•f Chieage, IK. Byeriereftke president, A. S. Burleson,
ffiŽ^t •" "" bsiw© J OFFICIAL ORGAN ( paaiagMvsaaA """ ^—< ' OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Ewtorad as Bacond-Claas Matter January 18. 1915. at the Post Office at Chictco. Illinois. nnder the Act of August 24, 1®!?.
NAJVIŠJE SODIŠČE ODOBRI LO VOJNO PROHIBICIJO.
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1913.
No. 50.—Štev. 50.
Chicago, 111., 17. decembra (December) 1919.
Leto V. Volume V.
Razne vesti*
SOBBAT
JOS. SITAR DOMA.
ZOPET
sledi
Njegovo zanimivo poročilo v prihod, številki.
Sobrat Josip Sitar, I. podpred-
Washington, D. C. 15. decembra. — Vrhovno zvezno sodišče je danes določilo, da je vojna prohi-bicija ustavna. Tozadevni odlok je naznanil vrhovni sodnik Bran-deis na več pritožb iz države New York in Iventuey. Sodnik Bran-
sednik K. S. K. J., je gotovo mi-i j ■	• . ,,
nulo soboto zvečer iz srca zdihnil	_d* .sk,l.0njMl0., pre"
"Home, Sweet Home!", ko se je vrnil po večmesečni odsotnosti v Evropi zopet v prijazno jolietsko naselbino in k svoji cenj. družini.
Dne 15. t. m. je uredništvo "Glasila" telefoničnim potom pozdravilo sobrata Sitarja, ki bo menda kmalu prevzel predsedniško mesto pri naši K. S. K. Jed-noti?
Sobrat Sitar, ki je spremljal prvo pošiljatev zabojev chikaške-ga Jugoslav. Reliefa, je dospel v New .York dne 12. t. m. na francoskem parniku "Rochambeau"; ž njim vred je potoval tudi rojak Walter Predovich iz Pueblo, Colo. Ker je pa imel g. Predovich kot tajnik te pomožne družbe važen posel v Washingtonu, D. C., ga pričakujemo tudi tu v Chicagu šele čez nekaj dni.
Sobrat Sitar nam je ob kratkem omenil, da vladajo sedaj v stari domovini zelo žalostne razmere. Ljudstvo trpi in strada še bolj, kot v vojnem času. Krone so na Slovenskem skoro brez vrednosti. Pred par dnevi so plačevale* ljubljanske banke za en ameriški dolar K 102! Ameriški Slovenci naj v teh kritičnih časih nikar ne silijo domov, da se ne bodo prekmalu kesali!
Slovensko ljudstvo v starem kraju je do cela obupano in nezadovoljno vsled zatiranja in okupacije po Italijanih. Vse upa na ugodno? rešitev izpod novega jarma; to naše ljudstvo tolaži pri trpljenju in prenašanju novega narodnega bremena.
Sobrat Sitar je dalje omenil iz lastne skušnje, da so dosedaj edi-nole junaški Srbi rešili Slovence splošnega pogina. Če bi se ne bili Srbi zavzeli za svoje krvne so-brate, bi danes ne bilo več pedi slovenske zemlje v slovenskih rokah; vse bi pograbili pohlepni Italijani, Nemci in Ogri.
O kakem prevratu sedanje vlade v Jugoslaviji zunaj sploh ni govora, kajti^večina našega naroda odobrava zedinjeno Jugoslavijo, ker imajo pri tem tudi Slovenci svojo oporo na strani Hrvatov ter Srbov.
Dalje je sobrat Sitar povdarjal o svojem težavnem delovanju, ali delovanju spremnega odbora prve pošiljatve zabojev v Jugoslavijo. Navzlic skrbni paznji, je bilo vseeno nekaj zabojev ukradenih ter ulomljenih. Več prizadetim stran kam je ta odbor že' povrnil celo škodo v kolikor so mu finance dopuščale; ostalim pošiljateljem izgubljenih, ali ulon^jenih zabojev bo pa odbor Jugoslav Relief, Chicago, 111. sedaj povrnil vso škodo , do centa, ker je preostala še precejšnja svota V skupni blagajni.
V prihodnji (božični) številki bomo priobčili bolj obširno poročilo sobr. Sitarja, katero bo sestavil na podlagi lastne skušnje, dogodkov in opazovanja za časa njegovega polletnega bivanja v stari domovini.
Sobratu Sitarju kličemo v svojem imenu ter imenu vsega članstva K. S. K. Jednote: Iskreno dobrodošel zopet v našo sredino!
mirje nikakor ne krši vojnih postav, katere je odobril kongres; vojno stanje med Združenimi državami in Nemčijo bo še le tedaj končano, ko bo senat odobril mirovno pogodbo. Predsednik Wilson je svoječasno pač vetiral pro-hibicijsko vojno postavo; v tej poslanici na kongres pa ni omenil, da je vojna v resnici končana, ker senatska zbornica nikakor noče odobriti mirovne pogodbe.
Na podlagi odloka najvišjega zveznega sodišča je smatrati vse prizive (injunctions) v zadevi vojne prohibicije neveljavnim. Vojna prohibicija ostane še naprej v moči do 16. jan., zatem pa stopi v veljavo splošna prohibicija na podlagi tozadevnega glasovanja po posameznih državah.
Zadnja razsodba najvišjega sodišča v zadevi vojne prohibicije bo povzročila na milijone in milijone dolarjev škode raznim ameriškim lastnikom* pivovaru in di-stilerij; tako se ista nanaša tudi na 60 milijonov galon viške po raznih skladiščih v državi Kentucky, vredne od $100,000.000 do $200,OOQ.OOO.
Posledice splošne suše v Združ. državah.
New York, N. Y. 15. dec. Skupno finančno škodo, katero povzroča odlok najvišjega sodišča o pra-vomočnosti vojne prohibicije se ceni na okrog poldrugo milijardo dolarjev in sicer bo škoda sledeča : \ Vlada na davkih . .$ 600,000.000 Lastniki viške (trgovci .......... 300,000.000)
šprita
Delo v premogovnikih napreduje.
Springfield, 111. 15. dec. — V premogovnih okrajih države Illinois postaja položaj zopet normalen. Lastniki premogovnikov zatrjujejo, da se je okrog 90 odstotkov premogokopov zopet vrnilo na delo. To vest potrjuje . tudi Frank Farritigton predsednik illi-noiske premogarske zveze.
Državni urad deluje zajedno z kurivno administracijo na to, da bo ves nakopani premog takoj razposlan v razna industrijska mesta.
Indianapolis, Ind. 15. dec. — Operatorji in uradniki premogar-skih unij poročajo, da se v državi Indiana do malega dela že po vseh premogovnikih. V glavni u-rad zveze U. M. W. of A. se dalje poroča, /ia je ostalo včeraj doma le pičlo število premogokopov: do-tičniki so pa danes zopet na svojih mestih v premog, rovih.
Columbus, Ohio, 15. dec. — John Moore, predsednik ohijske zveze premogarjev zatrjuje, da se
ZAVEZNIKI SO BAJE PRISO-j DILI REKO ITALIJI?
Reko bo zasedlo italijansko vojaštvo. Izvedba vseh točk londonske pogodbe.
(Po Associated Pres.) Reka, 15. deeembra. — Tukaj so v tiru predpriprave za izpraznitev Reke po Gabrijelu D'Annun-ziju in njegovih ustaških >čet, ko-ja okupacija je povzročila toliko preglavice v italijanskih in drugih krogih. Mesto Reko bo sedaj zasedel general Caviglia, bivši vojni minister s svojimi regularnimi četami.
Italija 1)0 imela popolno gospodarstvo nad Reko ; tako bodo tudi izvedene vse? druge določbe v znani londonski pogodbi. Tozadevni dogovor je bil danes sklenjen in podpisan med ministrskim predsednikom Nitti-jem ter D'An-nunzijem, kakor tozadevno poroča nek Annunzijevi časnikarski poročevalec. Zatrjuje se, da so Francija, Ve-bo danes večer skoro vseh 53,-i lika Britanija in Italija dospele 000 unijskih premogokopov vrni- do sporazuma, da Italija priklopi lo na delo. Slično poročilo priha-tsebi Reko..
|a tudi iz države West Virginia.
Kansas City, Kans. 15. dec. — Med državnimi uradniki in predsednikom zveze premogarjev iz Kansasa je prišlo danes do sporazuma, da se bodo vsi stavkujoči premogarji jutri vrnili na delo.
Pomanjkanjke tiskarskega papirja.
Washington, D. C. 15. dee. — Od 2500 do 3000 manjših časnikov bo moralo morda v kratkem začasno prenehati s publikacijo, ali pa isto popolnoma ustaviti | vsled pomanjkanja tiskarskega papirja. — Tako je poročal kon-gresnik Anthony iz Kansasa, odseku za poštne zadeve ko je predlagal zakonski načrt za zmanjšanje dnevnikov in drugih publikacij na samo 24 strani; ta načrt se nanaša no one liste, ki imajo u-
150,000.000 j 100,000.000
Velet rgovci Vinotržci . Pivovarne .
Skupaj........$1,350,000.000
Pri tej Qgromni svoti pa še ni vpošteta izguba okrog $100,000,-000 katero bodo imele razne banke, ki so posodile denar na visko; dalje se računa materijalno škodo zemljišč in raznih naprav v zvezi s to trgqvino okrog $200,000.000. Pri tem so v prvi vrsti vpošteti izdelovalci smodk, steklenic in hme-larji. Skupna prizadeta materijal-na škoda vsled uveljave prohibicije v Združenih državah znaša torej do malega poldrugi bilijon dolarjev. '
2qq Q0Q Q0Q j dobnost II. poštnega prist ojbin-i cn'nm nnn čkega razreda. Navedenec je na-
vajal vzroke pomanjkanja tiskarskega papirja s tem, da porabijo veliki dnevniki ospbito nedeljske izdaje preveč papirja; to povzroča draginjo istega, da ga manjši tiskarji ne morejo kupovati.
Izvoz
prepo-
Chikažani imajo suha grla.
Washington, D. C. 15. dec. — Statistični biro delavskega de partmenta navaja, da je lansko leto povprečno vsaka družina v, Chicagu potrošila $17.01 za opojno pijačo; ta svota prekaša tozadevne stroške družin 29 raznih drugih mest.
Dalje potrošijo chikaške družine na leto $7.— za delavske organizacije; $8.86 za cerkve; $8.66 za kino — gledališča in 51c za knjige.
papirja iz Kanade vedan.
Ottava, Kanada, 15. dec. — Vsled pritožbe lastnikov kanadskih tiskarn je^ bila danes v parlamentu sprejeta resolucija, da ima vlada pravico do prepovedi izvoza tiskarskega papirja iz Kanade, v slučaju, da se nočejo papirnice držati zakonskih predpisov. Kanadska vlada je namreč določila gotovo ceno za papir in posebne predpise pri izvozu.
Enver paša je postal kralj.
Carigrad, 12. dec. — Enver paša, biviš turški vojni minister je bil te dni kronan za kurdestan-skega kralja. .Kurdestan je tur ška pokrajina med Mezopotamio in Perzijo.
Državni gen. pravdnik Palmer v Chicagu.
Včeraj je dospel v Chicago dr žavni generalni pravdnik A. Mitchell Palmer iz Wasringtona v svrho posvetovanja z zveznim!, državnimi, okrajnimi ter mestnimi oblastmi glede odprave velike draginje, ki vlada v našem mestu K hotelu La Salle so ga pričako vali guverner Lowden, okrajni pravdnik Clyne in A. Clyne, načelnik odbora za sestavo cen.
JUGOSLAVIJA PODPISALA MIROVNO POGODBO Z AVSTRIJO IN BOLGARSKO.
Z jeklarsko stavko se bo nadaljevalo če treba še 4 leta.
Washington, 15. dec. -r- Na tu se vršeči seji narodnega odbora organiziranih kovinskih in jeklarskih delavcev je bila z velikim navdušenjem sprejeta resolucija za nadaljevanje jeklarske stavke. Danes izdelujejo načelniki raznih unij načrte za izvedbo splošne stavkarske kampanje ki bo trajala četudi treba še 4 leta.
Predsednik John Fitzpatrick zatrjuje, da še ne pomni tako navdušene seje, odkar je bila jeklarska stavka napovedana. To mil daje pogum do končne zmage.
Predsedniki raznih unij zatrjujejo, da je bilo opažati nekaj pomanjkljivosti v vrstah stavkar-jev, kar se bo pa skušalo zaitaprej odpraviti. Nekaj želetfolivarn in jeklarn je pričeli zopet obratova: ti; vendar je produkcija jekla daleč pod normalno mero.
D'Annunzio pravi, da je s tem dosegel vse svoje načrte pri svo-jeČasnem zavzetju Reke. Tozadevni sporazum med ministrskim predsednikom Nitti-jem mu daje
l>:>l>olno garancijo.
Dilje se semkaj poroča, da je general Caviglia že dospel v Trst, da po naročilu svoje vlade zasede mesto Reko, kar se bo izvršilo že prihodnjo sredo.
"Associated Press" se dalje poroča; da bo imela Italija popolno gospodarstvo nad Reko; tako bodo baje? tudi izvedene vse ostale točke v londonski pogodbi. (Op. ured. Po londonski pogodbi je bila Reka določena Hrvatom, ne pa polentarjem!)
Dan predaje mesta italijanskim regularnim četam še ni natančno določen; skoro gotovo bo. pa D' Annunzio izdal že jutri prokla-maeijo na reško prebivalstvo o svojem uspešnem delovanju (lepo vskem! op. stavca). Pri tem se bo Anftunzio tudi poslovil od Rečanov ijn odpotoval v Rim.
Vse njejgove čete se bodo sedaj priklopile regularni armadi s popolnim priznanjem činov raznih častnikov in moštva.
Pariz, 15. dec. (Poroča W. K. Wash, Daily News). Tukajšnji italijanski diplomatje odklanjajo vsako natančno pojasnilo glede reškega vprašanja, oziroma načrta, katerega je te dni izročil zunanji minister Seialoia min. pred-sed. Clemeneeait in Lloyd^ George. Pae pa samo naglašajo dejstvo, da bo dobila Italija neko mesto ol) Jadranu, ki bo menda svobodna mednarodna luka pod italijansko suverenjteto.
V Parizu je pač znano, da je kalija vedno hrepenela po ozemlju med Trstom in Reko.
Odkar se je predsednik Wilson vrnil domov iz Pariza so Italijani okupirali že več ondotnih krajev. Italija ima torej lepo priliko, da bo dosegla svoj namen. Velika Britanija in Francija imata baje svoje vzroke, da podpirate rajši Italijo, nego Jugoslavijo?!! Italija mora imeti na svoji zemlji dovelj moči, sile in o-brambe, v nasprotnem slučaju bi lahko prekinila zvezo z Anglijo ter Francijo in se pridružila zopet Nemčiji? To so skoro gotovo dejstva in vzroki, da bo Italija dobila vse, kar ji je bilo v londonski pogodbi obljubljeno?!
Angleško posojilo Belgiji., Bruselj, 13. dec. — List "In-dependenee-^Belge'' poroča, da so
AnglezyWsodili B«1** nov fmitov šterlingov ($250,000.-
000.)
Uredništvo tednika "Jugoslovanska Zastava" v Chicagu je prejela te dni iz Pariza sleTieče brzojavno poročilo:
"V petek dopoldne, dne 5. deeembra je prišlo - med vrhovnim zavezniškim svetom in jugoslovansko mirovno delegacijo v Parizu do sporazuma glede odobritve mirovne pogodbe. Pred vsem so jugoslovanski delegat je pristajali na nekih izmenah avstrijske mirovne pogodbe, osobito so odredili raniji rok za izplačilo vojne odškodnine za obnovitev Jugoslavije. Ta točka je priznana ter o-značena v posebni listini od strani zavezniških delegatov, delegatov združenih velesil in jugoslovanski r delegatov.
Ker je baš ta točka zadržavala Jugoslovane, da niso hoteli podpi-! sati mirovne pogodbe z Avstrijo,! je sedaj zadeva rešena ker je bil dne 5. decembra popoldne ob 5. uri mir podpisan. Mirovnp po-; godbo z Avstrijo in Bolgarsko so podpisali jugoslovanski delegat je v palači francoskega ministrstva zunanjih zadev,; poleg navedene-j ga dodatka je bila odobrena in j sprejeta tudi klavzula o zaščiti narodnostnih manjšin v Jugoslaviji- ' ... >	J
Novi predlog za plebiscit.
Delegacija, sestavljena od za-' stopnikov ljudstva iz vseh okupiranih teritorijev Jugoslavije bo v par dneh izročila mirovni konfe-t renči svoj memorandum z ostrim! protestom v zadevi početja D'An-1 nunzija. V tem memorandumu bo označena tudi direktna zahteva, da naj mirovna konferenca odredi plebiscit (splošno ljudsko glasovanje) za vse od Italijanov zasedene kraje. Ljudstvo samo naj odloči, kam hoče spadati.
Prestolonaslednik Aleksander v Parizu.
Dne 6. decembra je bil nas pre-j stolonaslednik gost francoskega predsednika Poineare; slednji jra je povabil k sebi na kosilo. Pri; tej priliki sta imela obas važne pogovore. Dne 8. deeembra je imel regent Aleksander daljši važen razgovor z maršalom Foch-om.
Smatra se, da je ententa odločno napram nameram D'Annunziaj v zadevi okupacije Splita in Ko-torja, ter da se bo morda jadransko vprašanje rešilo brez krvopre-litja ??
Jugoslovani bodo odbijali silo s silo.
Naša delegacija je obvestila vrhovni mirovni zavezniški svet, da je bil jugoslovanskim vojakom 2c izdan ukaz, da naj z orožjem odbijajo vsak napad na jugoslovanskem ozemlju.
Zavezniki bodo odobrili ameriško mirovno pogodbo.
Pariz, 13. dec. -— Najbolj upliv-
ni pariški list "Matin" poroča, da bode prišlo v kratkem med zavezniki in Združenimi državami do sporazuma v zadevi odobrenja mirovne pogodbe. Anglija in FVan-cija bosta namreč Ameriko obvestili, da zavezniki odobravajo nekaj glavnih pridržkov (rezervacij) versailske pogodbe, katere je sestavil zunanji senatni odsek v Združenih državah. Zavezniki bodo skušali ukreniti vse potrebno, da bo Amerika čimpreje odobrila mirovno pogodbo in se po svojih delegatih zopet udeležila! mirovne konference.
Za sedaj bo vse važne točke reševal vrhovni svet "velike trojice", Anglije, Francije in Italije, sestoječ iz ministr. predsednikov. Ta svet se bo bavil najprvo z ruskim, potem pa s turškim vprašanjem ; enkrat bo zboroval v Parizu, enkrat pa v Londonu.: — Ameriška mirovna komisija je že odpotovala domov. -
- L_ • £
Kajzerjeva usoda se bliža.
London, 15. dec.' — V tukaj-.
šnjih krogih je nastala splošna govorica, da imajo zavezniki že izdelano noto na holandsko vlado ' za izročitev kajzerja v svrho sodbe.
Sodnijsko postopanje in razpravo bo A*odil angleški generalni pravdnik Sir Gordon Ilevart.
Albanci protestirajo. -Lausanne, Švica, 14. dec. —.Narodni albanski odbor je sestavil oster protest napram razkosanju gotovih delov Albanije v prilog Grške. *
Albanci v tem protestu napadajo grškega ministrskega predsednika Venizelos-a. ki hoče imeti za Grško vse južne pokrajine v Albaniji.
Predsednik Wilson na potu okre-- vanja.
Washington, D. C. 13. dec: —
Dr. Grayson, telesni zdravnik predsednika Wilsona mu je dovolil, da lahko vsak dan vstane ter se nekoliko časa izprehaja oprt na palico po sobi. Predsednik Je že toliko okreval, da se že sam oblači in izprehajtf brez kake pomoči.
Določba glede vporabe premoga preklicana.
Washington, D. C. 13. dec. Vlada jc danes izdala preklic glede omejitve vporabe premoga za vsa industrijska podjetja; »vslea tega bodo dobivale zanaprej razne tovarne zopet premog za silo kolikor ga bo na razpolago, oziroma na prodaj. Vsled tega je pričakovati, da bodo razne tvor-nice širom držav tekom enega tedna pričele zopet redno poslovati.
Dosedanji kurivni administrator Dr. Garfield je odstopil; njegove posle, ozir urad se je pride-lilo generalnemu železn. ravnatelju Hines-u.__ ,
14 komunistov obsojenih na smrt.
Budimpešta, 12. dec. — Ogrska vlada je obsodila na smrt 14 oseb, ki so pri zadnjih izgredih komunistov to gibanje vodili.
I. W. W. zavezniki boljševikov.
Kansas City, Kans. 15. dec. —
Pri tu se vršeči sodnijski obravnavi napram 32 članohi I. W. \V. vsled kršitve špijonažne postave je bilo dokazano, da je ameriška organizacija I. W. W. kupila'in poslala prvo tiskarsko opravo ter stroj v Rusijo, v zvezi z rusko revolucijo, na katerem setje zatem tiskalo boljše viško časopisje.
Sodnija ima namreč v rokah izvirni zapisnik seje chikaške organizacije I. W. W. od dne 3. julija 1917, kjer je bila odobrena resolucija za nakup tiskarskih strojev, kateri so bili kmalu zatem odposlani preko Vladivostoka.
Na označeni seji je bila tudi sprejeta izjava, da bodo člani I. W. W. v obče podpirali revoluci-jonarno gibanje Rusov.
Gradba novega kolodvora v Cle-velandu, O.
Cleveland Union Terminals Co. je izdala v javnost svojo odločbo, da bo pričela graditi kmalu po novem letu nov Union kolodvor, ki bo veljal 50 milijonov dolarjev. V pokritje stroškov gradbe tega velikega kolodvora bode prispevala tudi Pennsylvania, New York Central in Big Four železnica.
Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, če pridobi sleherni izmed nas enega novega člana(ico) ca K. S. K. J.
r :
Največji slovenski tednik v Združenih državah
lakaja vsako sredo.
Naročnina!
Za ilu«, aa late.....|»M
Za aaflaoa..........$1J»
Za kHMMtrt.......|LOC
NASLOV "
uredništva in oprav-ništva:
1951 W. 22nd Place, Ckicago, I1L
Telefon: Canal 2467
L---)
r~--^
The largest Slovenian
Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
Subcription pričet For amkm, jraarljr. .$OJ#
Foreign Countries____$2.00
OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
I Telephone: Canal 2437
V.__-
.......... PRAVIL.
Iz Brada odbornikov društva sv. Jožefa št. 2 K. & K. J. Joliet, Illinois.
s fCaše društvo je imelo svojo glavno letno sejo dne 7. dec. t L in na tej seji se je dostavilo eno točko v društJvena pravila in 3i-eer na strani 3. člen 2 pri točki dva nadzornika; ta točka je sedaj premenjena in naj se glasi trije nadzorniki
Prememba te točke pravil stopi v veljavo z dnem 1. jan. 1920. John Filak, predsednik. John Vidmar, tajnik. Ino A. Težak, zastopnik. (Društveni pečat.) Joliet, 111. dne 8. dec. 1919.
Iz urada dr. Sv. Jožefa št. S. Joliet, m.
Naše društtvo je imelo svojo redno, mesečno, oziroma glavno letno sejo dne 7. t. m. z izvolitvijo sledečih odbornikov za leto 1920:
Predsednik John Filak.
Podpreds. Louis Janžekovič.
Tajnik John Plut l
Zapisnikar John Kramarič. - Blagajnik Anton Glavan star.
Zastopnik John A. Težak.
Nadzorniki: John Zivitz, Mart. Glavan, Joe Ancel.
Ravnatelj Josip Tekaučič.
I. maršal Jos. Bučar star. II. maršal Frank Korevec.
Zastavonoše: Frank Cesar, John Zivitz ml. Fred Korevec, Anton Kostelec in Frank Buchar.
Umeščevalec odbora Geo Sto-nich I.
In sedaj opozarjam vse one člane našega društva, ki še kaj dolgujejo na asesmentih da to zanesljivo poravnajo, do 22. decembra.
A'ko bo kateri to zanemaril, bo suspendiran iz društva po dr. pravilih člen 5, točka 2 stran 6; iz jednote bo pa suspendiran po Jednotinih pravilih člen 14, stran 47 in člen 31 stran 79.
Zatorej še enkrat opozarjam vse one člane, ki dolgujejo na društv. ases. da stvar uredijo da goriozna-čenega dne, kajti potem 'bom knjige zaključil za sestavo celoletnega računa in ne bom več denarja sprejemal. Plačajte vsi zaostali dolg, da 'bom lahko sestavil celoletni račun; rad bi dal čiste knjige nadzornikom v pregled, zatem pa novo izvoljenemu tajniku društva.
Upam, da bo »vsakdo vpošteval ta moj zadnji opomin, da ne bo treba nikogar suspendirati iz drušva ter Jednote.
Sobratski poadrav
John Vidmar, tajnik.
skupaj kot društveni bratje. Lažje vam ni nobene naloge spolniti, kakor vam je ta in ako le malo držite na društvo in vero, bodete to naznanilo gotovo pošteVali.
Z bratskim pozdravom Anton Grdina, predsednil^.
NAZNANILO. Iz urada društva sv. Frančiška SaJ. št. 29. Joliet, m. •
Tem potom naznanjam vsem članom našega društva, da so bili izvoljeni na zadnji letni seji 7 decembra v odbor za 1. 1920 sledeči uradniki:
Predsednik: Martin Težak, 1201 N. Hickory Str.
Podpredsednik: John Geršič, 710 N. Chicago Str.
I.	tajnik: John Gregorich, 1112 N. Chicago Str.
II.	tajnik: Frank Lavrieh, 106 Liberty Str.
Blagajnik* Peter Rožič, 512 Lime Str.
Zatopnik: Mihael Wardjan, 1024 N. Wilcox Sr.
Nadzorniki: John Butala, Joseph Gersich, Anton Skoff.
Reditelj: Joseph Fabijan.
Pri tej priliki prosim vse naše člane, da naj se v vseh drušltvenih zadevah obračajo po 1. januarju leta 1920 na našega novega tajnika, sobr. John Gregori-ča, 1112 N. Chicago Str. Joliet, 111.
Opozarjam še »k sklepu vse ti-srte člane, ki dolgujejo društvu, da to poravnajo najkasneje do 20. tega meseca, da mi bo mogoče knjige urediti, ter iste izročiti novemu tajniku za prihodnje leto.
Sobratski pozdrav
Frank J. Musich, tajnik.
Voščim vesele božične praami-vsem cenj. članom in članicam K. Jednote.
Anton Podpornik, tajnik.
* NAZNANILO.
Iz urada društva Sv. Cirila in Metoda Štev. 8. K. S. K. Jednote, v Joliet, 111. se naznanja, da se je na redni seji dne 16, novembra sklepilo, da se udeležimo (skupnega sv. obhajila četrto adventno nedeljo, /to bo 21. decembra t. .1. Zatprej so člani naprošeni, da o-pravijo sv. spoved v soboto ave-čer, to bo 20. decembra t. 1. in v nedeljo zjutraj pridite v staro šolo ofc tri četrt na osem, da skupno odkorakamo k osmi sveti maši, in se udeležimo skupno sv. obhajila. Prosim, da bi Se kar največ mogoče obilno število udeležilo. Obenem se tudi naznanja, da bo ravno isti dan popoldne ob 1. uri glaVna, ali letna seja, na katero ste«vabi jeni, da se polnoštefvilno udeležite, kakor se zahteva v pravilih. Kdor bo izostal brez važnega .vzroka, ga zadene kazen po pravilih, ker na letni seji se mora iee važnih stvari rešiti in tudi voliti odbor za prihodnje leto.
