St. 245 PSitniM plamsa i ptofici (trato unestc tn la puta) V Trstu, v torek 17. oktobra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XIV2I Izhaja, izvzemši poudeljek. vsak dan zjutraj. Uredništvo: uMca sv. Frančiška Asiškcga St 20, I. nadstropje Dopisi naj se požilj*^ uredništvu. Ne ranki rana pUma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. ? j^fuflSfr^Mft odgovor*>' — * ; Anton Gerbec. — Lastnik tiskarna Edinost. A. zr.a5a za m esc L 7.—,3 mesece L 19.50, po* .J^E^gštevfi&tto 1 Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telef ^fflCHHB^JSr upri"* „Sporazu Dvoboj med Francijo in Anglijo, ki se vrši neprestano včasih javno, največkrat pa za kul'isami. nam dokazuje, da je enten-ta na jako trhlih nogah. Nibelunška zvestoba entente je trajala le do tedaj, dokler fc niso vsi zavezniki odkrižali nevarnega sovražnika, ki je ogrožal obstoj vseh zavezniških držav. Anglija se je bor:la za gospodarsko nadvladje in za svoj primat pomorske sie, Francija pa za revanšo 1. iMOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo » širokosti ene koione (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov 9tm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In upravo 11-57. MudanUi Razume se, da so Francozi ogorčeni na Anglijo zaradi «potuhe», ki da jo daja Nemčiji. Na vseh konferencah je prišlo do sedaj še do več ali manj ostrih izrazov tega nesoglasja. To nesoglasje,, ta tihi spor, se je pokazal zlasti na konferenci v Muda-niji, kjer se je imelo rešiti vprašanja Male Azije in Turč-'je. Francoski odposianik Franklin Bouillon je tako nahujskal Tur- ____________, „ ke, da so prišli ti z najpredrznejšimi za- 3871., Italija pa je šla v boj, da dovrši ze- ; htevami pred zaveznike, tudi so se vedli dinjenje vseh Italijanov, ki meje s kralje- ! kakor pravi zmagovalci nad premaganci, stvom. Zalo je bilo treba streti Avstro - j in le veliki angleški previdnosti se je za«. Ogrsko in Nemčijo. In ko se je to zgodilo in i hvaliti, ako ni prišlo do nove vojne na sicer tako temeljito, da bi si nihče niti v sanjah ne pomisl i, tedaj je padla notranja vez entente, padla je tista sila, ki je ve- Balkanu. Spletkarenje imenovanega francoskega odposlanika je šlo tako daleč, da je Lord zala tri zapadne vlasti, odpadla je tudi Curzon nenadoma odpotoval v London in Amerika, ki je z versaillesko pogodbo o-: tlKj,j v pariz( j0 moč. Morda je hotela celo izvesti pri-ne bi kakšna sila povzpela previsoko, to^ ^g^ tega, dla bi ji Anglija pustila popol-rej Anglija ne trpi nobene hegemonije na noma pr0sto roko proti Nemčiji. Vsekako* evropskem kontinentu. ! jc doživela Anglija v vzhodnem vprašanju To nam jasno dokazuje zgodovina zad- pora2 ne satmo od Kemalovih odpo- njih let pred vojno. Francoski poraz L 1871. slancev, ampak tudi od svojih «prijateljew je ustvaril nemško nadvladje v Srednji • --------u:i_ —* Evropi, evropsko ravnotežje je bilo pre* ______________^___ maknjeno. zato se je trudila Anglija, da je danjc italijanske zunanje politike. Prvič je spravMa tudi Rusijo v entento in tako vzpo^ Grčija kot sredozemska sila prišla na nič, stavila tisto ravnotežje moči, ki je bilo drugič pa je obroč sovražnikov okoli Ju-absolutno potrebno, ako naj se v bodoči goslavije še bolj sklenjen z vstopom Turčije vojni prepreči zmaga nemškega orožja. Z v Evropo. Vsled tega en način pa ne bodto mogle same njene gospodarske panoge, drugič pa bi; zapadne vlastf odločevati o vprašanjih, ki ovekovečil franccsko nadvladje v Evropi.1 &f tičejo vzhodnih narodov, zlasti Rusije, Zato se trud'i Anglija, da bi Nemčijo kolikor mogoče držala po koncu. V tem se njena politika oddaljuje cd francoske, so spori na dnevnem redu- Tega nesoglasja ■se Nemčija dobro ako se ne bodo ozirali nanje. Zadnji spor med Anglijo in Francijo nani zato zar dokazuje, dia ne gre zapadnim državnikom za resn cen mir in prijateljsko sporazum-ljesije med narodi. Vsa politika se vodi na veda in nihče ji ne more zameriti, ako; podlagi «sacro egoizmo*, sredstva pa so skuša ta spor med dvema najmogočnejšima j danes diplomatske spletke in ustvarjanje moramo biti previdni iz sledečih razlogov: zmagovalcema izrabiti sebi v prilog. | novih zapletljajev. £e ^ zgcdovina res ponavlja, bi mogli sporu s svojimi sosedi Potrebno je, da se v vsakem slučaju zavedamo, da za utrditev prijateljstva med državami ne zadostuje samo politaka čustev; treba se je ozirati tudi na politiko interesov.» «Tribuna* tako-le komentira izjave Mus-solinija: «Odkritost Halijanskeag politika je, kakor sto zdi. povsem iskrena, toda ravno njegov« težnje pretiranega nacionalizma dokazujejo, kako se je težko složiti s cilji italijanskega fašizma. Čeravno nočemo tukaj posebej govoriti o italijansko-jugoslovenskem sporu, že sama ambicija fašistov, da bi vodili držkve, katere so nastale na ruševinah Avstrije, dokazujejo, da je treba politiška čustva kritiški promatrati Tudi mi moramo po nasvetu g. Mus-solinija braniti svoje lastne interese». Jugoslavija Važna mednarodna odločitev-glede Jugoslavije BELGRAD, 16. Mešano mednarodno sodišče v Ženevi, v katerem je predsednik Švicar, prisednik pa Nemec, je v procesih, ki so se vodili proti Jugoslaviji, razsodilo, da ni kraljevina Srbov, ftrvatov in Slovencev nova država, marveč stara kraljevina Srbija z novim imenom in z razširjenim anektiranim ozemljem. Jugoslavijo sta v Ženevi zastopala vseučiliška profesor dr. Dragoljub Aramgjelović in kasacijski sodnik dr. Dušan Suibotič. Ta razsodba ima, kakor piše «Balkan», te-le pravne posledice: 1. Da se imajo spors o likvidaciji sovražne imovine razpravljali pred jugoslovenskim državnim svetom, ako se toži radi nepravilne likvidacije, a ne pred mednarodnim sodiščem. 