ho-
bil lltttr mel ii v
de-glas po-
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, DECEMBER 28, 1943
LETO XLVI. — VOL. XLV1.
I gospodarskega stališča
^neriška gradbena industrijo drugo leto nekako polovico gradila kot letos, ali za "ako 51% tega, kar je zgradi-v.!etu 1943 ali za 29% tega, 'ie zgradila leta 1942.
družbe bodo re-
e svoje lestvice umrljivo- Predsednik RoOSeVelt je ukazal voinemil tajniku stojanke, ne da bi ...pri tem
Ne zadnia leta umrlnvosti _ . . J - J ....u.-i,- , i_____ ... .v i. ...
^varovalne »tale
Je zadnja leta umrli j vos. rei»tuelno manjša. Toda pre-5 radi tega ne bodo nič manj-tar dobijo vedno manjšo ■stno mero na svojih inve-%h.
°tniškl promet je bil letos v eriki dvakrat tako velik kot leto in bo drugo leto še j1- Še vedno je mogoče, da bo racionirala potovanje za 10 Prebivalstvo, toda to le v 'M sili.
Vlada je prevzela vse iSl^lS Murray ukazal delavcem nazaj na delo
Železnice, da prepreči .. - Urad za kontrolo ten je dolofll maksimalno
napovedano stavb
j Nova Gvineja, 27 j dec.—Ameriški marini so se v nedeljo izkrcali na dveh točkah zapadne-ga konca Nove Britanije. To je i že druga ameriška invazija na tem otoku. V teku dveh ur so se marini izkrcali in zavzeli po-
iz-
ceno za večino vrst žganja
nju, da reši položaj.
^eriške restavracije bodo .' ^arcu dobile mero živil po 'u gostov, katerim bodo po-s hrano. Dozclaj so dobijo živil po številu gostov, Jsj so naročili pijačo ali pa Torej bo za restavracije, !virajo samo hrano, boljše,
%bo odmerjenih več živil. *
Plitev v Zed. državah je
l""vič padla v mesecu okto-
\ tistem mesecu jo- bilo za-
'h 64.4 milijonov oseb (t
. vključena tudi bojna sila
'ke). To je za 150,000
J Zaposlenih oseb kot v sep-Jfu.
%|ški farmarji so letos po-:za 24.67'- več ozimne pše-prošlo leto. Toda po-
%
kot
dežja bo ki jo, da
%
le bo tako velik, kot se
ovalo.
za kontrolo cen nazna-0sebe, ki se vrnejo v ci-^lvUenje iz oborožene sile, ^'Prašajo pri svojem odbo. ^.facioniranje za znamke, s
P* si kupijo nove čevlje. __ *
finski tajnik Jones na-' vlada po 1. januarju Več kupovala starega kav-Junija 1942 ga je na-pZa preko enega milijona j 0 novem letu bodo nabi-11 kupovale star kavčuk sa-
!nvatne
Stimsonu, da z vojaštvom prevzame obrato-,^^^^!^
vanje železnic, dokler ne bo poravnan spor z • • •
unijami. • • , ike na obrež-e m(rd
Washington.— Urad za kontrolo cen je določil maksimalno ceno domačemu žganju z namenom, da se vrnejo zopet stare cene nazaj na trg. Cena stopi v je krila veljavo 6. januarja, 1944 in si-zračna sila in pa bojno brodov- cer za vse nove vrste žganju, je, ki je pošiljalo tigžke izstrel-; predložene na trg od marca, ke na obrežje med Japonce. 11942. Starim vrstam žganja so
--'Japonci so potem izvedli napad bi]e maksimalne cene že prej
Washington, 27. dec, — Predsednik Roosevelt je nocoj na Amerikance s rračno silo. i določene, ob šestih ukazal vojnemu tajniku Stimsonu, da z vojaštvom pr; tem so izgubiltf'36 bombni-! Nova cena je za eno petinko prevzame vse ameriške železnice. Armada je takoj vzela v kov in 25 bojnih letkl, dočim so roke obratovanje železnic, da tako prepreči stavko, ki je bila izgubili Amerikantf samo se napovedana za četrtek 30. decembra ob šestih zjutraj. dem le'al p
-! s tem, da so Aimrikanci za-je prodajala pokvarjeno
trebne korake in tako zagotovil sedli zapadni del Nove Britani-nepretrgan prevoz potrebščin je obvladujejo morsko ožino
I
galone in sicer velja cena z ozi-rom na višino "prufov" po sledečem redu:
100 prufov, štiri leta staro žganje $3.30.
84 prufov, straight viška, dve leti stara, $2.65.
90 prufov, blended ali straight, tri in pol leta stara $2.95.
85 prufov, blended, tri leta stara $2.80.
V CLEVELANDU STAVKA 8,000 DELAVCEV
družbe, *
kot pred
IMfl
jt živilska administraci-^gotovila, da so pridne*
Sletv gosPodinJe letos več ^ale ali "kenale," kot pa apodjetja. V domaČa*1 je letos za
11., a^ih konzerv, kot jih je 1941.
i)]j *
lije^elski oddelek pravi, da dfilavci- ki imajo zdaj ^ arJa, male farme v bli-^,est> kjer delajo. ' Toda v L lučajih jih špekulanti
3taj0, »i---
Vojni tajnik Stimson je nato imenoval generala Somervella, da izvede ukaz predsednika Roosevelta kot poveljnik vojaških čet, ki bodo nadzorovale obratovanje železnic.
Vojni tajnik Stimson je imenoval Clevelandčana Whitneya, predsednika unije trainmenov in Johnstona, predsednika unije strojevodij, da bosta služila kot posredovalca med delavsi in vlado.
Ko je predsednik Roosevelt ukazal armadi, naj prevzame obratovanj železnic, je obenem izjavil, da moramo preprečiti vsak zastoj v Vransportaciji' v tem času, ko so v načrtu velike vojaške ofenzive in ako bodo uslužbenci železnic stavkali, bodo stavkali proti vladi Zed. držav. Za vsakega, kdor stavka proti vladi Zed. držav, ali ki napeljuje k stavki, je pripravljena ostra kazen po postavi.
Predsednikov ukaz, da vojaštvo prevzame železnice, je prišel nepričakovano in potem, ko je 15 unij, ki niso v direktni zvezi z obratovanjem vlakov, od-glasovalo, da njih članstvo ne bo šlo v četrtek ha stavko. Uniji trainmenov in strojevodij sta že prej odločili, da ne bosta stavkali.
Samo tri unije so vztrajale na tem, da bodo šle v četrtek na stavko in to so unije kurjačev, sprevodnikov in premikačev.
Ko je predsednik Roosevelt podpisal ukaz, da armada prevzame železnice, je izjavil:
."Stavka na železnicah je bila odrejena od treh železničarskih unij za prihodnji četrtek. Jaz ne morem čakati do zadnjega I spomin trenutka, da bi napravil po- smrti.
Firma je obtožena, da je prodajala pok) perutnino tovarni
! Clevelandski živilski inšpektor Brown je obtožil Great Lakes Food Supplies Co., 600 Bolivar Rd., da je prodala za božič Apex Electrical Co., 1070
pričakuje, da bo vsak železničar! TZ uZtt^ie , 152. St. 2,000 kosov perutni-
ostal na svojem mestu/' i ,Karachl' Indija.-f Mahomed j ne, ki je bila pokvarjena in v
* * * Ali Jinnha,predsedijik.Vse-md-! neUŽithem stanju. Družba je
Ameriška vlada je prevzela1 ?? ^^^fje zahte-|-kupila perutnino za svojih
našim armadam. Radi tega sem med Novo Gvinejo in Novo Bri-prisiljen, da takoj začasno pre-jtanijo, kar je zelo važno, vzamem železnice in njih obra-! _0 |
tovanje, da tako zasiguram njih Zahtevajo od Angležev, nepretrgano obratovanje. Vlada: ^ z" pu^te Indijo
obratovanje železnic skoro ob 26
' I val pri zborovanju iste, da An- 1>300 delavcev kot darilo za
. . :&lezi zapuste Indijo ter izjavil,
ie predsednik Wilson , , , T , . , , '. ,. , , „ , , da ne bodo Inaci nikdar
letnici, ko
'"napravil isti korak. Podoben ukaz kot predsednik Roosevelt je izdal Wilson 26. decembra! *
vali, dokler ne dobe v
miro-posest
vsega ozemlja, ki je njih last
1917, ki je stopil v veljavo dva; dni pozneje. Vlada je potem obratovala železnice 26 mesecev. -o-
GOSTJE SO POSTALI POZABLJIVI
Beckley, W. Va. — Chris Kambouris, ki vodi v tem mestu restavracijo, pravi, da ne more nakupiti dovolj vilic, nožev in žlic, da mu jih ne bi gostje "po-zabivši" odnesli. V zadnjih šestih mesecih je nakupil več namiznega pribora, kot prej 22 let skupaj. ,
-o--
Karnivalski program
Znameniti Cleveland Orche-ster bo priredil 30. decembra in 1. januarja zelo lep program v Severance dvorani, začetek ob 8:80 zvečer. Zlasti bodo gotovo privabili publiko Straussovi in Lannerjevi valčki. Dirigent je Erich Leinsdorf.
