oziroma 6,0 m, pri tem je lahko vhod v višje ležeče stavbe le iz nivoja javnega prostora v nivoju pritličja ali nadstropja v nižje ležeče, iz nivoja javnega prostora, pa v nivoju kleti v tlorisu so lahko široki največ 8 m, razmerje širine/dolžine pa ne sme biti manjše od 2:3; orientirani so lahko le vzdolž plastnic, njihova streha je lahko le simetrična ali asimetrična dvokapna streha z naklonom površin 45 stopinj in enovito strešno površino, strešni izzidki (fičare) so lahko le v spodnji tretjini strešnih površin, le trikotne ali pravokotne oblike z istim naklonom strešnih površin kot osnovna streha ali z ravno streho (z največjim razmerjem š:v=3:2 in le enega tipa na posamezni strešni površini; kritina je lahko le opečno rdeče barve, z avtohtonim vzorcem površinske profilacije; - pomožni kubusi se lahko organizirajo le v podaljšku osnovnega kubusa, ob javnem prostoru; od osnovnega kubusa naj bodo vsaj 1,0 m nižji v kapi in slemenu; izven gradbene linije osnovnega kubusa lahko segajo največ za 1/2 širine osnovnega kubusa; njihova streha je lahko le ravna ali z istim naklonom in kritino kot streha osnovnega kubusa oziroma je lahko steklena; - gradbeno dovoljenje za gradnjo posamezne stanovanjske hiše mora biti usklajeno s predhodnim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, ki opredeljuje izgradnjo javnega prostora in javne infrastrukure ter vseh komunalnih priključkov posameznih gradbenih parcel na celotni UE; izvod takšnega gradbenega dovoljenja mora biti priložen vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na posamezni gradbeni parceli.« 26. člen v 63. členu se: v sklopu 111.4.1. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina - Gorenja vas - U140, U141 - kapeli ob prometnici - E32 - Gorenja vas 10 - podkletena kašča, - UR10 in Z45 - Gorenja vas 9 - Kastelčeva domačija - celotni kompleks in bližnja okolica. Naravna dediščina - Gorenja vas - 1 - potok Višnjica.« v sklopu III.4.2. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina - Malo Črnelo - UR09 - vedutno izpostavljeno in ohranjena notranjost naselja št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 37 - A23 najdbe antičnih predmetov II!. in II. varstveni režim - U137-razpelo - U138 - romanska cerkev Sv Marjete - U139-kapela. Naravna dediščina - Malo Črnelo - 135-dva oreha ob cesti - 136 - lipa pri hiši št. 8 v Malem Črnelu.« v sklopu III.4.3. Veliko Črnelo doda nov odstavek, določilo za novo UE: II/3-V1, ki se glasi: »Posegi v območju se lahko realizirajo le v skladu z naslednjimi merili: - dostopna pot naj bo široka min. 5,0 m, zagotovljen pa naj bo tudi varen promet pešca izven površin za motorni promet; - gradbene parcele so lahko namenjene le stanovanjskim objektom in so lahko velike do 750 m2; - na posamezni gradbeni parceli se lahko gradi največ ena stanovanjska hiša ter (izključno na gradbeni liniji) največ ena pomožna stavba; ta je lahko tudi enostavni objekt- stavba po ZGO-1 in veljavnih podzakonskih aktih; poleg nje se lahko brez omejitev glede lokacije gradi tudi vrtna uta; za omenjeno pomožno stavbo veljajo spodaj navedena oblikovna določila; - stavbe so lahko postavljene na mejo s sosednjo gradbeno parcelo ali pa od nje odmaknjene vsaj 3,0 m; - stanovanjske hiše so lahko visoke do (K)+P+M s kolenčnim zidom do 1,4 m, v tlorisnih gabaritih pa 8 x 11,5 do 15 m; pri tem je lahko glavni vhod le iz nivoja javnega prostora v nivoju pritličja (+ 0,50 m); orientirani so lahko le vzdolž gradbenih linij, ki so opredeljene v grafičnem delu odloka; njihova streha je lahko le simetrična dvokapna streha z naklonom 45 stopinj in enovito strešno površino; posamezna hiša ima lahko le en strešni Izzidek v prečni osi, nad glavnim vhodom, tak izzidek Ima lahko streho le v isti geometriji kot je osnovna streha stavbe, pri čemer lahko sega izven gradbene linije v smeri javnega prostora do 2,5 m; na glavnih fasadah (ob najpomembnejšem javnem prostoru oziroma na strani glavnega vhoda) gradnja balkonov ni dovoljena; - pomožni objekti so lahko le prostostoječi pritlični objekti, odmaknjeni vsaj 2 m od osnovnega objekta ali pa so z njim spojeni; široki so lahko 5 m in dolgi med 5 in 7 m, s toleranco + 20, kolenčni zid naj bo skrit pod kapjo; streha le lahko le ravna ali z naklonom In geometrijo ter orientacijo kot osnovna stavba katere od sosednjih hiš; - kritina vseh poševnih streh je lahko le enotna, opečno rdeče barve, z avtohtonim vzorcem površinske profilacije; - gradbeno dovoljenje za gradnjo posamezne stanovanjske hiše mora biti usklajeno s predhodnim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, ki opredeljuje izgradnjo javnega prostora in javne infrastrukure ter vseh komunalnih priključkov posameznih gradbenih parcel na celotni UE; Izvod takšnega gradbenega dovoljenja mora biti priložen vlogi za Izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na posamezni gradbeni parceli.« v sklopu III.4.3. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina - Veliko Črnelo - Z44 - spominska plošča borcem NOV. Naravna dediščina - Veliko Črnelo - 133 - Černelskl potok.« v sklopu III.4.4. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina - Škrjanče - U136 - kapela - E31 - Škrjanče 1, delno podkleten zidan stanovanji objekt.« v sklopu III.4.5. drugI odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina - Mrzlo Polje - A22 - arheološka lokaliteta, III. varstveni pas.« v sklopu III.4.6. zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kulturna dediščina - Mleščevo - A21 posamično arheološko najdišče - 11135, U134 in U133 - kapeli in razpelo ob nekdanjih vstopih v vas - E30 - Melščevo B.Š. stanovanjski objekt. Naravna dediščina - Mleščevo - Višnjica - 134 - hišna lipa pri Mleščevem.« 27. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 35001-0010/00 Ivančna Gorica, dne 29.09.2005 Župan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r Na podlagi 23. In 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002, 8/2003 - popravek) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 22. seji, dne 29.09.2005, sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za PPC IV.-Dolina Krke 1. člen v 1. členu se: pika na koncu stavka spremeni v vejico ter se besedilo dopolni tako, da se glasi: »z zadnjo dopolnitvijo in uskladitvijo v februarju 2005, ki jih je izdelala Struktura, delavnica forme in vsebine.« 2. člen v 2. členu se: v tretjem odstavku v sklopu grafični del dodata novi alineji, ki se glasita: »-prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev je podrobno prikazana v digitalnem zapisu In dopolnilnem, posebnem grafičnem izpisu, ki je tudi sestavni del Odloka. - grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001), ki je sestavni del Odloka.« 3. člen v 3. členu se: v sklopu Prostorski ureditveni pogoji določajo črta zadnja alineja, besedilo se spremeni tako, da se dodata dve novi alineji, ki se glasita: »- merila in pogoji za varovanje kulturne dediščine, merila in pogoji za varovanje naravnih vrednot.« 4. člen v 4. členu se: besedilo spremeni tako, da se glasi: »Projekti za gradbeno dovoljenje naj v lokacijskem delu vsebujejo utemeljitve posega iz določil tega odloka, ki veljajo za predmetni prostor in predmetno vrsto posega, na katere se projekt nanaša. V vseh mejnih ali drugače manj jasnih primerih tolmačenja meril In pogojev tega odloka je potrebno Izdelati dopolnilne strokovne pod-lage- vrednotenje obstoječega stanja In na njih temelječo oceno vplivov predmetnega posega v širšem prostoru, In sicer: - oceno integracije v obstoječo urbano/ ruralno sredino, v kolikor gre za poseg, ki vpliva na spremembo takšne sredine- v skladu z merili In št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 38 pogoji tega odloka, ki veljajo za prostor, v katerega se poseg omešča oziroma nanj vpliva, - krajinsko oceno za posege, ki imajo vpliv na značilnosti dotične krajine, - oceno vplivov na okolje za vse posege, za katere je to potrebno v skladu z veljavno zakonodajo. Navedene sestavine lahko izdelajo le za to pooblaščene in verificirane institucije. Dopolnilne strokovne podlage morajo biti izdelane po načelih znanstveno-raziskovalnega dela. Tako dopolnilne strokovne podlage kot lokacijski del PGD, ki je na njih utemeljen, mora predhodno revidirati pooblaščena strokovna institucija s področja urejanja prostora. Merila in pogoji odloka morajo biti upoštevane na vseh nivojih in kontekstih, ki posamezni poseg tangirajo- npr. po ureditvenih enotah, njihovih tipoloških delitvah, vrstah posegov, vrstah kontekstov (vas, mesto, krajina...) ipd. Pomožni objekti po tem odloku so enostavni objekti po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih. ..(Ur.l. št. RS 114/2003, Ur.l. št. RS 130/2004- v nadaljevanju Pravilnik). oznako urejevalne enote. Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno urejevalno enoto eventualno opredeljeni v 54. členu so pravno nadrejeni ostalim, splošnim merilom in pogojem vtem odloku.« 7. člen v 9. členu se: - tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Za posamične objekte, ki ne spadajo v površine VIII. kategorije, so pa evidentirani v dolgoročnem planu, je potrebno za vsak poseg izdelati dopolnilne strokovne podlage in ovrednotiti njihovo sprejemljivost v skladu in na način, ki je določen v 4. členu tega odloka. Isto velja za objekte brez kmetijske funkcije.« - dodata nova odstavka, ki se glasita: »Objekti, ki so jih lastniki legalizirali po merilih in pogojih sanacijskega PUR se nadalje urejajo v skladu z dopustnimi merili in pogoji za območje, na katerem se nahajajo. Za te objekte je ne glede na lego in vrsto namembnosti, dopustno tekoče vzdrževanje in izvedba nujne funkcionalne dopolnitve.« Interpretacija posameznih izrazov v tem odloku (npr. gradbena parcela...), razen spodaj opredeljenih, je po Zakonu o graditvi objektov (Ur. I.RS št. 102/4). Dopolnilna gradnja je novogradnja objekta ali naprave v strnjeno zazidanem območju naselja na stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamičen objekt. Adaptacije s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov, so dela oziroma posegi na obstoječih objektih tako: - da se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit objekta in njegov videz, da se ne posega v konstrukcijske elemente objekta, - da adaptacija objekta ne zahteva novih komunalnih in drugih priključkov ali takega povečanja zmogljivosti teh priključkov, za kar bi bila potrebna soglasja pristojnih komunalnih in drugih organizacij, - da se ne spreminja osnovne namembnosti objekta. Počitniški objekti po tem odloku so objekti, zgrajeni v območjih predvidenih za gradnjo počitniških objektov. Samine so osamljene stare ali novejše legalno zgrajene stanovanjske hiše, kmetije, mlini, žage, kakor tudi nove kmetije izven strnjene poselitve naselij. Ponavadi samino sestavljajo gospodarski objekti in praviloma ena stanovanjska hiša, locirani okoli manipulativnega dvorišča. Sklop ponavadi obkroža sadovnjak.« 5. člen v 6. členu se: v sklopu Osnovna načela za urejanje naselij črta tretja alineja, besedilo se spremeni tako, da se dodata dve novi alineji, ki se glasita: »- varovanje kulturne dediščine, - varovanje naravnih vrednot.« 6. člen v 7. členu se: dodata nova odstavka, ki se glasita: »Za urejevalne enote, ki v oznaki v grafičnem delu odloka vsebujejo tudi katero od črk E; V, K, W, D veljajo poleg splošnih in posebnih določil tudi splošna določila za urejevalno enoto, ki so v tem odloku navedena pod posamezno predmetno črkovno 8. člen v 11. členu se: besedilo v celoti črta in nadomesti tako, da se glasi: »Kmetijska zemljišča so namenjena pridelovalnim dejavnostim v kmetijstvu. Ob tem imajo prednost oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Površine se urejajo v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja. Poleg navedenega, so na območju kmetijskih zemljišč dopustne še nadomestne gradnje, rekonstrukcije in novogradnje: - pomožnih infrastrukturnih objektov, kmetijsko-gozdarskih objektov, začasnih objektov, vadbenih objektov ter urbane opreme v skladu s pogoji Pravilnika; - podzemnih komunalnih naprav in objektov ali izjemoma nadzemnih.« 9. člen V celoti se črta 12 člen. 10. člen v 15. členu se: pod podnaslovom Začasni objekti doda nov, sedaj prvi odstavek, ki se glasi: »Poleg meril, navedenih v Pravilniku veljajo še naslednja določila:« 11. člen v 19. členu se: v celoti nadomesti z besedilom, ki se glasi: »V območju brez izrazito enotne gradbene linije pri obstoječih objektih in brez enotnega zazidalnega sistema, mora biti odmik novogradnje: vsaj 5,0 m od roba utrjenega cestišča, vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje in redna raba objekta, kadar ne gre za vrstno gradnjo, vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlobno tehnična ocena. Vsak projekt za gradbeno dovoljenje mora vsebovati tudi ureditve zunanjih površin: ureditev parkiranja, prometa, zelenih površin, eventualnih ograj in drugih prvin, ki vplivajo na urbanistični značaj gradbene parcele.« 12. člen v 21. členu se: - v prvem stavku za besedo »zaselka« besedilo črta, vejica ostane, besedilo pa se spremeni tako, da se glasi: »še posebej višinskega gabarita naselja«, - tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 39 Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Število pomožnih objektov je opredeljeno po Pravilniku, razen pri vikendih. Od parcelne meje morajo biti odmaknjeni vsaj 3,0 m ali pa postavljeni na njo. Isto velja za odmike med stavbami pri novozgrajenih in pomožnih objektih odmik med objekti naj bo vsaj 3,0 m ali pa naj se stikajo.«« 13. člen v 24. členu se: v drugem odstavku črta zadnji stavek, ki se glasi: »Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.« 14. člen v 31. členu se: drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Pri oblikovanju novih posegov v prostor je potrebno s pomočjo posebnih strokovnih podlag in preglednih kart v merilu 1:2500 odčitati prostorsko raznolikost naselij ter jo na osnovi podanih kriterijev za urejanje posameznega naselja vgraditi skozi lokacijski postopek za vsak posamezen, konkreten primer. Pri večjih posegih v prostor je potrebno izdelati ureditveno situacijo (zazidalni preizkus) naselja, vendar pa je potrebno skladnost rešitve z merili in pogoji tega odloka, še posebej glede skladnosti urbanistične in arhitekturne tipologije, sooblikovanja javnega prostora naselja in meje naselja ter sooblikovanja naselbinskega telesa. Posebne strokovne podlage za tak poseg izdelajo v skladu z določili 4. člena tega odloka." 15. člen v 33. členu se: doda besedilo, ki se glasi: »Aktivne kmetije v ureditveni enoti, ki so takšne bile na dan uveljavitve tega odloka, se lahko urejajo v skladu z merili oblikovanja, ki veljajo za ureditveno enoto kmetije-K v 37. členu odloka. V posameznih stavbah je dovoljeno organizirati tudi več stanovanj, v kolikor je zagotovljeno izpolnjevanje zgoraj navedenih oblikovnih meril, ustrezni odmiki od stavb na sosednjih parcelah, ustrezno priključevanje na javno infrastrukturo in predpisano število parkirnih mest. Poleg bivanja so dovoljene tudi storitvene in obrtne dejavnosti: ki jih je mogoče organizirati v velikosti in formi stanovanjske stavbne strukture predmetne soseske; ki ne vežejo nase večjega motornega ali tovornega prometa, razen za občasno dostavo z vozili do 51; ko se na gradbeni enoti ohranja vsaj eno aktivno stanovanje; ki ne povzročajo dodatnih emisij v zrak, vodo in tla ter ne presegajo mejnih vrednosti hrupa, ki so predpisane za stanovanjska okolja; zelenih površin naj bo najmanj 30%.« 16. člen v 35. členu se: tretja alineja, se spremeni tako, da se glasi: »revitalizacija jedra je možna v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenlm soglasjem, pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine,« 17. člen v 39. členu se: v celoti nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Pogoji oblikovanja počitniških hiš: - tlorisni gabarit: podolgovat z najmanjšim razmerjem stranic 1:1.4, - višina: največ P+M; pri tem je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa je lahko visok največ 90 cm, - streha: simetrična dvokapnica, z naklonom 38 do 45 stopinj. Počitniški objekti so lahko tlorisne površine do 60 m2. Poleg tega se lahko zgradijo tudi pomožni kubusl (npr. prizidki) po Pravilniku, vendar pod naslednjimi pogoji: - z vsaj eno stranico se morajo v celotni dolžini stikati z osnovnim kubusom počitniškega objekta; - naklon strehe in kritina sta lahko le Ista kot pri strehi osnovnega kubusa počitniškega objekta ali pa imajo oblikovano ravno streho; pomožni kubus ob vzdolžni fasadi ima lahko le vzdolžno orientirano streho, na čelih pa je lahko streha le prečna ali pa kot podaljšek strehe osnovnega kubusa na Isti višinski koti; - široki so lahko največ 3,0 m merjeno od stične fasade z osnovnim kubusom. Po Pravilniku se lahko, poleg ene počitniške stavbe, gradi le en samostojen enostaven objekt- stavba, in sicer kot pomožen objekt, v skladu z zgoraj navedenimi merili. Od drugih vrst objektov se lahko po Pravilniku gradijo le še ograje, škarpe, v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom, greznica, usklajena z merili Pravilnika, ter Individualni rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto. Pri umestitvi slednjega v prostor je potrebno upoštevati, poleg predpisanih varnostnih kriterijev, tudi naslednje pogoje: - znotraj naselij, v kolikor niso v celoti vkopane, se oblikujejo v skladu z merili umeščanja pomožnih stavb; - izven naselij, na zunanjih mejah naselij, v območjih varovanja naravne in kulturne dediščine, na vinogradniški GE na nagnjenih terenih nagibom nad 10 % (merjeno na nasprotnih mejah) naj bodo vsaj s treh strani (v tlorisni projekciji) v celotni višini vkopani v zemljo; - umeščajo se lahko le na GE, na katerih se predmetno gorivo uporablja; - v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom; - greznica, po 8. členu Pravilnika. V primeru, da se v območju, namenjenem gradnji počitniških objektov nahaja kmetijsko gospodarstvo, stanovanjski objekt ali druge vrste legalno zgrajenih objektov, se za take objekte smiselno upoštevajo določila 9. člena tega odloka. Rekonstrukcije ali spremembe namembnosti starih kmečkih hiš in gospodarskih poslopij v počitniške objekte je Investitor dolžan izvršiti tako, da objekt obdrži osnovne gabarite in kritino, razpored in velikost oken, obdelava in barva fasade. Avtohtono vegetacijo je treba ohraniti v čim večji meri.« 18. člen v 44. členu se: doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Odmik novozgrajenega objekta mora slediti regulacijskim linijam In gradbenim mejam v prostoru- mejam do katerih lahko segajo objekti v smeri proti javnemu prostoru- cesti ali javni poti. Ureditve na gradbenih parcelah, ki so predvsem internega značaja (škarpe, ograje, tlaki, zelenice In drugi objekti za potrebe gradbene parcele) se lahko gradijo le do gradbene meje. V prehodnem obdobju, do sprejetja PRO je Investitor dolžen pridobiti predhodno mnenje in tudi soglasje pooblaščenega upravljavca predmetnega javnega prostora. V kolikor regulacijska linija in/ali gradbena meja ni sta določeni se opredeli s spodaj navedenimi odmiki od roba cestnega telesa oziroma funkcionalne prometne površine (robnika oziroma roba asfalta oziroma vozišča pri makadamskih poteh): - pri regionalni cesti regulacijska linija 8,0 m; gradbena meja 3,0 m; - pri lokalni cesti regulacijska linija 4,0 m; gradbena meja 2,0 m; - pri javni poti regulacijska linija 3,0 m in gradbena meja 2,0 m.« 19. člen v 47. členu se: zadnji odstavek črta. na koncu drugega odstavka doda stavek z besedilom, ki se glasi: »Pri posameznih objekti, ki so zelo oddaljeni od transformatorske postaje, je dovoljeno napajanje z agregatom.« 20. člen v 50.členu se: prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 40 »Posegi v prostor so dopustni le, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja, to je varovanje okolja pred prekomernimi nivoji hrupa, elemente naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov. Obstoječe objekte in dejavnosti, ki teh meril ne dosegajo, je potrebno sanirati.« v podnaslovu Varstvo zraka besedilo prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da se upoštevajo elementi varovanja okolja pred prekomernimi emisijami onesnaževanja zraka - ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je to določeno s predpisi in drugimi pravnimi akti s področja varstva okolja. Pri tem se upošteva roža vetrov.«« v podnaslovu Varstvo voda in vodnih virov doda nova prva alineja z besedilom, ki se glasi:«Pri vsakem poseganju v prostor se upošteva zakonodaja s tega področja. V skladu z 86. členom Zakona o vodah, ZV-1 (Url. RS št.67/2002) so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko potoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne infrastrukture (mostovi, prepusti na javnih cestah). Lokalna skupbost po 92. členu ZV-1 (Url. RS št.67/2002) skrbi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda v ureditvenih območjih naselij,kar zajema zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda in urbanih povrdin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih In padavinskih voda.« v podnaslovu Varstvo pred požarom se doda nova prva alineja z besedilom, ki se glasi: »Pri vseh obstoječih in novih objektih je obvezno upoštevati veljavno zakonodajo področja varstva pred požarom« 21. člen v 51 .členu se: doda nov odstavek, s podnaslovom »Ohranjanje narave«ki se glasi: »Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za PPC IV-Dolina Krke« (ZRSVN, OE Ljubljana, januar 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Ivančna Gorica.« Zavarovana območja: Krška jama (evid.št.82) Krka (evid.št.128 V) Valična vas- lipa pri kapelici (evid.št.784) Valična vas- lipa (evid.št.904) Gradiček- maklen nad Izvirom Krke (evid.št.3505) Podbukovje- vrba (evid.št.3593) Muljava- lipa (evid.št.7950) Muljava- vrba ob Višnjici (evid.št.904) Šuštarjevi hrasti (evld.št.7955) Naravne vrednote: Krška jama (evid.št.82) Krka (evid.št.128 V) Valična vas- lipa pri kapelici (evid.št.784) Rivčja jama (evid.št.903) Globočec- potok (evid.št.1189) Dučova jama (evid.št.1517) Vodena jama (evid.št.1518) Rutarjev dol (evid.št.1519) Kalska zijalka (evid.št.1521) Brezno pri Javharici (evid.št.1523) Gradiček- tepka (evid.št.3500) Poltarca (evid.št.3504) Gradiček- maklen nad izvirom Krke (evid.št.3505) Smrečje - beli gaberl (evid.št.3519) Smrečje - beli gaber2 (evid.št.3518) Dolnja vodena jama (evid.št.3540) Obrh (evid.št.3544) Jama v Prestrani (evid.