96. številka. Ljubljana, četrtek 27. aprila. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pofiti prejeman za a v str o - oge r s k e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 jrld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za črtrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šofah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejeman za čelrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do _ . . . četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. še M tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj* se izvole trankirati. — Iiokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—B6 poleg gledališča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Kako se koroški Slovenci zatirajo. •'Iz slovenske Koroške. 20. aprila. (Izv. dop.] Gotovo ne gro Bismarkovcem nikjer tako po volji s svojimi prusovalnimi nakanami, kakor pri nas Koroških Slovencih. &ole, kjer jih je kaj, prav drago stanejo ; vrhu toga pa nam ponemčevalne šole nič ne koristijo, našemu kmetu prav nič. Od kar je postal učitelj popolni sluga birokratov, postaje šola vsak dan odurnejša mačeha za našo slovensko mladež. — Prebivalci Borovljanskega okraja na pr. so v tako osodopolnem stanu, da se ne da misliti, da žive v VJ. stoletji. Adjunkt Plei-chinger je trd Nemec kot „cvek," ne zna našega jezika, pa vendar Slovence sodi! Torej se vse prek tolmači! A še to tako tolmačenje, da se bogu usmili! Brez vse nevarnosti lehko vola proti komarju staviš, da vsi vkup, deset najprostejših besedij ne prestavijo brez pogreška! Le jeden sam primer. Naključi se, da pride pisatelj teh vrstic v omenjeni urad. Najpo-prej se je vprašalo „kenens taič", na odgovor „nič" postane splošna nevolja mej uradniki. Adjunktov pisar poskusi tolmačiti; ker mu je pa le prav slabo šlo, pokličejo c. k. sodniki tistega, ki v peči kuri (!!!), ker pa tudi nij šlo bolje, pogledam na stojalo, ker so naložene knjige kazenski in državljanski zakoniki in tem jeduaki in si mislim, to vender nijso bukova polena ampak postave! — Ko vidim, da vsi v me Listek. Ženstvo v slovenski narodni pesni. (Govoril v ljubljanskoj čitalnici drd. Ivan TavČa r.) Kakor povsodi, ima ženstvo tudi v narodnih pesnih neizmerne vplive. Ljudska poezija vseh časov suče se bi dejal, krog ženske. Opravičeni smo k sklepu, da vsi ti pevci, katerih imena so zdaj užo davno pozabljene, o katerih grobovih nij sluha več po daljnih zemljah in katerih pesne so ostale narodom, kakor sveta dedščina od kolena do kolena, da jih pojejo in vendar ne vedo, katero trpeče srce jih je uekedaj prineslo na beli svet; opravičeni smo torej k sklepu, da vsi ti pozabljeni narodni pesniki so zdihovali uže tedaj pod tisto težo ženskega vpliva, katera se opeva v sonetnih, vencih in katera Henrika lleine-ja žene, da si izruje na visocih norveških planinah velikansko jelko, jo potisne v strašno brezno ognjenega Etna in z gorečim tem peresom zapiše potem na večno daljino modrega obnebja žareče črke: Agnes, ich liebe dich! Ljudska poezija vseh časov se suče krog ženske. Le pričnimo pri Homerju, ali bolje pričnimo z biblijo, to prekrasno pesnijo, ka- silijo, in si ne pustijo nobene besede k sebi, jim rečem: „ker me Slovenca tako ne radi gledate, dajte če imate jedno vrv in takoj me obesite!" Tolmač jim pa to tako J le prestavi („bitte aufhengen se mich nit"). Slovesno mi je bil obljubljen pardon. Itazumeje se, da mi nij bilo mogoče več smeha vzdržati. To ad-junktu vzbudi sumnjo in novo nevoljo, in tolmaču pravi jezen: „er kann selber besser deutsch wie Sie." Samo od sebe se razumejo, da se je vse to vršilo tako v robatem stilu, da bi si omikan človek lehko mislil, da se predstavlja burka planinskih drvarjev. Ker, tako daleč je užo prišlo, da sobni pometači skušajo nadomestovati c. kr. okrajnega sodnika. Slovenski poslanci sosednjih kronovin ! Vaša dolžnost je oglasiti se za nas uboge koroške brate na pravem mestu, ker nas je pri volitvah potlačila biriška sila. Nam protivno voljeni možje nas pa res le z nogo zastopajo ; čisto nič boljšega se od njih nijsmo nadejali. Njim jo le za silo, no za pravico. Ali pride kedaj i nam rešenje od tujstva! ? Ruska žurnalistika o Avstriji. Iz Peterburga [Izv. dop.] Avstrijski Slovani prav za prav nemate svoje matere-države, kakoršno imajo drugi narodi, na pr. Rusi, Francozi, avstrijski Nemci itd., kateri so jedina skrb svojih rojakov! Avstrijska