ta pramiko*. Issssš ^ daya and PJROSVETA ■i Caaa Heta JUi!L LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ta apravaift* prostori: S. Uamdak Ava Offtoo ot PublWttsa, •667 South Lawndau in, Talophono, Kookw.ll «604 IESTI Z IHDfl-STRUSKEGA POUA P % .. Tovarnarji se ne brigajo sa zs-ščito delavk. — Zakon aa ta-ščito delavk je umrl neslavne smrti v državni legislaturi-- Pet dni dela v tednu ns skrajnem zapsdu in drugo. philadelphia, Pa. — V mino-lem letu je neki dnevnik priobčil fakte, kako so se v neki veliki tovarni za smotke kršili zakoni za zaščito delavk. Članice Ženske delavske strokovne lige, ki »o ravnokar odkrile kršenje zakonov za zaščito delavk v ravno isti tovarni, so se napotile v uredništvo nekega lista in so priporočile uredniku, naj te fakte priobči v listu. "Mi je prav žal," je rekel urednik. "Poglejte tole," in izročil jim je brzojavko, ki se je čitala: "Posvarite svojega urednika, naj nikar ne razgali razmer % tovarnah za smotke. Mi sklepamo pogodbe za oglase." Harrisburg, Pa. — Predloga, ki je določala 44 ur dela v tednu za delavke, je mirno zaspala v legislaturi, dasiravno si je Ženska delavska strokovna liga pri-zadevala na vso moč, da postarie zakon. Tods zakonodajci so bolj poslušali glas bizniških interesov, kot pa zagovornice industrijskih delavk. Spokane, Wash. — Organizirani pleskarji in ometači so pridobili pet dni dela v tednu in dolar povišanega zaslužka. Ome-tači bodo zaslužili po dvanajst dolarjev na dan, pleskarji ps po devet. Tesarski delavci, zidarji in pribijale! latnikov bo tudi pridobili en dolar na dnevnem za- njiužkilli ^.uji^MMblfe,alU Iipiigi' Tacoma, Wash. — Tulcajšnji legijonarji so proti temu, da po-miloste osem šumskih delavcev, ki so obsojeni na 25 do 40 let ječe, ker so branili svoj dom. Dallas, Tex. — Na poslopju Watson kompanije, v katerem bo nastanjena velika depart-mentna trgovina, delajo delavci noč in dan v dveh partijah. Za obed imajo samo pol ure. Tesarski delavci zaslužijo le po 75 centov na uro. Tako se plačujejo stavbinslri delavci, ako niso organizirani, in mesto osem ur dnevno, delajo po enajst ur in pol. Vzlic temu še se nekateri delavci navdušejo za odprto delavnico in nastopajo proti delavski organizaciji. Podobni so človeku, ki je zažgal svojo lastno hišo, nato ae je pa jezil, ksr mu je hiAa zgorels, ker ni imel kam iti spat. Besni vremenski v^ bogovi zopet ndarili Nov tornado ubil SI oseb v sedmih državah. — Porušena ječa. — Majski sneg In mraz. mmm a* iiai aMMHH» tt. Mit. al tka ssp - L isn. Chicago, IU.t sobota, 4. maja (May 4), 1929. Chicago. — Del severnega Illi-noisa s čikaško okolico vred je v četrtek ostal kot otok, nedotaknjen od besnih viharjev, ki so na severu in zapadu divjali v obliki blizzardov s snegom, na jugu in vzhodu pa podirali hiše in ubijali ljudi kot tornadni vrtinci. Tornado je spet obiskal sedem držav in po prvih poročilih je tirjal 31 človeških žrtev: 20 v Virginiji, 5 v Arkansasu, 2 v Tennesseeju, U v Alabami, 2 v Ohiju in 1 v Floridi; več kot 200 oseb je bilo ranjenih. Med žrtvami v Virginiji je 19 šolskih otrok, ko je vrtinec podrl šolo v Rye Covu. V Columbusu, O., je vihar porušil mestno ječo in dva jetnika sta bila ubita, 20 pa ranjenih. V Morgantovvnu, W. Va., je tornado podrl do 40 hiš in večje število oseb je ranjenih. Medtem pa, ko je na jugu in vzhodu besnel vrtinec, je divjal silen snežen vihar v dolnjem Mi-chiganu, po Wisconsinu, Iovvi in centralnem Illinoisu. Kalamazoo je bil zakopan v snegu in vihar je podrl telegrafske ter telefonske drogove; St. Louis je bil žameten s snegom in v okolišu Springfielda, 111., je padlo do tri palce bele odeje. Čudno je, da je snežilo v srednjem Illinoisu, dočim v severnem delu se je samo pokazalo nekaj snežink med dežjem. V noči od četrtka na petek se je pa zjasnilo in bati se je, da je zmrznilo sadje in letina na polju. Tovarn nastopili MlM&b '*> '■ v jI -g' - |n«s |»viumu KUritroli Fabrllcantje otroških vozičkov v Angliji začeH kampanjo za dosti otrok, ds bo več dobička! 1161, Art ot STAVKA V EU-ZABETHTONU NA IRTVI TOČKI Podjetniki upajo, da zmagajo s svojo trmoglavostjo, gelsvci ae ps zanašajo na svojo vztrajnost in žilavost. Elizabet h ton, Teon. — Po sedmih tednih stavke tekstilnih delavcev v tovarnah Glanzstoff in Bemberg kompanije, je stavka dospela do mrtve točke. Na stavki je pet tisoč pet sto delavcev. Mesto pa šteje deset tisoč prebivalcev. Obe kompaniji sta zaprli svoje tovarne in upata s stradanjem prisiliti delavce na predajo. Organizacija tekstilnih delavcev je organizirala delavce. Na licu mesta ima svoje organizatorje, ki skrto, da jih tovarnarji ne morejo več ujeti s praznimi obljubami. že leta se ni Ameriška delavska, federacija tako prizadevala, da v soglasju vodi stavkovno situacijo. Na licu mesta ni bilo delavskih agitatorjev, ko je pričela prva stavka. Bila je neorganizirana , stavka. Take neorganizirane stavke so se pa pojavile vsakih par mesecev, odkar so pričeli delati v tovarnah. Prva stavka je bila poravnana, ko se je dosegel sporazum. Unija ni bila priznana. Priznan je pa bil delavski odbor in obljubljeno je bilo, da ne bo kompenija nikogar preganjala zaradi stavke. Tovarniški ravnatelj je prelomil sporazum, preden sta minila dva tsdns. Dne 15. sprHa so zastavkali delavci v obeh tovarnah. % * ,Unfya se nI umaknila, ampak NOV KAJ ZA PODJETNIKE* lani trgovske zbornice v Tezssn vabijo podjetnike v državo. Houston, Tez. — Neorganizirano mehiško delavstvo prihaja trumoma v to državo. To dejstvo je vaba, s katero akuša lokalna trgovska zbornica zainteresirati tekstilne tovarnarje na vzhodu in jih pridobiti, da zgra-de tovarne v tej državi. Zbornica je naslovila na vse vzhodne tekstilne barone poaeben bule-Un, v katerem je razloženo, da v državi je na izobilje neorganiziranega delavstva, ki je pripravljeno delati za nizko mezdo. V buletinu je nadaljs rečeno, da je Kamo v tem mestu na razpolago nad sedem tisoč žensk v "tarosti od 18 do 44 let. ki so Pripravljene prijeti za delo v tekstftagj tovarnah. V državi o-P*rirs sedaj 12 tekstilnih tovarn. Povprečna mezda znaša "Ml za 55 ur dela v tednu. Geniji požari v Kaliforniji. San Bernardino, Cal., S. maja. — Gozdni požari v gorovju v Nižini P.tiwande so uničili nad ,r««to akrov drevja v zadnjih dv*h dnevih. Rešilno moštvo * na dela, da omeji požar, ki o-koliške gozdove. Skupen nastop Amerike ta sovjetov v Ženevi Prvič so ae zedlnUl delegat je A-merike, Rusije, Nemčije, Švedske in HoAandije, ali bres uspeha. Ženeva, 8. maja, — Na včerajšnji seji pripravljalne komisije za razoroiitveno konferenco se je Hugh Gibson, delegat Združenih držav, prvič postavil _.iia stran sovjetskega delegata Lit-vinova. Slo je za direktno publicitetn glede omaje vanja bojnega mate-rijala v rezervi. Nemški delegat je jpredlatfal, da se omeje tudi rezerve materiala in to omejitev je treba dognati z direktno inšpekcijo. Delefatje Amerike, Sovjetske Unije, Švedske in Ho-landije so podprli predlog. Francija, Italija Cehoafovakija in Jugoslavija so bile tfroti temu, čoš, da zadostuje, če se omejitev navede v budgetu ali proračunu. "Zavrgli ste vse načrte za o-$ejitev bojnega materiala in Ae nočete imeti redukcije elementov vojne, je najboljše, da se ne smešite z budgetl," je rekel Lit-vinov. 2L 6. 161T. aathariaod aa Jana 14. 1616. ■MMJmmmbm STEV.