5 G LAS I LO DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED LETO X TOREK, 15. JANUARJA 1980 £ Čc/Attl,' <7/0 - ŠTEVILKA 1 Analizo razvojnih molnosli v obdobju 1981-1985 V analizah razvojnih možnosti in izdelave osnovnih smernic bodočega razvoja v obdobju 1981—1985 se moramo najprej ozreti nazaj na že doseženo. Res je, da nam na nekaterih področjih ni uspelo doseči zastavljenih ciljev, vendar pa odstopanja niso tako velika, da bi vzbujala malodušje ali nezaupanja. Ne smemo prezreti, da so tudi druge delovne organizacije in da je tudi svetovno gospodarstvo, preživljalo v tem obdobju manjše krizne situacije. Za ^bdobje 1976—1980 smo načrtovali, da bo družbeni proizvod dosegel povprečno letno stopnjo rasti 12,1 %. V prvih štirih letih je bila stopnja rasti za celo DO (za leto 1979 velja plan), večja kot smo planirali, kar je gotovo rezultat večje produktivnosti, večjega zaposlovanja kot smo planirali, vlaganj, ki smo jih opravili v tem obdobju ter prav gotovo sorazmerno skromno planiranih rasti pod vtisom gospodarske depresije v letih 1974/75, ki je nato v letu 1976 razmeroma naglo prešla v obdobje naraščajoče konjunkture. Konjunktura je vplivala na povečanje obsega proizvodnje tako, da so se proizvodne zmogljivosti začele bolje izkoriščati, kar je hkrati vplivalo tudi na povečanje produktivnosti dela. Hkrati s tržnim preokretom v letu 1975/76 je nastopilo tudi obdobje intenzivnega investiranja v masivno pohištvo, plošče, vrata, skladišče izdelkov, obloge, rekonstrukcijo Podnart, trgovino v Zagrebu in Murski Soboti, računalniško opremo in upravne prostore, v pripravi pa je investicija v mehanizirano lesno skladišče Rečica, rekonstrukcija proizvodnje vhodnih in garažnih vrat v Mojstrani, proizvodno skladišče pohištva in kotlovnico. V naslednjem obdobju bo zelo pomembno, da bomo že vložena sredstva tudi resnično aktivirali, posebno v pohištvu v Bohinju in rekonstruiranem obratu v Podnartu. Povprečna stopnja rasti zaposlovanja v DO LIP Bled je v obdobju 1976/79 4,7 %, planirana pa 3 %. Vse TO, razen trgovine in DSSS, so presegle predvideno rast zaposlovanja, nekaj zaradi novih programov (pohištvo) ter nekaj zaradi prehitevanja. Računamo, da v letu 1980 ne bi smeli preseči 1,5 % rasti zaposlovanja. Ugodna je ugotovitev, da je zaposlovanje v DSSS naraščalo počasneje (planirana stopnja rasti 1,8 %, dosežena 1,2 %). Pomemben pokazatelj gospodarjenja je tudi devizna bilanca. Pokaže nam stopnjo vključenosti v mednarodno gospodarstvo. hfaša izvozno uvozna aktivnost je bila v tem srednjeročnem obdobju sorazmerno velika, saj predstavlja izvoz približno 1/4 celotne vrednosti prodaje, kljub spremenjeni strukturi, saj smo prej izvažali žag. les, danes pa skoraj izključno končne izdelke. OSNOVNE SMERNICE ZA LETO 1981—1985 Surovinsko pokritje V tekočem srednjeročnem obdobju smo na novo uvedli proizvodnjo masivnega sobnega pohištva kot rezultat naporov za boljše vrednotenje območne kvalitete surovine. Ta proizvodnja sedaj troši ca. 5000 m’ kvalitetnega žaganega lesa, v letu 1985 pa je pričakovati potrošnjo najmanj 6.000 m3 kvalitetnega lesa, poleg tega je računati na večjo potrošnjo pri predelavi v stavbeno pohištvo (vhodna in garažna vrata in povečan obseg sobnih vrat), deloma povečan obseg proizvodnje opažnih plošč in lokalno porabo. Za povečano porabo bo potrebno angažirati poleg obstoječe proizvodnje še predelavo drobnega okroglega lesa, za katerega ocenjujemo, da ga je na celem področju nekako 10.000 do 12.000 m3 in trajnejšo ter trdno povezavo s kupci naših proizvodov (SLOVENILES, EKSPORT-DRVO, JUGODRVO in drugi) tudi kot dobavitelji žaganega lesa. Za dobavo ivernih plošč in lesonita je skleniti sporazume o medsebojnih dobavah surovine (iverje) in polizdelkov. Z drugimi dobavitelji surovin (eksotični les, laki, lepila, embalaža, okovje) pa sporazume o deviznem pokritju oziroma dobavi surovin. Kadrovska problematika in zaposlovanje delavcev Z izboljšanjem organiziranosti in posodabljanjem tehnoloških postopkov je potrebno zagotoviti, da stopnja rasti zaposlovanja ne bo večja kot je naravni prirastek prebivalstva. Izjema od tega načela je lahko le odpiranje novih poslovalnic trgovine izven regije. Izdelati je kvaliteten in konkreten plan kadrov, izobraževanja in kadrovanja za obdobje 1981—1985. Delitev proizvodnega programa a) v SOZD-u V srednjeročnem obdobju 1981—1985 je predvideti, da bo realizirana delitev programa sobnih, vhodnih ter garažnih vrat in oken med JELOVICO in LIP ter predvideti z investicijskimi programi posodobitev teh proizvodenj, ki bodo morale prevzeti tudi alimentacijo jelovških trgovin. b) v DO Delitev dela v principu ostane taka kot je bila postavljena že v preteklosti s tem, da naj se predvidi, da po rekonstrukciji obrata za proizvodnjo vhodnih in garažnih vrat prevzame ta TO tudi proizvodnjo dvižnih garažnih vrat. V TO »Tomaž Godec« pa, da se kovinski obrat izloči v novo TO, najverjetneje FILBO, ki naj bi postal TO LIP-a in razvije proizvodnjo transportnih sredstev za lesno industrijo (trans-nort polizdelkov in odpadkov) in na ta način z zmanjšanjem uvoza te opreme doprinese svoj delež k izboljšanju jugoslovanske devizne bilance. Produktivnost Z ozirom na omejene možnosti zaposlovanja bo potrebno v novem srednjeročnem obdobju doseči sorazmerno visoko stopnjo povečanja produktivnosti, da bomo dosegli ustrezen razvoj. V nlanu nai bo po možnosti razvidno, koliko se bo povečevala produktivnost na račun novih vlaganj, koliko z boljšo organizacijo oziroma zamenjavo programov in kooperacijami ter boljšim izkoriščanjem delovnega časa. Izvoz — uvoz Našo aktivno izvozno uvozno bilanco moramo zadržati in predvideti letno stopnjo rasti izvoza najmanj 5 % in stopnjo uvoza največ (skupno z opremo) 3%. Pri izvozno-uvozni bilanci je upoštevati, da bomo morali pokrivati z deviznimi sredstvi tudi dobavitelje surovin (hlodi, žag. les, eksote, lepila, laki itd.). Prodajno funkcijo kot celoto v tem obdobju ustrezno organizirati. Razvoj proizvodnje Skupščina združenja lesarstva Slovenije je v juniju 1979 sprejela osnove razvoja proizvodnje v TO lesarstva Slovenije v obdobju 1981—1985 kot oceno možnih stopenj rasti posamezne vr- ste lesarske proizvodnje v Sloveniji: Možna letna stopnja rasti: L proizvodnja žaganega lesa 1,0—1,5 % 2. proizvodnja opažnih in vezanih plošč 4 % 3. proizvodnja lesenega pohištva 7 % 4. proizvodnja elementov za gradbeništvo (stavb, pohištvo) 5% Največja možna stopnja povečanja zaposlenih 2 % Predlagam, da z ozirom na vključevanje drobnega lesa in delitve programa z JELOVICO pri nas predvidimo sledeče letne stopnje rasti proizvodnje: letna stopnja rasti v % — proizvodnja žag. lesa 1 % — proizvodnja žag. lesa in drobnega lesa (Nova proizvodnja) let. proizv. 