se je kazala svojim Slovanom le neslovanska in ima za svoje pokorne otroke — ne kruha, a v narodnem obziru kamena. tero je pel sam bog na visocih vrhovih v nebo kipečega Sinaja. Ko so se pomirile vode, ustvarjen je bil šesti dan prvi Človek in posadila ga je milostiva stvamikova roka v paradiž, v raj. In tedaj mej cvetočimi vrtovi, mej ki-pečimi vodami in pod jasnim nebom, ko so moči zemeljske same k njemu hitele, ter mu usilovale svoje darove in je čuvala neskončna dobrotljivost božja noč in dan nad njim, tedaj se je pričel prvi človek dolgočasiti, v paradižu so dolgočasiti, in tedaj je bilo, da mu je prišla osodepolna ideja v glavo in hotel je imeti prvo žensko. In bog mu te prošnje ne odreče — ali Adamu so se zaprle raja vrata in angel se je postavil z ognjenim mečem pred nje. Tako je torej ženska prouzročila nekake nerede na mladi zemlji in njen vpliv se prikazuje potem na vsaUej strani svetega pisma. Ali prestopimo h Homerju. Tudi tu so jednake razmere. Tudi Ilijadin izvir je ženska in moč njena. Za časov starega Homerja je živela v Sparti na Lacedcmonskem najlepša ženska vsega sveta. Bogovom in ljudem dopadliva. lu ko jo odpeljejo iz stare Evrope izurjeni, „konjojahavni" Trojami, vzdigujejo se junaki na severu in na jugu, zapuste gorke svoje ognjišča in v ninožnih tropah obsujejo Trojo. In vse to slovanski njeni podložniki vedo, čutijo. Nij čuditi se, če se oni v duši vesele, ako slišijo besedo resno in karajočo avstrijsko vlast iz ust tujca — objektivnega sodnika. Kar se godi posebno pogosto onim vašim bratom, kateri so zapustili eto zemlju in žive pod družim orlom, kjer podobna skrivna radost nema se za antidinastično. Pa tudi v tem obziru „sunt denioue fi-nes". In veste kaj celo meni, kateremu . . ., lazijo po hrbtu mravlje, ako berem uvodne članke velikih in malih ruskih listov, novejših dnij, pravim ruskih, ker tudi tukaj imamo svoje Turke in Bisinarke. Žalibog! Vsa patrijotična žurnalistika, ergo tudi vsi Itusi-patrijoti so prepričani, da baron Rodić nrj mogel govoriti nelepo za Rusijo urno besedo, v den, ampak, ka zna mnenje pri višjih krogih, katero je v silnej gorečim nehote odkril vsemu svetu. Rusija more njemu biti le hvaležna za njegovo nepolitično naglico, katera glasi, ka žalibog Avstrija ne more zapustiti svoje stare, pogubne za njo politične sisteme, in da je ona gotova, plačati Rusiji novo nehvalež-nostjo za to, da je poslednja žrtvovala njej svoje sočustvo, za to, da jo je Peterburški kabinet podpiral v časih prekucij magjarskih. Vsak pošten človek mora obsojati posled-stva novejšo evropske diplomacije, katera načelu nosi nadpis „ človečnost", a v srcu goji sovraštvo do Slovanov in samokoristje. Bliščeči Ahajci nasitijo Azije bogata polja s svojo krvijo, ter se dajo v zrenje ticam vsakovrstnim in lepe njih duše prihajajo v kardelih v Ajda nočne temine. Ahiles, Ajas, Ulises, naj-gorši junaki tedanjega stoletja pa pobijajo rajde trojanske, ter jih morijo s piko jekleno. Helena pa, zavoljo katere se je bilo vnelo to klanje in zavoljo katere sta se lasala dva dela naše zemlje, zavoljo katere so se bili razdvojili sami večni bogovi na vrhovih bliščečega Olimpa^ jo bila v Troji na gorkem, kjer je kakor sploh ženska, včasih potočila malo solza. Včasih pa je prišla tudi na ozidje, k mestnim vratam in je zbirala trojanske stare, sivobra-dato starešine krog sebe in Prijama samega, ter jim kazala v daljnem polju junako ahaj-ske, kazala Agamemnona, slavnega kralja, Menelaja, zapuščenega, tedaj moža svojega, kazala hitronožna Ajanta in zvijačnega Ulisa. In ko se je stari svet krog nje čudil in so se Sklepale onemogle stare roke, tedaj je govorila Helena o lepili in silovitih lastnostih teh grških junakov, češ taki so, in vendar so prišli črez morje, mej penečim valovjem so prišli črez morje, ter prinesli soboj smrtno borenje — in vse zavoljo njo Spartanske Helene. In človek bi menil, da potem, ko je odšla ta krasna ženska, katera je uže tedaj Nij čuda, da ti propagandisti novega obširnega reda imajo mnogo svojih privržencev, ker samokoris tje je bilo in je pri večini hudij glavno dvigalo vseh njihovih namenov. Egoizem vaše magjarske politike je tu uže davno znan, in ta politika, to se ve, ne more vzdržati se, da bi ne razpihavala požara z namenom svojekoristnim dasiravno more silno zmotiti se v svojih kalkulacijah, in strašno poplačati se za svoje farizejstvo. Namestu, da