GDK: 156.6 Zakon o divjadi in lovstvu* (Povzetek osnutka) The Act on Wildlife and Hunting Draft's summary Izvleček: MKGP: Zakon o divjadi in lovstvu, Gozdarski vestnik št 5-6/1996. V slovenščini. Prispevek je povzetek enega od pripravljenih osnutkov Zakona o divjadi in lovstvu- tistega, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano. Ključne besede: divjad, lovstvo IZHODIŠČA CONCEPTS Zakon o divjadi in lovstvu temelji na 67. (gospodarska, socialna in ekološka funkcija. lastnine), 70. (zakon določi pogoje za izka-· riščanje naravnih bogastev), 71. (država skrbi za napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih območjih), 72. (zakon določa pogoje za poravnavanje škode v okolju ter varstvo živali pred mučenjem), 73. (skrb države za varovanje naravne dediščine) in 7 4. členu (gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo) Ustave RS, je pa tudi v tesni zvezi z zakonom o gozdovih in zakonom o varstvu okolja. Upošteva tudi sprejete mednarod- ne konvencije in resolucije s področja ohranjanja biološke pestrosti (Konvencija o biološki pestrosti, Agenda 21 iz Ria, Vseevropska strategija ohranjanja biološke in krajinske pestrosti, Bernska konvencija o varstvu prosto živečih živali), na priporo- čilih Sveta Evrope in IUCN, na usmeritvah Manifesta 2000 itd. PODROČJE, KI GA ZAKON UREJA THE SPHERE OF ACTIVITY COVERED BY THE ACT Zakon ureja: • ohranitev in varstvo ter gojitev in lov * Gre za povzetek osnutka Zakona o divjadi in lovstvu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano 250 Gozd V 54, 1996 Synopsis MAFF: The Act on Wildlife and Hunting. Gozdar- ski vestnik No. 5-6/1996. ln Slovene. The article is a summary of one of the prepared drafts of the Act on Wild Ufe and Hunting- pre- pared by the Ministry of Agriculture, Forestry and Nutrition. Key words: wildlife, hunting prosto živečih živalskih vrst, ki se štejejo za d,ivjad, • ukrepanje v življenjskem okolju divjadi ter • razpolaganje z uplenjeno divjadjo, • kar vse se po zakonu imenuje uprav- ljanje z divjadjo. CILJI UPRAVLJANJA Z DIVJADJO THE GOALS OF WILDLIFE MANAGEMENT Z upravljanjem z divjadjo se zagotavljajo ekološke, socialne in gospodarske funkcije divjadi in njenih habitatov, in sicer zlasti: • z ohranitvijo in varstvom divjadi kot na- ravne vrednote oziroma naravnega boga- stva; • z ohranjanjem in povečevanjem biolo- ške in krajinske pestrosti ter stabilnosti živ- ljenjskih združb; • s preprečevanjem pretiranih gospodar- skih škod v gozdu ter na kmetijskih kultu- rah in domačih živalih. LOVSTVO HUNTING Zaradi zagotavljanja ekoloških in social- nih funkcij divjadi in njenih habitatov je lov- ska dejavnost tudi v javnem interesu. DIVJAD WILDLIFE Divjad so vrste prosto živečih sesalcev in ptic, ki bj, glede na odnos človeka do Zakon o divjadi in lovstvu njih v preteklosti, lahko postale predmet lova. Zakon divjad deli na vrste, na katere: • je lov dovoljen pod splošnimi pogoji, določenimi v zakonu in se štejejo za narav- no vrednoto; • lov ni dovoljen oziroma je dovoljen samo izjemoma in se štejejo za naravno bogastvo (zavarovane vrste). NAČRTOVANJE UPRAVLJANJA Z DIV- JADJO WILDLIFE MANAGEMENT PLANNING Podlaga za upravljanje z divjadjo so Pro- gram razvoja gozdov v Sloveniji in Pro- gram upravljanja z divjadjo v Sloveniji ter načrti za upravljanje z divjadjo, ki jih iz- deluje Zavod za gozdove Slovenije. Program upravljanja z divjadjo v Slo- veniji določa strategijo za usklajeno usmer- janje