6.000 m3 — proizvodnja opažnih plošč 3,1 % — proizvodnja sobnih vrat 7 % — proizvodnja vhodnih in garažnih vrat 9% — proizvodnja oblog 1,1 % — proizvodnja embalaže 1,3 % — proizvodnja ISO-SPAN-a 3,2 % — kovinski izdelki (transportna sredstva stroji) 11 % — masivno sobno pohištvo 6 % — lahke predelne stene (nova proizvodnja) 30.000 m2 (let. proizv.) Investicijska vlaganja Investicijske programe bodo TO medsebojno usklajevale v nadaljevanje na 2. strani Dražgoše so hribovska vas v Selški dolini visoko nad Železniki. Letošnje leto praznujemo 38-obletnico legendarne Dražgoške bitke, katera je bila v začetku januarja 1942. leta. Cankarjev bataljon je na čelu z Ilijevo skupino udaril na Nemce, ki so z vseh strani ob koljevali vasico. Partizani so se zelo pogumno bojevali. Sovražnik je tudi drugi dan zaman napadal uporno vas. Tretji dan bojev so se Nemci maščevali nad prebivalci. Zažgali so hiše, ustrelili so talce. Najstarejšemu je bilo 70 let, najmlajšemu pa komaj enajst. Dražgoše so danes obnovljene. Ponosno se dviga spomenik padlim na griču. Partizanske zgodbe iz teh junaških dni bodo živele v narodu še naprej. V vzgled nam bo ljubezen, s katero so borci branili našo zemljo. Analiza razvojnih možnosti... nadaljevanje s 1. strani skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi TO v DO ter preverjale posebno z vidika surovinskega pokrivanja in delitve dela. Investicijska vlaganja morajo zagotoviti realizacijo razvojnega programa, prednostno pa je potrebno zagotoviti vlaganja v surovinsko bazo (mehanizirano lesno skladišče Rečica, predelave drobne oblovine, v energetiko — (pridobivanje toplotne energije iz lubja, žagovine in skoblanc) in nato v tehnologijo, za izboljšanje in olajšanje delovnih postopkov, posebno tam, kjer bo oprema nadomeščala novo zaposlovanje. Računati je tudi s sovlaganjem v razvoj TO dobaviteljev surovin in trgovske mreže. Glavne usmeritve oziroma osnovne tendence razvoja in delovanja posameznih temeljnih organizacij: 1. TO »Tomaž Godec«, Boh. vanjsko izgradnjo, v politiki dodeljevanja stanovanj in kreditov za individualno izgradnjo pa se je potrebno prilagoditi splošnim družbenim interesom na tem področju (večja soudeležba, razmerje med družbeno in individualno gradnjo itd.). — V vseh TO in DSSS bo v tem srednjeročnem obdobju urejena prehrana (malica, kosila). V okviru danih možnosti bo poskrbeti za izboljšanje kvalitete. — Na področju počitniške dejavnosti je predvideti povečanje kapacitet počitniških prikolic, ureditev obale v Seči in možnosti letovania v drugih domovih članic SOZD-a na osnovi letne menjave počitniških kapacitet s članicami SOZD-a. — Na področju kulture in rekreacije bo moral še naprej sindikat in organizacije (kulturna društva, športna društva, kulturna skupnost, OTKS in druge organizacije), obdržati in izboljšati aktivnost na tem področju. — V tem srednjeročnem obdobju je bila urejena obratna ambulanta na področju Bleda, v naslednjem pa je obratno ambulanto urediti in organizirati tudi v Bohinju, na Bledu pa pripraviti vse potrebno za zobno obratno ambulanto. Ljudska obramba in in družbena samozaščita Pri oblikovanju nalog za naslednje obdobje je izhajati iz ocene, da razvoj mednarodne situacije zahteva, da ostaja krepitev obrambne sposobnosti še nadalje ena od pomembnejših razvojnih nalog. Za jačanje obrambne sposobnosti se je treba sistematično pripravljati ter obrambno in zaščitno organizirati. izdelek plan 1985 povprec. stop. rasti Bistrica: — zagotoviti si z vlaganjem v predelavo drobne oblovine maksimalno možno lastno surovinsko pokritje, — povečati produktivnost tako, da bo dohodek na zaposlenega večji kot je v gospodarstvu SRS oziroma SOZD-u GLG. — obdržati izvozno aktivnost najmanj na sedanji ravni (50 % izvoz, 50 % domači trg). 2. TO Rečica: — s sovlaganjem z GG Bled zgraditi mehanizirano lesno skladišče ter si na ta način zagotoviti tudi kvalitetnejšo surovino, — s temeljito rekonstrukcijo povečati proizvodnjo sobnih vrat, posebno furniranih podbojev in do leta 85 prevzeti kompletno proizv. sobnih vrat »Jelovice« — povečati izvoz tako, da bo pretežno pokrival uvozne potrebe TO. 3. TO Mojstrana: — rekonstruirati proizvodnjo vhodnih in garažnih vrat, prevzeti od TO »Tomaž Godec« Boh. Bistrica proizvodnjo dvižnih garaž. vrat ter vso proizvodnjo usmerjati na čim večjo porabo domačih surovin. 4. TO Podnart: — konsolidirati vlaganja v tem srednjeročnem obdobju in s pravilnimi organizacijskimi in manjšimi investicijskimi posegi povečati produktivnost dela. 5. TO Trgovina: —• z vlaganji v dve novi poslovalnici razširiti prodajne možnosti neposredne prodaje lastnih proizvodov in proizvodov kooperantov. 6. DSSS: — V našem samoupravnem sistemu je izredno pomemben informacijski sistem, ki ga moramo v tem srednjeročnem obdobju še dograditi, da bodo odločitve samoupravnih in poslovodnih organov, s katerimi se korigira uresničevanje planskih ciljev in cilji sami, kvalitetne in pravočasne, — zagotovitev realizacije razvojnih programov Raziskovalna dejavnost — v obdobju 1981—1985 naj bi opravili dve raziskovalni nalogi in sicer: 1. možnost proizvodnje in uporabe opažnih sistemov pri raznih načinih gradnje, 2. razvoj fleksibilnih predelnih sten. Dohodkovni odnosi TO bodo razvijale dohodkovne odnose v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi TO v DO in samoupravnimi sporazumi, ki so jih sprejele TO že v tekočem srednjeročnem obdobju. 81—85 TO »Tomaž Godec«, Boh. B. ISO-SPAN zidaki (kom) 820.000 3,2 % opažne plošče (m3) 800.000 3,1 % masivno pohištvo (m3 ž. 1.) 5.800 6,1 % obloge (m3) 50.000 0,0 % žag. les proizv. (m3) 30.600 (68 %) —0,1 % žag. les iz drob. oblov. (m3) 5.500 (55 %) — skupaj proizv. žag. lesa s. j. (m3) 36.100 3,2 % izkoriščanje 65,64 % TO Rečica, Bled ! krila, površin, obdel. (kom) 260.000 8,9 % krila površin, neobdel. (kom) 70.000 2,1 % podboj SM (kom) 120.000 11,4% podboj B-4, B-5 (kom) 50.000 0,0 % obloge (m3) 300.000 2,1 % predelne stene (m3) 30.000 — proizv. ž. 1. s. j. (m3) 24.975 5,0 % izkoriščanje 67,5 % TO Mojstrana, Mojstrana vhodna vrata (kom) 21.000 9,1 % garažna vrata (kom) 3.800 8,7 % dodatki (kom) 8.000 9,0% TO Podnart, Podnart obloge (m3) 380.000 1,1 % lesena embalaža (m3) 3.300 1,3 % proizv. žag. lesa s. j. (m3) 7.000 1,9 % izkoriščanje 70% DO LIP BLED proizv. ž. 1. sk., s. j. (m3) 68.075 3,2 % izkoriščanje 66,79 % proizv. oblog skup. (m2) 730.000 1,1 % Dobava oz. razrez hlodov, s j. TO »Tomaž Godec«, B. B. hlodov. (m3) 45.000 TO »Tomaž Godec«, B. B. drob. oblov. 10.000 sk. TO »T. G.«, B. B. (m3) 55.000 3,6 % TO Rečica (m3) 37.000 5,0 % TO Podnart (m3) 10.000 1,9% TO Podnart listavci (m3) 2.000 sk. hlodovina s. j. (m3) 92.000 2,1 % sk. hlodov. + drob. oblov. s. j. (m3) 102.000 3,4 % TO Podnart (listavci) (m3) 2.000 Analiza sredajeročaega plaaa za obdobje 1976-1979 V obravnavanem srednjeročnem obdobju nam ni uspelo v celoti realizirati vse, kar smo zaplanirali, vendar ta odstopanja niso tako velika in problematična, da bi bilo potrebno o njih razpravljati. Načrtovali smo, da bo družbeni proizvod dosegel povprečno letno stopnjo rasti 12,1%, kar smo tudi realizirali in dosegli stopnjo rasti 15,1 %. Tako visoka stopnja rasti družbenega proizvoda je rezultat višje produktivnosti in večjega zaposlovanja ter seveda tudi sorazmerno skromnega rezultata v letu 1975, ki se jemlje za osnovo primerjav. Po TO je stopnja rasti družbenega proizvoda naslednja: stopnja rasti DP TOB TOR TOM TOP TOT DO LIP planirana 76—80 11,2 8,9 16,5 9,4 47,1 12,1 % realizirana 76—79 16,1 10,8 20,6 21,6 27,2 15,1 % Družbeni standard — V novem srednjeročnem obdobju moramo držati politiko pridobivanja sredstev za stano- Vse TO so planirano stopnjo rasti presegle, razen TO trgovina. Tu smo načrtovali odprtje osmih poslovalnic, vendar smo odprli le eno (Zaradi ugodne prodaje preko tuje trgovske mreže, manjša potrebo prodaje skozi lastne poslovalnice). Stopnja rasti zaposlovanja je bila dosežena s 4,7 °« in je večja kot planirana. Po TO je stopnja sledeča: stopnja rasti zaposlovanja TO B TOR TO M TOP TOT DSSS DO LIP planirana 76—80 2,1 2,5 2,1 2,2 45,1 1,8 3,0 realizir. 76—79 5,6 3,3 4,7 3,8 30,2 u 4,7 Vzrok višje stopnje rasti zaposlovanja ni v manjši produktivnosti, temveč v razširitvi proizvodnega programa. V skupnih službah se je število zaposlenih dvignilo manj kot v proizvodnih TO, kar je vsekakor pohvale vredno. Vidimo torej, da so stopnje rasti po TO različne, kar nam dokazuje tudi stopnja rasti produktivnosti, ki je po TO sledeča: stopnja rasti produktivnosti TOB TOR TOM TOP DO LIP planirano 76—80 8,9 9,6 4,7 7,6 8,6 realizir. 