na dan dofatvato... ^ UA 8 VAZ ODA"
ro6n nabai
ClTA
___

VAB ZANIMA
I GLAS
L list slovenskih delavcev <r Ameriki. -
Reentered m Beeond Clam Matter September 25th 1MI at the Post Offle e at New York. N. Y., under Act of Congress of March 3rd, lfM.
WWBA WW BONDS
No. 175 -	— VOLUME LU. — LETIN IK LU.
NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 7,1944 — ČETRTEK, 7. SEPTEMBRA, 1944
Tel: CHelsea 3-1243
RUSI V JUGOSLAVIJI
Jugoslovanska in ruska armada združeni
Rdeča armada je včeraj prekoračila Donavo in vdrla v Jugoslavijo ter je po zadnjem poročilu razvidno., da se je združila z svobodilno vojsko maršala Tita.
Rusko polnočno poročilo je naznanilo, da je bil zavzet Turii-Severin ob Donavi na rumunsko-jugoslovanski meji.
Titova radijska jM>»l:ija prvotno ni omenila, da 'hi s* bila r«l««i-;i armada že združila - partizani, ker pa m ti je lii-lo inoj^hV naznaniti, tla so Hn^i prišli v .) Ui»«»-lnvijo. mora 1 »i t i med Rusi in .Jugoslovani kaka zveza.
Pri Tiirii-Severiiiu j*1 Donava >iroka 4<hm» čevljev in da -o veliko reko prekoračili s pa-dalniuii četami, je razvidno iz poiW-ila A»o ciated Pn*ss }»ort»čcv;«4k*a:
"RdtVti armada ii]»orail»lja velike oddelke padalcev, v svojem bliskovitem prodiranju proti
zapadli in je upati, da se kmalu združi z vojsko maršala Tita."
Poročevalec pravi daljo, da se rdeča armada v Tiirin-Keverinu oddaljena od Beograda še milj, da pa so 7. ozirom na svoje naglo prodiranje že mnogo bližje jugoslovanski presto-liei. Hu>i so veeraj na Rnnninskem napredovali GO niklj.
Pri T11 rn Severinu prihaja Donava skozi Transilvan>ke Alpe skozi ozko sotesko, ki se i-nienuje Železna vrata.
K tem, da so Rusi prišli v Jugoslavijo, so odrezali Bolgarsko, kateri je Rusija v torek napovedala vojno, ki pa sedaj moleduje za mir. .Sedaj je Rusom in Jugoslovanom odprta pot v Madžarsko, zadnjo podrepnieo nacijske Nem-eij«\
Osvobodilna vojska maršala Tita prodira proti vzhodu 111 se bori s četniki, Bolgari in Nemci. Partizani so že presekali Niš-Solun že-ik-znieo, ki je poglavitna proga za Nemce, ki se nahajajo na Balkanu.
t z svojega glavnega stana je maršal Tito sporočil, da Xemei beže iz Maeedonije. Titova ar mada je v Srbiji zavzela Fzičko Požego in je s teni odrezana Nemcem pot za urnik iz Bosne. Zapadno od Niša je bil poražen bolgarski oddelek in v jet je bil nek nemški polkovnik, ki je poveljeval Bolgarom.
Kot pravi zadnje poročilo po radio, se je jugoslovanska osvobodila vojska maršala Tita že združila z rdečo armado.
Bitka za Nemčijo se je pričela
Infanterija ameriške tretje armade generala Pattona si je prebila pot Čez Mosselo navzlie hudemu nemškemu oguj„ ler je prvič vdarila na nemško zemljo. In fan lerijski napad je sledil tančnim oddelkom, ki so preiskusili Siefriedovo obrambno črto na meji med Luksenburško in Nemčijo.
Xemcf so nolfali tacati
v
Franciji in stoje sedaj s h Hitom naslonjeni na Siegfriedovo črto in na Reno. Tukaj se ImmIo borili z vsemi svojimi silami, da 'hranijo svojo "sveto'' zemljo.
Zavezniški poveljniki domnevajo, da se 4n>do Nemci vstavljali v prvi vrsti zato. da za-drže zaveznike pri njihovem prodiranju, dokler jim ne pridejo na pomoč rezerve, ki jili z mrzlično naglostjo vežbajo v notranjosti dežtJe, ki pa pome-nijo le slabotno vojaško vrednost, ker so sami dečki in sta-rejsi ljudje.
Mogoče >e iz teh bojev razvije zadnja bitka za Nemčijo na zapadu.
Pordčila s lronte so že nekaj dni zadržana in ni mogoče natančno vedeti, kako daleč so že prišle zavezniške armade do nemške meje ali pa celo v Nem-Čijo.
O armadi generala Pattona poroča nek vojni poročevalec:
" Mtx •11a ameriška armada že vidi Nemčijo najbrže nekje severovzhodno od Met za. Nekaj ameriških straž je prekoračilo mejo iz Lukseuburske, toda so
se vrnile. Poizvedovali škadron pod poveljstvom poročnika Roberta C. I >ownsa je v nedeljo prvi prestopil nemško mejo.
Tretja ameriška armada stalno prodira proti vzhodu čez Mosello, toda zadeva na močan sovražni odpor, posebno med Metzom in Nancyjem. Nemci onstran Moselle branijo vsako ped zemlje.
Kot poroča John Wilhelm, so v teku vroči lniji med Metzom in Nancyjem. In dalje pravi: "Neinei so se iz Metza in Nancvja umaknili že pred desetimi dnevi. Mogoče so se umaknili na j>ovelje krajevnega poveljnika v Siegfriedovo črto in so dobili povelje, da zadržujejo zaveznike čimdarfje mogoče."
Tretja ameriška armada je v je I a 7(>,000 Nemcev, pobila pa jih je 19,500.
Veliko presenečenje v bitki za Nemčijo bo mogoče prinesla sedma ameriška armada generala Pateha, ki prodira proti Bel fort 11 od juga. Kot pravi u-radno poročilo, je južna ameriška armada oddaljena od severne armade samo še 05 milj,
Boji okoli Varšave
Prva ibeloruska armada mar* šala Koinštanitna K. Rokosov-skega je razbila nemške utrdbe severno in severovzhodno od Varšave in je zavzela močno trdnjavo Ostroleko ob vzhodnem bregu Narewa ter je pro-
Neuradna poročila pa celo pravijo, da sta se o9>e armadi že združili.
Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da je umaknilo o-Mafnke svoje li). armade 11a planjave okoli Langresa med Dijonom in Langrcsom, da brani "vrata" pri Be*!fort<u.
Kaj so Bel fort ska vrata? To je odprtina široka 19 milj in jo Franeozi nazivljajo Trouee de Bel fort. Tukaj se združujeta dolini Rhone in Rene in po njej teče mnogo železnic in devet cest. Vse pa se združujejo v Belfortu.
Belfort so poglavitna vrata iz Sredozemskega morja v Nemčijo. (Skozi ta vrata so v pradavnih Jča^ih potovVtfli narodi in prihajali so tudi Vpa-dniki.
Bombardiranje Berlina
drla dalje v poizkusu. da obkoli Varšavo. .. .
Rusi so vdarili čez Narew in osvobodili 40 mest, tngov in vasi in so popolnoma očistili vzhodni breg reke severno od Varšave. Rusko poročilo ne potrjuje nemške vesti, da je rdeča armada vdarila čez reko in je postavila kako oporišče.
Rokosovskijeva armada je zeio izboljšala in utrdila svoje postojanke okoli varšavskega predmestja Prage in je zavzela Wolomin, ki je od mesta oddaljen samo 8 milj.
S padcem Ostroleke, 26 milj južno ml Vzhodne Prusije in milj severovzhodno od Varšave je popohioma razpadla nemška črta med Bugom in Na-rewoni ter odprla pot. da rdeča armada razcepi nemške ar-made, ki 'branijo Varšavo in Vzhodno Pritsijo.
Zavezniški aeroplani skrt>e, da Berlin vedno gori. — Slika kaže, kako ljudje gledajo požar, ki uničuj« poslopja.
FRONTA V ITALIJI
Angleška osma armada ob Jadarnu zadeva vedno na manjši nemški odpor. Prednje straže so prišle že pet milj do Rimini. Na tem k ra j 11 se bore nemške padalne čete s tanki. Toda bile so zelo tepene in so se slednjič morale umakniti.
Kanadčani so uspešno napadli severozapadno od Misa-na ter so napredovali kakih 1000 jardov. Okoli San Savino se angleške infanterijske in o-klopne čete bore proti nemškim protitančnim topovom in in-fanteriji. Nemci so bili pregnani z gore Conca.
V Apeninih in ob severnem toku Tiibere so v teku vroči boji in poročila ne omenjajo ni-kakih prememb v bojni črti. V okolici Florence drži sovražnik močne postojanke severno od Rufftne, kakor tudi severozapadno od Soaneti in Monte Gio-vi.
Severno od Florence Nemci še vedno skušajo zadrževati Angleže, toda so biH že pognani iz Pagnalle, Poggio, Cerro-ne in Monte del Sasso.
Na osrednji fronti je peta armada zavzela nekaj vasi in višin.
DOVOLJ DELA ZA MILI
JONE DELAVCEV V PO-
VOJNEM ČASU
Takoj po vojni bodo pričeli graditi 16,500,000 novih stanovanjskih hiš.
Organizacije obrtnih podjetij, delavstva in odaelka zvezi-ne vlade za delo in trgovino, so ravnokar sklenile, da bodo, čim 'bode sedanja svetovna vojna končana, takoj skrbele za to, da dofbi naše prebivalstvo kar naj udobnejša stanovanja in zasebne stanovanjske hiše. kar bode prav Ialiko doseči, kakor hitro se z delom za vojne potrebščine preneha.
