6wwdarstvo. Gospod Pucelj, povej, če imaš korajže kej! Vinogradnik nam pišo: Stra.šno je hvalil «Kmetijski list« «velik uspeh« ministra Puclja gledc sklenjene pogodbe Jned češko in Jugoslavijo v zadevi prodaje našcga via na Ceško. Pri Sv. Marjeti sta Mcrmolja in Dobnik se penjala, kakor se napenja žaba ob mlaki in sta hvaisala Puclja, češ: «Sedaj ste vinogradniki lahko brez i s svojim vinom. Na stotine čchov bo prišlo ga ;upovat.« Iz vsega tega pa ni nič. čcbi kupujejo vino Madžarskem, v Ilaliji in v Franciji, a k nam ni ne iega. Ccli Pucljev in Merinoljev vinski alarm je bil — zen nič. Vinogradniki vprašamo tebe, Pucelj: Povej. am, kedaj pridejo češki vinokupci? Zakaj jih ni? Ceu si nas naplahtal? Pa saj ti itak nisino nič verjeli. i se znaš samo širokoustit in slepit nerazsodne ljudi! as pa ne boš farbal več ti in ne tvoja vlačugarska iSamostojna.« Cena vina v južnih krajih. Za hrvalska kmetska |ina se malodane ne zmeni nikdo. Cene tem hrvatskim dnom so po 7—8 K 1 1 od postaje. V Zagreb vozijo etje vina gostilničarjem na dom po 9 do 10 kron. Vršcu in Bijeli Crkvi so vse zaloge polne starih ter vih vin. Starino ponujajo po teh krajih \k> 8 do 10 , noTa vina pa po 3 do 4 K. Treba pa omeniti, da la hrvalsko-slavonska in banatska vina niso uiti senca od naših spodnještajerskili vin. Kam srno prišli? I.eta 1914 sem bil v jeseni v Gradcu. Kupil sem si pol litra pečenih kostanjev. Plačal sem 5 krajcarjev. Te dni sein bil zopet v Gradcu, a sem moral plačati za pol litra koslanjev 5000 kron. Skoro neverjetno, a resnično. Tisočak je sedaj v Avstriji toliko kot pri nas tii kronc! Prešerneže je zadela huda kazen. Tedenski pregled žitnega trga. Ker se je naša valuta ustalila na borzi v Zurkhu so se začeli konsumenti zanimati za žilni trg iu kupovali blago. Dovoz žila na žitni Ug se je poslabšal radi slabih potov, povpraš*evanje po žitu je postalo zelo močno in žitne cene so zopet poskočilc. Še začetkom tedna so trgovali s pšenico po 1360—1380 K, a sedaj jo že plačujejo po 1450 do 1480 K, moka nularica je že bila po 2000—2050 K, a danes že po 2200—2250 K, stara koruza po 1130—1550 K a dancs 1220—1240 K. Povprašcvanje po naših žitih je podražilo žitno robo samo tekom enega tedna za 1 krono pri kg, a kako se še le bodo cene dvignile, ako bo povpraševanje potom domačega konzuma naraslo, kar je gotovo dejstvo. Resnica je, da je dovoljen v našo drža vo uvoz inozemskih žit čisto brez carine, a kaj pomaga, ker se pa ta kupčija z inozemskim žitom malodane ne da izrabiti. Inozemska žitna roba se mora plačati saino potom deviz iz Pariza ali Trsta, a dobava teh diviz je naravnost skoro onemogočena. Radi težkoč pri nabavi deviz je uvoz tujih žit v našo državo tako otežkočen. da ne more vplivati na padec žita v naši državi. Amerikanci, Franiozi ui Ruinuni nam ponujajo žitno robo, uvoz lega žita je otežkočen, cene našemu žitu znatno rastejo, po največ tudi radi še vedno škandalozno slabih železničnih razmer v naši državi. Samo en vagon žita iz Vojvodine pa do Zagreba rabi 4—5 tednov in v Zagrebu mora čakati