76—79 5,5 14,9 2,1 9,1 8,3 V TO »Tomaž Godec«, Boh. Bistrica ni bila dosežena produktivnost zaradi uvajanja nove proizvodnje — masivno pohištvo, v TO Mojstrana pa zaradi prestrukturiranja proizvodnje, ki zahteva večjo poraba časa po enoti. V letu 1979 bomo dosegli skoraj 8 milijonov dolarjev izvoza, kar pomeni, da smo presegli planirano stopnjo rasti skoraj trikratno. stopnja rasti izvoza TOB TOR DO LIP planirano 76—80 10,3 1,9 6,2 realizirano 76—79 30,3 —9,8 16,9 V TO »Tomaž Godec« Boh. Bistrica je tako visoka stopnja rasti izvoza zato, ker smo 2/3 proizvodnje opažnih plošč zaradi ugodne konjunkture izvozili, poleg tega pa se povečuje tudi izvoz masivnega pohištva, kjer pa so še vedno težave s cenami. V TO Rečica pa je stopnja rasti negativna, ker so zaradi povečane porabe žaganega lesa doma, le-tega manj izvažali, sobna vrata pa nekoliko bolj prodirajo na tuja tržišča šele v letu 1979 (vzrok nizke cene v preteklem obdobju). V celoti za DO predstavlja izvoz 1/4 proizvodnje. Ker je naša proizvodnja odvisna predvsem od proizvodnje in porabe žaganega lesa s. j. — nekaterih furnirjev, je prav, da pogledamo tudi stopnjo rasti porabe le-teh. Žag. lesa s. j. smo v letu .1975 predelali 34.000 m3, v letu 1979 pa ga bomo skoraj 60.000 m3. planirana stopnja rasti realiz. stop. r. poraba žag. les s. j TOB 7,1 % 10,9 % poraba žag. les s. j TOR 8,1% 25,5 % poraba žag. les s, j TOM 40,3 % 29,6 % poraba žag. les s. j TOP 11,8 % 18,7% poraba žag. les s. j DO LIP 8,3 % 14,8 % poraba plemenitih furn. 22,0% 35,6 % poraba vez. pl. in les. 14,8 % 17,0 % Vstavljanje tesnila in montaža prijemnika na pokončnih suhomon-tažnega podboja TO Rečica (foto Ažman) Sklepi samoupravnih organov DS DO (18. 12. 1979) 1. Po ugotovljenih pripombah je potrdil oceni novosiste-miziranih del in nalog v DSSS: — pomožne kuharice 150 točk — razmnoževalca dokumentov 141 točk V javno obravnavo pa je dal ocenitev novosistemiziranih del in nalog v TO Rečica (obrat vrata) 2. Na predlog odbora za organizacijo, kadre in stanovanja je spremenil dolgoročno stanovanjsko posojilo Janeza Sodje, sedaj zaposlenega pri GG Bled, v kratkoročno, z odplačilom 10.000 din letno in 4 % obrestno mero. 3. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval — predlog smernic za srednjeročni plan 1981—1985 — samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev na dohodkovni osnovi za izgradnjo in poslovanje mehaniziranega lesnega skladišča Rečica — pravilnik o inventuri 4. Po obravnavi predloga odstopa deviznih pravic je sprejel samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev z Rdečo dvorano Velenje, Almiro Radovljica, Suknom Zapu-že in tovarno pohištva Stil Koper. 5. Potrdil je poročilo sektorja za organizacijo poslovanja, plan in analize o poteku dela priprave kataloga del in nalog. Odbor za gospodarjenje (14. 12. 1979) 1. Pregledal je poročilo komisije, ki je pregledala predlog Janez Skaliča iz TO Rečica o namestitvi rezkarja na robni furnirki Homag za dimenzioniranje vezane plošče na oblogi SM. Komisija je smatrala, da predloga ne more obravnavati kot inovacijo, odnosno kot izboljšavo delovnega postopka kot navaja predlagatelj, temveč le kot koristni predlog ob času izbire stroja, za kar pa ni bila predložena prijava. Zaradi pomanjkljivih dokazov in odmaknjenosti dogodkov odbor o zadevi ni mogel detaljno razpravljati. Smatral pa je, da je tov. Skalič s svojo idejo, !s tem pa tudi s prizadevnostjo sodeloval v izboljšavi tega tehnološkega postopka. Odbor ga je nagradil z enkratno nagrado v višini 2.000,— din. Zavzel pa je stališče, da v bodoče ne bo obravnaval primerov, ki ne bodo pismeno dokumentirani in bodo časovno odmaknjeni od dogodkov. 2. Pregledal je natečaj, ki ga je razpisala Občinska raziskovalna skupnost občine Radovljica za dosežke na področju inovatorstva. Proučil je tudi pogoje za udeležbo na natečaju in ugotovil, da med predlogi v letu 1978 ni bilo dosežka, da bi se na natečaj lahko odzvali. 3. Obravnaval je poročilo o izpolnjenem srednjeročnem programu 1976—1979. DS TO »Tomaž Godec« (20. 12. 1979) 1. DS TO je sprejel spremembe oz. dopolnitve sestava inventurnih komisij. 2. DS TO je ugotovil, da je bila obravnava in sprejetje periodičnega obračuna I—IX 1979 pravilno izvedena in da so ga vse samoupravne delovne skupine potrdile. 3. Na podlagi obravnave analize izvršitve srednjeročnega plana 1976—1979 so bili sprejeti sklepi: — Zaradi prekoračenja predvidene stopnje rasti zaposlovanja se v letu 1980 ne sme povečati število zaposlenih — V letu 1980 moramo povečati produktivnost dela, ki zaostaja za planskimi predvidevanji, posebno v obratu pohištvo. — DS TO ugotavlja, da v ostalih planskih predvidevanjih ni velikih odstopanj, da pa v primerjavi z doseženimi rezultati ostalih TO zaostajamo, zato je potrebno vložiti vse, da se v letu 1980 rezultati izboljšajo. 4. Na osnovi obravnave daje DS TO Samoupravni sporazum o merilih in pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1980 v 15-dnevno javno obravnavo. 5. Potrdi se odprodaja osnovnih sredstev po predloženem spisku. Za odprodajo je zadolžen oddelek za investicije in vzdrževanje. 6. Na osnovi obravnave daje DS TO Samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije v 15-dnevno javno obravnavo. 7. DS TO je potrdil poročilo zadnje seje odbora samoupravne delavske kontrole. 8. DS TO potrjuje Samoupravni sporazum o izvajanju skupnih nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite KS Boh. Bistrica Za podpisnika se imenuje direktor TO. 9. DS TO sprejme sklep o izdelavi načrta mobilizacije. 10. DS TO na osnovi obravnave potrjuje načrt proizvodnje v vojnih razmerah. 11. DS TO potrjuje osnutek smernic in pripombe na osnutek smernic za srednjeročni plan KS Boh. Bistrica. 12. Na podlagi obravnave DS TO sprejme smernice razvoja območne SIS za PTT promet Kranj. 13. Za delegata v konferenco Ljubljanske banke. Poslovne enote Radovljica, je DS TO na predlog IO ZS, izvolil tov. Veber Anico. 14. Na podlagi obravnave DS TO potrjuje cenik elementov za izdelavo vidnih betonskih površin in fasadnih odrov, z veljavnostjo od 20. decembra 1979 dalje. 15. DS TO daje soglasje k investiciji v centralno mehanizirano skladišče Rečica. 16. DS TO potrjuje predlog sklepa odbora za delovna razmerja o prerazporeditvi tov. Marije Smukavec na opravljanje del in nalog »ročno brušenje izdelkov« v obratu pohištvo in sicer v smislu 112. člena SS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitev sredstev za OD v DO LIP Bled. 17. Prošnja foklorne skupine Bohinj za brezplačno odobritev cca 160 m2 opaža se odstopi v reševanje Odboru za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje s priporočilom, da se jo ugodno reši. 18. Potrdi se predlog nabave osnovnega sredstva: »stroja za vezavo s plastičnih trakom« za potrebe krojilnice. hišnih priključkih. Zaradi tega je pritisk v ceveh slab, veliko dragocene vode pa odteka in za-močvirja okolico. Za urejeno preskrbo z živili in drugimi potrebščinami bo potrebno izgraditi na območju Sp. Gorij sodobni trgovski center. Lokacija tega je sporna. Zato bo potrebno s pametno odločitvijo najti najboljšo rešitev. Nesprejemljiva so mnenja in odločitve, da cestišče od gostilne Mini v dolžini nekaj nad sto metrov ne bo asfaltirano aradi tega, ker še ni urejen zazidalni načrt. Na to prometnico, ki je že dolgo v zelo slabem stanju, je že sedaj vezanih več kot petdeset družin. Zazidalno je ta okoliš zaključen in je nerazumljivo, zakaj ne bi uredili cestišča in seveda okolice blokov, ki je neurejena. Preprečitev gradnje samskega doma za gozdne delavce na območju KS Bled še ne pomeni, da je ta sprejemljiva na območju KS Gorje. Ob takih težnjah se čutimo krajani KS Gorje v zapostavljenem in podrejenem položaju. Razen tega smatramo, da je taka gradnja veliko bolj problematična na tako občutljivem kraju kot je vas Gorje. Srednjeročni plan investiranja bo moral obravnavati še širši krog krajanov skupno s političnimi faktorji. Važno pri vseh prizadevanjih pa bo, da se določi vrstni red investiranja v določene namene za najboljše reše-vanie potreb krajanov. Pri tem pa bo treba upoštevati število gospodinjstev na določenem območju. Važen pa bo