—NUMBER 105 OMAMZIRANJE TEKSTILNIH DE-LAVCEV HA JllfiH Navdušenje med atavkarjl jugu veliko. na Kje je a^enei^nl Esoobai*? * * * i Vodja mehiške revolte ae je nekam akril. Morda gs ujsmejo v hribih. Mežico Clty, 8. maja. — General Escobsr, vodja udušene miHtaristlčne vstaje v Mehiki, je s peščico svojih štabnih oficirjev nekam isginil v Sonorl, V Združenih državah ga še nI. Zadnja vest is EI Psss, Tez., se radi delavskih zahtev in predlo- ¥ V Afua PrlSti mshttfl predložiti razsodišču te zshteve vsski skupini, ki Ims moč rszsodiščs. Delavski depsrtment ni mogel pripraviti gospodarjev do tega, da bi ss na skupni konferenci pogajali z delavci glede zahtev sil ds bi bile te zahteve predložene rszsodlšču. Ravnotako se ni šerifu in milici posrečilo pripraviti gospodarje do tega, da bi prišli na konferenco. Mezda za delavke je nizka in sicer deset dolarjev na teden, delavci pa zaslužijo borih petnajst dolarjev na teden. Druga stavka je pričela, ker je kompsnijs odslovils dve sto sktlvnih organiziranih da lav-cev. Vzrok za stavko je torej tak, kot Zs prvo stsvko. Mezds je mlzerna in k slabemu zsslužku je kompanija še odslovils delsv-ce, ki so Imeli pogurlnse postaviti na čelo gibanju, ki je pričelo med delavci. Kompanija se poslužuje prave ameriške taktike za zlomljenje stavke, dasiravno je tvrdka nemška. Okoli 80 odstotkov delnic lastujejo Nemci, deset odstotkov Belgijci in deset newyorški kapitalisti. Vloženega kapitala je trideset milijonov dolarjev. Ko se je tujezemska kompsnl ja nastanila pred tremi leti v Etizsbethtonu, \ je dobila veliko zemljišče zastonj In bila je oproščene dsvks zs deset let Zs izboljševslne nsprsve, izboljšanje cest so plačsii revni fsrmsr ji. In rsvno tako morajo revni farmarji zdaj plačevati pri davkih za vzdrževanje milice v tovarnah. To je blagoelov, ki ga prineala industrija v tej pokrajini farmarjem. Binsingham, Anglija, 8. maja. Lastniki tovarn za izdelovanje otroških vozičkov so organizirali kampanjo proti kontroli porodov. J. W. Lucket, lastnik največje tovarne za otroške vozičke v Angliji, je dejal te dni poročevalcem, da je business z vozički zelo padel, odkar se po Angliji razširja gibanje za porodno kontrolo. Tega gibanja mora biti konec. Anglija mora Imeti dosti otrok, da bo več busi-nessa z otroškimi vozički! "Seveda ne moremo sami dosti opraviti," je potožil Lucket, "zato moramo pridobiti anglo-katoliško in rimsko-katoliško cerkev ter protestantovske cerkve, da sodelujejo v naši kampanji. Cerkve imajo velik vpliv in njihova pomoč mora biti uspešna. Dalje moramo pritisniti ns ksndklste v sedsnji volilni ksnir panji, da se izrečejo zs zakon državne materne podpore, ki bo naraščala z vsakim detetom. Ns ts način bo porodna kontrola v Angliji ubita." Parntks trčila. New York City, 8. maja. — Španski psrnik "Crlstobsl Co-Ion", ns ksterem je bilo nsd tisoč potnikov na poti proti Španski, jI; včeraj treščil v angleški tovorni *>arnlk "Orontds" v bližini Bay Itidga. Nihče izmed potnikov nI bil poškodovan, ko-lizija pa jo napravila veliko škodo na pamiku In je vzelo več ur, da so gs popravili, da je bil zopet sposoben za plovbo. Reveži bode gradili ceete v Jugoslaviji. Belgrad, 8. maja. — Kraljev-i«ki dekret, da mora vsak moški v starosti od 21. do 55. leta. uključivii Inozemce, ki so čez leto dni v Jugoslaviji, delati šest iti v letu na cestah, zadene le one. ki so brez pare v žepu. De- Hlnrlelr gre v ječe kret se namreč glasi, da se vas- Wsahington, D. C. — Multl-kdo lahko odkupi 6 25 dinarji na muijooarski oljni magnet Harry dan Kdor torej Ima groš, ne I p fljnrlair nastopi tO dni zapora bo tlačen i I na eesUh. 16. maja. v gorovje v^sentrslnl Sonorl. Morda ga js aram, da bi iskal zsvetjs onkraj msjs, ps bo mogoče skušal-doseči "kristeriate" v Jalisou," kjer bo nsdsljevsl guerilsko vojno in isksl smrt na bojišču. Drugo domneven je ps js, ds bo skušal priti čas mejo v Kaliforniji. Njegova družina se nahaja v Los Angeleau. Predaednlk 011 je dejal danes, da je bila revotta dobra šola za militariate, da ne bodo več poskušali s starimi igrami. On u pa, da je notranji mir adaj zagotovljen za dolgo čaaa. "Kri steristl," ki nagajajo v centralnih državah, bodo kmalu Iztreb-ljenl. New York, N. Y. — Thomas F. McMahon, predsednik organi? zacije tekstilnih delavcev United Teztile Workers se je ravnokar vrnil z južnega stavkovnega polja. Imenoval je John A. Peela< iz Durhama, predsednika Novo-( karolinške centralne delavske organizacije, organizatorjem za organizacijo tekstilnih delavcev severnem delu Severne Karo-line. McMahon je rekel, da se Imenuje še en organizator u karolinški Ptedmont. McMahon je naglašal, ds je irboren duh med atavkarji v Etizabethtonu. Navdušenje med njimi je veliko. Menil je, da bodo ti delavci in delavke zmagali tudi v drugi etavki. Odločni sa Ameriška delavaka federacija ln organizacija tekstilnih delavcev jih pa krepko podpirata. Dalje je MoMahon rekel, ds ae njegova organizacija ne bo vmešavala v vodstvo stavke tekstilnih delavcev, ki ga Je prevzela National Textlle VVorkera' Union v Gastoniji. Menil ja, da organizacija ne mara Še enega Passaica. Na to je razložil, da je United Textile Workers prevzela vodstvo stavke v Passaicu zadnje tedne stavke. . Dekle ugrabljeno. Chicago. — Policija išče dva m{ada bandita, ki sta ugrabila Rosalie Rfzo v bližini njenega doma, jo posadila v avtomobil in odpeljala Iz mesta. Policija v predmestjih Chicaga je bila obveščen* o ugrabljenju ln je ns delu, ds Izsledi bsndita In dsklsu. Pretakava o suhsikem umoru. Springfield, III.—V četrtek je bil imenovan zbornični odsek, ki bo vodil preisksvo glede umora LUisn De Kingove v Aurori redi pol gslone vina. V odseku so štirje mokri, dva suha In edon nevtralen poslanec. Odsek pojde v Auroro prihodnji teden. Medtem je veleporota v okrsju Kane oprostila morilca. De Klngu, kateremu 60 grozili z obtožbo, *o veleporotnikl prizaneall na priporočilo državnega pravdnlka Carbaryja, češ, da Je že dovolj kaznovan s tem, ker Je IzguNl ženo. Proti De Klngovemu 12-letnemu sinu, ki Je obstrelll morilca svoje matere v stegno, tudi ne bo nobenega postopanja. Zavarovanje Maveev proti brezpeseinosti Krojaški delavci deleja! podpora Is ssvsrovalnlnskega sklade. S* Ht"-,*-"-*' New York, N, Y. — Eavaro-nje proti brezpoaelnoetl Js dovršeno dejstvo v newyorŠkl krojaški industriji. Pogodba, ki je bila storjena msd Amalgama ted Clothing Workers unijo ln krojaškimi podjetniki v pretočenem poletju, Je pred kret-klm stopila v veljavo. Bretpo-selni krojači so še pričeli dobi vati podporo is tega sklsds. V zelo krstkem čssu Je sklnd narastel na $50,000, Vsak bres-poselnl krojač, ki je upravičen do podpore iz tega aklada, prejme denar ali ček bres odlašanja. Doaedaj je bila Izplsčsns pod pors kakim štiri tisoč osebam V zsvsrovslni sklsd proti brezposelnosti plačujejo podjet inkl ln delavci, kot je bilo določeno v pogodbi, in dosedsj še nI prišlo do nobenegs nesporazuma med njimi. Ta ustanova se je v kratkem čaau Izkszala, da Je pravi blagoslov za delavce slučaju brezposelnosti. Eksplozija gssoUna ubila dva - delavca. Fort Meyers, Fla., 3. maja.