razvoja populacij divjadi med posa- meznimi regijami divjadi in za ukrepanje v njihovem življenjskem okolju. Program sprejme Vlada Republike Slovenije. Načrti za upravljanje z divjadjo se izdelu- jejo za regije divjadi in so dolgoročni in letni. V dolgoročnem regijskem načrtu se določijo temeljne usmeritve za ohranitev in usklajeno usmerjanje razvoja populacij posameznih vrst divjadi, prilagojene raz- meram v posamezni regiji divjadi. Dolgo- ročni regijski načrt se praviloma izdela za obdobje desetih let in je obvezna strokovna podlaga za urejanje prostora. V letnem regijskem načrtu se na podlagi usmeritev iz dolgoročnega regijskega načrta določijo ukrepi, ki jih morajo opraviti koncesionarji v tekočem lovskem letu. Dolgoročni regijski načrt sprejme minister, pristojen za divjad in lovstvo, s soglasjem ministra, pristojne- ga za varstvo narave in urejanje prostora, letni regijski načrt pa samo minister, pristo- jen za divjad in lovstvo. PROSTORSKE ENOTE ZA NAČRTOVA­ NJE UPRAVLJANJA Z DIVJADJO SPATIAL UNIT S FOR WILD LIFE MANAGEMENT PLANNING Prostorske enote za načrtovanje uprav- ljanja z divjadjo so regije divjadi, ki se oblikujejo na podlagi ekoloških dejavnikov in življenjskih značilnosti tiste populacije divjadi, ki živi na največji površini in ima največji vpliv na okolje. Regije divjadi se delijo na varstvena območja divjadi in lovišča, v katerih se izvaja upravljanje z divjadjo. PROSTORSKE ENOTE ZA UPRAVLJA- NJE Z DIVJADJO SPATIAL UNITS FOR WILD LIFE MANAGEMENT Varstvena območja se ustanovijo z namenom opravljanja najzahtevnejših na- log s področja ohranjanja in usmerjanja razvoja populacij divjadi, zlasti redkih in ogroženih vrst, trajnega in sistematičnega opazovanja in znanstvenega preučevanja divjadi in njenih odnosov z okoljem, obliko- vanja in preizkušanja sonaravnejših nači­ nov upravljanja z divjadjo ter izobraževanja in ozaveščanja javnosti. Varstvena območ­ ja se oblikujejo po najbolj ohranjenih in značilnih naravnih okoljih Slovenije, določi pa jih Vlada Republike Slovenije. Lovišče je prostorsko zaokrožena zem- ljiška oziroma vodna površina, ki s svojim obsegom in naravnimi ter drugimi danostmi v prostoru omogoča: • smotrno in usklajeno razporeditev ter izvajanje ukrepov in nalog pri upravljanju z divjadjo; • zagotavljanje primernega povračila škod od divjadi lastnikom zemljišč; • učinkovito spremljanje in nadzor uprav- ljanja z divjadjo. Velikost lovišč praviloma ne more biti manjša od 2000 ha !ovne površne, njiho- ve meje pa potekajo praviloma po doseda- njih mejah, razen tam, kjer jih je treba uskladiti z mejami regij divjadi oziroma varstvenih območij. Lovišča na predlog Za- voda za gozdove Slovenije s predpisom ustanavlja minister, pristojen za divjad in lovstvo. Meje lovišč se lahko spremenijo tudi: • zaradi smiselnega upoštevanja pred- nostne pravice pri izbiri koncesionarjev; • zaradi smiselne uskladitve z mejo kata- strske občine oziroma lokalne skupnosti ali gozdnogospodarsko oziroma drugo GozdV 54, 1996 251 Zakon o divjadi in lovstvu razmejitvijo prostora in zaradi drugih razlo~ gov. VARIANTA: Lovišča se oblikujejo po mejah regij divjadi, varstvenih območij in katastrskih občin. DEJAVNOSTI JAVNE SLUŽBE OZIROMA DEJAVNOSTI, KI SO V JAVNEM INTERE- SU ACTIVITIES OF THE PUBLIC SERVICE OR THOSE OF PUBLIC INTEREST V skladu z ekološkimi in socialnimi funk- cijami divjadi zakon določa dejavnosti javne službe, ki jo opravlja Zavod za gozdove Slovenije, oziroma