Tina Bohak
Konservatorij za glasbo in balet Maribor
NOVA SPOZNANJA O IVLJENJU IN DELOVANJU
PEVCA IN PEDAGOGA JULIJA BETETTA (1885–1963)
Izvleèek
Prispevek obravnava nova spoznanja o umetniški in pedagoški poti Julija
Betetta, katerega 50. obletnico smrti obeleujemo v letošnjem letu. Avtorica
obravnava umetnikovo ivljenje z vsemi bistvenimi prelomnicami in uspehi, ki se
navezujejo na njegovo zasebno ivljenje in operno ter pedagoško kariero.
Sistematièno je predstavljeno umetniško delovanje v zanj kljuènih mestih
delovanja, kot so si èasovno sledila: Ljubljana – Dunaj – Ljubljana – München –
Ljubljana, prav tako je v posebnem segmentu osvetljeno Betettovo pedagoško
delovanje na ljubljanskem Konservatoriju Glasbene matice in njegovi drugi
organizacijski obliki, Dravnem konservatoriju ter kasneje na ljubljanski
Glasbeni akademiji in povojni Akademiji za glasbo.
Kljuène besede: Julij Betetto, umetnik, pedagog, Konservatorij Glasbene
matice, Dravni konservatorij, Glasbena akademija, Akademija za glasbo
Abstract
New Facts about the Life and Work of Opera Singer and Teacher Julij
Betetto (1885–1963)
The article explains new facts about the life of art and pedagogical way of Julij
Betetto. In 2013 we mark the 50th anniversary of his death. In the individual
segments of the article the author outlines all essential life events considering his
private life, Opera and teaching career. The author systematically presents
Betetto’s artistic work in key areas of his professional Opera career followed by
timeline: Ljubljana – Vienna – Munich – Ljubljana as well as his pedagogical
work at the Conservatorium of Glasbena matica in Ljubljana and its
organizational forms, State Conservatorium and later at the Music Academy in
Ljubljana and the Academy of Music after the Second War.
Key words: Julij Betetto, artist, teacher, Conservatorium of Glasbena matica,
State Conservatorium, Music Academy, Academy of Music
75
Tina Bohak, NOVA SPOZNANJA O IVLJENJU IN DELOVANJU PEVCA IN PEDAGOGA ...
Uvod
Basista Julija Betetta uvršèamo med najpomembnejše slovenske, v širšem
okviru tudi evropske glasbene poustvarjalce 20. stoletja. Odpel in odigral je sto
petinsedemdeset opernih vlog in vsaj sto triinsedemdeset koncertov klasici-
stiènega, romantiènega in sodobnejšega repertoarja, kar je v celoti veè kot tri tisoè
štiristo nastopov.1
O ivljenju in delu Julija Betetta sta sicer doslej objavljeni dve monografski
publikaciji, katerih avtorja sta Vilko Ukmar: Sreèanja z Julijem Betettom
(Ljubljana, DZS, 1961) in Ciril Cvetko: Julij Betetto – umetnik, pedagog in
organizator glasbenega šolstva (Ljubljana, Slovenski gledališki in filmski
muzej, 1990). Ukmarjevo delo je oblikovano kot intervju z umetnikom oziroma
pogovor, v Cvetkovi monografiji pa je predstavljena ivljenjska pot Julija
Betetta, s poudarkom na njegovi umetniški poti – od delovanja v Dunajski dvorni
operi, vrnitvi v domovino, delovanja v Münchnu in spet v ljubljanski Operi, vse
do njegovega pedagoškega udejstvovanja, ki pa je predstavljeno le v obrisih.
Avtor v monografiji ne navaja virov, zato podatki niso preverljivi. Ker je nekatere
mogoèe rekonstruirati oziroma prepoznati, ugotovimo, da se je avtor naslanjal na
arhivsko gradivo, ohranjeno v Gledališkem muzeju, kjer skozi Betettova pisma
dobimo zaokroeno sliko o njegovi umetniški karieri, ne pa tudi o njegovem
pedagoškem delu. V Ukmarjevem delu Sreèanja z Julijem Betettom so
predstavljeni umetnikova osebnost, operna kariera in obrisi njegovega
pedagoškega udejstvovanja, vendar le skozi avtorjeve pogovore z Betettom, tako
da tudi v tem primeru ni navedene ustrezne bibliografije. Obe monografski
publikaciji dopolnjujeta novejši študiji avtorice prièujoèega èlanka, in sicer
diplomsko delo Julij Betetto in njegova vloga v razvoju glasbenega šolstva na
Slovenskem ter izsledki doktorske disertacije Pevska šola Julija Betetta. V
prièujoèem prispevku objavljamo najnovejša spoznanja o ivljenjskih
prelomnicah Julija Betetta, ki jih je bilo mogoèe prepoznati na podlagi doslej
neobdelanih ali nedosegljivih virov, kot so njegovi uèni naèrti, metodika
pouèevanja petja, osebna pisma, dnevnik, zvezek, ki ga je uporabljal pri
pouèevanju, prav tako pa so neprecenljiv vir predstavljali pogovori s še iveèimi
Betettovimi uèenci, gospo Marijo Bitenc Samec in gospodom Petrom
Bedjanièem ter njegov osebni notni zvezek, ki ga je uporabljal pri pouku z
Julijem Betettom.2
76
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 19. zvezek
1 Osebni dnevnik Julija Betetta, v zasebni zbirki avtorice.
2 Tina Bohak, Pevska šola Julija Betetta, doktorska disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2013.
ivljenjske prelomnice Julija Betetta (1885–1963)
Julij Betetto se je rodil 27. avgusta 1885 v Ljubljani, oèetu Evgenu, po rodu
Italijanu, ki je prišel v Ljubljano »s trebuhom za kruhom« iz kraja Trebaseleghe3
v padovanski pokrajini, in materi Julijani (roj. Heinrich) iz uemberka. Oèe
Evgen, ki je bil med drugim odlièen pevec in zelo zavzet za ljudsko pesem, je imel
v Florjanski ulici v Ljubljani metlarsko delavnico. Ko je bilo Juliju komaj sedem
let, mu je umrla mati, pri devetih letih je izgubil še oèeta in postal sirota. Oèe se je
tik pred smrtjo ponovno poroèil, vendar Julij tega ni mogel sprejeti, zato se je z
dvanajstimi leti preselil k svojemu skrbniku Andreju Reichlu na Stari trg 11, kjer
je ostal do šestnajstega leta.4 Julij je glasbeno nadarjenost verjetno podedoval po
oèetu in imel lep deški sopran. Njegovo muzikalnost je opazil pater Angelik
Hribar5 in ga vkljuèil v franèiškanski cerkveni pevski zbor, ko mu je bilo dvanajst
let. Hribar, ki je bil od leta 1873 regens chori franèiškanske cerkve v Ljubljani,
soustanovitelj Cecilijinega društva in kar sedemindvajset let uèitelj klavirja ter
koralnega in figuralnega (veèglasnega, op. p.) petja na ljubljanski orglarski šoli,
je Juliju posredoval osnovno glasbeno izobrazbo - pouèeval ga je glasbeno teorijo
in osnove harmonije. Po mutaciji je Betetto s šestnajstimi leti prièel peti v zboru
pri Sv. Jakobu v Ljubljani, ki ga je v èasu od leta 1899 do oktobra 1910 vodil
takratni ravnatelj in uèitelj na šoli Glasbene matice, operni pevec in skladatelj
Fran Gerbiè. Kot pevski pedagog je Gerbiè kmalu opazil razsenosti Betettovega
nizkega in polnega glasu ter ga leta 1902 vpisal v šolo Glasbene matice.6
Z osemnajstimi leti (leta 1903) je Julij Betetto na pobudo tenorista Josipa
Pavška7 (1861–1907) pristopil k ljubljanskemu Dramatiènemu društvu in se
vpisal v operni zbor. Kot zborist je na odru ljubljanske Opere debutiral v
predstavi Petra Iljièa Èajkovskega Jevgenij Onjegin decembra 1903, kot solist pa
se je prviè predstavil decembra istega leta v vlogi Mihe v Smetanovi Prodani
nevesti. Prvi kritik, ki je opazil Betetta kot pevca, je bil Adolf Robida
77
Tina Bohak, NOVA SPOZNANJA O IVLJENJU IN DELOVANJU PEVCA IN PEDAGOGA ...
3 Ime kraja je razvidno iz roèno narisane skice s krajem Trebaseleghe v sredini, kjer se je rodil Eugenio
Betetto, sin Angela Betetta. Slovenski gledališki muzej (dalje SGM) Ljubljana, fond Julij Betetto, I.
Listine, potrdila, izpiski, tiskovine in vizitke, št. 4.
4 Vilko Ukmar, Sreèanja z Julijem Betettom, Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije, 1961, str. 10–11.
Ukmar navaja njune pogovore.
5 Redovnik in skladatelj Angelik Hribar (prvotno ime Joef) se je glasbeno izobraeval pri Kamilu
Mašku, Antonu Nedvìdu in Antonu Foersterju. Njegove skladbe so preete z ljudsko melodiko in z
znaèilnostmi cecilijanskega gibanja. Tonèka Stanonik, Lan Brenk, Osebnosti: veliki slovenski
biografski leksikon, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 364.
6 Dr. Radoslav Hrovatin, »Pregled dela slovenskega umetnika ob jubileju Julija Betetta«, Gledališki
list, Opera 27 (1947/1948), št. 11, str. 167.
7 Josip Pavšek je bil od leta 1876 angairan kot pevec pri uprizoritvah opernih in operetnih predstavah
v Ljubljani ter pri druabnih in koncertnih prireditvah ljubljanske Narodne èitalnice in Dramatiènega
društva. Kot tenorist je bil leta 1892 angairan v Slovenskem deelnem gledališèu in bil med prvimi
veljaki, ki so ustvarili osnovo za slovensko operno kulturo. Med njegovimi najvidnejšimi vlogami sta
Vašek v Smetanovi operi Prodana nevesta in Turiddu v operi Cavalleria rusticana Pietra
Mascagnija. Smiljan Samec (ur.), Slovenski gledališki leksikon, Ljubljana: Mestno gledališèe
ljubljansko, 1972, str. 497–498.
