8. Številka. f Ljubljani, v sredo IZ. januarja I9Z1. L!V. leto Izhnta veak dan popoldne, Isvzeaasl nedelje In praanlne. Inse aH t Prostor 1 m/m X 54 m/m za tnale oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčljski in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame l m/rm K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zcnitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Opr3vnl£tvo „SIov. Naroda«* in „Narodna TIskarna" ulica št. 5, pritlično. — Telefon at. 304. Snaflova velja „Slovenski Narod1 v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 300 — polletno 150*— 3 mesečno. ...... It-— \ » ........25-- Pri morebitnem povi§anju se ima daljSa naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošijcio v prvič naročnino vedno -'£3pr po nakaznici Na satno pismena naročili brez poslarve denarja se ne moremo ozirati. V LJubljani In po poŠti : Y lnoaesaalvo: celoletno ..... polletno 3 mesečno • • • • • K42J*— „210 — u 105-.. 35 — Uredništvo „Slov. Naroda" Rnaflova nlica it. 5, I. nadstropje. Telefon stev. 34. Dopise sprejema le podpisana in zadostno frankovan3 Rokopisov ne vrača. ~3QBj| Posamezna številka velja 1*29 K Poštnina plačana v gotovini. Univ. oroi dr. Rado Kušej: Cerkvena politika Jiiinsiaisll^. Cerkveno politiko imenujemo načela, katerih se drži državna oblast pri ureditvi svojega razmerja napram cerkvi. Juristični oziri so pri tem merodajni le v toliko, v kolikor je to razmerje že v naprej določeno po ustavi in drugih državnih zakonih. Sicer pa bo ta politika kakor vsaka druga odvisna vedno od nazorov onih strank in struj. ki prihajajo, menjaie se. v državi do krmila. V novejšem času razlikujemo v tem pogledu tri tipične oblike: 1. konkordatni sistem, zgrajen na nazi-ranju, da sta državna in cerkvena oblast enakovredni in da se imata glede zadev, ki se tičeio po svoii naravi območja obeh. med seboj sporazumeti in po sklenjenem dogovo-ru postopati; 2. sistem paritetne države, sloneč na načelu suverenosti, ki ne prizna v mejah države nikake druge enakovredne oblasti, ki pa vendar v okviru svojih zakonov zaiamči cerkvam kot javnopravnim korporacijam samoupravo in prost razvoj; 3. sistem popolne ločitve cerkve od države. Cim se ustavno zajamči verska svoboda, sta logično mogoča le še pod 2 in 3 navedena sistema. Izključena pa je vsaka državna cerkev in izključen je po mojem prepričanju tudi vsak povratek v dobo korakordatov. Vsaka teh pogodb ie izročila del državne oblasti v izvrševanje cerkvenim organom, ki so se vslcd tega nahajali napram drugim verskim družbam na izjemnem, pri-vilegovanem stališču. Pogodbena vez med cerkvijo in državo je s pariteto nezdružljiva. Paritetna država naj uredi razmere krščanskih cerkva in drugih verskih družb s posebnimi zakoni, v katerih naj po možnosti upošteva niih posebnosti :n želje. Cerkve in verske družbe naj pri tej zakonodaji sodelujejo in država naj upošteva, da Ima dati vsaki to. kar ii gre, ne Da vsem istega. Na pot pogodb pa se država ne bo smela podati, ako sama noče rahljati na temeljih svoje ustave. Načelo verske svobode in paritete mora tedaj prej ali slej imeti za posledico konec konkordatnega prava tam. kjer je to še danes v veljavi. Za sistem popolne ločitve cerkve od države pri nas brez dvoma še nismo zreli. V gotovem oziru imajo oni prav. ki trdijo, da le stroga ločitev cerkve od države zaiam-čuje versko svobodo. Od cerkve lo- čena država smatra vse verske družbe le za navadna društva, izjavlja se na verskem življenja in verskih zadevah povsem neprizadeto, zato ne pozna verskega pouka in ne prispeva v verske svrhe ničesar. Nadzorstvo nad verskimi družbami izvaja le v toliko, kakor nad vsemi navadnimi društvi. Cerkev se je znala uživeti tudi v ta sistem, kjer ga ni mogla preprečiti, ker ii nudi gotovo svobodo tudi tam, kjer bi ii bila sicer državna oblast očito sovražna. Vobčc pa stoji cerkev — in v tem pogledu se strinjata pravoslavna in katoliška — na stališču, da je tekom sto- in stoletij skupno delovala z državo za razvoj in napredek človeštva v duševnem in telesnem oziru in da se imata obe oblasti po tej zgodovinski sankciji podpirati rudi v bodoče. Istina je, da imata tako katoliška kakor pravoslavna cerkev nevenljivih zaslug za ohranitev našega plemena in naše narodnosti navzlic stoletnemu robstvu in da bi pomenilo z ozi-rom na kulturne razmere v naši kraljevini nevarnost in škodo za obe oblasti, ako bi se do sedaj obstoječa ozka vez med njima mahoma pretrgala. Zgodovina se dela vedno sama; kdor bi jo hotel prehiteti, bi doživel poraz. Za nas pomenja obče sprejeto načelo verske svobode in paritete znaten korak naprej, gre le za to. da se modro in smotreno izvede na način, da bodo od njega imeli korist država, cerkev in niu skupni člani. S tem, da daje država krščanskim cerkvam in drugim priznanim verskim družbam značaj javnopravnih korporacij, jih pripušča in vabi k sodelovanju na potu do najvišjih etičnih ciljev. In v istini cerkev lahko v znatni meri podpira državo v njeni skrbi za občni lavni blagor. Verski nauk daje tudi državi višjo sankcijo, istotako z? k onu (braku) in rodbini. Krščanska morala deluje sporedno s kazenskimi zakoni, ker odvaja državljane od zločinov. Cerkev vpliva v največji meri na socijalne razmere, ker ie no njenem nauku delo dolžnost vsakega in se ne srne rušiti sklenjenih no-godb. Cerkev varuje tudi državno avtoriteto, ker zapoveduje pokorščino napram njenim oblastvom. Zato naj bo razmerje med cerkvijo m državo po možnosti prijateljsko, in ta možnost je dana navzlic ravnopravnosti vseh veroizpovedanl. Zato pa ie v prvi vrsti potrebno. da cerkev uvidi, da strogo izvaianie paritete in politične pravice verske svobode ni naperjeno proti niei. marveč da ie postulat absohitne pravičnosti države napram vsem cerkvam in verskim družbam in napram vsem drža »ranom. Le na te! podlaci ie prijateljsko razmerie na* uram cerkvi dosegljivo tudi za paritetno državo. Iz Protičeve.^a in Smodlakinega načrta se ne da glede naše bodoče cerkvene politike nič sklepati; oba sta v tem pogledu silno pomanjkljiva. Prvi ugotavlja v členu 18.. da je svoboda vere in vesti vsakemu zaiamčena in da se nikogar ne srne siliti k verskim dejanjem, razen Če ie podvržen očetovski, varstveni ali disciplinski oblasti: v členu 19. dovoljuje vršenje verozakona doma. ako sc z njim ne kršita javni red ali morala; v členu 20. pa določa, da so gradjanske in državljanske pravice in dolžnosti od veroizpovedania neodvisne. Drugi naglasa v členu 26. istotako neomejeno svobodo vere in vesti ter svobodno javno vršenje verskih cbredov. kolikor ti ne nasprotujejo kazenskemu zakonu. Da te določbe niso zadostne in da bi bilo pravno stališče verskih družb po m'ih merilu skrajno nejasno, ni treba še Ie poudarjati. V Markovic s vem načrtu pa določa člen 85. naslednje: Sve priznate veroizpovesti iesu ravnopravne. Priznate veroizpovedi: mogu svoj verozakon javno izpovedati. One samostojno urediufu svoje verske poslove i upravljajo njima u granicama zakona. Tu se daje pravica javnega vršenja verozakona izrecno le priznanim veroizpovedanjem. Ie te se proglaša za ravnopravne in le njim s^ podeljuje avtonomija v me-;ah zakona. V teh kratkih stavkih so izražena brez dvorna načela paritetne države, le da v svoii malobesed-nosti ne morejo nuditi dovolinega famstva ne za prosti in neovirani razvoj krščanskih cerkva, ne za dosledno izvedbo verske svobode. Cerkev in verske družbe pa imaio globok interes na tem. da izvedo že iz ustave, kako bo njih bodoče pravno razmerie v državi, katera sredstva jim bodo za obstoj na raz-n I ago in v katerih mejah se bo smelo prosto razviiati njih delovanje. Prav tako smejo državljani zahtevati, da naj bo obseg politične pravice verske svobode razviden že iz ustave same. Ustava nai bo rasna i75sva države clede n!eneea cerkve-nOTcIttičnegn programa. Zadnji čas se množe po slavenskih listih v Ameriki hudobna natolcevanja proti naši domovini. Gotovi listi prinašajo takozvana pisma iz Slovenije, ki mrgole samih neresnic, neresnosti in hudobnega zavijanja ter pogrevajo deloma Inž i. katerih so bili polni nemško-nacijonalni listi v čafcu pred koroškim plebiscitom. Po takih vesteh in pismih b-i bila naša drživa pravi eldorado roparjev, goljufov, oderuhov in dragih izvržkov ter bi biio kršenje državi skih in človeških pravic na dnevu« na redu. Roparski napadi se vrše kar pri belem dnevu, nobeden ni varen svojega življenja zlasti oni ne. pri katerem vohajo dolarje. V nasi državi so delavci, zlasti