dejavnosti, ki so v jav~ nem interesu in jih opravljajo upravljalci v varstvenih območjih in loviščih. Država pri plačilu za koncesijo priznava upravljalcem v varstvenih območjih in loviščih stroške za opravljanje nalog, ki so v javnem interesu. FINANCIRANJE NALOG JAVNE SLUŽBE OZIROMA NALOG, KI SO V JAVNEM INTERESU THE FINANCING OF PUBLIC FORESTRY SER- VICE'S TASKS Naloge javne službe in naloge, ki so v javnem interesu, se financirajo glede na njihov obseg, zahtevnost in intenzivnost, in sicer: • naloge, ki jih v okviru javne gozdarske službe s področja divjadi in lovstva opravlja Zavod za gozdove slovenije, iz proračuna Republike Slovenije; • naloge, ki jih opravljajo koncesionarji v varstvenih območjih, iz dohodka od divja- di ter iz proračuna Republike Slovenije; • naloge, ki jih opravljajo koncesionarji v loviščih iz dohodka od divjadi; • naloge, ki jih opravlja LZS, iz prispev- kov lovskih družin in drugih virov; • naloge, ki jih opravljajo regijska združe- nja koncesionarjev, iz prispevkov konce- sionarjev v regiji. Merila za finančno ovrednotenje nalog predpiše minister, pristojen za divjad in lovstvo. 252 GozdV 54, 1996 KONCESIJA ZA UPRAVLJANJE Z DIV- JADJO V VARSTVENEM OBMOČJU All LOVIŠČU CONCESSION FOR WILDLIFE MANAGEMENT WITH INA PROTECTED AREA OR INA HUNT- ING GROUND Podobno kot je za rabo naravnih dobrin, ki so v lasti Republike Slovenije, določeno v Zakonu o varstvu okolja, je tudi s tem Zakonom o divjadi in lovstvu predvideno podeljevanje koncesij. Koncesijo za uprav- ljanje z divjadjo v varstvenem območju po- deljuje Vlada Republike Slovenije, koncesi- jo za upravljanje z divjadjo v lovišču pa minister, pristojen za divjad in lovstvo. Koncesija se podeljuje proti plačilu. Koncesija v lovišču se podeljuje na podlagi javnega razpisa, v varstvenem ob- močju pa koncesionarja neposredno določi Vlada Republike Slovenije. Podlaga za podelitev koncesije je koncesijski akt, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije in vse- buje splošne pogoje za podeljevanje kon- cesij. Pri izbiri koncesionarja v lovišču se na podlagi javnega razpisa upošteva prednost po naslednjem vrstnem redu: • zasebni lastnik zemljišč, ki ima v lasti pretežni del zemljišč v lovišču; • registrirana agrarna skupnost, ki ima v lasti pretežni del zemljišč v lovišču; • združenja zasebnih lastnikov zemljišč na podlagi pogodbe, katerih posesti so večje od 30 ha, in imajo skupaj v lasti pretežni del zemljišč v lovišču; • lovska družina, katere člani imajo v lastništvu večji del kmetijskih zemljišč in gozdov v lovišču; • lovska družina, ki ima večjo podporo lastnikov zemljišč oziroma tiste lokalne skupnosti, ki pokriva prevladujoči delež po- vršine lovišča; • lovska družina, katere večji del članov ima stalno prebivališče na območju lovišča oziroma bližje njega; • upravljalec, ki je do javnega razpisa strokovno in v skladu z zakoni upravljal v lovišču oziroma v njegovem pretežnem delu. Koncesionarji v varstvenih območjih so lahko samo javni zavodi ali podjetja s prevladujočim deležem kapitala v lasti Zakon o divjadi in lovstvu Republike Slovenije, ki imajo organizirano posebno enoto za upravljanje z divjadjo. Koncesionarju ni dovoljeno oddati koncesi- je za upravljanje v varstvenem območju ali lovišču tretjim osebam, lahko pa tretjim osebam odda izvedbo posameznih ukre- pov in nalog. Koncesionar je dolžan proti plačilu odda- ti ustrezni delež odstrela lastnikom, ki imajo v varstvenem območju