(1885–1928).8 Takrat dvajsetletnemu mladenièu, ki je pel vlogo Gašperja v
Webrovi operi Èarostrelec je e pred šolanjem napovedal lepo prihodnost, ko je
zapisal: »[…] Njegov mladostni glas sicer ni še posebno šolan, a smelo trdimo,
da slovenska opera še ni imela basista, ki bi imel tako moèan, tako obseen, tako
èist in simpatièen glas kakor g. Betetto. Dobil je ta veèer tudi vence, šopke in
druga darila, saj je Slovenec,in naša najsrènejša elja je, da ostane g. Betetto pri
slovenskem odru in da si Dramatièno društvo ohrani tako nadebudnega
umetnika.«9 V nadaljnjih štirih letih, ki jih je preivel v ljubljanskem opernem
gledališèu, je Betetto odpel dvaintrideset opernih in šest operetnih vlog. Bil je
med drugim knez Gremin v Jevgenij Onjeginu Petra Iljièa Èajkovskega, Don
Basilio v Rossinijevem Seviljskem brivcu, Beneš v Daliborju in Kecal v
Smetanovi operi Prodana nevesta, Ramfis v Verdijevi Aidi in Mefisto v
Gounodovem Faustu. Pogodba je v tistem èasu narekovala solistom, da so morali
odigrati še katero izmed dramskih vlog in Betetto jih je odigral kar petinštirideset
(med drugim vlogo kovaèa Sajetovega Jureta v Divjem lovcu Frana Saleškega
Fingarja, èevljarja Bojca v Desetem bratu Josipa Jurèièa, obèinskega svetnika
Klandra v komediji Ivana Cankarja Za narodov blagor, …). V obdobju pred prvo
svetovno vojno ljubljansko gledališèe še ni imelo dravne podpore –
gledališèniki (igralci in pevci) so dobivali plaèo le v èasu sezone, ki je trajala od
septembra do aprila, po sezoni pa so se morali znajti drugaèe. Operni solisti so
pogosto s samostojnimi koncerti gostovali po Sloveniji, na ozemlju Hrvaške in
Bosne ter se druili z dramskimi igralci, kar je bilo za èas izven sezone zelo
znaèilno. Betetto se je tako leta 1904 prikljuèil gledališki skupini hrvaškega
igralca Leona Dragutinoviæa (1873–1917), ki je gostovala najveè po Hrvaški,
kjer je igral v drami in pel v opereti, nekaj let kasneje pa se je prikljuèil gledališki
druini Antona Cerarja – Danila (1869–1958). Petje je Betettu pomenilo
ivljenjski slog, zato si je ob dramskem poustvarjanju uredil še koncertna
gostovanja v drugih krajih in nastopal v Trstu, Zagrebu, na Reki in drugod.10 Z
78
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 19. zvezek
8 Dramatik in kritik Adolf Robida (v virih imenovan tudi kot Adolf Rosiva) je po opravljeni maturi na
gimnaziji v Ljubljani (1903) študiral slavistiko in germanistiko (1903–1908) na Dunaju in dva
semestra solopetje na tamkajšnjem konservatoriju. Profesorski izpit je opravil leta 1911 in 1913 in se
usposobil za nemško in slovensko stenografijo. Kot gimnazijski profesor je sluboval v Kranju, na
ljubljanskem uèiteljišèu ter na ljubljanski realki. V revijalnem tisku (Zora, Slovenski narod, Dom in
svet) je objavljal èrtice in pesmi, pa tudi eseje in razprave o slovenski dramatiki. Zanimanje za
gledališèe ga je privedlo h kritiki. Leta 1905 je v Zori napisal razpravico »Slovensko Gledališèe«, ki
kae literarno in druabnostno pojmovanje gledališke umetnosti. V tej smeri je pisal poroèila o
gledaliških predstavah v literarnem meseèniku Dom in svet (1905–1908, 1920, 1924), deloma tudi v
èasniku Slovenec (1905, 1911–1912, 1914, 1918). Robida se je podpisoval kot AR in Stereophob.
Njegove ocene razodevajo slovstveno razgledanost, dobro poznavanje gledališkega ivljenja,
dunajsko šolo in vèasih zelo ostro sodbo. S svojo organizatorsko dejavnostjo (v Ljubljani je leta 1911
postavil Ljudski oder, organiziral gledališko sezono, vodil gledališko šolo) je moèno vplival na
razvoj amaterskega gledališèa. Kot stenograf je sestavil Slovensko stenografsko èitanko (1921).
Slovenski biografski leksikon, dostopno na spletnem naslovu:
http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:2584/VIEW/, dostop 31. 5. 2013.
9 Adolf Rosiva, »Slovenska opera«, Dom in svet 19 (1906), št. 2, str. 126–127. Dostopno na spletnem
naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBXKJVM/?query=%27keywords%3da+
rosiva% 27&pageSize=25, dostop 18. 10. 2012.8. 10. 2012.
10 Ciril Cvetko, Julij Betetto – umetnik, pedagog in organizator glasbenega šolstva, Ljubljana:
Slovenski gledališki in filmski muzej, 1990, str. 19.
uspešnimi nastopi si je pridobil naklonjenost strokovne in laiène javnosti. Konec
marca 1905 je na koncertu v Trstu pel arijo Gremina iz opere Jevgenij Onjegin
Petra Iljièa Èajkovskega in kritik Triester Tagblatta je zapisal, da je bil Betettov
nastop […] »odkritje izrednega pevca, ki je izzval vihar priznanja in ki ni preje
odnehal, dokler ni ponovil arije.«11 Podobne kritike so se vrstile tudi leto kasneje.
V reškem Novem listu je konec maja 1906 kritik pisal o koncertu, ki ga je Betetto
izvedel na Trsatu in pri njem izpostavil izjemne pevske kvalitete in zmonosti ter
ga oznaèil kot […] »inteligentnega pevca s krasnim, polnozveneèim glasom, ki je
oèaral in elektriziral obèinstvo« […].12
Pevcu velikega kova pa operno in koncertno udejstvovanje ni bilo dovolj.
Sodeloval je še v vokalnem kvartetu, v katerem so ob njem (pel je drugi bas) peli
še poštni uradnik Fran(c) Matjan13 – prvi tenor, stavbni inenir Rudolf Treo14 –
drugi tenor in zasebni uradnik Rudolf Mediè15 – prvi bas. Ob veèerih so peli po
gostilnah in najrazliènejših druabnih prireditvah z namenom razveseljevati sebe
in druge, s posebno vnemo pa so peli podoknice.16
Betettova elja po pevskem izpopolnjevanju je bila z leti vse veèja, èeprav se
je v zgodnji mladosti izobraeval pri dobrih glasbenikih, kot so bili Angelik
Hribar, Fran Gerbiè in kasneje še Matej Hubad.17 Med vsemi je najbolj cenil
Hubada, o katerem je veèkrat povedal, da mu je bil drugi oèe, spoštovan uèitelj in
edini prijatelj.18 elel si je na študij petja na konservatorij v Prago ali na
Akademijo za glasbo in gledališko umetnost na Dunaj. Samoiniciativno je leta
79
Tina Bohak, NOVA SPOZNANJA O IVLJENJU IN DELOVANJU PEVCA IN PEDAGOGA ...
11 Triester Tagblatt, 26. 3. 1905, NUK, Glasbena zbirka, fond Matej Hubad, Dokumentacija, leto 1905.
12 V. Ukmar, n. d., str. 26–27, C. Cvetko, n. d., str. 19.
13 Objavljeno v rubriki Osebne vesti, Kmetijske in rokodelske novice 57 (1899), št. 11, str. 106,
dostopno na spletnem naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMUFOR2Z/?query
=%27keywords%3dKmetijske+in+rokodelske+novice%27&pageSize=100&fyear=1899, dostop
10. 11. 2012. Objavljeno v rubriki Uradni seznam izgub o izgubah 17. pešpolka, Slovenec 42 (1914),
št. 232, str. 4. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-438
MHHPR/?query=%27keywords%3dSlovenec+politi%C4%8Den+list+za+slovenski+narod%27&p
ageSize=100&fyear=1914&sortDir=ASC&sort=title&page=2, dostop 10. 11. 2012.
14 Vlado Valenèiè, "Ljubljansko stavbeništvo od srede 19. do zaèetka 20. stoletja", Kronika 18 (1970),
št. 3, str. 138, dostopno na spletnem naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:
SI:DOC-WHR08XD9/?query=%27keywords%3dljubljansko+stavbeni%C5%A1tvo%27&pageSiz
e=25, dostop 5. 1. 2013, Adresar mesta Ljubljane in okolice, Ljubljana: Adana, zaloniška in
propagandna druba, 1928, str. 459, dostopno na spletnem naslovu: http://www.dlib.si/details/
URN:NBN:SI:DOC-KRMQICCG/?query=%27keywords%3dadresar+ljubljane%27&pageSize=25,
dostop 5. 1. 2013.
15 Adresar mesta Ljubljane in okolice, n. d., str. 303, dostopno na spletnem naslovu:
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRMQICCG/?query=%27keywords%3dadresar+lju
bljane%27&pageSize=25, dostop 5. 1. 2013.
16 V. Ukmar, n. d., str. 27., C. Cvetko, n. d., str. 19–20.
17 Zborovodja, dirigent in pedagog Matej Hubad je leta 1898 konèal študij na dunajskem
konservatoriju. Na šoli Glasbene matice v Ljubljani je od leta 1891 pouèeval petje, klavir in teoretske
predmete ter vodil pevski zbor, leta 1917 pa je postal njen ravnatelj. Ko je leta 1919 po njegovi veliki
zaslugi šola prerasla v konservatorij, je bil na njem do leta 1933 ravnatelj in profesor solopetja. Bil je
osrednja osebnost slovenskega glasbenega ivljenja. Zbor Glasbene matice se je pod njegovim
vodstvom umetniško razvil in se z izvedbami velikih vokalno-instrumentalnih del uveljavil tudi zunaj
obmoèja današnje Slovenije. Hubad je vzgojil veèino slovenskih opernih in koncertnih pevcev pred
1. svetovno vojno in po njej (Julij Betetto, Josip Kriaj, Pavla Lovše, Josip Rijavec …). T. Stanonik,
L. Brenk, n. d., str. 369.
18 V. Ukmar, n. d., str. 19.
1905 odšel na Dunaj na avdicijo k takratnemu dirigentu Dvorne opere Franzu
Schalku (1863–1931), da bi ga poslušal in ocenil njegove glasovne dispozicije.