Strokovnjaki in izvedenci so že izdelali tozadevne proračune in dognali, da bode traba zgrad iti na j ma n j 16,500,000 novih stanovanjskih hiš sirom (Zjedinjenih držav, dočim bode treba istodobno popraviti in prenoviti 9,800,000 starih stanovanjskih hiš, tako, da bode imela vsaka obitelj, ki stanuje v stanovanjskih mnogooibitelj-skih hišah, ali pa tndi v jedno-obitelj.skih, — sledeče minimalne udobnosti:
Najboljše stene in strehe; vodovodne naprave v hišah in stanovanjih ; kopelj za vsako obitelj; refrigeracijo v vsakem stanovanju v vročih krajih; elektriko za razsvetljave in pogon za kuhinjske stroje, ledenice, radio. itd.
Omenjene stanovanjske! hiše bodo zgradili tekom prihodnjih 10 let, in sicer vsako leto po 1,600,000. tako da bode samo v tej stroki stalno zaposlenih 3,500,000 delavcev. Letni izdatki za to delo bodo znašali povprečno v zneskih od devet do deset bilijonov dolarjev, o-ziroma nekako toliko, kolikor izda vlada sedaj vsako leto za vojne potrebščine in vzdrževanje naše vojske in vojne mornarice.
Večino tega denarja bodo izdadi zase4>ni podjetniki, toda vlada hode plačala za vse tozadevne načrte, katere je treba v podrobnostih izdelati. Tem svotajn Jx>do prispevale tudi vlade posameznih držav, kakor tudi pokrajinske vlasti.
Kot. pravi vojni urad, bo na paejfijKko bojišče premeščenih več milijonov vojakov, milijone ton ladijs-ke prostornine, veliko število tankov, aeropla-nov, topov, munieije in živeža. Zato bo vzelo že mnogo mesecev, p redno (bo mog*>če "od-viSne" vojake poslati nazaj v Ameriko.
V mnogih slučajih pa vsak 4 4 odvisni"' vojak ne bo odpuščen in sicer po svojih posebnih sposobnostih v vojaški službi in bodo ostali v armadi, dokler ni vojna z Japonsko končana.
Vojaški izvedenci s o na fronti in ozadju natančno pro-učavali mnenje vojakov glede odpustitve in na podlagi mnenja vojakov je bil izdelan načrt za odpust vojakov.
Ko bo vojna z Nemčijo končana, bo vsak vojak prejel izkaznico, na kateri bo označeno njegovo siužlbovanje in sicer:
1.	Čas službovanja — koliko mesecev v vojaški službi ml 16. septembra 1940.
2.	Službovanje onstran morja—koliko mesecev je služil onstran.
3.	Zasluge v »bojih — kako se je obnašal v bitki in odlikoval in kaka odlikovanja je dobil.
4.	Očetd stvo—vpošteva se, koliko otrok izpod 18. leta ima vojak.
Vse te oznaiebe za vsakega posameznega vojaka bo vojni urad objavil takoj, ko bo vojna z NemSijo končana.
Vojni urad ni povedal, koliko vojakov se bo po končani vojni z Nemčijo vrnilo, toda med porazom Nemčije in do poraza Japonske jih bo odpuščenih do 2,000,000 vojakov.
Sedanja ameriška vojaška sila znaša 7,000,000 vojakov; štiri do pet mUjonov onstran.
KAKO BODO ODPUŠČENI VOJAKI
Vojni urad je včeraj naznanil načrt za odpustitev vojakov, ko bo vojna z Nemčijo končana. Ta načrt je na podlagi pravice in nepristranosti. Vojaki bodo polagoma prihajali domov, ko se bo enkrat Nemčija podala,	-
Vse postopanje pri odpustitvi vojakov bo na podlagi *4 prednost i", namreč, kako dolgo je kak vojak služil v armadi, koliko časa je bil onstran morja, koliko časa je bil v bojih in koliko ima otrok.
Ko 'bo Nemčija poražena, bo še vedno vojna, toda pri vsem tem pravi vojni department, da bo odpuščen i h' 'precejšnje** število vojakov, ki ne bodo več potrebni.
morja in okoli enega miljona na Pacifiku.
Koliko vojakov bo potrebno po vojni z Nemčijo, je vojni department določil ravno tako natančno, kot za število vojakov, ki so potrebni v sedanjem času.
Vojni urad pa je rekel: "Noben vojak ne bo drzan v armadi, ako ni potreben, in noben ne bo odpuščen, ki je po-treiben."
SODBA KVIZLINGOV
Grenoble, Francija, 2. sep. ONA. — Osvobojena Francija je pokazala, da bo zahtevala oibračun od narodnih izdajal, cev. Kazen pa bo natančno odmerjena po zakomi.
Na sodni j i v Orenoiblu se je danes vršila prva obravnava proti vojnim zločincem in izdajalcem, prva v južnih predelih Francije. Šest članov vi-šijske milicije je bilo obsojenih na smrt, drugi pa so dobili različne kaizni zapora.
Civilen sodnik je bil predsednik sodnega zbora, a dva častnika, ki sta bila z njim, sta dajala obravnavi značaj vojaškega sodišča. Vseskozi obravnave so obveljale določbe stare predvišijske Francije, tako da je imel vsakteri obtožencev možnost, da se zagovarja.
Dva izmed najboljših advokatov sta branila obtožence, ter sta z vso silo skušaia vplivati na sodišče, da krivcem prizanese radi njihove mladosti —najstarejši od njih je imel 26 let.
Jeza ljudstva, ki je v Oreno-blu, prav kot drugod, je razjarjeno in zahteva najhujše kazni za vse kolaboratorje, ni mogla vplivati na sodbo, kajti vse je bilo zastraženo in le malo ljudi prepuščenih, da prisostvujejo obravnavi.
Nemci bodo sojeni
Zavezniška kontrolna komisija v Rimu je sporočila, da je bilo tekom nemške okupacije Rima vstreljenih ali pa mučenih do smrti okoli 1000 Rimljanov in da bodo valed tega oni Nemci, ki so zakrivili te zločine, ako bodo prijeti, stavljeni pred sodišče in sojeni. - Komisija pravi, da bock> vsi oni nemški častniki, ki so stanovali v nemškem glavnem stanu v Via Tasso, odgovorili za te zločine.
THURSDAY, SEPTEMBER 7, 1944
▼STANOVLJEN L UN
GLASWAltODA

	W [ |"f _ tf <t
	cai.t
51st Year	
■■■>■■■ iftlm taartj k. AA\miUtm	
ia gmuo lvro vnja iišt sidiutm pbžavb rn ž^naooj iT,—s si pol tmtA mM< %L OrM lita <L—.	
Ii«rod»" TMkt te liriml aibat	■Ml U pmttor.
M. Z
*
"Atlantic Charter" 1
Wkako prod tremi loti, jo vos svet z veseljem in zadovoljstvom pozdravil znani Atlantic Charter", in le v nekaterih deželah prebivalstvo z njim ni bilo zadovoljno. Tedaj, oziroma prod tremi leti, pomenjal je ta "charter" le nado, kako bodo uredili svet po končani svetovni vojni, tako, da bode za vse narode zavladala pravica — po nazorih naloga predsednika in anglo&koga promijerja.
Kmak> potoni, ko jo bil ta "charter" objavijon, so pa Kitajska, Lztocna Indija, nizozemske in francoske kolonijo v Aziji, in tudi druge dežele, pričele javno povpraševati, se li v»e krasne izjave in obljubo glede povojno pravice vseh narodov, nanašajo Nidi na to države in kolonijo« Toda j je naš državni tajnik izjavil, da je •'charter" tako dalekosežen, da se
nanaša na ves svet, in--potem je pa tudi pristavil, da se
morajo nekatere zaostale dežele, naj preje naučiti "laziti", predrto bodo zamog-le "hoditi"*. Mr. Churchill je pa tem povodom kar odkrito priznal, da se "Charter" ne nanavša na Iztočno Indijo, cen, da on (Churchill) ni postal ministrski pred-ednik Anglije, da bi kot tak predsedoval — razkosanju angleškega imperija.
Sovjetsko časopisje se je potem tudi oglasilo in zahtevala nekoliko pojasnila in preinačenja "charterja" tako, da so '1 »odo nanašaj tudi na politično probleme v iztočni Evropi in v drugih krajih.
Sedaj, ko so vrši znana mednarodna konferenoa v Washington u, h kateri >o poslale Anglija, Sovjetska Rusija in Kitajska svojo zastopnike, je upati, da se bodo Zborovale! ravnali |>o načelih onega državnika, ki je nekoo' dobesedno dejal: Ideali so si i č ni zvezdam; teh nikdar no moremo doseči / našimi rokami. Toda, 'bas kakor mornarji in potniki po pustinjah potnjejo v neznane kraje s pomočjo zvez — ravno tako moramo sedaj doseči bodoče ideale in našo bodočo u«odo."
POZIV OB DVANAJSTI URI Pile FrankU. Va^oUč.
Nacijonalizmi
Nacionalizem oziroma narodnjastvo, kakoršno se je tokom zadnjih deset let razvilo v nekaterih državah Evrope, je jirišlo ob svojo dofriro ime in sicer vsled nepopisnega trpljenja, iaferega je povzročilo mod mnogimi narodi. Nacijonalizom, ki se je koihiio razvil v narodni fanatizem in ■šovinizem, jo povzročil v Evropi fašistično in nacistično gitmnje, katero zaječi no z tšpansktm falangizmom nepofoitno dokazuje kako zamo-rojo tudi veliki in zgodovlnsko-knlturni narodi sami sebe vpropastSti, ako se pravočasno no upro narodnemu šovinizma.