oni, ki £o vračajo iz Amerike, popolnoma zadavljeni, nastala jc povsod strašna mizerija, da je ni mogoče popisati. »Nadejati : se je prelivanja krvi v notranjosti državo. Xa:i vojaki hodijo raztrgani in bosi, srbijanski so le^.o oblečeni in obuti, nase pretepajo z bikovko in brano imajo slabšo, kakor prašiči. V tem tonu gre naprej. In taka pisma piiobcuje >Prosve-ta<: v Chicagu. Smešno bi bilo odgovarjati na toliko laži in oštarrjskih hudobnosti Neodgovorno pa je, da daje list. ki hoče menda veljati za resno glasilo delavstva, prostora takim sabrbtnostim, ki jih je mogoče na prvi hip spoznati, Da najdeš nezr-dov^ljneže povsod, je prav naravno, največ, pa jih je meri lenuhi in puhlicami in rne:i te spada prav gotovu tudi dopisnik >Prosvetec T-^ka pisarjenje pa je lahko v veliko škodo na-i domovini. V Ameriki d imamo mno<:o naših treznih i:i pametnih delavcev, ki bi so radi vrnili s svojimi prihranki v staro domovino. Ca jim pa naši ameriški 1 i—t i slikajo domovino kot roparsko gnezdo, -i htdo seveda desetkrat premislili nastopiti dolgo in drago pot. ker se bodo bali n<» samo razočaranja, marveč tuiii materijalne škode. Toda pri nas jo z i poltenega delavca vedno dosti kruha in ga bo vedno več. za ljudi, ki iS hočejo osamosvojiti, jo de do.-ti polja in i veseljem jih bo sprejela domovina. Samo zmožnosti naj prineso s seboj, voljo do drla in poštenosti pa samo voljo do zabavljanja in pridušanja. Ravno našo deželo čaka Se lepa bodočnost v mali industriji iu obrti, izuč 'nih. delavonv nam v vs h strokah S primanjkuj©. Tudi poljedelstva BO odpirajo rovi rn dobri viri dohodkov. Pa pride tak lopov in vrže v svet si tre obrabljene fraze eusteršieevih razdiralcov in naši državi sovražnih agitatorjev ter za-seje nezaupanje med nase rojake v Ameriki, S tem pa ne Škoduje samo naši državi, marveč provzroča pogostokrat nepovračljivo ^kodo tudi lastnim tovarišem, katerim bi se odprli v stari domovini prav lepi viri dohodkov in gotovo mani napornega zaslužka, kakor v Ameriki. Lenuhov in klevetnlkov seveda v na-ti domovini ne potrebujemo, ti naj ostanejo lep » d ileč tam ca vodo, Preeodn-jc nam žo ti, kar jih imamo in bi jih prav radi ekaportirali, med njimi tudi dopisnika »Prosvatec, da si ga nafti rojaki boii natančno ogledajo. minister Soefozar PrSSISgiefć o poSsf.afu. — Zagreb. 10. jan. Včeraj dopoldne se je vršilo v sekretarijatu demokratske stranke zborovanje mestne ga odbora demokratske stranke, ki j2 bi1 o iako dobro obiskano Poleg odbornikov je številno demokratsko meščanstvo do zadnjega kotička napolnilo prostore sekretarijata, iz Beograda je prispel na zborovanje poleg ministra Svetozara Pri-bičevića tudi poslanec dr. Sveto-zar Gjorgievič. Največje zanimanje so vzbudila izvajanja ministra Svetozara Pribičeviča . ki ie porabi] svojo prisotnost v Zagrebu, da svo-IJm zagrebškim somišlieuikem obrazloži svoje it-išljenie o sedanjem političnem položaju. Predsednik Milan KreŠič je pozdravi! v toplih besedah m;nistra. slušatelji pa so mu prircrli'i burne ovacije. Pribičević* ie v svojem (rovom opozoril najprvo na težave, ki so se pojavile v konstituanti med posameznimi strankami. Najbolje bi bilo. ko bi bil narod pri volitvah v kon-stituauto izrazil zaupanie stranki ali na še bolje bloku strank, ki bi imel to na::!o. da se mora ustava izdelati na podlaci državnega in narodnega edinstva in pozitivnega dHa. Ker se to ni zgodilo, morale so se stranke šele iskatL uvesti so se morala po-gajanja tn^d posamnimi strankami. Demokrati so stali z vsega začetka na stališču političnega centralizma« Tudi ustava oziroma načrt ustave, katerega ie izdelala in odobrila Ves-nieeva vlada, ie bila izdelana na isti podlagi ter je zavrela Proticcv ustavni načrt, vsled česar so se tudi radikale- izrekli za isti princip. Tudi zemljoradniki so v bistvu za isti princin. a ne gredo v vlado, ker Hm to baje ne dovoliuiefo strankarski interesi, kar je oravzanrav nelogično. Pri tako važnih vprašanjih kakor ie ustava, morali bi se postaviti državni interesi nad strankarske. Na-ciionalnih in anacijonalnih bojev, ka- •*■» -----—-w- — —» Fran Govekar: 144 (Dalje.) »Ni istina.« je ugovarjal baron. »Svoboščine, ki smo jih dosegli, ne bodo izgubljene nikoli več! Če nam jih pa vzamejo šiloma, nam jih bodo morali vrniti, zakaj država bo morala hoditi vzporedno s časom, drugače pojde čas preko nje! Borba med absolutistnim in demokratskim državnim sistemom se je zaključila z zmago demokracije: to je uspeh, ki ga mora priznavati tudi Dunaj!« »In vera v nepremagljivost Nemčije in Avstrije je ubita za vselej!« je pritrdil Dessel-brunner. »A kaj naj storimo zdaj?« je vprašal Vodnik. »Samo ena filozofija je, pa naj si štejejo sto in sto filozofskih šol: samo ena, a njeno ime je — vztrajnost!« je odgovoril Zois. »Vztrajnost, vera v končni cilj, zmaga vselej.« »Če bi imel človek vašo samozavest!« je vzkliknil Vodnik. »Mojo? Ej, jaz sem starec, bolnik! Resig-niral sem et fugiens elongavi in solitudinem,« je dejal baron. »A vi — mlad — šele začenjate! Na vas zre vsa domovina^ »Majhen talent sem ... če i sem sploh talentek! Včasih docela obupujem nad seboj... in moje pisari je se mi ne zde piškavega oreha vredne I c »Mnogo delavnih talentkov izda več kot velik, a len, jalov talent!« ea ie zavrnil baron. »Storite svojo dolžnost in delajte: koristite pač. kolikor morete! Sodbo prepuščajte zanamcem! Loga ne oživlja en sam slavec, nee;o zvrgolenje kosov, penic. sinic, drozgov! Vojne ne dobiva niti ne izgublja en sam general, neero tisoči in tisoči pešakov, koujcmkov, tonnikov, vozota* iev in stražajev, zem^crovov in konjenikov, a končno nič manie važnih bobnarjev in piskačev! In nemške kulture ni ustvari! en sam Ooethe. niti italijanske en sam Dante, nego zbor vztrajnih, delavnih poetov in poetkov, učiteljev, duhovnikov, ki so vsi skupaj igrali ulojro sinic, drozerov, pernc in kosov v koncertu, ki sta jima edina slavca Ooethe in Dante!« »Eh. če sem pa le zoprn — vrabec!« se je popraskal Vodnik za ušesom. Baron se je zasmejal in ž njim se je smejal tovarnar. »Ne ne! Le nič malodušnosti!« je dejal baron. »Veste, kaj ste doslej? Taščica! Resnično, tista drobna taščica, kf začenja s svojim srebrnim glasom prva že v naizgodnjem jutranjem mraku klicati solnce! Ko se začenja svitati, je taščica budilka in klicarka vsem drugim — tudi slavcem! Ali ste zdaj zadovoljni?« »Hvaležen sem vam!« je odgovoril Vod-neik. »Svita se —« »Torej le pojte, pojte! Tn Bog nam d'jj za vami dosti, dosti slavcev!« • * Pred rotovžem je razbijal mestni klicar po bobnu in nato naznanil: Vsakdo, ki misli, da se mu je prizadela kakršnakoli škoda in ima pravico, da se mu povrne, naj se takoj zerlasi na magistratu! Francozi nočejo ostati nikomur ničesar dolžni. Vse se zapiše in plača. Tn klicar je odšel z bobnom v vsako ulico ter povsod znova bobnal in poživljal... Krojač Dominik in rokavičar Kavčič sta biJa prišla iz »Bidelmana«. kjer stasi privoščila obligatni polič in porcijonček telečje glave s hrenom. Slišala sta še najnovejši oklic. ' »Reci, kar hočeš, spodobni ljudje so pa le ti Francozi!« je dejal Kavčič. »Počediti hočejo za seboj do fermenta in poravnati celo neznane dolgove!« »Nič jim ni očitati!« je pritrdil Dominik. »Kaj praviš, ali plačajo tudi pomandrano zvestobo ljubljanskih ženic in nedolžnost ljubljanskih devic?« »Nak, toliko denarja pa ne premore francoska republika!« je odgovoril krojač, a hipoma je kriknil: »O. glej, glej!« Iz rotovža sta stopila pravkar Verderbe-rica in Dane. »Lopov!« je vzkliknila lepa oštirka fn pri-solila mojstru barokarju z desnico zaušnico, da je odmevalo pod obokom, in prisolila mu je z levico še druRO pa z desnico še tretjo in znova z levico in z desnico... Klobuk je odletel brivcu daleč po stopnicah in lasulja mu je zdrknila kna tla, on pa se ni prav nič branil Kakor od t! strele zadet je b*l brez misli in menda t d vedel, kaj se ?odi ž njim. Verdcrberica se je končno utrudila. Pij nila ie in odšla na levo — domov v kazino. In stopala je ponosno kakor užaljena kraljica, zibajoča se v bokih, malo bleda, a vsa sveža in lepa ter očividno silno zadovoljna ... »Fej te bodi! c je vzkliknil Kavčič in pij i> nil, da je odmevalo po vsem CHavnem trsu. »Obesi se, zgaga! Za nič drugega nisi več na svetu!« je kričal Dominik. »O, vidva —? Ali sta videla? Po krivici me ie! Ta vlačuga!