Sobratski pozdrav vsem čla-nom-članicam društva št. 8, K. S. K. Jednote, kot vsemu članstvu K. S. K. Jednote voščim vesel božič tn srečno novo leto!
Mahtew Buchar, tajnik.
Iz urada društva Marije Device št 38 K. S. K. J. Pittsburgh, Pa.
Članom naznanjam, da so bili dne 7. dec. t. lč. za prihodnje leto izvoljeni sledeči uradniki našega društva:
Josip Pavlakovič, predsednik
Matija Balkovec, podpreds.
Maitija Pavlakovič, I. tajnik.
Jurij Starešinič, II. tajnik.
Peter Balkovec, blagajnika
John Balkovec, zastopnik.
Jdsip Adlešič, Predsed. boln. odseka,
Martin Trbušic, Nikolaj Starešinič I.* Nikolaj Starešenič II. nadzorniki. — Ig. Glatsh, Matija Tomec, maršala: Janko Stareši-nič, Nikolaj Kroteč, zastavonoše, Tomaž Košarač, vratar.
Vesele (božične praznike ter srečno novo leto voščim celokupnemu članstvu K. S. K. J.
John Filipčic, bivši tajnik.
: - i NAZNANILO.
planom dr. sv. Vida št. 25, Cleveland, Ohio, se naznanja, da je (bil sklep zadnje seje, da se vsi člaj& korporativno udeležimo službe božje na sv. Božični dan kakor po abičaju vsako leto.
Vsi člani naj se zberejo v društveni (Knausovi) dvorani en četrt «o 10 ure, da se udeležimo sv. male ob pol enajsti uri.
Bratje! Zavedajte se vaše dolžnosti, kadar vas društvo poživlja, ga morate poslušati. Vsak izmed trad gre že itak' v cerkev gotovo ta dan] torej storite tako, da gremo
Iz urada tajnika dr. Vit sv. Flo-rijana št. 44 So. Chicago, 111.
Dne 7. t. m. je imelo naše društvo letno sejo, (kakor tudi volitev novega odbora za leto 1920 s sledečim izidom:
Predsednik Marko Kralj. Podpredsednik Frank Gorertfc. Taj nik John Likovioh' 9477 Ewing Ave. So. Chicago, 111. Zapisnikar Frank Skulj. Blagajnik John Ma kovec. Zastopnik John Tomecelj Nadzorniki: R. F. Kompare, W F. Kompare, Frank Bizjak. Predsednik boln. odbora Frank Kapler. Zastavonoše: Anton Anžur Anton Pucelj: Ravnatelj John Grilj.
K sklepu prosim, da bi vsak član kmalu poravnal svoj društv dolg, da mi bo mogoče zaključiti knjige za celoletni račun.
Pozdravljam vse člane in članice, želeč jim vesele božične praznike in srečno Novo leto.
John Likovich, tajnik.
9477 Ewing Ave.
IZ UBADA društva sv. Janeza
Evangelista št. 65. K. S. X. J.
Milwaukee, Wte.
Dne 4. decembra je imelo naše društvo svojo letno sejo, ki se je vršila v najlepšem redu. Na tej seji je bil glasno izvoljen ves stari odbor za leto 1920. Predsednik John Ketiš; (podpredsednik Anton Krivec; I. tajnik John Močnik; II. tajnik Frank Gregorčič; blagajnik Frank Frančič; zastopnik Joe Windishman; nadzorniki: Frank Štiglitz, Frank Gregorčič, Alojzij . Velkoverli; porotni odbor: Gabriel Kovačič, John Ziherli, Joe Martinčič; zastavonoša John Mojstrovič, bande-ronoša Felix Weseban, Seja se bode obdržavala nadalje v navadnem prostoru na 479 National Ave.
Ker se bliža leito h koncu,* se prosi in opozarja vse one člane, ki še dolgujejo asesment za to lo-to leto, da ga plačajo najkasneje do 25. decembra t 1. ker moram prec potem knjige zaključiti za celoletni račun, in predložiti so-bratom nadzornikom v pregled. Upam torej, da bodete vpoštevali ta opomin.
Želim vam vsem vesele božične praznike, ter srečno in vspe-šno novo leto 1920.
Vas vse bratsko pozdravljam Joe Močnik, tajnik.
POZIV NA SEJO. Iz urada tajnika društva Vitezov sv. Martina št 75 La Salle, HI.
Vsem članom v blagohotno vpo-števanje, da se vrši dne 21. dec. t. 1. zadnja redna seja v tekočem .poslovnem letu. Na tej glavni seji homo imeli volitev uradnikov za 1. 1920.
Zatorej dragi mi sobratje, pridite na to sejo vsi, brez razlikel Dolžnost vas veže po pravilihr da morate biti prisotni na zadnji seji v letu, drugače vas zadene kazen -na podlagi društvenih pra vil, stran 14, člen XII, točka 6.
Vsakdo naj prečita omenjene točke in tam bo našel resen od-govor% Izvzeti so samo oni, ki med tem časom delajo, nadalje bolni-r ki, in oni, ki stanujejo 3 ali več milj oddaljeno od društvenega sedeža; vse druge pa zadene en dolar ($1.) kazni, *ki se te seje ne vdeležijo.
S sobratskim pozdravom
Jakob Strukel, tajnik.
društva sv. Alojzija it. 88. Mohawk, Mich.
S tem naznanjam novoizvolje-ljeni odbor našega društvtf za leto 1920:
Predsednik Georg Hribljan.
Podpreds. Joseph Grdersich.
I. tajnik John Miketich. u II. tajnik Joseph Butala.
Blagajnik Nick Vranesich.
Zastopnik John Miketich.
Odborniki za dve leti: Štefan Panijan, Josip Rozich, Nick Javor.
Odborniki za eno leito:
Frank Kdcijan ml., Blaž Grgo-rich, Josip Kramarrich.
Novemu odboru želim največ napredka v letu 1920.
John Miketich, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada dr. Sv. Genovefe štev. 108 K. S. K. J. Joliet, 111. se naznanja, da smo imele mesečno, ali letno sejo dne 7. dec. Na tej seji se je volil odbor za leto 1920. Izvoljene so bile sledeče uradnice: , Predsednica Antonia Struna.
Podpreds. Johana Težak.
Tajnica Mary Lailrič.
Zajpisnikarica Antonia Strukel.
Blagajničarfca Mary Golobich.
Zastopnica Mary Zalar.
Nadzornice: Martha Žunič, E-lizabeth Sekola, Mae Kren.
Bolniški odbor: Mary Zupančič, Mary Krall.
Rediteljiea: Augusta Živitz.
Duhovni vodja: Rev. John Plevnik.
Društveni zdravnik Dr. Martin Ivec.
Seja se je vršila v najlepšem redu in cel odbor je bil izvoljen soglasno.
Nadalje se naznanja vsem članicam, da se je sklenilo, da bo posebna naklada za mesec februar v pokritje društvenih stroškov. Kakor veste, da je naše društvo navadno prirejalo veselice, da se je naša blagajna množila, dandanes pa teh ne moremo prirejati
prostor nam je* obljubljen brezplačno; .čisti prebitek te veselice je namenjen za pokritje stroškov župniščtf.
Veselica se vrši na novega leta dan popoldne. Upati je, da se člani kolikor mogoče v velikem števil iste vdeležbe. Društvo vabi tudi vse posameznike, ter sploh vse, katerim je za napredek fare, člani pa ki se ne morejo udeležiti te veselice zaradi gotovih vzrokov upam da bodo "nadomestili pa na kak drog način.
Josip Ule,
bivši tajnik.
Vesele božične praznike in pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote.
POZIV NA LETNO SEJO.
Vse članice društva sv. Rozalije št. 140 Springfield, 111. prosim, da bi se polnoštevilno udeležilexletne seje dne 21. decembra. Ker je to zadnja, ozir. glavna seja v letu, je sveta dolžnost sleherne družit vdiice, da se iste udeleži.
Žal, da je tudi pri nas veliko takih članic ki ne pridejo na sejo teko ecelga leta, tako tudi ne na glavno sejo. To presega že vse meje. Pridite torej saj sedaj. Ako se boste tako mlačno vdeleževale seje, kako more društvo obstati! Niti uradnic ni na sejo. Ako hočete, da se društveno življenje kaj zboljša, se morate redno vdeleže-vati sej; jaz sama in sestra predsednica ne moreve ničesar nare-ti.
Upam. da ta moj poziv ne bo zaman. Pridite vse, ker bomo 21. decembra volile novi odbor, poleg tega je še več drugih važnih točk na dnevnem redu. _S_sobratskim pozdravom
Mary Barborič, tajnica.
Vsem članicam in članom K. S. K. J. voščim vesf le in Srečne božične praznike. Sosesterski pozdrav
Ena, za dobrobit društva.
NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Jan. Krst-št. 143 K. S. K. J. Joliet, IIL
Tem potom naznanjam vsem članom da bode zgoraj imenova-
la urada dr. sv. Jeronima št. 153.
Canonsburg, Pa.
Na zadnji glavni seji dne 7. t. m. si je naše društvo izvolilo za leto 1920 Sledeče, uradnike:
Mihael Tomšič, predsednik.
Mihael Smrtnik, podpreds.
Frank Čeplak, tajnik.
J. Pelhan, blagajnik. . Anton Tomšič, zastopnik in za-pisn.
Nadzorni odbor: J. Reeelj, Fr. Vende, Fr. Kirn.
' Boln. obiskovalca: Ant. Bevc, Fr. Betrus.
Zastavonoše: Fr. Krulc; reditelj J. Ličen.
Vsem novim uradnikom želim obilo uspeha v letu 1920.
J. Pelhan, tajnik.
Opomba: Vsi člani, ki živijo izven društvenega sedeža, naj se po novem letu obračajo na novoizvoljenega tajnika, sobrata Frank Čeplak, Box 80 Canonsburg, Pa.
VABILO NA SEJO.
Opozarjam članice društva Marije Pom. št. 164 Eveleth, Minn, na prihodnjo gl. letno sejo, ki se prične dne 21. decembra ob pol 2. uri popoldne v navadnih prostorih. Na dnevnem redu imamo več važnih reči ter volitev novega odbora za prihodnje leto.
Vsled tega je dolžnost vsakcj članice, da se gotovo udeleži te seje, izvzete so le bolne Članice in one, ki imajo kako važno opravilo.
Vpoštevajte torej to važno naznanilo, ter ravnajte se po njim! Na svidenje dne 21. decembra!
Mary Anzelc, tajnica.
no društvo imelo svojo redno, ka-
/Irrnm Hlabih mzm« ~Ker Ve'bila j ko,r1tu<H let"° " "^o P°-večina članic ,.ato, da sc plača 50«	191!)' ob 2' url
v ta namen, zato vas opozarjam
Društvo sv. Petra in Pavla št 51. Iitm Mt Mich.
je imelo svojo letno Zborovanje dne 7. t. m. na katerem so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik: Frank Staniša. Podpredsednik: Jakob Shvay. I. Tajnik: Anton Podgorndk. H. Tajnik: John Chinderle. Blagajnik: Nick Paljuk. Zastopnik: Louis Brce. Nadzorniki: Emil Kral, Grailer in John Shvay. Redar: Valentin Pečar. Vratar: Gašper Brce. Bolniška obiskovalca: Kovačič in Anton Kosin. Zastavonoša: Peter Zmrzlak. (Banderonoša: Josip Kosin. Društveni zdravnik: Dakeri.
Josip
John
Iz urada dr. "Marije Sedem Žalosti' št. 81. Pitsburgh, Pa
Tem potom naznanjam članicam našega društva, da bomo i-mele svojo društveno mesečno sejo dne 28. dec. t. 1. to bo zadnja nedelja v tem mesecu. Ker bo na tej glavni seji tudi volitev novega odbora, je dolžnost vsake članice, da se zanesljivo udeleži te seje. Pridjte vse cenjene sosestre in si izvolite odbor no svoji vo lji, da ne bo potem kakega oporekanja: "To ni prav, ali spet drugo ni pravJ" Zatorej ste še enkrat naprcšene združene sosestre, da se udeležite te glavne seje in da ne prinesete tajnici na dom mesečnega asesmenta, ker ga ne bom vzela vsled določbe na zadnji seji.
Tudi opozarjam članice, da poravnajo svoj dolg, katera kaj društvu dolguje da mi bo lažje oddati čisti letni račun novemu odboru.
Torej na svidenje na zadnji seji v tem letu!
Vsem članicam našega društva ter vsemu članstvu K. S. K. J. voščim k sklepu tega dopisa prav vesele božične praznike in veselo Novo leto!
S pozdravom
Josephine Fortun, tajnica.
NAZNANILO.
Člane društva Marije Sedem Žalosti št. 84 PaineSdale, Mich, se tem potom opozarja in prosi, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje glavne seje dne 21. decembra točno Ob 1. uri popoldne in sicer se vrši seja tam kjer sem jaz na stanovanju ter hrani.
Na tej seji bo volitev odbora za leto 1920 in več drugih važnih točk. Kdor se te seje ne udeleži, plača 50c v društveno blagajno; oproščeni so le bolniki in oni, na potnih listih.
Pozdravljam vse . Člane našega društva"in K. S. fc J. .
Juraj Pinter, tajnik.
da se ne bode nobena hudo val a nad tajnico zato, iker ima ona to pravico da iztirja kar društvu pripada.
Nadalje Se naznanja našim so-sestram, da imamo štiri bolne sestre in sicer: Mary Težak in The-rese -Lang so ibile * opirirane in Mary Buščaj se zdravi na svojem domu za lnflamatory Rheumatism. Sestra Ana Mušič si je zvi-rtfla roko. Na letni seji je bila še vesela in zvečer se je odpravila malo ven in nesreča je hotela, da je padlri tako nesrečno da si je roko zvinila. Vsem »štirim sose-stram belimo hitrega okrevanja. • S sestrskim .pozdravom do vseh članic in vsemu članstvu naše slavne jednote, želeč vsem vesele Božične praznike in srečrto in veselo Novo leto 1920.
Antonija Struna, presednica.
Mary Laurie, tajnica.
v šolski dvorani.
Vsi člani so naprošeni, da se te seje udeležijo v polnem številu in da volijo take člane za urad, ki bodo delali za napredek društva in Jednote.
Nadalje naznanjam vsim onim članom, ki kaj dolgujejo, da to takoj poravnajo do konca tega leta, da bodem zamogel spravifi knjige v red za pregled društvenim nadzornikom..
Upam da se bode cenj. društvo udeležilo te seje ter ostajam z bratskim pozdravom
Mathew H. Vertin, dr. tajnik.
NAZNANILO.
tajnika društva sv. Jožefa št. 112 Ely, Minn.
Tem potom naznanjam članom našega društva, da se vrši glavna seja dne 21. decembra po prvi sv. maši. Kdor ne bo navzoč na tej seji, bo kaznovan po pravilih.
Posebno opozarjam na to sejo one, ki niso bili navzoči tekom celega leta da pridete in poravnate dolg vsaj zadnji mesec.
S sobratskim pozdravom do vseh članov K. S. K. J.
John Kovach, tajnik.
NAZNANILO.
Naznanja se vsem članom dr. sv. Družine št. 136 K. S. K. Jednote, Willard, Wis. posebno tistim, ki so na potnih listih in tistim ki so bolj oddaljeni, ter se niso mogli vdeležiti glavne seje dec. t. 1. da se je izvoli sledeči novi društve. odbor: Predsednik Anton Toleni, Tioga, Wis. Tajnik Tajnik Ludvik Perušek, Tipga, Wis. Box 15 . Zastopnik Ignac Česnik, Wilard Wis.
Člani, ki so odpotovali od Itu-kaj brez potnih listov in zahtevajo potni list, ne da bi plačali zanj, naj upoštevajo to, da potni list mora biti naprej plačan za tri mesece, tako določajo namreč društvena* pravila, ter se moramo tudi po njih ravnati.
'Pri tej seji se je tudi sklenilo (da ne bo katoliško društvo samo na papirju, saj tako nekateri govore) da bo imelo veselico v sobrata Ignac Česnikovih prostorih,
NAZNANILO.
Članom društva sv. Jožefa št. 146 Cleveland, 'O., se naznanja, da se vrši glavna letna seja dne 21. decembra točno ob pol. 1. uri pop. v navadnih prostorih.
Vabljeni ste vsi člani, da se te važne seje udeležite brez izgovorov. Naj ne bo torej nihče odsoten, ker na dnevnem redu jc volitev odbora za prihodnje leto. Vsak naj voli po svojem prepričanju. Rešiti moramo še nekaj drugih važnih točk, katerih med letom nismo mogli.
Nekateri člani se zelo malo zanimajo za društvo in tako radi dolgujejo na mesečnem asesmentu. Tudi te opozarjam na to, naj bodo v prihodnje bolj natančni v tem oziru ter naj vsak stori svojo dolžnost o pravem času.
Tem potom želim še vsem so-bratom veSele božične praznike in srečno Novo leto, tebi "Glasilo" pa tisoč novih naročnikov. Sobratski pozdrav
Jonh Petrič, tajnik.
. NAZNANILO. ,
Članicam društva Marije Pomagaj št. 147 v Rankin, Pa. naznanjam, da bo prihodnja seja dne 21. decembra — glavna, letna seja Kot vsako leto ta čas, se bc tudi na tej seji volilo društveni odbor za prihodnje leto 1920.
Drage sosestre!' Ako Vam je kaj za napredek ali vsaj za obstanek društva, pridite vse, splošno in pomagajte, da se izo celi odbor in sicer tak odbor, ki bo gledal na uSpeh društva, ne pa samo za osebno čast.
Torej opominjam vse članice skupaj, da katera se ne vdeleži te seje, — razen važnega vzroka— se bo ravnalo ž njo po društvenih pravilih. Seja se^ prične točno ob 2. uri popoldne, f
Cleveland, Ohio.
Cenjeni sobrat urednik:
Pri društvu svetega Vila št. 25. K. S. K. Jednote kakor se vidi, pričelo se bode novo življenje. Ker so člani splošno za to, da bi se blagajna zvišala kolikor mogoče z neprisiljenimi prispevki, predlagalo se je pri društveni seji, da bi se pričelo delovati, da bi društvo priredilo po dve ali tri igre na zimo, in bi ta'ko imeli zdravo in prijetno zabavo in bi se obenem sprijaznila tudi s fi-načnim ministrom.
Društveni zdravnik, sobrat Dr. Seliškar ,je na ta predlog pojasnil, da bi bilo res krasno, če bi se članstvo pričelo zanimati za društvo z boljšo vnemo, kakor da prihaja samo na seje in zopet odide.
Namigovalo se je tudi od nekaterih članov, da bi bilo tudi veliko bolj prijazno, ako bi se v dvorani gole prazne stene okrasile s slikami naših budilcev naroda, pisateljev in pesnikov naših nepozabnih slavnih mož. Na primer: sveta Slovanska apostola Ciril-Metod, Dr. J. E. Krek, Val. Vodnik, S. Gregorčič. — "Bled, •biser Slovenske zemlje", glavno mesto Slovenije "Ljubljana Ameriška Jugosloven&ka zastave in druge. Imamo pač veliko takih mož, za katere čutimo v naših srcih prav po slovansko. Ali bi ne bilo res umestno, ako bi imeli te njih spominke vsaj na takih prostorih, kjer se shajamo v pogovore za dobrobit članstva velike *K. S. K. Jednote.
Napredujemo pa tudi počasi, pa gotovo. Imamo že Stavbinsko posojilno društvo, katero je obenem tudi hranilnica in katera da-
tudi za otroke krasno izdelane majhne hranilnice brezplačno, uloži se namreč dolar katera pa obrestujejo po pet odstolkov. — Sliši se pa, da se pripravljajo Slovenci za posojilnico v rojaka Knavsa prostorih, katera bode kakor prava l^nka.
Imamo tudi dve čitalnice; eno vzdržuje mesto Cleveland in se dobi ondi, skoraj vsaka slovenska knjiga in časopis — izven radikalnih, — brezplačno da stvar čitaš tam, ali domov odneseš. Pa kaj bi Vam našteval, ket kot časnikar sami veste, da je .Cleveland slovenska metropola, da je od od advokata in zdravnika pa do cestnega pometača na St. Clairju vse slovensko kakor v glavnem mestu Slovenije v Ljubljani, i Najomenim še, da je g. Josip Rus, sobrat tajnik društva sv. Vila toplo priporočal "Glasilo K. S. K. Jednote" članom, da bi ga laročili za njih sorodnike znance ali prijatelje v starem kraju, f II koncu želkn mnogo vspeha članom pri kampanji novih čla-
bratskimpo zdrav
Ely, Miim.,
Cenjeno uredništvo: Prosim Vas, da obelodanite teh v "Glasilu'. Prebiram nekaj let, pa nikdar ne vi-kakega dopisa iz naše mrzle naselbine. Mogoče mislijo rojaki drugod,, da mi, " ini ne znamo ne pisati, ne citati, ali pa, da so tukaj sami drugorodei ?
Ely je menda največja slovenska naselbina Minnesote, kjer i-mamo vsakovrstna društva, spada joča k raznim Jednotam ter Zvezam. Novic je pri nas tudi vedno dosti.
Letos nas je sibirska teta "zima' pre rano obiskala; lani ob tem času pa nesrečna influenca. O menim tudi, da nam je lansko leto odgnalo našega vrlega slovenskega organist a tako, da še sedaj nimamo namestnika; začasno o-skrbuje orglanje v domači cerkvi neka drugorocfkinja. Ali tako velika naselbina res ne zmore toliko, da bi dclbila zopet kakega izkušenega slovenskega organista! To so sadovi naše nesloge.
Priporočam vsled tega vsem fa-ranom, da naj se polnoštevilno udeležijo !arne seje ob novem letu, da se kaj koristnega ukrene v prid naše slovenske cerkve na Ely.
Kar se pa tiče delavskih razmer, ne bom dosti poročal. Rudniki •obratujejo po navadi, tako da si mora človek v pottf svojega obraza vsakdanji kruh služiti. In huda "suša" je nastala tudi tu pri nas na "Range' Od 14. marca 1918 že ni bilo pravega želočne-ga dežja. Težko čakamo zopet o-nih časov, da bo človek lahko zopet jezik pomočil v ječmenovo vodo.--
Pozdrav do vseh rojakov in rojakinj širom Zdr. držav posebno do članstva K. S. K. J.
Geo. Peternel.
NAZNANILO IN VABILO.
Pittsburgh, Pa. dne 11. dec. 1919. Tukajšnja Marijina družba bo priredila na Silvestrov večer, dne 31. dec. t. 1. v K. S. Domu na 57 'Str. Pittsburgh, Pa v korist naše slovenske cerkve Marije Vnebovz. — krasno gledališko i-gro "Božja Dekla". Po predstavi se vrši ples in prosta zabava.
Podpisani ocFbor s tem najulju-dneje vabi vsa tukajšnja slavna društva in vse cenjeno občinstvo —vse, stare in mlardc — da /bi nas ta večer obiskali, ker igra bo v resnici lepa; čuli jo boste v našem milem slovenskem jeziku.
Da bomo zadnji dan tega leta ^prestane težave vsled V veselju pozdra-to, je odbor preskrbo lahko vsak ce-ifoaval na plesišču. ___ poJk, valčkov in mazurk bo na izbero za plesaželj-ne. — Pridite torej vsi! Nikomur ne bo žal te naše prireditve. Pridite pogledat, kaj vse znamo me ameriške Slovenke. Postrežem boste izborno, za kar vam jamči Odbor Marijine družbe.
«jaje dalje določilo plačevanje boln. podpore __ prestoplim članom drugih d če plačajo ob prestopu za 6 cev skupaj bolniški asesment. Posnemanja vredna določka! —Dru-štvu sv. Alojzija želimo mnogo uspeha v prihodnjem letu.
Dobrodelna prireditev za slepe vojake v stari domovini.
Kakor že na tem mestu poroča-no, priredi Zveza Jug. Žen in Deklet na nedeljo, 28. dec. popoldne v Hoerberjevi dvorani krasno, času primerno igro "V vojski": zadnje literarno delo pok. Dr. Jan. E. Krek-a. Pri tej zanimivi igri nastopijo najboljše domače i-gralne moči. Poleg igre bo iz pri, jaznosti sodeloval tudi Pevski in tamb. klub "Lira". Med igro bode-na sporedu živa slika in so-lospevi; po igri pa sledi ples tor prosta zabava.
Največji reveži in najhujše vojne žrtve v domovini so naši oslepeli vojaki. Menda 'bo naša chi-kaška slovenska naselbina prva njiselibina v Ameriki, id se je zavzela za pomoč teh živih mrličev. Vsled tega je pričakovati da bo 28. dec. popoldne Hoerberjeva dvorana natlačeno polna. . Cenj. rojaki ter rojakinje iz Chicaga! Pokažite ta dan, da omilujte nesrečo, katera je zadela slepe slovenske vojake v stari domovini. Priskočite jim na pomoč s tem, da se udeležite te igre.-Cisti prebiteik bo takoj poslan na svoje mesto, kot novoletno darili chicaških Slovencev ter Slovenk.
Rojake po drugih naselbinah pa prosimo, da naj posnemajo v tem pogledu naše požitvovalno
je na eden ali drugi način mogel pri obeh prireditvah, in cer še posebej sledečim darovalcem: Žensko Povsko društvo "Jugoslavija" svoto 5. dol., Mrs. Jack Stonich $5; Kasper State Bank $10; Amer. State Dank $10;
Da, iz tega bo kaj! — Zaupaj v me, iMatevž! Vzgojim ti ga pov-
Mr. Glavach $2; Mr. Math Kre- sem P° sebi. . . Zaupaj mi!'
Chicaga!
Osebna vest. .
Pred nekaj dnevi, se je preselil v našo naselbino rojak, ozir. so-brat Ivan Kovačič, bivši organist hrvatske cerkve v Milwaukee, Wis. ker je prevzel cerkovništvo in orglanje pri naši cerkvi sv. Štefana.
Sobr. KovaČič je prišel semkaj z vso svojo družino, tako, da se je naša naselbina naenkrat pomnožila za 8 oseb.
Ker je sobr. Kovačič spreten organist in tudi pevovodja, je u-pati, da sedanji cerkveni pevski zbor prihod novega organista o-dobrava.
Sobr. Kovačiču ter njegovi družini kličemo: Iskreno dobro došli! mnogo sreče i uspeha v naši chi-kaški metropoli!
Kdor je tako srečen,
da še hrani V. Posojilo zmage (Victory Liberty bond) naj izstri-že od njega kupon št. 1 ter ga za menja v kaki ibanki. Prvi obrestni kupon je potekel 15. t. m. Dalje opozarjamo vsakega lastnika tega bonda, da ga naj nikar ne proda, ti bondi so namreč izmed vseh o-stalih največ vredni, kajti njih cena na borzi je poskočila že čez nominalno vrednost.
mesec 35 funtov domačih klobas
in zelja, Mr. Tomažich 25 ft. sladkorja in ves prevoz v dvorano in nazaj; Mrs. Gottlieb 10 ft. »kave; Mr. F. Grill veliko množino mleka, ter Mr. Sladovič (hrvatski pek) kruh in torto. Najlepša hvala tudi vsem rojakinjam, ki so darovale za bazar dobitke, in sicer: Mrs. Ivana tŠern, Mrs. Helena 0-man, Miss U. Zakrajšek, Mrs. Žagar, Miss Vahter, Mrs. Novina, Mrs. J. Kosmach; poleg teh še drugim, katerih imena nam niso znana« Iskrena hvala tudi slov. ši-valkam slamnikov pri Lepman Bros. za 50 yardov bele flanele, ter zavednim rodoljubkinjam. Mr. Š vi gel in M. Šivic v Forest City, Pa. za 2 zavoja razne obleke še vse v dobrem stanju. Se enkrat prisrčna hvala vsem darovalcem in udeležencem bazarja in Bog vam jSlati!	m
Zveza Jtigoel. Žen in Deklet, Chicago, 111.
iver Meško.

