Posame^a številka 1-20 K. Poštnina plačana v gotovini.
Stev. 133,	V MM v sredo ie 15. junija 1921.
»SLOVENEC« velja
po pošti na vse strani Jugoslavija In ▼ Ljubljani: u oelo leto naprej . K 240-— za pol leta „ . ■ ,. 120 — aa četrt leta „ . . „ 60-— sa en mesec „ .. „ 20'—
Za loosemstvo oelolelno K itflri. es Sobotna izdaja: =
Za oelo leto.....£ 40 —
sa inosemstvo ,,, „55 —
UredniSivo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; neiranhlrana pismu se ne sprejemalo. Urcdn. ie'ef. štv. 50, npravn. štv. 328.

Leto M.
Inserati: Enostolpna petltvrsta (U mn široka in S mm visok« ali nje
prostor), sa enkrat . . -<•/po * 8*— poslana 1M. '.i.V; po K 9-—
Prt ve«jem narafOn poptute
Najmanjši oglas 5 9/9 mm KfSi
Itbnja Ttak dan izvzemSi ponedeljka in dneva po praa-nikn ob (..ari zjutraj.
Političen list za slovenski narod.
Oprava jo v Kopitarjevi al. 6. — Bačnn poštne hran. ljubljanske št. 850 sa naročnino in št. 349 sa oglase, avstr. In češke 24.797, ogr. 28,511, bosn.-hero, 7588.
t Pu«
Ljubljana, 14. junija.
Zadnja beseda Jugoslovanskega kluba Je padla. Kakor nam telefonično poročajo iz Belgrada, je Jugoslovanski klub iz zadržanja vlade in vladnih strank izvajal posledice ter podal izjavo, da ne more prevzeti odgovornosti za ustavo, ki jo sklepa vladna večina proti volji Hrvatov in Slovencev in zato zapušča konstituanto, dokler se bo v njej sklepalo o ustavi, ki se vsiljuje Hrvatom in Slovencem.
Ta korak Jugoslovanskega kluba znači najostrejši protest, ki ga je mogel Jugoslovanski klub izraziti proti majorizaciji dveh plemen troimenega naroda, ki sta bistven del naše države. Ta korak naših poslancev je dalekosežnega pomena in bo brez vsakega najmanjšega dvoma izzval med Hrvati in Slovenci popolno odobravanje. Velika potrpežljivost, ki je zahtevala naravnost brezmejno zatajevanje Jugoslovanskega kluba, ni našla pri vladi iu njeni večini prav nobenega razumevanja; nasprotno je vladna večina ustavne predloge Jugoslovanskega kluba v njegovem oddvojenem mišljenju, ki so nudili vladni večini sporazum, briskno odklanjala in se iz njih takorekoč norčevala. Ta trmoglavost in nerazsodnost vladne večine je najboljši dokaz za popolno državniško nesposobnost sedanijh državnih krmarjev.
Izjava Jugoslovanskega kluba se pa razlikuje od izjave Radiča in Narodnega \kluba, ker priznava državo in državno in narodno edinstvo, prepušča pa vso odgovornost za posledice centralistične ustave vladnim strankam in napoveduje neizprosno borbo za ustavo, ki bo zadovoljila vsa tri plemena in jim bo jamčila popolno enakopravnost v političnem, socialnem, gospodarskem in kulturnem oziru. Ta borba bo huda in morda dolgotrajna in potrosila bo brez potrebe mnogo narodovih moči, toda odgovorne bodo za to vse tiste stranke, ki niso marale sporazuma s Hrvati in Slovenci; polno soodgovornost prevzema tudi peščica slovenskih demokratov in samostojnežev, ki je v tej ustavni borbi pustila slovensko ljudstvo na cedilu in njegove interese prodale za svoje strankarske in osebne koristi.
Slovenci in Hrvati ne bodo nikdar pozabili, kdo je v najodločilnejšem trenotku branil pravico in enakopravnost vseh treb plemen in kdo je z izzivanjem enega plemena; proti drugima dvema plemenoma rušil državno in narodno edinstvo ter igral vlogo ljudskih izdajalcev.
Ruski sovjetski delegat v Londonu Krasin je te dni podal zanimivo izjavo o Ljeninovi najnovejši politiki, ki so jo listi prinesli v kratkem izvlečku. V celoti se ta izjava, ki jo je priobčil »Petit, Parisien« glasi takole:
»Ljenin je bil vedno tega mnenja, da se bo boljševiški režim v Rusiji dal vzdržati le, če izbruhne na zapadu svetovna revolucija, On ni nikoli mislil, da bi boljše-viška država mogla sama živeti, ako jo krog in krog obdajajo kapitalistične države. Danes se Ljenin zaveda, da se nahaja na predstraži komunizma sam. On se tam ne more več držati in je prisiljen na stra-tegično potezo, kar sam odkrito priznava. On je izpremenil svojo taktiko in je z ozirom na svetovni položaj na eni ter gospodarski propad dežele na drugi strani sklenil premagati tako odpor kmetskega prebivalstva kakor opozicijo inozemstva proti boljševiški vladi potom koncesij. Mi dobro vemo, da kmet ni komunist, niti siromašni kmet ne. On to nikoli ni bil. On tudi ne bo postal komunist samo zato, ker bi nam to bilo ljubo. Mi mu ničesar ne dajemo. Toda če mu preskrbimo strojev, tkanin, če mu moremo podariti nekoliko blagostanja, bo kmet kmalu spoznal ugodnosti komunizma. To je naloga Ljenina, kateri se je zdaj posvetil, On je modificiral sistem dajatev. y
obliki desetine ter odpravil kazenske re-kvizicije. Kar se tiče inozemstva, iščemo v Evropi materijelne pomoči, da bolj utrdimo svojo nadvlado, zasigurajoč si neobhodno zaslombo kmetskega ljudstva, in sicer v obliki fabrikatov ter tehničnih pripomočkov, v prvi vrsti pa rabimo specialistov, ki bodo eksploatirali naša bajeslovna bogastva. Toda ta pomoč seveda ne bo vbogaj-me. Dosedaj nismo še ničesar drugega storili nego da smo nakupili nekaj potrebnih materijalov, predvsem obutve, tkanin, živil (!) in strojev in to za zlato, zlato in še enkrat zlato. Jaz mislim, da smo sklenili
kontraktov za 5 milijonov funtov šterlin-gov v Angliji, 50 milijonov kron v Švediji, 3 milijarde mark v Nemčiji in 10 milijonov dolarjev v Ameriki. Kar se tiče naših trgovinskih zvez s Francijo, namerava Rusija nabaviti tudi tam veliko blaga in se pogajati glede priznanja dolgov, ki jih je napravila v Franciji carska Rusija.« (Nemški listi poročajo, da se Francija pogaja s sovjetsko Rusijo potom grofa Demartela, ki je bil 1. 1918. francoski visoki komisar pri Kolčaku v Omsku, zdaj pa je poslanik pri letski vladi v Rigi in se tam veliko posvetuje z on-dotnim sovjetskim poslanikom Hanekijem.)

ari
3.
zapustil km-
!i€!ub le izročil Izlsv© dr. flltaarju.
Belgrad, 14. junija. (Izv.) Danes dopoldne in popoldne je razpravljal Jugoslovanski klub o političnem položaju in je ob 6. uri zvečer sklenil, da se na ustavo-tvorno skubpščino naslovi sledeča izjava:
Jugoslovanski klub kot parlamentarni predstavitelj Hrvatske pučke stranke, Slovenske ljudske stranke in bunjevaško-šo-kačke stranke zastopa v svojem državno-pravnem programu načelo, da se ima potom ustave v tej ustavotvorni skupščini organizirati ena nacionalno edinstvena, na demokratičnem temelju zgrajena, ustavno parlamentarna država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kako se more notranja organi-. zacija te države z omenjenimi atributi izvesti v sporazumu plemenske večine vseh treh plemen, to je razložil Jugoslovanski klub v načrtu svojega oddvojenega mišljenja o ustavi, ki je bil predložen načrtu ustavnega odbora. Poglavitno načelo tega načrta Jugoslovanskega kluba so uredbe, ki morajo zajamčiti socialno pravičnost in avtonomistični princip, ki se ima izvesti potom delegiranih zakonodajstev v pokrajinah z mejami, kakor jih je našlo narodno ujedinjenje. Princip edinstvene nacionalne države je, da čuva eno državno suvereno zakonodajno oblast v eni državni centralni vladi. Temu odgovarja predlog Jugoslovanskega kluba. Vladna večina do danes ni uvaževala našega stališča, marveč je v poslovniku za ustavotvorno skupščino za končni sprejem ustave v celoti določila nadpolovično večino od skupnega števila poslancev. S tem je omogočila sprejem ustave s pomočjo plemenske majorizacije, t. j. proti plemenski večini Hrvatov in plemenski večini Slovencev. Ker smo globoko prepričani, da centralistična ureditev naše države na podlagi vladnega načrta ustave ne samo ne krepi, marveč tudi spodkopava in ruši narodno in državno edinstvo, smo mislili, da bo vladna večina v času, dokler ne pride to vprašanje v 8. oddelku ustave v podrobni razpravi v pretres, iskala skupnih točk z našim stališčem in v plemenskem sporazumu rešila la najbolj cbčutljivi problem naše notranje državne organizacije. Četudi je imela vlada dovolj časa do danes za to delo, vendar ni v tem oziru ničesar storila, marveč ie
razpravo o 8. oddelku odgodila na konec specialne debate, da naš Jugoslovanski klub kot največjo državotvorno opozicijo, zadrži do konca specialne debate brez vsakega resnega poskusa, da bi se magari ob 12. uri dosegel sporazum. Ker je brez vsakega dvoma, da bo ustava sprejeta samo od enega dela našega naroda, izgubi nadaljnja opozicija svoje stvarno obilježje; zato poslanci Jugoslovanskega kluba kot iskreni prijatelji državnega in narodnega edinstva protestirajo proti načinu, kako se sklepa ustava, odklanjajo odgovornost za vse posledice v zadevi državnega in narodnega edinstva in v znak protesta zapuščajo ustavotvorno skupščino za čas, dokler traja specialna debata in glasovanje o ustavnem načrtu. Poslanci Jugosloven-skega kluba kot predstavitelji strank, ki so se borile za ustvarjanje te države s svobodno voljo vseh treh plemen, ne bodo nehali boriti se zanjo tako dolgo, dokler ne dobijo take ustave, ki bo zadovoljevala vsa tri plemena v političnem, socialnem, gospodarskem in kulturnem oziru.
