kulturno -politično glasilo
Perje za vzglavnike	28.-, 23.80
Čisto belo za blazine	58.80
Pol-puh gosje	89.60
MODROCI, TRIDELNI Črtast gradi, z Alfa polnjeni	249.—
Trpežni gradi, s la afrikom	289.—
la gradi, z afrikom in vato podložen 330,— PRESITE ODEJE (KOVTRI)	135.-
Krischke & Co.
CELOVEC — Klagcnfurt, Staudcrhnus
svetovnih in domačih dogodkov
5. leto / številka 29
V Celovcu, dne 16. julija 1953
Cena 1 šiling
Vadeč...
Po smrti sovjetskega diktatorja Jožefa Stalina, dne 5. marca letos, je gotovo za razvoj, svetovne politike najvažnejši dogodek, ki ga je sporočil svetu moskovski radio v petek, dne 10. julija. V tem poročilu je bilo rečeno, da je bil zaradi protidržav-nega delovanja, s katerim je nameraval izpodkopati obstoj Sovjetske zveze, aretiran in izročen sovjetskemu vrhovnemu sodišču minister notranje državne varnosti, prvi namestnik ministrskega predsednika Sovjetske zveze, član predsedstva vlade in član predsedstva komunistične partije, Lavren-ti j Pavlovič Beri ja.
Vse svetovno časopisje še vedno razpravlja o tem velikem dogodku, o katerem je sam sovjetski ministrski predsednik Geor-gij Malenkov dejal, da bo ta dogodek največjega pomena za vso Sovjetsko zvezo. V zunanjih ministrstvih vsega sveta razpravljajo o tem dogodku, za katerega pa nikdo ne more povedati pravih vzrokov, nihče ne more še .povedati, kako se je kaj takega moglo zgoditi tako mirno in nihče še ne ■more povedati, kaj bo sedaj sledilo. Nikdo tudi ne more reči, kakšen vpliv bo imel ta dogodek na razvoj in usodo vsega komunističnega tabora od Labe do Tihega oceana in na razmerje komunističnega sveta do ostalega sveta.
Ako pa beremo uradno poročilo sovjetske vlade in predsedstva sovjetske komu-aiis-tične stranke in zvemo v teh poročilih o ..zločinskem delovanju” dolgoletnega najožjega sodelavca Stalinovega, se moramo vprašati, kako je mogel postati ta človek zločinec šele sedaj, saj je moralo trajati njegovo ..zločinsko in protidfžavno” delovanje že več (let. Z obsodbo Beri ja ni torej obsojen samo Berija sam in ne samo njegovo delo, obsojen je s tem ves sovjetski in ves svetovni komunistični sistem. Saj je bil Berija dolgoletni predstatvnik tega sistema in je bil samo vrhovni izvrševalec tega sistema. Bistvo tega komunističnega sistema pa je, da živijo v neprenehnem strahu državljani drug pred drugim in pred oblastjo. Nikdo v tem sistemu ne ve, kaj ga čaka jutri, vsi čakajo samo na povelje od zgoraj. Pa tudi oni, ki vladajo, ne vedo, če ne bo že jutri gredi in zločin vse ono, kar trdijo danes in kar delajo danes kot edino pravilno.
Strah in nezaupanje sta bistvo vsakega režima, zgrajenega na marksistično leninističnem nauku. Zato ta nauk tudi ne more biti temelj dolgotrajnega in trajnega ustvarjalnega dela in zato se tudi nobena stavba, pa tudi ne državna stavba, ki je nastala in ki je rastla iz načel tega nauka, ne more držati. Prej ali slej se 'bodo pokazale vedno večje razpoke v tej zgradbi, strah pa, ki to zgradbo obvlada, bo končno povzročil njen razpad.
To je predvsem nauk, ki nam ga daje nenadni padec sovjetskega mogočnika Berija. Verjetno pa je to šele začetek, glavni dogoditi bodo šele sledili, bolj počasi ali bolj hitro, to bo odvisno od tega, kako daleč je že dozorela trhlost vsega sovjetskega komunističnega sistema. Kal razkroja, v katerem postaja vedno močnejši klic po svobodi, pa mora nato nujno preiti v vse komunistične države.
Nevarnost teh dogodkov v Sovjetski zvezi pa je za ostali svet in tudi za nas predvsem v tem, da bi mogli še preostali mogočniki Sovjetske zveze iskati izhoda iz krize notranjega sistema v zunanji politiki. To se je že večkrat v zgodovini zgodilo. Posledice tega pa bi mogle biti strašne, ker bi moral za grehe marksistično-1 eni nističnega sistema trpeti ves svet. Upajmo pa, da do tega ne pride in da se bo posrečilo uvidevnosti zapadoih politikov pa tudi uvidevnosti sedanjih predstavnikov Sovjetske zveze ohraniti mir.
Za enotnost Zapada
Zaradi bolezni britanskega ministrskega predsednika in zaradi dolgotrajne krize francoske vlade ni prišlo, kakor nameravano, do konference ..velikih treh” na Bermudskih otokih. Namesto treh zapadnih predsednikov vlad so se sestali dne 10. julija v Washingtonu: ameriški zunanji minister Dullles, namestnik britanskega zunanjega ministra 'lord Salisbury in pa francoski zunanji minister Bidault. — Na tej konferenci naj bi dosegel ameriški zunanji minister predvsem enotnost Zapada na-pram Sovjetski zvezi. Konferenca je trajala pet dni', bila je končana v torek zvečer.
Začetek posvetovanja je bil še pod močnim vtisom vesti o padcu sovjetskega ministra Lavrentija Berija. Zato je bilo predvsem važno poročilo, ki ga je takoj ob začetku konference prinesel iz. Moskve ameriški veleposlanik v Sovjetski zvezi Bohlen.
Za sestanek ,.velikih štirih"
Medtem ko je po naročilu predsednika Churchilla britanski zastopnik predlagal čimprejšnji sestanek med Vladnimi predsedniki zapadnih treh velesil in med predsednikom sovjetske vlade, in je ta predlog verjetno zagovarjal tudi francoski zunanji minister, pa na to ni pristal ameriški zunanji minister. Zato je bilo končno sklenjeno, naj bi se sestali v jeseni, po volitvah v Nemčiji, zaman ji ministri Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze. Ti naj bi nato po potrebi pripravili šele sestanek predsednikov vlad imenovanih držav. Vprašanje je sedaj, v koliko bo na to pristala sovjetska vlada.
V Evropi...
Nadalje so na konferenci v Washingtonu razpravljafli o vprašanju Nemčije in avstrijske državne pogodbe. Zunanji ministri treh zapadnih velesil so sporazumno z zapadmo nemško vlado sklenili predlagati sovjetske-
mu zunanjemu ministru Molotovu, naj bi skupno izdelali načrt o združitvi Zapadne in Vzhodne Nemčije in o svobodnih volitvah v zedinjeni Nemčiji. Na skupni seji vseh štirih zunanjih ministrov naj bi izdelali tudi načrt za novo avstrijsko državno pogodbo.
.». in v MU
Važni so sklepi glede Daljnega vzhoda. Vsi trije zunanji ministri so izrazili željo po čimprejšnjem sklepu premirja in miru na Koreji. Zato bodo zastavili vse svoje sile, da pride čimprej do konca sovražnosti na Koreji. Nadalje bodo poizkušali tudi doseči na miren način združitev Severne in Južne Koreje v skupno korejsko državo. Ako pa bi nato komunisti Koreje in Kitajske ne upoštevali sklepov Združenih narodov in pogojev premirja ter mirovne pogodbe, bodo zapadne velesile postopale ravno tako odločno, kakor so postopale pri prvem vpadu komunističnih severnokorejskih čet v Južno Korejo.
Posebej so poudarili zunanji ministri, da konec sovražnosti na Koreji ne sme ovirati vzpostavitve miru v ostalih delih Azije. Pri tem so posebej mislili na Indokino, kjer se borijo francoske čete proti komunističnim vpadom za ves svobodni svet. Zato je treba vzpostaviti mir čimprej tudi v Indo-kini. Pri tem sta zunanja ministra Amerike in Velike Britanije pozdravila načrt francoske vlade, da naj dobijo deli Indo-kine, to je Laos, Kambodža in Vietnam, čim več samostojnosti.
Zaradi komunistične Kitajske je bilo sklenjeno, naj ostane dosedanja .politika zapadnih velesil napram Kitajski neizpre-menjena. To se pravi, da Združene države niso sprejele predloga Velike Britanije po priznanju komunistične Kitajske in po sprejemu te komunistične velesile v Združene narode.
Posvetovanje Vrhovnega sovjeta
Po poročilu moskovskega radia je sklican na izredno posvetovanje za dan 28. julija Vrhovni sovjet zveze socialističnih sovjetskih republik. Ta Vrhovni sovjet se drugače sestaja le poredkoma in le ob važnih dogodkih. Zato splošno smatrajo, da bodo
nesreča v Celovcu
V torek, dne 14. julija, se je pripetila proti večeru na beljaški cesti v smeri od Celovca proti Vrbskemu jezeru huda avtomobilska nesreča. Iz Celovca je vozil proti jezeru osebni avto, ki ga je vodil 46-letni Karl Tschermenjak iz Vrbe. Malo naprej od paternionskega mosta je hotel prehiteti dva kolesarja in je pri tem zavozil preveč na levo. V istem trenutku pa je pripeljal od jezera proti mestu tovorni avto, ki je zadel v osebni avto. Udarec je bil tako silen, da se je avto večkrat prevrnil in obležal 30 metrov od kraja nesreče. Vozač avtomobila je bil takoj mrtev. — Tovorni avto pa je vrglo preko ceste, kjer se je prevrnil v cestni jarek. Pri tem je tovorni avto potegnil s seboj kolesarja, 28-letnega Ferd. Tautscherja, ki je obležal mrtev s strašno rano na glavi. — K sreči sta bila samo lažje ranjena vozača v tovornem avtomobilu.
Beograjska vlada je imenovala za novega jugoslovanskega veleposlanika v Moskvi dosedanjega veleposlanika v Birmi, Dobri-voja Vidica.
Pravni odsek ameriškega kongresa je odobril predlog o dodatni vselitvi 246.000 naseljencev v Združene države.
sprejete na tej seji važne odločitve, ki so v zvezi z odstranitvijo Berija. Mogoče bodo sprejete na tej seji tudi važne zunanjepolitične odločitve.
Medtem pa je že mogoče opaziti ]x>sle-dice Berijevega padca. Začelo se je ,,čiščenje” onih, ki so bili prijatelji Berijevi. Tako je ..izginil” tudi sovjetski minister za težko industrijo Vjačeslav Mališev, ki je bil doslej eden najvplivnejših in najmogočnejših osebnosti Sovjetske zveze.
Posledice Berijevega padca pa se bodo pokazale tudi v podložniških državah. Tako se še ni vrnil v Berlin sovjetski visoki komisar za Vzhodno Nemčijo, Semjonov. Tudi notranji minister Vzhodne Nemčije, Viljem Zaisser, že en teden ne prihaja več v urad.
Vodni režim na Dravi
V sredo, dne 8. julija, se je pričela v Opatiji na istrski obali Jadrana, avstrijsko-jugosllovanslka 'konferenca za ureditev vodnega režima na Draiv.i. Konferenci je predsedoval direktor Urada za električno energijo Organizacije združenih narodov v Ženevi Pierre Sevett. Na dnevnem redu je bilo 9 točk, ki Obsegajo vsa doslej nerešena vprašanja izrabljanja vodnih sil na Dravi in ki se tičejo obeh sosednjih držav. Posebna stalna avstrijsko-jugoslovamska komisija naj bi v bodoče urejevala vsa tehnična vprašanja Vodnega režima in naidaljne graditve elektrarn na Dravi. — O tem sta bili tloslej že dve konferenci, prva meseca februarja leta 1950 na Bledu in druga meseca maja istega leta v Vrbi na Koroškem.
LORD SALISBURV
namestnik obolelega britanskega zunanjega ministra
(USIS)
KRATKE VESTI
Za novega direktorja koroške Varnostne direkcije v Celovcu je bil imenovan dr. Franc Odlasek iz Innsbrucka.
Na svojem potovanju okoli sveta je prispel lanskoletni kandidat demokratske stranke za ameriškega predsednika Adlai Stevenson iz Jugoslavije in Italije v Avstrijo, kjer se je mudil tri dni, nakar je odpotoval v Nemčijo.
Po nasvetu jugoslovanskih zdravnikov naj bi zaradi poslabšanja zdravja hrvatske-ga kardinala Alojzija Stepinca poklicali h kardinalu nemškega specialista za krvne bolezni dr. Hel'lmeyerja iz Freiburga. Bolni kardinal je še vedno konfiniran v svoji rojstni vasi v Krašiču.
Dne 11. julija je dosedanji vrhovni poveljnik vojnih sil Atlantske zveze v Evropi general Ridgway izročil poveljstvo generalu Gruentherju, ker je sam prevzel mesto šefa generalnega štaba ameriške vojske.
Ameriški kongres je odobril vsoto 5 milijard in 157 milijonov dolarjev kot ameriško pomoč inozemstvu v letu 1953/51. Večina te svote je vojaška pomoč.
Dne 11. 7. se je končala v Atenah konferenca zunanjih ministrov Jugoslavije, Grčije in Turčije. Govorili so o vojaškem so-delovamjiu omenjenih treh balkanskih držav.
Ameriški predsednik Eisenhower je spo-. rdčil perzijskemu ministrskemu predsedniku Mosadeku, da Amerika ne bo več gospodarsko podpirala Perzije, ker ta ni upoštevala ameriških predlogov za sporazum z Veliko Britanijo zaradi petrolejskega spora.
Sovjetska vlada je odklonila ponudbo ameriške vlade, da pošlje v Vzhodno Nemčijo živila v vrednosti 15 milijonov dolarjev, „ker tam ni pomanjkanja in more tudi Sovjetska zveza sama skrbeti za Vzhodno Nemčijo.”
Britanski zunanji minister Anthonv Eden, ki je bil v Ameriki tretjič v letošnjem letu operiran na žolču, se zaradi izboljšanja zdravja vrne koncem julija v Veliko Britanijo.
Na postaji Mrzlo polje pri Karlovcu na Hrvaškem sta prejšnji torek trčila dva o-sebna vlaka zaradi nepazljivosti kretničarja; pet potnikov je mrtvih, 26 pa težje ranjenih.
V Braziliji se je letos zelo zgodaj začela zimska deževna doba. Zgodnji zimski mrazi so povzročili na kavinih nasadih škodo Okrog 300 milijonov dolarjev.
Na Alaski v Severni Ameriki je začel bruhati vulkan Mount Spurr in nad žrelom ognjenika se dviga 10 'km visOko gosti o-gnjeni dim.
Politični teden
Po svetu...
Baje je neka berlinska »jasnovidka” za letošnje leto prerokovala, da se bodo v juniju in juliju pripetili veliki in nepričakovani dogodki in da bomo stali na robu vojne, do katere pa ne bo prišlo. Nepričakovanih dogodkov je letošnje poletje bilo res bogato. Upamo, da se bo tudi drugi del prerokbe - da ne bo vojne - uresničil. Zadnji razvoj na Vzhodu je namreč res tak, da nam vsiljuje vsa mogoča ugibanja in ne daje niti ene prave točke, po kateri bi se dalo sklepati za bližnjo bodočnost. Morda bo že čez nekaj tednov jasneje.
KONEC PROSLULEGA BERIJA, DRU GEGA NAJMOČNEJŠEGA V SOVJETSKI ZVEZI
j,e moglo predvideti le nekaj' državnikov na svetu, — tistih, ki imajo v rokah niti usode držav 'in narodov. In to dejstvo je za ves svet porazno. V tem tiči vsa strahotna negotovost, ki tare narode. Čez noč je padel šef in soizgraditelj najmočnejšega in najgroznejšega policijskega aparata, kar ga pozna zgodovina. Res je, da je večina diktatorjev vseh vrst tako končala. Toda to človeštvo manj zanima kot posledice, ki so z njih padci za človeštvo nastale.
S Stalinovo smrtjo in vse naprej so se v Sovjetski zvezi vrstili dogodki, ki so Zapad sproti postavljali pred zagonetke. Triumvi-rat Malenkov-Berija-Molotov kot naslednik Stalina je bilo lahko razumeti. Trije najbližji Stalinovi sodelavci. Potem je prišla »mirovna ofenziva”, za katero Zapad ni bil edin, kaj z njo početi in koliko verjeti. Potem spravljivost na Koreji, potem nemiri in vstaje po satelitskih državah in poslednja bomba: padec Berija.
Med vsem tem časom je Zapad čudno okleval v svojih odločitvah, odlagale so se konference, glasovi iz zapadriih prestolnic so si nasprotovali v presojanjih političnega položaja. Pravzaprav bi bilo edino mogoče in pravilno, če se omejimo na vrsto dejstev, ki so seveda prav vsa v kaj bližnji zvezi, v istem krogotoku, le da je vzročno zaporedje tako težko uganiti:
Berija je razrešen vseh funkcij in pride pred najvišje sodišče. To so iz Moskve javila radijska poročila pretekli petek. Poleg običajne obdolžitve, da je izdal partijsko linijo, so zanimive predvsem obdolžitve, da je v zaroti z zapadnimi imperialisti hotel podminirati sovjetsko državo. Nadalje mu očitajo, da je z namernim sabotiranjem na agrarnem področju hotel škodovati državnemu gospodarstvu in ogroziti eksistenco sovjetskega človeka, katerega sovražnik št. 1 da je bil. Hotel je — kakor mu končno očitajo — z mahinacijami dobiti vso o-blast v državi v svoje roke.