— J. T. Rueeell In C. V. Pelhan sU bila čersj ubita, ko je eksplodi. ral gazo!in na motornem čolnu blizu tukajšnjega pristanišča. Neki drugi delavec je dobil težke poškodbe In morali so ga oddati v bolnico. Pittsburgh, Pa. — Pittaburgh Cosl Co. Je zopet znižala mezde svojim delavcem za 7%. Minimalna mezda za delo v rovu je sedaj %AM, za zunanja dela ps M Pittaburgh Coel Co. Je bila prva, ki je prelomila pogodbo t organizacijo tJMWA. Njeni u-radnlkl so takrat trdili, da je bila družb* prisiljena atoriti ♦s korsk, ker nI mogla radi pogodbe konkurirati z neunljakimi premogorovl, ki so ji odvsemsli trge. — S**daj so premogarjl, ki delajo v njenih rovlfc, brez organizacije in družbe lahko dols kar hoče In jim trga mezde pri vsaki priliki. Boji na barikadah v Berlina trajali dva dni Komunisti opustili okupirano predmestje, ko ao bili nadaljnl trije delavci ubiti. — Velika rabuka v parlamentu. Berlin, 8. msjs. —Vojna med komuniati in policijo v pred mest jima Neukoelln In Koeslin-strssse je bils končana danes zjutraj, ko so se komunistične "rdeče čete" prostovoljno umaknile izza barikad. Boji, ki so iz-bruhnili 1. maja, so trajali vso sredo ln ves dan včeraj, ko sta liill predmestji pod kontrolo komunistov. Kolikor je do zdaj inano, je bilo 18 delavcev ubit!h ln okoli 50 težko ranjenih; ns drugi strani je bilo blizu sto policistov ranjenih. Okrog 800 policajev v oklop-nlh avtih je včeraj napadlo ba« r i kade s strojnicami in ročnimi granati. Eno uro je trajala bitka, toda policija ni mogla zavzeti barikad, ki so bile šest čevljev vleoke in zgrajene is materijala za tlakovanje ulic. Pri tem napadu ao bili trije komunlet! u-biti In 20 ranjenih. Medtem Je 500 mladih komunlatov napadlo policijsko postajo na Schlllerje-vl promenadi. Oklopen avto, kl je pridirjal postaji na pomoč, je razpršit napadalce. Snočl je policija prenehala r napadi, danes zjutraj pa, ko se js zdanilo, ni bilo opaziti bojevnikov za barikadami. Vodja komunistov js ukazal izpraznit i Neukoelln z Isjsvo, ds "Čss za revolucijo še nI prišel ln delavci naj hranijo evojo moč za oni dan, ko bo vae proletariat Nemčije pripravljen za boj," Oaom blokov predmeetja, kjer so komunisti gospodarili, je bilo strašno opustošenih; vse šipe v oknih so pobita ln vse ulice rezko- Sm ^ tašaaeaika ma 6wa*eal4 If A66IA> |WiVf ni nivvvuVi irjrvin snini»» nje zs zidsnje barikad. Val sls brl svetllnlc leš« čez ceste. Komunisti so napeli vae alls, da bi delavci stopili v generalni štrajk po vsej Nemčiji v znak protesta proti policijskemu terorju, a odziva A! bilo. Edino v Hamburgu in v Porurju so Nkuplne komunističnih delavcev ostale doma In protestirale proti pobijanju delavcev v Berlinu, Včeraj so komunisti v parls mentu izzvali velike kravale, ko so s pestmi ln palicami napadli socialiste. Socialisti so obtožili komunistične voditelje, da so nalašč izzvali krvave izgrede i policijo « namenom, da bodo I mell nove "mučenlke" za huj skanje delavcev In razbijanje socialističnih organizacij. Vodi telji so pognali revne, brezpo-sel ne delavce v smrt pod policij skiml kroglami dobro vedoč, da ne morejo ničesar opraviti, to da delavska kri Je potrebna voditeljem za novo propagando. Komunisti v Nemčiji proti od eravl smrtne kazni! Berlin, 8. maja. — Predlog socialističnih poslancev, ds odpravi smrtns kazen v Nemčiji, je bil včeraj poražen v Jus-tičnem odseku s komunističnimi glasovi. Komunisti so glssovsll| z nazadnjaki vred proti predlogu in samo socialisti In demokrat je ao gtasovsll za predlog. Številke govore 0 izkoriščanju delavcev Številke ne lažejo ln ae ne morejo utajiti. — le Deklica ima 112 vročine živi. San Frandsro, Csl. -r Pro-blem zs sdravnike Je devetletna Rese Lombsrdi. kl je v tuksjšnjl bolnišnici Imela v sredo zvečer 112 stopinj vročine in ni umrla. Po IM stopinjah navadno na ptopi-smrt. Keeat Wtl potrdil imenovan jo burja nodnlkom. Wsshington, D. C. — Imoro vanje Curtls WllburJs, Mvšegn mornarškrga tajnika, zveznim aodnlkom devetega Spomenik Jasrean odkrit. Pariz. — Socialisti v Toulou su so pred kratkim odkrili spomenik Jesn Jsuresu, kl naj kaže svetu, da Je veliki apo*t*l miru ln muč< 75 odstotkov, mezde pa od deset do pet ln dvajset odstotkov. Mezde od ure v departmentu za službo to znižali od šeetdeset ns ossm in štlridsest centov. Izbruhnili so mnogi msll štrajkl. Bili so protesti proti brezobzirnemu zniževanju zs-nlužks. Tstl protesti so bili hitro strti. Delsvcl niso orgsnlsl* rani ln pleaatl so morali tako, kot je kompanija plakala, Dala vel so pričakovali povišanja za-služka, pa se Js zgodilo nssprot-no. Hi ari delavci 60 to znižanje najbolj občutili, Ksjti nsjbolj ao porsasll bonus. Ako se obratni 6trošk! znižajo, delavci pa vseeno več produ-rajo ia h delavoem zniža aa •lužek, tedaj is jazna kot bell dan, da so ee povlšsll profili. Tsk js logičen zsključsk, sko bi tstfs ne potrdile tudi številke o profitih, ker drugešs »ploh biti ne more. AKCUA ZA IKSTURNIK. Johnston priporošs skrajšanje delovbiks sa železničarje. Boston, Msss. — "Olbsnje ss šset ur dels ns šelesnlcsh Je vi« talnega pomena zs železnlčsr* ske dels vos,M Je Iijsvil A. John-•ton, predsednik Bratovščine lokomotlvnih strojevodij, ns konferenci orgsnlzsclje železničarjev. Sesturnlk Je potreben, da ss znlžs brezposelnost, kl Je Čeds-lje večja med železnlčsrjl rsdl novih metod v obratu, kl Jih u-vsjsjo železniške družin* na svo* jih progah. Johnston Je dejal, ds Js vzrok brezposelnosti med železnlčsrjl elektrifiksrljs raznih železnic, združenje M< /nišklh sistemov, transport n' busl ter mehsnlčne IzImljšavM v železniških napravah. Hmlllle reelgnlral. London, —• Robert Hmlllls, znani voditelj brltakih premo-garjev In član parlamenta. Je ta dni s pismom obvestil organizacijo, dn ne bo več kandidat pri prihodnjih, volitvah. Kot vzrok restgnaclje Je Smilile navedel svojo visoko starost, kl bi ga lahko ovirala, da bi ne m<»gel toliko storiti za svoje vodice, ks-kor bi bilo (Mitrebno. Delavnica ss bolnike Chicago. — Vodstvo Michael K<. a, hospitala naznanja, da postavi delavnico v bolnišnici sa okroftnegs girfovo vrsto b' trdil Imenovanja John M Gol vrste v Chk-agu Imzlra na ideji, ds delo Je najlioljšo zdravilo zs desberryj% za zveznega pravdni- gotove ljudi. Dvs pOMbaa zdrav. 7; » - - ' niška šperiallsU bota v.idlla "kurativno delavnico," za katero ks ss severni dlstrlkt v drtsvi i nišks ŠperiallsU bota Oklahoma In Uwrw« M Jud lds zs governerjs ns flsvsju. >j namenjenih Terorista aretirana. Chicago. — James Shupe in Wllllam Jackaon, znana pol^J-aka karakterja in terorista, sta bila v četrtek aretirana, ker Je policija dobila pri njima orožje. Aretiran Je bil tudi Peter voti Franttius na obtožbo, da Js prodajal rsngešem orožje. Som! rudarjev penearečenlll. . TayU»rsvllle, 111. — I>ne 1. maja se je ulgsl premogov prah v rovu št. 9 PoabodyJevegs premogov m k s i Ungleyju, dve milji sapedno od ta, In šest rudar-jev jr bilo »Ivanih, dva teško. RIORIIV1 PROSVETA iiim tLOVKNMS NAftODMBPOD POZNE IEDHOTB_ LASTNINA SLOVBN0KB HABOVNB PODTOBNB JgftMOT* Ckia«o t« Ctonro 17* m Isto, 9S.7I ss psi kta. is as MNto* M -PEOBVETA' «wMtnl# O -THE EMLM5HTENMENT" W tW Htovns* N.tWI Br^fH BMM|. GLASOVI IZ NASELBIN NAfiA AVTNA TTOBNICA? Nfki j stoli • (>wM*br um gubeertption: UniUd StsUn <«~pi 2»»««°) »«* Cn trm —* fscdps ——tri— »ao pf rssr. ^ "Smrn OF THE IKPCMfftP f * lit ai^to» v sklsssjs. n. pr. (Aprtl poteg vašagajffgjjjgjg KONCEM TEDNA. Dvt mornarja sta vrnila policiji v San Franciscu šilo za ognjilo, da se policija spametuje in ne vidi v vsakem delavcu, ki slučajno ne dela, malopridnega potepuha. Mornarja sta bila nekaj dni na kopnem, ker sta dokončala potovanje z ladjo, na kateri sta bila ukrcana kot pomorščaka. Na kopnem sta čakala na priliko, da se ukr-cata na drugo ladjo kot pomorščaka. Za dni, ki sta jih imela preživeti zaradi čakanja na drugo ladjo, sta najela sobo na kopnem. Nekega dne je pa domišljava policija vdrla v njuno sobo in aretirala oba. Policija najbrž sama ni vedela, zakaj je to storila, kar je v zadregi obtožila oba mornarja potepuštva in ju odgnala pred sodnika ki ni dovolil obtožencema niti govoriti, ampak ju je hitro obsodil na šestdeset dni prisilne delavnice. Mornarja sta se trenotno vdala v svojo usodo. Kaj pa sta- hotela dru-K< na jpodvzeti proti močni in oboroženi policiji. Stepsti se z njo? Ako bi storila kaj takega, bi bila podobna onim bedakom, ki so verjeli navihanim ljudem, da bo konec sveta na določeni dan, pa so med preroke razdelili ves svoj imetek. Ako bi se mornarja stepla s policijo, bi ju policija pobila brutalno na tla in "pravični" sodnik bi njima priložil še nekaj dni več oddiha v prisilni delavnici. Mornarja sta obvestila