oziroma lovišču v lasti več kot 200 ha lovne po- vršine zemljišč, če to od njega zahtevajo. Pri izračunu plačila za odstrel tega deleža se morajo uporabljati ista merila kot pri izračunu plačila za podeljeno koncesijo, pri tem pa plačilo za odstrel ne sme presegati 55% vrednosti divjadi, ki je določena po ceniku. Delež v odstrelu lastnik uveljavlja na celotni površini lovišča oziroma varst- venega območja. Koncendent lahko enostransko prekine koncesijsko pogodbo za upravljanje v lovi- šču, če koncesionar grobo krši določila za- kona oziroma koncesijskega akta ali po- godbe. POSEGI V OKOLJE DIVJADI INTERFERENCE WITH THE WILDLIFE'S ENVIRONMENT Za vse posege v prostor, ki lahko bistve- no spremenijo življenjske razmere divjadi, mora biti opravljena presoja vplivov na okolje divjadi, ki je obvezna strokovna pod- laga za izdajo soglasja. Pri delu na kmetijskih površinah ter njiho- vem urejanju je treba upoštevati tudi usme- ritve iz načrtov za upravljanje z divjadjo. Kemična in druga divjadi nevarna sredstva za varstvo kmetijskih kultur se smejo upo- rabljati na način, ki divjad najmanj ogroža. Pri delih s stroji, ki ogrožajo divjad, je ob- vezno uporabljati preventivna sredstva za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezd ih. Ta sredstva je dolžan nabaviti koncesionar v lovišču. Last- nik zemljišča oziroma izvajalec je pri oprav- ljanju agrarnih operacij na kmetijskih zemlji- ščih dolžan ohranjati skupine drevja in grmovja v obsegu, ki še zagotavlja vsaj minimalne življenjske možnosti divjadi. OBMOČJA TIHIH CON, HABITATOV, EKOCELICE THE AREAS OF QUIET ZONES, HABITATS, ECO-CELLS Vlada Republike Slovenije lahko razglasi območja tihih con, habitatov in biokoridor- jev na površinah, ki so pomembne zlasti zaradi ohranitve in nemotenega razvoja ogroženih vrst populacij divjadi. Če se z razglasitvijo teh območij omeji uživanje lastnine oziroma uveljavljanje lastninske pravice na zemljišču v zasebni lasti, ima lastnik pravico zahtevati ustrezne davčne olajšave ali pravico do odškodnine po predpisih o razlastitvi oziroma lahko zahte- va, da mu Republika Slovenija takšno zem- ljišče odkupi. Koncesionar je dolžan v skladu z regij- skim načrtom osnovati ekocelice v dogovo- ru z lastnikom oziroma upravljalcem zemlji- šč, če je potrebno tudi proti primerni od- škodnini. NAČIN LOVA HUNTINGWAY Divjad je v skladu z načeli lovske pravič­ nosti dovoljeno Javiti z vrsti divjadi primer- nim lovskim orožjem in izstrel kom na način, ki ne sme: • ogrožati življenja ali zdravja ljudi; • divjadi pretirano vznemirjati ali izpo- stavljati nepotrebnemu trpljenju; • prizadevati lastniških pravic na tuji po- sesti in lastnikom zemljišč namerno priza- devati škodo. Divjad je dovoljeno loviti tudi z ujedo, ki je priučena za lov, polha pa tudi s pastjo. EVIDENCA ODSTRELA THE RECORDS OF THE KILL Vsakdo, ki odstreli divjad, jo mora takoj na kraju odstrela opremiti s predpisano oznako oziroma plombo. Koncesionar mo- ra za vsako odstreljeno in najdeno poginulo divjad izpolniti evidenčni list. Koncesionar mora prevzemniku oziroma kupcu odstre- ljene ali najdene divjadi oziroma njenega dela ob prevzemu ali nakupu izročiti tudi izvorno spričevalo. GozdV 54, 1996 253 Zakon o divjadi in lovstvu OBORE ZA DIVJAD FENCED AREAS FOR WILDLIFE Glede na velikost in namen se obore za divjad delijo na: • lovne obere, če je njihova površina večja od 200 ha; • obere za rejo divjadi, ki merijo naj- manj 2 ha do največ 30 