« je jecljal Dane. pobiral lasuljo rn klobuk ter hotel k prijateljema. Toda obrnila 9ta mu že hrbet in odhajal;*! po Špitalski ulici. »Kaj pa naj bi bil storil? Udaril babo? — Ne, tožim jo, tožim ... vidva pa mi bosta z«\ pričo. Taka lajdra. taka lažnivka, spletkarka! Dvakrat sem bil zaradi nje zaprt, globo <:m moral plačati radi njenega jezika.Večer« poroča iz Beograda, da sodijo politični krogi, da bo za finančnega ministra imenovan veeučiliški profeeor Kuma-nudi. = Paši* in zemljoradnika, še tokom tedna ee bo rešilo vprašanje o zasedbi ministrskih mest, ki so prihranjeni za ostale stranke. V tukajšnjih političnih krogih govore, da bo Pasič ponovno začel pogajanja z zemljoradnic-ko stranko radi njenega vstopa v vlado. Ministrski svet je sprejel ustavni načrt v končni redakciji, ki se bo 12. t. m. razdelil tiskan med poslance. = Protie* ni izstopil iz radikalne stranke. »RijeČ« s dne 10. t. m. demontira na podlagi informacij iz verodostojnega Tira veat da je Stojan Protič izstopil iz radikalne stranke. = Komo naj se veruje? Zagreb, 10. januarja. Današnji >Jutarnji list« korigira svojo včerajšnjo vest, da se je na sestanku Radieove stranke pročitalo pismo Stojana Protiča, ki naznanja izstop iz radikalne stranke, češ, da to sicer ne odgovi^rja resni?!, da pa ponovno konstatira, da je seljačka stranka dobila od Protiča pismo, v katerem je naznanil svoj izstop iz radikalne stranke. bes Demokratska stranka v Zagreba. Dne 9. t. m. dopoldne je bil v tajništvu demokratske stranke sestanek krajevnega odbora demokratske stranke, ki se ga je udeležil tudi demokrata ski poslanec iz Beograda Svetozar Gjorgjevič. Na tem sestanku je poročal o političnem položaju minister Svetozar Pribičevič, ki je govoril o najnovejših domačih političnih dogodkih ter o glavnih vpraianjih. ki posegajo sedaj pred konstituanto v nase državno življenje. bb Radičevci ne grede v Beograd. Dne 9. t. m. se je nadaljevalo posvetovanje Radičeve stranke, ki se ga je udeležilo 47 zastopnikov. V vseh vprašanjih se je doseglo popolno soglasje. Soglasno je bilo sklenjeno-, da se Radi-čeva stranka ne udeleži seje konstitu-ante 12. t m., ker je se vedno v veljavi sedanji poslovnik. Zastopniki stranke so izdelali nekoliko resolucij, ki se bodo poslale vse parlamentarnim strankam v konstituanti. Med drugim se v teh resolucijah tolmači tuđi državnopravno stališče Radičevo stranke. Zastopniki Radičeve stranke, ki so bili v Beogradu, so poročali o svojih tamošnjih posvetovanjih ter so bila njihova poročila sprejeta na znanje. =^ Priprave za prevzetje nprave. Osrednja vlada v Beogradu in pokrajinska vlada v Zagrebu sta ukrenili vse priprave za prevzerje uprave v krajih, ki so bili dosedaj okupirani po Italiji. Otok Rab pripade upravno Dalmaciji, otok Krk in Kastav pa Hrvatski. = Parlamentarni klubi. Pričakujejo, da se bodo vršile sej9 posameznih parlamentarnih klubov dne 11. t. m., ako bo prišlo zadostno število poslancev. Na teh sejah bi se imelo določiti stališče in taktika parlamentarnih klubov v prihodnjem zasedanju. 2= Vprašanje boljševizma v Jugoslaviji. >Demokratija< pise da so vladne odredbe proti komunistom brez-dvomno zelo dobre, nikakor pa ne zadostne. Proti boljševizmu se ne sme nastopati samo od spodaj, kajti boljševizem od zgoraj je nevarnejši od onega od spodaj. Zato naj bi imeli voditelji države vedno pred očmi načelo: Spoznaj samega sebe! Boljševizem od spodaj se imenuje 3-diktatura proletarijata, boljševizem od zgoraj pa korupcija in tavori ziranjec. To sta glavna zla, katerima se imamo zahvaliti, da je mogla boljsevfška ideja med naiim narodom pognati korenine. = Nova separatistična stranka, >Srpska Zorac poroča, da se bo preselilo vodstvo >8rpske narodne organi- I zaclije« v Beograd, kjer ee bo združila imenovane organizacija s srbsko delavsko stranko v novo >Srpsko strankec. s Češki komunisti P»*ed poroto. Iz Prage poročajo, da se prične sredi tega meseca proces proti povzročiteljem zadnjega komunističnega puča v češkoslovaški republiki. Aretiranih je bilo nad 8000 komunistov, odkaterih pa je bilo 800 pozneje izpuščenih. Ostali pridejo pred poroto in so obtoženi veleizdaje. =t Proriboljseviški kongres. Francoska vlada namerava sprožiti inicijativo za protiholjseviSki kongres, katerega naj bi se udeležile vse drža.ve. Kongres naj bi s<3 pečal z vprašanjem, kako np.frti boljševizem, katerega središče je Moskva. Angleška vlada ee strinja s francoskim predlogom =r Avstrijski mentalitet. Sarajevska >Pravda<, glasilo muslimanske ju-goslovenske stranke, piše, da muslimani n}so ne Srbi in ne Hrvati, da pa je mogoče, da postanejo Srbi. ako se spremeni srbska oblast v Bosni. Oe pa ostane pri starem, postanejo muslimani Hrvati. Kakor je videti, se nekateri easi bratje še vedno niso iznebili avstrijskega mii-lj^nja. =x Zakaj n> hrvatski klerikalci proti Radio>i. >Narodna Politika* pise proti Radiću radi njegove akci je proti katoliški duhovščini,kar naj bi pomenilo veliko kulturno nevarnost z* hrvatski narod. List poživila vse nasprotnike liberalizma na skupno delo proti tej Radi cevi propagandi. r= Kaj se vse dobi pri komunistih. Ob priliki hišne preiskave pri voditeljih komunistične organizacije v Dubrovniku so našle oblasti v stanovanju komunističnega tajnika Mihe Moniea slike Viljema II., Franca Jožefa in njegove žene Elizabete. Monić ni hotel na noben način izročiti teh slik policiji, arrrpr.k jih je lastnoročno piinesel na policijo, kjer je izjavil, da so te siike dragoceni spomini njegovega očeta, ki je kot finančni stražnik v ju posloven -ski državni službi. Smerno, toda resnične I =r "Protiangrleško gibanje v Indiji. Pred nekaj dnevi se je vršil v Nleazu-ru velik indijski narodni kongro«, na katerem je glavni indijski agitator Jandi dosegel, da ie sprejel shod resolucijo, po kateri se obvezujejo indijski voditelji, da porabijo vsa sredstva za dosego popolnega heme rule 88 Indijo. Indijci ne bodo već pošiljali v sngležke siušbo dečkov, ko dosežejo 15 leto. bojkotirati hočejo angleško blago, indijsko uoiteljstvo ima zapustiti £o!e ip se posvetiti poduku ljudstva s čisto narodnim značajem. Vabijo s-c sodniki in advokati, da zapuste sodila ter se posvetijo narodnemu gibanju. Njihovemu vzgledu naj slede državni uradniki in oficirji. Na ta način se hoče preprečiti udeistitev reform, ki jih je dovolila Anglija. Indijci se bore za popolno neodvisnost Indije. V znatno pomoč jim je rusko boljševiško gibanje. =: Nemci ia fn Romnnija. Uradni >UniversuI< poroča^ da je poslala nemška vlada v Bukarešto posebnega delegata, ki je sporočil romunski vladi, da je Nemčija pripravljena poravnati svoje obveznosti napram Romuniji potom velikih posiljatev raznega blage. Kakor znano, je Nemčija za Ča-sa okupacije emitirala pet milijard lejoT, ki jih hoče sedaj pokriti z blagom v isti vrednosti. Romunska vlada je odgovorila, da se uačelno strinja s predlogom nemške vlade. =e= ITpor v ruski rdeffi vojski. Tz Moskve prihajajo poročil?, da so se pojavili v tretji rdeči vojski resni nemiri, ker je sovjsteka vlada odklonila delavske zahteve po odpravi teiesne kazni, za izboljšanje aprovisacije in preskrbo z zimsko obleko. Te! ef on sfe^ in brzolaona '"£113. KONSTITUANTA SE OTVORI S PRESTOLNIC GOVOROM. —d Zagreb, 10. jan. >Večer« poroča iz Beograda, da se iz vseh znakov sklepa, da bo konstituanta etvorjena s prestolnim govorom, ki ga bo imel regent 12. t. m. Predsednik konstituante je sprejel danes nekaj komunističnih poslancev, s katerimi je razpravljal o bodočem delu konstituante. Komunisti se prve seje bržkone ne bodo udeležili. Seje konstituante bodo traja1 a le nekoliko dni ter se bo ivvolilo nekoliko odborov, zasedanje konstituante pa se bo odgodilo, dokler ne bodo izvoljeni odbori dovršili svojega dela. —d Beograd. 