št.3573) Matizalov studenec (evld.št.3574) Globočec- Izvir (evld.št.3576) Dečki studenec (evid.št.3577) Bokrova jama (evid.št.3581) Podbukovje- izvir (evid.št.3588) Lipovka (evid.št.3590) Podbukovje- vrba (evid.št.3593) Antovkov skedenj (evid,št.3601) Anzljeva jama (evld.št.3602) Mala Prestrana (evid.št.4065) Krka- izvir (evid.št.4386) Velika Prestrana (evid.št.4387) Lučki dol- uvala (evid.št.4397) Višnjlca- spodnji tok (evid.št.7592) Globočec- nahajališče fosilov (evid.št.7721) Znojile- Izvir (evid.št.7949) Muljava- lipa (evid.št.7950) Muljava- vrba ob Višnjici (evid.št.7951) Krška vas- izviri (evid.št.7952) Bukovje- izvir pod Stražnikom (evid.št.7953) Sišica (evid.št.7954) Šuštarjevi hrasti (evid.št.7955) Beč- izviri (evid.št.7956) Lahki potok (evid.št.8023) Bržiček (evid.št.8024) Ušivec (evid.št.8025) Jama pod Poltarico (evid.št.8108) Ekološko pomemba območja: Krška jama (koda 30119) Vodena jama (koda 37900) Krka (koda 65100) Osrednje območje življenskega prostora velikih zveri (koda 80000) Posebna varstvena območja (območja Natura 2000): Vodena jama (koda SI 3000152) Krška jama (koda SI 3000170) Globočec- izvir (koda SI 3000204) Krka (koda SI 3000227) doda nov odstavek, s podnaslovom »Varstvo kulturne dediščine«, ki se glasi: »Sestavni del odloka je evidentirana kulturna dediščina, ki je navedena v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001). Vse enote kulturne dediščine so razvidne tudi iz grafičnega dela PUR Pred vsakim posegom v objekt aH območje kulturne dediščine je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, potrebno pridobiti kul-turnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja In vzdrževanja nepremične kulturne dediščine Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasltvenega dokumenta.« št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 41 7. člen S v 54. členu se: v sklopu IV/5 AMBRUS Z NASELJI, v podnaslovu Ambrus na koncu doda novo določilo, ki se glasi: »Območje je namenjeno izgradnji javnih ureditev- poslovilnega objekta, parkirišč in druge javne infrastrukture, povezane s tem.« v sklopu ŽVAJDRGA, na koncu doda novo določilo, ki se glasi: »4. določilo IV/3-1: Do sprejetja LN novih ali nadomestnih stavb ni dovoljeno gradit. Prav tako ni dovoljeno povečevati kubusov obstoječih. Dovoljeni so le posegi, ki ohranjajo prostorske in investicijske pogoje realizacije LN.« v sklopu KRKA, KRŠKA VAS 2. točka spremeni tako, da se glasi: »za celotno območje varovanega naselja Krka (UR 501145 Krka- Vas) je potrebno Izdelati zazidalni preizkus« 23. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 35001-0009/00 Ivančna Gorica, dne 29.09.2005 Župan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r. Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002, 8/2003 - popravek) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 22. seji, dne 29.09.2005, sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za PPC 1/2-Leskovec in 11/2- Metnaj 1. člen v 1. členu se: pika na koncu stavka spremeni v vejico ter se besedilo dopolni tako, da se glasi: »z zadnjo dopolnitvijo in uskladitvijo v februarju 2005, ki jih je Izdelala Struktura, delavnica forme in vsebine.« 2. člen v 2. členu se: v sklopu grafični del dodata novi allneji, ki se glasi: »- prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev je podrobno prikazana v digitalnem zapisu in dopolnilnem, posebnem grafičnem Izpisu, ki je tudi sestavni del Odloka. - grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega In srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001), ki je sestavni del Odloka.« 3. člen v 3. členu se: v sklopu Prostorski ureditveni pogoji določajo črta zadnja alineja, besedilo se spremeni tako, da se dodata dve novi alineji, ki se glasita: »- Merila In pogoji za varovanje kulturne dediščine - Merila in pogoji za varovanje naravnih vrednot.« 4. člen v 4. členu se: besedilo spremeni tako, da se glasi: »Projekti za gradbeno dovoljenje naj v lokacijskem delu vsebujejo utemeljitve posega Iz določil tega odloka, ki veljajo za predmetni prostor In predmetno vrsto posega, na katere se projekt nanaša. V vseh mejnih ali drugače manj jasnih primerih tolmačenja meril In pogojev tega odloka je potrebno izdelati dopolnilne strokovne podlage- vrednotenje obstoječega stanja in na njih temelječo oceno vplivov predmetnega posega v širšem prostoru in sicer: - oceno integracije v obstoječo urbano/ ruralno sredino, v kolikor gre za poseg, ki vpliva na spremembo takšne sredine- v skladu z merili in pogoji tega odloka, ki veljajo za prostor, v katerega se poseg umešča oziroma nanj vpliva, krajinsko oceno za posege, ki Imajo vpliv na značilnosti dotične krajine, - oceno vplivov na okolje za vse posege, za katere je to potrebno v skladu z veljavno zakonodajo. Navedene sestavine lahko Izdelajo le za to pooblaščene in verificirane Institucije. Dopolnilne strokovne podlage morajo biti Izdelane po načelih znanstveno raziskovalnega dela. Tako dopolnilne strokovne podlage kot lokacijski del PGD, ki je na njih utemeljen, mora predhodno revidirati pooblaščena strokovna institucija s področja urejanja prostora. Merila in pogoji odloka morajo biti upoštevane na vseh nivojih in kontekstih, ki posamezni poseg tanglrajo- npr. po ureditvenih enotah, njihovih št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 42 ripoloških delitvah, vrstah posegov, vrstah kontekstov (vas, mesto, kra-ina...) ipd. 3omožni objekti po tem odloku so enostavni objekti po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih...(Ur.l. št. RS 114/2003, Jr.l. št. RS 130/2004 v nadaljevanju Pravilnik). nterpretacija posameznih izrazov v tem odloku (npr. gradbena parce-a...), razen spodaj opredeljenih, je po Zakonu o graditvi objektov (Ur. .RS št. 102/4) Dopolnilna gradnja e novogradnja objekta aH naprave v strnjeno zazidanem območju naselja la stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamičen ob-ekt. 8. člen v 9. členu se: tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Za posamične objekte, ki ne spadajo v površine VIII. kategorije, so pa evidentirani v dolgoročnem planu, je potrebno za vsak poseg izdelati dopolnilne strokovne podlage in ovrednotiti njihovo sprejemljivost v skladu in na način, ki je določen v 4. členu tega odloka.« dodata nova odstavka, ki se glasita: »Objekti, ki so jih lastniki legalizirali po merilih In pogojih sanacijskega PUR se nadalje urejajo v skladu z dopustnimi merili in pogoji za območje, na katerem se nahajajo. Za te objekte je ne glede na lego in vrsto namembnosti, dopustno tekoče vzdrževanje in izvedba nujne funkcionalne dopolnitve.« •o o fe -o a o « u 'C o o « s Adaptacije s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali lamen obstoječih objektov, so dela oziroma posegi na obstoječih objektih ako: da se ne spremeni vertikalni In horizontalni gabarit objekta in njegov videz; da se ne posega v konstrukcijske elemente objekta, da adaptacija objekta ne zahteva novih komunalnih in drugih priključkov ali takega povečanja zmogljivosti teh priključkov, za kar bi bila potrebna soglasja pristojnih komunalnih in drugih organizacij, da se ne spreminja osnovne namembnosti objekta. Počitniški objekti jo tem odloku so objekti, zgrajeni v območjih, predvidenih za gradnjo jočitniških objektov. 3amlne >o osamljene stare aH novejše legalno zgrajene stanovanjske hiše, kmetje, mlini, žage, kakor tudi nove kmetije izven strnjene poselitve naselij. 3onavadi samino sestavljajo gospodarski objekti in praviloma ena stanovanjska hiša, locirani okoli manipulativnega dvorišča. Sklop ponavadi ibkroža sadovnjak." 9. člen v 11. členu se: besedilo v celoti črta in nadomesti tako, da se glasi: »Kmetijska zemljišča so namenjena pridelovalnim dejavnostim v kmetijstvu. Ob tem imajo prednost oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Površine se urejajo v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja. Poleg navedenega, so na območju kmetijskih zemljišč dopustne še nadomestne gradnje, rekonstrukcije in novogradnje: - pomožnih infrastrukturah objektov, kmetljsko-gozdarskih objektov, začasnih objektov, vadbenih objektov, ter urbane opreme v skladu s pogoji Pravilnika; - podzemnih komunalnih naprav In objektov ali izjemoma nadzemnih." 10. člen v celoti se črta 12 člen. 11. člen v 15. členu se: pod podnaslovom Začasni objekti doda nov, sedaj prvi odstavek, ki se glasi: »Poleg meril, navedenih v Pravilniku veljajo še naslednja določila:« 5. člen 16. členu se: i sklopu Osnovna načela za urejanje naselij črta tretja allneja, besedilo se ¡premeni tako, da se dodata dve novi allneji, ki se glasita: >- varovanje kulturne dediščine, varovanje naravnih vrednot.« 6. člen H. členu se: >e dodata nova odstavka, ki se glasita: >Za urejevalne enote, ki v oznaki v grafičnem delu odloka vsebujejo tudi ;atero od črk E; V, K, W, D veljajo poleg splošnih in posebnih določil tudi splošna določila za urejevalno enoto, ki so v tem odloku navedena pod losamezno predmetno črkovno oznako urejevalne enote. 'osebna merila in pogoji, ki so za posamezno urejevalno enoto eventual-to opredeljeni v členih od 52 do 53 so pravno nadrejeni ostalim, splošnim nerllom In pogojem v tem odloku.« 7. člen r8. členu se: :adnja alineja spremeni tako, da se glasi: >- gradnja objektov In naprav za potrebe obrambe, zaščite in reševanja,« er doda nova alineja, ki se glasi: >- gradnje za potrebe verskih skupnosti.« 12. člen v 17. členu se: doda nov, zadnji odstavek, ki se glasi: »Posegi na vodnem In priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 1.reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča, so prepovedani, razen v primerih navedenih v 37. členu Zakona o vodah (ZV-1, url.RS št 67/2002). Kot mejo vodnega zemljišča je šteti zgornji rob brežlne vodotoka.« 13. člen v 19. člen se: v celoti nadomesti z besedilom, ki se glasi: »V območju brez izrazito enotne gradbene linije pri obstoječih objektih in brez enotnega zazidalnega sistema, mora biti odmik novogradnje: - vsaj 5,0 m od roba utrjenega cestišča, - vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje in redna raba objekta, kadar ne gre za vrstno gradnjo, - vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlobno tehnična ocena. Vsak projekt za gradbeno dovoljenje mora vsebovati tudi ureditve zunanjih površin: ureditev parkiranja, prometa, zelenih površin, eventualnih ograj In drugih prvin, ki vplivajo na urbanistični značaj gradbene parcele.« 14. člen v 21. členu se: v prvem stavku za besedo »zaselka« besedilo črta, vejica ostane, besedilo pa se spremeni tako, da se glasi: »še posebej višinskega gabarita naselja,« «t št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 43 v tretjem odstavku črta drugi stavek, ki se glasi: »Ravne strehe niso dopustne.« doda se nov odstavek, ki se glasi: »Število pomožnih objektov je opredeljeno po Pravilniku, razen pri vikendih. Od parcelne meje mora biti odmaknjen vsaj 3,0 m ali pa postavljen na njo.Isto velja za odmike med stavbami pri novozgrajenih in pomožnih objektih- odmik med objekti naj bo vsaj 3,0 m ali pa naj se stikajo.« 15. člen v 24. členu se: v drugem odstavku črta zadnji stavek, ki se glasi: »Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.« 16. člen v 31. členu se: doda nov prvi odstavek, ki se glasi: »Pri oblikovanju novih posegov v prostor je potrebno s pomočjo posebnih strokovnih podlag in preglednih kart v merilu 1:2500 odčitati prostorsko raznolikost naselij ter jo na osnovi podanih kriterijev za urejanje posameznega naselja vgraditi skozi lokacijski postopek za vsak posamezen, konkreten primer. Pri večjih posegih v prostor je potrebno izdelati ureditveno situacijo (zazidalni preizkus) naselja, vendar pa je potrebno skladnost rešitve z merili in pogoji tega odloka, še posebej glede skladnosti urbanistične in arhitekturne tipologije, sooblikovanja javnega prostora naselja in meje naselja ter sooblikovanja naselbinskega telesa. Posebne strokovne podlage, ki se za tak poseg izdelajo v skladu z določili 4. člena tega odloka.« 17. člen v 32. členu se: doda besedilo, ki se glasi: »Aktivne kmetije v ureditveni enoti, ki so takšne bile na dan uveljavitve tega odloka, se lahko urejajo v skladu z merili oblikovanja, ki veljajo za ureditveno enoto kmetije-K v 37. členu odloka. V posameznih stavbah je dovoljeno organizirati tudi več stanovanj, v kolikor je zagotovljeno Izpolnjevanje zgoraj navedenih oblikovnih meril, ustrezni odmiki od stavb na sosednjih parcelah, ustrezno priključevanje na javno infrastrukturo in predpisano število parkirnih mest.« Poleg bivanja so dovoljene tudi storitvene In obrtne dejavnosti: - ki jih je mogoče organizirati v velikosti in formi stanovanjske stavbne strukture predmetne soseske; ki ne vežejo nase večjega motornega ali tovornega prometa, razen za občasno dostavo z vozili do 51; - ko se na gradbeni enoti ohranja vsaj eno aktivno stanovanje; ki ne povzročajo dodatnih emisij v zrak, vodo in tla ter ne presegajo mejnih vrednosti hrupa, ki so predpisane za stanovanjska okolja; - zelenih površin naj bo najmanj 30%.« 18. člen v 38. členu se: v celoti nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Pogoji oblikovanja počitniških hiš: - tlorisni gabarit: podolgovat z najmanjšim razmerjem stranic 1:1.4, - višina: največ P+M, pri tem je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčnl zid pa je lahko visok največ 90 cm, - streha: simetrična dvokapnica, z naklonom 38 do 45 stopinj. Počitniški objekti so lahko tlorisne površine do 60 m2. Poleg tega se lahko zgradijo tudi pomožni kubusi (npr. prizidki) po Pravilniku, vendar pod naslednjimi pogoji: - z vsaj eno stranico se morajo v celotni dolžini stikati z osnovnim kubusom počitniškega objekta; - naklon strehe in kritina sta lahko le ista kot pri strehi osnovnega kubusa počitniškega objekta ali pa imajo oblikovano ravno streho; pomožni kubus ob vzdolžni fasadi ima lahko le vzdolžno orientirano streho, na čelih pa je lahko streha le prečna ali pa kot podaljšek strehe osnovnega kubusa na Isti višinski koti; - široki so lahko največ 3,0 m merjeno od stične fasade z osnovnim kubusom. Po Pravilniku se lahko, poleg ene počitniške stavbe, gradi le en samostojen enostaven objekt- stavba, in sicer kot pomožen objekt, v skladu z zgoraj navedenimi merili. Od drugih vrst objektov se lahko po Pravilniku gradijo le še ograje, škarpe, v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom, greznica, usklajena z merili Pravilnika, ter Individualni rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto. Pri umestitvi slednjega v prostor je potrebno upoštevati, poleg predpisanih varnostnih kriterijev, tudi naslednje pogoje: - znotraj naselij, v kolikor niso v celoti vkopane, se oblikujejo v skladu z merili umeščanja pomožnih stavb; izven naselij, na zunanjih mejah naselij, v območjih varovanja naravne in kulturne dediščine, na vinogradniški GE na nagnjenih terenih nagibom nad 10 % (merjeno na nasprotnih mejah) naj bodo vsaj s treh strani (v tlorisni projekciji) v celotni višini vkopani v zemljo; - umeščajo se lahko le na GE, na katerih se predmetno gorivo uporablja; - v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom: greznica, po 8. členu Pravilnika. V primeru, da se v območju namenjenem gradnji počitniških objektov nahaja kmetijsko gospodarstvo, stanovanjski objekt ali druge vrste legalno zgrajenih objektov, se za take objekte smiselno upoštevajo določila 9. člena tega odloka. Rekonstrukcije ali spremembe namembnosti starih kmečkih hiš in gospodarskih poslopij v počitniške objekte je investitor dolžan izvršiti tako, da objekt obdrži osnovne gabarite in kritino, razpored in velikost oken, obdelava in barva fasade. Avtohtono vegetacijo je treba ohraniti v čim večji meri.« 19. člen v 42. členu se: doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Odmik novozgrajenega objekta mora slediti regulacijskim linijam In gradbenim mejam v prostoru- mejam do katerih lahko segajo objekti v smeri proti javnemu prostoru- cesti ali javni poti. Ureditve na gradbenih parcelah, ki so predvsem internega značaja (škarpe, ograje, tlaki, zelenice in drugI objekti za potrebe gradbene parcele) se lahko gradijo le do gradbene meje. V prehodnem obdobju, do sprejetja PRO je investitor dolžen pridobiti predhodno mnenje in tudi soglasje pooblaščenega upravljavca predmetnega prostora. V kolikor regulacija linija ali gradbena meja nista določeni se opredeli z spodaj navedenimi odmiki od roba cestnega telesa oziroma funkcionalne prometne površine (robnika oziroma roba asfalta oziroma vozišča pri makadamskih poteh): - pri regionalni cesti regulacijska linija 8,0 m; gradbena meja 3,0 m; pri lokalni cesti regulacijska linija 4,0 m; gradbena meja 2,0 m; - pri javni poti regulacijska linija 3,0 m in gradbena meja 2,0 m.« 20. člen v 47. členu se: na koncu drugega odstavka doda stavek z besedilom, ki se glasi: »Pri posameznih objekti, ki so zelo oddaljeni od transformatorske postaje, je dovoljeno napajanje z agregatom.« 21. člen v 48.členu se: prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Posegi v prostor so dopustni le, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja, to je varovanje okolja pred prekomernimi nivoji hrupa, elemente naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov. Obstoječe objekte in dejavnosti, ki teh meril ne dosegajo, je št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 44 potrebno sanirati.« v podnaslovu Varstvo zraka besedilo prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da se upoštevajo elementi varovanja okolja pred prekomernimi emisijami onesnaževanja zraka - ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je to določeno s predpisi in drugimi pravnimi akti s področja varstva okolja. Pri tem se upošteva roža vetrov.« v podnaslovu Varstvo voda in vodnih virov na koncu odstavka doda besedilo, ki se glasi: »Pri vsakem poseganju v prostor se upošteva zakonodaja s tega področja. V skladu z 86. členom Zakona o vodah, ZV-1 (Url. RS št.67/2002) so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko potoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne infrastrukture (mostovi, pro-pusti na javnih cestah). Lokalna skupnost po 92. členu ZV-1 (Url. RS št.67/2002) skrbi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda v ureditvenih območjih naselij,kar zajema zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda in urbanih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.« v podnaslovu Varstvo pred požarom se doda nov odstavek, ki se glasi: »Pri vseh obstoječih in novih objektih je obvezno upoštevati veljavno zakonodajo področja varstva pred požarom« 22. člen v 49.členu se: doda nov odstavek, s podnaslovom »Ohranjanje narave«, ki se glasi: »Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za PPC l/2-Leskovec in II/2 Metnaj« (ZRSVN, OE Ljubljana, januar 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Ivančna Gorica.« Zavarovana območja: Kosca- dolina (evid.št.147) Kosca- slap (evid.št.8017) Naravne vrednote: Kosca- dolina (evid.št.147) Katjuška skala (evid.št.1023) Šklopova jama II (evid.št.3553) Šklopova jama II (evid.št.3554) Žvenketulja (evid.št.3592) Šimenkovo brezno (evid.št.3605) Mekinje nad Stično- nahajališče fosilov (evid.št.7720) Višnjica- slapovi (evid.št.7939) Trsteniščica (evid.št.7940) Stiški potok (evid.št.8015) Bukovica (evid.št.8016) Kosca- slap (evid.št.8017) Višnjica- zgornji tok (evid.št.8026) Ekološko pomemba območja: Šimenkova jama (koda 38800) Posebna varstvena območja (območja Natura 2000): Šimenkova jama (koda SI 3000208)« doda nov odstavek, s podnaslovom »Varstvo kulturne dediščine«, ki se glasi: »Sestavni del odloka je evidentirana kulturna dediščina, ki je navedena v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001). Vse enote kulturne dediščine so razvidne tudi iz grafičnega dela PUR Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne dediščine je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, potrebno pridobiti kul-turnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine. Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.« 23. člen v 52. členu se: sklop Vrh pri Višnji Gori dopolni, tako da se doda nov odstavek: »V območju urejanja I/2-K1 so dovoljene: Nadomestne gradnje, ki se lahko gradijo tudi na novih lokacijah, vendar pa naj bodo stavbe po posegu: - orientirane vzdolž plastnlc oziroma smeri pobočja; - locirane na zunanji rob vrtač; v kolikor so locirane na zunanjem robu pobočja, so lahko visoke največ (K)+P+M (s kolenčnim zidom največ 1,2 m)- merjeno s strani višinske kote obstoječe glavne poti domačije. doda določilo UE I/2-VV1, ki se glasi: »Do sprejetja PRO je v UE dovoljena tudi vzpostavitev lomljene asimetrične strehe, pri čemer je lahko višinska razlika med sicer vzporednima legama v slemenu največ 0.6 m. Naklon vseh strešnih površin mora biti enak.« v sklopu Leskovec zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Posegi v naselju so dopustni le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, ki jih Izda pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine ter naravovarstvenimi pogoji In naravovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo naravne dediščine.« 24. člen v 53. členu se: sklop Dobrava pri Stični dopolni tako, da se doda se nov odstavek: »V območju urejanja II/2-K1 je dovoljena gradnja v skladu z naslednjimi merili: stanovanjske stavbe (z enim ali več stanovanji); največja višina (K)+P+M - s kolenčnim zidom največ 1 m, koto pritličja pa na koti glavne ceste Dobrava-Pristava - na južni strani ±0.50 m; največjo širino stavbnega kubusa 10 m; osnovni kubus stavbe je lahko le v pravilnih formah kvadra, v tlorisu z razmerji vsaj 1:1,6 ali več; z identično orientacijo kot jo ima obstoječ kozolec; streha: simetrična dvokapnica z naklonom 38-45°, strešne površine so lahko le enovite in brez izzidkov.« 25. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 35003-0002/00 Ivančna Gorica, dne 29.09.2005 Župan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r. št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 45 Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002, 8/2003 - popravek) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 22. seji, dne 29.09.2005., sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Šentvid pri Stični 111/1,111/2 in 111/3 1. člen v 1. členu se: pika na koncu stavka spremeni v vejico, ter se besedilo dopolni tako, da se glasi: »z zadnjo dopolnitvijo in uskladitvijo v februarju 2005, ki jih je izdelala Struktura, delavnica forme in vsebine.