1C sreči pa imamo na svetu 5c vedno plemenite načine narodne zavesti, katera vedno vodi razne narodnosti do medsebojnega sporazuma. Ta zavest, sloni na starih tradicijah, satere so naravno različne pri različnih narodnostih. Te tradicijo kulturni narodi vedno spoštujejo in sicer ne le svoje iastne, temveči tudi one svojih sosedov — v kolikor jih njihovi vodjo in politiki ne izkoriščajo v svoje la.stne svrhe.
Narodna jedila, nose, pJiesovi in gladba — vse to je pravi naeijonalizem, kajti vse to je pravi produkt tega aH onega naroda. Narodi, ki že stoletja žive o!b morskih obalah, imajo so-veda povsem drugačne 4 * narodne junake" in narodne navti-de, kakor pa narodi, ki žive v notranjosti tega ali onega zem->kega dela. Bogastvo teiga ali onega naroda je vedno odvisno oJ ekonomskega položaja dotične narodnosti; nekateri so premožnejši, kakor drugi, — toda vsaka narodnost je ponosna na svojo zgodovino in svoje običaje. To je prava narodnost, kajti ta sloni na samozavesti in ponosu vsakega naroda in med obojnega spoštovanja vseh narodov. To je kulturna narodna invest, ki nikdar ne škoduje koristim sosednih narodov, kajti t i zavest in medsebojno spoštovanje nikdar ne vodi do vojaškega osvojevanja sosednih dežel, ako se prebivalstvo teh dežel ne strinja z nazori svojih sosedov.
Te vrste narodna zavest je glavni pogoj prave mednarodnosti in podlaga prijateljstva med vsemi narodi, kateri radi šovinizma niso podivjali, kakor Nemci in Italijani v prvi, in njihovi posnemovalci v drugi vrsti.

-' —- - ■
*-- j g ■ ■ - ■ - » - --	a ' m. _ - . _ ijj> j .
niču tuntomn papir m drogi unaar* |w%ribiiiifir" Da i! rbjafi š^aigtčn^o rifio ( M^HD^u]^ tista, Mito gredo upravurittlm na W * Udtii 4a inuCJo fed*<y * le riiogode, prej plačano naročnino. AJU NMril ONTOVIU SVOJO NAROČNINO &E KANEŠ tn ne čakaj. < le na opomin, ker t vtem prikTanlte 'upnrmlštvu«
m

Delegati ne^voršlrih SANS-ovih podružnic so se vrnili iz prve SANSove konvencije, katera je zborovala 2—3 in deloma 4. toga septembra v Cleveland u. O., katera je nadvse pričakovanje potekle v najlepši slogi, in tesnem sodelovanju vseh SAX So vi h delegatov sirom Združenih držav, edino v prilog In vsestransko pomoč Na rodno osvobodilni vojski, in njeni začasni všadi v stari do movini.
K temu moralnemu uspehu zborovanja, moramo seveda, v prvi vr«ti vpoštevati dejstvo, da jo iz te narodne organizaci je ameriških slo vence v, izginil po svojem lastnem okužen ju ves osa t. Osa t za katerega smo vedeli, katerem je pa bi:a »lana vsa možna prilika, da se oblika, in po svoji možnosti prispeva z drugimi. kateri .še niso tako okuženi od njegovih strupenih bodic, moralno in dejansko pomoč narodu od katerega prihajamo: Narodu, kateri si je s svojim nadčloveškim pogumom za svoj obstoj. in v ho ju za re«nično demokracijo In pravico vsakega posameznika pridobil globoko simpatijo in priznanje vsega demokratično ljubečega sveta.
Polog tega pa, da jo srp resnice izpod reza i ta osat prav pri korenini, so njegove korenine, kakor rak na živem telesu še vodno širijo, in sicer pod imenom " Slovenski h župnij v A-monki."
Vstanovitelji in voditelji toga gibanja, katero jo preje izdajalsko, kakor pa v resnično pomoč, novo, napredno in demokratične Jugoslavije, jo par posebnih slovenskih duhovnikov, kateri s svojim, no iigna-nini. nesramnim in podlim dejanjem, resnično škodujejo, ne samo ciljem novo napredne demokratične Jugoslavijo, temveč. tudi resnično ogrožajo svoje kolege, kateri so, ako ravno v veliki manjšini pripravljeni za pameten sporazum med vero in politiko.
Par lakih gospodov, katero drži skupaj sama obsedenost In o<ik rito sovraštvo do na rodnega rfjupredka in osvo-l>odi-tvo zavoje val nega sovražnika, kakor tudi dom;t!čih fašističnih diktatorjev, so jo menda namenila. da odidejo, kakor kala-brož s "katerinčkom" in par mirkucami v ofieijehu Washington. da se v državnem oddelku skažojo, da le oni so pravi predstavniki slovensko a-meri><kega naroda. (Blagor jim, kateri so ubogi na duhu!)
K tako složnemu SANSove-mu delovanju, je pa največ pripomoglo to, ker se s tako zaporedno hitrostjo vresničuje-jo ideje, Narodno Osvobodilne Vojske in njih voditeljev. In ravno Slovensko Ameriški Narodni Svet, se je rodil iz gofj tega namena, da pomaga z vsemi svojimi sredstvi narodu do končne in popolne zmage.
Podrobnosti tega SANSove-ga -zborovanja ne bom poskušal opisovati, ker prvič bi bUo to obširno delo ne mogoče brez pomoči zapisnika, in drugič mi je pa bilo povedano, da bodo vse sprejete resolucijo, kakor tudi podrobnosti tega zborovanja obveščene v^slovenskih naprednih listih, in sicer kakor hitro bo dovršen glavni zapisnik.
Vseeno se je pa tukaj zgodilo nekaj, s komnr ne moremo čakati na podrobnejša KAN Sova poročila izvrševalnoga odbora,, in sicer da je bila od vladnega oddelka 7.n poeiJjatev, odobrena SANSova prošnja, da se bo pod imenom te organizacije lahko pošiljalo najbolj potrebno ,stvari naravnost v -Jugoslavijo.
Te najbolj nujne potrebščino,
stvari katere narod osvojenem ozemlju po Narodni Osvobodilni Vojski najbolj nujno potrebuje in sicer: obleka, raznovrstno roeno rokodelsko orodje, naj si bo novo ali obrabljeno, samo da jo se v stanju vporabo; zdravila in obveze; vsakovrstne šolske potrebščine, in vse drugo kar navadni človek potrebuje za vsakdanjo potrebo.
Ker s tem no moremo odlagati in izgubljati časa, bo v ta namen v potok zvečer sklicana S AN Sova seja v Slovenskem Domu v Brooklyn il o !čemer lipam. da ste bili tajniki iu taj-nie.p vseh rini ste v že obveščeni o tem.
Tukaj so bo izvolil odbor, ki bo s pomočjo prostovoljcev našel naslove vseli slovenskih družin in posameznikov. Ta odbor in prostovoljci, bodo potrkali na vrata vsakega slovenskega doma in posameznika. Ptrkali bodo na srce vsakega Slovenca, pa naj si bo njegovo mnenje ali prepričanje kakor-šnjekoli. da odmori davek narodu njegovo lastne krvi; da priskoči na pomo."- z skrajnimi sredstvi svojemu lastnemu narodu, ki je bil oropan vsega, tako, Ha danes nima za obnovitev novega življenja drugega kakor golo telo in prazno roke.
Ta odbor in prostovoljci, l>o-jo imeli naJogo, da zabeležijo dar vsakega posameznika, in tudi tiste, kateri so no bojo odzvali prošnji trpečega naroda.
Tukaj so 'bo tudi sklepalo, da so ukrene kar najbolje mocroče, da po vzgledu drugih narodov, pobiramo po tovarnah, kjer delamo, prostovoljne prispevke v ta namen med tujci.
'Stisniti se bomo morali v o-noto. To je, no da bi delali Slovenci, Hrvati in Srbi vsak za sebe, pač pa v<i za enega in o-don za vse, ker edino v edinosti in skupnosti nam bo mogoče doseči, da vsaj doloma pomagamo iačrpanemn narodu v prvi potrebi.
Od maršala Tita. je prišla prošnja, da rojaki sirom Ameriko zbirajo ča-opise, brošuro in druge tiskovine, v katerih so dopisi, članki in povesti od tistih, kateri so v tem pogledu moralno pripomogli do povzdi-ga in ustvaritve novo Jugoslavije, katera je danes brez vsakega dvoma dejstvo.
Naprosoni ste tudi, da zbirate časopise in brošuro, v katerih so članki in borilo od ti--
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATlClč
Knjiga je svbjevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem <Hovanstvu do današnjega dno.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY
216 W. 18th Street New York 11
na.-ih sorodnikov in pri jato ljev. kateri <o bili tako nesrečni, da jih je zajel peklenski vihar, kateri nima primere v zgodovini človeštva.
RAZGLEDNIH
RODBINSKI AEROFXANI
Predhodnik znane Piper Air- žijo. kajti zasebnemu lastniku craft <'o., v Bostonu. Mass.,'a**rnplan;i ne hode tieba hiti
piavi, daji>toe;,~iio tudi ekspert v letal
Pipet p<»
vojni -tvu.