Preizkusu je prisostvoval tudi takratni operni direktor Gustav Mahler
(1860–1911). O avdiciji je Betetto povedal: »Ko smo bili e vsi zbrani, je v
dvorano pribrzel majhen moak z izrazito glavo. Imel je široko, poudarjeno
brado, debele ustnice in šèipalnik na moènem nosu; nad izredno visokim èelom
pa so se košatili èrni lasje. ile so mu bile nenavadno napete in kretnje nervozne.
Bil je operni direktor, komponist Gustav Mahler. Preletel me je rahel trepet; a ko
sem prièet peti, je glas kar vrel iz mojega grla. […]«19 Schalk je Betettu napisal
tako pozitivno oceno, da bi mu morala omogoèiti takojšnje nadaljnje
izpopolnjevanje, a se je to zaradi njegovega slabega gmotnega poloaja (ni dobil
štipendije) zgodilo šele èez dve leti. O mladem basistu Betettu je zapisal:
»Gospod Julius Betetto ima zelo lep in skrajno izoblikovan bas. Ob pravilnem
ravnanju in metodièni izobrazbi (ki bi trajala priblino 3 leta) sem brez dvoma
mnenja, da mu je odprta pot za kariero kot dramatiènemu pevcu.«20 K temu, da je
Betetto štipendijo za šolanje na Dunaju vendarle dobil, je najveè pripomogel
njegov uspešni nastop v Verdijevem Rekviemu, ki ga je Glasbena matica pod
vodstvom Mateja Hubada izvedla spomladi leta 1907 v ljubljanski Unionski
dvorani.21 Štirje vplivni ljubljanski Matièarji: sodnik in naèelnik oddelka za
socialno politiko v Ljubljani, dr. France Goršiè (1877–1967),22 poznejši ravnatelj
celjske gimnazije profesor Anton Jeršinoviè (1876–1925),23 sodni svetnik Karol
80
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 19. zvezek
19 Prav tam, str. 40.
20 »Herr Julius Betetto besitzt eine sehr schöne und im höchsten Grade ausbildungwerte Bass-Stimme.
Bei richtiger Behandlung und methodischer Ausbildung (die etwa 3 Jahre in Anspruch nehmen wird)
scheint es mir zweifellos, das ihm eine grosse Kariere als dramatischer Sänger offen steht. Franz
Schalk, k.u.k. Hofopernkapellmeister, Wien.« C. Cvetko, n. d., str. 20.
21 Slovenec 35 (1907), št. 106, str. 6. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LV0M7V1E/?query=%27keywords%3dslovenec+1
0.5.1907%27&pageSize=25, dostop 8. 12. 2012.
22 Pravnik France (Fran) Goršiè je bil leta 1903 promoviran na Pravni fakulteti v Gradcu. Med leti
1905–1918 je bil sodnik v Ilirski Bistrici, Kostanjevici in Kamniku. Leta 1919 je postal deelni sodni
svetnik, nato je delal v upravnih slubah na podroèju socialne politike v Ljubljani. Iz virov je mogoèe
zaslediti, da je bil aktiven èlan Glasbene Matice v Ljubljani – v društvenem letu 1905/1906 je bil èlan
Odseka za evidenco in nabavo novih èlanov ter namestnik in blagajnik Odseka za upravo
pokojninskega zaklada. SGM Ljubljana, fond Julij Betetto, I. Listine, potrdila, izpiski, tiskovine in
vizitke, št. 29. NUK, Glasbena zbirka, mapa Glasbena Matica – poroèila 1874–1910, Izvestje
Glasbene Matice v Ljubljani o 34. društvenem letu 1905/6, Ljubljana: Glasbena Matica, 1906, str.
31–32. T. Stanonik, L. Brenk, n. d., str. 304. Glej tudi: http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:0631/VIEW/,
dostop 26. 8. 2012.
23 Ravnatelj Anton Jeršinoviæ se je po opravljeni maturi na gimnaziji v Novem mestu vpisal na
Filozofsko fakulteto na Dunaju, da bi se usposobil za pouk klasiènih jezikov na gimnazijah. Po
študiju se je vrnil v domovino in postal suplent na gimnaziji v Kranju, kasneje pa je pouèeval še na I.
dravni gimnaziji v Ljubljani, na dravni realni gimnaziji v Kranju in na dravni realni gimnaziji v
Ljubljani. 1. 10. 1919 je Anton Jeršinoviæ postal ravnatelj na realni gimnaziji v Celju. Bil je
podpredsednik Glasbene matice, nekaj èasa predsednik Jugoslovanske matice, prav tako je delal za
Podporno društvo ubogih dijakov. Prim. »Ravnatelj Anton Jeršinoviæ«, Nova doba 7 (1925), št. 119,
str. 2. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-
PM8K8K1V/?query=%27keywords%3dravnatelj+anton+jer%C5%A1inovi%C4%8D%40OR%40f
ts%3dravnatelj+anton+jer%C5%A1inovi%C4%8D%27&pageSize=25, dostop 25. 8. 2012.
(Karel) Zottmann24 in dravni pravnik dr. Edvard Pajniè (1872–1952)25 so se
zavzeli zanj in prevzeli jamstvo, da je dobil štipendijo. Dr. Goršiè je za Betetta
dobil posojilo v posojilnici v Voloskem (manjši ribiški kraj pri Opatiji, op. p.) in
ta mu je pošiljala meseène prejemke na Dunaj, kamor je Betetto odšel jeseni
1907, vendar pod pogojem, da svoj dolg povrne, ko pride do lastnega zasluka,
kar je v prihodnjih letih tudi izpolnil.26
Dirigent Schalk je Betettu svetoval zasebni študij solopetja, in sicer pri takrat
najbolj priznanem dunajskem pevskem pedagogu Augustu Iffertu (1859–1930),
ki je bil znan po tem, da je uspešno izpopolnjeval tehniko petja, in sicer pri
kasneje velikih umetnikih, kot so bili nemška kontraaltistka Frieda Langendorff
(1868–1947), danski tenorist Erik Schmedes (1868–1931), nemški basbaritonist
Albert Fischer (1865–1937), èeški basist Egon Fuchs (1886–1958) in drugi.
Napisal je veè del o teoriji glasbe, ki se veliko uporabljajo pri pouku solopetja in
šolah govora še danes: Allgemeine Gesangsschule (Leipzig: Breitkopf &Härtel,
1895), Sprechschule für Schauspieler und Redner (Leipzig: Breitkopf & Härtel,
1911) in Etwas vom Gesange (Leipzig: Leuchart, 1929). August Iffert spada med
najpomembnejše pevske pedagoge svojega èasa.27 Višina štipendije Betettu ni
omogoèala, da bi obiskoval zasebne pevske ure pri znamenitem pedagogu, saj je
ena pevska ura znašala trideset zlatih kron.28 Tako se je vpisal v Iffertov razred na
akademijo, kjer se je izpopolnil predvsem v pevski tehniki, ki mu je sluila kot
zgled pri lastnem pouèevanju solopetja. Dodeljen je bil v »erste
Ausbildungklasse«, torej predzadnji letnik akademije, in jo v dveh letih z odliko
konèal. Na tej ustanovi je potekala tudi operna šola, ki jo je vodil prvi reiser
81
Tina Bohak, NOVA SPOZNANJA O IVLJENJU IN DELOVANJU PEVCA IN PEDAGOGA ...
24 Iz virov je mogoèe zaslediti le, da je bil Karol Zottmann imenovan za avskultanta (sodniškega
pripravnika) v aprilu leta 1897 na Okrajno sodišèe v Lou, oktobra istega leta pa v Logatec. Dostopno
na spletnih naslovih: www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NY9VM0YR/.../PDF, 26. 8. 2012,
www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ825P21/...631f.../PDF, dostop 26. 8. 2012.
25 Pravnik Edvard Pajniè je leta 1897 konèal študij prava v Gradcu. Delal je v pravosodju, v obdobju
1918–1930 kot svetnik višjega deelnega sodišèa v Ljubljani, od leta 1927 je bil predsednik senata. V
obdobju 1920–1929 je pouèeval pravne predmete na Tehniški fakulteti in drugih šolah. T. Stanonik,
L. Brenk, n. d., str. 794. Glej tudi: http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:1931/VIEW/, dostop 26. 8. 2012.
26 V. Ukmar, n. d., str. 30–33.
27 Nemški pevski pedagog in skladatelj August Iffert je študiral petje v Hannovru in Berlinu, kratek èas
je deloval kot pevec (med drugim je poustvaril vlogi Don Fernanda v Beethovnovem Fideilu in
Valentina v operi Faust C. Gounoda) in igralec. Leta 1884 je zapustil odrske deske in postal pevski
pedagog v Leipzigu. Od leta 1891 je kot mednarodno priznani pevski pedagog pouèeval na
Konservatoriju za glasbo v Kölnu, leta 1893 je odšel v Dresden in leta 1904 (oz. po nekaterih
podatkih e leta 1898) na Dunaj, kjer je pouèeval petje na Konservatoriju prijateljev Glasbenega
društva (Conservatorium der Gesellschaft der Musikfreunde), ki je predhodnik današnje Univerze za
glasbo in upodabljajoèo umetnost na Dunaju (Universität für Musik und darstellende Kunst Wien).
Leta 1909 se je vrnil v Dresden. Dostopno na spletnih naslovih:
http://de.wikipedia.org/wiki/August_Iffert, dostop 17. 10. 2012,
http://d-nb.info/gnd/117124591/about/html, 17. 11. 2012,
http://toolserver.org/~apper/pd/person/August_Iffert, dostop 17. 11. 2012.
28 Za primerjavo je potrebno osvetliti podatke o povpreènih plaèah na slovenskem ozemlju pred prvo
svetovno vojno: delavske mezde so znašale 50–200 kron meseèno, plaèe uslubencev 200–500 kron,
plaèe direktorjev pa 1000–2500 kron. France Kresal, »Mezde in plaèe na Slovenskem od novele
obrtnega reda 1885 do kolektivnih pogodb 1991«, v: Prispevki za novejšo zgodovino 35 (1995), št.