Šesta obletnica
V četrtek ob devetih bo daro-
f
vana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pokojnega Johna Jene v 6. obletnice njegove
in da bodo sami flftdali nad njim.
Naši
vojaki
in
( f ?0vnjaki sodijo, dt
a je za-
«■ M
Mornar Jovi Grdina, sin Mr. ... Mrs. Jože Grdina, 6113 St. \ V-' Zlasti na zapadnem Cjair Ave. pj§e iz Severne Afri-
Ko 1J,Udje kupuj6j0 ,ne-; ke, kjer služi na ameriškem ru-M še zem'j° jn pa v krajih, šilcu> Jovi piše> da je posadka
nitl cest- tega rušilca sklatila že tri sovra-
žna letala. Le po njih, fantje! ['l>o i V" "" JV- "" Piše tudi, da je,v redu prejel bo-
\ .0vni sili v industriji | j^ne pakete od doma in od mla-
NaI°J višek in da bo po- dinskih društev fare sv. Vida. is. d'a. Zato je tudi vedno1 - - ....
,za civilne potrebšči-, " bodo pričeli izdelovati
kot so sprva sodili. William A. Olschafsky, sin
o--Mr. in Mrs. David Olschafsky iz
926 E. 140. St. bo odšel v sredo v San Diego, Calif., kjer se bo pridružil ameriškim marinom. To je že drugi sin imenovane družine, ki bo služil Strica Sa-
rva obletnica ^kvj50 ob 8:30 b0 darovana ®Y- Vida maša za po-\c v aPomin
k 6 Vegove smrti.
Naravno, bil je poslanih stvari zelo vesel.
1.
ma. želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek.
KB WB fsj William Gabrenja, sin Mr. in Mrs. John Gabrenja, 22010 Ivan Ave. je prišel na dopust domov za dva tedna. Bili služi pri trgovski mornarici in je preja-dral že mnogo morja v raznih delih sveta.
Pft P« nt Na božični večer se je za nekaj ur oglasil doma poročnik-pi-lot Robert Debevec iz 2005 E. 226. St. Posadka je pristala s svojim bombnikom na cleveland-skem letališču na sveti večer, dr naroda za seboj, na Hrvaškem tudi ne dosti, kot je razvidno iz zadržanja dr. Mačka, v Sloveniji pa še manj.
Lojze Adamič poroča več 100 slovenskih vodilnih osebnosti v Osvobodilni fronti (partizani). Med temi najdemo samo dva duhovnika; eden je dr. Metod Mikuž (o katerem je poročala ljubljanska škofija, da je bil že davno suspendiran, torej da ne sme več maševati in o katerem se poroča iz Ljubljane, da ne vedo, kje si je dobil "doktorat") in pa neki Josip Lampret. Med vsem profesorji, odvetniki in drugimi profesionisti sta torej samo dva duhovnika, katerih eden, lahko rečemo, niti duhovnik ni več. Kako se torej potem to strinja s trditvijo, da so med partizani tudi duhovniki? Ako je med 110 vodilnimi osebnostmi samo en duhovnik (Lampret. ki ga ne poznamo), to ni nobena reprezentacija katoliških Slovencev med partizani. S to listo Lojze Adamič nehote potrjuje, da katoliški Slovenci niso za partizane in katoliški Slovenci imajo še vedno ogromno večino v Sloveniji. Bo le res, kar smo mi vedno trdili, da imajo partizani v Slo- j veniji kakih 20% naroda za seboj, pa še od teh je komaj i 5% komunistov.
* i
Med zavezniki in tajnimi organizacijami v Franciji vlada sporazum, da Francozi ne bodo prej udarili po Nemcih, dokler se zavezniške armade ne bodo izkrcale na francoskem ozemlju. Tako jim je naročilo zavezniško vrhovno poveljstvo in Francozi so obljubili, da bodo ubogali. To je čudno, da so zavezniki zahtevali od Francozov, da morajo čakati, istočasno pa zamerijo generalu Mihajloviču, ker j čaka z udarom na invazijo zaveznikov. Sicer je lahko mogoče, da imajo zavezniki isti dogovor z Mihailovičem in da so samo pristaši partizanov, ki ga črnijo in napadajo z izdajalcem, ker čuva moči svojih četnikov za trenutek, ko bodo zavezniki pomoči najbolj potrebovali, prav na tisti način, kot v Franciji.
Boris Orel:
Sv. Štefan, slovenski patron konj
Praznik sv. Štefana, velikega prvega mučenca krščanstva, je poveličan že s tem, da ga praznujemo kot drugi božični praznik takoj za Božičem, za rojstvom Jezusa Kristusa. Medtem ko sta Božič in sveti večer posvečena Bogu v jaslicah, vse ob-jemajočemu miru, dobri volji vseh ljudstev na zemlji, občemu blagostanju, živim in mrtvim ljudem, je praznik sv. Štefana v prvi vrsti odmenjen svetniku samemu, njegovemu mučeništvu ter v okviru ljudskega čaščenja njegovim varovancem, konjem, nato pa še raznim drugim cerkvenim obredom in običajem kakor n. pr. blagoslovitvi soli, vode, ovsa itd. Slovensko ljudstvo zelo dobro pozna mučenca sv. Štefana in ga prisrčno časti kot uspešnega priprošnjika, saj priča o tem med drugim današnjih o farnih cerkva in 23 podružnic, ki je v svobodni Sloveni ji posvečenih sv. Štefanu, da ne omenim njegovih številnih cerkva na Koroškem in Primorskem, dalje njegovih številnih stranskih oltarjev, kipov in podob po i*aznih cerkvah na vsem slovenskem ozemlju. Zanimiv in poučen je statistični pregled cerkvenih pa-trocinijev iz 1. 1905 (Stegenšek). Po tem pregledu je imela na priliko solnograška škofija le 3 cerkve s patrocinijem sv. Štefana, graška škofija 8, celovška 17, mariborska 7, goriška 6, ljubljanska škofija pa med vsemi temi škofijami največ in sicer 29 cerkva, t. j. 6 župnij in 23 podružnic.
Kadar govorimo o tem velikem krščanskem svetniku in pr-vem mučencu Štefanu, tedaj si ga moramo zmerom predstaviti v dveh značilnih podobah. Prva podoba je splošna;: i a: vsemu krščanskemu svetu poznana, _ je svetopisemska in nam kaže svet-nikovo resnično življenje. Druga podoba pa je več ali manj omejena na nekatere evropske dežele' in kraje, je ljudstva ter narodoslovno - legendarna, ker nam govori o posebnih legendah, ki niso v soglasju v svetopisemskim izročilom, ter o raznovrstnih ljudskih običajih, ki veliča-jo sv. Štefana kot dobrega patro-na konj.
Najvernejše nam prvo podobo sv. Štefana prikazuje sveto pismo v apostolskih delih, ki jih je nazorno opisal evangelist sv. Luka. Ta podoba sv. Štefana je v bistvu podoba njegovega mu-čeništva, njegovega kamenanja. Mnogo je starih slovenskih nabožnih pesmi, ki po svoje opevajo mučeniško pot sv. Štefana. Med njimi je bila zelo priljubljena "Pesem od sv. Štefana," ki jo je zložil in 1. 1827. objavil Blaž Potočnik v metelčici in ki se takole začenja:
Sveti Štefan, ti presrečni.
Kdo bo vredno te častil?
Bog je tebe zvolil večni,
De si pervi kri prelil.
V Štepanji vasi in tudi po drugih krajih pa so peli na Štefanovo v cerkvi spet drugo pesem:
O sveti Štefan, naš patron
za gnado te jaz prosu bom,
ti si ta pervi maternik biv,
zato bom jaz tebe časti v.