svoje tovariše, kaj se je z njima storilo. Ti so hitro poiskali dobrega odvetnika, da podvzame korake proti obsodbi, sodniku in policiji. Ma-gistratni sodnik se je hitro izmazal. Dovolil je mornarjema novo obravnavo in ju pri tej obravnavi oprostil. Na to sta pomorščaka vložila tožbo proti policiji za petdeset tisoč dolarjev odškodnine, ker ju je policija aretirala in ju obtožila vagabondaže, dasi nista nikakoršna potepuha, ampak poštena delavca, ki se preživljata z delom na morju. Ta preprosta delavca na morju sta dala domišljavi, oholi in mogočni policiji moralno klofuto, na katero najbrž ne bo tako hitro pozabila in ki bo imela ta dober nauk za policijote, da bodo malo bolj previdni, kadar bodo aretirali delavca in ga obtožili potepuštva. p * « r Minilo je leto, odkar je Adler kompanija v Milwau-keeju izprla svoje krojaške delavce, ki so organizirani v organizaciji krojaških delavcev Amalgamated Clothing Workers. Delavci niso bili po enoletnem boju prav nič potrti, ko so si pozvali v spomin dogodke, ki so se odigrali v teku enega leta tega boja. Preprečili so tvrdki njene namene: razbiti in uničiti organizacijo., Tvrdka ni v celem letu izdelala ene same moške obleke. Ravno v tem času je bila tepena tudi na sodiščih. Ti izprti delavci so v tem času organizirali svojo lastno tovarno za izdelovanje - moških oblek, ki je izplačala samo na mezdi $152,000. Pripravljeni so nadaljevati boj s trmoglavo tvrdko, dokler tvrdka ta boj želi in jo ne mine njena trmoglavost. Obletnico svojega boja s to tvrdko so delavci obhajati s slavnostnim banketom. Adlerjeva tvrdka je lastovals v Wisconsinu največjo tovarno za izdelovanje moške obleke, v kateri so delali organizirani1 delavci, dokler niso možganov voditeljev te tvrdke napolnile nazadnjaške muhe, češ, da lahko tovarno obratujejo tudi z neorganiziranimi delavci. Izprla je organizirane delavce in poizkusila je tovarno obratovati s Htavkokazi. Izposlovala je sorinijako prepoved in prejela je nekaj denarja od openšaparjev, a vse to ni izdalo nič, tvrdka je vseskozi izgubivala bitko in jo končno popolnoma izgubila. Zdaj ne »litijo glasovi, da bi rada iašla in našla pot iz močvirja, v katerega je zabredla po svoji laatni trmoglavosti. j Za tvrdko je to dober nauk. da je zelo nevarno izzi-vati boj z organiziranimi delavci, ki ao disciplinirani in prežeti s pravim duhom delavske solidarnosti, kajti ti pri-1 ____ dobivajo postojanke korak za korakom in ko ao pridob- ^ loako ^J* Ijene, jih znajo tudi pridržati in ohraniti kot trajno pridobljene, ki nluftljo za pridobitev nadalje porfojank |la konaaelj od razreda, da se tako trajno in i N Wla akcija v toku, toliko da bi m početo postavljati temelj zgradbi, Omenjen* grupa bi sestajala, la moti. ki l>i bik* O. — V 96. št "Proavete" sem čitel odgovor ali ugovor na moje mnenje gleda početnib dal Jug. avtne tvo»-nlce, za katero propagiranje je sedaj v teku. Ker ba mogoča kdo vidri spor v teli dopisih in ker spori nikakor ne vplivajo ugodrur na javnost, telim pripomniti, da ni moj namen, da bi zašel v upore, oziroma, da bi dopisoval v avr-ho razdorov. Moj namen je, da se zadevo do dobra pretrese, a poleg tega aem vaak čas pripravljen pripoznati druge sugestije in umakniti avoje, čim ae druge izkažejo ugodneje od mojih. Ker zadeva ni malenkoat. da bi ae kar enoatavno začela, priporočam tudi drugim, da ae deluje na to, da ne počnemo nepripravljeni — in končano razočarani. Deluje naj ae tudi na to. da ae ne zavaja ljudatva, to je, da ae mu ne obeta nekaj, kar je nemogoče. Pripravljen naj bi bil vaak na trdo delo, vaaj početku in tudi na teikoče, ki jih povzročajo krize v slučaju h I a bega financiranja. Toda, zavedati ae moramo, da ae nam motajo vso teikoče kloniti, Ze počnemo a premišljenoatjo in delavnostjo. Za vae one, ki mialijo posnemati goepodarje, za katere slučajno garajo, ne bi amelo biti mesta v tej akciji, ker kopica takih bi veliko pripomogla k — fiasku. Ker pa ni bil moj namen, da bi ae bavil a temi razlaganji, pač pa da bi po najbolj! možnosti pojaanil avoje trditve, ae torej povrnem k razmo-trivanju alednjega: Ker ao ai mnenja rojaka Mentona in moje glede predpriprav in modelov v toliki razliki glede cene, ac bom v prvi vrati prijel tega. Seveda, kdo ima prav more natančno la izkušnja razsodit. , Rojak Menton omenja, da "naše" vozilo ne bo nikaka kopija kakega drugega vozila. Ze aamo to je dejstvo, ki nam pove, da a* bo počela a temelji tirni izpremembami. Tu je vsako mišljenje na atrojno uporabo pri izdelovanju vozil za pe-izkuinje in demonatriranje (rasen motorja in gotovih delov) bresmiaclno, ker vsi kovano-že-lezni in pločevinaati deli ae v ta kem slučaju proizvajajo ročno oziroma s stroji, ki jih uporablja vsaka boljša delavnica v domovini. Ce vpoštevamo, da je količina ročnega. dela pri temu precejšnja, in da ao ameriški rokodelci /a ročna dela daleč za evropskimi ter da aluži tukajšnji rokodelec v tej atroki približno v eni url toliko kot evrop-aki v 8—10 urah. da računa tu kaJAnji podjetnik še 100% po-višek na rokodelčevo dnevnico, kar bi v slučaju, da bi se delo opravilo v lastnem podjetju, o-stalo družbi, je še to (akt. ki rm jo apravil do tega. da sem v zadnjem dopisu omenil, da bi se to delo ftt)rf ceneje isvršilo tam kot tukaj. It skušnje tudi vemo, da ob isdelovanju modelov ae mora saano izdelovati vzorce (pat term«). Pri temu moramo misliti na zgradbo več vozil sa pfstakušnje ia demonatriranje za časa ko bi sa vršile priprave sa produkcijo, kar bi bilo tudi v precejšnji meri ročno delo. Priporočljivo je, da ae vaa to dalo lzvr#! v lastnih prostorih, oalroms g delavci, ki bi ostali ša nadalje uposleni v podjetju ša U razloga da aa pri temu isurijo In za popadejo vae kombinacije, kar bo veliko koristilo pri poznejšemu delu. Računali pa moramo tudi na atraške ubijanja in transporti-raaja vseh tukaj napravljenih predmetov. Re« jo, da je gotova količina prolgvodov. aa katere ne moremo misliti/ da se bodo tako hitro proizvajali tam. a mojo priporočilo jo, da se napravi tam vaa, kar ae aapraviti da. kajti /*o ti na bo moralo, i« kolikor SOBOTA. 4. MAJA. zmotne voditi delo pri sestavi prvih voacil; obenem bi bili nekak nadzorni in poročevalni odbor. kar upam. bi bolje vplivalo na tukajšnjo javnoet kot poročila od tam' postavljenegs odbora. Glede financiranja bi se tudi jh» mojem načrtu dalo vsakemu priliko, da vstopi v akcijo, kot sem te zadnjič omenil, če bi potrebovali 30 mil jenov din. (490 tisoč dot), katere bi podpisale osebe, ki bi bile v ožjih stikih s podjetjem; bi potrdtovali 245 oseb, a 2000 dol., ali 490 oseb. a 1000 dol. Ze aamo tukaj se da prilika precejšnjemu Številu. Ker pa imenovana vsota zadostuje le za spraviti podjetje v obrat, je samoobsebi umevno, da bi morali gledati na rezervni sklad, kar bi se lahko napravilo iz prvo razpisane vsote. V nadomestitev bi se razpisalo delnice poljubne cene, kar bi dalo vsakomur priliko, da postane član podjetja. Priporočljivo bi tudi bilo, da bi ae veliko ne zanašali na ao-delovanje v domovini, vaaj toliko ne, da bi bila opaanoat glede kontrole nad podjetjem, ker tukajšnji jiigosl. živelj tvori sko-ro izkljuCno razrerL z izkušnjo v delu. Podlage » špekulacije laatujemo malo ali nič, dočim ae tam špekulantov ne manjka, katerim ne bi bili lahko koa, posebno če bi bili v manjšini. Joaepk Maleckar. 