tudi vrstni red po vrsti gradnje (voda, ceste, otroško varstvo, požarna varnost, telefon in podobno). Vse te momente bo treba upoštevati in reševati najnujnejše komunalne probleme čimvečje-mu številu krajanov. Taka in podobna dogovarjanja, iskanja najboljših rešitev bo treba obravnavati tudi na vaških odborih, kjer bo poleg seznanjanja krajanov o problematiki kraja potrebno tudi tesnejše sodelovanje za reševanje problemov. Torej je bila tudi planirana poraba glavnih materialov povsod presežena, razen v TO Mojstrana, kjer se je predvidevala izdelava vhodnih vrat iz smrekovega lesa, kar pa bo realizirano šele v letu 1980. Prodaja preko lastnih prodajaln je rasla po povprečni letni stopnji rasti 30,4 % in znaša v letu 1979 še 20% celotne prodaje. V letu 1980 pa je predvideno odprtje še ene poslovalnice. Kakor so različne stopnje rasti proizvodnje — prodaje, tako je različna tudi stopnja rasti osebnih dohodkov, ki so po TO rasli takole: TO povprečna let. stopnja rasti »Tomaž Godec«, Boh. Bistrica 20,4 % Rečica 23,5 % Mojstrana 19,0% Podnart 21,0 % Trgovina 17,6% DSSS 22,8 % DO LIP 21,5% Torej je rast OD v skladu z rezultati. Nekoliko navzkriž je rezultat le v TO trgovina (prodaja — 30,4%, OD 17,6 %). Vendar moramo tu upoštevati, da se s povečanjem zaposlenih bistveno znižuje povprečni OD (1 dir. na 14 zaposlenih ali 23 zaposlenih). V obravnavanem obdobju smo tudi veliko investirali in sicer v masivno pohištvo, plošče, sobna vrata, skladišče izdelkov, obloge, rekonstrukcijo Podnarta, trgovino v Zagrebu in Murski Soboti, računalniško opremo in upravne prostore. V naslednjem letu pa je predvidena investicija v mehanizirano lesno skladišče Rečica, rekonstrukcijo proizvodnje vhodnih in garažnih vrat v Mojstrani, gradnjo proizvodnega skladišča pohištva in kotlovnice. P. D. Krajevni problemi obvezujejo krajane Na zboru krajanov Krajevne skupnosti Gorje smo obravnavali predloge razvoja KS v naslednjih letih. Srednjeročni načrt predvideva določene gradnje, dograditve na območju KS. Smotrno planiranje teh bo pomembno za normalni razvoj kraja. Žal je bila prisotnost krajanov na zboru majhna. Prisotni so bili predvsem tisti, ki nimajo urejenih komunalnih problemov, kot je preskrba z vodo, slabe cestne povezave, neurejena preskrba z živili in drugimi potrebščinami in podobno. Majhna udeležba na zboru, sebično stanje ob strani tistih, ki imajo te probleme že urejene, vsekakor ni v čast krajanom. Prav tako ni na mestu odsotnost zastopnikov TO, ki imajo svoje obrate na področju KS. Več sodelovanja med TO in odgovornimi čini tel ji KS bo moralo biti tako na političnem, gospodarskem, kulturnem in varstvenem področju. Ta povezava pa ne bo smela biti omejena, temveč razširjena tudi na KS izven območja KS. Preko sto delavcev KS Gorje je npr. zaposlenih v TO, lesna predelava Rečica, LIP Bled. S tem v zvezi se formirajo tudi sredstva, s katerimi razpolaga KS. Po drugi strani pa je potrebno sodelovanje z zunanjimi TO tudi na političnem področju. V bodoče bo važno povezovanje z ustanovami za varstvo otrok. Potrebna bodo dogovarjanja o smotrnem urejanju prometnega režima. Še naprej bo potrebno krepiti sodelovanje pri načrtovanju in konkretnem sodelovanju obrambnih požarnovarnostnih priprav. Prizadeti krajani so na zboru negodovali zaradi neurejenih razmer preskrbe z vodo. Zaselek Zatrata še nima vodovoda. V nekaterih predelih te večkrat manjka. Vodovodne cevi so na posameznih odsekih dotrajane, tako na glavnih vodih, kot na Sodelovanje in pomoč TO na območju KS in izven njega bo vplivalo na zadovoljivejše reševanje problemov in razvoj kraja. Dobro tretjino življenja navsezadnje krajani le živimo v nekem kraju. Zato še zdaleč ni vseeno, kako je ta kraj urejen. Opazka na zboru, da planiranje del na področju KS ni tako pomembno kot v DO, ni prepričljiva. Če bomo krajani imeli urejeno življenje v kraju, kjer živimo, bomo tudi lažje planirali dn plane izpolnjevali v organizaciji, kjer smo zaposleni. Tand Profiliranje elementov za suhomontažni podboj TO Rečica (foto Ažman) Kako do surovine Društvo inženirjev in tehnikov lesarjev in gozdarjev Slovenije je organiziralo posvetovanje v zvezi s smotrnim pridobivanjem in uporabo drobnega lesa listavcev. Posvetovanje je bilo konec oktobra 1979. leta. Udeleženci — govorniki so poudarjali, da je že ob siceršnjem pomanjkanju lesa to še bolj čutiti ob energetski krizi. Med drugim je bilo večkrat omenjeno, da je veliko takih sestojev, kjer se ne izkorišča redčenje in drobnega lesa listavcev. Glavni vzrok za to pa je ekonomski uspeh in bo izgube pri takem izkoriščanju treba kriti delno iz sredstev za biološko vlaganje, večji del pa iz prispevkov porabnikov takega lesa. Nobena skrivnost ni, da iverne plošče, vlaknene plošče, celuloza potrebuje več surovine kot jo ima na razpolago. V energetski krizi, ko primanjkuje goriv, pa je še večje povpraševanje po dr-veh. Ob zdajšnji neuspešni proizvodnji bo potrebno iskati nove možnosti za sečnjo drobnih sor-timentov listavcev. S tem v zvezi bo treba uvajati bolj prilagodljivo tehniko spravila. Potrebna bodo kooperacijska sodelovanja z lastniki traktorjev, konj ali celo redno delovno razmerje z njimi. »Droben les listavcev ostaja problematična surovina«, so poudarjali govorniki v svojih izvajanjih. Gozdarji bi morali nazaj v gozdove in se bolj angažirati za to vrsto proizvodnje. Drugod po svetu proizvajajo debel les kot gozdno proizvodnjo, droben les pa kot njivsko proizvodnjo. V bodoče bo treba skrbeti, da bo čimveč debelega le- sa. Pomanjkanje tehničnega lesa se stopnjuje. Gozdarji bodo morali skrbeti za večjo proizvodnjo v kmečkih gozdovih. Ogromno površin enih in drugih je, ki niso redčene. Seveda pa je redčenje smotrno le, če je to opravljeno v realnih mejah. Med drugim je bilo omenjeno, da bi morali dobiti več lesa iz drugih republik. V ravninah bi morali proizvajati drobni les v njivskih proizvodnjah na opuščenih kmetijskih površinah. Govorniki so ugotavljali, da bo tehnologija pomembna pri proizvodnji drobnega lesa listavcev. Ta bo morala biti prirejena tako, da bo proizvodnja cenejša. Slovenija ima poleg lesa zelo malo drugih virov surovin. Imamo pa zelo velik delovni potencial. Boljše bomo morali izkoriščati stranske proizvode in lesne ostanke. Kot že omenjeno, je prisotno pomanjkanje tehničnega lesa in lesa za proizvodnjo ivernih, vlaknenih plošč in lesa za celulozo. Na ostanke pri žaganju oblovi-ne ne bo mogoče veliko računati, saj bodo te ob pomanjkanju surovine za proizvodnjo toplotne energije proizvajalci sami porabili. Zaključek posvetovanja je pokazal potrebo, da se izdela družbeni dogovor, kakšen les je možno še izkoriščati, koliko tega in po kakšni ceni. V tem dogovoru pa je treba predvideti tudi, koliko stroškov proizvodnje pokrije lesna industrija. Seveda pa se bodo morali gozdarji potruditi in ugotoviti, koliko takih gozdov sploh obstaja. Torej gozdarji — nazaj v gozdove za večjo proizvodnjo dragocene surovine. Tand ISO-SPAN in novi predpisi Z letošnjim letom stopi v veljavo novi predpis, ki zahteva od gradbenikov in proizvajalcev gradbenega materiala izdelke in gradnjo objektov z boljšimi toplotnimi lastnostmi. Ker novi predpisi zahtevajo stene z manjšo toplotno prevodnostjo kakor jo ima dosedanji oblikovnik 240, je nujno, da preidemo na novega. S tem namenom smo si ogledali tovarne iso-spana v Avstriji, in Nemčiji, da bi si na licu mesta ogledali proizvodnjo in nove strojne naprave, ki bi jih bilo možno uporabiti pri načrtovanju nove proizvodnje. Istočasno pa smo iskali podatke in izkušnje, ki jih imajo pri dosedanjem delu z novimi materiali. Lepljenje obloge na pokanonik suhomontažnega podboja TO Rečica (foto Ažman) Pri ogledu smo videli, da proizvodnja izolacijskih oblikovni-kov poteka postopoma v dveh smereh: izdelava oblikovnika z debelejšo zunanjo steno, ki zadosti sedanjim