ha; • posebne obere, namenjene za pre- učevanje, aklimatizacijo in karanteno ter za gojitev divjadi za izpuščanje v prostost in so praviloma manjše od 30 ha. Za lovne in posebne obore je treba pridobiti dovoljenje, ki ga izda minister, pristojen za divjad in lovstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave, za o bore za rejo divjadi pa je treba pridobiti dovoljenje oziroma soglasje v skladu z za- konom in pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za kmetijstvo in veterine. V nobeni vrsti obor ni dovoljeno zadr- ževati tistih tujih vrst ali podvrst divjadi, ki z našimi avtohtonimi vrstami dajejo plodne potomce. V oborah za rejo divja- di pa ni dovoljeno zadrževati avtohtonih vrst divjadi. ŠKODE OD DIVJADI DAMAGE CAUSED BY WILD LIFE Na njivah, vrtovih, vinogradih, sadovnja- kih in na drugih intenzivno obdelanih kme- tijskih zemljiščih je škoda od divjadi vsako znižanje ali izguba donosa, ki presega 5 % vrednosti pričakovanega pridelka. Na trav- nikih in pašnikih se šteje za škodo od divja- di od divjih prašičev razrita travnata ruša, na intenzivno obdelovanih travnikih pa iz- guba več kot 20 % pridelka. Zakon prizna- va tudi škodo v gozdu. Kjer pogosto nastaja škoda od velikih zveri, Republika Slovenija prispeva sred- stva, potrebna za zavarovanje domačih ži- vali. Lastnik ali uporabnik zemljišča je upravi- čen do povrnitve škode na vrednejših kultu- rah, ki divjad posebej privlačijo, samo, če jih za svoj račun primerno zavaruje pred divjadjo. Na vseh drugih kmetijskih zemlji- ščih je lastnik ali uporabnik zemljišča upra- vičen do povrnitve škode tudi, če kultur ne 254 GozdV 54, 1996 zavaruje. Lastnik ali uporabnik zemljišča je upravičen do povrnitve škode od divjadi za poškodovano ali pokončana domačo žival samo, če je ta škoda nastala na pašniku, ograjenem za preprečevanje izhoda doma- čim živalim, ali na krajih oziroma prostorih, namenjenih domačim živalim. Škodo, ki so jo kljub preventivnim ukre- pom povzročile vrste divjadi, ki so naravne vrednote, z izjemo divjega prašiča, je dol- žan v celoti poravnati koncesionar. Skodo, ki so jo kljub preventivnim ukrepom povzro- čile vrste divjadi, ki so naravno bogastvo (zavarovane vrste), pa je dolžan poravnati Zavod za gozdove Slovenije s posebnega računa. Dogovorjeni odškodninski znesek je za- vezanec dolžan poravnati v 15 dneh. če do dogovora ne pride, odškodninski zne- sek določi občinska komisija za ocenjeva- nje škode, če obstaja kljub vsemu še spor, pa se le-ta rešuje na rednem sodišču. LOVSKO UDEJSTVOVANJE HUNTING ACTIVITIES Pravico udejstvovati se v lovu ima vsak polnopravni državljan Republike Slovenije ali tuji državljan s stalnim bivališčem v Re- publiki Sloveniji, ki ima veljavno lovsko iz- kaznico ali izkaznico lovskega čuvaja. Tuji državljani, ki nimajo stalnega bivališča v Republiki Sloveniji, lahko lovijo v Republiki Sloveniji samo kot lovci-turisti v spremstvu koncesionarja. Za pridobitev lovske izkaznice je treba opraviti lovski izpit in izpolnjevati tudi druge pogoje. Lovske izpite organizira LZS, izpit- ne komisije imenuje minister, LZS pa proti ustreznemu plačilu tudi izdaja in podaljšuje lovske izkaznice. ORGANIZIRANOST LOVSTVA HUNTING ORGANISATION Lovska družina je društvo, ki se ustano- vi in deluje po predpisih o društvih. Lovska družina, ki ima sklenjeno koncesijsko po- godbo, deluje v javnem interesu. Lovska družina, ki je koncesionar, lahko v svojem temeljnem aktu omeji sprejem novih