(Nadaljevanje.)
'Kant, fkaj fant. Peterček? — sli, da svilnate rute.
VAŽEN OKLIC.
Ne potujte
sedaj v staro domovino!
Generalni konzulat kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev priporoča vsem državljanom terito-žene in dekleta (Z. J. Ž. i D.) iz rija kraljestva S. H. S. da za se-
daj naj ne silijo v stari kraj, dokler se vprašanje in zadeve o po-vratku v domovino ne uredijo.
Vsled pomanjkanja premoga po vsih krajih v Evropi, parobro-di in železnice zelo neredno vozijo; to povzroča ogromne težkoče in zamude pri potovanju tea* so potniki na potu podvrženi velikim stroškom in ogromnim neugodnostim.
■Generalni konzulat poziva vse državljane 'kraljestva S. H. S. da, vzamejo gornje priporočilo na znanje, in da se po njem ravnajo.
New York, N. Y. dne 6. decembra 1919.
Generalni konzul M. F. Pupin.
Razne stvari.
POROČILO IN ZAHVALA.
Lokalne vesti.
Letna seja dr. sv. Alojzija št. 47.
jOb obilni vdeležbi članov se je vršila minulo nedeljo glavna, ozir. letna seja društva sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J. Ker je bilo na dnevnem redu več važnih točk, predvsem pa volitev odbora po pristnem parlamentarnem redu, je trajala seja od 2. do 5. ure popoldne.
Pričakovali smo pri tajni volit-vi (z listki) kake izpremembe v odboru za prihodnje leto. Navzlic temu je članstvo izrazilo z glasovanjem svoje priznanje vsejnu staremu odboru, ker so bili zopet izvoljeni od predsednika do vratarja — vsi stari uradniki, razen enega nadzornika, kojemu je termin pretekel.
Uradniki dr. sv. Alojzija za prihodnje leto so torej: Frank Koz-jek, predsednik; Martin Baznik, podpredsednik; John Vuksinich, tajnik; John Kochevar, zapisnikar; blagajnik Math Kremesec-, zastopnik Martin ^emanich; nadzorniki : Ivan Zupan, Math Daro-vec, Joe Kremesec; vratar Anton Smith.
Društvo sv. Alojzija je določilo Se za nadaljnih 6 mesecev prost pristop k društvu; tako ostane tudi dosedanja bolniška podpora
Zveza Jugosl. Žen in Deklet v Chicagu je priredila 3 dnevni bazar v Pulaski dvorani 30. avgusta. 1. in 2. septembra t. 1. v korist bednim vojnim sirotam v stari domovini. Ker. je pa od tega bazarja preostald še mnogo krasnih dobitkov, smo bile primorane bazar še ponovno obdržati za ravno isti namen, kateri se je vršil dne 5. in 12. oktobra v Hoerbejevi dvorani. Čistega preostanka obeh teh prireditev je bilo 582 dolarjev ($582.)	' '	; >
Lahko bi ta svota bila podvojena, ako bi nekateri rojaki imeli nekoliko več sočutja za reveže v stari domovini. Posebno bi morali vpoštevati to, da so nam bratje Čehi bili tako naklonjeni in so darovali skoro vse dobitke baš Čehi, Da, bratje Čehi ne poznajo nikega strankarstva, kadar gre v splošno korist in v pomoč narodu. Zatcfrej se tem potom bratom Če hom prisrčno zahvalimo, in Bog Vam plati!
Za gori omenjeno svoto se je nakupilo raznovrstnega blaga, n pr.: Flanele za vrhnje in spodnje obleke 1220 jardov, nogavic 360 parov, 12 due. sukanca, 8 zavojev raznovrstnih gumbov; na Deželno bolnišnico v Ljubljani je bilo po-sKinih 18 pernih podglavnikov in 12 toplih srajc za ranjence. 3 velike zaboje se je zopet odposlalo naravnost na Deželno vlado v Ljubljani s pripombo, da naj blago razdeli med najbolj revne o-
Kazni za žurnaliste v stari Angliji.
Žurnaliste in tiskarje so v stari Angliji strahovito preganjali in mučili. Še v 18. stoletju so cenzorji strogo čuvali nad časnikarji in črtali člartke in cele razprave. Na prestopke potom tiska je >ila določena smrtna kazen, po-labljenje, ječe, batine itd. Pisce in izdajatelje tiskovin so kaznovali nadalje s prisilnim delom, z bičanjem, s sramotnim izpostavljanjem pod vislisami itd. Jahr Tutchin je bil leta 1685 bičan do smrti, ker je branil vstajo vojvode Monmoutha, sina Karla II. iz zakona z nefco meščanko. Vojvo-di-upornikov so prizanesli Tutshi-na so pa usmrtili.
Kako se je razpršila družina biv-. .šega nemškega cesarja.
Prvi sin %ivši prestolonaslednik Viljem, ki je star sedaj 37 let, hoče ostati stalno na Nizozemskem. Njegova žena je bila ostala z o-troci v Postdamu. Drugi sin Eitel Friderik živi v svoji vili v Irgen-helmu v Nemčiji. Tretji sin Albert je ostal v svoji vili v Seebli cku pri Kielu. Četrti sin Avgust Viljem živi z družino pri nekem industrijalcu. Peti sin Osflcar živi pri tastu grofu Benewitzu v Me-klenburgu. Najmlajši sin Joahim živi v Postupini. Hči bivšega cesarja, poročena z vojvodo Cum-berlandsikim, živi v avstrijskem Gmundnu, pri svojem 4astu. Tako se je razpršila Vilje-mova družina.
Indijski otrok "na sprehodu.'
Indijska mati ne nosi in ne vo zi svojega otroka "na sprehod' kakor evropska, marveč v Indiji vidiš ženo z visoko pleteno nekako klobuku slično košaro na glavi. Ta Ikošara je kljufo vročini pol na perja in>volnenih podkladkov. V košari je dete, ki ga mati nese ria sveži zrak. Pravijo, da Indijs fce matere tako previdno nosijo svoje otroke na glavi, da nikdar nobeden ne $tade na tla.
Govoril je pretrgano s tankim glasom, vzdihovaje, kakor bi ga govorjenje silno utrujalo. . . Žive ljudje v naši domovini, ki jih utruja vsg razen dobre jedi in iz-borne pijače. In ti |<xle najčešče na častnih sedežih in govore imenitno, v. meglo veličanstva, visokosti in učenosti zaviti. In glej, čudo božje, poslušajo jih pozorna in strmeča ušesa,, globoko se jim klanjajo gibčni tilniki. Nihče ne vstane v vsi domovini, da bi jih pahnil z ogorčeno roko s prestolov v blato, kjer je njih prostor. . Odtod mnogo gorja v naši domovini, odtod gniloba, ki se širi dalje in dalje, od zgoraj navzdol. .
Vzradoščen je poslušal Tratnik, srečen in ponosen se je oziral od brata na sin,a, od sina na ibrata. Peter, upanje Železnikov in 'velik njih ponos, se ni zmenil mnogo ne za očeta, ne za strica. Jedel je s slastjo, kakor Ibi se postil že štiriindvajset ur, pil je kakor kamnosek, ki je vihtel kladivo ves dan v razbeljenem kamnolomu. Slišal je komaj, napol kar sta govorila oče in stric. Misli so mu blodile drugod, a ne daleč od tod, v kuhinji so se mudile. Že ko so izstopali iz sani, mu je zagledalo oko naj-poprej Jerico. Stala je za Andrejem. Ko je privzdignil starec sve-tilnico, da posveti na sani, se je razlila luč črez vse njeno polno in vendar vitko telo, črez sveži njen obraz.
"V resnici, prijetno deikle!" Začudil se je v istem hipu, da se je zmenil tako malo za njo poleti, ko je bival nekaj časa doma. Obžaloval je svojo zanikrnost.
Zaostal je, ko sO šli drugi v nadstropje in je zadržal dekle s silo, ko je prišla iz l^uhinje in je hotela iti v družinsko sobo. Polpi-jan in razvnet od odpora dekletovega, ki se je (branilo njegovega laskanja, ni slišal prihajati Andreja.
*.,"ftes, prijetno dekletce!"
Mislil je na njo ves čas med jedjo. A misli njegove niso bile prazniške in svetonočne. 4'Le ko bi starca ne -bilo!" Domislil se je temnega, zlo o-betujočega pogleda starčevega; tiha jeza, pridušena, ker nezmožna, mu je napolnila srce.
"Ah kaj, hlapec! Pokažem mu, cdo je gospodar na Trati."
Ni maral Andreja že*od nekdaj. 3al se ga je v prejšnjih letih bolj nego kogarkoli v hiši. Domislil se ,[e ta večer spet, kako je zalučal nekoč vanj kos kos opeke. A hla-)ec ga je prijel in ga je pretepel, takor ga ni tepel nikdar ne oče. ne kdo drugi. Kriče pe hitel tožit očetu. Ta je šel takoj ves razlju-čen v hlev, da ozmerja hlapca.
"Prepovem ti v bodoče za vSe-ej tako neusmiljenost in sirovost proti slabotnemu otrolku", je končal jezno pridigo.
Tedaj se je postavil Andrej tik pred očeta, je pokazal krepke, od dela začrnele, razkave roke in je odgovoril mirno a odločno:
"Vse življenje so delale te roke za Trato: Na teh rdkah sem nosil tebe, in če si bil preobjesten, sem te zlasal z njimi. In če postane drzen sin, ki ga ljubiš slepo v njego-yo nesrečo, ga zlasam in pretepem istotako ali pa — pojdem." Oče je godrnjal poltiho. "Ko storim kaj napačnega, me oštej. A kar sem storil zdaj, za to mi bodi -hvaležen."
Tedaj je umolknil oče na veliko začudenje Peterčkovo. ta se je o-giibal od tedaj hlapca.
Nocoj sta se srečala samo s pogledi. A Peter je čutil, da živi v hlapcu še ista moč in odločnost. Če se približa Jerici, mu stopi nedvomno na pot z vsem širokim krepkim telesom. "Ah kaj, hlapec. . Nemir je kljuval v srcu Nande-tovem. Ni ga trpelo v sobi. Prišel je spet v vežo; ustavil se je ob kuhinjskih durih in je motril pazljivo velik kovčeg, stoječ v razsvetljeni veži.	# . "Kaj misliš, Jerica, kaj je v
njem!"
I Deklica, zajemajoča vodo iz ve likega škafa ob durih, se je nasmehnila zamišljeno.
| "Kaj vem jaz! Teta Katra pra-
obleka. Anka mi-
Nande je pomeril za hip z neprijaznim pogledom deklo Anko, pomivajočo krožnike. Zaničljivo je zamahnil z roko.
"Anka in njene svilnate rute'!
.Po stopnjicah sta pribežali Vilma in Tinka.
"Kaj ne ostaneta gori!"
"Naj 'bedeve tukaj teta" — je prosila na videz nevoljno Katro mala Tinka.
"SBojive se strica, teta!"
Vilma se je stresla pri spominu na mastno, vlažno roko, ki jo je božal z njo stric.
Nande, !ki se je zanimal za vse, je pogledal začudeno,
"Bojiš se?"
"Ne maram tudi denarja."
Vilma je razprostrla na širiko vseh pet prstov; tja po tleh so se razsuli krajcarji.
"Tudi jaz jih nočem."
Po tleh, na vste strani so se za-kotljali krajcarji Tinkini.
Nande se je pripognil naglo in je iskal.
"Kako sta čudni! Razjezil bi se človek nad vama. . . Tukaj je eden. . . tukaj drugi. . . Na, Vilma!" "Ne maram." "Pa vzemi ti, Tinka." "Nečem.' Odtegnila je - roko in jo je skrila za hrbtom.- Nande je nehal iskati. Pogledal ji je z velikim začudenim pogledom. "Res ne marata, kaj t" "Ne!"
"Pa bi jih dali meni? Vesta, na kartici za hranilnico mi manjka zadnji dve znamiki. Tako ji kupim jutri in vložim."
"Imej! — Imej, Nande! Ne mara ve." Nande je iskal še ostale. "Pa vama kaj naredim zato" e je govoril veselo vznemirjen, nagnjen povsem do tal. "Moža iz snega morda? Sredi dvorišča! Ve^ likega, večjega nego je Andrej!" "Naredi, Nande. . ." "Veš, Nande, morda nama poveš kako povest."
"O paNfeik?"
"Dobro. Ali o materi in o bolnem detetu." "Povem, seve!" "In za te prazne storijce mu dasta toliko denarja" — se je razjezila dekla Anka. — "Za en krajcar vama pove deset takih la-žnjivih stori jc — ta Skopuh."
Kakor sveča je stal Nande hipoma sredi kuhinje.
"Ti! Ti — kaj pa hočeš?. — Kdo pa je postajal preteklo noč pod tvojim oknom, ha? Ali ni bil to Sršenov hlapec, kaj? — Zato spiš po dnevu ob delu. . ."
Anki je zdrsnil krožnik iz rok. Tiho je postalo v kuhinji, le pe-čerika je prasketala v ponvi. Vseh oči so se obrnile v obledelo deklo.
"Vilma, Tinka — v sobo!'
Katra ji je prijela za roke in ji je vedla iz kuhinje. Še resnejše, še bledejše e bilo staro njeno lice, ko se je vrnili in je srtala spet sključena ob ognjišču.
"Kako žalostno je v naši hiši!" Solze so ji lesketale v medlih očeih, skrbi in žalosti je bilo polno
a bi delali za njo v požrtvovalno. Videla je,
na stranpot' njeni sfkrbi, a je čutila, da jih ne more držati nazaj od prepada.
XII.
Kdo vstane, prijatelj ali nas« protnik, star in mlad, izkušen že mnogo v življenju, v veselju in v žalosti, ali šele stopajoč iz vedno vedre pomladi, same cvetoče radosti polne, v, zdaj solnčno zdaj oblačno življenje — kdo vstane in reče z mogočno prepričano in prepričevalno besedo: "Ne!" — če vprašamo naglas: Kje je dom najlepše radosti? Ali ne v srcu otroškem? — Kje sije veselja solnce najbolj jasno, najbolj nesfkaleno? Ali ne iz čistega, neskalenega an-geiskega očeea otroškega? — Kdo vstane in zakliče glasno, brez dvomov in brez prikritega hinavstva: "Ne!" — če vprašamo spet: Kje je za tem otroškim veseljem vir in dom in zavetje največja radosti, najblažje sladkosti? Ali ne v srcu materinem, ljubečem in hre-penečem, ko se ji izpolni ob lepem, blagoslovi j enem dnevu njeno hrepenenje, in gleda iz oči ▼ oči najdražjemu, krvi od svoje krvi, življenju od svojega življenja?
(Ne vstane nihče, nihče ne ugo-vaja?
A če vstane kdo vsaj v tihem, napol jafcnem dvomu — na Trato bi naj šel na sveti post, na sveti večer, v hišo Dolinarjevo bi naj šel onstran ceste, in resnično, ves dvom bi izginil v hipu, izbrisan iz srca brez sledu in brez spomina kakor napol pričete sanje, ko se žbudi sanjalec iz njih nenadoma in se jih ne spominja povsem nič več.
Zakaj resnično, veselje je kipelo i drhtelo v srcih Vilminem in Tinkinem, da bi se ga morali rado vati angeli, njuni bratje in varuhi, ko se je vmil Vendelin in jima je prinesel lična <božična darila. Glej, ali sta pordkli tedaj: "Ne mara ve! Noče ve!" —O Nande, ta dan ni bilo kupčije; in če bi vzdignil vse svoje bogastvo in poštne hranilnice, daril Vendelino-vih bi ne dali za nje.
In v srcu Dolinarice je bilo veselje, da se ga je lahko radostilo srce Matere, ki je rodila to noč devica, brez bolečin in v radosti rajski.
V vsa ta srca je prišel resnično Božič in je prinesel v nja radost nebeško, v o/bilici je rosil v nja mir božji, Obljubljen srcem dobre, svete volje.
A Nande, kaka je tvoja volja, ker glej, v tvojem srcu m miru svetonočnega! In nemir, tki je v njem, tudi ni nemir božični, drhtenje pred skrivnostmi nebeškimi in čudeži svetonočnimi. . .
"Bog ve, ali se posreči. .
Zapel je svetonočni zvon. Za-drhtelo je po vsi dolini in se je zibalo in valovilo gor v hribe, topel, mil klic matere, vabeče razkropljeno deco na svoje srce.
Nande se Je oblekel praznično. Pokropil je z blagoslovljeno vodo sebe na čelo, stolec, zavezan v robec, skrit, pod zimsko suknjo, je polkropil trikrat. In napravil se je na pot, najtežjo pač, kar jih je hodila kdaj mlada noga.
Ko je stopal črez dvorišče, jo stal Tone ob hlevih. Ko bi pogledal tedaj Nande pozorno v oči so-hlapčeve, bi ne videl tudi v njih miru svetonočnega, ne Wage, svete volje	(Dalje.)
VABILO
na četrto veliko
PLESNO VESELICO,
katero priredi-
Slovenska postaja at. 16,211 Modern Woodmen of America, Chicago, 111.
v četrtek, dne 1. januarja 1920, to je na Naveqa leta dan, v veliki Hoerberjevi dvorani, 2131 Blue Island Ave. in W. 21. PI. Pričetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina za osebo 35 centov.
Polovica čistega dobitka je namenjena za osirotele otroke v stari domovini in polovica pa za društveni bolniški sklad.
Uljudno vabimo vse Slovence in Hrvate iz mesta ter bližnje okolice* da se mnogoštevilno udeleže te naše zabave. Za vsestransko točno in dobro postrežbo bo skrbel veselični odbor.
Torej ne pozabite novoletnega dneva. Pridite vsi 1. j an. v Hoerberjevo dvorano, kjer se bomo,dobro zabavali. Na veselo svidenje!
ODBOR.
NOTE5
Izhaja vsako sredo.	
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v ameriških.	Združenih drtavah
Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place, Telefon: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
Naro&una:	............$0.96
	