10. ian. Odbor za ustavo bo mogel končati svoje delo žele v 15 ali 20 dneh, nakar ho prišel ustavni načrt v prvo čitanje v konstituanti. PRED VA«NIMI DOGODKI ttA NASI SEVEROVZHODNI MEJI. m Beograd, 10. januarja. Te dni se pričakuje na naši severovzhodni meji važne dogodke. Iz bajskega okrožja in Pečuha so se zadnje čase čuli glasovi, ki najenergičneje izražajo svojo nezadovoljstvo s Hortvjevo politiko in Budimpešto. V Baji sami se je osnoval odbor, ki si je stavil nalogo, na našem ffrrnfrT teritoriju P* Madiarakam osnovati samostojno, neodvisno republike. Ze pred dvema mesecema je Vrila posebna deputacija v Beogradu, pred 5 ali 6 dnevi pa je bil žunan Pečuha pri notranjem ministru Draskovtču. da izve. kako stališče M zavzela naša vlada napram neodvisni republiki. Naša vlada je odgovorila, da se ne bo ▼roedavala v notrsnje zadeve sosedne M r. d carske, napram samostojni republiki pa i»e ho zavzela neprijateljskega stališča. KOBIUNTKE RADI CEVK STRANKA — J5agreb, 10. januarja. Hrvatska seljačka republikanska (Radičeva) stranka je isdbala o konferenci, ki se je vršila te dni v Zagrebu, poseben komunike, v katerem pravi med drugim t Zastopniki hrvatske seljačke republikanska stranke so zborovali v soboto, 8. t m. od 10. dopoldne do 11. zvečer, v nedeljo, 9. t m. pa od 11. do 8. popoldne. Sej se je udeležilo 47 zastopnikov. Soglasno je bil sprejet predlog, da se poslane! hrvatske seljačke stranke ne udeleže seje konstituante 12- t. m. Temu Ie v prvi vrsti kriv nesrečni poslovnik, i ga Je'sestavila Veanlčeva vlada. Osobito zapreko tvori % 8. v katerem se odreja, da morajo poplanci priseči kralju, sicer izgube mandate. Isto tako je krivična namera, da se mora ustava sprejeti a enostavne večino glaeov. ker je 8 tem dana možnost, da Srbi, ki imajo v kouetituanti večino, preglasu;jo Hrvate in Slovence, medtem ko se je evoječe^jno dogovorilo, da mora Liti oat&va sestavljena >epora3umno p Srbi, Hrvati in 8!oveoci<. Na tejaii .-o se sprejele resolucije, ki se bodo razposlale vsem parlamentarnim strankam v Beograd. V teh resolucijah se zagovarja driavnopr&vno stališče Radi eve stranke, kakor je bilo to javno proglašeno na veliki strankini skupščini 8. decembra 1920 v Zagrebu. Obenem se zahteva xa stranko, da se z bodočo ustavo zaščiti prosto laražanje republikanskega programa. Vse različne resolucije bodo obelodanjene v strankinem gJaailu, tcrviniku >Domu<. — Poročilo poslancev, ki eo vodili pogajanja z raznimi strankami v Beagrado, je bilo -c^obrer.o. Obenem se je tuli konstatiralo v komunikeju, da ni w nična trditev nekaterih hrvatskih listovi ua ti se bik) na seji p recitalu ri^mo Stojana Protiča, v kat«:j»n ta na manj a svoj izstop iz radikalne atranke. D' ANNUNZIO HOČE POSTATI PRED8EI>\" J: RESKE RFPUBLKE. —d Pariz, Q Un. (Brezžično.) Zadnje vesti, ki eo prišle z Rrke, pot ju s-jo, da D* Annunaio ne namerava Reko ssapustiti pred bližnjimi volitvami v ustavodajno skupščine proste .ve. V gotovih krogih na Reki se celo govori, da bo ta skupč-Mna D1 Annunzl i g< ovo izvolila za oržfavn^s^ EVAKUACIJA REK M — d OpatUa, 10. jan. Z Reke je odšel nadaijni transport lefrionariev. Doslej ;* odpotovalo z Reke nad 2000 let narjev. Tudi vse vojne ladje so zapustile luko. Nekaj leirio-narjev, ki niso Rečani in ki niso podvrženi vojaški dolžnosti, ie zaprosilo za dovoljenje, da ostanek) v mestu. Potrjuje se vest. da zapusti H" minzfo Reko šele po odhodu vseh Jeirionariev. Daiie se lavlja, da se lejrionarji. ki so }mz\\ zasedena t ka Krk rn Rab. na podlagi dogovora prepeljejo na Reko. POLOŽAJ NA OTOKU KRETJ. —d aZgreb, 9. Jan. Novinarski urad v Zcerreru je prejel danes prvo djrektuo rr/ci*\^ z otoka K1 > v ki se glasi: Vrbnik, 9. Jan. ob 17. Zadnji D: Anourz-ijevi razbojniki zapi ' i o oiok Krk in izročajo Italijanom *nesta Krka orožje in munjcijo. V mestu s'j izkrca-vajo italijanski vojaki, bi j s parniki. Med siašim prebivalstvom vlada mir in red. Podpis: Trinajstić. SPOR MED ČEŠKIM] SOCUALC1 IN SOCIJALNIM] DEMOKRATI. —d Prasa, 9. ian. ^>Česke Slovo« poroča z D:rna;a: Izvršavahu cdbor čeika narockio-socijalist?čne stranke v Avstriji ie javil izvrševal-nemu odboru češke socijalno-derno-kraticne stranke, cia je spričo cro-zilnesra zadržanja soc. demokratične stranke skupno delovanje v prihodnosti nemogoče. Vsled tega sklepa je smatrati enotno fronto čeških socialističnih strank za raztrgano. Tudi nadalinii obstoj dunaiske?a češkega narodnega sreta je por'a! dvomljiv. 7A ZNIfiASJE CEV V AVSTRIJI. — ffl&BZNICARJI ZAHTEVAJO ZA TIHOTAPCE IN VERIŽNIKE K A Z V S ftHRTI IN PALICE, SICER PRICNO 20. T. M. STAVKALI. —d Dunaj, 10. jan. Dane=; se je v navzočnosti mnogih članov vlade pričela enketa o znižanju cen. ' • je d^-la iniciativo zvezna vlada. Zvezni knr_-celar dr. Mayr je v svojih Izvajanjih poudarjal, da morejo samo inozemski krediti jripeljati Avstrijo na pot do okrev^n^a. Polcrr teh kreditov se mora Se vse ptrriti. d* Fe driavni prejemki izravnajo z izdatki. Potrebno so kar najstrožje aarađbe proti tihotapstvu, veriani^tvu in navijanju con. Na naslednji seji narodncfia sveta bo stavljao na glasovanje zakonski načrt, ki zahteva zoper imenovane delikte denarno kazen v ane^kn do polih milijonov kron in zapor do 10 let joče. Raamarje med produkcijo in porabo se mora rnatno urediti in izboljšati. Delavske moči se morajo dvigniti. V meritorni debati je izjavil zastopnik na m'vV on cev ju 5 železnice In tohaJdua unijo, da so rne^enei r-kleniU dno 20. t. m. pričeti stavkati, ce se vlada resno ne pridne pečati 6 naredbami za znižanje cen. Govornik je zahteval, da se sa navijal-ce cen, tihotapce in verižnike uvede emrtna kazen in kazen s ba ti na mi. če ee zahtevam nameščencev no bi ugoai-lo, se bosta obe imenovani skupini izjavili, da stojita izven vsega sodstva in bosta naviJ.nJce lastnoročno in na svojo pest pričeli obešati pri borzi. Nameščenci južne železnice in tehnična unija zahtevata vpeljavo cenzuro za telefon in brzojav. Ce vlada njihovim zahtevam do 20. t. m. ne ugodi, bodo uainepčenci CSne ieleznice in tehnične unije saroo-stno vpeljali cenzuro. SOCIALISTIČNA KONTEREKCA. — Isnsbruck, 10. jan. Komisiji, ki jo je postavila konferenca v Brnu v svrho priprav za mednarodno socialistično konferenco na Dunaju, jc od S. do 10. jannsrja zborovala v Innsbru-eku. Prisotni so bili dr. Adler (Pnnaj), Grimro (f^ern,). LHebour (Borollu), Walhead rManchesterV Zsstonnik francoske socialncdemokrat^ke stranke je telegrafično pporočil, da je vsled neodložljivih orerpnizfieij=kih poslov zadržan ia je harati j«vil, da ee francoska socialistična stranka dunajsko kon-jereooe udeleži. Konferenca se ie po- svetovala o orgaaiaaoijl faaajake konference in je določila posamezne točile dnevnega reda. Za porooovalos na kon-ferenci so bili 'izločeni- Za 2. locko dnevnega reda >imperial:zem in socialna revolucija« Waih d, za soČko S. dnevnega r ia »lietodoc razr-onega boja< dr. A i ar, sa t ko -i. dnevnoga reda »Madaaro« ai 1-oj proti revoluciji< Ledebonr. Doslej se je izjavilo 12 držav, da se u-Anai-ske k rcuce udeleže. SOCIALNI DEMOKRATI V ŠVICI. — d Curfh, °. jan. Pri števUno obiskani {reneralni skupščini social-noeraici), 11 mandatov « i I • . u lenih. LDU P2rlz, 10. ian. Pri senatnih volitvah |e i tto izvoljenih 96 sena-torjev. Dva izida iz še nista znana. Mandati so razdeljeni nastopno* d-.-a ssničarska lil ralca, prosrresis: .: 1 i rvi. rs i r i bll-kancev. 3 ra likale v tej socialistič-nih radikalcev in S socialističnili re-pubiikar cev. Radikale! in sociaH-stični radikalci so iz^nibili 9. levičarski republikanci pridobil 8. socialistični republikanci pa 5 sedežev. Desničarski m eratci ai stranka nro-srres:stov sta ohnofll svoje mandata NAJVEČJA OPFZŽfCNA POSTA.IA — d Pariz. 10. Včeraj i? državni p sto in brzojav D ■" rrelin! kamen za br (Brezžično) dnik za po-I ?o!°>::! te- pri Melunu, /: : Ja brezžična postaja na svetu. Mocla bo v 24 urah oddati in sprejeti več kot 2 milijona bes. BOLJ§FvTKT PROTI MORNARJEM. — Ko!aRJ. 10. iinuaria. »Berlina* ske Tidende* Javlja iz Helsin£rfor>a: Mo~kov. sovjet je ar^t^'ral odposlanstvo mornarjev iz &OUCtadta, ki ae jfl hrn telo z vlado poeajatl o dovozu mvoaai za garnizi.V) v Kr ostadta. Kakor se vidi, obMoii med Moskvo in KroR^tad-tom zelo nar eto razne:-i:-. POTRES V ARGENTrSIJI. —d Pariz. 10. jnn. ^Totit Pansioni javlia, da se notrr- ni sunki v provinej Mendozza (Argon unija) ie vodno na* daljujajo. Doaadaj fe našteli nad 500 žrtev. — Sokol II. v Zr.frrebu. Dne 9. t. :u. se je vršila ustanovna •kupaČlna novega sokolske,ra društva v Zagrebu, ki so ga osnovali člani kal :i so istopili iz sedanjega sokolskoga društva r di političnega nesoglasja. Za starešino novega so': -1 r . je lil izvo- ljen vseuciližki prof^^or dr. Lazar Car, *— Milan Prihifevič obolel. Pc iar neo Bfilan Pril icevie" je težko obolel tako, da bo moral pete v a ti na Danrj v svrlKv protakavo po z.iravnikih — spe> eialietih. Rudarska sf-^s. Vrhancc krize. Mezdni cr^~ :r] ■ c- -kih rudax;>v pe je dvignil tekom zadnjih dni do vrhunca tako glede stavke samo, kakav tudi z ozirom na javni promet in javno živijenje sploh. Iz vseh dogodkov sad-njih dni izhaja jflsno, da to koinun*Ltio-ni voditelji IsrabljaH iaozdno gibonjo v politično svrhe. Ja'v'ni promet je dobil značaj resne krize. Na skrajni minimum omejeni osebni in tovorni promet 9e bo mi>r;>l v najkrajšem času popolnoma ustaviti. Knkor smo informirani, ima erŠavsa železnica za osebne vlake se za en dan premoga in za tovorne za tri dni. Kaia javno naprave v mostu eo z- šo preskrbljene s premogom. Vodovod, plinarna in elektrarna so v i • • :n obratu. Bolnišnice eo prookrbljena s jremopom za vso zimo, nasprotno po> primanjkuje premoga hiraJnlct« ki si ga izposoja od bolnišnica. Tudi itak v toSlri g - odartkl kiial so nahajajoči industriji povzroča rudarska stavka neprilike in odpust delavstva. Zaradi pomnnikanja premoga je >Jok:.