tak žitni vagon po osem diii, predno pride na one tračnice za iztovorjenje. fti ravnokar omenjenih železniških razmerah po naših najboljših žkorodliih krajih pač niti mislhi ni na kak znaten padec žitnih cen v bolj zgodnji prihodnji dobi. Gospodarske zanimivosti od Sv. Petra nižc Maribora. — Stara je že prislovka, da na večer pred Martinovim: mošt teče — ter da ga je treba iti na tisti večer «čakat«. Ta rek se letos popolnoma uresničuje, ker še pri nas traja trgatev po Martinovem naprej, torej še «teče«. Pa kakor se vidi po vinogradih nekaterih vinogradnikov, bo še tekel uiošt, pa ne iz kleti, pač pa od preše, mogoče, da bo trgatev še le ob sv. Elizabeti, to je 19. novembra gotova. Res čudno! Kajti najstarejši ljudje ne pomnijo tako pozne trgatve. Bog je torej rcs dober, da nam je tako blagoslovil našc vinske gričc. Dcževno vreme pa jth^ ovira samo zakasnele Irgalvc, temveč tudi zimsko setev zavlačuje, posebno, ker pri nas je Iaporno-ilovnat svet. Vinogradnikom začetkom poletja se je splošno govorilo, da bo vinca malo — in scdaj! Ravno tako je Bogu mogočc kruh blagosloviti! Torej ne obupati! Stari Ijudje so-govorili, pšenica pravi: «Vrzi mc v blato — dala bom ti zlato«. Stare, prave krščanske vere v Boga je treba, pa dolati, kakor so naši pradcdje delali in kruha in vimra bo dovolj, ker Bog bo blagoslovil. Brezdelnost in kletev pa rodita propast. Kramarski in živinski sejm se vrši pri Sv. Andražu v Slov. gor., dne 30. t. m. Na sejm so vabljeni živinorejci in kupci iz vseh krajev. Mariborako sejniHko poročiio. Prignalo sc je 6 konj, 2 bika, 87 volov, 312 krav in 5 telet, skup-ij: 112 komadov. Poprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 28—32 K, poldebeli voli 20—27 K, plemenski voli 20—27 K, biki za klanjc 20 K, klavne krave debele 18—24 K, plemenske krave 13—18 K, krave za kloftasarje 6--10 K, molzne krave 15—20 K, breje krave 15—20 krn, mknla živina 15—28 K, — Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 56 K, II. vrste 52 K, meso bikov, krav, telic 44 K. teleeje meso I. vrste 6-1 K, II. vrste 60 K, svinjsko meso sveže 80—90 K. Mariborsko scjmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 10. novembra 1922 sc je pripeljalo 188 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeie: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari komad 400 do 050 K; 7-9 tednov stari komad 1000—1100 K; 3-4 mesce stari komad 1200—1800 K; 5—7 mescev stari 2000—2800 K; 8—10 mescev stari 3500—4800 K; 1 leto stari 5000—5800 K; 1 kg mrtve teže 84 K; 1 koza 500 K. Na sadni razstavi v Celju je razpoložilo svoj najlepši pridelek na gled 78 sadjarjev. Sadje je bilo z malimi izjeniami prav lepo in ocenjevalna komisija je bila v prijetnem položaju, da je prisodila priznanje malone vsem razstavljalcem. Manj prcmožni sadjarji prejmejo poleg priznanja še denarno nagrado. Mesto te nagrade tudi lahko dobe sadna drevesca, ako sporoče to željo odboru za sadno razstavo v Celju tekom oscm dni. častno priznanje I. vrste se je prisodilo teni le sadjarjern: Fr. Bizjak, km. sin Št. Andraž 