Za inozemstvo .............•..<»••.,.••••••*»««»	
OFFICIAL ORGAN > ' if the * GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA ;	
Issued every Wednesday. •	. - -v
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.	
. OFFICE: 1951 West 22nd Place, »' ; V Phone: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
Subscription price:	............$0.96
	
	
	
namen je,
"Glasilo" ne kitalo samo članstvo K. S. K. J.,
Posebni asesment nstavjen.
inijjtut iuui ucvioi". ^ ---------*— -------.-C?— » —	•» *
-anizacije lahko pridobimo mnogo novih članov (ic). Pri tem Še enkrat povdarjamo, da je danes "Glasilo K. S. K. Jednote" največji in najcenejši ameriški slovenski tednik. Radi tega opozarjamo že sedaj; vse novoizvoljene, tako tudi stare tajnike krajevnih društev, da naj pridno agitirajo za pridobitev novih naročnikov-nečlanov. Naročnina na leto znaša samo $1.50, za pol leta 75c. Vsakdo, ki deluje za povečanje naročnikov "Glasila", deluje s tem tudi za prospeh Jednote, bodisi v gjnotnem ali reklamnem ožiru. Če bo ta nizka naročnina ostala v veljavi tudi prihodnje leto še ne vemo; vendar pa upamo, da bo ostalo "Glasilo" še vnaprej na stališču največjega in najcenejšega ameriškega slovenskega tednika.
V stari kraj (v Jugoslavijo) roma sedaj že nad sto iztisov "Glasila" na razne strani. Pošiljamo ga celo v Brazilijo, Afriko in tudi na nekdanji nemški Dunaj. Naročnina za inozemstvo stane $2.00 na leto.
K sklepu t/?h vrstic stavimo tu Se sledeče uljudno vprašanje na "gotove" čitatelje in bivše člane(ice) K. S. K. Jednote: "Kje je kaka tiskovna družba, tvrdka ali organizacija, ki bi Vam kak list zastonj pošiljala? Dandanes ni na svetu nobena stvar brezplačna. Živimo v časih velike draginje. Tiskanje in izdaja lista stane denar. Ali mislite, da bo članstvo K. S. K. J. iz svojega žepa plačevalo še naprej naročnino lista za Vas, zato ker ste suspendani, ker ste odstopili, ali ste celo izločeni? To ni gentlemansko. Če ste možje na mestu in poštenjaki, sporočite po karti upravništvn "Glasila", da list prejemate na neopravičen način, ali pa pošljite zaostalo naročnino. — List bi m|rsi-kdo rad čita'1 zastonj, samo naročnino plačati je pa bolj sitno kaj ne?
K sklepu naj še omenimo, da se bo zanaprej upravništvo "Glasila" v tej zadevi strogo držalo reda in pravil. Vsak tajnik (ica) društva, ki ne bo naznanil pravočasno suspendacije, smrti, izločitve in odstopa članov in članic bo odgovoren za to malomarnost, kajti naročnino bo moralo dotično društvo plačati za one tiivše člane člane z mesečnim asesmentom vred.
Dalje apeliramo na vsakega člana(ico), kateremu je znano, da še dobiva kdo na neopravičen način "Glasilo", da nam to takoj javi, za kar mu bo upravništvo zelo hvaležno.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
Med raznimi uradnimi naznanili za to izdajo lista smo prejeli od nekega krajevuega društva resolucijo, oziroma protesj, napram dolgotrajnemu plačevanju posebnega (influenčnega) asesmenta. Istega naravno nismo priobčili, ker je bil posebni asesment med tem časom uradno ustavljen ali preklican;
Odkar izhaja "Glasilo", ga menda ni nihče čital s tolikim veseljem, kot zadnjo številko. Tam smo na prvi, strani naznanili članstvu Jednote, da je posebni asesment z 31. decembra 1.1. ustavljen. Gotovo veselo božično darilce za vse članstvo naše podporne organizacije.
O plačevanju tega posebnega asesmenta, oziroma o finančnem napredku K. & K. J. tekom zadnjih 9 mesecev ste gotovo čitali uredniški članek v številki 46 našega lista.
Lahko aso veseli in ponosni na to naše požrtvovalno delo. Velike	__
so bile žrtve, da smo spravili skupaj v tako kratkih mesecih velikansko izplačilo posmrtninc za žrtve nesrečne influenčne epidemije. j Fiskalno leto Jednote se zaključi z mesecem decembrom. Radi Z dobro voljo, vstrajnostjo in bratskim srcem smo torej hvala tega prosim vsa cenjena društva, da pošljejo mesečna poročila in de-Bogu odstranili veliko "luknjo" v skupni blagajni Jednote. Danes nar v pokritje asesmentov kakor hitro mogoče na glavni urad, na smo došli baš s pomočjo posebnega asesmenta do tega, kar naša K. S. j vsak način PA NAJKASNEJE PO 29. t. m. Knjige in račune bodem K. Jednol a še ni nikdar hnela. Na peti strani današnje izdaje vidite zaključil z dnem 29. dec. in nerad bi videl, da bi eno ali drugo društvo finančno poročilo gl. tajnika za mesec november, ki izkazuje $646,- j kazalo v finančnem poročilu dolg za leto 1910. Cenjena društva torej 837.57 skupnega Jednotinega premoženja.	prosim, da to vpoštevajo in pošljejo denar pravočasno.
Čast, hvala in priznanje Vam cenjeni sobratje ter sosestre, ki ste i Ker mi nekatera društva še niso naznanila članov vojakov, ki so v teh mesecih, in v hudih časih neznosne draginje vstrajali, ter ostali bili odpuščeni iz dejanske slufbe, radi tega prosim, da društveni taj-
niftd smatrajo to za zelo važno in naznanijo vsakega člana vojaka, ki se je vrnil domov. Znano je, da člani vojaki, dokler so v dejanski službi ne plačajo poškodninskega asesmenta in vsled tega niso opravičeni do poskodninskih i operacijskih podpor. Kakor hitro pa so vojaških dolžnosti oproščeni, postanejo enakopravni, kakor vsi drugi člani. Plačati morajo vse mesečne asesmente kakor ostali člani in tako so tudi deležni vseh podpor, ki jih Jednota deli svojim članom. Če društvo ne naznani ima člana, ki se je vrnil iz vojaške službe, se po-škodninski amesment za takega člana-vojaka ne razpiše. In če član ne plača asesmenta, tudi ni v slučaju poškodbe opravičen do podpore. Zaradi tega je neobhodno potrebno, da so društveni tajniki v tem pogledu zelo previdni in pazijo, da se vsakega člana vojaka, kakor hitro je oproščen vojaške službe, naznani na gl. urad. Društvo, ki bi tega ne storilo, in če bi se tak član poškodoval, ali bil operiran, BO DRUŠTVO SAMO ODGOVORNO ZA PODPORO. Torej preglejte razpis ases., na katerem je označeno število članov vojakov in. za katere je poskodninski asesment odštet. Če se to število ne vjema e društvenim številom, pošljite mi imena vseh onih članov, ki so v vojaški službi, da se stvar pravilno uredi in da se društvo izogne nepotrebnim sitnostim in odgovornosti. Z bratskim pozdravom,
JOSIP ZALAR,
*	gl. tajnik.
zvesti sinovi in hčere naše podporne matere K. S. K. Jednote! Plačilo a i bo hvaležno in lepo, ker po novem letti boste plačevali zopet stare asesmente.
To naj Vam daje pogum za pridobivanje novih članov, kajti dandanes ne more nihče godrnjati, da so sedanji naši asesmenti veliki.
Idimo z novim letom z novimi močmi in novo silo na delo za uspeh ter napredek K. S. K. Jednote!	Uredništvo "Glasila".
V blagohotno vpoštevanje društ. tajnikom!
« ■ _ *
lu na naslov nekaterih bivših članov K. S. K. Jednote.
Dasiravno neradi, vendar smo opetovano prisiljeni stopati s tem opominom v javnost. Ta poziv velja le onim malomarnim tajnikom ter tajnicam krajevnih društev, ki se nočejo na noben način držati reda ter pravil v zadevi prejemanja "Glasila" od strani članstva.
Xe samo enkrat, ampak že neštetokrat smo povdarjali, da so do prejemanja lista opravičeni samo člani in članice naše Jednote. Neštetokrat smo že na tem mestu prosili tajnike društev, da naj nam vedno točno naznanijo imena in naslove suspendovanih, umrlih, odstopi ih in izločenih članov. Pa vse to naše moledovanje je bob v steno! —
Pri zadnjem pregledovanju adresarja smo pronašli, da dobiva nekaj nad 100 (sto) članov(ic) naš list, ki ne spadajo več k naši Jed-noti Vsaka številka lista stane sedaj okrog 2c; to šteje na mesec in na leto že nekaj dolarjev. Kdo je temu kriv? Tajniki (ice) krajevnih društev, ker ne naznanijo pravočasno suspendacije, smrti, odstopa ali izločenja člana upravništvu "Glasila".
Pomnite, da se upravništvo nikakor ne more ozirati na uradno poročilo o izpremembah članstva, koje objavi glavni tajnik sleherni mesec v "Glasilu". Če bi bil pri vsaki izpremembi tudi nasllov dotič-nega člana, bi upravništvo zadevo lahko rešilo; ;brez naslovov je pa kaj takega nemogoče. .	.' . 1
Vsled tega ima vsako društvo posebne dopisnice (karte) za vpo rabo. Vsikdar, če je kak član suspendan, izločen, če umre ali odstopi, bi moral društveni tajnik" to nemudoma javiti tudi uprayništvu lista. To delo vendar ni težavno. Na eni kartici lahko označi pet izprememb; poštnina karte znaša samo en cent.
Imeli si^o že posamezne slučaje, da smo list po več mesecev pošiljali kakemu člann(ici), ki je bil že mrtev. Kdo je tak list prejemal ali čital, nam je neznano. Včasih dobimo pač od pošte obvestilo o smrti naročnika z opombo "deceased";.gospodu tajniku ali pa ga. (gdč.) tajnici krajevnega društva se pa ne zdi vredno, da bi tako važno premembo naznanila upravništvu.	.
Običajno skuša upravništvo pri vsakem naznanilu asesmenta ali poročilu mrtvih čalnov zadevo urediti, v kolikor je to mogoče. Je pri tem stvar žejo težavna. Dosti je namreč članov v kaki naselbini ki so enega in sličnega priimka, ter krstnega imena. Kako zamore v tem slučaju upravništvo pronajti, kdo je ravno pokojni član?
Vse to vzame upravništvu dosti nepotrebnega dela. Najbolj težavno je pa, če dotični član ni živel v mestu, kjer ima društvo svoj sedež. Istotako pažnjo daje upravništvo tudi pri izločenih članih.
Cenjeni sobr.atje tajniki in sosestre tajnice 1 Pomislite, da ne more upravništvo "Glasila" delati Čudežev, ker ni vsevedno. Na ta nered smo že večkrat opozarjali krajevna društva, pa vse zaman. — Imamo slučaje celo tu v Chieagu, od domačih društev, da so nas na neopravi Ceno prejemanje lista slučajno opozorili člani društva, ne pa uradniki oziroma uradnice dotičnega društva.
Imamo tudi slučaje, da nekateri suspendovani, odstopli ter izločeni člani navzlic temu Se vedno radi čitajoTTHŠc? 4l1GttasilO", ker so ga bili navajeni. Tast takim, ker sami od sebe naročnino ponovijo; to so "gentlemani!" Vsakemu je dano na prosto voljo, da je pri naši podporni organizaciji ali pa ne. Kdor plačuje asesmente in kdor se drži društvenih in Jednotinih pravil, ta je deležen vseh koristi in podpor društva in Jednote, tako dobiva tudi skoraj zastonj največji slovenski tednik v Ameriki. Ali nam zamore kdo na svetu imenovati kak slovenski list, tednik, ki bi veljal v velikosti 8 strani za celo leto samo 96c na leto, oziroma 8c na mesec? Vsi ostali slovenski tedniki vefljajo po $2.00 na leto in so še enkrat manjši kot je "Glasilo K. S. K. J." .
Kmalu po ustanovitvi našega lista smo razposlali vsem tedanjim tajnikom posebne nabiralne knjižice oziroma pobotnice za pridobivanje novi , naročnikov nečlanov. aŽl, da se je le pičlo število tajdnikov Vrmi klicu da bi nam pridobili novih čitateljev (naročni-kovv. Ona kniižiea je še pri vsakem društvu. Le par tajnikov jo vpo,-rablia.- Na rokah imamo še precej teh pohotnih knjižic, ter jih bomo Novem letu razposlali vsem tajnikonf(icam) krajevnih društev.
PO-
URADNIKOM IN URADNICAM KRAJEVNIH DRUŠTEV, * SLUJOČIM Z MLADINSKIM ODDELKOM NA ZNANJE.
Po pregledu imenika članov in članic Mlaidinskega oddelka sem opazil, da je precejšnje število otrok v Mladinskim oddelku, ki so bili rojeni leta 1902 in 1903. Vsi ti člani (ice) so že nad 16 let stari (e). Na podlagi pravil in določil Jednote, morajo vsi Člani (ice) Mladinskega oddelka, ki dopolnijo 16. leto prestopiti med aktivno članstvo Jednote. Člani (ice), ki bi tega ne hoteli (e) storiti se morajo črtati. Vsled tega se prosi uradnike (ice) vseh prizadetih društev, da pazno pregledajo imenik otrok, ter opozore vsakega člana (ico), ki je dopolnil (a) 16. leto, da se podvrže zdravniški preiskavi in prestopi v odrasli oddelek, če me bo črtan. Društva naj pazijo in gledajo na to, cfa do konca tekočega leta opozorijo na te dolžnosti vsakega člana (ico) in vse one, ki bi ne hoteli -vpoštevati Jednotinih določil, naznanijo na urad kot črtane.
JOSIP ZALAR,
• > \	gl. tajnik.
SPREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC K. S. K. J.
Pristopili .člani.
K društvu sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111. — Cert. štev. 23134, Ko-ehevar Josip, rojen 1903, R. 16, $1000.00. Cert. štet. 23135, Kochevar Josip I., rojen 1902, R. 17, $1000.00. Cert. štev. 23136, Korevc Alojzij, rojen 1902, R. 17, $1Q00.00. Cert. štev. 23136, Papež Vilijam, rojen 1902, R. 17, $1000.00. Cert. štev. 23138, Papež Edward, rojen 1901, R. 18, $1000.00. Cert. štev. 23139, Butala Edward J., rojen 1899, R. 20, $1000.00. Sprejeti 2. novembra 1919. Društvo šteje 394 članov (ic).
K društvu Vitezi sv. Jurija si. 3 v Joliet, 111. — Cert. štev. 23140, Klepec Edward, rojen 1903, R. 16, $1000.00. Sprejet 1. novembra 1919. Društvo šteje 146 članov (ic).
K društvu sv. Cirila in Metodt št. 8 v Joliet, 111. — Cert. št. 23141, Bučar Tomaž, rojen 1903, R. 16, $1000.00. Sprejet 16. novembra 1919. Društvo šteje 102 člana(iei).
K društvu sv. Roka št. 15 v Allegheny, Pa. — Cert. štev. 23142, Stamfel Matt„ rojen 1S94, R. 26, $1000.00. Sprejet 17. novembra 1919. Društvo šteje 155 članov (ie).
K društvu sv. Janeza Krstnika št. 20 v Ironwood, Mich. — Cert. štev. 23143, Suhorepetz Josip, rojen 1902, R. 17, $1000.00. Sprejet 21. novembra 1919. Društvo šteje 54 članov (ic).
K društvu sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa. — Cert. štev. 23145, Starašinič Miko, rojen 1896, R. 24, $1000.00. Sprejet 20. novembra 1919. Društvo šteje 133 elanovfic),
K društvu sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New York, N. Y. — Cert. štev. 23144, Čagran Viktor I., rojen 1903, tt. 17, $1000.00. Cert. štev. 23146, Kreck Valentin, rojen 1902, H. 18, $500.00. Cert. štev. 23147, Kreck Franc, rojen 1900. R. 19, $500:00. i Sprejeti 8. novembra 1919. Društvo šteje 47 članov (ic).	t
K društvu sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind. — Cert. štev. 23148. Dugar Anton, rojen 1898, R. >20, $500.00. Cert. št. 23149, Oren-dac Ciril, Rev., rojen 1888, R. 33, $2SO:Oti? prejela 2. novembra 1919. Društvo šteje 125 Članov (ie).
K društvu sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111. Cert. štev. 23150, Merlak Franc, rojen 1903, R. 10, $1000.00. Sprejet 9. novembra 1919. Društvo šteje 179 članov(ic).
K društvu sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo. — Cert. štev. 23151, Zaitz Franc Jr., rojen 1896, R. 23, $1000.00. Sprejet 14. novembra 19}9. Društvo šteje 159 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y. -r- Cert. štev. 23152, Curl Matija, rojen 1903, R. 16, $500.00. Sprejet 1. novembra 1919. — Društvo šteje 124 članov (ic).
K društvu Marija Zdravje Bolnikov št. 94 v Sublet, Wyo. — Cert. štev. 23153, Mohar Ivan, rojen 1876, R. 433, $1000.00. Sprejet 9. novembra 1919. Društvo šteje 33 članov(ic).
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 101 v Lorain, Ohio. — Cert. Št. 23154, Tomšič Franc, rojen 1903, R. 16, $1000.00. Sprejet 2. novembra 1919. Društvo šteje 55 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa št. 110 v Barberton, Ohio. — Cert. št. 23155, Peternel Franc J., rojen 1903, R. 16, $1000.00. Sprejet 16. novembra 1919. Društvo šteje 52 članov (ic).
K društvu Marija sv. Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn. — Cert. št. 23163, Poderžaj Ivan, rojen 1894, R. 25, $500.00. Sprejet 24. novembra 1919. — Društvo šteje 128 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa št. 146 v Cleveland, Ohio. —- Cert. št. 23156, Arko Alojzij, rojen 1903, R. 17, $500.00. Sprejet 16. novembra 1919: Društvo šteje 94 članov(ie).
I K društvu sv. Družine št. 151 v Indianapolis, Ind. — Cert. štev. 23157, Huter Ivan, rojen 1870, R. 49, $250.00. Sprejet 2. novembra 1919. Društvo št. 151 združeno s št. 52.
K društvu sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa. — Cert. št. 23158, Ladish Anton, rojen 1897, R. 22, $1000.00. Cert. štev. 23159, Erjavec Josip, rojen 1897, R. 25, $1000.00. Cert. štev. 23160, Tucibat Peter, rojen 1880, R. 39, $1000.00. Sprejet 9. novembra 1919. Društvo šteje 83 članov (ic).
K društvu sv. Srca Jezusovega št. 166 v So. Chicago, 111. — Cert. štev. 23161, Nikšič Danici, rojen 1885, R. 34, $1000.00. Sprejet 23. novembra 1919. Društvo šteje 35 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa. — Cert. štev. 23162, Kit tek Ivan, rojen 1884. R 35, $500.00. Sprejet 9. novembra 1919. Društvo šteje 24 članov(ic).
Pristopile članice.
K društvu sv. Jož?fa št. 2 v Joliet, III. — Cert. štev. 8975, Cesar Katarina, rojena 1901, R. 19, $1000.00. Sprejeta 16. novembra 1919. Društvo šteje 394 članov(ic).
K društvu sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo, -r- Cert. štev. 8976, Jerman Doroteja., roj. 1903, R. 16, $1000.00. Sprejeta 2. novembra 1919. Društvo šteje 480 članov (ic).
K društvu sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111. — Cert. štev. 8977 Žužek Ana, rojena 1895, R. 25, $1000.00. Sprejeta 2. novembra 1919. Dmštvo šteje 317 članov (ic).
K društvu sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New York, N. Y. — Cert. štev. 8978, Zorman Marija, rojena 1903, R. 16, $1000.00. Sprejeta 8. novembra 1919. Društvo šteje 47 članov (ic).
K društvu sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind. — Cert. štev. 8979, Stergar Franca, rojena 1903, R. 16, $1000.00. Sprejeta 2. novembra 1919. Društvo šteje 125 članov (ic).
, K društvu sv. Jožefa 56 v Leadville, Colo. — Cert. štev. 8980, Podpechan Johana, rojena 1892, R. 28, $1000.00. Sprejeta 14. novembra 1919. Društvo šteje 159 članov(ic).
K društvu sv. Janeza Krstnika št. 65 v Milwaukee, Wis. — Cert. št. 8981, Babovshek Marija, rojena 1887, R. 33, $1000.00. Sprejeta 9. novembra 1919. Društvo šteje 146 članov(ie).
K društvu Marije Pomagaj št. 79 v Waukegan, 111. — Cert. štev. 8982, Mikš Frančiška, rojena 1902, R. IS, $1000.00. Sprejeta 16. novembra 1919. Društvo šteje 67 članov (ic).
K društvu Marije Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, 111. — Cert. Št. 8983, Dulek Rozalija, rojena 1903, R. 16, $1000.00. Sprejeta 16. novembra 1919. Društvo šteje 140 članov (ic).
K društvu Marije Sedem Žalosti št, 81 v Pittsburgh, Pa. — Cert. št. 8984, Polak Ana, rojena 1892, R. 27, $1000.00. Sprejeta 23. novembra 1919. — Društvo šteje 153 članov(ic).
K društvu sv. Ane št. 105 v New York, N. Y. — Cert. štev. 8985, Zidar Marija, rojena 1SS4. R. 35, $500.00. Cert. štev. .8986, Wesel Johana, rojena 1885, R. 35, $1000.00. Sprejeti 9. novembra 1919. Društvo šteje 72 čl a nov (ic).
K društvu sv. Veronike št. 115 v Kansas City, Kans. — Cert. št. 8987, Majerle Marija, rojena 1903, R, 16, $1000.00. Sprejeta 9. novembra 1919. Društvo šteje 88 članov(ic).	_
K društvu sv. Ane št. 120 v Forest City, Pa. — Cert. j^^KSB. Švigelj Margareta, rojena 1903, K. 16. $1000.00. Cert. štev.flH^ Marija, rojena 1901, R. 18, $1000.00. Sprejeta 16. novembraj štvo šteje 162 članov(ic).	^a
K društvu sv. Barbare št. 128 v Etna, Pa. — Cert. št. ^post škan Barbara, roj. 1895, R. 24, $1000.00. Sprejeta 6. novembra Društvo šteje 45 članov (ic).
K društvu Marije sv. Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn. — Cert. štev. 8991, Marver Marija, rojena 1903, R. 16, $1000.00. Sprejeta 3. novembra 1919. — Društvo šteje 128 članov (ic).
K društvu sv. Družine št. 136 v Willard, Wis. — Cert. štev. 8992, Česnik Ana, rojena 1903, R. 16, $250.00. Sprejeta 2. novembra 1919. Društvo čteje 66 članov (ic).
K društvu Marije Magdalene št. 162 y Cleveland, Ohio. — Cert. štev. 8993, Sodnikar Marija, rojena 1903, R. 16, $1000.00. Cert. štev. 8994, Kotnik Franca, rojena 1891, R. 28, $1000.00. Cert. štev. 8995, Hren Franca, 1882, R, 38, $500.00. Sprejete 3. novembra 1919. Društvo šteje 201 člana (ico).
K društvu sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa. — Cert. štev. 8996, Pugar Franca, rojena 1899, R, 21, $1000.00. Sprejeta 9. novembra 1919. Društvo šteje 83 članov (ic).
K društvu Marije Pomoč Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis. Cert. štev. 8997, Marčič Marija, rojena 1878, R. 41, $1000.00. Sprejeta 29. oktobra 1919. Društvo šteje 24 članov (ic).
; K društvu sv. Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa. — Cert. štev. 8998, Czor Ana, rojena 1893, R, 26, $500.00. Cert. štev. 8999, Murn Franca, rojena 1890, R. 29, $500.00. Sprejeta 9. novembra 1919. Društvo šteje 24 članov (ic).
Suspendovani člani.
Od društva sv. Družine št. 5 v La Salle, 111. — Cert. štev. 17794, Povše Matija, R. 29, $1000.00. SuspendoVan 13. novembra 1919. Društvo šteje 139 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa. — Cert. štev. 20000 Merkun Ivan, R. 36, $1000.00. Cert. štev. 21297, Grum Franc, R. 34, $1000.00. Cert. štev. 21196, Potočnik Alojzij, R. 17, $1000.00. Cert št. 16989, Potočnik Anton, R. 16, $1000.00. Suspendovani 9. novembra 1919. Društvo šteje 259 Članov (ic). 1
Od društva sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont. — Cert. št. 20237, Žalec Mihael, R. 36, $1000.00. Suspendovan 21. novembra 1919. Dmštvo šteje 182 članov(ic).
Od društva sv. Jožefa št. 21 v Federal, Pa. — Cert. št. 2464, Je-skovič Josip, R. 24, $1000.00. Suspendovan 9. novembra 1919. Društvo šteje 61 članov (ic).
Od društva Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa. — Cert. štev. 22495, Veselič Nikolaj, R, 16, $1000.00. Cert. štev. 20341, Premožie Ivan, R. 18, $500.00. Cert. štev. 22004, Iviček Ljudevit, R. 30, $1000.00. Suspendovani 3. novembra 1919. Društvo šteje 152 članov(ic).
Od društva Vitezi sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, 111. — Cert. štev. 20677, Jurši Frank, R. 35, $1000.00. Suspendovan 2. novembra 1919, Društvo šteje 211 članov(ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 45 v E. Helena, Mont. — Cert. št. 11399. Balkovec Franc, R. 18, $1000.00. Suspendovan 20. novembra 1919. Društvo šteje 45 članov(ie).
Od društva Jeziš Dobri Pastir št. 49 v Pittsburgh, Pa. — Cert.