predpisom in oblikovnika, ki ima znotraj vložek ali ploščo iz stiropora. Začetek izdelave izolacijskih oblikovnikov je bil v tem, da se je zunanja stena odebelila — dvojna stena, s tem pa tudi debelina oblikovnika iz 240 na 300 milimetrov. Pri nadaljnjem razvoju pa sedaj prehaja ta dvojna stena zopet na debelino 5 cm, s tem da se z notranje strani vlagajo plošče ali pa vložki iz stiropora v ustrezne utore ali pa lepijo z ustrezno malto. To pa pri dosedanji proizvodnji zahteva dodatno delovno silo, ker še ni rešeno mehanično vlaganje. Ker pa se nam bliža gradbena sezona in s tem zahteve po oblikovnikih, ki bi odgovarjali novim predpisom, moramo čim-prej začeti z ustreznimi oblikov-niki. Pri sedanjih strojnih napravah naj bi najprej začeli z obli-kovniki 300, ki bi imeli dvojno zunanjo steno debeline 10 cm in po toplotni prevodnosti odgovarja novim predpisom. Vnaprej pa bi pripravljali novo proizvodnjo oblikovnikov z vložki stiropora, ki imajo še veliko večjo prednost v toplotni prevodnosti. S preusmeritvijo na oblikovni-ke 300 z dvojno steno bi zadostili predpisom. S proizvodnjo oblikovnikov 140 za notranje stene pa bi nudili gradbenikom izdelke, s katerimi bi lahko nadaljevali dosedanji način gradnje z iso-spanom. Prehod proizvodnje na istočasno proizvodnjo oblikovnikov 300 in 140 ne bi zahteval večjih investicij, saj je že sedaj nujno v oddelku izvršiti večje popravilo strojev in naprav, ki obratujejo nepretrgoma 5 let. Za novo proizvodnjo bo potrebno nadomestiti dotrajane jedrovnike in tla-čilce z novimi, na strojih pa razen popravil te prilagoditi novim meram modelov in oblikovnikov. Dosedanje modele bi predelali v nove in uporabili vse elemente, ki so še uporabni. S tem delom bomo morali pričeti čimprej, tako da ne bi naše stalne odjemalce pustili na cedilu, ko bi ti potrebovali oblikov-nike za gradnjo. Nujno je, da takoj preidemo k dejanjem in začnemo z rekonstrukcijo v obratu iso-span. Bijol Franc Krvodajalcem - hvala 257 članov naše DO se je odzvalo vabilu Zavoda za transfuzijo krvi. Vse to potrjuje, da v kolektivu še obstoja visok nivo zavesti in pripravljenosti, da sočloveku pomagamo v vsakem trenutku. Kri so darovali: iz TO Tomaž Godec Boh. Bistrica: Pekovec Jože, Pikon Drago, Ravnik Franci, Urh Viktor, Ča-jič Dušan, Smukavec Marjan, Stare Jože, Sodja Marko, Horvat Ljudmila, Zavodnik Nada, Štros Zora, Beguš Rudolfa, Cesar Ciril, Cesar Majda, Sodja Marija, Rozman Ciril, Podbev-šek Jaka, Kranjc Rozalija, Wolf Milena, Sodja Janez, Sodja Tilka, Bučar Julijan, Ristič Albina, Kocjane Janez, Pikon Janez, Golja Anton, Žvokelj Branislava, Iskra Tilka, Mencinger Franc, Malej Marija, Mikelj Majda, Arh Srečko, Korošec Verka, Korošec Marija, Korošec Janko, Žvan Pavel, Urh Angelca, Zalokar Nada, Pikon Marija, Gardener Valerija, Petek Ivanka, Dobravec Stanko, Ravnik Janko, Bolčina Pavel, Soklič Janez, Selan Blaž, Beznik Franci, Arh Martin, Repinc Matevž, Kos Maks, Vojvoda Lovro, Mikelj Cvetka, Štraus Marjan, Smukavec Ida, Zupanc Ivan, Jeršič Mirko, Mencinger Branka, Cesar Marija, Arh Anton, Zalokar Slavko, Pikon Franc, Korošec Vinko, Malej Pavel, Gardener Simon, Bern jak Emil, Smukavec Anica, Zupan Tončka, Smukavec Franc, Kočevar Franc, Arh Janez, Oblak Alojz, Langus Franc, Medja Jože, Rejc Srečko, Odar Franc, Medja Anton, Žen Jože, Tavrla-ni Marija, Cerkovnik Marica, Mencinger Cilka, Rozman Darko, Fujs Nežka, Cvetek Marjana, Štros Metka, Smukavec Vida, Stare Marija, Urbanc Franc, Urbanc Marija, Stare Branko, Murovec Anton, Sodja Milena, Mikelj Filip, Hodnik Stanko, Hodnik Marija, Kranjc Francka, Dobravec Marija, Arh Marta, Stare Srečko, Potočnik Janez, Preželj Metka, Iskra Ljubica, Ravnik Joža, Kuhar Jožica, Arh Hedvika, Samardžič-Gorenc Silva, Jensterle Franc, Lapajne Franc, Medja Janez, Strgar Jožica, Ravnik Branko, Cesar Ladislav, Jensko Janez, Gosar Srečko, Zalokar Pavel, Cvetek Janez, Stare Stanko, Štros Stanko, Gašperin Marko, Smukavec Ivan, Bolčina Franc, Bolčina Marija, Zupanc Angelca, Zupanc Anton, Tavčar Janko, Rozman Valentin, Perše Stanko, Mediževec Bogdan, Sodja Danijel, Arh Niko, Cvetek Martin, Žnidar Alojz, Repinc Joža, Odar Bogomir, Bučar Franc, Zalokar Zdravko, Grm Janez, Mavrič Miha, Korošec Alojz, Štros Martin, Arh Franc, Arh Milka, Repinc Viktor, Stare Jože, Brežan Ivan, Logar Martin, Medja Francka, Zupan Anton, Mencinger Martin, Sodja Janko, Zalokar Janko, Kuhar Julijan, Lisec Alojz. iz TO Rečica Ambrožič Elizabeta, Bokal Milena Gumzej Ludvik, Jakopič Mihaela, Jakopič Franc ml., Justin Janko, Kokol Marija, Krni-čar Francka, Mandeljc Ivanka, Mandeljc Franc, Pazlar Draga, Pesjak Martin, Por Bojan, Potočnik Poldka, Pretnar Bernarda, Puc Ljuba, Repinc Cilka, Saf-tič Julka, Skubin Francka, Sku-mavec Matjaž, Stoje Stanislav, Stoje Zdravko, Stres Edi, Šim-nic Franc, Šorl Antonija, Urevc Nevenka, Žemva Emilija, Žemva VAŠA KRI REŠUJE ŽIVLJENJE; SAMO KRI NADOMESTI KRI! Mirjam, Markelj Janez, Trpine Bojan, Colja Franc, Urh Branko, Jarkovič Tomaž, Frelih Darko, Gaberšček Marjan, Koren Franc, Dežman Marko, Dežman Cirila, Strgar Tanja, Hladnik Stane, čančar Mara, Ambrožič Jožica, Jakopič Janez, Golja Roman, Vidic Jakob, Horvat Anton, Ambrožič Marjan, Gogala Gabrijel, Zalokar Drago, Gregorovič Mato, Por Katarina, Lojen Dino, Krivič Djemal, Kušar Štefan, Šipelj Albin, Bizjak Alojz, Mrak Jakob, Bernik Janko, Terpinc Marjan, Zalokar Drago, Lebar Dušan, Lebar Metka, Tomič Anica, Valant Ljudmila, Kotnik Informacija INDOK centra 26. decembra ob 9. uri dopoldne so se zadnjič v 1979. letu sestali delegati vseh zborov Skupščine občine Radovljica Med drugim so sprejeli informacijo o poslovanju TOZD v 9 mesecih ter tistih, ki poslujejo z izgubo. Ugotovili so, da je gospodarski položaj v občini precej ugoden, kar pa nas ne sme uspavati, saj bodo bitke za stabilizacijo v tem letu težje kot doslej. Sprejeli so tudi predlog proračuna za leto 1980 in pooblastili IS, da lahko uskladi proračunsko porabo v skladu z zvezno in republiško resolucijo, ko bosta sprejeti. Na pobudo delegata, tovariša Hajdinjaka so se tudi odločili, da naj posebna komisija prouči možnosti za oblikovanje novega, boljšega ključa za financiranje KS, saj se po delegatovih besedah dogaja, da v določenih krajevnih skupnostih zaposlujejo več profesionalnih delavcev, drugje pa nimajo sredstev niti za honorarno opravljanje uslug. Po krajšem odmoru in malici so sprejeli še predlog odloka o začasnih prispevnih stopnjah SIS družbenih dejavnosti ter komunalne in skupnosti za varstvo pred požarom. Zaradi nezakonitosti nekaterih določil so spremenili odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča. Soglasno so se odločili za predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem načrtu Bleda in predlog odloka o potrditvi zazidalnega načrta LIP Bled. Ob obravnavi predloga odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije in prepovedi graditve na vplivnem območju Lesc je delegat tovariš Kralj sprožil vprašanje pozidave rodovitnih »površin«. Čeprav v tem primeru Kmetijsko zemljiška skupnost ni imela pripomb,« je podprl delegatovo stališče predsednik skupščine tov. Pernuš, »se mi zdi, da so znali včasih zemljo dosti bolj ceniti kot jo danes. Poglejmo kako so postavljene naše vasi: Gorje, Ljubno. Gotovo bomo morali do tega ponovno priti.