14606 Sylvia ave. I zanesljivo bližajo svojemu končnemu cilju: osvoboditvi delavstva izpod mezdne au/nosti. Društveni piknik. Johnatown. Pa. -t- Ker že dolgo časa nisem opazil nobenega doptaa od tukaj, aem se jaz na menil napiaati par vrstic. O proaperiteti ae ne morem pohvaliti, ker tukaj je na mrtvi točki. Tu naa jc večina, ki. delamo v rovih pa ne zaslužimo toliko, da bi pošteno preti veli sebe in družino. Zato si morajo delavci iskati drugod dela. Ne svetujem nikomur hoditi aem za delom. , Na društvenem polju še precej dobro napredujemo. Ima mo štiri pddporna društva, ki apadajo k fazličnirii organizacijam. — Spomlad je tu. Prebu jena narava in aotnčni žarki naa vabijo na - plan. Društvo št. 172 JSKJ na Moxhamu je akle-nllo, da priredi piknik na poznani Gričerjevi farmi. (Datum?) Zato vabim vae rojake, da naa poaetite kolikor mogoče v obilem številu. Ob priliki smo pripravljeni vrniti. Krn tek čas nam bo delala harmoni ka. Gregor Plesnker. Proslava 25 letalce SNPJ. White Valiey, Pa. — Tukaj šnji društvi št 282 in 320 SNPJ priredita skupno proalavo 26 letnice nale največje sloven ske organizacije, Slovenake narodne podporne jednote na SO. maja t. I. v Slovenski dvorani v Wfiite Valley. Program obeta biti zelo bogat Nastopi eden glavnih uradnikov kot glavni govornik, ter pevsko društvo "Prešeren" iz Pittaburgha pole slovenake peaml, da bodo marsikateremu oživeli spomini na domači rojstni kraj. Slede do-klamaclje. (Natančen program bo objavljen v Prosveti predzadnji teden pred OT. majem v obligatni izdaji.) Vabimo vi društva S!?PJ in tudi vaa druga društva slovenakih jed not In svet kakor tudi vae poaamaane Slovence in Slovenke od blizu in daleč, da aa udetetite te naše prireditve, da akupno praznujemo jubilej naša matere Slovenake narodne podporne jednote. Zatorej na svidenje 80. maja v Slovenski dvorani. Jernej Rektor, tajnik društva št 882. Več sloge. Pa. — O delavskih raamerah ne bom poroča), ker a6 tako alabe, da jih ni vredno omenjati. Radi tega bom poročal le o društvenem ti vi jen ju. — Član SNPJ sem te 15 let in ustanovitelj društva 228 SNPJ. Naročnik Prosvete sem te 12 let. Doaedaj sem bil predsednik društva št. 101 SNPJ, a nesloga pri društvu me je prisilila, da sem resigniral. Pri društvu imamo namreč brata, ki ae zanima sa vae pri društvu, posebno pa ae zanima kako bi sovraštvo in neslogo sejal. In to mu je te precej napelo, kar se mu tudi dOpade: On je tako dofcevit, da je svo|emu bratu na javnem prostoru napake očital v pričo občinstva, dasi je bil on sam v zmoti. Svetujem mu, da preneha to početje, kar bo bolj-j in za vsa £anatvo. Loti na j ae pa rajše bolj koristnega dela; agitira naj rajše za nove naročniku na Proaveto in nove člane našemu društvu. Za tako delo bo dobil nagrado, za intri giranje pa ne bo nič drugega kot zamera. Pri našem društvu smo izvolili odbor za pravila in prišli smo do zaključka, kakor je bil objavljen f Prosveti št. 91. Čudno ae mi pa vidi, da je bila spodaj pripomba. Cemu to? To tudi diši pj Musaoliniju. Bratje in sestre, opustimo vsako mrž-njo in sovraštvo, pa delajmo atožno roka v roki, pa bomo gotovo napredovali. Saj pregovor pravi, da sloga jati, nealoga pa tlači. Sedaj je čaa in lepa prilika, pojdimo na delo in agitiraj-mo za nove Člane. Jaz sem dobil te tri, pa še za tri se bom potrudil, ali pa še več. Želim tudi vam mnogO uspeha, Prosveti pa mnogo novih naročnikov. Bratski pozdrav! Frank Zupančič, bivši preds. društva 101 SNPJ. Ivss a — Tukaj pri-rede članu« SCZ v nedeljo 12. maja svačer v dvorani društva P—b ilna" na 14. ulici blizu Mulberrv cesta Igro 'Čarovnica.' Igra je v trak dejanjih a petin je zelo zanimiva, dejanji bo unMtnl ples, prol Z \ n) n t. Slovenk i Jennie Gataer in Julia Pavlich a sprem-Ijevanjem orkestra pod vodstvom Joseph Geinerja ml. !t HifeaMk 0. Uljudno vsbimo nkoliAki rojake na veliko udeletba * ~ Alojzija Zapor, preda. OPAZOVANJA V pravo ume vanje. 2iri. Slovenija. — Kadar človek kaj pokvari, ja pravilno, da vaaj akuAa tudi popraviti, ako ae da. In to stori čimprej je mogoče. Tako j» tudi z menoj, kajti pri moji zahvali v Proaveti z dne 16. marca t 1. se mi je vrinila napaka, ia sicer v zadnjem odatavku proti koncu, kjer ae glaai: "posebno moj svak", bi ac moralo glaaiti: "posebno moj nečak Franc, kajti jaz aem mu vaelej pomagal, kadar me je vprašal, dokler aem mogel. V splošnem pa Želim samo to, da dobim od njega svoje nazaj, ker jaz sedaj resno potrebujem t" Mojega avaka pa na tem mestu prosim, da mi napako oprosti, čitatelje pa prosim, da tn popravek upoštevajo. Jernej Kokelj, Siri št. 66. Slovenija, Jugoslavija. "Rdeči Napoleon". ^fussolini je prvi, ki se upre Večjega izrodka bolne fanta- italijanske čete uderejo v Sh zije si ni mogoče misliti kot je vehi jo in Avstrijo, toda rdeč* "Red Napoleon", ki zdaj izha- slovenske divizije ga ustavij, ja v tedenskem magazinu "Li- ia Mussolini je ubit v Udinah barty". Avtor tega krvavega bombo, ki pade iz ruskega a< r superšunda je Floyd Glbbons, plana. ki ve. kako je treba napumpati Nemčija kapitulira in ee ameriške džingote, da imajo rde- noč postane sovjetska republi če oči in višnjeve tile na vratu, ka z Maksom Hoelzem kot dik "Rdeči Napoleon" kot ga sli- tatorjem. Italija je okupiran; ka Gibbonsova domišljija — sc in italijanski rdečkarji, ki . pojavi v Rusiji leta 1983 In vo- bruhnili "izpod zemlje", gtraho di novo svetovno vojno, "ple- vito koljejo fašiste in buržoazi mensfco vojno", ki traja tri leta. je. Papež je apet jetnik. Ime mu je Karakan in po rodu Francoske, belgijske in an Tartar z mongolskim obličjem gleške armade skušajo ustavit (da se bolj prlstudi mentaliteti "rdečo povodenj" na starer dilngotov; ter silno okruten, bojišču ob Mami. Zaman. K* Njegova tena je bele polti, ame- rakan jih zbije v nič, v Pariz rlška radUcalka. izbruhne revolucija, v Belgij Karakan najprvo izvr« puč tudi in v Londonu proklamir v »Moskvi in se postavi za rdeče- Joe Cook proletartko diktatun ga vojaškega diktatorja vae So- Kralj zbe*i v Kanado. Medter vjetske unije. Armada je za je okupirana tudi Španija, njim, ker ji obljubi, da jo po- V treh mesecih je vaa Evrop pelje na orgije po Evropi, in "rdeče pobarvana", dočim j masa delavcev in malih kmetov japonska rdeča flota izkrca! je na njegovi strani, ko ji j<» Japonce v Avstraliji, ki so bre zagotovil dovolj kruha in ple- malega poklali vse belokoin na. Prilika pride hitro. prebivalstvo. Al Smith, prec V Varšavi je sovjetski posla- sednik Združenih držav (hv< nfk ubit z bombo. Karakan ta- ljen 1932. leta), ki je bil dosit koj vrže rdeče čete na Poljsko nevtralen, je zdaj moral n< in v nekaj dneh je Varšava o- kaj storiti. Začne se Strahov kupirana. Istočasno njegove ta borba med Ameriko in Evr< čete invadirajo Romunijo, Ogr- po ter Azijo pod "rdečim Nap« sko, CehoalovakijO in baltske leonom". Vojna traja brez m: detele. Obenem izbruhne revo- l«ga tri leta — in konec? / lucija na Japonskem in mikado merika sijajno zmaga, Karaka je ubit Amerika zapusti Kili- je ujet in odpeljan na otok B, pine in se umakne na Havaj. hamas! Zmagala je bela rat "Rdeči Napoleon" kontrolira ja- in njena civilizacija! ponako armado in mornarico in Taka je fantazija. Bunk kmalu je tudi Kitajaka na nje- vrste dobro služi amerifiki! govi atrani. džingotom v njihovi kampan Medtem "Napoleonove" čete za "največjo bojno floto" r okupirajo Bukarešto, Prago, svetu. Le jazz complex, ki mi Budapešto in Belgrad brez od- či idiote, more kaj takega zrni pora. V Jugoslaviji izbruhne šits. So pa tudi drugače zdra revolucija in kralj Aleksander inteligenti, ki pričakujejo N zbeži v letalu v (!) Albanijo, poleona v Rusiji. Mislijo, da Dunaj pade brez boja in Ka- Rusija druga Francija in da ! rakan ukaže ustreliti predaed- francoske razmere pred 130 1 nika avstrijske republike Hai- ti —- današnje ruske razmer niacha in ves Seiplov kabinet. Great Scott! — , . t s« ■ a Ruski film v Ljubljani Ljubljana« 10. aprila 1929. med najboljše in nikakor ne m Da je ruski film sedaj eden re reprezentirati ruskega film Smrtna kosa. Dowell IU. — Dne 17. aprila je