Ustanovljena t Jolietn, m., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI UBAB: JOLIBT, TT.T.
Telefon 1048.
od ustanovitve do 1. decembra 1919 skupna izplačana podpora $1,709,497.69.
GLAVNI URADNIKI:
Začasni gl. predsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. I. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St., Joliet, 111. ^ Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L Glivni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, m. Duhovni vodja! Bev. Francis J. Aibe, 620—10 St., Waukegan, I1L Pooblaščenec: Balph F. Kompare, 9206 Commercial Ave- So. Chicago, HI. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, m.
NADZOBNI ODBOB:
Josip Dun da, 704 North Baynor Ave., Joliet, 111. Martin Newaftfck, 1900 W. 22 St., Chieago, DL
Math Kostninšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh. Pa. Frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis.
POBOTNI ODBOB:
r . Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chieago, HL
PBAVNI ODBOB: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Buss, 6517 »Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio, i Frank Plemel, Bock Springs, Wyo.	I
UREDITTK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canad 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glav-aega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet', 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Place, Chieago, 111.
št. 16149. Markovi« Alojzij, R. 16, $1000.00. Suspendovan 16. novembra 1919. Društvo šteje 51 članov(ic).
()<1 društva Marije Sodem Žalosti št. 50 v Allegheny, Pa. — Cert. št. 22126, Vidovič Anton, R. 40, $1000.00. Cert. št. 17067, Relac Mi hael, R. 29, $1000.00. Suspendovana 9. novembra 1919. Društvo šteje 276 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 53 3v Waukegan, 111. — Cert. št. 22425, Končan Ivan, R. 28, $1000.00. Suspendovan 12. novembra 1919. Društvo šteje 179 članov(ic).
0(1 društva sv. Srca Jezusovega št. 54 v Chisholm, Minn. — Cert št. 9928, Elačar Ivan, R. 31, $1000.00. Suspendovan 16. novembra 1919. Društvo šteje 57 članov(ic).
Od društva sv. Jožefa štev. 57 v Brooklyn, N. Y. — Cert. štev 7672, Štrukelj Ignac, R. 28, $500.00. Cert. štev. 16574, Rauh Martin R. 23, $1000.00. Cert. št. 13268, Kucler Lorenc, R. 23, $500.00. Suspen-dovarii 21. novembra 1919. Društvo šteje 124 članov(ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn. — Cert štev. 420, Težak Franc, R. 19, $1000.00. Suspendovan 9. novembra 1919. Društvo šteje 186 članov(ič).
Od društva sv. Jurija št. 64 v Etna, Pa. — Cert. št. 19838, Vin ski Štefan, R. 27. $500.00. Suspendovan 22. novembra 1919. Društvo šteje 103 člane (ice).
O d društva sv. Janeza Evangelista št. 65 v Milwaukee, Wis. Cert. št. 19493, Vidmar Ivan, R. 17, $500.00. Suspendovan 22. novem bra 1919. Društvo šteje 146 članovj(ic).	v
Od društva sv. Nikolaja št. 67 v Steelton, Pa. — Cert. št. 21832 Petrič Ivan, R. 20. $1000.00. Suspendovan 17. novembra 1919. Društvo šteje 49 članov(ic).
Od društva sv. Antona Padovanskega št. 72 v Ely, Minn. — Cert štev. 20615, Lovšin Alojzij, R. 36, $1000.00. Suspendovan 10. novem bra 1919. Društvo šteje 85 članov (ic).
Od društva Marije Sedem Žalosti št. 84 v Trimountain, Mich. — O rt. štev. 20823, Fadljevič Luka, R. 41, $1000.00. Suspendovan 16 novembra 1919. Društvo šteje 20 članov(ic).
Od društva sv. Antona Padovanskega št. 87 v Joliet, 111. — Cert št. 2285o, Ivac Ivan, R. 29, $1000.00. Suspendovan 9. novembra 1919 Društvo šteje J10 članov (ic).
Od društva sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa. — Cert. štev 20061, Draguš Jurij, R. 38, $500.00. Cert. štev. 20794, Cohan Marko R. 36. $500.00. Cert. štev. 19080, Brinski Tomaž, R. 27, $1000.00. Cert štev. 20708, IvanetUi Jurij, R. 24, $500.00. Cert. št. 19079, Turach Ni kola j, R. 18, $500.00. Suspendovani 10. novembra 1919. Društvo šteje 135 članov (le).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 90 v So. Omaha, Neb. — CeR štev. 21094, Urek Ivan, R. 23, $1000.00. Suspendovan 1. novembra 1919. Društvo šteje 22 članov(ic).
Od društva sv. Barbare št. 97 v Mount Olive, 111. — Cert. štev 17911, Pet rini i č Peter, R. 17, $1000.00. Suspendovan 2. novembra 1919 Društvo šteje 19 članov(ie).
Od društva sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee ,Wis. — Cert. štev 38850, Kostelie Anton, R. 28, $500.00. Cert. štev. 157§7, Žagar Anton R. 20, $500.00. Suspendovani 24. noveihbra 1919. Društvo šteje 89 članov(ie).
Od društva sv. Jožefa št. 112 v Ely, Minn. — Cert štev. 18113 Stublar Nikolaj, R. 36, $1000.00. Cert. štev. 21096, Peteh Matija, R 333, $500.00. Suspendovana 16. nov. 1919. Društvo šteje 74 članov (ic).
Od društva sv. Roka št. 113 v Denver, Colo. — Cert. št. 20738, Silk Franc. R. 17, $1000.00. Cert. štev. 15763, Silk Alojzij, R. 18, •$1000.00. Suspendovana 21. nov. 1919. Društvo šteje 50 članov(ie).
Od društva sv. Družine št. 136 v Willard, Wis. — Cert. št. 1?992, Kaučnik Josip. R. 323, $1000.00. Suspendovan 2. novembra 1919. Društvo šteje 66 članov (ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis. — Cert. štev. 19954, Dragan Jožef, R. 25, $1000.00. Suspendovan 24. novembra 1919. Društvo šteje 117 članov(ic).
Od društva sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn. — Cert. štev. 21323, Vereeč Stefan, R. 22, $500.00. Suspendovan 23. novembra 1919. Društvo šteje 66 članov (ic).
Suspendovane članice.
Od društva sv. Družine št. 5 v La Salle, 111. — Cert. št. 4827, Pov-še Ana. R. 25, $500.00. Suspendovana 13. novembra 1919. — Društvo
šteje 139 članov (ic).	'	*
Od društva sv. Jožefa št. 533 v Waukegan, 111. — Cprt. štev. 2583, Keržie Marija, R. 23, $500.00. Suspendovana 12. novembra 1919. Društvo šteje 179 članov (ic).
Od društva Srca Jezusovega št. 54 v Chisholm, Minn. — Cert. st. 3791, Hlačar Franca, R. 23, $1000.00. Suspendovana 16. novembra
1919. Društvo šteje 57 članov (ic).	. . ,
Od društva Marija Čistega Spočetja št. 80 v So. Chieago, 111. — Cert. št. 5455, Strimota Milka, R. 33, $1000.00. CeH. št. 7756, Rodmfan Ana, R. 18, $1000.00. Suspendovani 24. novembra 1919. Društvo šteje
140 članov (ie).	.
Od društva Srea Marije št. 86 v Rock Springs, Wyo. — Cert št. 5534, Novak Alojzija, R. 29, $1000.00. Suspendovana 24. novembra 1919. Društvo šteje 50 članov(ic).	^	*
Od društva sv. Ane št. 105 v New York, N. Y. — Cert. st. 7560, Wesel Pavlina, R. 28, $500.00. Cert. štev. 8433, Roits Julia, R. 23, $o00. Cert. štev. 4285, Burgar Marija, R. 19, $500.00. Suspendovane 9. novembra 1919. Drušfvo šteje 72 članov(ic). .
Od društva sv. Ane št. 120 v Forest City, Pa. -- Cert Štev. 4875, Piškur Marija, R. 35, $1000.00. Cert. št. 8458, Rozina Pavlina, R. 19,
šteje 162 članov(ic). ja št. 160 v Kansas City, Kans. $1000.00. Suspendovana 2. no-
vembra 1919. Društvo šteje 23 članov (ic).
Od društva Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio. — Cert. štev. 8835, Nagode Marija, R. 26, $1000.00. Suspendovana 18. novembra 1919. Drnštvo šteje 201 člana(ico).
* Suspendovani člani zopet sprejeti. K društvu sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111. — Cert. št. 21809, Korevec Franc, R. 16, $1000.00. Cert. štev. 20333, Korevec Josip J., R. 16, i »1000.00. Zopet sprejeta 2. nov. 1919. Društvo šteje 394 članov(icj.
K društvu sv. Družine št. 5 v La Salle, 111. — Cert. štev. 20191, Kostello Anton, R. 29, $500.00. Zopet sprejet 18. novembra 1919. — Društvo šteje 139 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo. — Cert. štev. 20633, Smrekar Stefan, R. 44, $1000.00. Zopet sprejet 12. novembra 1919. Društvo šteje 480 članov (ic),
K društvu sv. Frančiška Šaleškega št. 29 v Joliet, 111. — Cert. št. 21761, Janes Jakob, R. 28, $1000.00. Zopet sprejet 10. novembra 1919. Društvo šteje 317 članov (ic).	>
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 45 v East Helena, Mont. — Cert. št. 22525, Golac Nikolaj, R. 23, $1000.00. Zopet sprejet 9. novembra J£19. Društvo šteje 45 članov (ic).
K društvu Marije Sedem Žalosti št. 50 v Allegheny, Pa. — Cert. štev. 3364* Pavlešič Mihael, R. 19, $1000.00. Zopet sprejet 9. novembra 1919. — Društvo šteje 276 članov(ic).
K društvu sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind. — Cert. štev. 16251, Pebevc Anton, R. 28, $500.00. Zopet sprejeti 2. novembra 1919. Društvo šteje 125 članov(ic).
K društvu sv. Jožefa št. 56 v Leadville. Colo. — Cert. štev. 15162, Selakovič Marka, R. 19, $1000.00. Zopet sprejet 10. novembra 1919. Društvo šteje 159 članov (ic).
K društvu sv. Jurija št. 64 v Etna, Pa. — Cert. štev. 5796, Pe-trušič Karol, R. 19, $1000.00. Zopet sprejet 8. novembra 1919. Društvo šteje 103 člane(ice). ,
K društvu sv. Antona Padovanskega št. 72 v Ely, Minn. — Cert štev. 16792, Mavc Frane, R. 22, $1000.00. Zopet sprejet 10. novembra 1919. Društvo šteje 85 članov(ic).
K društvu sv. Antona Padovanskega št. 87 v Joliet, 111. — Cert štev. 13792, Gosak Mihael, R. 36, $1000.00. Zopet sprejet 9. novembra 1919. Društvo šteje 110 Članov(ic).
K društvu Marije sv» Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn. — Cert.. štev. 21363, Mežnar Franc, R. 20, $1000. Zopet sprejet 24. no vembra 1919. Društvo šteje 128 članov(ic).
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn. — Cert štev. 16047, Bošnar Franc, R. 29, $1000.00. Cert. štev. 21925, Šavs Ja kob, R. 26. $500.00. Zopet sprejeta 17. novembra 1919. Društvo šteje 97 članov (ic).
K društvu sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa. — Certj štev. 16787, Jelnikar Anton, R 35, $1000.00. Cert. štev. 21315, Koroshus Josip, R. 18, $500.00. Zopet sprejeta 2. novembra 1919. Društvo šteje 72 članov (ic).	1 -
K društvu sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa. — Cert. štev 22207, Sebetič Josip, R. 29, $1000.00. Zopet sprejet 9. novembra 1919 Društvo šteje 83 članov(ie).
Suspendovane članice zopet sprejete.
K društvu sv. Antona Padovanskega št 72 y Ely, Minn. — Cert štev. 5213, Mavc Franca, R. 17, $500.00. Zopet sprejeta 10. novem bra 1919. Društvo šteje 85 članov (te V.'
K društvu sv. Antona Padovanskega Št. 87 v Joliet, 111. — Cert štev. 4911, Gosak Te/ezija, R. 26, $1000.00. Zopet sprejeta 9. novembra 1919. Društvo šteje 110 članov (ic)/;
K društvu sv. Ane št. 127 v Wltokegan, 111. — Cert. št. 8505, Lu zar Marija, R. 35, $500.00. Zopet spflCjeta 23. novembra 1919. Društvo šteje 69 članov (ic).
Prestopili člani.
' Od društva sv. Jožefa št. 148 v, Bridgeport, Conn., k društvu sv Jožefa št. 2 v Joliet, 111. Cert. štev. iJU2§, Vode Jakob, R. 25, $1000.00 Prestopil 2. novembra 1919. Prvo društvo šteje 66, drugo 394 čla nov(ic).	'
Od društva sv. Družine št. 5 vLa Salle, 111., k društvu sv. Jožefa št. 103 3v Milwaukee, Wis. Cert. štev. 19140, Močnik Franc, R. 44 $1000.00. Prestopil 1. novembra 1919. Prvo društvo šteje 139, drugo 89 članov (ic).
Prestopile članice.
Od društva sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind., k društvu sv Ane št. 134 v Indianapolis, Ind. Cert. štev. 8552, Žontar Rozalija, R 37, $500.00. Prestopila 20. novembra 1919. Prvo ruštvo šteje 125, dru go 41 članov(ic).	/
Odstopili člani.
Od društva sv. Štefana št. 1 v Chieago, III. Cert, štev. 2474, Bra dač Leopold, R. 27, $1000.00. Cert. štev. 19433, Banič Anton, R. 26 $1000.00. Odstopila 1. novembra 1919. Društvo šteje 211 članov(ic).
Od društva sv. Roka št. 10 v Clinton, Iowa. Cert. štev. 20622 Mootz Marka, R. 44, $500.00. Odstopil 1. novembra 1919. Društvo šte je 16 članov (ic).
Od društva sv. Janeza Krstnika št. 11 v Aurora, 111. Cert. štev 19682, Oberman Jožef, R. 26, $1000.00. Odstopil 5. novembra 1919 Društvo šteje 60 članov (ic).
Od društva sv. Janeza Krstnika št. 20 v Ironwood, Mich. Cert štev. 21578, Rostohar Josip, R. 34, $1000.00. Odstopil 11. novembra 1919. Društvo šteje 54 članov (ic).
Od društva sv. Janeza-Krstnika št. 60 v Wenona, 111. Cert. šte* 22305 Wetreis Franc, R. 19, $500.00. Odstopil 1. novembra 1919. Dru štvo šteje 49 članov (ic).
Odstopile članice.
Od društva sv. Štefana št. 1 v Chieago, 111. Cert. štev. 5837, Be nič Ana, R. 24, $1000.00. Odstopila 1: novembra 1919. Društvo šteje 211 članov (ic).
Od društva sv. Cenovefe št. 108 v Joliet, 111. Cert. štev. 5757/ Me .teš Katarina, R. 18, $1000.00. Odstoprila 29."oktobra 1919. Društvo šteje 99 članov (ic).
Izločeni člani.
Od društva sv. Jurija št. 73 v Toluca, 111. Cert. štev. 1847, Sirola Iva?, R. 43, $500.00. Izločen 16. nov. 1919. Društvo šteje 40 članov(ic).
Od društva sv. Roka št. 113 v Denver, Colo. Cert. štev. 19251, Mate Franc, R. 25, $1000.00. Cert. štev. 11363, Marolt 'Ivan, R. 34, $1000.00. Cert. štev. 20646, Habič Anton, R. 34, $500.00. Cert. štev. 16940, Sobar Ivan, R. 43, $1000.00. Izločeni 21 novembra 1919. Društvo šteje 128 članov (ic).
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
poročilo K. S. K. Jednote
fea mesce november 19 19. Asesment 11-1919.
Dr. Itev.
Eall m
11...1«!
I»plačali
Smrtnine. I Poškod.
Ustnica uredništva.
Vsled bližajočega se boHčnega praznika bo izšla prihodnja številka "Glasila" že v ponedeljek, dne 22. t. m. dopoldne tako, da bo list za Božič že večinoma v ?ro-kah čitateljev.
V iprihodnji izdaji bomo pridb-čili torej le ona društvena naznanila ter dopise, ki nam dojdejo do 19. t. m. v roke; vse drugo sle<Ji kasneje, ali v štev. 52.
POZOR TAJNIKI (ICE) KRA-JEVNIH DRUŠTEV!
Novi imenik uradnikov krajevnih drudtev bo priobčen v št. 3. "Glasila" dne 21. jan. 1920.
Vsako društvo naj nam torej se tekom tega meseca (dec.) do-pošlje tozadevni list ali poročilo, katero je sobr. glavni tajnik razposlal v izpopolnitev.
Društvo, ki ne bo poslalo saj do 1. jan. 1920 seznama novih u-radnikov, ne bo v prvem novem imeniku označeno.
Upravnistvo.
i 2
3
4
5
7
8 10 11
13	.
14	.
15	.
16	. 17 . 20 . 21 .
23	.
24	.
25	.
29	.
30	.
32	.
33	.
38	.
39	.
40	.
41	.
42	.
43	.
44	.
45	.
46	.
47	.
49	.
50	.
51	.
52	. 63 .
54	.
55	,
56	,
57	.
58	,
59
60 61 62
63
64
65 67
69
70
71
72
73
74
75
77
78
79
80 81
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93 ' 94
95
97
98 100 101
103
104
105 108
109
110 110 111 112
113
114
115 118 119 12*0 121 122
123
124 126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
139
140
143
144
145
146
147
148
150
151
152
153
154
156
157
158 160 161 162
163
164
165
166
167
168
	899.09 317.16 ! 222.74 ! 288.59 tf 1,019.52 225.83 37.37 128.02 568.27Ji 117.35 T 427.85 | 343.19 t 280.04 i 47.96 | 115.84	j	l 1,000.00 ,500.00	300.00 50.00
			•......
			50.00
			