-.n>ac r C \ " do- lini ustavila obrat B00 delavcev je brez znelužka. Na Jesenicah preti lata ro-varnoai Tam bo brez posla nad 1900 delavcem. Rudarji ne predo na delo. — Ljubljana, 11. jan. Vkljub ti -rajsTT^mu vtadineara pozivu, naj čredo rudarji na delo, se nihee *e ni do oanes sfjutraj aodtTval pasiva. Delo ta redno počiva. Tokom vAarajlajega dnevA so sklenili trboveljski radarji, da odpošljejo v Ljubljano posebne aanpnike, ki naj vodijo nadaljne razt-ovoro z vlado in družbo. Ti zaupniki so se d".nes zjit-rajf zelr^ili pri repr*»zentjnri Trboveljske arulbe, ki pa jo od! i r Ua vsnk rarsTOvor. Tekom dopoldneva so od.^li na to k poverjenika za sc mo fkrb-stvo g. A. Ribnikarju. ki ^r so se vraHI daljši raagovori. Rezultat teu r^govo-rov doslej še ni zaaa* 8. štev. »SLOVENSKI NAKOU-, Koroskih odborov« še nismo raspustili. Komu imamo o priliki likvidacije izročiti premoženje? — Idealen rodoljub je g. BeneS H e r 11. grasčak v Golieu pri Konji za dostojnost v javni upravi. Tudi cah, ^ ,8 ^ako Mo 8D0minja naSegR nasi vooilni dnevniki v tej stvari j iredentskeea sklada. Kakor prejšnja fe-pritrjujejo izvajanjem g. župana. Tako ta, tako j a poslal tudi letos v roke ge. pravi včerajšnji »iNaprej«. da je Čla- županje Franje dr. Tavčarjeve za ime-nek izboren in da se njeea vsebini j novani sklad 100 K. To njegovo ideal-v drugem delu pridružuje popolno- j no rodoljubje je treba tembolj podčrtati in ga postaviti za vzgled nasi javnosti, ker je g. Hertl rodom Čeh. Pripominjamo, da se zbirajo prispevki za IredentskJ sklad vsporedno in sporazumno z Jugoslovensko Matico. Naj bi našel zgled g. Beneša Hertla obilo po-snemovalcev med sloven. ljudstvom. — Iz srednješolsko službe. Profesorju na prvi državni gimnaziji v Ljubljani dr. Jakobu Zmavcu je podeljeno učno mesto na državni gimnaziji v Mariboru. ma. Današnji »Slovenec« pravi, da bo dosti dela pri čiščenju in da bo župana pri tem hvalevrednem poslu vse pošteno časopisje z veseljem podpiralo, ako bo šlo gosp. županu res samo za pošteno čiščenje. V položaju smo konstatirali, da gre gospodu dr. Tavčarju pri tej akciji res le za boj proti napakam. Strankarski nameni so mu tuii in on nikakor ne išče le strankarskih vidikov. Tu gre za javno zadevo. Radi priznava- j _ \z policijske službe, Revimi mo. da sekvesiraciiske stvari ne nadzornik Alojzij Slanovec je ime-spadajo v delokrog pokrajinske vla- J novan za okrajnega nadzornika pri od-de za Slovenijo kot take, ampak v j delku varnostne straže v Ljubljani, delokrog ministrstev za trgovino in j — Osebna vest. Dr. Mirko Ku-pravosodje. h e I j, komisar pri pover.ieništvu za so- — Venbacitelj. V včerajšnjem | Šl™ skrfet^!ieJmenov?n_za- u,DTa7 »Napreju« čitamo: »V soboto opoldne pri kosilu. Trbcvijski gospodje V »Uni- ] onu« so slabe volje. Pa pravi eden: Ali j si bral »Napreja«? Skandal Veš kaj, | zdaj ne preostane drugega, kakor da i greš k Tonetu (k Tone Kristanu, op. j uredn.). Mocroče ga še dobiš.« — Drugi prikima, vstane, obleče svo:o suknjo j in gre. Čez četrt ure pride nazaj, sleče suknjo, jo obesi in pokaže pri tej priliki prvemu gospodu svojo zadnjo j stran. »Nič nisem opravi!« — pravi ta, j »Vidim, vidim.« pravi drugi, — »ampak kdo bi si mislil, da nosi Tone take podkovane čevlie. da se odtisi tako lepo na zadnji strani poznajo.* Zdi se, d ji se trboveljski gospodje pod pezo razmer nastopili križev pot osebnih intervencij, dasi so še pred kratkim bahavo izjavljali, da zro s suverenim prezirom na bevskanje slovenskih listov. Če smemo verieri »Napreju«, so v tem oziru Že doživeli prvi refu, ki pa bo še izrazatejši drugod, o tem so lahko uverjenl, ako bi poskušali svojo srečo še na drugih mestih. — Strašna usoda ruskih učenjakov. Zadnje dni so došle žalostne vesti iz Rusije: Boljševiki so ustrelili vse-učiliškega profesorja Zabolntskega in Florin^kega, profesorji Šahmatov, Aleksandrov, Rrandt pa so umrli lakote. P'-of. Zabolotsldj ie bil dobro znan v Ljubljani, Pred dobrimi 10 leti je bival več mesecev v nnšem mestu in študiral v, licejski biblioteki. Naučil se je slovenskega iezika in vzljubil naš narod, za koterega se je živahno zanimal. — »Slovenski odbor« v Knčevhi ie razpadel. Klerikalci so sklenili pred volitvami v uštavo-vorno skupščino s Kočevarji pakt in jim obljubili, da ne bo noben Kočevar premeščen. Kočevarji *o se pakta tudi držali in res volili kleHk^lce. Vzpričo zveze klerikalcev z Nemci je vsako sod^lovame s klerikalci, tnrei tudi v »Slovenskem odboru« nemogoče, ker imalo klerikalci napram Nemcem vezane roke. Zastopnik JDS je vsled tega odklonil na- vi tel i a »2elezničarske zavarovalnice zoper nezgode« v Ljubljani. — Razpisana so mesta okrajnih babic v občinah Ambrus, Bela cerkev. Dvor, Stopiče in Novo mesto. Prošnje ie treba vlagati pri novomeškem okrajnem glavarstvu do dne 30, januarja. — Uredbi o postopanju ob stavkah ?n pobunah na železnicah in v rudnikih našo države prinaša Uradni list št. 3. — Povračilo takse za vatopnlee. Po členu 7., 8. odstavku Pravilnika k tar. post. 99 a zakona o taksah je vlagati prošnje za povračilo takse na vstopnice v roku petih dni. Kadar je pa bila taksa vplačana za celo serijo prireditev, imajo prireditelji — po informaciji delegacije ministrstva financ — pravico do povračila takse za vse one neprodane vstonnioe ki so ostale po poslednji prireditvi". Za vložitev prošnje določeni petdnevni rok teče v tem primeru od dneva zadnje prireditve, na plede na to. kedai so bil« vstopnice pri davčnem uradu žigosane, odnosno taksa vplačana. —- Pobiranje državne trošarine ra plin. Finančna oblast je ukazala, da mora trošarino na plin, ki je predpisana s pravilnikom za izvrševanje določil o državni trošarini na pJ1n (Uradni list št. 345 iz leta 1920), pobirati plinarna. Trošarino na plin ie treba plačevati od 20. septembra 1. 1920 na-dalie ter znaša 1 K 60 vin. od vsakega kubičnega metra plina, ki se je uporabil za razsvetljavo. Plin za kurjavo in pogon fe trošarine prost. To se dale potrošnikom plina na znanje z dostav-kom, da bo prihodnje dni pobira! uslužbenec plinarne trošarino za dobo od 20. septembra do konca decembra s posebnimi računi. Za dobo od januarja 1921 nadalje se bo trošarina na plin pobirala obenem z zneski za porabljeni plin. Potrošniki plina se opozarjajo obenem že na določilo Člena 112. točka 4 navedenega pravilnika, g!a/om katerega morajo račune hraniti tri mesece i ter jih vedno na zahtevo pokazati tro-i šarinski kontroli. — Pošta na Bleda. Poštno ravnateljstvo objavlja: Pričenši s 16. januarjem t. L se uvede zveza poštnega urada Bled z vlakoma it. 13 in 16a proge Jesenice - Bistrica - Bohinjsko jezero. Ker so se dosedaj pošiljatve za uraa Bled 2 odpravljale preko urada Bled 1. se imajo od 16. januarja naprej odpravljati naravnost na urad Bled 2, se opozarjajo vsi uradi, časopisi in občinstvo, naj na pošiljkah, namenjenih uradu Bled 2, v naslovu natančno označijo z »Bled 2« v razliko od označbe »Bled 1«. da pošiljke ne bodo trnere zamud pri dohodu in dostavi. Uradu Bled 2 pripadajo pošiljke za kraje Rečica, Zaka in Podgradom. za postajo Bled za hotele »Triglav«, »Fvropa«. »Klemenčič«, »Savica« in »Mangart« ter za vile »Ilsenheim«. »Kessler«, »Proelich« in »Zaka-Kokalj«. S tem se opozarja odpošiljatelje takih pošilik, da v primeru zamud pri dohodu ali dostavi postnih pošilik vsled pomanjkljivega naslova poštna uprava ne prevzame nikake odgovornosti. — Drzna tatica, ki beži v avtomobilu. Tatovi se poslužujejo tudi najmodernejših vozil, da bi utekli policiji. Drzni in mladi tatici sta *e pripeljali v Novo mesto. Minule dni je pri mesarju Antonu Krnru v Zagrebu zaposlena SOIetna dekla Danica Frankov ić s ponarejenim ključem odprla blagajno ter ukradla 60.000 K gotovine in za 30.000 kron razne zlatnine. Frankovičeva je s svojo prijateljic Marijo Friedel pobegnila v avtomobilu iz Zagreba v Novo mesto. Za to drzno vožnjo ste plačali 3000 K. V Novem mestu sta prenočili v neki gostilni in se drugi dan odpeljali 7. vlakom v Ljubljano. Da bi so vseh prehor očistile, sta sle najprvo v kopališče In potem k opulentnemu obedu v prvovrstno restavracijo. Zdaj hajdi v trgovine. Nakupili sta zi blaga in perila za BO 000 K in dve ročni košari, v kateri sta dali vse reci ter shranile pri nekem trgovcu na Sv. Petra cesti. Po tem napornem delu je bilo treba okrep-čila. Posetili sta restavracijo. Fridel, ki je bila bolj zvita kot Frankovičeva, je odšla pod pretvezo, da si poišče stanovanje, kamor ne bo prižla policija Fridel je odšla k trgovcu, vzela obe košari in pobegnila z vlakom proti Zagrebu. Ker se Fridei tri ura ni vrnila, je sla Frankovičeva po košaro, a je na veliko začudenje zvedela, da jo je njena sokrivka popihala, Frankovičeva je prenočevala v nekem hotelu, kjer je bila aretirana. Policija je nasla pri Frankovicevi še S271 K, zlato moško verižico, tula uro, črno šoro in nov dežni plašč. Frankovičevo je policija izročila deželnemu sodišču. Za prijateljico Marijo Fridel je bila izdana tiralica. — »Gospod tat iz Šiško!