« Nato so delegati sprejeli predlog družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov in spominskih obeležij NOV v občini Radovljica. Delegatka iz Gori j je poudarila, da bo potrebno ustrezno poskrbeti tudi za spomenike iz prve svetovne vojne. Delegati so se strinjali s predlogom Turist Progresa Ingeni-ring Radovljica, da ne bo več opravljal geodetskih storitev. Na koncu so izdali soglasje tov. Pavlu Dolarju za direktorja delovne organizacije Gorenjske bolnišnice Jesenice. Preden so se delegati razšli, jim je predsednik skupščine tov. Pernuš Leopold želel srečno novo leto in še uspešnejšega sodelovanja v prihodnje. Franc, Mandeljc Jože, Sinkovič Janja, Ravnik Janez, Kneževič Stana. Urbančič Milena, Poklukar Milan iz TO Podnart Rozman Janez, Miklavčič Jože, Stajer Dušan, Tomažin Janez, Lušina Rudi, Eržen Rudolf, Intihar Jože, Miklavčič Stanko, Dolenc Janez, Čufar Franc iz TO Mojstrana Bratina Stane, Janša Mila, Lo-jevec Miro, Makovec Jože, Matjaž Jože, Mavko Jerca, Sepec Jakob, Urbas Zvone, Zukič Sam-ka iz TO Trgovina: Gričar Marija. Žnidar Anton, Šorli Otorino, Prešeren Milena iz DSSS: Debelak Peter, Blažič Henrik, Bajt Franc, Kraigher Ciril, Pretnar Marjana, Muri Brigita, Frelih Nada, Iskra Anton Odbor RK Boh. Bistrica nam je poslal zahvalno pismo. Še posebej se zahvaljujejo krvodajalcem in jim želijo zdravja in delovnih uspehov v letu 1980. Prav taka je tudi naša želja. Tudi v prihodnje naj nas spremlja misel, da je prav krvodajalstvo človekova vrednota, s katero se odraža veličina človekove solidarnosti. SI Za Dan republike so v Gorjah odprli prenovljen otroški vrtec. V njem so štirje veliki in preurejeni prostori za naše najmlajše. Stavba lahko sprejme 110 otrok. Preuredili so tudi kuhinjo, garderobne in sanitarne prostore. Ostrešje je v celoti preurejeno in krito z novimi strešniki. Gradbena dela je izvajalo Gradbeno podjetje iz Bohinja, pleskarska in obrtna dela pa Splošno obrtno podjetje Bled, Grad z Bleda. Dela je financiral Zavod za otroško varstvo Radovljica. Jože Ambrožič V začeto novo leto 1980! Slavko Staroverski (foto Rozman) Novo ime vojašnice v Radovljici V okviru praznovanja dneva JLA in ljudske obrambe je bila v vojašnici v Radovljici velika slovesnost. Vojašnico so poimenovali po narodnem heroju Antonu Dežmanu-Tončku in odkrili njegov doprsni kip, delo jeseniškega umetnika Jake Torkarja. Narodni heroj Anton Dežman-Tonček, prvoboreec, udeleženec legendarne dražgoške bitke in general JLA je bil doma iz Lesc. Med soborci in občani je bil zelo priljubljen in cenjen. Na slavnosti je bil govornik predsednik ZB občine Radovljica tov. Slavko Staroverski. Izveden je bil tudi bogat kulturni program. Proslave se je udeležilo veliko predstavnikov družbenopolitičnih organizacij ter ostalih prebivalcev. Blaževič Mimo so praznični dnevi. Prvi dan novega leta smo pričakali doma ali pa kod drugod. Zaželeli smo vsem vse naj lepše in najboljše za letošnjih 366 dni. Kaj pričakujemo od leta, ki je še mvwmm NEVARNOST ENERGIJE Kanadski strokovnjak za nadzor nad jedrsko energijo — Herbert Inhaber je v svoji raziskavi temeljito proučil in ovrednotil nevarnosti raznih vrst energij. Podlaga za njegovo raziskovanje so mu bili viri iz statistike. Pri tem je povzel zaključke po nesrečah in izgubljenih dnevih, ki so jim vzroki tudi različne energije. Naslednja preglednica kaže, koliko izgubljenih dni dajejo razne energije, zaradi česar ljudje izostajajo z dela: VIRI ENERGIJE Izgubljeni človekovi dnevi Premog 2.800 Nafta 1.700 Metanol iz lesa 1.200 Veter (se pretvori v elektriko 1.000 Sonce (fotoel. pretvorba) 800 Morje (valovi) 30 Jedrski reaktorji 10 Zemeljski plin 6 Vesna kot prazna, nepopisana knjiga pred nami? Pričakovati moramo največ, vzporedno s hotenji in željami pa mnogo uresničiti in narediti. Lani je bilo gospodarsko zelo dobro, osebni dohodki pa razveseljivi. Kdo ve, kako pa bo letos? Lani je bilo tako v naši deželi kakor povsod drugod po svetu leto varčevanja, naftna kriza je zajela vse države. Na Bližnjem vzhodu je bilo političnih pretresov vedno več in se še nadaljujejo. Ostrijo se situacije med velikimi silami. Lepo in zelo prav bi bilo, da bi znali bolj vrednotiti kruh, ki nam ga reže naša delovna organizacija. Potrudimo se z delom v naj večji možni meri. O disciplini in redu med vsemi delovnimi skupinami je vse premalo napisanega in izgovorjenega. Na to bi morali sproti opozarjati, da ne bo 'kasnejšega izgovarjanja in prerekanja. Vračajmo se vsak dan na delo z voljo, zadovoljni bomo vsi skupaj in na koncu bomo lahko rekli, da je bilo dobro. Takšne so naše želje, namenjene vsakomur za novo začeto leto 1980! Vesna Zatrnik nekdaj in danes Na jasi vzhodnega pobočja mogočne pokljuške planote, 900 metrov nad morjem, osem kilometrov oddaljen od Bleda, leži Zatmik. Po izročilih je v fevdalni dobi tam živel le en sam gospodar, ki so se mu v zakonu rodili trije sinovi. To so bili Anže, Adam in Martin. Mož je kasneje izročil svoje obširno posestvo na tri enake dele. Tako so nastale tri še vedno mogočne kmetije, nova stanovanjska in gospodarska poslopja. Poimenovali so jih kar po imenih sinov. Tako se še danes pravi pri Ada-movcu (Pretnar), pri Anžku (Urevc) in pri Martinovcu (Lah). V oklepajih so priimki današnjih gospodarjev. Edini trdni kmet na Zatmiku je le še Adamove. Pri Anžku, kjer je bilo rojenih kar dvanajst otrok, sedaj celotno posestvo obnavlja sin Florjan, ki tudi računa na kmečki turizem. Pri Martinovcu so že nekaj odprodali in se tu pojavljajo drugi ljudje. Med vojno je Zatrnik že leta 1941. gostil prve partizane. Prvi partizani so se iz Gorij preko Zatrnika in Mrzlega studenca pomikali na znano vstajo, ki so jo nameravali izvesti v Bohinju. Vendar do nje ni prišlo zaradi izdaje in drugih okoliščin. Zato so se gorjanski prvoborci spet vračali preko Zatrnika na svoje domove v Gorje. Večino le-teh pa so Nemci potem aretirali in jih odpeljali v kazenska taborišča, iz katerih se jih mnogo ni nikoli več vrnilo v rodne Gorje. Sicer pa se med vojno partizani nikdar niso dalj časa zadrževali na Zatrniku. Kraj je bil preveč izpostavljen in lahko dostopen nemškim motoriziranim enotam. Vendar so Nemci slutili partizane v bližini, zato so 13. marca 1942. Zatrnik skoraj izpraznili. Izselili so vse, tako da sta na Zatrniku | ostali le dve družini. Danes je Zatrnik znan predvsem kot smučarsko rekreacijsko središče, s katerim si je Bled pridobil tudi zimsko sezono. Pred leti so namreč na Zatmiku izsekali in očistili precejšnja pobočja in postavili tjakaj vlečnice in sedežnico. Zatrnik je lahko dostopen po lepi asfaltni cesti prav do žičnic, primeren pa je za smuko vrhunskim kot začetnim ljubiteljem smučanja. Obljubljajo, da bo letos boljše preskrbljeno s potrežbo, pridobili pa so tudi nekaj parkirnih prostorov, tako da lahko parkira okrog 900 vozil. Jože Ambrožič Robot - pomoč v prihodnosti Ameriški strokovnjak za elektroniko Anthony Riechelt, je v osmih letih zelo trdega dela izumil KLATU-ja — robota, ki naj bi bil pomoč pri gospodinjstvih. V našem denarju je cena 80.000 dinarjev, predvidevajo pa, da bo do leta 2000 na ameriškem trgu že osem milijonov teh ali podobnih primerkov. Umetni možic ali KLATU se giblje po stanovanju, vtisnjen ima spominsko geometrične razsežnosti stanovanja, izreče pa precej besed. Varuje stanovanje pred tatovi. Seveda se sprašujemo, kako kvalitetno bodo oziroma so zgrajeni programi v robotu, ki posnemajo človekovo obnašanje. Naš razum je zelo vsestranski in zapleten. Naučiti se moramo, zakaj se roboti zmotijo. Upajmo pa, da bodo tehnični dosežki kot so roboti res v prid in v pomoč kakor kovinasti stre-žaji. Vesna 25 let smuških tekov Letošnje leto bohinjski organizatorji velikih mednarodnih FIS »A« tekmovanj v smučarskih tekih praznujejo svojeversten jubilej — 25. tekmovanje. Tekmovalke in tekmovalci iz Avstrije, Italije, Švice, Francije, ČSSR Sovjetske zveze, Bolgarije, Romunije, Poljske, DDR, Madžarske, ZRN, Liechtensteina in Jugoslavije se bodo pomerili v naslednjih kategorijah: Člani 15 km štafete 3 x 10 km Članice 10 km štafete 3x5 km Mladinci 10 km štafete 3 x 10 km Doslej so bile tovrstne smučarske prireditve zaradi objektivnih težav, predvsem pa zaradi pomanjaknja snega v različnih krajih radovljiške in jeseniške občine. Na področju Bleda — Pokljuke so bila tekmovanja organizirana 6-krat, v Mojstrani so bili tekmovanji samo dvakrat (1964 in 1965), v Bohinju (tekme so bile v Bohinjski Bistrici ali na Poljeh ali v Ukancu ali Pokljuki — Gorjuše) pa so bile 16-krat in letos, v jubilejnem letu sedemnajstič. V zgodovini tega tekmovanja pa niso bila organizirana leta 1959 in 1974, ko vso zimo ni bilo snega niti v dolini niti na Pokljuki. Dosedanja tekmovanja, kar jih je bilo v Bohinju so vodili naslednji predsedniki org. komiteja: Mencinger Franc 7 krat, Bajt Franc 3 krat in predsednik je tudi v jubilejni letošnji prireditvi, Rozman Janko 2 krat, po enkrat pa so bili Jere Franc, Rozman Franc in Repinc Franc. Tekmovalni odbor za izvedbo tekmovanja kakor za pripravo proge pa so vsako leto vodili Podlipnik Jože, Repinc Franc in Žvan Jože, ob sebi pa so vedno imeli neumorne Bohinjce, ki so s skupnimi močmi vedno dobro in v zadovoljstvo vseh organizirali vse prireditve, čeprav včasih v izredno težkih pogojih. Bohinjski organizatorji so se že od vsega začetka trudili, da bi bila prireditev uvrščena v mednarodni FIS koledar zimsko športnih prireditev. To jim je uspelo šele v letu 1966, s čemer so pričeli tudi v Bohinju nastopati veliki asi smuškega teka, nosilci svetovnih naslovov in olimpijskih kolajn. Na bohinjskih smučinah so nastopali olimpijski zmagovalci in zmagovalke kot so Norvežanke Mördre, Dahle, Arfles, Švedinje Linđ-qvist, Petrusson, Hansson, ki so osvojile olimpijska odličja na olimpijadi leta 1968 in 1972, olimpijski zmagovalci v posameznih in štafetnih tekih Voronkov, Skobov, Simašev, Akentijev, vsi odlični tekači iz Sovjetske zveze, nosilec bronaste kolajne iz Sappora Švicar Hauser, odlične nemške tekmovalke Endler, Mrklas in svetovna prvakinja iz ČSSR Šimunkova ter odlični poljski tekač in svetovni prvak Luszcek. Ni pozabiti tudi tekmovalk Pechmann, Schreiber in Rostock iz DDR in vzhodnonemški tekmovalci Grimmer, Klause in Hessler ter odlični italijanski tekmovalci Primus, Capitanio, Kostner. Še in še bi lahko naštevali imena dobrih tujih tekmovalcev, žal pa moramo ugotoviti, da so naši najboljši tekmovalci vedno zaostajali za zmagovalci, največ sta naredila tekača Seljak Roman in Filip Kalan, ki sta se v močni konkurenci uspe- la uvrstiti pod deseto mesto, to pa je bilo tudi vse, saj so bili k-epko nad 15. mestom: če pa je bila številčno močnejša konkurenca, pa celo nad dvajsetim mestom. Veliko slabše je še v ženski konkurenci, tu pa ima Jugoslavija še slabšo kvaliteto. Vsako leto pa nas razveselijo mladi tekmovalci, ki začnejo v mladinski konkurenci. Večino tekem, kar jih je bilo pri nas, so zmagovali, pa čeprav ni bila slaba konkurenca. Kalan, Dornik, Jakopič, Djuričič, Čarman so imena, ki so bila večkrat na zmagovalnem odru v konkurenci mladincev, ko pa so prerasli v člansko konkurenco, pa je bilo njihovih uspehov konec. Organizatorji upajo, da bo 25. jubilejno mednarodno FIS »A« tekmovanje v smučarskih tekih, ki se iz leta v leto bori tudi za vstop v ciklus tekmovanj za svetovni pokal tekačev, uspelo po organizaciji kot po udeležbi dobrih tekmovalcev iz tujine in kar največji uspeh jugoslovanskih tekmovalcev, ki bodo na tem tekmovanju sami odločali o potovanju na olimpijske igre v Ameriko. REZULTATI: Članice 5 km 1. Jung Kerstin (DDR) 16.12,88, 2. Leskovjanska Viera (CSF) 16.16,02, 3. Noack Ute (DDR) 16.17,83, 4. Witscher Beate (DDR) 16.19,60, 5. Ignjatovič Tatjana (SOV) 16.41,99 6. Hanischova Heidi (CSF) 16.47,91, 7. Žakova Milada (CSF) 16.50,52, 8. Akvilova Elena (SOV) 16.56,26, 9. Jasnica Malgorzata (POL) 16.56,52, 10. Mlakar Jana (JUG) 16.57,70, 14. Munih Metka (JUG), 15. Jelov-čan Jeli (JUG), 14. Munih Metka (JUG), 15. Jelovčan Jeli (JUG), 19. Smolnikar Tatjana (JUG), 22. Krničar Simona (JUG), 23. Suši-na Mojca (JUG), 24. Marti.novič Mirjam (JUG), 26. Čebulj Mojca (JUG), 27. Vrhovec Andreja (JUG), 30. Bučan Irena (JUG). Mladinci 10 km 1. Djuričič Dušan (JUG) 28.29,62, 2. Schubert Andreas (DDR) 28.46,54, 3. Straube Tho- Jugoslovanska štafeta 3 xlO km mas (DDR) 28.48,67, 4. Purro Hans (SUI) 29.00,65, 5. Podlogar Dušan (JUG) 29.25,05 , 6. Henriet Guy (FRA) 29.33,13, 7. Blažko Milan (CSF) 29.33,37, 8. Locatelli Dominike (FRA) 29.36,13, 9. Schroder Frank (DDR) 29.36,85, 10. Wicht Peter (DDR) 29.37,26, 13. Kršinar Jani (JUG) 30.08,40, 14. Klemenčič Jože (JUG) 30.09,08, 24. Kustec Štefan (JUG), 25. Vidmar Marjan (JUG), 31. Sušnik Ivan (JUG), 32. Gracer Miro (JUG), 34. Lebar Miro (JUG), 35. Žerjav Jure (JUG), 36. Verovšek Mirko (JUG), 37. Lapajne Mirko (JUG), 38. Gregorič Peter (JUG), 39. Orešek Brane (JUG), 40. Trstenjak Branko (JUG), 42. Pusto-vrh Jani (JUG), 43. Zupan Tine (JUG), 45. Česnik Tomaž (JUG), 46. Lipovšek Bojan (JUG), 47. Vocovnik Silvo (JUG), 48. Kožuh Bojan (JUG), 49. Jelenc Janez (JUG). Člani 15 km 1. Čarman Ivo (JUG) 42.48,04, 2. Tokarev Mihajl (SOV) 43.25,35, 3. Djuričič Tone (JUG) 43.53,95, 4. Ambuhl Joos (SUI) 44.10,08, 5. Pfeuti Fritz (SUI) 44.11,33, 6. Reberšak Janez (JUG) 44.13,11, 7. Ivantchev Milovch (BUL) 44.16,29, 8. Podlogar Cveto (JUG) 44.29,05, 9. Minev Miltcho (BUL) 44.40,57, 10. Cvajnar Bojan (JUG) 45.07,26, 12. Jelenc Maks (JUG), 13. Ivančič Franc (JUG), 14. Po- kljukar Vinko (JUG), 15. Burgar Marjan (JUG). ŠTAFETE: Članice (3x5 km) 1. DDR (58.37,20), 2. Soviet Union (59.18,30), 3. Czechoslovakia (59.49,46), 4. Jugoslavija I. (Munih Metka, Jelovčan Jeli, Mla- kar Jana) 1,02.58,54, 5. Bulgaria (1,03.13,46), 8. Jugoslavija III (Martinovič, Vrhovec, Čebulj) 1,06.17,31, 9. Jugoslavija II (Su-šina, Krničar, Smolnikar) 1,07.43,49. Člani (3 X 10 km) 1. Soviet Union (1,44.17,70), 2. vija I (Čarman, Reberšak, Djuričič) 1,45.24,17, 4. Switzerland Bulgaria (1,45.05,21), 3. Jugosla- (1.47.51.92) , 5. Jugoslavija II (Jelenc, Cvajnar, Podlogar) 1,50.13,87 Mladinci (3 x 10 km) 1. DDR (1,44.08,36), 2. France (1,45.33,35), 3. Czechoslovakia (1.46.54.92) , 4. Jugoslavija I. (Podlogar, Kršinar, Djuričič D.) 1.47.41,57, 5. Poland (1.48.22,06), 6. Jugoslavija II (Vidmar, Kustec, Klemenčič) 1.51.45,47, 8. Jugoslavija III (Sušnik, Lebar, Gracer) 1.56.11,33, 9. Jugoslavija IV (Žerjav, Lapajne, Orešek) 1.59.26,58, 10. Jugoslavija V (Lipovšek, Jelenc, Zupan) 2.06,01,96. ŽJ Franc Podlipnik (TO Tomaž Godec) v razgovoru z vodstvom reprezentance SZ Naša najboljša tekmovalka Milena Kor dež Občinska sindikalna tekmovanja v letu 1979 Vrsta tekmovanja Datum Štev. vseh Število nastopajočih iz DO LIP Bled nastopa- TO TO TO jočih T. Godec Rečica Podnart DSSS Skupaj LIP Osvojeno mesto LIP ekipno Št. osvojenih točk M M M M M M M M + Ž M M + 2 Veleslalom 4. 3. 79 Smučarski teki 11. 3. 79 Kegljanje — borb. partije 31. 3.—21. 4. 79 Streljanje Šah Plavanje Avto rally Balinanje Odbojka Namizni tenis Kegljanje 22. 4. 79 13. 5. 79 17. 8. 79 12. 9. 79 13. 9. 79 —19. 10. 79 28. 10. 79 10,—24.11. 562 155 312 225 34 138 120 60 140 74 595 145 31 96 66 5 43 26 110 20 145 13 13 9 13 22 2 — 5 — — 26 18 12 4 8 6 5 13 45 4. 3. 1. 1. 4. 10., 22. 10., 11. 10 3 7 3. 3. 5. 8.-9. 5. 1. 2. 3. 6. 5.-6. 3. 1. 5. 3. 3. - 6. 4. 3. 6. 7.-8. 5. 7. 1. 4. 44 49 25 75 22 66 12 29 67 101 46 46 37 45 12 22 18 80 42 25 90 95 62 120 34 88 30 29 80 109 126 Skupaj 490 373 863 Športnice in športniki iz TO Mojstrana bodo šele udeležiti podobnih tekmovanj v občini Jesenice. Tekmovanja v okviru SOZD GLG v letu 1979 letu 1980 imeli pravico nastopanja na občinskih sindikalnih tekmovanjih občine Radovljica, seveda pa se ne bodo smeli Vrsta tekmovanja Datum Štev. vseh Število nastopajočih iz DO LIP Bled nastopa- TO TO TO jočih T. Godec Rečica Podnart M M M M TO DSSS Skupaj Osvojeno Mojstrana LIP mesto M Ž M Ž M Ž 2 3 5 3 3. M, 1. Ž 1 4 9 7 3. — 2 6 3 3. — 2 6 4 3. 