Mnogo zanimivejše, hkrati pa zamotano, je obravnavanje druge, t. j. narodoslovno-legendar-ne podobe sv. Štefana, ki nam prikazuje mučenca kot patrona konj in ki nam odpira poglede v pisan svet ljudskih verovanj, pesmi in običajev. Sv. Štefan je prav gotovo eden najstarejših slovenskih svetnikov, ki je .že zelo zgodaj v srednjem veku prevzel v svoje* varuštvo kmetovo živino, v prvi vrsti seveda konje. Sv. Štefan kot priprošnjik živine deli to svojo službo z drugimi slovenskimi svetniki, predvsem s sv. Martinom, sv. Antonom, sv. Jurijem, sv. Le-
nartom in s sv. Vidom, toda kot zaščitnik konj velja sv. Štefan pri nas za najboljšega svetnika, kar nam med drugim dokazujejo raznovrstni ljudski običaji, ki so se deloma ohranili do današnjih dni. Ako pregledamo vse naše sodobne in davne izumrle ljudske oblike čaščenja sv. Štefana, najdemo sledeče slovenske svetoštefanske običaje:
1. Vožnja z vozovi in ježa na konjih v vaško okolico, v sosedno vas, gozd ali na polje.
2. Vožnja z vozovi in ježa na okrašenih konjih k cerkvi.
3. Obježe okrog cerkve ter blagoslov konj na prostem.
4. Ježe za stavo.
5. Puščanje krvi konjem.
6. "Ofer" lesenih, voščenih, železnih pa tudi maslenih voti-vnih živali, v prvi vrsti konjičkov.
7. Darovanje sveč in denarja.
8. Blagoslovitev soli, vode, ovsa itd.
Razne ježe na konjih, trikratna obježa okrog cerkve, blago-slavljanje konj na prostem pred cerkvijo, vsi taki in podobni običaji žive dandanes le še na Koroškem, (n. pr. v Zilji) ter na Dolenjskem v Stari vasi pri št. Jerneju. Toda v preteklih časih je ježe na konjih poznala vsa Kranjska, pa tudi štajerska in Primorska. Na Kranjskem so posebno slovele sledeče konjske božje poti: Kupljenk v Boh. Beli, Blejska Dobrava, št. Vid pri Lukovici, Mengeš, Utik pri Vodicah, Suha pri Kranju, Sora pri Medvodah, štepanja vas pri Ljubljani itd., na štajerskem pa Gomilsko, Teharje, Mozirje itd. Ustna izročila starih ljudi vedo povedati mnogo zanimivih podrobnosti o teh naših starih konjskih božjih poteh. Na tem mestu jih naravno ne morem razlagati, prikažem naj le v glavnih obrisih svetoštefansko konjsko procesijo, ki gre vsako leto iz št. Jerneja v bližnjo Staro vas. Na čelu te svetoštefanske procesije koraka godba. Za godbo jezdijo starejši fantje in možje, za njimi pa mladina na konjičkih. Vso procesijo vodi "general" s sabljo. Danes nosi ta general gasilsko kapo (na otvo ritvi štenjernejskega dirkališča je bil v slovenski narodni noši), svoje dni je jahal belca ter imel na glavi nekakšno papirnato ča-ko s perjem kot so jo nosili bivši avstrijski generali. Pred Staro vasjo pozdravlja procesijo slavolok z napisom:
Sveti Štefan, ti naše konje varji, da bi bili vsi čili, zdravi.
Nato prispejo jezdeci k cerkvi ter jo trikrat objahajo. Med to obježo je ofer :vsak vrže s konja nekaj denarja na krožnik, ki je na mizi ob cerkvi, zraven mize pa cerkveni ključar. Potem razjahajo ter prisostvujejo zunaj cerkve sv. maši. Po končani sv. maši blagoslovi duhovnik vse zbrane konje. — Najstarejši zapis o ježi in blagoslovitvi konj na praznik sv. Štefana nam je ohranjen v Valvazorju.
Blagoslavljanje konj poznajo razni evropski narodi, med njimi n. pr. Rusi, pri katerih pa veljata za konjska patrona sv. Flo-rus in Laurus (18. avgusta). Rusi poškropijo konje z blagoslovljeno vodo nekje v bližini cerkve, nakar priredijo ponekod konjske dirke.
Naslednja oblika ljudskega čašenja sv. Štefana je običaj nošenja lesenih (voščenih) konjičkov okrog oltarja in polaganja na oltar ali pred njega na stopnice Temu običju, ki je pri nas razmeroma še kar dovolj živ in dobro ohranjen, slovenski kmetje in vozniki na kratko pravijo "ofer' ali: "gremo konjičke nosit." "Gremo konjičke nosit, da bodo potem zdravi." Svetošte-fanski ofer konjičkov pa tudi druge živine n. pr. krave in prašičkov, je zli sti doma na Gorenjskem v kranjskem, kamniškem in deloma v škofjeloškem okraju (na štefanji gori, na Suhi, v Mengšu, Homcu, Nevljah, Stari Loki, Selcah, Sori itd.) ter v ljubljanski okolici (v štepanji
vasi, na Viču, v št. Vidu, na Ježici, v črnučah, pri Sv. Jakobu, v Utiku pri Vodicah itd.). V marsikaterih krajih, kjer danes konjičke nosijo, so v starih časih tudi jezdili na konjih, iz česar upravičeno sklepamo, da sta bila nekje oba običaja hkrati v navadi. Potemtakem moramo v današnjem darovanju konjičkov gledati ostalino nekdanjega večjega svetoštefanskega obreda. Vsak "ofer" posameznih svetoštefanskih božjih poti pa ima svojo zgodovino, svoje izhodišče, ki nam odkriva prvotnega darovatelja in častilca sv. Štefana. Nekje je bil ta davni častilec kmet, drugod stari kranjski "furman," marsikje pa vrstniki Mrtina Krpana, tovorniki in tihotapci ter na vse zadnje tudi vitezi in vo-jaki-konjeniki. Slika pa ne bi bila popolna, če ne bi k vsem tem častilcem priključil še ljubljanskega izvoščka ali fija-kerja, ki ima mnogo zaslug za povzdigo svetoštefanskega odra v Štepanji vasi, kjer običajno imenujejo Štefanovo "fijaker-sko nedeljo."
Ofer pa se vrši ves dan ali pa samo dopoldne, pred jutranjo mašo ali po njej. In sicer na ta način: Pred cerkvijo ali pa tudi znotraj cerkve pod koroni je miza, po kateri mežnar ali ključarji razpostavijo lesene živali vseh vrst: največ je med njimi konjičkov in konjskih parov, vmes so tudi krave, ovce in prašički. Ponekod pa nudijo seVeda samo konje. Kolikor konjev ima kmet ali voznik, toliko lesenih ali voščenih konjičkov kupi od mežnar j a, ki stoji za obloženo mizo zunaj cerkve. Nato gre prosilec okrog oltarja, poklekne pred oltar, pomoli ter leseni dar položi na oltar. Ker pa je običajno na praznik sv. Štefana ponekod sila mnogo darovalcev in bi vsi njihovi darovi ne imeli prostora pred oltarjem, je na desni strani pripravljena posebna lesena posoda ali jer-bas, v katerega odlagajo darovalci svoje darove. Ko je ta jerbas oziromaN posoda napolnjena, pride mežnar in jo odnese k mizi zunaj cerkve, kjer odkupavajo leseno votivno ži-vinico zopet naslednji darovalci. V starejših časih sta kmet in voznik že od doma prinesla lesenega konjička, ki ga je ali sam izrezljal ali pa dal izgoto-viti pri najbližjem ljudskem rezbarju. Zdaj se to ne dogaja več zdaj zadoščajo le te živali, ki jih v žagredu hrani cerkev. Od časa do časa pomnoži še kak nov leseni dar ta stalni živalski inventar. V nekaterih krajih se možje in fantje sramujejo iti k ofru, zato se zgodi, da tam nosijo konjičke zgolj starci in otroci.
Lesene votivne živali so kaj različne velikosti, povprečno 19x18 cm. Čim starejše so, tem bolj so zanimive. Izrezljali so jih ljudski podobarji in rezbarji, zaradi česar predstavljajo posebno ljudsko umetniško vrednost. V novejši dobi se, žal, tem starejšim primitivnim ljudskoumetniškim izdelkom pridružujejo v veliki meri tovarniške igrače, ki so brez vsake vrednosti. Ponekod (n. pr. v Sori) so lesene živali prevlečene z voskom, stoje dalje na posebnem podstavku, ali pa so brez njega. Konjska griva in rep sta iz svilenih ali volnenih niti. Stepajnske konjičke so okrasila domača dekleta povrh še s pisanimi trakovi, ki so kakor kos konjske opreme. — Železne votivne živali nosijo v severnejših slovenskih krajih (n. pr. na Koroškem) ter so nemško bavarska značilnost. Tu in tam najdemo med slovenskimi votivnimi darovi tudi kak izdelek iz gline ali pločevine. Mar-' sik je pa je "ofer" votivnih ko-j njičkov že docela izpodrinilo j darovanje sveč in denarja. De-I nar nosijo pri "ofru" na Štefa-I novo zlasti na Primorskem.