Mr. William bodo kmalu po setianji zasebne doitelji imele vsaKajti i»;j -voj zasebni aeroplan, s kate-!j>otovanje iz kraja
i ako da jim ne bode učiti meteorolog je za v kraj. Pri
runi bodo lahko potovale >i-jiia> imamo namrre dovolj uv-rom Xjedinjenib drza\, ravno imenskih uradov, kateri nam tako, kakor potujejo s«*iaj z'naznanjajo kak-no bode avtomobili. Imenovana družba |me, kar po dva dnei že sedaj izdeluje malo aoro-jv \ >akom kraju. Xa vsakem plane za rodbinsko rabo, ka- letali-ču IkmIo označeno smeri
v re-na p rej
Pogrešani vojak se je oglasil
Mr. in Mrs. T van Rin'igaj v Hidgowood. L. T., X. V., -ta o<l vojnega <leparjmenta prejela ra zve <e 1 j ivo s po roč i I o, d a se je njunemu sinu Lt. Johnu, o katerem sta nekaj tednov prej bila obveščena, da je pogrešan, posrečilo iz sovražnega ozemlja priti zopet v ameriško črto. Od svojega sina pa sta prejela naslednje pismo:
terim pravijo Little Cub" aeroplani. Imenovana družba >edaj izdeluj«* n;ičrte in v>e podrobnosti glode zgl adbe po-trebnili letališč v vseh me-tih in trgih pri uas, kakor tudi v Kanadi in Mehiki- Ta letališča ne bodo ba- velika, in pota za \ zlf t bodo le po lš(M> «io 2(mm» čevljev dolga iu |K>seja-na z travo, kar je boljše, kakor cementna vzletna pota. Število rodbinskih aoroplanov
v vse kraje, kakor je to sedaj ozna *-no na naš h velikih mod-drža?vivih ee-tab. Xa razpolago bode ti veliko šte\ ilo zrač nih šoferjev", kajti tekom vojne j<- število letalcev iz-ie<fno pomnožilo. Pri letali-'en Ix^de družba !a tudi hotele, tako. da bodo zasebne rmlbine. ki žel<-vati le po dnevu, lal |ee\al • \ kateremkoli kraju.
i M i ii i h ui lua
vsakem zgrad -bori poto iko preno-
ee mi malih aero-
se bode polagoma veilno bol j j ,
množilo, oziroma tako, kakorlT,,anor	$150f!()0' oziroma
iedan j a
o/, i roma
ono rodbinskih avtomobilov x ".-'tarili" ča-ih. Po vojni ho^le tudi vlada skrbela za to. da >o strogi letaNki predpisi nhla-iiuilj na uro.
ravno toliko, kakor cena rodbinskega avtomobila, in leteli bodo z brzino po 100
Nekje v Italiji.
Draga mama, papa in Emil:
Xo vem, kako "bi začel. Toda dolgo časa jo hilo in vem, da ste bili v skrbeh zaradi meno.
Vrnil sem se v Italijo in sem zdrav. V resnici s celo posadko smo prišli nazaj iz sovražnega ozemlja iti v-i smo zdravi. Tme-li <mo srečo.
En aeroplan je bil poškodovan in morali smo so spustiti'do parnih žag. To delo .-e je na tla v sovražnem ozemlju, pa |op:avljalo izldjm no le po zi-srečali smo prijazne ljudi, ki mi- -i«' 1***1 na rekah >kop-so nam pomagali nazaj. Pisal -o t. danji kapitani" s,plo-Vatn bom več pozneje.
KONEC ZADNJEGA PRAGOZDA V MICHIGANU
Zadnji pragozd v državi Mi- odstranjene, deblo je istočasno chigan, kjer rastejo po 800 do razrezano v liloile poljubne 1000 let stare smreke, bode te-'dolgosti in takoj na to odpelje kom par pi ihodnjili let popol- velikauald "traktor" k par-nouia zginil »in na njegovem uim dvigalom, ki nalagajo de-mestu bode nastala pravu so-'ola na pripravljene \ozove, ki verna pustinja. Takozvana in- takoj odpeljejo debla v parne du-trija za nabavo stavbenega
in drugeira lesa, je svoje poslovanje poi|x»luoma spremenila, in delo v gozdovih nikakor ni >edaj tako, kakor je bilo še pred par desetletji, ko so staja iu velikanska drevesa podirali na primitiven način, ozimni a z sekirami in ročnimi žagami. na kar .-o posekana drevesa prepeljali iz gozda do ob-režja bližnjih rek, da jih od tam splavijo po rekah nmvzdolj
žage. ki so običajno oddaljene po ^n od 1 *H» milj od gozda.
Potovanje delna traja le par ur iu blizo parne žage, kjer
Vas Ijnibeči mii
-Tohn
II v.
Mati umrla v starem kraju
Mrs. Viktor Kobilca iz A<-
vili ves pripravljen les dalje p rot i ustju rek \ M^hignnsko jezero.	|
tih, kateri so sovražno in ohre- l?ria;,L- T *.X V" skozi
kovalno pisali o partizanih in narodni osvobodilni vojski, kjer vso to bo nova Jugoslavija rafbila za državni arhiv. — Mislim, da vam l>o v kratkem naznanjeno, na katero patrijo-tiene vstanove vam 'bo vso to mogoče oddati.
To raj dragi rojaki in rojakinje, z mojega površne2ra obvestila, ste lahko izprevidoli. da stojimo nasproti dolžnosti, izpolniti jo oh 12sti uri, narod« od katerega prihajamo.
Težko je razumeti, kaj jo glad, kaj je'hrezdomjo in vodna smrtna nevarnost od strani brezvestnega sovražnika nam, ki smo v tem Pasu. ko na miljo-no nedolžnih Ijndi, mladih kakor starih umira od glada. nam. ki smo siti in razkošno oblečeni, in ki se vedno git>ljomo v krogu prijateljev, ki nam vsfro-zajo, nam. ki v razkošju in izobilju iagnhljamo dušo in čut do manj srečnih na tem svetu, nam, ki celo izgubljamo črit in ljnfoezen do svojih lastnih bratov, kateri stojijo z odprtimi rokami obrnjeni proti nam za pomoč na zemlji naših očetov, katera je pokrita z grobovi, in propTav*jena s krvjo naših krvnih bratov, sestra, prijateljev in znancev.
Ali l>omo ros v tem poglotfn ostali zakrknjeni ? Ve! Odzva bodo v prvi vrsti obstajale iz'ti Se bomo klicu naših bratov,
či križ prejela žalostno sporočilo, da ji je v oktobru leta HM.T umrla njena mati Frančiška Radenšek v Domžalah na Gorenjskem.
>i» velike jame, zvale vsa deblu v takozvana parna kopališča, ki so napolnjena z vrelo \oclo, \ kateri.se debla popolnoma umij jo, ker le z pomočjo vrele vode je mogoče odstraniti led in zemljo, ki >e drži debel. Iz parne kopel ji potem debla odpravijo /. pomočjo odvajalnih verig .naravno.«t v ''tovarno". oziioma v parno žago, od kjer prihaja dan za dnem na t i>o«'*i» in tisoče desk, tram,ovja in i-liriiih U:ik<»v«i^ti stavbenega lesa-	(
Ako uvažujemo vse zgoraj vrši \ u-; na ve« leno delo, pok m -i lahko predstavljamo, kako hitro so pu-toši za«'nji pragozd na mi-ehiganskem polotoku. Pred o-smiiui leti je niK?ril inichigan-ski pragozrl š0 600,000 akrov.
STAROSTNA ZAVAROVAL NINA V KANDI
V zastopniški zl)orniei kanadskega parlamenta «o nedavno objavili nekoliko podrobnosti z ozirom na starostno zavarovalnino kanadskega ■prebivalstva,. Do 21. decembra 104-.'» je znašala mesečna pokojnina ostarelih ljudi v raznih provincijah Kanade, sle deče povprečne mesečne svote za vsakega posamoemika:
Pokoj-»Stevilo nina vpoko-. posamoz-jencev' nikov Alberta	11,073 $2266
Br. Columbia 14,544 . 23-56 Manitoba 12,294 23.33 X. Brunswick 11,876 17 03 Xova Scotia 14,093 37 63 Ontario	56,364 22.80
Prince Edward
Island	1,902 18-51
Quebec	47,336 22-48
Saskatchewan 12,283 22.90 Northwest
Territories 8 25.00 Provincije Prrince Edward Island, Quebec, Ontario, Mani toba in Saskatchewan imajo pravico upravljati: imovino vsake upokojene osebe.
To delo se pa -oda di sredi najhujše zime, in vse to delo se opravlja izključno le x pomočjo strojev. Vsled vojne se potrebuje izredno velike količine stavbenega in drugega lesa in tako so inže-jTu >o rasle -mreke, znanv> pr>d nerji izumili napravo, kateri j imenom i*hemlock,% katerih pravijo *'hot logging'", oziro- les spada k trdemu losu. Od ma 4,viočo odpravo losa*' toira gozda je sedaj o-talo le šo
i- i , .	j ,	, i kakih 2fH"M>00 bornih akrov,
\ islea te naprave delo v srozdu
napreduje kar dan in noč. Drevo. ki jo staro najmanj od 600 do fcOO let. se "poseka tekom j
par mjnut; tokom nadaljn i bi Podprite napad! — Kupuj-par minnt so v<e vejo od debla te bonde VoTneea posojila.
kajti uničevanje tega 2ozd?i napreduje noč in dan.
Angleško-SIovenski
BESEDNJAK
Izšel je novi angleško slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so yse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 327 strani.
Cena je
Naročite jo pri:
KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
tU i
-GLAS NARODA'—NEW IOBK
THURSDAY. SEPTEMBER 7. 1944
VBTAHOYLJEfl L 1M
slovenskih
Daphrt m n— ijjlin jifrniiiTI	te »te	-»[
»k naAe čitatelje la m « njivi a	mM rajak t ta	ha- I
reko* med seboj pogararjaja.		