Belgrad, 14, junija. (Izvirno) Izjavo Jugoslovanskega kluba sta izročila danes ob 7. uri v predsedstvu konstituante poslanca dr. Marko Rebac in Karel Škulj predsedniku konstituante dr. Ribarju.
VELIK VTIS IZJAVE.
Belgrad, 14. junija. (Izvirno) Izjava Jugoslovenskega kluba je napravila na vse parlamentarne stranke globok vtis, v vladnih krogih pa veliko zmedo. Sedaj je jasno, da bo ustava sprejeta brez Hrvatov in Slovencev, ki jih bo zastopalo samo 10 tako-imenovanih, ne od hrvatskega ljudstva izvoljenih Hrvatov in 11 takoimenovanih Slovencev. Borba proti tej ustavi se bo nadaljevala.
JUGOSLOVANSKI KLUB IZDA PROGLAS NA NAROD.
Belgrad. 14. junija. (Izvirno) Tekom jutrišnjega dneva bo Jugoslovanski klub izdal na Hrvate in Slovence proglas, v katerem bo pojasnil borbo hrvatskih in slovenskih poslancev za ustavo in razložil, zakaj je bil primoran zapustiti konstituanto.
Po daljšem odmoru se sovražnosti med Grčijo in Turki v Mali Aziji zopet z vso silo začno. Kralj Konstantin se je podal v Smirno, grško brodovje pa bombardira turško obrežje v Črnem morju. Grki pripravljajo veliko ofenzivo, ki jo kema-iisti mirno pričakujejo.
Prvič v zgodovini se bodo Rusi borili na strani Turkov. Glasom pogodbe, ki se je sklenila 16. marca med moskovsko in angorsko vlado, se je Rusija obvezala, da pošlje kemalistom vojaška ojačenja tako v Armenijo kakor na grško fronto in so v Trapezunt došli že prvi ešaloni kazakov iz Dona. Vrhtega bo Rusija preskrbovala kemalistično armado z živili; izdatno mu-nicijo je že prejela. Svrha rusko-turške pogodbe pa seveda ni samo ta. da se preženo Grki iz Male Azije, marveč gre za to, da se odstrani sploh ves inozemski vpliv na orientalske zadeve.
Vsled zveze z Rusijo so kemalisti strune zelo napeli. Njihovo glasilo Haki-mijet - i - Milje« imenuje n. pr. Francoze »perfidno latinsko raso«, ki je v Ciliciji uprizarjala taka grozodejstva, da so »celo bronasti obrazi madagaskarskih divjakov zardeli«. Na drugi strani se sultan, ki se nahaja v Carigradu pod vplivom entente, trudi, da kemaliste pregovori, naj entente ne dražijo. Kemal paša se zadnji čas kaže nekoliko bolj odjenljivega.
Velesile niso še nič pozitivnega ukrenile. Francoska javnost sili na lo, da se pomaga Grkom. Anglija se pa še ni odločila, pač pa njene vojne ladje križarijo v turških vodah. Italija je odpoklicala iz Male Azije vse svoje posadke, vendar pa ji li kejneentruje v Carigradu,
Po dogovoru prec. duhovščine in if&-ših organizacij kranjskega okraja z »Orlovsko Zvezo« se bo vršil že dalje časa nameravani katoliški shod za dekaniji Kranj in Škofja Loka rafaio ta dan kakor orlovski tabor v Kranju. Zastopniki Orlov in pripravljalnega odbora za katoliške shode so se zedinili za tak spored, ki ne bo oviral orlovskega tabora in bo le malo različen od že objavljenega sporeda tabora.
Na I. gorenjski orlovski tabor pridejo dne 3. julija v Kranj z jutranjimi in dopol* danskimi vlaki Orli, Orlice in prijatelji orlovske mladine iz cele Gorenjske, iz okolice pa peš in na vozovih, na katoliški shod pa ljudstvo iz kranjske in škofjeloške de-kanije v čimvečjem številu.
S prvimi jutranjimi vlaki (ali drugače) prihite v Kranj pred 8. uro zastopniki vseh katoliško-narodnih (verskih, prosvetnih, gospodarskih in drugih) organizacij, ki se zbero v Ljudskem domu (pri župni cerkvi) k posvetovanju (od 8. do 10. ure), potem pa se priključijo sprevodu, ki bo šel ob 10. uri od savskega mosta na Glavni trg.
Na trgu bo najpreje cerkveni govor, potem sv. maša (presv. g. škof dr. Karlin), nato pa katoliški shod z govori (na prostem). Sodelujejo pevski zbori iz Gorenjske in godbe.
Po odmoru za kosilo bodo pete lita* nije M. B. (medtem skušnja za telovadce), nato javna telovadba in po njej ljudska veselica. Naprošeni so posebni vlaki: Ljubljana— Kranj, Jesenice—Kranj, ki bi prišla ob 9. uri v Kranj, za odhod pa ob 9. uri zvečer Kranj—Ljubljana in Kranj—Jesenice.
Vstopnice za tabor se bodo v par dneli začele prodajati. Kmalu izidejo plakati iri letaki. Srečolov naj bi pomagal kriti stroške priprav in naj bi bil reklamo za gorenjsko tvrdke in domače izdelke. Zato prosimo vse cenj. tvrdke, zlasti naše prijatelje, da pošljejo takoj vsak svoj izdelek (z naslovom tvrdke opremljen) kot reklamni dar za ljudski srečolov na naslov: Katehet Josip žužek, Kranj. Ljubljanske tvrdke lahko oddajo ta darila v trgovini Ničman za tabor v Kranju. Pripravljalni odbor.
99s
KI
dne 19. junija bo pač najlepša prireditev v letošnjem letu na Dolenjskem. Zanimiv bo sprevod z lepimi narodnimi nošami, gorenjske, belokranjske in hrvatske bodo zastopane. Priglašene so razne skupine, kakor Zeleni Jurij, Kresovarije, Vinišlce predice, svatba. Redkokdaj se bo nudila prilika zopet videti te lepe šege in običaje, katerih ni drugje po Sloveniji. Spored tabora je sledeči: V soboto zvečer prihod tekmovalcev ob 10. uri. V nedeljo zjutraj ob petih budnica, ob 10. dohod vlakov, sprevod v mesto, ob 11. sv. maša na trgu, katero daruje prevzv. gosp. škof dr. Karlin. Ob dveh litanijc. Ob treh javna telovadba in prosta zabava. Ob pol 10. odhod vlakov in konec tabora. Izkaznice za polovično vožnjo se dobe pri Orlovski Zvezi v Ljubljani. Prvič je. ko obiščejo Slovenci v večjem številu' deželico ono-stran Gorjancev. Dolenjci in Belokranjci, mi pa pokažimo, da je to naš prvi praznik, naš vstajenja dan! Pri slavnosti sodelujejo: Salezijanska godba iz Ljubljane, mestna godba iz Črnomlja in semiška. Pri sv. maši in na telovadišču pojo združeni pevski zbori. V nedeljo torej na svidenje v Beli-krajini!
...
Posebni vlak bo vozil po sledečem redu: Odhod iz Ljubljane gl. kolodvor v nedeljo zjutraj ob 4. uri 50 inin. Dolenjski kolodvor odhod ob 5.02, Laverca 5.11, Škofljica 5.23, Šmarip-Sap 5.34, Grosuplje 5.51, Mlačevo 5.59, Zalina 6.05, Višnja gora 6.19, Stična 6.37, Št. Vid pri Stični 6.45, Radohova vas 6.50, Št. Lovrenc 7.01, Ve-
lika Loka 7.07, Trebnje 7.20, Ponikve 7.27. Mirna peč 7.38, Novo mesto 8.00. Kandija 8.05, Birčna vas 8.16, Uršna sela-Toplice 8.30, Rožni dol-Pribišje 8.40, Semič 8.50, prihod v Črnomelj ob 9.05.
Drugi posebni vlak odhaja za prvim čez 1 četrt ure. Zvečer se vračata vlaka ob 7. uri iz Črnomlja, Večerni vlak Trebnje-Št. Janž bo čakal našega vlaka, da bodo imeli udeleženci zvezo za vrnitev na dom.
Ha	TaSssff.
Pravzaprav bi se moral naslov članka glasiti »Na trgu Tabor«, kar je že vsak bravec sam uganil. Toda, ker se je v teku enega meseca na trgu Tabor čisto vse korenito (»e radice« se pravi po latinsko«) spremenilo kakor na gori »Tabor«, na kateri je zapustil naš učenik svoje apostole, zato naj bo upravičen naslov: »Na gori Tabor«, saj so tudi naši »apostoli« sokoli tudi na Vnebohodov dan menda spremenili >svoj« trg Tabor v nepremagljivo prosvit-Ijeno trdnjavo sokolske ideje.