tukaj preminul br» Pavel Maksem, član društva št 534 SNPJ. Pokojnega je na tlakovani cesti povozil avto in mu prizadjai resne poškodbe, katerim je podlegel. Rojen je bil nekje na Ogrskem, stfcr 46 let. Pogreb se je vršil dne 21. aprila. Hvala vsemu članstvu za a-daležbp na pogrebu, tako tudi članom od društva št. 81* SNPJ iz West Frankforta, IU. Iskrena hvala vsem sa darovane vence in cvetlice ter onim, ki so dali na razpolago svoje avte brezplačno. — Pokojni zapušča žalujočo soprogo in osem otrok, v starosti od 6 do 25 let. ter ae-atro in dva brate. Priaadeti d rutini naša iskreno softalje! Aaaa Zakjefc. tajnica. USTNICA URKtfNlftlTVA. Pa. —F. B —V Vaši zadavi jo edina pet ta, da vtd-tite prošnjo pel imigmeijslMm ursdu. Za to aa obrnite na kak-advokata, da Vam jo uredi. S tem seveda ni rečeno, da ss ielja uraaniči, kajti kvotni zakon je precej strog in izjeme v njem ao redke. — Pozdrav! Drtrett, Mftrk. — ineognito." — Prodno priobčimo Vaš dopia, morate dovoliti v podpis Vašn ki galPolne 'n* in priimek. — Pozdrav' CMcngn. IU—J. P. — Naalov, ki ga šalite zvedeti, je lahki najti kjerkoli Vntopite v federalno palačo na Adamaovi ulici MrHBMHNt. hite vse pot rebrn* — Pozdrav! izpod režije Eisensteina ali P dovkina, nam je bilo omogoč no, spoznati vaaj Pudovkina k igralca. Pudovkin je bil poprej igral in ae je šele po revoluciji posv v vrati najbolj umetniških filmov, v tem so ai edini nele samo tisti, ki gledajo na Rusijo s simpatijami ln pozdravljajo te radltega vse kar prihaja od tam, marveč si je v tem edina tudi vsa evropska kritika, ki pa tfl režiji filma. Zdaj je spet n seveda ne pozabi pripomniti 8topii, topot v filmu "Živi mr vedno: "Le protendentni so ru-ski filmi", ali: "Skoda, da gubi-jo Rusi to svoje velike sile z ustvarjanjem takih propagandnih stvari. Cemu ae ne osvobodijo tega?" Itd. Pa je težko re- či, v,koliko ao ruaki filmi prav fjim , . . FIlm aam pa ni rus tendenčni in v koliko niso. Tudi produkcijo, ni sovjetake produ je razlika, kdo gleda film. De- cijo, marveč, je bil izdelan lavci, ki sc gledali veliki ruaki Nemčiji. S tem ne maramo n film Potemkin" (upor mor- rekati prav ruakega značaja, narjev na ladji Potemkin preVeva cel film: tekat je i 1905.), ki ga amatrajo vsi za Knmi Tolstemu, retiaer je R najboljši doaedanji ruaki film, ocep, glavno vlogo igra Ru« P gotovo niao rekli temu filmu: dovkinf operater je Rus Golo tendenca. To, kar navduši pub- nia (ki Bnlma, tudi n. pr. K liko tako, da je n. pr. na Duna- ^ st p^teraburga), Rusi ju koncem predatave spontano neUateri ign]cif način fotogr zapela intemacijona o, to je ne- f{ranja je ruskif način podaj kaj drugega od tolikokrat pro- nja uke drflm« je "2ivi m vec" po istoimenski drami Ti stoja. Na letakih in po časopiH so aicer delali reklamo in spre no izrabljali dejatvo, da so r aki filmi prepovedani, zakaj i sali ao: prvi dovoljeni rus klete tendence. tvec" je ruaki. Ce torej te Ruaka filmska produkcija je fUm iz Moskve, je vend iagotovila že procej filmov iz- lahko ^ ^ je fi|m „,8ki. med katerih je najbolj znan m ,, u . ,n{ fUm "Potemkin" od retiserja . £ film amo gle«Ul» te dni Einaenateina, ki veUa za naj- Iranskem Wnu 'Dvor boljšega ruakega retiaerja, ki pri publiki velik W mu pošiljajo sijajne ponudbe iz ^ r^dl1dob^«* ^St^lL Hollywoodi ter ga vabijo z do- dovkina kakor tudi radi celot larji, on pa na mara in ostaja ** dJam€ b v svoji edini aobi, ki je z de- vWeiI' kako §mo ,jud^d akami ločena od sobe, kjer stanuje do deset drugih državljanov, ter v tem bednem atanovs-nju uatvarjs dalo sa delom. Kot drugi reftloer al je pridobil ime Pndeekte a svojim prvim filmom "Mati" po isto-imenskem romanu Gorkaga, za desetletnico sovjetake Ruaije pa je dobil s svojim filmom "Konec Sankt Petersburgs" nagrado sa najboljši film. Vai ti tri^e filmi s drugimi (Oni, ki živijo od ceate. Grad Skotin. ki ga je raftiral Lunačar-aki aam. Natakar iz PalaaUho. tola). ao doživeli silne uapohe po Naasčtji ia drugod. K nam se- . _ veda ne morajo, krog naše drža- Ne M bilo treba iakati v teh ve ato j I xid. preko katerega na mik pred v aem tendence, mi ame vaa. In As nam ni bile mo- umetnosti. In umetnesti ims goče doslej videU nobenega ruski film voč, pristnega rniksgs filma (rm lani. ki se pa ne šteje bine In zani na pisane zakone, vidir kako ta tragedija teh treh os izvira iz družbe, in kako n glavni junak ne more dm*;« preko vsega kot da ae ustr« ^Streli ko aedi pred eodišče pred veliko atetuo pravice. < vek, ki je videl ta film, j« l nesel nekaj a seboj, dočim i gledanju oaladnih ameriških nemških filmov ostane v teb) n Zdaj bodo v istem kinu ir film "Rumena knjitlea," " ruaki film od iatega retiser "Sivi mrtvec." ** popovi šari pri nas M "Mat Na koncu pa je Milka Kna-feljc pripisala: "Oproatite! Mislim, d« bosta najin korak obsojali, ali brez Branka ni življenia. Zadnji pozdrav od Vaše Milke." Izrekla sta željo, da bi bila pokopana skupaj.- Btograjake vesti. Beograd, 10. aprila. Uredba o delovnem čami ie Vedno ni izdelana oz. izdana. V ministrstvu jo ie vedno sestavljajo. Končna redakcija te uredbe de ni znana, a delavstvo vse države zahteva, da ostane oaem-urnik nedotaknjen in da ae delovnega časa ne sme podaljšati. Ministrstvo prejema proteste raznih delavskih organizacij in korporacij kakor tudi delavskih zbornic iz vse države. Prav te dni je ministrski predsednik general Zivkovič sprejel zastopnike delavskih zbornic, ki so mu izročili svoje predloge o ureditvi delovnega časa. Delavsko časopisje po vsej državi se peča s tem vprašanjem ter solidarno zahteva, da ostanejo dosedanje določbe zakona o zaičiti delavcev v popolni veljavi, ter opozarja vlado, naj ne gazi zakon! Zakon o zavarovanja rudarjev je bil nanovo sestavljen v ministrstvu za šume in rude. Sestavljen je za enkrat ie samo načrt, pri katerem je miniatrstvo pri sestavi upoštevalo predloge delavskih zbornic Ljubljano in Sarajeva, ter je zategadelj upati, da bo zakon odgovarjal potrebam. Jugoolovanaka - rumunska pogajanja so pričela včeraj v Beogradu med zastopniki rumunake in naie vlade. Razpravljati j« o več vpraianjih, ki se tičejo na« ie in rumunske države. Zato ja takoj ob prvi seji po pozdravu zastopnika natega zunanjega ministra dr. Kumanudi predlagal, da se izvolijo posamezne ko-misije, ki naj razpravljajo o posameznih vpraianjih. Teh komisij je devet in so sestavljeni po posameznih skupinah vpra-ianj, ki so na dnevnem redu. Nekaj sekeij je imelo že včeraj debate in razgovore o svojih vpraianjih, dočim bodo druge komisije začele z delom iele danes popoldne. Med drugim j« na dnevnem redu ureditev raznih cerkvenih vpraianj, ki se tičejo predvsem pravoslavne cerkve ln ki iivira-; o iz mirovnih pogodb. Gre zla-iti za rasna cerkvena posestva, ki so po razmejitvi pripadla eni ali drugi državi, ki pa jih reklamirata na eni strani srbska, na na drugi strani rumunska pravoslavna cerkev kot avojo bivio aat. To vpraianje ae je začelo že parkrat reievati, a ni nikdAr priilo do zaključka. Gre pač zn zemljo za poaeatva. Rumunake delegate je sprejel tudi kralj v avdijenco. Izvoz vina v češkoslovaško. Dne 0. aprila ae je vršila v ministrstvu za poljedelstvo konferenca, na kateri je bil razdeljen kontingent vina, določen *a k-voz v Ceikoalovaiko. Po tej razdelitvi odpade od akupnih 110, 000 hI na Slovenijo, 7000 hI, na negotinsko oblast 40,000 hI, na Banat 30,000, na Srem 16,000, na Moetar 4000, na Dalmacijo 43,000 hI, na hrvatako Zagorje '6000 hI. Od 10,000 hI vina v steklenicah odpade na Slovenijo 7000, na mostarako oblast 1600 in na Dalmacijo 1600 hI. V »j vod* Stopa SUpMovtt je že dlje čaaa bolan Ur se zdravniki boje kataetrofe. Za njegovo stanje sr zelo zanima som kralj, kateroga morajo sproti