« Kriminalni poli t ji se je po*ro.Mlo prijeti zelo nevarnega železniškega tatu. Pred dohodom zagrebsk. vlaka jo kriminalni organ na glavnem kolodvoru opazoval nekega 211etnega moža, ki jo imel pri sobi dva velika ovoja. Ko ga jo kriminalni organ ustavil in jel izpraše-vati. kam se odpelje, je bil gospod tat iz Šiške zelo prijazen. Organ je Ijubez-njivo rekel: >Ali me ne poznate? Jaz sem iz £iške!. .. Kaj imate tamlc?< »V ovojih imam periio. Neseni ga v Lo-kavec svojemu prijetelju Čehu!...« ~ Krimilnalni organ ie seveda tudi moža zelo uljudno pozval, naj gre r. njim na stražnico. Ko so ovoja pregledali, jo bilo na obeh straneh presenečenje. V ovojih je bilo zelo fino perilo: 30 rjnh, 22 brisalk in 27 prevlek z zaznambami V. K. v skupni vrednosti 10.430 K. Ustavljenec je vpričo teh dokazov priznal, da je prejšnji dan zvečer vlomil v železniški voz, v katerem je bilo brzo-vozno blago, ter perilo pokradel. Povedal je, da je Ivan K o c i p e r iz ptuj-&ke okolice in priznal, da jo frpeoijalist v železniških tatvinah. Pred prevratom je bil vojak na beUaškem kolodvoru in toliko živil pokradel, da si je prihranil 50.000 K. Policija je ugotovila, da je Kociper runn tat in je bil v vojaških zaporih v šentepeterski vojašnici, od koder jo pobegnil meseca junija leto«. Izročili so ga vojaški oblasti. Perilo pa dali gospej Krisperjevi kot lastnici. Nevaren vlomilec prijet. Alojzij Zalokar je te dni zjutraj zapazil, da je bilo ponoči v njesrovo čevljarsko delavnico v Florijanski ulici Št. 6 vlomljeno ter odneseno 17 parov raznih čevljev v vrednosti Čez 9000 kron. Zaradi te tatvine je Ml aretiran Nikola Lukarić, rodom z Reke. Izdajal se je prvotno za Nikolo Ivančica, besnmca iz Trsta. Lukarić ie nevaren vlomilec. -i- Smrtna kosa. Umrl je v javni bolnici v Ljubljani g. Franc Rožič, okr. orožniski stražmojster v p^ star 64 let. P. v m.! Drzen Tlom pil Mu tewfWWitt Ljubljana, 11. Januarja. Ozka, starodavna VVolfovm nllca Je bila včeraj, 10, 1 m. vse popoldne nenavadno žrvahna. Pred staro, okoli sto let obstoječo hI5o Si 3 so se zbiral radovedneži m radovednlce ter zrli proti zaprti prodajalni zlatnine z. I^ndovika Čemeti, V nlezovo prodajalno Je pri belem dnevu ob opoldanskem odmoru, ko se vse trgovine zapro, vlomil neznan, drzen in prebrisan vlomilec, ki si Je potem napolnM svoje žepe z najfinejšo In najdražjo zlatnino, briljanti In dnieimi dragocenostmi. Vlomi'ec Je moral dobro poznati krajevne razmere. Kakor običajno, je z. Ludovik Čeme s svojim »inom opoldne zaprl prodajalno ter odšel h kosflu v prvo nadstropje omenjene M5e. Po kosfln, okoli 1 ure 15 min. Je g Čeme s*ar. zopet odprl prodajalno. ': Na prvi pozled in mah pri vstopu v prodajalno, je z začudenjem zapazil, da mu [ je med tem časom nef- ] ' zalogo, posebno pa Izložbeno -ikro, ' bilo niti enega predmeta več. O drzn i; t I vlomu so bili takoj obveščeni vsi i kriminalne policije. Kako je bil v!.,:ri io,';n? Gospod Ludovik čeme star. je epi i mislil, da je vlomilec nem teno m ni> ženo prišel skozi stranki, ra vezni h vodeča vrata, ki so bila po v! ra. klenjena. Pozneje pa se |e stvar pri 1 nem ogledu točno pojasnila Vt< a i'< s finim, vlomilsko-tehn enim orodjem r pilil srednjemočan železni kri/' r..i t ' ki drži proti Ljublianici in je zelo samotno. Najpreje je vlomilec d v :;l zrnu . s nekim malim že'eznlm drogom, račel železni križ piliti in po končanem delu Je Se t drogom dvignil notranje okno, r spleza! tiho v prodajalno I a. i si j -nil svoje žepe in nabral <\ Je bogat In obilen r- n, Vlomilec se ni zmmii za mak • I, za manjvredne alptka in double predmete. Vse to, kakor tudi denar iri v o< izročene stvari le vlomilec lepo pusti! na miru. Pobral pa je \? tztdSbe nine, brlllantov In srebfi • v mose! gospod Černe apr prvi moment ugotoviti, je sel: 150 zlatih verfž'c. okoli 2A briljantnih prstanov, dalje briljantne uhane, ' ' i obeske, zlate uhane dve zlati url, zh te broSke, zlate zapestnice in 12 cr Ko ?e vlomilec pospravil svoj plc^ nI odstranil skozi ok'.o. kamero je zaprl in odpiljenl del križa lepo stavil, ampak ie moral oditi skozi stran vrata, v katerih ie bil Od znotraj ! so bila epoldne eaprta, toda po vlomu •■ prta. Na ta način je bila torej prva domneva, da so bia vrata opoldne ne: Prva po!7vedovan?a. Gospod Černe jo o vioam takoj c l stl kriminalni oddelek ljubljanskega policijskega ravnateljstva« Na lice mesta so do-!Ii stražnik] in detektivi, Id so sabflMal k: stan ter v hiši izvedi Pri a-no-valcib prva poizvedovanja. Zanimivo Je* da |e hišnica ' ' *': 'n čutila /e v bedel jo popoldne Eo včeraj eo opoldanskem neti ropot in kaa M samotnem, pn I I ' ' tlanfaH stoječem bodttflca, a nI te* r; u t! \ prav •' vn/:. -sli. Ne- Icate :e, kakor okno. so ioio^ra- Rrall Po ;•• okrepili le P';l'^ija /ačela ' |t| > poizvedovalno dela, o katere.-1 uspeh!?! doslej Se nI poročila. i Skoda? ročaji podatkov o provzročenl 11 .'i ie ni b8o mogoče uco, ... ol po.el z In- nlli m ozira pustil »pravilo, n i > na p o I r strank lav-?Hi gospodu ) i Dofecoesi : l predmete :ne. Policijsko ravnateljstvo objavlja, da so bi a pri tvrald Cerae pokradene sJedefle stvari: 0 zapestnic v rod bi stana verižic, tf parov :'i gvi bov, 1.? zl:'t:h bro*. 4 ko-: Klati z obeski 2} brlliant-.ih prsta« nov, (2 parov rla ;'i i >;->^ov. ^4 zlatih pr-stanov */ različni! t kameni, 21 vi ♦ t h meda-v. 100 mo J II m v, 9 parov briljantnih inov slatin, 0 zlatih ^nn;bov in 10 do 12 StorPcI so dostej neznani In so ol doslej ~z urrottivllo n: bcnlh sledi. O vlomilca i !<'i nanajo nikaklh oseb- r.n* : e pravi Sherlock Kohnes da Izsledi tata RMGENT V BOS^. — d Sarajevo, 10. trn. ' Aleksander je z veliko knesrittjo lele-no Konstantinovno dopotoval v ID d že. Od Broda se ie prestolonaslednil peljal v avtomobilu v strotrem ir tu. Spremlinla sta s:a samo dva častnika In mi^^ter ! a "; Čič. Koliko ča^a se bo resre: potovanfu, ie odvisno od ter* za 1 aj se določi dan otvoritve konstituante. RADI SKLICANJ \ —d Beosrrad 10. i°.n. Danes s a eo &e«;tala roiniptr.=k! pre Isednik P predsednik konstitnante dr. bar. da se dogovorita glede otve konstituante. Seja bo 12. ;. m otvori s prestolnim govorom, ločeno. VOLITEV V BEOGRADSKO TRGOVSKO ZBORNICO. —d Ueofrrrid. 10. jan. Volitve 9 v industrijsko zbornieo so koi Jane Glasovalo so je z listki ki so jafli v zalepnioah. 0«1 SO volilc?v jih ; volilo G2 Poiec; starib članov c hijeni v zbornici še štirje novi glai l. OBRAVNAVA RADI POBUNE. —d Os?V?k. 10. ian. Danes se je pričela obravnava proti onim. ki so obtoženi, da so pripravljali ustaio v Zlatofovcih. Glavna ob It Josip Pespiši! in Juro Oombarilič. Ta dva sta obtožena. <.!r. i ljudstvo, naj bi se i' • proti kom, ki so stresati in usmrtili tri kmete. Branitelj v tem procesu ie dr. Papratovič. Razprava ie trajala vos dan. zvečer pa ie hi! odgođena do sobote, da se pozovejo na sod!?če nove priče. SMRT JAMESA BOUI J: tJA. —d BcojDn^ad. 10. jnn. Sno:: fe sredi mod kazzpanjo, ki jo je bil vprizoril v kortst Bolgarom, umrl Jamos Boucher, balkanski koreepondeni >Timeeovc. Pil je bolgarofil in osebni prijatelj carja Ferdinanda. TVido^et let jo poroJ glaski jnvro?ti o Bolgarih. Na sv. . j izrazito želio bo "Ronrbor pokopan v boćarskomu mou.^^tin! Rilti v Rodop-skem pogorju. PROTI HABSBURŽANOM. —i d Pariz. 