			
		'1	
............................. .............................		, 1,000.00 i,000.00'	250.00 50.00
			
	126.36 | 88.75 i 18.39 908.91 v 706.14 608.86 135.08 329.86 190.26 31.78 248.75 204.48 283.36 281.96 470.69 102.05 70.20 220.87 118.94 606.81 115.57 141.41 386.62 121.92 201.20 368.14 206.14 144.76 416.57 106.53 258.17 56.56 400.74 215.74 290.84 121.64 50.93 206.83 42.57 177.36	V	
			
			
		500.00 1,000.00 • •••••••o • ..... 1	50.00 100.00
			
...... ..«..••••....... 1 ..... . •). • «••••••«.», .......			
			
>...... •!. ...... ....c.... ......		• ••••ooaa«	
		500.00	
			
.««>.«..,.>.««. .......... .1. . . . >. ..................... .......		100.00	• • ••••«• •
			
			
•	• • o o • e • o • • • • • • a • « o « • • • # • « # • • • •	4 e •		• •••••o*«*	25.00
			
			250.00
			
		..........	
		.......... ::::::::::	
		..........i	
		500.00	
			
			
			
			
			......... ^ 5 0.00
			
..........................			
......................::.::::.	79.99 118.17 110.99 391.15 380.00 144.49 339.29 365.88 80.35 49.08 115.28 109.43 257.77 85.41 286.88 48.85 243.32 164.31 ' 289.27 77.23 149.51 46.51 138.71		50.00 50.00
........Y.....................		250.00	
			
			
			
			
			
»		1,000.00	
			
			
			
			
			
			
			
			
			
			
.			
			•
			
			
			
			
	116.07 177.10 149.35 114.01 193.86 66.22 104.87		
			
			
			
			50.00
			
			
Izplačali za boln podporo $20.00			
	78.42 170.37 113.66 66.17 197.09 43.87 79.72 321.98 86.40 54.12 117.07 . 9.73	<	
			
			50.00
			
		..*....•..	50.00
			
			
		......t • • • t..........	
•		::::::::::	
			
	1 36.56	.......... n..........	
	152.97 102.99 30.99 13.63 302.32 135.01 64.97 * 59.78 199.76 133.94 - 75.00 69.00 67.82 220.64	i..........	•
		i	
		i..........	
			
			1.........
			50.00
			
		i..........	
			