1–2 , Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, str. 10–12, dostopno na spletnem naslovu:
http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:20, dostop 21. 5. 2013.
dunajske Dvorne opere August Stoll (1853–1918). Betettov izjemen pevski talent
je kmalu opazil in mu leta 1908 ponudil pogodbo s sustentacijsko29 plaèo v
Dvorni operi, kjer je nastopal vse do konca sezone 1921/22. Debutiral je po
zakljuèeni akademiji, leta 1909, in sicer kot Lampe v komièni operi Zapeèatenci
skladatelja Lea Blecha (1871–1958), ki jo je dirigiral Felix Weingartner
(1863–1942), avstrijski skladatelj in velik dirigent. Publika in kritika sta bili nad
Betettovim nastopom navdušeni. Poroèevalec èasopisa Wiener allgemeine
Zeitung je po uprizoritvi izpostavil »nenavadno lep Betettov glas in izrazit
parlando« ter mu napovedal sijajno pevsko prihodnost.30 Postopno je kot
obetaven umetnik prevzel vse veèje basovske vloge, od liriènih do dramatiènih in
buffo vlog – med najuspešnejše pa zagotovo sodi vloga Kecala v Smetanovi operi
Prodana nevesta, ki jo je na Dunaju prviè izvedel pri petindvajsetih letih in je bila
nedvomno vloga, ki ga je spremljala vse ivljenje. Betettovo poustvarjanje vloge
Kecala je postalo sinonim za najbolj dovršeno poustvarjen lik tako v tehniènem
kot tudi igralskem smislu.31 V èasu pevskega udejstvovanja na Dunaju je
sodeloval z najbolj cenjenimi dirigenti tistega èasa, med drugim z Brunom
Walterjem (1876–1962), Felixom Weingartnerjem, Richardom Straussom
(1864–1949), Wilhelmom Furtwänglerjem (1886–1954), Oskarjem Nedbalom
(1874–1930) in drugimi. Na odrskih deskah so bili njegovi kolegi e takrat
nekateri slavni solisti: Mattia Battistini (1856–1928), Marian Jeritza
(1887–1982), znameniti tenor Enrico Caruso (1873–1921), Tito Ruffo
(1877–1953), Leo Slezak (1873–1946), Lotte Lehmann (1888–1976), Richard
Tauber (1891–1948), Richard Mayr (1877–1935) in drugi. Po njegovi statistiki
naj bi v obdobju od oktobra 1909, ko je debutiral v Dvorni operi, do junija 1922,
ko je tam zadnjiè nastopil v vlogi Truffaldina v operi Ariadna na Naksosu
(Ariadne auf Naxos) R. Straussa, pel kar tisoè dvesto dvajsetkrat!32 V èasu študija
je kot solist obèasno gostoval tudi na domaèih tleh, in sicer s koncerti in to zelo
uspešno. O tem med drugim prièa kritika Stanka Premrla, ki pravi: »Koncert ‘Gl.
Matice’, ki se je vršil dne 9. marca pod vodstvom koncertnega vodja g. M.
Hubada, je bil odlièen dogodek med Slovenci. […] Proizvajanje ‘Jeftejeve
prisege’ [H. Sattner op. p.] je bilo vobèe prav dobro in precizno. Videlo se je, da
sta zbor in orkester zelo skrbno naštudirala, za kar gre vse priznanje g.
koncertnemu vodju M. Hubadu. […] Med solisti je imel najveèjo vlogo g. Julij
Betetto. Naš rojak, sedaj c. kr. (cesarsko-kraljevi op. p.) dvorni operni pevec na
Dunaju. On napreduje oèividno od leta do leta. e pred enim letom smo se zavzeli
nad njegovim sigurnim nastopom, smo obèudovali njegov polnodoneèi, fino
uglajeni in proni bas in se divili njegovemu mojstrskemu predavanju. Sedaj nas
je zoper presenetil; vse ravnokar naštete vrline je pokazal še v veliko veèji meri.
Pri ‘Jeftejevi prisegi’ gre paè njemu precejšen del zasluge, da je delo tako lepo
82
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 19. zvezek
29 Posebna vrsta pogodbe, ki so jo dobili še neuveljavljeni, a zelo obetavni pevci, ki so bili še umetniško
nezreli in so v prihodnje kandidirali za sprejem v Dvorno opero. V. Ukmar, n. d., str. 40.
30 C. Cvetko, n. d., str. 31.
31 Osebni pogovor z gospodom Petrom Bedjanièem, 20. 2. 2013, T. Bohak, n. d., str. 88.
32 Osebni dnevnik Julija Betetta, brez paginacije.
uspelo. Kako izborno in dovršeno je pogodil Jefteja, se ne da popisati. Treba ga je
bilo le èuti…«33
Betetto se je v èasu, ko je bil e priznani solist Dvorne opere, redno pevsko
izpopolnjeval pri razliènih pevskih pedagogih: Eduardu Ungerju, Philipu
Forstnu, Martinu Greifu in Ottu Iru (1890–1971), ki je v obdobju 1917–1952
solopetje pouèeval na Dunaju in uival kot pedagog mednarodno veljavo, po letu
1952 pa se je kot pevski pedagog uveljavil v avstrijskem mestu Weyregg am
Attersee.34 Otto Iro je kot avtor priroènikov za pouk solopetja, kot so »Diagnostik
der Stimme« (Verlag Die Stimmbildung, 1923) in »Diagnostik und Pädagogik
der Stimmbildung« (Erdmann,1961) ter takratni glavni urednik strokovne revije
»Stimmwissenschaftliche Blätter« imel vsestranski vpliv na Betetta, kar potrjuje
dejstvo, da si je Betetto v èasu, ko je e sam pouèeval solopetje, z Irom redno
dopisoval, a se pisma niso ohranila.35 Predvidevamo, da se je Betetto pri
oblikovanju lastne pevske šole ob Augustu Iffertu zgledoval tudi po Ottu Iru,
èeprav ga je profesor, kot je povedal Betetto […] »po skoro enoletnem
pouèevanju odpustil s trditvijo, da mi ne more niè veè novega pokazati.«36
Dunaj je zaznamoval tudi Betettovo zasebno ivljenje, saj je tam spoznal
Novomešèanko Irmo Štukelj (1892–1982),37 sicer sestro znanega olimpionika
Leona Štuklja (1898–1999), s katero sta se 4. julija 1911 v Podzemlju v Beli
krajini tudi poroèila. Skupen dom sta si uredila na Dunaju, in sicer v XII. okraju v
bliini gradu Schönbrunn.38 Otrok nista imela. Kot je mogoèe razbrati iz
ohranjenih pisem, je med zakoncema Betetto vladalo izjemno spoštovanje in
skrbnost – Irma oziroma »èako«, kot jo je ljubkovalno poimenoval Julij, je od
moa redno prejemala meseèno nakazilo ali t. i. Taschengeld.39
V letih pred prvo svetovno vojno so bile razmere v domovini precej drugaène
kot na Dunaju. Vrata ljubljanske Opere so se leta 1913 dokonèno zaprla zaradi
strankarskih zdrah, ki so se dogajale med klerikalno in liberalno strujo – liberalna
veèina v ljubljanski mestni obèini je hotela ohraniti gledališèe, èeš da to ne sme
biti politièno vprašanje, a so klerikalci, ki so takrat imeli veèino v deelnem
odboru, ostali neomajni – ukinili so finanèno podporo Deelnemu gledališèu. e
83
Tina Bohak, NOVA SPOZNANJA O IVLJENJU IN DELOVANJU PEVCA IN PEDAGOGA ...
33 Stanko Premrl, Koncert »Glasbene Matice«, Dom in svet 23 (1910), št. 4, str. 189–191.Dostopno na
spletnem naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FBJD8KKE/?query=%27
keywords%3dkoncert+glasbene+matice%27&pageSize=25&frelation=Dom+in+svet&fyear=1910,
dostop 18. 10. 2012.
34 Irovi pomembnejši uèenci so bili: nemški tenorist Heinrich Knote (1870–1953), avstrijski
basbaritonist Fritz Krenn (1887–1964) , poljski basist in baritonist Josef von Manowarda
(1890–1942), Laurens Albertus Bogtman, avstrijska sopranistka Hilde Güden (1917–1988),
avstrijski basist Oscar Czerwenka (1924–2000). Österreichisches Biographisches Lexikon
1815–1950 Online-Edition, dostopno na spletnem naslovu:
http://www.musiklexikon.ac.at/ml?frames=yes, dostop 22. 5. 2013.
35 Dostopno na spletnem naslovu: http://wachen.de/vollmert/ottoiro.htm, dostop 17. 10. 2012, Osebni
pogovor z gospodom Petrom Bedjanièem, 20. 02. 2013.
36 Niko Štritof, »Razgovor z Betettom«, Gledališki list, Opera 7 (1927/1928), št. 10, str. 146.
37 Iskrena hvala gospema Lidiji Pauko in Niki Pauko Orehek za posredovanje podatkov.
38 V. Ukmar, n. d., str. 48–49.
39 SGM Ljubljana, fond Julij Betetto, II. Pisma.
med prvo svetovno vojno je 1918. leta ustanovljeni Slovenski gledališki
konzorcij v Ljubljani na novo organiziral slovensko gledališèe (obnovil
slovensko opero z baletom). Predsednik konzorcija, Fran Govekar (1871–1949),
si je zelo prizadeval, da bi se slovenski umetniki, ki so delovali izven meja, vrnili
v domovino – med povabljenimi je bil tudi Betetto. Prenovljeno gledališèe je
prièelo delovati jeseni leta 1918, še pred koncem vojne, in sicer z otvoritveno
predstavo Bedøicha Smetane Prodana nevesta (3. 12. 1918). Leta 1920 je
slovensko gledališèe prešlo pod dravno upravo in tako postalo osrednji dravni
gledališki zavod.40 Zaradi pogodbenih obveznosti z Dvorno opero, ki so veljale
do leta 1922, je Betetto moral nazaj na Dunaj, a elja po vrnitvi v Ljubljano in
udejstvovanju na domaèem opernem odru pri njem ni usahnila. Ko je bil leta 1922
Matej Hubad nastavljen za upravnika Narodnega gledališèa v Ljubljani, je
Betetta povabil domov in ga preprièal, da se je od dunajske dvorne opere poslovil.