300 K. Ivan J)olinšek, drevesničar, Št. Ilj pri Velenju; Avg. Faleschini, Videm; R. Galle, graščak, Lemberg; A. Godec, velepos., Kresnice, Združeni sadjarji Gomilsko—Grajska vas, 300 K; Anton Brinovšek, kmet in župan, St. Andraž 300 K; F. K. Gradišnik, drevesničar, Št. Janž pri Velenju, Fr. Goričan, posestnik, Vojnik 300 K; Emst Hintze, sadna vcletrgovina, Ptuj; Mar. Hitzelberger, pos. Mozirje; Jakob Jan, posestnik, Gorje pri Bledu; Al. Jankovič, upravitelj kopališča Dobrna, dr. Fr. Kartin, velepos., Št. Jur; J, Kac, naducitelj, šmarlno 300 K. M. Levslik, učitelj, Celje 300 K. Fr. Maurer, kmct, Št. Andraž 300 K; F. Ofentavšek, km. sin, Vojnik 300 K; Fr. Pečular, velepos., Legen pri Slov. Gradcu; R. Pevcc, veletrgovina s sadjem, Mozirje; Fr. Plešec, kmet Rečica 300 K; Fr. Praprotnik, nadučitelj, Mozirje 300 K; Fr. Rudl, posestnik, Kamnica pri Mariboru 300 K; Vr. Suhadolnik, Borovnica; A. Tkalec, Središče 300 K; A. Ulm, graščak, Šmarjeta, Dolenjsko. — Častno priznanje druge vrste so prejeli: Fr. Antloga, kmet, Mala Pireši- ca 200 K; J. Apotekar, kmet, šmartno 200 K; Mattja Bencan, uradnik, Celje; Anton Dobnik, kmet št. Andraž 200 K; Grajska uprava Grmače pri Litiji; Fr. Ha.senbulu'1, velepos., Oplolnica; Fr. Janežič, kmet, Sp. Ložnica 200 K; Fr. Jezernik, velepos., Šmartn«^ Rudolf Kranjc, kmet, Št. Audraž 200 K; Toino Kurbos. nad- učitclj, Slivnica 200 K; J. Medved, kmet, Velenje 200 K; Peter Močnik, nadučitelj, Gušlanj, 200 K; M. Ograjen- šek, kinet Št. Andraž 200 K; Andrej Pikl, kmet, Spod. Ložnica 200 K; Simon Potočnik, kmet, 2otale 208 K; Anton Rožman, kiuet, Teharje 200 K; Juro Samec, Nova Cerkev 200 K; Fr. Starovašnik, trg Velenje; A. Svaršnik, Majšpcrg; Barbara Šah, kmetica, Celje 200 K; J. Serbinek, Veliče 200 K; v-^olski vrt Žalec 200 K: Franc Tajnšek, kmet, št. Andraž 200 K; P"r. Turnšek, velepos,, Vci; Pirešica; Jakob Uralnik, kmet, St. Andraž 300 K; Andrej Vašl, Ferdinand Vašl in Franc Vašl vsi kmetje v Št. Andražu vsak po 200 K; Leopold Viher, nadučitelj v št. Janžu 200 K; Mih. Vizovišek, kmet, Gotorije 200 kron; F. Vuga, žel. revident, Celje; Petr Vudler, nadučitelj, Ljubno 200 K: Andrej Zabukovnik, vsi kmetje v Št. Andražu vsak po 200 K. Državni kmetijski šoli Maribor, Št. Jur in Novomcsto so izven tekme razstavile naravnost krasne skupine v zaboje vloženega sadja in sadnih izdelkov. Priznanja sc razpošljejo, ko bodo diplome izgotovljene. — Odbor za sadno razstavo. Novaštifta. Naša Kmetska zvcza je sklcnila v svoji seji dne 29. oktobra 1922 proli naredbi okrajnega glavarstva v Celju, ki prepoveduje klešenje smrek s krampižarji, najostrejši protest. 4 Vrednost dcnarja. Ameriški dolar stane 240—244 našib kron, francoski frank stanc 15.60—15.80 našib kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.3360—0.3560, za 100 čehosloraških kron 782—794, za 100 nemških mark 3.68 in za" 100 laških lir 1144—1160 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša \Tednost naše krone 2.25 centimov (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone za 5 točk poskočila.