Dragi Ljubljančanje — brez razlike strank in vere! Če vas je kdaj kdo imel za norca, (oprostite temu izrazu!) imel Vas je stari občinski svet z liberalno večino, ko je Sokolu I. prodal svet na trgu Tabor za ničnostno in sramotno ceno ter mu vrh tega dal še za nagrado dovoljenje, da sme Sokol I. na trgu Tabor postaviti svoj »So-kolski dom«, svoje telovadišče, paviljone, cirkuse in ne vem, kaj še! Ljubljanski magistrat, stavbni urad pa se je smrtno pregrešil zoper avtonomijo Ljubljančanov in cele mestne občine, ko je »na tihem«, brez vsakega pooblastila ali sankcije občinskega sveta dovolil, da sme Sokol I. samo-lastno kršiti in do cela spreminjati mestni regulačni načrt, kajti v mestnem regulač-nem načrtu ni nikjer zaznamovano, da bodo stale na trgu Tabor hiše, najmanj pa kak »Sokolski dom«!
Dragi Ljubljančanje! Ne vem, ali imate polževo kri, ali nimate nič sočutja in usmiljenja do samih sebe in do svojih otrok in potomcev, da pustite take budalosti (oprostite izrazu!) uganjati in na svoje stroške najlepše točke v sredini mesta z barakami zazidavati, ko vaša nežna, jetična, škrofu-lozna mladina tako krvavo potrebuje svežega zraka, otroškega igrišča in zabavišča. In vi, izmozgani delavci in vi onemogli starčki in starke, penzijonisti in invalidi, ali res več ne veste, da ste še ljudje, in ne živina ali kokoši, katere se natrpa v temne hleve ali kurnike, da ne more ne dihati ne sopsti. — Trg Tabor je bil v prvi vrsti namenjen in posvečen nežni mladini, naši celokupni bodočnosti, bil je namenjen vsem počitka potrebnim meščanom, ki naj bi se v prostem času malo oddahnili v solnčnem ali senčnem parku, kakor bi bilo komu všeč in primerno, navžili svežega zraka oziroma solnčnih žarkov. — Da, vsi smo v tem oziru slabiči, da pustimo, da par liberalnih mestnih mogotcev ,ki nima ne srca, ne čuta, ne smisla za ljudsko zdravje in blaginjo ,tako kruto žalostno smešno gospodari z najlepšimi darovi našega mesta. — Ali bi ne bilo stokrat, milijonkrat, da, neizmernokrat več vredno, ako bi bil ostal trg Tabor prost, lep, senčnat in solnenat park, prostor, ki bi služil vsem prebivav-cem v oddih, v užitek in zabavo. — V Tivoli ni za vse prostora in tudi vsi nimajo časa, da bi hodili tako daleč, dolgočasit se v ljubljanski »Prater«. — V celem mestu nimamo pravzaprav nobenega javnega prostega sprehajališča in otroškega igrišča — in sedaj so nam še to zapravili! Ne in stokrat ne! To ne more, ne sme in ne bo obveljalo! Trg Tabor mora ostati prost, odprt
Javna
©b 10 letnici ©F&a št. Peter-Lgubljana.
Orel je organizacija poštene krščanske slovenske mladine. Namen ima: vzgajati na krščanskem temelju svoje člane telesno, umsko in nravno ter po njih vplivati na celo ljudstvo, da se ogreje za vzore krščanskega mišljenja in življenja. Ta namen je jasno odseval iz vseh točk bogatega sporeda!
Iz ozira na posebno intimno razmerje, ki ga ima že ves čas obstoja Orlovske Zveze odsek Št. Peter do nje in pa, ker od katol. shoda v l, 1913. še ni bilo nobene večje zunanje orlovske prireditve v središču Slovenije, je po odobrenju Zveze šentpeterski Orel obhajal svojo desetletnico v večjem in svečanejšem obsegu. Zelo mnogo odsekov iz vseh delov Slovenije je poslalo zastopstvo že z jutranjimi vlaki 12, t. m., malo predpoldne pa je došla tudi deputacija 70 Hrvatov.
Večerna bakljada in podoknica predsedniku in ustanoviteljem odseka št, Pe-ter-Ljubljana, sprevodi po mestu in sveta maša v cerkvi sv, Petra so potekle sijaj-tio, veličastno, mnogo lepše in bolj efektivno, kakor sem pričakoval. Vzoren red, primerna razporedba, dober korak, discipliniran nastop — vse je kazalo, da vod-
| za vse Ljubljančane, za vse sloje, zlasti pa j za mladino. Celo Šentpetersko predmestje, 1 cel Vodmat, Zelena jama, cel kolodvorski okraj nima nobenega prostora, kjer bi se človek lahko po trudapolnem delu zmučen j vsedel na klopico in se oddahnil in odpočil v prosti naravi! In ravno ta okraj ta okolica, je najbolj delavska, prolotarska. Tu so bolnice, tu so invalidi, vojaki, delavci-železničarji in malomeščani obrtniki, ali ravno tem siromakom hočete odjesti — in to še krivično — ravno ta mali košček proste narave.
Ne! Sokol si lahko drugod postavi svoj dom, ako ima le količkaj še poštene volje v svoji duši in energije v svojih mišicah.
Cela Ljubljana, zlasti pa šentepeterski, vodmatski in kolodvorski okraj mora pa enodušno kot en mož in ena žena protestirati proti temu vandalskemu barbarskemu sokolskemu početju, ki krade otrokom zdravje in pije zdravo kri in izsesava zadnji mozeg iz telesa ubogega proletarca s svojo nepotrebno zidavo Sokolskega gnezda — pardon — doma na tem svetem mestu, ki je bil namenjen mladini in meščanstvu, zlasti pa proletarcu v oddih in okrepčilo.
Pa ne samo! Tudi načrt mesta, lepota mesta, ves stavbni sistem modernega mesta Ljubljane naj bi trpel na tej sokolski samovoljnosti. Ali bomo res pustili, da bo sokol Pestotnik diktiral in spreminjal regulačni načrt Ljubljane in oskrunjeval lepoto bele Ljubljane? Ne! Nikdar ne! Trg Tabor mora ostati in bo tudi ostal prost, to zahteva javni blagor, lepota in čast Ljubljane.
Politična movim*
-j- Frotikatohška agitacija srbskega biskupa Dositeja pred češkim parlamentom. »Občanske Noviny«, od 8. t. m. poročajo, da so poslanci dr. Hruban, Navratil in tovariši vložili na ministra notranjih zadev interpelacijo, v kateri opisujejo proti-katoliško gonjo, ki jo širi pravoslavni biskup Dositej, ki se kot državljan SHS vmešava v notranje zadeve čeho-slovaške re-pubilke. Zato vprašajo ministra: 1. Je-li mu vse to znano? 2. Kaj je g. minister ukrenil, da se gostoljubnost republike ne bo izrabljala, kot to dela biskup Dositej s svojo protikatoliško agitacijo? 3. Če dosedaj ni ničesar ukrenil, kaj namerava storiti, aa se biskup Dositej ne bo umešaval v notranje zadeve tuje mu države, predvsem v nabožne razmere v republiki in se ne bo udejstvoval v protikatoliški agitaciji, ki je protizakonita? — »Občanske Noviny* dostavljajo k temu: »Nedavno je biskup Dositej posvetil za mašnike dva revidenta in enega profesorja, kar pa je stvar »narodne cerkve«. Mi, češki katoliki, smo odločno proti verskemu hujskanju, ki ga že dolgo časa neti biskup Dositej. Radi bi vedeli, kako bi se godilo v Srbiia katol. škofu, ki bi po vzgledu biskupa Dositeja šel v Srbijo in tam agitiral proti pravoslavju. Prepričani smo, da bi ga že po dveh dneh pognali čez mejo ali pa kar je bolj verjetno — v ječo. Naše mnenje je, da je že skrajni čas, da izgine ta nadležni tujec iz naše republike ...« — V tem smislu pišejo tudi ostali češki listi. Razumljivo je, da naša država zgubi na ugledu, ker take ljudi podpira z mastnimi dijetami, ki se jim izplačujejo iz državnih blagajn na račun davkoplačevalcev, tudi katoliških državljanov. Svaka sila do vremena!
+ Slovanski poslanci v rimskem parlamentu. Dočim komunisti, socialisti, re-publičani, Nemci in okoli 50 fašistov niso prisostvovali pri otvoritveni seji rimskega parlamenta 11. t. m., ko je kralj otvoril
stvo dobro in marljivo dela in da odseki disciplinirano sodelujejo, Orel združuje skoro izključno kmečko in delavsko mladino, ki ni vajena parad in nima prirojenega zmisla in čuta za manifestiranje; tudi orlovska duševna vzgoja smeri bolj na skromnost in samokritiko, bolj na notranjo poglobitev in duševni preporod, kakor na zunanje efekte, Vzlic temu je ta improvizirana manifestacija z 42 konjeniki, 20 fanfaristi, 456 Orli, 362 Orlicami in nad 300 naraščajnikov obeh spolov, s 14 prapori, okusno pomešana s skupinami narodnih noš in civilnih deputacij, z dvema godbama, v skupni moči skoro 2000 glav, nastopala naravnost sijajno. Menda so tisti, ki jim razvoj Orla ni pogodu, instinktivno to čutili vnaprej in so pravočasno iz-tirali svoje ljudi iz mesta na vse mogoče prireditve in zabave, da jih odtegnejo mogočnemu vplivu orlovskega nastopa, ker Orlov ni mogoče več ignorirati, ne števila, ne kvalitet.