Lesene in voščene votivne ži-
vali, ki so jih poznali že stari Grki, Egipčani in Etruščani, skušajo nekateri narodoslovci razložiti kot bledo ostalino davnih živih žrtev poganskemu bogu. Tako so stari Germani in Slovani darovali svojim bogovom konje, da bi se živina množila in da bi bila obvarovana pred vsakršno nesrečo ali boleznijo.
Mimo teh in drugih versko-narodoslovnih vprašanj pa vstaja pred nami po vseh teh svetoštefanskih običajih poglavitno vprašanje, namreč kako neki pride sv. Štefan do patrona konj, ko vendar njegova mučeniška zgodba konj nikjer ne omenja. Ako povprašamo tega ali onega častilca, zakaj je sv. Štafen varuh konj, nam ne bo znal na to vprašanje prav nič odgovoriti. Pa sem nekega dne slišal od starega gospoda župnika tole razlago: sv. Štefan da je zategadelj patron konj, ker ga je hudobna kra-ljična obsodila na divjega konja. Ta razlaga pa ni- nič drugega kot poslednji drobec stare slovenske ljudske pesmi in legende, ki je danes docela pozabljena in ki so jo svoj čas prepevali svetoštefanski konje-niki-koledniki. Ohranjena nam je v Štreklju (Slovenske narodne pesmi) v več variantah
Ta legenda nam predstavlja sv. Štefana kot mladeniča, ki na sveti večer pod Herodeževim gradom prepeva pesem o rojstvu kralja Jezusa Kristusa:
"Nocoj, nocoj je en svet večer, en svet večer, ena sveta noč, ki je ni bilo in je ne bo; nocoj, nocoj se je en kralj rodil, en kralj rodil čez kralje vse, tud čez kralja Herodeža."
Herodežko, ki u lin stoji, pa to petje tako' užali in razjezi, da pokliče svoje hlapce in jim ukaže, odpeljati Štefana v gozd in ga privezati k eni bukvi. Kajti mimo da bo pridirjal divji konj in Štefana ujedu. Pa se zgodi, da
"perdirjal je že divji konj,
Štefan je storil sveti križ,
konjič je pa postal krotak,
da še ni bil nikoli tak."
Štefan prijezdi na ukrojenem konju pod grad in spet prepeva božinčo pesem o rojstvu kra lja "čez kralje vse." Zdaj pa ukaže Herodežka svojim hlapcem, da zaprejo Štefana v "ta-men turen." Toda v tem iurnu mu kače, kuščarji in gad je ne store prav nič zlega, Štefan sedi za rumeno mizo in kar na-
4
prej poje svojo božično pesem. Tedaj pa ga grajski hlapči na ukaz Herodežke peljejo na prag in ga tam posipi jej o s kamenjem.
Na to našo prelepo ljudsko pesem in legendo, ki je nastala nekje v starodavnem srednjem veku, pa moramo gledati tako kot na priliko, na bajko ali pravljico. Pravljica in pripovedka je v višjem smislu resnična, izmišljeni pravljični dogodki in dejanja pa so zgolj vznešene pesniške podobe za to resničnost. Zatorej moramo tudi iz te slovenske legende o sv. Štefana in divjem konju znati izluščiti resnično jedro. Predstavimo si sv. Štefana kot patrona konj ter darovanje lesenih konjičkov njemu v čast! Ali ni potem takem v tej pesmi čudovito lepo izražena vdanost živali do svetnika? Ali ne sije iz te legende čudodelna nadnaravna moč, ki jo ima sv. Štefan do konj in do vsega stvarstva? Druga varianta te pesmi, ki je doma v Motniku, celo takole poje:
Preletu je divji konj, pred svet'ga Štefana dol poklekne,
svet'ga Štefana počasti.
Do kraja pa nam ta slovenska legenda še ni pojasnjena, (Nadaljevanje na 3. strani)
.MIIJ.."«""""1 Či yerjameti
al' pa ne L
......umnimi« loč
it^šer
>ežc
Dajmo se še malo pogovori\ o Kushlanovem psu. Saj bi P° • vedal, kako ga Kushlan klice ^ pa ne vem, ker on ga ves cas ^ ^ kar smo bili v kempi, ni iuk0 ( klical, saj ga ni bilo treba, m ™ ga pa tudi nismo, ker ni ^ _ naš. Torej naj ostane kar P - ' Kadar je Leo s svojim ps°" 1 v kempi, ga stane njegova pr^ ■ hrana prav malo; s tem .
psa, ne njegovega gospodarji J Obrihtal ga je tako, da si z ^ J pes sam poiskati košto 111 ^ brez pojneov. Ko Le0 in p u , zjutraj vstaneta («ovQri®dj L življenju v kempi) in ko se . bro pretegneta in prezdeha* W se Leo spravi k šporgetu, da * We bo pripravil zajtrek, prijazno odpre yrata. Ne Vim, da mu pokaže vrata, a mu jih ndvse vljudno odpl\0 se to spodobi,
nost med psom in g°bi; -j
jem" ,o "Žin
Pes se za trenutek nas^ iCal
na tisto drevo pred niso,
ro sem oni dan vzel v n»s". l %
tem jo pa ucvre direkej0"
bevčeva hiša. Pri Debe^>a se vstopi na stopnice ^ kuhinjo in se začne n< moč kregati po svojem I> t načinu. Toliko časa o
H, da se , *
veliHev
lir
pro in v vratih se p jazna Mrs. Debevec * . skledo v roki, v skledi l j ^ lično eno galono sladkeg ka, v njem pa zdrobi^ p Ko pes zajtrk Pp Mi parkrat oblizne, PrlJa ^ lev fti maha z repom, enkrat |a } enkrat na desno, po«1 ^ wikon desnim očesom, kot bi bQ ipri( či: plačal bo pa tisti, q( 6f( menoj prišel, in tnajese |„o de zopet nazaj v kemP • ■ ^ Pa dočim jo je n"1 d & k zajtrku v ravni liniJ1^ ^ofr^
mov po1."...... o S1'""!'
gozd, kjer povpraša P^ gpU< a, ju, če so zajci doma, ^ |afti par korakov za lislCj"1in dob fcj lin tako pride napase g , k volje domov, ko je « p0 si - s« Ispodar še pornil cepi y0 ( iem za jtrku. Oba tako pfte, na, ki se preživlja" fie
ta
Its
V ravni UniJ \, slco velikih oV „ grmc
na, ki &e • i/>-
ceni. Kdor zna, P* ^v0j-e sti pa pes preživlja na
pa pes preživlja na ^ ^ ške na tak način tud ^ ^ (j, pa ne vem. K nam Jie l r lo. To vem, da Vj** kolog šel izpred naše Johaii01 k? kor jaz poznani naso da ^
Pa da ne boste m* gg za vse to kake flauf - 11 J višam, da smo mi t0 ^ ' , trkovanje gledali na ijulj^
»asje^f f
v. 3+o si m°ja v
ne oči. Pa «ta bl p to c
ne uu. i ct tO v .
fanta, Jim in Franc^ in t| kovanje tako vzela * j 0|
jima je tak sistem 1 gta t^ živil tako dopadel, «• Spr
vila sta senaysest r ^
nice
pred Pebevcew e ^ in začela žavijati na . sJfllii i>)e viže, da sta se še n ^ vS» ki me sicer ne ^
stvar.
da stila li »lo,
In reč moram,
moja cenjena
uspeh, ker
našla sta
očeh Debevčcve m*^ <^0
'Ta
zala se je iz- ^ a> 1 latvicama mleka i ,*t» ] c la pred vsakega e"°ožal*; <
mislite, da sta b^ ' ^ Kaj še! Svoj- ® Jed« J skremžila, kot-bi V* y0*M . ohceti ponudil ko^ ^ «
"KaJ Vamlnvpra^» Nil ju je prijazno vi ,
Debevec. n jim vri ^
"NakI'Me govor pe n
„u obeh; enAme^ri » še pili mleka pO ^jj p*»
v
He
čnejšega, P „
eč napne ši kaj moč*.-,- -, ^ pa že lajalo, ^ dobili/kaj drugega- r^ v da v to povest. SaJ g6
i na počitnice, ^a ^ ,
SI
jali/in bi se. Kh"1'
sP1 p'
ki D(
Illl««"
Lovrač
Spisal JAN PLESTENJAK
jn,,n|f#a je bilo sram mehko-11 oče se mu je zdel tako si-vorit 8sen> da je pozabil na jezo, ji po 70 grudo je še vohal in kliče1 Je znova pritisnil na m o-5 čas :()Vo gl^vo. Potem pa je likol mejo, odrezal kosta a, m 'mladiko, jo preklal in v ii bil (PU dvignil modrasa ter • pes *> zapičil precej stran v psom'brazdo. Vola sta začude-tpre'iedala, kot bi bila slutila lislin '»ost,
larja :daj se je Lovrač sklonil h ii z"' in poslušal, in t 'e> ali ste že kdaj čuli 1 penije pod tem skalovjem? im je zategnil oče. se d< °d njivo so najbrž votline, ■hatž trat sem že poslušal buča-,tode. Tudi danes se sliši." sem že gluh, ne bi "sli-odgovarjal oče. fflPfsta orala, Lovrač je vsa-e, K®1 Povlekel.
asto) ovreee!" se je razlegalo oda: 1 Gradišča.
da u P: pn
03!'
je kriku odgovarjalo.