Svetovna javnost pa je šele po njegovem padcu izvedela, da je Berija izginil že med 17. in 27. junijem in da je že takrat vsa Moskva govorila o tajinstvenem dejstvu, da njega ni bilo na neki slavnostni prireditvi, katere se je udeležila vsa vlada in da o vzroku njegove odsotnosti ni bilo nobene črke objavljene v časopisju ali besede v radiu. Vedela je moskovska javnost o tem in nekaj inozemskih diplomatov, ki so seveda to poročali svojim vladam. Toda tudi od te strani je bil do uradnega .poročila sovjetske vlade samo molk.
Že mnogo pred 17. junijem (demonstracije v Berlinu in v Vzhodni Nemčiji) je Churchill ponovno izjavljal, da je čas, da bi se pričeli pogovori med tremi zapadnimi velesilami in Sovjetsko zvezo. Eisenhotver je nujno zahteval konferenco na Bermudih za dosego enotnega stališča, zagovarjal pa je čakanje (medtem je ameriški poslanik v Moskvi gotovo že marljivo pošiljal poročila o svojih vtisih). — Ko bi imelo priti do konference (v dnevih okrog 30. junija), je Churchill nenadoma zbolel in je bila konferenca odložena. Potem je prišla zadeva z moskovskim gledališčem, kjer je Berija manjkal. Nekaj dni zatem smo zvedeli, da bo vendarle prišlo do konference, toda do »male bermudske konference”, kjer bodo svoje države zastopali poslovodeči zunanji ministri. Ta se je res pričela dva dni pred uradno objavo o Berijevem padcu in so bili vsi trije zunanji ministri baje zelo presenečeni. — Preprostemu človeku se pa seveda vsiljuje vprašanje, v koliko je zadnji razvoj v Moskvi vplival na sklicanje velike ali male konference.
Vsakega pozornega bralca bo seveda zanimalo in si bo stavil vprašanje, kje naj bi bil resnični vzrok Berijevega padca. Ali je
tega iskati res samo v borbi za osebno o-blast diktatorja, ali je podlegel kot zagovornik kake nove politične koncepcije ali kot nasprotnik kakšne take. Uradne obdolžitve dopuščajo razlago za več možnosti: ali je bil on tisti, ki je hotel izvesti nekako zvodeniitev komunističnih režimov po satelitskih državah in napraviti kompromis z Zapadom, da bi rešil zaledenelo stalinistično linijo in ves sistem? Ali pa so bili tisti, ki so ga odstranili, početniki »mirovne ofenzive” in je on hotel naslediti Stalina ter poživiti kominformistično linijo, ki je prišla nekoliko iz sape? — To so pač zdaj še ugibanja in bližnji čas bo pokazal pravi obraz.
Omenimo še na kratko odjek v političnih taborih Zapada: Najbolj, enostavna in seveda za trdna, ki pa nič ne pove, je ugotovitev, da revollucija požre svoje otroke — v tem slučaju celo ustvaritelje same. To je bilo tako slej ali prej pričakovati. Tako je mnenje iz vrst političnih demokratov. Zlasti iz Amerike, kjer je demokracija sicer ukoreninjena in stabilna forma. Od tam je tudi slišati, da menijo: zdaj je treba zagrabiti in vse bo padlo. Tako mnenje pa je verjetno zelo površno in mogoče tudi zelo n e v a r n o. Iz angleške demokracije je slišati, da se je zdaj treba s Sovjeti pogovoriti, ker so očividno zelo dovzetni, ker so slabši postali, da pa ni treba preveč rožljati, ker človek ne ve ...
In če konično še omenimo tiste kroge, ki niso ne prvega ne drugega kova — vele-nemške — ti menijo, da bodo berlinske bombne razvaline kmalu doživele veliko kupcev — ki bi jih pozidali v novo vsenem-ško prestolico. Primerjajo Berija s Himm-lerjem in zraven ne zatajijo svojega zado-
ščenja, če bi Berijevo državo doletela ista usoda kot je Himmlerjevo...
Nobeden od teh vseh treh pa ni govoril o rekah krvi, ki so spremljale komet, ki se je imenoval Berija. Politika nima za to časa. Mi pa moramo le zapisati, da je Berija bil tisti, ki je naročil, zapovedal in povzročil smrt milijonov in milijonov najboljših ruskih državljanov, on je zapovedal iztrebljenje celih narodnosti in rodov, on je ustanovitelj koncetracijskih taborišč po vseh delih širne sovjetske države, v katerih še danes trpijo in umirajo milijoni in milijoni nedolžnih...
... in pri nas v Avstriji
Ko se pričenjajo počitnice, ko zapirajo šole svoja vrata, se je tudi avstrijski državni zbor zavedel, da je treba pohiteti z delom, predno odide na počitnice. Da je pa z delom res pohitel, se vidi iz tega, da je v dveh dneh izglasoval kar 30 (reci trideset) naj raznovrstnej šili zakonov, sprememb zakonov, dopolnitev in izpopolnitev zakonov. Ako bi samo na kratko hoteli omeniti vsebino vseh teh tako številnih novih zakonov, bi bilo prostora premalo. Zato moremo omeniti res samo najvažnejše.
Vse te zakone je sprejel državni zbor brez dolgotrajnega obravnavanja, saj zato tudi ni bilo več časa. Zanesel se je državni zbor na to, da so predstavniki obeh vladnih strank naj prej e na strankinih sejah, nato pa na skupnih sejah dobro premislili, kaj je prav in kaj je treba. Na teh skupnih sejah so tudi zastopniki obeh vladnih strank ugotovili, v katerih točkah morejo in v katerih morajo popustiti, da ne pride do prevelikega spora med obema strankama. Saj tako že napovedujejo, da bo prišlo do precejšnjega spora v jeseni, ko bo predložil finančni minister dr. Kamitz predlog državnega proračuna. Vsaj do takrat naj bi pa
imeli poslanci obeh strank mirne počitnice. Zato so se lepo sporazumeli in parlament je ta sporazum odobril z glasovanjem za vse zakone, ki jih je vlada predložila.
Najprej e so bili na vrsti gospodarski zakoni in to predvsem kmetijsko-gospodarski zakoni. To so zakoni, ki v resnici že obstojajo, le njihovo veljavnost je treba podaljšati, ker veljajo samo do konca septembra letošnjega leta. Pri tem je bila vnesena v te zakone delna sprememba, ki poizkuša upoštevati spremenjene kmetijsko-gospo-darske razmere. Zanimivo pri tem je, da so končno dospeli zastopniki socialistov in pa zastopniki OeVP do prepričanja, da je v sedanjih razmerah potrebno neko dirigirano, neko uravnavano gospodarstvo. Medtem pa ko so socialisti doslej' zahtevali in to še vedno želijo, naj bi vse gospodarstvo prevzela in vodila državna uprava v takozvanem načrtnem ali planskem gospodarstvu, so sedaj pristali na kompromis. Pristali' pa so na kompromis tudi oni zastopniki pri OVP, ki nepravilno, tudi pri današnjih gospodarskih razmerah, hočejo skoraj popolnoma svobodno gospodarstvo. V prvem slučaju - po socialističnem načrtu - izkorišča država .posameznike in cele skupine. To vidimo prav dobro v vseh državah, kjer vlada danes državno načrtno gospodarstvo. V drugem slučaju — pri popolnoma svobodnem gospodarstvu — pa izkorišča zasebni kapital posameznike in tudi cele skupine. Treba je doseči in zato zagovarjati neko uravnavano, to je dirigirano gospodarstvo, toda pri tem naj' odločajo čim širši krogi proizvajalcev samih. Ne odloča naj samo državna birokracija in ne odločajo naj predvsem koristi zasebnega kapitala. Novi gospodarski zakoni do gotove mere poizkušajo to načelo upoštevati. Najbližja bodočnost pa bo pokazala, kako bodo znali to izraziti oni, katerih dolžnost je, da zakone izvajajo v praktičnem življenju. Ti zakoni naj bi prinesli olajšanje predvsem kmetu v njegovem težkem gospodarskem položaju.
Pomoči pa ni potreben samo kmet, pomoči je danes potreben tudi obrtnik in to predvsem mali obrtnik. Oba ta dva stanova sta danes navezana predvsem na sebe. Zlasti pa sta navezana samo na svoje prihranke takrat, ko kmet in obrtnik obnemoreta in morata živeti na starost od prihrankov svojega dela. Zato je upravičena že dolgoletna zahteva kmečkega prebivalstva in pa obrtnikov po starostnem zavarovanju. Medtem pa ko pri kmetih še ni prišlo do izpolnitve te želje in zahteve, je z novim zakonom ugodeno obrtnikom. Tem je z novim zakonom zagotovljena starostna renta. Tako je sedaj vsem zagotovljena preskrba, le kmetje te preskrbe še nimajo.
Nadalje je bil sprejet zakon o zunanji trgovini in pa zakon o pospeševanju izvoza. Namen obeh zakonov je zagotoviti s primernimi ukrepi avstrijski trgovini možnost čim lažjega in čim večjega izvoza. Saj je od izvoza odvisen naš uvoz surovin in živil, v kolikor jih domače kmetijstvo ne pridela v zadostni meri. Na svetovnih tržiščih pa se v vedno večji meri čuti konkurenca drugih držav.
Kot zadnji je prišel na vrsto zakon o zaposlitvi mladine. Ta zakon je gotovo med vsemi tridesetimi zakoni najpomembnejši. Kako nevarno je bilo, da bi ta zakon ne prišel že sedaj na vrsto, je razvidno že samo iz tega, da jie prišel čisto na zadnje mesto. Končno pa je zmagalo pri obeh strankah prepričanje, da je treba še letos nekaj narediti za brezposelno mladino in tako je bil kot zadnji sprejet še ta zakon.
Vse te zakone mora sedaj sprejeti še zvezni svet. Ta pa posluje navadno še z večjo hitrico kakor pa poslanska zbornica in zato tam ni pričakovati nobene ovire. Nadalje mora zakone potrditi še zavezniški svet. Tudi če ta me bi odobrili teh zakonov soglasno, bodo stopili najkasneje meseca septembra v veljavo.
Podpisovanje energijskega posojila se je minuli teden še nadaljevalo. Rok podpisovanja j,e bil končan v sredo. Ni še znana končna vsota vsega podpisanega posojila. Le v toliko je znano že sedaj, da je ta vsota prekoračila 450 milijonov šilingov. To je dober znak ne samo za domače razmere, ampak predvsem tudi za inozemstvo, ki bo v toliko večji meri pripravljeno dati na razpolago večje vsote za izgradnjo elektrarn. Vedeti moramo, da ni samo Avstrija dežela, ki ima še neizrabljene naravne sile. Teh imajo zadosti tudi druge dežele, ki pa tudi nimajo same potrebnega kapitala, da bi elektrarne zgradile. Mislimo tu predvsem na Jugoslavijo. Odločala bo sedaj spretnost predstavnikov države, v koliko se jim bo posrečilo dobiti čim večje vsote inozemskega kapitala pod ugodnimi pogoji.
Kdo je bil Lavrentij Berija?
Kadar se je imenovalo njegovo ime, se je vsak spomnil, da je to šef sovjetske tajne policije in varnostne službe. To je najodgovornejši položaj v vsakem komunističnem režimu. Že to dokazuje, da je užival Berija Stalinovo popolno zaupanje. Nad 20 let je bil med Stalinovimi najožjimi sodelavci.
Komunistični stranki se je pridružil že leta 1917 kot študent tehnične fakultete. Že nekaj let kasneje deluje v čeki, takratni prosluli tajni policiji. Njegov vzpon je nagel. Njegovo doslednost in brutalnost Stalin ve ceniti in ga dvigne med svoje ožje sodelavce, kjer kot (policijski šef postane kremeljska metla. Metila, ki je za seboj očistila vse in pustila samo sledove krvi. Ti sledovi so se vlekli preko vse Rusije od vzhoda do zapada, od severa in juga in največ jih je v Sibiriji. Ta pometanja so se imenovala »čistke” in vse skupaj so zahtevale na milijone človeških žrtev. Berija je bil specialist za prisilna dela. Na desetine milijonov kaznjencev je pod njim izvršilo ogromna dela. Izkopali so na stotine kilometrov prekopov, kjer so vsako kepo prsti ali kamenja izkopali z lopatami ali rokami. Izgradili so na tisoče kilometrov novih cest, postavili na stotine novih mest za industrijske delavce in uradnike in Berijeve agente.
Predsednik Eisenhourer za svobodne volitve
Predsednik Eisenhower je v pismu, datiranem 22. junija in naslovljenem Svetu svobodne Češkoslovaške v Washingtonu, izrazil željo, naj bi narodi srednje in vzhodne Evrope prišli do svobode s svobodnimi volitvami.
V	svojem odgovoru je predsednik Eisen-hower zapisal:
»Kakor vi se tudi jaz veselim dneva, ko si bodo mogli narodi srednje in vzhodne Evrope s pravilno izvedenimi volitvami, izvedenimi pred očmi vsega sveta, pridobiti vso svobodo. To je, kot dobro veste, goreča želja prijateljev svobode vsepovsod, naš stalen cilj pa je bil in ostane, da z miroljubnimi sredstvi dosežemo pogoje, v katerih se bodo lahko vršile take volitve.
V	zavračanju podreditve svobodni razsodbi ljudske volje je videti znamenj e šibkosti vsakega voditelja. Ta izraz šibkosti voditeljev nam v svobodnem svetu lahko vliva pogum. Njih strah pred ljudsko izbiro je merilo odporniškega duha proti tiraniji, ki prevladuje v zasužnjenih deželah kljub vsemu prizadevanju, da bi ga s silo zadušili.”
Te stvafi danes stoje, so ponos sovjetskega režima, bodo koristile mnogim generacijam, toda nečesa jim manjka: pokopališč. Na te je Berija pozabil ali pa jte namenoma opustil to plemenito misel, če se je bil povzpel do nje. Na desetine in desetine milijonov grobov? Ne! To bi že optično pokvarilo grandiozen vtis in čemu bi vzbujali spomine?
Za vse to je Berija dobival najvišja odlikovanja. Med vojno je postal celo maršal, čeprav vojaških talentov ni imel. Potem je bil nosilec Leninovega reda, reda rdečih zastav, reda Suvorova itd. Njegov recept »čistk” se je bil vedno obnesel in kadar se je zdelo mogočnikom potrebno, je iz njegovega ministrstva zavel prepih, je metla pomedla, pa je bil spet nekaj časa mir in Berija vsakikrat pri Stalinu v večjih časteh in pri ljudstvu bolj osovražen. In ko je bil tako visoko na lestvi, da mu j,e samo še en prijem manjkal do vrha, je moral sam preizkusiti svoj recept, ki se je tudi tokrat obnesel. Zapihalo je, padel je z vrha lestve in se ubil. In pometati se je že začelo, kakor jih je on naučil...
Berija bo šel v /jgodovino kot najgrozovitejši šef tajne policije, ki pa ga je končno zadela ista usoda, kakor jo je on pripravil milijonom in milijonom.
Svoboda
zatiranim narodom
Republikanski poslanec v ameriški poslanski zbornici, Charles J. Kersten, je predložil ameriškemu državnemu zboru spomenico, v kateri izraža ameriški narod prijateljstvo narodom pod komunističnim jarmom.
Že prejšnji teden je sprejel ameriški senat .podobno resolucijo, v kateri izraža ameriški narod prepričanje, da ima prebivalstvo Vzhodne Nemčije pravico živeti pod vlado, ki si jo je izbralo na svobodnih volitvah. To resolucijo je predlagal senator Arthur V. Watkins.
Kerstenova resolucija ima podobno besedilo, vendar pa je v toliko razširjena, ker obsega tudi narode Poljške, češkoslovaške, Madžarske, Romunije in drugih komunističnih dežel. V tej resoluciji je rečeno: »Ameriški narod je trdno prepričan, da imajo narodi pod komunističnimi režimi pravico na svoje neoporečne, od Boga jim dane pravice in svoboščine. Amerikanci so zato posebej zaskrbljeni za usodo in življenje onih narodov, ki morajo zaradi svojega odpora proti komunizmu prenašati zatiranje in trpljenje.”
LETOŠNJI NOVO MAŠ NI KI
Trije bogoslovci krške škofije so prejeli v nedeljo, dne 12. julija, v Krki iz rok celovškega škofa novomašniško posvečenje. To so:
RUDOLF SAFRAN
je bil rojen 17. aprila 1927 v Bilčovsu. Tu je obiskoval ljudsko šolo in j,e vstopil v jeseni 1940 v celovško gimnazijo.