10. jan. An dre Chera-dame poroča iz Budimpešte »Marinu« o kandidatih, ki bi prišli v poštev za madžarski prestol. Razlaga pravno 1 stališče madžarskih le^dtlmlsiov, po katerem ie bivši krali Karel šo b3la vedno vladar orub zemL-lj, ki so ro mirovnih pogodbah pripadla Romuniji. Ftigoslaviii in ^koslovaiki Iz tega izhaja, pi5e Cheradamo, da bi povra-tek iz?na*ca v Pran^insu pomerul raz- I veljsiljenje trlanonsko, st germal '^ke in vsled tejra ( idl trersailleske nurevno pogodbe. Bivli krni i Karel bi na ta način omogočil ndeiatvitev pansermanis> ma. To so zaddstni vzroki za upravi- cere priprav« Rc4nunov :k tudi s silo dr-i bi krni i a Karla t 'l v Budimpešti irc opozarja na-Otona in Al- in Italijanov, urr_ii s« Savn emu prevratu, k spravil zoret na p:v ! in na D^n"':.i. Cheradl đalie na kandidaturi brehfa, ;i |o favrača, in tudi na kan-« dldaturo bivšega na I vojvode Josipa, o kateri se izraža nastopno: Franclfa ne 5tt!o dati Iniciative, ne da bi prei interesi rani sosedi Madžarske sprejeli te kandidature. Cheradamo končuje: Odpor Madžarov rrori Hr.bsburSkl hiSi Je • ]:i velik, da i?!e mnogo roja-listov I indldata med tujimi princi. ;:i Italijanski pretendenti bi našli močan odpor ne samo pri Madža-ampak hidH ar! sosednim državah. Sin bel rljskega kralja ra bi mogel dobili n a j v 5 glas v zase, da zasede NOVA GRŠKO - TURŠKA VOJNA. — d Rim, 10. jan. Agenzia Štefani Javlja iz Carigrada: Orki nameravajo pričeti na fronti Brusa-Ušak novo veliko ofenzivo. Kakor se javila iz Angore, se i urki mrzlično pripravljajo na obran ir na no bodo poslali v boj vseli svojih čet, ker nameravalo spomladi pričeti protiofenzivo. Grški general PapuJas ie s svoihn §tabf>m od? 1 proti BrusL Javljajo se spopadi med Grki in Turki pri Meandru. V Bmlr ^ (e do lo mnogo ranjencev. N 1 le so i ričcli Orki. Turk: so ra več tc k ah vdrli v grške postojanke. Pri Nagli ju so Orki zbrali mnojjo čet in veliko množino vojnega materijala. V kratkem se pričakuje prihod kralja Konstantina v Malo A^ijo. AMERIČANI PROTI JAPONCEM. — d \Vas1i?n.qtfon, 10. ian. (Brezr ?i5no) Kalifomski senat fe z vsemi od-d ;nii 29 glasovi sprciel resolucijo, da se snoroči zve .mi vladi, da Kalifof-nija no bo pripoznala nobenega zakona, ki bi omogočil Japoncem pridobitev ameiiškesa državljanstva in posestva. Repertoar Varodnecra fledaBšoa v Ljnbljani. Dr ama: Torelč, 11. jcJinariB, zaprto. Sreda, 12. japuarjn, zaprto. Četrtok, 13. januarja, zaprto. Petek 14. Si^nnarja: Smrtni ples TT. Red C. Sobota 15. januarja: Skorjka. Red F. Nedelja, 1'6. januarja: Školjka. Izven, abonm. Opera: Torek, 11. februarja: Stričak Va nja, gostovanje umetniškega gle-^ledaIi?ioa. Izven abnm. ?.la> 12. januarja: Jesonsko ero^li. ero-štovanje moskovsko^o ometnidkega gledališča. Izven. nbnm. Oetrtek, 13. januarja: li^rmrni ve'- r. gostovanje moskovskega um r trpkega gledališča. Izven abnm. Petek. 14. januarja: Fra Dir.volo. Red B. f^oboto, 15. januarja: To^a. Ped A. Nedelja, IG. jnnuarja: Trovatoro. Izven abnm. — STovc :r*ka dramr:. Zi božfčne praanlko zelo primeama. Dickensova pripovedka >C vrček za poč j o< *e I prišla na oder z majhno sakaanitvSja^j t^r ie aaSla pri ljudstvu hvaležnih po-ehsSaloav. Desnokrataki Dickonaov duh* poln sočutja za ubožce, zatiranoe in ne> srečnike, veje p10" prijetno tudi iz to dramatizacije. Mojstrski slikar rod-biuakegrn življenja, moralist, ontimiat in eentimeutaleo, ki rad joka, a so 6e rajšJ krohota, so pnornn tudi v tem »Uvrčkuc. Nam bi bi!,^ IjnbSa Goldmar-kova opera na kri sujet kot ta drama-) tlzaeija, ki so ne mor^ smatrali za posebno poareceno. Piekenpova vis eo-' miea, r" 1- prroba sitnaeijska in. fina karakterna komika, ki sega' rada po karikiranju, gotovo naravnost kliče po 0'lro. Toda Frnnomorrilova bo* žična pripov« Iks v trefi deinniili je obranila preveč eri^nesra snaoaja ter tace satega !j d ian je mestoma zaradi, predolgih dialogov premalo dramatično. Vzlic tema je laja simpatična, rar sumljiva tudi sirsim slojom ter jo bila dobrodoSla po izključno težkih in globokih dramah. Melodični gotlbeni motiv in vonj po kadilu žo pred začetkom igro ostvari med poslušale! nekako praznično, U^žkuo pootiCao razpolo* 4. stran. u v t J I J. januarja a i 8. štev. fcenje. Kot običajno je bila režija g. £>e-fta dobra iu premišljena. Vsi igralci in igralke so zadovoljivo izvršili svoje naloge, v prvi vrsti ga. R o g o z o v a » ga, Juvanova. Žal, da ničta sodelovala g. Rogoz in ga. Sarieeva, ki bi bila ulogi Galeba in Eerte dvignila Višje. F. K. — Gosp. kapelnik dr. Jos. Če^-n *vabi pevke in povce k izvajanju Bachovega pasijona po sv. Matevžu. — Glej >Poslanoc. Skušnje so prieno takoj po II. tinfoničnem koncertu, ki so vrši 17. t. m. — Poziv pevcem! Sredi marca rie-seea t. 1. hočem izvajati veliki J. S. Bachov pasijon po sv. Matevžu na kom tukajšnje frančiškansko oerkve. Gospod skladatelj o. H. Sattner mi da na razpolago orgije in svoj cerkveni "bor; sodeluje tudi popolni orkester dravske divizije. Potrebujem še več dobrih pevk in pevcev. Zato si usojam r.avljudncje vabiti k sodelovanju dame in gospode, izvežbnne pevce, ki utegnoio oribaj-ti k potrebnim skušnjam in ki imajo dovolj navdušenja za grandijozno delo Bachovo. Kdor so zadovolji z nagrado, katero mu bo nudila zavest, da sodeluje pri izvajanju umotvora v taki dovršenosti, da bo na^e skupno delo vredno Bachovega genija in pa kraja, kjer se pasijon izvede, naj se oglasi z dopisnico na moj naslov do 15 t. m. — Xapelnik dr. Jos. /3 e r i n. Gosposvet-ska cesta št. 14. — Založnikom kirjig. Pred mano lezi knjiga: Ivan Cankar. Podobe iz efinj. Paei imam čiste roke — pravkar sem jih nalašč za to lunil — vzlic temu si skoro ne upam vzeti knjige v roke, rakaj bojim se, da bi se ne poznali na platnicah orltiski vseh desetih prstov. Vezana je namreč v snežnobele papirnate platnice. Bolj nehvaležne opreme pač ni bilo mocoče izbrati. Kdo si bo upal poleti prijeti knjigo brez > rokavice, komur jo mar r.jer> i č^sta zunanjost! In na podoben način je, žal zadnje čase vezanih že več leposlovnih knjig. Ker pa se knjiga vendar ne veže samo za oko. in ker se za zasebne knjižnice običajno tudi ne zavija v papir, svetujemo vsem založnikom, naj v bodoče opremljajo knjige z nekoliko bolj hvaležno vezavo. — Risto Savin. Nove skladbe. Pri Gorica r ju in I^oskovšku v Celju sta izšla dva zvezka pesmij. skladatelja opere >Lejm Vida« Risto ina iu sicer po pešnitvan Oton Zupančiča. * • ročajo se pri založni ali pri vsaki drugi večji knjigarni. — Prof. Vatrcsliiv Jaglć ie dne fS. t. tn. slavu petdesetletnico svoje promocije na univerzi v Moškem. Ob tej priliki so mu poslale čestitke dunajska in berlinska akademija znanosti, dunajska univerza, in filozofska fakulteta. — Izložba »Lada n Hec^ratlu. Jugoslovensko umetniško društvo >La-da«. čegar člani so tudi slovenski slikarji in kiparji, priredi v kratkem umetniško raz-tavo v Beogradu. — Naši ministri dramatiki. Bivši minister dr. Ivo Kernic jo napisal pod psevdonimom Mihaela Gorskejra več komedij, ki se igrajo na hrvatskih odrih. n. pr. s>Kako to nekor bijaše«, iKozaliuda«, >Jubilej u Jednini«; zdaj se igra nn odru novosadskoga srbskega pozorista drama >PoArts et Lettrc^ poroda prav ugodno o teh jugoslovanskih slikarjih. A Slovenci? — Tiirfstilts in sraerf. ■ — Smučarji, ki hoe:»ji> na Mrzlem Studencu prenočevati se morajo zgla-siti v pisarni >Gozdnei:a oskrbništva« Bled in plačati za vsako posteljo tarifno ceno. ki znaša K 5 (pet kron) na dan. na kar dobe tozadevno potrdilo. Perilo mora vsak plačati oosebej tamošnjemu gozdarju, istotako postrežbo in razsvet'javo. Pripominjamo, da je prenočevanje v lovski hiši na Mrzlem Studencu le tedaj dovoljeno, kadar verski zaklad tamo.-nje pro.-tore ne rabi in da so na razpolago tri postelje. V Kranjski ćori in na Rudnem polju ni nobene postelje na razpolago. Končno se še pripominja, da podpisano glede prenočišča ne prevzame nikakeza jamstva. Gozdno Oskrbništvo, Bled. — T.- •— • ..«$ bcIniSko in podporno društvo v Ljubljani rt a znanja svojim član, da se v četrtek dne 13. t. m. v sejni dvorani mestnega magistrata oh ! ui -. zvcuv ij:\-anrovliii občni zbor. Na dne nem redu so sledeče točke: 1. Pre-inemba pravil iu 2. raznoterosti. Gg. člane prosimo, da se občnega zbora mnogoštevilno udeleže. k — Izredni občni zbor društva ju-go^lovcii^kih novinarjev ee bo vršil v nedeljo, IG. t. n». ob 10. dopoldne, v posebni sobi kavarne >Zvezda« s že ob-javljenim dnevnim redoni. — Slovensko trgovsko društvo Merkur« priredit kakor smo že poročali, v ponedeljek 17. januarja v dvorani Mestnega doma ob 7. zvečer predavanje o Siamu in vzhodnoazi<-kih deželah. Predaval hode g. inž. Ferdo Lubša, ki je proučeval kot siamski državni svetnik skoro petnajst let vzhodno-azij-ske razmere. Prod; vanje bo ilustrovn-no s skioptičnimi slikami. Vstop prost. Gg.