Razun nekoliko osamelih žvižgov iz varnih zavetišč in nekoliko bravo- ali zdravo-klicev ter bega iz Ljubljane ni bilo opaziti inzultacij. Nasprotno so se čuli vzkliki iz ust nekaterih nasprotnikov, ki so se hoteli informirati o orlovstvu, da »klerikalci še niso izumrli«, da je žalostno, kakšne mase še- slede katoliškim praporom in je »čudno, kje so se vzeli Orli, ki jih vendar ni več,« ali pa jim je skrb sijala iz nemih obrazov, Za Peskom —• Orli..*«
zasedanje s prestolnim govorom, so slovanski poslanci iz julijske Benečije bili polnoštevilno navzoči. Ko je kralj vstopil v dvorano, so slovanski poslanci vstali, niso se pa pridružili aplavzu. Občinstvo jih je radovedno opazovalo. Ko je poslanec Lavrenčič prvi prisegel, je nekdo zaklicali »Viva Gorizia!« Glasom italijanskih listov »so Slovani nasproti tem manifestacijam ostali popolnoma hladni,« — Nemci niso bili pri prestolnem govoru navzoči samo zato, ker so se hoteli izogniti napadom od strani fašistov,
+ Tržaški škof proti fašistovskim nasiljem. Tržaški škof Bartolomasi je v »Škofijskem listu« objavil oster protest zoper fašistovska nasilja v Trstu in Istri, v katerem med drugim pravi: Dolžnost ki mi jo nalaga moj poklic, je, da dvignem ogorčeno svoj glas in protestiram proti nasilnim in žalostnim dogodkom, ki so se izvršili iz sovraštva proti posvečenim osebam in stvarem v moji škofiji. Protestiram proti navalom, ki so se izvršili na cerkve, župnišča in župne urade. Protestiram proti grožnjam, proti besnemu mučenju, pretepanju župnikov in kaplanov, ki so bili s silo iztirani in prisiljeni, da bežijo. Zapustiti so morali več kakor deset župnij in kaplanij, ki so tako sedaj oropane svetih opravil in duhovne pomoči. Protestiram kot škof, katerega dolžnost je, da varuje nedotakljivost cerkve in skrbi za spoštovanje cerkvenih oseb in ki se je dvignil v obrambo svoje črede, brž ko so prišli prvi glasovi o teh dogodkih. Pozivam k bratstvu in k tesni združitvi v vzajemnosti in kar je še boljše, h krščanski bratski ljubezni. Ko sem dobil natančna poročila, sem pri pristojnih oblasteh odločno zahteval popravo in odškodnino za cerkve, urade in osebe. Oškodovanim sobratom je treba pomagati, zato otvarjam pobiranje, darujoč 2000 lir in upajoč, da bodo sledili vsi moji duhovniki brez razlike narodnosti mojemu vzgledu.«
+ Tajna diplomacija. Ko so v narodni skupščini interpelirali g. Pašiča, ali je res, da je Italija stavila Jugoslaviji nekake predloge glede Baroša, je g. Pašič to odločno dementiral, češ, Italija ni stavila nobenega takega predloga. Nato so italijanski listi poročali, da se je med Italijo in Jugoslavijo sklenil definitivni sporazum glede Baroša. Na to je g. Pašič celih 7 dni molčal. Šele ko se je vsa javnost razburila, je sklical nekako sejo iz zastopnikov vladnih strank, na kateri je »obširno referiral o predlogih italijanske vlade za reško in ba-roško luko«. S tem je g. Pašič priznal, kar je preje tajil, da je namreč italijanska vlada res naši vladi stavila predloge, ki se tičejo Baroša. Kako naj potem še kdo vladi kaj verjame? Zato bo naša javnost z največjo skepso sprejela tudi najnovejšo izjavo g. Pašiča, da namreč med Jugoslavijo in Italijo glede Baroša ni prišlo še do nobenega sporazuma. Italijanski listi namreč slejkoprej vztrajajo na tem, da je sporazum v načelu že sklenjen. Vzbuja se nam sum, da je g. Pašič pozval vladne stranke na razgovor glede baroške luke le zato, da zvali nanje odgovornost, oziroma jih pripravi na rešitev, ki je principielno najbrže že gotova. Sicer bomo kmalu videli, kaj je na stvari. Dolgo se ne bo dalo slepomišiti.
+ Vladna kriza v Češkoslovaški republiki, Kakor znano, traja na Češkem že dolgo težka kriza, ki jo odlični politiki imenujejo državno krizo. O tej krizi se je senator Sevčik izjavil, da ji je glavni vzrok nepremišljena ustava. Pri sestave ustave se ni gledalo na gospodarske potrebe posameznih dežel, temveč je šlo samo zato, da se uvede centralizem, ki je izzval predvsem med Slovaki veliko nezadovoljstvo. Po nje-
Ljubljana dobiva novo lice, postaja središče vseh Slovencev. Zdrav razum zmaguje, narava podira umetne ovire reakcionarnega laži-demokratizma. Mari naš kmet in delavec ni član naroda? Je li napredovanje najširših slojev naroda ni vesel pojav? Ali res zaslužijo ime narodnjaka le ljudje, ki v svojo korist delajo s kolom in alkoholom na to, da bi kmet in delavec ostal neumen in podivjan? dočim isti ljudje zmerjajo idealne in požrtvovalne kulturne delavce med ljudstvom z internacio-nalci, izdajalci, realccionarji itd. (»Ponde-ljek« piše 13. jun.: »Ne! Le čukovska golazen križem kražem: otročaji, tercijalke, kakor zmaji z divjeblaznimi obrazi, čuki, čukice v objemih, stopajo kot s paš telice, družb Marijinih devic s poželjivimi pogledi ,.. kot da jata črnih vran nad tužno padla je Ljubljano .., Ljubljančani so videli švedrati po mestu klerikalne Orle.«) Napredek in precejšnja telovadska sposobnost je odsevala že iz korakanja in urejenosti pri obhodih in sv. maši Orlov in Orlic, Zlasti pa je javna telovadba naravnost pokazala takevrline in sposobnosti tako vodstva kakor tudi članov in članic Orla, da jih niti sodelujoči nismo pričakovali! Z veseljem in zadoščenjem izjavljam, da sem prevzel nalogo kritika s čustvi Balaama, ki je hotel preklinjati Izraelce, a jih je moral blagosloviti!
(Konec sledi.)
govem mnenju država tako dolgo ne bo konsolidirana, dokler bo to nezadovoljstvo trajalo. Slovaki pa zahtevajo avtonomijo in z njo žive in umro. Od tega je odvisna usoda in blagor cele republike. Zato je razumljivo stališče češke ljudske stranke, Id je pri pogajanjih izjavila, da je glavna ovira centralizem in da je zato pripravljena sodelovati samo v vladi, ki bi zastopala staliSče popolne avtonomije.
Županske uoliiue po deželi.
Kolovrat. Novi župan g. Rudolf Zupan.
čič in vsi odborniki so pristaši SLS.
Trojane. Za župana je izvoljen pristaš SLS g. Jože Cukjati.
Aržiše. Za župana je izvoljen komunist g. Matevž Čebin.
Laze. Novoizvoljeni župan g. Alojzi} Berlic in vsi svetovalci so pristaši SLS.
Jurklošter. G. Blatnik Jože, pristaš SLS, je izvoljen za župana. Tudi vsi svetovalci so pristaši SLS.
Črešnjevec. Novi župan g, Ivan Ancel) in 1 svetovalec sta pristaša SLS. Trije svetovalci pa SKS.
Polšnik. Novi župan g, Janez Borišek in vsi svetovalci so pristaši SLS.
Peče. Za župana je izvoljen g. Anton Razoršek. On in vsi svetovalci so pristaši
Sv. Jošt nad Kranjem. Za župana je bil izvoljen posestnik g, Andrej Šink, zvest pristaš SLS. Tudi vsi svetovalci so somišljeniki SLS.
Dnevne novice.
—	Bolezen kralja Petra. Belgrad,
14. junija. Buletin o zdravstvenem stanju Nj. Vel. kralja Petra preteklo noč se glasi: Nj. Vel. kralj je prebil noč mirno. Temperatura se giblje v normalnih mejah med 36.2 in 36.8, dihanje 28 do 40 na minuto, žila 78 ,dobra, posinjelost sluznic je minimalna, otekanje na nogah je manjše. Splošno stanje je dobro.
—	Nova laška zahteva. Komaj so Lahi spravili pod streho baroško vprašanje, že so razbobnali po časopisih novo zahtevo. Zahtevajo namreč zvezo Idrija-Postojna po cesti, ki pripada po rapallski pogodbi od Hotedršice do Planine Jugoslaviji, češ da je potrebna po Italiji zasedenim krajem. Res je to, ampak oni kraji so navezani na bližnji Logatec, ne pa na pet ur oddaljeno Postojno. Ne vemo, po kakšni	'mi---slijo ti ljudje osrečiti te kraje s prometne zvezo v Postojno ali k Sv. Luciji, ki fe od->s daljena 65 km. Del občine Hotedršlca, ki je sedaj še pod Italijo, upa, da pride pod Jugoslavijo, kajti v takem položaju mora gospodarsko shirati in propasti; zveza s Postojno ne bo nič pomagala. Le po na-? ravni in najbližnji poti v Logatec je mogoče uspešno občevati s svetom. Zato kličemo še enkrat v Belgrad in razmejitveni komisiji: Dajte nam naše občinske meje na Podkraj in Črnivrh, ker le tako bomo mogli obvladati naš že itak težek položaj. Pod nobenim pogojem pa se ne sme tudi vas Hotedršica priklopiti Italiji, kajti vsak človek ima pravico živeti in na tej podlagi zahtevamo najbližjo zvezo in to je Logatec za celo hotenjsko občino. Skrajni čas je, da napravi naša vlada konec neprestanim italijanskim zahtevam.