"ziiiat!" 'Cala je mati.
sta, naložila plug n j) ^ le brano sta pustila na ln Pognala domov. Sin je voliča in na ovinkih al voz, da ni zdrknil pod IV.
aslo kat' Ii, Pj nD /cev pr
i v asje
in %
a ° e P in; /elil a, ki jezdi na konju iz kraja vjHiše g0 gtale v temi kakor kraj m oznanja krsčansko ve-'gastj ro. Tako zasledimo nekatere
motive slovenske legendarne pesmi o sv. Štefanu pri severnih nordijskih narodih, kar
Svet je postal zadnja leta mirnejši. Nič več se ljudje ne pobijajo tako, kakor nekoč. Toda, kar je Pepe Struna
Jerasta, poglej, če Je-1 ne seka na mojem. Ce seka, pridi pove-u r°vnico ga bom." Svojo i0 -gUvo J'e vtikal skozi ok-*er roke nj m0gel scela '> Je toliko hitreje vrtin-avo. "Počakaj me, Je-
vSe bova tožila, toda to 8 imel premalo smrek, t ti bodo prodali, ha,
Je ob takih prilikah
ste ki
e«cu
a pod hišo, obstala
m se cez^cas vrni-
.jjjri^' »ikogar ni v grapi!" ^ Jereb, saj sem vedel!
S( Večerjo!"
iili'&b Sl me> hinavec, pa Še bova zaorala,
^ ie morala begati od og-t !o°riec v lJiJan03ti zaspal,
f-fllh gl°' MariJana>. nJeg0"
'rl j I a> mhogo starejša od v'e D Vca, je bila bolehna in 3ta J" hijena. Vsak dan je a I h mrakom legla, prebi-l; . j,, lesenega molka in molila:
tj.0 2a nas na svetem kri-
0 1 . „
moIit>----kiJ'e
jjf,; • • • Jera, Jera, skrbi za !r|;il1>usti dedca, se bo že l^i" ta grdavš!"
pa seveda nič ne zmanjša svo- zdajle zaslišal> je bilo več ka. jebitnih vrednot, ki jih tea na-jkor sumljiv0. Kar srce mu je
sa pesem mnogo. O vseh teh 12astai0. Dva moža sta se pogo-vrednotah, o zvezah naše pesmi j varjala v temi_ VMeti ju ni mo. z nordijskimi legendami 'ter o j gel> ker sta bila
za vogalom
potovanju teh skupnih in so-1 skrita
rodnih motivov v naše dežele, J Prisluhnil je, kolikor je bilo pa bom obširno govoril v po-|pač med vetrom mogoče prisebni narodoslovni razpravi, ki jsiuškovati. Včasih mu je vejo pripravljam o sv. Štefanu. J,ter besede odneSel, da jih ni Po tej slovenski legendi in1 mogel ujeti, toda vsaka, ki je pesmi pa vprašanje zveze sv.! prišla do njegovih ušes, ga je Štefana s konji ostaja še zme-'znova izpodbodla, da je postal rom nerešeno. Ali tudi v naro-'še pozornejši. doslovni znanosti še ni to vpra-: "Saj ne. bo težavno," je de-šanje vse do danes razčiščeno jal eden izmed obeh moških, ki in do kraja dognano. Večina na-j je imel resnejši glas. "Prijel rodoslovnih znanstvenikov iz- ga boš zadaj in mu zagnal vre-reka domnevo, jda je sv. Štefan ;čo čez vražjo glavo;" prav po naključju prišel v do-j "Ce pa začne tuliti?" je od-tiko s konji. Njegov praznik 26. vrnil tovariš tiše. "Saj veš, da decembra da je namreč padel j bo potem nerodno. Njegova na neki poganski praznik, na; mati spi zraven njega." praznik konj. Dr. Fr. Kotnik j "Brez skrbi!" je rekel prvi pravi v svoji razpravi (ČZN mož in njegove besede so zve-1928), da tiči v slovenski pesmi^nele posmehljivo, surovo, o sv. Štefahu/spofriin na po- . "Brez skrbi, bojazljivec! Ce se gansko dobo ter domneva, da stara zbudi in začne razgrajati, su- Tam sva uslužbena," je od-je sv. Štefan verjetno, stopil jo bom lopnil po čeljustih, da vrnil drugi 'lopov.' "Hotela sva na mesto Velesa, boga čred in bo vse zvezde videla!" .spraviti mladiča nocoj v poseb-
živine. j "In potem?" je vprašal dru-'no kletko, ker ga je lastnik
A stari poganski obredi in gi, ki se očitno še zmerom ni prodal in ga bodo že jutri zju-običaji se nikakor niso mehani- pomiril. '|traj odpeljali ..."
Pepe Struna je vedel, kaj se tu godi. Lopova hočeta ugrabiti nekega otroka, da bi potem od staršev izsiljevala denar. Saj je drugi vprašal, koliko je vreden . . .
Pepe je storil to, kar je bilo v tem primeru edino pravilno. Skočil je skrivaj do najbližjega policista in ga opozoril na nameravani napad.
Malo nato se je že začul policistov glas:
"Stojta! Roke kvišku! Drugače bom streljal!"
Lopova sta ubogala na prvo besedo. Pepe Struna si je zadovoljno mel roke. Njegovo ime bo v časnikih, prvič, kar živi; slavili ga bodo, ker je preprečil hud zločin.
Policist je spremil oba zločinca na policijo in tudi Pepe je moral iti za pričo. To je seveda rade volje storil. Lopova sta morala držati ves čas roke kvišku, policist pa je stopal za njima z nabitim samokresom v roki.
Ko so prišli na policijo, je vprašal nadzornik policista:
"Hej, koga ste pa privlekli? Kaj nevarnega?"
"Da, dva človeka, ki sta morala imeti precej hude namene."
"In kaj sta hotela?"
"Tale gospod bo povedal!" je dejal policist in pokazal Pe-peta Struno.
"Najprej sta rekla, da bosta nekomu vrgla od zadaj vrečo čez glavo, in če se bo stara zbudila, jo bosta lopnila po čeljustih, da bo vse zvezde videla."
"Ali je res?" je vprašal nadzornik presenečen.
"Da," je odvrnil mož z globokim glasom. "Toda zdaj morava iti, ker se bo drugače stara res zbudila."
"Kakšna stara?" je vzkliknil predstojnik.
"Mati mladega tigra v cirku-
„,. . zakrulila, z zapahom jih je
^ se je napil, je klical: Jera in stopi]a v čum_
ltl lerncte nnirloi na To. .
nato k postelji, kjer je na pol ležala, na pol čepela pobožna Marijana.
"Na, ti naprej moli!" "Veselega?"
"Nak, žalostnega. Saj vidiš, kakšen je dedec. Bog se usmili njegove duše!"
Jera je molila glasno in 'hitro, da jo je starka stežka dohajala.
"Starega spravi, potem pa še ti spat!"
"BodO spet kričali in lomastili!"
"Potrpi, vse mine, tudi to bo minulo. Da bi le jaz ne učaka-la njegovega konca! Saj nič ne rečem, dober je bil zmerom, gospodaril je dobro, dosti pri-gospodaril. Le da bi tega žganja lie kuhal doma."
Jera je Adamovca stresla za rame, za glavo, mu dvignila roko in mu prigovarjala.
"Oče, pozno je že, pojdite spat!"
"Kaj, kaj to tebi mar! Jaz sem gospodar, da veš! Naj delam, kar hočem. Kdo bo mene gonil spat, a?"
Zamahnil je z roko. Jera mu jo je prestregla.