Tako je tudi bilo, Betetto je za dunajsko opero zadnjiè nastopil s predstavami na
salzburškem festivalu leta 1922.41 Iz ohranjenih pisem je razvidno, da se je leto po
Betettovem odhodu (1923) z Dunaja v Ljubljano preselila tudi njegova ena
Irma.42 Sprva sta stanovala na Gledališki ulici št. 14/III, kasneje pa sta se preselila
na upanèièevo ulico št. 14/III v Ljubljani.43
S sezono 1922/1923 se je v ljubljanski Operi zaèela pisati nova zgodovina, ki
so jo med drugimi pisali odlièni umetniki: Julij Betetto in ob njem tenorist
primorskega rodu Mario Šimenc (1896–1958), hrvaški kapelnik in svetovljan
Lovro Mataèiæ (1899–1985) in basbaritonist hrvaškega rodu Nikola Cvejiæ
(1896–1987). Iz spominov Julija Betetta je mogoèe razbrati, da je bil prvi nastop
ponovno na domaèih tleh zanj izjemnega pomena. Pel je vlogo Kecala v Prodani
nevesti in kot se je spominjal, so ga ljudje sprejeli »s toplim srcem in z odprtimi
rokami. Vsi kolegi in obèinstvo.«44 V letih, ki jih je preivel na Dunaju, si je
pridobil veliko znanja in bogatih izkušenj, ki jih je iskreno elel prenesti v
domaèe glasbeno okolje. Z njegovim delom in vsestranskimi prizadevanji sta se
slovenska gledališka in pevska kultura v 20. letih zaèeli moèno vzpenjati. Matej
Hubad, takratni ravnatelj Prvega jugoslovanskega konservatorija za glasbo in
igralsko umetnost,45 je prijatelja ob prihodu domov povabil k pouèevanju
84
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 19. zvezek
40 V. Ukmar, »Podoba slovenske opere (1919–1939)«, Kronika slovenskih mest 7 (1940), št. 3, str.
172–177. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-
CCU5FGUV/?query=%27keywords%3dpodoba+slovenske+opere%27&pageSize=25, dostop 20.
11. 2012, P. Kuret (2005), n. d., str. 16-17.
41 Osebni dnevnik Julija Betetta, brez paginacije.
42 Pismo J. Betetta eni Irmi z Dunaja v Novo mesto, 30. 8. 1923, SGM Ljubljana, fond Julij Betetto, II.
Pisma, št. 139.
43 SGM Ljubljana, fond Julij Betetto, I. Listine, potrdila, izpiski, tiskovine in vizitke, št. 21, 23.
44 V. Ukmar, n. d., str. 96.
45 Na podlagi sklepov seje konzistorija je odbor Glasbene matice marca 1919 sklenil ustanoviti
(društveni) konservatorij, ki je zaèel delovati jeseni leta 1919, leta 1920 pa je Prvi jugoslovanski
konservatorij za glasbo in igralsko umetnost dobil pravico javnosti. Ravnatelj zavoda je postal Matej
Hubad. Konservatorij v Ljubljani so delno podravili leta 1926, v celoti pa leto kasneje (1927).
Cvetko Budkoviè, »Matej Hubad«, Kronika (Ljubljana) 36, št. 1-2, str. 56–57, dostopno na spletnem
naslovu:http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHU6ZC3D/?query=%27keywords%3dma
tej+hubad%27&pageSize=25&fyear=1988, dostop 3. 1. 2013.
solopetja in Betetto je privolil. Nadaljeval je delo, ki sta ga na šoli Glasbene
matice in kasneje na t. i. društvenem konservatoriju pred njim zastavila njegova
uèitelja Fran Gerbiè in Matej Hubad. Z izjemo sezon, ko je bil angairan v
Bavarski dravni operi (1930–1932), je na konservatoriju, ki so ga v letu 1926
delno, leto kasneje pa v celoti podravili, pouèeval vse do leta 1940.46
Betettova prizadevanja na glasbeno-gledališkem podroèju niso bila brez teav
– vzrok za to so bile neurejene razmere in številna nesoglasja v Operi. Friderik
Rukavina, v obdobju 1918–1925 ravnatelj zavoda, je bil po Betettovem mnenju
sicer dirigent z dobro rutino, a ni spadal v slovensko operno ivljenje, ker ni imel
notranjega stika z njim – v mislih je imel znaèaj Rukavine, ki naj bi bil precej
teaven, kar je vplivalo na slabo vzdušje in razpoloenje ansambla v Operi.47 V
obdobju, ki ga je Betetto preivljal na domaèih tleh, so ljubljanski ansambel
sestavljali èeški, poljski, ruski, hrvaški in domaèi pevci, ki so bili vsaj deloma
njegovi èlani e pred vojno. Zraven Betetta velja omeniti še imena, kot so: Mario
Šimenc, Leopold (Polde) Kovaè, Svetozar Banovec, Ivan Levar (1888–1950),
Pavla Lovše, Cirila Medved Škerlj, Ivanka Ribiè (1895–1980), Zora Ropas
(1893–1976), Emil Rumpel (1890–1960), Rezika Thaler, Vilma Thierry
(1890–1942), idr. Betetto v obdobju po vojni najveèkrat omenja dirigenta Èeha
Antonina Balatko (1895–1958)48 in Antona Neffata,49 ki sta bila dejavna v
ljubljanski Operi e pred njegovim prihodom v domovino – Balatka od leta 1919,
Neffat od leta 1921 in kasneje Nika Štritofa (1890–1944),50 ki je postal dirigent
ljubljanske Opere 1924. leta. Betetto je prišel domov z veliki prièakovanji, a je bil
nad razmerami v Operi vedno bolj razoèaran, ker je bil preprièan, da ansambel ne
deluje dovolj zavzeto. Ko se je Friderik Rukavina v sezoni 1924/1925
poškodoval in bil hospitaliziran, je takratni véliki upan ljubljanske mestne
oblasti dr. Vilko Baltiè imenoval Betetta za njegovega namestnika. To delo je
opravljal pet mesecev, vendar z rezultati ni bil zadovoljen. Betetto navaja, da je
imel najveè teav s Štritofom, ki je dremal za klavirjem ter Kogojem, ki se za
dirigentskim pultom nikakor ni oziral na pevce, ampak samo na svoje
85
Tina Bohak, NOVA SPOZNANJA O IVLJENJU IN DELOVANJU PEVCA IN PEDAGOGA ...
46 Tina Bohak, Julij Betetto in njegova vloga v razvoju glasbenega šolstva na Slovenskem, dipl. n.,
Ljubljana: Akademija za glasbo, str. 20–22.
47 V. Ukmar, n. d., str. 96–97.
48 Èeški dirigent in skladatelj Antonin Balatka je bil po diplomi iz kompozicije na mojstrski šoli
konservatorija v Pragi od leta 1919 dirigent ljubljanske Opere. Razvil je širok repertoar (40 del) in
uvajal èeška dela. Od leta 1929 je deloval v Brnu. Skladal je orkestralno, komorno, filmsko in scensko
glasbo; napisal je glasbo za 10 predstav v ljubljanski Drami in leta 1928 v Operi izvedel svojo baletno
enodejanko Iz jutrove deele. T. Stanonik, L. Brenk, n. d., str. 34.
49 Dirigent Anton Neffat je obiskoval šolo Glasbene matice v Gorici, med leti 1912–1914 je študiral na
Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju. V obdobju med 1921–1946 je bil dirigent
Opere SNG v Ljubljani, nato do 1950 direktor in dirigent Opere SNG v Mariboru; veliko je prispeval
k njeni obnovi in umetniški rasti. Je dobitnik Prešernove nagrade leta 1949. T. Stanonik, L. Brenk,
n.d., str. 750.
50 Dirigent in prevajalec Niko Štritof je leta 1908 konèal klasièno gimnazijo in šolo Glasbene matice v
Ljubljani; delal je kot korepetitor in kapelnik Deelnega gledališèa in se vpisal na študij prava na
Dunaju (absolviral leta 1913). Med leti 1918–1922 je pouèeval na Glasbeni matici v Ljubljani, nato
delal kot zborovodja in pianist. Dirigiral in veèkrat reiral je skoraj ves operni in operetni repertoar.
Prevedel je 25 opernih libretov, katere odlikujeta kakovost in ubranost z glasbo. Kot skladatelja so ga
zanimali zlasti folklorni motivi. T. Stanonik, L. Brenk, n. d., str. 1145.
razmišljanje in videnje tempa. Za nasvete se je najveèkrat obrnil na Mateja
Hubada, ki je delo upravnika gledališèa opravljal od leta 1922.51
Zaradi tako nemogoèih razmer je Betetto razmišljal o vrnitvi na Dunaj – v èasu
njegovega delovanja v Ljubljani je veèkrat dobival pisma in vabila, naj se vrne
nazaj v Dvorno opero, takratni direktor Schalk mu je celo pripravil pogodbo z
odliènimi pogoji in ponudil stanovanje za bivanje »in der alten Hofburg« (v
starem Dvoru, op. p.)! Tega so bili v èasu Betettovega ustvarjanja deleni le
redki, samo najboljši umetniki. A Betetta je v domovini zadralo prijateljstvo –
pregovoril ga je Matej Hubad.52
Betetto je tako v Ljubljani ostal še nadaljnjih šest let, do leta 1930, saj so se
medtem razmere izboljšale, posebno ko je leta 1925 Rukavino zamenjal dirigent
in skladatelj Mirko Poliè (1890–1951), ki je na mestu dirigenta in ravnatelja
Opere ostal vse do leta 1939. V obdobju njegovega ravnateljevanja je Opera
doivela velik umetniški vzpon – orkester in solistièen korpus sta postala precej
bolj slovenska, kar je posledica veèjih izobraevalnih monosti, dirigenti so ostali
veè ali manj isti kot pri Rukavini, velik korak naprej pa so pomenile reije.53
Kljub uspehom je liberalno usmerjeni Poliè zaradi politiènih intrig moral leta
1939 prepustiti mesto drugemu, politièno primernejšemu kandidatu Vilku
Ukmarju (1905–1991). Poliè je iz Ljubljane odšel za dirigenta v beograjsko opero
in se leta 1941 vrnil nazaj, kjer je od leta 1944 pod njegovim vodstvom na
ljubljanski Glasbeni akademiji deloval Operni studio. Po drugi svetovni vojni
(leta 1945) je bil Poliè politièno spet primeren kandidat – zato je ponovno prevzel
prejšnje mesto v Operi in jo vodil do leta 1948.54 Kot je razvidno iz pisem, ki jih je
Betetto pošiljal eni Irmi, je Betetto Polièa zelo cenil in je rad pel, kadar je on
dirigiral, o njegovem znaèaju pa je menil, da je Poliè zahrbten in rezerviran do
njega in njegovega dela.55 Betetto se je leta 1930 odloèil oditi v tujino – razlog je
mogoèe iskati v tem, da je v èasu svojega delovanja v ljubljanski Operi presegel
okvire umetniškega poustvarjanja, ki mu jih je ponujala hiša, in si je elel delovati
v operni hiši, ki bi mu nudila boljše monosti za razvoj umetnika njegovega kova.