			
			50.00
		r	
			
			50.00
	66.04		
.............••••••••»»»•••••• .............................. ...............................	191.54 106.39 106.39 116.75 76.25 164.20 114.48 21.42 153.10 80.19 27.97 52.70 36.71 389.40 203.96 76.29 44.07 79.12 21.10 34.04		
		1,000.00 ....... .4.	50.00
.............................. ..............................		..........	i!.'.".'.*.*!!!
..............................		• •••••••• • ::::::::::	50.00
......*.....* .............................. .... ..•••»••••••••••** ........... .........♦•!»••••			
Skupaj Preostanek 1
|$25,416.42 ||S 8,350.00 !$ 1,725.00
. novembra, 1919.............................$631,736.19
Pro jonski tokom hm«c« novombra, 1919:
Plačanega od društev.........................
Obresti ...................................
Najemnina poslopij ... ......................
Najemnina dvorane.........................
1,542.99 80.00 4.00
$ 27,043.41
$658,779.60
Isdatki:
Plačana posmrtnina ....
Pla&tna poškodnina.....
Plačana bolniška podpora. Upravni stroški......
8,350.00 1,725.00 20.00 1,787.03
$ 11,882.03
Preostanek 30. novembra, 1919..............a.... -v. .$646,897.57
Glavni urad K. S. K. Jednote 5. dec., 1919.
JOSIP ZALAR, gi tajnik. ^
tf
Rojak Vladimir dom Vipavean je priobčil te dni nastopno zanimivo pismo, v ne-
kem Ido venskem listu. T tem pl-
u opisuje bivše in sedanje razmere v prekrasni Vipavi. — V. P. piše takole:
Ker je precejšnje število rojakov 5 Združ. državah k Vipavske doline, bo gotovo marsikoga zanimalo, kake so vojne razmere v tamoenjem kraju. Vsled tega jih hočem na kratko opisati, ker sem bil Sam ves cas v Vipavi in sem v Zdr. države prišel pred kratkim; kajti vsled sedanjih neznosnih, razmer mi je bilo nemogoče ohstati tam in sem bil primoran se izseliti, kakor je to storilo veliko število mojih rojakov.
V Vipavski dolini so bile za časa vojne neznosne razmere. Že od začetka vojne z Italijo je bila cela dolina polna vojaštva ne vem koliko narodnosti. Nekateri so bili še do&ti človekoljubni in so se lepo obnašali napram prebivalcem, toda nekateri so bili pravi divjaki in ljudstvo je moralo veliko prestati od njih. Razumno, da vojna podivja vsakega. Sicer mi je pa nemogoče natanko opisati vse gorje, katerosmo morali prenašati. Omenim naj le toliko, da je cela dolina izgledala kot pogorišče in kup razvalin in sicer že od leta 1915. — Upam pa, da je že marsikateri rojak dobil pismo od svojcev, v katerem je bilo no-tanko vse opisano.
Ko je bilo podpisano premirje med prejšnjo Avstrijo in Italijo, so pa prišli Italijani v te kraje in jih zasedli. Nekaj časa so bili Se precej uljudni, toda to je trajalo le malo časa. Kajti kmalo so prišli s pravo barvo na dan in sedaj se repenčijo kot petelini na gnoju. Vsled tega so nastale zelo žalastne razmere, katere pa _ naš ubogi narod mora rad ali nerad prenašati in siceh molče; kajti, kdor le nekoliko knlksira sedanje razmere, ga - takoj vtaknejo v lu'knjo ali pa deportirajo v južno Italijo. Taka usoda je že zadela brez števila rojakov v zasedenih krajih. Kaikor se "more razvideti so se polentarji precej trdno vse-dli v te kraje. Toda upam, da jim bodo postala tla prevroča.
DoČim so drugi slovenski kraji še kolikor toliko svobodni, je naša ožja domovina še v veliko slabšem položaju, kot je bila pred vojno, vzeli so nam še tisto malo pravic, katere smo prej imeli. — Vsled tega si že marsikateri želi nazaj prejšnjih časov. Mnogo rojakov iz zasedenih krajev se je že .preselilo v Jugoslavijo in se ne nameravajo več. vrniti pod Italijo, kajti ljudje so že do grla siti sedanjih razmer, ker poleg italijanske tiranije morajo prenašati še neznosno draginjo in plačevati prave oderuške daVke. Toda nihče ne sipe črhniti niti besedice, ker so jim vedno za petami italijanski karabinerjl
Sploh, človek se mora razjokati, ko je videl pred vojno veselo in radostno življenje v Vipavi in sploh po tamošnjih krasnih krajih, in ako sedaj pogleda življenje. Prej vse veselo in živo — danes pokopališče. Ne opazi se nikjer nobenega veselega obraza, vsakdo hodi s sklonjeno glavo in veliko tpgo v srcu, ko pomisli, da je oropan vsega. . .
In tako življenje ni samo v Vipavski dolini, ampak v vseh po-krajnalu katere je ugrabila nikdar sita italijanska imperialističnega in grabežljiva roka. Nerad sem zapustil mojo staro domovino,. toda bil sem prisiljen in ne vem, ako jo bom §e kedaj videl?
Gotovo se tudi marsikdo zanima, koliko človečkih žrtev je bilo v Vipavi v si p d zadnje vojne? — Vsled tega naj omenim nekoliko rojakov, ki so morali preliti kri za "demokracijo", in marsikateri? se jih bo gotovo še spomnil, ker so bil obče znani :y tamošnji oko*, lici. V vojni so padli: Viktor Go-dina, France Uršič JLukov), Lojze Princ, Viktor Žgavec, Tone Troštov,v Tomačieevi (Kolfetovi šuparjevi) trije bratje, Jer
in
nekaj drugih, katerih se pa ne morem več spomniti. Ob roko je prišel Ivan Mole, siri Dretelnove ga Ceneta. V zadnjem časji so pa umrli vsled raznih bolezni, kate-rose tudi obiskale Vipevsko do-dino, sledeči: Hrovatin, bivši župan Mirko Perhavec, istotako bi-v§i župan, Blagajne iz Hriba, Ks-tečka in še več
HMB
nej Hrovatin, Viktor Semič, Janko Kobal iz Tabra, Pepče Andlo-. vic, sin barona Marpurga, Spa-capanov, Gustei Drufa, Tone Beli ar jev iz trga, Janez Kodelja, Francelj Blažonov (nadel v bitki na morju), TorteeJk Žgavec, Tope Petrič, Franc Stane* Janez Vršen
Sploh je cela Vipavs»ka dolina nforala plačati zelo drago zadnjo vojno in v zahvalo so nas prodali največjemu našemu narodnemu sovražniku, ki nam tudi "popla-Čuje z obrestmi."
Nova vlada v Ljubljani. Regent
Aleksander je dne 7. not. imenoval za predsednika deželne vlade dosedanjega podpresenika dr. Gregorja Zerjana. Istočasno so bili odvezani svoje dolžnosti vsi dosedanji funkcijonarji-poverjeniki. Novi predsednik je že v soboto prevzel vodstvo deželne vlade ter bo stopil v dogovor s političnimi strankami radi vstopa novih poverjenikov v vlado.
Šef ljubljanskega odseka min. trgovine in industrije. Za šefa ljubljanskega odseka ministrstva trgovine in industrije v činu ministrskega svetnika je imenovan dosedanji načelnik tega odseka dr. Marn.
Imenovani so pri višjem oziroma deželnem sodišču v Ljubijani: višji oficijal g. Anton Spendre v Litiji, za ravnatelja zemljiške knjige ; za pisarniške ravnatelje pa začasni pisarniški ravnatelj g. Henrik Abram in višji pisarniški predstojnik g. Ivan Bizjak.
Izpremembe v hrvatski vladi V
kratkem je pričakovati izpremembe v hrvatski vladi. Ostavka sedanjega bana dr. Palečka je že sprejeta. Novi ban bo dosedanji podban dr. Tomljenovič. Razen tega se bo povečalo število poverjenikov v vladi. — Pri posvetovanju predsednika Narod, kluba z ministrskim predsednikom v Beogradu se je razpravljalo o razmerah na. Hrvatskem, kakor tudi o vprašanju oseb, ki bi prišle v pošte v za vstop obnovljeno hrvatsko vlado. Obenem se je razpravljalo tudi o- vprašanju stališča Narodnega kluba pri bodočih sejah narodnega predstavništva.
Delegati italijanske vlade v Ljubljani Pred par dnevi je prispel semkaj italijanski diplomatski ataše Summonte, ki je prevzel nalogo, da vidira potne liste za potovanje iz Jugoslavije v zasedeno ozemlje odnosno Italijo. Te dni je posetil tudi ljubljanskega župana, ki mu je vrnil obisk. Ataše je začel, poslovati 10. t. nov. Pisarno ima na Dunajski cesti 31.
TISKARSKA STAVKA — POLITIČNA STAVKA.
Ljubljanske "Novice" pišejo:
Mnogo stavcev in to bas raz-sodnejši Starejši so (bili že izpočet-ka zoper stavko, ker so uvideli, da so stavljene zahteve pretirane in da so z glavo ne more skozi zid, a terorizem mlajših je prodrl. Danes sta pa dve tretjini stavcev zoper stavko ter bi radi šli zopet na delo pod prešnjimi pogoji, če bi smeli a brani jim njihov odbor, ki grozi, da vsakogar izključi, kdor bi šel na delo. Boje se tudi, da bi jih stavkujoči dejanstv.o napadli, če bi nekateri šli na delo. Mlajši, kj_^imajo stanovanje in hrano do^na pri starših ozir, sorodnikih, lahko sit stav'ka j o, težko pa je aženjenim, ki imajo sltrbeti za rodbino. Lastniki tiskarn bi radi dovolili povišanje plač, če bi bilo mogoče, . .a to žal ni, ker v Nem. Avstrijrm na Češkem delajo mnogo ceneje, kakor pa je mogoče v Jugoslaviji. Samo ta teden je nabral neki agent z Dunaja v Ljubljani za dva milijona kron tiskarskih naročil in neki inženir s Prage celo za tri milijone. Torej za pet milijonov kron je šlo dela iz Jugoslavije. — Tiskarna Vernavna Dunaju je istotako pre plavljala vse tukajšnje knjigarne s ponudbami, češ da ima 47 strojev, nad četrt milijona kg črk, a dela nič in se priporoča za delo. Takih tiskarn ki nimajo dela je v Nem. Avstriji vse polno in te so že do sedaj delale občutno konkurenco slovenskim tiskarnam, v Ibo doče bi jih pa naravnost ubile. Slov.tiskarstvo je res na robu po-gibelji. — Sedanja tiskarska stavka ni upravičena, če primerjamo plače stavcev s plačami drugih
soc.
razširil
o občinstvi o le na "Naprej", da bi tako demokratična stranka lahko pisala zoper vse druge ter tako pridobivala na terenu.
Stavci so bili pripravljeni staviti in tiskati "Naprej" za prejšnje plače, a drugih listov in niti "Uradnega lista" ter nujnih uradnih tiskovin načejo -staviti za prešnje plače. V takovem položaju je pač samoobsebi^ umljivo, da so lastniki tiskarn, ki so povečini tudi lastniki časopisov, sklenili, da tudi 'Naprej' ne sme izhajati, če drugi časopisi ne smejo. Hoteli so potem 4'Naprej" v Zagrebu tiskati, a je bilo — predrago ter v nadomestilo razširjajo "Hrvatskega tipografa", ki ga pa tudi nihče ne mara, ker je — predrag. Tukaj lahko uvidijo gg stavci, kako bi bilo s slovenskimi časopisi, če bi jih morali podra žiti.
Ker je sedanja tiskarska stavka pred vsem politična, ker jo je hotela soc. dem. stranka izrabiti v svoje strankarske namene, ni prišlo niti do pogajanj. Nemogoče je pripustiti da bi izhajal edino le "Naprej", ter hujskal stan za stan na stavko, a drugi časopisi ne bi smeli izhajati, da bi resni co povedali. Nastala bi anarhija, ki bi vedla do iboljševišikih ruskih razmer. Primere imamo že te dni v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku.
Raizsodni tiskarji naj uvidijo ter se naj ne dajo več zlorabljati v strankarske namene, ki vodijo v anarhijo in boljševizem.
Izvažanje tujega denarja iz kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Belgrad, 16. nov. — Na četrtkovi seji ministrskega sveta se je sklenilo, da se zabrani izvoz tuje valute iz jugoslovanskega kraljestva. Nihče,'ne bo smel iznesti več kakor 1000 frankov francoske ali švicarske veljave, 100 dolarjev ali 30 funtov šterlingov. Izvoz alata in srebra je popolnoma prepovedan. Ta prepoved stopi v veljavo takoj. Carinske oblasti dobe potrebna navodila.
smeha ia-tedaj v revoluei-rni perijodi, ko se kakor gondole v min grande.
V KOZINI. Vojak ubil l«letnega mladeniča.
Dne 9. novembra se je pripetil v Kozini zelo tragičen dogodek: Pijan vojak je ubil z bodalom nedolžnega vaškega fanta Andreja Ponikvarja. V kolikor nam je dosedaj znano, se je zgodilo takole:
Neki vojak, Santo Minutel, star 23 let, dodeljen 1. stotniji 11. pehotnega polka, se je v nedeljo grozno napil in razgrajal po vasi. Hodil je po raznih hišah in povsod upil in se obnašal na tak način, da so vsi vaščani, ki so ga videli, že slutili, da ne bo stvar dobro izpadla. Drugi vojaki so se le pomehovali, češ, pijano je revče. Stopil je v stanovanje Fani Ber-gerjeve; ljudje, ki so bili v hiši, pa so ga kmalu spravili na lep način skozi vrata. Ko je stopil na cesto, je zopet vzkipela jeza v njem; začel je kričati in krenil proti VendiČevi hiši. Tu je povpraševal po Josipu Vendiču, staremu 26 let, kateri ni bil baš njegov najboljši prijatelj. Vendič §e mu ni pokazal in odšel iz hiše. Minutel pa je udaril s pestjo ob šipo in jo razbil; pri tem se je ranil v roko. Zelo vznemirjen, s krvačevo roko in od krvi umazanim obrazom, je šel v Sinkoviče-vo gostilno, kjer so imeli ples. V takem stanu, razkačen kakor divja zver je stopil med plesalce, ki §o ga začudeno gledali. Neki de-4etnik Sibelli, ki je videl krvavega vojaka, je vzel puško, da bi ga branil, misleč, da so ga ranili va-4čani v kakšnem poboju. Nenadoma pa je udaril nekdo Sibelli-ja s kolcem po glavi, nakar je leta nezavesten padel na tla.
Med tem časom pa je Minutel že zopet izginil iz gostilne in mahal z bodalom v. roki proti stanovanju Ponikvarjeve družine. V kuhinji so bili mati z dvema hčerkama in sin Andrej, star 16 let; ko so zagledali divjega vojaka so vsi zbežali čez dvorišče v hlev. Minutel pa jifi je videl in tekel k vratom, katera je našel zaprta. Butnil je z vso silo vanje ter jih ulomil. Mati in ena hčerka sta
Nadalje se je v ministrskem ^bežali iz hleva skozi okno; drugif
svetu razpravljalo o draginji Mi nister za prehrano in obnovo zemlje Bukšeg je dobil kredit 50 milijonov dinarjev, da nakupi potrebna živila za ljudi in za boj proti draginji,
Razun tega se je na seji ministrskega sveta sklenilo, da se v Novem Sadu ustanovi prizivno sodišče.
Imenovanje novega škofa v Trstu. — "Edinost" v Trstu piše: Že nekoliko časa sem se je govorilo in pisalo, da bo moral mon-signor Andrej Karlin zapustiti tržaško škofijo, in da pride na njegovo mesto monsignor Angelo Bartolomasi, ki je bil prej škof na bojnem polju. Sedaj prihaja u-radna vest od svete stolice, ki pravi, da je monsignor Andrej Karlin premeščen v titularno škofijo Temiscivo(?) in imenovan za asistenta pri papeževem prestolu.
- Koga je ta vest presenetila? Nas gotovo ne, ker smo že vajeni, da se gode tudi najneverjetnejše reči, in ker vemo, da je Vatikan v... Rimu. Ali naj govorimo še več? Zakaj? Saj govori že dejstvo samo zadosti in preveč. Izraziti si upamo eno samo željo: naj bi to dejstvo odprlo slepcem oči!
Postojnski Salomoni. — Ne smem hitro z resnico na dan. Bojim se namreč, da bi od smeha ne počili. In v sedanjih časih je vendar škoda za vsakega julijskega Benečana. Torej prosim!. Rj-suiji . teneatis, am.iei 1 — Nekega koroškega župnika so obsodili leta 1915. zaradi razžaljenja Veličanstva) Franceta Jožefa, I., v zapor. - Odvzeli so mu službo, plačo, penzijo, in tudi duhovniški privilegij glede vojaštva. Iz zapora so ga potemtakem poslali na soško fronto in sicer kot infanterista v prve strelske jarke na Fajtov Hrib. Imel je, seveda, 36 vinarjev na dan. Ko je bil že dve leti na fronti, dobi.od celovških davčnih Salomonov poziv za napoved osebne — dohodnine. — Vsa kom-panija se je tri dni smejala. Tako, sedaj, po tej pripravi in tem uvodu pa smete zvedeti najnovejšo pavlihovko postojnskih Salomonov. Evo: Dušni pastirji kranjskega okupiranega ozemlja se dosedaj, torej že čez eno leto, niso dobili duhovnikih plač. Te dni
hčerka pa se je stisnila v groznem strahu v neki kot. Andrej pa je stal pri nekem vozu in prestrašeno gledal vojaka, ki je v hipu planil kakor zbesnel na njega in mu porinil bodalo naravnost v srce. Ubogi Andrej je zaječal in se zgrudil mrtev na tla.
Žalibog so prihiteli drugi vojaki, ki ga hoteli pomiriti šele potem, ko je izvršil fcijani vojak gro zen čin. Sel je nato mirno žnjimi, ki so ga spremili v etapno bolnišnico, ker je imel precejšnjo rano na desni roki. Tudi Sibellija so prinesli v bolnišnico.
Materi vdovi in hčerkam pa izrekamo ob tej priliki svoje naj skrenejše sožalje za izgubo sina, ki je bil edina opora pri hiši.
"Edinost.
Vprašnje tržaškega škola. Tržaška "L'Era Nuova" poroča: "Oservatore Romano" objavlja uradno vest, da je bil za tržaškega škofa imenovan msgr. Angelo Barlomasi in dostavlja, da je tržaški škof dr. Karlin, ki je odstopil, dobil naslov temisikaškega škofa in bil dodeljen sv. Stolici v Rimu.
Italijani bi radi podobo Matere božje s sv. Oore. Te dni se je mudil v Ljubljani generalni vikar Stolnega kapitla v Pulju Viesin-ger, ki je posredoval nh raznih me stih, da bi se izročile Italiji razne v naše kraje preseljene listine in umetnine. Med drugimi je tudi zahteval, da bi se izročila Italijanom slavna čudežna podoba Matere božje, katero so rešili med vojno frančiškani s sv. Gore. Kakor se sliši, je bil Visienger poslan v naše kraje od italijanske vlade, tu pa je vsepOvsodi nastopal kot privaten odposlanec stolnega ka pitla v Pulju, ter dejal, da ni sprejel od italijanske vlade nobenih naročil. Kakor se tam poroča, je bil. Visiengerja sprejel tudi deželni predsednik dr. Žerjav, ki mu je zaupal, da imajo jugoslovanske o-hlasti nujno naročilo z vso odločenostjo zasledovati zločince bivše Avstrije, ki so roparsko odnesle iz Italije različne vrednote in umetnine. Obsebi umljivo da se taki predmeti vračajo lastnikom. Dr. Žerjav pa je Visienger j a z vso odločnostjo opozorihna to, da zadeva o repaJtriaciji podobe Matere božje s sv. GorcJfcploh ne mo-
i že samo se kaj takega zgodi, bi smatral ves nas narod, ki vidi v tej podobi versko in tudi narodno svetinjo, za izzivanje.
Prehrana. -Ministrstvo za prehrano pe izdalo naredbo zopei kopičenje dragih potrebščin. Kupčija s sladkorjem je izvzeta iz svo bodnega notranjega prometa* Mi nister prehrane je dobil pooblastilo, da uredi to trgovino tako, da to ne bo preveč oviralo svobodne trgovine. — Ministrstvu prehrane je dovoljen kredit ,250 milijonov kron za nakup živeža za pasivne kraje. Ta svota naj služi kakor obratni kapital za letos in prihodnje leto. Ko se živež^ proda, se mora ta svota državi vrniti. *
Nameščenje invalidov. Ministrstvo za socialno politiko* je zahtevalo od vseh drugih ministrstev, da naj postavljajo na izpraznjena mesta uradnikov samo invalide, katerih je vsak dan v&č.
Izročitev avstrijskih državnikov in generalov. Bel grajska vlada zahteva, da se ji izroči krog šeststo avstrijskihin madžarskih državnikov in oficirjev, ki imajo na vesti razne zločine, izvršene na jugoslovanskem prebivalstvu. — Med temi se nahajajo bivši av-stro-ogrski minstri zunanjih del grof Berthold, maršal Kovesz, bivši vojaški komandant v Beogradu major Rhenen, generala Potiorek in Libori Frank in več drugih častnikov.
.Uradniške plače. Z ozirom na porošilo o regulaciji uradniških plač v "Novicah" z dne 5. novembra smo prejeli od merodajne strani pojasnilo, da se uradniške plače namreč nikakor ne bodo podvojile, temveč se je bati, se v postfmeznih slučajih celo znižajo. Uradnik X. čin. razreda z dvema otrokoma dobi n. pr. danes na plači mesečno K. 239.33, na draginjski dokladi mesečno K 770. torej mesečno 1009 K 33 vin. Po osnutku novega zakona pa bi dobil pri 14 službenih letih letno 3960 dinarjev. Ako računamo va-rijanto 1 dinar 3 krone, dobi torej 11880 kron letno ali 990 kron mesečno. Prikrajšan bo torej za K 19.33 vsaki mesec. Osnutek si cer pravi, da more ministrski svet dovoliti družinske doklade, dokler trajajo izredne razmere, vendar še danes ni gotovo, če in v kaki meri se bodo iste dovolilo.
Koroški Nemci zahtevajo ne-razdeljivo Koroško. Koroški na-rodnopolitični odbor javlja: "V Vrbi na Vrbskem jezeru se je vršil shod, na katerem se je spreje la sledeča rcsolueija: Ljudska skupščina se z vso odločnostjo izjavlja za to, da se Ivoroška ne razdeli in da tudi v bodoče ostane v svobodni nemško-avstrijski republiki. Ona odklanja v polnem spo razumu z deželnim glavnim me-jftom in z vso ostalo glasovalno cono B z vso energijo vsako pripadnost k državi SHS za sedaj in v bodoče in odbija zogorčenjem \£sak smešen poizkus, da bi se dala vplivati v jugoslovanskem smislu.
Dinar in tuji denar. Finančni minister je dobil sklep o tem, kako se bo računal kurz tujfcga de narja pri izplačevanju in vplačevanju pri glavnih državnih bla gajnicah. Po tem se sedaj izpre-mene tile kurzi: 1 dolar 10.40 dinarjev, angleški funt šterlingov 40.3 dinarjev, 100 drahem 180.4 dinarjev, 100 švicarskih frankov 180.4 dinarjev, 100 italijanskih lir 115 dinarjev, 100 romunskih levov 90 dinarjev.
PovTatek dalmatinskih interni-
rancev. Dalmatinska deželna vlada je dobila od poveljnika italijanske vojne ladje "Puglia" obvestilo, da je italijanska okupacijska oblast dovolila povratek iz internacije dr. Desniču in dr. Cor-tellazu iz Zadra, Corubolu in Kd-taliniču iz Skradina, Rcndiču, dr. Rajeviču in dr. Aniču iz Šibeni-ka, Novakoviču iz Benkovca in dr. Avelini iz Hvara. Omenjeni rodoljubi še niso dospeli iz Italije.
Naši vojniki se morejo udeležiti bojev proti boljševikom. Belgraj-ska "Politika" javlja : Na seji ministrskega sveta se je sklenilo, da objavi vojni minister častnikom in moštvu, da se morejo — ako to žele — prostovoljno javiti zvezni dobrovoljski armadi in se udeležiti bojev proti bojševikom. Pogo ji, po katerih se sprejmejo dobro-voljci, se naknadno sporočijo.
Aretiran bivši minister. V Beogradu je bil aretiran bivši minister Vukašin Petrovič, ki se ima zagovarjati radi veleizdaje. Zaprt je v Kragujevcu.
==
MIROVNI POSVET.
Nota
Clemenceauju. — Delegacija Srbov, Hrvatov in Slovencev je izročila predsedniku mirovne konference Clemenceauju, noto, kjer se navajajo ona vprašanja, ki so doslej ovirala jugoslovanske.delegate, da podpišjo st. grmainsko pogodbo. Ta vprašanja se poglavitno nanašajo na koncencijo o zaščiti manjšin, ki je predvidena v členu 51. Jugoslovanska vlada izjavlja, da nikdar ni bila protiv-na načelu zaščite manjšin, da pa v tem vprašanju stoji na stališču, ki je izraženo na mirovni konferenci v posebni noti Romunski: da se prouče modifikacije, ki naj se sprejmejo v to konvencijo. Razen tega je jugoslovanska delegacija precHošHa druge zahteve, ki se nanašajo na ladje, ki pripadajo zasebnim lastnikom jugoslovanskim ali pa .jugoslovanski državi in ki so pred vojno plule pod avstro-ogrsko zastavo. Na temelju dodatka tretjega dela st. germainske pogodbe bi morale biti jugodlb-vanske ladje konfiscirane. Zato je potrebno, da se doseže sporazum o teh ladjah. Zatorej prosi jugoslovanska delegacija vrhovni svet, da izvoli proučiti to vprašanje in izdati odlok, ki bo zadovoljil jugoslovanske zahteve.
Kolkovanje bankovcev. Dne 3.
nov. se je pri ministrstvu za finance vršila konferenca denarnih zavodov radi sporazuma, kako izvršiti kolkovanje bankovcev. Vsi denarni zavodi, ki bi se ne u-deležili kolkovanja, bi bili ta čas zaprti, tako da bi se izognilo tihotapstvu s kronami. Kolkovanje se bo vršilo pri 302 denarnih zavodih v Srbiji in pri sličnih upravnih skupinah novoosvobojenih krajev. Pri vsakem zavodu bo v to svrho imenovana posebna komisija. Kolkovanje se mora izvršiti v desetih dneh. Sodijo, da kroži v prometu okrog 10 miljard kron. Od denarja se odtegne 20% in se izroči za ta znesek posebno potrdilo, ki bo imelo isto vejja-vo kakor gotovina. To potrdilo se bo izplačalo pri zamenjavi kron v nov državni denar. Ta odredba ima namen, da se omeji količina papirnatihkron v prometu. Kolki so bili izdani pod nazorstvom uradnikov finančnega ministrstva Pajičiča in Radosavljeviča na Dunaju. Za vsako vrsto bankovcev so izdelani posebni kolki v raznih barvah, ki se latiko razlikujejo druga od druge. Najpreje se bodo kolkovati tisočkronski in sto-kronski bankovci, potem pa bankovci po 50, 20 in 10 kron. Kolkovanje se bo pričelo v vseh središčih naše kraljevine en in isti dan.
Štrajk v premogokopih končan. Med rudarskimi delavci in lastniki rudnikov y Zagorju in Hrastniku je prišlo do sporazuma. Delavci so se po večini vrnili na delo. Istotako se je dosegel sporazum tudi v trboveljskem premogokopu in so se toudi tam vrnili zopet na delo.
Aretirani vohuni. Vojaška o-blast je v Kranjskigori aretirala tri osebe,o katerih je dobila v roke dokaze, da so vohunili za Italijo. Dotičniki s6 iz Goriške in so bili vselej na glasu kot dobri Slovenci Za to se vse čudi, da so se dali premotiti od italijanskega zlata.
Novi mirovni delegat kraljestva SHS. Andrija Radovič, nekdanji črnogorski ministrski predsednik, je imenovan pooblaščenim delegatom jugoslovanske delegacije v Parizu.
Imenovanja in spremembo v diplomatski službi. Vlada je naprosila ministra zunanjih del dr. Trumbiča za svt' o novih diplomatskih imenovanjih in premestitvah. Govori se, da se še ta mesec reši vprašanje o imenovanju naših poslanikov na Dunaju, v Varšavi, Budapešti, Madridu in Berlinu. Istočasno bodo imenovani tudis generalni konzuli v inozemstvu. Vlada je imenovala za pred-staviteljanaše države v Koelnu dr. Nikolo Manoloviča, bivšega av-stro-ogrskega konzurnega uradnika.
Spominka medalja. Kakor se čuje, se bo izdala posebna medalja v spomin za u jed in jen je Srbov, Hrvatov in Slovencev.To medaljo bodo prejeli vsi oni, ki so delovali za ujedinjenje. Medaljo prejme tudi vsak vojak jugoslovanskih dobrovoljcev.
Francosko posojilo kraljestvu SHS. Francoska banka je dovolila kraljstvu SHS posojilo 100 milijo-no.v* frankov.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Wgrad, (U. nov.) V tukajšnjih političnih krogih se govori, da se je minister Kristan energič-no zavzel za to, da se ljubljanske železniško ravnateljstvo z wseir svojim osobjem vred premesti iz
Ljubljane v Zagreb.
—————_
Češkoslovaško- jugoslovanski od-nošajL
Belgrad. Vlada čehoslovaske republike je zaprosila našo vlado, da ji da vse podatke o onih Čeških vojakih ki so padlii za idejo Slovanstva. V Srtbijo pride posebna češka komisija, da poeeti grobove padlih. čeSkih vojakov. Hkrati je Čehoslovaška vlada za -prosila našo vlado, naj ji izroči popis vseh onih, oseb, ki so sc pregrešile proti našemu narodu, bodisi "kot uradniki ali kot voja-
ijter je odredil, da ima dinar no-HfcS krone 50 vinarjev.
["fraH veriinikom. Deželna vlada Iv Ljubljani je raztegnila kazenska
I določila P®**. 10. naredbe ministrstva za prehrano z dne 7. marca tudi na delikt veriženja. In to ffcde vseh življenjakih in gospodarskih potrebščin. Dosedaj so bili po tej naredbi kaznjivi le na-fjjalči cen in oni, ki bi v špeku-Igtfvne namene nakupičevali blage, odslej pa bo tozadevnim zakonskim določbam površen tudi v8tk verižnik, ki se bo kaznoval z zaporom šeatih mesecev ter občutno denarno globo.
Predlog za pomiloščenje. Pokrajinska vlada v Ljubljani je vložila predlog, naj se obsojenci za razne zločine, storjene od leta 1905 do narodnega osvobojenja, pomilosti-jo. Kolikor kazni obsojeni niso še prestali naj bi jim bilo odpuščeno. —
Imenovanje. Prestolonaslednik regent Aleksander je imenoval za stalnega ravnatelja realke v Mariboru Jakoba Zupančiča, bivšega ravnatelja realke v Gorici.
Sprejem slovenskih in hrvatskih generalov v našo vojsko. V kratkem izide regentov ukaz o sprejemu slovenskih in hrvatskih generalov v naše vojsko. Med prvimi bodo sprejeti generali Maister, Piiverič in Uzelac.
Demobilizacija. Vojni* minister je odredil, da se rezervisti ne bodo več pozivali na dvomesečne vaje. Razentega je izdana tudi jiared-ba, da se izvršijo vse priprave za demobilizacijo prvega poziva narodne vojske.
Belgrajsko vseučilišče. Za sedaj je na belgraškem vseučilišču vpisanih 3250 slušateljev.V to število so všteti tudi dijaki iz novih pokrajin. Teh slušateljev je precejšnje število, posebno iz Dalmačije in Vojvodine. Vpisi še niso dovršeni.
ffrinerjevi stenski koledarji so bili vedno krasni; vendar prekaša najnovejši * koledar za leto 1920 vse svoje prednike. "Civilizacija in zdravoslavje pozdravljata Ligo narodov" je vsebina slike na tem koledarju. Novo, boljše življenje vstaja iz razvalin; v številni polt-ni vrsti boš našel tudi narodno zastavo tvoje rojstne domovine, ali domovine tvojih st a rise v. Petnajst malih ličnih slik ti predstavlja ves proces pri-izdelovanju Trinerjevega ameriškega grenkega zdravilnega vina in drugih iz-bornih Trmerjevih zdravil — od nabiranja zdravilnih ^elišč (rož) do domačega razpošiljanja in eks-porta v inozemstvo. Pošljite 10 eehtov v pokritje poštnih stroškov! — Joseph, Triner Company, 1333—43 So. Ashland Ave., Chicago, III.
va Alma-»galekar-ge povsod
8	ja neprijetna prikazan in povzitoča
#	mnogokrat mnogo bolečin, trpljenja
8	in skrbi. Nekaj tacega le, kar ne
§	ne morete iznebiti tako hitro kakor
§	bi r*di, razen ako storite to, kar je
S	storilo mnogo drugih: Vzemite
Severa'8
Balsam for Lungs
; (Severov Balzam za pljuča) v zdra-l. vljenju kalija, prehlada, hripavosti, v slučaju oteikočenega dihanja, ran -
Snem vratu in enakomernem po-tiljevanju. Poskusite steklenico danes. Dobite ga v Vaši lekarni.
! Dobro za otroke in odrasle. Cene i 2§c in Ic davka, ali 60c in 2c davka.
Wilsonov sir.
PariSki list "Journal" se jezi, da se dajajo raznim jestvinam i-mena slavnih mož. Ali to nič ne pomaga. Neka posebna vrsta španskih smokev se imenuje Fo choca smokva, v ParizU mosijc "Clemenceaunov klobuk," jede Jeffreje-v sir in zadnje čase so francoski sladkosnedeiži neki posebno pikanten sir ^krstili na ime Wilsonov sir.
Bolnik, ki hode živeti. Nekemu češkemu kmetu se je zdelo, da je bolan. Šel je k zdrav-* niku, katerega je prosil za svet ir zdravilo. Zdravnik mu je povedal, kako naj živi, da ho zdrav. Ker mu ni zapisal zdravila, je zahteval kmet, naj mu zapiše, čes, tudi gospod doktor mora živeti. Z receptom je šel v lekarno, češ, tudi lekarnar mora živeti, zato more kaj zaslužiti. Ko je kmet prinesel zdravila domov, jih je nekaj časa ogledoval, potem pa vrgel za plot, rekoč. Tudi jaz moram živeti!	. ^
Pisateljica,
kf ni znala pisati.
Koncem osemnajststega stoletja je živela v Parizu Marija Olympe de Gouedes, ki je s svojim talentom dospela do ugledne veljave na pisateljskem polju. Njena dela obsegajo romane, drame in razprave o socijalnih vpra^ šanjih. Ali pisati ni znala, marveč je vsa dela diktirala svojemu pisarju.
Muha in psihologija narodov.
Kaj stori moški, ako dobi muho v kozarcu. Ako je Španec, vstane jezen in se odstrani, ne da bi pil. Francoz vlovi muho z dvema prstoma in jo ubije, potem pa natakarja ozmerja. Anglež izlije pivo ter zahteva nov kozarec Nemec vrže muho proč in izpije, praktični Kitajec pa najprvo poje muho in potem izpije pivo ali vino, kjer se je kopala muha.
Danska zastava, Danebrog, je doživela te dni svojo 7001etnico. To je najstarejša nacijonalna zastava. Njen beli 'križ na rdečem polju je emblem 'čudotvorne pojave, ki jo je ugledal Valdemar Zmagoviti, 'ko je na čelu svoje vojske navalil na Estonce pred Revalom 1219. Tako si pripovedujejo Danci. Legenda trdi, da je krvava zastava padla z neiba v vrste danske vojske.
Naročite si moj veliki stenski koledar sedaj in pošijite ga svoj-cent v staro domovino.
'Jaz sem že poslal nekaj koledarjev v domovino še meseca septembra in eii mesec pozneje sem prejel zahvalna pisma da so prejeli koledarje v redu in nepoškodovane. Poleg tega sem prejel tudi več prošenj od'drugih, ki me prosijo zanje; to je dokaz, da po-1 šta v domovino redno posluje in da so koledarji za *rojake v stari domovini zanimivi. —Naročite jih tudi zase, ker deda j je še čas; kako dolgo bo trajala zaloga, še ne vem; pošiljam jih pa redno v velikem številu.
Ti krasni stenski koledarji šo vredni mnogo več kakor vas stanejo in sicer samo 24c en komad bodisi za tukaj, ali za staro do-moirino. Delajte vedno -točne naslove. Pošljite denar, poštne znamke, ali poštno nakaznico na,
Anton Grdina, 1053 East 62 Str. Cleveland, O.
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE. Stara navada je že, da pošiljajo ameriški rojaki svojcem v stažem kraju denarna darila za vsake praznike. Ta darila so Dila vedno jprejeta z največjim veseljem, a letos bo to v toliki večji meri, ker je potreba toliko večja.
Vsaka pošiljatev potom moje fcvrdke je popolnoma varna v pred izgubo in bo dospela na svoje mesto v najkrajšem, pri sedajnih razmerah močnem, času.
100 kron za.........$ .1.45
200 kron za . ........ 2.85
500 taon za......... 7.00
1.000 kron za......... 13.90
5.000 kron za......... 66.00
10.000 kron za......... 132.00
25.000 kron za......... 325.00
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi.
50 lir za.............. $ 5!00
100 lir za /............ 9.75
500 lir za.... ......... 48.W
1000 lir za.............. 95.00
POTOVANJE V STARI KRAJ. Štrajk v New Yorskem pristanišč ču je končan. Promet z Evropo se zboljšuje in prihaja nazaj v stari tir. Z 21. novembrom se ima pričeti reden tedenski promet na Francoski liniji. Kdor želi biti za Božič doma, naj takoj piše ali pa pride na spodaj navedeni naslov. POTNI LISTI. Onim ki nočejo sami imeti tega posla preskrbim potne liste v kratkem času.
LEO ZAKRAJŠEK 70 — 9th Ave. New York, N. Y.
"Rdeči" zavzeli Poltavo. Deni-kin poražen.
Kodanj, Dansko, 13. dec. — Semkaj se poroča, da so boljševiki premagali armado generala Deni-kina pri Poltavi, ki je oddaljena 75 milj južnozapadno od Kharko-va. Mesto Poltava je sedaj v bolj-ševiških rokah.
Mi plačujemo na branilo« ologe
POZOR! .... POZOR!
Izšel je novi obširni cenik Do-KAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (prftoročenih po župniku Kneip-pu.)
Ijoleg vsakega zdravila je na kr&Žtko razloženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi. " ta četiik bo vodnik k Vašemu zdrttvju.
Pišite ponj še danes. Pošljem ga brezplačno.
Math. Pezdir, i Box 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.
Id jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete.
Naša banko jo pod nad-gorstvom vlado Zdraionik držav in Slanica federalnega rezervnega sistema.
VABLJIV OGLAS ŽIDOVSKE TVRDKE.
Kako znajo čifuti v Ameriki oglaševati svoj baafkarsOri in šif-kartaški biznes, vidimo iz nastopnega oglasa, povzetega iz nekega hrvatskega lista.
Neka banikarska kuča na iztoku se priporoča "Dragoj brači Hrva-tima ' kot; Glavno generalno pa-robrodarsko — šifakartsko — generalno odpremniško putničko — generalno dopremničko putničko
—	generalno bankarsko — novča-no odpremnieko — novčano mje-njaeko — razmjenjač»ko — mje-nično — checovno — svjetsko-kreditnopismeno — kupovno i prodajno — stranovčamo — effek-tivno — javno svjetskobilježničko
—	pravno — zastuipajnee i posreduj uče —imovno — ugovorno — ptmomoeno — ovozemfclko sudsko
—	inozemsko sudsko — istražno
—	obskrbno — svjetsko korres-pondencijalno — generalno svjet-skoizvještavajuče i poučavajuče odjelenje.
Slovenci v Ameriki menda še nimamo posameznega podjetja s tako oWarnim delokrogom. Le prečitajte malaščše enkratte razne oddelke, pa jih boste našteli 26 (šestindvajset!)
Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker m hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva.
Povprašajte nas sa nasvet in ceno, kadar iolito poslati denar ▼ staro domovino I
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 3. pop.
ZASTONJ cenik. Ne piiite svojih pisem kakor bi bila pisana a kurjimi nogami; piiite jih rajši na naiem domačem pisalnem stroju. Stroj, dasiravno po ceni. je selo trpežen. Na naiem pisalnem stroju lahko piftete v vseh jezikih. Piiite ie danes po nai novi katalog. Naft edini naslov je: ROYAL SALES CO„ NEW YORK CITY, N. Y.
PATENTI
KNJIGA ZASTONJ
Pišite po Slovensko knjigo, katera vsebuje vse potrebne podatke o iznajdbah in patentih. Pišite nam še danes in jaz vam pošljem
KNJIGO ZASTONJ
Jaz imam 30 let skušnje kot idvokat za patente in v mojih rokah vaše stvari, ki jih želite patentirati dobe najboljšo pokornost. Pišite še danes v slovenskem jeziku vašemu advokatu na:
A. M. WILSON,
Registed Patent Attorney,
j 315 Victor Bldg., Washington, D. C.
JOLIET, ILLINOIS
□ESH-It	^-
Krasen roman "MILIJONSKA NEVESTA"
izhaja v tedenskih zvezkih po 12c s poštnino vred.
V zalogi imam vse, dosedaj izdane zvezke.
Rojaki! Sezite po tem zabavnem čtivu, ki se dobi pri:
JOSEPH TOMIC, 2424 So: Harding Ave., Chicago, 111. Iščem zastopnike po slovenskih naselbinah.
Emil Bachman ftne.
2107 So. Hamlin Ave.
CHICAGO, ILUNOI&
Največja slovanska tvornica društvenih zastav, znakov, regalij, kap, uniform in drugih drultv. potrebščin. Se toplo priporoča eenj. društvom K. S. K. J. ..
Poskusite enkrat s kakim naročilom pri nas in dobro boste postrežem.
VSEM SLOVENCEM V CHISHOLMU IN OKOLICI:—
K lOO samo $1.40
Pošiljam denar po najnižjem dnevnem kurzu. K. 1000—VELJA SEDAJ SAMO $13.00
Imam oblastveno dovoljenje za pošiljanje de- § ^ narja od "Vlade in Federal Reserve Boarda". Vse pošiljatve so garantirane. Moje geslo je: "Točna in poštena postrežba".
JOSIP ZALAR, Joliet, 111.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto! — Naj
bo leto 1920 polno blagostanja za Vas. Upamo, da nam bo mogoče prihodnje leto še boljše postreči vsem našim starim prijateljem. Zaeno vabimo vse one, ki še ne poznajo našega denarnega zavoda, da naj pridejo k nam, da se spoznamo. Vaš rojak J. Osbolt Vam bo šel na roke pri vseh vaših bančnih poslih.
First National Bank
CMSN0LM, MINN.
Glavnica in preostanek $100,000.00 Skupno premoženje $1,700,000.00
Koliko ljudi usmrtijo kače in sveri.
Od leta 1902. do 1911 je bilo 234.340 ljudi žrtev kač in zveri. Kače so jih usmrtile 26.242. V Si. biriji .v pokrajinah Amura so leta 1909 raztrgali tigri nad 200 o-seb, medvčdi in volkovi pa 5300. Žrtev strupeaiih kač je največ v Južni Ameriki, Indiji in Zjedinje-nih državah.
Ta pa ima oddelke ia papirnati denar in za srebro. Navadna cena $1.50; ta meaee Ea pa prodajemo samo po $1.00; sedem paaov stane $6.00. Kdor misli potovati v Evropo, bi moral imeti en ali več takih varnootnih pasov. Mt jamčimo, da boste zadovoljni. Ne-odlašajte torej* izrežite ta oglas, pripnite en papirnat dolar »raven in poiljiU naročilo na:
. ROYAL SALES CO, 137 Pitt St. Dept. 21, New York, N. Y.
Ravnateljstvo državnih železnic ptaloženo v Zagreb.
Belgrad, (10. nov.) Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani u* stavi svoje delovanje in se zedini z železniškim ravnateljstvom v Zagrebu, V Ljubljani ostane le železniško nadzorništvo. Vsi uradniki ljubljanskega ravnateljstva drž. železnic preidejo k zagrebškemu ravnateljstvu. Za načelnika železniškega ravnateljstva v Zagrebu je imenovan inž. Leonid Frančič, rodom Dalmatiuee, ki je eden naših najsposobnejših inženirjev.
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pinna, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite M na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO. 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, 01.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnett glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo aelo pripravne Vplačilne knjiiice za člane in članiee, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniško liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno na* tančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
17 Na zahtevo pošljemo vsakemn društva vzore« gorinavedsnik tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. B. K. Jednots".
TELEFON CANAL 6027
Prva slovensko-hrvaška
MLEKARNA
1818 W. 22 n d Street	Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaSke naselbine.
Mleko rašvažam strankam po hišah točno vsak daa.
Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar
Trinerjev Antiputrin
Z E 6 O L E T
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupne premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček *uaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.
Naložite torej Vaše .prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO UETU.
■ «	* ' • » ' • J? ' y '	! ' .	I
Qql Narastli obresti se polletne pripisujejo k glavnici, OrtL OtU alipe Izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. &/V
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Joliet,	Illinois.
"LJUDSKA BANKA",
_________Jjnl
lingjarafarafEfHJHjajararafaijafajajHi^^