2. Da se prodajna cena likvidiranega imetja izroči reparacijskemu fondu na korist jugoslovenskih oškodovanih državljanov in ne neposredno lastniku do-tičnega imetja in 3. odklonjen je sprejem novih tožb, k* jih je bilo na stotine in ki bi vse končale na škodo Jugoslavije, ako bi bila ta nova, a ne stara država. Fašislf: zapustili Sušak? LJUBLJANA, 16. «Jutro* poroča: Vesti o mobilizaciji fašistov in arditov na Reki se potrjujejo. Na Belvederu so fašisti postavili topove in pripravili mnogo municije. Vest o okupaciji Sušaka in demarkacijske črte še ni zanesljivo potrjena, ker so vse zveze Še vedno prekinjene. Pričakuje pa se, da se to zgodi v najkrajšem času, ako se še ni včeraj. Ob 5. zjutraj so štirje fašisti v civilni obleki hoteli prekoračiti našo mejo pri Sv. Ani. Našega vojaka, ki jih ni pustil čez mejo, so med pogovorom zavratno napadli in mu zasadili nož v rebra. Ko je došla pomoč, so fašisti ziopet pobegnili, Med našim narodom vlada veliko razburjenje. Iz Belgrada javljajo, da >e komandant naših obmejnih 6e*t poslal na Sušak kapitana, ki je tam zbranim fašistom sporočil, da jih bo napadla jugoslovenska vojska, če ne zapuste Sušaka. Nato so se vsi fašisti ta* koj vrnili na Reko. Jugoslavija in vprašanje Tracije — Izjave jugoslovanskega pariškega poslanika PARIZ, 16. Jugoslovenski poslanik v Parizu Spalajkovič je dal nekemu francoskemu časnikarju sledeče izjave glede Tracije: Po večstoletnemu izkustvu je lahko razumeti, da mi ne gledamo z dobrim o-česem povratka Turkov v Evropo. Toda po porazu Grkov ni bilo mogoče preprečiti tega povratka. Zatorej smo sporazumni z mejami koncesij, k3 se imajo dati Turkom, da pride čim prej do sklepa miru z njimi. Govorimo sedaj o jamstvih za bodoči mir o splošni sigurnosti v bodočnosti. Tu ščajoč nas na milost in nemilost nemškim podvodnicam. Ko bi se bili pozvali nacionalisti, da z demonstracijami ali drugačnimi izdatnimi ukrepi opozorijo vlado in javno mnenje na naš pravi nacionalni problem na mejah Italije, na neznosne razmere v jugosloven-skih krajih pod okupacijo in na drzno akcijo italijanskih fašistov, bi tisti, ki bi jih pozval, zadel pravo narodno misel in pravo narodno razpoloženje. Namesto reštevanja grških oaz v Traciji in Macedoniji se mora naša nacionalna misel vssmeriti na bolj pravilno pot. Naše meje nasproti Grčiji so bile samo politiškr in ne nacionalno rešene, ker slovenska oblastva okoli Flcrine. Vodene in do samih meja Soluna so samo zaradi bratomorne srb-sko-bolgarske vojne pripadla politiški Grčiji. Enako je z zapadfno Tracijo in z Ma-cedooiijo. Slovensko-muslimanski živelj dominira povsod, Grk je zelo redek po vaseh, in zaradi peščice grških Židov, razsejanih po primorskih mestih, se mora reševati helenstvo, kakor da se bo življenje večno vrtelo okoli starih legend. Torki do Marice, Bolgari do izliva Stru-me. Jugoslcven! do izliva Bistrice, a Grki v Te sali ji in ca ctokih, to je pravo realno razmerje moči, politična in gospodarska rešitev odnosajev na Balkanu in na obalah Egejskega morja». Mobilizacija jugoslovenskih nacionalistov BELGRAD, 16. Predsnečnjim se je vršila seja okrajnega odbora jugoslovenskih nacionalistov. Seji so prisostvovali pooblaščenci osrednjega odbora iz Splita in okrajnih odborov iz Novega Sada in Osjeka. Na seji je bilo sklenjeno, da se izvrši mobilizacija jugoslovenskih nacionalistov za obrambo jugoslovenskega Primorja. Razmejitev med Jngoslavijo in Albanijo. BELGRAD, 16. Komisija za razmejitev med Jugoslavijo in Albanijo je dobila od posla-niške konference navodila, ki odgovarjajo stališču belgrajske vlade. Po navodilih naj komisija zopet prične z delom severno od ohridskega jezera ter naj ne ustvari nobene nevtralne zone južno od imenovanega jezera. Komisija je odpotovala iz Debarja v Prizren, kamor prispe danes. in Stanja Fovratek kraljeve dvojice iz Bellgije. je netočna. Vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev izjavlja, da so brez podlage vesti o pomoči ki bi jo dala reški vladi, dia se TURIN, 16. N. V. kralj m kraljica sta do- povzročiio omembe v sedanjem polo-povratku iz Belgije včeraj ob C . KT.,. K . spela na svojem 16 v Porta Susa v Raconigi. RIM, 16. Davi ob 7 in pol je dospel v Rim vnanji minister Schanzer, ki je spremljal kr. dvojico na obisku v Belgiji. Prenagljena vest o ostavki vlade — Minister P ara tore saznati 1 sto^o ostavko RIM, 16. V lioboto zvečer se je raznesla vest, da bo vlada odstopila. Tudi so nekateri min nekaterim časnikarjem zanikal ter izdal včeraj ckoli jpoMne službeno objavo, ki pravi, da so vse vesti o demisiji vlade brez podlage; ako pojde Facta h kralju — pravi objava —. pojdte zato, da mu predloži nekaj odlokov v podpis. Popoldne pa je zopet razglasil tiskovni urad, da je ministrski predsednik svoje potovanje h kralju odložil. Ta novica ?e izzvala občo pozornost, Factovemu sklepu se je pripiso-vala politfčna važno&t. V Viminalu pa so izjavili, da je Facta odložil svoje potovanje h kralju v Racconigi zato, ker bi ga kralj ne utegnil tako] sprejeti v avdijenco. V torek se bo zopet sestal ministrski svet Minister financ Paratore je naznanil včeraj ministrskemu predsedniku svojo ostavko. Vzrok njegovemu koraku je nesoglasje z nekaterimi člani vlade. Dva dementija belgrajske vlade RIM, 16. Agenciji «Štefani* javljajo iz Belgrada 15. t. m.: Presbiro je objavil: Vest, ki so je priobčili listi 14. t. m. glede zasedbe Sušaka s strani fa&stovskih čet, odkoder sla nadaljevala pot faT? reške države Niti reška vlada ni nikoli imela kako slicno namero nrti bt bila belgrajska vlada kedaj dovol la slične akcije. Nasprotno, vse staro orožništvo Reke je v barakah pri Ogulinu ter je razoroženo. Fašisti in Mala ententa PRAGA, 16. Praška «Tribuna® objavlja pogovor svojega milanskega dopisnika z voditeljem italijanskih fašistov Mussolini-i listi v nedeljo to vest potrjevali. Toda; jem. Na vprašanje dopisnika, kako je mojstrski predsednik je govorico nasproti goče, da so fašista proti Mali ententi, je x — ---11 1 A" odgovoril Mussctlmi: «Osebno upam, da bedo bedbče vezi med Čehoslovaško in Italijo zelo dobre. Govoriti hočem povsem odkrito. Moje simpatije za Čehoslovaško niso nove, o čemer Vas lahko prepriča moja knjižica, katero sem posvetil Janu Husu, enemu najbolj izrazitih čeških duhov. Fašizem s?e drži v vnanji politiki znanega rimskega izreka: «Do ut des» (Dam, da daš). Moje simpatije in simpatije fašizma nasproti Čehoslovaški so se ohladile, ko smo ugotovili, dla se je Praga povsem pridružila politiki BeLgrada. Dopuščam, da bo italijansko-jugoslovenski spor enkrat poravnan, toda danes se nahaja v zelo a-kutnem razdobju. To je vzrok, zaradi katerega je dalo jugoslavofilstvo Prage povod za ohladitev odnevšajev med fašizmom in Prago. Mi smo za ohranitev prijateljskih odnošajev med ostalimi narodi srednje Evrope in nismo proti temu. da postane Italija voditeljica držav, ki so nastale na ruševinah avstro-ogrskega cesarstva, ne po-tajujem pa težavnosti te naloge, ker so vse srednjeevropke države iz raznih vzrokov v Turki, čim se bodo vsedli v Drinopolje in ob obrežju Marice, v primeru nove evropske krize imeti iste želje in priti v isto skušnjavo kakor leta 1914. Tisti pa, ki bi zaigiolavljaili nasprotno, ne da bi skrbeli za vsa jamstva, bi prevzeli nase veliko odgovornost ne samo napram nuoji državi, ampak napram vsej Evropi. Povratek Turkov na Balkan komplicira ve® balkanski sistem z veliko nevarnostjo za mir. Srbija je bila že žrtev take izkušnje leta 1914. in 1915. Vsled turškega naspada jo je Grčija zapustila a Qolgarska jo je napadla' od zadaj Jugoslovenski nacionalisti in Tracija BELGRAD, 18. Glasilo jugoslovenskih nacionalistov «Preporod» objavlja pod gornjim naslovom članek v odgovor tistim, ki pozivajo jugoslovenske nacionaliste, da preprečijo prihod Turkov v Evropo. «Mi smo drugače zamislili — pravi list — jugosio>vensko nacionalno gibanje, njegovo misijo in metode. S stališča pravega idejnega nacionalizma bi nam bila oborožena akcija naše države v vzhodni Traciji trikrat nesimpatična. Prvič zato, ker naš narod! nima kaj iskati onstran Marice; in politična: a ne nacionalna akcija slabi nacionalno moč in zmanjšuje značaj naše prave nacionalne misije v krajih, ki so pod sovražnikovo okupacijo. Drugič zato, ker se mora nacionalna ideja vzajemno spoštovati in je turška vrnitev v Tracijo do Marice upravičena. Tretjič zato, ker bi bila pravo narodno izdajstvo, če bi se borili za grško stvar in naredili karsibodi za narod, ki nas je v kljub zavezniški prisegi izdal v najbolj tragičnem hipu naše zgodovine. Ne samo izdal: poizkušal nas je tudi uničiti, odkrivajoč že v naprej Bolgarom svoje izda jniške namene, ovirajoč sam prehod s Krfa po suhem skozi njegova zejnijo. pu- ka • Čehoslovaški parlament sklican. PRAGA, 16. Predsednik republike Masaryk je sklical državno skupščino k jesenskemu zasedanju. Skupščina se sestane 24. t. m. Na prvi seji bodo ministrski predsednik Švehla, minister za zunanje zadeve dr. Beneš in finančni minister dr. Rašin obrazložili svoj program. Kulturna stiki med Jugosloveni in Čehoslo-vaki — Predavanje proi. dr. Jovana Cvijića v Pragi PRAGA, 16. Prof. dr. Jovan Cvijič je predaval te dni v Pragi na vabilo «Čeho-slovaško-jugoslovenske Lige» o »temeljih jugoslavenske kulture». Njegovo predavanje je vzbudilo veliko zanimanje in se je vršilo ob številni udsležbi znanstvenih krogov, političnih osebnosti in dijaštva ter je predstavljalo nadaljno vez v prvi vrsti pojavov čehoslovaško - jugoslovenske vzajemnosti. Imenom Lige ga je pozdravil prof. dr. Dversky s Karlove umverze, ka* tere je honorarni doktor, prorektor dr. Ho» raček in za prirodoslovno fakulteto dekan dr. Domin. Dr. Cvijič je omenjal uvodoma kooperacijo in izrekel prepričanje, da se ti stiki v bodočnosti, še poglobijo in učvrstijo ter bodo prispevali k stvoritvi velike slovanske enote v duhu humanitarne ideje. Podrobneje se je bavil z vprašanjem samostojne slovanske civilizacije, katera je sinteza kultur vseh slovanskih narodov. Ti imajo v svojih kulturah toliko individualnega napram kulturam zapadnih držav. V posebnem premotrivanju temeljev jugoslovenske kulture je spregovori o metodah znanstvenega raziskovanja na kulturno historičnem polju, naslikal znatnejše pojave v kulturno-historičnem razvoju Jugoslo-venov in najvažnejše pričetke njegovega narodnega značaja. Rašin o svojih finančnih načrtih PRAGA, 16. Čehoslovaški koresponden-čni urad poroča, da je finančni minister dr. Raš:ešno. Angleška vahitn^b razmer za enkrat nemogoče iz-'vlada si ie oostavila kot cilj tri točke: 1.) nemogoče vesti Glavni pogoj za deflacijo bankovcev je padec cen, ki pa je danes posebno vsled visokih cen premogu, ki so se od mirnega časa za 20 do 23 krat povišale, še neizvedljiv. Dovolil bo uvoz premaga, da doseže znižanje? cen. Spomladi bo predložil davčno reformo, ki bo stopila v veljavo dne 1. januarja 1924« Ravnoteža v začasnem čehoslovaškeai proračunu. - PRAGA, 16. Ministrski svet je znižal primanjkljaj začasnega proračuna s tem, da je skrčil stroške vseh ministrstev za 5%. Na ta način se je dosegla v proračunu skoraj popolna ravnoteža. Finančni minister d. Rairn je izjavil listom, da upa, da se proračun za 1. 1923. zaključi prebitkom. Dr. Ra9m bo nadaljeval isto politiko k&ikor I. !919., ko je tudi b3 finančni minister. Ta politika gre za tem. da se z&oltša vlada si je postavila zagotovitev prostosti morskih ožin za tr-» govino vseh držav; 2.) preprečiti, da s« vojna ne prenese v Evropo in na Balkan, kjer se je začela L 1914. vojna, ki se je iz-premenila v svetovni požar; 3.) preprečiti, da bi se ponovile v Carigradu in Traciji grozote, ki so se vršile tekom zadnjih se« dem let v Mali Aziji in predvsem prepre* čati, da Turki prekoračijo morsko ožino, Pijani zmage bi s« Turki ne bili ustavili ob Marici temveč bi bili prodirali napre| proti Solunu, ne da bi se jim bila mogla postaviti v bran vojska, ki bi bila mogla zadržati Potrebno je bilo torej, da se dob« jamstva za zaščito narodnih manjšin, preden se Turkom dovoli prihod v Evropo. Ne stne se pozabiti, da gne za iste Turke* ki so v zadnjih letih poklali nad 2 milfona Armencev in Grkov, ne da bi iih bili ti Izzivali Kaj bi se bilo godilo že-le v Trsu ciji, ko bi tam zagospodovale zmage pijane tolpe? Turki so prišli naprej in se pribil žali angleškim postojankam. Nobena beseda bi jih ne bila mogla prepričati, da se ustavijo: prepričala pa jih je prisotnost dobro oboroženega angleškega brodovja in vojske. Francozi so se uimaknili (klici: Sramota!), Italijani so jim sledili za petami. Reklo se je. cLa bi bili morali tudi mi sto. riti tako. Toda kaj bi se bilo zgodilo? Turki bi bili prodrli. V Gaiipolju se je nahajal le šibek bataljon senagalcev, ki so bili dobili ukaz. da ne streljajo na Turke, kateri bi bili tako lahko zasedli obe obali morskih ožin in bi bili sami ščitili prostost morskih ožin kakor pred 1. 1914. Mislili smo, da delamo sporazumno z zavezniki: šele pred nekoliko tedni nam je francoska vlada sporočila, da se mora zavezniška vojska upreti turškemu ali grškemu vdoru v nevtralno zono. Kmalu potem so Francozi, Italijani in Angleži opozorili Kemal pašo, naj ne prekorači nevtralne zonet in zavezniški generali ki so vzeli ta opcarn za resen, so poslali v Čanak čete, katere pa so se morale pozneje umakniti. Kaj naj bi bili naredili mi? Ali naj bi bili rekli Kemal paši, da ne sme prekoračiti dovolj ugotovljeno, da je igrala Francija odločilno vlogo, ko je Slo za ohranitev miru». Grki so začeli izpraznfevati Tracijo. CARIGRAD, 16. Izpraznitev Tracije s strani Grkov se je začela v noči od -nedelje na pondeljek. Vrši se pod kontrolo zaveznikov. 8000 oseb je že odšlo. Število beguncev dosega 450 tisoč oseb. Stat šče angleške vlade glede dogovora o Dodekanezu LONDON, 16. Nekateri listi ao poročali, da je angleška vlada poslala italijanski vladi noto, tičočo se odpovedi italijansko-gr-šk ega sporazuma glede Dodekaneza s strani rimske vLade, Sedaj pa se s Službene angleška strani izjavlja, dk je ta vest netočna ter da ni bi a poslana vladi v Rimu nobena angleška nota. Vsekakor je mogoče, dasi še ni gotovo, da bo angleška vlada protestirala proti odpovedi dogovora od leta 1920.. do danes pa ni še sflužbeno izrazila svojega stališča. Dnevne vesti Seja mestnega svata se je vršila preteklo soboto. Predsedoval je župan dr. Pitacco, navzočih je bilo 53 mestnih svetovalcev. 2upan je je najprej poročal o korakih, ki so o6tali do nevtralne zone, ker se mu bomo uprli, in sedaj brezuspešni, da bi »e dosegla od jugo vlada v RaHji?» Jamo je, da failsB — prav! te v omenjenem članku. Ako stoji stvar tako — nadaljujejo «Munchener Neueste Nach ricten* — potem se ni čuditi, ako italijanska vlada ne drži nič od tega, kar je nemškemu prebivalstvu Južnega Tirola svečano obljubila. Vladi, ki v svoji lastni hiši nič več ne ukaže, je seveda tudi malo mar, ako prelomi dano besedo... In ista vlada se ne aramuje trditi, da hoče živeti z nemškim narodom v dobrem razmerju! V to deželo, kjer se vršijo nad Nemci tako strašna nasilja, drdrajo dan na dan nemški vlaki polni reparadjsfcih dajatev.. Ves nemški narod globoko sočustvnje z usodo svojih bratov v Južnem Tirolu. Mi vas ne bomo v vaši nesreči nikdar zapustili. Dokler ne bo Italija držala svoje besede in dokler ne bo ščitila narodnih svoboščin in pravic naših bratov kot Nemcev in lojalnih državljanov, dotlej ne bo mogla biti sopotnica Nemčije. Smatramo za svojo dolžnost, da to povemo.* Ta odmev bocenskih dogodkov priobČujemo po «TiroIerju» kot nov dokaz, da so od pravičnega postopanja z manjšinami v veliki meri odvisni od noša ji med to politika? Ne! Lloyd George se je potem branil proti očitkom Asquitha in lorda Greya. ki pro-slav4jata staro diolomaciio, nazivajoč Lk>yda Georgea diletanta. Stara politika j tični uslužbenci popolnoma zakonito odpu je vodila k vojni — je poudarjal LJoyd ščeni v smislu italijanskega zakona in če bi George — nova pa vodi k miru. Stara an- fe ugovarjalo, da italijanski zakon ni še razgiba politika glede Vzhoda v 1 1915. in ^^ ^Zl^ZT- i 1916. in dogovor glede razkosanja turškega razpravi ^ pri§ei nato predlog občinskega stvo. da bo od 20. oktobra naprej dovoljen tranzit slovenske vlade povrnitev nekih slik slikarja J skozi Trst v inozemstvo brez zdravstveno odbora, srednjih šol ter zaprosi vlado, da jih prevzame j zgled: narodne zavednosti in požrtvovalnosti v državno režijo. K besedi se je oglasil naj- j zlasti onim krajem, ki §e danes niso daK prej odvetnik Dompieri, ,ki je v patrijotičnem j znaka življenja. cesarstva se je morala izpremeniti, ker je na mesto velikega, modirega in previdnega Venizelosa nepredvideno stopila v Grčiji Šibka vlada. Toda posrečilo se nam je vsaj zagotoviti prostost morskih ožin, kar ni samo v interesu Anglije, temveč v interesu vsega človeštva. Glede notranje politike je Lloyd George ' kratki debati je bif nato predlog občinskega izjavil, da ne želi ostati na svojem mestu; odbora sprejel. in da je že večkrat prosil tega in onega, j Istota.ko je bil sprejet drugi predlog omenfe-naj ga nadomesti. Rad bi gledal ob strani.! re£a odbora, da se v enem delu mestnih ulic kako se more brisati nemška odžkcdnrna |žc tela 1922 clek{ričlia ra"vctljava in si istočasno pridobiti še večjo ljubezan j svctj* s sirani Francije; kako se lahko plačajo j' Tiepol. Na to se je vršila razprava o vprašanju! preiskave in brez plačila davščine za to pre-mestnega svetc-valca Jurage, zakaj mso bili iskavo za sledeče blago: sveže, soljeno in zopet sprejeti v službo tisti tramvajski usluž-; prekajeno meso; čreva sveža, soijena ali po-benci, ki so bili o priliki zadnjega štrajka od- sušena; koče sirove sveže ali suhe; ribe v kon-puščeni. Dobil je nato odgovor, da so bili do> servaii. Ce bi ministrstvo odredilo preiskavo za gotove proveni|ence ali pa če bi se preiskava izvršila na željo stranke, tedaj bo stranka imela plačati samo stroške za živi-nozdravnika. Dve novi podružnici «5olsk*ga društva« se bosta v najkrajšem času ustaaoviK v občini da občina neha z upravo občinskih j dekanski. Tako bo tudi tužna Istra dala lep govoru slavil odpravo osrednj. urada za nove pokrajine kot dejansko aneksijo. Čeravno govor ni bil ne po obliki ne po vsebini odličen, je žel burno odobravanje s strani večine. Po dolgovi Zedinjenim državam in se istočasno brišejo terjatve dio vseh angleških dolžnikov ... Ne boji se bodočnosti. Podpiral bo vsako vlado, ki si bo prizadevala, da korist' dr-! električna j kot začetek splošne upeljave električne razve v vseh ulicah. General Badoglio in fašisti. Fašislovsko časopisje je te dni vse iz sebe radi generala Ba-I doglia, člana armadnega sveta v Rimu. Kakor ! smo poročali že v nedeljski številki, očitajo i fašisti temu generalu, da je velik nasprotnik fašizma ter da je pripravljen v slučaju kakega i, •___ • |__- i v i . i nasilnega poskusa s strani fašistov braniti z ' T U \ VCiUC1CT1*rna. a!j j armado sedanjo liberalno državo proti fašiatov- narna, toda bon) se bo z vsemi silami proti skim obnovileljcm Italije. Mussolini je posvetil viatfr, ki bi po njegovem mnenju škodila! lcnui generahi v sobotnem «Popolo d'Italia* dk"žavi. . | članek ped' naslovom «Esercito e Fascismo» LIoyd George jeva trditev, da je samo (Armada in fašizem), v katerem mu očita, da Anglija preprečila vojno na Balkanu, je j je rekel na nekem sestanku v Rimu sledeče seveda razburila francosko javnost. Lisii besede: «Al prirao fuoco, tutto il fuchmo - - — - - - crollera® (Pri prvem strelu se bo zrušil ve* fašizem). Tudi včerajšnji «Popolo di Trieste» se bavi z Badogliom. Tržaški fašistovski poslanec Giunta je nanj mnogo bolj hud nego Mussolini sam in ga imenuje «poi>esrečenega Na- napadajo Lkryda Georgea, da ni tako go voril, dokler niso prišla angleška ojačenja v Čanak in dokler je potom vnanjega ministra prosil Francijo, naj posreduje pri_____ Turkih. V odgovor na Lloyd Gecrgejev go- \ peleona od K^5arida» fil poccolo Napoleon® vor je bilo izdano tudi uradno poročilo, kl mancato di Caporelto). V čigavem imenu — vprašuje Giunta — nas bo hotel Badoglio zadržati na našem pohodu na Rim? In zakaj? pravi: «Del angleškega časopisja trdi, da je Francija z umikom svojih čet iz Canaka za~ pustfla Anglijo in da se je zahvaliti samo Angliji, če se je ohranil na Vzhodu mir. Isto trde tudi nekateri angleški politiki v svojih zadnjih goverih. Treba je postaviti stvari na njihovo prav:> mseto in sc sklicati na dejansko stanje. Po turški zmagi v Mali Aziji, ki je navdušila Kemalcve čete, je Mustafa Kemal koraka! proti morski ožini. Mi smo za Rim ki ne proti Rimu, smo za armado in ne proti armadi, smo za kralja in ne proti kralju, smo za državo in ne proti državi, smo za Italijo in ne proti Italiji. Tako na S te v a Giunta vse lepe strani fašizma in dodaja, da dviga.% fašisti proti grožnji generala Badoglra vse svoje mrtve od enega konca Italije do drugega. Vlada je skušala pomirili raz-i burjenje, ki je nastalo med fašisti, ter je za-! nikala vse vesti o posebni nalogi, ki bi jo bil ' uradni Rim poveril omenjenemu generalu za General Harrington ni imel, kakor je sam slučaf fašislovske vstaje. Kakor kaže pisanje izjavil, dovolj vojske na razpolago, da bi fašistovskih glasil, pa niso ta zanikanja mogla razpolago preprečil turški pebod. Nepopustljivo ve-1 zabrisati globokega vtisa, denje, ki se je nokazata nn ri^minrf >a fašiste nedavna posvetovanja vlade o no- ki so ga napravila pokazalo na Dowming na fašiste neda^ Streetu, posebno s proglasc-m, ki je bil izt i iran»em v držav,. Generalu Badoghu - j ... se rte očita samo goriomenjena protifasistov- dan za vojaško pcmoc te^ov zavez.;sb izjava, temveč se smatra za njegovo delo niskih vlad m zavezniških balkanskih dr-! ludi proiifašistovska propaganda, ki se fe za- žav (nota Reuterjeve agcncije z dne 17 septembra} ni moglo delovati pomirjevalne na voditelje turških nacionalistov. Takrat (19. sept.) je prišel lord Cu-rzon v Pariz k Poincareju, katerega je prosil, naj zastavi svoj vpliv pri angorrki vladi, da da ustaviti pohod turške vojske proti morskim ožinam. V tem zmislu je b la poverjena Frank- čela v zadnjem času v italijanskem oficirskem zboru. Koliko je resnice na vseh teh govoricah, ni še mogoče z gotovostjo reči, vendar pa dokazuje vznemirjenje med fašisti, da mora na stvari nekaj biti. OnorevoTe Facta je morda začel enkrat misliti, da je ugled «liberalne» drŽave mogoče vendar v nevarnosti. Minister Alessio, ki je moral pred kratkim bežati v avtomobilu pred fašisti, je o tem gotovo glo- Imu BoujHonu naloga, da posreduje pri Ke- i boko prepričan. mal pasi. Istočasno so zavezniki na za-1 Odmevi bocenskih dogodkov na Nemškem, htevo Poincareja sklenili izročiti Tracijo; Kakor je bilo pričakovati, so imeli nedavni Turčiji kot poleg za svoje namene Kemal boccnski dogodki v Nemčiji glasen odmev. Bo-paša se je zanesel na zagotovitve' franco- Z?nsk'\ Htt "Jiroler* prinaša iz «Miinchener ekega delegata in je priltal na opustitev ^ueste Nachnchten« nekoliko posnetkov iz vsakega volaškega ^ja. ZdiTe^orej ^ Pcziv^amo ponovno vsre one kraje, ki niso imeli C. M. podružnice, a bi bili sedaj pri-pravlpeni ustanovit podružnico »šolskega društva, » naj to >avjo centrali v Trst. uL S. Fran-cesoo 20, I. Pozdravi vojakov. Vse znance in prijatelje pozdravljajo nadalje sledeči vojaki: Hrovatin France, Tavčar Karel, MiheKć Ciril, Škerianc Josip, LauŠ HinJco, Mriukič Ivan, Bavcon Jos., Filippini Jos*p, vsi pri 2. polku obrežnega topništva v Spezfji; Ermi Vodojnvec, Florijan Zu-ban, Rudolf Kes, vsi trije iz Trsta; Strpin Ivan iz Draguča, Babić Ivan iz Figarola, Rušnič Jožef iz Kovin?«, Gregorič Ivan in Jožef iz Bu zeta, Opatič Rudolf iz Novakov, Vičič Mirko iz Opčin, Udovičič Anton iz Dračevca, vsi v Piacenzi. Nalezljive bolezni v Trstu in okolici. V tednu od 7. oktobra do 14. oktobra t. 1. je obolelo v Trstu fc okolici na difteriji 5 oseb; na škar-latici 2 osebi; na legarju 10 oseb; na krvavi griži 2 osebi; na paratifu 2 osebi; na porodniški mrzlici 1 oseba; na trakomi 2 osebi; na malariji 3 osebe. — Od difterije je umrla ena oseba; od legarja ena oseba; od porodniške mrzlice tudi ena oseba. Šola »Glasbene Matice* v Barkovljah. Opozarjamo cenj. občinstvo v Barkovljah, da pre vzame pouk v klavirju na barkovljanski šoli «Glasbene Matice* g. prof. Pervanja, absolvent dunajske »Glasbene akademije.* Vpisovanje se bo vršilo jutri, v sredo od 3—6 ure v borkovljanskem »Narodnem domu». * KNJIGE ^GORIŠKE MATICE» se naroča jejo pri poverjeaiištvu «G. M.» v Trstu, uL Mdin a vento št. 7. (prodajalna kcž) vsaki dan od 8—19, razen ob nedeljah. Vse tri knjige (s slikami) stanejo samo 4 (Štiri) L. M. D. P. - Sv. Jekob. Opozarjajo se tovariši in tovarišice, da se vrši današnji sestanek ob 20. v starih prostorih. Na dnevnem redu je debata o «Šolski vzgoji». Pridite točno in polnoštevilno! __Odbor. iz tržaškega iivUenla Crna beda: Mladenič onemogel od lakote. Julij Vodušek- mladenič star 18 let, je zapustil pred nedolgim časom svoje rojstno mesto Gradec in prišel v Trst — pred enim tednom — k nogam. Prišel je iskat delo. S seboj je imel malo svoto denarja. Ves izmučen in lačen je hodil od delavnice do delavnice ter milo prosil, naj ga veamejo na delo. Toda povsod so mu odgovorili na kratko: «Nimamo dela; ne potrebujemo delacev.» V četrtek zvečer je odštel zadnje prihranjene vinarje za kos črnega kruha. Noč Je prespal na leseni klopi v vrtu pred južnim kolodvorom. Drugi dan ni ničesar za v žil; spal je zopet na vrtu. Tretii dan istotako. V nedeljo je priberačil kos kruha. Opešale so mu moči. Z veliko težavo je prilezel na vrt pred južnim kolodvorom m se tam zgrudil onemogel na klop. Neki kraljevi stražnik se mu je približal ter ga vprašal, ali mu je slabo. Odgovora ni dobil. Takoj je odšel na kolodvor in telefoniral na rešilno postajo. Z avtomobilom te dobrodelne ustanove so mladeniča prepeljal? v mestno bolnišnico. Tam ga bodo PODLISTEK Sgra!@«, ki dobiva. Spisal Mavricij Jokal Iz madžarskega izvirnika poslovenil Iven Koštisl 16 «Pa bi lahko požrl celo kravo?* — «Na enkra je ne pogoltne, marveč pregrizne jo na dvoje in tako se mu posreči — precej boš vi-dela.T> Komaj je mraiio nekaj minut; med tem se je cul izpod morja čudni žalostni jok pH-skavic — kar pretrese tiho noč grozovito tuljenje. Mf'iora: je videla, kako se je med črno skupino, tki je plavala pred njima počrez, dvigala rogata glava kvišku in kako sta dve bregu; pozneje je začel nekje pri Bakru neki' Jaz pa o tem taboru to vem, da so tam nakopi-brig (dvojadrnica) streljati iz kanona na z^er, čeni vsi zakladi in vsa krasota sveta; kolikor ki je poskakovala iz morja; velike škode ji i danes zmanjka namesto tega se pojavi jutri streljanje seveda ni prizadejalo. — «Zdaj si dvakrat toliko. Vilinsko morje, v katero mečejo ne upam več iti ven na morje, niti veslat niti norci v enoroer svoje zaklade, da pametni lju-kopat se,» je žalostno rekla Miliora, ko sta | dje lahko v eaotner ribarijo v njem.» — «Pa dosegla breg in se je polagoma zavedala po žensk ni nič tam?» — *ŽaJ, da jih je še pretiš tem strahu. več.» — «Nof če bi bila jaz tam, ali ne bi mogla To pa je bilo bolj všeč Metčlu. Tako je bila tudi jaz ribariti v tem čudovitem morju za-Miliora že sedaj zaprta (blokirana) z morske kladov?» — Ne bi ti bih> niti treba ribarili; strani. Težko da je kdaj kak brat bolje skrbel zakladi bi letel? kar sami za teboj. — Prav zato za svojo sestro — varovanko kot Metel. S suhe strani ju straži «Margarita», z morske strani morski volk, v notranjščini gradu pa narednik mamzelaAksamita. Kdo bi tukaj mo- te ne vzamem s seboj.» — »tega ne razumem. = ♦ Saj tudi nečem, da bi kdaj razumela. Izbiro imaš med morskim dnom pa med Frankopan-akim gradom! ali kamor jaz pojdem, tjakaj mi gel priti k ivjej? — «To je pač res, da bom j ne prideš! Lahko me preklinjaš, da te tako živo tukaj dobro ločena od sveta,* je dejala Miliora, | pokopujem, toda če bi te vzel s seboj tja, tedajj podarju P. Dekliču, stanuječemu v ul. Ferrrera Metel ji ni zagotavljal nasprotja niti z eno be-j bi me preklinjala po pravici in po zaslugi.* — šf. 31, je bila včeraj aretirana v hotelu «Tre-. , . i .. • , — Miliora je umoiknila. Navadili so jo bii, ~— ~ TTJ-'— svojih sovrstnikov m se z njimi zmenil, da sc bodo šli igrat «vojsko« na prostor nedaleč od Istrske ceste. Kakor so se domenili, tako so tudi storili. Na omenjenem prostoru so se igrali «vojsko•->. Ker pa niso imeli topov, so se streljali» s kameni. «Vojska» je trajala delj časa; kančno pa se je končala z ozirom na to, da je bil Bertoša ranjen s kamenom v glavo. Prvo pomoč je dobil na rešilni postaji Vlom v železno blagajno. — Velika škoda. V noči od nedelje na pondeljek so odprli neznani vlomilci s ponarejenimi ključi glavna vra-ta hiše št. 16 v ulici S. Lazzaro. Nato so vdrli v podstopnišče, odkoder so zlezli skozi okence na dvorišče. Tam so zlezli na stranišče in od tam v skladišče tvrtflce Friderik Motka & sin. V skladišču so prevrtali veliko železno blagajno ter prišli na ta način clo 10.000 lir in do dragocene koralde, ki je vredna nad 15.000 Er. Tatvina je bila naznanjena policij?. Človeški plod v Bošketu. Nekateri dečki, ki so se igrali v nedeljo v Bošketu, so našli tam med grmovjem omot iz časopisov. Radovednost jih je gnala, da so omot odprK. V njem so našli mrtvega novorojenčka. Obvestili so gozdnega čuvaja, ki je s svoje strani obvestil orožnike. Ti so vzeli zadevo na zapisnik in prenesli truplo novorojenčka v mrtvašnico mestne bolnišnice. Padec s tramvaja. Dominika Badina, stara .65 let, stanujoča v ulici Ponziana St. 208, je padla včeraj s tramvaja na obrežju Nasario Sauro. Pretresla si je možgane. Prepeljali so jo v bolnišnico. Krvav dogodek v ulici MoHno a vento. V hiši št. 72 v ulici del MoKno a vento stanujeta med drugimi strankami čevljar Miklavž de Michele in nekr Pasquale Carabenese. V nedeljo pro-ti večeru je bilo zbranih v stanovanju čevlfarja vec oseb: hišni poglavar, njegova sestra Ana, poročena Nacci, Carabenese in njegova žena. meki Josip Nallieri, neki Fr. Del Cieio in še tri deklice. Gostje so se pogovarjali o vsakdanjih zadevah. Nenadoma pa sta prišla Carabenese in Nallieri navzkriž. Beseda