obveščati o položaju. Po najnovejših vesteh bo vojvoda naj-brže podlegel. Smrt fHslaega aUrCfca Jalto-bo Htotoorja. Po skoraj 4-mo-aečnem bolohanju je v Radgoni umrl dne 16. aprila OS stari, po Sloveniji dobro poznani Jakob Rainer, železniški čuvaj v pokoju. Ravno na Silveetrovo J« v duševni zmedenoet! skočil v Muro, a so ga potegnili še živega it nje. Zaradi prehlajenja je 10-čel dotlej čvrsti starček bolehati in je zdaj podlegel. flmrtaa koaa. V Gor. l>ogatow je umrl Franc UH>an. posestnik in gostilničar, v 67. leta staro**. V Ljubljani je po dsljžom trpi jen ju preminula Marija ftto-finčič- — Strojniku Ivanu Moti v niku v Hrastniku je umrla še-na na pljučnici. Zapuatila j« 8 nepreskrbljene otroke. _ naroctte m ki*jir.o -AMERIŠKI ftLOVENCL" o pravilih S. N.P.J Cblcage. III*—Vtliko priporočil pri-haja od članstva SNPJ v Prosveto ta deveto rodno konvencijo nato velika bratske ustanove SNPJ. Tudi jas hočem podati avoja mnenje ali prtpo-rodila delegaciji, katera ae salde 13. maja v dvorani 8NPJ. Veliko opojrtelje je proti provlao-riinini pravilo«, kateri ae tudi jaa pridružujem. Ne bom raskladal točke, ker to je fte bilo vse premleto od brstov In aeeter, omenim le to, cen je« na delegacija bo an$beljfte storila, da vaaaae stara pravila v pošte v, ln to od aačetka, ker a tem bo dosti prihranila Članstvu. Ako aa upoftteva pro-viiorična, bodo dolga debate in s tem ae trsti čas, ki ja tako dragocen na vaakt konvenciji Bolniftka podpora naj oatane kakor je sedaj, kar U ja najbolj pravična. Ako več plačat, ved dobi*, to je, ako al dalj čaaa član, ved tmaš dobiti. Za tri dolarje ae mora atesment povišati sa toliko, da aa ba asm vadrftevsl, da bo imel tudi nekaj roserve, petefti pa če ao skladi akupaj ali pa če ao rasdeljenl. , Za mladino bo tu^U treba nekaj ato-rltl, da ae jo dobi vai v nafto organi* sacjjo. Priporočam, da se sprejema vaa belopoltna mladina, katera je smoiaa angleškega jeaika (ali tukaj rojena) v nafta angleško govoreča drufttva, ln to od 16. do 30. leU starosti. Trfba ba tudi, da ae nafta jednota bolj sfnima sa športne igre, katere nafta mladina najbolj ljubi. 3 tem bi jo pridržali v nafti jednotl ln tudi druge pridobili. Dajmo jim tudi doeti angleškega čtiva. Seveda bi moralo biti pisano ali urejevano tako, da ja prikladno mladini. Morda bo ksteri rekel; HTo ps ie nI treba." Jaa ps rečim, ds Ja potrebno, ker imam istrolnje, ker Imam že trt v članskem la fttlrl v Mladinskem od-delku. Ko pride obltgstna ladaja, jo hočejo vai naenkrat čltatl, tako da meram jaa tekati, da jo dobim aad-njl v roka. Morda bo aopet kateri rekel: "Ssj Ima vaakt svoja glsailo." Ja že res, ampak prida an dan kasneje kakor pa še al naročnik na dnevnik. Sem sa to, da se tiska separaten list sa angleftko govoreče članstvo. Seveda bi bilo treba morda par centov več plačati, a na snemo gledati sa par centov, moramo pa gledati kako bomo več mladine dobili in sedanjo pridržali v naži organiaaclji. Priporočam, da prihodnja konvencija sklene kar najboljže sa stišdlno. Cim več bomo imeti mladina, toliko bolj Ja ob-stoj nafta brganlsaclja siguren. Starostni aklad je tudi treba pri nafti jednotl. Poglejmo, ko član ob-namoro in nt sa nobeno delo ln nI ms nobenih sredatev, kam bo sirdmak? Priporočam, da ko član prekorači ftsat-deaeto sil petinftdatdSSeto leto, In to Je član petnajat alt dvajsftt let, da ae itou plačuje pa en dolar na dan. Se- veda aamo takim, kateri ao v resnici potrebni. Volitve odbora naj bi bile kakor ae-daj, aamo d* se opusti odbor aa pravila ln odbor aa sdruženje. .Teb od« borov nI nič potreba. Poglejmo malo odbor aa pravila. Kaj Je naredi v času od aadnje konvencije? Lahko rečemo, da čiato nič koristnega as or-ganlaacijo. Nekaj oaebaoati je akupaj spravil, to je vae kar je. Ali je Kaj napravil v koriat aa mladino, da bi ae jo dobilo v nafto organiaacljo, ali kaj ukrenil aa trl-dolarski sklad, ki dela večni deficit? Ali je kaj upoftto-val naevete ali ftelje članstva? Reci, dragi brat ali aaetrai nič. če bode raspravljali o proviaoričnih pravilih lihi! delfgatl na deveti konvencijl^bo konvencija trajala nekaj dni več, in a tem bodo povaročill večje stroftke, kar fte tako Članstvo teftko plačuje. Pa to fte nI vae. Puglsjmo: treba Je njih delo plačati, tiskanje proviaoričnih pravil in povrh fte dnevnice aa tri člane In to ae take, katerih ni potreba. Ta odbor ae Je lakaaal.tda na dela po Želji članatva. To jaano kale breafttevlla protestov od članatva v našem glaailu. Združevalni odbor ae mi vidi tudi nepotreben, kar ne sgleda, da bi fte prlftlo tako hitro do adruftenja, ker ae tako druge organlaaclJS branijo adru-ftenja. Zato ne vem aakaj bi ravno mi najbolj aillll. Moja mnenje ja, da, ako bodo dragi ishsjsli, ki ao toliko manjši od naa, bomo tudi mi, ki amo največji, kar je naftih slovenskih organlaaclj. Podelilo naj bi se pa moč upravnem odboru. Ce bi sa katera organiaaclja lajavila aa adružg-nje a nami, bi Imel ta odbor potoo moč sa pogajanje In da ae adruftenje lavrftl. Ostale glavne odbore naj ae voli kakor aedsj, ln ne tsko kskor sem že videl v našem glaailu priporočilo, da ae jih volt Isven Chleaga. To nI bratsko, to Jo aamo natolcevanje ali oaab« nost. Sam aato, da ae ne gleda odkod ja, aamo da Je amoften In da Ima pravico biti isvoljen po pravilih, pa se ga naj voli v glavni odbor. Sem videl že v glaailu, ko neki brat piže, da nekateri aedanji odborniki nlao amoftnl. Samo natolcevatl nI pravilno, da nlao amoftnl. Dolftnost ja vea-kega, če mora dekaaatl, da kateri roa nI aareften, da ga Imenuje a polnim imenom, da bo članatve vedelo, kateri Je neamožen. Priporočam, da se pride na dan, ksteri je neamoften in ds je v Ikodo orgsniaacijl, ds ae voli na njegovo meeto sposobnega ln ds ne bo delsl šle odo orgsniaacijl. Ksteri ao ae ps isksssll sposobnim ln ao delali v koriat cele organlasclje, ao pa po vaaj pravici vredni, da ae jih fte naprej volt na njih meeta. Ne moram al kaj, da ne bi odgovo-i ril par beaed na iavajanje brata Ber-i gerja, ki tako pifte o upravnem akls« du, ds bo trebs neksj ukreniti. Jsa Po vsem, kar je rečeno in storjeno šteje užitek, ki ga imate vi od kajenja ZAKAJ SO CAMEIJ! BOLJŠE CIGARETE (umrli 10 napravijtnr it najbolj itbranrga tobaka, bat. ga rail«. ♦ Z m*>muho doma/fta ln turškega tobaka v Camal st ne Ha nt/ primerjati. (ameU u> mile in lah k*. utrujajo okuta. /Ve pu»rajo po-okuta po ci0*Hah. Cammlt imajo prijetno itraaUoši, ki ilehernemm umi* Člani in članice S. N. P. J. * l' # Sedaj lahko dobit* 1 list Prosveta ruk dan za eno leto in knjigo 1 AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00-_*ko k nam pošljete bres odbitka svoto $6.30. ^k Ali pa tri knjige: SLO V.-ANGLEŠKA M SLOVNICA, vredna |2.00, ZAKON BIOGE-NEZUE. vredna $1.50. in PATER MALA VEN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, skopaj vrednost $5.00 in dnevnik Proareta sa eno leto sa svotO $6.30. To relja za člane S.N.PJ. za vse stare in nove naročnike. Ne člani pla- /p^f/lS^m čaja $7.50. Lahko dobite pol leta dnevnik Prosveta ta skupne vrednosti za $2.50 knjig, a. pr. JIMMY HIGGINS, ZAKON BIOGENEZUE, ali pa ZAJEDALCE in HRBTENICO ln INFORMATOR ako naai pošljete avoto $3.90. Nečlani pošljejo $4.50. Ali pa sa $2.90 pol leU liat Prosveta in knjigo JIMMY HIGGINS. Nečlani $&50. To vae velja sa stare in nove naročnike. Vsak nora poslati celo svoto bres odbitka. Denar in naročila pošljite na opravništvo na naslov: PROSVETA, 2657 So. Lawadale Ave„ Chicago, IH. PnMki g * ....................... (me ......................................................................... NaalOV ..............»..................................... Država................................................CL društva...