Že v dobi ljudske šole je v njegovem srcu vzklila želja po duhovniškem poklicu. Med vojno je moral za nekaj časa s študijem prenehati. Ko je gimnazijo dokončal, ga je božja milost vodila na duhovne vaje, kjer je še bolj jasno spoznal svoj poklic. Tako je vstopil v bogoslovje. Pet let se je s študi-ranjem in molitvijo pripravljal na dan mašniškega posvečenja.
Svojo prvo sv. mašo bo pel v nedeljo, dne 19. julija, v svoji domači fari. Novomašni-ški pridigar bo preč. g. Kašelj Lovrenc, župnik v Hodišah.
JANEZ WINKLER
je bil rojen dne 24. junija 1928 v Borovljah. Tam je obiskoval ljudsko in meščansko šolo. Nato se je odločil za trgovsko akademijo v Celovcu. Ob koncu vojne je bil vpoklican v delovno službo. Potem je svoj študij nadaljeval ter leta 1948 napravil maturo, nakar je vstopil v bogoslovje.
Svojo novo sv. mašo bo pel dne 19. julija v Dolih pri Borovljah. Novomašniški pridigar mu bo preč. g. Gabruč Jožef, kaplan v Dobili vasi. Dne 26. junija, na god sv. Ane, bo novo mašo ponovil na Macni.
ANDREJ MITTERBACHER
je bil rojen dne 8. novembra 1929 v župniji šmarjeta pri Wolfsbergu. Njegovi star-
ši so kmetje. Po štirih letih ljudske šole je obiskoval gimnazijo v Št. Pavlu in Wolfs-bergu in jo je po vojni v Celovcu leta 1947 dokončal. Vstopil je v bogoslovje v Krki.
Svojo novo sv. mašo bo pel dne 19. julija v svoji rojstni župniji Šmarjeta pri Wolfs-bergp.
Istega dne, to je 12. julija, sta prejela novomašniško posvečenje v Solnogradu slovenska bogoslovca Ciril Turk in dr. Nace Lavrenčič.
Novomašnik CIRIL TURK je bil rojen dne 23. maja 1927 na Ratju na Dolenjskem. Ljudsko šolo je obiskoval v Hinjah, gimnazijo pa v Ljubljani in pozneje v špi-talu na Dravi, nakar je študiral bogoslovje na teološki fakulteti v Solnogradu.'Novo mašo bo imdl dne 19. julija v Šmihelu pri Pliberku. Novomašni pridigar bo msgr. dr. Jože Jagodic. Duhovni starši so: gospa Helena Kraut iz Šmihela in gospod Janez Ro-senzopf iz Breške vasi.
Novomašnik DR. NACE LAVRENČIČ je bil rojen dne 15. oktobra 1922 v Kozjem na Spod. štajerskem kot sin predstojnika okrajnega sodišča. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in v Ljubljani. Nato je študrial filozofijo na univerzah v Ljubljani in v Grazu, kjer je tudi dne 3. februarja 1950 promoviral za doktorja filozofije. Bogoslovje je študiral v Solnogradu. Novo mašo bo imel dne 19. julija v begunskem taborišču v Špitalu na Dravi. Novomašni pridigar bo prof. Pavel Slapar. Ponovitev nove maše bo dne 26. julija na Žihpoljah, kjer bo pridigal msgr, dr. Jože Jagodic.
Naš novomašnik
Dne 12. julija je v Krki lenezoškof dr. Kbstner posvetil mladega Rudija Safrana iz Bilčovsa v mašnika. Dne 19. julija 1953 bo pel v svoji domači fari novo mašo. Vsa fara se pripravlja in veseli.
Veselim pa se tudi jaz, Tvoj nekdanji učitelj. Si prvi študent iz moje 25 letne šolske službe, ki kot Slovenec stopiš 19. julija pred oltar Gospodov.
Dobro se zavedam, da so moje skromne učiteljske moči le zelo malo doprinesle k Tvojemu duhovnemu in duševnemu zorenju. Gotovi trenutki pa so mi ostali v spominu in me bodo spremljali vse življenje.
Bilo je nekam januarja 1946, ko sem prišel v Tvoj razred, da prevzamem pouk na novo vpeljane slovenščine. Z deljenimi čustvi sem šel tisti dan v „francosko uro”. Fantje seveda niste vedeli ničesar o spremembi. Poznali pa smo se iz ure matematike.
Ko sem stopil ta dan v razred, sem videl velike oči. Vse je bilo nekam iznenadeno, da pridem jaz v „francosko” uro.
Prvo, kar sem odredil, je bilo, da pospravijo učenci vse raz klopi. Ko je bilo vse pospravljeno, sem pojasnil, zakaj sem dal to nalogo. ..Preprečiti bi namreč hotel vsak poizkus samomora, ker je to, kar vam imam sedaj povedati, nekaj izrednega.”
..Slovenščina je od danes naprej obvezen predmet za vse učence”. Rabuka je izbruhnila v razredu. Po jakosti glasu sem spoznal posamezne dele razreda in vladajoče razpoloženje. Ko se je ..revolucija” nekoliko polegla, sem pojasnil, čemu je potrebno, naj bi se na Koroškem učili drugega deželnega jezika tudi gimnazijci. In še tisto uro smo pričeli z resnim delom. Seveda sem si pri tej priliki dovolil še eno pripombo in sicer to, da bom tudi naprej še v razredu poučeval matematiko.
Kar dobro smo se razumeli. Ko sem te dni slučajno zopet naletel na zvezke tega razreda in našel tudi Tvojega, dragi Rudi, sem z zanimanjem prebiral Tvoje spise, iz katerih veje ljubezen do domače hiše, do bratov in sestre ter staršev. Tako živo slikaš svojo domačo vas v šolski nalogi z dne 21. januarja 1948, da bi kar gledal Bilčovs pred seboj, četudi ga ne bi že od prej dobro poznal.
Naloga z dne 12. novembra 1947 je slika družinskega življenja pri vas doma. Podjetni oče po vrnitvi iz ruskega ujetništva po prvi svetovni vojni ureja svoj in vaš dom, vsa družina mu pomaga. In ko si ob koncu naloge zapisal: „Naša naj večja želja je, da bi nam Bog ohranil starše še prav
dolgo zdrave in krepke,” si izrazil s tem svoja globoka čustva.
Kolikokrat sem razbral iz Tvojih oči, da Ti je slov. ura v vdliko veselje in tudi ponos. Veselil si se z menoj vred nad vsemi onimi, ki so z veliko pridnostjo sledili slovenskemu pouku.
Mogoče je bilo tudi za Te košček zadoščenja, ko ste maturanti pri maturitetni proslavi pri Dermutu v šmartinu pri Celovcu recitirali Prešernovo „Slovo od mladosti” in je vaš „priimus”, sedanji dr. Sihler, v svojem govoru posebno naglasil, da Vam je pouk slovenščine odprl pot k najbližjemu sosedu, k Slovencem v deželi in sosedni državi. Rekel je, da bi koroški deželi bilo marsikatero razočaranje prihranjeno, če bi bili že Vašim prednikom istotako odpirali pot k sosednemu slovenskemu narodu.
Iz gimnazije Te je vodila pot v Krko in vsako leto smo se srečali ali v Celovcu ali pa vsaj na dijaškem sestanku.
Pot priprave za življenjsko delo je sedaj končana, študij pa seve še ni končan. Vedno bo treba zopet seči po knjigi in po časopisu, ki naj bosta tudi Tebi pomočnika.
V teh svečanih dneh sem v mislih pri Tebi z ždjo vsega svojega srca, da bi Ti Vsemogočni naklonil koš zdravja. Da si doma pri Pomočil v Bilčovsu, to pa nam daje jamstvo, da boš šel pot, katero katoliški Slovenci od Tebe pričakujemo in za katero Ti želimo vsi obilo sreče in božjega blagoslova.
Tischler
Vloga „patriotičnih“ duhovnikov v kom. državah
članek nam je poslala v prednostno objavo Zavezniška poročevalna služba v Trstu in ga objavljamo brez spremembe.
Dne 15. oktobra 1952 je italijansko komunistično glasilo „Unita” pisalo, da so številne osebe, ki so prišle v Rim na zborovanje Katoliške akcije, obiskale pri tej priliki sedež komunistične stranke, časopis dostavlja, da so vse te osebe prijazno sprejeli in jim zagotovili, da ..komunistična stranka spoštuje vsa verska prepričanja.”
Ta članek je izšel v okviru splošne komunistične kampanje, s katero si skušajo pridobiti določene kroge katoliške Cerkve, da s tem povzročijo v njej razkol. V okvir te kampanje spada tudi pojav, ki ga opažamo v vseh komunističnih državah, ko nastopajo razni „patriotični” in ..miroljubni” duhovniki, ki se pritožujejo nad zatiranjem cerkvenih oblasti, ki pa v bistvu podpirajo samo komunizem. Marksizem je v resnici 'popolnoma materialističen in odklanja vsako obliko vere.
Ker so nekatere države pod komunistično oblastjo pretežno katoliške, in je za nje komunistična diktatura sorazmerno nova zadeva, so komunisti prisiljeni uporabiti različne metode, da si pokorijo prebivalstvo. Zapreti cerkve in prepovedati bogoslužje bi pomenilo odtujiti si preveliko število tistih industrijskih in kmetijskih delavcev, katerih delo režim nujno potrebuje.
Z ozirom na to spremljata protiversko propagando domnevna strpnost in zatrjevanje verske svobode. Pri tem zaplenjujejo cerkveno premoženje, cerkvene voditelje pa zapirajo in obsojajo pod raznimi izmišljenimi obtožbami ter z raznimi metodami prisiljujejo, da na skrbno pripravljenih procesih priznavajo svoje „izdaje”. Cilj vsega tega je oslabiti hierarhično vodstvo Cerkve in izpodkopati zaupanje vernikov v njo.
Ustvarili so tudi razna gibanja za sejanje razdora med klerom in verniki, separatistična gibanja, ki slonijo na načelu „divi-de et impera”. Postavili so trditev, da lahko katoliške Cerkve obstojajo ločeno in delujejo neodvisno od Svete stolice in podprli so to svojo tezo z izjavami raznih duhovnikov in laikov, Iki podpirajo režim.
V	tem boju proti veri igrajo „patriotič-ni” duhovniki važno vlogo. Uporabljajo jih, da oslabijo vpliv škofov, da nasprotujejo Vatikanu, da ustvarjajo shizmo in pripravljajo pot ..avtonomni Cerkvi”, ki jo bodo komunistične vlade trpele, dokler jim bo to pač prav.
Rimsko-katoliška Cerkev je vedno trdno vztrajala na odklanjanju komunizma, ki sam poudarja svoje brezverstvo. Katoliška Cerkev je mednarodna in je vedno uspela s svojini nasprotstvom proti raznim poskusom za duhovno podjarmljenje njenih duhovnikov in vernikov; njeni stiki s tujino ji dajejo moč, ki jie ..narodne” cerkve ne poznajo. Vera katoliške Cerkve ni nobeno vprašanje geografije.
V	katoliških Cerkvah onstran železne zavese je ustanavljanje organizacij duhovnikov odpadnikov za komunistične vlade nad vse važna stvar. Komunistični režim se trudi, da te duhovniške organizacije podpirajo njegovo zunanjo in notranjo politiko, z njihovo pomočjo upa, da bo lahko zavladal nad njihovimi verniki.
Stališče rimskokatoliške Cerkve do odpadnikov je objavil vatikanski radio 19. 10. 1951. Od tega dne dalje se smatrajo po tej objavi vsi pripadniki takih gibanj za heretike, za odpadnike.
Na Madžarskem so ustanovili Narodni odbor „Miru” katoliških duhovnikov v avgustu 1950, v trenutku, ko so se vršila po-' gajanja med episkopatom in vlado glede odnošajev med Cerkvijo in državo. Odpadle duhovnike so imenovali na visoka mesta ravnateljev škofijskih uradov (ki opravljajo korespondenco škofov) in generalnih vikarjev, katerih dolžnost je zastopanje škofov. Na ta način je komunistična vlada dobila kontrolo uprave Cerkve. Odpadniki izdajajo po navodilih vlade pastirska pisma v imenu škafov, v katerih pozivajo vernike k podpisovanju posojil „miru”, k pokorščini vladnim odlokom in k plačevanju davkov. Ti vikarji so tudi sestavili brzojavke, s katerimi so podprli sovjetske obtožbe bakteriološke vojne in protestirali proti procesom, v katerih so bili v tujini obtoženi komunisti. Neizogibna posledica tega je bila, da so zanesli v katoliško Cerkev onstran že-
lezne zavese razdor, zmedo in razočaranje. Kljub vsem grožnjam in nasilju pa so resnični duhovniki 'pokazali in kažejo še vedno ogromen pogum ter se stanovitno pro-tivijo vsem poskusom zlorabe njihove moralne moči.
Na Poljskem vrši kontrolo nad podobnim gibanjem duhovnikov „Odbor katoliških intelektualcev in aktivistov”, ki je podrejen komunističnemu ..Društvu borcev za svobodo in demokracijo”. Odboru so na čelu skoraj sami duhovniki, ki so se proslavili z napadi na Cerkev, kot je to razvidno iz energičnega protesta visokega klera pri predsedniku Bierutu. Iz protesta je tudi razvidno, da izdajajo tako imenovani „pa-triotični duhovniki” glasilo „Glas kaplana”, ki izhaja brez škofijskega odobrenja, čeprav je namenjeno duhovnikom. To glasilo vodi kampanjo proti papežu. Sveti stolici in episkopatu, izpodkopuje disciplino Cerkve in širi herezijo. In tem možem, ki so v Cerkvi na najslabšem glasu, poverja država nalogo ..reformiranja” Cerkve. Eden teh voditeljev je na prvem „mirov-nem” kongresu napadel papeža. Protest cerkvenih oblasti upravičeno vprašuje: Ali zasluži vojak, ki žali svojega poveljnika, spoštovanje?
Na Češkoslovaškem je podobna organizacija katoliških duhovnikov sodelovala pri ..narodnem katoliškem kongresu duhovnikov”, ki je bili 23. septembra 1951 v Pragi. Odpadli duhovniki, ki so jih imenovali za generalne vikarje in ravnatelje škofijskih uradov, skoraj niso imeli druge naloge, kot da so obsojali tako* imenovane „agente Vatikana” na Češkoslovaškem, to je tiste resnične duhovnike, ki priznavajo avtoriteto Svete sitolice in ki nočejo postati propagandisti komunistične države.
Posebno vlogo imajo v Jugoslaviji zveze duhovnikov, ki so si izbrale za svoje ime apostola svetega Cirila in Metoda in o katerih smo že pisali.
Napačno bi bilo podcenjevati škodljivost teh dobro organiziranih in dobro finansiranih separatističnih gibanj. Komunistični korak, s katerim dajejo slabo plačanim duhovnikom boljše 'prejemke, če obljubijo zvestobo komunistom, je dosegel omejen uspeh. Toda Cerkev in verniki poznajo bolje svoj narod in komunistične oblasti jim samo škodujejo s tem, da uporabljajo za svoje namene najslabše elemente Cerkve. Ti „patriotični” duhovniki se bodo mogoče že kmalu kesali, da so odkrito podpirali komunistično diktaturo. Marksizem je sovražnik vsem veram in nedvomno jih bodo v primernem trenutku postavili na hladno.	(Dennis Bardens)
iiiiHiimimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiumiimimiiii
Ko dan se zaznava ...
(Ob blagoslavljanju zvonov v Crebinjskem Kloštru)
Ko dan se zaznava,
Danica priplava,	,
se sliši zvonenje čez hribe, čez plan.
Zvonovi, zvonite, na delo budite, ker naše življenje je kratek le dan.
Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo, pa moli naj vmes.
Zvonovi, zvonite, k molitvi vabite, ker prazno je delo brez sreče z nebes.
Cel teden se trudiš, da kruh si prislužiš, v nedeljo spočij se, jo Bogu dam j!
Zvonovi, zvonite, nedeljo znanite,
Gospod ne pozabi, plačilo deli.
Oh naglo nas mine, ves trud, bolečine, utrajen se vleže na pare trpin.
Zvonovi, zvonite, domov ga spremite, gre z dela in teže Adamovi sini
(Prosto po Blažu Potočniku.)
CELOVEC
Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse.
Bralci, pozor!
Prejšnji številki našega lista smo priložili na željo naročnikov položnice z napisom „Starčev spomenik”. Na naš prvi poziv, da bomo koroški Slovenci postavili svojemu poslancu in voditelju v Št. Lenartu pri Sedmih studencih nagrobni spomenik, so izrazili bralci željo, da bi jim po položnicah dali možnost za vplačevanje prispevkov.
Prosimo, da se sedaj bralci in naročniki te možnosti poslužijo, pridružujemo pa še prošnjo, da bi s položnico, ki je bila priložena, ne vplačevali naročnine za list ali tiskovni sklad.
Kakor je pokojni župnik Starc delal desetletja za vse koroške Slovence, tako bomo sedaj mi vsi prispevali, da mu postavimo stojen nagrobni spomenik.
Daruj tudi Ti
za Starčev spomenik!