bi delala odkrito, ona trudi se oslabiti boreče se proti Turčiji vstance, da bi tako stisnila v danem momentu dobiček, kateri uže tako davno pričakuje. Celi svet ve, da so prva znamena k vsta-nju povzdignila se pri kriku „živio avstrijski cesar!" Fred dvema tednoma vzdignila se je pri istih krikih Bosna, jasni dokaz, da se ta kaša nij skuhala brez nccih avstrijskih kuhov. Nam tukaj kaže se, da je tako postopanje Avstrije prerezalo mnogo vezi, katere bile so dozdaj mej njo in Rusijo, in nij treba staviti nam pregrade narodnemu čuvstvu Srbije: naj se ona povzdigne in podviza, okon-čavša oroženje, udariti Turčijo, dokler poslednja nij zbrala svojih armad ob Srbskej meji. Iztočno vprašanje, to vsak lehko vidi, postalo je težavno in nevarno, a težavno in nevarno najbolj za Avstrijo, sočo v skoro ravno tacih kleščah, v kakoršnjih je soseda, in stara prislovica „similis simili gaudet" tolmači nam Rusom Avstrijsko opekunstvo (Vor-mundschaft) za Turčijo. Jugoslovansko bojišče. Iz Hercegovine se javlja, dajeMuktar-paša dobil še deset bataljonov vojske za pomoč in bode še jedenkrat poskušal skozi vstaške vrste probijti se in Nikšiče z živežem oskrbeti. Tedaj je kmalu pričakovati novega veli-cega boja. Iz Srbije poroča magiarski „Nem. Hirlap", da je Srbija dobila v Angleškej obetano posojilo denarja, da je Turčija sklenila napasti imela veliko moderne krvi v sebi, in ko je ostalo starešinstvo trojansko samo na ozidji ter zrlo na polje pod soboj, na polje s krvjo polito, človek bi menil pravim, da bodo ti stari možje godrnjali za njo, ter preklinjali tujko, katera se je vtisnila mej nje, ter jim morila sinove in dan za dnevom pripravljala gorje trojanskim materam. Ali bog varuj! Ampak z začudenjem se ozirajo starci za njo, pozabijo vojske krvave, in gladijo si svoje sive brade, ter pravijo jeden dražemu: „zares krasna je ta ženska in umljivo je nam, da se koljeta za njo dva dela sveta!" In tu vidimo živo izraženo tisto tragično moč, katera je prišla z ženstvom na svet, katera vnema srca Človeška in krog katere se suče narodna, kakor moderna poezija vseh časov. To tragično moč nahajamo tudi v grman-ski narodni pesni. V nji nastopujejo junaki, katere je ustvarila bi dejal narava sebi v kras, kateri hočejo s divjimi Bvojimi močmi naskočiti skoraj sedež večnega neba, junaki, ki prebojujejo boje, v katerih zvonci orožje, da se zemlja trese do osrčja — ali Krimhilda, lepa kraljica jih izvabi dajječ iz domovine, iz domačih gozdov, tija mej Hune na dvor Ecelna, surovega kralja. In tu padejo in zaginejo! Tu pade Hagen silovit, v cvetu svojih let in z željo v srci po zapuščeni domovini. Tu se zgrudi v smrt Volker, Srbijo in da Avstrija ostane neutralna. (Turčija bode vesela, če njo kdo ne napade.) Na meji je bilo uže več malih bojev mej Turci in Srbi te dni. Iz Bosne dobiva ,,Pr." privatna poročila, ki potrjujejo, da je tam vstaja velika, da se tudi katoliško prebivalstvo udeležuje in da 80 v travniškem okraji frančiškanski patri voditelji. Da bi poslednje le istina bilo, kajti mej katoliškimi Bošnjaki imajo ti pitri največ vpliva. Rusija se čedalje bolj odločno postavlja na stran vstašev in uže se po novinah govori, da bode odločno zahtevala, naj Turčija pusti Hercegovino Črnej gori a Bosno Srbiji. — Avstrija bi s tem ne bila zadovoljna, ali „Go-lostt jej uže v spomin kliče, da potem utegne Rusija s pomočjo druge zaveznice isto doseči. Politični razgled. Kotrunje ileiele. V Ljubljani 2G. aprila. Na MtiitMifi so na novo začeli ministri obeh polovic poskušati zjediniti se glede go-spodarsko-političnih vprašanj nagodbe. Ogerski listi pravijo, da bode Tiszino ministerstvo samo odstopilo, ako se Cislejtanci bolj ne udade, ali več koncesij ne dajo. Nemški usta-voverci bodo uže dovolili, ker njim je le na tem, da pri vladi ostanejo. To treba ponavljati. Česta* slovesnost Palackemu na slavo je bila sijajnejša, nego smo po prvih poročilih sodili. Telegrami iz vseh slovanskih večjih mest, iz Peterburga, Moskve, Belgrada, Lvova, Zagreba, LJubljane, Novega sada, vsi polni slovanske solidarnosti, dajejo svečanosti političen pomen. Govor Riegrov bodemo priobčili, kadar ga nam češki listi prineso. V Zagrehu je bila tudi volitev v mastni zbor. Izmej 177 volilcev jih je pred-včerajšnem prišlo samo 17 na volišče. Pri nas in drugod velike agitacije, v Zagrebu pa taka „ en ogla s nos t." V min J<> države. 