1 1 7 — 3. i malem nogometu ter pregledni turnir v namizneem tenisu (vse v losameznih številkah Glasila. Skumavec Matjaž TO Rečica 1.000 Žitnik Franci TO Tomaž Godec 1.000 Smukavec Marjan TO Tomaž Godec 1.000 Medja Tone TO Tomaž Godec 1.000 Murovec Anton TO Tomaž Godec 1.000 Zalokar Milan TO Tomaž Godec 1.000 Kopač Boris TO Podnart 1.000 Šoštarič Zvone TO Podnart 1.000 Tomažin Janez TO Podnart 1.000 Intihar Jože TO Podnart 1.000 Goričan Anton TO Podnart 1.000 Urh Branko TO Rečica 1.000 Burja Alojz TO Rečica 1.000 Naaode Stane TO Rečica 1.000 Lušina Rudi TO Podnart 1.000 Žitnik Janez TO Tomaž Godec 1.000 Ferkulj Alojz TO Podnart 1.000 87,—90. i Gašperin Matjaž TO Tomaž Godec 500 Cesar Branko DSSS 500 Franc Boris TO Rečica 500 Arh Franc TO Tomaž Godec 500 ŠPORTNICA LETA točk 1. Kaiser Jasna TO Rečica 27.247 2. Šifrer Ana DSSS 20.270 3. Ristič Albina TO Tomaž Godec 15.051 4. Cerkovnik Polona DSSS 12.023 5. Urankar Marija DSSS 11.934 6. Benčina Irena DSSS 11.244 7. Dežman Martina DSSS 11.182 8. Lebar Metka TO Rečica 8.233 9. Veber Anica TO Tomaž Godec 5.594 10. Berčič Ivanka 4.615 11. Poljanec Kati TO Rečica 4.238 12. Samardjič Branka TO Tomaž Godec 3.983 13. Stare Marija DSSS 3.599 14. Potočnik Poldka TO Rečica 3.508 15.—20. Peterman Nada DSSS 3.435 Štros Zora TO Tomaž Godec 3.435 Sodja Marica TO Tomaž Godec 3.435 Jensterle Dragica TO Tomaž Godec 3.435 Pikon Marija TO Tomaž Godec 3.435 Arh Hedvika TO Tomaž Godec 3.435 21. Jan Urška TO Rečica 3.209 22. Praprotnik Ana DSSS 3.049 23. Žemva Mirjam TO Rečica 1.915 24. Kunstelj Tončka DSSS 1.124 Streljanje Veleslalom Smučarski teki Kegljanje Mali nogomet 14. 4. 79 2. 4. 79 22. 4. 79 12. 5. 79 9. 6. 79 25 85 23 50 56 6 28 10 28 okviru DO LIP) ter zimska in letna lesariada. Podrobne rezultate o teh tekmovanjih ste lahko prebrali STANJE ZAPOSLENIH delavcev učencev v poki. lesnih šolah TO Tomaž Godec Boh. Bistrica 489 12 TO Rečica 304 11 TO Mojstrana 57 6 TO Podnart 83 1 TO Trgovina 25 DSSS 83 1041 30 Poročili so se: MIKELJ Anton (iz TO Tomaž Godec) Rodili so se: IVANOVIČ Milutinu (iz TO Mojstrana) — hči POR Bojanu (iz TO Rečica) — sin 1. Svetina Franc TO Rečica 18.541 2. Hladnik Stane TO Rečica 16.741 3. Luskovec Alojz TO Rečica 15.399 4. Troj ar Srečo TO Tomaž Godec 15.127 5. Justin Janko TO Rečica 14.479 6. Ulčar Stojan TO Rečica 10.625 7. Lap Franc TO Rečica 10.217 8. Gros Leopold TO Rečica 9.871 9. Ažman Stanko TO Rečica 9.504 10. Repe Jakob TO Tomaž Godec 9.390 11. Šolar Rafko 8.735 12. Čop Toni TO Rečica 8.497 13. Trpine Bojan TO Rečica 8.417 14. Repinc Ciril TO Rečica 8.007 15. Por Bojan TO Rečica 7.549 16. Primožič Drago DSSS 7.435 17. Arh Samo TO Rečica 6.839 18. Zupan Pavel TO Rečica 6.432 19. Lapajne Mirko TO Tomaž Godec 5.964 20. Grm Janez TO Tomaž Godec 5.673 21. Železnikar Anton TO Rečica 5.489 22. Gumzej Ludvik TO Rečica 5.430 23. Jensterle Franc TO Tomaž Godec 5.390 24. Šorli Edi TO Rečica 5.002 25. Zalokar Zdravko TO Tomaž Godec 4.946 26. Repinc Viktor TO Tomaž Godec 4.889 27. Oblak Alojz TO Tomaž Godec 4.819 28. Repinc Tine TO Tomaž Godec 4.798 29. Lapajne Franc TO Tomaž Godec 4.759 30. Jarkovič Tomaž TO Rečica 4.731 31. Kitič Zdravko TO Tomaž Godec 4.534 32. Šalamun Mitja DSSS 4.451 33. Vojvoda Lovro TO Tomaž Godec 4.231 34. Stres Edi TO Rečica 4.221 35. Knaflič Marjan TO Rečica 4.197 36. Jug Branko TO Rečica 4.150 37. Žmitek Viktor TO Tomaž Godec 4.030 38. Černe Alojz TO Rečica 4.010 39. Tomažin Slavko TO Podnart 3.983 40. Sodja Boris TO Tomaž Godec 3.788 41. Čufar Franc TO Podnart 3.766 42. Arh Srečo 3.645 43. Štraus Marjan TO Tomaž Godec 3.578 44. Fujs Štefan ml. TO Tomaž Godec 3.536 45. Ropret Franc TO Tomaž Godec 3.403 46. Lomovšek Ivan TO Rečica 3.386 47. Bolčina Franc TO Tomaž Godec 3.367 48. Knaflič Zdravko TO Rečica 3.110 49. Skalič Janez TO Rečica 3.013 50. Rutar Kvirin TO Rečica 2.991 51. Fujs Štefan, st. TO Tomaž Godec 2.847 52. Horvat Anton TO Rečica 2.793 53. Perše Stanko TO Tomaž Godec 2.738 54. Mavrič Miha TO Tomaž Godec 2.652 55. Kobilica Stanko TO Rečica 2.630 56. Mašič Ivo DSSS 2.505 57.-58. Tomažin Alojz T0 Podnart 2.483 Štajer Dušan TO Podnart 2.483 59. Lebar Dušan TO Rečica 2.467 60. Dijak Janez TO Tomaž Godec 2.367 61. Mozetič Miran DSSS 2.335 62. Malej Metod TO Tomaž Godec 1.780 63. Puc Tomaž TO Rečica 1.518 64. Beznik Tonček TO Rečica 1.500 65.-86. Kotnik Franc TO Rečica 1.000 Žvan Jurij TO Rečica 1.000 Gabršček Marjan TO Rečica 1.000 Ambrožič Marjan TO Rečica 1.000 Golja Roman TO Rečica 1.000 Srečanje Lipovih nogometašev (foto Šalamun) Bencinska kriza S krizo bencinsko so nas privili, da z avtom se ne bi vsak dan vozili, da bi en vikend doma preživeli in da zato bi deviz več imeli. Janez svoj avto v garažo zapelje, kjer bo počakal do konca nedelje. V torek z biciklom se v službo odpravi, par tisočakov zato manj zapravi. Fonzetu avto kot zvesta je puška, pa pred prepovedjo daje si duška. Z avtom in ženo se daleč odpelje, potem pa počiva preko nedelje. Jože-privatnik se nič ne sekira, saj ob mercedesu opla šofira, vozi vse torke, četrtke, nedelje, če ne z mercedesom, z oplom se pelje. Miha direktor ob naftni nervozi s službenim avtom na vikend se vozi, nič ga ne gane ta zvezna prepoved, važna mu je le vremenska napoved. Polde še najbolj pomaga državi, on vse prepovedi mirno prebavi. Njega le cena obutve nervira, v tovarno na »šiht« kar peš jo mašira. Stara pota Strinjam se, tovariši, s tistim, kar je povedal tovariš predgovornik. Tudi to je res, kar je povedala tovarišica Angelca. Niti tistega, kar je našteval Fonza, ne zavračam, toda naš strokovni kolegij je odločil tako, kot smo vam predložili. Zaradi tega bi bilo nesmiselno sedaj razmiš- ljati v tej smeri, da bi se mi naredili bolj pametne od našega posvetovalnega organa, da bi morda poskušali ovreči njihovo in iskati neke nove spremembe in dopolnila. Toliko v premislek, tovariši, sicer pa ima vsak od vas pravico povedati svoje mnenje. Želi še kdo kaj vprašati? Nihče. Dobro. Torej je enoglasno sprejeto. (Prisklednikov Riko) za razvedrilo Dve dami sta se srečali v su-per-marketu: Prva: »Prosim, sprejmite moje globoko sožalje. Slišali smo, da ste pred kratkim izgubili moža. Kaj se je zgodilo pravzaprav? Tromboza?« »Ne«, je odgovorila druga. »Nekega jutra sem se zbudila in mrtev je ležal poleg mene.« »Oh«, je zavzdihnila prva. »to pa res ni bilo kaj posebnega!« »Natakar!« »Da, gospod.« »Ali je postrežba vključena v tale račun?« »Da, gospod, toda ni pa napitnina!« Šef reče tajnici, ki pride v službo ob 11.30 namesto ob 9.00: »Veste, morali bi biti v službi točno ob 9.00.« Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Branko Sodja, Franc Mencinger, Andrej Troj ar, Branko Urh, Miro Kelbl, Anton Repe, Samka Zu-kič, Ciril Kraigher in Marija Urankar. »Res, Kaj pa se je vznemirljivega zgodilo?« vpraša tajnica. Dva prijatelja se pogovarjata o taščah. Prvi: »Pravijo, da so tašče prepirljive, pravi zmaji. Moja tašča je pravi angel.« Drugi: »Ti imaš pa srečo. Moja pa še vedno živi.« Stara zakonca (91, 90) sta se napotila k advokatu, staremu družinskemu prijatelju, da se pogovorijo o zakonski razvezi. Advokat: »Zaradi česa sta prišla? Da se bosta po tolikih letih ločila?« Zakonca: »Čakala sva, da so otroci pomrli. Zdaj so zares preskrbljeni.« »Slišal sem, George, da se boš poročil. Kje pa boš preživel medene tedne?« »Mislim, da bom potoval v Grčijo.« »To pa bo čudovito! Koga pa nameravaš vzeti s sabo?« je vprašal Tom. Fant je z dekletom potoval po deželi. Ustavil je avto pred starodavnim gradom in dejal: »To pa je drugi najlepši pogled v tej pokrajini.« »O, jaz sem pa vedno verjela na prvi pogled,« je dodalo dekle. Vesna Tekmovanje tekačev iz SR Slovenije v počastitev obletnice zmage mrtvega bataljona na Pokljuki (foto Rozman) FOTO VESTI V Lipici so si lani delavci iz DSSS ogledali zelo zani miv program dresiranih konj. Gledalcem je na voljo velika dvorana, kjer iz klopi ob strani opazujejo plešoče konje z uniformiranimi jezdeci, (foto Šalamun) Lep sončen dan je bil v oktobru. Vodička seznanja gledalce s konji in njihovim načinom življenja, dela in prehranjevanja (foto Šalamun)