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii
ZA STARCEV NAGROBNI SPOMENIK SO DAROVALI:
Dr. Lulčovnik, št. Janž, 20.—; Ogris, Bil-čovs, 50.—; Brandstatter, Svetna vas, 50.—; dr. Heyer, Soinograd, 30.—; Župni urad Le-dince, 10.—; Habich, Hodiše, 10.—; Stich, Bilčovs, 50.—; Picej Mohor, 10.—; Florijan Krištof, št. Jakob, 10.—; Moch, šmarjeta v Rožu, 5.—; Mertel Franc, Brnca, 100.—; Kummer, Pliberk, 8.—; Piskernik, Žel. Kapla, 5.—; Katnik, Bistrica v Z., 20.—; Šturm, Škofji Dvor, 20.—; Pinkitz Marija, Rakole, 20.—; dr. Tischler, Celovec, 50.—.
ZA NAŠEGA PESNIKA LIMBARSKEGA SO ŠE DAROVALI:
T„ M. in C. iz L. 100.—, izbirka treh oseb iz L. 30.—, neimenovani 100.—. Vsem darovalcem se prav prisrčno zahvaljujemo. Pridružite se jim tudi vi. — Prispevke pošiljajte po položnici ali po nakaznici na upravo »Našega tednika”.
BILČOVS
„To je 'bil dan, Iki ga je naredil Gospod”, so govorili naši ljudje, ki so se vračali z lepega obiska na Krki. Ja, saj ni treba posebej poudarjati, zakaj smo se podali v nedeljo, 12. julija, na Krko. Saj je že znano, da je Gospod podaril naši fari zopet novo-mašnika. Za marsikaterega je bil to dan, na katerega se Ibo še dolgo spominjal. Koliko solza ganotja je poteklo javno in samo Bog ve, kaj so občutila srca, ko nam jo preč. g. novomašnik Rudi Safran dajal svoj novomašniški blagoslov. Na grobu svete Heme smo se zbrali, da prvič v sredi svojih ljudi kot duhovnik pomoli g. Safran litanije ter molitvice.
Da, več kot 80 se nas je zbralo, saj smo za to ipOt potrebovali kar dva avtobusa. Pa še ta bi bila skoro premajhna. Pri slovesu pa nam je vsem bilo hudo, toda tolažila nas je misel, da se zopet snidemo v sOuoto
popoldan ob 6. uri, ko bomo sprejeli novo-mašnika, da nam bo potem v nedeljo prvič zapel Glorijo. Upajmo, da nam bo nebo dobrohotno in nam bo poklonila na ta dan lepo vreme. Vse Slovence v bližnji in daljni okolici pa vabimo na ta dan k nam. Sporočamo tudi, da bo avtobusni promet po-jačan, da bodo vsi lahko prišli, ne samo od blizu, ampak tudi od daleč.
Novomašniku želimo vse najboljše na njegovi težki poti, naj ga ljubi Bog ohrani zdravega še mnogo let, kajti žetev je velika, delavcev pa malo. Njegovim staršem pa vsa čast in hvala, saj so oni gotovo s svojimi molitvami najbolj prosili Boga, da bi uslišal njihovo prošnjo in željo, da bi njihov Rudi postal to, kar danes je, naš novomašnik.
GORENCE
V sredo, dne 1. julija t. 'L, je umrl v Šmi-klavžu št. 33, v »Tempaški kajži” 90 'let stari prevžitkar Hanzi Zwitter. Rajni je bil rojen 28. maja 1863 na Spodnjih Kičanjah, v grebinjski občini oziroma v krčanjski fari. Bog mu je dal izredno milost, da je dočakal visoko starost, .polnih 90 let. Pokojnik se je v mladosti izučil tesarstva, poklica, katerega pa v poznejšem življenju ni izvrševal. Oženil se je že leta 1887 z Valburgo Napeonik na Spodnjih Kičanjah. V zakonu se mu je rodilo 7 otrok, od katerih pa živi danes samo še edino hči Marija, štirje otroci so mu umrli že v zgodnji otroški dobi. Sina Franceta je vzela druga svetovna vojna in je umrl v Brnu na Morav-skem. Sin Lojze pa je umri tragične smrti na zastrupljen ju želodca in sicer dva dni pred svojo, poroko.
Z ženo Valburgo, ki je umrla pred 11 leti, je živel pokojni v srečnem zakonu celih 51 let. — Iz Krčanij se je preselil rajni Zwitter s svojo družino na Goreniče k Fujaku, kjer je bival pri svoji vnukinji Nežiki polnih 25 let. Po drugi svetovni vojni se je vdova Nežika poročila s Feliksom Feunigom, nakar se je vsa družina preselila v novozgrajeno hišo na »Tempeškem svetu”.
Po značaju je bil rajni Zwitter miren, skromen, pa jako veren mož. Vse življenje, posebno pa še sedaj v visoki starosti, ko so mu molči že pohajale, je rad molil, .posebno sv. rožni venec. K zapovedani sv. maši je redno prihajal, dokler je le mogel hoditi. Tudi sv. zakramente je večkrat v letu z veliko pobožnostjio prejemal. — Vso svojo družino j.e lepo vzgajal po krščanskih načelih, z molitvijo kakor tudi z lepim vzgledom. Vse življenje je rad delal, kolikor so mu le dopuščale njegove tdlesne moči. Brez dela ni mogel biti nikoli, ker je bil pač tako navajen od svoje zgodnje mladosti, še sedaj, zadnja leta je rad prijemal za lažja dela.
Ker j.e itaiko lepo očetovsko ljubil irf vzgajal svojo družino, ni čudno, da ga je tudi družina prisrčno ljubila, posebno še vnukinja Nežika in njen mož Feliks, ki sta ga lepo oskrbovala z vsem potrebnim.
Prepričani smo, da je za vsa svoja obilna dobra dela, ki jih je vršil v svojem dolgem zemeljskem življenju, prejel od Boga zasluženo plačilo v nebesih. Preostalim sorodnikom, hčeri Micki, posebno pa Nežiki in Feliksu, pa izrekamo sožalje.
HODIŠE
Prebivalstvo Hodiš in okolice živi pod vtisom krvavega zločina, ki se j,e dogodil v soboto popoldne. — V Hodišah štev. 11 sta stanovala zakonca Ana in Feliks Pertoncdl. Enonadstropna hiša je oddaljena približno 20 minut od cerkve. Pertoncel je drugič poročen, prva žena mu je umrla v umobolnici. Tudi z drugo ženo, s katero se je šele letos poročil, se ni razumel najbdljše. Zato je ta, ki je sestra hodiškega župana Simona Straussa, proti razmeroma mali odškodnini prepustila del hiše svojemu bratu Simonu. Zaradi tega so nastali spori med županom in Pertonoljem, ki je zahteval za odstopljeno stanovanje večjo odškodnino.
V	soboto popoldne je prišel župan s sVo-jo ženo Katarino in delavcema Jožefom Straussom ter Francem Pipanom v Per-toncljevo hišo, da bi uredili imenovano stanovanje primerno za tujske sobe. Ko so 'bili imenovani v svojem stanovanju, je nenadoma prišel Pertoncel in začel streljati iz 7.65 mm samokresa. Pri tem je ranil v levi pljučni del župana Straussa. Ta ima tudi ranjeno eno roko. Nadalje je ranjen 69-letni Franc Pipan v nadlahktnko in 66-letni Jožef Strauss ima prestreljen vrat blizu odvodne žile. Razen tega ima še prestreljeno kolčno kost. Županova žena Katarina se je poizkušala rešiti s tem, da je skočila skozi okno 6 metrov globoko. Pri tem pa si je poškodovala hrbtenico.
Rajnemu Jožefu Straussu se je posrečilo, da je prišel na orožniško postajo v Ribnici, kjer je javil zločin. Ko so prišli orožniki v Pertoncljevo hišo, so našli tam ranjence, pa tudi Pertoncljevo ženo, ki je medtem že poizkušala izmiti krvave madeže. Zaradi njenega sumljivega obnašanja so jo nato aretirali. Zločinec sam pa je vzel nahrbtnik, v katerega je dejal nekaj jedil in je zbežal. — Ob zaključku lista izvemo, da se je Pertoncel javil orožnikom v škofi-čah. Težko ranjenega župana in ostale ranjence so prepeljali v celovško bolnico.
GREBINJSKI KLOŠTER
(Blagoslovitev zvonov)
V	nedeljo, dne 5. 7., je obhajala klošter-ska fara velik praznik, blagoslovitev novih zvonov. Že 26. 6. smo jih pripeljali od pli-
J. Š. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Roman
(26. nadaljevanje)
Sinovi pa takoj za njim in niti konjem se ni hotelo iz vode. Toda ko je oče pognal iz vode, so se tudi oni pokorno spenjali na trdi breg. Mala Verunka jim je že tekla naproti in, ko jo je Cimbura opazil, je veselo zajahal k njej, jo posadil pred sebe, cesto jo je še doma po dvorišču vodil okoli, ko se ji ni hotelo raz konja, tako da se je gospodinja jezila nanj, češ da je hujši kot otrok, samo igral bi se, namesto da bi konje odpeljal v hlev in šel večerjat.
Da — srečen kakor otrok je bil Jan Cimbura — sam ni vedel, da šele sedaj preživlja pomlad svojega življenja, da se njegovo srce v ljubezni do ljudi razcveta kakor oro-šeni cvet v skrivnostni polnočni uri. Da je vzrok temu ljubljena žena, ki mu je olepšala življenje, da je vesel in ga vsega napolnjuje z radostjo kakor nikoli pred tem. Ni se vodil z njo za roko, ni je objemal in poljubljal pred ljudmi, ne samo zato, ker bi se sramoval, ampak tudi zato ne, ker se pošteno vzgojen človek z ničemer — tedaj tudi s svojo srečo — ne sme ponašati. Njegov preprosti čut mu je dejal, da je žaljenje, oskrumba ljubezni, govoriti o njej ali pa jo razkazovati pred nepoklicanimi, tujimi ljudmi. Kakor vsak nepokvarjen kmet
je tudi Cimbura ljubil globoko in goreče, zato ni prenesel, da bi tuj pogled njegovo ljubezen omadeževal... Bila mu je svetišče, kamor nihče ni smel vstopiti, mesto, ki se ga nobena roka ni smela dotakniti, njegova najbolj notranja lastnina in skrivnost. Naravnost tresel se je od nejevolje in odpora, ko je v knjigi, povesti ali romanu bral, ali brati slišal, kako slikajo izraze ljubezni. Kakor da kdo z nogami tepta cvetlice, tako ga je presunilo in si ni mogel kaj, da knjige ne bi odložil ali pa bralcu zaklical ostro, skoraj jezno: »Nehaj ali pa preskoči — beri en list naprej!” Tega ni delal iz napačnega strahu ali iz kakšnega farizejstva, ampak ker ni prenesel, da bi se tako razpravljalo o najsvetejšem čustvu in njegovih pojavih — ljubezni. »Imela sta se rada, ljubila sta se,” to je sramežljivemu Cimburi zadostovalo in ni bilo treba — po njegovem mne-nju — govoriti na dolgo in široko o raznih nežnostih, s katerimi ljudje drug drugemu v zaupnih trenutkih izkazujejo ljubezen.
Za to se mu je zdela človeška beseda preokorna in najognjevitejše primere preveč prazne. V svetišču ljubezni je zahteval strog molk... On sam o njej ni govoril, vendar je na sebi čutil njen plemenit vpliv. Dvigala ga je nad vsakdanjost in mu sladila vse delo ter napore. Njegova duša se je raz-cvela, postala mehka in zmožna uživati do sedaj nesluteno veselje in razkošje. Ginjen je sedaj gledal prekrasne sončne vzhode in zahode, očarali so ga oblaki, ki so po
nebu pluli v neznane dalje, navduševal se je nad barvami in oblikami listov, željno je vdihaval vonj zorečih žit. Opazoval je megle nad ribniki —- sinji zrak na daljnem obzorju — in, ko se je tako oziral okrog, mu je srce zaigralo in čutil je, kako ljubi to zemljo, ta kraj, v katerem se je rodil...
Ko je šel čez polja, so se mu včasih orosile oči... Čutil je, da so mu vse stvari naokoli sorodne. Sonce mu je poljubljalo lica, zemlja ga je rosila, veter ga je božal, ptički so mu prepevali na poti, drevesa so mu molila veje v pozdrav kakor roke, da, vsa narava mu je klicala: »Naš brat, naš brat!”
Tudi moliti se je naučil drugače v tej sanjavi notranjosti. Do sedaj je mirno vzel v roke v nedeljo pri maši »Nebeški ključ” in zbrano iz njega pel ali pa prošnjo za prošnjo molil tako, kakor se je maša razvijala. Toda ko je sedaj prišel Gospodov dan, je doma izmil s svojega telesa prah in je s praznično obleko nadel novega človeka in šel v cerkev, da dvigne tudi dušo i/. prahu vsakdanjosti. Postavil se je pod nizki kor na svoje navadno mesto, razpel si suknjo in iz notranjega žepa vzel molitvenik, ki se je sam odprl tam, kjer se je pričenjala mašna pobožnost... Cimbura se je že prekrižal in hotel po navadi začeti z molitvijo »ob začetku maše” — komaj je zašepetal prve besede, prebral prve stavke, se mu je zdela molitev nekam prazna, puhla, k,i nič ne pove in ne zajame, kakor da so besede v
berške postaje. Orosilo se je marsikatero oko, ko smo jih prvič zagledali. Iz tehničnih razlogov so jih peljali kar k našemu kovaškemu mojstru Haneju Dobrounig-u, da jih pripravi za zvonenje.
Mnogo močnih rok je opravilo zvonove na pripravljen oder in naš tesarski mojster Jurij Siutz iz Stare vasi je s svojimi pridnimi delavci pripravil novim zvonovom lepo stanovanje in novo »zibelko” v zvoniku stare cerkve, da bi tem lepše zapeli.
Veliko dela je bilo povsod. Doma in na polju, v zvoniku in pri kovačnici, dekleta in pridne žene so pletle vence in pripravljale rože za ta veliki praznik. V soboto popoldne je bilo že vse pripravljeno, zvonove so prepeljali k zvoniku na .pokopališče. Zvečer po blagoslovu je bil preprost, pa prav prisrčen pozdrav novih zvonov. Topiči so naznanjali daleč okrog, da je prišel dolgo zaželjeni praznik.
Zgodaj zjutraj! so že prihajali verniki od blizu in daleč. Ob 8. uri je bila običajna farna služba bbžja, pri kateri so peli možje kot na svojo nedeljo prav lepo in ubrano. Ob pol 10. uri so prišli milostljivi gosjiod prošt Anton Benetelk iz Tinj. V svoji krasni pridigi so primerjali poklic zvonov s poklicem duhovnikovim in da je dan blagoslovitve zvonov podoben primiciji. Pri sveti maši so pod vodstvom Olšnikovega Fran-ceja godci prav lepo igrali znane mašne pesmi.
Daruj fudi Ti
za Starčev spomenik!
Po sveti maši smo pa šli na pokopališče, kjer so bili postavljeni trije zvonovi, krasno ovenčani. Prvi tehta nekaj čez 1000 kg, ima ton E, je posvečen presv. Srcu Jezusovemu in sv. Norbertu in je namenjen kot najlgpši spomenik našim padlim vojakom prve in druge svetovne vojne. Drugi — približno 450 kg, ima ton Gis. Ta je še iz leta 1668 in je bil za to slovesnost prav čedno popravljen, da je vreden novih bratov. Ima podobo sv. Ane in sv. Boštjana in je od leta 1942 naprej, sameval v zvoniku. Tretji zvon, nosi podobo Brezmadežnega Srca Marijinega in podobo sv. Heme, ima ton H in je približno 300 kg težak. V majhnem zvoniku nad samostansko cerkvijo pa je pozdravljal nove zvonove stari zvon — D — iz leta 1828 — ca 180 kg, ki se je 1945 spet vrnil iz vojske in se s svojim srebrno donečim glasom posebno daleč sliši, ko kliče vernike k molitvi in k službi božji.
Sicer nam ni bilo posebno ljubo, da je tudi nebo kropilo nove zvonove med blagoslovitvijo, pa smo vztrajali in skupni cerkveni zbor je kljub temu prav izvrstno pel ob tej slovesnosti. Pod spretnim vodstvom mojstra Jurija Siutz-a in njegovega daleč okrog znanega polirja Johanna Samitsch-a so zvonove tako hitro potegnili v zvonik in tam montirali, da je bilo to delo ob eni že končano. Ko so zvonovi prvič zapeli, smo bili ginjeni do solz. Kar obstali smo in ob-
(Nadaljevanje na 5. strani)
njej obrabljene, oguljene od predolge rabe, kakor ponošena stara obleka, in nenadoma se mu je v tem razpoloženju posvetilo, da je prav za prav smešno, da bi on govoril s svojim Bogom tako, kakor mu je kak tujec, ki ga ne pozna, napisal, ukazal, a ne tako, kakor on, Jan Cimbura, čuti in zares potrebuje. »Kakšni napačni in prazni neodkritosti in ničnosti bi se predajal,” je vzdihnil pod korom in se v zadregi prestopil z noge na nogo, kakor da so tla pod nogami prevroča ... Nenadoma pa se je s silo iztrgal iz teh misli in se kar ustrašil samega sebe — ter si dejal: »To je skušnjava. Loteva se me napast hudobnega duha na tem svetem mestu” — in je hitro poskusil odmoliti očenaš. Toda tudi te priljubljene Gospodove molitve ni mogel več tako gladko in tekoče izmoliti, čeprav je v postu, ko so doma glasno molili rožni venec, to neštetokrat storil. Sedaj se je ustavil pri vsakem stavku, pri sleherni prošnji in vrtal je v njen smisel, premišljeval o njej, sukal in členil... In kako je to preprosto, staro molitev nepričakovano vzljubil. Čudil se je, da doslej ni občutil njene lepote — da jo je mogel tako pogosto tjavdan moliti... V hipu je spoznal — kakor razodetje mu je posvetilo v dušo — kaj se pravi moliti »v duhu in resnici”.