—	Promocija Slovenke. Danes promO-vira na zagrebškem vseučilišču doktorjem medicine gospa dr. Eleonora Jenko-Gro-yerjeva, praktična zdravnica v Ljubljani. Ona je že leta 1907 kot redna slušateljica ženske medicinske fakultete v Petrogradu z odliko položila predpisane izpite in dosegla zdravniško diplomo. Ko se je pozneje nastanila v Opatiji, ji je leta 1911 ministrstvo za notranje zadeve v sporazumu z na-učnim ministrstvom, potem ko je dunajska fakulteta izjavila, da je njena diploma enakovredna našim diplomam, dovolilo izvrševati zdravniško prakso na Primorskem in Kranjskem brez nostrifikacije. Med vojno se je gospa zdravnica preselila v Ljubljano in tu nadaljevala zdravniško prakso. Da pa zadosti formalnostim, je sedaj zaprosila za nostrifikacijo svoje diplome. Nostrifikacijo je sporazumno z naučnim ministrstvom izvedla medicinska fakulteta v Zagrebu, kjer naša odlična rojakinja danes vnovič slavi svojo promocijo kot doetor medicinae uni-versalis. Naše prisrčne čestitke.
—• Iz Dobrepolj. »Slovenec« z dne 10. t. m. je prinesel daljši dopis iz naše doline, v katerem našteva med propadlimi samostojneži tudi Jakliča. Ker bi širša javnost utegnila pod tem imenom razumeti bivšega drž. in dež. poslanca Fran Jakliča iz Podgorice, popravljamo svoj dopis v toliko, da je pod gornjim imenom razumeti znanega zaupnika SKS, birta iz Podgore, ki se piše Erčulj, po dom. pa se mu pravi Jaklič. V toliko, da bo med nami jasnost.
—- Poselske nagrade. Kranjska hranilnica razpisuje 60 poselskih nagrad po 50 kron za posle, ki najmanj deset let nepretrgoma služijo pri enem in istem gospodarju in ki so najmanj 5 let vlagatelji Kranjske hranilnice. Prošnje za nagrado je vložiti do 30. junija 1921.
—	Gospodinjski tečaj za učitelj>ce.
Poverjeništvo za kmetijstvo priredi v času od 25. julija do 27. avgusta t. 1. pettedenski gospodinjski tečaj za učiteljice na kme-tijsko-gospodinjski šoli v Marijanišču v Ljubljani. V ta tečaj se sprejemajo prosilke pod sledečimi pogoij: 1. da imajo najmanj pet let ljudskošolske učiteljske prakse in usposobljenostni izpit za ljudske šole, 2. da so s kmetije doma, oziroma da so se s kmetijskim gospodinjstvom že praktično pečale, 3. da so že po svojem dosedanjem delovanju pokazale potrebno zanimanje in voljo za gospodinjski pouk, 4. da so iz krajev, kjer je upati, da se najprej ustanove gospodinjsko-nadaljevalni tečaji, in 5. da napravijo koncem tečaja izpit o predavani učni tvarini in si pridobe s tem izpričevalo učne usposobljenosti za strokovni pouk na kmetijsko-naclaljevalnih tečajih. Prosilke naj poleg tega navedejo (brez prilog) v prošnji tudi vse druge običajne podatke glede starosti, rojstnega kraja, dovršenih študij in dosedanjega službovanja. V tečaj sprejete učiteljice dobe v zavodu prosto oskrbo. Sprejete udeleženke se morajo z reverzom zavezati, da se bodo točno udeleževale pouka in ravnale v vsem po odredbah vodstva. Prošnje za sprejem v kmetijsko-gospodinjski tečaj je vlagati naravnost pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani in sicer najkasneje do 5. julija t. 1. Za štajerske učiteljice se bo izposloval potrebni dopust.
—	Poziv vpokojencem, invalidom in vdovam južne železnice. Društvo vpoko-jencev poziva vse imenovane, da takoj plačajo članarino pogrebnih društev. Kdor ne bi plačal do konca tega meseca vseh zaostalih zneskov, bo črtan iz društva. Pozivajo se pa vsi vpokojenci, da takoj obvestijo vse člane, da ne zamudijo tega roka.
—	Češka univerza v Pragi. Na češki univerzi v Pragi je bilo v letnem semestru vpisanih 8001 slušateljev. Od teh je bilo na juridični fakulteti 3579 (289 slušateljic), na medicinski 2507 (415 slušateljic), na filozofski 1888 (605 slušateljic) in na bogoslovni 27.
—	Prešernova koča na Stolu se otvori v nedeljo, dne 19. junija.
—	Razpisan poštni urad. Razpisan je poštni urad v Hotederšici. Prošnje je vložiti do 30. t. m.
—	Oddaja lova. Dne 24. junija 1921 ob 10. uri dopoldne se bo pri ljubljanskem okrajnem glavarstvu v sobi št. 3 potom javne dražbe oddal v zakup lov občine Iška Loka za petletno dobo, to je od 1. julija 30. junija 1926. K tej dražbi se vabijo interesenti s pristavkom, da so dra-žbeni ^qgoji vsakemu na vpogled ob uradnih urah.
—	Državna razredna loterija. Čitajte današnji oglas »Medjunarodne banke d. d.*, Zagreb, Ni-količeva ulica 7 in si naroČite zaželjeno številko pravočasno dokler ni razprodano.	1747
Štajerske s?*m?Ice.
š Kriza v mariborskem gledališču. G. Hinko Nučič, upravnik mariborskega gledališča, je podal svojo ostavko. O stvari še izpregovorimo.
š Sprejemni izpiti za prvi razred državne realke v Mariboru za šolsko leto 1921/22 se vrše v soboto dne 2. julija 1921 dopoldne ob poldeseti uri (pismena naloga) in popoldne ob 3. uri (ustni izpit). O sprejemu se odloči še isti dan. — Priglasiti se je ali pismeno ali osebno v pisarni dne 30. junija in 1. julija dopold. od 9. do 12. ure ali pa tudi pismeno po pošti do 1. julija. Predložiti je izpričevalo o dovršenem četrtem razredu ljudske šole, potem krstni list, domovnico in potrdilo o stavljenih kozah.
Ljubljanske novice.
lj Pastoralna konferenca za Ljubljano bo jutri (četrtek), 16 .t. m. ob 16. uri v semenišču.
lj Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. Mestni stavbeni urad je začel 11. t. m. popravljati vsled mestne aprovizacije poškodovano cerkev sv. Jožefa, da jo postavi v prvotni predvojni stan. Čim bo poprava dovršena, hoče cerkveno predstojništvo položiti betonska tla, ako bo do tedaj dovolj denarnih sredstev. Zbrana je sicer že neka vsota dobrotniških milodarov, vendar za nameravani tlak še nikakor ne zadostuje. Zato se cerkveno predstojništvo znova priporoča radodarnosti častilcev sv. Jožefa. Kadar bo dogotovljen tudi tlak, bomo mogli takoj vpeljati že pred vojno kupljene priprave za centralno kurjavo z vročim zrakom.
lj Novoustanovljena Prosveta za stolno župnijo in šolski okraj se je na pondelj-kovem zborovanju izvolila svoj odbor. Ta je v svoji prvi seji neposredno po zborovanju izvolil iz svoje srede to-le načelstvo: Predsednik g. Fran Černe, podpredsednik g. M. Škerbec, podpredsednica gospa Trt-nikova, tajnica gdč. Rakovec, blagajničarka gospa Cvelbar.
]j Občni zbor društva bančnih uradnikov. Danes ob 8. uri zvečer se vrši v veliki dvorani Mestnega doma prvi občni zbor društva bančnih uradnikov. Priprav-
ljalni odbor prosi, da se ga tovariši zanesljivo udeležijo.	(k)
lj Napravimo konec beračenju v Ljubljani! Beračenje je res nadlega za Ljubljančane in sramota za Ljubljano. V mestu, ki ima kaj smisla za socialno skrbstvo, bi kaj takega ne smelo biti. Podpisano društvo se je že pred par leti obrnilo do mestnega magistrata, naj napravi temu konec. Preskrba ubožcev mora biti urejena, ne pa sama sebi prepuščena. Siromake, ki so podpore res potrebni, mora oskrbeti ali občiria ali dobrodelna društva; tistim pa, ki niso resnično potrebni, se mora ta obrt onemogočiti. Če daš dar prosjaku na cesti, ne veš nič, ali si ga dal res potrebnemu ali ne, in ali se bo prav obrnil ali bo šel po grlu. Mestni magistrat na našo vlogo ni doslej nič storil. Morda bo imel novi občinski svet kaj več smisla za to. Občina sama ne bo kos vsem potrebam; zasebna dobrodelnost bo vedno potrebna. Podpisano društvo opozarja ljubljansko javnost, naj ne podpira beračev po cestah. Za to imamo posebno organizacijo. Prinašajte svoje darove v denarju in blagu v »Dobrodelno pisarno« na Poljanskem nasipu 101 V pisarni se zglašajo siromaki, pa jim ni mogoče mnogo pomagati, ker ni podpore. Ljubljančani, odkupljajte se v »Dobrodelni pisarni« od podpiranja beračev po cestah in hišah! Prinašajte v pisarno tudi obrabljene stvari, ki utegnejo siromakom še služiti. Po nemških mestih imajo lokale, kjer se nabirajo ostanki živil, ponošena obleka, obrabljena posoda in potrebno. Tako bodi tudi pri nas! Dobrodelna pisc.rna sprejema vse take reči. Organizirajmo vse podpiranje siromakov! Konec beračenju!