VTISI S KONVENCIJE SANS A V CLEVELANDTJ
( lovoland m. tropola in kul-. mislim, dn hi bilo turno >re<liš£c ameriških Slovencev. Dosti sem eital. »e več
opisovanje
P^r
nami, akoravno imamo devet podnižnic. Belini izgovor imn-
mesta odveč, posebno še ker!Tl,° da ,<mo v primeri z drugimi majhna naselbina. Vseeno pa imamo precej naših ljudi, ki niso Člani, t'para, da bodo
pristopili v bližnji bodočnosti.
< >»ebno sem >e seznanit z utnoginai zastoprfki, nekatere
vem, da je velika večina čita-' |li>al o tebi, a videl te še ni- teljev bila že tam. Dosti nisem 111. To je bilo namreč moje „iogel videti v kratkem času »rvo potovanje v ( teveland. dveh dni, kar -em ga imel na Me-to koi tako je bilo za mene I razpofogo \n ^koro ve. ta ča> le v toliko zanimivo, ker je v je bil porabljen na konvenciji ,
njem največja slovenska iw<o\- Rilo pa je nekaj, kar nimamo!*0"1 pr°j° P°znn1' *amo po i I bi na v Združenih državah. \ |v New Vorkn in naredi na obi- n,f*,ni kot "»P^ni^
splošnem j<- tako kot v drugih j ^ kova lea neprijeten vtis. to jej } velikih mestih 7. velik * ' »•trijo, ki v
ča-n v polnem teku. Zato|,vn.-i~ a ko plačaš vidiš, da je|
1 ti« I u
davek na je«lihi v restavraciji. j
►
i
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
v listih.
i Imen zaradi prostora v li-tn ne bom poročal, kakor tudi ne i-
edanjem voj. \;l jedilnem li^tti je označena imoTI J!r'Jateljev in znancev, s
I katerimi ^m se sestal. Bilo jih
prvi Prot,f'.i;ri° število in sem bil ' zelo vesel, da -mo
jdrtbis potrdilo v obliki znam-;' ko. kjer je zapihano, da -i pla-'
SLOVENSKI MORNAR RANJEN IN ODLIKOVAN
Fantič som star šoj© o^emnajrt let,
('esar mo hoče k vojakom: in bliže k popolnemu ozdravljr vzet;
Kako bo 111 vojak, ko sem fantič premlad.
* ' jf ----£-H- ■ -- -
-------—,	, lošlen"kot pa • ve.>el »lopi.-.. S»»-{ je fb-oj-ge Kalafatic. Do sidaj
Zadnja njegova pisma obsega- rlaJ 1,M	pozdrav naši1 jib je že 17 padlo vseli skupaj,
jo pravo zadovoljstvo, in bliže	-ovPi!>ki javnosti.! To je veliko za tako malo na-
in bliže k popolnemu ozdraviie-' P0-^"0 P* uredništvu nagega • albino, ki ima	tisne
njn
Tu vidimo re- čudne -1 vari. ti se gode našim fantom na Xe morem «c pnske držat, bojnem poljn, najsfbo na suhem
eden ali dva centa več
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Brwws of Spring
Time of m ne no m (Premi ta*)
*	Po Jeseni
Kolo
*	Sfvnvaj Milka Moj« Orphan Walta
*	Oekl«* na Trta
Oj, MirMkt, [x-sljiij ^ tla r.-ii-n
MTlxll kip^ta^
*	Gremo na štajersko Stajerl*
*	Happy Polka če na tujem
*	Slovenian Dan«<c Vanria Polka
*	Žida na marela Ve*ell bralci
*	OliI« Valley Sylvia Polka
*	Zredel Netn nekaj Ko hMci ta mala
*	Helena PuJka Sloveti »ka P..lkj|
*	P-»Mi 7. menoj »►-•I * planin««
trenotek ne vik. zakaj, a takoj i .	rta ~Tno zoPo1 vi~
"id i in *e malo pogovorili.
♦ <"aI državi Ohio davek na svojo l v iverjo.
Xa konveneiji bili za«to-f pa ni dejeirat ji- iz različnih de-j.'ov Združenih držav, kjer žive j Slovene! v <večjib skupinah. Vladala je lepa -Inorji. akora-j vno so bili tam zastopniki,'"^1, različnih političnih prepričanj.' nar j f/. obrazov v<eh navzočih in v ,pogovoru - i>o<amezniki se je
A* splošnem jc na r« -d i la n a m e ze in rad hi videl, da bi bilo tam ve." naših ljudi. Po-ebno rad bi videl, da br bili lam i oni na-i Slovenci in rojaki, ki dvomijo o deln in n-pehn SAXSa, da bi -e -ami prepričali, da je SAXS na pravem potu in, da srn o«! po< I pi ra.
Wm. da je ta opis zelo po- J' tnanjkljiv. Moj namen je. da' " opišem -atiio moje osebne vti-
videlo. da je njih edini cilj in i
Ija -aino ena: pomoč Slove-.k,'r *em prepričan, da bodo
tudi driifn pisali in izrazili svo-

zelja samo ena: pomor niji — pomoč domovini v>ak po svoji moči. kolikor kdo moi-p.J<\™n°i'u'*-«-as j(« tukaj in če vsi poma ... tfamo, 1m> pomoč zalesrla. Sainol 5,Jni °'ri>or kakor že prej ome z jokom ne bo noltenemu poma-	"......
1 rad no pa bo poročaj izvr-
r^ZVKZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za ptano-iiarmoniko za $1.
Po 25c komad
-Moje dekle je še mlada Barbara polka
Narortte pri:
Knjigarni 81ovenic Publishing Co,
JI« W. IHlh Street Varit 11, N.
♦rano.
Podrobnosti konvencije ne bom opico val. <*''ani pri podruž nieeah l>odo z\erleli od -voj i h delegatov ali pa i/, zapisnika, ki se ho tiskal v obliki brošure v i Noč izvodih in se ara b<» prodajalo pri podružnica h .V si ti-li ki s,. (u,lj zanimajo za delovanje SAXS-a in i/, irotovejra vzrok;i niso člani, jim bo tudi na razpolago, da ura kupijo. V bro-uri ho tudi zapUnik prve-ifa kongresa, ki s<« je vršil v ('levelandu 6. deeembra. IfU2. I
Pazilo sem zasle<loval poro-! <v,ilo izvrši1 neira o<fboni, kakor j tudi poročila širše«*;i odbora Iz vseli poročil in razprav je razvidno, da se SAXS stro<ro| drži sklepov in resol-ur-ij prve-:ra konc^esa. O<lborniki Širšega odi Hira so poročali tudi o delu z SAXS v njihovem o-krožjn. Prepričal sem se, da Xe\v VoHk oziroma Rroolciyn je zaostal za druprinii nasekhi-
njeno zapisnik v brošuri in druarih publikacijah v naših <!i-stih.
Ivan T?iK*iiray član podr. 5t. «"»f>, Brook-Ivn, X. V.
V začetku mojega dopisa pozdravljam vso našo spoštovano f loven sko javnost. V sedanji viharni dobi, polni nepričakovani h dogodkov, ki so dobri in <labi, hočem reči veseli in žalostni. človek res ne ve, kaj mu bo jutri prinesel. Posebno —
^ i „	trpko — bodeče v srce so pa
- konvenoeija ' .. , . «... . , V
O r|ol>rr Vtis U. PnhaJaJ° v bde^amih
starišeni in bližnjim sorodnikom, ki jim naznanjajo, da njih sinovi so padli in darovali svoje mlado življenje na oltar domovine. Xekateri pogrešani, drinji ranjeni, v nekaterih slučajih tudi težko ranjeni. Podobno zadnje mesec«« je število teh brit ki h vesti zelo naraslo.
kot drucri narodi krvave za odrešenje sveta, tako pa tudi naš najlepši <-vot «lovenskeira naroda pa da po«l mor^n koso sovražnika. Tako so te nepričakovane vesti materi in očetu v sree setjajoče rane in polni neprecenljive bolesti in iror-ja.
poseono p čacOpisa.
ali na morju. Ene era doleti smrl. drn<ri je ranjen, nekateri pridejo tudi v ujetništvo. Mi doma se pa tresemo za ljubljene -inove, kateri polagajo ^.voje mlada življenja za od resen je sveta.
Tu se pa konča moj bolj ža-
I prebivalcev. V vojni se naha-•ja okoli sedemsto fantov, v ve-i i j Ivi ve«*-inj J ngo^lovanov. I "pa J mo, da i>o kmalu konee le ^ro/.
ne vojne. Sedaj dobre novic«• • |»ribajajo z evropskih bojUr-Xima vojske, nima zemljej^ Hitlerju bliža konee nje
povelja iro-podarstva.
Noč je temna, konjsko
jeklo poje, * nj, po gozdu vodja ufbežen jaba.
i voje.
Skriva filaha
:e kot ver po le>n
Jože Murniek.
B
erv\-vn. TU.
Pozdrav na vse čitatelje tega i lista.
France- l.nkanieh j 1?J0 \Y Lake Street. I rhi s holm, Minn.
0
RAZNE VESTI IZ CHISHOLMA
.	Ne pozabite krvavečega na-
Xajprvo	bom poročala o, vsi lepo slovensko. Tast take- roda V domovini! — Poslji-
kon venci ji	Jugoslovanske Arjmu očetu, oče Govednik je do-, te Vas dar se dane« Sloven-
11r>ri«iL-<.	— 1 vf:~ run od Metlike na Belokran ^ 2
45 - LETNO PREISKUSNJO
ameriška bratska zveza
s: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA
ki ima
25,000 članov in tri miljone dolarjev premoženja
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je drnŠtvo A.B.Z. v vaii naselbini, vprašajte krajevnega tajnika sa pojasnila, ie ne, piiite na glavni urad« Ely, Minnesota.