Odslej je vedno tako molil in drugače — po starem — ni mogel več moliti. Ko je začel moliti — bodi glasno ali tiho, v cerkvi ali doma, so se mu takoj zasvetile oči z ne-
FOTO TRGOVINA
HUBERT VVANDERER
CELOVEC-KLAGENFURT, DOMGASSE 4
Telefon 39-6-92
^pri mu. na DCovsikem
(Nadaljevanje s 4. strani)
čudo vali iprelepo harmonijo in polnost glasov in vsi smo bili srečni ter prav hvaležni livarni Buhi, ki se je sipet posebno izkazala s svojim mojstrskim delom.
Potem se je šele začela skupna pojedina — pač iprimicija — v prostorni dvorani župnišča. Naši pevci so skiibeli, da nam ni bilo dolgčas, temveč da smo bili vsi prav dobre volje. Deklice-družice so nam deklamirale in dušni pastir se je zahvalil posebno mil. gosp. proštu za konsekracijo zvonov, za le-j)o pridigo in za prijazni nagovor pri mizi. častno službo botrinstva sta prevzela za veliki zvon Franc Sauerschnig, pd. Weiss in njegova sosedinja Marija Verhovnik, pd. Olšnica, ki je zastopala pred mesecem umrlo Weissovo mater. Za Marijin zvon sta bila botra Franc N apfčnlk, ipd. Magnat iz Vo-brske gore in njegova žena Roza, roj. Pla-sounik. Posebno zahvalo zaslužita cerkvena ključarja Lorene Kassl, pd. šoj in Rudolf Kamnik, .pd. Korpar. Koliko potov, skrbi in stroškov sta imela, predno je prišlo tako daleč. Posebno zadnji tetlen sta delala s svojima družinama vred skoraj noč in dan za cerkev, in sta nam še pripravila tako prijetno gostijo. Zdaj je kronan njih trud z lepim uspehom. Skrben in vesten cerkveni ključar pri fari je pač kakor Skrben in pameten gospodar pri hiši — povsod se spozna. Kot pridni sodelavci so nam pomagali pri nabiranju denarja, kakor marljive čebelice Franc Lobnik, pd. Vodovnik, Luka Duller, pd. Zlatek, ki daje farni cerkvi tudi elektriko zastonj, in se mu ob tej priložnosti javno zahvalimo. Nadalje je pomagal Alojz Modre, pd. Jonček, naslednik našega nepozabnega dolgoletnega cerkvenega ključarja Karla Modre, ki bi se bil posebno veselil, ko bi bil doživel ta praznik. V Št. Jakobu je pomagal nabirati Valentin Ruši, ipd. Komar, Jožef Zupan in na Suhem Blatu cestar Nikolaj. Ruprecht. Vsem dobrotnikom novih zvonov gre naša iskrena zahvala. Vsi so radi pomagali, pa tudi drugi imajo še priložnost nekaj prispevati', ker delo še ni končano. Saj čaka še stolp, da mu pospravimo streho, kar posebno drago pride, pa mora biti in tudi bo, kakor trdno upamo.
Ko smo zapeli pri blagoslovu Te Deum, smo se Bogu prav prisrčno zahvalili in našo hvalno pesem so zvonovi oznanjevali pozno v noč in še drugi dan in bodo to še vnaprej. Pojedino smo pa zaključili z našo pesmijo: „Prelepa je klošterska fara, še lepši je klošterski zvon”, in pa: „Prav lepo mi poje ta klošterski zvon, sv. Norbert je njegov patron!”
kim notranjim ognjem, lice mu je pordelo kakor v požarnem odsevu in Gimbura je bolj s čustvom, z mislimi kakor pa z besedami molil. Svojih najskrivnejših želja in tožba, v katerih je trepetala njegova duša, ni več povzdigoval k Bogu z besedami ali določenimi stavki, temveč le z voljo in silnim hrepenenjem, v globinah svoje duše jih je odkrival in kazal Bogu.
Ko so po evangeliju utihnile orgle in je stopil na prižnico v beli albi in z belo, sivo glavo in z belim, neožganim obrazom gospod župnik, se je Gimbura zbudil iz svoje zamaknjenosti. Poslušal je branje in razlago evangelijev. Kakor rosa na izsušeno zemljo je padala božja beseda v njegovo po notranji molitvi razgreto dušo. Željno je ix>slušal in je pridigarja v duši dopolnjeval, popravljal, se z njim prepiral, bil zadovoljen in vesel, ko je pridigar, kakor bi vedel za Gimburove misli, z daljšim odstavkom poravnal spor, ga razložil in odbil ugovor... Kadar se to ni zgodilo, tedaj je Gimbura obstal kakor z želom v duši; močno je o tem premišljeval in doma čital sv. pismo, dokler se ni dokopal do resnice. Tako je spoznal, da se Bog ne maščuje, ampak plačuje in poravnava krivice kakor pošten in pravičen sodnik, ki da vsakemu, kar zasluži, odmeri z isto mero, s katero je človek v življenju meril. Odpusti vse, toda samo tistemu, kdor zasluži in kdor to slabost ponižno spozna in prizna. Ne odpusti pa grdega napuha in brezčutne trdo-
Pedagoški tedni
Kakor vsako leto, tako se tudi letos vr- Zanimivi so tudi naslovi predavanj:
šijo na učiteljišču v Celovcu pedagoški tedni, ki so posvečeni nadaljnji izobrazbi koroških učiteljev.
Otvoritve se je udeležil tudi gospod deželni glavar Wedenig, ki je pozdravil delo pedagoških tednov in dal v imenu dežele zagotovilo, da bode storila vse, da omogoči nadaljnje izobraževanje učiteljev.
V	ponedeljek, dne 13. julija, je uvodno govoril deželni šolski nadzornik dvomi svetnik dr. Hugo Schwendenwein v imenu prosvetnega ministrstva in deželnega šolskega sveta za Koroško.
Gospod deželni nadzornik Schwenden-wein je posebno naglasil veselo dejstvo, da se je za pedagoške tedne prijavilo skoraj 800 koroških učiteljev.
Prvi dnevi so predvsem namenjeni mladim učiteljem.
V	letošnjem seznamu predavanj smo našli prvič tudi uresničeno našo ponovno zahtevo, da bi moral deželni šolski svet izobrazbi učiteljev na dvojezičnih šolah posvetiti posebno pozornost.
Dnevi 20., 21. in 22. julija so tokrat posvečeni učiteljem na dvojezičnih šolah. V listi predavateljev so: gg. inšpektor in vladni svetnik Lor. Just, dr. Val. Inzko, prof. Friedrich Perkonig, vladni svetnik in okrajni šolski nadzornik Maklin, nadučitelj Mirko Srienc, prof. dr. Vinko Zwitter ter nadučitelj Thaler iz Mohlič.
StOMMi V
Največji argentinski katoliški dnevnik „E1 Pueblo”, ki izhaja v Buenos Airesu je prinesel v nedeljo, 14. junija, dolg članek z naslovom: „Zakaj nam manjka močen katoliški tisk?” članek je napisal pater Ra-mon C. Burgos, redemptorist. V njem se pritožuje nad revščino katoliškega tiska v Argentini. Vest vzbuja tistim katoličanom, ki imajo veliko bogastvo, pa z njim prav nič ne podprejo tiska. Za zgled stavlja nemške katoličane in katoličane Združenih držav, nato pa pravi:
..Navedel sem dva naroda, ne ker sta edina, ampak ker imam o teh dveh točne podatke. Končno pa nam ni treba iti iskat zgledov v inozemstvo. Vidimo, kako peščica Slovencev, ki jih duhovno vodi skupina njihovih duhovnikov, izdaja svoje revije in liste, ki izhajajo v njihovem jeziku v Buenos Airesu. Oni imajo že nekako prirojeno povezanost med mišljenjem in udejstvovanjem, njim je to v krvi. To se pravi, da sta jim ideala Bog in domovina najlepša realnost življenja. Mnogi od njih trpijo zaradi vere, ker so zaradi nje bežali iz domovine, prisiljeni po komunističnem režimu.”
In nadaljuje: „0 da bi ti zgledi imeli na nas tolik vpliv, da bi nas podžgali k kakim boljšim sklepom!”
#
V dneh od 13. do 23. maja je priredil
inšpektor in vladni svetnik Just govori 20. 7. o praktičnem pouku na dvojezičnih šolah. — Dr. Val. Inzko govori o razvoju slovenske literature in o metodiki slov. jezikovnega pouka. — Prof. Friedrich Perkonig ima zanimivo predavanje ..Koroški Slovenci v očeh pisatelja in kulturnega politika.” — Vladni svetnik Maklin govori o začetnici za dvojezične šole (opomb, ured.: Tako začetnico že leta pogrešamo in smo le radovedni, kdaj mislijo merodajni gospodje to začetnico spraviti v tisk).
Nadučitelj s Krčanj, g. Srienc, govori o spisu in pravopisu v slovenskem jezikovnem pouku. — Prof dr. Vinko Zwitter Ijo predaval o obliko- in stavkoslovju s posebnim j »ogledom na razlike k nemškemu jeziku. — Končno bo gospod nadučitlej Thaler iz Mohlič govoril o pouku na dvojezičnih šolah v prvih treh šolskih letih. Saj je znano, da je gospod Thaler na tem področju poseljen strokovnjak.
Želimo tečaju popoln uspeh. Potreba po tečaju pa je bila in je na vsak korak vidna. Take tečaje imajo tudi učitelji na hrvaških in dvojezičnih šolah na Gradiščanskem (Burgenland).
Leta je trajalo, da se je koroški deželni svet odločil za izvedbo takega tečaja. Tečaj i imajo nalogo, da pomagajo učiteljem vršiti j »overjen o jim nalogo. Za tozadevno pomoč pii je predvsem šolska oblast dolžna skrbeti.
Ac$e*itUti
..Avtomobilski klub Mar del Plata” v svojih športnih prostorih turnir namiznega tenisa, katerega se je udeležilo 11 tekmovalcev, med njimi tudi naš rojak g. Bogomir Tršinar, ki je prvak v tej panogi v Mar del Plata. Pri turnirju je bil edini ne-premaganec, prepričevalno je premagal vse tri ostale finaliste z enakim rezultatom 3:0 in si tako priboril pokal prireditelja turnirja.
*
V Buenos Airesu imamo slovenski izseljenci vsako leto svojo telovsko procesijo v nedeljo po prazniku sv. Rešnjega Telesa v don Boscovem zavodu v Ramos Mejia, kjer se tudi drugače vrše vse večje slovenske prireditve. Tudi letos je bila udeležba pri procesiji velika, veliko več moških kot žensk, ker so morale te popoldne doma gospodinjiti. Med sveto mašo in procesijo je pel slov. pevski zbor Gallus pod vodstvom g. dr. Savellija.
28. junija bo preč. g. Stanko škrbe, kaplan pri Sv. Juliji v Buenos Airesu, obhajal srebrno mašo. Župnija hoče ta jubilej proslaviti zelo slovesno.
Tečaj o državnopravnih vprašanjih, ki se vrši vsako nedeljo dopoldne v prostorih Društva Slovencev je zelo dobro obiskan. Udeležuje se ga 330 mož in fantov.
8. maja je umrl v Mar del Plata 62 letni
srčnosti — ne na tem ne na onem svetu — zato ker se ošaben, neumen in trdovraten človek povišuje celo nad Boga, ga prezira in ga ne priznava. Ošabni nadutež ne čuti / ljudmi, surovo ravna z ljudmi in živalmi. Kako bi Bog mogel odpustiti temu, kdor muči ljudi in trpinči živino? Kakor je razloček med Bogom in človekom, tako je tudi med človekom in živaljo. Kakor človek dviga glavo k Bogu in hoče, naj mu Bog pomaga, tako obrača žival glavo k človeku in želi, da bi se človek zavzel zanjo, zanjo skrbel in jo negoval. Bog udari človeka z bičem, z boleznijo, s trpljenjem, kadar ga ne uboga. Toda drugače je božja roka mehka in dobra, niti videti je ni... Tudi človek sme žival ukrotiti, če je neposlušna, če se upre, a ne sme je mučiti z gladom, mrazom in žejo. Kdor tedaj nima usmiljenja do živali, tisti ne more želeti, da bi Bog bil usmiljen z njim. Zato gospod župnik prav pravi: ,.Delaj dobro in ne boj se ne biriča in ne hudiča.” — Boga se ni treba bati, a ga je treba ljubiti. Ta ljubezen zadostuje. Če Boga ljubim, se razume samo po sebi, da ga iz ljubezni v vsem poslušam — in zaradi Boga ljubim tudi bližnjega in živali. Kako jasno in presenetljivo preprosto se je zdelo vse to Gimburi: na svetu je le ena čednost, to je ljubezen; in samo en greh, to je napuh. Vse dobro in zlo izhaja iz njiju, v tem korenini in spet sem vodi... Njegova duša se je razjasnila, prevrela, tla je bila čista kakor studenček,
iz katerega je izviral Gimburi pramen živega, najčistejšega veselja, drobnega, na videz neznatnega, toda on je z njim poživljal puščobo življenja in se razvil v ravnovesen, popoln značaj. Skratka, v zadovoljnega človeka. Veselil se je sonca, žita in konj; srečen je ibil ob ženi in otrocih, ni hrepenel po drugem veselju, ki vrhoviči v gostilni, v obsojanju, prepirih in kartah. Iz njega se je razvil miren, naravno živeč kmet, ki ni čutil, da so okrog njega postavljene ograde, kakor je vera in zakoni, ampak je živel povsem svobodno po svoji plemeniti volji in ni prišel z nikomer v spor, ni čutil teže kazni, niti spone zakonov.
Hvaležno je blagoslavljal Jan Gimbura tisti trenutek, ko se je poročil s Piksovo Marjanko, ker je šele družinsko življenje naredilo iz njega celega človeka in dalo njegovi duši možnost, da se je popolnoma razcvetela.
O putimskem proščenju pa se je raznesla pd vasi presenetljiva vest. Cimburovka je davi legla in porodila možu dvojčka. Oba čvrsta so nesli takoj po večernicah h krstu. Enega je nesel stari Kovanda iz Hradišča in mu dal pri krstu po sebi ime Martin. Drugega je nseel Cimburov brat iz Semič in tega so krstili na ime Vaclav.
„Oba svetnika na konjih,” se je veselil Kovanda in se je takoj v župnišču, ker je tudi župnik slovel kot poznava tel j in ljubitelj konj, postavil:	»Gospod župnik —
kaj? — Iz teh fantov bodo junaki, ko-
ROMANJE H GOSPE SVETI Na praznik sv. Ane, v nedeljo dne 26. julija, gremo vsi h Gospe Sveti, kjer se pridružimo romarjem iz Trsta in se skupno z njimi zahvalimo ob grobu škofa sv. Modesta za milosti sv. vere, ki jo je on oznanjal na Koroškem.
Jože Simčič, doma iz Gorice, ki je pred štirimi leti prišel v Argentino. Zapušča ženo in tri hčerke.
V nedeljo, 14. junija, je Društvo Slovencev priredilo lepo spominsko proslavo v počastitev spomina vseh padlih slovenskih protikomunističnih borcev, junakov in mučenikov. Poleg pevskih in glasbenih točk je bil na programu govor g. Emila Cofa. Razgrnil je pred nami strahotno podobo smrtne žetve: od padlih slovenskih branilcev jugoslovanske države ob nemškem napadu do onih mučencev, ki jih je komunizem že po končani vojni pognal v smrt. Posebej se je spomnil govornik žrtev komunističnih atentatov v Ljubljani, postreljenih neštevilnih talcev, umrlih internirancev, žrtev komun, divjanj na podeželju, padlih prisilnih mobilizirancev v nemški vojski, na Hrvatskem in v Srbiji umrlih izgnancev in posebej Korošcev in Štajercev, ki so umirali kot pregnanci v Nemčiji, padlih vaških stražarjev in četnikov. Spomnil se je žrtev na Turjaku, Grčaricah in v Grahovem. Počastil je mučenike, ki so bili vrnjeni iz Vetrinja in poslani na morišča v Teharjih, Št. Vidu, Škofji Loki, Hrastniku, na Kočevskem in drugod.