Društvo »Dobrodelnost«.
lj Kdor si želi razvedrila in zabave, naj se pripravi že sedaj na »Žegnanje v Trnovem«:. Ker je zanimanje zelo veliko, se bodo v kratkem oddale vstopnice v predprodajo.	(k)
lj Invalidi. Članom in članicam invalidske organizacije za Ljubljano in okolico so naznanja, da bo društvo izdajalo čevlje po znižanih cenali le do konca junija. Kdor jih želi naročiti, naj se zglasi v društveni pisarni v Št. Peterski vojašnici soba št. 3 pritličje in sicer vsak dan razen nedelje in praznikov od 8. do 12. in od 3. do 6. ure popoidne.
POZIV REŠKE JUGOSLOVANSKE STRANKE VLADI.
Zagreb, 14. junija. Reška jugoslovanska stranka je poslala ministrskemu pred-sedništvu, zunanjemu ministrstvu, pred-sedništvu konstituante in vsem klubom nastopno brzojavko: Nesramne zahteve italijanske delegacije pri trgovinskih pogajanjih izčrpavajo zadnjo kapljo potrpežljivosti vse Dalmacije in Primorske in Reke ter potrpežljivost vsakega Srba, Hrvata in Slovenca. Zadnjič prosimo: Ne dajte baroške luke Italijanom v interesu Jugoslavije in Reke, ker italijanska premoč na Reki z baroško luko bi značila vedno napetost in popolno paralizacijo naše gospodarske ekspanzije in trgovinske svobode! Obalna plovba in obalno ribarstvo v italijanskih rokah pomeni popolno gospodarsko propast naroda v Dalmaciji, Primorju in Reki, pomeni, da se bodo v naših vodah lahko svobodno kretali večni ogle-duhi. Ako vztrajajo pri reviziji rapallske pogodbe, zahtevajte popolno anulacijo pogodbe in zahtevajte mejo Soče. Vse Srbe, Hrvate in Slovence boste našli na braniku narodne časti in državnega življenja. Sedaj ali nikoli! Pokažite Italijanom, kaj je jugoslovanska pest. Pokažite, da je resnica, kar je nekoč rekel regent, da namreč trije bratje v objemu delajo čudeže. Večna sramota naj zadene onega, ki bo popustil pri nesramnih in razbojniških italijanskih zahtevah.
REGENT OBIŠČE ZAVEZNIŠKE PRESTOLNICE.
Belgrad, 14. junija. V parlamentarnih krogih se govori, da bo r-gent jeseni odšel v zavezniške prestolnice London, Pariz, Rim, Bukarešto in Prago.
PAŠIČ PRI REGENTU.
Belgrad, 14. junija. (Izv.) Danes popoldne je bil ministrski predsednik Pašič na dvoru in je poročal regentu o položaju v konstituanti.
SEJA KONSTITUANTE.
Belgrad, 14. junija. (Izv.) Današnja predpoldanska seja konstituante se je začela ob pol 10. Govorili so na njej o 9. oddelku o sodni oblasti socialist Korun, poslanec Lazarevič, republikanec Pijovič, zemljoradnik Lazič in minister za pravosodje Gjuričič. Deveti oddelek je bil
sprejet.	i
j
SODNA RAZPRAVA PROTI DR. ŠU-FLAJU IN TOV.
Zagreb, 14. junija. (Izv.) Danes zjutraj se je nadaljevala obravnava proti dr. Šu-flaju in tovarišem, obtoženim radi veleiz- ! daje. Zaslišani so bili dr. Ivo Pilar in Ivan Kovačevič. Izpraševanje se je sukalo v glavnem okoli tazozvanega hrvatskega odbora v Budimpešti,
7 ITALIJANSKI PARLAMENT.
Rim, 13. junija. Pri volitvi zborničnega predsednika je bil izvoljen prejšnji predsednik De Nicola s 348 od 479 oddanih glasov.
Rim, 13. junija. Socialisti so sklenili, da bodo v parlamentu pozitivno delali, toda brez sodelovanja z drugimi strankami, Proti vladi bodo vodili najostrejšo opozicijo. Zahtevajo popravo po terorju doseženih volivnih izidov in ukinjenje kazni stavkajočih uradnikov ter iznova stavijo svoje socialne zahteve. V zunanji politiki zahtevajo priznavanje svobode in avtonomije narodov. Italijanske organizacije južne Tirolske zahtevajo od vlade, da bi bili njih interesi zastopani v senatu in predlagajo za to Ettore Tolmeija.
VLADNA KRIZA V AVSTRIJI TRAJA DALJE.
Dunaj, 14. jun. (Izv.) Pogajanja med parlamentarnimi strankami niso uspela, zato traja vladna kriza dalje. Glavna ovira je vprašanje plebiscita na Štajerskem. Krščanski socialci nočejo staviti za preosnovo vlade nobenega predloga, dokler to vprašanje ne bo na zadovoljiv način rešeno. Vsenemci delujejo še vedno na to, da se ljudsko glasovanje na Štajerskem izvrši.
STRELJANJE V ANGORSKI SKUPŠČINI.
London, 13. junija. Listi javljajo iz Carigrada: Pri razmotrivanju zadržanja ke-malistov napram Angliji so se v narodni skupščini v Angori dogodili viharni prizori. Poslanci so streljali z revolverji drug na drugega. Mustafa Kenal je zapretil, da poda svojo demisijo.
S
pr »Dom in Svet«. Vsled težkoč v tiskarni št. 4—6 ne bo mogla pravočasno iziti. Uredništvo prosi naročnike, da zamudo oproste. List izide nepreklicno tekom julija; urednik je storil svojo dolžnost, ultra posse pa ne gre. — Kedor še ni plačal naročnine in lista ni vrnil, prosimo, da jo čim prej plača, ali pa vsaj javi na dopisnici, da misli list obdržati in plačati, ker bi mu ga sicer morali vstaviti. — Uredništvo in upravništvo.
Dijaški vestaik.
d Sklepno iborovanje »Zvezde« se vrši v sredo 15. junija točno ob 7. uri zvečer v II. nadstropju Ljudskega doma. — Tovarišicel Udeležba je obligatna za vse, da se pomenimo o počitniškem delu. — Pred zborovanjem se vrši seja ožjega in širšega odbora točno ob 6. uri istotam. — Predsednica.
d Narodnogospodarski odsek Razora ima danes — v sredo — ob 7. uri zvečer v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne redni sestanek, na katerem referira vod. dr. Mohorič o važnih gospodarskih vprašanjih. K zaključnim predavanjem naj pridejo vsi dosedanji obiskovalci tečaja!
OrBovski vestnik.
Šentpeterski Orel v Ljubljani se zahvaljuje vsem bratskim odsekom in Orliškim krožkom od daleč in blizu, v prvi vrsti Hrvatom, za častno udeležbo in sodelovanje ob priliki proslave desetletnice. Istotako se zahvaljujemo vsem drugim zastopnikom naših prosvetnih, delavskih, rokodel-skih in dijaških društev, ki so s svojo udeležbo zlasti v narodnih nošah povzdignili manifestacijo orlovske misli. Iskrena zahvala vsem hišnim posestnikom, ki so okrasili svoje hiše z zastavami. Posebno zahvalo izrekamo gospej Mariji Remec za pokroviteljstvo in drugim gospem in gospodičnam za prijazno sodelovanje ter bratu Doretu za lepo zamišljen in spretno izpeljan slavnostni program. Bojjt živi! — Za Šentpeterskega Orla: Ludovik To-mazič, t č. predsednik.
Šentpeterski Orel r Ljubljani ima fantovski večer danes ob pol 8. uri. Vsi bratje naj se zanesljivo udeleže.
Javna telovadba šentvidskega orlovskega okrožja se vrši letos v Preski na pra/.nik sv. Petra in Pavla in ne v nedeljo 26. t. m., kakor je bilo prvotno določeno. Prireditev bo popoldanska in bo obsegala pozdrav gostov ob prihodu salezijan-ske godbe in drugega občinstva z vlakom ob 2. urj popoldne, javuo telovadbo in ljudsko veselico. Ker bo ta sicer samostojna prireditev nekaka priprava za Kranj, opozarjamo nanjo tudi odseke izven našega okrožja. Bog živil
Gospodarstvo.
ŽALOSTNO STANJE NAŠEGA GOSPODARSTVA.
Ljubljana, 14. junija 1921.
V Curihu je padla naša krona proti vsakemu pričakovanju zopet na 4 centime, kljub temu, da izkazuje naša Narodna banka po izkazu z dne 31. majnika, da se je stanje našega papirnatega denarja za 56.783.440.— dinarjev izboljšalo in kljub temu, da smo z velikim pom-pora razglasili, da smo prinesli z Dunaja za 10 miljonov zlatnikov, kljub temu, da ODeta letošnja žetev biti najboljša. To bi bilo navidezno proti vsem zakonom narodnega gospodarstva.
Obeta se nam zopet večja draginja, ker so tuje valute izredno zrastle, naša pa rapidno pada, oziroma se ne premakne z mesta. Domačih pridelkov pa ne bomo mogli vsled skrajno prebranih cen izvažati, ker ne moremo na svetovnem trgu konkurirati z Ameriko.
Ena najbogatejših držav smo, nag ugled se pa v svetovnih finančnih krogih približuje ničli. Če pojde tako naprej, bo naša krona kmalu enaka neinško-avstrijski kroni.
Kdo je kriv desolatnega finančnega stanja?
Krivda leži edino le v desolatnih notra-nje-političnih razmerah, katere so zakrivili naši velepatriiotični državnotvorni elementi —■ jugoslovanski demokrati — ter njihovi tra-banti — srb. radikalni šovinisti, ki šc vedno mislijo, da imajo pred seboj ono malo Srbijo s
štirimi milijoni prebivalcev, ki ni imela izhoda na morje in ki vodijo šovinistično politiko domačega zvonika.