Posmrtno odlikovanje
Mr. Valentin Kobilea in nje-tfova žena Mary -ta od vojnega urada za -vojeira sina Valentina, ki je l'1. junija žrtvoval svoje mlado življenje za svojo domovino in demokraeijo sv*ta. predela posmrtno eno najvišjih odlikovanj Purple Heart".
To odlikovanje je vstanovil prvi ameri ški predjed nik Oeorpre Washin^tou v Xew-bnrirh, X. V.. 7. avsrnsta 17S2.
V tozadevnem pismu z odlikovanjem se pri a si, da je bilo to odlikovanje podeljeno kor-poraln Valentinu Kobilca za posebne zasluge v bilki in za rane, ki jih je dobil na bojišču in v-led katerih je umrl v Franciji 21. junija. 1D44.
Pismo z Zapada
Tempotom Vam pošiljam money order za $7 za celoletno naročnino na "Glas Naroda". Ta list nam je najbolj priljuh-bljen, ker prinaša mnogo novic iz Evrope in iz Združenih dr-žii v.
A' teh časih smo mi farmerji zelo prizadeti in še divja žival nam dela Škodo pri kuretnini in na polju. Suša je velika in je le malo zelenecra.
Liliko smo veseli, da živimo v svobodni deželi. Imam tudi sina pri mornarici že 17 mesecev, drugi pa je ravno odšel k vojakom.
Pozdravim vse rojake in rojakinje po širni Ameriki.
P. Miin ar.
XeTvport, Wash.
In tako rano sem bil dobil Muli jaz. Ali poznejša poročila so postala bolj vesela. Sedaj bodeni opis«, t. kaj -e je pripetilo mojemu sinu, ki služi kot mornar svoji domovini. On je den inžiuirjev na motor to?
meriške Zveze za državo Min-nesoto, ki se je vršila 27. avgu-ta v mestu Virginia, Minn. To je biLi že dvajseta konvencija. Delegatov je bilo sto dvajset iz cele države Minnesote. Konvencija se je pričeto ob 10 uri dopoldne. Zaradi vojnih razmer ni bilo nič parade po mestu in t ud i banketa ni bilo. Ob dveh popoldne je pozdravil župan delegate. Xa-topili s0 tudi razni govorniki tudi petje je bilo. Xajprej so nastopile Ko-ščakove tri sestre iz (Tiisholma ob spremi i je vanju Fr. Smolea na harmoniko. Zapele -o prav lepo dve pesmi in občinstvo jib je nagradilo s p!osk;injem. da so morale se š4. enkrat povrniti. Potem je ua-lopila naša stara znanka Julija Bara-. , Xeset. Tudi ona je bila de ! jležna obilo aplavza. Nastopile
skemu Pomožnemu Jdboru.
skem. Ako kateri starši dobe pi-j 1840 W. 22nd Place, Chica-smo od sinov vojakov zanimive j go, 111. vsebine in da je pisano v an-j " ~ gleŠkem jeziku in bi radi. da bi J bilo priobčeno v "fflas Xaro-I da", naj ga pošljejo na mene. jaz ira bom prepisala iz angleščine na slovensko, tako. da ga J>o urednik lahko priobčil, ker on nima časa. Potem bom vrnila pismo nazaj staršem, to jej ako je pismo zanimivo za jav-1 nost.
Vreme j<« lukaj že hladno.' prav jesensko in deževno.
Pred kratkim -ta od tukaj j zopet dva fanta pailla na ev-i ropskem bo jišču. ed«*u je Fr. j Pogorele iz f'liisholni in ilrnuri
POZIV SLOVENSKIM DRUŠTVOM Zdrnžena Slovenska Društva v New Yorku
obdržujejo seje vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem Domu v Brooklynu.
Če vaše društvo še ni pridruženo, pridružite se!	Odbor.
ped o čolnih, in jih tudi imena- lo*na ff'hil° ;,plaVZn XnstnPilf' jejo "Patrol Torpedo Boats".! 1° t,uiU]M,vk^ Eveletha, M rs. PniaK ^	i »»rank m Mrs. Ambrozich ob
sem o partizanih, ki sem jo pr-| slišala in je prav žalostua,
POZIV NA SEJO
Xaznanja se članstvu podr. št. ."»1 SANS v Barberton, O., da >e udeleže prihodnje seje dne 10. septembra v nedeljo, ob 7 uri zvečer v dvorani dr. Domovina. Delegat, kateri je bil poslan na prvo konvencijo S. A. X S.-a v Cleveland. Ohio, in ki zastopa našo podružnicco, ho poročal uspeh iste.
Skepalo se je že na zadnji seji glede nameravamc prireditve v pomoč blagajni. Prepustilo so pa je za sejo 10. septembra, kaj naj se vendar naredi. Znto priditč na sejo in pomagajte z Vašimi priporočili.
F. Smrdel, taj. Barberton, O.
Rojaki .se še mogoče -pominja-! ' jo mojih prejšnjih dopisov. ki jemlje van ju na klavirju Mi-
sem v njih opisoval te zmago-	"ovo P°
vite napadajoče torpedne čolne. To raj
ki je bil moj sin ranjen. Bitka, kot jo je opijal -in. se jo vršila na morju ob "francoskem obrežju, blizu pristanišča T>e Havre, dno 11. avgusta zjutraj.
Piše, da -o se spopadli naši torpedovci z nemškimi "E''ladjami, ki so nekako podobni našim "P. T. Boats". Sin piše. da je bil na palubi svojo ladje in streljal s tam pritrjenim 40 mm knliborskim topom. Tu je priletel on šrapnol iz sovražnikove strani, eksplodiral blizu sina in ga podrl. Bil je ranjen v do-no nogo, v koleno in mu prebil jabolko, in pa v resno roko. v prste zasadil v njo reze. Bila sta ranjena dva, tnoj sin in njegov tovariš.
Sin je bi i takoj pripeljan v angleško bolnišnico, drugi dan pa preseljen v našo ameriško mornariško bolnišnico na Angleškem. f'ez šest dni, po telegramu. sem Šolo zvedel, kako je ranjen in kaj je ž njim. Sprejel sem od njega dva pi-sma in pravi: "Ne bodi v skrlioh zaradi mene, ker nisem nevarno ranjen in se dobro počutim. Ako si dobil telegram od Vojnega urada, ne ustraši se, ker ni tako hudo kot si morebiti Ti predstavljaš. Zdravnik mi je rekel, da. ko okrevam bodem hodil kot preje, in le da mora biti čas za zaeeljenjo. Jesti mi prinesejo na posteljo te lnstne amerikamske bolniške strežnice. Sedaj Ti pa oče se nekaj naznanjam, in mislim, da Te »bode tudi zanimalo. Prejšnji dan me je obiskal glavni koma nder od našega ska dr on a in mi je rekel takole: 'Mnrnick za Tvoj hrabri čin v akciji proti sovražniku tisto noč. v krutem »boju. bode Ti dodeljena nagrada v medaliji "Purple Heart 'V Ko je izrekel te besede, sc»m bil tako iznenaden, da mu nisem mogel odgovoriti."
N
Lahko si pa. fudi mislite mfV je veselje, ko sem to prebrat
' vir-
v eui laki kruti bit-J '	. „
v sri-e scgajoea m pripovodu-!
je. kako se ubogi partizani; skrivajo po hribih in se boju-1 jejo za domovino. Uglašena jej po-ern tako kot ona "Cignn>ki! otrok" in -o jo prav lepo zapele. Potem jo nastopila hčerka glavnega tajnika Franka fndi-barja iz Gilbert a. Zapela in igrala je na klavir ono lepo "Gor čez jezero.** Najbolj pomembno je. ker je mlado Bettv Tndihar naučila peti njena stara mati, kajti njena, mati je poljsko narodnosti. V resnici .je lopo. ko so naša tukaj rojena mladina tako lopo zanima za naše slovenske pesmi, ki so najlepše melodije na svetu.
Xa tej konvenciji so jo tudi sprejelo več rcsolnrij. Ena teh je, ki so glasi, da se naj bi pri mirovni konfcfrenir-i delala na to, da dobi Jugoslavija nazaj vse ozemlje, ki ji je bilo vzeto po zadnji vojni. Resolucijo so bile poslane na državnega tajnika. Bilo je sprejetih več resolucij, ena med temi, da bi se dalo pravico 18 letnim fantom in dekletom voliti. Povdar-jalo se je ako so dosti stari za fboriti in braniti domovino, da se jim mora dati tudi pravica voliti.
Naj še tukaj pripomnim, da je to moja sedma konvencija, ki sem se je vdeležila, odkar smo v Minnosoti od lota 1937.
Naj še tukaj poročam o sinovih naročnika "G. X'." Martina Govednika. Najmlajši sin Martin je poročnik na bombniku B—29 in se je vdoležil pr-, vega poleta nad Japonsko na velikem bombniku. Sedaj so nahaja nekje na Kitajskem. Drugi sin Frank je tudi poročnik in se nahaja nekje na Franeo-skera. Starejši in tretji, John je pa v Rimu in se nahaja že dve leti v Evropi. Pise očetu, da je zdrav in da je našel enor ga Slovenca v Rimu in da mu Je bilo lepo ko se je mogel pogovoriti v slovenskem jeziku. G o vodnikovi (sinovi govorijo
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
00
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani^E!
Kecepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi r jeziku naroda, Id mu je kaka jed posebno v navadi
Ta knjigm je nekaj posebnega za one. ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj lzveibati in izpopolniti.
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
Naro&ite pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	Hew York 11. N. Y.
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDIT. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
Man of the Hour
v angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Ker Je zaloga teb knjižic telo omejena, Je priporočljivo, da pofiljif« naročilo prej ko moffofe. K naročilu priložite t dobrem zarltkn gotovino oz. cnamke (Združenih državi. — Naročite lahko prt:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING
lil We«i Iftth Street
COMPANY
New Tarfc 11. N.

aft •
__
IlLAS NAKUUA
tmukSPAT, SEPTEMBER 7,194*
PROKLETfl
:: Spisa] KMTTiK RICHEBOURG Is francoščine prestavi! J. L.
(115)
Grof se spusti na kolena pred grofinjo ter niilo jokajoč zaprosi: 44Odpustite! odpustite!"
G roti a ja mu poda roko tor iuu pomaga vstati. Sedeta drug poleg drugega.
"Nesrernn Jjiilnxumnost»" fea^epeee grof. 14Koliko ele-ga sem naredil v svojem življenju!"
"Bog va« je razsvetlil in vam bode odpustil, ker se kosate!*' odgovori grofinja.
44Kakor ste mi odpustili vi, tako mi odpusti tiwli Bog: a jaz »i odpustiti nikoli ne morem!"
44Vi trpite! kaj morete ver storiti?" "In vi, ki sem vam ogrenil mtadost, ki sem vam razdrl sreoo, ki sem vam skvaril življenje, ki sem vas toliko milrtl: vi mi zdaj pokazujete nwbesa!"
44Xehajte, ahdolževati se, gospod grof, pustiva minulost pri miru!"
"Ali ostanete tukaj? Ali me ne zapustite?" "Ostati ho<Vm tu nekoliko dni." "Samo nekoliko dni?" 44Vi pa lahko pridete na PArfeuille." "Ali mi to dovoljujete?*' *4Pro«sim vas tega!"
Grof jo prime za roko. ki jo prične polj »bova t i. V trenotku, ko je bila stopila grofinja v sobo svojega moža, *e je Germain diskretno umaknil. Zdaj ga grof poklice. "Germain," veli mu. "pripravite grofiniji sobo, kajti ona ostane nekaj dni v palači grofa Bussieresa!"
"Kaka sreča!'' vzklikne Germain. "Kaka sreča! ..."
17.
Oba zakonska nadaljujeta svoje pogovore. Imela sta si toliko Povedati! Govorila sta malo o groficu Gontrann, kajti mi^e - pripravili s o Te na grofu kakor tudi grof m ji je bilo to mučno.
Grofu je bilo zmerom nedoumno, da vsled drame v As-nieresu ni bilo sodnijske preiskave.
Ko to omeni, pokaže mu grofinja pi*mo Lucijanovo in pismo njegovega očeta, starega Lurannea.
Grof je našel v pismu dokaz o grofinjini nedolžnosti ki o nji ni sicer več dvojih Glofcoko ga je ganila misel, kako pomenilo sta njegovi žrtvi ravnali ž njim. "Obogi mladi mož!" jekne. "Bil je blago srcej" opomni grofica. ' *
"Zmerom bolj črna se mi u\e moja dela!" vzklikne grof. vsi so mi povraičali budo z dobrim! Vi pa ^ 1k>1 j!
In jaz ne morem ničesar popraviti, ničesar ne morem storiti
vec za vas!
4'Gospod grof." odgovori -rofinja, -če bi najin sin Leon se živel!"
"Imel sem dolgo časa to misel," pravi žalostno on V Nu, in?"	x
nekaterimi meseci pa ,sem izvedel, kako žalostna mu je bda usoda."
«la»o'*ak°' <edai V"S,e?" P°VPrain «r°r,nia * <""Pot»i«*'im
8ina' 0,r0ka> ki bi hil	«®jino ve
»knil M £ -V3S ZOp€t	in ki 8em vam ga jaz
upJenil; ljubega najinega sina ni več' "
"O Bog!" vzdihne grofinja.
•• Da - nadaljnje grof, -njega ni v*r. umorili so ga • Orofinja zakriči ter povesi glavo
"Tu,li to je tnžna i„ strada reč." nadaJjnje grof z za
ČESA NAS UČI PADEC PARIZA
iNapisal Harold Laski
Padec Pariza je vzbudil toliko navdušenje, da morda niti dan invazije same ni tako poln sla»\'e v naših očeli. Z ne-kakinim ponosom snuo zrli na uspehe ljudsbe armade osvoboditve — zdelo se nam je, da je osvobodilno gibanje s tem pokazalo svojo pravo vrednost. Fiancija Vichv-ja je zlonVlje-na, in Petain, ki ji je bil dal aenco svojega nekdaj velikega imena, je danes .pravzaprav le -še ujetnik onih, ki so ga zlorabljali, dokler jim je bil potreben, a najhujša izdajalci kot Laval, l>arnad in drugi, se skrivajo ali pa so na begu.
A' tf«n našem navdušenju pa ne smerno pozabiti na poglavitni nauk, katerega nam daje padec Pariza. Polom Friancije je bil pred vsem vojaški, toda nol>enega dvoma ne more biti o t«pm* da so korenine tega zla drugje — namreč v izdajstvu Francozov saonUi. Izdajstvo intelektualcev, pred vsem Charles AIou rras-a, izdajstvo vojakov, kot na pirmer maršala Prta in a in generala Huntain-gerja, izdajst.vo politikov, vsa ta izdajstva iso le prit i kline poglavitnega izdajstva, ki je bilo izdajstvo francoskih velikih gospodarskih institucij, njihova (pripravljenost, da predajo svobodo in neodvisnost in <povrh Če demokracijo, ako jim le ostane možnost, da o-h ran i jo svoje privilegije. V teh krogih je bilo malo volje do
molklim gla-om	™'T^ * »I
44 Da."
. . r u<ln • *ak° se je zanj zanimal; kako if PO ™ ».an njogov prijatelj, Kestor Dnmonlin atva prouei^
)tin V ^ 0lm" Vrli ta Pravozr,anee in kako se je Tpri" a a
nrjsnss-kaw tud: * * - - —" t	r™ s tih°
jin ljufbi otrok?"	' veste, kje je pokopan
na
H
za*
"NTa pokopališču v Fremicourtu." Grofinja vzdihne globoko "Vn-n^,-	>
»tarejžega najina sina?-
v Tremieonrt te. -»«« J?"!' £>,f!n P" h°rf'm odpotovati vrieni hrat."
' Ali vas smem spremiti tjat"
ste kar,)aie?2aj na*t0Piv* ^marsko to pot. še eno: Ali ve-«d£f» ™	* * 'bil P«mUošeen vsled vaše pri-
"Zapustil je kazensko kolonijo ter se vrnil na Franro-
' *—r**- uui-t*m oaporo^ molitr na gomili, ki mu pod njo počiva
I r
44In nli niste ničesar vec sliSali o njem?"
je da	>la ^ ^ yrnilT RVoj dom' ^^ial «e
^ hI T	*vo}o Ženo. 2a1, ta je že umrla. Nje-
gova hči p«, kl JO -Ttcques MelHer	- Je
« pridom utemVa vsled izgube dra|?e ™ že^
pove oVn;^eVl-POi8^atUadi Jeana	da nama kaj
P^e o najinem ^mu. Na^lj pa hrepenim po Mellierovi iče ,
ri, po nesrečni r^urili, ki jo je Leon, kakor se ali, ljubiL in on* ^kode* že Kgol
ga je tudi ljul^žla."	'	iker bomo zkmwdi Hitlerja in
'	-	u^avala in Tojo* in Nonrnre-a.
Svet bo svoboden šele takrat,
poraz »se pre<lno so bili pre magani Moglo bi se trditi upran-ičenjem, da no nekako sodelovali is Hitlerjem, in sami organizirali njegovo zmagoslavje leta 194A. in sicer že dolgo pred vojno. Ena največ jih m najvažnejših nalog nove Francije bo, da očistijo narod strupa, katerega so ti ljudje vbrizgnili v žile Francije.
To je naloga francoskega naroda. Xaša naloga pa je, da spoznamo, da se te iste sile, ki iso po<lrle Francijo, bile dolgo in pridno na delu tudi pri nas. Fanatiki izolacijonizma, vsi temni elementi, ki propagirajo antisemitizem, vsi oni, ki si prizadevajo, da nas bodo pahnili v dobo nekakšnega gn-gantiičnega industrijalizma, ter se razen tega bone z vsemi svojim silam proti delavskim unijam, vsi oni so zadovoljni radikali, iki se neprestano pomikajo proti desni. Angleži, katerim je več do njihovih carskih predpravic kot do socialne pro v ice, Ameri kanci, ki mislijo, da »>o človekove pravice odvisne ml njegove kožne barve — vsi ti, in še mnogi drugi v naši sredi bi nam mogli ukrasti vse plodove zrna-ge, ter nas pahniti v ravno tako pusto in pufhlo, prazno dobo kot je bila ona med obema vojnanxa.
Atorda bi bilo dobro, da o-menim tu če nekaj — mnogo je bilo takih med onimi, ki najbolj glasno kriče (po zmagn, bi se je bodo ustia-šili, kadar bodo «?qx)znali, kaj .zmaga zares pomeni. Vsakdo ve, da je mmogo takih politikov v Wash ingtonu in v Londonu, ki so trdno odločni, da oni, ki • bo zma#al v tej vojni, pa naj bo kdorkoli, ne sme imeti možnosti, da uvede v svet dobo tako-zvanega malega človeka iz naroda.