-•t."'
Zapiski iz mrtvegaidomsu |
s Spisal A. M. Dostojevski. Pre vel Vladimir Levstik. FililiiiiiiiiiliiiiiiiiililiiiiiliiiillUlllllilliiiilliliiilililllllllinHlIllillllIllIllIlllllllllIlfr
(Nadaljevanje).
"Saj veš, (jlazin je bogati kmet; k njemu hodi,"
"Gazin danes popiva, bratci; piti je začel, vso mošnjo bo zapil."
"Dvajset ru'Mjev ima," je pripomnil drugi. "Dobro se godi človeku, bratci, ako je krčmar."
"Tak kaj, ali ne sprejmete gosta? Če je tako pa pokusimo carjevo kosilo."
"Pa prosi, da ti dado čaja. Vidiš, gospoda tam g^ pijo.M
"Kakšni gospoda, tu ni nobene gospode; zdaj so takšni kakor mi," je dejal mračno arestant, ki je sedel sam in samcat v kotu in dotlej še ni ibil črtinil besede.
"Rad bi se napil čaja, pa me je sram prositi: mi smo 'ljudje z ambicijo!" je menil arestant s tolsto ustnico, dobrodušno zroč na naju.
"Če hočete, vam ga dam," sem povabil arestanta. "Ali marate?"
"Če maram? Kako ne bi maral?" Pristopil je k mizi.
<<!Aha, doma je s copato zeljno juho srebal, tu je pa čaj spoznal; gospodsike pijače se mu je zahotelo," je dejal mračni arestant.
"Ali mar tukaj nihče ne pije čaja?" sem ga vprašal. Toda nisem se mu zdel vreden odgovora.
"Kolače neso; privoščite mi še kolaček!"
Prinesli so kolače. Mlad kaznjenec jih je nosil cel zveženj ter jih prodajal po ostrogu. Kolačnica mu je odstopila vsak deseti kolač, in na ta kolač je računal.
"Kolači, kolači!" je kričal, prihaja je v kuhinjo. "Moskovski, vroči! Sam bi jih jedel, pa mi manjka denarja. Dajte, otroci, zadnji kolač mi je ostal: kdo je imel mater?"
Ta vzklic do materinske ljubezni je spravil vse v dobro voljo; odkupili so mu nekaj kolačev.
"Ali, bratci," je dejal nato, "kaj misli Gazin, da se danes zopet tako' pregrešno zaliva? Bog-me! Kadar si on zabije v glavo, da jame zapravljati! Če pride osmerooki, bo jo j."
"Saj ga skrijejo. Pa kaj, ali je hudo pijan?" ,
"Pa še kako! Divja in sili v ljudi."
"No, potem bo pil, dokler ne okusi pesti, , , ,"
"O kom govore?" sem vprašal
sei
)lg
vseh, kar iih je tu v ostrogu, in krepke narave. Ko vstane je popolnoma
Poljaka, ki je sedel pol g mene.
"O arestantu Gazinu. On prodaja tukaj žganje. Kadar natrgu-je denarja, ga takoj' zapije. Krut in zloben človek je; sicer pa je v treznosti miren; 'le .kadar se napije, ga prevzame narava docela. Kar z nožem se zaganja v ljudi, takrat ga vselej pomirijo."
"Kako ga pomirijo?"
"Kakih deset arestantov plane nadenj, pa ga začno strašno biti, dokler ga ne minejo vsa čuvstva; to je, nabijo ga do polumrtvega. Nato ga polože na pograd in ga oderiejo s kožuhom:"
"Saj bi ga vendar lahko ubili?"
*'Drugega bi ubili, a njega ne. On je strašno močan, močnejši od
i"
silno krepKe drugo jutro, zdrav."
"Povejte mi, prosim," sem iz-praševal Poljaka dalje, "onile imajo vendar tudi sami svojo jed, dočim pijem jaz čaj. Pri fem pa gledajo, kakor da 'bi mi nekam zavidali ta čaj. Kaj pomeni to?"
44To ni zaradi čaja," je odgovoril Poljak.. "Jeze se na vas zato, ker ste plemič in niste njihove vrste. Mnogi izmed njih bi se radi stepli z vami. Zelo bi jim pri-jalo, razžaliti in ponižati vas. O, tu vas čaka še mnogo neprijetnosti. Strašno težko je tu za nas vse. Nam je v vsakem pogledu težje, nego vsem drugim. Človek potrebuje mnogo ravnodušja, da se privadi tega. Marsikaterikrat vam bodo še delati neprijetnosti ter se ujedali zaradi čaja in lastne hrane, ne glede na to, da tukaj mnogi in zelo pogostoma jedo posebej, in da nekaterimu redno pi-jo čaj. Oni lahko, a vi ne smete."
To rekši je vstal in odšef izza mize. Že čez nekaj minut se je Zgodilo, kar je bil dejal.
Prvi vtisi, g	III.
Mr-cki (Poljak, ki je govoril z menoj) je bil jedva odšel, ko se je privalil v kuhinjo Gazin, popolnoma pijan. ^
Pijani arestant sredi belega dne, ob delavniku, ko so bili vsi dolžni iti na delo, kljub strogemu načelniku, ki je mogel priti vsako minuto v ostrog, kljub podčastniku, ki je nadzoroval arestante in se mudil neprestano v ostrogu, kljub stražnikom, kljub invalidom, z eno besedo, k'ljub vsem tem strogostim — je popolnoma zme-del vse pojme, ki so se mi bili porajali dotlej o življenju arestantov. In precej dolgo sem moral živeti v ostrogu, preden sem si razjasnil vsa talka dejstva, ki so mi bila pnve dni mojega jetništva tolikanj zagonetna
Pravil sem že, da so imeli are-stanti zmerom svoje posebno delo in da je to delo naravna potrebnost arestantskega življenja; da poleg te potrebnosti arestant strastno ljubi denar in ga cerii više kakor vse drugo, skoraj enako kakor svobodo, in da je že utešen, če mu žvenkeče po žepu. Nasprotno pa je pobit, žalosten, brez miru in plahodušen, ako ga nima, in takrat je pripravljen na .tatvine in na karkoli, samo da ga dobi. — Vzlic temu pa, da je bil denar v ostrogu takšna dragocenost, vendar ni ležal nikdar dolgo pri srečnežu, ki ga je imel. Prvič ga je bil otežko-shraniti tako, da ni bil ukraden ali zaplenjen. Če ga je zasledil major pri svojih nenadnih preiskavah, ga je zaplenil' takoj. - Morda ga je porabil za izboljšanje arestantske hrane: k njemu so ga vsaj odnesli. Toda najčešče je bil denar ukraden; zanesti se nisi mogel na nikogar. Kasneje smo našli pri nas sredstvo, kako shranjevati denar brez vsake nevarnosti. Dajali smo ga spravit starcu-starovercu, ki je prišel k nam iz starodubovskih vasi, nekdanjih Vetkovcev... Toda ne morem si česa, da ne bi povedal o njem par besedi, čeprav se oddaljujem od predmeta.
Bil je to šestdesetleten starček, majhen in sivolas. Že ob prvem pogledu mi je vzbudil čudovito zanimanje. Tako malo je bil podoben ostalim kaznjencem, in nekaj tako mirnega in tihega je bilo v njegovem pogledu, da se spominjam, kako sem zrl z nekakim posebnim zadovoljstvom v njegove jasne, svetle oči, obdane z drobnimi gubami, ki so šle narazen kakor žarki. Pogostoma sem govoril z njim, in reči moram, da sem srečal je redkokdaj v svojem življenju tako dobro, blagodušno bitje. V ostrog so ga »bili poslali zaradi jako težkega hudodelstva. Med starodubovskimi staroobred-ci so se bili začeli pojavljati izpreobmjenci; vlada jih je silno izpodbujala ter začela napirati vse moči, da se nadaljuje izpreobra-čanje drugih nezadovoljnežev. — Starec pa je z drugimi fanatiki vred sklenil "stat za vero", kakor se je zražal. Zapalili so novo pravoslavno cerkev, ki so jo gradili za izpreobrnjence. Kot eden izmed kolovodij je bil starec izgnan v Sibirijo. Bit je imovit trgovec-mCščan, in je pustil doma ženo in otroke; vendar pa je šel s trdnostjo v prognanstvo, saj mu je bilo v njegovi zaslepljenosti "muka za pravo vero". Vsak, kdor bi bil živel s njim nekaj časa, bi si bil zastavil nehote vprašanje: kako je mogel ta mirni, otroško krotki človek postati — upornik? Neko-likokrat sem izpregovoril z njim "o veri." — Od svojih prepričanj ni odstopil niti za las; a v njegovih ugovorih ni bilo nikdar nobene jeze, nikdar nobenega sovraštva. In vendar je bil razrušil cerkev in ni tajil tega. Zdelo se je, da mora po svojem prepričanju smatrati svoje ravnanje in zanj sprejete "muke" za slavno dejanje. Toda, kakoifcoli sem se zaglabljal vanj — najsi sem ga zapazil v njem niti najmanjšega proučeval še tako, nikdar nisem znaka nečimernosti ali napuha. — Pri nas v ostrogu je bilo še več sta roobredeev, večinoma sibirjakov. Bili so to strašno razviti ljudje, zviti kmetje, nenavadno načitani knjigojedci in po svoje sili dialektiki — napihnjeni, domišljavi, lokavi in nestrpljivi do skrajne stopnje. Povsem drug človek je bil moj starček. Dasi je Ibil morda načitanejši od njih, vendar se ni spuščal v prepire. Značaja je bil silno razgovorljivega. Vesel je bil, smejal se je pogostoma — ne
iiničnim
katerim so se smejali arestant! nego z jasnim, tihim smehom, v katerem je bilo mrfogo otroškega prostodušja in ki se je -nekam posebno prilegal sivi barvi njegovih las. Lahko da se motim, a zdi se mi, da je po smehu mogoče spoznati človeka; in če vam je že od prvega srečanja prijeten smo h kogarkoli izmed povsem neznanih ljudi, lahko rečete smelo, da je dober človek. — Po vsem ostrogu si je pridobil starec vsesplošno spoštovanje, ki pa si nikakor ni domišljal nanj. Jetniki so ga imenovali dedka in ga niso nikdar žaliti. Tako sem si mogel vsaj deloma predstavljati, kakšen vpliv je moral imeti šele do svojih verskih bratov. Ali vzlic očividni trdnosti, s katero je prenašal svojo kazen, se je tajila njem globo-ba, neozdravljiva žalost, ki jo je skušal prikriti vsem ljudem. Bivala sva v isti kasarni. Nekoč, o-krog tretje ure ponoči, sem «e zbudil in začul tiho, zadržano pla-kanje. Starček je sedel na peči (ravno na tisti, na kateri je pred njim molil ponoči prenačitani a-restant, ki je hotel ubiti mojorja) ter molil po svoji rokopisni knjigi. Plakal je, in slišal sem ga, kako je govoril od časa do časa: "Gospod, ne zapusti me! (Jospod, pokrepčaj me! Otročički moji mali, otročički moji mili, nikdar več se ne bomo videli!" Ne morem povedati, kake težko se mi je storilo pri srcu.
(Dalje prihodnjič.)
Najbolj prepričevalni dokazi.
Vsi<ri«kazi svet9, katere bi kak izdelovalec zdravil prinesel, da bi dokazal izvrstne, lastnosti svojih izdelkov niso tako prepričevalni, kakor so 011a naprošena pisma, ki prihajajo z vseh strani dežele in pripovedujejo priprosto, vendar odkritosrčno, kako so Trinerjeva zdravila vspešna, in zanesljiva "Nov. 2. 1919. Braiken, Pa. Jpz in moj sosed morava potrditi, cia je Trinerjev American Elixir of Bitter Wine zelo dobro zdravilo. Ono hitro pomaga pri želodčnih boleznih. Jos. Romanoski.' Nov. 4. Swartz Creek, Mich. Trinerjev American Elixir of Bitter Wiue deluje čudovito. Cela naša družina jemlje to zdravilo. Jos. Caj-ka.' Vaš lekarnar ga ima ,v zalogi za vas. — Ako ste prehlajeni in kašljate, vprašajte ledarnarja za Trinerjev Copgh's Sedative. — Joseph Triner Company, 133&— 43 So. Ashland Ave. Chicago, 111. (Advert is.)
Adv.
POZOfi ROJAKI!
Kogar veseli kupiti farmo, naj takoj piše za pojasnilo in uaj meni naznani, kako farmo si želi ku piti.
Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 a k rov velike. Jaz imam gotovo farmo ua prodaj, kakoršno si želite kupiti s poslopjem, da kar lahko začnete kmeto-vati.
Prodajam farme in neobdelano zemljo po nizki ceni in na lahke odplačilne obroke.
Ne kupite nikjer farme, doklei si ne ogledate farm, katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si bo-^te gotovo prihranili precej de narja. Pišite na naslov:
Ignac Česnik, Willard. Wis.
druStvo "Marije sedem ža-
losti" št. 50. k. 9. k. J„ N. S. PITTSBURGH. PA.
ima stojo rodno mesečno sojo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko SloTonskem Domu, 57 in Butler St..
Pittsburgh? Pa.
Uradniki za loto 1019i
Predsednik: John Mravintz, 110? Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, P*
I. tajnik: Frank Trem pus, 514' Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij Gregurai, 46!> Butler St., Pittsburgh, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Styto, 865 Lockhart St.. N. S. Pittsburgh.
člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu^ipadajočem h K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega iruštva.
Za vsa pojasnila se obrnite na s«o-raj imenovane uradnike društv«. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri »obratu John Golobič, 5621 Carnegie Ave., Pitte-burgh, Pa., isti dam ko zboli in ravno tako zopet ko eadravL
♦
O O
s ♦
o
oeoeoeoeoeoeoeo*oeo*o
JOHN ZVETINA,
1726 So. Racine Ave., CHICAGO, ILL.
Agentura za prodajanja parobrodnih listkov ža najhitrejše, največje in najsigumejše parnike vseh prekmorskih črt.
Izdajamo čeke Amer. Express Co.
v dolarjih
Izdane na razne banke v Jugoslaviji. Ček pošljite svojcem v domovino v priporočenem pismu. Svota dolarjev bo izplačana v kronah pri istodnevnem kurzu. Ta ček bo rada samenjala vsaka banka v Sloveniji, ozir. Jugoslaviji.
o ♦
o ♦
o ♦
o ♦
o ♦
o ♦
o ♦
o o
4>
O ♦
o ♦
De žalite pislati kako blago svojcem v domovino, obrnite se na naš eksportni oddelek.
040*0*0*040*0e0*0*0*00*0*0*0*0*0*0*0*0*0
MATIJA. SKENDER
Marija Sluga
1811 W 22nd SI. Chicago, IIL
Telephone Canal 473»
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
se nljudno priporoča slovenskim in hrraAkim lenem in ogrskim Slo-
rtnkm
JAVNI NOTAR
Za Ameriko in Stari Kraj
5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
Sprejema Tožbe, dola Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne Liste (P AŠOŠE) ; Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. Izvriujo VSA v Notarsko stroko spadajoča dela že polnih 10 let na istem mestu.
YD I MCI) irii I IMIMCAIT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je slasti P KI NE K J EV LimfVlEll I Z »lučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum-
■ ■■■■•»■■iPfci w hlllllllkll | bago, otrpelosti gleinjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje iiveev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
NAJNOVEJftE NAGE A DE 80 DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—8AM FRANCISCO 1916, GRAND PRIX—PANAMA 1916. f
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists
/	1	k .	^	,	. •	s
1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
je izvrstno in prav prijetno zdravilo zk navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kotnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
Iriiigiatiaifffiaigffffi^	raiaizizfgfzjHjararaiEJZjafHrzrz^^
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV.
Ustanovljena leta 1857
Naelfonallzlrana leta 1864
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in Čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje 'cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo eene nekoliko povišati Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti telodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi le k: so prosti vsakorine nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrobno zdravilne grenke koreninice ter kraško žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosU, neprebavnosti, glavobolu, pol-glavobola, nervoznosti, navada« slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikab. ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in utage delavce, ko delajo in vdihavajo plin, čet rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite j4 v vseh lekarnah.