Tam je namreè imel veè monosti za sodelovanje s svetovno priznanimi dirigenti,
pevskimi solisti, reiserji idr., prav tako se je elel izpopolniti na pedagoškem
podroèju, da bi lahko ustrezno pouèeval »pevski narašèaj«.56 Od svojega
zastopnika na Dunaju je prejel obvestilo, da išèejo v Bavarski dravni Operi
prvega basista za resno (seriozno) stroko. Èeprav je izvedel, da je pred njim
neuspešno opravljalo avdicijo e šest kandidatov, se je odloèil kandidirati in
vlogo dobil. Na avdiciji je z orkestrom pel spev deelnega grofa v operi
86
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 19. zvezek
51 V. Ukmar, n. d., str. 102–103.
52 Prav tam, str. 106.
53 D. Koter, »Razvoj profila gledališkega in opernega reiserja na Slovenskem med obema vojnama«,
Muzikološki zbornik 46/II, str. 116–119, D. Koter (2012), n. d., str. 64–65.
54 P. Kuret, n. d., str. 17–22, T. Stanonik, L. Brenk, n. d., str. 876, D. Koter (2012), n. d., str. 38–39.
55 Pismo J. Betetta eni Irmi iz Münchna v Ljubljano, 29. 02. 1932, SGM Ljubljana, fond Julij Betetto,
II. Pisma, št. 190.
56 Pavel Debevec, »Julij Betetto v Dresdnu«, Gledališki list, Opera 8 (1928/1929), št. 13, str. 99–102.
Tannhäuser Richarda Wagnerja in Sarastrovo arijo iz Mozartove opere Èarobna
pišèal. V komisiji je bil prisoten tudi takratni generalni glasbeni direktor, veliki
dirigent Hans Knappertsbusch (1888–1965). Vse prisotne je Betetto tako
navdušil, da je imel še isti dan pripravljeno pogodbo. V Münchnu je najveè
poustvarjal Wagnerjev (seriozni) repertoar: bil je Landgraf v Tannhäuserju,
Gurnemanz v Parsifalu, Fafner v Renskem zlatu, Hundinga v Walküri in Dalanda
v Holandcu, poustvaril je Sarastra v Mozartovi Èarobni pišèali, kardinala
Brognija v idinji Fromentala Halévyja, pastirja v Hegerjevi operi Beraè
brez imena, posebej za münchensko opero pa je moral naštudirati tudi
Rossinijevo Angelino in Wolf-Ferrarijevo opero Sley.57 Leta 1932 se je zaradi
pogodbenih obveznosti vrnil v Ljubljano. Takoj po vrnitvi je Matej Hubad
ponovno obudil misel, ki jo je Betettu omenjal e pred odhodom, a se zanjo ni kaj
pretirano zmenil – da bi ga zamenjal na ravnateljskem mestu Konservatorija.
Takrat se je odloèil za kandidaturo. Iz Betettovih spominov izvemo, da je bila
zakulisna borba precej huda, a je Ministrstvo za prosveto novembra leta 1933
odloèilo Betettu v prid. Delo ravnatelja konservatorija je vestno opravljal sedem
let – do leta 1940.58
Z Betettom, ravnateljem Dravnega konservatorija, je slovensko glasbeno
šolstvo na podroèju solopetja dobilo prve sistematièno sestavljene uène naèrte za
nijo, srednjo in višjo stopnjo šolanja. Ti naèrti so kot njegov izvirni prispevek
dobili konèno obliko leta 1936. Izdelal jih je na podlagi dognanj in izkušenj
pomembnih evropskih solopevskih pedagogov, Augusta Ifferta, Otta Ira, Franza
Wilhelma Abta (1819–1885), Thuiskona Hauptnerja idr. ter iz lastne prakse.
Betettova šola je temeljila na izvrstni solopevski tehniki oziroma metodiki
pouèevanja, ki jo je razvil na podlagi priroènikov/pevskih šol, ki jih je uporabljal
tekom študija solopetja in na podlagi lastnih izkušenj v umetniški karieri oziroma
pri pouèevanju solopetja. Betettova pevska šola je zaradi svoje izredne
sistematike, premišljenih tehniènih vaj in njegovega spoštljivega individualnega
pristopa slovela kot zelo cenjena in kvalitetna, kar se je posebej izkazalo v
uspešnih opernih, koncertnih in pedagoških karierah uèencev, ki so se šolali
redno oz. pri zrelih umetnikih, ki so se prav zaradi slovesa Julija Betetta in
njegove šole eleli pevsko izpopolnjevati ravno pri njem. Pomemben segment
pevske šole predstavlja tudi metodika pouèevanja petja, ki jo je Betetto sam
zapisal, èeprav, kot ugotavljamo, gre za skupek vaj za boljšo izgovorjavo, ki je za
pevca zagotovo zelo pomembna. Morebitnih virov oz. literature v svojem
rokopisu ni navedel, iz èesar sklepamo, da je zapisano verjetno nastopalo kot
priroènik za njegove uèence in študente, pri èemer se je kot avtor naslonil na
lastno dolgoletno prakso. Prav tako je potrebno poudariti temeljno spoznanje, da
pevske šole Julija Betetta v aktualni pevski pedagoški praksi ni zaslediti, saj med
pevskimi pedagogi, ki so v èasu od njegove smrti do sedanjosti delovali na
Akademiji za glasbo kot osrednji solopevski vzgojno-izobraevalni ustanovi na
87
Tina Bohak, NOVA SPOZNANJA O IVLJENJU IN DELOVANJU PEVCA IN PEDAGOGA ...
57 Osebni dnevnik Julija Betetta, brez paginacije.
58 C. Budkoviè (1988), n. d., str. 57, V. Ukmar, n. d., str. 115.
Slovenskem, ni bilo nikogar izmed njegovih uèencev, ki bi pouèeval solopetje po
njegovih nazorih. Prav tako veèina nekdanjih Betettovih uèencih ni aktivno
delovala na ravni zasebnega pouèevanja. Ker je Betettova pevska šola primerljiva
s pouèevanjem petja na evropski ravni in je z njo dosegal izjemne pedagoške
uspehe, bi veljalo njene vsebinske in metodiène prijeme, kot jih je zapisal,
ohraniti in jih upoštevati tudi v sedanji pedagoški praksi.
Poleg vodenja konservatorija je leta 1934 prevzel še vodstvo glasbene šole
Glasbene matice, se tudi sam posveèal pedagoškemu delu in bil stalni gost v
Talijinem hramu v Ljubljani. Zelo zapolnjen delavnik mu ni omogoèal, da bi ob
veèerih zahajal v kakšno drubo – po znaèaju je bil veseljak, a se je zaradi skrbi za
svoj pevski organ izogibal veseljaèenja. Pri njem je bila vedno v ospredju
kariera.59
V ljubljanski Operi je sodeloval pri številnih uprizoritvah basovskih vlog tako
doma kot na gostovanjih (Dubrovnik, Split, Sarajevo, Šibenik, Trst): kot je bilo
e povedano, še naprej je blestel v Prodani nevesti Bedøicha Smetane, bil
Lothario v Thomasovi operi Mignon, Don Basilio v Seviljskem brivcu
Gioacchina Rossinija, Lunardo v Wolf-Ferrarijevih Štirih grobijanih, baron Ochs
v Kavalirju z roo Richarda Straussa, kralj Tief v operi Zaljubljen v tri orane
Sergeja Prokofjeva, posebej rad pa je imel vlogo Gurnemanza v Wagnerjevem
Parsifalu.60
Dravni konservatorij, ki je imel poleg nije, srednje in višje glasbene šole
tudi dirigentsko šolo, je postopoma kazal vsestranske uspehe. Leta 1936, deset let
po prvem delnem podravljenju konservatorija, je beograjsko Ministrstvo za
prosveto pripravilo uredbo o srednjih in visokih glasbenih šolah. V Ljubljani so
se ob tej novici sešli zastopniki Dravnega konservatorija in šole Glasbene matice
ter se ob podpori Društva prijateljev Glasbene akademije dogovorili, da je èas za
ustanovitev visoke glasbene šole tudi v Ljubljani (in ne samo v Beogradu in
Zagrebu).61 V dravni komisiji, ki je konec leta 1937 razpravljala o umetniških
zavodih, je Slovenijo zastopal Julij Betetto. Leta 1939 je bil akt podpisan in
ustanovljena je bila Glasbena akademija v Ljubljani. Beograjski minister je ob
koncu istega leta imenoval prve tri redno zaposlene akademske uèitelje: Julija
Betetta, organista in skladatelja Stanka Premrla, takratnega ravnatelja stolnega
cerkvenega zbora in honorarnega uèitelja na Dravnem konservatoriju, ter
Antona Trosta (1889–1973),62 uglednega pianista, ki je postal še prvi rektor
88
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 19. zvezek
59 SGM Ljubljana, fond Julij Betetto, II. Pisma.
60 Osebni dnevnik Julija Betetta, brez paginacije.
61 Vladimir Ravnihar, »Akcija za Glasbeno akademijo v Ljubljani«, Jutro 19 (1938), št. 34, str. 5.
62 Pianist in pedagog Anton Trost je med leti 1902–1908 študiral na šoli Glasbene matice v Ljubljani,
leta 1912 je diplomiral na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju. Med leti
1908–1909 in 1912–1914 je pouèeval na šoli Glasbene matice v Ljubljani, med leti 1914–1940 na
dunajskem konservatoriju Eduarda Horáka in zasebno; v obdobju 1939–1956 je bil redni profesor na
Glasbeni akademiji oz. Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot pedagog je med drugim vzgojil J.
Ravnika, L. M. Škerjanca, B. Lesjaka. Leta 1949 je bil prejemnik Prešernove nagrade. T. Stanonik, L.