"Oče, kdo pa pravi, da niste gospodar."
"Prav, prav. Jera! Kaj, kdo! bo pa oral to kamenje in brusil lemeže? Tebe bi drevo vrglo pod melino, da veš. Za tako. delo sem jaz, jaz! Vis, te njive sem jaz izkopal in iztrebil, jaz razbil na njih kamenje. Za menoj bo lahko delal vsak smrkavec. Joj, ko)iko žuljev je na teh njivah, ki so že tvoje, tvoje, Jera jerasta." (Dalje prihodnjič)
čno prenašali v novi krščanski svet. Krščanstvo jih je po svoje preobrazilo in jim udarilo pečat krščanske miselnosti in pobožnosti. Povzročilo je hkrati mnogo novih oblik, med katerimi moramo v prvi vrsti poudariti razne blagoslove in legende, ki smo o njih malo prej govorili.
Danes praznujemo sv. Štefana, jutri šent Janža, sv. Silvestra, pojutrišnjem sv. Tri kralje, sv. Antona. Listi v kmečki pratiki se obračajo, pred nami se vedno znova vrstijo in menjavajo staroznani svetniki in svetnice prav po zakonu in ritmu prirode in letnih časov. Starost stoletij se jih drži, a zmerom so novi in pomlajeni. Ako izgubi ljudstvo stik s svojimi dobrimi svetniki-priproš-njiki in s starimi ukoreitinje-
"Potem pa na voz z njim'in! "Tako " se je zasmejal pred-naprej!" stojnik.
"Človek božji," je odvrnil | Moral je oba izpustiti. Pepe drugi s skoraj drhtečim gla-' Struna pa je odšel z dolgim som. "Jaz se pa le ne upam nosom. Tone Brdar,
prav. Ce stara kaj opazi, nama _ -o--
bo trda predla." Bojni tank in slovenski
"Strahopetec!" je skoraj za-i dijak
kričal prvi z globokim glasom.; _
"Pusti vendar svoje pomisleke!; Bilo je pred približno 35 leti, Saj sva vendar dva moška in'v času rojstva avtomobila. Re-imava dovolj moči! Ali to ni j ven slovenski dijak je poslal na dovolj ?" I generalni štab bivše c. kr. arma-
"Da," je odvrnil drugi, to- j de na Dunaju idejni načrt o av-da še zmerom v dvomu. i tomobilu, "ki bi mogel brez ško-
"In potem še nekaj!" je šep-| de ali ovire prodreti v sovražne nit prvi nekoliko vznemirjeno, j vrste in napraviti tam mnogo "Da boš delal z njim kakor z | zmede in škode." Točen opis in jajcem! Mlad je in še kakšno; malo skico — ker risanja ni bil kost bi mu utegnil polomiti." i zmožen — je priložil svojemu
"Koliko pa je med brati vre-; poročilu, den?" se je zarežal drugi, zdaj i Ker več mesecev ni dobil od-
že dosti mirnejši.
govora, se je obrnil s skromnim
"Vprašaj šefa!" je dejal pr- pismom na tedanjega predsedni-
nimi običaii in navadami, zgu- vi. "Zdaj se pa obrni! Cas je ka upravnega sodišča na Duna-
ju, g. dvornega svetnika dr. Ploja, ter ga prosil, da se obrne' na svojega prijatelja, višjega' častnika v generalnem štabu pokojnega Tomšeta, ki mu bo morebiti povedal, če je ta idejni načrt prišel na pravi naslov in če je vzbudil tam kako zanimanje. že po kratkih dneh je dvorni svetnik obvestil dijaka, da je načrt sicer prišel na pravo mesto, da se pa zaenkrat še ne more misliti na izvršitev takega načrta, ker še :niso dani potrebni tehnični pogoji/ posebno kar se toiče ureditve koles.
Preteklo je zopet nekaj mesecev, ko je ta slovenski dijak prišel po naključju v družbi gospodov v tovarno avtomobilov Daimler .v Dunajskem Novem mestu. Med novimi avtomobili zagleda tam naenkrat še nedo-končno izgotovljen avtomobil, ki je točno odgovarjal skici, katero je on poslal generalnemu štabu. Nehote se mffMzvije iz ust: "To je ja moj avtomobil." Naravno, da so ga navzoči, posebno pa inženir tovarne, začudeno pogledali. Vprašanje dijaka, kdo je ta avtomobil naročil, je inženir preslišal. Ko je dijak pozneje zadevo pojasnil gospodom, katerimi je bil v tovarni, ga je zopet, naravno, zadel le pomilovalen posmeh. Kljub temu se je pa obrnil na generalni štab s prošnjo za pojasnilo, če je ta avtomobil v zvezi z njegovim predloženim idejnim načrtom, na kar je dobil lakoničen odgovor, "da ta avtomobil ni v zvezi z njegovim načrtom." Pika. Pika tudi za našega dijaka.
Ko čita danes v vsakodnevnem časopisju ta dijak — sedaj že starejši mož v odlični službi — kakšno gorje je prinesel tank nad človeštvo, ima samo eno željo: Bog daj, da je bil gornji lakoni--čni odgovor generalnega štaba bivše c. kr. armade resničen!
Ko se je ta dijak več let pozneje obrnil na znano veletovarno letal z vprašanjem, če bi se tam zanimali za idejni načrt pristajanja aereplonov na manjših, določenih prostorih, načrta seveda ni več predložil, odgovora pa tudi ni dobil. Prepričan je pa, da bo ta ali v načelu podoben načrt, ki bo pa služil samo mirnim ciljem, prej ali slej izvršen in da bo podlaga za potniški in poštni promet v bodočnosti. -o-
DELO DOBIJO
HOTEL STATLER
Potrebuje MOŠKE: I
Licenziran kurjač Barvar Oskrbnik Operator za pomivalni stroj V pralnici _
iflffkl
M Se,
Pr ' ■i i bi* ii
Je sunkoma kričala, ij, c je pa grčal za mizo.
,a'te, kravam še polo-d6 °dgovorjala Jera.
molit!"
Ip! K Veste> da imam polno
Iti
bile že tako vedno 'zatopila spet v moli-
V
°ni že potem, kar moli-a ie molila, si brisala
Dvanajst kilometrov široka cesta
Vsako mesto se rado ponaša s kako široko cesto ali ulico. V tem primeru pa ne gre za mestno ulico. Nobenih hiš ni ob tej cesti in nobenega zelenja. -Imenuje se "cesta štiridesetih dni" ali arabsko "Darb el Arbein." Ta cesta veže Sudan z doljnim Egiptom. Skozi tisočletja je bila glavna prometna žila med tema pokrajinama.' Po njej so prevažali mrtvo pa tudi živo blago — sužnje. Tisoče takih nesrečnikov so vodili po tej poti kot črede na pašo.
V novejšem času prastara "cesta štiridesetih dni' nima več takega pomena. Njeno vlogo je prevzela železnica. Odpravili pa je še niso. še danes se lahko spozna to cesto po sledovih mi 1 i j o n o v živih bitij, ki so se ohranili. Dvanajst kilometrov na široko se vlečejo iz neskončnosti ena pot poleg druge in so zopet izgube v daljavi. Čeprav še ni dolgo te-; dobila ga, ko je stekla v teh krajih že- vrahtu
Potrebuje ŽENSKE za Operatorico pomivalnega stroja Za peko pastry Za pomoč kuharici Plača, hrana, uniforma odvisna od dela
Zglasite se zadej v hotelu, vhod na E. 12. cesti.
soba 335, Personnel Office med 9 zjutraj in 5 popoldne. __(305)
OSKRBNICE
Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu.
V mestu—
750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden.
Delni čas—
1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite.
Employment Office odprt *
od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan,
razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu.
Ik Ohio Bell Telephone Co
700 Prospect Ave., Soba 901
(307)
Moške in ženske splošna tovarniška dela
se potrebuje za
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77Y2c na uro
2enske 62%c na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na
Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
(305)
MALI OGLASI
1 1 1 *mmm^ma
Ako iščete
dobrega popravljalca za vase čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZ LIKAR 16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
Delo bi rada
Bolj priletna ženska bi rada delo v kakšnem resta-za pomivanje posode, leznica in je začel voziti avtomo-' Kdor ima kaj primernega, naj lil, je vendar cesta ponekod že pusti naslov v uradu tega li-zabrisana. Pazabili bi bili že na-'.sta. (306)
njo, če bi je »ne bil preiskoval; madžarski raziskovalce grof Al-' masy, ki jo je tudi opisal v knjL gi "Nepoznana Sahara." Naj-, zanesljivejši kažipot, kje vse je nekoč cesta vodila, so velike količine človeških in živalskih ko-' sti. Bog ve, na kakšen načrn so' na potovanju morali umreti? Od
Lepo stanovanje
Odrasla in mirna družina dobi v najem štiri velike in prenovljene sobe z vsemi udobnostmi. Parna gorkota. Vprašajte na 1091 Addison Rd.