1lnstj<9 je svojo vojno floto v črnem morji pomnožila in na mejo več vojske pošilja. To na Nemškem, kakor se iz Berlina piše, vzbuja začudenje. — pevec krasnih pesni j in junak žilate roke. Tudi tu je torej ženska, katera uzroči tragiko, tisto velikansko tragiko, v katero je zavita naša zemlja od pričetka do denes. Ali z ženstvom in to tragično močjo prišla je pa tudi poezija na našo zemljo. In vzemite žensko iz Ilijade, h Nibelungov in iz vseh teh pesmo-tvorov, katere občudujemo sedaj, kakor najlepše cvetove, ki jih je poezija kedaj pognala, kaj so? Listi zavzeli brez barve in brez vonjave. In tako dokazal sem, da s prvo Žensko pričela se je tudi prva poezija. In kakor je pri druzih narodih, tako tudi naša narodna pesen in kakor tanka tančica je ženstva tragična moč preprežena črez in črez njo. Cvetje poganja in spomlad je v deželi, takšna krasna zelena pomlad, ko se solnce hladi krog sneženih še vrhov, iz zenuje pa bobnijo vode z večjo močjo in iz srca te zendje hitijo vse moči mladi naravi nasproti in po logih pojejo tiče pevke in vjsoko pod nebom se žari modro oko nebeškega stvarnika. To je naša spomlad! V sredi teh kra sov pa stoji narodni naš pevec in srce mu je preobdala ženstva tragična moč in solza se mu toči po bledem licu. In če objema druge ljubezen in moč te rahle spomladi, on je zapuščen in zavest mu živi v srci, da bode obstajala večno disharmonija in da bode spom- V ItnrnuMtiji raste nevolja na kneza, nemškega tujca, kateri je proti volji večine izvoljenega senata zopet nendrodno konservativno večino na vlado postavil. Narodno-liberalci, ki hote* složno s Srbijo proti Turkom politikovati, bodo ostro v senatu oponirali in morda celo knezu — pot iz dežele pokazali. V &T>njci je narod glasoval o novej postavi, ki uvaja papirnat denar. Do nedelje je bilo 120.000 ne in le 70 000 da štetih, postava bode torej zavržena. V Hitnu goste Viktor Emanuelovi dvorni krogi zmagovalca Sedanskega Moltka in na-pijajo v jednej sapi nemškemu cesarju in predsedniku francoske republike. Stiski minister Friesen je odstopil, uradne novine pravijo, da samo zarad starosti, ali ves svet ve, da za to ker nij ves Bismar-kovec ampak še nekoliko federalist. Bismark praznuje torej zopet malo zmago. Dopisi. Iz Cel J it 24. aprila. [Izv. dopis.] Tukaj so začeli ponemčeni priseljeni Nemci in judje časnik z imenom ,,Cillier Zeitung" izdajati. List obeta, da bode glasilo ustavoverne stranke in da bode skušal ,,die nationalen Gegensiitze* unserer gemisehten Bevblkerung abzuschwii-chen." Kako je to „os 1 a bij evanj e" narodnega nasprotja misliti, o tem nij treba vprašati onemu, ki Nemštvo pozna, namreč: vse kar je slovenskega uničevati, vse nemško narediti, domače govoreče ljudi potujčiti in pov-sodi svojo gospodstvo usiliti. Tako je nemšku-tarsko oslabljevanje narodnega protivja. Ti ljudje nas imajo za tujce, a sami sebe za prave prebivalce spodnje Štajerske. Mi imamo tukaj dosta agentov prusrjanskih, kateri bi radi vse Slovence uničili; in da bi se to ložje počasi doseglo, napravili so si „Cillier Zeitung", v katerej bi ljudstvo prav po židovsko za se preparirali. Berite rubriko „Gemeinde-rathswahlenu, pri katerih se Se mestjani nemško so Čuteče stranke ne udeležujejo, Slovenci pa še blizu ne gremo — v katerih „von National Stroitigkeiten" piše! — Nemčurji surovost ne morejo vedno za svoje sredstvo rabiti, lad dobila vedno bolnih duš, katerih ne ozdravijo krasovi njeni. In kakor rudeča kri plujejo mu pesni iz srca, kakor rože rudeče, katere je barval z bolečino svoje duše. In ko se je skrvavel in je v smrti obledel, tedaj pa ga je vzela vse moč zemlje, ruša se je zarastla in Tiho uborni vnuk koraka Črez grob uboraega očaka in ne ve in ne zna, kako ubogo srce, da leži pod njim v mrzlem grobu. To je tragika naše narodne pesni v podobi izražena ali vendar resnična. Pol smeha, pol joka, pravi narodna pesen sama. Ali v našej narodnoj poeziji je več joka, več žalosti, kakor uže to nanese življenje. Ali največ solza pa uzroči v njej tisti tragični element, kateri je prišel z ženstvom na zemljo, kateri je zaklenil raja vrata, kateri je moril pred Trojo junake dveh svetov ali zavoljo katerega vednar prikipi poezija iz bolnega srca, ter napolni vse kote daljne naše zemlje. To tragiko in moč njeno čutil je tudi v narodni naš pevec in hotel jo je morda naznaniti, vsaj iz dalje pokazati na njo, ko je pel s prekrasno najivnostjo: Na hiviI" moj'ga