To so sadovi centralizma, ki hoče forcira-ti to, kar nasprotuje vsem naravnim zakonom« Na papirju fungiramo kot država treh plemen, ib?V|. "^atov in Slovencev, toda hoče se vladati in delati ustavo proti ogromni večini Hrvatov in Slovencev ter srbskega kmečkega ljudstva.
Stavimo naše lažidemokrate in njihovd trabante velesrbske šoviniste pod javno ob-, tožbo in jih delamo odgovorne za vso posle* dice,	. >
BORZA.
Zagreb, 14. junija. (Izv.) Devize: Budimpešta 58—58.10, Berlin 210—210i/2, Italija 732—738, London 538—549, New-< york kabel 1473/4—148, čeki 145—147^ Pariz 1155—1157, Praga 200i/2—2011/^ Dunaj 22—22.05, Curih 0—2465. Valute! Ogrske krone 58—58*4, nemške marke 212—214, ital. lire 730—732, funt šterling 535, amer. dolarji 143—144y2, francoski franki 11.55, čsl. krone 198, 'n, a. krone 22—23Mi, rumunski leji 223. Tendenca povsod čvrsta.
Dunaj, 14, junija, (Izv.) Devize: Budimpešta 261, Berlin 963, Italija 35.12, London 25.65, Newyork čeki 687, Pariz 54.25, Praga 928, Curih 114.28, Bukarešta 10.10, Sofija 720, Zagreb 453, Varšava 52y2. Valute: Nemške marke 960, ital, lire 35, funt šterling 25.50, amer. dolar 682, francoski franki 54, čsl. krone 925, švicarski franki 114.60, rumunski leji 10.05, dinar 18.15, poljske marke 54i/>,
Curih, 14. junija. (Izv.) Devize: Budimpešta 2271/2, Berlin 855, Italija 30.60, London 22.45, Newyork 602, Pariz 47.50, Praga 8.20, Dunaj 1.22i/2, n. a. K 0.92, Bukarešta 890, Zagreb 4.—, Varšava 0.50,
g Kmetijsko predavanje v Celju bo v nedeljo dne 19. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne v salonu gostilne celjskega Narodnega doma. Predaval bo dipl. agr. A. Jamnik o razvoju rastlin, njih hranitvi in o sredstvih za dosego večje produktivnosti. Kmetovalci udeležite se tega poučnega predavanja!
g Uvoz mesa v Združene države. Dasi so Združene države večji producent mesa kot kateri-sibodi druga država na svetu, vendar uvažajo precej mesa iz drugih dežel, kakor poroča United States Department of Agriculture. Lani se je uvozilo v Združene države 160,000.000 funtov mesa vsake vrste; okolo dve tretjini te količine je bila jagnjetina iz Nove Zelandije. Ta jagnjetina se sedaj izvaža na Angleško. Dasi je bil uvoz mesa lani večji kot v prejšnjem letu, vendar to ni bila največja količina uvoženega mesa, kajti leta 1914 ie uvoz mesa znašal 323.000.000 funtov. Glavne vrste mesa, ki so ga Združene države prejemale v poslednjih letih od inozemstva, so bile sveže zmrznjena govedina, svože zmrznjeno koštrunovo meso,-nasoljeno goveje meso v konzervi, teletina, klobase, goveji ekstrakt in razne mesne delikatese.
ljubljanska porota.
GOLJUFIJA PRI IZMENJAVI STARIH ■ BANKOVCEV.
. Pri deželni finančni glavni blagajni v Ljubljani na Krekovem trgu je bila povodom izmenjave starih bankovecv za nove lansko leto dne 4. marca izvršena rafinirana goljufija. Neki mladenič ja predložil blagajniku g. Bergantu v likvidacijo dva tisočaka. Blagajnik mu jih jo likvidiral in mladenič je potem na podlagi izmenjal-nega listka, kjer je vsoto podtaknil, dobil pri blagajniku gosp. Ingliču mesto 2000 kron celo 20.000 kron. Mladenič, ki se je podpisal na listku »Martin Marčič, Sv. Petra cesta 34« je neznano kam izginil. Goljufijo so ob zaključku blagajne takoj zapazili. Javili so zadevo policijskemu ravnateljstvu ki je uvedlo obširno poizvedbe.
Kmalu so dognali, da sta omenjenega dne menjavala bankovce tudi dva kmeta iz žužember-Ske okolice: Janez Intihar in Martin Tekavčič. K njima, ki sta stala v dolgi procesiji, je omenjenega dne pristopil neki mladenič, se jima ponudil, da jima takoj preskrbi izmenjavo, ker je »stric«' pri blagajni. Odpeljal ju je v kuhinjo finančnega sluge. Deček jima je kmalu izmenjal denar.
Te goljufije je sedaj bil obdolžen mladi Henrik Čuden, bivši fotografski pomočnik. Kot priči zaslišana kmeta ga ne moreta spoznati, spozna ga pa sin Anton Tekavčič. — Dodatni sodni izvedenec pisave prof. Franke je v svojem izvidu po-, trdil, da je pisava na izmenjalnom listku ista in sllžna oni Henrika Čudna. Henrik Čuden je dejanje kategorično tajil, priznal je le, da je kmetoma pisal listke.
Porotniki so krivdo goljufije soglasno potrdili. Henrik čuden jo bil obsojen na 15 mesecev težke ječe.
ZLOČINSKI MORILEC — SVOJE MATERE.
Ob 4. uri popoldne se je včeraj pričela pred porotnim sodiščem težka, naravnost pretresujoča razprava proti morilcu svojo lastne matere — 19 letnemu ključavničarju Rajku Hrastniku, sinu strojnika pri lesni tvrdki Jurca v Postojni. Razprava nam podaja grozno, razdrapano sliko rodbinskega življenja.
Predsednik dvorni svetnik Regally je uvedel razpravo s sledečimi besedami: »Prične se proti proti Vam, Rajko Hrastnik, porotna razprava zaradi hudodelstva umora, goljufije in tatvine.«
Obtoženec je mirno vstal in hladno poslušal' težko, zelo obširno obtožnico.
Vsebina obtožnice.
Obtožnica obtožuje Rajka Hrastnika: 1. Da je 20. novembra 1920 v Postojni pod streho ubil svojo mater Marijo Hrastnik. 2. Da je začetkom oktobra 1. 1920 vzel Luki Posegi dva bankovca po 50 lir. 3. Da je na goljufiv način izvabil meseca julija 1. 1. Ivanu Požrlu 100 lir in pozneje 82 lir*
Značaj mladega zločinca.
Obtožnica obširno slika značaj mladega tlo-činca, posebno njegovo vzgojo. Bil je delomržen šolska vzgoja je bila pomanjkljiva. Med vojno ja hodil tudi »kopat strelske jarke nad Postojnoi kjer je prišel v družbo slabili ljudi. Zaradi tatinskega nagona ga je mati zamrzila. Doma je spal navadno v senu.
Dno 19. novembra je Rajko Hrastnik vzel materi več žganja, zlat prstan in srebrno žepno uro. Dne 20. novembra ob K8. ziutrai ie mož — strojnik na parni žagi lesnega trgovca Jurce — še videl ženo. Okrog 10. ure dopoldne Je obtoženec izročil hišne ključ« kovaču Devetu. Mož Hrastnik jo našel potem sobo v velikem neredu. Ker se žena ni vrnil« od nikoder domov, je 2». norostoM
zadevo javil občini in sodišču. Dne 24. novembra I. 1. je bila na to sodna komisija, ki je izvršila natančno hišno preiskavo.
Po dolgem iskanju so našli v podstrešju v senu zakopano — mrtvo Marijo Hrastnik. Bila je vsa razmesarjena. Slika je bila grozna. Umorjenka je imela šest ran, nekatere naravnost — zverinske. V zatiluiku je bilo vse mišičevje prerezano do hrbtenice. Okrajno sodišče je uvedlo takojšnje zasledovanje za nečloveškim morilcem. Tudi naše oblasti so bile o tem umoru obveščene.
Dne 26. novembra 1920 so detektivi aretirali v Kolodvorski ulici pri »Starem Tišlerjuc —
ti;...:'-./-i i	i I I lil ni i i mim i !!■■■■
morilca, svoje matere. Ker je Rajko Hrastnik glasom dopisa županstva Nova cerkev pri Celju naš državljan, je pristojnost našega porotnega sodišča utemeljena v smislu §§ 36. I in 54. k. z. p.
Obtoženčova iipovedba,
Predsednik Regally: >Ali se čutite krivega?« Obtoženec: >Sem kriv, vendar nisem imel namena mater usmrtiti.«
Obtoženec je nato obširno v gladkem govoru začel slikati vse razmere in okolnosti družinskega življenja. Doma je bil vedno kreg in prepir. »Mati je rada pila žganje!« Usodnega dne je
prišla mati k njemu v podstreho z nožem. Zavpila je: »Sedaj mora biti eden hinl Ti ali jaz.« Udaril jo je z desko. »Udaril sem jo v jezi, brez namena jo umoriti.«
Po obtoženčevem zaslišanju se je začelo obširno dokazno postopanje. O raznih okolnostih je bilo prečitanih mnogo zapisnikov in zaslišanih pet prič.
Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede umora kakor tudi vprašanje glede tatvine in goljufije. Sodni dvor je nato obsodil Rajko Hrastnika na 14 let težke ječe. Hrastnik še ni star 20 let, sicer bi bil obsojen na smrt.
s. n
si 2> tO o

v
n
(nova iz etamina) je naprodaj. Ceua in naslov v upravi pod št. 2089.
Mu oDleHo

ElPlftfPfi vajena vseh domačih IS iKlHU iiMilliU, del se odda za svojo skrbnim ljudem izven Ljubljane. Naslov povo uprava pod št. 2087.