še to moram povedati, da nas kar precej zebe tukaj te dni. Okrog ničle se suče temperatura, kar je za te kraje veliko. Snega v Buenos Airesu ne poznamo, led na vodi pa ni v teh dneh nič posebnega.
Da se segrejemo, nam je za nedeljo, dne 5. julija popbldne. Slovenski cerkveni pevski zbor v Ramos Mejia priredil Vodopivčevo dramatsko delo: Snubači in spevoigro v enem dejanju: Srce in denar. Slovensko planinsko društvo — sekcija Buenos Aires — pa pripravlja VI. Družabni večer, na katerega smo' vsi povabljeni.
Ping-pong turnir Slovenske Fantovske Zveze za pokal »Slovenski Domobranec” se je pričel v nedeljo.
V mladinskem domu v Ramos Mejia se že tretji teden vrši turnir namiznega tenisa. Vpisanih je 30 igralcev. V klubskih prostorih je ob sobotah in nedeljah popoldne veliko vrvenja.
Včeraj se je začel tudi šahovski turnir, za katerega se je prijavilo toliko interesentov, da ni bilo mogoče sprejeti vseh.
Za 190 šilingov mesečno
šivalni stroj
JOHAN LOMŠEK
ZAGORJE - ST. LIPS, P. EBERNDORF
Zahtevajte brezplačne cenike — Ugodni plačilni pogoji. — Prodajam tudi na obroke
njarji!”
»Da, bodo!” je smeje se potrdil župnik.
In vsa vas Putim se je z njim radovala. Dvojčka sta Putimce zmirila s Cimburo. Žene so hodile gledat mater in njena sinova ter veselo pripovedovale, kako krepka sta fantička, komaj da ju spravi v zibel, da ju povojec komaj obdrži, tako sta živahna. In kmetje so se veselo smejali in vsakteri, ki je to slišal, je zadovoljno prikimal in dejal:
»Eja, silen je Gimbura, silen. Mi pa smo o njem že dvomili.”
III.
Tako je Gimbura šele po štiridesetem^ letu starosti plačal življenju obči človeški* davek in doživel pozno pomlad svojega življenja. Rodili so se mu otroci. Minila je čudna preobčutljivost in nejasno hrepenenje srca in duše. Vse v njem je prevrelo, se očistilo in jasen, čist kakor zdravo vino, se je iskril Gimburi' njegov življenj, nazor na daljni poti življenja. Iz dobrega moža je ]»ostal skrben, ljubezniv oče in vesten gospodar. Za največje veselje in srečo je imel v prostih trenutkih veseliti se s svojimi sinovi. Oba dečka sta ležala skupaj v eni zibelki in Gimbura se je, sklanjajoč se nad njima, ob ženi naravnost tajal od sreče in glasno hvalil: »Kako sta lepa in ljubka! Zares ne vem, kateri je mojemu srcu dražji? Martinek ima kakor nebo sinje oči, lase mehke kakor dvakrat počesani lan, ta je ves tvoj!”
(Se nadaljuje)
Iz Marijanišča
Poročilo o minulem šolskem letu v Mari-janišču na Plešivcu (Tanzenberg) izpričuje, da je bilo to leto tam 227 koroških fantov, ki so se šolali v osmih razredih gimnazije. Je to prvi povojni letnik, ki je bil vseh osem let na Plešivcu.
Iz dekanije Rožek je bilo 14 fantov, iz dekanije Borovlje 22, iz dekanije Tinje 3, iz dekanije Doberla vas 16, iz dekanije Pliberk 9, iz dekanije Velikovec 17. Od vseh južno koroških dekanij so Tinje številčno naj slabše zas topane.
Učni uspehi na tamošnji gimnaziji so zelo dobri, v štirih razredih višje gimnazije ni fanta, ki ne bi izdelal. V tretjem in četrtem razredu so padli po trije fantje, kar izpričuje, da delata latinščina in grščb na verjetno večje težave.
V vsakem razredu je tudi lepo število odličnjakov. Teh je bilo največ med maturanti. Od 16 fantov jih je napravilo maturo šest z odliko. Je to gotovo na Koroškem edina gimnazija, kjer bi pri maturi vsi izdelali in kjer bi bilo poleg tega še toliko odlik.
Razume pa se, da je vzdrževanje takega zavoda zvezano z velikim stroški. Ni majhna naloga skrbeti, da ima tako število mladeničev tudi dovolj za pod zob.
Iz poročila razberemo, da so v minulem šolskem letu znašali vsi stroški 485.776 šilingov, prispevki fantov samih, oziroma njihovih staršev, pa dosegajo višino 353.675 šilingov. Nad 120.000 šilingov je bilo torej primanjkljaja in tudi to je bilo treba kriti, kar se je zgodilo večinoma z darovi.
Krompirja, žita, zabele in tudi denarja so nekaj nabrali po vsej škofiji, če pa človek prebira poročilo, vidi, da nekatere fare vršijo svojo dolžnost in pomagajo res tudi z darovi vzdrževati dijaško semenišče, da pa je tudi mnogo far, tudi v južnem delu dežele, ki te svoje dolžnosti ne vršijo.
Pomagajmo vsi, da bodo fantje dobro oskrbljeni, da se bodo mogli v miru posvetiti študiju in pripravljati za poznejši poklic.
Pretežna večina letošnjih maturantov se je prijavila za bogoslovje, ki bo od jeseni naprej v Celovcu.
NOVE KNJIGE
1.	Andre Favieres: „Das Geheimnis von La Ma-deleine”, Baren-Reihe štev. 69, Rota-Verlagsgesell-echaft m. b. H.
Andre Favieres si je priboril v kratkem času vodilno mesto v francoskem kriminalnem romanu. Njegov sloves je v izvanredni napetosti, katere ne gradi samo na dogodkih, ampak predvsem po potekih človeških duš.
V tem romanu se gre za smrt neke žene, katere noče nobeden poznati in pogrešati. V glavnem je kriminalna razprava, v kateri so udeleženci raziska-vanja sami v dejanje zapleteni. Malokdaj zgrabi čitatelja kakšen motiv tako živo in tako z osebami romana sodoživlja, kot v tej knjigi A. Faviers-a. Citatelj si želi rešitve uganke, da bi mogel po vsej napetosti knjigo zadovoljen odložiti.
Ta knjiga je izvrsten roman in poseben uspeh za založbo, da se lahko predstavi s tem avtorjem.
2.	Udo Wolter: „Marigny, Sie werden hangen!”. Baren-Reihe štev. 70, Rota-Verlagsges. m. b. H.
Pred nekaj meseci je izšlo v svetovnem tisku sledeče poročilo: „V s cvetjem ovenčani cerkvi Device Marije v Nassau na Bahama-otokih, se je poročila britanska milijonska dedinja Nancy Oakes, z nemškim baronom Ernstom Lyssardom iz Hoyningen-Huenc. Nancy Oakes je bila namreč že enkrat množena. Njen prvi zakon z grofom Alfredom de Ma-rigny je bil razveljavljen, ko je bil Marigny leta 1943 osumljen smrti svojega tasta, Sir Harry Oakes-a.
Udo Wolter, eden najznamenitejših reportnih žumalistov, zasleduje usodo grofa Marigny-a. Redkokdaj dajo dogodki in intrige tako napeto sliko, kakor ta proces okoli umora obtoženega Marigny-a. Antipatija posameznih, masna psihoza mnogih osredotočijo razne komponente na njegovo usodo. Umor se mora razčistiti. Marigny naj bi bil storilec, na tem nobeden ne dvomi. Osebe, kakor vojvoda iz Windsor-ja, ob času umora guvernerja Bahamača-nov posegajo v dogodke in osvetljujejo metode, ki ■Slrazvijajo po vsem svetu razne procese. Vrv, ki se je tu spletla za Marigny-a, se je zopet razvozljala tik ob robu smrti. Razvozljala se je samo radi tega, ker je fanatična ljubezen do pravice nekaterih v zadnjem trenutku zabranila napačno obsodbo.
čitatelj te edinstvene dogodbe ima vtis, kot bi imel pred seboj poglavje iz moderne zbirke sodnih procesov. Gotovo bi mogli primerjati slučaj Ma-rigny-a s trikotnim procesom. Vojna je Marigny-evo usodo evropski javnosti odtegnila, kajti drugače bi tudi v tukajšnjih časopisih brali valove ogorčenosti, zagovarjanja in razburjenja.
Baren-Reihe izhaja tritedensko. Cena S. 6.—, obseg 200 strani in jo je mogoče dobiti v vseh papirnih trgovinah in trafikah.
PREGOVORI
Kjer meso smrdi, tam se zbirajo muhe.
Kjer je strd, tam se zbirajo ose.
*
Kdor danes misli na jutri, ta si že nekaj prihrani.
IZ SLOVENSKEC/A KULTURNEC/A ŽIVLJENJA
KSAVER MEŠKO:
Kaj si človek želi
Majhen deček stoji na mestni ulici. Ccz mehko otroško lice mu je razlita zamišljenost, iz velikih oči mu zre otožnost. Motri mimoidoče, kakor bi nekoga iskal, nekoga težko pričakoval.
Pa pristopi k njemu neznana deklica — njegova usoda.
„Kaj si želiš, fantič?"
Deček jo gleda zmedeno in nezaupljivo, šele čez čas, ko ga pomirijo in obodre njene blage, prijazne oči, ji tiho prizna:
„Kruha.”
..Imel ga boš,” pravi deklica in izgine.
*
Malo let pozneje ...
V senci širokovejnatega drevesa leži mlad dijak. Ves je zamaknjen v knjigo, ki leži odprta pred njim v travi. I.ica mu rde od notranjega nemira, od burnega valovanja misli in čustev, ki mu jih budi v srcu čtivo. Oči mu gore. Zdaj stegne roko, jo stisne v pest, kakor da je on junak, ki se vojskuje in bori v knjigi.
Tako ves živi življenje knjige, da ne opazi mlade deklice, ki je pristopila tiho in oprezno in ga motri s čudnim smehljajem na lepih sočnatih ustnicah, s smehljajem, ki bi se dalo o njem težko določiti, je li samo prijazen in dobroten ali tudi nekoliko za-smehljiv in porogljiv.
Nenadoma pa izpregovori in zamaknjenca vpraša:
„Kaj si želiš, fant?"
„Slave,” vzklikne dečko naglo in odločno ter komaj malo povzdigne glavo iznad knjige, da površno
v sobo, ne kdaj je pristopila k njemu. Poltiho, nekako sočutno ga vpraša:
„Kaj si želiš, o mož?"
„Miru,” odvrne ogovorjeni s polzadušenim vzdihom in komaj pogleda tujko, tako utrujena mu je duša, tako tuje in nepomembno mu je vse, kar ni mir in počitek.
„Imel ga boš, kadar pride ura,” pravi žena in izgine.
#
Leta hite, beže ...
Ob oknu sedi starec, slaboten in betežen.
Redki snežnobeli lasje se mu kakor mrtvi povešajo ob koščenem čelu in udrtih senceh, ki pričajo o bolezni in slabosti — za kratko uro je danes vstal in prisedel k oknu, ker je zunaj tako čudovito krasen dan. Oči mu vse zavzete kakor oči otroka, ki gleda prvič tuj, čudežno pester svet, strme iz globokih jamic ven v stvarstvo, kjer se smeji z vedrega neba sonce tako zdravo in veselo, kakor ga ni videl brž še nikoli poprej. Zemlja brsti, zeleni, cveti poti njegovim oživljajočim in osrečujočim smehljajem, lepa in nemirna kakor deviška nevesta ob poročnem dnevu. Ves svet se smehlja v radosti, v rajajoči moči, v kipečem, silnem življenju.
Oči starčkove poželjivo motre to cvetenje, življenje in kipenje, begajo čez daljno jeklenasto nebo, čez livade, travnike, njive in drevje, na daleč in na široko, kakor daleč in široko le nese pogled. Nemirno, ljubeče mu božajo vso to lepoto, žejno jo pijejo, hlastno jo srkajo vase. Ne morejo se je
. /Mlada Slovenka Slovenka sem mlada, ljubim svoj dom, ostala do groba zvesta mu bom.
Za dom in za mater bo v prsih srce utripalo gorko do zadnjega dne.
pogleda tujko, ki se mu zdi nekako znana, kakor bi jo bil že kdaj videl.
..Pribori si jol” pravi deklica in izgine.
Nekaj let pozneje ...
Ob dehtečem pomladnem popoldnevu sedi na vrtu napol že ozelenelem, napol se šele prebujajočem, kodrolas mladenič. Knjigo, ki je bil še pravkar bral v njej, je povesil na kolena. Strmi v daljavo, sanjari.
Okrog in okrog je vse ozračje polno nemirnega mladega življenja, polno mladoletnega hrepenenja. V grmovju ob vrtu kliče in vabi proseč ptičji glas. Iz seče za vrtom mu odgovarja drug, istotako kipeč in hrepeneč. V gozdu, ki se za travniki mrači, kuka kukavica — čaka — spet kuka — čaka — kliče in vabi spet in spet.
Mladenič posluša molče, le polzavestno. V te žive speve mu zveni s še glasnejšimi zvoki, s še večjim nemirom pesem, ki jo je pravkar bral, pesem že davno umrlega samotnega, trpečega in hrepenečega srca. Večje in večje je tudi hrepenenje njegove duše.
„Po čem hrepeniš, o mladenič?” ga nenadoma vpraša tuja mladenka, ki se mu je približala po poti ob vrtni ograji, da ni čutil kdaj, da ni vedel odkod.
Kakor bi ga bila tujka zalotila pri zločinu, se zgane mladi sanjač. In začudi se vprašanju.
A ko pogleda mladenki v globoke, tajinstvene in vendar blage in dobrotne oči, ne more drugače ko da pove resnico in prizna.
»Po ljubezni.”
„Užil jo boš’” pravi mladenka in izgine.
*
Leta hite, hite...
Pozno v noč sedi ob mizi mož, čez delo nagnjen.
Brzo hiti pero čez bele liste, kakor bi se silno mudilo, kakor bi vsaka izgubljena ali vsaj z malomarnostjo, lenobo zamujena minuta tehtala zelo težko na tehtnici življenja in na tehtnici večnosti. Vendar pridejo hipi, ko se začuti neutrudni delavec tako telesno onemoglega, tako duševno izmučenega in izčrpanega, da mora z delom nehote prenehati. Tedaj si glavo z roko podpre in oči zapre, kakor bi nameraval ob mizi zadremati in noč ob delu prespati.
Ako bi ga opazoval kdo v takih trenutkih od bliže in pozorno, bi videl, da so brazde čez čelo globlje, gubice po licu mnogo številnejše, nego se zdi ob belem dnevu, zunaj v življenju, ko pred svetom skrbno skriva skrbi, utrujenost, ostarelost. In lasje se zde ob tem ostrem blesku mirne luči bolj osiveli nego zunaj ob široko valoveči, nemimi svetlobi dneva in daljnega sonca. In ko bi mu prodrl kdo v teh težkih, molčečih hipih skozi globoke črte čela v skrivnostno slanico misli, bi videl in slišal, kako si govore utrujene, pokoja željne: „DeIo, večno delol Včeraj delo in trud, delo in trud danes, delo in trud jutri, pojutrišnjem, do grobal"
Kar se nenadoma skloni k njemu visoka resna žena, ki je ni opazil in ne slišal, ne kdaj je vstopila
nagledati, ne se je nasititi. Izsušene prsi se mu dvigajo naglo in sunkoma, kakor bi jih razganjala težka misel, ki hoče na dan, na sončno plan. Počasi dvigne koščeno roko; drhti mu, da si komaj pogladi z njo čelo, kakor bi hotel izbrisati izza njega težke, l>olne misli: „Malo še, in te ne bom več videl, ti čudežni božji svet.”
Z drhtečo roko obriše še oči, ki silijo v nje in iz njih solze.
Pa pristopi tiho in neopaženo resna, skoro mrka staika in vpraša s strogim, nekako karajočim in očitajočim glasom:
„Kaj pa še želiš, veli starec?”
Ne da bi pomišljal, zahrepeni bolnik, kakor bi mu mogla tujka v tem hipu izpolniti željo: „?.ivljenjal”
Zena se nasmehlja napol nevoljno, napol otožno. Molče odkima ...
Jtlo j (jolobeek
Iz mladosti, davno odcvetele, še doni tvoj glas mi: „Gru, gru, gru”, moj golobček, barve snežno bele, s sivo liso — ruto krog vratu.
Zdi se mi, kot da je včeraj bilo, ves si danes pred menoj še tak kakor takrat, ko sem ti iztesal in pripel pod streho golobnjak.
Vidim te, kako zarana vstajaš; še te spremlja zarje prvi svit celo pot do vaškega studenca, kamor hodiš čisto vodo pit.
Tvojo skrb in pridnost občudujem, ko spomladi gnezdo si gradiš; za mladiče ves dan hrano Iščeš, muhe, črve in pa kar dobiš.
Bal si se za ljubljeno družico, pa si moral biti tudi hud; to ti je tedaj greben narastel in do tal raztegnil si perut.