(Dec. 28, 31)
Mogoče je to ravno vaša Uri. — Na skki viclimp, ko dajejo ranjenemu našemu vojaki > kri, katero ste mogoče mvno vi darovali in tako rešili življenje ameriškemu vojaku, ki je bil ranjen ob zavzetju Sicilije. Enega vojaka je videti, ko vliva kri iz ene steklenice in poleg njega pa stoji vojak z drugo steklenico krvi, če bo potreba.
] , Delo išče
eje, od gladu, pod roparskimi; Prileten moški išče delo okrog meči? Kosti tega ne povedo? hjše ali na farrhi. Kdor ima Le to vemo, da je vsa pot veliko kaj primernega, naj se zglasi in neizmerno pokopališče. na 14607 Thames Ave. (306)
Prvi glavni stan ameriških Kupujmo obrambne obveznic«
arinov je bil ,v Tun Tavern,! *
mar
Philadelphia, Pa
in znamke!
MISTERIJA
ROMAN
Lionel je zmagoslavno vzkli- ni roparji nenadoma zbežali, knil in začel plezati po steni kakor bi bili morali preseneče-navzgor, ne brigajoč se za pra- Morda se je v trenutku prepi-
ske.
Sedaj je razumel čudovito genijalnost starega gusarja:
oceanu samemu je bil poveril,!morali spet pobotati s svojim da čuva njegovo skrivnost. !kapetanom in naglo zbežatfna Sedem mesecev v letu je bili ladji. Rutland je menda po-dohod v kaverno zaprt od le-'Zneje našel možnost odstraniti
pot počasi in sistematično.
Naenkrat pa je prenehal. Zapazil je bil namreč v temnem
♦ .HitiiiiicjiKiiiiiMiic3Hii!iffijnc3iiiitiiiHiitJiHiMiiinjc2iiinHinHr3iiiHiiiiiiic3iiiiiiiiiiiicaiiiiuiiiiiiC3Uii!iiuuicaiiiitiiiiiiicaiiiiiiiiiiiir^
Skušal je priti do pametnih Funchalu se je skvaril parni-misli in kar čudil se je, kako kov vijak brez vsakega vzroka bi mu mogel upasti pogum. in treba ga je bilo nadomestiti.
—Saj se vendar tu nimam To jih je zadržalo nekaj dni. bati, si je mislil. Kdo bi pači Pozneje je voda polna "apnen-mogel živeti v tej popolnoma' ca" pokvarila cevi parnega kot-zapuščeni deželi? In Misterija?, la, in spet so morali stroj po-Predno pride na to, da sem J prajviti. Končno je May-,Flow-odpotoval na Falklandske oto-ier" sredi Atlantika trčila ob ke, bom že nazaj v Londonu . . . plavajočo mino in le malo je
ra med Rutlandom in njegovim; kotu star sod, ki ga prej ni bil moštvom pojavila sovražna la-, videl. Približal se mu je. Na dja na obzorju. Gusarji* so se pokrovo je bila narisana z rdečo kredo odprta roka.
Takoj se je spomnil na skrivnostne besede listine: "Skrivnost držim v svoji roki." De-
du, pet ostalih mesecev pa jejvse one, ki so poznali skrivnost j mant je moral biti tu.
Zadnje stavke je govoril, na glas, kar ni bilo nič čudnega v tej strašni žalostni samoti. Nehote se mu je zaželelo po kakem bitju. .
Naenkrat pa je obmolknil.
Na nejasni črti obzorja, kjer so je zlivala svinčena barva morja s pepelnasto barvo neba, se mu je zdelo, da vidi v megli belo točko.
Zakril si je oči z roko in ostro opazoval.
[
—Velika jadrnica, je dejal čez nekaj trenotkov . . . Kaj je to morda že "Morska lastovka" z Misterijo? Nemogoče! In vendar ...
Naenkrat se jo spomnil mnogih čudnih dogodkov, ki so se mu pripetili na potovanju. V
manjkalo da ni šla v zrak. Sicer so pa vse to morda bili le slučaji.
Nemogoče! Po treznem pre-misljevaju je yachtman spoznal, da to niso mogli biti slučaji, temveč se je v tem kazalo delovanje Misterije, ki je hotela, da "Morska lastovka" prehiti "May Flower."
Lionela so morali zasledovati že od Londona sem, o tem je
Tresoč se od razburjenosti je Lionel dvignil pokrov soda. V
bilo mogoče le ob času oseke kaverne.
priti do nje. In komu bi pač pri-j _t0 je primerna razlaga, si
šlo na misel, če ne bi bil prej!je dejal Lionel, boljše si ne njegovo veliko začudenje je bil obveščen, da bi plezal po tej m0rem ustvariti. I do vrha pokrit ž mehkim črnim
strmi steni navzgor in iskal za- Naenkrat se je ga je pa po- prahom
kladow tej luknji, v katero je- lastil. strah. i -Rekel bi, da je to smodnik,
bilo mogoče zlesti samo po, _Da ]e zahrbtni in slra.
vseh štirih in ki se je od zuna-|gni Rutlind odne,el demantov? nje strani zdela navadna raz- ge je vprašal preplaSeno.
poka v laporskih skladih brez, " ... . v , . , „
Mrzlično je začel iskati. Raz-
vake globočine.
Le s težavo je Lionel priplezal do odprtine in zlezel vajo. Z zadovoljstvom je opazil, da je njeno nadaljevanje ozek hodnik; strop se je polagoma tako zvišal, da je bilo mogoče hoditi pokonci.
Ko je prišel tako daleč, j s prižgal veliko smoleno bakljo, ki jo je prinesel s seboj. Nato je razgrnil Rutlandovo karto in jo še zadnjič natančno pre-
bil prepričan, in v tem trentit- [gledal, predno je šel naprej po
CLEVELAND ORCHESTRA
ERICH LEINSDORF, dirigent SEVERANCE DVORANA Četrtek. 30. decembra, 8:30 zvečer Sobota, 1. januarja. 8:30 zvečer
CARNIVAL program v Severance dvorani. CE 7300.
WW '.sflRS «9» v~:,vIftgj
ku, ko so bile njegove misli tako jasne, je spoznal pravi načrt in se je naravnost čudil da je mogel s svojo jahto še tako srečno dospeti na Falklandske otoke.
Ladja, ki se ji je trup polagoma dvigal preko obzorja, ni mogla biti druga kot "Morska lastovka."
Možnost, da se bo treba boriti, in misel, da njegova smrt-| na sovražnica Misterija ni bila i več kot le par milj oddaljena od obrežja in plove z razpetimi jadri, cla ga dohiti, je Lionelu kot na čudežen način vrnilo njegov pogum in veselost.
—Sovražnik ima zamudo, je dejal veselo. Razen tega Misterija nima načrta kavern ka-petana Rutlanda, ki ga držim v roki. Zdaj je še daleč za menoj. Skušati moram najti de-jmant in se vrniti na svojo jahto, predno potniki "Morske
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA
galeriji; pesek na tleh je bil še vlažen od morske vode.
Čez nekaj časa je prišel do križišča hodnikov in moral je spet pogledati na karto, da je našel pravo pot. Gusar jeva jama je bila ogromna, cel labirint hodnikov in visokih dvoren, polnih kapnikov.
Spomnil se je, da je bil na angleških otokih v Rokavskem prelivu nekdaj v precej enaki jami, imenovani Devils Hole (Hudičeva jama). To je bilo na otoku Jerseyu. V oni jami so enako kot tu na Falklandskih otokih vršili plima in oseka in viharji svoje tisoč-letno delo in izpodjedli zemljo daleč proč od obrežja v notranjost. Valovi so glodali vedno naprej in obenem s svojim butanjem in odtekanje modnašali pesek in zemljo ter pustili samo izdolbeno skalovje.
Polagoma se je hodnik raz-
metaval je dragoceno zlatnino in izprazneval vreče in zaboje v neke vrste vročici. V svoji naglici je stopal po zlatnikih in pohodil s svojimi žebljanimi čevlji veliko biserno ovratnico, ki se je zdrobila v drobne kosce. Vse je prebrskal, vse prevrnil, a predmeta, ki ga je iskal, le ni mogel najti.
—Nič! je zajecijal obupno.
Sedel je na- enega izmed zabojev in si brisal pot, ki mu je tekel z obraza.