čla- Zakon o dlvjadl ln lovstvu nov, mora pa sprejeti v članstvo kandidata, ki ima v lovišču najmanj 1 O ha kmetijskih zemljišč ali gozdov ali če je strokovnjak s področja gozdarstva, kmetijstva ali varstva narave. Lovske družine se povezujejo v Lovsko zvezo Slovenije. Koncesionarji v regiji se zaradi urejanja in usklajevanja skupnih zadev oziroma na- log pri upravljanju z divjadjo v regiji divjadi na podlagi pogodbe združijo v regijsko združenje koncesionarjev. LOVSKOČUVAJSKA SLUŽBA HUNTING GUARD SERVICE Koncesionar je dolžan zagotoviti stalni in zadostni nadzor na celotni površini lo- višča oziroma varstvenega območja z organiziranjem lovskočuvajske službe. Lov- ski čuvaji v varstvenih območjih oziroma loviščih opravljajo lovskočuvajsko službo tako, da nadzirajo največ 4.000 ha lovne površine. Lovski čuvaj je v času opravljanja svoje službe v lovišču ali varstvenem ob- močju uradna oseba. LOVSKA INŠPEKCIJA HUNTING INSPECTORATE Za lovskega inšpek1orja je lahko ime- novan diplomirani inženir gozdarstva ali diplomirani veterinar s pogojem, da je naj- manj pet let aktivno deloval v lovstvu. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE TRANSITIONAL AND FINAL PROVISIONS Družbeno premoženje, s katerim uprav- ljajo lovske družine oziroma njihove zveze, postane z dnem uveljavitve tega zakona premoženje lovskih družin oziroma njihovih zvez, ki se obravnava po določilih zakona o društvih. Družbeno premoženje, s katerim uprav- ljala Kozorog p.o. Kamnik in Fazan p.o. Beltinci, postane z dnem uveljavitve tega zakona lastnina Republike Slovenije in se dodeli v upravljanje Zavodu za gozdove Slovenije, ki prevzame tudi potrebno število delavcev, ki so opravljali lovsko dejavnost v teh dveh organizacijah. Minister izda 20 predpisov, 3 v šestih mesecih, 17 pa v dveh letih po uveljavitvi zakona. Vlada RS izda 6 predpisov, 2 v šestih, 4 pa v dveh letih po uveljavitvi za- kona. VSEBINA ZAKONA SPLOŠNE IN TEMELJNE DOLOČBE PROSTORSKE ENOTE ZA NAČRTO­ VANJE IN UPRAVLJANJE Z DIVJADJO • Regija divjadi • Varstveno območje in lovišče NAČRTOVANJE UPRAVLJANJA Z DIV- JADJO • Program upravljanja z divjadjo v Slo- veniji • Načrti za upravljanje z divjadjo JAVNA SLUŽBA IN DEJAVNOSTI, KI SO V JAVNEM INTERESU • Naloge javne službe • Javno pooblastilo • Financiranje KONCESIJA ZA UPRAVLJANJE Z DIV- JADJO V VARSTVENIH OBMOČJIH IN LOVIŠČIH • Koncesijski akt • Koncesionarji • Koncesijska pogodba in dolžnosti • Izračun in razdelitev plačila za pode- ljeno koncesijo OMEJITVE PRI POSEGIH V OKOLJE DIVJADI • Gozd in gozdni prostor • Kmetijska zemljišča • Regulacije vodotokov in osuševanja • Načrtovanje in graditev prometnic • Območja tihih con, habitatov in biokori- dorjev ter osnovanje ekocelic VRSTE DIVJADI TER NJIHOVO VAR- STVO, GOJITEV IN LOV • Vrste divjadi GozdV 54, 1996 255 Zakon o divjadi in lovstvu • Varstvo divjadi • Gojitev divjadi • Naseljevanje in dodajanje divjadi v naravo • Krmljenje divjadi • Delitev divjadi glede na omejitve pri lovu • Opravljanje lova • Kontrola in evidenca odstrela in izgub divjad DIVJAD V UJETNIŠTVU IN V OBORAH ŠKODE OD DIVJADI IN NA DIVJADI LOVSKO UDEJSTVOVANJE • Pravica udejstvovanja v lovu Foto: Janez Konečnik 256 GozdV 54, 1996 • Lovski izpit • Lovska izkaznica ORGANIZIRANOST LOVSTVA • Lovska družina • Lovska zveza Slovenije • Regijsko združenje koncesionarjev LOVSKOČUVAJSKA SLUŽBA LOVSKA INŠPEKCIJA KAZENSKE DOLOČBE PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE