y • ■ - » d Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v o^meriki. ^ The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. -—---^ rELEFON PISARNE: 1279 EJECT OK. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOS. NO. 195. — ŠTEV. 195. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 20, 1907. — V TOREK, 20. VEL. SRPANA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV. Strajk telegrafistov. Družba si želi miru. POSTAL TELEGRAPH CO. ŽELI, DA SE ŠTRAJK KONČA IN OBŽALUJE Z GUB O IZ-VEŽBANTH USLUŽBENCEV. Ponujenega kompromisa družba najbrže ne bode odklonila. SLAB PROMET. Položaj štrajka telegrafistov se do-sedaj ni spremenil. V nedeljo je bil glavni stan unije Strajk a rje v ves dan zaprt in le malo štrajkarjev je prišlo tjekaj. Tudi uradnikov družb ni bilo mogoče najti, ker so ostavili mesto in odšli preko nedelje na deželo. Poslovodja Western Union Telegraph Co. je izjavil, da ima dovolj skabov na razpolago in da se tudi iz druzib mest poroča, da se je položaj izdatno izboljšal. Podpredsednik Nally od Postal and Telegraph Co., kteri je vedno bolj odkritosrčen, je pa priznal, da je promet vsled štrajka zelo oviran, da se položaj sedaj nekoliko izboljšuje, da pa še dolgo ne bode po vol jen. Iz njegovih besedij je bilo natančno razvi-deti, da eo vse izjave, ktere izdajati družbi skoraj vsako uro, lažnjive, in da nimajo druzega namena, nego pridobiti štrajkarje za to. da bi se vrnili na delo. Položaj štrajka nikakor ni tako obupen, kakor ga slikajo družbe, kar je imenovani podpredsednik sam priznal. V svojem razgovoru s easniškimi poročevalci je podpredsednik dejal, da obžaluje, da so družbo ostavili najboljši delavci, kajti štrajk izdatno škoduje poslovanju družbe, kfcero je bilo dosedaj v največjem redu. Družba obžaluje zgubo dobrih ljudi in upa, da bodo svojo napako uvideli in se vrnili na delo in radi tega je tudi pripravljena skleniti kak kompromis. Tz te odkritosrčne izjave je razvi-deti, da si želi družba miru in da pride v kratkem najbrže do sklenitve kompromisa. VELIK METEOR. Padel je raz nebo v Nebraski; sedaj ga dijaki izkopujejo. Omaha, Nob., 17. avg. Petdeset dijakov 1 'reightonovega vseučilišča pričelo je včeraj v močvirju v iztoč-nej Omahi izkopavali velik meteor, kteri je padel tamkaj raz nebo prejšnjo noč. Delo -se vrši pod vodstvom ast ronomienega oddelka imenovanega vseučilišča. Ko meteor odkopljejo, ga bodo sku-šali prepeljati v muzej vseučilišča. Meteror se je pojavil na nebu malo pred deseto uro zvečer in kmalo nato je prišel v dotiko z zemsko privlačno silo, nakar je s tako silo padel «a zemljo, da je bilo čutiti njegov padec po vsej East Ornahi. Zjutraj so našli jamo, ktero je napravil meteor na zemlji, v ktero se je popolnoma za ril, tako da leži 5 čevljev pod zemljo Kako velik je še meteor, se še ne ve. STRAH PRED MORMONCI. Senator Dubois se boji, da se ta vera pri nas preveč ne razširi. Aurora. III.. 19. avg. Senator Dubois iz Idake je včeraj popoludne govoril pred tremi tisoči ljudi in sicer o mormonstvu, ktero preti, da doseže po vseh Zjed. državah velik političen upliv. Senator je pozval svoje poslušalce, naj poživljajo svoje zastopnike v kongresu, da odločno nastopijo proti mormonstvu, da se tako prepreči vedno bolj se razširjujoče mnogoženstvo. O in nogo moštvu naravno ni govoril. Standard Oil Go. in plačanje velike kazni. VLADA IMA PRAVICO VSO LASTNINO KAZNOVANE DRUŽBE ZAPLENITI IN JO ZA PRIMANJKLJAJ TOŽITI. Kljub temu bode pa imela vlada veliko težav, predno bode prišla do denarja. P RIZIVI. Trgovinski tajnik Straus zopet doma. San Francisco, Cal., 18. avg. Oskar Straus, trgovinski tajnik zvezine vlade, dospel je a paraikom Asia iz Honolulu v San Fraaeisoo. On naznanja, da je na otočju Hawaii proučeval naseljevanje in delavska vprašanja. Med tamošnjimi Japonci ni našel ni- „ ... _- * kakega- sovraštva proti Ameriki. Na vseh borzah se sedaj govori skoraj izključno le o pričakuj očem boju, kteri bode nastal med vlado in Standard Oil Company, ter govori se pred vsem o sredstvih, kterih se bode vlada poslužila, da pride do velikanske s vote, v ktere plačilo je bila imenovana družba v Indiani obsojena. Splos.no je znano, da Standard Oil Oompainv of Indiana nima niti desetino toliko premoženja, kolikor znaša kazen. Ako bode vlada hotela priti do svojega denarja, bode imenovana družba jednostavno napovedala bankerot. Vlada zamore sicer imenovati posebnega oskrbnika in voditi družbene posle dalje, vendar se pa splošno zatrjuje, da bode poslovanje zaprla. Glavne potežkoče bodo pa nastale, ko bode vlada skušala glavni del kazni izterjevati, oziroma ko bode skušala dobiti svoj denar v drugih državah, kjer posluje imenovana družba. Sedaj se zatrjuje, da bode vlada tožila Standard Oil Company of New Jersey, ktera je lastnica večine delnic, na plačilo ostanka kazsii. V t ena slučaja bode vlada trdila, da je Standard Oil Compaaiy of New Jersey dejanska lastnica Standard Oil Company of Indiana, ktera slednja ni druzega, nego le agentinja prvo-imenovane družbe. Gospodar je pa vedno odgovoren za delo svojih agen-lov, — Standard Oil Company of New Jersey pa zamore zopet trditi, da vlada nima pravice zasledovati individuelne lastnike delnic, ako so te delnice v rokah raznih osob. V ostalem pa vlada tudi ti i m a pravice itožiti družbo kot jedi.no lastnico delnic. Vlada pa zamore delnice proglasiti neveljavnim s tem, da zapleni vse premoženje družbe, nikakor pa ne more siliti lastnike posameznih delnic v nadaljno izgubo. Standard Oil Company se je naravno proti obsodbi pritožila, toda vrhovno sodišče še ni izreklo <*voje razsodbe. Toda tudi, ako vse instance zavrnejo, bode vlada vendarle težavno prišla do svojega denarja. Roparski napadi v Philadelphiji. Philadelphia, Pa., 18. avg. V tukajšnjem mestu je minoli petek najbrže jeden in isti lopov izvršil dva roparska napada. K. C. Norman je z dvema tovarišema prišel v urad bankarja D. H. Talmana na Chestnut St., kjer je ženskim uslužbencem pretil z revolverjem in vzel iz blagajne $47. Potem je odšel v neko prodajalnico draguljev na Market St., kjer so mu morali pokazati dijamantne broše. Tu je držal prodajalcu svoj revolver pod nos in je hotel uiti, toda prodajalec ga je prijel in izročil policiji. Denarje v staro domovino pošiljamo: ta $ 10.30 ............ 60 kron ca $ 20.50 ............ 100 kron, «a t 40.90 ............ 200 kron, za | 102.00 ............ 600 kron, ca * 204.00 ............ 1000 kron, ra $1017.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošfljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad t II. do 12 . dneh. Denarje nam podati je najprfUfc-neje do $25.00 ▼ gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pianu, večje zneske po Domestic Postal Money Order aH p« New York Bank Draft. £'JLA_N K SAJt flBJft OO., 100 Greenwich St., New York. 6104 St. Clair Ara, V. R, Dunnite in shimose. Novo razstreljivo. NOVO IZNAJDENO RAZSTRELJIVO SO SEDAJ PREISKALI PRI SANDY HOOKU. Razstreljivo je tako j ako, da zdrobi najmočnejše oklope a tem, da jih pretrese. TAJNOST. -o Pri Sandy Hooku v newyorskej Inki so se ravnokar dokončale preskusu je novo iz-umljetnega razstrelji-va, ktero je izumil major Dtmn. Poskusi so se zaključili v največjo zado-voljnost navzočih častnikov, kteri jednoglasno izjavljajo, da imajo sedaj Zjedinjjene ctržave razstn-eljivo, ktero izdatno nad kri ju je znani smodnik shimose, kterega imajo Japonci. Novo razstreljivo se imenuje po izumitelju "dunnite" in je izdelano iz kisliine '' picric'' in družili tvarin, baš kakor shimose. Sestava razstre-ljiva je seveda tajna, dočim je ona shimose že znana. Pri poskušnjah, ki so se vršile pri Sandy Hooku, so rabili najboljše pet in šestpalčne oklopne plošče, na ktere so streljali z novimi granatami. Plošče so se zdrobile na kosce takoj, ko so se jih granate dotaknile, in sicer vsled silnega pretresa, kterega ©o provzročile granate, ko so se razletele, prišedsi do svojega cilja. Polkovnik Crawford, poveljnik trdnjave Wads wort h na Stat en Islandu, trdi, da bode ''dminit" vsako, tudi največjo vojno ladijo potopil, ako se na njej razleti tudi jed na sama granata te vrste. Tudi Japonci niso potopili ruske vojne ladij e s tem, da so z granatami napravili v njih velike luknje, temveč edino le s tem, da so se ladije radi razstrelbe "shimose" tako pretresle, da so se stene odprle, nakar so se potopile. Kakor vsa jaka razstreljiva, tudi "dunnit" ni stalen, to se pravi, da vedno preti nevarnost, da se razleti, ako že dalj Časa leži. Kolika je to nevarnost, se ne da teoretično dognati. Vsi zvedenei so si jedini v tem, da taka granata takoj potopi tudi največjo ladijo, ako jo le zadene in se razstreli, tolika je pretresba novega smodnika. o . . POMILOŠČEN PO 38 LETIH. .. Obsojenec, kteri je nšel iz mnogih ječ, je sedaj prost. Wilmington, Del., 19. avg. Tz državnih zaporov v Elktonu so včeraj izpustili 741etnega James Andrewsa, kteri je bil že 38 let zaprt. Izpuščeni kaznjenec je služil dve leti v vojski unije za časa vojne proti konfederaciji. Ivo je prišel v Elkton, da obišče svojo mater, je ušel. Leta 1869 je kriminelno napadel neko žensko, na kar so ga zaprli. Iz ječe je večkrat ušel, na kar so ga poslali v norišnico v Baltimore, od kjer je pa tudi ušel. Sedaj so ga nastanili v državni hiši za reveže. Velik požar v Marquette, Mich. Marquette, Mich., 18. avg. Tovarna Marquette Wooden Ware Co. je zgorela. Škoda znaša $100,000. Mnogo delaveev je vsled tega zgubilo delo. Potres na Puerto Rico. San Juan de Puerto Rico, 18. avg. Včeraj zvečer je bilo tukaj čutiti jak potresni sunek, ki pa ni napravil kake škode. Mladi tatovi Lowell, Mass., 18. avg-. Nek policaj je danes zjutraj prijel tri mlade tatove, kteri so ubili okno Wamesit na-cijonalne banke. Policaj jih je zasačil pri tem, ko so skušali razstreliti blagajno. Brezplačno ij ka, kteri spada k najcenejši, na boljši in n^jdirektnejši progi s Slovence. Pilite na Anatro-Amei oana Line, Whitehall jBtfldin) New Topkt Panamska komisija in nadaljni milijonu KOMISIJA, KTERA VODI DELA PRI GRADNJI PANAMSKEGA PREKOPA, ZAHTEVA NADALJNIH OSEM MILIJONOV Dela pri gradnji prekopa tako hitro napredujejo, da dovoljeni denar ne zadostuje. IZDATKI IN DOVOLITVE. Washington, 20. avg. Položaj pri gradnji .panamskega prekopa je postal zelo resen, in sicer radi tega, ker dela pri prekopu hitro napredujejo, nego se je prvotno domnevalo, oziroma hitreje, nego se zamore dvigniti za ta dela dovoljeni denar. Kakor trdijo in žen erj i, se zamore letos potrošiti osem milijonov dolarjev več, nego je 'bilo po kongresu dovoljeno, tako hitro napredujejo vsa dela. Ako pa to svoto komisija ne dobi na razpolago, bodo morala važna dela počivati. Glavni inžener Gothals je mnenja, da bi bilo izdatno bolj ekonomično, ako se dela na dosedanje j bazi naprej in da se pri prihodnjem zasedanju kongresa naprosi za pokritje sedanjih povečanih izdatkov, kajti to bode brezdvomno mnogo bolje, nego delo omejiti. Ako se sedanji sistem « New Ywk, N. Y, her ta bodel aajpoiteneje In najbolje postnim. Fr. Saner je priznani zastop* tik vsek ifHt'toih puobrodnih draw Petrograd. 19. avg. Tukajšnje časopisje poroča, da je te dni prišel k po-veljništvu vojaštva v Ilarbinu nek častnik in naznanil, da prihaja z naročilom, da prevzame 66,000 i ublji ^ za prvo brigado. Listine, ktere je predložil, so bile v popolnem redu "n tako mu je poveljništvo vročilo denarno nakaznico za imenovano svoto, ki jo je imelo poveljništvo naloženo pri rusko-kitajskej banki. Banka mu jo izplačala 6.'?,000 rabljev v bankovcih in ostanek v srebru. Spočetka se je branil sprejeti srebrni denar, toda ko so mu uradniki naznanili, da mu druzega denarja ne morejo dati, je jed-nostavno brzojavi! v bližnjo vojašnico po tri vojake, kteri so mu morali nesti srebrni denar na bližnji kolodvor, dočim je papirnati denar sam spravil. Prišedši na kolodvor, je vojakom ukazal, da se ne smejo ganiti od denarja, dokler se on ne vrne. Ko so vojaki denar stražili šest ur, ne da bi se pojavil kak častnik, so denar odnesli v vojašnico. Ko so pri prvej brigadi brzojavno vprašali, je li dobil kak častnik naročilo, naj pride po denar, o tem pri brigadi ni nihee ničesar vedel in šele eedaj se je dognak), da je imela banka opraviti s prebrisanim goljufom. O njem policija dosedaj še nima ne duha ne sluha. Oblečen je bil v častniške j uniform in nastopal je zelo zavestno. Petrograd. 19. avg. Po dolgem mirovanju so se sedaj teroristi zopet oglasili s tem, da so v Bjalistoku umorili polkovnika Šmeterja ir> omenik in vidni la. Razkazovalec, kteri vodi t-ujee fjo pi\>st.ronem po>Iopja in jim razkazuje razne znamenitosti, mora tudi fjovt-dati radovednežem, da je ta stavba veljala trinajst milijonov dolarjev, toda zajed.no mora šepeta je pri}M»mniti: več ne^o poloviea te svo-te je ukradena in denar je zginol v Aepo raznih drža\nili goljufov in stavbeni i ko v, kteri so bili v zvezi s prvimi. Hredv«tmno se bodo bodoči državljani temu čudili. Čudili se bodo, da ee je lopovom izročilo tako veliko javno delo in tudi se bodo čudili, da « tia-r sedanje ljud>tvo ne zmeni za take jynljufije, ter tako omogocuje, da He korupcija še tx>lj razširja. Dasi-rav;id je ta škandal velika sramota in tudi škoda za državo Penaisvlva-tiijo, je vendar v toliko koristen, da memo <>«1 njeira pričakovati samih dobrih i»»^ledie. Ta škandal naj bode fitrebivalstvu imenovane države v nauk, da se TVode čuvalo Tiadaljnih takih škandalov, kajti za prvega je moralo šteti lepe novce. Povsem resnično je, da so politične r:izni»M-e tudi v drugih drža. ah ravno take .kakor v Pennsylvaniji in da se pripete tudi drug«»d veliki škandali, vendar pa. v kolikor nam je zaana vdovina držav, se kaj taeega do sedaj še ni nikjer pripetilo, kajti povsod i se gleda saj na to, da se pri javnih gradnjah, kakoršnje so državni kaipitoli, ne goljufa 'na račun spk»*n«»sti v korist nekterim lopovom, kteri s-, prišli morda bas radi tega — ker so sposobni za vsako lopovščino — do državnih služb, ktere potem na -ikodo državljanov izkoriščajo do skrajne meje. KOLIKO JE TISKANIH KNJIG? I ranski ueei ,;ak O. Pergnot je v j»rv; četrtini preteklega stoletja pri-'b!iizra-uni L. koliko knjig se je približno tiskalo, odkar je iznajdeno ti karstvo Prvo stoletje (1436 do 1536) s.- jih je Tiskalo 42.000; drugo citoletje (1536—1636) že 575.060; tretje stoletje (1636—1736) 1.225,000 in v Četrtem, ne f*>p">lno imenu Ivan llenič (Slove-»ee) in drugi imenom Miha Kranjec (Hrvat). Prvi je bil zaposlen več let pri North Tamarock rovu in ime-l o varnega dne je delal v prerezu (level) št. 12, odkoder je padel (nihče ne ve, iz kakega vzroka) v prerez št. IS, približno 600 čevljev globoko, kjer je obležal na mestu mrtev. Našli so ga mrtvega. Pokojnik je bil doma iz Draga tuš a pri Črnomlju. Tukaj zapušča sopro-iro s ševterimi otroci, kterih najstarejši ima 13 let in najmlajši 2 leti. Ponesrečenec je bil star 47 let. Drugi ponesrečenec Mihael Kranjec bil je rodom iz Košca, fare Plemeni-tašu, na Hrvatskem- Delal je pri Heela rudniku od Calumet and Hecla Company. Ponesrečil je s tem, da se je utrgala nad njim plast kamenja, kjer je postavljal lesene stebre v podporo stropa v rovu in ga je na mestu ubilo. Zadnji imenovani bil je star 26 let in je prišel v drugič februarja meseca v deželo svobode — Ameriko. Doma zapušča mlado ženo, stariše in jedno riete. Obadva si a pripadala k društvu sv. Jožefa št. 1 Slovensko-Hrvatske Zveze tu v Calumetu, kterega odbor je skrbel za primeren jx>greb, ki se je vršil dne 15. avg. iz slovenske cerkve na pokopališče ob udeležbi članov omenjenega društva ter drugih rojakov. Potrudil se je posebno društveni tajnik g. Pavel Šale, da se je vse ]»otrebno ukrenilo glede sprevoda, za kar mu gre zahvala. Imenovano dru->tvo je jedno najstarejših, ktero je bilo ustanovljeno dne 17. septembra 1882. Ivan Ilkiič je bil tudi član društva sv. Cirila in Metoda št. 9, spadajoče k Jugoslovanski Kat. Jednoti. Tudi to društvo skazalo je pri polni udeležbi pokojniku zadnjo čast ter ga spremilo k večnemu počitku. Glejte, rojaki, četudi je res žalostno poročati o takih nesrečah, vendar je za prvi ttrenotek nekoliko olajšlji-vo, ko se sliši, da at a pokojnika bila člana raznih društev oziroma Jeduot, ki bodo skrbele, da vsaj ponekoliko u težijo veliko izgubo družinam rojakov in pode le podporo zapuščenim sirotam. Torej ne odlašajte s pristopam k društvam oni, ki Se mete pri nmkafeo--ram, da si b tem aagdfcovito ar sini a ju bolezni podporo, In afco ^ tam p™l»lik*> sl*j- sate svojim vašo hgnbo. Objednem na manj wm tudi vaen\ rojakom, da se bode obda taval dne 34. avg. t. L veliki pie-oic društva sv. Jožefa št. 1 Slov .-Brv. Zveze v Tama roe k parku, b ko j emu se vljudno vabijo vsi Slovenci in Hrvati iz Calu-meta in okolice. Dobiček je namenjen društveni blagajni in zato naj bi se vsaki potrudil, da se piknika udeleži, saj vsakdo ve, če je blagajna močnejša, lagše izplačuje podpore. Ravno to društvo bode obhajalo ob ■novem letu svojo .potindvajsetletmico svojega obstanka, kar le mimogrede omenim, o tem bode gotovo še društveni tajnik pravočasno obširneje poročal. Za postrežbo na pikniku 24. avgusta v Tamarock Park« bode skrbel društveni odbor tako, da bodle vsakdo zadovoljen, ker je že sedaj videti živo zanimanje za to. Konečno srčen pozdrav vsem rojakom po šimi Ameriki ter se vam priporočam v obilo naročbo našega slov. dnevnega lista "Glasa Naroda" Janko Pleško, zastopnik "GL N." Iz Hrvatske. Zagreb, 2. avgusta. Vsled konflikta z Madjari zaradi železmič arskih zakonskih načrtov se je -pred ipričakovanjeim dovršil tako-zvami novi ku>rs, ki je bil zasnovan z reško resolucijo. "Novi" kurs je hotel na Hrvatskem ustvariti, ako že me Irajfni mir, pa vsaj premirje z Madjari, ker je odgodil vsa držav-•no-pravna vprašanja ter se je vrgel samo na notranje reformno delo. Z izzivom državnopravnega spora je razpadel takoj vsakoršni mirni odno-šaj med Madjari in Hrvat* . S tem pa je tudi izzvana kriza v našem notranjem političnem življenju. Proti dosedanjim raznim manifestacijam, izjavam politikov in čas-niških člankov morejo se sedaj po prelomu vse struje razvrstiti v glavnem v si tri kategorije z ozirom na drža vn op ravno stališče. Prva struja je tista, ki jo zastopa Frankova stranka, ki kriči sedaj še lasne je: "Proč z nagodbo!" Prekiniti hoče vsakoršno razmerje z Ogrsko. To geslo je očitno popolnoma demagoško. Vsak trezen človek u videva, da ni izvedljivo. Toda Fran-kovci računajo zgolj na nepoučene mase, v kterih hočejo s tako agitacijo izrabiti za-se mržnjo proti Madja-rom. Naravno — mar ni to najlepše : popolnoma se ločiti od Madjarov ter se etablirati kot svobodna drža-? Ali končno bi ta de vizija imela svoj pomen, ko bi jo zastopala odkrita in poštena radikalna stranka. Toda Frankova stranka je radikalna le proti treznim in poštenim rodoljubom. Samo proti njim uporablja v praksi to svojo devizo, d očim je proti f akti enim predstavnikom Madjarstva pri nas dr. Frank najbolj oportuni-stičen, da se milo izrazimo. D očim je vsa naša javnost proglasila društveni bojkot komisarju Rakodczayju, je edini on — vodja baje najradikal-jiejše stranke — izdal v zunanjih časopisih tisto zloglasno svedočbo Ra-kodczayu, da je gentleman in bivši nepristranski sodnik, dasi je baš Ra-kodczay bil tip Khuenovega sodnika, ki je najbrutalneje vodil razne politične pravde. Celo javno mu je sedaj dokazano v časopisju, da je neko ženo po nedolžnem obsodil na smrt. —: Istotako je dr. Frank v praksi proti Madjarom popustljiv, dogovarjal se je s Polonvijem, in madjarski krogi računajo še sedaj nanj kot z orožjem proti koaliciji. Dokler stoji takozvana Starčevičanska stranka pod neomejeno komando dr. Franka, tako dolgo nobeden trez nomisleč ne veruje v njen odkriti narodni in pa-trijotični radikalizem. Ta devica "proč z nagodbo" je bila prvi čas borbe z Madjari res najpopularnejša, zato se ji je pridružila tudi frakcija hrvatske stranke prava in koalicije. Vsled tega je prišlo do koketiranja nekterih teh pravašev s Frankovsko stranko. Toda kakor se zdi, se je organ hrvatske stranke prava ** Hrvatska" vrnil v strujo koalicije, ki prevladuje v drugi devizi: na "temelju obstoječih zakonov revizij-, celega državnopravnega razmerja.'' To geslo zastopajo najbolj napred-njaki in srbske stranke. V praksi pomeni to nadaljevanje aktivne parlamentarne borbe proti madjaraki vladi, in to na zakonitem stališču* A končni cilj je, da se ne knpa samo že obstoječa nagodba, ki so jo prodrli -Madjari iz vseh strani, temni da se na novo uredi ves naš cbržavno-pravm položaj. Vodja napredne stranke dr. Lurimviž je na svojem volilnem shodu innwt»vi>l ♦ako poravnanje, da se pnd vsem vrads splošna volilna praviea aa Ogrskem in Hk vaUtoa. Trmtja devfaa Je "ravi^Ja nagod-be". To J* sftntrina pod- bmm IRfcolBa* 9o ao Hud immm afcaala, %*ia t MMJt 1* to Ar ■liiMi nii i - .. . aii„j. u—..,. ;. i. - J-1- pt m najonc okmq6 ooooea •vladna stbnanka. Četrto geslo je najmizemejSe. To je Bakoteaj^evo geslo: "sanacija magodbene prakse". On bi po svojem prepričanju imel najrajši revizijo na-godbe in peius, na slabše, kar bi tudi v praksi izvršil, ako bi imel stranko. Toda gornje geslo so iztaknili tudi bivši znadjaroni, ki niso mogli ovreči tolike državnopravne žalitve od Madjarov. Vedno so obetali sanaeijo te nagodbene prakse, a med tem so Madjari vse globlje prodirali v telo naše avtonomije. Zato pa tudi Ra-kodezay upa, da se mu edino pod tem geslom posreči, da zbere okoli sebe najhujše madjaronske kreature, a Madjari -bodo mogli še naprej delati, kar se jim bo zljubilo. No Rakodczay se dbsedaj^ irazun nekoliko hudobno pisanih člankov v službenem listu, ki so izzvali le posmeh, ni niti za korak pomaknil naprej. Tudi se niti še ne ve, kteri izmed starih madjaronskih politikov je na njegovi strani A kje je še le stranka, ko nima se sati generalov! Vse druge sttranke razvijajo zunaj živahno agitacijo. N"a mnogih krajih se tudi nradništvo javno izreka proti Rakodez&yju. Kakor je položaj sedaj, se resnično v narodu bori samo koalicija s fran-kxyvm. Jutri se zbere k prvi svoji seji volilni odbor koalicije, ki naj uredi raz-merje strank v boaliciji. 6. K. Iz slavjanskega sveta. Strajk nemadjarskih narodnostL Slovaške '1 Narodnie Noviny** groze Madjarom z narodnostnim št raj-koan. List piše: * * Ne more se še vedeti, ali se pojavi ta narodnostni štrajk v obliki javne obrambe ali s pasivnim odporom; toliko pa je gotovo, da se ne bodemo zadovoljili zgolj s prirejanjem protestnih shodov, temne da bode obenem političen, gospodarski, socialen, naroden in kulturen boj — boj na življenje in smrt. To nevarnost bi mogla za sedaj odvrniti le splošna volilna pravica, toda le v slučaju, ako bode novi volilni red zagotovil narodom popolne narodne, jezikovne in kulturne praivce.'' Čehi in Poljaki. PVaška "Narodni Politika" zanika vest poljskih časopisov, da pridejo češki zastopniki na kongres poljskih zdravnikov in naravoslovcev. "Narodni Politika'' izjavlja, da Čehi ne morejo obiskati kongresa, ker niso prišli Poljaki na vsesokolski zlet v Prago. Spremljevalna straža za poljske knjige. V poznanjske liste se iz Mislovic (v zgornji pruski Šleziji) poroča, da so pruski uradi zadržali na tamoš-njem kolodvoru 18,000 kil nevarnih •poljskih knjig. Ta pošiljate v je bila namenjena v Ameriko in torej je niso mogli nikakor zapleniti. Zavoljo tega so pruski uradi ukazali, naj žan-darji spremi j a jo le-to pošiljatev v Bremen, da bi ktera izmed teh nevarnih knjig ne ostala na Poznanj-skem ali pa v Šleziji. Zopet štirje Slovaki obsojeni. Okrajno sodišče v Malackah v Po-žunskem komi tatu je obsodilo 4 odlične slovaške občane: Dvorak a, Ko vara, Pirša in Toanana, vsakega na štiri mesece zapora zavoljo tega, ker so njihove soproge ob priliki sodnijske obravnave v okna postavile ovenčano podobo slovaškega duhovnika in poslanca Ferdinanda Jurige in s tem so bojda J uri go hvalile. Obsojeni so vložili zoper to obsodbo priziv. Iznajdba Poljaka. Poljski obrtnik Czeslaw Nagorski v Starogradu na Gdanskem je razstavil na lvovski higijenični razstavi svojo za gospodinje senzačno iznajdbo 11 saponin'Saponin je kemični izdelek, ki brez mila, brez klora, ter-pentina in sode opere vsako perilo tako temeljito, da se prihrani polovica stroškov in dela kakor sicer. Iznajdba Nagorskega je že na Poznan j-skem zelo razširjena. Srbsko srebro. Neko londonsko društvo je odkupilo od nekega Turka v Kratovu za 70,000 dinarjev pravico, da sme aa njegovem posestvu kopati srebro, v društvenih akcijah pa bode dobil Se en milijon dinarjev. Če bi društvo prenehalo delovali, nima pravice tir-jati onih 70y000 daoarjav nazaj. Xtaie 17. t. m. no p^ojeli iz D»r-aradb, Pa., znesek $1-50 aa naročnino "Glas Naroda". Pošiljatelj pa je pozabil navesti svoj podpis. Dotič-nika prosimo, da se oglasi z imenom, da mu zamoremo omenjeno evoto v knjiži t i ter ugoditi, njegovi -prošnji, navedeni v pisnm. {19-21—8) Kje je PRAN ŠKEK-REC, po domače Kotni iz VTrh Jezera na Notranjskem. Za njegov naslov bi rad zvedel: Anthony Jene, 287 Cooper Ave., Johnstown, Pa. (20-23—8) Iščem IVANA CTEILAjR, doma je iz Staneč št 33, pošta St. Vid pri Ljubljani. Prišel je v Ameriko pred 3. leti in se je naselil v St. Ix>uis, Mo. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga naznan materi, za kar mm. bode zelo hvaležna. Naslov: Jetra Oelar, Sfanece, što. 33, pošta St. Vid pri Ljubljani, Kranjsko, Austria. (20-23—8) Kje je GABiKEEL K3LJNAJt? Star je 15 letj velike rasti in čmih las in mu jih zadaj »mdn manjka. Dne 7. julija je odšel od doma, brez da Ibi povedal kam. Oenjeni rojaki so naiprošeni, Če kdo ve njega, da sporoči očetu: Andrew Klin ar, 548 12th Ave., So. Lorain, Ohio. (20-24—8) BELO BOBI takoj 15 delavcev pri Besaemer Lake Erie železnici v Cranesville, Pa. Delo je stalno za več let. Plaea je $1.60 za lOurao delo. Hrana stane $11.00 mesečno. Frank Štefanič, Cranesville, Pa. NAZNANILO IN VABILO. Društvo sv. Barbare št. 27 v Yale, Kansas, bode dne 8. septembra blagoslovilo lepo novo društveno zastavo, ktera stane $322. Tem potoni vljudno vabimo vse rojake in rojakinje ter vsa društva iz Kansasa in nam bliž-nih. mest, da se te naše slavnosti gotovo in poinoštevilno udeležiti blagovolijo. OBRED: Ob 8. uri zjutraj zbeno se skupno domača društva v društveni dvorani in do 10 y2 ure je sprejem povabljenih društev, s kterimi odkorakamo skupno v Company Hall na Yale, Kans. Točno ob 11. uri je blagoslovi jen je zastave in za tem sv. maša. Po končani sv. maši odkorakamo v društveno dvorano, kjer bode zahvalni nagovor. Popoldan je velika veselica in ples v korist društvu. Vstopnina 50 centov. Za 25 centov dobi se 7 steklenic pive. Dobro izvežbanih 24 godcev sviralo br najfinejše poskoenice, 'J-bjednem naznanjam vsem članom zgoraj omenjenega društva, da se dne 1. septembra visi glavno zborovanje ter volitev novega odbora. Začetek Ob 9. uri zjutraj. Kdor izmed udov brez opravičenega vzroka izostane, bode kaznovan po društvenih pira vilah. Pozdrav vsetm drušfvam po širni Ameriki! Math. Izlakar, L tajnik. podp. društvo u svete Barbari 4 -o-o- ODBOUma: Predsednik: JOSIP Z AT. AR mL, Box 647, Forcvt Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Kn, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVBRL, Box 374, Foreat CSAj, Tm. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 637, Fomat tttj, Fa. NADZORNIKI: IVAN DRAŽLEE, Box 26, Fore«t CPa. ANTON PIRNAT, Box 81, Ouryea, Pa. AiNOBBJ BU3>BB, Box 108, Thomaa, W. Trn, FRANK SUNK, Lueerne, Pa. POROTNI 0DB03: KAROL ZALAR, Box 28, Forest CSty, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, P«u ANTON BORŠTNIK, Foreet City, Pa. Dopisi daj se pošiljajo L tajniku: Ivan TaJbam, P. C. Mm S9f m*. re»t City, Pa. Kje je ANTON ROZMAN f Doma je iz Stražišča, fare Šmartno pri Kranju, Gorenjsko. Pred kaeimi 5. leti je prišel v Ameriko in njegov zadnji naslov je bil: Anton Rozman, 1734 Bandit St., Davenport, Iowa. Kdor izmed rojakov ve kaj o njem ali za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Ludvik Benedik, Care of Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York. JOHN KRACXER EUCLID, O. Priporoča rojakom svoja izvrstna VJLEtA, ktera v kakovosti nadkrilju jejo « draga ameriška visa. vino (Concord) prodajam po COc galono; Mo riao (Catawba) po 70« ga^pno. KAJMAarjftBSTABOdUdO ZA VTHO 50 OALOn. BBHfJEVBO, aa kterega sam im portiral bnojs is Kranjske, velja 12 steklenic ««>daj ^13.00. TBOPTEiOVBC $2^0 gakma. DIOtHK $2.75 gar Ioba. — Nayutujt p"T»de mm iganjc 2a obOa naročila se priporoča DruStveno glasilo je "GLAS NARODA**. NAZNANILO. Trn ena delegatov za H- glavno zborovanje, ktero se prične 16. sept. 1907: Za postajo štev. 1 v Forest City, Psa., Martin Geržman ml, Ivan Tor-nič, Josip Bučen eli st. Za postajo štev. 3 v Moon- Runu, Pa., Ivan Telban. Za postajo štev. 6 v Clevelandu, Ohio, Anton Oštir, Mihael Jalovo©. Za postajo Štev. 8 v Johnstownu, Pa., Josip Intihar. Za postajo štev. 9 v Weir City, Kansas, Pavel Obregar, Martin Ste-fančič. Za postajo štev. 10 v Coketonu, W. Va., Fran Vodopiveo. Za postajo štev. 11 v Dnryea, Pa., Jakob Brecelnik. Za postajo štev. 13 v East Mineralu, Kansas, Martin Oberžan. Za postajo štev. 16 v Willocku, Pa, Josip PeterneL Za postajo štev. 17 v Broughtonu, Pa., Pavel Fortuna. Za postajo štev. 18 v Flemingu, Kansas, Fran Zupančič. Za postajo štev. 10 v Bridgeport u, Ohio, Alojzij Šuštaršič. Za postajo štev. 20 v Claridge, Pa., Anton Rekar. Za postajo štev. 21 v Little FalLs, N. Y., Fran Pohleven. Za postajo 6tev. 27 v Yale, Kansas, Matija Izlakar. Za postajo štev. 32 v Braddocku, Pa., Fran Knafelc. rvAN TELBAN, grla-mi tajnik. "Qerty "Laura" kwjfularnl potni pwrnikJ ** odpluje 27. avgusta. (nov z 2 vijaki) odpluje 7. sept. (nov z 2 vijaki) odpluje 17. septembra. "Francesoa" odpluje l. oktobra. v*>*Mo New Vorkom, I rutom im t a • jSajpnj.iavntjAit m n»j Co., General Agents, ^ ^ ^ ^ ^^ Washington St., York. ^^ Gmnpagnle Generale Transatiantipe. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTM ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IHOMOSTA IN UURUANE. "La Provence" na. dva vijaka *«La S^roie" „ „ "La Lorraine" „ ,, "LaTouraine" , ,, "La Bretagnc".......... "La Gasgognc"......... Postni parniki so:* ......14,200 ton, 30,000 konjskih moči. ......12,000 „ 25,000 ......12,000 „ 25,000 „ \\ ......10,000 „ 12,000 „ " ^..... 8,000 „ 9,000 „ £ ......8,000 „ 9,000 „ ~ Blatna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Cheaebrough Building. PsraiU •dplnjejo od sedaj naprej vedno job četrtkih ob 10. ari dopolndne Iz pri stani^a St. 42 North Bi ver, ob Morton St., K. T. 22. avg. liM7. *LA PROVENCE 20. vrg. 1M7. »LlA IiOKRATNE 5. aopt. 19*7. *X»A SAVOIE 12. MPL vmrt. *ILA PROVENCE FOKEBKA PLOTITBA: ob S. mi pop. La BretagM 28. Repi. ob S. ari pav. Samo za XL in TTT. razred. Pamtka s rrezdo zaznam oran i Imajo po dva Tfjaka. At. W. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St*, Chicago, Hj •I*A. PROVENCB •LA TOUBAXNE *»LA jjasoBtAnrm •UL SAVOIE ] La Ozseogne 14 sept 19. 26. sepL 1M7. 3. ofcfc. 1907. 10. okt 1907. "6LAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned an« i published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a <.-orporation). FRANK SAKSER, president." VICTOR VALJ A VEC, Set retarj-. LOUIS BENEOIK, Treasurer. Place of bu.-ine>^ of the corporation and addresses of above otti« ers: lOM tireenwich Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y.__ Za leto velja list za Ameriko . . . I^-Oo „ pol leta.........1-50 „ leto za mesto New York . . . 4.CM „ pol leta za mesto New York . 2.Ch> ,, Evropo za vse leto.....4.50 „ pol leta.....2.50 „ ,, ,, četrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in prazni kov. "GLAS NARODA" ("Voice of the Teople") Issued everyt «lav, except Sun^iays and llolida^. Subscription yearly ^3.00. Advertisement'on agreement. Za oglase «lo .deset vrstic se plača 30 cciitov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom iu pošiljat vam naredite naslov : "Glas Naroda" 109 Greenwich ^Street, New York City. Telefon : 1Rector. mm-mmn lip Boj na pokopsliiča. Pri posprelm neke delavke v B»-drarpe^ti je imel a* .pokopdiS&a mM moctjmlmt govor, v kterem Je krilijo-v.l tudi adhov^oo■ PozorS | Ako koM imeti loi spo- i mil Is Amerike, poftlji sroj j neskiT mmz Htofeiskft-Hrrat- 3 sko MrtTlftte^^ J. j i W®cBr»J©no države An icrlkiju Sedež; Forest City, Pa. iMetiMV^anodneai. januarja I903 v drtovf Slovenska katoiidko 0= il tnkorporiraxva dne 24. janu^ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ST7NTČ, 421 7th St., Calumet, IGea, Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddoek, Pa Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Bo* 424, Ely, Minn Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mina. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Boa 105. Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN ME DOS, predsednik nadzornega odbora, »478 Ewing Ave.. So. Chicago. I1L IVAN PRIMOŽIČ, H. nadzornik, Bo* 641, Eveleth, Minn, i VAN KERŽISNIK, m. nadzornik, Bo* 138, Burdine, Pa POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberrv St., Pittsburg. Pa MIHAEL KLOBUČAR, IL porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZEHRC, ILL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrbevni »d ravnik Jed note: Dr.MARTTN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, preanetnbe udov in drage listine na glavnega tajnika: GEORGE L- BROZICH, Box 424, Ely, ICzm., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna druiStva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Bo* 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem dragem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake počiljaive tadi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pri dejani morajo biti natančni podatki v Bake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". PRISTOPU«!. K društvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., 30. julija: Jakob Bogataj rojen 1883 eert. 7213 I. razred, Fran Kirn 18S8 cert. 7214 I. razred, Anton Kurent 1SS4 cert. 7215 II. razred, Ignac Fatur 18S1 cert. št. 7210 I. razred. Društvo šteje 157 udov. K društvu sv. Alojzija sv. 13 vBaggalevu. Pa., 30. julija: Jožef La-dovic 1S83 cert. 7217 I. razred, Društvo šteje 26 udov. K društ~n sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, TVyo., 30. julija: Ivan Keržišnik ml. 1&00 cert. 721 S, Anton Kofal 1S79 cert. 7219. Oba v I. razredu. Društvo šteje 260 udov. * S ; T-f-r ' ' K društvu sv. Petra in Pavla št. 51 v Murravri, Utah, 30. julija: Iv. Kerš;inc 1876 cert. 7220. Anton Siepan 1S83 cert. 7221. Oba v I. razredu. Društvo šteje 55 udov. K društvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., 30. julij%: Antonija Pintar 1SS6 cert. 2923. Antonija Cvetan 18554 cert. 6802, Štefanija Fatur 1886 cert. 7216. Društvo šteje 51 članic. K društvu sv. Frančiška št. 54 v Hibbingu, Minn., 30. julija: Frančiška Klančnik 1890 cert. 4423. Društvo šteje 15 članic. K društvu sv. Petra in Pavla št. 51 v Murrayu, Utah, 30. julija: Ana S t epa n 1. BROŽT<\ el »■mi tajnik. Fant Janez Dolinšek je posestnika sina Jožefa Jeriča v Tupaličah oklo-futal, ker je ta preje o njem nekaj obrekljivega govoril. Ko je Jerič dne 3. junija zvečer v Vrečkovi gostilni zagledal svojega nasprotnika, jel ga je izzivati, in ko ga je Dolinšek prijel za ramo in mu prizadel težko poškodbo. Zagovor, da je iz bojazni pred nasprotnikom to storil, je bil ničev. Obsojen je bil na štiri mesece ječe. Zaradi obrekovanja se je morala pred sodiščem zagovarjati 271etna Marija Sodnik, posestnika ieaa is Repnjega. Pisala je Snpenn na Ježici anonimno pismo, v kterem trdi, da je neko dekla ▼ Nadgorici odpravila svoj telemi plod in da naj se takoj orož- p J j'a^yK^ywLi jbbbbb nik s belimo tja poilj* saxadi pniska- ve, ker bodo sieer vsi Jf^WirTftai tm-pan je oddal pismo oroinftom, in ti so dognali, da je vse, kar v pismu stoji, do pdčioe zlagano, obenem so pa tudi zasledili pisea v osebi Marije Sodnik, ki pa dejanje taji. Izvedenci za pisavo so soglasno potrdili, dr. je pi-sava pisma enaka s pisavo obdol-ženke. Sodišče jo je obsodilo na dva meseca ječe. K vojaškemu naboru ga ni bilo. Tesarski pomočnik France CeleŠnik iz Stare Vrhnike je odpotoval v Ameriko. Priznava, da je dobro vedel, da mora iti k naborni stavi, a se vzlie temu ni oglasil. Obsojen je bil na pet dni strogega zapora in na 10 K denarne globe. Aretovan je bil 30. julija 1. 1832 v Ljubljani rojeni, v Leskovec pristojni berač Matija Hribar, ki je nujno sumljiv, da je še lanskega meseca avgusta ukradel posestnika Jožefu Brgle-zu na Ilovici iz zaklenjenega stanovanja 340 K Osumljenec je po izvršeni tatvini nekam odšel in ga niso mogli dosedaj izslediti. Prizna le s pretvezo, češ, "saj bom vseeno zaprt, če pravim, da sem pokradel aH ne, zato pa rajši rečem, da sem, bode že Bog sodil na onem svetu." Aretova-nec je bil že predkaznovan in so ga oddali sodišča. Vlom v vinsko klet. Dne 28. julija je prišel mnogokrat predkaznovani potepuh Pavel Omejec na obok vinske kleti gostilničarja in občinskega predstojnika Jožefa šustersiča v Seničici pri Medvodah, zvrtal z ošpičenim koli če m luknjo v zid in odstranil polagoma toliko opeke, da se je vtihotapil v klet. Tu je pil iz različnih sodov, dokler ni bil popolnoma pijan, nakar se je splazil skozi odprtino na obok, se vlegel v seno in prespal pijanost. Te pohode je Omejec ponavljal, kadar se je streznil. Godilo se mu je res imenitno. Ko pa je prišel drugi dan šušteršič v klet in videl odprtino, šel je na obok in našel Omejca do onemoglosti pijanega, poleg njega pa dve steklenici, polni vina. Ko so orožniki aretirali Omejca, pravil jim je, da je bil tako žejen, da se ni mogel več premagovati. Zato je šel pit, kolikor je zmogel spiti. Izročili so ga deželnemu ■sodišču. Otrok utonil Dne 28. julija je pustila posestnikova žena Mina Pezdir-nik v Dovjem svojega 18mesečnega sina Jožefa brez nadzorstva. Otrok je šel iz hiše, padel v bližnji občinski vodnjak in utonil. Obesil se je 28. julija na Cerovem Colja v lastnem stanovanju. Revežu se je najbrže zmešalo; bil je sicer pošten in priden mož. Strela je udarila 27. julija v kozolec posestnika Alojzija Tratnika v Šf Jerneju in ga užgala, da je pogorel del strehe. Tratnik ni bil zavarovan, Skoda je majhna. Dvojne smrti je umrL 25. julija je šel rudar Anton Lapajne iz Spodnje Idrije na hrib Ratnik v gozd Kladov-nik na lov na srnjake (kakor smo že poročali). Ker ga zvečer in ponoči ni bilo domov, šla sta ga brat Luka in rudar Ivan Čas iskat. Po dolgem iskanju sta ga našla mrtvega s prestreljenimi prsi in obdrgnjenim vratom. Puška je ležala kake tri metre pod njim" Lapajne se je ponesrečil na sledeči način: V gozdu ga je prehitela nevihta, da je pod neko bukvijo vedril. Puško je položil v naročje. Kar je med nevihto udarila strela v bukev, pod ktero je bil Lapajne, in zadela tudi njega. Električna iskra je užgala patrono v puški, ki se je sprožila. Kroglja je švignila Lapajnetu v prsi in mu jih je silno razmesarila. Nesrečnik je umrl tako dvojne smrti. Bil je star 27 let in zapušča ženo in otroka. — Častnik rešil življenje. Na Bledu so se mudili 28. julija gojenci infanterij-ske kadetne šole iz Trsta ter se v jezeru kopali. Gojenec Napoleon Muelig se je pričel potapljati. Nadporočnik Artur Halla je skočil v jezero in že nezavestnega gojenca rešil iz vode. Xa bregu je občinstvo, med drugim tudi fcm. Beck, rešitelju priredilo živahno ovacijo. PRIMORSKE NOVJCE- Velik požar v Ponikvah. Iz Tolmina poročajo: Dne 31. julija ob 6. uri zvečer je začelo goreti na Ponikvah. Tolminski gasilci so zvedeli za požar šele ob 9. uri zvečer. Kljnb velikemu nalivu so se nemudoma odpeljali v Bačo in so šli od tamkaj peš z orodjem na Ponikve. Brizgalnic niso mogli vzeti seboj, ker ni pravih voznih poti. Na kraj požara so došli okolu ene ure ponoči, ko je bil ogenj uničil skoraj vso vas. Ubranili so ognja vendar tri hiše. Pogorelo je popolnoma 24 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Zgorel je tudi en šesttedenski otrok par volov, tri krave in en prešič ter mnogo perutnine. Škodo cenijo nad dvestotisoč kron. Večina pogoreleev je bila zavarovana, toda le za male vsote. Ogenj j« nastal v neki bajti, kjer je najprej pričel goreti dimnik m nato slamnata streha. Ker so bile večinoma vse hiše krite s slamo in tesno skupaj zidane, bila je nama* vsa vas ▼ ognju. Pobotnei. 251etni Alojsj Pittam v y Trstu, preje pek, zdaj nakladal«* iFflpr^ —iT bh«a, je na llletai fekKei kljub nema npirmajn isvršil hudodelstvo proti nravnosti, ko matere dekličine ni bilo doma. Pittani je pri aretaciji priznal svoj Čin. Slika tii»a»if družinskega življenja 301etni voznik Ivan Dean v Trstu je potreboval denarja za pijačo. Mati ga ni imela, kljub temu ga je z vso silo zahteval od nje. Ker ga ni dobil, jo je najgrše pretepal in suval in ji grozil, da jo vrže skozi okno na eesto. Mlajši brat Jožef skoči vmes, da bi oprostil mater, a zdaj se navali divjak še nanj. Ako hi Jožef ne zgrabil stola in ne udaril brata z njim čez glavo, ne bi morebiti rešil matere na-daljnega trpinčenja. Ivan Dean je moral na rešilno postajo, kjer so mu rano na glavi sieer obvezali, nato ga pa oddali v oskrbo sodišču. Tatov dragocenosti za 13,500 kron v Trsta še zdaj niso dobili. Tatvina se je izvršila v vili gospe Jožefine Bar-toli na Škorklji 76. Zveeer je kuharica zapazila na vrtu ob 9. zvečer, kako je neki neznanec skočil iz okna spalnice v prvem nadstropju na vrt. Začela je vpiti, prihitelo je nekaj ljudi, ki so tekli za tatom, a ta je ube-žal čez bližnji gozdiček bogvekam. Tat je v spalni sobi pokradel vse polno uhanov, zapestnic, prstanov, kra-vatnih igel in broš z brilanti, demanti' safiri in rubini v skupni vrednosti 13,500 kron. Hudo sušo imajo na Kanalskem, ki je uničila že mnogo pridelkov. V nevarnosti je tudi sadje in grozdje. 950 gostiln je v Trato. Namestni-štvo je sklenilo, da ne dovoli nikomur več gostilniške koncesije. Štajerske novice. Dogodek na planini. Iz Gradca se je napotil nedavno trebušast meščan na goro Schoeekl. Na planinskem pašniku se mu je pridružilo razposajeno žrebe v nadi, da gospod, ki tako lepo skrbi za svoj trebuh, tudi živali ne pušča stradati. Da bi se' < lkri/al beta. ki bi ga v svoji razposajenosti še znalo brcniti, dal mu je boječi turist kos kruha. S hvaležnim razgetalijem, ki pa se je zdelo turistu zasmehovanje, je pokazalo krotko živinče svojo udanost. Toda konjski ape tit je velik ter se ne da s koščekom kruha potolažiti. Žrebe se je vztrajno držalo svojega dobrotnika ter ga od časa do časa butnilo z glavo, proseč za nov dar. Opazila pa je to ostala rogata in podkovana živina na pašniku ter prihitela skupaj, da bi ne bila prikrajšana pri delitvi kruha. Mož je sopel strahu, mahal z rokami v dokaz, da nima kruha za toliko gobcev, toda vsa živina ga je vztrajno spremljala ter ga od vseh strani rahlo, pa tudi občutno opominjala z butanjem. Konec no je začel trebuhar bežati, a vsa živina jo je udrla skokoma za njim. Na begu jim je zmetal ves svoj previja nt iz nahrbtnika ter neprenehoma tekel proti vrhu, kjer ga je rešila ograja pred preganjalci. Tako hitro še ni noben mršav turist prišel na vrh Scboeckla. Nezgoda v Gornjem gradu. Dne 29. julija sta se sprla opekarja, Italijana di Giusto in Guido di Torro. Končno je Di Giusto potegnil samokres ter ustrelil dvakrat v zrak, tretjikrat pa v svojega nasprotnika. Zadel ga je v zgornji del trebuha. Ponesrečenca — ki je še mlad mož — so prepeljali še isto noč v celjsko bolnišnico, storilec pa je takoj hitel k so dni ji in se javil. Blazna šendca 11 dni v občinskem zaporu. Nemški listi poročajo, da je v Poličanah na Štajerskem neka na videz biazna ženska že 11 dni v občinskem zaporu, kjer rjove kot divja Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu Marija Rezič 2095th St. Union Hill, N.J. ROJAKI Ozdravljen bolezni želodca. Mati« Fort un 110 E. Park St. Butte,Mont. zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil. Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je : THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni. Zatoraj rojaki Slovenci! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo ..ZDRAVJE" katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. John Trebeč Box 196 Tercio, Colo. Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov: The Collins N. Y. .Medical Institute 14() West 34th St. NEW YORK, N. Y. Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke Doiezm v prsih in zlatenice. Johana Košir Box 122 North Bergen,X.J. Žena — občinski sodnik. Iz go raj e- ogrske vasi Kerisovo so se polagoma izseli lil i vsi moški, končno pa še celo občinski sodnik. Ker občina n© more-, biti brez sodnika, izbrale so si ženske izmed seboj 24Ietno odločno tovariši-eo za to mesto. Sedaj je treba še izvoliti namestnika in dva prisežnika, na kar bo cela občinska uprava v ženskih rokah. Mater ustrelila. Vdova Rollier v Frouardu na Francoskem se je silno bala roparjev. Prosila je svojo hčerko, naj knpi revolver. Dne 26. julija je kupila hčerka revolver in doma z revolverjem tako nerodno manipulirala, da se je nakrat revolver izprožil. Kroglja je zadela mater, ki se je mrtva zgrudila. Velik požar je nničil v Temešvaru kolodvorska skladišča državne železnice. Škode je nad pol milijona kron. Rojakom nai potnik žival. Koliko je na tem resnice, se ne ve. — Babjeverstvo. Po raznih krajih na Štajerskem, ki jih je poškodovala letos toča, slišijo se neverjetne babje-verske pripovedke. Ponekod pravijo da zato, ker so prenesli truplo umrlega duhovnika iz župnije v njegov rojstni kraj, zopet tretji trdijo, da so naredili točo duhovniki, študentje ali pa Židje. koroške novice. Izpuščeni italijanski '' ogleduhi''. Zaprte tri tržaške turiste, o kterih so sumili, da so italijanski ogleduhi, so izpustili. Turisti so trgovea Albert Zanutti in Nino Cargnel in slikar Napoleon Cozzi, italijanski državljan, znan po sodni razpravi na Dunaju, glede na najdene bombe v telovadnici tržaškega italijanskega telovadnega društva hrvatske novice. Originali Tisunovi v Dalmaciji. Zader, 27. julija. Slikar Paradiso, ki popravlja slike v katedrali v Trau, je izpoznal v cerkvi nahajajoči se sliki Magdalena" in "Deposizione nel sopolero" za originala Tizianova. CW ju na 150,000 K. Olade won Urine iz Ogrske na Hrvatsko je bas Kakoderay odpravil dosedanji zadržek ter se eme Sivina svobodno voziti in goniti tea mejo. PtkbMki an} ee Je napočil na pošti v Koloivara. Dw uradnika sta ogluiila, neki sloga je sortno nugen. Stroj je od*l pm pei*o *«k» ■■ .V ■"*'""-^^t-J-r.Vv."'■• '•'•V ■' "! W —* Mr. JANKO FlaBŠKO v državi Wisconsin, potem ide v Michigan. Minnesoto, Colorado, Kansaii Itd., ter ga vsem prav areno priporočamo. Frank Kater Oe. "SLAVIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, B.Y. po veliki okrašen s vež sto sli- kama. s m druge slatmue. Oni ee-uik radi isat 111111 s svojo veliko iz-bero najbo^jfifa in najrasnovratnejših ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — eela draguljarska tvrd ka v last ne j hiši, — omogoči Vanc veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor v ktere j koli tr |uvlui te svihe. SAMO 1 CENT. aamft JSDBH OHWT aa dopuaic wStm pRMts krasni eadk in unililai po njen prihrani Vam KNOCK) DO wb lowi mm fOMW tn>#n JA ggff.^TMMfl^ Slovensko-Hrvatsko Zdravišče je najzanesljivejši zavod ža Slovencev Ameriki. — Čitajte kaj nam ena rojakinja poroča: Visokospoštovani Dr. Thompson: — Naznanjam Vam, da sem zadnja zdravila potrošila, katera so mi podelila zopet popolno zdravje, kakoršnega že celih ti let nisem imela, kajti kakor sem Vam v prvem pismu naznanila, bolehala sem celih (i let in pri nobenem zdravniku nisem našla nob-ne pomoči in nekateri zdravniki so mi že rekli, da moja bolezen ni več za ozdraviti. SKčajno sem seznala za Vaše zdravišče in Vaša zdravila rabila sem skoraj 5 mesecev in danes sem tako popolnoma zdrava, kakor bi bila novorojena. Jaz Vam Vaše dobrote in truda ne morem poplačati; naj Vam Bog tisočkrat povrne, kar ste za me dobrega storili. Priporočam Vas vsakemu rojaku ali rojakinji in ostajam s pozdravom Vam iz srca hvaležna Marija Petač, 55 Rear Straublene, Troy Hill, Allegheny, Pa, Rojaki I Ako ste t o raj bolni, obrnite se osebno ali pa pismena samo na to zdravišče, opišite natanko svojo bolezen, naznanite kako dolgo bo-lujete in tedaj smete biti popolnoma prepričani, da bodete najceneje in najhjtreje zop?t svoje zdravje zadobili. Ogibljite se p« kakih t&kozvanih zdravniških kompanij, d« se ne bodete na vse zadnje kesali. Pisma morate natanko tako nasloviti : SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠČE Ravnatelj: Dr. e. THOMPSON, 334 West 29th Street, New York, IN. Y. Velika zaloga vina in žgania Prodaja "belo viuo po 70« !t»:i „ črno „ „ ,. I>rožnik 4 jr»n.m ali * gull. (.s«>»l«Vk) z a,........'šlo.i-.i Za obilno naročilo se priporo»i--» Mafiia Orillv 1548 St. Clair St. CLEVELAND. O. Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z ICnajpovim praškom, kdor želi poskuŠnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500 Jakob Wahcic, 1II-* E. 63. KIL.FOYL.E STREET, CLEVELAND, OHIO. JOHN VENZliL, 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških HARM O N I K. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tr*vrstnim je od $45 do $80. MARKO KOFALT,* 249|So. Front St.s STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogo -b, pooblastil ali polnornoči < 1 oll-roa^ht) in drut,ih v not-jrskl posel spada jočih s: vari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodaje m parobroene listke ^a v stari kraj za vse b; Ijše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. iVlr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga ro-jakom toplo priporočamo. PRANK 8AKSER OO- najprimeraejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno Is najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. L©l«y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oeo. Travnikar-ja 6102 St Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Jugoslovanska! (atol. Jednota PIŠITE DANES Zdravju Rojakom naznanjamo, da je sedaj nai TMvtmik !V3K * - - Dama s kamelijami. Francoski spisal Aleks. Dumas (sin), preložil dr. Ivo Sort L ( Nadalje vanje.) Margerita mi ni odgovorila. Odveč bi Vam bilo praviti, kako sem preživel ta dan. Ob pol sedmih zvečer mi je prinesel postrešček zavitek; v njem je bilo moje pismo ter bankovec za petsto frankov, in uiti besedice več. — Kdo Vam je dal to? sem ga vprašal. — Neka dama. ki je baš sedaj sedla s svojo sobarico v bulonjsko pošto in ki mi je zrahičila, da smem oddati to pismo Šele, ko bo voz že na poti. Tekel sem v ulico d*Antin. — Gospodična je odpotovala danes ob šestih na Angleško, mi je odgovoril vratar. Nič več me ni dr/.alo v Parizu, ne ljubezen ne sovraštvo. Bil sera uničen. Nekdo izmed mojih prijateljev se je ravno odpravljal na potovanje v Ori-jent, in jaz sem hitel naznanit svojemu očetu, da se peljem ž njim. In moj oče mi je dal potrebnih papirjev in priporočil, in osem ali deset dni pozneje sem odplul iz Marsilje. V Aleksandriji sem izvedel od nekega atašeja, ki sem ga videl včasih v Margeritini hiši. da je nesrečno dekle na smrt bolno. In tedaj sem ji pisal ono pismo, ki sem Vam odgovor nanj že citati, odgovor, ki sem ga prejel v Toulonu. Vrnil sem se takoj v Pariz. Ostalo pa itak že veste. Čitajte torej samo še par listov, ki mi jih je izročila Julija Duprat, in ki so potrebno dopolnilo moje povesti. I XXV. 0<-i vidno izmučeu tega doI«_rega pripovedovanja in utrujen krčevitega ihtenja, ki *ra je zgrabilo vsako toliko med njim, si je pokril Armand sedaj z ol>ema rokama svoj obraz, bodisi, da bi premišljeval o vsem te m, bodisi da bi spal. In res mi je naznanilo malo pozneje njegovo hitrejše dihanje, da je zaspal' a videl sem, da le lahko, in da bi ga vsak šum zopet zbudil. Jar. pa sem eital in pozneje prepisal ne da bi dostavil ali Črtal le eno besedico. sledeče: ' 'Danes imamo petnajstega decembra. Tri, štiri dni. sem že hudo bolna, davi pa sem morala celo leči. Zunaj je mračen dan, in jaz sem žalostna. Sama «em, Armand. tako sama in moje misli so pri tebi. In ti, — kje si ti, ko ti pišem te vrstice? Daleč proč od Pariza, zelo daleč, so mi pravili, in morda si že pozabil ubogo Margerito. A kjer si, bodi srečen, ti, ki si mi dal tistih edinih par srečnih hipov mojega žalostnega življenja. Preveč me je sililo, da bi ti razložila svoje vedenje proti tebi, in napisala sem ti že dolgo pismo. Toda ee piše ženska moje vrste navadno pismo, bi bilo videti vse skupaj morda vendar le navadna laž. Zato naj jih smrt posveti s svojo temno resno bo, in mesto pisma naj bodo moje besede izpoved. Danes sem resnično bolna in vsak hip lahko umrem. Saj sem slutila ved-1:0. da umrem mlada. Moja mati je umrla na jetiki, in moje dosedanje življenje je moglo !e gojiti to kal, to edino dedščino po njej. Toda prej vendar nočem umreti, predno se ti popolnima ne razudenemj ker hočem, da me spoznaš vsaj po moji smrti, če se ln > -o toliko bricral za ubogo dekle, ki -i je nekdaj tako ljubil. < itaj torej najprej omenjeno pismo, k '_ra z veseljem prepišem, ker je pač volj iskreno, da me lahko opraviči pred teboj: 1 Jotovo se še spominjaš. Armand. kako je naju poset tvojega očeta pre-««Tu*til takrat v Bougivalu, in gotovo s. še s{>ominjaš. kako sem se jaz prestrašila, ko si mi pripovedoval oni prvi na-top med teboj in njim, prestrašila tako, da ti *ega Še skriti nisem mogla. Dru®-i dan, ko si bil ti v Parizu in zaman pričakoval svojega očeta, je prišel k men: neki Človek s pismom od njega. To pismo, ki tra prilagam svojemu, me je rotilo, naj poskrbim na vsak način, da tebe ne bo doma, ker mora tvoj oče med tem ča^om govoriti osebno z menoj. Naj mu tega za božjo voljo ne odrečem in naj tebi ničesar ne izdam o vsem tem. Tn veš, kako -em silila potem v te. ko se vrnil, da pojdi vsekakor drugi dan zopet v Pariz. Eno uro po tvojem odhodu je bil tvoj ooe ?e pri meni. Ne bom ti pravila, kak vtisk je napravil name že j oni temni izraz nje$rovej?a obraza, j Tvoj oč« mi je razkladal brezobzirno , stare teorije, ki je po njih vsaka kur- ' tizanka bitje brez srca. brez vesti, ne- j kak stroj, ki pobira moškim denar iz Žepa, stroj, ki stre roko — kakor pač | vsak stroj iz železa — vsakomur, ki »oče vreči kaj vanj, ter zmelje vsakogar. ki ga kuri in goni.... Da bi pri meni kaj dosegel, pred vsem, da bi se mu odprla moja vrata, [ oii je pisal tvoj oče Se precej prijazno pismo. O tej prijaznosti pa ni bilo več ne duha ne sluha, ko je stal «am pred menoj. Bil je siluo visok, celo nesramen in začel mi je takoj kar naravnost pretiti, da sem ga morala res nemudoma poučiti, naj ne pozabi, da je ta soba moja, in da ga poslušam še vedno le zato, ker je slučajno oče človeka, ki ga ljubim. Gospod Duval se je na to nekoliko pomiril in je poudarjal samo še, da ne more dalje trpeti, da bi se njegov sin uničil radi mene. Da sem sicer lepa, tega da ne taji, a to da me še ne opravičuje, da bi pahnila v pogubo, da bi smela uničiti s svojo potrat-nostjo vso prihodnost nadepolnega mladega človeka. Na to je bil mogoč le en odgovor, kaj ne, ljubi moj? In dokazala sem mu, da mi ni bila odtlej, ko sem bila tvoja, nobena žrtev prevelika, le da sem ti mogla ostati zvesta, in da mi ni Lilo treba pričakovati od tebe več, nego si utrpel. Pokazala sem mu za-stavljalnične listke in potrdila vseh onih ljudi, kterim sem prodala ono, česar nisem mogla zastaviti; povedala sem mu, da sem sklenila plačati s svojo opravo vse svoje dolgove ter živeti s teboj tako skromno, da ti ne bom v nikako breme: in pripovedala sem mu dalje, kako >va srečna, kako tiho in samotno živiva; in slednjič se ni mogel več ustavljati temu, kar je videl sam, in stegnil mi je roko ter me prosil, naj mu odpustim, da je prišel tako v mojo hišo. — Če je pa tako, je vskliknil, niso več na mestu očitanja in grožnje, pač pa hočem poskusiti, ali dosežem s prošnjami, po kar sem prišel; in ta prošnja bo, da storite še eno, toda veliko večjo žrtev, nego so bile vse Vaše dosedanje skupaj. Zdaj šele. pri tem uvodu sem stre-petala. Tvoj oče je stopil k meni. me prijel za obe roki in nadaljeval s čudno gor-koto: — Dete moje, ne vzemite mi za zlo, kar Vam zdaj po rečem; treba Vam je samo umeti, da stavi včasih življenje do nas zahteve, ki so srcu brezkončno težke, a ki se jim ni mogoče odtegniti. Vi ste dobri, in Vaša duša je polna plemenitosti, ki je ne poznajo stotere ženske, ki Vas prezirajo in zaničujejo. Toda pomislite, da je družina vendar le več, nego ljubimka, da so na svetu tudi dolžnosti in ne samo ljubezen. da sledi dobi lahkomiselnih strasti doba, ko mora mož, ki hoče hiti spoštovan, imeti stalen poklic v človeški družbi. Moj sin nima bogastva. a vendar je Vam hotel podariti, kar je podedoval po svoji materi. Ce bi sprejel žrtve, ki ste jih pripravljeni storiti Vi zanj, zahtevala bi že njegova čast. da Vam ponudi za to svojo ded=čino, ki bi Vas za vedno zavarovala pred najhujšim- Toda od Vas ne more sprejeti te žrtve, kajti svet, ki Vas ne pozna, bi sumil pod tem dejanjem čisto nekaj drugega, nekaj, kar ne sme omadeževati mojega imena. Nihče bi ne upošteval, da ljubi Armand Vas in Vi njega, in ali je ta ljubezen njemu v srečo in Vam v čast» — vsakdo bi videl le eno: Armand Duval je dopustil, da je neka ženska take in take vrste — oprostite mi, ljubo dete, oprostite mi vse. kar Vam moram povedati; — da je taka ženska prodala radi njega vse, kar je imela. Tn potem bi prišel dan očitanja in kesanja, — verujte meni! — za vaju in za druge, in obadva bi začutila veriire, ki bi jih ne mogla streti več. Tn kaj hočete storiti tedaj? Vaša mla-J«>>it bi bila že iztrubljena. bodočnost m£ SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. MOLTVENIEX Bogu, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, pol nanje, 75c, šagrin rud. obreza 40c. Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75«., fina vezava, zlata obreza, $1.00. Jezus in Marija, vezano v si ono kos t $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75e. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50. Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90e. Nebeške iskrice, vez. v platno 50e. Rajski glasovi, 40c. Otroška pobožnost, 25c. Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00. Rožni venec, platno $1.00. Vrtec nebeški, platno 70e. Skrbi za dušo, zlata obreza S0c., fino vezaao $1.75. Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1.20. Abecednik, vezan, 20c. Ahnov nemško-angleški tolmač, 50e. Angleščina brez učitelja, 40c. Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Bel graj ski biser, 15c. Beneška vedeševalka, 20e. Berač, I5e. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, lOe. Božični darovi, 10c. Barska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10e» Cesar Fran Josip, 20e. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganov a o sveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Četrto lierilo, 40e. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20«. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vemtm 90e. Domači zdravnik po Kneippa, nevezan SOe. Erarem Predjamski, 15e. ErL 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, vezam 50c. General Lsndon, 26e. George Stephenson, oče Železm«. 40e. Golobček in kanarček, 15e. Gozdevnik, 2 zvezka, skopaj 70c. Grof Radecki, 20c. Nedolžnost pregajana in poveličaaa 20c. Nezgoda na Palavaan, 2Qe. Nikolaj Zrinjski, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki, vezano. Vsak po GOe. Navodilo za spisovanje raznih pisev 75c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40e. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30e. Pregovori, prilike, reki, 30c. Pavlih a, 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mohikanec, 20o. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c- Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20e. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. Frst božji, 15c. iPtfs nsmifea vsdsles. 95e. Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50e. Poezije. Vojanov-R. Majster. 60c. Repo štev. 20c. Robinson, vezar 60c. Robinson Crusoe, 4©c. Rodbinska areča, 40e. Rodbina Polaneških. 3 zveoki $2 Roparsko življenje, 20c. Ročni angleško-filovenski in alovenaks- angleški slovar, 30e. Ročni nemško-slovenski alevar, Jane- žie-Bartel. nova izdaja, vezan $3.0#. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane- žič-Bartel, vezan $3»00. Ročni slovensko-nemški siovar, 40«. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Seuilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20e. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezaka po 2Qe. Spisje, 15c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20e. Sto beril za otroke, 20e. Sto majhnih pripovedk, 25e. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40e. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20«. 60 malih poveetij, 20e. Slovenska kuharica. Bleiweis. ele^mnt- no vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20e. Spisovnik ljubavnih in ženitovanf-skih pisem, 25e. Spretna kuharica, broširovano 80«. StoZetna pratikr, 60c. Grundriss der slovenischen Sprache. | Slovarček priučiti se nemščine bras vezan $1.25. j učitelja, 40e. Hedvika, banditova nevesta, 15«. \ Šaljivi Jaka 2 zvezka, vsak 20«. Hildegarda, 20c. S ^^ji^i Slovenec, 75c. Hirlanda, 20c. Pojesti. 20c. Hrvatsko-angležki razgovori, vezam- s avni admiral, 20c. 5