srca, Stojita mlina dva, Druz'ga nič ne delata, Ko ljubezen meljeta. Ali čas je, da dospemo k posameznim ženskim osobam, katere nastopujejo v narod- zatorej so si izbrali in izmislili časopis. Kdo ga bo plačal? „Deutsch-national fond?" Sliši se govorica: „a par tausend Gulden wird der Itedacteur riskiren, wann's net geht, hort er halt auf.u Saj ne pojde, nij mogoče brez tuje denarne podpore v Celji ne. Iz Ifnrlliortt 23. aprila. [Izv. dop.] (Hrvatski ne m šk ut a r j i.) Včeraj z večernim vlakom je prišlo 14 varaždinskih nem-škutarjev sem opravičit se za strašno „krivico", katera se je našim nemškim Turkom pripetila. Na kolodvoru so jih naši na tihem pričakovali, in ravno tako na tihem so tudi v salonu gostilnice („Stadt \Vien") za ta večer pokvarjene Hrvate spravljeno imeli, mej soboj so bili napovedali tih koncert. Mej Hrvati smo pogrešali župana Pusta. Ali kmalu smo zvedeli po pismu, katero je Pust poslal in v katerem se izgovarja, da ga je hrvatska vlada v Zagreb pozvala /.astran 16. aprila. Na daljo so izročili ti sprideni Hrvatje nem š kej zastavi trake, katera je vezla žena varaždinskega župana z napisom: „Jose-fine Pust dem marburger Miinnergesangsverein zur Erinnerung am IG. April 1876". Naši mariborski Nemci so torej veUko pijonirstvo storili in Varaždin je nemško blagoslovljen, kar so hoteli so vendar dognali, kajti ker gora nrj šla k Mohomedu, šel je Mohomed h gori. Iz Metlike 24. aprila. [Izv. dop.] Pri zadnjih volitvah mestnega zastopstva so izvo-tieni bili kot odborniki: Hes, Jutraž, Gustin, Prosenik, Mavric, Gangl, VVeibl, Pesdirc, SopČič Navratil, Salokar, Koren. Pri volitvi župana je gosp, F. Hes z eminentno večino za župana, g. Prosenik, g. Koren in g. Gustin za svetovalca — izvoljen. Nadejati se je, da bo ta zastop v narodnem smislu svoje posle opravljal in za tukajšnjo občino koristno in vspešno ravnal. Iz £eritOllllJ» 24. aprila. [Izv. dop.] Sinoč smo slišali v čitalniških prostorih opereto „Tičniku od tukajšnih diletantov prestavljeno. Kar svet stoji nij v Črnomlji nikakoršnja opereta predstavljena bila in čudapolnoje, da nej naši poeziji. V ta namen razdelil sem svojo tvarino v dva dela, katerih prvi je namenjen pripovedovalnim, (epično-historičnim), drugi pa liričnim narodnim pesmam. Velikanskih epopej, kakor Ilijada, Odiseja in druge, nemarno, česar nij potreba poudarjati. Morda smo jih imeli kedaj, ali njih izvir je bilo poganstvo in popovali so jih očetje naši, ko so se postavljali oltarje mogočnemu Perunu. Tedaj pa, ko je prišlo krščanstvo, in ker so imele te pesni v sebi mnogo nekrščanskih mislij, so jih zatrli proroki nove vere in zatrli tako lep del naše narodne poezije. Ali kdo bi hotel le to očitati tem vnetim apostelnom. Še Anastazij Grtin, kateremu pač nikdo ne more očitati preveč pobožnosti, pravi o tem: Dass der christliche Clerus \viihrend und unmittelbar nach der Einftlhrung des Christen-thums eiuen unversohnlichen Vertilgungskrieg gegen das noch vviderstandsfahige Heidoathum flihrte und dieses in aH' seinon Erscheinun-gen unterdrUckte, in alle seine Schlupf\vinkel verfolgte, mag nicht nur erkltirlich, sondern auch preiswlirdig erscheinen, denn fllr die in jenem Kampfe orlittenen Verluste ist das Volk durch das Licht und die Segnungen des Chri-stenthums tiberselnvenglich entsehadigt wordon! In to je resnica. Ali tu jo iskati uzroka, da so narodne naše epično pesni včasih bi skoraj, dejal le fragmentu podobne. Ali vendar le pri- diletanti so postopili se, te za tukajšnje okoliščine jako težavne naloge. Izvršili so jo pa tudi izvrstno, tako da se mora reči, da boljše predstave si pri nas še misliti ne more. Zaradi tega je pa tudi ploskanja in dobroklica bilo gromovitega, tako da se je zadnji čin ponavljati mogel. — G. K. in njegova gospa sta krasno igrala in jako mično in izvrstno pela. Tudi "g. R. kot varuh seje prav dobro obnesel, tako tudi gospodičina Karltna Perše, katera je bila svojej nalogi popolnem kos. Uprav dobrim spomino nam bo ta komična opereta ostala in nadejati seje, da se bode ponavljala ako ne tukaj, tako vsaj v sosednjem mesti Metliki. Kdor bi bil si mogel misliti, da v temu malimu mestici opereta bi se pred-predstavljati zamogla? Brez dvombe teška naloga in vendar se je izvrstno, jako zanimivo in vspešno izvršila. Pred opereto se je Šaloigra „Sam ne ve kaj hoče" predstavjlal, tudi s prav dobrim vspehom. Po opereti je bila tombola