—.....»m.,.. Ali želiš znati pravilno pisati in čitati angleško? Naroči "Slovensko-angieško slovnico", katero jo izdala in ima na pnK Književna matica S. N. P. J. potom natega potniškega oddelka jo sok> I MaM^^Kj^^ priljubljen. Skoraj vsaki dan dobivamo P'\ R vprašanja iz vseh krajev Amerike, od t. ^S^j^^^^^Km ljudi ki nameravajo tja iti. Storite tudi \ BM^HHH^HL vi tako, ako nameravate obiskati domo- NjS^KS^^^S^/ vino, tedaj se obrnite na nas za vsa po- ^SflSP^^feS^ jasnila. ^^SSdfcfi^P^ Mi zastopamo vse parobrodne črtd, u nai 1 vas lahko odpravimo, kamorkoli si želite. Delamo prošnjo sa povratno dovoljenje "Permit," pomagamo dobiti poti liste, vizume in vse ostalo kar je v zvezi s potovanjem. Naši zastopniki bodo skrbeli za vas in vašo prtljago tekom vsega pot vanja. Mi od časa do časa oglašamo v listih imena vseh naših potnikov, ki prih jajo ali odhajajo. Dvignil ss js na nogs, začudeno pogledal okrog sebe, kakor bi se čudil celo, kako Je za- Ael semkaj. In odšel proti T-ovemu mostu. Bil je bled, njegovi oči so gorele, obnemoglost mu Js bila razlita po vseh udih, a vendar Je začel nenadoma svobodnsjs sopsti. Čutil js, da Je te vrgel ras sebe to strašno breme ki ga je Uko dolgo morilo, ln v njegovi duši Je postalo lahko In mirno. "Moj Bog!" Je molil sam pri sebi, "pokaži mi pravo pot, in odrečem se tej prokleti misli!" Korakaje preko pioutu, js mirno in tiho zrl na Nsvo in na jasni zaton svetlega, krvavečega solnca. Navzlic svoji slabosti se nI čutil trudnega; bilo mu Js, kakor da se je ulje, ki st Je Ispuščalo ves mesec ns njegovem srcu, naenkrat prodrlo. Svoboda! svoboda 1 Zdaj je prost teh čarov in Iskutnjavt Poznejs, ko se Je spominjal tega čaaa in vsega, kar se Je zgodilo z njim te dni minuto, za minuto, točko za točko, črto za Črto, ga je do praznoverja presenečalo neko — dasi v resnici ne preveč nenavadno — dejstvo, v katerem je videl venomer nekaktno preopredelbo svoje usode. Nikakor si nsmreč ni mogel razložiti, sakaj da se on, truden in izmučen, ni vrnil domov po najkrajt! poti, ampak čez Seneni trg, kjer ni I ms! {asa iskati. Ovinek nI bil velik, a vendarle opazen In popolnoma nepotrebsn. Sicer se Je fte več nego desetkrat vračal domov, ne> da bi znal, po katerih ulicah Je hodil. A sakaj, se Js vpraševal vodno, lakaj se je pripetilo tako važno, sanj tako odločilno in obenem tako čisto slučajno srečanje ravno na Senenem trgu. koder nI imel za k%j hoditi, In kakor na« latč ob taktni, uri, ob takem trenutku njegovega življenja in slasti ob takem razpoloženju njegovega duha, zakaj se Je pripetilo tisto srečanje v okolnostlh, v katerih edlnole je mo-glo Izvršiti naj odloči I ne j ti In najusodnejti učinek? To se vidi, kakor bi bilo čakalo nanj! Bilo je okrog deset*, ure ko Je tel preko Senenega trga. Vsi trgovci na misah, pod tatori. v prodajalnicah in v branjarijah ao ie pospravljali in zapirali ter odhajali domov, kakor tudi njihovi kupci. Okrog obedovalnlc v nižjih nadstropjih, po blatnih In amredlji-vih dvoriščih ob Senenem trgu in zlasti pri pivnicah se Je gnetlo mnogo raznovrstnih ro* kndeleev ln razcapsncev. Razkolnlkov ao je rad mudil na teh krojih in po bližnjih stranskih ulicah, kadar Je hodil bres smotra okrog. Tukaj njegova raztrgana obleka ni budila sa-ničljivega zanimanja, tu jr mogel človek hodit! v kakršnikoli opravi, n«* da bi se kdo zgražal nad njegovo zunanjostjo. Kavno ob K-lni stranski ulici, na oglu, sta prodajala neki kupec in njegova žena na dvrh misah svoje blago: sukaner, trakove, žepne rutice itd. Tudi ta dva sta se odpravljala domov, a sta ne nekoliko pomudlla: razgo\arjala sta se s znanko, ki Je pritla mimo. Ta znsnka Je bila l.tsabc-U I v snovna, ali kakor so jo kratko nas!vali vsi, l.izabeU, mlajža nentra ravno tiste stare kolegijske registratorkv in oderuhinje Alene Iva nov ne, pri kateri Je bil včeraj Kazkolnikov, da J| Je zastavtil uro In napravil svojo preis-kutnjo . . . 2e davno mu je bilo inano vae o tej Lisabeti in tudi ona gs je povrAno posnela. Bila Je veliko, nerodno, plaho in mimo, malo-dane slaboumno dekle v »tarnati petintridesetih let. popolnoma sulmca svoje sestre, sa katero je delala noč in dan. trepetala pred njo in bila od nje celo pretepa na. 7. lavitkom v roki je Mala iamiiljeti > prod mettanom ,n njegovo ženo ter ju poslušala Ta dva sta Ji s poaetirm vnemo nekaj riopoveriovsls Ko Jo jt RazMnikw nenadoms zagledal, ne ga j« — Pokaj vendar? Skuhala nam boš kurjo juho. Zakupniki ti je bodo dali, kolikor boš ho-tela. Sicer pa bom rekel gozdnemu čuvaju, naj mi nastrell krokarjev, ki dajo najboljšo juho na svetu._ SABATH PROTI SUHA&KIM NASILNOSTIM. Nssilstvs suhačev v Ctucagu. Kongresnih Ha bat h priporoča ispolnovati postave, a napada pretirano nasilnost. Chicago, 111. Aktivnost chi-caške policije in suhaških agentov, ki od dne do dne bolj pogosto napadajo privatne domove in sicer brez vsakega uradnega pooblastila, je vzbudila senzacionalno situacijo za odločen protest. Tekom zadnjega tedna so se v raznih delih Chicaga vršili shodi in zborovanja, kot protest proti nepostavnemu postopanju federalnih uradnikov, kakor tudi mestnih oblasti. Največji ln najbolj vsžen shod se je vrtil na južno-zahodnem delu Chicaga, v "Lithuanlan American Hali" v enajstem okraju, kjer js bilo zbranih več tisoč oseb. Glavni govornik na shodu je bil kongresaik Adolph J. Sabath, ki zastopa 6. okraj države Illinois ln je v kongresu eden najhujših boriteljev proti prohibi-clji. V svojem govoru je kongros-nik Sabath priporočal lojalnost in ispolnjevaaje postav, ob enem pa hudo napadal oblasti, ki se isneverijo zakonom in neposUv-no postopajo proti občinstvu. Proti zbrani množici v dvorani je Sabath povdarjal: "Naša ustava vsm daje pravico, da na svojem domu za branite vstop vsakemu tujcu, ki bi hotel vaš dom preiskovati radi pijače, dokler vam on ne pokaže uradnega pooblastila sa preiskavo. SIcer ne priporočam, da bi ss pri odporu rabilo orošje, ampak, da ss nasilneže uljndno odslovi. Jas som proti prohibiciji In as bom proti Umu tudi boril, dokler ne bo odprsvljaa It. amendment." Na shodu je Sabath tuaii sporočil, da bo v kongresu 'predložil dve resoluciji sa odpravo pro-hlblcije, sprejeti na tem shoro. vanju. (Adv.) . CHICAGO, IL 1900 BLUE ISLAND AVE. DENAR V JUGOSLAVIJO POŠILJAMO PO NAJNIŽJIH PENA Ta nižina cena knjig Književne Matice SNPJ VELJA DO 1. JULIJA 1929 knjig po seio alskl cenL Knjige so dobro, poučno in morali U jih imeti v vaaki MU. AMERIŠKI SLOVENCI—ta knjiga obsega 632 strani In mnogo krasnih zgodovinskih sMk, ja prijasna ga a tanje in vam daje veliko pouka o zgodovini Amerika, amariških Slovencev in naše a N. P. Jednote. Knjiga vredna $6.00—sedaj_______ 4140 SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—izvrstna poučna knjiga sa učenje angleščina In rasnimi dragimi pojasnili, vredna $2.00—sedaj...--------50c ZAKON HIOGKNKZUE—U knjiga pojasnjuje splošni rasvoj in naravne zakone, vsebuje veliko poučnega sa vsakega človeka, vredna $1.60— sedaj______________________________________________________J* PATER MALAVHNTURA V KABARETU—povsst Is tMJenJa ameriških frančiškanov In došlvljaji rojaka, vsebuje prsoej slik, vredna $1-60— sedal'..-------------------------------------------- ............. .50c ZAJEDALO—povest In slika skritega življenja slovenskih delavcev v Ameriki, vredne $1.75—sedaj....................................................................ftOc Jimtn HIGGINS—zanimiva t* krasna povest, spisal dobrosnani pisaUlJ Upton Sinclair, poslovenfl L Molek, vredna $1.00-eedaJ______50c Odtrgajte ta listek, prilošHe potrebno svoto v pismo in poiUtU ns PROSVCTA, 1697 S. Laimdale Ave., Chicago, m. ' PrlloAsno vam pošiljam svoto $................kot naročilo sa gledate knjige