PriiaTosireiica ss.iVffls
z ugodnimi pogoji. Vprašati B!eweisova cesta 1t.il. nadstropje.
jji\1nPr Poštenih starišev, močan, zdrav UuCjkiiJlj s primerno šolsko izobrazbo, ne pod 15 let star, se sprejme takoj pri tvrdki Ignac Andrašič, Kranj. Predstaviti se je osebno do 15. t. m., na pismene ponudbe se ne odgovarja.
Eiulo osmisls in ceitovnika
v Št Juriju pod Kumom. Dohodki: 90 mernikov pšenice in rži; 8—10 mern. ovsa in nekaj bere v fižolu, pristojbina pri pogrebih, Cmih p. mašah etc. Nastopi se služba lahko s 15. julijem t.l. Župni urad v bt. Juriju pod Kumom.
Sprejme se za takojšnji nastop priletna pametna in ^rpflSl/fl katera bi za dru-poštena iCiljHU, 2ino 3 oseb kuhala in sploh vse gospodinjstvo vodila in se razumela tudi na vrtna dela. Ta dela lahko katera starejša oseba opravi. Naslov pove iz prijaznosti uprava Slovenca pod št. 2014.
Zdravnik išče zanesljivo in pošteno
strežnico
ea 1 in pol ure dopoldne. — Naslov pri upravi lista pod štev. 2078.
Zahtevajte proračun za objavo oglasov.
Naprodaj je dobro ohranjen Se malo
rabljeni »fl! SlFO] fi^lS Miheičlč valjčni mlin Studa pri Domžalah,	2080
EleKlriCDi moior iSi^^i^^rr«
z vzmetmi in navadna dira se takoj prodajo. Ogleda se v Slomškovi ul. 19.
Ženifnct ponudba
32 let stari intelegent s premoženjem do pol milj., udeležen pri velepodjetju na deželi s kapitalom in kot poslovodja, se želi seznaniti radi pomanjkanja znanstva v svrho ženitve s simpatično gospodično ali vdovo 20—30 let staro, najraje tako, ki bi imela kako podjetje, obrt ali trgovino. Ponudbe le s sliko na >lU.irni dom« poste restante Ljubljana 1. Tajnost zajamčena.
■ ■■BBaBBaBBiHBBBBBBBI
IšCe se za takoj v spedicijskljstrok^dobro izvežban, zanesljiv
ki je vešč knjigovodstva ter manipulacije v carinskih poslih. Stanovanje in popolna oskrba v hiši. Ponudbe z zahtevo plače ter s prepisi spričeval na upravo »Slovenca" pod šifro »Špedicija 2053«. —
IBBBBBBBBBBBBBBBBBne
mebloDano sobo
za dva boljša gospoda,
učenca
za trgovino
hosiforisfa
(injo) in dobro, pošteno, starejšo
Maraco
samo za (ai Šolskih poiltnic, išče Fran StupSca, trgovina z želez-nino v Ljubljani, Gosppsvetska cesta 1.
Luksus čevlje
fine, lahke, strok, delo z lesenimi petima ali usnjatimi, izdeluje po meri K. Flor-jančič čevlj. mojster Mestni Dom.
I
Trezen in priden
trgooec
samec 30 let star, kateri ima dobre zveze z inozemskimi tovarnam), želi se
v mestu ali na deželi. Razpolaga čez K 50.000. v gotovini. Prijazne, resne ponudbe pod — »Izobraženost 2091.« na upravništvo „Slovei!Ca".
Gornje
lele čevljev
vzorce in strokovne rizbe po meri ali brez mere izdeluje najhitreje K. Blatnik, čevlj. mojster SKOFJfl ul. 13. Ljubljana.
Najboljše okrepčnjoče ln dieietlčno sredstvo za odrasle in otroke je
železnato vino
lekarnarja G. PiCCOLI-JA v Ljubljani.
ron
Brzojavi: „PflBOIttLIN" Zagreb.
priporoča po zelo povoljnih cenah svoje izvrstne proizvode:
PSenični zdrob, moko in otrobe.
Koruzni zdrob, moko in otrobe.
Ječmenovo ka£o (Gerstl), moko in otrobe.
R2eno belo in krušno moko in otrobe, nadalje koruzo v zrnih s svojega skladišča v Zagrebu.
<1
Gorica Via della Croce 10.
„Petov£a
usnjarska industrija d .d. na Bregu pri Ptuju sprejme takoj več
šteparic
popolnoma izurjenih za čevljarsko tovarno.
Stanovanje lepo
z 1 sobo 5m-f4V2m, kuhinjo 4i/2m-f4'/2 m se zamenja z sličnim v mestu, pa tudi izven mesta. Oglasi pod »Stanovanje št. 2083« na upravo „Siovenca".
IIIHIIIIIIllII!!H!!ll!lllllll!l!!l!!:ill!lll!lllllllll!tllllllllilllllllU!l
Večje Število nelfvaiiiicirait
sprejmejo Strolne tovarne in livarne d. d. Ljubljana.
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii
Otrob
mešane, priporočljive za konjsko krmo, oddaja, dokler zaloga, po K 320. za 100 kq Fran Pogačnik, LJubljana, Dunajska cesta 36.
la splitski PORTLANDCEMENT
v pravih juta-vrečah ter ostali gradbeni materijal po nizkih cenah razpošilja promptno
,GS?&D8VO", z&G^-EB, Trenkova 6.
Telefon: 11-27. Brzojavi: .GRADIVO".
Na drobno!
Na debelo!
Vrvi za seno, mreže za seno ter opasivnice, štrange, oglavij, štrike za perilo, vrvice za okna, gugalne mreže (Hinge-matten) i. t. d. nudi najnižje iz prave dolge konoplje
Prva kranjska vrvarna IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, Sv. Petra ccsta št. 31.
Lastni izdelki.
Telefon 441.
Udani v Previdnost božjo sporočamo, da nam je danes umrla, dopolnivši ravno svoje 37. leto, po dolgi bolezni naša preljuba mamica
USoiziia Hafner roj. Bergant
Pogreb bo v sredo 15. t. m. v Preski.
Sorodnike, prijatelje in znance prosimo, da molijo in darujejo sv. obhajila za njeno dušo.
Cč. gg. prijatelje-duhovnike pa še posebno prosimo, da se pri najsvetejši daritvi spominjajo naše blage mamice.
Preska, dne 13. junija 1921.
Lovro Hafner, soprog. Marija Bergant, mati.
Ivica, Jelica, Anica, Himica, otroci.
Pozor turisti!	Pozor turisti!
Tovarna konserv, salam in klobas
l MOREM), IMm-M
naznanja, da zopet izdeluje že v predvojnem času priljubljene
konserve kranjskih klobas z zeljem
kakor vse druge vrste mesnatih konserv in oferira po najnižjih dnevnih cenah svoje prvovrstne izdelke, kakor: najfinejše
salame
(ogrske), krakovske, šunkarice, poletne salame, brunšviške i, t. d. Pošiljatve po pošti in železnici dnevno.
2.
razr
.ORIENT"
družba z o. z. preje
Brata Eberl in Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva c. 4.
nasproti hotela „Union".
Lastni izdelki oljnatih barv, ilrnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-plčev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
Potrti žalosti izpolnujemo dolžnost, javiti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena, preblaga soproga, mamica, odnosno hči in sestra, gospa
Justa Kuss
po dolgi in mučni bolezni previdena s svetotajstvi za umirajoče sinoči ob pol 10. uri mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki nepozabne rajnice se prepeljejo v Žalec ter polože v sredo, 15. junija ob pol 4 uri popoldne na pokopališče sv. Kancijana v Žalcu k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bode brala v Marijini cerkvi v Celju in v Pfetrovčah.
Pokojnico priporočamo v blag spomin.
Celje, dne 14. junija 1921,
Josip Kuss
davčni nadupravitelj in kapetan v rez., soprog.
Marija Deller
mati.
Avrellja dr. Hofmann-ova
sestra.
Evgen Kuss
računovodja Trboveljske premo-gokopne družbe, sin.
Holand Kuss
ravnatelj Jadranske banke v New-Yorku, sin.
Posebna naznanila se niso Izdala, Venci se po želji rajnke hvaležno odklanjajo.
Potrebno in koristno je
da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natanini znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnbgih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelnl preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje ln zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar.
Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke.
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Igo.ooo srečk = 5o.ooo dobitkov
Maina sigurnost in državno jamstvo.
v teku pet mesecev
izžrebalo se bode
69mil|onoD
16D.ood K
brez vsakega odbitka v gotovem denarju.
Z eno srečko se more dobiti:
4 miljone Hron, 2 miilonn 490.000,1 mi-iion 600.300, 82010,600.01111, topo,
160.000, 120.000, 80.800, 1 M.
Priporočamo sledeče, še neprodane srečke na izbiro:
83.224		84.496			88.765
					
93.232		94.697			98.634
					
4.202		8.028			12.973
					
14.452		15.485			I 18.555
					
24.687		29.823			34.742
					
36.489		38.783			44.843
Cena srečk za vsako izbiro:					
Cela srečka Dinarje* 48'— ali Kron 192*—				Jolovica srečke Dinarje* 24 — aH Kron 96'—	
					
Četrtina srečke Dinarjev 12'— ali Kron 48'-				Osmina srečke Dinarje* 6'— aH Kron 24'-	
					
Listo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju Hitra in točna postrežba.
Naročila iz cele države na sloviti na uradno Glavno ko-lekturo državne razredne loterije.
iroia Ha L 1!.
(Oddelek razredne loterije)
Zagreb,
NikoliCeva ulica 7. Gaieva ulica 8.
Telefon 11-19 In 23-98.
Naročila se izvrše edino, če se denar pošlje naprej.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v LJubljani.
Jugoslovanska tiskarna m Ljubljani,