in za tombolo ples, kateri je do jutra trajal. Gostov je bilo dosta s cele okolice; odhajali s 3, koje uže bil beli dan. J- K. Iz ftkoffe Loke 17. aprila. [Izv. dop.] Po večletnem spanji je naš slovenski oder vsled marljivega delovanja tukajšnjih narodnjakov in gospodičin, in prijaznega sodelovanja nekaterih gg. dijakov kljubu mnogim zaprekam zopet oživel. Na velikonočni ponedeljek predstavljale ste se igri: „Prati ne zna" in „Gluh mora biti" prav dobro, in sliši se na občo zadovoljnost vsega sešlega se občinstva. Slavnostni govor g. Singcrja nam je jako dopadal, ter je bil končno z burnim ploskanjem pohvaljen; izrekamo mu za podporo in trud srčno hvalo. Isto tako tudi vsem gospodičinam, ki so nas s svojim prijaznim in izvrstnim sodelovanjem podpirale. Želeti je le, da bi naš oder, ko se je uže vsaj jedenkrat zopet vzbudil, novic ne zaspal; tembolj pa ker je to v našem mestici naj veča in najlepša zabava za celo občinstvo. Upamo pa tudi, da bode število na- čujejo, da je imel narod slovenski v sebi tiste kali, kateri so pognali pri Grkih I lij ado in pri Germanih Nibelunge. Ali moja naloga denes nij govoriti o večjej ali manjej vrednosti teh produktov narodne našo poezije. K boljšemu razumljenju naj omenim le, da historično zatišje, na katero se naslanjajo te pesni, je navadno isti Čas, ko je bila dežela naša jedno samo bojno polje — eine von Geschiitzen und RUstungen starrende Burg, pravi Grtin — čas, v katerem so bili očetje naši prepuščeni svojej moči in so morali odbijati skoraj vsako leto grozne turške navale. Tedaj ko je prinesla ta šiba božja toliko britkosti in joka nad slovensko deželo, tedaj se je slovenskej fantaziji predstavljal Turek, kot najbolj strašno, najbolj grozno, kar je bilo kedaj izbluvanega iz peklenskega žrela. In to se kaže tudi na narodnoj pesni. Slovenska epična narodna poezija se pa deloma naslanja tudi na poznejšo zgodovino, na čase, ko so v Celji gospodovali še samovlastni grofje. In ker ti grofje nijso živeli bog ve kako spodobno in prinašali obilo hudega svojim podložnikom, vtisnila se je tudi podoba njihova v vosek naše narodne poezije. In ker so ti grofje stali menda v nekakej dotiki z ogerskim kraljevim dvorom, in ker je ravno nek Hunjad potolkel in zavratno pobil zadnjega celjskega grofa pred Belimgradom, dobila bi se morda steza in bi naši historiki bolj ših narodnih diletantov in diletantin v prihodnje narastlo. Ob jed nem pa tudi slavno občinstvo vabimo najuljudneje Še vedno k obil-nej udeležbi, katero naj blagovoli tudi nevab-ljene goste soboj pripeljati; kajti istina je, da — v jedinosti je moč — in z združenimi močmi bodemo gotovo naprej korakali. Iz %itgrr«'t»ai 25. aprila. [Izv. dop.) Antagonizem mej Hrvati in Srbi se je nekoliko časa sem, vidno polegel. Srbi so uvideli, da so tudi Hrvatje mnogo storili v ma-terijalnem pogledu za prospeh vstaje, in da ne stezavajo svoje roke po Bosni in Hercegovini, kar sicer tudi kot del velike države, imajoče svojo politiko, storiti ne bi mogli. Drugi razlog, zakaj so Srbi proti Hrvatom milejši postali, je to, da Srbi denes uvide-vajo, da nijso bog ve kaj, in da ne pomo-rejo bog ve kaj. Srbski šovinizem, ki si je še pred pol letom domišljeval, da je vsak Srbin Miloš Obilic, in vsak srbski knez car Lazar, ta šovinizem je denes uže jako dober kup. Grdo bi bilo in krivično, če bi za to klo-njenje srbskega duha srbski narod odgovoren delali. Krivnja tega klonjenja leži v krivej politiki srbskih knezov. Skoro gotovo (?) je, da Srbija in Črnagora ne pojdeta na „mej-dan". Vstaši se morejo tedaj samo na svoje lastne sile vpirati. Če se bode vstaja v Rosni utrdila, in na Balkanu razširila, se bode tudi vstašem v Hercegovini stanje olajšalo. Srbija in Črnagora ste postali uprav hermafroditični državi, brez vsacega moškega poguma. Vladanje, ali prav za prav nevladanje Milanovo proti vstaji bi se dalo še s tem opravdati, da imajo konzuli in ne Milan ključ do srbske orožnice v rokah. —■ Ncopravdljivo je pa ponašanje črnogorskega Miklavža. Če bi imel ta Miklavž toliko poguma, kakor ga nema, udaril bi nevprašaje velevlasti za đozvoljo, nenadano v Albanijo, kakor je nekdaj udaril Friderik Veliki, pruski kralj, na našo Šlezijo, ter jo pred osvojil, predno so na Dunaji še sanjali o tem. Ali črnogorski Miklavž nij Friderik Veliki. Črnogorski upad v Albanijo natanko odkrili način, po katerem je prišla v našo ljudsko poezijo tako