« 2. člen v 2. členu se: v sklopu 2. grafični prikaz dodata novi alineja, ki se glasita: »- prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev je podrobno prikazana v digitalnem zapisu in dopolnilnem, posebnem grafičnem izpisu, ki je tudi sestavni del Odloka - grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001), ki je sestavni del Odloka.« 3. člen v 3. členu se: v sklopu PUP Šentvid določajo merila in pogoje črta zadnja alineja, besedilo se spremeni tako, da se dodata dve novi alineji, ki se glasita: »- merila in pogoji za varovanje kulturne dediščine merila in pogoji za varovanje naravnih vrednot.« 4. člen v 4. členu se: besedilo spremeni tako, da se glasi: »Projekti za gradbeno dovoljenje naj v lokacijskem delu vsebujejo utemeljitve posega iz določil tega odloka, ki veljajo za predmetni prostor in predmetno vrsto posega, na katere se projekt nanaša. V vseh mejnih ali drugače manj jasnih primerih tolmačenja meril in pogojev tega odloka je potrebno izdelati dopolnilne strokovne podlage- vrednotenje obstoječega stanja In na njih temelječo oceno vplivov predmetnega posega v širšem prostoru In sicer: - oceno integracije v obstoječo urbano/ ruralno sredino, v kolikor gre za poseg, ki vpliva na spremembo takšne sredine- v skladu z merili in pogoji tega odloka, ki veljajo za prostor, v katerega se poseg umešča oziroma nanj vpliva, - krajinsko oceno za posege, ki imajo vpliv na značilnosti dotične krajine, - oceno vplivov na okolje za vse posege, za katere je to potrebno v skladu z veljavno zakonodajo. Navedene sestavine lahko izdelajo le za to pooblaščene in verificirane institucije. Dopolnilne strokovne podlage morajo biti izdelane po načelih znanstveno raziskovalnega dela. Tako dopolnilne strokovne podlage kot lokacijski del PGD, ki je na njih utemeljen, mora predhodno revidirati pooblaščena strokovna institucija s področja urejanja prostora. Merila in pogoji odloka morajo biti upoštevane na vseh nivojih in kontek- stih, ki posamezni poseg tangirajo- npr. po ureditvenih enotah, njihovi! tipoloških delitvah, vrstah posegov, vrstah kontekstov (vas, mesto, kra jina...) ipd. Pomožni objekti po tem odloku so enostavni objekti po Pravilniku o vrsta! zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih...(Ur.I. št, RS 114/2003 Ur.l. št. RS 130/2004- v nadaljevanju Pravilnik). Interpretacija posameznih izrazov, ki so uporabljeni v tem odloku (npi gradbena parcela...), razen spodaj opredeljenih, je po Zakonu o graditv objektov (Ur.l.RS št. 102/4). Gradbena linija V območjih, kjer so v grafičnem delu opredeljene gradbene linije ji lahko osnovni kubus glavne stavbe umeščen le tako, da leži s celotnc glavno fasado na gradbeni liniji. V območju med gradbeno linijo in javnirr prostorom stavb ali njihovih delov ni dovoljeno graditi, v kolikor v terc odloku niso v posameznih delih Izrecno dovoljeni. Projekti za gradbene dovoljenje, ki obravnavajo izgradnjo javne infrastrukture za širše območji več stanovanjskih, hiš naj obsegajo tudi natančnejšo določitev gradbeni linije- prenos iz merila 1:5000 v Odloku, v geodetski posnetek 1:500. Dopolnilna gradnja je novogradnja objekta aH naprave v strnjeno zazidanem območju naselji na stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamičen ob jekt. Adaptacije s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost al namen obstoječih objektov, so dela oziroma posegi na obstoječih objekti! tako: - da se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit objekta in njegov videz; - da se ne posega v konstrukcijske elemente objekta, - da adaptacija objekta ne zahteva novih komunalnih In drugil priključkov ali takega povečanja zmogljivosti teh priključkov, za kar b bila potrebna soglasja pristojnih komunalnih in drugih organizacij, - da se ne spreminja osnovne namembnosti objekta. Počitniški objekti po tem odloku so objekti, zgrajeni v območjih predvidenih za gradnje počitniških objektov. Samine so osamljene stare ali novejše legalno zgrajene stanovanjske hiše, kmet ije, mlini, žage, kakor tudi nove kmetije Izven strnjene poselitve naselij Ponavadi samino sestavljajo gospodarski objekti in praviloma ena stano vanjska hiša, locirani okoli manipulativnega dvorišča. Sklop ponavad obkroža sadovnjak." 5. člen v 6. členu se: v sklopu Osnovna načela za urejanje naselij črta tretja alineja, besedilo s( spremeni tako, da se dodata dve novi alineji, ki se glasita: »- varovanje kulturne dediščine varovanje naravnih vrednot.« 6. člen v 7. členu se: dodata nova odstavka, ki se glasita: »Za urejevalne enote, ki v oznaki v grafičnem delu odloka vsebujejo tud katero od črk E; V, K, W, D veljajo poleg splošnih in posebnih določil tud splošna določila za urejevalno enoto, ki so v tem odloku navedena pot posamezno predmetno črkovno oznako urejevalne enote. Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno urejevalno enoto eventual no opredeljeni v 27,32 In 35 členu so pravno nadrejeni ostalim, splošnin merilom in pogojem v tem odloku.« št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 46 7. člen v 8. členu se: za petnajsto alinejo doda nova šestnajsta alineja, ki se glasi: »gradnja objektov za šport in rekreacijo,« v sedemnajsti alineji za besedo obramba, doda besedilo, ki se glasi: »zaščita in reševanje,« 8. člen v 9. členu se: peti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Za posamične objekte, ki ne spadajo v površine VIII. kategorije, so pa evidentirani v dolgoročnem planu, je potrebno za vsak poseg izdelati dopolnilne strokovne podlage in ovrednotiti njihovo sprejemljivost v skladu in na način, ki je določen v 4. členu tega odloka. Objekti, ki so jih lastniki legalizirali po merilih in pogojih sanacijskega PUR se nadalje urejajo v skladu z dopustnimi merili in pogoji za območje, na katerem se nahajajo. Za te objekte je ne glede na lego in vrsto namembnosti, dopustno tekoče vzdrževanje in izvedba nujne funkcionalne dopolnitve.« 9. člen v 11. členu se: besedilo v celoti črta in nadomesti tako, da se glasi: »Kmetijska zemljišča so namenjena pridelovalnim dejavnostim v kmetijstvu. Ob tem imajo prednost oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Površine se urejajo v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja. Poleg navedenega, so na območju kmetijskih zemljišč dopustne še nadomestne gradnje, rekonstrukcije in novogradnje: - pomožnih infrastrukturah objektov, kmetijsko-gozdarskih objektov, začasnih objektov, vadbenih objektov, ter urbane opreme v skladu s pogoji Pravilnika, - podzemnih komunalnih naprav in objektov ali izjemoma nadzemnih.« 10. člen V celoti se črta 12 člen. - vsaj 5,0 m od roba utrjenega cestišča, odstopanja mora pripravljavec lokacijske dokumentacije posebej argumentirati, - vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje in redna raba objekta, kadar ne gre za vrstno gradnjo, - vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlobno tehnična ocena. Vsak projekt za gradbeno dovoljenje mora vsebovati tudi ureditve zunanjih površin: ureditev parkiranja, prometa, zelenih površin, eventualnih ograj in drugih prvin, ki vplivajo na urbanistični značaj gradbene parcele.« 15. člen v 21. členu se: v četrtem odstavku besedilo spremeni tako, da se glasi: »Pomožni objekti morajo biti skladni z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Naklon strehe prizidka mora biti enak naklonu strehe osnovnega objekta. Število pomožnih objektov je opredeljeno po Pravilniku, razen pri vikendih. Od parcelne meje morajo biti odmaknjeni vsaj 3,0 m ali pa postavljeni na njo. Isto velja za odmike med stavbami pri novozgrajenih in pomožnih objektih- odmik med objekti naj bo vsaj 3,0 m ali pa naj se stikajo.« 16. člen v 24. členu se: v drugem odstavku črta zadnji stavek, ki se glasi: »Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.« 17. člen v 27. členu se: doda nov podnaslov »Posebni pogoji in merila«, z besedilom določil, ki se glasita: »- UE 111/3-1-Do sprejetja OPR novih stavb ni dovoljeno graditi ter spreminjati zunanjosti obstoječih stavb.« - UE III/3-2: Do sprejetja LN novih ali nadomestnih stavb ni dovoljeno graditi. Prav tako ni dovoljeno povečevati kubusov obstoječih. Dovoljenj so le posegi, ki ohranjajo prostorske in investicijske pogoje realizacije LN.« S 6 s £ 11. člen v 15. členu se: pod podnaslovom Začasni objekti doda nov, sedaj prvi odstavek, ki se glasi: »Poleg meril, navedenih v Pravilniku veljajo še naslednja določila:« 12. člen v 16.členu se: doda nov odstavek, ki se glasi: »V območju avtocest je izvedba vseh dodatnih ukrepov v zvezi z varovanjem okolja zaradi obratovanja avtoceste, vključno z zaščito pred prekomernim hrupom je opredeljena kot obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev širitve zazidalnih območij.« 13. člen v 17. členu se: doda nov, zadnji odstavek, ki se glasi: »Posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 1.reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča, so prepovedani, razen v primerih navedenih v 37. členu Zakona o vodah (ZV-1, url.RS št 67/2002). Kot mejo vodnega zemljišča je šteti zgornji rob brežine vodotoka.« 18. člen v 31. členu se: doda nov prvi odstavek, ki se glasi: »Merila in pogoji se nanašajo na posege v naseljih. Pri oblikovanju novih posegov v prostor je potrebno s pomočjo posebnih strokovnih podlag in preglednih kart v merilu 1:2500 odčitati prostorsko raznolikost ter kvalitete predmetnega naselja ter jih v lokacijskem delu PGD predstaviti kot merila kvalitetne vključitve novih posegov v prostor. Pri večjih posegih je potrebno v lokacijskem delu PGD izdelati ureditveno situacijo (zazidalni preizkus) naselja, vendar pa je potrebno skladnost rešitve uskladiti z merili in pogoji tega odloka in v strokovnih podlagah ugotovljenih meril, še posebej glede skladnosti urbanistične in arhitekturne tipologije, sooblikovanja javnega prostora naselja in meje naselja ter sooblikovanja naselbinskega telesa. Posebne strokovne podlage za tak poseg se izdelajo v skladu z določili 4. člena tega odloka.« 19. člen v 32. členu se: doda besedilo, ki se glasi: »Aktivne kmetije v ureditveni enoti, ki so takšne bile na dan uveljavitve tega odloka, se lahko urejajo v skladu z merili oblikovanja, ki veljajo za ureditveno enoto kmetije-K v 37. členu odloka. 14. člen v 19. členu se: spremeni tako, da se glasi: »V območju brez izrazito enotne gradbene linije pri obstoječih objektih in brez enotnega zazidalnega sistema, mora biti odmik novogradnje: V posameznih stavbah je dovoljeno organizirati tudi več stanovanj, v kolikor je zagotovljeno izpolnjevanje zgoraj navedenih oblikovnih meril, ustrezni odmiki od stavb na sosednjih parcelah, ustrezno priključevanje na javno infrastrukturo in predpisano število parkirnih mest. O « št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 47 Poleg bivanja so dovoljene tudi storitvene in obrtne dejavnosti: - ki jih je mogoče organizirati v velikosti in formi stanovanjske stavbne strukture predmetne soseske; - ki ne vežejo nase večjega motornega ali tovornega prometa, razen za občasno dostavo z vozili do 51; - ko se na gradbeni enoti ohranja vsaj eno aktivno stanovanje; - ki ne povzročajo dodatnih emisij v zrak, vodo in tla ter ne presegajo mejnih vrednosti hrupa, - ki so predpisane za stanovanjska okolja; - zelenih površin naj bo najmanj 30%.« doda nov podnaslov »Posebni pogoji in merila", z besedilom določil, ki se glasita: - »UE III/1-E1: Slemena streh so lahko orientirana le v smeri plastnic Jokovega hriba. Sicer veljajo ostala merila urejanja UE za stanovanjsko gradnjo v 32. členu odloka. - UE III/1-E2: Stanovanjske hiše so lahko visoke največ P+M, s kolenčnim zidom največ 1,0 m. Kota pritličja ne sme biti višja od kote obstoječe javne ceste v liniji prečne osi hiše.« 20. člen v 34. členu se: tretja allneja drugega odstavka, se spremeni tako, da se glasi: »revitalizacija jedra je možna v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenlm soglasjem, pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine,« 21. člen v 35. členu se: doda nov podnaslov, ki se glasi: »Posebni pogoji in merila« In besedilo določil, ki se glasijo: »V- Hrastov dol: - Stavbe so lahko le pritlične in z izkoriščeno mansardo, brez kolenčnega zidu. Višine slemen novih stavb ne smejo presegati Interpolacijske linije slemen najvišjih stavb na S in J strani; opredelitev meje med območjem urejanja pod oznako V (vas in vaško • jedro) in območja pod oznako E (enodružinske hiše).« UE 111/3-1: »Prostor je lahko namenjen le javnim programom. Obstoječi stavbi gasilnega doma ni dovoljeno spreminjati geometrije strehe in širine ter višine stavbe - lahko se širi le vzdolžno v gabaritih gradbenih linij obstoječih vzdolžnih fasad.« UE III/.3-2: »Do sprejetja OPR novih stavb ni dovoljeno graditi ter spreminjati zunanjosti obstoječih stavb.« UE III/3-3: »Dovoljena je le gradnja individualnih stanovanjskih hiš in pripadajoče infrastukture v skladu naslednjimi merili: širina osnovnih stavbnih kubusov stanovanjskih hiš je lahko le 8,5 m; osnovni kubus naj se vsaj z eno točko dotika gradbene linije, usmerjen pa naj bo v skladu z v grafičnem delu opredeljeno zazidalno smerjo; - minimalna dolžina osnovnega kubusa stavbe je lahko 12,5 m, maksimalna pa je omejena z odmikom od sosednjih parcel; - stavbe so lahko visoke do K+P+M, s tem, da je kolenčni zid 0,6 m; pri zahodnem nizu naj bodo uvozi/glavni vhodi v višini kote pritličja, na vzhodnem nizu pa v koti klet, pri skrajno severni hiši pa naj bo vhod v koti pritličja (v vseh treh slednjih primerih je dovoljeno odstopanje od višine +-0,20 m); - streha osnovnega kubusa stavbe je lahko le simetrična dvokapna streha z naklonom 45 stopinj in kritino opečnordeče barve, s pro-filacljo lokalno tipičnega zareznika; - pri vsaki gradbeni enoti je možno graditi pomožni kubus v mak. širini 3,0 m od fasade osnovnega kubusa stavbe; pomožni kubus ima streho lahko oblikovano le kott ravno streho, je lahko le pritličen, zgornji rob strehe pa mora biti od kapi strehe osnovnega kubusa nižji vsaj za en meter; - gradbeno dovoljenje za gradnjo posamezne stanovanjske hiše mora biti usklajeno s predhodnim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, ki opredeljuje izgradnjo javnega prostora in javne infrastrukure ter vseh komunalnih priključkov posameznih gradbenih parcel na celotni UE; izvod takšnega gradbenega dovoljenja mora biti priložen vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na posamezni gradbeni parceli, - obstoječi objekt na zemljišču na par št. 537 k.o. Male Dole naj se legalizira pod naslednjimi pogoji: - ohranitev obstoječe višine in geometrije strehe; možnost podaljšanja vzdolžnega osnovnega stavbnega kubusa v razmerju stranic 1:2 - namembnost je lahko bivanje.« 22. člen v 38. členu se: doda nov odstavek z besedilom, ki se glasi: »Počitniški objekti so lahko tlorisne površine do 60 m2. Poleg tega se lahko zgradijo tudi pomožni kubusi (npr. prizidki) po Pravilniku, vendar pod naslednjimi pogoji: 1. z vsaj eno stranico se morajo v celotni dolžini stikati z osnovnim kubusom počitniškega objekta; naklon strehe in kritina sta lahko le ista kot pri strehi osnovnega kubusa počitniškega objekta ali pa imajo oblikovano ravno streho; pomožni kubus ob vzdolžni fasadi ima lahko le vzdolžno orientirano streho, na čelih pa je lahko streha le prečna ali pa kot podaljšek strehe osnovnega kubusa na isti višinski koti; - široki so lahko največ 3,0 m merjeno od stične fasade z osnovnim kubusom. Po Pravilniku se lahko, poleg ene počitniške stavbe, gradi le en samostojen enostaven objekt- stavba in sicer kot pomožen objekt, v skladu z zgoraj navedenimi merili. Od drugih vrst objektov se lahko po Pravilniku gradijo le še ograje, škarpe, v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom, greznica, usklajena z merili Pravilnika ter individualni rezervoar za utekočinjeni naftni plin aH nafto. Pri umestitvi slednjega v prostor je potrebno upoštevati, poleg predpisanih varnostnih kriterijev, tudi naslednje pogoje: - znotraj naselij, v kolikor niso v celoti vkopane, se oblikujejo v skladu z merili umeščanja pomožnih stavb; - izven naselij, na zunanjih mejah naselij, v območjih varovanja naravne in kulturne dediščine, na vinogradniški GE na nagnjenih terenih nagibom nad 10 % (merjeno na nasprotnih mejah) naj bodo vsaj s treh strani (v tlorisni projekciji) v celotni višini vkopani v zemljo; - umeščajo se lahko le na GE, na katerih se predmetno gorivo uporablja. - v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom; greznica, po 8. členu Pravilnika.« 23. člen v 42. členu se: doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Odmik novozgrajenega objekta mora slediti regulacijskim linijam lr gradbenimi mejam v prostoru- mejam do katerih lahko segajo objekti \ smeri proti javnemu prostoru, cesti ali javni poti. Ureditve na gradbeni! parcelah, ki so predvsem internega značaja (škarpe, ograje, tlaki, zelenice in drugi objekti za potrebe gradbene parcele) se lahko gradijo le do gradbene meje. V prehodnem obdobju, do sprejetja PRO je Investitor dolžer pridobiti predhodno mnenje in tudi soglasje pooblaščenega upravljavca predmetnega javnega prostora. V kolikor regulacijska linija in/ali gradbeni meja nista določeni se opredeli s spodaj navedenimi odmiki od roba cestnega telesa oziroma funkcionalne prometne površine (robnika oziromi roba asfalta oziroma vozišča pri makadamskih poteh): - pri regionalni cesti regulacijska linija 8,0 m; gradbena meja 3,0 m; - pri lokalni cesti regulacijska linija 4,0 m; gradbena meja 2,0 m; - pri javni poti regulacijska linija 3,0 m in gradbena meja 2,0 m.« 24. člen v 45. členu se: na koncu drugega odstavka doda stavek z besedilom, ki se glasi: št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 48 »Pri posameznih objekti, ki so zelo oddaljeni od transformatorske postaje, je dovoljeno napajanje z agregatom.« 25. člen v 46. členu se: zadnji stavek se spremeni tako, da se glasi: »Postavitev nadzemnih in podzemnih vodov, ki posegajo na kulturno dediščino je izjemoma možna v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. Pod istimi pogoji so dovoljeni posegi v območju naravne dediščine- v skladu z naravovarstvenimi pogoji in naravovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo naravne dediščine.« 26. člen v 48.členu se: prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Posegi v prostor so dopustni le, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja, to je varovanje okolja pred prekomernimi nivoji hrupa, elemente naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov. Obstoječe objekte in dejavnosti, ki teh meril ne dosegajo, je potrebno sanirati.« v podnaslovu Varstvo zraka besedilo prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da se upoštevajo elementi varovanja okolja pred prekomernimi emisijami onesnaževanja zraka - ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je to določeno s predpisi in drugimi pravnimi akti s področja varstva okolja. Pri tem se upošteva roža vetrov.« v podnaslovu Varstvo voda in vodnih virov na koncu odstavka doda besedilo, ki se glasi: »Pri vsakem poseganju v prostor se upoštevai zakonodaja s tega področja. V skladu z 86. členom Zakona o vodah, ZV-1 (Url. RS št.67/2002) so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko potoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne infrastrukture (mostovi, pro-pusti na javnih cestah). Lokalna skupnost po 92. členu ZV-1 (Url. RS št.67/2002) skrbi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda v ureditvenih območjih naselij,kar zajema zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda in urbanih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.« Naravne vrednote: Zaboršt pri Šentvidu- lipi pri Grajžarju (evid.št.3584) Pod Steno (evid.št.3599) Temenica- povirni del (evid.št.3699) Dob pri Šentvidu- ponori Šentpavelščice (evid.št.7654) Loka pri Pristaviji vasi- plitvi kras (evid.št.7674) Praproče pri Temenici, vrbi (evid.št.7941) Glogovica- lipa pri Pečku (evid.št.7945) Dob- Glogovica- gozdni otok (evid.št.7946) Šentvid pri Stični- gozdni otok (evid.št.7947) Male Pece-dobrava (evid.št.7948) Bukovica (evid.št.8016) Bratnica (evid.št.8018)« doda nov odstavek, s podnaslovom »Varstvo kulturne dediščine«, ki se glasi: »Sestavni del odloka je evidentirana kulturna dediščina, ki je navedena v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001). Vse enote kulturne dediščine so razvidne tudi iz grafičnega dela PUR Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne dediščine je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, potrebno pridobiti kul-turnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine. Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.« 28. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 35001-0005/00 Ivančna Gorica, dne 29.09.2005 Zupan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret,prof.,l.r. ¡8 s s Št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 51 a s 3« Si o o rV JS O S "S tsj Cs možno sprožiti upravni spor pred pristojnim sodiščem. 10. člen Po preteku roka za pritožbe župan z izvajalci mladinskih programov in projektov sklene pogodbe o sofinanciranju. Obvezne sestavine pogodbe so: naziv, naslov, davčna številka in številka računa izvajalca; vsebina in obseg programov in projektov; - čas realizacije programov in projektov; - višina dodeljenih sredstev; - način nadzora nad namensko porabo sredstev; - določilo, da mora izvajalec ob nenamenski porabi sredstev sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi obrestmi ter - druge medsebojne pravice in obveznosti. 11. člen Če vlagatelj pogodbe ne podpiše in je ne vrne občinski upravi v roku 15 dni od izdaje pisnega poziva za podpis, se šteje, da je vlagatelj odstopi! od zahteve po sofinanciranju mladinskih programov in projektov. III. MERILA IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV in PROJEKTOV IZVAJALCEV 12. člen Komisija bo pri vrednotenju prispelih vlog upoštevala naslednja merila in kriterije: 1. PREGLEDNOST - cilji in namen mladinskih programov in projektov so jasno opredeljeni - do 5 točk. 2. ŠTEVILO AKTIVNIH ČLANOV OZIROMA NOSILCEV mladinskih programov in projektov - 1-5 aktivnih članov oz. nosilcev - 2 točki, - 6-10 aktivnih članov oz. nosilcev -3 točke, - 11-15 aktivnih članov oz. nosilcev -4 točke, - 16-20 aktivnih članov oz. nosilcev -5 točk. 3. DELEŽ LASTNIH SREDSTEV za izvedbo mladinskih programov in projektov - 60-80% - 2 točki, - 81 - 90% - 5 točk, - več kot 90% - 8 točk. 4. CILJNA POPULACIJA - programi in projekti vključujejo mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike, ter družbeno izločeno invalidno mladino - do 5 točk programa in projekta je odvisna od skupnega števila zbranih točk in vrednosti točke. IV. KONČNE DOLOČBE Mladinski programi in projekti izvajalcev, ki se financirajo ali sofinancirajo iz kateregakoli drugega javnega razpisa lokalne skupnosti, ne morejo biti predmet sofinanciranja po merilih tega pravilnika. 