Brenk, n. d., str. 1203.
ustanove (med leti 1940–1942). V letu 1942 je Trosta zamenjal Julij Betetto, ki je
to delo opravljal do januarja leta 1946, ko se je Glasbena akademija preimenovala
v Akademijo za glasbo63 – Betetto je bil vse od njene ustanovitve leta 1939 do leta
1962, ko se je upokojil, predstojnik oddelka za solopetje in pevski pedagog, po
preimenovanju pa je bil še dvakrat imenovan za rektorja in sicer v obdobju od
1947 do 1950 in od leta 1957 do upokojitve (1962).64 Kot rektor si je zelo
prizadeval za kvalitetno izvajanje pouka, ki bi bilo primerljivo z mednarodnimi
merili, zato je nekoè dejal: »Ko sem leta 1933 prevzel ravnateljske posle
Glasbenega konservatorija, mi je bila ena izmed mnogih elja dvigniti solopevski
pouk na raven, ki bi mogla konkurirati mednarodnim merilom. Z ustanovitvijo
Glasbene akademije leta 1939 smo dosegli in prevzeli ne samo pravice ugodnejše
perspektive, temveè tudi dolnosti izobraevati in izvebati solopevski narašèaj
do najbolj dosegljive zrelosti tako v pedagoški kot v reproduktivni smeri.
Statistièni pregled absolventov izprièuje, da je Akademija to svojo nalogo
uspešno vršila.«65
Kljub temu da je bila slovenska javnost Betettu zelo naklonjena, mu je zaradi
osebnega spora operno vodstvo (v obdobju 1951–1957 je bil direktor ljubljanske
Opere dr. Valens Vodušek) po njegovem osebnem jubileju leta 1954 poslalo
pismo, v katerem so mu odpovedali sodelovanje in mu sporoèili, da ga ne
potrebujejo veè. Èeprav mu je ljubljanska Opera ob 50. letnici umetniškega
delovanja priredila jubilejno predstavo, in sicer Rossinijevega Seviljskega brivca,
v kateri je blestel kot Don Basilio, je potrebno poudariti, da je bil Betetto takrat e
prileten gospod, star devetinšestdeset let, katerega glas verjetno ni bil veè tako
vitalen, prodoren, vibrato se je najbr s starostjo prièel poveèevati, igralske
kretnje so verjetno postajale okretnejše, ne nazadnje pa so v Operi bili angairani
e mladi solisti France Langus (1920–1972), Ladko Korošec (1920–1995),
Friderik Lupša (1908–1986), Samo Smerkolj (1921–1993), Danilo Merlak
(1921–1979) idr., ki so s svojo mladostjo, predvsem pa s pronim in brezhibnim
glasom lahko dali pevski vlogi veèje razsenosti kot priletni Betetto. Kljub vsemu
pa takšen naèin odslovitve ni bil najbolj primeren. Odpoved je Betetta izjemno
prizadela, zato je prenehal s pevskim poustvarjanjem tako na opernem kot tudi na
koncertnem podroèju. Od 1954. leta pa vse do svoje smrti leta 1963 se je posveèal
le še pedagoškemu delu, katerega sad so številni uèenci, ki so postali uveljavljeni
operni in koncertni pevci ne samo doma, ampak tudi na tujem. V obdobju med
obema vojnama je npr. pouèeval Reziko Thaler, Ivanko Ribiè, Vekoslava Janka,
Marijana Rusa, Friderika Lupšo idr., med in po drugi svetovni vojni pa Valerijo
Heybal, Rudolfa Francla, Ladka Korošca, Miroslava Brajnika, Sama Smerkolja,
89
Tina Bohak, NOVA SPOZNANJA O IVLJENJU IN DELOVANJU PEVCA IN PEDAGOGA ...
63 Ana Klopèiè, Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije (1939–1945), dipl. n., Ljubljana:
Akademija za glasbo, 2010, str. 61.
64 T. Bohak (2009), n. d., str. 5.
65 Prav tam, str. 171.
Sonjo Draksler, Marijo Bitenc Samec idr.66 Kako cenjen pevski pedagog je bil
Julij Betetto tudi drugod po Jugoslaviji, prièa med drugim povabilo iz leta 1955 o
gostovanju na novoustanovljeni Muzièki akademiji v Sarajevu, kjer je sodeloval
pri pripravi uènih naèrtov za visokošolski pouk solopetja. Ker se dokumenti o
njegovem gostovanju niso ohranili, izvemo le, da je bila Betettova asistentka
Bruna Špiler (1921–1979)67, ki je pouèevala na tamkajšnji akademiji do leta 1979
in je nadaljevala s t. i. Betettovim naèinom pouèevanja.68 Špilerjeva je na podlagi
bogatih pedagoških izkušenj izdala priroènik z naslovom Umjetnost solo
pjevanja (Sarajevo, 1972), v katerem predstavi svoj pogled na pouk solopetja, a
Betetta v njem ne omenja.69
V svojem ivljenju je Mojster, kot so ga poimenovali nekateri prijatelji,
poustvaril veèino basbaritonskih in basovskih vlog – od izrazito liriènih, do
dramatiènih in buffo vlog, izjemno uspešen je bil tudi kot koncertni pevec in
pevski pedagog. Za svoje doseke je bil dvakrat nagrajen: leta 1951 je prejel
Prešernovo nagrado za umetniško in pedagoško delo, leta 1962 pa Prešernovo
nagrado za ivljenjsko delo. Velika angairanost, starost, skrbi in odpoved
sodelovanja z ljubljansko Opero po 50. obletnici delovanja so Betettu naèeli
zdravje – 14. januarja 1963 je umrl na nevrološki kliniki v Ljubljani – za
posledicami srène kapi.70 Pokopan je skupaj z eno Irmo v grobu druin Plemelj –
Štukelj na mariborskem Pobreškem pokopališèu, kamor so njune posmrtne
ostanke z ljubljanskih Pleènikovih al prenesli 7. julija 2006.71
Zanj je bila znaèilna poèasna in èista izgovorjava z manjšim pridihom
ljubljanskega nareèja, zelo poudarjena obrazna mimika z nagubanim èelom in
moèno razgibanimi ustnicami med govorom, ki so se ob neugodnem
razpoloenju kar hitro našobila. Bil je èlovek, ki se je vse svoje ivljenje na odru
razdajal, predvsem v ljubljanskem obdobju, ko si je prizadeval, da bi povzdignil
ljubljansko Opero in ne nazadnje gledališko in pevsko kulturo postavil na
primerljivo mednarodno raven. Prav tako ga je odlikovalo zelo sistematièno
90
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 19. zvezek
66 NUK Ljubljana, Glasbena zbirka, fond Julij Betetto, mapa Konservatorij, Akademija, pouèevanje –
osebni zvezek Julija Betetta, T. Bohak (2013), n. d., str. 219–252.
67 Pevska pedagoginja Bruna Špiler, rojena Zimiæ, je študij solopetja zakljuèila pri slovenskem
tenoristu mednarodnega slovesa in profesorju Josipu Rijavcu (1890–1959) na Muzièki akademiji v
Beogradu. Kot strokovnjakinja na podroèju metod pouèevanja solopetja, je velikokrat obiskala
Conservatorio di musica »G. Verdi« v Milanu in Accademio Nazionale di Santa Cecilia v Rimu. V
Sarajevu je od leta 1953 pouèevala solopetje na Srednji glasbeni šoli, v obdobju 1955 - 1979 pa je bila
asistentka in kasneje profesorica solopetja na tamkajšnji Akademiji za glasbo, od leta 1964 tudi
predstojnica oddelka. Špilerjeva je veliko koncertirala v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu tako kot
solistka na recitalih kot tudi z orkestrsko spremljavo. Kot pevska pedagoginja je dosegala izvrstne
rezultate s svojimi uèenci, med katerimi najdemo bosansko sopranistko Ljiljano Molnar - Talajiæ
(1938-2007) in srbsko sopranistko Radmilo Smiljaniæ, ki je bila v obdobju 1959-1963 študentka
solopetja pri Juliju Betettu na ljubljanski Akademiji za glasbo, po njegovi smrti pa je študij
nadaljevala pri Bruni Špiler na sarajevski Muzièki akademiji. V Herceg Novem (Èrna gora) od leta
2008 organizirajo tudi mednarodno tekmovanje solopevcev, poimenovano po Bruni Špiler.
http://www.brunaspiler.com/hm_page.html?cachebuster=1366792798215, dostop 24. 4. 2013.
68 Pogovor z doc. dr. Jasmino Talam - korespondenco v elektronski obliki hrani avtorica.
69 Bruna Špiler, Umjetnost solo pjevanja, Sarajevo: Muzièka akademija, 1972.
70 Osebni pogovor z gospodom Petrom Bedjanièem, 20. 02. 2013.
71 Iskrena hvala gospema Lidiji Pauko in Niki Pauko Orehek za posredovanje podatkov.
pedagoško delo, red, disciplina, odloènost in smisel za dovtipe. Ob zakljuèku
svoje umetniške kariere opernega pevca leta 1954 je vse svoje znanje in izkušnje
usmeril v pedagoško delo, v katerem ni manjkalo smeha, zabave in idej, s
katerimi je uèencem na malo drugaèen naèin predstavil posamezne skladbe in
tudi tehniène probleme, s katerimi so se uèenci sooèali. Nedvomno je razlog tako
velikega števila uèencev tudi v njegovem izjemnem smislu za pouèevanje.72
Sklep
O uspešnem šolanju in hitrem vzponu Julija Betetta na gledališkem odru prièa
dejstvo, da je e s prièetkom študija na priporoèilo takratnega vodje operne šole
na dunajski Akademiji in prvega reiserja tamkajšnje Dvorne opere, Augusta
Stolla, z osrednjo dunajsko operno hišo podpisal pogodbo za obdobje šest let.
Akademijo je v dveh letih zakljuèil z odliko in po koncu šolanja postal solist.
Kljub bogati in uspešni karieri je pri sedemintridesetih letih Dunaj zapustil in se
vrnil v Ljubljano, kar se zdi nenavadno. Razloge za takšno odloèitev lahko med
drugim išèemo v njegovih nazorih, pri katerih je izstopal domovinski èut.
Zagotovo se je zavedal provincialnosti slovenskega prostora, pomanjkljivosti
glasbenega izobraevanja in dokaj skromne ravni ljubljanske Opere, kar ga je
nedvomno spodbujalo k temu, da bi s svojim znanjem vplival na dvig ravni
slovenske operne scene in njeno priblievanje razvitejšim sredinam tedanje
Evrope. Da bi vse to dosegel, je v bistvu rtvoval lastno kariero in se zadovoljil z
delovanjem v majhni Ljubljani. Kot zrel umetnik je med drugim poznal pomen
osnovnega pevskega izobraevanja in morda je prav zato sprejel povabilo Mateja
Hubada, da prevzame organizacijo in izvajanje solopevskega pouka na
ljubljanskem konservatoriju, s èimer je lahko vplival na postopni dvig umetniške
ravni ljubljanske Opere.