velečastna podoba kralja Matjaža. Razumljivo je, da se nahajajo mej pripovedovalnimi narodnimi tudi i take, pri katerih je težavno uganiti čas, v katerem so bile zložene. Izmej ženstva, katero ti v narodnej epiki nastopuje, zdi se mi najmenj karakteristično mnogobrojno število tistih nevest ali deklet katere z lepo ali z grdo odpelje hudi Turek v daljno Turčijo, iz katere jim rešitve nij. Bolj karakteristična in pred vsem nekako poetična osoba naše narodne pesni pa je „sestra" junakov. Želja narodnega našega pevca je, take „sestričico" obdati s poetično krasoto. Najbolj se to pokaže v pesni, v katerej se peva o španjskem kraljicu, kateri je rešil svojo sestro Marjetico iz pesti nekakoverau povodnemu ali divjemu možu, Trdoglavu po imenu. Zaprta je bila v starem z mahom obraščenem gradu in ko je brat zajce lovil tam okrog, zagledal jo je pri jedini grajski lini stoječo. In ta trenotek opeva pesnik takole: Vanj jo sama lini ca, V nji stoji Marjetica, Češe dolge si lasč, Venkaj biseri loti In kamenčki duuiantni. Vso se v zlatu bloak«4ta — (Daljo prih.) bi ustvaril „fait aceonpli", ki bi celo situacijo mahom preobrnil. In kaj bi se ("'rnejgori zgodilo za to. Nič. V najhujem slučaji bi Črna^ora, /.mirom ( rnagora ostala. Pa kakor sem rekel, korajže in poguma nij ! Kneževa 3v|ga-&yagft politika je uže mnogo za vstajo nepovoljnima zakrivila. Mej tem pa, ko Srbstvo kloni in pada, krivnjam ('rnogore in Srbije, katere je Srbstvo smatralo za kule svoje svobode in bodočnosti, — mej tem se Hrvatstvo od dne do dne bolj vzdiguje in krepi. V njih se goji narodna zavednost, v njih se krepi narodni duh, v njih se grade znanosti in umetnosti sveti žrtveniki. V teku 4 do 5 let ustvarili so se pod banovanjem Mažuranića samo v Zagrebu sledeči kulturni zavodi: jugoslovanska akademija, vseučilišče Franje Josipa I. deželni glasbeni zavod, višja dekliška šola, preparandija moška in ženska v vrsti srednjih učilišč, zbirke narod, muzeja so se znatno pomnožile. Posebni uči- telji so postavljeni za telovadbo, in učiteljice za ročno delo, in v kratkem se bo začela na 'Zrinskijevem trgu graditi zgrada za galerijo slik. Vse to sta v življenje obudila kakor sem rekel v malo letih prva hrvatska patrijota: Strossinajer in Mažurani« ! Domače si vari. — (Slovensko g 1 e d a li š č e.) V nedeljo 30. aprila bode slovenska predstava na korist učiteljice in pevl^B „Dramatičnega društva", gospe Dragojile Odijeve. Predstavljalo se bode prvikrat „Pariški potepuh", veseloigra v 4 dejanjih. Igra je francoskega vira, in nij ga uže skoro odra, na katerem se ne bi bila predstavljala. G. Odijeva je marljiva moč, iz njene šole imamo tudi uže marsikako dobrih ženskih močij, torej ima gotovo veliko zaslug za naše gledališče, za to naj prijatelji slovenske Talije ta večer pripomogli, da bode gledališče polno. — (Prvo kukavico) smo letos na sv. Jurija dan slišali v ljubljanskej okolici kukati. — (Obesil) se je blizo Postojnskega kolodvora pretočeni ponedeljek na vse zgodaj nekov okoli 23 let star potovalni kramar. TTzrok nij še znan, samo toliko se ve, da je ob dveh zjutraj v restavraciji na kolodvoru še plesal. Za vešala izvolil si je nekovo brinjevo drevo, ter se prav lehko zadrgnil s svojim pasom. Za to so ga našli skoro kleče obešenega. „Oesterreichische Hagelversiche -rungs-Gesellschaft" zavarovalno društvo y.a točo na Dunaji, pri katerem sem lani svoj vinograd pri Slovenski Bistrici zavaroval, mi je kljubu nekaterim nerodnostim pri zavarovanji, katere je zakrivilo agentstvo, izplačalo pogojeni del škode po toči 12. julija pr. 1. učinene, kojo kulantno ravnanje s tem javno priznavam. Dr. J. Vošnjak. Samo še malo časa traje popolna razprodaja Prvega Dunajskega Titi mmi bazarja fjinvni tri/ it. .9, bogato asortirana zaloga vsako vrste blaga, Platnene damas. brisavko in servijete. "/8 šir francoske in kosmanosko kremne, francosko jakonate in muiline, bole in barvano pik eto. 6L šir. prej ne snovi in progaste bele vrvČaste in piket barhente, ter preproge i/, ščipk. T/„ in 4/4 šir. snovi za obleke in diagonala. V8 i>r. glailke ang!. Lustres v vsakoj barvi. T/t* dir- baregi in gronadini. 