je dala besedo in tako sta si skočila moža za vrat. Vmes je posegel še eden izmed omenjenih moških. Tedaj jih je skušala pomiriti Ana Nacci. Toda eden izmed njih — ni se moglo Še ugotoviti kdo — je v tistem hipu zasadil ženski nož v desno roko. Nastal je krik in vik. Prihiteli so stražniki in pomirili duhove. Kakor smo že zgoraj omenili, ni se moglo še ugotoviti, kdo izmed onih treh pretepačev je ranil žensko. Vsekakor se pa peča z rešitvijo tega vprašanja policija. Samomor: kmet se je obesil. Kmet Ivan Furlan, star 44 let, se je obesil v nedeljo zvečer v svojem stanovanju v ul. S. CiTlino št. 403. Par ur pozneje so ga našlj sosedje mrtvega. Kaj ga je gnalo v smrt, ni še znano. Truplo je bilo prenešeno v mrtvašnico mestne bolnišnice. Neprava policista v stanovanju. Bilo je v nedeljo zjutraj. Zasebnica Marija Bonifacio je ravno pospravljala svoje stanovanje v ulici Tiziano VeceKo št. 18, ko je nekdo močno potrkal na vrata. Šla je odpret, in v stanovanje sta stopila dva moška, ne da bi črhnila besedice. Šele ko ju je ženska nekoliko v strahu vprašala, kaj želita, sta oba hkratu odgovorila, da sta policista. Da bi pa še bolj prepričala žensko, s kom ima opravili, sta ji pokazala neko listino, ki je bila nekako podobna izkaznici, ter p dejala, da sta prišla semkaj, da pre-iščeta stanovanje, češ da hrani v njem ukra^ deno blago. Prizadeta se je sicer opravičevala, vendar pa jima je dovolila preiskavo. Moža sta naglo in površno preiskala vse kote in kraje ob navzočnosti ženske. Ko se je pa ženska samo za hip obrnila, sta «policista* mogla vzeti iz nekega predala 400 Br, zlat prstan in hranilno knjižico za 2000 lir. Vse skupaj sta skrila v žep. Potem sta površno preiskala in razmetala še par predalov ter nato odšla, rekoč zasebnici, naj oprosti za nadlego. Kmalu po njunem odhodu je spravljala ženska razmetano perilo nazaj v red. In ravno pri tej priliki je ugotovila, da ji manjkajo vse tri gori-omenjene stvari. Vsa iz sebe je tekla na poli-cejski leomisarifat v ul. Guido Brunner in povedala tam ves dogodek. Policisti zasledujejo tatinska moža. Dozdeva se, da so jima že na sledi. Tatovi v ljudskem prenočišču. «Neznanci» so obiskali v nede'jo pri belem dnevu neko ljudsko prenočišče v ulici Crosada št. 10, ki je bilo brez nadzorstva. Odnesli so za 400 L perila, last pomorščaka Antona Pezana. Mednarodni tatavi na parniku. Včeraj zjutraj je bilo aretiranih na nekem parniku v pristanišču v Piranu šest mednarodnih tatov: Aron Cibiok, star 30 let iz Varšave; Benjamin Lovinkraut, star 32 let iz Varšave; Renato Berpi. star 34 let, iz Trsta; Augustin Padovan, star 21 let, iz otoka Čresa; Remiro Novak, star 19 let, iz Trsta in August Gregoris, star 34 let iz Rima. Vsi so stanovali v Trstu. Vsak izmed njih ima na vesti par tatvin, katere so izvršili na raznih parnikih, ki vozijo v Istro, Možakarji se nahajajo v zaporu v Piranu. Tatovi v mesnic!. Preteklo noč so vdrli tatovi v mesnico Kn = revisana v ulici Ugc Foscolo št. 28. Na :no so spravili 18 kg mesa in 5 lir drobiža. Aretirana služkinja« Služkinja Roza Caliga-ris, o katari sme poročali v eni zadnjih številk «EdinosLi», da je ukradla 1209 L svojemu gos Mali oglas se računajo po 20 stot. beseda« - Najsnanjsa pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'— Kdor išče službo, plača polovično ceno. TRGOVSKI POMOČNIK, vojaščine prost prva moč, izv_zban v trgovini z mešanfc • blagom in železnic. , se takoj sprepne. Ponudbe pod «Vesten in pošten» na uprav-ništvo. (1916; BRINJEVEC jagode, č»ne, v poljubnih množinah, po ugodni ceni dobavlja I. Sandaj, Lu-poglava, Istra. (1917) NOVE POSTELJE L 60.—. nočn« om^-ice 50, Chiffoniers, vzmeti, zimnice az morske tra^e pol volnene L 140.—. Poročna soba iz mahagonijevega lesa, popolne kuhinje, posamezni kosi, najzmernejše cene. Fonderia 3 (191P ZLATA ženska verižica z naočniki in zla U igia sta se našli. Naslov pri upravništvu. (1919) ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje ir prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon cenisio). Telefon 31-27, Govori se slovensko. 1721 IŠČE SE družabnik za industrijsko podejtje v svrho povečave istega. Naslov pri upriv-ništvu. 1858 ZDRAVILA za vse živinske bolezni, redilni prah, fluid za konje, se dobi v lekarni v II Bistrici. 28/4 PRODAJALEC ali prodajalka, boljša moč, se sprejme v trgovino mešanega olaga na S turje-A j'dov šč rr.a. 1894 deželi. Pavel Kunstek, V KOBJEGLAVI 35 p. Štanjel se odda radi možitve in selitve veliko posestvo večletno dobo v najem. Zraven tudi potre., u* goveja živina. Obsežni vinogradi za vipavsko vino in v ulici Udine. Sin, ki pretepa svojega očeta. Včerai je bil naznanjen sodnemu oblastvu neki Gabriel stanujoč v ulici delia Busich. star 24 let, m m oMeke za moške, dečke in otroke v veliki izberi 85 po konkurenčnih cenah. Trst, Via Carducci 3?. Oglejte si iztožile, da se mnifc Sre&rnc Krone In zlato plačujem po najBlšjiH tm\i ALOJZU Trs^ Pfezza GarilKSiifi št. 2 8 (prej Barrlera) Krone, srebro, zlato, diamante, briljante in platin-- kupujem po najvišjih cenah. Zlatarna ALBERT PGVli, llia Mazziii štev. U (prsi via it