Betettova vrnitev v Ljubljano (v sezoni 1922/1923) je za slovensko operno
hišo pomenila zaèetek novega razvojnega obdobja. Umetnik evropskega kova,
kot je bil Julij Betetto, je z bogatimi izkušnjami korenito pripomogel k dvigu
ravni ljubljanske Opere, ne samo s pevskega vidika, ampak tudi reijskega, saj je
marsikdaj reijo sooblikoval v smislu, kot so poèeli na Dunaju. Kljub bridkim
izkušnjam ob teavah z glasilkami je bilo njegovo delovanje na ljubljanskem
odru izjemno plodovito in to tudi po letu 1924, ko je prièel pouèevati na
Konservatoriju Glasbene matice. Navdušenje nad domovino in novim
ivljenjskim poslanstvom se je pri Betettu zaradi slabih razmer e po nekaj
sezonah ohladilo. Ker je bilo gmotno stanje ljubljanskega Talijinega hrama sredi
dvajsetih let 20. stoletja slabo in ker ansambel ni zmogel veèjih presekov, se je v
danih razmerah spogledoval z mislijo, da bi se vrnil v tujino – elel je peti pod
taktirko svetovno znanih dirigentov, se odrsko izpopolnjevati in sodelovati z
znanimi reiserji, ne nazadnje peti s pevci velikega kova, ki so takrat nastopali v
91
Tina Bohak, NOVA SPOZNANJA O IVLJENJU IN DELOVANJU PEVCA IN PEDAGOGA ...
72 Osebni pogovor z gospo Marijo Bitenc Samec, 4. 2. 2012 in gospodom Petrom Bedjanièem, 20. 2.
2013.
najveèjih opernih hišah po Evropi. K temu so gotovo pripomogle še intrige, slabe
finanène razmere in veliko rivalstvo v domaèem ansamblu. Ko je uspešno opravil
avdicijo v münchenski Operi, je septembra 1930 odpotoval na Bavarsko.
Julij Betetto je v Münchnu pel dve sezoni, kjer je najveè poustvarjal predvsem
Wagnerjev repertoar. V tem èasu je pridobil pomembne izkušnje tako na
podroèju odrskega giba kot tehnike solopetja, kar je v nadaljnjem ivljenju s
pridom uporabil. Kljub uspehom so mu konec januarja 1932 pogodbo odpovedali
in razoèaran se je vrnil v Ljubljano. To je bila ena veèjih bridkih izkušenj v
njegovem ivljenju. Tolaila ga je le misel, da ima v ljubljanski Operi podpisano
veljavno pogodbo in da bo v primeru upokojitve s pokojnino finanèno
preskrbljen.
Po vrnitvi v Ljubljano (junija 1932) se je kot primarno posvetil pedagoškemu
delu – leta 1933 je postal ravnatelj Dravnega konservatorija, pouèeval je
solopetje, v ljubljanski Operi pa je deloval kot stalni gost. Zdi se, da je ravno
zaradi hvalene publike in pozitivne kritike še vztrajal na opernem odru, èeprav
mu je ob šolskih obveznostih za umetniško udejstvovanje zmanjkovalo èasa.
Januarja 1954 je Julij Betetto v velikem slogu praznoval 50-letnico umetniškega
delovanja in operno vodstvo mu je priredilo jubilejno predstavo, Rossinijevo
opero Seviljski brivec, v kateri je nastopil kot Don Basilio, ne vedoè, da je to
njegov zadnji. Po prejemu odpovednega pisma je prenehal z vsakršnim
nastopanjem. Kljub temu, da je bil iskreno predan pedagoškemu delu, je potrebno
poudariti, da mu je v ivljenju najveè pomenilo delovanje na odru.
Literatura
Adresar mesta Ljubljane in okolice (1928). Ljubljana: Adana, zaloniška in
propagandna druba.
Alte Hofburg. Elektronski vir. Dostopno na:
http://www.aviewoncities.com/vienna/hofburg.htm. (dostop 20. 11. 2012)
Bohak, T. (2009): Julij Betetto in njegova vloga v razvoju glasbenega šolstva
na Slovenskem. Diplomska naloga. Ljubljana: Akademija za glasbo.
Bohak, T. (2013): Pevska šola Julija Betetta. Doktorska disertacija. Ljubljana:
Akademija za glasbo.
Budkoviè, C. (1988): Matej Hubad. Kronika, let. 36, št. 1/2, str. 48–59.
Cvetko, C. (1990): Julij Betetto – umetnik, pedagog in organizator glasbenega
šolstva. Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej.
Debevec, P. (1928/1929): Julij Betetto v Dresdnu. Gledališki list, Opera, let. 8,
št. 13, str. 99–102 .
Filipèiæ, V. (1996): Grof Juraj Oršiæ u preporodnom pokretu. Radovi, št. 29, str.
1–10.
92
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 19. zvezek
Foerster, V. (1907): Ljudski koncert Glasbene Matice. Ljubljanski zvon, let. 27,
št. 2, str. 122–123.
Goršiè, France. Elektronski vir. Dostopno na:
http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:0631/VIEW/. (dostop 26. 8. 2012)
Hrovatin, dr. R. (1947/1948: Pregled dela slovenskega umetnika ob jubileju
Julija Betetta. Gledališki list, Opera, let. 27, št. 11, str. 167.
Iffert, August. Elektronski vir. Dostopno na:
http://de.wikipedia.org/wiki/August_Iffert. (dostop 17. 10. 2012)
Iffert, August. Elektronski vir. Dostopno na:
http://d-nb.info/gnd/117124591/about/html. (dostop 17. 10. 2012)
Iffert, August. Elektronski vir. Dostopno na:
http://toolserver.org/~apper/pd/person/August_Iffert. (dostop 17. 10. 2012)
Iro, Otto. Elektronski vir. Dostopno na:
http://www.musiklexikon.ac.at/ml?frames=yes. (dostop 22. 5. 2013)
Iro, Otto. Elektronski vir. Dostopno na: http://wachen.de/vollmert/ottoiro.htm.
(dostop 17. 10. 2012)
Klopèiè, A. (2010): Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije
(1939–1945). Diplomska naloga. Ljubljana: Akademija za glasbo.
Koter, D. (2010): Razvoj profila gledališkega in opernega reiserja na
Slovenskem med obema vojnama. Muzikološki zbornik, let. 46/II, str.
116–119.
Koter, D. (2012): Slovenska glasba 1848–1918. Ljubljana: Študentska zaloba.
Koter, D. (2012): Slovenska glasba 1918–1991. Ljubljana: Študentska zaloba.
Kresal, F. (1995): Mezde in plaèe na Slovenskem od novele obrtnega reda 1885
do kolektivnih pogodb 1991. Prispevki za novejšo zgodovino, let. 35, št.
1–2, str. 10–12.
Kuret, P. (2005): Sto slovenskih opernih zvezd. Ljubljana: Prešernova druba.
Neznan avtor. (1899): Osebne vesti. Kmetijske in rokodelske novice, let. 57, št.
11, str. 106.
Neznan avtor. (1914): Uradni seznam izgub o izgubah 17. pešpolka. Slovenec,
let. 42, št. 232, str. 4.
Neznan avtor. (1925): Ravnatelj Anton Jeršinoviæ. Nova doba, let. 7, št. 119,
str. 2.
Neznan avtor. (1939): Uredba o umetniških šolah. Slovenec, let. 67, št. 181a,
str. 2.
NUK Ljubljana, Glasbena zbirka, fond Akademija za glasbo.
NUK Ljubljana, Glasbena zbirka, fond Julij Betetto.
NUK Ljubljana, Glasbena zbirka, fond Matej Hubad.
Osebni dnevnik Julija Betetta, v zasebni zbirki avtorice.
93
Tina Bohak, NOVA SPOZNANJA O IVLJENJU IN DELOVANJU PEVCA IN PEDAGOGA ...
Osebni pogovor z gospo Marijo Bitenc Samec, 4. 2. 2012
Osebni pogovor z gospodom Petrom Bedjanièem, 20. 2. 2013
Pajniè, Edvard. Elektronski vir. Dostopno na:
http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:1931/VIEW/. (dostop 26. 8. 2012)
Pogovor z Jasmino Talam – korespondenco v elektronski obliki hrani avtorica.
Premrl, S. (1910): Koncert »Glasbene Matice«. Dom in svet, let. 23, št. 4, str.
189–191.
Ravnihar, V. (1938): Akcija za Glasbeno akademijo v Ljubljani. Jutro, let. 19,
št. 34, str. 5.
Robida, Adolf. Elektronski vir. Dostopno na:
http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:2584/VIEW/ (dostop 31. maj 2013).
Rosiva, A. (1906): Slovenska opera. Dom in svet, let. 19, št. 2, str. 126–127.
Samec, S. (ur., 1972): Slovenski gledališki leksikon. Ljubljana: Mestno
gledališèe ljubljansko.
Slovenski gledališki muzej Ljubljana, fond Julij Betetto.
Stanonik, T., Brenk, L. (2008): Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Škulj, E., (ur., 2000): Gerbièev zbornik. Ljubljana: Knjiica Cerkvenega
glasbenika, Druina.
Špiler, B. (1972): Umjetnost solo pjevanja. Sarajevo: Muzièka akademija.
Špiler, Bruna. Elektronski vir. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.brunaspiler.com/hm_page.html?cachebuster=1366792798215.
(dostop 24. 4. 2013)
Štritof, N. (1927/1928): Razgovor z Betettom. Gledališki list, Opera, let. 7, št.
10, str. 146.
Ukmar, V. (1940): Podoba slovenske opere (1919–1939). Kronika slovenskih
mest, let. 7, št. 3, str. 172–177.
Ukmar, V. (1961): Sreèanja z Julijem Betettom. Ljubljana: Dravna zaloba
Slovenije.
Valenèiè, V. (1970): Ljubljansko stavbeništvo od srede 19. do zaèetka 20.
stoletja. Kronika, let. 18, št. 3, str. 138.
Zottmann, Karol. Elektronski vir. Dostopno na:
www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ825P21/...631f.../PDF. (dostop
26. 8. 2012)
Zottmann, Karol. Elektronski vir. Dostopno na:
www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NY9VM0YR/.../PDF. (dostop 26.
8. 2012)
94
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 19. zvezek