14. člen O izvedbi sofinanciranih mladinskih programov In projektov morajo izvajalci v pogodbenem roku občinski upravi predložiti: - podrobno vsebinsko in zaključno finančno poročilo o Izvedbi mladinskih programov in projektov; ter - dokazila o namenski porab! sredstev pridobljenih na podlag! javnega razpisa. Občinska uprava ali po njej pooblaščeni organ lahko kadarkoli preveri namensko porabo sredstev. 15. člen Izvajalci mladinskih programov in projektov so dolžni izvajati dogovorjene programe in naloge v skladu s tem pravilnikom in le za namene, opredeljene v pogodbi. V kolikor se ugotovi nenamenska poraba sredstev s strani izvajalcev mladinskih programov in projektov se sofinanciranje takoj ustavi, že prejeta sredstva pa mora izvajalec vrniti v občinski proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Če prejemnik sredstev ne vrne v določenem roku, se izvede postopek izterjave. Izvajalec, ki krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem javnem razpisu občine. 16. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, objavi pa se tudi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica. ■ Številka: 00201-0002/2005 Ivančna Gorica, dne 29.9.2005 Župan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r. 5. REFERENCE izvajalca pri izvajanju mladinskih programov in projektov- do 5 točk; 6. DOSTOPNOST - programi in projekti vključujejo mladino iz celotne občine, aktivnosti so dostopne za neorganizirano mladino - do 5 točk; 7. INOVATIVNOST - mladinski programi in projekti neposredno ne posnemajo že izvedenih projektov in programov ter vsebujejo drugačen pristop k reševanju problemov - do 10 točk; 8. EKONOMIČNOST - mladinski programi in projekti imajo realno finančno konstrukcijo - do 10 točk; 9. KONTINUIRANOST - mladinski programi in projekti se izvajajo oziroma že trajajo daljše časovno obdobje, se nadgrajujejo - do 5 točk. 13. člen Programi in projekti bodo ocenjeni v skladu z merili in kriteriji In ob upoštevanju specifičnosti posameznih programov in projektov. Programi in projekti se točkujejo. Vrednost točke se določi v skladu s predvidenimi proračunskimi sredstvi razpisano leto. Višina sofinanciranja posameznega m št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 52 Na podlagi 82. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - UPB3 (Uradni list RS, št. 115/2003), 56. člena Zakona o osnovni šoli - UPB2 (Uradni list št. 70/2005) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) je Občinski svet občine Ivančna Gorica na 22. seji, dne 29.9.2005, sprejel PRAVILNIK o povračilu stroškov šolskega prevoza otrokom s posebnimi potrebami 1. člen Ta pravilnik določa pogoje in postopke za uveljavljanje ter način izračunavanja višine povračila stroškov šolskega prevoza otrokom s posebnimi potrebami iz proračuna Občine Ivančna Gorica. 2. člen Upravičenci do sredstev po tem pravilniku so: - starši oziroma skrbniki otrok s posebnimi potrebami, ki jim odločba o usmeritvi v skladu z zakonodajo odreja pravico do brezplačnega prevoza v šolo oziroma zavod, ki izvaja prilagojen izobraževalni program osnovne šole, - v izjemnih primerih tudi starši oziroma skrbniki otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni v predšolsko izobraževanje, in jim povračila stroškov prevoza iz kraja prebivališča do kraja šolanja ni mogoče zagotoviti v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/2000). Otroci, za katere se povračajo stroški prevoza morajo Imeti stalno prebivališče v Občini Ivančna Gorica. 3. člen Povračilo stroškov prevoza se določi na osnovi dejansko prevoženih kilometrov na relaciji dom upravičenca - vzgojno-izobraževalnl zavod - dom upravičenca, in sicer za število dni v mesecu, ko je otrok prisoten pri pouku, ter v skladu z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 142/2004, 7/2005 In 60/2005). Število dni prisotnosti pri pouku v posameznem mesecu upravičenci izkažejo s potrdilom šole oz. zavoda. Pogodba se sklene oz. podpiše ob začetku vsakega šolskega leta na podlagi vloge upravičenca, ki ji je potrebno priložiti potrdilo o vpisu za to šolsko leto, ob prvem uveljavljanju pravice do povračila stroškov pa tudi odločbo o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami. V primeru, da se vloga za povračilo stroškov prevoza nanaša na predšolski Izobraževalni program, o njeni upravičenosti, na podlagi utemeljenega predloga strokovne službe občine, odloči župan. Strokovna služba oblikuje predlog za odobritev povračila stroškov prevoza v šolo za predšolskega otroka na podlagi mnenja strokovne komisije o usmerjanju in ostalih dokazil iz drugega odstavka tega člena. Strokovna služba lahko zahteva tudi druga dokazila, ki se v posameznem primeru izkažejo nujna za utemeljitev predloga. Če upravičenec uveljavlja povračilo stroškov za dodatno število prevoženih kilometrov zaradi zaposlitve izven kraja šolanja otroka oziroma zaradi dela v turnusu, mora za to predložiti ustrezna dokazila. 5. člen Upravičenci do povračila stroškov prevoza otrok s posebnimi potrebami morajo o morebitnih spremembah, ki bi lahko vplivale na višino povračila takoj obvestiti občinsko upravo. 6. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se prične za šolsko leto 2005/2006. Številka: 00201-0003/2005 Ivančna Gorica, dne 29.9.2005 Župan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r. S 6 K e Za otroke s posebnimi potrebami, ki so vključeni med tednom v zavod za vzgojo in Izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, se povračilo stroškov prevoza določi na osnovi dejansko prevoženih kilometrov - dom upravičenca - vzgojno-izobraževalni zavod - dom upravičenca za dejansko število dni v mesecu, ko se opravi prevoz v zavod in iz zavoda v skladu z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 142/2004, 7/2005 in 60/2005). Možno je tudi povračilo stroškov mesečne vozovnice, če lahko otrok s posebnimi potrebami uporablja sredstva organiziranega javnega prevoza. Občina v dogovoru s starši oziroma skrbniki lahko organizira poseben prevoz namenjen otrokom s posebnimi potrebami, če bi se to Izkazalo za ekonomsko upravičeno. Za julij in avgust se povračila stroškov prevozov v šolo ne Izplačuje. 4. člen Finančna sredstva se upravičencem dodelijo na podlagi sklenjene pogodbe, v kateri občina in starši oziroma skrbniki otrok s posebnimi potrebami opredelijo način prevoza, - dostavo potrdil prisotnosti pri pouku in - povračilo stroškov za tekoče šolsko leto. Sredstva se upravičencem nakazujejo mesečno na njihov osebni račun, in sicer najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 53 SKLEP ^ Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica Uradni list RS, št. 89/2004) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 22. redni seji dne 29. sep-§ tembra 2005 sprejel a O 3. 2 o vzpostavitvi javnega dobra v k.o. Višnja Gora o r o-bo k.o. Višnja Gora S tem sklepom se vzpostavi javno dobro: nepremičnina pare. št. 104/3, pot v izmeri 237m2 vpisan v vi. št. 210 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 46501-0023/05 Datum: 29.9.2005 Zupan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r. št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 54 JOŽE KASTEUC (18.8.1913 - 20.5.2003) Današnji skeptiki bi rekli, da vsevedov ni več, da so živeli le nekoč, v davnih stoletjih. Jože Kastelic je res temeljil na starih časih, predvsem na klasični grški in rimski antiki, a je na tisočletja zrl kot na celoto, da se mu je zgodovina in kultura vselej kazala kot "resničnost dneva". To mu je omogočila izjemno temeljita in vsestranska klasična izobrazba, ki je temeljila na preučevanju materialnih arheoloških in pisnih virov. Ker pa je imel tudi narojen pesniški dar, je zmogel celoto videti v posebni duhovni resničnosti, ki je čas ne omejuje. Jože Kastelic je bil po svojem osnovnem poklicu arheolog, po izobrazbi klasični filolog (poznavalec klasične grščine in latinščine), po svojem delu še zgodovinar, umetnostni in literarni zgodovinar, raziskovalec, publicist urednik, kritik in še kaj. V mlajših letih je delal kot praktični arheolog in kustos in bil dolga leta ravnatelj Narodnega muzeja. Ob uspešnih predavateljskih nastopih je potem v celoti prestopil v vlogo univerzitetnega profesorja v Ljubljani in kasneje še v Mariboru. Bilje izjemno zaželen predavatelj vse do visoke starosti. Vsi, ki smo ga kdaj poslušali, se ga spominjamo kot bleščečega govorca, pravega maga govorjene slovenske besede. Tudi v starejših le-tih, ko je na tiskovnih konferencah Rojstna hiša v Šentvidu pri Stični predstavljal svoje zadnje knjige, je iz vsakega nastopa znal napraviti dogodek, ki ga je številno občinstvo doživljalo kot gledališko predstavo, kot splet privzdignjene umetniške govorice in poglobljenega znanstvenega spoznanja. Bil pa je Kastelic tudi lep, postaven in šarmanten mož, v starosti pa očarljiv gospod. Kdor tega ni vedel, je težko verjel, da je bila temu sve-. tovljanu primarni vir Dolenjska, še posebej njegov Šentvid pri Stični, kjer se je rodil, in Loka nad Stično, kjer se je veliko zadrževal s svojo drugo soprogo, v majhni počitniški hišici. O teh njegovih in naših krajih je znal povedati čudovito lepe in žareče besede, povezane z zgodbami iz davne in bližnje dolenjske preteklosti. Posebej je občudoval Bergantov Križev pot v stiški baziliki, ki ga je med strokovnimi znanci razglašal za izjemno umetnino. Očarala ga je tudi slovenska anonimna ljudska pesem, ki jo je imel za izjemno stvaritev ter ji pripisoval posebno moč in delež v slovenski kulturni zgodovini. Jože Kastelic je zgodaj odšel iz svojega Šentvida. Gimnazijska leta je po zaslugi krajevnih dobrotnikov, zlasti beneficiata Jožefa Ovna, preživel v Marijanišču v Ljubljani. Leta 1932 je maturiral na klasični gimnaziji, nato pa študiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani klasično filologijo in antično zgodovino. Diplomiral je leta 1939, potem pa kmalu še doktoriral s temo Antični snovni elementi v Prešernovem delu. Disertacijo je zagovarjal 1. 1943 pred takrat vodilnimi profesorji: Franom Bradačem (tudi Dolenjcem, z Jame pri Dvoru), Milanom Grošljem, Antonom Ocvirkom in Franom Ramovšem. Od decembra 1940 je služboval kot tajnik najprej na realni, potem pa na klasični gimnaziji, dokler ni končno prišel do pravega strokovnega dela. V slovenski Narodni muzej je prišel 1942 in tam ostal vse do leta 1968. Najprej je bil kustos, po vojni pa 21 let ravnatelj. Sledilo je 15 let profesure na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je od 1968 do 1983 predaval umetnostno zgodovino starega veka, rimsko provincialno arheologijo in zgodovino starega veka. Tako so se nabrala polna štiri delovna desetletja, ki pa jih je še za šest let podaljšal na univerzi v Mariboru. Čeprav je bil prof. dr. Kastelic znan in uveljavljen na mnogih področjih, moramo posebej omeniti njegovo delo v okviru naše občine. Že kot študenta so ga zanimale pre-drimske ostaline velike naselbine in nekropole venetsko-keltskega civilizacijskega kroga nad Virom, med Stično in Šentvidom. Njihove skrivnosti je spoznaval ob amaterskih in profesionalnih kopačih in raziskovalcih, kmetu Albinu Hrastu, inženirju Ludviku Fedranu in ob vodilnem slovenskem arheologu pred drugo vojno, dr. Rajku Lo-žarju. Leta 1946 je že kot ravnatelj Narodnega muzeja organiziral izkopavanje monumentalne, deloma že izropane gomile ob cesti Ivanč-na Gorica-Šentvid. Tu so našli pomemben grob "kneginje" z zlatim diademom in grob s konjsko opremo. Kastelčevo arheološko delo je na našem področju nadaljeval dr. Stane Gabrovec, ki nam je že nekajkrat predstavil svoja bogata od- jO j>J | T IV/ K\ O. ■t r JI 1 11 L J T p 1 _ I -.IV Á OP V/A | v i _J 11x1 SFT F OTA LJ 1 ^ JLJ J—i V......j I . 1. kritja. Najdbe so shranjene v Narodnem in drugih muzejih, čeprav je Kastelic prvotno načrtoval, da bi nastala lokalna arheološka zbirka tudi v stiškem samostanu. To se ni zgodilo, po njegovi zaslugi pa imamo danes v samostanski Opatovi kapeli lepa polikromna vitražna okna. Pisatelj Josip Jurčič gaje že v otroštvu navduševal s svojimi zgodovinskimi povestmi, zato se je njemu in Muljavi oddolžil s knjižico v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, ki je po prvem (1968) doživela še dva natisa (1973,1979). Še bolj znana so Kastelčeva arheološka izkopavanja grobišč na Pristavi na Bledu, kjer so odkrili slovanska grobišča iz 8.-10. stoletja in celo ostanke še starejše pred-slovanske staroselske naselbine. Odkritja so seveda ostala zapisana in drugače dokumentirana v Ka-stelčevih znanstvenih člankih, knjigah in predavanjih s tega področja, npr. Slovanska akropola na Bledu. Ljubljana: SAZU, 1950. Njegovih arheoloških spisov je seveda še veliko več. Najpomembnejši so zbrani v knjigi Josephi Kastelic opera selecta, ki so mu jo ob 75-letnici posvetili njegovi učenci. Kot arheolog je bil aktiven in zaželen v mnogih krajih bivše skupne države, predvsem v Makedoniji (De-mir Kapija in Trebenište). Veliko znanja in delovnih moči je Kastelic namenil svoji dolgoletni matični hiši, Narodnemu muzeju, v katerem je tradicionalne oddelke razvil v samostojne znanstvene enote in vzpostavil še nekaj novih, npr. Numizmatični kabinet. Vsaj omeniti moramo tudi njegove pomembne DELA - MQNOGRAPIIS JOŽE KAHTEUC - BOZO SKKRLJ SLOVANSKA NEKROPOLA NA BLEDU THE SLAV NECROPOLIS AT BLED ARHEOLOŠKO Hi ANTROPOLOŠKO POROČILO ZA LITO í'.v- AitClHSÉSÜjGK'AL \N!j ANTllIKmJLOCflCAL KEPOBT LJUBLJANA nacionalne in mednarodne muzejske razstave, npr. Umetnost situl od Pada do Donave (1962). Ustanovil in urejal je več znanstvenih in strokovnih knjižnih zbirk, muzejsko revijo Argo, muzejsko področje v Enciklopediji Slovenije in še marsikaj na področju arheologije, muzealstva in umetnostne zgodovine. Portret Jožeta Kastelca bi bil nepopoln, celo izkrivljen, če ne bi vseboval vsaj kratkega orisa njegove prevajalske, literarnozgodovinske, kritiške in leposlovne ustvarjalnosti. Vse te prvine so ga bistveno označevale in opredeljevale, po njih je bil kot javna oseba vsaj toliko znan kot po ožji strokovni dejavnosti. Že v gimnaziji je objavil svoje prve pesmi, kmalu prodrl v Mladiko ter Dom in svet in prišel do svoje prve pesniške zbirke že pred vojno (Prve podobe, 1940). V tistem času je veljal tudi za izrednega recitatorskega interpreta poezije. Njegovim nastopom bi danes rekli literarni happeningi. Tudi njemu se je zgodilo, da je v desetletjih svojega najbolj dejavnega življenja odlagal poezijo v "stranskih sobah" in jo znova z vso intenzivnostjo obudil v zrelih letih, najprej z izborom v reviji Sodobnost (1988), potem pa še v dveh samostojnih zbirkah: Barve (1991) in, mesec dni pred smrtjo, Ode (2003). Po mnenju umetnostnega zgodovinarja (tudi Dolenjca iz Novega mesta) dr. Milčka Kome-lja Kastelčeva "poezija v svojem bistvu pripada prav posebni, bolj meditativno pripovedni vrsti, ki jo že stoletja pišejo zlasti umetnostni zgodovinarji in ljubitelji umetnin." Njegovo delo na uredniškem, prevajalskem, literarnovednem in kritiškem področju lahko še najbolj ustrezno označimo kot kulturnozgodovinsko. Kastelčev pogled je namreč tako širok in sintetičen, da na vso literaturo in likovno umetnost, domačo in svetovno, zre z olimpa klasike in jo vrednoti ter razvršča s pogledom na celotni tisočletni opus, v katerem trajneje preživi le najvrednejše. O takem pogledu pričuje še zmeraj najboljša antologija slovenske poezije Živi Orfej (1970), ki jo je uredil skupaj s prijateljem Cenetom Vi-potnikom in Dragom Šego. Rdeča nit njegove slovenske literarnozgodovinske misli je bil seveda Prešeren, ki mu je sledil od mladostne disertacije pa do svoje zadnje obsežnejše knjige Umreti ni mogla stara Sibila (2001). ANTIČNI SNOVNI ELEMENTI V PREŠERNOVEM OEU itmoKKf i/, mtivi itisnimnji: - I Jf f!l.nM - Vse niti njegovih številnih talentov in izjemne količine znanja, ki si ga je z doslednim in vztrajnim raziskovalnim delom v dolgih desetletjih pridobil na več področjih, so okoli Jožeta Kastelca spletle mit modernega vseznalca. Ne mita hermetičnega odtujenca, ampak mit klasičnega modreca modernega časa. Mihael Glavan 'O0 duM Ivančna Gotica, oktober 2005 25 FESTIVAL KRKA 2005 JE USPEL INTERVJU Z MATJAŽEM JAVŠNIKOM, PROGRAMSKIM VODJEM FESTIVALA KRKA Jože Kozinc - predsednik Kulturnega društva gledališče Krka, Matjaž Javšnik -vodja Festivala Krka 2005, Vlado Kreslin (nastopajoči na festivalu). Festival Krka je za vami. Ali so občutki v skladu s pričakovanji, ki ste jih imeli, ko ste se kot programski vodja lotili tega projekta? Da, festival Krka 2005 - Izvir ustvarjalnosti - je pod streho. Ko se mi je porodila ta smela ideja o festivalu, me je prevevalo vse: od navdušenja do skepse, strahu in čisto vsakdanjih bojazni. Danes sem izredno zadovoljen in vesel ter še močneje verjamem v ljudi, ki so pripomogli k izvedbi in uspehu festivala. Glede na to, da ste »novi priseljenec« v dolini reke Krke, me zanima, kako so vas krajani sprejeli medse. Odlično smo se ujeli, kar pa še ne pomeni, da sem postal "Dolenjček". Prihajam s Pohorja in ne bi bilo prav, da se izdajam za nekoga drugega. Pohorje je moj pristan, jezik, spomin, otroštvo ... Zavedam se, da, biti prišlek, ne pomeni, biti nekdo, katerega starši ali dedki so pripomogli ustvariti to skupnost. Kar pa spet ne pomeni, daje ne morem soustvarjati jaz ali moji otroci. In glede na to, da sem v tej dolini spoznal čudovite ljudi, mi bo to v veliko veselje in ponos. Kdaj se je porodila ideja o festivalu in koliko ljudi je ta čas intenzivno delalo? Ideja se je porodila že leto poprej, ko sem ob spodbudi Barbare in Boruta izvedel avtorsko monodramo ter omogočil nastop Irske folk na Krki. Odziv občinstva in vprašanja, kdaj bo naslednja prireditev, so nam dali vedeti, da ljudje tovrstno sprostitev potrebujejo tudi čez poletje. Od tod do festivala ni bilo več daleč. Zbralo se nas je približno deset prostovoljcev iz vasi, predstavnikov različnih inter- esnih sfer na Krki. Strinjali smo se, da se spustimo v avanturo. Ti ljudje so potem tudi tvorili srce in dušo festivala, ves čas pa je sodelovalo okoli petdeset dodatnih prostovoljcev, brez katerih izvedba ne bi bila mogoča. Program festivala je navdušil vsakega, ki se ga je udeležil. Po kakšnem ključu ste izbirali nastopajoče, saj je kulturno-umetniški nivo prireditev na zelo visoki ravni? Pri konceptu sem si postavil določene omejitve. Ker je rdeča nit vasi in programske knjižice voda, sem nastopajoče iskal po zakonitostih-reke-Krke. Njihovo izvajanje mora božati, iti mimo nas nemoteče, pa vendar od časa do časa izbruhniti v vsej svoji silovitosti in nam razodeti silno voljo do življenja. Ker so prizorišča omejena s številom obiskovalcev, ki jih prenesejo, sem se izogibal dogodkov, ki koketirajo z množicami ljudi, kar je samo po sebi izluščilo program na visokem umetniškem nivoju. K temu, da so bili izvajalci pripravljeni nastopiti na še popolnoma neznanem festivalu, pa so seveda pripomogla osebna znanstva in prijateljstva. V mislih ste imeli prav vse generacije - od otrok do starejše publike, saj se je za vsakogar nekaj našlo. Kako so bile obiskane otroške delavnice, glede na to, da sta bila mentorja vrhunska umetnika? Poskušal sem postaviti program, ki bi zaobjel čim bolj pisano in starostno raznoliko publiko. Ker festival ni samemu sebi namen, je to tudi edina logična pot. Publiko je treba presenečati, vzgajati, razvajati. Za- Koncert Vitalija Osmačka in Mar Django Quarteta. radi tega tudi poseben poudarek na najmlajših. Upamo, da bo nekoč iz teh delavnic izšel kak velik umetnik. Otroške delavnice so bile obiskane nad vsemi pričakovanji; veseli so bili otroci in starši, tako da že razmišljamo o širitvi tovrstne ponudbe za na- zorišča so poskrbeli fantje in dekleta iz gasilskega društva Krka, ki so za vsako prireditev posebej pripravljali dve prizorišči vzporedno.Koliko truda in dodatnih naporov je bilo za to potrebno, vedo le oni. Zato gasilcem in gasilkam še enkrat hvala za nesebično pomoč in srčnost. Sponzorji festivala Krka 2005: KOMUNALNE GRADNJE GROSUPLJE; AKRAPOVIČ; TERRA - R.B.; LUNA TBWA; PROREKLAM EUROPLAKAT; RADIO ZELENI VAL; SOLINE PREDELAVA SOLI; MIZARSTVO MARKO TRUNKELJ; TRIMO; STEKLO HIT: PROTECT GL; INTERTRADE ITC; KMETIJA MAGOVAC; KMETIJA JAVOR-NIK; ADRIA MOBIL; LJUBLJANSKE MLEKARNE; PETROL; ELCOM; OBČINA IVANČNA GORICA; G-M&M ; RADEČE PAPIR; MILAN PUŠLJAR; TELERAY; MOBITEL; SVEMA; SIOL; KOBRA TEAM; PIVOVARNA UNION; LAMAS; AKADEMSKI SLIKAR FRANCE SLANA; JANEZ BORŠTNIK. Pridružite se nam na Festivalu Krka 2006! Organizacijski odbor Festivala Krka 2005 vam nudimo: ■ izdelavo "urbanističnega dela" pOvSebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisin - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov • pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosupliu in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 Koncert skupine Patetico. Vemo, da se vse zatakne pri denarju. Ker je bila vstopnina zgolj simbolična, me zanima, na kak način ste pridobili sredstva za izpeljavo festivala: so bili sponzorji dovolj ali je tudi Občina ponudila roko? Večina festivala se je pokrila s spon-zorskimi prispevki, nekaj malega pa je primaknila tudi Občina. Predvsem so se izkazali pri KOMUNALNIH GRADNJAH GROSUPLJE, AKRAPOVIČU, LUNI TBWA, TERRI R.B.. RADIU ZELENI VAL in drugih manjših, a za festival prav tako pomembnih sponzorjih. Verjamem, da bomo sodelovali tudi v prihodnje, saj duh duha uzre, medtem ko ga povprečje spregleda. Ko ste potegnili črto - koliko je bilo nastopajočih, koliko prireditev in koliko obiskovalcev? Imeli smo 15 prireditev, več kot 70 nastopajočih iz Slovenije, Hrvaške, Rusije, Ukrajine, Francije in Irske. Prireditve si je ogledalo več kot 3000 obiskovalcev, kar je preseglo vsa naša pričakovanja. Z veliko dobre volje vseh prostovoljcev in naklonjenosti domačinov vam je torej uspelo. Se nam obeta tudi Festival Krka 2006? Nedvomno. Dober obisk in zadovoljstvo obiskovalcev nas zavezujeta, da peljemo zadeve naprej. Pri tem moramo poskrbeti, da dolino reke Krke vznemirimo ravno toliko, da je ne zmotimo v njenem naravnem miru. Vi, ljubi moji, pa nas obiščite v zavetju ustvarjalnosti. Vabljeni na festival Krka 2006. Zavod za prostorska, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA skrbno in z vso pozornostjo. Pri tem so imeli mladi ves čas v mislih užitek in udobje publike, za kar jim moram izreči vse pohvale. Čeprav že približno dvajset let sodelujem pri pripravi festivalov, tako prizadevne in disciplinirane ekipe še nisem srečal. Kaj vam je povzročalo največ težav? Morda vreme, ki pa vam vseeno ni »vzelo« nobene priredile, saj ste imeli vedno pripravljeno dodatno rešitev. Prireditve so bile na tako visokem nivoju, da bi nam biložSl vsa"ke, ki bi j o morali odpovedati. Za rezervna pri- Porodni krči Festivala Krka 2005 so za nami. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem in vsem tistim, ki so nam s svojim delom zaupali svoj prosti čas. Ob zaključku vam predstavljamo organizacijski odbor festivala: Jože Kozinc, Matjaž Javšnik, Avgust Likovnik, Nataša Lukman, Andreja Kamin Fink, Tomaž Kamin, Tonček Markovič, France Koželj, Barbara Javornik in Aleš Magovac. Seveda pa nam ne bi uspelo brez pomoči vseh društev, ki so bila tudi soorganizatorji festivala. »Zahvaljujemo se sponzorjem za prispevek in podporo festivalu. Naj bo naš uspeh tudi vaš uspeh! » Kot smo lahko vsi obiskovalci festivala opazili, ste skrbno izbrali tudi kraje dogajanja koncertov in predstav, kar je dalo prireditvam še poseben čar. Je bilo potrebne veliko logistike in priprav za vsako prireditev posebej? Ker je eden od namenov festivala tudi promocija kraja in turističnih zanimivosti, smo prireditve postavili na dvorišča turističnih kmetij, na Pol-tarco, v Krško jamo ... Seveda to s sabo nosi tudi veliko več priprav in večjo zahtevnost izvedbe. Toda tu so se izkazali vaščani, predvsem mladina, ki je vsa prizorišča pripravila 26 Ivančna Gorica, november 2005 V KNJIŽNICI O UMIRANJU IN SMRTI Tokrat bomo v knjižnici gostili predsednico društva HOSPIC, Tatjano Zargi, ki bo imela predavanje (pogovor) na temo odnos do umiranja in smrti. Ko smo v knjižnici pripravljali to srečanje, je kar nekaj ljudi izrazilo dvom v to. da bi kdo hotel poslušati tako »zamoijeno temo«. Mogoče je to celo res. Toda v knjižnici se večkrat zelo intimno srečujemo z ljudmi, ki iščejo odgovore v knjigah in zato vemo. kako paradoksalno življenjska je pravzaprav tema o umiranju in smrti in kako pomembno je poznati nekatera dejstva o čutenju žalujočega, spremljanju umirajočega, o strahovih bolnega, o potrebah svojcev ipd. Vljudno vas vabimo na prijetno srečanje z gospo Tatjano Zargi, ki se vsakodnevno v praksi srečuje s takimi vprašanji v društvu HOSPIC. Predstavila bo tudi revijo, ki je namenjena umirajočim in žalujočim. Srečanje bo v knjižnici v Ivančni Gorici, v Tednu vseživljenjskega učenja, v sredo, 19. 10. ob 19. uri. Na ogled bo tudi kup knjig, ki smo jih v knjižnici pripravili na to temo. 257 Ivančna Gorica, november 2005 KNJIŽNICA V IVANČNI GORICI Naše podjetje Vam nudi: IZDELAVO - lahkih in težkih jeklenih konstrukcij za potrebe gradbeništva, - jeklenih konstrukcij industrijskih, proizvodnih in skladiščnih objektov, - jeklenih stopnišč z ograjami, - nadstreškov in manjših pod konstrukcij, - ograj in izdelkov iz inox materiala. MONTAŽO - lahkih in težkih jeklenih konstrukcij, - izoliranih strešnih plošč, - izoliranih jeklenih fasadnih plošč. STORITVE - čiščenje jeklenih profilov in pločevine na linijskem peskalniku, - mehanski razrez pločevin dim. 6000 mm in debeline do 1 5 mm, - plamenski razrez pločevine, - krivljenje pločevine do dolžine 6000 mm, - usluge z avtodvigalom z možnostjo dostave, - usluge z rotacijskimi dvigali, - svetovanje in izdelava delavnlške dokumentacije in PZI projekta. Kontaktna oseba - Anton Jakše, tel. 041 569 665 Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si PON., TOR., SRE., PET. Od 9. do 19. ure ČET. Od 9. do 14. ure SOBOTA Od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Odprte so ob četrtkih popoldne, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) KOLEDAR PRIREDITEV ZA OKTOBER 2005 V NAŠI KNJIŽNIČNI MREŽI Glavne prireditve bodo v Tednu vseživljenjskega učenja. - VIDEM DOBREPOLJE torek, 18.10., ob 19. uri POTOPISNO PREDAVANJE - Martina Šuštar: NEPAL - IVANČNA GORICA sreda. 19.10.. ob 19. uri PREDAVANJE DRUŠTV A HOSPIC -ODNOS DO UMIRANJA IN SMRTI Predstavljena bo tudi revija za pomoč žalujočim in umirajočim. - GROSUPLJE četrtek, 20.10., ob 19. uri PREDSTAVITEV KNJIGE - Sonja Pirman : Poželenje ni ljubezen - URE PRAVLJIC bodo vsako sredo v knjižnici na Vidmu ob 18. uri. ABV, KOVINSKI IZDELKI, d.o.o. Sela pri Dobu 3, 1296 Šentvid pri Stični Tel; 01-780-50-23, 01-780-50-24 Fax: 01-78-74-51 SELITEV KNJIŽNICE V GROSUPLJEM NA NOVO LOKACIJO Zadnji mesec je bil v Sloveniji zaznamovan s kar nekaj otvoritvami novih knjižnic. Najbolj odmevni sta bili prav gotovo otvoritvi v Velenju in v Domžalah. Medtem so odprli tudi nekoliko manjšo knjižnico v Podpe-či. Zdaj imajo že skoraj vse občine knjižnice, ki sledijo potrebam svojih krajanov, kmalu pa bo v to družbo vstopila tudi naša matična knjižnica v Grosupljem. Ta mesec smo preselili knjižnico v začasne prostore - nad upravno enoto na Kolodvorski 2 v Grosupljem, saj bodo na prostoru stare knjižnice začeli renovirati in dograjevati. Zamudnine za teden, v katerem je bila knjižnica zaprta, ne bo. Oktobrski literarni večer bo v poročni sobi na Adamičevi 15. Direktorica Knjižnice Grosuplje Roža Kek si ogleduje knjižnico na začasni lokaciji z županom Janezom Lesjakom in vodjo Urada za gospodarske in družbene dejavnosti Jelko Kogovšek. SPOMINI NA DEDA Na Jurčičevi domačiji se na vsakem koraku lahko ozremo v preteklost, ki počasi uhaja iz našega spomina. In prav zato, da ne pozabimo, so tam pripravili zanimivo razstavo kmečkih orodij in naprav, za katere mnogi ne vedo več, za kaj so jih iznajdljivi kmečki prebivalci uporabljali. V času visoke tehnologije, ko je kako ročno delo izredno težko, predvsem pa necenjeno, si mnogi niti ne predstavljajo, kako so včasih orali s preprostim lesenim plugom, ki so ga poganjali konji, mlatili žito s predmetom, imenovanim cepec in še mnogo je tega. Take in drugačne, iz zaprašenih kotov na ogled postavljene predmete, si lahko ogledate na Jurčičevi domačiji na Muljavi na stalni etnografski razstavi z naslovom Spomini na deda. Mnoga razstavljena orodja so danes le še nema priča izginulih časov, obenem pa tudi dokaz o iznajdljivosti in inovativnosti kmetov, je povedal dr. Boris Kuhar, ki je razstavo tudi sestavljal. V središče razstave so postavili »pajkelj oz. vejalnik oz veternik« - »stroj« z različnimi imeni, ki je na ročni pogon od žita ločeval pleve in ostale smeti. V »Dedovem kotičku« pa so razstavljene panjske končnice, ki s svojo bogato ikonografijo na svojevrsten način pripovedujejo zgodbe preteklosti, pa tudi sedanjosti. DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE Razstava je bila vključena v projekt Dnevi evropske kulturne dediščine, v katerega je Slovenija vključena z mnogimi ostalimi evropskimi državami že od leta 1992. Svet Evrope je leta 1991 ustanovil Dneve, katerih glavni cilj je ohranjanje kulturne dediščine in predstavljanje le-te širši javnosti. A ideja o dnevih dediščine se je pojavila že v osemdesetih letih, ko so v Franciji pripravili dneve odprtih vrat in tako omogočili brezplačen obisk tudi težje dostopnih kulturnih znamenitosti. SS UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO 0ID0BJE PONOVNO ODPRLA SVOJA VRATA Začetek oktobra pomeni tudi začetek novega študijskega leta. Ker študenti Univerze za tretje življenjsko obdobje nočejo prav nič zaostajati za svojimi mlajšimi kolegi, so sedli v »študijske« klopi že tretjega oktobra. Univerzo drugo leto zapored organizira Zveza kulturnih društev Ivančna Gorica. Prvega predavanja se je udeležilo okrog sedemdeset slušateljev, ki se bodo srečevali na 14 dni. Tema prvega predavanja se je glasila Medsebojni odnosi in odpuščanje. V naslednjih tednih in mesecih pa se bo odvijal niz novih predavanj z različnimi temami in predavatelji. V Ivančni Gorici bodo tako gostovali znana pravnica dr. Zdenka Čerar, etnolog dr. Boris Kuhar in številni drugi. Pogovarjali se bodo o zdravju, dednem pravu, medsebojnih odnosih, kulturni dediščini in še marsičem. Poleg predavanj pa bodo v okviru Univerze potekale tudi ekskurzije, študijski krožki in različne delavnice. Na voljo bo krožek nemščine angleščine, likovni, domoznanstveni, računalniški in restavratorski krožek. \ delavnicah pa se bodo lahko udeleženci posvetili poslikavi tekstila, slikanju n; steklo, izdelovanju voščilnic in oblikovanju gline. Univerza tako ponuja sila pe stro izbiro aktivnosti za najrazličnejše interese študentov, ob tem pa omogoč tudi prijetno druženje. Lojze Grčma PRAŠKI JEZUŠČEK IN DRUGE VOŠČENE FIGURI FESTIVAL STIČNA - ANTI STRES (19.11.-3.12. 2005) Pravijo, daje stres bolezen novega tisočletja. Milijone ljudi po svetu naj bi bilo izpostavljenih temu novemu morilcu številka ena. Kar je še posebej pomembno in pomenljivo, to niso milijoni iz revne Podsaharske Afrike, iz obubožanih krajev osrednje Azije ali iz kakšnih drugih krajev tretjega sveta. Ljudje na muhi tega ubijalca prihajajo iz najbolj razvitih centrov in držav sveta. Mednje se, hote ali nehote, zadnje čase uvršča tudi Slovenija. Tek za materialnimi dobrinami se nam kaj kmalu lahko sprevrže v tek za naše življenje. Tisto življenje, ki je postalo vse hitrejše, tako hitro, da naše lastno telo ne sledi tempu, zato se upira - ne odneha in caplja za našimi željami, cilji in namerami. Nazadnje pa omaga. In zdravilo? Pravijo, daje rešitev v dejavnostih, ki nas veselijo, ki nas sprostijo in nam tako ali drugače, hote ali nehote na obraz prikradejo NASMEH. Nasmeh in dobra volja naj bi v nas sproščali snovi, ki nam zdravijo telo. Naloga vsakega izmed nas pa je, da iščemo in najdemo ta NASMEH! Stična je majhen kraj z velikim srcem in tisočletno zgodovino, eden tistih, ki s svojo majhnostjo lahko prevzamejo ljudi, da delajo velike stvari. Stičani smo drugačni, a dobri ljudje. Kulturno udejstvovanje imamo v krvi, o tem priča stoletna tradicija gledališča in zborovskega petja. Veliko nas je, Stiča-nov, ki nam kultura na obraz prikrade NASMEH. Ali smo zato v povprečju kaj bolj odporni na stres - o tem še nimamo podatkov. Spet, že šestič zaporedoma, se nam obeta FESTIVAL STIČNA. Vabimo vse, da se nam pridružite na antistresni terapiji v Kulturnem domu Stična med 19. novembrom in 3. decembrom. Vse podrobnosti boste lahko spremljali na spletni strani Kulturnega društva Stična in Festivala Stična (www. festival-sticna.si). Obstaja še ena možnost, če želite biti obveščeni. Svoje podatke nam pošljite na naslov Kulturnega društva Stična, Stična 11,1295 Ivančna Gorica. Lahko nam jim pošljete na elektronski naslov KD Stična: info@kd-sticna.si ali pa na spletni strani izpolnite posebej za to pripravljen elektronski obrazec. Kulturno društvo Stična bo tako zbrane podatke uporabljal IZKLJUČNO za obveščanje interesentov o dogajanju v Društvu. Organizacijski odbor FESTIVALA STIČNA Vas vabi na posebej pripravljen kulturni program. Prepričani smo, da vam bomo ob obisku prireditev Festivala vsaj nekajkrat na obraz prikradli NASMEH. Ta pa, kot smo že ugotovili, blagodejno vpliva na dobro počutje ljudi. Zagotovo vam lahko zatrdimo, da se za obisk FESTIVALA STIČNA ni treba posvetovati ne z osebnim zdravnikom ne s farmacevtom. Za KD Stična Gregor Medved UMRLA STA BOGDAN POGAČNIK IN MARIJAN ZADNIKAR V zgodnjem jesenskem času seje zaustavilo delo gospoda Bogdana Pogačnika pri organizaciji Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in za vedno so se zaključili izsledki raziskovanja stiškega samostana znanstvenika dr. Marijana Zadnikarja. Oba sta bila nepogrešljiva pri svojem delu, eden na znanstvenem, drugi na kulturnem in umetniškem področju, kjer sta v svoje delo vnašala vso strokovnost in polnost človeških zaznamovanj do ljudi, s katerimi sta ob svojem delu prišla v stik. Za raziskovalcem je ostalo dvanajst knjig, ki izkazujejo bogato zgodovino samostana in vso pestrost sakralnega in posvetnega življenja, zajetih v dobo petdesetletnega raziskovalnega dela gospoda Marijana Zadnikarja. Z gospodom Bogdanom Pogačnikom, novinarjem in pisateljem, je Šentvid izgubil zvestega sodelavca, ljubitelja pesmi, ljudi našega kraja in buditelja vseslovenske pevske prireditve. Na ljubljanskih Žalah smo se jima zahvalili za njuno delo, ki je zaznamovalo našo sedanjost. Poslovilne besede gospoda opata dr. Nadraha so bile vezane na življenje gospoda Zadnikarja, ki je bil tudi dopolnilni in zvesti član samostanske družine. Ker ste mnogi oba naša prijatelja, znanca in strokovnjaka poznali, vam posredujemo poslovilne besede. BOGDAN POGAČNIK (1922-2005) 36. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični se je z vso vihravostjo in navdušenjem zaključil v veselem in sproščenem vzdušju, saj je vse še tako, kot je bilo. Desetletja je bil z nami gospod Bogdan Pogačnik in tudi letos nas je obiskal, telesno vse bolj šibek, vendar umsko nenadkriljiv, in nas, kot vedno, nagovoril v pozdrav. Šentvid se mu je vtisnil v spomin tako globoko, daje bila njegova misel vedno pri organizaciji in izvedbi ljudskega srečanja in ljudske pesmi, vse za ponos kulturnega pevskega naroda. Da, spoštovani Bogdan, bil si vedno tvorec našega tabora, skupaj še z nekaterimi člani, kot je Ladko Korošec, Tone Kozlevčar, Peter Šoštarič, Radovan Gobec in drugimi, ki ste znali to pevsko prireditev postaviti na piedestal in poiskati vez med strokovnimi in ljubiteljskimi krogi, da je lahko preživela tudi burne sistemske in druge težave. Svetel lik, ki je sijal iz tebe, je vedno dajal voljo, nam organizatorjem in pevcem, da letno pričakamo skoraj vsako slovensko vas, ponarodelo pesem, ki je drag spomin na naše prednike, saj so nam kazali pot do sprememb in svobodnih idej. Kdo je lahko tako nagovarjal naše zamejske zbore kot pravi rodoljub? Kdo bi vzbudil toliko ponosa do Slovenca onkraj meje, da je beseda prišla do srca, ne da bi plehko izrabljal besedo domovina? Ljudska pesem in vsa rodbinska imena, ki se vežejo na V Slovenskem verskem muzeju so z mnogo truda in ljubezni pripravili zanimivo in lepo razstavo, ki bo na ogled vse do novega leta. V stari prelaturi je razstavljenih štirideset nabožnih voščenih figuric, ki so, pozabljene in zaprašene, mnogokrat tudi poškodovane, samevale po podstrešjih naših ženskih samostanov in čakale boljših časov. Največ je voščenih kipcev deteta Jezusa. Ti so bili zelo razširjeni že v srednjem veku med kontemplativnimi ženskimi redovi - klarisami in cister-cijankami. še posebej v južnonemškem in avstrijskem kulturnem prostoru. Čas reformacije taki duhovnosti ni bil naklonjen. Šele v obdobju katoliške obnove (protireformacije), v 17. in 18. stoletju, so se figurice spet pojavile, tokrat bogato baročno oblečene in okrašene. Mnoge od njih so veljale za čudodelne. Med čudodelne Jezuščke spada tudi Jezulus Pra-gensis - milostni praški Jezušček, ki ga častijo v praški cerkvi Marije, Gospe Zmagovite (Kostel Panny Marie Vi-tezne), ki jo upravljajo karmeličani. Kipec je, kot pravi izročilo, nastal v Španiji in je sredi 16. stoletja prišel kot poročno darilo na Češko. V 17. stoletju pa so to družinsko dragocenost podarili karmeli-čanom, in tam je še danes. Karmeličani so češčenje praškega Jezuščka zelo spodbujali. izdajali so brošure z molitvami in pri-prošnjimi besedili. Praške karmeličanke, ki imajo le kopijo orginala, so ravno tako vneto širile to pobožnost. Izgotavljale so voščene figurice praškega Jezuščka, šivale in vezle čudovita oblačila, saj je bilo treba kipce med letom večkrat preobleči v oblačila, ki so ustrezala posameznim liturgičnim obdobjem cerkvenega leta. poosebljene Kernjake, izzvenijo vzpodbujajoče in prepotrebno malemu narodu. Ponosni smo, spoštovani Bogdan, da si ob sprejemanju sveta znal pogledati na majhen kraj in številne pevce, in nam kot velika osebnost ovrednotil rezultat našega dela. Spomin seže desetletja nazaj, ko si s Slovenskim oktetom prišel na prvi koncert v Šentvid, se povezal z domačini in čutil, daje s številnimi zanesenjaki moč izpeljati vsako idejo. Rodila se je zamisel za redna srečanja pevcev, zrasel je šentviški pevski tabor. Dopolnjevala seje ideja, kjer je Bogdan, naš prijatelj, že usmerjal slovenske pevce na naš največji oder v naravnem amfiteatru pri šentviški šoli. Njegov vzklik Pojo naj ljudje se mu je dogodil vse do letošnjega 36. Tabora slovenskih pevskih zborov, ko je v spremstvu najbližjih družinskih članov izrekel še zadnje, in kasneje tudi zapisal predsedniku Tabora, tele besede: »Živim le s težavo in v velikih bolečinah. A to ni važno! Dokler bom živel, bom živel. Potem bom pa šel. A vam in slovenskim pevcem želim, da bi še in še živeli...« Zadnjič ti, dragi prijatelj, izrekam vso zahvalo za plemenito delo, ki je bilo opravljeno z velikim razdajanjem in odrekanjem za dobro nas, kar pa mnogi samozadostni ljudje ne bodo nikoli razumeli, saj je bila težava včasih celo pri sprejemanju tvojih dobrih bogatih svetovljanskih izkušenj. Upravni odbor Tabora slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični je izgubil spoštovanega člana, znanca in prijatelja, svetovljana in prijaznega gospoda, ki je vedno pomahal v slovo. Pojo naj ljudje! V svojem imenu in imenu občine Ivančna Gorica, v imenu šentviškega tabora in slovenskih pevcev, izrekam vsem svojcem iskreno sožalje. Kipce so razpošiljale ne le po samostanih svojega reda, ampak praktično po vsaj Evropi. Konec 18. stoletja je češčenje nekoliko zamrlo. Cesar Jožef II. je namreč razpustil vse kontemplativne (v duhu razsvetljenstva nekoristne) redove in šele konec 19. stoletja se je češčenje milostne podobe deteta Jezusa obnovilo. PRAŠKI JEZUŠČEK NA SLOVENSKEM Na Slovenskem so čaščenje deteta Jezusa širile in spodbujale klarise, karmeličanke, kasneje pa predvsem uršulinke. Večina razstavljenih kipcev izhaja iz zbirk ur-šulinskih samostanov, saj so po ukinitvi kontemplativnih redov na ozemlju habsburške monarhije one nadaljevale tradicijo te pobožnosti. Voščene figurice so, kot smo že rekli, odete v bogato okrašena in izvezena oblačila. Po prvi svetovni vojni, še bolj pa po drugi, je znanje vlivanja voščenih figuric zamrlo. Nove tehnologije in materiali, spremenjen odnos do sveta in nenazadnje tudi veri in verski praksi nenaklonjena povojna oblast so voščene figurice deteta Jezusa izrinili iz takratnega življenja. Po drugi svetovni vojni so uršulinke za golo preživetje izdelovale majhne voščene Jezuščke, ki so jih verniki kupovali tako rekoč »ilegalno« za božične jaslice ali kot praznične obeske v adventnem času. Kot piše dr. Niko Kuret v svojih etnoloških raziskavah, so imeli oz. imajo kipce Deteta Jezusa, oblečenega v izvezena oblačila, ne le po samostanih, ampak tudi MARIJAN ZADNIKAR (1921 - 2005) Dežela Desetega brata, kot radi rečemo sedanji občini Ivančna Gorica, ki obsega širše območje Stične z vso bogato kulturno zapuščino, je izgubila človeka, ki je s svojimi človeškimi vrlinami in strokovnim znanjem vedno na novo odkrival pomembna zgodovinska dejstva. Stiski samostan je bil v svoji novejši zgodovini mačehovsko sprejet, težko in slabo vzdrževan. vsaj v tistem delu, ki je streho nudil učiteljem in učencem osnovne šole in gimnazije. So pa bili ljudje, ki so se skupaj s samostansko družino zavedali pomembnosti starodavnega samostana. Številni dogodki in otipljivi zgodovinski dokazi bi ostali v senci pozabe, če ne bi kleni Dolenjec odkril in predstavil bogate kulturne dediščine majhnega naroda domačinom v vrednost, slovenski in mednarodni javnosti pa v strokovno presojo. Prav na pol poti med Novim Mestom in Ljubljano, v starodavni Stični, ste se zaustavili, spoštovani gospod Marijan, za čas najbolj ustvarjalnih in plodovitih let v marsikateri župnijski ali podružnični cerkvi in celo posamezniki , saj so bili v preteklosti tako rekoč »v modi«. JEZUŠČEK T0LAŽNIK (TR0STERLEIN) Na razstavi lahko vidimo tudi tako imenovane »Tolažničke«, najpogosteje voščene ali lesene figurice, oblečene v bogato okrašena in izvezena oblačilca. Te figurice so bile navadno osebna last posamezne redovnice, ki jih je dobila v dar ob vstopu v samostan, ob zaobljubah ali ob praznikih. Vsekakor že ime navaja na misel, da so bile te figurice lastnici »v tolažbo«, bodisi da so jo spominjale na drago osebo, ki ji je kipec podarila, bodisi da se je priporočale detetu Jezusu v čisto osebnih stiskah, težavah ali potrebah. Ob restavriranju ene od figuric so namreč naše restavratorke pod spodnjo srajčko našle orumenelo pisemce, v katerem lastnica, redovnica, sestra Marija Terezija prosi Jezuščka eno samo stvar - da bi bila ona vedno v brezmejni ljubezni združena z Njim, da bi Jezušček blagoslavljal njo in njene drage in da bi ljudem poslal mnogo svetih duhovnikov. Te figurice so iz najrazličnejših materialov, domiselno, bolj ali manj bogato, oblečene in okrašene, in že s tem dejstvom pričajo o umetniški ustvarjalnosti redovnic: karmeličank, ldaris in pozneje uršu-link, ki so si jih zamislile in izdelale. TEHNIČNO IN VSEBINSKO IZREDNO BOGAT KATALOG Razstavo in naše vedenje o neznani in po krivici pozabljeni dediščini slovenskega kulturnega prostora dopolnjuje zelo bogat katalog. Razstava odpira eno od strani v življenju naših prednikov. Da bi razumeli sporočilo te razstave, ne potrebujemo znanja, ampak le za lepoto odprto srce. Razstava, ki jo obiskujejo ljudje od blizu in daleč, nam je vsak dan na razpolago. Vsem brez razlike: majhnim in velikim, ukim in neukim, starim in mladim, vernim in nevernim ... O tem, daje razstava odmevna (podatke o njej je mogoče najti na internetu), pričajo tudi številni obiskovalci iz tujine. Ali bomo našli pot do razstavnih prostorov tudi mi, ki živimo v bližini? M.A. Ficko vašega raziskovalnega dela. O vaših izsledkih bo generacijam zanamcev pričal zajeten kup strokovne literature, študentom kot nezamenljiv študijski pripomoček in nam krajanom kot neprecenljiva vrednost, ki laike osvešča in spodbuja, da znamo kraj spoštovati in organizirati številne prireditve, vabljive za množice obiskovalcev, ki se zgrinjajo v Stično. Težko si predstavljam primernejše darilo za številne obiskovalce, ki obiščejo našo teritorialno obsežno, geografsko in zgodovinsko pomembno občino, kot je vaša monografija o Stični. Prav vaši izsledki iz obdobja romanike so tisti, ki nas uvrščajo v evropski projekt petih držav, kjer enakovredno stopamo vštric z velikimi narodi stare Evrope. Še več, spoštovani Marijan, rad bi se vam zahvalil za vaš svetovljanski čut in vašo odkritost do majhnih, preprostih ljudi, ki ste jih srečevali v naši okolici. Ko