Zviškoma nekoč je jastreb planil, ko si se na vrhu strehe grel; z ostrim kljunom te hudo je ranil, vendar ni te, ropar, s sabo vzel.
Padel si globoko s strehe — mrtev_
Oh, še danes bridko se solzim! Pomilujem te, nedolžno žrtev, jastrcba-morilca pa mrzim_
Limbarski
MLADINA PIŠE:
Naši vtisi o Koroški
(Pismo iz Gorice)
Naš letošnji izlet nas je vodil med naše brate v lepi Koroški. Koroška nam je odprla zaklade svojih naravnih lepot, da si jih lahko ogledamo in jih primerjamo z valovitim Primorjem, z divjim Krasom in vinorodnimi Brdi -— s pokrajinami, od koder smo mi doma. Pozdravili smo Koroško s pesmijo, s pesmijo primorskih fantov in deklet, ki si želijo snidenja s svojimi brati Korošci.
Peljali smo se skoro pol dneva, ne da bi se ustavili in občudovali smo prekrasno naravo, bežečo mimo nas. Že v poznem popoldnevu smo se ustavili v Št. Jakobu v Rožu. Tam smo obiskali tamkajšnje šolske sestre, ki so nam razkazale svoj zavod.
Nato smo nadaljevali svojo pot in zvečer smo dospeli v Celovec, kjer so nas prijazno sprejeli. Takega sprejema se res nismo nadejali in začudeni smo poslušali govore, ki so nam jih posvetili gostitelji in naši gg. profesorji. Najbolj nas je prevzda misel o Združeni Evropi, o kateri je govoril g. dr. Tischler.Razumeti jo morejo le 'ljudje ple-mertitih čustev in globokega razuma. Zares neprecenljive bi bile koristi, ki bi jih ob uresničitvi te misli dosegli kulturni narodi naše stare celine in tako bi tudi naš mali narod dosegel svobodo in enakopravnost med ostalimi narodi.
Naši vtisi prvega dne bi ne mogli biti lepši. Pa tudi to, kar smo si naslednji dan ogledali, ko smo prepotovali Podjuno, nas na razočaralo. Lepa jezera, ki so se kot jasne oči bleščala v soncu, so se prikazala med zdenimi griči. Klopinjslko jezero nam je bilo najbolj všeč, veslali smo po njem in prepevali. Zddo se nam je, da nas še valčki pozdravljajo.
Toda to, kar smo tretji dan videli in doživeli, je bilo tako svečano, da na prejšnja dneva sploh mislili nismo več. Stolpa Gospe Svete sta nam že od daleč pokazala, kje je naš cilj. Čez sončen vrtiček smo dospeli do cerkve, ob kateri so se vzpenjali skrbno negovani grmi rdečih vrtnic. Ali hočejo Korošci z rožo in barvo ljubezni dokazati gorečnost svoji Gospe?
Na zunanji steni cerkve smo opazili neke podobe in gg. profesorji so nam razložili, ia so to ostanki iz rimske dobe.
Ko smo vstopili v cerkev, nas je objel hlad in iz somraka se nam je izločil glavni oltar, slike na stenah in pozlačeni okraski. Gledali smo to in občudovali. Lahko je podati naše vtise o Koroški, a o Gospe Sveti jih ne morem zapisati. Ne morem in ne znam, kajti nemogoče mi je razbrati številna čustva, ki mi jih vzbuja ta cerkev.
Naneslo je, da so pri Gospe Sveti ravno med našim obiskom prenesli ostanke škofa Modesta in njegovih naslednikov v star rimski sarkofag, škof Modest je prinesel luč resnice našim dedom. Sadovi se poznajo v cerkvicah, kjer stara mamica pobožno moli, pri poljubčku, ki ga pošlje otrok sveti sliki nad vrati, pri vencu, ki ga je položila dekliška roka ob znamenje na križpotu. Ponosen si lahko na svoje ovce, sv. Modest, moli zanje, da bodo sledile Luči, ki si jim jo oznanjal in da jih ne bodo pogazili volkovi, ki z vseh strani pritiskajo nanje!
Še knežji prestdl nas je čakal tam ob cesti pod stoletnimi drevesi, obdan od železne ograje. Ta mrzli kamen hrani našo preteklost, zgodovino kmetskega in miroljubnega naroda, ki nikogar ne sovraži in ne želi podjarmiti, ker ve, kako te:žko je biti podjarmljen.
Kdo more bolje razumeti simbol, ki ga predstavlja prestol za Slovence, kot Korošci in mi.
Tudi vi, Korošci, zapojte z nami naše mile pesmi, podobne šepetu Zilje in Drave ter bučanju Soče. Mi pa bomo nesli spomin in glas o vas, o očeh, modrih kot vaša jezera, o kitah, rumenih kot pšenica po slovenskih poljih, tja za mejo, bratom in sestram, ki niso imeli prilike, da bi vas obiskali.
Na svidenje, Korotan, zibel slovenske zgodovine!
V imenu vseh
dijakin ja 3. B razreda igimmazije v Gorici.
ZA SMEH
Hitro sc je znašel
Divji lovec je ustrelil zajca in se vrača domov. Pa sreča gozdarja. Gozdar: „No Nužej, kako ti gre in odkod imaš zajca?" — „Ah, gospod gozdar, slabo mi gre, zelo slabo. Zato sem si hote1! vzeti življenje, pa zgrešil sem in strel je šel mimo ter je zadel zajca."

Sovražniki detelje
Danes ni treba več mnogo pripovedovati, da je pridelovanje detelje temelj, pravilnega in zadostnega krmljenja domačih živali in sicer ne samo goveje živine in konj. Mlada sveža detelja in posušena mlada detelja je zelo dobra in cenena krma tudi za mlade pujske. Ker pa morejo detelj ne rastline pridobivati dušik iz zraka, popravljajo detelje tudi njivsko zemljo. To popravljajo še s tem, da gredo s svojimi koreninami globoko v zemljo in da tudi močno zasenčijo tla. Zato po deteljah uspevajo vse kulturne rastline dobro.
Detelj ne rastline pa pomagajo tudi zatirati njivski plevel, ker vse vrste deteljnih rastlin dobro pokrijejo zemljo. To pa seveda samo takrat, ako je detelja gosta. Večkrat pa se zgodi, da smo deteljo gosto sejali, nato pa pridejo razni sovražniki detelje, ki deteljo razredčijo tako, da na taki njivi nato naravnost bujno uspevajo pleveli. Namesto, da bi bilo po detelji manj plevela, je pa še več 'plevela na njivi.
Predvsem hočemo omeniti dva taka sovražnika detelje, Ako pa govorimo o detelji, ne mislimo samo na rdečo deteljo, ampak na vse deteljne rastline, torej tudi na lucerno, esparzeto, belo deteljo itd., četudi sta sovražnika, ki ju bomo omenili, nevarna predvsem rdeči detelji.
Največji sovražnik detelje je deteljna predenica (Kleeseide), ki more deteljo popolnoma pokončati, ako jo preprede v veliki meri. Ta nevaren plevel je zajedavec, ki se oprime detelje, jo ovije s svojim stebelcem in pije iz detelje življenjske sokove. Opredena detelja zato hitro hira in peša ter se končno posuši. — Najlažji in najuspešnejši način zatiranja predenice je ta, da sejemo zajamčeno čisto deteljno seme, v katerem torej zajamčeno ni semena deteljne predenice. Razen tega sejemo deteljo samo na njivah, kjer ni gnezdišč deteljne predenice. Ako pa se je predenica že v deteljo vgnezdila, jo moramo že po predpisih zakona o zatiranju rastlinskih škodljivcev iztrebiti. Iztrebiti pa jo moramo tudi zato, ker tako silno škoduje pridelkom detelje. Najboljši način je, da napadena mesta v detelji pokosimo in pokrijemo s slamo. Slamo polijemo s petrolejem in zažgemo. Zemljo na pogorišču pa nato prekop * 1 2 3 4
ljemo. Pri tem je dobro, da uničimo tudi nekaj deteljnih rastlin, ki so v okolišu napadenih mest, da bolj zanesljivo uničimo vso predenico.
Drugi sovražnik detelje je dcteljni pojal-nik (Kieeteufel). Zdi se nam kakor bi ta zajedavi plevel rastel iz tal. V resnici pa se zajeda v detdjne koreninice in sesa iz njih življenjski sok. Ta škodljivec se s svojimi kratkimi koreninami samo pritrdi v zemljo, s koreninicami pa ne sesa hrane iz zemlje, z njimi se ovije deteljnih koreninic in jih izmozgava. Zaradi tega seveda rast in uspevanje detelje hira in končno detelja ugine. Sčasoma nastane na deteljni njivi vse polno praznih mest in more se ta deteljni škodljivec tako razmnožiti, da je skoraj onemogočeno pridelovanje detelje.
Tega detelj nega škodljivca uničimo najlažje in najbolj temeljito tako, da ga kmalu v pozni spomladi, ko se razvije steblo, globoko izpodrežemo. Moramo pa to napraviti še preje, predno je pojalnik v cvetju. Pokončujemo ga tudi tako, da deteljo, v kateri se je naselil ta škodljivec, zelo zgodaj kosimo, še predno se je dobro razvilo steblo in seme pri škodljivem plevelu. Tako mu jemljemo življenjsko silo. Na to moramo paziti tudi pri drugi košnji detelje.
Znano je, da detelja slabo uspeva, ako sejemo po kratkem presledku enega ali dveh let na isti njivi spet deteljo, kjer je bila pred dvema letoma. Na taki njivi se detelja slabo razraste, je redka in slabo pokrije zemljo. Na taki njivi se nato najpre-je naselijo razni pleveli. Zato deteljne škodljivce zatiramo tudi s tem, da nudimo detelji vse pogoje, da se more čim bolj hitro vikoreniniti, razrasti, da je čim bolj gosta in da čim boljše pokrije zemljo. Zato pa moramo sejati najprej« dobro očiščeno, zdravo in zajamčeno dobro kaljivo seme. Njiva mora biti dobro pripravljena, primerno pognojena in na isto njivo ne sme priti detelja preje kakor pa šele po šestih letih.
Ako bomo postopali tako, bomo imeli v detelji malo škodljivcev in pridelki bodo veliki. Ako pa so se v detelji škodljivci, razni pleveli, naselili, jih .poizkušajmo čim preje iztrebiti.
Našim gospodinjam Reja plemenskih svinj
O reji plemenskih svinj in vzreji prašičkov se je že mnogo pisalo. Iz prakse so po mnogih državah na podlagi večletnih izkušenj nabrali in sestavili za ta namen potrebna praktična navodila. Iz teh so bile napisane učne knjige, potrebne za pouk na nižjih in višjih kmetijskih šolah. Strokovnjaki so teoretično znanje iz svoje izkušnje leto za letom dopolnjevali.
Tudi nam dečlam, ki smo prišle v gospodinjsko šolo, je o tem predaval dober živinorejski strokovnjak. Prihajal je s kmetijske šole, kjer so imeli prvovrstno gospodarstvo. Z zanimanjem smo poslušale in predavanja skrbno napisale.
Od tedaj je minilo že blizu četrt stolteja. Časi so prinesli marsikaj novega. V teoriji in praksi se je mnogo spremenilo. Tudi me, ki smo postale gospodinje in v gospodinjski šoli pridobljeno znanje v praksi preizkušale, smo marsikaj po svoji izkušnji z leti izpremenile dn dopolnile.
Drage gospodinje, upam, da mi ne boste zamerile, ako prav na kratko popišem naš način krmljenja plemenskih svinj in prašičkov do osmega tedna starosti.
Za pleme pustimo mladiče od najboljše svinje, ki ima vse dobre lastnosti, predvsem pa:
1.	V hrani ni izbirčna; je zdrava in rastna.
2.	Mora biti krotka, mirna, kar je zlasti važno pri porodu.
3.	Rodovitna, da redno skoti 10 do 12 lepo razvitih mladičev.
4.	Mlečna, ker le tedaj bodo mladiči rastni in zdravi.
Plemenski naraščaj, svinjice in mrjaščke, dobro krmimo in skrbimo, da so čim več zunaj v ograjenem pašniku. Na senčni strani imajo bazen z vodo, kjer se v vročih poletnih mesecih hladijo. Krmimo j!ih v hladnih svinjakih, ki se med tem dobro prezra-čijo.
Lepo razvite svinjice pripustimo, ko so 9 do 10 mesecev stare. Ker doba brejosti traja 3 mesece, 3 tedne in 3 dni, mlada ži-
val skoti, ko je že nad 1 leto stara. Pripomnim pa, da prvesnicam (to so svinje, ki so prvič breje) v hrani damo vsega, kar je potrebno za zarod in nadaljnji razvoj njenega telesa. Kjer gospodinja na to ne misli, breja žival porabi vso hrano za razvoj mladičev v svojem telesu, sama pa ostane majhna in nerazvita, težko porodi ali je celo nesreča pri skotitvi. Od takih svinj so mladiči slabotni in ker ima premalo mleka, ni pravega razvoja, zdravja in odpornosti.
Plemenske svinje, poleti in pozimi krmimo s surovo, to je svežo krmo. V poletnih mesecih dobijo svinje 2 do 3 krat na dan zeleno krmo, to je: deteljo, grahorico, sejano v zmesi z ovsom, ali pa mlado travo. Enkrat pa dobijo pomije iz kuhinje z dobrimi, mešanimi otrobi. V zimskem času dobijo surovo korenje, repo, kolerabo (rumeno), peso ter iz silažne jame mlado skisano deteljo. Pozimi skrbimo, da omenjena krma ni zmrznjena, ker bi taka povzročila dlrisko, pri brejih svinjah pa zvrženje. Krompir skuhamo, odcedimo, zmečkamo in pomešamo med pomije, pridamo otrobe, presejan senen drobir, ajdove pleve in nekoliko oljnih tropin (lanene, bučne, repične itd). Pomije morajo biti tople in primerno goste, da živali vsaj enkrat na dan dobijo toplo krmo. Tudi v poletnih mesecih damo pomije, ki jih navadno pogrejemo in skrbimo, da niso skisane.
Visoko brejim svinjam 4 do 6 tednov pred porodom krmimo kaj boljšega (vsaj pest ječmenovega zdroba), ker mladiči vedno več rabijo. Slabo krmljene breje svinje navadno shujšajo in po skotitvi imajo manj mleka.
Zlasti visoko breje svinje tudi v zimskem času vsaj za pol ure spustimo na prosto, da se po suhem sprehodijo. Breje svinje, ki veliko hodijo, neprimerno laže kotijo kot one, ki v hlevu stalno ležijo.
Svinja pred porodom začne znašati steljo na kup. Umazano steljo in gnoj, takoj odstranimo, z brezovo metlo pometemo o-stanke gnoja in nasteljemo s kratko slamo,
ki ne sme biti plesniva ali vlažna. Ropot in kričanje med porodom žival vznemirja.
Ako je treba pri skotitvi pomagati, pazimo na snago rok in orodja. Mladiče obrišemo s suho in mehko slamo ter damo v primerno veliko košaro. Tu se v slami lepo očistijo in posušijo. Košaro pa zlasti v zimskem času pokrijemo, da jim je bolj toplo. V mrzlih hlevih se rado zgodi, da se prehladijo, ker so mokri. Predno jih damo k svinji, jim s kleščami poščipamo ostre zobčke. Počakamo na trebilo ali posteljico, ki jo nato takoj odstranimo, sicer bi ga svinja slastno pojedla. S tem bi okusila meso in se požrešno spravila na mladiče ter jih pohrustala. Ako je treba na trebilo dolgo čakati, damo mladiče kar k svinji. Med tem, ko pijejo in jih svinja kliče, se trebuh stresa in trebilo bolj hitro izlušči iz trebušne votline. Sedaj damo svinji do 2 litra pijače, to je mlačne vode, malo sveže posnetega mleka in nekaj pesti pšeničnih otrobov. Vendar pa na mleko ni dobro svinjo navaditi, ker bomo mleko bolj potrebovali za vzrejo mladičev.
Pri svinji, ki prvič rodi, mladiče brž damo k vimenu, da sesajo. Rado se zgodi, da prvesnica ne mara mladičev, se jih boji alb pa hoče vse pomoriti. Zato je prav, da je na paši skupaj s svinjami z mladiči, ki imajo to navado, da poskušajo seske tudi pri drugih svinjah.
Svinjo tri dni hranimo vsaki dve uri. Tako ostane žival zdrava, vedno rada je in mladiče pridno napaja. Po treh dneh jo krmimo vsake tri ure in k otrobom pridamo pest ječmenovega zdroba ter pest kuhane in zmečkane kolerabe. — Več let smo imeli za doječe svinje repo, korenje in peso. Vedno pa smo imeli v vsakem gnezda nekaj mladičev, ki so imeli močno drisko in so shirali. Potem smo naredili poizkus in namesto prej omenjenega korenjstva smo dajali doječim svinjam samo kolerabo. Od tedaj v hlevu, pri mladičih, ni več driske. Ta se pojavi le, ako mladički ležijo na mokrem (v gnoju) in tako prehladijo črevesje.
