Povečevanje proizvodnje i ob »Ko govorimo o gospodarjenju v občini, je rovi freba povedati, da organizacije združenega a SROe/a V primerjavi z lanskim letom dosegajo lokaj dobre rezultate. Vendar pa se v teh rezul-kegrar'rj v znatni meri odražajo višje cene in manj Povečan fizični obseg proizvodnje. Tako pro-°tem/, kot so veliko povišanje cen surovinam in Materialom, poleg tega pa še poslabšana Psfcrba s temi materiali, niso obšli naših organi-*9c// združenega dela, kar vse omejuje možnosti za večjo proizvodnjo in s tem tudi za °oljše rezultate. Večja proizvodnja pa bi lahko Pomenila še večji izvoz, kot je bil dosežen, kar °' pomenilo nadaljnji prispevek k izboljšanju zunanjetrgovinske bilance. Ta šibka točka na-**ga gospodarstva nasploh, nadalje velika investicijska poraba, povečanje splošne in **upne porabe, naglo naraščanje cen povzročajo take probleme, da so morali o njih razpravljati zvezni in republiški organi, ki so z 0 s< ^repi pozvali vse nosilce gospodarjenja ter >dlo '"'gane družbenopolitičnih skupnosti, da še 1 pr °dločneje uresničujejo cilje in naloge dogovor 9 in |®"e ekonomske politike, kar je v interesu na stvl Oljnega uspešnega razvoja socialističnega »tiri ^soupravljanja, krepitve ekonomske in poli-in * '*ne stabilnosti naše države ter njenega med-178 i "hodnega položaja. Pred nami so torej odgo-iled1 ^rne naloge. Ne samo gospodarstvo, tudi v "ajavnostnih splošnega družbenega pomena sk s« jte bodo morali vprašati, kako je z njihovo pro->ča« Aktivnostjo, racionalizacijo dela, z zmanjša-i sVi njem stroškov itd. ter zmanjšati pritisk na sred-1, ki %a iz gospodarstva. Razprave o prispevnih nih1 stopnjah se bodo morale spremeniti v razprave osti* o ponujenih programih, da bi ugotovili, ali res z sK Vsebujejo samo tisto, kar neobhodno potrebu-ružfl temo. Na ta način bi tudi v večji meri prišla do ino* 'iraza svobodna menjava dela«, ocenjuje se avlji [Jan/V gospodarski položaj v občini predsednik amfl vbdimir Mejač. 5 zi Čeprav je čas počitnic pa sedanji zaostreni 1 dfl r*i za stabilizacijo zahteva takojšnjo akcijo in i ^>nkretne ukrepe in ne sme pomeniti enkratne 2tv spanje. Potreben je torej temeljit zasuk v ze '^nanju v vseh okoljih, če hočemo zaustaviti j hglabljanje gospodarskih težav, zato so na ^ezn/ in republiški ravni že sprejeti številni lobj / p'na področju delitvenih razmerij, skupne 1 dO l sP!ošne porabe, investicij, kreditiranja zu-»n (ffirgovinske menjave itd., ki bodo vplivali \r$ k* na življenje in delo v naši občini. Vsi druž-•ani Qnopolitični dejavniki v občini so glede na svišča zveznih in republiških organov takoj na *aće// z akcijo e\ Izvršni svet je temeljito pretresel stanje v go l|s( Sfodarst vu in se zavzel, da se na vseh ravneh v f-Jpeljnih organizacijah s področja gospodar na,1? 8 negospodarstva kot tudi pri vseh upo ,r irf *bnikih družbenih sredstev ponovno pre-oliti' 9'eda in predela stabilizacijske programe. Ti osti.^ora/0 biti obravnavani hkrati z obravnavo pe-i d^pdičnih obračunov za prvih šest mesecev. Pri ^" pa morajo predvsem pregledati, realnosti "esticij, fizično rast proizvodnje, porabo č'ula >er9'ie 'n možnosti izvoza za konvertibilno za, "Odročje in ne samo finančne pokazatelje, ki a v«en dostikrat izhajajo iz visoke rasti doseženih cen. Z organizacijo in tudi s prilagajanjem dopustov je nujno potrebno doseči maksimalno rast proizvodnje do konca leta — so menili na seji Izvršnega sveta.. Vzpodbudno pa je, da se tega dejstva temeljito zavedajo v delovnih organizacijah. Tako so na sestanku vodilni iz naših organizacij združenega dela poudarjali, da se v njihovih sredinah temeljito lotevajo vseh ukrepov, da bi še povečali proizvodnjo. V Industriji usnja na primer so se že dogovorš, da bodo delali tudi sobote in nedelje, če bo potrebno, da izvedejo razširjeni plan. Ugotavljali so, da stabilizacija zahteva, da se moramo vsak nečemu odpovedati, zato je nujno spraviti v prave okvire tudi vse oblike potrošnje. Ko je Izvršni svet razpravljal o uresničevanju družbenega plana in resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine in širše družbenopolitične skupnosti ter o prizadevanjih za izvajanje politike gospodarske stabilizacije, je poleg še omenjenega sprejel še vrsto sklepov. Med drugim tudi, da je potrebno maksimalno povečati izvoz na konvertibilno tržišče, četudi na račun nekoliko manjšega dohodka, ki bi ga lahko dosegli na domačem trgu. Do nove organiziranosti skupnih strokovnih služb SIC družbenih dejavnosti in materialne proizvodnji ter prejšnje upravnih organov pa ni možno zaposlovati naših delavcev brer razprave v izvršilnih organih, čeprav se zmanjšuje število zaposlenih zaradi upokojitve ali drugih vzrokov. Zaradi preprečevanja večjih motenj pri izvajanju zdravstvenih storitev kot Mi zaradi vzdrževanja minimalnega standarda ha področju komunalnih naprav kolektivne rabe pa je Izvršni svet predlagal, da se sporazuma le sprejmeta. Tako na sestanku direktorjev, kot tudi na sestanku predsednikov delavskih svetov in osnovnih organizacij sindikata pa je bio slišati predvsem mnenje, da so to nalogo, ki zahtevajo precej finančnih sredstev, ki še dodatno obremenjujejo gospodarstvo. V vseh razpravah je bilo prisotno tudi mnenje, da je moč predvsem na področju družbenih dejavnosti marsikatero stvar opraviti tudi s prostovoljnim delom. Pri pregledu investicij so ugotovili, da so na spisku pri SDK tudi investicije, ki pa so praktično fizično že zaključene, le da nimajo uporabnih dovoljenj. Na področju gospodarstva je letos predvidenih sedem investicijskih naložb. Žesedajpa kaže, da nekaterih med njimi nebo možno izvesti ob še zaostrenejših pogojih investiranja. Sicer pa je bilo ravno na sestanku direktorjev slišati, da preveč vlagamo v zidove, premakf pa je investicij, ki so usmerjene v modernizacijo in racionalizacijo proizvodnje. O tej aktualni problematiki in predlaganih sklepih IS pa bosta razpravljala tudi zbor združenega dela in zbor krajevni) skupnosti. al Na spomenik so položili venec tudi pripadniki naše kasarne, ki nosi njegovo ime In mu izkazali čast Odkrit spomenik Ignacu Voljču — Fricu Rezultat pomemben, prijateljstvo še bolj V KS Pameče—Troblje v občini Slovenj gradeč so v nedeljo 12. julija odkrili spomenik narodnemu heroju, našemu rojaku Ignacu Voljču-Fricu. Spomenik je na mestu kjer je padel. OB TRADICIONALNEM SREČANJU ŠPORTNIKOV VRHNIKE IN GONARSA Rezultat pomemben, prijateljstvo še bolj Tradicionalno srečanje športnikov pobratenih mest Vrhnike in Gonarsa, je bilo letos na Vrhniki. Prejšnji mesec so gostovali mladi atleti, nogometaši-kadeti in seniorska ekipa košarkarjev iz Gonarsa. Kot je običaj, kadar se srečajo stari znanci in prijatelji, so bili boji korektni, zmagal pa je tisti, ki je imel v pravem trenutku več moči in športnega znanja. Seveda je tudi športna sreča vplivala na veselje zmagovalca. Mladi atleti Vrhnike — člani SšD Kurir iz OŠ Ivan Cankar — so bili boljši od svojih vrstnikov iz Gonarsa. Nogometaši, kadetsko moštvo NK Usnjar, pa so morali gostom priznati premoč. V zelo zanimivi tekmi, ki bi jo z malo več športne sreče lahko zmagali, so izgubili z 1:2 (0:1). Vendar bo priložnost za obračun že jeseni, ko bo po vsej verjetnosti povratno srečanje. Mladi košarkarji Vrhnike niso imeli preveč treme pred starejšimi gosti S hitro igro, polno poleta, so jih nadigrali in zasluženo zmagali z desetimi točkami razlike. Na koncu lahko mirno rečemo: taka srečanja so nujno potrebna, saj je njihov cilj in;namen jasen in upravičen. Šport še kako vpliva na skupnost dveh sredin, čeprav sta to naroda z dvema različnima družbenima uredistvama, ko sta v tem primeru naša domovina in sosednja Italija. Ravno šport lahko poruši politične razlike in državne meje. Srečanje športnikov, ki sta ga vodila predsednik SO Vrhnika Vladimir Mejač in mestni župan Gonarsa loan Ottavio, je najboljši dokaz, da je v takih primerih športni uspeh pomemben, ne pa primaren. MOMIR ARSIĆ Svečanosti so se udeležili tudi številni naši borci in aktivisti ter pripadniki kasarne »Ignaca Voljča-Frica« z Vrhnike. VKS DRENOV GRIČ — LESNO BRDO Podaljšani krajevni samoprispevek Spoznanje, da tudi nadaljnji razvoj krajevne skupnosti ne bo možen brez lastnih sredstev je vodilo krajane Drenovega griča, da so na referendumu 21. junija izglasovali podaljšanje krajevnega samoprispevka. Že 1976. leta so se dokaj število odločili, da bodo združevali 1,5 odstotka od osebnih dohodkov za rekonstrukcijo in asfaltiranje najvažnejših cest v krajevni skupnosti. Že leta 1978 so uspešno ob finančni pomoči IUV, SKIS in Minerala zaključili prvo fazo asfaltiranja cest, letos pa še drugo. Ravno ti uspehi, spoznanje krajanov in nenazadnje dobro pripravljena politična akcija so vodili krajane, da so se kar 66,7 odstotno odločili za podaljšanje samoprispevka. Z zbranim denarjem bodo v naslednjih petih letih dokončali asfaltiranje cest, uredili gasilski dom, ki je hkrati dom krajanov in družbenopolitičnih organizacij, sodelovali pri razširitvi pokopališč v Ligojni in Lesnem brdu ter uredili športno igrišče. (Obširnejši zapis o življenju, delu in načrtih v KS Drenov grič bomo objavili v prihodnji številki časopisa). NAŠ ČASOPIS JULIJ M DE' OVNA ZMAGA Asfalt do Zaplane Zaplančanl so M ob svojem krajevnem prazniku zbrali na začetku ceste, ki vod) Iz vasi. Zbrali so se zato, da bi pros ia vili novo delovno zmago. V uporabo so Izročili novo asfaltirano cesto In tako ponovno dokazali, da se tudi v tako majhni krajevni skupnosti, kot Je Zaplana, da veliko narediti. Na otvoritvi ceste — udeležili so se Je tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij — sta spregovorila predsednic občinske skupščine Vladimir Meječ ki predstavrdk KS Gregor Mesec. Trak pa sta prerezala predsednik KS Zaplana hran Tresk In predstavnik vl-kendašev Janez DremelJ. »Vedno, skoraj vsako leto, ko praznujemo naš praznik, ga proslavimo z novimi delovnimi zmagami, saj smo z veliko vnemo in požrtvovalnostjo vedno uspeli doseči cilj, ki smo si ga zastavili. Že od leta 1973 beležimo v Zapiani velike uspehe in pridobitve,« je poudari Gregor Mesec. Najprej so asfaltirali cesto skozi vas in se rešii prahu, ki jim Ja onesnaževal vodo. Imajo še kapnico. 1975. leta pa so zaceli graditi nov gasilski dom in vanj vložili preko 19 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Ravno takrat so se lotili tudi telefonskega omrežja in pridobili 30 telefonov. Telefon ima tudi nekaj zelo oddaljenih domačij. Potrebna je bila tudi obnova električnega omrežja, saj na kmetijah niso mogli izkoristiti vseh strojev. Z eiektričarji so našli skupen jezik in že jim sveti »boljša luč«. To so ie najpomembnejše pridobitve, ki jim omogočajo še nadaljnji razvoj. Ne živijo več na nerazvitem področju. »Nerazvitosti se ne rešuje samo z gradnjo tovarn na takih področjih. Naša občina ima dokaj razvejano gospodarstvo, zlasti industrijo, ki ima še veliko možnosti nadaljnjega razvoja, Vrvici sta hren Tresk In Janez DremelJ čeprav že danes zaposluje preko 4000 občanov. Možnost za ustvarjanje dohodka pa moramo iskati tudi v kmetijski proizvodnji. Občinski plani predvidevajo znatna sredstva za pospeševanje kmetijstva, in v tem okviru živinoreje, ki ima glede na strukturo tal v naši občini še posebno ugodne pogoje. V prizadevanjih za ohranitev višinskih kmetij naj bi pospeševali živinorejo in s tem dosegli večjo proizvodnjo mesa in mleka. Dodatna možnost pa se kaže tudi na kmečkem turizmu, za katerega so vsestranski pogoji prav v Zapiani. Seveda se morajo za to najeti interesenti, ki pa jim bi priskočila na pomoč družba, tako v organizacijskem smislu, kot tudi s krediti,« je poudaril predsednik občinske skupščine. Z asfaltiranjem te ceste in z izgradnjo električnega omrežja prav gotovo še niso rešli vseh problemov. Toda enotni in delavni kot so, bodo nedvomno še naprej uspešni. Tudi v bodoče bodo poskušali z roko v roki z lastniki počitniških hišic, ki so se že sedaj uspešno vključevali v njihova prizadevanja, še marsikaj postoriti. Iskali pa bodo pot tudi do tistih lastnikov, ki so do sedaj sodelovanje odklanjali. Za praznik gasilski dom na Logu V našem kraju Llgojna, to nI mesto, Je le večja vas, v kateri je življenje zelo živahno, čeprav smo razdeljeni na dva dela, se počutimo, kot da smo vsi eno. Gospodarsko ni zaostala. Skozi vas nas pelje lepa asfaltirana cesta. Pripravljajo pa se, da bodo asfaltirali tudi stranske poti. Veliko vaščanov ima telefon. Z elektriko in vodo nimamo težav. Največji napredek se kaže v kmetijstvu. Malokje imajo še konja, nadomestil ga je traktor. Poleti, ko se seno suši in obrača, še samo sem in tja vidiš, da to opravljajo ročno. Večinoma imajo za vsa kmečka opravila stroje. Nekateri kmetje imajo celo po dva traktorja. * Imamo tudi trgovino, v kateri dobimo vse za vsakodnevno porabo. Delavnost in aktivnost vaščanov se kaže v raznih sekcijah. Dobro imamo organizirano mladinsko organizacijo. Velikokrat hodimo na razne delovne akcije. Ne samo mi mladi, ampak tudi starejši se organizirajo in opravijo marsikakšno delo. Gasilsko društvo se je že izkazalo na tekmovanjih. Ker pa tudi mlade zanima delo gasilcev, deluje društvo mladih gasilcev. Zanimajo jih predvsem praktične vaje, ne samo pripovedovanje. Za najmlajše je pa seveda vrtec. V jeseni ga imajo trikrat na teden. Seveda pa tako kot drugje, tudi pri nas ne manjka sporov. S pogovorom pa se vse reši. Folklorne skupine ni treba predstavljati. Saj jo gotovo poznate, ker je uspešna na tekmovanjih. Nekaterim meščanom, ki pridejo v Ligojno, najprej zasmrdi iz hlevov. Ne ozrejo pa se okoli sebe. Videli bi veliko lepih gozdov in zelenih jas. Tam je svež in čist zrak. Samo tisti neprijetni vonj ni tako neznosen, da se ga ne bi dalo prenašati. BREDA GARAFOU Dan borca so na Logu počastili nadvse slovesno in delavno. Že dopoldan so se zbrali krajani nad vasjo, v bližini kraja, kjer Je bil novembra 1941. leta na pobudo KPJ ustanovljen odbor OF na Logu in odkrili spominsko ploščo. »S to slovesnostjo želimo predvsem mladim generacijam ponovno povedati, kaj je prinesel napor revolucionarjev, ljudi, ki so brezmejno verovali v pravico in srečo človeka, da izpričamo, kako je treba ljubiti domovino,« je ob tej priliki dejal predsednik krajevne konference SZDL Matija Lenaršič. O tem, kako so delovali revolucionarji na njihovem področju in kako je prišlo do ustanovitve 1. odbora OF na Logu, je zbranim spregovoril Gasilski dom, ki Je tudi dom KS In družbenopolitičnih organizacij, Je med največjimi v občini. prvoborac, eden od ustanoviteljev tega odbora, Jože Verbič, ki je tudi odkril spominsko obeležje. »Za kraj in krajane ter znance je pomembno odkritje tega spominskega obeležja. Kasnejši rodovi bodo spoznavali, daje tudi na našem področju že zelo zgodaj delovala napredna misel proletariata,« je na tej slavnosti dejal predsednik skupščine KS Milan Remškar, ko je razvijal prapor krajevne organizacije ZZB Log, v simboliki katerega je toliko trpljenja, solza, smrti in zmage. Ob tej priliki so podelili tudi bronasta priznanja Osvobodilne fronte. Priznanja so prejeli: Franc Meglen, Milan Remškar, Janez Japelj, Miro Brumat in Osnovna šola Log. Popoldne pa so se zbrali občani in gasilci pred obnovljenim gasilskim domom, kije hkrati tudi dom krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, v njem pa je našla svoj prostor tudi knjižnica. Tako. so kar na najbolj slavnostno proslavili 60-letnico ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva na Logu. Na slovesnosti je spregovori tudi predsednik občinske skupščine Vladimir Mejač, ki jim je čestital k novi delovni zmagi, ki je plod vsestranskega prizadevanja vseh krajanov Loga. V nadaljevanju pa je med drugim govori o delovanju in pomembnosti dobre organiziranosti v krajevni skupnosti. »Prav krajevna skupnost je v našem sistemu tista osnovna interesna in samoupravna skupnost, kjer lahko delovni ljudje in občani ugotavljajo, usklajujejo ki uresničujejo svoje interese in potrebe. Prav ta raznovrstnost in številčnost pa je osnova vseh aktivnosti, ki se v končni fazi odražajo v programih dela kot programih vseh, ki delujejo v okviru krajevne skupnosti. Realizacija teh programov, kakor tudi delovanja KS nasploh, pa je odvisna od sredstev, ki jih ima za to na razpolago. Ob vseh teh spiskih potreb pa je sredstev vedno premalo in smo zaradi njih vedno v zaostanku za željami in potrebami. Razloge za to je iskati v tem, da še vedno nimamo rešeno vprašanje financiranja krajevnii skupnosti. Ostajamo pri že znanih proračunskih virih in tako imenovani glavarini, ki pa ne zagotavlja dotoka sredstev predvsem iz OZD, ki so izven občine, če upoštevamo, da je v teh OZD za- poslenih preko 3.500 naših občanov, pomeni to izpad znatnih sn stev, ki se ne realizirajo v naših krajevnih skupnostih. Vprašanja nanciranja potreb naj bi se po načelih planiranja reševala preko i moupravnih sporazumov TOZD, torej tudi tistih, ki so izven občine/ so v njih zaposleni naši občani. To pa je glede na veliko število le I skoraj nemogoče in zato ostaja pretežno breme na TOZD v občini. I tod se zato porajajo želje po tem, da bi vsaka krajevna skupnost irrti svojo delovno organizacijo, ki bi ob delitvi dohodka na podlagi i moupravnega sporazuma zagotavljala sredstva za njene potrel Vendar pa v zvezi s financiranjem potreb ne smemo zanemariti krajevni samoprispevka, ki je in ostaja nepogrešljiv dodaten vir za razvoj materi« baze krajevnih skupnosti. V naši občini se že vrsto let krajani posameznih poslužujejo takega vira financiranja. Namensko soti prispevki usmerjeni v modernizacijo cest javne razsvetlji krajevne kanalizacije, elektrifikacije itd., torej povsod tam, kjer je izkazani posreden interes krajanov. In prav krajevni samoprispevki so omogočili, da je bilo v pretei nem srednjeročnem obdobju, ob pomoči združenih sredstev na rs občine in najetih kreditih, asfaltiranih veliko cest in cestnih odseK tako da danes ni v občini krajevne skupnosti brez modernizira • ceste. S tem smo tudi realizirali dogovor, po katerem naj bi vsaka W jevna skupnost imela asfaltirano povezavo z občinskim središče Tudi vaša krajevna skupnost se je s krajevnim samoprispevki vključila v ta prizadevanja in ste poleg modernizacije cest uredili nekatere druge probleme. Pohvale vredna je aktivnost v tej smel sosednjih krajevnih skupnostih, tojeDragomer—Lukovica, Bevk« Drenov grič, ki so si prav tako s samoprispevkom zagotovili višji dn beni standard. Omenjene tri KS — vključno z vašo pa predstavljf zaokroženo celoto v tem predelu naše občine, ki se po določa* značilnostih razlikuje od ostalih dveh centrov Vrhnike in BorovnK zato bi kazalo vzpostaviti trdnejše medsebojne stike. Sorazmerno j tega področja največ zaposlenih v Ljubljani. Ob hitrem naraščanju prebivalstva v tem predelu pa nastajajo P blemi predvsem ha komunalnem področju. Komunalna problema* v celotni občini je že sama dokaj pereča, zato naj bi jo reševal I uvedbo dodatnega 1 % prispevka iz dohodka, saj brez tega ne j> možno realizirati srednjeročnega programa. S tem prispevkom na > SKIS realizirala svoje plane na celotnem področju občine, zato je1 liko bolj upravičena zahteva, da je treba z Ljubljano doseči dogovc združevanju sredstev za vzdrževanje komunalnih naprav, ki bi jih < iz dohodka za tiste delavce naše občine, ki so tam zaposleni. Ver« Prvoborac Joto Verbič Je odkril spominsko obeležje, kjer Je novembra 1941. teta ustanovljen odbor OF na Logu. pa je treba povedati, da se ta pobuda težko uveljavlja, zato bi t prav, da o tem spregovorijo naši občani tam, kjer delajo, kar bi prt stavljalo podporo prizadevanjem občine, da se ta problem reši na način.« Ob zaključku pa je izrazil prepričanje, da bo tudi v bodoče delo L žanov temeljilo na skupnih prizadevanjih in akcijah. Log — 60-letnlca gasilstva Kot v mnogih KS tako je tudi pri nas na Logu najbolj delovno in uspešno gasilsko društvo. V vasi imamo nekaj krajanov, katerim bi lahko rekli gonilna sla loškega gasilstva. Te bi rad tudi podrobneje predstavil. Predsednik društva je Anton Kavčnik, poveljnik Franc Stanovnik, ki je obenem tudi vodja tečajev, tajnik društva je Herman Završnik. Gospodar doma je pa Avgust Armič. To so vsi delovni, pošteni občani. Mnogi jim sledimo in zato ni naključje, da se danes, ob 60-letnici loškega gasHstva, lahko ponašamo z največjim domom v celi občini. 60 tet v zgodovini človeštva res ni mnogo, ali v življenju nekega društva, uglašenega na človeški moto »za pomoč sočloveku«, za varstvo njegovega premoženja, za zaščito materialnih dobrin, je 60 let dela in življenja taksne organizacije res pomemben jubilej. Ob tem pomembnem jubleju smo se sešli vsi, ki jim je gasilstvo ne samo gasilska ideja, temveč ideja človekoljubja. To naj bi bil zbor dobro mislečih ljudi, vedno pripravljenih pomagati svojemu bližnjemu — ne glede na to, kakšni so sicer naši odnosi v vsakdanjem življenju. Zato bi rad ponovno poudari, da je gasilstvo množična organizacija po vsej Sloveniji, z bogato tradicijo in ni le navadno društvo, v katerem se zbirajo ljudje z določenimi interesi, organizacija, ki razvija tudi dobre medsebojne odnose. Naše društvo je blo ustanovljeno leta 1921. Že ob ustanovitvi si je pod vodstvom tedanjih članov ustanovitelja Ivana Remškarja, učitelja Vrhovca, Jurjja Kozjaka, Janeza Sojena in še živečih in neživečih članov nabavilo ročno brizgalno. Ta brizgalna je bila dostikrat koristno uporabljena pri gašenju požarov in varovanju premoženja občanov. Gasilsko parado je popestrila tudi ta prva gasilska brizgalna izpred skoraj 60 let, ki je še danes sposobna služiti svojemu namenu. V letih 1931—1935 je bil zgrajen gasilski dom. Ta dom je postal kulturno in prosvetno središče vasi. Zato smo nanj še posebno ponosni, saj se zavedamo, da prispeva ne samo k razvoju gasilstva, temveč tudi slovenske l^jdske kulture. Da je bilo že takrat mogoče zgraditi tako velik, morda ne bo pretirana beseda—veličasten dom — so prispevali občani z delom, materialnimi sredstvi in tudi z denarjem. Naj jim bo vsaj na tem mestu izrečena beseda prisrčne zahvale! Vsi tisti, Stanovnik Franc Armič Avgust Kavčnik Anton ki so prispevali na kakršenkoli način za naš dom, naj vedo, da so p spavali v dobro skupnost vse naše vasi, kakor tudi v svoje daV Med minulo vojno je sicer društvo začasno zamrlo, toda ostal dom, ostala je brizgalna. Po osvoboditvi se je društvo obnovilo, kat se je obnovilo vse naše življenje. Leta 1958je uspelo društvu nape1 manjšo motorno brizgalno znamke TMZ. S tem je bil storjen v« korak naprej v življenju našega društva. V društvo so začeli prihajati mladi ljudje, ki so spoznali pomeo vlogo gasilske organizacije. Pod strokovnim vodstvom tovar* Franca Stanovnfca so se ti ljudje strokovno izpopolnjevali in kljub P manjkjjivi opremi vedno sodelovali pri gašenju vseh požarov. V d 1970 je bi naba&ljen rabljen avtomobil. Za nabavo tega avtomoD ima veliko zaslug Franc Vehar.To je bi TAM 2000, katerega so s«' preuredili teko, da je služil svojemu namenu. V desetletju «»70—1980 je bio naše društvo najbolj delovne, temu je veliko pripomogla tudi reorganizacija krajevne samoupra* V letu 1971 je pokojni Zupan nabavi brizgalno ILO. Po dobrih t* i letih smo nabavili že novo motorno brizgalno znamke »Rosenbau«1 V letu 1975 pa smo razvili svoj društveni prapor. Postavili smo tudij drant, ki je priključen na vaški vodovod. Samostojno smo organizl tacaj za gasilce in člane CZ, od katerih je uspešno opravilo tečaj' članov. Ravno tako je bi organiziran tečaj za pionirje in mladine* j našem ruštvu. Že leta 1976 smo začeli načrtovati, kako adaptirati 9 silski dom, katerega je že resno načel zob časa. Temu je veliko P pomogel tudi malomarni odnos najemnikov, ki so gledali dom kot d nosno sredstvo. Nihče pa se ni zmenil za preluknjano streho in r* I padajoče ostrešje. Leta 1977 je bil izvoljen gradbeni odbor, v kater* ! so bili zastopani: gasilsko društvo kot lastnik doma, krajevna sW> nost in vse družbenopolitične organizacije na Logu. Že naslednje W so stekla gradbena dela, ki so trajala vse do letos. Za adaptacijo t«! doma so bila poskrbljena sledeča finančna sredstva, katera so P spevali: SIS za varstvo pred požarom 170.000 din, Kulturna skupn* Vrhnika 250.000 din, Krajevna skupnost Log 830.000 din in PGO U 244.000 din. Bilo je opravljenih tudi 5.907 preostalih delovnih ur.1 45.000 din prevozov in darovanega 25 kub. m lesa. Vse to so sjcer suhoparne številke, toda kdor je od začetka sode1' val pri gradnji, ve, da je bilo vloženo nešteto kapelj znoja, mnd dobre volje, da je dom danes tak, kot ga vidimo na sliki. Z odprodajo starega avtomobila TAM 2000, kateri nam je sW celih 10 let, so v letu 1980 nabavili sicer rabljen, toda še vedno dc# avtomobil TAM 2001. Finančna sredstva za nabavo tega avtomof so prispevali: Gasilsko društvo 20.000 din in SIS za varstvo pred P žarom 60.000 din. Vse to je bilo ob 60-letnici predano v uporab željo, da bi še dolgo časa služilo svojemu namenu. Vsem, ki ste I* korkoli prispevali za razvoj loškega gasilstva, pa še enkrat iskre' hvala. LUDVIK ROŽN JJ9J Krajani Podlipe, an?a1$mrečja pred praznovanjem ine* t*' ^lel Mo* *• P°Mpno praznično v soboto, 1. avgusta, ko bomo . *Oo z odeetjencl prvlc praznovali krajevni praznik. jne — na vsakoletnem tradicionalnom aračanju odsaljencav iz KS, tako ■ /./tudi Moa " ■ d t>ni i^v9ust 1942 i° danmef evk« jidn 'avlji očei jvnil moj* FORTUNA Staršem in učence* osnovne šole Log-Dragomer Sprejeto je organiziranje pouka na novi osnovni šoli! Enoizmenski Pouk—samo dopoldne—bodo imeli vsi učenci 1. in2. razredov ter vsi Učenci predmetne stopnje (5. — 8. razredov). Dvcizmenski pouk bodo imeli le učenci vseh 3. in 4. razredov. Podaljšano bivanje bo organizirano: I — dva oddelka za prve razrede, — en oddelek za druge razrede, — dva oddelka za tretje in četrte razrede. Vpisi in prijave učencev v osnovno šolo in podaljšano bivanje so v avgustu, od 17. do 22. avgusta, v novem poslopju šole! OŠ LOG-DRAGOMER ijpj mati evji ne i na oje' jovo jih< Anton Debevec /em Vrhniški radioamaterji tekmujejo Radioamaterji tekmujemo na vse načinov. Tako sestavljamo bolj aH manj zahtevna elektronska vezja od usmernika do sprejemno-oddajne postaje, tekmujemo v hitri vzpostavitvi radijska mreže za primer nevarnosti (potres, poplave ali druga nesreča), vzpostavljamo zveze na razdalja, večja od 3000km. Oživiti poskušamo tudi športno tehnično zvrst radioamaterstva — lov na lisico ali amatersko radiogoniometriranje, ki ga je že tam okoli leta 1960 na Vrhniki uvedel amaterski navdušenec Milun Lazarevič. Kot vemo, je lisica zvita zver, vendar ta, ki jo lovijo radioamaterji ni »stekla«. »Lovci« namreč z radijskimi sprejemniki in malimi usmerjenimi antenami iščejo skrite oddajnike — lisice. Fizično morajo biti priprav-jjenii kot športniki tekači in poznati morajo zakonitosti širjenja radijskih valov ter Mor-sejevo abecedo. Najraje so udeležujemo tekmovanj, v katerih je potrebno v določenem času vzpostaviti Čim več zvez. Le-ta se odvijajo na vseh valovih dolžinah, ki so odmerjene radioamaterjem. V soboto in nedeljo 6.7. junija 1981 smo sodelovali v tekmovanju za pokal Zveze radioamaterjev Jugoslavije na ultrakrat-kovalovnem področju 2 m. Da bi dosegli čim boljši rezultat, smo se povzepli na Ljubljanski vrh. V dveh avtomobilih je 5-članska ekipa (Branko, Franci, Matija, Slavko in Vili) po napornem potiskanju zavzela vrh v soboto popoldne in se namestila v zapuščenem bunkerju. Postavili smo devetmetrski stolp za 19-elementno anteno, priključili radijsko postajo na električni agregat in ob 17. uri pričeli z delom v tekmovanju. V nadaljnjih 24 urah smo se vsi zvrstili za postajo, vzpostavili 171 zvez ter dosegli nekaj čez 30.000 točk (en km razdalje pomeni eno točko). S tem rezultatom bomo uvrščeni nekje na sredini lestvice sodelujočih, saj so naši tekmeci delali na višjih vrhovih, z boljšimi antenami in večjo močjo oddajnikov. Najdaljšo zvezo 605km z Vzhodno Nemčijo je vzpostavil Vili, Slavko je naredil največ zvez čez 500km, Branko je svoj osebni rekord 327 km izboljšal na 512 km, podobno kot Matija in Franci. V primerjavi s kratkovalovnimi zvezami, kjer so razdalje več tisoč km nekaj povsem običajnega, je to seveda malo. Toda ob dejstvu, da je npr. na Vrhniki težko doseči dober sprejem UKV signala RTV Koper ali Zagreb pri razdalji okoli 100 km, je vsa zadeva bolj razumljiva. Ti rezultati so bili doseženi v pogojih normalnega širjenja UKV. Še istega dne ob 19. uri pa je Slavko iz prostorov kluba na Vrhniki vzpostavil zveze s petimi postajami iz Švedske z odbojem UKV od takoimenovanega »E« sporadičnoga sloja ionosfere. Največja razdalja je bila 1520km, kar je absolutni klubski rekord (UKV). Prebrali ste kratek zapis o aktivnosti vrhniških radiamaterjev. Če smo vas s tem obvestili, da obstajamo, ali celo prebudili v vas željo po sodelovanju, se nam priključite! Predvsem v popoldanskem in večernem času nas lahko vsak dan najdete v prostorih radiokluba v Domu JLA Vrhnika. Tudi pokličete nas lahko po tel. 752-316. RADIOKLUB »IVAN CANKAR« VRHNIKA VILI OBLAK bif ipr* inff »loL JOf* (obstal ka» iba< |.V* te« rafi ibp< VH m >ra* i V1 lU* izif :aj nc* ti oP A i ~,W tri '3 ir, jflt noi 5IU do da ip do 3K t* Borba nad kraljevo dolino 10. junija 1942. leta so Hribovci udarnega voda uvedli do tedaj največjo akcijo, ki je pomenila nekakšen ognjeni krst te,enote, saj jim je bil to prvi fjeposredni spopad z italijansko vojsko. To je bila borba iz zasede pri Belem potoku nad Kraljevo ^lino na poti, ki iz Borovnice pelje na Pokojišče. Italijani so namreč svojo posadko v oporišču na Trebelniku nad Zavrhom vsak dan oskrbovali z živežem in ostalim. V ta namen so pošiljali iz Borovnice skupino kakih 20 mož z mulami, ki so nosile potrebno hrano in ostalo. Komanda šercerje-y&ga bataljona je sklenila to preskrbovalno kobno napasti iz zasede in jo uničiti. Za to nalogo so °dredili udarni vod kateremu so dodali še nekaj borcev iz ostalih enot 3. čete, tako da se je za to akcijo zbralo okoli 22 mož s tremi puškomitraljezi. Akc|o je vodil Milan švigelj-Marko, tedanji operativni oficir bataljona, doma iz Borovnice. Bil je *den od maloštevilnih oficirjev bivše jugoslovanske vojske, ki se je skupaj z bratom Jožetom že 'ota 1941 pridružil partizanom. Partizani so zasedli položaje tik pod potjo, skriti 28 grmičevjem in pogreznjeni v razraslo resje, ki 9* je tod vse polno. Imeli so namen pustiti italijansko kolono, da bi vsa prišla v objem zasede, in jo Popolnoma uničiti, plen pa pobrati in se umakniti broti Vinjemu vrhu. Štalarjev Janez iz Vidmarjev ~°jz sta bila prav na jevem krilu zasede v smeri froti Borovnici in sta imela nalogo, da Italijanom spreta umik nazaj, potem ko bo zaseda udarila P° njih. Dragarjev Tone, ki je bil zadnji na desnem krHu zasede, pa je imel nalogo, da prepreči beg J>alijanov po poti naprej proti Pokojišču oziroma *avrhu. Štalarjev Jože je pa dobil posebno nalo-9o, da na začetku zasede preži, kdaj se bodo Itali-"hi pojavili izza ovinka in da o tem takoj obvesti Vse borce v zasedi. Okoli 9. ure se izza ovinka pojavijo prvi italijanski vojaki. To je bila predhodnica P*h mož s puškomitraljezom. Jože je takoj stekel y*dolž zasede, da obvesti borce. Zaseda se je še °olj pritajila. Kmalu za predhodnico se je pojavila Moj glavnina kolone z mulami. Na čelu glavne ko-.Jjhe je hodil visok in mlad tenente s pištolo v roki. godili so v precej razmaknjeni koloni, prav počasi *• sila oprezno, kakor da so čutili nevarnost, ki je ^ njih prežala. Zaseda je predhodnico pustila ^aprej, ko pa se je približala glavnina, je Marko ^akričal, naj dvignejo roke in odlože orožje. Oficir ^Pištolo v roki seje obrnil proti njemu in odgovoril: *No, no«! Tedaj pa je zaseda odprla ogenj iz Sega orožja. Že v prvih trenutkih je padla večina Rojakov, ki so prišli v križni ogenj zasede, le omejeni oficir skupaj s puškomitraljezcem se je rPorno branil iz neke kotanje ob poti, od koder ga w bilo prav težko izbezati. Marko je v nekem tre-I u*ku vstal in opazoval v smeri, kjer sta se Italija tako uporno branila. Puškomitraljezec ga je °Pazil in mu z rafalom presekal obe nogi. Marko je pahnil v resje. Takrat pa je tudi Vidmarjev Jernej Plazil italijanskega strelca in mu zalučal ročno ^prtibo tako natančno, da je padla na pokrov pu-kornitraljeza in ubila oficirja in vojaka, orožje pa ^očno poškodovala. Pred zasedo ni bilo nikogar več, ki bi oddal en sam strel. Vendar pa borbe s tem še ni bilo konec. Zgodilo se je nekaj, česar partizani niso mogli predvideti niti vedeti. Namreč, skupaj z obskrbo-valno kolono je šla tudi enota, namenjena za zameno celotne posadke na Trebelniku, tako da je bilo število italijanskih vojakov dvakrat večje od tistega, na katerega so računati partizani. Seveda je tudi kolona bila znatno daljša, tako da je samo manjši del te kolone prišel pod ogenj zasede. Tisti del kolone, ki je ostal zadaj, je zavzel položaje in začet streljati protri zasedi. Del vojakov pa se je začel približevati zasedi odspodaj, po poti, ki gre na Lašče, tako daje partizanom že grozila nevarnost, da jim odrežejo umik nazaj proti Pokojišču. V naglici so pobrali plen, ki ni bil prav majhen, saj so poleg orožja pobrali tudi tovor dveh italijanskih mul, ki sta ubiti ležali na poti. Zadnja pa sta ostala Vidmarjev Jernej in Štalarjev Jože, ki sta reševala težko ranjenega Marka. Nekaj časa stga ga vlekla po poti, ko pa je tudi Marko uvidel, da bo d Italijani kmalu tam, je zaprosil, da ga bdvlečeta nekam stran od poti v grmovje in tam skrjjeta in da se vrnejo ponj, ko se bodo Italijani umaknili. Tako sta tudi storila, saj ga sama ne bi mogla daleč spraviti. Potegnila sta ga v goščavo in tam pokrila z vejami. Ko so Italijani dobili okrepitve iz Borovnice, so krenili po poti proti mestu spopada. Tam so svoje padle naložili in odpeljali v Borovnico, ostali pa so pot nadaljevali v smeri umika partizanov. Ker so s seboj imeli tudi psa, ki jim je kazal sled, so karnlii našli skritega Marka. Ko je Marko opazil prihajajoče Italijane, je začel streljati s pištolo. Zasuli so ga z ognjem in bombami. Tako je Marko umrl na pragu svoje domače vasi. Mrtvega so Italijani privlekli do poti, ga tam privezati za zadnjo premo gozdarskega voza ter ga tako nekaj pred večernjim mrakom privlekli v Borovnico. Vrgli so ga za pokopališki zid, kjer je ležal še dva dni, nato pa ga je grobar pokopal prav tam. V tej borbi je padlo 7 italijanskih vojakov in oficir, več pa je bilo tudi ranjenih. Ubiti sta bili tudi dve muli, ki sta nosili živež v vrečah. Partizani, razen padlega Marka, niso imeli ne mrtvih ne ranjenih. Tudi na Hribih so se našli ovaduhi Prav kmalu se je videlo, da se na hribih malokaj zgodi da Italijani ne bi zvedeli za to in seveda ustrezno ukrepali. Dragarjev Tone iz Pokojišča je kmalu po kapitulaciji bivše Jugoslavije v Galetovi štali pod jasli zakopal zaboj municije. Nekdo od sosedov je to njegovo početje opazil in nesel Italijanom na ušesa. Posedovanje in skrivanje orožja ali streliva je bilo tedaj že prav nevarno. Karabi-nerska patrola, v kateri je bil tudi orožnik, ki je" ostal še naprej v stari službi, je prišla ponj z listom, na katerem je pisalo DRAG AR ANTON in mu ukazali, naj pokaže, kje je skril tisti zaboj municije. Ker je tajil, so začeli v štali delati preiskavo, vendar pa so tam našli samo jamo, kjer bil skrit tisti zaboj, katerega sta na srečo dva dni pred tem z bratom Ivanom odnesla ven iz vasi in tam skrila. Suvali so ga s puškinimi kopiti, ali Tone ni ničesar priznal. Tudi prisotni orožnik ga je nagovarjal, da je bolje, če prizna, da ne bo tepen. In še en dogodek! Ko je proti koncu junija meseca Debevec Marija-Jiblanščeva iz Pokojišča prostovoljno dala par volov za partizane (njen sin Ivan je bil tudi partizan), so Italijani prav kmalu zvedeli za to. Ko je ne dolgo zatem nič hudega sluteča ženica odšla v Borovnico k nedeljski maši, so jo Italijani aretirali in zaprli, pozneje pa internirali na otok Rab, od tam pa v Gonars, kjer je leta 1943. cd izčrpanosti in bolezni umrla. Bilo bi nepotrebno postavljati vprašanje, kako so Italijani vedeli, da je prav ona dala tisti par volov partizanom, pa tudi, kako so Italijani »prepoznali«, to zeničko v množici vernikov, ki so prihajali iz cerkve. Za konec pa naj navedemo še en primer! Nekako spomladi 1941 ali pa morda celo že v letu 1940 sta od nekje prišla zakonca Hvala in se naselila v prazni bajti na Padežu, ki tedaj menda niti ni imela pravega lastnika. Bila sta oglarja in sta po gozdovih Vinjega vrha in drugod žgala oglje, vmes pa oprezala za partizani. Tudi sovaščane sta imela stalno na očeh. Že skoraj javno seje govorite, da vse nosite v Borovnico Italijanom na ušesa. Znala sta italijansko. Partizanska obveščevalna služba ju je zasledovala in spremljala početje. Ko pa je bilo zbranih dovolj dokazov, je partizansko sodišče odločilo, da se ju za kazen in drugim v opomin likvidira, kar je blo v noči 10.11. maja 1942. leta, tudi storjeno. Velika rekvizicija V. Bistri Nekako v tiste značajne in burne junijske dogodke spada tudi obširna rekvizicija ki jo je izvedel Šercerjev bataljon. To je bila v glavnem prehranjevalna akcija izvršena pri graščaku Galetu. Dolga kolona partizanov je prikorakala po poti ki cd križa vodi naravnost v Bistro. Prehod čez progo so predhodno zavarovali v obe smeri proge z močnimi zasedami, ki so ostale tam vse do vrnitve tovarišev po končani akciji Italijanski bunker je bi komaj 100 metrov stran od prehoda in vojaki so partizane čutili na prehodu, ali so raje tiho zdeli za debelimi zidovi. Kolona partizanov je šla mimo spuščenti zapornic. Partizani so v Galetovih shrambah in hlevih nabrali največ žita, posebno pa koruze ki jo je bilo toliko da jo je vsak dvakrat nosil v nahrbtniku gori čez progo. Tisto kar so pustili skrito nad progo, so pa odnesli naslednji dan, saj vsega naenkrat itak niso mogli nositi. S seboj so odgnali tudi nekaj krav in pa štiri konje. Odnesli so tudi dve lovski puški saj je več kot sigurno da so jih partizani v tistih časih bolj rabili kot Gale. Žito in koruzo so potem partizani še dolgo časa mleli v hribovskih potočnih mlinih, katere pa so pozneje Italijani požgali. Po tej akciji partizanov je graščak Gale zaprosil Italijane za pomoč in zaščito. Prošnjo so mu uslišali in tedaj je Bistra dobila stalno manjšo posadko. Prihod II. grupe odredov Pred večerom 25. junija 1942. leta, pride v Ko-željški tog, dolga kolona preko 500 partizanov iz II. grupe odredov ki jih je vodil njihov komandant Franc Rozman-Stane Mlinar in komisar Dušan Kveder-Tomaž Poijanec. Grupa je bila na poti preko Dolomitov in Gorenjske namenjena na štajersko. To je bilo ravno v času ko so Italijani pripravljali svojo veliko ofenzivo s katero so nameravali streti partizane. Napravili so načrt za prehod preko proge in ceste Ljubljana—Postojna, saj je bilo jasno da tako velika enota ne more priti neopaženo preko proge, ki je tudi močno zavarovana. Načrt je bil približno takle. Prvo noč t.j. 26.—27. junija bosta krenila dva bataljona in šla čez progo nekje med Ljubljanskim vrhom in Štampetovim mostom. (se nadaljuje) Državni odlikovanji V začetku julija je predsednik občinske skupščine Vladimir Mejač ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij izročil odlikovanji Josipu Verbiču in Mariji Žitko. Predsedstvo SFRJ je odlikovalo Josipa Verbiča z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Te dni pa sta oba praznovala tudi visok življenjski jubilej — 90. rojstni dan. JOSIP VERBIĆ je že med obema vojnama sprejemal napredne ideje In deloval v Sokolskem društvu in Kmetijski družbi v Ljubljani. Kot dolgoletni predsednik podružnice Kmetijske družbe na Vrhniki se je zavzemal za napredno gospodarjenje v kmetijstvu, skrbel za nabavo in vzdrževanje kmetijskih strojev v skupni lasti članov družbe In pomagal z nasveti. Leta 1941 seje vključil v narodnoosvobodilno gibanje kot član Osvobodilne fronte in sodeloval z narodnoosvobodilno vojsko, v katero sta bila vključena tudi njegova dva sinova Zaradi delovanja svoje družine je bil od poletja 1944 do osvoboditve zaprt Po osvoboditvi se je vUjučil v krajevne in občinske organizacije. Do leta 1949 je deloval v krajevnem ljudskem odboru. Zelo aktivno je deloval v številnih akcijah pri obnovi in graditvi domovine. Posledica tega dela je invalidnost, zaradi katere je bil v letu 1955 upokojen. MARIJA ŽITKO je začela delovati za osvobodilno fronto v jeseni 1941. Prenašala je letake, orožje, sanitetni material in hrano za partizane. Na svojem domu je sprejemala ilegalce in skrbela zanje. Spomladi leta 1942 so jo Italijani aretirali in jo po krajšem zaporu izpustili. Tedaj je zapustila svoj dom v Borovnici in se skupaj z možem preselila v Pod-pesek nad Podlipo, kjer je imela stalne zveze s partizani. Tu so jo Italijani v začetku avgusta 1942 ponovno aretirali in jo poslali v internacijo v Gonars. Vrnila se je ob kapitulaciji Italije. Takoj je nadaljevala z delom za NOB in februarja 1944 odšla v partizane, v Notranjsko okrožje. Po osvoboditvi se je vrnila domov v Borovnico in se takoj vključila v krajevne in občinske politične organizacije in ostala pri tem aktivna do svoje visoke starosti. V narodni osvobodilni borbi je žrtvovala tudi sina. m Na brlet so se peljali s pravo barko. VALOVINE Učilnica »Hura,.gremo na morje!« so sa veselili učenci 4. razredov nailh osnovnih sol. »In peljali sa bomo z vlakom,« so radostno nekateri dodali. Ros, v solo v naravi v Valovlne pri Puli se je s posebnim vlakom odpeljalo 340otrok Iz osnovna iole Ivana Cankarja, Borovnico, iole s prilagojenim programom In iz podružničnih sol. Ko smo opazovali vrvež na železniški postaji, ni bilo težko opaziti nekaterih nekoliko zaskrbljenih lic staršev, saj so otroke prvič pošiljali »same« na morja. Tudi v radostnih obrazih Je bilo nekaj trama. Marsikdo Je iel prvič brez staršev na tako pot. Ko smo jih obiskali v prečudovitem naselju Zveze združenj borcev iz Maribora v Valovinah, kjer so naši pionirji že 9. zapored njihovi gostje, smo že takoj videli, da je bila vsaka skrb staršev povsem odveč. Zagledali smo skupinico otok, sredi njih pa vaditelja Andreja. Vsi so bili v kopalkah, še nekoliko mokri, kot da so ravno iz vode prišli. »Saj smo,« je dejal eden od njih. »Sedaj smo vsi v naši skupini plavalci. Ravno zdaj sta še zadnja dva splavala. In tovariš nas pelje na sladoled. Obljubil nam ga je, ko vsi splavamo.« Najbrž so ga res zaslužili, videti je bilo, da so pridni in disciplinirani. Nasproti pa nam že gre vodja letošnje šole v naravi Lojze Pe-. temel. Ne, ni bil zagorel tako kot ostali in kot bi lahko pričakovali, saj so bili že sedem dni na morju. Le pozdravili smo se in se dogovorili, da se dobimo nekoliko pozneje. Čakalo ga je še nekaj dela. In verjeli smo, saj ni tako enostavno skrbeti za tako številno kolonijo. Tudi nezagorela polt ga je izdajala, da časa za kopanje nima ravno na pretek. Bivali so v hlilcah. V vsaki Jih Je bilo od dva do pet. Sami so si tudi postlljali postelja. Tale smo zalotili ravno pri pospravljanju. milim nebom Lojz Peternel, vodja letošnje iole v naravi: »Prijateljstvo in tovarištvo med otroki se v ioli v naravi ie bolj okrepi.« Medtem smo šli na obalo. V zalivu so bile skupinice otrok, povečini zbrane okrog učiteljev in vaditeljev, nekaj skupin pa je bilo v vodi in pridno vadilo. Voda imeli malico — in prav zanimivo je bilo videti, kako gre vaditeljem od rok strežba. Tudi hrana je bila dobra. Ne bi mogli verjeti nikomur, ki bi trdil, da je bil lačen. Ko so otroci odšli k popoldanskemu počitku, sta prisedla vodja šole v naravi Lojze Peternel in upravnik počitniškega naselja ZZB NOV Maribor Joža Pretnar. »Glavni namen take šole je, da bi otroke naučili plavati. In letos kaže, da nam bo to povsem uspelo. Voda je tako topla, da otroci kar precej vadijo. Kaže, da bomo še uspešnejši kot prejšnja leta, ko smo povprečno naučili plavati 94 odstotkov neplavalcev. Prav gotovo pa je šola v naravi posrečena oblika pedagoškega dela tudi zato, ker se otroci navadijo na kolektivno življenje, cel dan so skupaj z vrstni- Bojaninl »Rakci« — pred Valovinaml so bili ie neplavalci, že po štirih dneh so že vsi pridobili »plovnost«. ki, tudi z učitelji se še bolj zbližajo. Ravno tu se tovarištvo in prijateljstvo še bolj okrepi. Obod si že izmenjujejo naslove—z nami so tudi četrtošoka iz osnovne šole Brezovica in skupina 23. otrok naših zdomcev s Švedske —da si bodo pozneje dopisovaš. Vem za prijateljstva, ka so se skovala pred teli ravno v šdf v naravi in so še danes izredno trdna,« pravi Lojze Potomci Upravnik počitniškega naselja pa dodaja: -Z Vrhničani smo dolgoletni prijatelji. Radi ph sprejmemo. Zadovoljni smo z njimi. Disdphna. red rn skrb vaditeljev za otroke je izjemna. Predvsem deto učJtetjev in vaditeljev me je prepričalo, da sem dobil zaupanje v šolo v naravi. Zdaj ko vidim, kako pazijo na otroke, bi v tako šolo brez pomisleka poslal svojega vnuka.« Kot da bi hotel to podkrepiti, še dodaja, da se njihovi gostje, to pa so predvsem bora kar čudjo, kako je v naselju pri toliko otrocih sploh lahko tak red. Sicer pa je usoda tega naselja in s tem tudi naše šote v naravi v Valovinah vnaprej še neznano. Pogodba z občinsko skupščino iz Pule letos poteče. »Za nas bo to kar precejšen udarec. Tu so namreč idealni pogoji za naše deto. Naselje je na polotoku in otroci se praktično ne morejo porazgubiti. Res bi bito škoda, če bo ta camp ukinjen. Tu se počutijo dobro, tudi navadili smo se že na kraj. Ne nazadnje so ugodne tudi cene. Tako so starši prispeval po 1770 dinarjev za oboka. Vaditelje in prevoz pa plača občinska izobraževalna skupnost Otrokom iz socialno štoMh dru- kjer so imeli tudi uro zgodovina, so potožili venec. obmorski svet, rastlinstva j vali. Kako prijetno se počti, nas pri pouku pod borom1 s krat obiščeta dve veveric drugim so se tu naučili pis j pismo.« [| Ko smo ravno pri poS j, ramo povedati, da otroC s dan nestrpno pričakujejo j cd doma. Toda nekateri 9 j žili, da že nekaj dni nisc u pisma od staršev. »Pisar prijatelj,« je dejal svetlolask Nato pa s tresočim glas motnimi očmi potiho pT »Ampak raje bi dobil pis mamice.« Njegov pogled šolce, ki so se v bližini hvl jim pišejo od doma, je bil koliko zavidajoč. »Bo pa j je upajoče zatrdil in ste žogo. Najbrž ni bil ravno čen pri igri?! (Starši!) Marsikaj novega spozi se nauče otroci v šoli v Domov so se vrnili bogat marsikatero izkušnjo. In najpomembnejše: plavati Po dssstti dneh so MM zamahi že kot pri pravih plavalcih. žtn je pomagala izobraževalna skupnost tako da so praktično tu v Valovinah vsi četrtošolci,« je pristavil Lojze Peternel- Nad zdravjem otrok je bdel zdravnik. Hujših poškodb ni bilo, le nekaj manjših prask, ki pa so se hitro zacelile. Tako so vsi prišli domov celi in zdravi. Za vsak slučaj pa imajo z bolnico v Pulju navezane stike, tako da je zagotovljena tudi takojšnja zahtevnejša zdravniška pomoč. Naselje je proti večeru polno otroške razigranosti. Česa vsega ne počno! Toda skrbne oči njihovih drugih očetov in mam jih ne spuste povsem iz vida. Tako smo pri klepetu z otroki zalotili »tovarišico« Jano Major »Imeti morajo veliko prostega časa, da se sprostijo, da imajo čas za sklepanje prijateljstva. Seveda pa se navajajo tudi na samostojnost,« nam je povedala in poudarila »Koristna je takale oblika šole. Poleg tega, da se nauče plavati, spoznajo Jana Hlajen »Marsikaj otroci naučili tu v Valo tudi p!smo so se nauči" ti.« je bila izredno topla. Že nekaj let nazaj namreč niso imeli take sreče z vremenom kot letos, so povedali vaditelji. Zato so po sedmih dneh skoraj vsi, ki niso znali plavati, postali že plavalci. Tudi tisti pionirji, ki se jih je prijelo ime »kamenčki«, so že preplavali nekaj metrov. »Malo sem se bal od začetka, zdaj pa me voda kar sama drži,« se je pohvalil eden bivših »kamenčkov«. Pa da ne bo pomote. Pri poletni šoli v naravi ne gre samo za učenje plavanja. Vsak dan imajo tudi dve uri pouka. Seveda je program usmerjen v spoznavanje narave in k likovnemu pouku. Poleg tega so imeli tudi več kratkih ekskurzij, ogledali so si areno, položili so venec k spomeniku narodnega heroja Ser-geja Mašere. Če si že na morju, se je treba peljati tudi s čolnom. In vsi so se peljali, vsak je za nekaj časa celo krmilo dobil v roke. Skratka, prilagajanje otrok na novo okolje in kolektivno življenje sta pomembni vrednosti šole v naravi. Z otroki je bilo letos 65 učiteljev in vaditeljev. Razdelili so si delo. Pedagoško delo je bilo stvar učiteljev. Vaditelji plavanja pa so imeli vsak svojo skupino, v kateri je bilo od 8 do 15 otrok, odvisno pač od znanja plavanja. Opazovali smo jih pri kosilu — vsak dan so imeli pet obrokov; tudi dopoldne in popoldne so Taborniki so se lotili dela Pred nekaj leti so bili vrhniški taborniki zelo delavni in aktivni. Vodili so jih pokojni Čamernlk, njegova žena Ančka in njen ain. Obstajale so vsa kategorije tabornikov od najmlajših do najstarejših. Ko pa je Čamernlk umri, se je njegova žena preselila v Ljubljano, kjer se Je zaposlil tudi njen ain. Od tedaj Js taborniško življenje na Vrhniki precej zamrlo. No, zadnje čase pa kaže, da se tabornikom obetajo lepši dnevi. DPO in tudi sami taborniki so predlagali, da vodstvo taborniške organizacije prevzame Pejić Tomislav, ki je taborniškemu odredu že prej aktivno pomagal. Taborniki so se odločili, da na izrednem občnem zboru izvolijo novo vodstvo. Taborniki so tudi dobili svoj dom, in sicer stavbo v Starem mlinu, od vrhniškega turističnega društva. Stavba pa je potrebna temeljite obnove, ker že dolgo časa ni služila svojemu namenu. Taborniki so se odločili, da jo obnovijo in preuredijo; pa ne le stavbo, ampak tudi kopalni bazen za odrasle in otroke, WC, okolico, postaviti nameravajo nove klopi in mize, urediti prostor za pečenje čevapčičev, da ne bi obiskovalci pekli vsepovsod in onesnaževali narave. Ker je dela ogromno in tudi stroški ne bodo ravno majhni, so se za pomoč obrnili na posamezne delovne organizacije; tako sojnnvIUVobfubiii in dali opeko za pre-kritije strehe, oprava pa jan bodo — in nekaj so jm že— tudi manjša popravita. LIKO Verd so zaprosei za nekaj lesa za strope v stavbi in za deske na kopališču, od Opekarne Vrhnika so dobii opeko zazid v stavbi, obrnili pa so se tudi na kamnolom Verd zaradi peska. Prav tako so se obrni«' na Krajevno skupnost Vrtinka in SZD, da bi dobfli svoj prostor tudi v sami Vrhnad. Raba bi ga za shrambo svoje opreme. Stari min. nekdaj priljubljeno izletniško točko, ki naj bi to ponovno postal, nameravajo taborniki obnoviti z udarniškim delom. Pripravili so že nekaj udarnšških akcij (čiščenje stavbe š\ okoace, prevoz opeke itd.) Pri udarniškem delu so bili posebno prizadevni: Petrič. Sokač, Pefkovšek, Ravbar, Hudafn in drogi prekaljeni taborniki, ki jim ni vseeno, kako njihova organizacija de-iuje in ki so prvi, na lastno pobudo, pričeli z delom Vklevšr, da resno delajo, jim je še marsikdo pripravljen pomagati. Tako jknje gozdna uprava ponudila novo montažno barako za Ljubljanskim vrhom. Taborniška organizacija je pomembna tako v času eiementarran nesreč, kakor tudi v primani vojne. Nekaj svojti šotorov imajo še vedno na potre, nem obmofl črni gori. Pomembna pa je taborniška organih ja, in še kako, za vse mlade, saj se v vzgajajo za dobre ljudi in tovariše, pripf Ijene vedno in povsod priskočiti na pot vsakemu, ki je pomoči potreben. Med čitnicami bodo starejši taborniki odšli tečaje za vodnike, kar je vsekakor potrebno, če hočejo dobro delati in dovati. »Upajmo,« tako pravijo, »da bomo sod naleteli na razumevanje, da bi mogli uresničiti svoje načrte. Obra« pa se tudi na vse občane s prošnjo bolj pazijo na lepoto narave in na obj ki so nam zaupani v varstvo in upravlja1 V Starem mlinu in okolici smo razob;. opozorilne napise, bo pa tako s strani j borniške organizacije, turističnega in A skega društva ter milice redna kontni Izgredniki in razbijači bodo strogo kaz| vani.« Taborniški organizaciji Vrhnika, odi Ivana Cankarja, želimo veliko uspehal njihovem delu. Obenem želimo, da P čimbolj pomnožile vrste tistih, ki jim pri hovem delu nesebično pomagajo. IVAN MALAVAS _^ V juniju mesecu so še odvijali j kulturni dnevi Bistra 81, s ka-ritii smo zaključili kulturno se-»10 1980—81. V devetih dne-1 zaporedoma se je zvrstilo tiem domačih glasbenih in lovskih ljubiteljskih skupin, lirami večer s pisateljem Karlom [abeljškom, likovna razstava kležencev II. likovne kolonije wa 80, večer kratkih etnolo-filmov, štiri dneve pa so izbili gostje: Svetlana Makaro-lutkarji iz Ljubljane, gledali-skupina z Trnovelj pri Celju Mateja Koležnik ter Kvartet me kulturnim prireditvam v vrhniških »križankah« ni naklonjeno. Otvoritveni rje bil nenavadno hladen. K ivnostnemu vzdušju prvega ® jo pripomogla vzpodbudna ^eda predstavnika pokrovite-SLiko-Vrhnika, Drobnica, in iz-nstvo!?16 kritične misli predsednika ^„ ^ S2DL Janeza Pečarja o petrom' k u kulture, prizadevanjih, že-»veric in P°treDan na tem področju 'naši občini. Prvi večer Bistre 81 'bil hkrati koncertni predvečer šentviškega tabora — mno-*ne zborovske prireditve po 'j Sloveniji, zato je bil naš gost ^ani pevski zbor KUD »Poš-r" iz Ljubljane (gosta je določil 'Pravljalni odbor XII. Tabora), j, rudi vsi naslednji dnevi so bili glas Čeprav je bil kresni čas, so bile videti kresnice, kot đa so se zmotile in prišle prezgodaj. Zato smo večino prireditev pripravili v grajski kapeli. Enkratno doživetje je bil koncert, ki so ga pripravili mladi glasbeniki Glasbene šole Vrhnika. Odlična akustika prostora jn dobro pripravljeni mladi izvajalci so pripravili nepozabno srčanje. Da bi veljalo razmišljati o pogostejših komor- melodije v klasični priredbi. Nadvse razveseljivo je, da si je lutkovno predstavo na dvorišču v Bistri ogledalo preko 200 šolarjev in najmlajših otrok. Po končani predstavi je vzkliknil igralec Božo Vovk: »Ja, saj vi imate pa krasno — odlično publiko imate, kaj še hočete!?« Mislim, da res! Za to publiko moramo še posebej skrbeti! Lutkovno predstavo si je ogledalo več kot 200 otrok. il pis gled li M »bil pa* i ste ivno ;pozi ili v ogat i. In ivati pr*«i — nih glasbenih večerih v Bistri, potrjuje tudi večer, ki sta ga izpolnila Mateja Koležnik s svojimi občutenimi pesmimi in Kvartet godal, ki je izvajal »zimzelene« Enako so bili navdušeni nad občinstvom igralci ljubiteljske skupine iz Trnovelj pri Celju, ki imajo že več desetletno tradicijo, v okviru Bistre so se predstavil s Literarni večer s Karlom Grabeljškom kaj 'aio učlU not! ni* sv .ripr pol' ed dšli ■nJ neP opici da 3j< 4 ani in* ntr* :a* dr* ha Di prfj Povabilo pisatelju Karlu Grabeljšku, da sodeluje na fterarnem večeru, ki je vsako leto vključen v program bistriških kulturnih dnevov, ni bilo slučajno. Letos je bila celotna prireditev posvečena obletnicam pomembnih dogodkov iz naše polpretekle zgodovine, Pisatelj Grabeljšek pa je prav naši osvobodilni borbi Posvetil večino svojih del. Z literarnim večerom pa Smo se spomnili tudi njegove 75-letnice, ki jo bo praznoval letos jeseni. Ko smo se torej 24. junija zvečer zbrali v Bistri, se v stari grajski kapeli ljudi ni ravno trlo, še zlasti redki so bili Vrhničani, bilo pa jih je dovolj, da se je lahko po branju odlomkov iz del Nioba, Med strahom in dolžnostjo in Moja partizanska oprema, prebrali so jih kristjan Muck, Marjana Brecelj in pisatelj sam, razvil Živahen pogovor. Beseda je tekla predvsem o obeh Pisateljevih najpomembnejših delih iz zadnjega časa, ° romanih Nioba in Med strahom in dolžnostjo. Vsak °d njiju se loteva drugega problema. Nioba, poimenovana tako po starogrški legendarni kraljici, ki je izgubila vse svoje otroke, govori o materi, ki je rodila 7 otrok, na smrtni postelji pa je sama z zemljo, s kmetj-io, zaradi katere je njen mož izgubil življenje, nihče od otrok pa je ne mara. Drugi roman govori o težkem po-k>žaju kmeta med NOB in o njegovem velikem prispevku k borbi. Glavna problema, ki se ju loteva pisatelj, sta v romanih torej različna, v ozadju pisanja pa je Pn' obeh čutiti njegovo veliko prizadetost zaradi zapuščanja zemlje. Vidimo, da pri nas vedno bolj ostajajo na zemlji le stari ljudje, mladi gredo v mesta, ;jredo v tovarne. Vendar bo zemlja morala biti obdelana, zemlja nam daje kruh. To je naša velika, rekel bi skupna bolečina, kaj bo potem, ko bodo ti stari ljudje pomrli? Kaj bo s to našo zemljo? To ni le socialni problem, to je tudi nacionalni problem. Da se je slovenski narod obdržal, se moramo Zahvaliti prav našemu kmetu, ki je trdno stal na zemlji. Ta stvar me je vedno žgala in zato sem se lotil Niobe. ^a problem Niobe, zapuščene zemlje, je že Cankarja bdel. Po njem sem vzel ta naslov. Imel je načrt, da napiše Niobo, da opiše kmečko žen ko, ki sojo zapustili otroci. Takrat so se izseljeva v Ameriko irf v nekem pismu Zofki Kvedrovi je zapisal: »Če se bojo tako izseljevali, nas čez nekaj časa več ne bo.« Ta Problem je danes malo drugačen, vendar morda še bolj pereč, kot je bil v času Cankarja. Takrat naš čl o- , vek ni dobi kruha doma, danes pa g < dobi v industriji. Navezanost na zemljo danes ni v< S tolikšna, kot je bila včasih, vendar boste mladi mor li spregledati, da to ni vprašanje navezanosti na zemljo, ampak da je to družbeni problem, da zemlja mora biti obdelana, da je Zemlja tisti mogočen steber, ki nas brani pred tujci. V delih često opisujete družben a protislovja. Se v*m zato končujejo peslmlstičn ? I Ne vem, če je to pesimizem. Prof lem je včasih res nakazan težko, a pesimizma ne vi iim. V Niobi sem pokazal problem takšen, kot je, zapuščanje zemlje, ker se mi zdi, da je treba nanj opozoriti. V romanu Med strahom in dolžnostjo sem poskušal pokazati kmeta, ki je toliko in toliko žrtvoval za NOB. Kmet je bil takrat steber naše borbe. Nad kmeta smo prihajali vsi: partizani, beli, Nemci, Italijani. Vsi smo od njega nekaj hoteli. Nekaterim je dal prostovoljno, drugi so mu vzet s silo. V tistih časih je bil kmet kakor razpet na križ. Seveda so tu opisana tudi protislovja, a pisatelja mora zanimati predvsem človek, ne le družba. Ne gre za družbena razpravljanja, teorije in rešitve. Teh niti ekonomisti ne znajo dati. Pisatelj predvsem nakaže probleme, pokaže stvari, ki so pereče, vendar preko človeka, preko njegove floveške prizadetosti. Torej, pisatelj mora predvsem vrtati v človeka. Vsaj zame je to osnovno. V svojem pisanju ste včasih tudi zelo kritični. Mislite, ko pišete, tudi na to, kako bojo ljudje to sprejeli? Res, dela so tudi kritična. Ko pisatelj prične pisati, mislim, da je pri vseh pisateljih tako, ne sme misliti na to, kaj bo ta ali ta rekel, ampak ga mora voditi resnica. Pri pisanju mora zgodbo v sebi doživljati inje ne sme izkrivljati, ker mogoče komu ne bo všeč. Temu niti ne bi rekel pogum, jaz to imenujem dolžnost, če pisatelj ni zmožen tega poguma, da bi povedal, kar čuti potem mislim, da je zgrešil poklic. Seveda pa je pri pisanju treba misliti na bralca. Včasih, ko sem bil še politični delavec in sem moral od časa do časa imeti kak govor, sem najprej pomislil, kakšni so poslušalci in tem, sem nato prikrojil svoj govor. Tako mislim tudi pri pisateljskem delu. če pišeš za mladino, je treba pisati tako, da mladina lahko bere. Treba je upoštevati tudi psihologijo bralcev. Vam pri pisanju kdaj kdo svetuje, recimo sin pri pisanju za mlade? Ne. Takrat, ko pišeš, ne potrebuješ nasvetov, vsak nasvet bi ti bil samo odveč, ker mora pisatelj ustvarjali iz sebe. Če ti kdo kaj svetuje, se nekako vriva vate. Seveda pa potem, ko je knjiga napisana, morda ni napačno, če jo daš komu prebrati, vendar, moram reči, da tudi takrat nasvetov nič kaj ne sprejemam. Kaj zdaj pišete? Veste, takole je. Izgleda, da za odrasle kaj velikega ne bom več napisal. Sem že v letih in prišla je tudi nova generacija, problemi so drugačni. Mislim pa. da bom še vedno napisal kaj za mladino. Prav zdaj sem za mladino napisal nekaj, kar sem imenoval »Kresnice iz mojih rosnih let«. Šel sem torej nazaj v svojo mladost od enega pa tja do petnajstega leta Knjigi sem dal naslov Cerkveni maček, ker se je moje ži vrenje v mladih letih v glavnem sukalo okoli cerkve. Morda tudi tukaj kdo ne bo zadovoljen, vendar pisatelj ne more preko resnice. Kar bom še pisal, bo v glavnem za mladi no, za odrasle najbrž ne. Za odrasle piše zdaj mlada generacija. VDACURK Obiskala sta nas pesnik in slikarka ^ ^a našo šolo smo povabili pesnika N ''ustratorko slikarko Marjanco Jemec ^ nami, učenci, in gostoma je bil zelc £, so kar deževala in komajda sta ute. Pa ■ ka nam je tudi nekaj narisala. Bi pj^i, ki jo je napisal in prebral NikoGr ^6 namakali v Ljubljanici. ntm°S'a s rali zmanjšati število izvodov pri nakupu. Tudi stroški ogrevanja in razsvetljave so močno narasli. Delavke v knjižnici se trudimo, da varčujemo z materialom in energijo, kolikor je mogoče. C j-lovni čas skušamo kar najb< a izkoristiti, saj kadrovski manjkljaj rešujemo tako, da c j-lavke opravljajo povečan obs g Na Logu so sicer Imen knjižnico že neka] let. V prenovijo domu krajanov pa je dobila večji prostor. Knjižnica je od vsak ponedeljek od 16. do 18. ure. bil letos v juniju največji obisk, knjižnico je obiskalo 3161 občanov, ki so si izposodili 7382 knjig. Te dni, ko se občani odpravljajo na dopust, vzamejo s seboj tudi precej knjig, saj je knjiga, izposo- knjig. Vsa naša prizadevanja so usmerjena v to, da pridobimo čim večji krog uporabnikov, ki jim bo dosegljiva vsaka potrebna knjiga. M. I. NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNE KNJIGE: Amfora D.: Vinski tabernakelj Bibliografija izdaj Državne založbe Slovenije. IV. Bratko I.: Uvod v računalništvo Bučar F.: Upravljanje Cesar L: Poetika pripovedne proze C. Kosmača CigojS.: Odškodninsko varstvo okolja v jug. pravu Cvetko D.: Južni Slovani v zgodovini evropske glasbe Dedijer V.: Interesne sfere Dejavnost sovražne in protirevolucionarnih sil na Kosovu Despotović A.: Zavisnost od droga i le ko v a- narkomanija Hribar M.: Rešene naloge iz fizike z republ. tekmovanj Kartel j V Kalan V.: Krajne A. Magije vladaju svetom Dialektika in metafizika pri Aristotelu Metodika dopisnega izobraževanja . Kritična teorija družbe Mičinski J.: Medicinsko izvedenstvo Mladinsko prostovoljno delo Morača P.: Lstorija Saveza komunista Jugoslavije Pečar J.: Tatvine v samopostrežnih prodajalnah Patini S.: Ječe in pobegi Resolucija III. kongresa samoupravi jalcev Jugosla- Strohsack B.: Pravne odgovornosti Sibdja F.: Med prvimi partizani na Krasu Sifrer J.: Vodnikove kuharske bukve Troha Z.: Samoupravna delavska kontrola Turk L; Od ekonomike gospodinjstva do ekonomike v ZD Vkfic J.: Semenj v Bistrici Vloga in naloge osnovne organizacije Zveze komunistov... Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana Vse o lepoti Vučković Č.: Nesvrstanost u misli i delu Tita Vzgojnoizobraževalna dejavnost v ZD Weinberg S.: Prve tri minute. LEPOSLOVJE MLADINSKO: ABC Eckert H.: Čepica nevidnica Kolarić-Kišur Z.: Otroško veselje Kosmač C: Medvejke Majer V.: Zajček pismonoša Medved išče pestunjo Novak B. A.: Prebesedimo besede Pesmi za lačne sanjavce Trdina J.: Kresna noč Zajčkova hišica Žive povestice Žuborcnje morja Moja domovina SFRJ II. Voglar M.: Bibanke-uganke. ZA ODRASLE: Adamič L.: Orel in korenine Kermauncr T.: Zdrobljena zrcala Kurinčič F.: Na lej in na oni strani oceana Peternelj J.: Vrnitev Rožanc M.: Hudodelci PREVODI: Apuleius L.: Metamorfoze ali Zlati osel Hibbert E. B.: Izpoved kraljice Marije Antoinettc 1. II. Kabo A.: Ženska v peščini Kaslncr E.: I-abian V SRBOHRVATSKEM JEZIKU: Koprivica A.: Titova pšenica Jovičić V.: Covek i drug i voda J NAŠ ČASOPIS JULU POROČILO o delu samoupravne komunalne interesne skupnosti Vrhnika za leto 1980 Delovanje skupščine je bilo v letu 1980 razdeljeno na področja samoupravnega delovanja izvršilnega odbora, temeljnih interesnih enot (vodno gospodarstvo, ceste, stavbna zemljišča, mestna zemljišča) ter strokovnih služb Samoupravne komunalne interesne skupnosti Vrhnika. Delovanje je bilo v glavnem usmerjeno v pripravo srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1981—85 (elementi za sklepanje Samoupravnih sporazumov o temeljih planov, samoupravni sporazumi o temeljih planov in srednjeročni plan komunalne skupnosti). Kvaliteten premik in pospešena, aktivnost na celotnem področju se je v skupnosti pričela marca, ko je zaposlila tajnika. Za leto 1980 je značilen tudi začetek priprave na nove volitve v samoupravne organe samoupravne komunalne interesne skupnosti ter dopolnitev organiziranosti glede na nova spoznanja in izkušnje v komunalnem gospodarstvu občine ter razmejitev posameznih dejavnosti na komunalnem področju občine med Samoupravno komunalno interesno skupnostjo, Komunalnim podjetjem, upravnimi organi SO Vrhnika in Zavodom za načrtovanje. S tem naj bi komunalna skupnost dobila tudi mesto in vlogo, kat* i ji je poverjena za reševanje komunalne problematike v občini. M.-d pomembne naloge preteklega leta sodi tudi dokončna opredelitev fina/ risanja komunalnega gospodarstva občine in uvedba potrebnih finančnih virov, ki so nujni za razreševanje nalog, posebno na področju enostavne reprodukcije (kolektivne komunalne naprave). IZVRŠEVANJE PLANSKIH NALOG TEMELJNIH INTERESNIH ENOT Planske naloge so bile razdeljene na plane štirih temeljnih interesnih enot: TEMELJNA ENOTA »VODNO GOSPODARSTVO« v 000 din 1. PRIHODKI: plan izvršeno — enostavna reprodukcija 12.400 12.387 — razširjena reprodukcija 62.540 54.024 SKUPAJ: 74.940 66.411 II. ODHODKI: — enostavna reprodukcija 9.250 11.266 — razširjena reprodukcija 65.690 47.089 SKUPAJ: . 74.940 58.355 III. NERAZPOREJENA SREDSTVA — prenos v leto 1981 8.056 IV. PRENOS NALOG V LETO 1981 > — izgradnja »F« kanala (v celoti) 9.579 — izgradnja CČN — III. faza (delno) 21.153 Pran prihodkov temeljne enote je bil izdelan na do sedaj znanih virih (vodarina, kanalščina, sredstva OVS — dotacije). Ker združevanje sredstev na osnovi Samoupravnega sporazuma (0,8 % iz dohodka) za OZD v ooC v obdobju 1976—1980 ni uspešno potekalo, smo iz tega naslova pridobili leca. 10% planiranih sredstev, saj je obveznosti iz omenjenega spon., uma spoštovalo le 12 manjših OZD v občini. Pr tako ni bila uvedena priklopnina, katero naj bi ob priklopu na javno vodo dno in kanalizacijsko omrežje plačevali novi porabniki. Neplanirane pa smo / okviru rebalansa plana OVS dobili sredstva v višini 1,50i .000 din za realizacijo črpainega poizkusa na borovniškem vršaju. Od planiranih nalog v letu 1980 niso bile izvršene naslednje: — Izgradnja vodovoda Stari mlin — II. faza: Naloga je bila predvidena že v letih 1978,1979. vendar tudi v letu 1980 ni bila realizirana. Vzroki so različni, vendar kljub prizadevanju, da bi v letu 1980 dobil kvalitetni sanacijski progr am vodoc. krbe, naloge nismo uspeli realizirati. Projekt zajetja in povezave bo izdelan šele v prvi polovici leta 1981. — Izgradnja »F« kanala: P va faza omenjenega kanala naj bi zagotavljala odvajanje odplak iz bor' Je industrijske cone SAP—Sinja gorica, bodoče naselje usmerjene družbene gradnje Vrtnarija in odpadne vode JLA. Ker smo kredit SKB uspeli s težavo pridobiti šele v decembru 1980 in investicijo v celoti tudi finančno pokriti, je naloga prenesena v teto 1981. — Izgradnja »S« kanala — II. faza: Trasa poteka od IUV ob Ljubljanici do bodoče CČN na Tojnicah. Projekt predvideva izgradnjo večjega prečrpališča na lokaciji med VVZ in Lavren-čVčem tik ob bregu Ljubljanice. Zaradi nenadnega vdora plazu ob Ljubljanici (Ig rad) je tik pred Izvedbo prišlo do ponovne preveritve, ali je sploh tako obsežen objekt mogoče graditi ob bregu Ljubljanice. Zaradi tega so strokovnjaki predlagali novo tehnično rešitev. — Izgradnja CČN — III. faza (predčiščenje): Gradbeno je bil objekt zaključen, montaža opreme je prenesena v leto 1981. Ker je del opreme iz uvoza, so pri tem nastale določene težave, krediti pa so bili v celoti pridobljeni v zadnjem kvartalu preteklega leta. — Izgradnja povezovalnega kanala Log — Dragomer. Prvotna idejna zasnova odvajanja odplak s tega področja je predvidevala povezavo primarnih kolektorjev Dragomer — Log — Drenov grič — CČN na Vrhniki. Zaradi tehničnih ovir in ekonomske neupravičenosti takega načina je bilo ugotovljeno, da je tako zastavljena naloga neuresničlji-va. Pri VGP je bila naročena zato študija odvajanja in čiščenja odplak na področju Vrhnike do Lukovice. Študija bo izdelana v letu 1981. — Vodovod Borovnica — tlačni cevovod: Zaradi tega, ker sanacijski program preskrbe z vodo ni bil dodelan in družbeno verificiran, omenjene naloge nismo niti začeli. TEMELJNA ENOTA ZA CESTE I. PRIHODKI Ml. ODHODKI III. NERAZPOREJENA SREDSTVA — prenos v leto 1981 plan izvršeno 18.141 17.617 18.141 16.546 1.071 Plan prihodkov je temeljil na sredstvih pristojbin za uporabo javnih cest in prodanega goriva, na sredstvih proračuna za izgradnjo cest, kreditov SKB, sredstvih občanov. Za preteklo leto so značilni spremenjeni in težji pogoji kreditiranja, predvsem za kolektivne komunalne naprave. Prioritetne naloge kot so bile: most čez Podlipščico, modernizacija ceste v Zaplano, asfaltiranje cest v KS Ligojna in asfaltiranje ceste Breg — Pako so bile finančno zaključene, delna realizacija pa je bila zaradi vremenskih pogojev prenesena v letošnje leto. Cestno vzdrževanje je bilo izvršeno v najnujnejšem obsegu, prav tako obnova vertikalne in horizontalne cestne-prometne signalizacije. Povečane cene goriv in maziv so tudi vplivale na zmanjšanje prihodkov, direktno pa vplivale na povečanje cen storitev na področju vzdrževanja. Sredstva za realizacijo posameznih nalog so prispevale tudi OZD in občani. TEMELJNA ENOTA »STAVBNA ZEMLJIŠČA« I. PRIHODKI II. ODHODKI III. NERAZPOREJENA SREDSTVA — prenos v leto 1981 plan 76.582 76.582 izvršeno 29.159 23.303 8.856 Program dela za leto 1980je bil dobro realiziran. Bil je zahtevno postavljen, poleg tega pa je med letom prišlo do ustavitve na področju kreditov, dotok lastnih sredstev pa je bil največji šele proti koncu leta. Kljub temu so lastna sredstva dopuščala večji obseg del, kot so bila izvršena. Za takšno stanje je krivo pomanjkanje tehnične dokumentacije, neurejena premoženjsko-pravna razmerja in še prezasedenost gradbene operative. Delno je realizacijo programa zavrta tudi zgodnja zima. Izvedene so bile številne aktivnosti v zvezi s pripravo stavbnih zemljišč, ki se v finančnih pokazateljih o realizaciji plana ne kažejo v celotnem obsegu. Začeta in deloma izvršena dela na Klisu in v Borovnici so omogočita nadaljevanje stanovanjske gradnje ter oddajo stavbnih zemljišč v Dragomerju. Pridobljena je bila dokumentacija za opremljanje zemljišč v Janezovi vasi, tako da bodo bodoči graditelji pridobili z opremljenim zemljiščem tudi gradbeno dovoljenje. Čeprav so bite postavljene osnove za urejanje zemljišč v krajevni skupnosti Log in krajevni skupnosti Dragomer pri asfaltiranju cest je prišlo do vrste problemov, ker je šlo pri tem za realizacijo v letu 1979 sprejeti h planov, ki niso v celoti utemeljeni s strokovnimi načeli urejanja tovrstnih zemljišč. Razmejitev obveznosti med SKtS in krajevnima skuprtostima ni bio mogoče sprejeti. Nadaljevala so se tudi dela na kanalizaciji v Logu in Dragomerju, ki pa zaradi prepočasnega izvajanja s strani Komunalnega podjetja Vrhnika še do danes niso dokončana, čeprav so bila sredstva v celoti zagotovljena in porabljena. v Regulirali smo tudi Hribski potok, kar je bilo potrebno zaradi izgradnje stanovanjskih blokov v Gradišču. V letu 1980 so bite po dolgem času odkupljene večje površine zemljišč za stanovanjsko izgradnjo (Dragomer, Vrtnarija)- Začele so se tudi aktivnosti v zvezi s pridobivanjem in urejanjem stavbnih zemljišč za gradnjo industrijskih in poslovnih objektov, s čimer se enota doslej ni ukvarjala. Sprejet je bil nov predpis o ugotavljanju in plačevanju stroškov za urejanje stavbnih zemljišč. S tem smo se pp večletnih prizadevanjih približali zaračunavanju višine dejanskih stroškov urejanja stavbnih zemljišč, kar je tudi omogočalo začetek urejanja sosesk Kite in B-blokov v Borovnici. Prav tako smo za obe omenjeni soseski ter dolga Dragomer hi Log, prešli na obračunavanje stroškov v obračunskem območju v okviru zazidalnih načrtov. Primopredaja komunalnega prispevka med Komunalnim podjetjem in SKIS ni bila opravljena. V izvršilnih organih SKIS je bilo sprejeto namreč mnenje, da SKIS ne more sprejeti nedefinirane obveznosti in da nima na voljo finančnega vira, ki bi te obveznosti lahko pokril. Predlagano je bilo, da Komunalno podjetje samo uredi pravice in obveznosti, ki izhajajo iz starih pogodb in po potrebi predlaga občini potrebne ukrepe. Kljub, težavnemu stališču Je bilo obravnavanih več zadev iz starih pogodb. Nekatere je SKIS kot upravljalec tudi rešil. Izgradnja kanalizacije v Dragomerju in Logu pomeni obenem tudi veliko izpolnitev obveznosti iz pogodb. Pri tem pa je potrebno oceniti, da ni izvršena izgradnja primarnega omrežja s prečrpališčem in zato za objekt ni mogoče pridobiti uporabnega dovoljenja. Enak problem je tudi na Vrhniki. Ugotovljeno je bilo, da je bil tudi po letu 1975 v nekaj primerih pobran komunalni prispevek za naprave, ki do danes še niso zgrajene. Te obveznosti iz pogodb pa bo SKIS v prihodnje dolžan poravnati. Pri sprejemanju srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985 je bil napravljen zelo velik kvaliteten premik tako v kvaliteti samega planiranja kot tudi v načinu zagotavljanja potrebnih sredstev. Dogovorjeno je bilo tudi združevanje sredstev OZD za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč. Poleg tega je bik) vloženih veliko naporov, da smo se uspeli dogovoriti v naši občini za take načine financiranja komunalnih naprav, ki so v drugih občinah postali že običaj. TEMEUNA ENOTA »MESTNA ZEMLJIŠČA« I. PRIHODKI II. ODHODKI III. NERAZPOREJENA SREDSTVA — prenos nalog v leto 1981 plan izvršeno 1.613 1.613 1.613 1.087 526 Sredstva temeljne enota za mestna zemljišča se zbirajo na osnovi Odloka o nadomestilu o uporabi stavbnega zemljišča ter se namensko uporabljajo za izgradnjo komunalnih naprav kolektivne rabe primarnega pomena. Nadomestilo je uvedeno v štirih krajevnih skupnostih: Vrhnika. Borovnica, Verd in Stara Vrhnika. Ker krajevne skupnosti z omenjenim virom same razpolagajo, v Samoupravni komunalni interesni skupnosti poteka le finančna operativa, ostalo pa je prepuščeno krajevnim skupnostim. Glede na spremenjene pogoje kreditiranja v letu 1980 in zaostrene gospodarske pogoje menimo, da smo zastavljene cilje zadovoljivo realizirali. Skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti je na svoji 4. redni seji 8. 2.1980 sprejela sklep, da je potrebno investicije v vodovod in kanalizacijo, zgrajene v obdobju 1978—80, ponovno preveriti (super ko-lavdacija) in je strokovno delo poverila Zavodu za načrtovanje, vendar naloga iz različnih vzrokov v preteklem letu ni bila realizirana ter se zato prenaša v leto 1981. REKAPITULACIJA v 000 pri > sej maj lika. tov, ite-lisni ani-tudi iar- Sne. ega eče rvali ene ».ja a je :ne. >čja bno ne-tre- bili ana i, kl Prv, V stran prijave izpolni prosilec, drugo stran izpolnijo de- avil sna Tanje, sali ilja-ld.). ludi pri- I za už-ikti- Sa- 552 )90 )89 173 304 iča tku me za oo-/ki, or- ost ini. KA Razpis štipendij iz združenih sredstev za šolsko leto 1981—82 v občini vrhnika Odbor za štipendiranje učencev in študentov pri Samoupravni skupnosti za zaposlovanje Vrhnika razpisuje štipendije 'z združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipednijam za ^Isko leto 1981—82 za naslednje usmeritve: j^njarsko (za vse poklice), kovinarsko (za vse poklice), 'sarsko (industrijski mizar), ^ebne storitve (avtoličar), efektro (za vse poklice na III. in IV. stopnji), Bostinsko (kuharji, natakarji), P^agoško (učitelj razrednega pouka). Za štipendijo iz združenih sredstev in razliko h kadrovski šti-p/ndiji lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na iranskega člana (vključno z otroškim dodatkom) v letu 1980 j?1 Presegel 55 % povprečnega neto osebnega dohodka v SR P'oveniji ugotovljenega za leto 1980, kar znaša 4822 din. ! Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dogodek tudi iz kmetijstva in so dolžni plačevati prispevke in ivke iz katasterskega dohodka, je dohodek na člana družine ačunan tako, da se upošteva ugotovljen katasterski dohodek 'eto 1980 pomnožen s količnikom 5. Prednost pri podeljevanju štipendij bodo imeli: l. kandidati, ki se izobražujejo za proizvodne poklice, najdene v razpisu, 2- kandidati iz družin, ki so v slabšem socialno-ekonom-kem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, ^9sti tisti, ki izhajajo iz kmečkih in delavskih družin, ! 3. kandidati z boljšim učnim uspehom, 4. kandidati, katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo "spešno šolanje in delo v izbrani poklicni usmeritvi. Vsi kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo Predhodno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju občine Vrhnika, oziroma na območju dnevne migracije Oelavcev. Kandidati morajo vlogi oz. prijavi priložiti: *• Prijavo za štipendijo (obrazec 1,65 dobite v knjigarni). ovne organizacije, kjer so zaposleni starši, tretjo stran izpolni pavčna uprava pri SO Vrhnika. ! 2. Odrezek od pokojnine za december 1980, če so starši fo*>kojeni. i 3. Potrdilo o številu družinskih čalnov v skupnem gospodstvu (izdaja ga matični urad pri SO Vrhnika). ' 4- Overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spriče-jj818 oz. potrdilo višješolske oz. visokošolske organizacije zdru-°nega dela o opravljenih izpitih. * Potrdilo o vpisu v šolo. 6- Izjavo organizacije deki in drugih štipenditorjev, da je didat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu a n> bila podelejna. Izjavo prosilca, da nima kadrovske štipendije oz. staršev, f ie prosilec mlajši od 18 let. ^Prejemali bomo samo popolne vloge (z vso dokumentacijo)! Vse potrebne informacije lahko dobite pri Samoupravni Topnosti za zaposlovanje Vrhnika, Na Klisu A-2, (tel. 75l-070). _ štipendiste, ki so v letošnjem letu prejemali štipendijo iz ^uženih sredtev, obveščamo, da bo podpis novih pogodb od 1981 do 10.9.1981 na Skupnosti za zaposlovanje Vrhni- ODBOR ZA ŠTIPENDIRANJE Skupno kolesarjenje ZTKO Ljubljana-Vič in ZTKO Vrhnika sta prvič priredila skupno kolesarsko TRIM akcijo na relaciji Vrhnika—Horjul—Vrhovci—Vrhnika. * V lepem sončnem nedeljskem dopoldnevu se je te akcije udeležilo 153 kolesark in kolesarjev iz občine Vič in občine Vrhnika. Proga je bila dolga 45 km in vsi nastopajoči so jo uspešno prevozili, za kar so prejeli TRIM nalepko; vendar pa je bilo najvažnejše, da so bili vsi zadovoljni, ker so imeli lep izlet. Zato smo se dogovorili, da bomo to skupno akcijo še ponovili. K uspešnosti akcije so pripomogli tudi kolesarji kolesarske sekcije ŠD Partizan Vrhnika in kolesarji kolesarske sekcije Horjul. Tabor mladinskega odseka PD Vrhnika Na zemljevidu Slovenije bomo zlahka našli mejni prehod Ljubelj. Nekaj kilometrov nazaj po cesti proti Tržiču in že smo tam, kjer bo Mladinski odsek postavil svoje pisane šotore — v POD-LJUBELJU. Otroški žlv-žav bo napolnil šotore v času od 1,—10. avgusta. Pionirji in mladina bo uporabljala znanje, ki so ga pridobi« v planinskih šolah. Taborjenje bodo spremljali izleti po vrhovih v gorski verigi Karavank. Načrtujemo naslednje ture: — v soboto 1. 8. — prihod v tabor in namestitev, ogled okolice — nedelja 2. 8. — izlet na Dobrčo — ponedeljek 3.8— izlet na Kofce in vrhove v grebenu Košute — torek 4. 8. — prost dan — sreda 5. 8. — izlet na Be-gunjščico — četrtek 6. 8. — izlet na Storžič — petek 7. 8. — prost dan — sobota 8.8. — izlet na Vrtačo — nedelja 9. 8. — prost dan — ponedeljek 10.8.—odhod na Vrhniko Za mlajše planince bodo ture skrajšane. Ob prostih dnevih bomo organizirali tekmovanja med četami; v orientaciji na terenu, v nogometu in drugih športnih igrah. V načrtu imamo ogled koncentracijskega taborišča, ki je bil med vojno na Ljubelju, in sodelovanje s KS Podljubelj in z mladino v tej obmejni krajevni skupnosti. Vsi, ki vas zanima bivanje v planinah, se prijavite v trgovini Blagovnica, do 15. julija. Cena za pionirje je 120 din, za starejše pa 150 din. Tudi letos smo omejili število možnih prijav na 80. Taborni vodja bo Tomaž Cunder s pomočjo mladinskih vodnikov. Pred taborom bo za udeležence še širši sestanek, kjer se bomo pomenili o redu in opremi na taborjenju. VILMA PURKART AKTIVNI BALINARJI Kdo bo bližji Balinarska sekcija Društva upokojencev Vrhnika je organizirala 13. junija tekmovalni turnir, na katerem so sodelovale ekipe: Vrhnika 3, Žlrl in Cerknica po 2, Logatec, Grmada in Podli pa s po 1 ekipo. Tekmovanje ja potekalo po sistemu izpadanja. Zgodaj zjutraj so prišli na prizorišče domači tekmovalci in simpatizerji, da so očistili okolico, uredili in poškropili tekmovalne steze, izobesili slovensko in vrhniško zastavo. Medtem pa so zaceli prihajati gledalci in povabljeni tekmovalci starih znancev iz Notranjske. Sam začetek tekmovanja je pokazal, da so sodelujoči dobro pripravljeni. Kot prvi so v tekmovanju izpadli lanski zmagovalci Cerknica, Žiri in Podlipa. Največ uspeha so dosegli balinarji Grmade s Planine, ki so v finalu premagali ekipo Logatca, Vrh-ničani pa so osvojili 3. in 4. mesto. V tekmovanju balinarjev upokojencev pa so zmagali domačini. Premagali so stare rivale iz Žirov in Cerknice. Po končanem tekmovanju, razglasitvi rezultatov in razdelitvi pokalov najboljšim ekipam smo pozvali sodelujoče, da v prihodnje izvedejo še več podobnih tekmovanj in pogostih srečanj športnikov-balinarjev Notranjske. Mtad: 1. mesto Grmada, 2. mesto Logatec, 3. mesto Vrhnika. Upokojenci: 1. mesto Vrhnika, 2. mesto Žiri, 3. mesto Cerknica. Naši bainarji so sodelovali na furnirju v Idriji, kjer so osvojili drugo mesta Na Vrhniki smo izvedli tudi tekmovanje balinarjev iz Rovt in z Vrhnike. Tu so imeli več uspeha domačini. Odzvali smo se tudi povabilu za sodelovanje na turnirjih v Žireh, na Planini, v Logatcu, Rovtah in Podkpi. Balinarska sekcija Društva upokojencev Vrhnika je vložila dovolj truda v povezavo z vsemi balinarskimi središči Notranjske. KAREL ŠTIRN OB MEDNARODNI PRIJATELJSKI ^ NOGOMETNI TEKMI NA VRHNIKI Usnjar-Slovenija (Toronto) 6:0 (3:0) L*tedavno gostovanje nogometašev Slovenije slovenskega ^omotnoga moštva v Kanadi, je bilo ie eno od srečanj 2J*IH izseljencev s svojo domovino, s slovenskim narodom. ^•Čanje, ki Je bilo mnogo več kot športno. k preden je prišla na Vrhniko, je Slovenija iz Toronta že igrala v i ^hiniku in v Litiji. S Kamnikom so izgubili z 1:3, Kamnik je novi gh SNL. Litijčane pa so premagali s 6:3. Dobra igra proti Litiji je motivacija za Usnjarja. Nogometaši so že takoj v začetku zai-9fali hitro in z veliko domišljije, da bi ustregli številnim gledalcem. Trener Vrhničanov Mladenovič se je odločil edino prav, ko je v ^oštvo vpeljal mlade in nadarjene mladince Horvata, Butka, Zrin-^oga in Logožarja. Tako se je potrdilo dejstvo, da mladi lahko z n°9ometnim znanjem nadomestijo starejše kolege. Sinteza mladosti in izkušenj je bila usodna v igri z renomiranimi gosti. Zmaga 6:0 (3:0) je samo potrditev, da Vrhnika dobiva močno nogometno moštvo in da lahko v prihodnost gledamo z optimizmom. A M. A. Uspešno sklenjena sezona pri Usnjarju Z rezultati spomladanske sezone tekočega leta smo pri NK Usnjar val zalo zadovoljni. Članska ekipa je z dobrimi Igrami In z uspešnimi rezultati zasedla četrto mesto s samo dvema točkama zaostanka za drugouvracenlm. V primerjavi z jesenskim delom tekmovanja Ja ekipa igrala s povsem novim moštvom, pa tudi s spremenjenim pristopom do Igre, za kar gre zasluga poleg Igralcem predvsem trenerju Mlaosnovicu. Tudi ostale selekcije so se dobro odrezale, čeprav so igrale Izven konkurence. Odlikovala ee Je mladinska ekipa, M obete perspektiven kader In Ima precejšnje možno«« za prehod v višjo stopnjo tekmovanja. Val ti uspehi pa so le posledica kadrovske In organizacijske okrepitve kluba. Se lani Je delovala le članska ekipa. Januarja in februarja ste bdi ustanovljeni mladinska In kadetska ekipa, ki sta se že aprila vključili v tekmovanje. Seveda Je hlo za vse to potrebnega ogromno prostovoljnega dela In žrtvovanoga prostega časa odgovornih funkcionarjev, ki pa ga ob doseženih rezultatih nikomur nI žal. Z uspehi se je klubu ponudila možnost, da se prijavi na razpis NZ Slovenije za vključitev v športnc-tekmovalni sistem. V. selekcija bi tekmovala v Območni članski ligi—zahod, III. in IV. selekcija pa bi tudi uradno nastopali v tekmovanjih, kjer sta do sedaj sodelovali izven konkurence. Čeprav ne izpolnjujemo vseh formalnih kriterijev, saj imamo premalo trenerjev z višjo trenersko izobrazbo, upamo, da bomo pogojno sprejeti v omenjeni sistem, ker smo si že na ustranovnem zboru kluba zadali kot eno glavnih nalog prav šolanje lastnega trenerskega kadra Spomladi je klub zabeležil tudi dvoje mednarodnih srečanj. III. selekcija je izgubila s selekcijo pobratenega italijanskega Gonarsa z rezultatom 1:2, v goste pa smo sprejeli tudi ekipo slovenskih izseljencev iz Toronta v Kanadi, ki so prišli na obisk v domovino. Organizacijo tega srečanja, ki ni bilo le športno, je v veliki meri podprla OK SZDL Po tekmi smo organizirali piknik, počastili goste in se dogovorili, da postanejo naša srečanja tradicionalna, saj je to eden najspontanejših načinov ohranjanja medsebojnih stikov. Kanadski Slovenci so bili z gostoljubjem Vrhničanov zelo zadovoljni, le z rezultatom nogometne tekme ne, saj so jo izgubili kar s 6:0. V borbenem srečanju so domačini prikazali tehnično dovršeno i n učinkovito igro, v kateri je uživalo za vrhniške razmere rekordno število gledalcev. Zelo smo zadovoljni tudi z disciplino, ki je posledica intenzivnega pedagoškega dela. V spomladanski sezoni smo imeli le enega izključenega, pet igralcev pa je bilo kaznovanih z rumenimi kartoni. Vsekakor pa moramo omeniti tudi naše težave. Te so predvsem finančne narave, zato smo za zagotovitev nemotenega dela in poteka tekmovanja morali prositi za pomoč nekatere delovne organizacije naše občine. Upamo, da nam bodo po svojih močeh pomagale prebroditi neprijetne ovire. Prav tako izkoriščamo priložnost, da se zahvalimo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Oddolžili se jim bomo po svoji h močeh, z dobrimi igrami in rezultati. In ne nazadnje pozivamo vse, da se včlanijo v vrste našega kluba. Letna članarina je za odrasle 50, za otroke pa 30 din. Izdali smo že več kot 100 članskih izkaznic, dobijo pa se pri sekretarju kluba in v bifeju pod bazenom. VIDENOVIĆ RATOMIR ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ata in starega ata Franca Molka se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Se posebej pa krajevni organizaciji Zveze združen; borcev NOV, upokojencem, govorniku, dr. Jožetu Petrovčiču za skrb in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Družini Molek in Levstik * ZAHVALA Ob smrti moje drage mame Ane Dolinar roj. Kunstelj se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi v teh težkih trenutkih pomagali in pospremili mamo na zadnjo pot. Posebej se zahvaljujem za vso oskrbo Domu počitka na Vrhniki, godbi na pihala, organizaciji ZB in govorniku. Vrhnika, 22. 6. 1981 Hčerka Pavli z družino ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame in stare mame 4 Fani Caserman roj. Nagode se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za pomoč, tolažilne besede, cvetje in darovane vence. Zahvaljujemo se za poslovilne besede in tudi vrhniški godbi. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Stara Vrhnika, 14. 7. 1981 VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči — nepozabni izgubi moža. sina in brata Andreja Bradeška se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in krajanom za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za darovane vence, za poslovilne besede Krajevni skupnosti, pevskemu zboru za poslovilno pesem. Posebna zahvala velja vsem. ki ste ga imeli radi in ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Amalija, mama Terezija, brata Janez in Alojzij BRIGADIRJI NA REPUBLIŠKI MDA Ponosni smo na tako mladino Brigadirski »horuk« odmeva v teh poletnih dneh po številnih krajih nase domovine. Mladi želijo in hočejo pljuniti v roka. Tudi naši brigadirji, U nosijo Ima »MDB Ivan Cankar«, na trdih in kamnitih istrskih tleh vihtijo krampa In lopata. In delo Jim gre kar dobro od rok. štirideset naših brigadirjev (30 fantov in 10 deklet) je na republiški delovni akciji v Šmarjah nad Koprom. Kopljejo jarek za vodovod. Z njimi so v prvi izmeni še brigadirji iz Kranja, Nove Gorice in Idrije. Sonce neusmiljeno pripeka, v jarku pa naši fantje in dekleta neusmiljeno tolčejo po trdem istrskem kamnu. Zato so tudi že vsi zagoreli. In žuljasti tudi. Vsi le niso navajeni trdega fizičnega dela. »Po nekaj dneh so se zacelili prvi žulji in samo poglejte, kako krepko sedaj že vsi stiskajo krampe in lopate,« je pohvalila brigadirje namestnica komandanta Maja Kajdš. Sicer pa nam je komandant letošnje »MDB Ivan Cankar« Štefan Rezanja, ki mu je letos privič spalnice in klubski prostori in na dvorišču provizorična jedilnica — se hitro okopajo in že ji h je čakalo kosilo. »Utrujenost hitro mine,« pravi Štefan Režonja, tako, da so vse interesne dejavnosti popoldne številno obiskane. V mladinski politični šoK Je precej slušateljev. Tud tečaj iz cest-noprometnih predpisov je dobro obiskan Nestrpno pa čakajo na začetek tečaja za voznike motornih čolnov. »Pdeg tega imajo tudi kulturne večere, gredo v kino, ob nedeljah popoldne pa na izlet do morja, na kopanje. Na leseni steni jedilnice, kjer se večinoma zadržujejo tudi popoldne in ob večeri h |smo videli razne oblike stenskih časopisov. Naši so ravno se brigadirji dobro počutijo in da skrbe tudi za informiranje- Izdajajo brigadirski biten »Žufček«. Mateja Stražišar trdno drži lopato; čeprav ni ravno mačji kašelj delati na taki vročini, je zadovoljna. Najmlajši brigadr Sašo Celarc je prvič na taki akcf in pravi, da bo še šel. če bo mogoče, kar vsako leto. Dolgčas pravi da mu ni, saj je v brigadi skoraj ena tretjina fantov in deklet iz Borovnice, s katerimi se pozna že od prej. Veliko stvari povezuje ljudi med seboj. Mlade brigadirje združuje mladost in delo. Tega se bodo spominjal celo življenje Spomini na brigado so nepozabni. »Tuđ brigadni, ki so bit letos v brigadi, se bodo čez leta radi spomnili in ponosni bodo. da so bili brigadirji, tako kot so še danes ponosni brigadirji »Sacki«, ki so 1956. leta regulirati PodBpščico,-pravi Matija Kreft v svojih spominih Brigadirska pašam nikoli na za mre; tudi ko aa utrujeni vračajo z delov išča, se sliši odločna pesem »Mi gradimo ceste,...« Najmlajši brigadir — 14-letnl Saio Celarc zaupana ta naloga, v brigadi pa je že četrtič, povedal, da kljub temu, da so precej mlada brigada, saj je povprečna starost komaj sedemnajst let, med najmarljivejšimi. »Kar precej jih je prvič v brigadi in lahko jih pohvalim.« Verjeli smo mu, ko smo videli, koliko so že naredili tisti dan, ko smo ph skupaj s predsednikom občinske skupščine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij obiskali na oslovi šču. Živahnost in delavnost v brigadi pa ne zamre niti popoldne, ko bi pričakovali, da se utrujeni »spravijo« k popoldanskemu počitku. Ko se vrnejo v naselje — v osnovno šdo v Šmarju, kjer so učilnice sedaj njihove Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Jereb Marina (predsednik), Curk Vida, Borčič Milorad, Susman Jakob, Setan Milan, Krašovec Andrej, Petelin Franc (glavni In odgovorni urednik), Žitko Ivan (tehnični urednik)- ~- Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-878-41016 -Telefonska številka uredništva: 70-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list, SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. Zagrizi so v trdi Istrski kamen prodno smo ph obiskali pod oknom svoje spalnice iz drobnih kamenčkov postavili Triglav. Skratka, dolgčas jim res rti nikdar. Pdeg vsega tega pa v brigadi tudi ne gre brez športa. Takoj pod šoto je igrišče in pravijo, da je vedno zasedeno; tu se vrstijo tekmovanja med brigadami. Ravno na tem »terenu« pa so staknili tudi večino poškodb. Komandant ima nogo v mavcu, dolg suh fant hodi nekoliko postrani — dobil je udarec v rebra pri rokometu. Na trasi ne more delati, zato ga komandant pošlje pomivat posodo. Še nekaj ph je, ki si celijo rane. Z nekaterimi brigadirji smo se zapletli v pogovor. Petnajstletni Marko Svete je že drugič v brigadi, vse mu je všeč, ne boji se trdega dela, le nekoliko »pojamra« zaradi hrane. Ven-česlav Stare je v brigad med najstarejšimi. Je prvič v brigadi in šele sedaj je spoznal, da bi moral iti že prej. Presenečen je nad interesnimi dejavnostmi, saj resnično lahko vsak najde nekaj, kar ga zanima. Maja Kajdš pravi, da so žulji že izginili, da Srebrni jubilej »Silčkov« 15. junij 1956 dopoldne, dvorišče tedanja I. gimnazija na Vegovi v LJubljani. Dve ljubljanski mladinski delovni brigadi sta postrojeni, komandanta Goržaij In Jelen strumno držita brigadni zastavi; Tone Poljšak, predaedn Ik OK LMS, govori o tam, kako so Ja po štirih letih znova pokazala potreba po obnovitvi delovnih akcij, med katerimi stase kovala bratstvo in enotnost Jugoslovanske mladina, kako se Je na progah, cestah in Jezovih kalilo jeklo... Govor v maniri in z besednjakom tadanjega časa, Id Je bij navdušujoč. Potlej Viktor Potak komandant okrajnega štaba, prebere ukaz, da bo L LMDB Majde Šole pomagala pri regulaciji Podllpščlce pod Malo in Veliko Llgojno, III. LMDB Franca Rozmana-Staneta pa bo gradila stadion Svobode na Viču. Brigad sta se nemirno zganili i n komaj je bilo slišati slovesni obljubi komandantov, da bodo brigadirji delovne naloge častno izpolnili; večina je namreč pričakovala, da se bodo udeležili kake zvezne delovne ak-cije. o katerih so bili nekdanji brigadirji ohrabrujoče govorili, najmanj pa, da se bodo odpravili v Koper, izsuševat morje Slišati je bilo jezne, malce pritajene pripombe o plavalnih perutih, o tem, da jim še ni -zrasla plavalna kožica, da bo treba po tolikih tisočletjih sred barja znova zgraditi koliščarsko naselje in vrag ved kaj vse je bilo tisti trenutek na pol zares, na pol v šali izročeno. Ko so brigad rji »izmenjavo« mnenj izčrpali, sta se brigad disciplinirano odpravili vsak na svoje deloviš-če. Prvi dan, ko smo se v šotorskem naselju pod obema Ligojnama udomili, smo bili zares nekoliko čudna brigada. Večinoma so jo sestavljali dijaki ljubljanskih srednjih strokovnih šol, porazna manjšina pa smo bili »kulturniki« — tako so nas s prizanesljivim posmehom imenovali tesešejevd — se pravi dijaki gimnazij in nekaj brucev. In še prav so imeli, ko so nas neusmiljeno zbadali, saj bi morali ustanoviti svojo brigado, pa se nas je na zbornem mestu prikazalo le 17, komaj dovoli za tretjo četo I. LMDB Majde Šole. Drugi dan. ko smo zgrabili lopate in krampe ter samokolni-ce. ni bio med nami nobene razlike več—vsi smo bili »šoički«. Že čez 10 dni je bila (25. 6.1956) v Ljudski pravici o brigadirjih od Podlipščiči objavljena celostranska reportaža pod naslovom »Ml SMO MLADI BATALJONI«... Začetek tega zapisa večnega brigadirja Igorja Grudna se glasi takole: »Pogrebenu vrh izkopane ilovice se vije kolona. Še slabotni zvoki brigadne pesmi se pridružujejo jutranjemu prebujanju barjanskega sveta pod Malo in Veliko Ligojno. Prvi jutranji žarki so odsijali obronke Planine in nje-nih nižjih sosedov Kisovcev. Prvi jutranji vlak je pobral na Vrhniki najzgodnejše potnike in zatem le s težavo sopihal proti Drenovemu griču in naprej proti Ljubljani L LMDB Majde šole odhaja na gradbišče. Zvoki brigadne pesmi se prepletajo s prvimi jutranjimi dovti-pi, z razmišljanji o vremenu, z napovedmi o današnjih delovnih uspehih. V koloni je še nekaj zaspanih obrazov, ki s pretresljivim zehanjem dopolnjujejo pristno Jutranjo bngadno vzdušje. »Nebo je relativno jasno, oblački razveseljivi. Plavanje odpade,« pravi Matjaževa diagnoza. Pri tem se je spomnil minulega dne, ko se je večno vlažna barjanska zemlja napila deževnice in se kot raNo testo vdajala še tako previdnim stopinjam. Spet nekaj taktov pesmi. Zatem Martin nastop. Marta je simpatična, črnolasa, marljiva, vedno nasmejana in delavna brigadirka druge čete v tej brigadi. Brigadni hudomušneži pravijo, da je njena nadpovprečna sposobnost govora nepogrešljivi del tabornega življenja, tako kot zvok intendatove trobente, večni zbori in Mikijeve šale. Zato ni čudno, da se je kolona zaskrbljeno ozirala. Trobenta ph je prezgodaj zbudila, v pol ure so bile trikrat v zboru, tud Miki je načel svoj repertoar. Le Mana se še rti oglasila. Dan se za brigado še ni začet...« Ko se je Marta končno uvrstila v gosji red, je bila brigada popolna. Kronist ter reporter sta za tisti dan lahko zapisala enake podatke: Brigadirji so zvozilij zravnali 4591 samokolnic ali 272 kub. m težke ba janske ilovice. Najboljši brigadir je bil Ivan Gošnik* 480 samokdnicami, najuspešnejša četverka Ivair6' Mirč, Hudej in Danica; neki kmet seje pozanimal ikn pomoč pri spravilu sena, saj so bili »šilčki« v prostefy6g času zmeraj pripravljeni pomagati najbližjim sosC dom. Zvečer pa so utrujeni legli k počitku, kosobrigA . dirsko pesem zamenjali večni barjanski pevci, čri# 'e in žabe... ■ v>6i Brigadni kronist je lahko v petih tednih, kolikor mja tisto leto najboljša trikrat udarna LMDB Majde Šole W 68 brigadirji neumorno rila po barju in prekoračil ' normo za 160%, zabeležil še marsikaj zanimivega™ Denimo, kako smo praviloma vse spore reševali čer pri tabornem ognju. Najboljša ocena in kritika je V brigadni »vrabec«, rimana brigadna kronika, ali p^sr, godnica s prirejenim besedilom B. Brechta na naps'b^ K. Weila. Na primer: odi bo r 0ra Bojan Avšič ima lopato in ob njej mirno zaspi, Bojan Avšič ima karjolo, a uspehov ni in ni... Naslednji danje Bojan dosegel svoj osebni reki Potlej: 17. julija je morala brigada na Vrhniki pri kati Naserja, ki je pred slabim mesecem postal. predsednik republike Egipt, ko seje z Bleda odpraV Ijal na Brione, na zgodovinski sestanek s Titom inN' hrujem. .• h Sprejem na Vrhniki je bil tak, kot smo pričakova%/ y, Brigadirji so visokega gosta pozdravili s trikratni1'«,. »HURA«, Naser se je za hip ustavil, odzravil in * ! smejoč odpeljal proti Postojni. Spominov je še in še. Neko nedeljo se nam je |*(fe, udarniškem delu pridružilo f 50 Vrhničanov in voj*rjg„ kov, vezi med brigadirji in okoličani so bile vsetesnm ' še, in ko smo odhajali, so se od nas prišli prisrčno P"r/'mc slovit okoliški kmetje. Pa ne brez orehovca! r^ Največje presenečenje smo doživeli tik pred odri" 6 dom. V skoraj pospravljenem taboru seje nenadonjt*8!! pojavila 12-letna deklica. Iskala je politkomisarja, p pr ker teh že zdavnaj ni več bilo, sojo napotili k meni/inag sem bil tedaj predsednik mladine. ro0 »Kaj bi rada, punčka?« jo vprašam. »Gospod župnik so naročili, da bodo za vašo tf °"< gado brali mašo, ker ste bili tako pridni. Ali boste pri*, li?« N »Zahvali se gospodu župniku za prijaznost,« s^j odgovoril, »toda mi se ,žaT čez dobro uro odpelje^ ^ na nagradni izlet v Crikvenice..« T Teh nekaj utrnikov je bilo verjetno vredno zapisuj V ob srebrnem jubileju I. U LMDB Majde Šole. Kakorko smo že sprva negodovali nad tem, da bomo morali |* po barju, se danes zaradi teh in drugih dogodkov ^ 1 »šoički« še vedno radi spominjamo dni izpred 25. Ifl °rj ko smo v platneni vasi, skriti sredi borovega gozdičk* na na mokrih barjanskih tleh utrjevali medsebojne tov? (j riške vezi in prijateljstvo z okoliškim, prebivalstvo"1 Konec julija se znova dobimo ob Podlipščiči, da ' novimo spomine na minule dni. . __MITJA KRE^ V DRAGOMERU Na noge so postavili strelski šport Ljubitelji strelskega športa v krajevni skupnosti Dragomer-Lu kovica so na ustanovnem občnem zboru 14.6.1981 ustanovili strelsko družino. Pobudo za ustanovitev so dali občani, pripadniki športnega društva in rezervni vojaški starešine, celotno aktivnost pe je usklajevala krajevna konferenca SZDL. Poleg opravljene verifikacije ustanovnih članov — le teh je bio 18 odraslih in 7 pionirjev — in sprejetja pravi družine, so na ustanovnem zboru govorii predvsem o pripravi dela družine in o njenem vključevanju v vsestransko življenje in delovanje znotraj krajevne skupnosti. V programu so poudarili predvsem organizirano vključevanje v vodbene skupine kar največjega števila krajanov vseh kategorij predvsem mladih, do- seganje dobrih športnih rezultatov, organizacija preizkusa v streljanju ter seznanjanje z orožjem vseh krajanov po programu izobraževanja za SLO in DS, vključevanje v samoupravno in družbenopolitično delovanje znotraj krajevne skupnosti in širše ter ustvarjanje materialnih pogojev za delo. Glede na dejstvo, da so vodstvo družine prevzeli znani in preizkušeni aktivisti, lahko pričakujemo uspešno uresničevanje zastav- ljenih nalog. Dogovorili smo se tudi, da bo do nadaljnjega članarina za odrasle po 150 din, za mladince in pionirje pa 20 din, kar je zelo visoka članarina, mogoče celo najvišja v primerjavi s podobnimi društvi, toda v zaostrenih pogojih gospodarjenja ne pričakujemo izdatnejše družbene pomoči in se opiramo predvsem na lastne moči. Vsi, ki se želijo vključiti v družino, naj se oglasijo pri tajnici družine tov. Kuzma Alenki, Pot na Polane 22, Dra-gomer. M. S. Gobarska sezona radi suše letos ni ravna najboljša, trdijo goban1' Janiju Kovaču z Bred* pa se je nasmehni'' °> sreča. Našel je 3,90 Kfl ni; težko čenko. hrastovo __- tu