ste bili med enim zadnjih obiskov skupaj z vašimi prijatelji familijari iz Nemčije moji gostje na Muljavi, ste kljub bolezni kazali svojo moč in s svojimi hudomušnimi potezami Jurčičevega Dolenjca dajali svoj prepoznaven ton družbi ob kozarčku. Takih veselih trenutkov z vami se spominjajo še mnogi naši okoličani, ki vas bodo pogrešali. Vaš velik prispevek na znanstveno raziskovalnem področju bo seval vsem naslednikom. raziskovalcem, strokovnim krogom in tudi nam, ki smo se osebno poznali, saj ste nam odkrili vedenja o bogastvu, ki ga premalo poznamo. V imenu občine Ivančna Gorica, krajanov Stične in vaših dolenjskih prijateljev se poslavljam od vas in izrekam družini iskreno sožalje. Jernej Lampret Zupan Občine Ivančna Gorica 28 Ivančna Gorica, november 2005 LIVAR V CETRTFINALU SLOVENSKEGA POKALA Po skromnem začetku prvenstva in pičli beri točk v prvih kolih igra in rezultati nogometašev Livarja v zadnjih dobivajo pravo podobo. Začnimo kar s pokalnim tekmovanjem, v katerega so se livarji uvrstili po lanski zmagi v pokalu MNZ Ljubljana. Prvi njihov letošnji nasprotnik je bil nižjeligaš Tolmin, ki so ga Ivančani odpravili z gladkih 7 : 0. Naslednja ovira je bil tretjeligaš Malečnik, ki ga trenira Milko Burovski. Vendar pa niti slavni trener ni pomagal štajerski ekipi, da bi se uvrstila v nadaljevanje tekmovanja. Livarji so namreč zaostanek 0 : 2 pretvorili v 4 : 2 ter se zanesljivo uvrstili med najboljših 16 ekip v Pokalu Hervis. Žreb jim je nato namenil lendavsko Nafto in ponovno domačo tekmo; v pokalnem tekmovanju namreč o napredovanju odloča le eno srečanje. Morda so nogometaši Nafte, ki se za novince odlično držijo v prvoligaški druščini, zadnjeuvrščeni klub druge lige malce podcenjevali ali pa je Miloš Popivo-da odigral tekmo kariere. Kakorkoli že, z izdatno pomočjo ivanškega vratarja in z golom Marica so se livarji senzacionalno uvrstili med najboljših osem ekip v slovenskem pokalu. Zdaj pa še nekaj besed o prvenstvu, v katerem Livar stopnjuje svojo formo. Po porazu s Factorjem je sledil remi z Zagorjem. Prelomna tekma pa se je verjetno zgodila na Viču. V sedmem kolu so namreč livarji dosegli prvo zmago, pa čeprav so si igralci Svobode gol zabili sami. Tri točke so pač tri točke. Sledila je že omenjena zmaga z Nafto, osmi krog 2. SNL pa je prinesel v Ivančno Gorico Dravograd in sledilo je sladko zmagoslavje. Korošci so »padli« z rezultatom 4 : 0, poleg zadetkov pa je imel Livar še kup priložnosti. Prav je, da ome- nimo tudi okrepitvi, ki sta po našem mnenju zelo zaslužni za rezultatski preporod. Slišita na ime Željko Mi-trakovič in Klemen Bingo. Prvi je izjemno izkušen branilec, uporaben na več igralnih položajih, velika večina njegovih žog pa z milimetrsko natančnostjo pristane tam, kjer jih želi naslovnik. Tudi Klemen Bingo je veliko pripomogel k trdnosti in zanesljivosti Livarjeve obrambe. Nova igralca sta zares veliki okrepitvi za ivanško ekipo, kar za nekatere igralce, pripeljane v (bližnji) preteklosti, ne bi mogli ravno trditi. Kakorkoli že, najpomembneje je, da so se igralci znebili psihološkega pritiska in da ponovno igrajo sproščeno in samozavestno. Ob pristopu in igri, ki so jo pokazali v zadnjih tekmah, se za rezultate ni bati. Lojze Grčman MLADI V NK LIVAR IVANCNA GORICA Za nami so počitnice, za nami je tudi minula nogometna sezona, krepko smo že zakorakali v novo sezono. Morda je z nekakšne časovne razdalje lažje opisati minulo nogometno sezono za selekcijo U14 (starejši dečki), ki so ob koncu zasedli odlično tretje mesto, novo sezono pa začeli z zmago proti NKArne Tabor. Mnogi so ob koncu sezone prestopili med kadete, lahko pa rečemo, da je bila lanska generacija nekaj posebnega. Niso ji mogli do živega tudi sodniki, ko so mlade igralce na tekmi v Borovnici ogoljufali in jim tako preprečili vstop v 1. ligo. Seveda so jim bili v oporo trener Bojan Clemente, starši, ki so vsaj v spomladanskem delu prvenstva za njih držali pesti ob igriščih, in vsi ljubitelji nogometa, ki so jim tudi finančno pomagali, da so se imeli lepo. Trenirajo trikrat tedensko na igrišču v Ivančni Gorici, vsak konec tedna imajo tekmo in pogosto jih po zmagi za nagrado odpeljejo na pico; takrat je tudi priložnost za starše, da se med seboj spoznajo in pogovorijo. Lansko pomlad so se starši organizirali sami in jim junija organizirali enodnevni izlet na Koroško v Avstriji, kjer so si ogledali nekatere zanimivosti, popoldne pa še odigrali prijateljsko tekmo s kolegi iz Nogometnega kluba SAK iz Celo- vca. V Avstriji so se starši igralcev iz obeh ekip dogovorili, da zdaj koroški Slovenci pridejo na Dolenjsko, vendar .. so jim prihod odpovedali le nekaj dni pred napovedanim srečanjem. Pa niso odnehali. V nekaj dneh so si našli ekipo NK Svoboda iz Ljubljane, po tekmi pa so povabili tudi gostujoče igralce ter svoje starše na piknik. Organizirali so ga na Gradišču in priredili nepozabno srečanje. Mnogi igralci so, kot rečeno, zapustili to selekcijo, a prišli so novi in dirjajo novim zmagam naproti. Sezono so začeli z zmago; kako bo v prihodnje, bomo videli, vsekakor pa jim je osnovni cilj druženje in igra- nje nogometa. Kdor ne verjame, naj se prepriča ob ogledu kakšne njihove tekme, kakšno prijateljstvo jih druži. Vse te njihove aktivnosti poleg trenerja in staršev vsekakor podpirajo tudi v vodstvu NK Livar Ivančna Gorica, za letošnje leto pa so rekli, da se je treba še posebej zahvaliti podjetju Ecoplin Zadel, d.o.o., iz Višnje Gore, ter prijateljem mladinskega nogometa iz Dobrepolja, ki so jih tudi finančno podpirali. Da bi bilo takšnih pomoči, spodbud, zmag in lepe igre ter druženja v tej sezoni vsaj toliko kot doslej, jim zaželimo za konec. Rudi Bregar Ekipa U14 s trenerjem Bojanom Clementejem proti koncu sezone ne bi imela pravega nasprotnika, če za to ne bi poskrbeli tudi sodniki. NA 7. TEKU PO IAVRICEVI POTI VEC KOT 150 TEKAČEV IN TEKAČIC V nedeljo, 25. septembra, je v lepem vremenu ob odlični organizaciji Planinskega društva Šentvid pri Stični potekal že 7. tradicionalni tek po Lavričevi poti. Tek je organiziran v okviru akcije Slovenija teče - olimpijski teki 2005 - ter v okviru akcije Teki Dolenjske za pokal Dolenjskega lista. Udeleženci, ki jih je bilo več kot 150, so bili razvrščeni v več kategorij glede na spol in starost, temu pa je bila prilagojena tudi dolžina teka. Najštevilčnejša udeležba je bila v kategoriji članov in članic, ki so tekmovali na 9 km dolgi progi, saj jih je bilo kar 111. Središče dogajanja (start in cilj vseh tekov) je bilo na vse bolj priljubljenem hribu Gradišču. Med člani je zanesljivo zmagal naš srebrni gorski maratonec s SP v Franciji Toni Vencelj iz Šentvida pri Stični. Od domačinov seje z zelo dobrim 9. mestom izkazal še Srečo Gjerek, prav tako iz Šentvida pri Stični. Med članicami je bila najboljša Mirjana Kolar iz Karlovca, ki je absolutno (v konkurenci moških) dosegla 39. mesto. V tekmi na 3 km je nastopilo 14 tekačev in tekačic, rojenih leta 1989 in starejših. Pri moških je zmagal Luka Kranjec iz Krškega, odličen drugi pa je bil Primož Vaš iz Šentvida pri Stični. Pri dekletih je zmagala Maša Ceglar pred Vido Ceglar, obe iz Ivančne Gorice. Kot novost so letos potekali tudi teki otrok v treh starostnih kategorijah. V kategoriji dečkov in deklic letnikov 1990-1994 je na 1 km dolgi progi tekmovalo 12 udeležencev. Najboljši pri dečkih je bil Sebastjan Štravs, odličen drugi pa David Mohorčič z Vira. Pri deklicah je zmagala Kristina Štukelj iz Bele krajine, odlična druga je bila Deja Hojč iz Šentvida pri Stični. V teku na 660 metrov je sodelovalo 10 dečkov in deklic letnikov 1995-1997. Najboljši pri dečkih so bili: Nik Fefer iz Ljubljane pred Juretom Vargo in Robi-jem Jerinom, oba iz Šentvida pri Stični. Pri deklicah je zmagala Anja Grandovec (Šentvid pri Stični), druga je bila Man-ca Šepetavec (Zgornji Hotič), tretja pa Špela Jerin iz Šentvida. V teku na 330 metrov pa je sodelovalo 12 dečkov in deklic, rojenih leta 1998 in pozneje. Najboljše pri deklicah so bile Lučka Mrzelj iz Grosuplja pred Majo in Niko Gjerek iz Šentvida pri Stični. Pri dečkih je zmagal Miha Fišter pred Matejem Flajšokrom, tretji pa je bil Jan Ceglar iz Ivančne Gorice. Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli pokale oz. medalje. Vsak udeleženec je dobil spominsko majico in topel obrok. Po končani prireditvi je bilo še žrebanje praktičnih nagrad. V organizacijo prireditve je bilo vloženega veliko truda, ki so ga s svojimi prispevki in praktičnimi nagradami marljivim organizatorjem pomagali premagati sponzorji oz donatorji: Občina Ivančna Gorica, Radio Zeleni val, Support tra-de Iv. Gorica, Lamas računalniški inženiring, Trgovina Vrtiček Iv. Gorica, Galanterija Tango Iv. Gorica, Agrograd Šentpavel, Bomax Muljava, Dana Mirna, Cvetličarna Jana Iv. Gorica, Cvetličarna Andreja Iv. Gorica, Zlatarstvo Tadina Iv. Gorica, Tuš trgovina Blatnik Šentvid pri Stični, Mesarstvo Maver Stična, Prince Pub Iv. Gorica, Konfekcija Saša Šentvid pri Stični, Iskra Teela Šentvid, Fortuna N°1 Šentvid, Frizerski salon Ona-on Šentvid, Elektroutrip Iv. Gorica, Telekom Slovenije, Droga Ko-linska Ljubljana, Gostilna in Picerija Šeligo Trebnje, Sokol market Ljubljana, Jand Dušan Fefer, Naj com Nataša Dež-man in Uredništvo Klasja. Organizatorji se vsem sponzorjem, ki so pomagali pri uspešni izvedbi 7. Lavriče-vega teka, zahvaljujejo, saj so le z njihovo pomočjo lahko uresničili cilje. Simon Bregar DEKLICE IZ ZNK LIVAR BRCAJO PROTI DRŽAVNEMU NASLOVU Ekipa ŽNK Livar do 12 let je v konkurenci ekip Slovenj Gradec, Pomurje Tuš, Škale, Kisovec in OŠ Ig izjemno uspešna v državnem prvenstvu. Tekmovanje poteka v obliki petih turnirjev. Prvi od njih je potekal v Ivančni Gorici 25. septembra. Domačinke so se nanj dobro pripravile in zares pokazale, kdo je gospodar v Ivančni Gorici. Najprej so premagale Ig s kar 11:0, nato pa še Kisovec z 9 : 1. V tretjem krogu jih je čakal obračun s Škalami, ki so ga dobile s 7 : 0. Drugi turnir se je odvijal 2. oktobra v Kisovcu. Tukaj so bili rezultati nekoliko bolj nogometni. Kljub temu pa so varovanke trenerja Janeza Vodenška premagale Pomurje Tuš z 1: 0, izgubile pa s Slovenj Gradcem - bilo je 2 : 1. Porazu navkljub dekleta vodijo v državnem prvenstvu svoje kategorije. Tudi tri najboljše strelke prihajajo iz vrst Livarja. Alma Velič je zadela 12-krat, kape-tanka Pamela Begič 10-krat, Viktorija Živkovič pa 5-krat. Lojze Grčman SKAKALNA REPREZENTANCA SLOVENIJE NA MUUAVI 22. septembra 2005 je na Muljavi v organizaciji ŠD Casucci Muljava in Telekoma Slovenije potekal ekshibicijski nogometni turnir, na katerem je kot povabljena ekipa gostovala Skakalna reprezentanca Slovenije, na čelu s svetovnim prvakom Rokom Benkovičem. Sodelovale so naslednje štiri ekipe: Skakalna reprezentanca Slovenije, Športno društvo Casucci Muljava, Krjav-Iji, Telekom Slovenije Za skakalno reprezentanco Slovenije so nastopili: svetovni prvak Rok Benko-vič, Jernej Damjan, Jure Radelj, trener Matjaž Zupan in pomočnik trenerja Goran Janus. Odigrane tekme: Skakalna reprezentanca Slovenije : Krjavlji 4 :1 Telekom Slovenije : ŠD Casucci Muljava 3 : 1 Tekma za 3. mesto: Krjavlji: ŠD Casucci Muljava 2 : 1 Finale: Skakalna reprezentanca Slovenije : Telekom Slovenije 1: 4 Kljub ne najbolj prijaznemu vremenu se je zbralo kar precejšnje število ljubiteljev športa. Bilo je poskrbljeno za jedačo in pijačo, pa tudi za bogat srečelov. Na končuje vse ekipe in gledalce nagovoril tudi župan Jernej Lampret ter podelil pokale in praktične nagrade udeleženim ekipam. Spojino društvo Casucci Muljava - Jože Candek ~Z./\ UČVRSTITEV EFREfxlCZ)\Z POSEDANJA? RAZPOKE? S tehnologijo Uretek lahko preprosto rešite problem nosilnosti terena. www.uretek.si, GSM: 040 237 569 Ivančna Gorica, november 2005 29 SP0GS7 USPEŠNO ZA ZADNJE TOČKE POKALA AKRAPOVIČ Uspešno za tvorce slovenskega pokalnega motokrosa, uspešno za organizatorje finalne dirke Pokala Akrapovič 2005, uspešno za domače tekmovalce in uspešno za glavnega pokrovitelja - podjetje Akrapovič Vremenska napoved za prvo oktobrsko nedeljo ni bila slaba. Dan pred dirko je hladno jesen prebudilo prijazno sonce, toda nedeljsko jutro se je začelo drugače od pričakovanj. Oblačno nebo je obračalo poglede organizatorjev v Dolini pod Kalom vse pogosteje kvišku in kmalu je postalo jasno, da bo odlično pripravljeno progo spet namočil dež. Nekaj ploh je naredilo dirko bolj razburljivo, številnim padcem se tako ni bilo mogoče izogniti, a, na srečo vseh tekmovalcev in tudi organizatorja, na dirki ni prišlo do nobenih hujših poškodb. Podobna ugotovitev je veljala tudi pred dobrim mesecem, ko so se v Dolini pod Kalom merili najboljši slovenski motokrosisti za točke državnega prvenstva. Takrat pa je resnično »vladalo« blato. Na finalu letošnjega pokala Akrapovič se je zbralo več kot sto tekmovalcev - nekaj je bilo tudi predstavnikov iz sosednjih Hrvaške in Avstrije. Gledalci so lahko spremljali drzne vožnje tekmovalcev v 10 kategorijah, poleg bojev domačih fantov pa so bili zanimivi tudi tisti, ki so odločali o osvojitvi letošnjega naslova prvaka v posameznih kategorijah. V kategoriji najmlajših do 65 ccm3 je zmagal Rok Majerič (MK Slovenj Gradec), domačim gledalcem pa se zaradi poškodbe ni mogel predstaviti Luka Kutnar (AMD Šentvid). V kategoriji do 85 ccm3 so se mladi tekmovalci pomerili v treh kategorijah. Med tistimi, ki vozijo za državno prvenstvo v podmladku, je zmagal Jan Koren (MK Slovenj Gradec), član AMD Šentvid Rok Rus pa je bil četrti. V drugem kakovostnem razredu kategorije 85 ccm3 je zmaga pripadla predstavniku domačega društva, Ljubljančanu Roku Virantu. Rok je tako samo potrdil naslov prvaka v tem razredu. Drugi je bil še en domačin - Jani Perovšek. V razredu tekmovalcev državnega prvenstva v kategoriji 85 ccm3 pa je prepričljiva zmaga pripadla Juretu Fortuni. Vožnje najmlajših so bile glede na pogoje na progi res drzne in gledalci so jih znali nagraditi z aplavzom, a največ zanimanja in navdušenja je vladalo za kategorijo 125 ccm3. V R1 so se pomerili tisti najboljši z državnega prvenstva, med katerimi je seveda največ zanimanja zbujal član domačega društva Damjan Smrekar. Na zadnjo dirko je prišel z zavidljivo prednostjo točk v skupni razvrstitvi, a želja po odlični uvrstitvi pred domačim občinstvom je bila več kot očitna. Začelo pa se je s smolo. Ozek prehod v prvem ovinku je bil tokrat usoden prav za Damjana, ki je zaradi padca in ugas-njenega motorja uspel nadaljevati prvo vožnjo, medtem ko so bili ostali že na polovici kroga. Vendarle mu je na koncu uspelo pripeljati do šestega mesta, za visoko uvrstitev pa je bilo vse odvisno od druge vožnje. Le-ta se je zanj začela bolje, Damjan pa je ravno v tej vožnji pokazal, da je v odlični formi in da mu je bilo številno občinstvo velik motiv. V izrednih bojih s konkurenti se mu je uspelo prebiti na prvo mesto, kjer je drugo vožnjo tudi končal, skupno pa osvojil tretje mesto. Naslov prvaka v razredu 125 ccm R1 je bil tako osvojen. Potrditev naslova prvaka pa je čakala tudi Boruta Koščaka iz Stične (MK Mitas Fortuna Trebnje) v razredu R2 kategorije 125 ccm3. Skupaj z bratom Tadejem je vso sezono krojil vrh omenjene kategorije in obema je na koncu ostala le še predstava na domači progi. Borut je bil brez težav prvi, Tadej pa za starejšim bratom drugi. Vsem sta dokazala, da sta iz pravega testa in zrela za državno prvenstvo. Seveda je bilo v tem razredu tudi največ domačih rekreativnih tekmovalcev, ki so želeli izkoristiti prednost domačega terena in se pokazati pred domačim občinstvom. Dirka je najbolje uspela Borisu Pušlarju, ki je bil s četrtim mestom celo boljši od Sta-ša Goričarja, tudi člana AMD Šentvid; ta seje vso sezono uvrščal med najbolj- še, v Dolini pod Kalom pa zasedel peto mesto. Dober osmi je bil Rok Miklič, Dejan Srebernjak deseti, Jure Sever štirinajsti in Stane Perpar petnajsti. Točko je osvojil tudi Jure Tadina, medtem ko je Dejan Pačnik ostal brez točk. Tudi v razredu open (250-650 ccm3) je bilo zanimivo kljub odsotnosti najboljših: Kraglja, Možeta in Špindlerja, ki so zastopali Slovenijo na evropskem pokalu narodov na Poljskem. V R1 je zmaga pripadla Borisu Cerarju (AMD Lukovica), Šentvidčan Andrej Rus (MK Mitas Fortuna Trebnje) je bil deveti, med tekmovalci drugega razreda kategorije open pa je zmagal Martin Podgornik (MK Notranjska). Toda kot je običajno na dirkah pokala Akrapovič so tudi tokrat veliko pozornosti zbujali veterani. Večina izmed njih je bivših motokrosistov, preostali pa so taki, ki so se za motokros odločili v zrelejših letih in se, željni tekmovanja, udeležujejo dirk v kategoriji veteranov. Med veterani je že nekaj let zelo dober član AMD Šentvid Branko Kav-šek, ki je tudi tokrat v Dolini pod Kalom blestel in bil tretji za zmagovalcem Jernejem Bogatajem (AMD Buhc) in drugim Robertom Brolihom (MK Notranjska). Pravo presenečenje pa je pripravil še en šentviški veteran, Stane Pečjak, ki je bil odličen četrti, in samo prazna zračnica v drugi vožnji mu je preprečila, da se ni povzpel na stopničke. Sicer pa mu je očitno kot dobremu poznavalcu šentviške proge iz časov, ko je še aktivno nastopal na dirkah državnega prvenstva, koristilo tudi to, da je v letošnji sezoni veliko časa preživel na progi: ne le na motorju, ampak tudi za volanom delovnega stroja, s katerim je pomagal pri vzdrževanju proge. Vsa čast torej tako Branku kot Stanetu za njun čas in energijo, ki jo naklanjata AMD Šentvid. Med veterani letošnjo sezono za šentviško društvo vozi tudi Milan Žvan, ki je bil tokrat sedmi, za nekaj dobre volje med gledalci pa je z nekaj prepeljanimi krogi poskrbel tudi Anton Urbas. Tudi veterani pa se delijo v dva kakovostna razreda, in v tistem boljšem, kjer so tekmovalci državnega prvenstva, je bil najboljši nekoč odličen motokrosist in še danes mnogim veliki vzor - Janez Juhant (MK Mitas Fortuna Trebnje). Njegov klubski kolega, že omenjeni Andrej Rus, pa je bil drugi. Za člani AMD Šentvid je tako še ena uspešna prireditev, ki počasi zaokrožuje letošnjo sezono. Kanček slabega priokusa daje le slabo vreme, ki je zaznamovalo obe letošnji tekmi v Dolini pod Kalom. Toda kljub temu gledalci in sponzorji niso izostali in zato vsa čast tudi njim, saj brez njih dirk v Dolini pod Kalom ne bi bilo. Vodstvo društva se torej že ozira v prihodnost, po tekmovalni plati pa ga še prej čaka zaključek letošnjega državnega prvenstva, ki se bo končalo z dirko v Orehovi vasi. Matej Šteh SAHOVSKI KOTIČEK Šahovski klub Stična-Višnja Gora se je vključil v ekipno tekmovanje kam-niško-domžalske lige, kjer nastopa 14 moštev. Domače tekme igramo v gostišču Podobnik v Ivančni Gorici. Trenutno delimo 2. mesto z ekipo Črni graben in imamo 9 točk. Vse tri partije je na drugi deski dobil S. Pirnat - MK. Kot rezervi sta v Komendi nastopila D. Lesjak in B. Kocmur - oba sta zmagala. Odlično igra tudi novi »doktor« Sašo Sadikov, ki ima 1,5 točke iz dveh partij. Soigralci mu čestitamo za opravljen doktorat iz računalništva. Janez Dremelj m CENOVNI UPORNIKI PRVI VI. LIGI, DREAM TEAM V 2. LIGI Končala se je 11. izvedba občinske lige v malem nogometu. V 1. ligi je zmagala ekipa Cenovni uporniki (Aleš Černivec, Uroš Černivec, Rudi Gruenbacher, Aleš Trontelj, Robert Potokar, Dušan Škorič, Damijan Sluga, Klemen Pucko, Klemen Zaletelj, Ilija Barukčič, Robert Bevc in Izidor Motnikar). Njihov uspeh je nekaj časa ogrožala le ekipa Mizarstva Trunkelj Krka, sicer pa so ga dosegli zelo suvereno. V drugi ligi je nekoliko presenetljivo, a popolnoma zasluženo zmagala ekipa Dream team iz Stične (Robi Janežič, Primož Kastelic, Blaž Janežič, Kristijan Oven, Rok Štepic, Gregor Roječ, Bojan Dražetič, Dani-el Glavič, Matej Omahen, Jan Ilovar in Jože Jeraj). Na medobčinskem prvenstvu, ki bo v nedeljo, 9. oktobra, bo našo občino zastopala ekipa Cenovni uporniki, kateri želim veliko uspeha. Končna lestvica v 1. LIGI za leto 2005: 1. Cenovni uporniki 16tek 13 zm. 2 remi 1 por. 41 točk 81 22 + 59 2. Mizarstvo Trunkelj Krka 16 10 4 2 34 57 28 + 29 3. Snop bar 16 8 4 4 28 51 39 + 12 4. Picerija Kegeljček 16 9 1 6 28 36 24 + 12 5. Sigmateam&Mix bar 16 7 1 8 22 52 36 + 16 6. Višnja Gora 16 4 5 7 17 34 48 -14 7. Š0 Ambrus 16 3 3 10 12 26 48 -22 8. Dnevni bar Rosa 16 3 2 11 11 39 90 -51 9. Avto Kavšek 16 2 4 10 10 36 77 -41 Končna lestvica v 2. LIGI za leto 2005: 1. Dream team 16tek 12 zm. 1 remi 3 por. 37 točk 77 38 + 39 2. Livar * 16 9 2 5 29 52 48 + 4 3. Viridin hram 16 9 2 5 29 46 29 + 17 4. Ambrus Santosa 16 8 4 4 28 60 38 + 22 5. FC Krka 16 7 3 6 24 46 47 - 1 6. Generacija 16 7 1 8 22 34 42 -8 7. Mafijozi 16 5 4 7 19 45 47 -2 8. NE Krka 16 2 5 9 11 40 67 -27 9. Hrastov Dol 16 1 2 13 5 18 62 -44 ; Livar je pred ekipo Viridin hram, ker je boljši v medsebojnih tekmah. Simon Bregar Direktor Krima Mercatorja Jani Virant in podpredsednik SVISA Ivančna Gorica Andrej Zelko pri podpisu pogodbe. PRVA ZMAGA IN ŽENSKA EKIPA Začelo se je tekmovanje v 1. B DRL. V prvem krogu je SVIŠ čakalo zahtevno gostovanje v Gorišnici. V ivanškem taboru ni šlo brez težav, saj se je morala ekipa v Gorišnico podati brez stebrov obrambe, Bajrama in Novaka, ki sta poškodovana, ter brez Ceglarja, ki je moral na operacijo nosu. Poleg tega so imeli težave s poškodbami tudi vsi trije vratarji in tako so priložnost že na prvi tekmi dobili kar štirje mladinci. Proti ekipi, ki napada vrh lestvice, so bili gostitelji razumljivo zelo motivirani. Njihova agresivna obramba je SVIŠ-u povzročala nemalo težav. Na drugi strani pa so vijolični v obrambi igrali premalo agresivno, kar so gostje izkoristili in dobili polčas za dva zadetka. Drugi del je prinesel trdnejšo obrambo SVIŠ-a in izenačenje, za katerega je poskrbel mladi Polak. Vendar pa so si fanatični domačini kmalu spet priigrali prednost treh golov. SVIŠ je to vodstvo nato počasi začel topiti ter z zadetki Ostanka, Tadi-ne in Flisarja napovedal preobrat. Slednji je imel pri vodstvu za tri gole celo sedemmetrovko, a je ni izkoristil. Sledila je napeta končnica, ko so se domači ponovno približali na gol zaostanka. Minuto in pol pred koncem pa je Burdian hladnokrvno zadel s sedmih metrov in tekma je bila končana. Končni rezultat: 26 : 27. Točki iz Gorišnice sta zelo težko priborjeni in seveda zelo dragoceni. Ostaja pa vtis, da SVIŠ zmore več in bolje. Za igro na prvi tekmi lahko pohvalimo predvsem mlada Aleksandra Polaka in Jureta Tadino, ki sta odigrala pogumno in prispevala pomembne zadetke. Z mirnim izvajanjem najstrožjih kazni pa so se izkazali tudi Kogelnik, univerzalni Ostanek, ki je tokrat odigral tekmo na mestu krožnega napadalca, in Burdian. V septembru, natančneje 12. 