—Nemogoče! si je dejal. To bi bila prekruta prevara . . . Nisem dobro iskal . . . Začeti moram še enkrat.
In spet je začel iskati po razmetanem bogastvu, toda to
Katoliški nadškof William Cardinal O'Connell je pred kratkim obhajal svoj .8.1. rojstni dan. Pravijo, da je še pri na jboljšem zdrav-in.
Franka Joralo vie
Spavaš mirno v tihem grobu, oko za Teboj se solzi, tam gori na nebeškem svodu večno se veseli Ti.
žalujoči ostali:
MARY, soproga,;
JEAN in JOAN, hčerki, ter ostali sorodniki.
Cleveland, O., 28. dec., 1943.
lastovke" stopijo na otok. Bo- širil, njegove stene so bile či-j mo videli, ali se mi to posre- sto suhe in na njih so se sveti- j
.či . . • | li soliterski kristali. Naenkrat!
In šel je na delo, ne da bi iz- je Lionel opazil na tleh velik;
j gubil trenutka. |kup belega pepela. Pogledal je I
Naglo je pogledal na žepni | navzgor in dognal, da se naha-
kompas, na načrt gusarskega >:kapetana in izborilo karto londonskega Zemljepisnega dru-ki se je ponesrečil dne 28. de- štva. Brez težkoč se je orienti-cembra 1942. ral in kmalu spoznal z zado-
! voljstvom, da je natančno na i mestu, kjer bi bil moral biti I vhod v kaverno.
Stal je na produ malega za-j liva, obdanega od visokih la-j porskih sten. Ob vznožju so bi-j le razglodane od morskega va-| lovja, katero je ob plimi buta-| lo vanje.
Opazil pa ni nobene luknje. Skalne stene so se zdele čisto naravne in nikjer ni bilo videti sledu človeških rok. Ali se je morda skalovje na kakem mestu sesulo in zaprlo v kaverno? Stvar ni bila izključena.
Lionel je šel dalje in prišel
mm*:*
j a nacl njim neke vrste naraven dimnik, čegar od saj očrnela notranjost je tvorila ozko črevo, ki se je brezdvomno končalo na vrhu skalne stene.
Lionel je hitel naprej in kmalu je spoznal, da se bliža cilju. Po tleh so križem ležale najrazličnejše stvari: deske, razbiti zaboji, prašne odeje in cunje, razbite steklenice, zarjaveli žeblji in celo glave in okostja rib, ki so pa bila že čisto preperela. Tu je moralo biti mesto, kjer so imeli gusarji svoja zborovanja, in zaklad — če je sploh obstojal — ni mogel biti daleč.
Še par korakov, in Lionel, ki je prišel v veliko dvorano, se ga je skoraj dotaknil z roko. Razburjen je videl pred seboj ves
spet na obal malega zaliva, ki °^romni Plen> ki 8a J«* tak™ je bil čisto podoben onemu, kij1Rut"| ga je bil pravkar zapustil. S
Sicer je lepo slika za oko iz raka, a v resnici pa je samo grozno razdejanje, katerega so povzročile zavezniške bombe na kolodvoru v Turinu, Italija. Odložile so jih zračne trdnjave 15. zračne armade zaveznikov.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
je dejal zamišljeno.
Vzel je nekaj črnih zrn na dl$n in jih položil na kamen, daleč proč od soda, ter jih za-palil z užigalico.
Visok plamen je puhnil v zrak in značilni duh po žveplu
in solitru je napolnil jamo.
—Res je smodnik, je zamr-mral in se še bolj čudil; cisto suh smodnik, izborno ohrastro<)o
v Slovenskem domu na Holmes Ave. V PETEK, 31. DECEMBRA ob 8. uri zvečer.
IGRA IZBOREN OHKESTER
V BLAG SPOMIN
; pomočjo kompasa in zemljevi-jdov pa je spoznal, da se prvič ni motil.
enajste obletnice smrti pre- t . . ., , . .
ljubljenega in nikdar pozab-| Jezen se je vrnil, kajti med ljenega očeta | tem ko je bil z iskanjem izgub-
ljal svoj čas, se je bela točka
JOHN RUSS
na obzorju že močno povečala.
I Natančno je lahko razlikoval
ki ie zatisnii svoje trudne oči in za!Jadrnico s tremi jambori; ime-vedno v boku zaspal dne 28. decembra |a je vsa jadra razpeta in se je
naglo bližala.
—Ali se bom moral umakniti banditom? se je jezno vpra-I šal Lionel.
1932.
Mesec december hladni, ki leto vsako dokončavaš. nam si veselje zagrenil, ker vzel si nam ljubega očeta.
* Enajst let ie sedaj poteklo, kar oče dragi počivajo v grobu, in srce. ki za nas skrbelo, pri Bogu večno srečo vživa.
Žalujoči ostali:
HČERE in SINOVI
Cleveland. O., 28. decembra, 1943.
land v svoji knjigi. Pod lahnim prahom stoletij, ki je zamegle-val vse stvari, so se v rdeči luči baklje svetile monštrance, težki zlati kelihi, damaščeni handžarji in krisi, dragulji jvseh vrst, vreče polne zlatnikov, piastrov in eskudov, in sodčki z zlatim prahom.
Pred tem zakladom, vrednim kalifa ali radže, je Lionel dolgo stal zamišljen in si predstavljal življenje pustolovcev, ki so nagromadili to bogastvo. Sanjal bi cele ure o njih umo-
čakalo ga je pa veselo pre-!r'h in orgijah, ki so se tu vrši-
senecenje.
Ko se je vrnil v prvi zaliv, kjer nj prej našel ničesar, je morje upadlo. V polovični višini laporske stene, točno na mestu, ki ga je določala karta kapetana Rutlanda, se je pokazala ozka razpoka.
li.
Nekaterih stvari si pa ni mogel razlagati.
V knjigi je stalo, da so si plen gusarji razdelili, a tu je stalo vse nedotaknjeno: zaboji niso bili niti zaprti in predmeti so bili nakopičeni v neredu,
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 50. leto
Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24%
Če hočei dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se Drl najboljši, po-itenl in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI.
kjer se lahko zavaruješ z« smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu hi do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do >5.000.00.
K. S: K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot. Če še nisi član aH članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju ln za vse druge podrobnosti ke obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote. ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111.
Naznanilo in zahvala
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorod" nikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je po kratki in mučni bolezni za vedno za" tisnil svoje mile oči naš dragi soprog in oce
Anton Kolar
Kruta smrt mu je pretrgala nit življenj8 dne 28. novembra. K večnemu počitku smo ga položili iz Joseph Žele in Sinovi pogrebnega zavoda po cerkvenih obredih v cerkvi sv. PaV la na E. 40 St. in St. Clair Ave., ter na Calvary pokopališče.
Blagopokojnik je bil zelo aktiven na drU štvenem polju. Bil je dolgo vrsto leto Član 10 predsednik direktorija Slov. nar. doma na 3 ' Clair Ave., ter nad 25 let predsednik društva France Prešeren, št. 17 SDZ.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vse^! onim sorodnikom, prijateljem in znancem, ste položili tako krasne cvetlice in šopke h sti pokojnika.
Lepa hvala vsem, ki ste ga prišli pokropj|| ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem, ste se udeležili njegovega pogreba.
Enako se zahvaljujemo tudi pogrebcem> ki so nosili krsto pokojnika k njegovemu za njemu počitku, in sicer od direktorija 3 ^ nar. doma, ter od društva France Prešeren,
17 SDZ.
k>
Najlepša zahvala bodi izrečena onim> so dali na razpolago svoje avtomobile Pri ^ grebu, ter onim, ki so se pogreba udeležili-
Pogrebnemu zavodu Joseph Žele m ^ novi gre naša zahvala in priznanje za stransko pomoč in izvrstno urejen pogreb-
* ki s°
Zahvalo naj sprejmejo tudi vsi oni^ * nam stali na strani in nam bili v tolažbo ^ pomoč v bridkih dneh naše
izgube soproga
očeta.
Še enkrat naj bo izrečena naša vsem, ki ste na en ali drugi način izkazali sv je sočutje in simpatije v tem času.
Tebi, dragi soprog in oče, pa Prestal si trnjevo pot življenja, sedaj Pa P q vaš v hladni zemlji v večnem snu. Tvoj min bomo ohranili v naših srcih za vedno, di Ti lahka ameriška zemlja!
Žalujoči ostali:
Gertrude, soproga; Gertrude, poročena BarK in Margaret, hčeri; Anthony, Robert in FranK,
sinovi.
Cleveland, Ohio, dne 28. decembra, 1943-