Nekaj tednov stari pujski dobijo cel ječmen, ki ga dobro zgrizejo in preslinijo. Ko jih učimo jesti, jim damo sveže kuhano kolerabo, pomešano s kuhanim ječmenovim zdrobom. Od petega tedna naprej jim da-
PROIZVODNJA PETROLEJA
Znani ruski strokovnjak za petrolejska vprašanja, dr. Leonid Smirnov, ki živi v Združenih državah, ceni dnevno proizvodnjo petroleja v Sovjetski zvezi na 950.000 barelov (sodov). Proizvodnjo petroleja v sovjetskih podložniških državah ceni Smirnov na 160.000 barelov dnevno. Proizvodnja takozvanega ..vzhodnega bloka” bi bila torej dnevno 1.1 milijona barelov. Glavni potrošnik tega petroleja je sovjetska vojska, brodovje in letalstvo.
Dnevno proizvodnjo petroleja v nekomunističnih državah cenijo na 11.7 milijona barelov, od tega odpade na Združene države 6.4 milijona barelov.
UMETNO NAMAKANJE
V združenih državah je umetno namaka-nej poljedelskih zemljišč uvedeno na 305 tisoč kmetijah s skupno namakalno površino 10,320.000 ha. To je 2.2% skupne obdelane površine v Združenih državah. Večina te namakalne zemlje je v državah, ki le-
mu surovo korenje in kolerabo, ki jo prav radi jedo. S tem dobijo tudi potrebne vitamine. Na suhem v kotu imajo kup zemlje, pomešane z lesnim ogljem in sežganimi kostmi. Tu rijejo in dobijo za rast kosti potrebne rudninske snovi. Tako v zimskih mesecih. V poletju pa doječo svinjo z mladiči vsak dan spustimo v ograjen pašnik, kjer rijejo po mili volji. V hlevu pri svinji pa jedo dobro deteljo, grahorico z ovsom in mlado travo. V svojem koču pa v korit-cu dobijo ječmen. Trikrat na dan se najedo kolerabe z ječmenovim Šrotom in napijejo sveže posnetega mleka. Tako so do šestega tedna navajeni na kuhano in surovo krmljenje. Ker mladiče dobro krmimo, svinje nikdar močno ne zdelajo. Zato se po mladičih hitro opomore in je zopet kmalu breja.
Gotovo ste opazile, da pri naštevanju zelene krme nisem omenila pesnega listja, ki ga gospodinje rade krmijo svinjam v poletnih mesecih. Več let smo opazovali, da so tudi odrasle živali dobile od tega listja hudo drisko, ki jim je oslabila življenjsko odpornost proti pogubonosni rdečici. Kar dar primanjkuje detelje in druge zelene krme, pesno listje naberemo, skuhamo, vodo odcedimo in dobro zmečkano listje pomešamo med pomije. Na ta način ne škoduje in pri krmljenju prav pride. Prašiče imamo zdrave in tudi že enkratno cepljenje proti rdečici za vse leto zadostuje. Iz tega razloga tudi v zimskem času doječim svinjam pese ne krmimo, ker dobijo mladiči drisko. Strokovnjaki pravijo, da kalij, ki je v pesi, vpliva tako močno odvajalno.
Ribezov sok
Zmečkamo 6 litrov ribeza in ga polijemo s 4 litri vode, v kateri smo razstopili 8 dkg vinske kisline (Weinsteinsaure). Vse dobro premešamo in pustimo stati 24 ur. Nato obesimo vse v prt in pustimo, da se sok odteče. — Na vsak liter soka damo U/4 kilograma sladkorja in mešamo najmanj eno uro. — Sok nalijemo nato v steklenice, ki jih zavežemo s kako redko tkanino in pustimo 14 dni stati, nakar steklenice zamašimo in zapečatimo ter jih spravimo v kleti. — Ta sok je zelo dobra in osvežujoča pijača.
žijo za pa dno od’veletoka Mississippi. Za to namakanje poljedelskih zemljišč je bilo treba zgraditi 50.131 nasipov, 7.717 zbiralnikov vode, 222.347 kilometrov dovodnih kanalov in jarkov ter veliko število studencev, vodnjakov in črpalnih naprav.
VOJNO BRODOVJE
Morje more obvladati samo tisti, ki razpolaga z zadostnim vojnim brodovjem. Velika Britanija in Združene države imajo pet bojnih ladij, velikeg tipa, 22 letalonosilk, 30 križark, 308 rušilcev in 142 podmornic. Poleg teh edink vojnega brodovja pa je še rezervno vojno brodovje, ki obsega 15 bojnih ladij, 15 nosilcev letal, 67 križark, 440 rušilcev, fregat in spremnih ladij ter 76 podmornic.
V nasprotju s tem brodovjem pa obsega vojno brodovje Sovjetske zveze skupno tri zastarele bojne ladje, 20 križark, 100 rušilcev in 350 podmornic. Rezervnega brodovja Sovjetska zveza nima.
Ne povzročajmo požarov!
Večina požarov nastane po neprevidnosti' in malomarnosti. Ako bi vedno pomislili, kaj more našemu ravnanju slediti, bi preprečili veliko nesreč, izognili bi se velikim nezgodam in velikim izgubam premoženja.
V poletnem času nastaja veliko število
požarov vsled strele, vsled pomanjkanja strelovodov ali vsled slabo izpeljanih im že pokvarjenih strelovodov. — Požar pa more nastati tudi ob jasnem sončnem poletnem dnevu, ako nepravilno ravnamo.
Danes toliko govorijo in pišejo o veliki koristi traktorjev. Ravno ta traktor pa nam more prinesti tudi nesrečo. Ako ne pazimo in zavozimo s traktorjem preblizu suhega sena ali suhe slame, more traktor, oziroma motor v traktorju, kjer je velika vročina, povzročiti, da se vname seno in slama.
Zato moramo vedno paziti, da motorji pri spravljanju sena in žita, pri nakladar nju slame in pri mlačvi ne pridejo v doti-ko s suho slamo in s suhim senom, ker more to povzročiti veliko nesrečo.
Mislimo torej na to, da nam morejo stroji, motorji, veliko koristiti, da nam pa morejo tudi škodovati, ako smo neprevidni.
Preglejmo preje, predno bomo spravili seno in slamo v shrambe, če so vse električne napeljave brezhibne, da ne nastane pozneje kak kratek stik, ki bi povzročil veliko škodo in nesrečo.
hHMiamb
f Nemški cirkus iz Kolne
Po triumfalni turneji po Zgornji Avstrijski in Štajerski
20. do 22. julija v FELDKIRCHEN-U 23. do 27. julija v CELOVCU 28. do 30. julija v SEEBACH/BELJAKU 31. jul. do 2. avg. v SPITALU NA DRAVI
Povsod isti program, kateri je v kratkih 10 tednih Je več kot 300.000 gledalcev navdušil.
Napete dresurne točke — blesteča artistika — drzni nenadkriljivi jahači — brezmejno komični klovni.
Prekrasni umetniški plesi na prvi umetni ledeni ploskvi v cirkusu sploh
Kar cirkus Williams napove na svojih lapakih, to je tudi res videti pri vsaki predstavi !
Volebta (Močila
zts dame, gospode in otroke priporoča po najnižjih cenah
WALCHER
Celovec, 10,-Oktober Str. 2. Lastna delavnica
PeOmi
M fttcdaf
PUCH TF 250
skoraj nov Cena S 10.500.—
PUCH 150
Športni model skoraj nov Cena S 7.600.-
NSU 350
dobro ohranjen Cena S 12.000.-
PUCH-R0LLER
tovarniško nov
i/fzcošali i*ci upau/i tUia
Beri in Žiri „NAŠ TEDNIK - KRONIKA" ^.—
Zahvala
Ker nismo v stanu, da bi se osebno zahvalili za vse dokaze odkritega sočutja in sožalja ob priliki pretresljive smrtne nesreče našega ljubljenčka, sinčka
Hervvig-a
se tem potom zahvaljujemo vsem. Posebna zahvala gre prečastiti duhovščini, g. mestnemu župniku dr. Sabitzerju za tolažilne besede pri blagoslovitvi, nadalje g. prof. Mullen-u ter g. kaplanu Valestyan-u.
G. patru Adolf-u in njegovemu otroškemu zboru se najtopleje zahvaljujemo za prekrasne pesmi ob grobu, vodstvu in voditeljicam otroškega vrtca v Vblkendorf-u za množino cvetja, malemu Rolandu IJuchreiter-ju za prisrčno pesmico ob grobu kot zadnji pozdrav ob odprtem grobu pokojnemu Herwig-u, gospe Schuster za ves njen trud ter vsemu osobju firme, ki se je polnoštevilno udeležilo pogreba ter z nami sočustvovalo.
Pogrebnemu zavodu in vsem, ki so pomagali olepšati zadnjo pot našega ljubljenčka, smo dolžni globoko zahvalo.
Dietmar in Rila Warmutk
starši
v imenu vseh sorodnikov.
St&veHskz oddate i/ eadiu
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji.
15. julija: 7.15 Verski govor — Sonce čez hribček gre, pesmi v nebo done. — 20. julija: 14.30 Tedenski pregled. — Mojstri besede (Christian Andersen). — 21. julija: 14.30 Zdravnik — Hodil po zemlji sem naši. . . (Trst). — 18.30 Solistična glasba. — 22. julija: 14.30 Za ženo in dom. — 23. julij: 14.30 Pojejo koroški zbori. — 18.30 Semenj (Narodop. zvočna slika). — 24. julija: 14.30 Harmonika (igra M. Magister).
AUSTRO-POLAR
HLADILNA INDUSTRIJA SALZBURG
Hladilne naprave, hladilne omare, hladilne vitrine, ureditve za točilnice, naprave za nizko hlajenje in za napravo jedilnega leda, preureditve
Prodaja in nasveti:
ERICH HOCHMULLER
CELOVEC - KLAGENFURT, GABELSBERGER STRASSE 24, - tel. 33-43
-i
th
>
S
S
*>)
KOSTUMI - BLUZE - JOPICE - MOŠKE OBLEKE - GABARDINE IN ŽAMETASTE HLAČE -SAKOJI - BALONSKA SVILA IN PLAŠČI - ŽAMET - VELOURCHIFFON - MOŠKI PLAŠČI
Iz naše velikanske izbire vam zaupamo nekaj cen:
MOŠKE OBLEKE .....................S	269.-
SPORTNI SAKOJI ...................S	189.-
HLACE IZ BLAGA ...................S	69,-
BLAGO za moške obleke „Esterhazy" . . S 49.— DAMSKI MODNI PLAŠČI iz flavša in vel. š 540-DAMSKI PLAŠČI IZ BALONSKE SVILE.
dvostranski dvodelni ...... š 339.—
BLUZE, enobarvne in vzorčaste .... S 20.50
GABARDINE, 150 cm širok...........š	79.-
Največja izbira-najnižje cene
v trgovski hiši Korošca
UmstUade*
CELOVEC, Bahnhofstrasse 7, am Fleischmarkt Prodaja na obroke se nadaljuje
VELURJI in FLAVSI, 150 cm široki . . S 59.80 SVILENO BLAGO, IMPRIME, 90 cm . 5 18.80 DAMSKE nočne srajce, rožaste, do tal . S 27.— MOŠKE SRAJCE, kompletne .... S 29,-BLAGO za rjuhe za hotele la, 150 cm . S 17.80 BLAGO za rjuhe. 150 cm, surovo ... S 14.80 Prešite odeje (kovtri), vzorč., kompletni . S 129,—
KRATKE NOGAVIČKE.................S 3.90
in tisoč drugih predmetov in blaga na metre kakor tudi gotova oblačila po znano nizkih cenah.
POHIŠTVENO BLAGO - SRAJCE - DAMSKI MODELNI PLAŠČI - FRESKO - TROPICLE - TUCHE - CORDE - DUVETIN - LODEN - FLAUŠ - SANTUNG - EVERGLAZE — GABARDINI
4
2
O
s
hladilne omare in hUuillae napraoe
Brezplačni nasveti in načrti kakor vedno najbolje pri
Q(dius (Qina
CELOVEGKLAGENFURT, Rosentalcr Str. 15/17Telefon 31-91
šivalni stroji: za dom in za obrt. — Dvokolesa: 50 različnih vrst na izbiro. — Radijski aparati: vsi novi modeli na ugodne obroke pri
TRUPPE & ERMANN
Beljak - Villach, Widmanngasse, vogal Kirchenplatz.
MALI OGLASI
VSAKA BESEDA STANE 1.10 S (IN 10% DAVKA).
Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec št. 43-58).
Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3.
Za S 250.— mesečno dobite
TOVARNIŠKO NOVO
MOTORNO KOLO Potuznik, Celovec-Klagenfurt St. Ruprechter Str. 4. Tel. 35-23.
Kdor išče delavca, kdor išče službo, ako kaj kupuješ, ako prodajaš — k vsemu ti pripomore Mali oglas v »Našem tedniku”.
Blago za poletne obleke, lepi vzorci, (Ki 10,- šil. naprej, KASSIG, Celovec, Marktplatz.
PlaSU
IZ BALONSKE SVILE
za motoriste in dežni plašči najceneje v strokovni trgovini
I/. TacmOfUt
Celovec, Volkermarkterstr. 16
KINO
CELOVEGKLAGENFURT
PRECHTL
Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30
Od 17. do 20. VIL: »Dorf untenn Himmel”
Od 21. do 23. VIL: „Die Rose von VVorther Sec”
STADTTHEATER Od 17. do 20. VIL: „Ich hab’ mich so an dich gewohnt”
Od 21. do 23. VIL: »Unter den Briitken”
Ikon-Filmsko gledališče v Pliberku
Od 18. do 19. VIL: »Ich heisse Niki”
Od 22. do 23. VIL: »Strick am Hals”
Dolgo žije, ki SCHLEPPE pije
MiUuunf
NAJVECJI CIRKUS MEDNARODNEGA SLOVESA GOSTUJE PO KOROŠKEM
V Wolfsbergu smo imeli priliko občudovati spored tega cirkusa. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo ogromno — do 3000 ljudi obsegajočo areno je bilo navdušeno. To po pravici, kajti to, kar nudi ogromen in pester spored, je presegalo vsa pričakovanja. Tudi v Celovcu smo že videli dokaj cirkuških sporedov, toda po svoji barvitosti, raznolikosti in kvaliteti — plesne točke na ledu imajo umetniško vrednost — je ta cirkus nekaj posebnega, edinstvenega. Spored se odvija z veliko naglico — kot bi na gumbe pritiskal — iz enega prijetnega presenečenja se odvije drugo. Oči komaj slede in strme.
Posebna atrakcija (v poletju!) je.drsališče, na katerem prvovrstni plesalci izvajajo vse plese dunajskega valčka do meksikanske rumbe. Klovni uganjajo stvari, da bi počil od smeha, pri vsem tem pa je njih komika človeška, nobena burka in bi je bilo tudi vsako gledališče veselo. Artisti na trapezu so kot iz gumija, igrajo se z življenjem in smrtjo in pri njih vratolomnih atrakcijah človeku zastaja dih. Živalski park je ponos tega cirkusa. Čistokrvni lipicanci, arabci, berberci, pincgavci in prava vojska ponijev so nekaj impozantnega, šest slonov lomasti, sedi ali se vrti po poveljih kot bi bili kužki, ne pa največje živali sveta. Višek pa je skupina leopardov, rjovečih in grozečih, toda bič smehljajočega se dreserja jih kroti. Skozi goreči obroč skačejo...
Omenili smo le nekaj iz edinstvenega programa tega cirkusa, katerega si ne zamudite ogledati v Beljaku, v Celovcu in v Spitalu.
RADIO VATIKAN
Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri.
Vsako nedeljo ob 18. uri »Verska ura”.
(val 50.25, 31.10, 25.55 in 196 m)
KINEERWAGEN
I4-?

Lepe oblike in poceni v veliki izbiri
TCufterer VILLACH
Haliener Str. 1
Župnim uradom!
Pri vseh svojih nakupih se obračajte za nasvet na oglasni oddelek našega lista.
Pri večjih nakupih vam preskrbimo
popuste
Preskrbimo vam nadalje točno
dobavo
Preskrbimo vam tudi blago dobre kakovosti.
Ne zamudite torej ugodne prilike in naročajte po naših nasvetih
boljše in cenejše
Vedno smo vam z nasveti na raz-5>olago, zato se o 1» r ti č a j t e na nas (zadostuje dopisnica).
Oglasni oddelek
„Haše%a tednika"
v Celovcu, Viktringer Ring št. 26 Tel. 43-58
7m<U ielas eia BELJASKO ŽEGNANJE Mduuta UocoiUa hacocUta veselica - 1. avgusta 1953
TRGOVSKA HIŠA CfjOVMiaiMk
BELJAK-VILLACH
Rathausg. 6 Karlgasse 3
prinaša blago za poletne obleke že od 9.— šil. navzgor. — Dam-
ske poletne obleke 65.— šil. — Pri nas dobite dobre in poceni
»Schindler” tkanine v veliki izbiri. — Obisk pri nas se vam izplača!
List izhaja vsak četrtek. Naroča sc pod naslovom: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 3 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik Albert Sadjak. - Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. - Telfonska številka uredništva in uprave 43-58.
BLUZE