9., se je zgodil prelomni trenutek v SVIŠ-evi zgodovini. Ivančani so namreč podpisali pogodbo s Krimom Mercatorjem, po kateri se bo njihova druga ekipa imenovala Inna Dolgun SVIŠ. Dekleta pa bodo trenirala in igrala tekme v Ivančni Gorici. Tako v Krimu kot v SVIS-u so s sodelovanjem kajpak zelo zadovoljni. Ljubljančani so našli »dom« za svojo drugo ekipo, ki letos nastopa v ženski ligi Telekom, v SVIŠ-u pa so o ustanovitvi ženske ekipe razmišljali že nekaj časa. Dekleta so odigrala tudi že tri kroge v državnem prvenstvu. Na prvi tekmi so varovanke Primoža Porija, ki mu pomaga Olga Čečkova, premagale Anubis Kočevje z 28 : 30. Drugi krog je bil prestavljen, v tretjem pa so dekleta premagala Loko kavo KSI z 20 : 28. Četrti krog je prinesel zgodovinsko prvo domačo tekmo Inne Dolgun SVIŠ-a. Domačinke so bile zanesljivo boljše od Burje z rezultatom 33 : 24. Domačim gledalcem so se predstavile s hitro in dinamično igro, ob zmagi pa so svojemu sveže poročenemu trenerju Poriju izročile tudi poročno darilo. Naj dodamo še, da sezonske vstopnice, ki so tudi letos na voljo po 6000 tolarjev, veljajo tudi za tekme ženske ekipe. Cena posamezne vstopnice za tekme SVIS-a ostaja 700 tolarjev. Tekmovanje pa so začele tudi ostale ekipe. Okrnjena mladinska ekipa, ki so jo zdesetkale poškodbe, je gostovala v Ormožu ter izgubila s 37 : 32. Kadeti so premagali Škofljico s 34 :31, izgubili z Ribnico s 44 :13, premagali Škocjan z 31 : 28, remizirali s Kočevjem s (35 : 35) ter izgubili z Novim mestom s 26 : 40. Starejši dečki A so izgubili z Ribnico s 24 : 13, premagali Kočevje s 30 : 23, Krim s 35 : 13 ter Novo mesto z visokih 41 : 8. Starejši dečki B so premagali Trimo z 31:18, Škofljico z 20 : 35 ter Radeče z 22 : 29. Lojze Grčman 30 Ivančna Gorica, november 2005 MATEJA SUSTARSIC Mateja je doma iz Ivančne Gorice in se ukvarja z gorskim tekom. Med drugim je bila dvakrat izbrana za najboljšo športnico občine Ivančna Gorica. V zadnjih letih je nanizala nekaj odmevnih uvrstitev, še prav posebej pa se izkazala letos, ko je na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih v francoskem mestu Cauteretes osvojila vrhunsko peto mesto. Pravi, da njen tekmovalni staž ni prav dolg, saj je začela šele leta 1999, ko so jo prijatelji bolj za šalo kot zares zvabili na 21 km dolg mirnopeški tek (prej je občasno tekla zgolj rekreativno). Ker ji je bilo všeč, je nadaljevala in že tega leta nastopila na Ljubljanskem maratonu na 42 km ter osvojila 3. mesto. S časom 3 ure in 12 minut je postala tudi članska državna prvakinja v maratonu. Leta 2000 se je odločila, da se bo usmerila v gorske teke, ki so ji postajali vse bolj všeč. Istega leta je osvojila 2. mesto na državnem prvenstvu v gorskih tekih. Leta 2001 seje uvrstila v člansko reprezentanco v gorskih tekih in sledil je prvi nastop na EP, ki je bil pri nas na Krvavcu. Kot zanimivost naj še napišem, da je istega leta nastopila tudi na posebni tekmi (Šmarnogorski izziv), ko se na vzponu na Šmarno goro pomerijo najboljši slovenski gorski tekači in gorski kolesarji. Leta 2001 je zabeležila tudi prvi nastop na SP v gorskih tekih, ob koncu leta pa je dosegla 2. mesto v Pokalu Slovenije v gorskih tekih. Odlično ji je šlo tudi leta 2002, saj je na EP na Madeiri na Portugalskem prvič dosegla vidnejšo uvrstitev - 29. mesto. Tega leta je nastopila tudi na SP v Innsbrucku v Avstriji ter osvojila 3. mesto v Pokalu Slovenije v gorskih tekih. Leto 2003 ji bo ostalo v spominu predvsem po nastopih na EP v Italiji in SP na Aljaski v ZDA (oboje gorski teki). Tega leta je tudi postavila osebni rekord v maratonu. Na Ljubljanskem maratonu, kjer je osvojila absolutno 6. mesto in je bila tretja med Slovenkami, je dosegla čas 3 ure in 5 minut. Leta 2004 se ne spominja najraje, pravi mu tudi leto poškodb. Kljub temu je na koncu sezone osvojila 2. mesto v Dolenjskem pokalu, ki poteka v okviru prireditev Slovenija teče. Zato pa je bila spet odlična letos, saj je poleg že omenjenega uspeha na SP zmagala še na mednarodnem gorskem ultramaratonu (50 km) v Verbieru v Švici ter na Slovenskem alpskem maratonu (35 km), kjer je kljub poškodbi sredi tekme postavila rekord proge. Na tej tekmi je na 50 km zmagal tudi naš že uveljavljeni tekač Toni Vencelj. Mateja se trenutno otepa poškodbe stranske kolenske vezi, ki si jo je poškodovala pri padcu na prej omenjeni tekmi, zato je zanjo letošnja sezona končana. Njena želja je, da si čimprej pozdravi koleno in se dobro pripravi na naslednjo sezono, ko bosta njena glavna cilja SP v gorskih tekih in Ljubljanski maraton, na katerem si želi postaviti čas pod tremi urami. Za tak rezultat bo potrebne veliko vadbe, ki jo večinoma opravi sama v okolici Ivančne Gorice (njene priljubljene točke so Gradišče, Pristava, Obolno ...). Njen prvi trener je bil Lojze Pungerčič iz Ljubljane, trenutno pa je Mateja članica AK Portovald Novo mesto, njen trener pa je Borut Retelj. Pravi, da je zadovoljna, ker je v naši občini vse več odličnih tekačev, ki v zadnjem času resnično dosegajo odmevne rezultate, kar je tudi njej velika spodbuda za nadaljnjo vadbo. Simon Bregar ČLANI SD SPELA IVANCNA GORICA NA PRVEM DRŽAVNEM PRVENSTVU ZA MLAJŠE PIONIRJE IN PIONIRKE Športno atletsko društvo ŠPELA Ivančna Gorica se je več let borilo, da bi prepričalo Atletsko zvezo Slovenije, naj organizira državno prvenstvo za mlajše pionirje in pionirke. In to mu je letos uspelo. V nedeljo, 19. junija 2005, smo se odpravili v zgodnjih jutranjih urah v Maribor, kjer je Športna šola Gazele organizirala 1. državno prvenstvo za mlajše pionirje in pionirke. Udeležilo se ga je 150 otrok iz 22 klubov. Barve Atletskega športnega društva Špela so zastopali: David Savli, Matevž Fakin, Timotej Mrzelj, Ines Tekavec, Timotej Bregar, Maruša Mišmaš, Tamara Dizdarevič, Špela Zorko in Gregor Mišmaš; prav vsi so dokazali, da so v odlični formi, saj so osvojili 2 medalji in bili vsi uvrščeni med prvo polovico nastopajočih. Ker je bilo to prvo uradno državno prvenstvo Slovenije, so organizirali prvenstvo v mnogoboju, kjer je vsaka disciplina pomenila naslov državnega prvaka. Starostne kategorije so bile razdeljene po letnikih, in sicer letnik 1994 in 1995 skupaj ter 1993 in 1992 skupaj. Člani atletske organizacije ŠPELA so dosegli naslednje rezultate: Letnik 1993 in 1992: v tej starostni kategoriji je bilo prijavljenih 25 tekmovalcev. TIMOTEJ Mrzelj (Ivančna Gorica) 5. mesto v teku na 800m z odličnim časom 2:30,54 4. mesto v teku na 60m 10. mesto v metu žogice 12. mesto v teku na 60m - ovire 13. mesto v skoku v daljino SKUPNO 7. mesto TIMOTEJ Bregar ( Krka ) 10. mesto v teku na 800m 6. mesto v metu žogice 13. mesto v skoku v daljino 21. mesto v teku na 60m - ovire SKUPNO 20. mesto Letnik 1993 in 1992: ŠPELA Zorko 11. mesto v teku na 800m 15. mesto v metu žogice 20. mesto v skoku v daljino SKUPNO 18. mesto INES Tekavec ( Krka) -18. mesto v teku na 800m Letnik 1994 in 1995 pionirke: v tej starostni kategoriji je bilo prijavljenih 43 tekmovalk. TAMARA Dizdarevič 3. mesto v metu žogice MARUŠA Mišmaš 11. mesto v teku na 800m Letnik 1994 in 1995: v tej starostni kategoriji je bilo prijavljenih 40 tekmovalcev. DAVID Šavli 3. mesto v metu žogice 13. mesto v teku na 800m 14. mesto v skoku v daljino 15. mesto v teku na 60m SKUPNO 9. mesto MATEVŽ Fakin 4. mesto v teku na 800m 4. mesto v teku na 60m 9. mesto v skoku v daljino SKUPNO 7. mesto GREGOR Mišmaš: 5. mesto v metu žogice 7. mesto v teku na 800m 13. mesto v skoku v daljino 14. mesto v teku na 60m SKUPNO 6. mesto Čestitke vsem članom, ki so zelo uspešno nastopili na državnem prvenstvu. Športni pozdrav! SD SPELA Ivančna Gorica Spela Dizdarevič REZULATATI1. KRE VSO VEG A TEKA PO KRIŠKO-POLŽEVSKI PLANOTI, KI JE POTEKAL 3. SEPTEMBRA. DEKLETA 1989-1992 1. Deja Hojč, Šentvid pri Stični 2. Maša Ceglar, Ivančna Gorica 3. Špela Zorko, AK Špela, Grosuplje DEKLETA 1993-1994 1. Katja Hren, TK Šmarnogorska naveza 2. Klara Jurca, Ljubljana 3. Ines Tekavec, AK Špela Grosuplje FANTJE 1989-1991 1. Matej Potokar, RK Sviš Ivančna Gorica 2. Meje Kobe, Hrušica 3. Gašper Štrus, SŠ Josip Jurčič Ivančna Gorica FANTJE 1992-1994 v 1. Matevž Fakin, AK Špela Grosuplje 2. Jan Šuntajs, RK Sviš Ivančna Gorica 3. — FANTJE 1995-2000 1. Jan Groznik, Koseze-Višnja Gora 2. Aljaž Mihelič, Kriška vas 3. Mitja Mihelič, Kriška vas ŽENSKE krajša proga 4km 1. Vid Ceglar, Ivančna Gorica 2. Alenka Šušteršič, Ljubljana 3. — MOŠKI krajša proga 4 km 1. Robert Rogelj, ljubljana 2. Elvlr Baltič, Ljubljana 3. Miro Kobe, Hrušica ŽENSKE 1976-1988 1. Saša Šušteršič, Ljubljana 2. Janja Kocjančič, Grosuplje 3. Petra Kastelic, Ivančna Gorica ŽENSKE 1965-1975 1. Matej Šušteršič, AK Portovald Novo mesto 2. — ŽENSKE 1955-1964 1. Metka Lindič, Marathon Novo mesto 2. Andreja Trontelj, Domžale 3. Alenka Rebov, Ljubljana MOŠKI 1976-1988 1. Boštjan Hrovat, AK Portovald Novo mesto 2. Tomi Vode, Dolsko 3. Martin Groznik, Višnja Gora MOŠKI 1965-1975 1. Blaž Mihelič, Kriška vas 2. Bojan Kuhelj, Mekinje 3. Florjan Zorenč, Grosuplje MOŠKI 1955-1964 1. Marko Bokalič, Dolsko 2. Stane Lindič, Marathon Novo mesto 3. Marjan Veršnik, Triglav Ljubljana MOŠKI 1945-1954 1. Edvard Doljak, Novo mesto 2. Mitja Rebov, Ljubljana 3. Milan Vidmar, Domžale MOŠKI 1944 in starejši 1. Janez Zakrajšek, Jezersko 2. Dimitrij Trpin, ŠD Ježice 3. Pavel Groznik, Višnja Gora ATLETIKA, ODBOJKA IN TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE V imenu Športnega društva ŠPELA Ivančna Gorica vam želimo lep športen pozdrav. V šolskem letu 2005/2006 je Športno društvo ŠPELA Ivančna Gorica že začelo z organizirano redno vadbo tako za najmlajše od tretjega leta starosti, ki je že dodobra utečena, kot tudi z ATLETIKO in ODBOJKO za šoloobvezne otroke. TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE: Namenjena je otrokom od tretjega leta dalje. Vsebina programa je smotrno načrtovana, pestra in zanimiva, prilagojena potrebam, interesom in sposobnostim otrok, tako da lahko optimalno prispeva k njihovem razvoju in zdravju. V igrivih telovadnih uricah bomo otroke popeljali skozi atletsko abecedo, jih seznanili z osnovami gimnastike, igre z žogo. Zato, dragi starši, pripeljite svoje nadebudneže in mi jih bomo popeljali v svet igrivih športnih ODBOJKA ZA ŠOLOOBVEZNE OTROKE: Odbojka je namenjena vsem osnovnošolcem od prvega razreda dalje tako za dekleta kot fante. Na treningih odbojke boste pobližje spoznali igro odbojke, ki jo bo poučeval trener Športnega društva ŠPELA Ivančna Gorica Primož. ATLETIKA ZA ŠOLOOBVEZNE OTROKE: Športno društvo ŠPELA Ivančna Gorica že tretje leto poučuje atletiko za šoloobvezne otroke. Namenjena je vsem otrokom od prvega razreda dalje. Vabimo pa tudi srednješolce, ki bi se radi seznanili z atletiko. ŠD Špela Ivančna Gorica bo poskrbelo za dobro vodene treninge atletike - kraljice športov. Seznanili se boste z vsemi atletskimi disciplinami. Skupaj bomo obiskali razna tekmovanja, obiskali stadion v Ljubljani s tartansko maso in se imeli lepo. Vse dodatne informacije dobite na telefonski štev.: 041 604-185 Špela. VPISI POTEKAJO VSAK: ponedeljek: ponedeljek: od 17.00 do 18.00 od 17.00 do 18. 00 ATLETIKA za šoloobvezne otroke TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE v telovadnici OŠ Ivančna Gorica ter vsako sredo: ' od 18.00 do 19.00 sredo: od 18.00 do 19.00 sredo: od 17.00 do 18.00 v telovadnici OŠ Šentvid TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE ATLETIKA za šoloobvezne otroke ODBOJKA za šoloobvezne otroke Torej ne odlašaj in se nam pridruži! Ivančna Gorica, november 2005 31 (gospodinjska stran Prihaja jesenski čas, ko pobiramo sadove narave in našega trdnega dela. Naši jedilniki so bogati in raznovrstni, saj je v jesenskem času ogromno pridelkov, kijih uživamo sveže ali jih shranjujemo za zimski čas. K najlepšim jesenskim opravilom - obiranju jabolk in trganju grozdja - spada prav gotovo tudi lepo nedeljsko popoldne, preživeto ob robu gozda, kjer nabiramo slastne kostanje. Ni lepšega kot jesenski večer ob pečenem kostanju in svežem moštu. Ob Marti-novanju pa tekne goska, morda tokrat v vinski ali jabolčni omaki. Želim vam prijetno in bogato jesen. OREHI Antični Grki in Rimljani so oreh cenili zaradi lesa in plodov. Danes je velika pridelovalka orehov Francija, sledijo ji ameriški državi Oregon in Kalifornija, Italija in Romunija. Orehova pita Sestavine: 155 g moke, sol, 180 g masla, 1 rumenjak, 2 žlici vode, 2 jajci, 175 g sladkorja, 1 žlica moke, 4 žlice mleka, 4 žlice stopljenega masla, 250 g grobo sesekljanih orehov, 150 g sladke smetane, 1 žlica sladkorja v prahu Moki primešamo sol in na koščke zrezano maslo ter vse zgnetemo, da dobimo drobtinasto zmes. Rumenjak razžvrkljamo z vodo, ga vmešamo v maso ter vse skupaj pognetemo v gladko testo. Oblikujemo ga v kroglo in pustimo počivati 10 minut. Dno in stene pekača obložimo s testom, najlažje ga razporedimo s prsti. Rahlo stepemo jajca in jim dodamo sladkor, žlico moke, mleko in maslo ter vse skupaj gladko zmešamo. V nadev vmešamo še orehe in ga zlijemo na testo. Pito pečemo prvih 10 minut na 220°C, nato pa še 40 minut pri 180°C. Lahko jo ponudimo toplo ali hladno, s stepeno smetano. Orehovi štruklji Sestavine: 1 kg bele moke, 3 dag kvasa, jajce, žlica masla, 11 mleka, sol Nadev: 20 dag zmletih orehov, 10 dag sladkorja Iz moke, jajca, kvasa, masla in soli zamesimo testo ter ga pustimo vzhajati. Nato ga premesimo, oblikujemo tri hlebčke in jih razvaljamo za prst na debelo, potresemo z nadevom - orehi in sladkorjem - ter zavijemo v štrukelj. Spet jih damo vzhajat, nato pa jih slabo uro kuhamo v pari. Kuhane prelijemo z maslom in medom. Štruklje zabelimo z maslom, drobtinami, ocvirki, zaseko ali kislo smetano. KOSTANJ Kostanj je edini med jedrci, ki ga lahko obravnavamo kot zelenjavo, saj vsebuje veliko škroba in malo olja. Če ga zmeljemo, dobimo dobro moko, ki pa ni primerna za peko kruha, saj vsebuje premalo glutena. Za uporabo v kuhinji moramo odstraniti ježico in rjavo lupino. Kostanj kuhamo ali pečemo, meljemo ali pretlačimo v pire. Uporabljamo ga v juhah, enolončnicah, omakah, nadevih in sladicah. Skutni cmoki s kostanjem in suhimi slivami Sestavine: 25 dag skute, 10 dag masla, 12,5 dag kisle smetane, 20 dag kruha brez skorje, 10 dag ostre moke, 4 jajca, sol, va-niljin sladkor Nadev: 20 dag kuhanega in pretlačenega kostanja, 10 dag suhih sliv brez koščic, 1 žlica nima, 10 dag sladkorja v prahu Za nadev pretlačimo kostanj ter primešamo sesekljane suhe slive; pretlačimo jih s sladkorjem v prahu in rumom. Iz te mase naredimo 12 kroglic in jih zamrznemo. Za skutne cmoke narežemo kruh na kocke in nanje presejemo moko. Mlačno maslo pomešamo z jajci. Pomokane krušne kocke in jajčno zmes pomešamo s skuto, kislo smetano, vaniljinim sladkorjem ter solimo. Maso pustimo počivati eno uro, da se sestavine dobro prepojijo, nato še enkrat premešamo. Oblikujemo 12 cmokov in vanje vtisnemo zamrznjene kostanjeve kroglice. Cmoke kuhamo 10 minut, jih poberemo iz vode in povaljamo v zmletih orehih. Bučni in kostanjev souffle Sestavine: 500 g bučnega pireja, 50 g masla, noževa konica cimeta ter ingverja, sol in poper, 250 g kostanja, 3 rumenjaki, 4 beljaki Za bučni pire razpolovimo majhno bučo, odstranimo semenje in vlakna, jo po prerezu namažemo z malo stopljenega masla in pečemo v pečici, ogreti na 200 C, približno 20 minut. Nato izdolbemo meso in ga zmeljemo v pire skupaj z maslom, začimbami, soljo in poprom. Kostanj kuhamo 45 do 60 minut, ga nato olupimo in drobno zmeljemo. Vmešamo ga v bučni pire. Temu dodamo rumenjake. Iz beljakov stepemo sneg in ga na rahlo vmešamo v pire. Mešanico stresemo v pomašče-no posodo za souffle s prostornino 1,2 1 in pečemo 20 minut v pečici, ogreti na 200°C. Souffle se mora lepo dvigniti - takoj ko je v sredini čvrst, ga ponudimo. Kunec v vinski omaki Sestavine: 4 kunčje zadnje noge, 10 dag korenovk (korenje, por, peteršilj), ša-lotka, strok česna, rožmarin, lovorov list, 1,25 belega vina in kokošje juhe, 1,25 dl sladke smetane Meso ločimo od kosti in kosti nasekamo. Korenovke narežemo na kocke, sesekljamo zelišča. Kosti popražimo na olju skupaj s korenovkami, zelišči, šalotko in česnom. Zalijemo z belim vinom in kokošjo juho ter kuhamo 40 minut. Odcedimo in prevretek izboljšamo s smetano. Kunčje meso začinimo, ga na vročem olju z vseh strani popečemo, potem ga pečemo v prej ogreti pečici pri 200°C 30 minut. Pečeno kunčje meso narežemo na rezine in ga serviramo z rezanci, politimi z vinsko omako. GOSJA BEDRA Z JABOLČNO OMAKO Sestavine: 2 gosji bedri s kostmi, 3 dag masla,2 čebuli, 4 česnovi stroki, 2 jabolk, 1,5 l jabolčnega soka, 5 dag sladkorja, 2 žlici rozin Marinada: 5 dag medu, 5 dl jabolčnega soka, 2,5 dl belega vina, 6 klin-čkov, cimetova skorjica, 6 brinovih jagod, 6 poprovih zrn, 2 lovorjeva lista, 0,5 dl balzamičnega kisa. VRT JESENI CEBULNICE Zdaj je ravno pravi čas za saditev raznih čebulnic, kot so tulipani, narcise in mnoge majhne zgodaj cvetoče čebulnice. Pri jesenskem razporedu sajenja imajo prednost trobljaste narcise, ki se začnejo zgodaj uko-reninjati in potrebujejo veliko časa, preden odženejo iz tal. Tulipane sadimo konec jeseni. Če jih posadimo prezgodaj, lahko obolijo. Lilije lahko sadimo tudi zgodaj spomladi, seveda v milem vremenu. Vse vrste čebulnic - tako tiste, ki imajo rade sonce, kot tiste, ki prenašajo tudi senco - potrebujejo zelo porozno prst. Naravno težko in sprijemljivo prst na vrtu izboljšamo z dodatkom peska in šote. Zelo pomembno je dodajanje organskih snovi v obliki hlevskega gnoja ali komposta, ki mora biti popolnoma predelan; svež hlevski gnoj ne sme nikoli priti v dotik s čebulicami. Prekopana greda, ki smo ji dodali kompost, naj počiva dva tedna, preden vanjo posadimo čebulice. Čebulnice na splošno delujejo bolj naravno, če jih ne sadimo raztreseno, ampak v skupinah. Barva in oblika tako prideta veliko bolj do izraza. Saditi jih moramo v razdalji 10 do 15 cm, da ne tekmujejo med sabo za vlago in hranila v zemlji. Ko sadimo čebulnice na trato, se moramo izogibati simetriji. Nekaj jih posadimo skupaj, druge razpršimo ločeno od skupine. Na obrobah, kjer se družijo grmovnice in trajnice, najdemo veliko kotičkov za čebulnice, s katerimi na obrobi idealno podaljšamo cvetno obdobje. Proti ozadju obrobe sadimo tulipane, ki so najlepši med zlaten-ci in spominčicami. Pri sajenju čebulnic moramo upoštevati tudi dobo, ko čebulnicam odmira listje in ne nudijo lepe slike. Listja ne smemo porezati. V mešanih obrobah to fazo prekrije rast trajnic ali mogoče nasad enoletnic. Druga rešitev je, da pri sajenju čebulnic uporabimo posebno oblikovane saditvene pladnje, ki jih položimo v zemljo in zasadimo. Odcvetele čebulnice s pladnji vred dvignemo iz zemlje in odložimo v kak vrtni kot, dokler jim ne odmre listje. V loncu močno segrejemo med za marinado. Dolijemo jabolčni sok in belo vino ter nekoliko povremo. Dodamo klinčke, cimetovo skorjico, brinove jagode, poprova zrna in lovor. Hitro zavremo, začinimo s soljo in balzamičnim kisom. V ohlajen povretek damo gosji bedri in meso čez noč pustimo v marinadi. V ponvi segrejemo 3 dag masla in bedri na obeh straneh hrustljavo popečemo. Meso vzamemo iz ponve ter na soku od pečenja popečemo čebulo, česen in jabolčne četrtine; zalijemo z malo povretka. V pekač damo pope-čeni bedri ter jabolka s čebulo in česnom. Pečemo v prej ogreti pečici približno eno uro pri 180°C. Med pečenjem večkrat prilijemo malo povretka. Pečeno meso vzamemo iz omake in prihranimo na toplem. Omako pretlačimo skozi sito. Jabolčni sok povremo s sladkorjem v sirupasto tekočino. Dodamo jabolčne krhlje in ohladimo. Jabolčne krhlje in rozine dodamo k pretlačeni gosji omaki in močno segrejmo. Bedri razrežemo na primerne kose in postrežemo z jabolčno omako in orehovimi cmoki. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec 32 Ivančna Gorica, november 2005 ZMES IZ MOKE IN VODE ZA ZGOSTITEV JEDI NAJEMNINA ZA STANOVANJE PLEMIČEV SPREMLJEVALEC ČRNOGORSKI KOŠARKAR (ŽARKO) PISATELJICA PEROCI REPUBLIKA SLOVENIJA VZMETNICA PRSI, OPRSJE JEZUSOV UČENEC VIŠJA STOPNJA JEZE TURŠKI VEUKAL CANKARJEV MARTIN KAČUR KOSITER ANGLEŠKA VRSTA PIVA GLAVNO MESTO ETIOPIJE OKRASNI PREDMETI ZA TELO PAPEŠKA PALAČA V RIMU KOLED-NIŠKA PESEM, KOLEDNICA MARKO BOKALIČ ALFRED JjOBEL VERDIJEVA OPERA PRIPRAVA, NA KATERI VISI OBLAČILO UMETNO USNJE ULKUS, RAZJEDA NAŠ TV VODITELJ (SANDI) KOLESAR REBELLIN NABIT ATOM IT. SKAKALEC V VODO (KLAUS) IGRALEC BEATTY MARJANA LIPOVŠEK ASTAT SVETO INDIJSKO MESTO OB GANGESU FINŽGAR-JEVA DEKLA VOJAŠKO POVELJ-STVO MESARJEV JiEKVdT ODELO SLABŠALNI IZRAZ ZA DUHOVNIKA PISATELJ DOLENC ŠVICAR. SMUČARKA CSONJA1 TRTNA PLESEN VITAL AHAČIČ PRAVNO DOLOČILO RAČUNAL. OBUKOV. MATEVŽ BOKALIČ ZAČETNIK PARTSKE DINASTIJE AKSAKDOV KOMIK, ZNAN IZ BURLESK (STAN) PRIPADNIK MLAŠJE GENERALCUE. KI SE OBLAČI V ČRNO AZIJSKI VELETOK IZDELOVALEC ČREVESNI ZAJE-DAVEC DEŽNIKOV NASELJE PRIZADRU RADIJSKA SPIKERKA LETOVIŠČE MED NOVI-GRADOM IN POREČEM OČE, KOT GA KLIČEJO V MESTIH POSLANEC SNS (SAŠO) OVITEK GRŠKI BOG VOJNE OTO PESTNER GRŠKI PLES NEMŠKI AVTO TIROLSKA REKA LATINSKO-AMERIŠKI PLES RDEČI KRIŽ PISEC ČLANKOV STRONCIJ RUBIDIJ HLAPLJIVO ORGANSKO TOPILO SLOV. AKADEMIK (FRANCE) FOSFOR AMPER AKTIVNOST, KI JO SPROŽI SRBENJE NEKDANJI HOKEJIST FELC LAHKA KRIŽANKA (S POPUSTOM ZA IMETNIKE KLASJEVE KARTICE) V poudarjenem navpičnem stolpcu boste zvedeli, kaj je zmeraj prekratko. O O ! T S S Vodoravno: 1. gledališke deske, 2. vojaška enota, 3. kadilski pripomoček. 4. posoda za iztiskanje, 5. panonska reka, 6. del obraza. Rešitve iz prejšnje številke: l.c, 2. Sušica, 3. c, 4. b, 5. a 6. Odmevi, 7. c KVIZ 1. Kdo povzroča gripo? a) virusi b) bakterije c) pršice 2. Kako se imenuje najvišji vrh Primorske?.............. 3. Kdo seje najrajši mudil na Gorjancih? a) Janez Cigler b) Janez Mencinger c) Janez Trdina d) Tone Partljič 4. V kateri dobi je živelo največ plazilcev?.................. 5. Kdo je v cerkveni hierarhiji najnižji? a) dekan b) kaplan c) nadškof 6. Koliko litrov vsebuje en hektoliter: a) deset b) sto c) tisoč 7. Kaj je banka? a) lesena posoda za prenašanje vode, b) skrajni rob asfaltirane ceste c) denarna ustanova. Poiščite napačen odgovor! - Skrajni čas je, da se tudi ti moderniziraš! POMAGAJTE, DOBRI UUDJE Urednik športne strani, gospod Simon, se dolgoročno in temeljito pripravlja na olimpijske igre v Pekingu, od koder bo ekskluzivno poročal o dogajanju za naš časnik. Med pripravami je naletel na težave, ker ne ve, kam bi krenil, da bi prišel v to azijsko mesto. Zdaj kajpak potrebuje vašo pomoč. Dobri ljudje, boste vzeli svinčnik in mu narisali pot, da ne bo revež kar tako taval po svetu? Stokrat hvala. SMEŠNICA Na stadionu je bilo vse pripravljeno na začetek zelo pomembne nogometne tekme, kije odločala o pokalnem zmagovalcu, zato je bilo vse zasedeno do zadnjega kotička. Le nekje v sredi je sameval prazen stol. Eden izmed gledalcev se je pri moškem, sedečem ob nezasedenem stolu, pozanimal, odkod praznina. "Veste, karto za ta sedež sem kupil v predprodaji za mojo ženo, pa je na žalost prej umrla, "je pojasnil vprašani. "Zakaj pa niste vstopnico poklonili kakemu sorodniku?" "Nemogoče, "je odgovoril mož, " so vsi na pogrebu." UGANKE ŠAUIVKE 1. Katero besedo vedno izgovarjamo narobe? 2. Kaj je to? Veliko ljudi je skupaj: dva mislita na posteljo, ostali pa na jedačo in pijačo. 3. Kaj ima žena spredaj, mož pa zadaj? ODGOVORI: 1. narobe, 2. svatba, 3. »ž«. Ivančna Gorica, november 2005 33 V žalosti skrita, v bolečino ovita odšla si v kraj, od koder ne bo te nazaj. Bila si nam vse, odkar zapustil nas je. Odšla si za njim - ostal je spomin. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je 20. septembra za vedno zapustila mama, sestra, teta, babica in prababica MARIJA GREGORČIČ rojena Oven iz Hrastovega Dola 22 Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali, z nami sočustvovali ob slovesu od nje, ki ste pokojno prišli pokropit ter za njo darovali sveče in cvetje. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in vaš-čanom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala gospodu župniku Stanetu Kerinu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi ter Perparjevim za vso oskrbo pokojne na poti k večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica AlOJZIJA iEKANA iz Valične vasi 19 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, nam izrekali sožalja, darovali cvetje, sveče, zanj darovali v dober namen in za maše ter ga na njegovi zadnji poti pospremili k večnemu počitku. Hvala sorodnikom, vaščanom in prijateljem za pomoč. Posebna zahvala velja gospodu župniku Francu Vidmarju in gospodu Jožetu Mrvarju, Gasilskemu društvu Zagradec, pevcem in organistu Robiju, Perparjevim ter Slavku Blatniku za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga obiskovali in vam bo ostal v lepem spominu. Vsi njegovi Brez slovesa odšla si tja, kjer ni žalosti, solz in ne gorja. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je prezgodaj zapustila draga mama, babica in prababica ROZALIJA PUCELJ iz Doba pri Šentvidu 32 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, številnim znancem in vsem, ki ste nam izrekli so-žalje, ji darovali cvetje, sveče, za maše in dober namen ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Kerinu in gospodu Koželju za lepo opravljen obred, hvala ministrantom in cerkvenemu pevskemu zboru za občuteno zapete žalostinke. Zahvala tudi gospodu dr. Zupančiču in Perparjevim za vse usluge. Vsi žalujoči. Iščemo te v hiši, iščemo te v griču, iščemo te vsepovsod, najdemo te v zvezdi, ki sije na nas. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice ANE HRAST se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Vsi njeni Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. ZAHVALA Tiho je od nas odšla naša mama, babica, prababica in pra-prababica v v FRANČIŠKA COZ po domače Barbčeva mama iz Leščevja. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter prispevali za svete maše in dober namen. Iskrena hvala za izrečena sožalja in podporo ob boleči izgubi. Vsi njeni Odšla je, a njen dotik, dih, glas... ostal bo vedno z nami. ZAHVALA ob smrti ANEMANDEU iz Velikih Cešnjic Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pozornost ob smrti naše mami. Hvala gospodu župniku Stanetu Kerinu, gospodu Jožetu Koželju, pevcem in članom okteta Deseti brat ter družini Perpar iz Zaboršta. Hvala sodelavcem in sodelavkam računovodstva Spar Ljubljana, Poštnega logističnega centra Ljubljana, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Vrtca Črnuče. Hvala KZ Stična, DPŽ Ivančna Gorica, AMD Šentvid pri Stični, JSKD Območna izpostava Ivančna Gorica, Društvu upokojencev ter Turističnemu društvu Šentvid pri Stični in Krajevni organizaciji Rdečega križa. Hvala, ker ste jo spoštovali, se znali veseliti z njo, ji prisluhnili, nas pa tolažili. Naj bodo Vaše dobre misli tiste, ki lajšajo bolečino in jo spremenijo v lepe spomine. Vsi njeni POGREBNE STORITVE Perpar Janez s.p. VSE POGREBNE STORITVE NA ENEM MESTU. DOSEGLJIVI 24 UR NA DAN. 041/785-113 041/647-380 Planine sončne, ve moj raj. Jaz tudi ločim se sedaj; A Bog le ve, kaj tu pustim. A Bog le ve, kaj zdaj tipim. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 52. letu nas je zapustil naš dragi ZVONKO HRIBAR iz Vrhpolja Ob boleči izgubi dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove v dober namen. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sodelavcem Set-a in Volks-bank - Ljudske banke - za nesebično pomoč, gospodu župniku Jožetu Kastelicu za darovano sveto mašo in lepo opravljen obred, Mevčanovi mami za molitev, ivanškim in šentviškim pevcem ter Perparjevim. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti mojega sina ROMANA FORTUNE s Sela pri Radohovi vasi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, cvetje, sveče in svete maše. Hvala, da ste se v tako velikem številu od njega poslovili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku in gasilskemu društvu Radohova vas za lep govor ter pevcem in Perparjevim. Njegova mama Tiho, mirno si zaspal, odšel v kraj, od koder te ne bo nazaj. Ne solze ne bolečine na koncu ni, ostaja le praznina, ki boli. Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, tasta in dedka JOŽETA NOVAKA ST. iz Brezovega Dola 17 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in dobre namene. Posebej hvala gospodu župniku Urošu Švarcu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem za prelepo petje, hvala društvu upokojencev za izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu, hvala Novakovim za lepo opravljene pogrebne storitve. In še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Njegovi domači 1 * KA MLES - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI - KLESAN JE IN OBNOVA ČRK - UREDITEV IN OSKRBA GROBOV STANKO PERPAR, Zaboršt 16,1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 34 Ivančna Gorica, november 2005 ČAŠČENJE TIC V SIVI DAVNINI V dogajanju simbolično nastopa deset tic, od teh sta dve dvoglavi. Vsaka od njih je imela posebno vlogo, vse pa so posredno sodelovale pri porajanju novega življenja - torej je bil to tehten razlog, da so jih upodobili kot spremljevalke poročnega obreda. K posameznim segmentom podobe se bomo v prihodnje večkrat vračali. Kdaj so naši predniki v svoje duhovno (versko) življenje vključili tiče, skoraj gotovo ne bomo nikoli vedeli. Vsekakor se je to zgodilo pred več tisočletji. Izkopanine iz starejše železne dobe dokazujejo, da so tedaj krilatci že imeli to funkcijo. Kajti le redke so podobe iz takratnega življenja, vtisnjene v bron in podobne materiale, ki nimajo vsaj ene tiče. Med njimi so tudi izkopanine s širšega stiškega prazgodovinskega območja. Naravnost bogat s ticami pa je prizor, prikazan na naši, lahko bi rekli. najpomembnejši arheološki najdbi - vaški situli. Bronasto vedrico so našli nedaleč proč, v Vačah pri Litiji, zatorej spada v naše prazgodovinsko kulturno območje. Na tej, svečanim trenutkom namenjeni posodi, je nedvoumno prikazana svatba. Zgornji pas kaže. kako se svatje peljejo, jezdijo in pešačijo k poročnemu obredu. Drugi pas kaže poročni obred (simbolično muženje) in poročno gostijo z vsem, kar spada zraven. Nekoliko obširneje bo ta trditev utemeljena ob drugi priložnosti. Tokrat bo naša pozornost posvečena ticam, ki v velikem številu, v pestri zastopanosti in zgovorni drži spremljajo svatbeni sprevod. Že zdaj moram poudariti, da to niso katerekoli tiče, temveč izbranke, ustrezajoče nazorom o poslanstvu človeškega življenja in celotne narave v tisti dobi in pozneje. Marsikaj sega celo v naš čas, čeprav se tega marsikdaj ne zavedamo. Tu je torej še eno imenitno dokazilo o kontinuirani (nepretrgani) poselitvi naših predelov, vse od prazgodovinskih časov dalje. Ker so bih naši predniki izraziti naravoverci, so svoje oboževane simbole kajpak vzeli iz narave, tako tudi tiče. Če gremo zdaj h konkretnim primerom, bomo v prvem frizu (pasu) slikarije, začenši z leve proti desni, zagledali tico, visečo s stropa. Nekaj dokaj študi-ranih starinoslovcev jo imenuje »mrtva ptica«, kar je seveda velika neumnost. Kdaj pa se je mrtva ptica držala na stropu? V resnici ni to nič drugega kot nam dobro znani brglez ali njemu sorodna žužkojeda ptica, ki se spretno giblje po drevesni skorji in se pri tem večkrat obrne tudi z glavo navzdol. Prazgodovinski »umetnik« se je očitno zavedal, da so njegove upodobitve preveč stilizi-rane in zato slabo prepoznavne, pa jih je prikazal v značilnem položaju in drži, s čimer je močno olajšal njihovo identifikacijo. To potrjujejo tudi upodobitve dveh tic, kijih že povprečen poznavalec narave po obliki in letu prepozna kot lastovki. V tem sklopu moramo omeniti še tri tiče, sedeče na živalih v drugem in tretjem upodobitvenem pasu. Tu je prazgodovinski likovnik poskrbel za prepoznavnost na drug način: eni izmed treh tic je v kljunu upodobil ribico in s tem dal vedeti, da gre za vodno tico. V njej zlahka prepoznamo vodomca ali povodnega kosa. Poleg tega tiče v celo-' tnem prizoru nastopajo še trikrat. Med njimi naj omenim le še veliko tico v prvem frizu. Tudi tu je risar z obliko in držo domiselno poudaril, da gre za obvodno tico selivko (verjetno je žerjav), ki v letu zmore velike daljave. Zdaj se vprašamo, zakaj je oblikovalec odbral ravno te tiče. Odgovor je tale: ker imajo ravno te nenavadno lepo in bleščeče perje - so torej šajnate (svete). Njim so prednamci pripisovali pomembno vlogo pri odhajanju starega in snovanju novega življenja. O tem se bomo nekoliko natančneje pomenili v prihodnjih nadaljevanjih. SELO IN VAS "DA SE BOLJE SPOZNAMO' ¿gggjj|§ • J-■ „_____^f5*-' y -v TURISTIČNO DRUŠTVO SELA PRI ŠMARJU Nekaj tančice nad to skrivnostjo nam odgme pogled na zemljevid Slovenije. Opazimo, da je večina slovenskih Sel ob meji s Hrvaško, zlasti na jugovzhodu naše domovine. Ta okoliščina nam dopušča utemeljeno domnevo, da je ime selo nastalo s poznejšim priseljevanjem. Prišleki z jugovzhoda so, verjetno s privoljenjem fevdalca ali vladarja, poselili ledino(morda tudi opuščeno vas) in novo naselbino v svojem jeziku imenovali selo. Ker je bil pri okoličanih za ta tip naselbine že davno uveljavljen izraz »vas«, je ime selo kot splošen izraz za gručo bivališč prešlo v naselbinsko ime. Iz sela je torej nastalo Selo. Zaradi razpoznavnosti so naselbinskemu imenu dodajali še ime večjega kraja v soseščini. Tako je nastalo Selo pri Radohovi vasi, Selo pri Robu, Sela pri Višnji Gori in naprej do šestdeset in čez. V večji davnini je podoben položaj imelo tudi ime »vas«. Tedaj so si pri razlikovanju pomagali na drug način - z dodajanjem pridevnika - in nastale so Petrušnja vas, Primča vas, Artiža vas, Stara vas, Mala vas in tako naprej. Vzrok za tako ravnanje v davnini je skoraj gotovo pomanjkanje večjih orientacijskih naselij. Tudi to kaže na starost in prvobitnost izraza »vas«. Na Slovenskem poznamo le dva primera, ko je vas prešla v Vas. Primer sela in vasi je lep dokaz, kako je slovanska soseščina na jugovzhodu vplivala (ali poskušala vplivati) na naš jezik. Vsakoletno srečanje vaščanov Sel iz vse Slovenije me je spodbudilo k razmišljanju, v kakšnem pomenskem razmerju sta besedi »selo« in »vas«. Resnici na ljubo je treba povedati, da besede »selo« kot splošno ime za gručo človeških bivališč ni v našem knjižnem jeziku. Vendar imamo v besedišču kar nekaj dokazov, da so naši predniki to ime svoj čas in v določenih predelih uporabljali tudi v tem pomenu. Ime je nedvomno povezano s selitvijo, torej s prehajanjem ljudi iz kraja v kraj. Ko so se ljudje v določenem kraju ustavili, so se naselili, in tako je nastalo selišče, naselbina, selo. Lep dokaz o nekdanji rabi besede selo je v knjižnem jeziku uzakonjeni zaselek kot ime za odmaknjen del vasi. Ljudje, ki so iz kraja odšli, so se izselili in postali izseljenci. Tudi besede sosed, soseščina in soseska so prav gotovo izšle iz te glasovne podlage. Če imena selišče, naselbina in selo tenkočutno preudarimo, zaslutimo, da so nekoč (a ne tako davno) pomenile bolj začasnost kot trajnost bivanja v določenem kraju. To slutnjo močno potrdi tudi že prej omenjeno ime zaselek. Ime začutimo kot pomanjševalnico za selo; torej - selce ali selek, skupinico bivališč, odmaknjenih od vaškega jedra, torej za vasjo. Se dandanes lahko vidimo, kako se ob praznjenju podeželja najprej opustijo zaselki, šele nato je na vrsti stanovitnejše vaško jedro. Ob ugodnih razmerah zaselki spet oživijo (v zadnjem času na primer kot »vi-kendaška« naselja) in tako potrjujejo svojo nestalnost, začasnost. Nasprotno od sela, ki ima trdno izhodišče v glagolu seliti se, ima beseda vas bolj skrivnostno etimološko podlago. Nekateri menijo, da je ime nastalo po dokaj ovinkasti poti iz besede hiša (bivališče). Vsekakor ime »vas« v primerjavi s »selom« pomeni nekaj stalnega, trajnejšega, izhajajočega iz zelo starih časov. Zato je vsekakor čudno, da je vas v našem besedišču pustila sorazmerno malo besednega potomstva; samostalnika vaščan in vasovalec, glagol vasovati in pridevnik vaški - to je vsa njena bera. BESEDA 0 BESEDI Upoštevajte besedilo in izračunajte, koliko cepcev lahko vidimo ali slutimo na podobi. Jaz pravim, da dvanajst. Zadnjič smo v etimološkem kotičku spoznali, kako nam je narava prišepnila besedo »cepati« in kako so iz te osnove nastale izpeljanke. Primerov, ko nam je narava ponudila že »narejene besede«, iz katerih smo ljudje razvili cele besedne družine, je še veliko. Pri tem so se mnogi izrazi tako oddaljili, da jim ne moremo več določiti pravega izhodišča. Strokovno bi rekli, da so ostali brez onomatopejske podlage. Najbrž ni hudo daleč od resnice trditev, da si človek povsem »na suho« ni izmislil nobene besede - vse imajo neposredno ali posredno naravno izhodišče. Danes si bomo na kratko ogledali še dva močno sorodna primera. Starejši se prav gotovo še spominjate mlačve z dvodelnimi pregibnimi palicami, imenovanimi cepci. Kadar je cepec udaril ob tanek sloj slame in je njegova glava močno udarila ob lesen pod, smo slišali »pik pok«, ob udarcu v debelejši sloj slame ali fižolovke pa se je slišal glas, ki je bil podoben padcu hruške na pokošeno travo - torej »cep«. Tu kajpak ni potrebna posebna bistrost za ugotovitev, odkod je cepec za mlačev dobil svoje ime. Z nekaj domišljije bi lahko rekli, daje delovni pripomoček s človekovo pomočjo dal ime samemu sebi. Vendar ni ostalo samo pri tem - ljudje so šli še dlje: iz glasovnega izhodišča so namreč prešli na vidnega in pri tem pokazali dobršno mero duhovitosti. Cepec jih je namreč spominjal na organ, ki je značilen za moški spol, in že so imeli šaljiv vzdevek (morda tudi psovko) za moške - »cepec«. Daje izhodišče res vzeto iz omenjene oblikovne primerjave, pritrjuje dejstvo, da je šaljivka rezervirana izključno za moške. Kdo je že slišal, da bi kakšni ženski rekli čepka - lahko pa je tepka. O tepkah in tepcih pa se bomo pogovorili kdaj drugič. Kajti zdaj moram končati, da ne bi kak jezikoslovni cepec rekel, da sem neresen in dolgovezen, če ne še kaj hujšega. IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Čeprav po naši domači zakladnici brskamo že vrsto let, se v njej še vedno najde kaj zanimivega za ljubitelje narodne zapuščine. Velika večina upodobljenih delovnih pripomočkov, ki so podlaga našim etnološkim ugankam, se dandanes ne uporablja več ali zelo poredko-ma. Tak je tudi pripomoček na današnji podobi. Za boljšo predstavo naj vam povem, da posoda drži kakih pet litrov, ročaj pa je dolg približno dva metra. Sporočite, kako ste pripomočku rekli pri vas in v kakšne namene ste ga uporabljali. Prijazen pozdrav in lepa hvala za sodelovanje. LP KAJ SO PRIPOROČALI PRED STO LETI Kupujte pri Miklavževi Preden se pustite premotiti, da kupujete drugod po navidezno nizkih cenah siabo in malovredno blago, pišite Miklavcu za llu-strovani cenik (zastonj). Izdelki, ki varujejo po zimi mraza: Figaro - jopice (dušogrelci) za gospe in dekleta, zelo tople, trpežne in poceni. Telovnik z rokavi za moške in fante. Trpežen in poceni. Delovski plašči, zelo močni (iz Teufelszeuga). Blago za hlače iz hudičeve kože (Teufelshaut), zlasti za dečke. Ženske spodnje hlače (zakaj bi vas spodaj pre-pihalo). Trpežne in poceni. Debele konjske odeje (da se žival ne prehladi). R Miklauc, Ljubljana št. 90 E. Krščanska svetovna razpošlljalnica. Stare nizke cene. Krošnjarji poseben popust. Ivančna Gorica, november 2005 35 — * l(\ V0ZR.0 VOLJO # KAKO )0 )E NAN DET V S1GNALIZACI1A ZAGODLA SEVERNA II II Anton Urbas iz Šentvida med svojima »fuksoma«. Zadaj se nekoliko vidi prirejen voz lojtrnik za prevoz potnikov. LS Gradaščarjevi so imeli v sončni rebri zidanico in lep vinograd okoli »nje. Gospodar Nande je ondi prideloval dobro vino, zato je pogosto prihajal v vinski hram na pokušino. Poleg vinca je bilo še nekaj, kar je Nandeta vleklo v sončno reber. To je bila Angelca, mlada vdova, ki je bivala v hišici nedaleč proč. Angelca je pomagala pri trgatvi, pa sta se z Nandetom seznanila. Po tistem sta se naskrivaj dobivala v zidanici in se tam vse sorte »pogovarjala«. Nande se je kajpak bal, da ne bi za »pogovore« zvedela žena in drugi ljudje, zato je Angelci zaupljivo predlagal: »Angelca, iz previdnosti ti bom odslej vedno dal znamenje, kdaj je varno, in kdaj ne, da ne bova padla v kakšno godljo. Kadar bom trikrat potrkal po praznem sodu, pomeni, da je zrak čist, tedaj precej pridi; ob glasovih iz polnega soda pa ne prihajaj blizu.« Za vajo je vzel leseno kladivo za zabijanje veh in naredil pritrkovalno preizkušnjo. Stvar se je imenitno obnesla in sledilo je več prijetnih zmenkov in »pomenkov«. Nekega dne je prišla zraven tudi žena, zato je Nande takoj po prihodu trikrat pošteno lopnil po sodu, ki je veleval previdnost. Na nesrečo pa je revež pozabil, da so prejšnji teden porabili več veder vina za kosce in žanjice, zato je sod votlo zabobnel. Angelca je takoj razbrala zvočno sporočilo. Pritekla je k Nandetu in ga objela, rekoč: »Dragi, da si le spet tukaj!«. Prizora, ki je sledil, kajpak ne bomo opisovali, saj smo že tako preveč izpostavljeni stresnim situacijam; zakaj bi delali škodo našemu živčevju! Nekaj pa si za vsak primer le zapomnimo: sod lahko hitro spremeni svojo »štimo«, pa smo v kaši. LS SODELOVANJE ALI IZKORIŠČANJE? Naravni pojav, ko se sorodni drevesi v živo zrasteta in naredita naravna vrata, smo na Severni strani imeli že lani. Drevesni zrastek smo posneli blizu Vrhov. Podoben primer drevesne zrasti smo opazili tudi jugozahodno od Ambrusa. Tudi tukaj sta se »spoprijateljili« dve bukvi. Razlika je le v tem, da so vrhovška vrata precej višja od ambruških. Prva namreč merijo več metrov, druga pa le do višine povprečne človeške postave. Pri tem nastane zanimivo vprašanje, v kakšnem odnosu sta obe drevesi: gre za medsebojno pomoč ali za izkoriščanje. Pozoren pogled na ambruška zraščenca kaže, da gre za slednje. Na podobi je namreč lepo vidno, kako je desno drevo nad zraščenim mestom debelejše kot spodaj, levo drevo pa je odtod navzgor bolj shirano. Iz tega lahko zaključimo, da desno drevo jemlje izdelane asi-milate levemu. Takemu razmerju v biologiji pravimo zajedalstvo (pa-razitizem). Po drugi strani pa imata drevesi od zraščenosti tudi nekaj vzajemne koristi - na primer večjo stabilnost ob močnem vetru. Tu sta se v obeh primerih spojili dve bukvi, torej pripadnici iste biološke vrste. Želo težko pa bi prišlo do žive povezave med pripadnikoma dveh vrst; ovira so različna tkiva in njihovi produkti. To in še več drugih naravnih zanimivosti mi je pokazal Jože Zaje iz Ambrusa. Za prijaznost in trud se mu lepo zahvaljujem. LS LXXVII. REKORD: NAJSTAREJŠI DELUJOČI TRAKTOR Ljudje imamo veselje z različnimi stvarmi. Antonu Urbasu iz Šentvida so v posebno zadovoljstvo stara motorna vozila, na primer traktorji. Ima kar dva obnovljena lepotca, ki jima le malo manjka do Abrahamovih let. Nastala sta kot plod kooperacije med firmama PORSCHE in DIESEL, leta 1956. Starejši je originalni izdelek kooperantov, nekaj let mlajši »dvojček« pa je bil po istem načrtu napravljen v avstrijski firmi HOFNERR SCHRANTZ pod imenom Austro junior. Oba imata enocilindrski dies-lov motor, ki, povedano v starih merah, razvije 12 konjskih moči. Starejši stroj je bil kupljen v tujini, mlajšega pa so uporabljali na kmetiji v sosednji vasi. Oba traktorja sta sicer v pogonskem stanju, a ju lastnik skoraj ne uporablja več za prvotne namene, čeprav ima zanju ustrezne priključke. Rad pa ju pokaže drugim ljubiteljem starih vozil in včasih kakšno skupino malo »pokočijaži« po naselju v prirejenem lojtrniku. Gospodu Antonu, lastniku najstarejšega delujočega traktorja, slovesno priznavamo Klasjev rekord in mu želimo, da bi še naprej uspešno sodeloval pri ohranjanju naše tehnične dediščine. LEOPaLp SEVER fODLíSTEK. IKv-SB KCERVOj x^xy.uu ¡imioWUH MORDA ZADNJA KOPA POD GORIČICO Tam, kjer se cesta pod Malo Goričico iz met-najskega polja naglo prevesi v dolino potoka Bukovice, je v prvih septembrskih dneh spet »zagorela« kopa. Zložili in zanetili so jo Roj-čevi z Male Goričice. Kopišče je že zelo staro. Na tem mestu je bilo v preteklih desetletjih postavljenih zagotovo več kot sto kop. Večji del jih je naredil sedanji gospodar France, pred njim pa njegovi predniki. Letos Francetu zdravje ni bilo najbolj naklonjeno, zato se je kope lotil njegov dolgoletni »vajenec«, sin France. Letošnja ogljenica je nekoliko večja od tistih iz prejšnjih let, saj je graditelj zanjo porabil več kot šestdeset prostorninskih metrov pretežno bukovih drv. Nekdaj so po naših gozdovih tlele številne kope, danes pa ta stara obrt naglo izumira. Verjetno bo v prihodnjih letih opustelo tudi staro kopišče pod Goričico. Sin France meni, da je to morda njihova zadnja kopa. Zato si za vsak primer le oglejmo prastaro napravo za destilacijo lesa in jo pokažimo tudi mlademu rodu, da bo vedel, kako so živeli in delali oglarji. LS Velika kopa pod Goričico bo tlela kake tri tedne, nato pa jo bodo razdrli in pobrali oglje. Dim in pare nad kopo nastanejo pri tlenju lesa. Ta ne zagori, ker vlažna prst na obodu kope zadržuje izdatnejši dostop kisika iz ozračja. Nekdaj so veliko oglja porabili kovači. Ker kovačev skoraj ni več, naglo izumira tudi oglarska dejavnost. 36 Ivančna Gorica, november 2005