Člane trgovce, industrijce in vso dotične, ki se zanimajo za tamkajšnje trgovske razmere, opozarjamo vnovič na to zanimivo predavanje k — Plesna prireditev pevskega zbora Glasbene Matice v T/jnbijani, se vrši kot priljubljena in običajna vsakoletna prireditev v soboto, dne 29. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma. — Odbor. k — Veliki pustni korzo. Običajna >Slavčeva« maskarada se vrši letos na pustno nedeljo dne 6. februarja v prostorih >Nar doma«. k —g Blago za našo kraljevino. Naša rgovska agencija v Solunu poroča, da je dospelo 5 parnikov iz Liverpoola, An;sterdama in Hamburga z blagom za našo kra^evin —g Stanje premoga v naši državi. Rudarski štrajk v Trbovljah je pokazal, kako važno ie vprašanje premoga v naši državi. Črnega premoga, kakršnega je v izobilju v Ameriki in Angliji, pri nas sploh ni, zato pa so ostale vrste premoga zastopane v velikih količinah. Najboljši je premog iz Pe-čulia, ki je najbolj sličen črnemu angleškemu premogu. Drug premog je na- vaden siv. Pri £aječarju n t bolgarski meji imamo premogokop, ki daje enako dober premog kakor oni iz Pečuha, isiotako premog v Dobri ob Dunavu. V Sloveniji se dobiva najboljši premog v rrbovjjah in Zabokovici in zadnji čas v tiudijami in pri Rajhenburgu. Leta 1913 so dali slovenski preniogo-kopi naslednje kine US !i : Trbov-lje-ilrastnik devet milijonov dvesto sedemdeset in osem tisoč q. Zagorje 2Vs mil. q. Kočevje 1 in pol mil. q, Št. Janž pol mil. q. Globoko pri Brežicah petdeset tisoč q, Velenje 2 mil. q. Za-bukovica tristo tisoč q. Leše šiiristoti-soč q, Sv. Štefan pri Veiikovcu osem-stvjtisoč q. Bosna nam daje tudi velike količine premoga in kar je posebno važno, vsi preniogokopi so v državnih rokah. Od bosenskib premosrokopov je najvažnejši Kakaljski, ki ima najboljši premog. Po Rosni in Hercegovini je notem še nekaj novejših premosrokopov. Premog iz rudnikov na Hrvatskem zaostaja daleč za premogom iz Bosne in Slovenije v vsakem oziru. Srbija ne zaostaia ne za Bosno, ne za Slovenijo glede bogastva svojih premo^okopov in otvarjajo se še novi. Ti preniogokopi v Srbiji trpijo še danes na posledicah brezobzirnega ravnanja s strani nemških in avstrijskih čet. še bolj pa trpe ;;a pomanjkanju lokomotiv in vagonov, tako da se ne more izkopani premoč: redno odvažati. —g Železnica Krapina - Rogaška Slatina. Vemo. da m^ ml La država vsled investicij in priprav za velike železnice kako- Beograd - morje nima sredstev in n*- časa, da bi se bavila z gradbo mani^ih lokalnih železnic Vemo tudi to, da je naša proga Zagreb - Zini most - Maribor o/i roma Ljubljana kot del najglavnejše prometne ceste v Jugoslaviji preobremenjena, pa je v gospodarskem interesu, da so razbremeni. Čudimo se samo temu, zakaj se to doslej še ni zgodilo, ko obstoji možnost, da se zaradi krajša zveza Zagreb-Maribor z jednostavno proTo. dolco 13 kilometrov, med Kraoino in Pocatce^. Teh 13 km ni bilo do leta 1918 izgrajenih samo radi trmoglave in egostiorie železniSke politike Madžarov, ki niso hoteli, da bi sel del prometa iz Hrvat* e preko Krapioie naravno-1 v Slovenijo. Pred par meseci smo čitali da je ministrstvo saobraćaja podelilo koncesijo za zgradbo teh 13 km. Ali dotična družba ne zgane, ministrstvo pa rudi ne. Z a zgradbo teh 13 km bi so ras-i omenila proga Zagreb - ZidanimoM-ribor, napravila krajši zveza Za-greb-Marlbor in nastal bi kratek ?poi Zagreb - kopališč« Rogaška Slatina. >Ju- osi, Llojd«, ki se peča s to zadevo, . r..vi: »Nadejamo se. da poklicani faktorji ne bodo za večno zaspali s ton? tako jednostavnim problemom«. —]z Donavska komisija« Iz Lon-d«ma javljajo: Admiral Tn>'ibiid~c y* poda] demisijo kot predsedniki podonavske komisijo. Na njegovo aaasto pride Madžar -\likIos. BORZE. —d Zagreb, 10. januarja. Device (vezano): Berlin 21-1—216» iinlija izplačilo 530—534, London M5—552 Kewyork kabel 154—1.">1.50. Neirvork ček 153—154, Pariz 915—925, Praga 176—177.50, Švica 2300—2400, Dunaj 23.10—2325. Valute- dolarji 140.75 do 150l5O, .«• v-it. krone 24—'2o. carski naV i ji 65—73, napoleondor n— ir>o, nem-,-* marke 204—206, rom. leji 19 itak 1 i r t? 520— 525. c eb o s I o v a - ko i r o n o 168—0, sovereign 535»—0. —d Prasra, 10. jan. Devize, Vrneter* dara 2828.50. Beoprad 230, VU roliu 121.25. Bukarešta 117.75, Sofija 97, Turih 1358.50, Milan 305:/). Pariz 523^0, London 320.50. Novi Jork 88, Dunaj 12.627?, Zagreb 66.75, Varšava IX Budimpešta 11.57^. Valute. Novi jugoet dinarji 221, nemške maH:« 121.25, romunski leji 117.75. bolgarski levi 92.7". švicarski franki 1.353.50, italijansko lire 302.50, francoski franki 525.50. an-gleški funti 318.50. ameriški dolari! 87, r>r>ljs^e marke 10. avstr. žj?. krone 2.62 Vi. —d Curili. 10. j*n. Devize. F>erHi:i 8^5, Holandiia 207.75, Novi Jork 651, London 23.63, Pariz :38f0. Milan 22.40, Bruselj 40.o0, Kodanj 108. Stoekho^m 136, Kriftijanija 10^.75. Madrid 85.75» Buenos Aires 225. Praca 7.35. Varšava L0734, Zagreb 4.20. Budimpešta 0.85, Bnkarešt.i 8.50, Dunaj L40, avstrijska iigosane krone 1. Gfnvnl urednik: Rasto Pustoslem^eV Odgovorni nredntk: Božidar Vodeb. Mlsn zn 4 IidrIs in Sapa za vozove se odda. Poizve se na Opekarski cesti št. 7, od 2 do 4 ure popoldne. 224 ?re8a se poceni ^ ^: pletna spalna soba za eno osebo, ter jedilna soba. Resljeva cesta 12, 11. nadstropje, levo. 216 KniisovedRinio m družba JADRAN* Ljubljana, Dunajska cesta 9. Reflektira se le na prvovrstno, samostojno moč z večletno prakso in znanjem dvojnega knjigovodstva. 218 Preda se senegra asna. Matija Perko, Zgor. Šiška. Celovška c 121 2:0 3zvežban mehanik samostojen delavec, vešč vodstva mehaničnih delavnic, izurjen v obratu, specijalist za razne tipe motorjev, išče prhnerno mesto. Nasrbpi takoj. Ponudbe na naslov: N. Ditraar, Domžale poštu« ležeče. 214 GĐA SE jedilna soba, popolnoma nova, po zelo ugodni ceni. Ogleda se labko pri France #eber, LJab-!J?ria, Boiaa nlioa 3. 215 spreten livar«-i mo;ster za železo in lovine. Po-i-idbe s prepisi spričeval na Tvornico tanim d. d. t Siska. 196 JKflaB strojni mm z večletno inozemsko prakso i;> ?r: merne službe. Ponudbe pod ,5ta 3 mesto 127* na apravništvo Slov. Na: Prorts $! im*\ pes W, 18 ■ san star. Kje. m s Btpfijo, ki m zHRaMWn kasati ie t spada)o{e ijpjn opravljat: išče vdovec. Nas ov 0"!1 pove unrrv. Slov. Naroda. 22? Iriie opiaie za Wie iajeneni klozeti, umivalniki, kopelne peči, emajlirane lite hanje. Točn-\ dobava z izvo7nico. Velika zalo;'. LEOPOLD BLAU & Co, Oes. m. h. H. VVien, II , Asnernbf iickeng 5. Izvoz po vsem svetu. Telefon inter-urban 43351, 9S1H Posest.. v Pohreži« pri r^sriboru vi. et. 105 kat. obe. Pcbreže. obstoječe iz zemij:Tča, 2 h'šic »n gosp'-dar ih °oslopij se Tjrooa. Pon'.'doe ie poslati na vodstvo .Drržbe sv. Cirila in Metods" v Ljubljani 31. januarja 1921. 206 fV^arl Xi\t* ^ mora biti lz\Tsrna kuba-, rcn, \šče samosfoien višji uradnik. Naslov pove upravništvo Slov. faroda. 92 mesecev starega čvrstesa dečka rroti pi inern' odš'-> itd. L. Fug-revc, rnes^r, Rotna ćfifna ?5". 210 202 Izjavljali, da nisem od^ovonr nlsčnik za od 1. avgusta lanskega leta naprej za trgovino katera se vo"i pod mojin imenom v moji hiši v Karnelu pri St Jan?u. Gospod J« Trbcvc vodi trgovino nod imenom rs. AndolSeka nael^d-3ik v Sarcisln. 203 Pri stnrosti, slabosti pri želodčnih teŽ-kočah in pori1 r,r. j kan ju moči je star vinski konjak v mleku pravo oživljajoče siedbtvo. Dve noiitrne steklenice po-$il a Bsno& Rertl. tiosestnik, if' Oollč pri Koniicrh. Slovenija. 918f' II uMOiJlIin ^■^j8đtfflCTJ&«*ft!sassissaa¥^ Isu — edeu ali već — z večjim kapitalom za brezkonkurenčno industrijo vc-1 ke in sipume prihodnjostl v Jugoslaviji Želeti bi bilo suedelefbe kemiki Glavni p »goji: stavba; najpotrebnejše mehanične naprave in tehnični pript močki, so že na razpolago. Dopisi resnih reflektantov s priloženo znamko za odgovor raj se Došljejo pod Šifro .Aeterol 1921/187* na upravništvo Slovenskega N*roda. 187 B^?>7*££/da^ - m VffSšZT* CA T0* perzijskih r n-vvJ« •*WZ (ena nova, dve starinski), troje piiotskfli prevroč", medved kot preproga, ve! k kovčeg(Robr-platten), inrsl I stol. ADAMIČ, Pred Škofijo št. 9, U. nad^tr. 175 Wm Mini anMani h ittm Hrano ? aksumit. Sr%'d pzt zemec 183* na upravništvo Slovenskega Naroda. 183 5 hlevom, lepim vrtom in nekai inven-n:em se prod.i v Prevaljah, Koro-ko SHS. Pojasnila da iz prijaznosti g. Vidiita, ^eometer. Krško. e • u