4U *n SU Sir. predivno, kreas in usnjeno platno. */8 in */« S'r« augl. Širting. Bele in barvaste platnene robce, pregrinjala, nogavice, zavratnike za gospode in gospe, trakove iz a tile, rokavice, čope za preproge, ter mnogo tu ne šo navedenih stvarij. ■1 Vsak vate! komad ali par velja muiiio Ur. Bi Ker pa razprodaja traja le nekaj dnij, prosi za prav kumio in mnogo obiskovanje z odličnim spoštovanjem Prvi Dunajski 27 kr. manuf. bazar, (103—2) glavni trg at. 9. oe p is r p«; \f ^ m w £• ir*c 5 9 IT o a S S D S <* 5 — — s S. 1 «• - S JO p c o M a -i * ,. - Z-l ^ e. o ti. » ^- cc ^ •4 ct; c," i C a. ^ <■-, #* li O — O S. r-' r*" E5S — es< _*r "g g. m § — v 9 o •o " *' Z. 3 I S. g 3 m o 2 o W »—'• g ►d O -P Le še malo časa! Ker imam v špitalskvj ulici etacuno le do sv. Ju rja v najemu, tedaj ono'7. maja izprazniti moram, usojam se p. n. občinstvo opozoriti, naj vai ta kratki čas in ugodno priliko uporabijo, ker nikdar ne bode nikomu moči kupiti vrlo dobri šivalni stroj za tako nizko ceuo, kakor sedaj pri meni. Priprave za gube, druge strojne (fetr, Airtnike, potem Mr-thige, ujforde, ručne, hrtučice itd. so tudi so v zalogi, ter se po nizkej ceni prodajejo. Prilično tudi opazim še posebno, da imam le samo (ireifer šivalne stroje, kateri so «<• uže nekaj Časa rabili, mej tem ko so pravi Hotvejevi, Luuejevi itd. i»«i]Milii«'ut novi, katero sem utopi a v pred kratkim dobil. Za mnogo obiskovanjo proseč so /.namenu j r z odličnim spoštovanjem (104—3) oiBotui&gHg'. Hiša, v jediij nadstropje s 5 sobami in 8 kuhinjami in keti, s pn-Htornim dvoriščem, vodnjak .m in drvarnico, z velikim in dobička nosnim sadnim, zeji-.--ritiiii in cvetličnim vrtom v nekovun predmestji ljubljanskim na jako frekventalnej cesti in prav bli'zu kolodvora južne že oznice, za vsako namero ugodna in z dohodkom 11U0 gld. najemnino, prodajo se takoj prostovoljno in po prav ugodnimi pogoji. Več o tem se iitvo v administraciji „Slov. Saruiia". (108 — 1) <^^^^^^^^ ^ Aiiatlierinova ustna voda l i in zobni prašek 4 4 4 4 izdeljuje #*/'*■<•##/#', lekar na dtt- )i'ijsl.ij usti v Ljubljani. Tudi najboljši in najcenejši pripomoček za čiščenje ust. 1 škatljica zobnega praška . . 40 kr, 1 steklenica ustne vode . . . GO kr. r > Sv r o Sledeča priznanja donašajo najboljša dokazila izvrstnega učinka sclmeeberaskefla žepnega alloja. Gospodu Pranju Wilhelmu, lekarju v Nounkirchen! lz|»ri£«'Vfilo. S katerim potrjujem, da sem uiival ž dobrim vspehom, od gospoda Frauja Wilhelma iznajdeni schneebergski zeljiačni allop za hripavost in hudi (krčni) kašelj; in to s takim vspohom, da se nijsom le samo v nekaterih dnevih ozdravil, temne tudi prej tako mnogokrat se ponavljajočo bolezen popolnem odstranil. Nounkirchen, 7. februarja 1856. Filip llttgel, c. k. poštni administrator. Gospodu Franju V7ilhelmu, lekarju v Nounkirchen! Vaše blagorodje! Prihitim, da Vam izrečem javno zahvalo zaradi izvrstnega učinka naznanjenega schneebergskega zeljiščnega allopa za prsne in pljučne bolezni. Jaz sem primoran v ostrih dolžnostih mnogo z otroci in druzemi osobami občevati, in glasno govorjenje večletno škoduje mojemu zdravju, ter prouzročuje izsušenje prs poleg pa tudi kapljanje, v zvezi s hripavostjo, osobito takrat, ko morem dalje časa peti. Užival sem uže različne pripomočke, a brezvspešno. Odkar pak schneebergski zeljiščni allop uživam, čutim se zdravejši in drznem se vsaeemu, katerega mučijo jednake bolečino, najtoplejše priporočati schneebergski zeljiščni allop. Osobito je velike vrednosti ta allop za pevce in govornike, ker pri večkratne/ hripavosti in suhem glasu (zaradi mnozega govorjenja in popevanja) učini prsa takoj lažje in glas čistejši, tedaj v zgornjej bolezni vsled lastnega prepričanja pričakovani učinek popolnem dovrši. S posebnim spoštovanjem (41—4) Jo»l|» Ilollor, nadučitelj in pevovodja. Neunkirchen, 24. marca 1856. WT^gtS£*mm Un> P- kupci, kateri žele dobivati izvrstni »»vi iUi^VP* .schneebergski zeljiseni allop, katerega jaz od lota -Kf>o b* m izdeljujem naj blagovolijo izrecno zahtevati Wilhelmov schneebergski zeljiščni allop. Samo takrat je moj izdelek, ako je na vsakoj steklenici ta pečat. g g o o o o o o o prijatelji ubrnoti 8t pismenu do mene. Ponarejevalci tega varstvenega znamenja kaznujejo se po postavnem zakonu. Kakasrtinje t» om. Itizzoliju, lekarju; v Postojni pri J. liuplVi-hvluuicltu, lekarju; v Zagrebu Drl si^. ^liiilliiKliii. lekaijtt. Zaradi prevzemanja zalog naj blagovolijo tržtca željni Neunkirchen poleg Dunaja (Spodnje-avatrijsko). ■ Vanjo 11 illicflill, Izdatelj in urednik Josip Jurčič. 80000 lekar. ooooooooocx>oooc»oca Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 3309992