Kaša snca so danes vesela in polna najlepših nad. Toda dobro bo, da ne pozabimo na o, da nas» Čakajo še težake na-oge, ki se bodo začele taikirat, co bodo zavezniške čete začele prodirati v ceste in trge Ber-ina in Toikyo-a. Velika in le->a svar je, misliti na svobodni "Pari®. Toda se večja .in še bolj lepa stvar je, misliti na svobodni svet. In 5vet ne bo
TRHtOTUKN L

— STRAN 7. —
MATI... (Enodejanka)
Marko: Pojdiva. Daj mi puško, sam je ne moreš nositi.
Andrej: Ne, puške ne dam iz rok nikomur in nikoli!
Minca: Tmli meni ne? (Andrej se začudi ves vesel, mati sliši in se samo ozre v Minco, Peter ostrmi).
Andrej: M in ca?
Minca: Da, s tabo grem, da ti bom stregla.-Mati. ne .bodite budi, jaz grem z Andrejem! (Vzame Andrejevo pu^ko na ramo)
Mati: (vstane počasi izza mize. £e poprej si je bila zavezala okrog glave črno ruto in ogrnila črn šal. Vsa je spremenjena. Govori počasi in odločno.) M in ca, prinesi iz sharmbe nahrbtnik in zloži vanj nekaj kruha in drugega prigrizka ter odejo! (Mirna odide in se kmalu vrne z nahrbtnikom).
A nd re j: Za me ? — Al a t i!
Mati: rWr daj mi Francetovo puško! (Peter ji jo da.) Francetova puišfka ! Pol-drugo leto jo je nosil. (Položi jo na mrzo pred sal>o in jo boža.) Moj France, moj sin!
Andrej: (je vstal, opira se na Minco in Mar-ko)- Mnti, ko je bil France ranjen, mi je naročil: Povej materi, da jo zadnjič prav iz srca pozdravljam in da naj nikdar nične žaluje. S svojo smrtjo sem storil svojo zadnjo največjo dolžnost!
Mati: (stoji odrevenela) Moj fant! (gladi puško) Moža mi je vzela prejšnja vojna. Zakaj je padel, ne vem. Zakaj je padel sin. vem!
Min ca: Mati, vi jen i!
Peter: Mati: Peter: Mati: Peter: Mati:
Mati
jaz grem z Andrejem. Pozdra
Potrpi! — Kje imaš puško ' Zakaj f
(odločno) Kje imaš pušako?
Skrito imam, ne povem.
(odločno, vendar ne ukazovalno) Prinesi jo sem.
Peter: Afati!
Mati: Pri tej priči*
Peter: (odide v sosedno sobo. Odmor, dokler se Peter ne vrne s puško. Milica, Andrej. Marko molče gledajo kaj bo.)
Mati: (ko se vrne Peter). .Te narbita?
Peter: -Te.
Mati: Postavi jo v kot. da mi bo pri roki. — (Andreju:) Boštjanov Ciril, praviš, je Franceta ujel? Tn Italijani so ga ustrelili: . . . Peter! Xa Francetovo puško! (Mu j<» z nahrbtnikom izroči). Pojdi! Franceta ni več, stopi ti na njegovo mesto.
Peter: Mati! (prime vesel za puško)
Mati: Kolikor je ljubezni v mojem srcu. toliko je zdaj tudi sovraštva. Bodite brezobzirni, neusmiljeni, kafkor so oni do nas! NV-Us mitje ni! Mati vam tako ukazuje. Vrnite se z zmago in vas pričakam, ali pa se vrnite in vas ne pričakam!
Vsi: Mati! Vedeli smo. Zbogom, (planejo proti nji. da ji sežejo v roke.)
Mati: (jih s kretnjo roke ustavi) Mudi >e, brigada čaka.
Peter: Mati, vedel sem!
Vsi: tZbogom! (Si segajo v roke).
Mati: Zbogom, (odidejo. Zunaj se čuje korakanje cele čete. Pesem. Mati sama. Pa-vza. Xato) : Saj so vendar moji otroci!
Z a s t o r
i
\
j
kadar bo tudi sama misel na to, da bi se mogli vrniti, po stala smešna, ^imeri-ka, ki je podarila civiliziranemu sivetu Washington a, Jeffersona * in Lincolna, ne sme biti ogrožana od Huev Long-ov, Cou»gh-lin-ov -in Gerald Smith-ov. fte nikdar ni l>ila pozornost bolj potrebna, kot bo postala tisti dan, ko se nam bo začela *vi-tat.i zarja znuage.
ZA
»mUdAljmofe »MU *
NAPREDEK KULTURE V KANADI
Zastopniki raznih kanadskih >rovincij so nedavno priredili sejo r. namenom da izdelajo načrte, katerih nanuen je skrbeti za to, da se kultura, zla-st? pa glasba v Kanadi povzdigne na višjo stopinjo. Ti judje so ustanov i li posebno1 organizacijo v to isvrho, ,in ka^ kor se javlja, bodo tudi skrbeli za to, da se bodo vršile v nadalje v malih trgih in vaseh dramske predstave. Zbo-oivalci so tudi sklenila, da bodo pohvali vse provincijalne parlamente, kakor tudi osrednji kanadski parlament, da *e dovoli v to svrho skupna svo-ta deset ntitijonov dolarjev.
Imenovana svota je seveda uprav velikanska, posebno še iz stališča, da so vfcse doseda nje generacije Kimadčanov prav dobro izhajale brez glasbene in dramatične "Kulture".
Rad bi zvedel za rojake
Pošiljam Vam naročnino v znesku $.'».")(>, ker mi je potekla oO. avgusta, en dolar pa za pomoč v stari kraj.
Rad bi tudi zvedel, če je kaj naših rojakov v tej okolici in želel bi, da se mi kdo javi.
Frank Drolc. 12.70 E. 2nd Street,
Loveland, Colo.
To pa še yikakor ni vzroik, da bi se Kanada tudi v nadalje odpovedala stvarem, ki so pogoj duševne vzgoje, ako se jim nudi prilike ustanoviti nekaj, kar so v drugih deželah že davno storili. Kanada je le redko obljudena rin vsekako imajo v oddaljenih krajih ljudi, ki bi postali — recimo slavni operni pevci in tudi adademi-čni silkarji, ako bi imeli pri-radl tega, liko. Teh prilik p* dosedaj ni " bilo m talko je ustanovitev zgoraj omenjene organizacije dobrodošla.
AMERICAN
WILD LIFE
NOVA IZDAJA " Hammondov SVETOVNI A T L A 8
V njem najdete zemljevide vsega »veta, ki bo tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov
Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11. N. Y.
II \ M M U \ II S
llliliII) \ll \s

4+d
V knjigi Je natančno popisano Uv-IJenJe poMmexnlb 21?aU. Urezih na •uhem, ▼ morja in t sraka, tako da bo vsakdo, kl ljnbl naravo ln njeno pestro SlTSlitTo, knjigo bral s vellkla aanlntanjem, ker bo r njej nakei marsikaj Is Uvljenja divjih UtsU, kar mo dosed aj Ae nI bilo snsna
Prvotno Je bilo nameravano to m-llko delo lcdatl v petib knjigah, toda Je slednjič laAla t eni aaml knjigi, kl pa pri vsem avojem akrteoju prlnaia POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA amjil RIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo s oiitkoBi bral levee. ker navaja ln popisuje vse ilvali, U Jih je dovoljeno ln prepovedano streljati; tanwr, ker so popisane Hvali, kl na poljn koristijo ali ikodnjejo ter slednji« rlbM, ker so v knjigi nsfitete VS* RIBE, Kl 2IVE V AMEBlfiKIB VODAH.
Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga SZ7 BLK (fe-(ograflj); C slik v naravnih barvah, r veUkssti eeie strani, ter fan 778 strani. VeUkeat knjiga ja i s C Knjiga opisuje seaavee, ptlCe, ril
is ia živali. Id so ravnoUk« M__
kot r vodi doma. — Vesana js t moCno platno n zlatimi črkami.
V ANGLE5ŠCINI Cena $3»
Naročite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 WEST 18th 8TRKKT New York 11, N. Y.
tsr SPISANA V ANGLEŠČINI
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjiga:
$3.50
Združeni narodi potrebujejo ves odvišni ii-vei, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se za to delo se sedaj 1
V LIČNI IN TRPEŽNI PLATNENI VEZAVI
Bkoro 1400 strani —
750 Slik
Popolni voditelj za va$ vojni vrt.
vsaka stran.
Tukaj je v eni aaml knjigi VSE, KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! lt.MO člankov vam podrobno pojasni vse s vrtnarstvu, s saditvi In sejanju, s gnojenju ln oskrbi vrta. Najnovejše pa je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova metofe ta uničevanje ik odi jI t rev, gojenje divjih rastlin, nove sestavine evetllet — Abeeedno kazalo vam pove takoj, kar telite. Prirejeno n vsako ponebje
un«.__. v Združenih državah, ca vsako teaslje
_ NOV K snovi | -„L. novih CnstraelJ!	vsaao sezona.
EDINA VRTNARSKA ENCIKIX)	> vndil U D -8KY-
PEDIJA ZA DOMAČO POTREBO!	MOUR, B. 8. A^ pox nana oseba v
NW visokih besed — vse Ja >isa> rs»	vrtnarstvu, kl ga eealjo vrtnarski Is-
vpsrabno.	redeneL
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO, %
New York 11, N. Y.
216 West 18th Street

91532348232390484823532353