Pcdslitev župnij. Obmejno župnijo Marija Snežna je dobil gospod kaplan v Kozjem, Srečko Veršič. — Župnija Sv. Peter pri Mariboru je podeljena gospodu mariborskemu vikarju Antonu Tkavc. Najstarejša Mariborčanka — umrla. Lepo starost 91 let je dosegla v Mariboru Julijana Ferk, sestra bivšega župnika Ferka od Sv. Marjete ob Pesnici. Doma je bila iz znane Ferk-Ciperjeve hiše v Št. Ilju v Slov. gor. Smrtna kosa. Dne 19. januarja je umrla v Spodnji Novi vasi pri Slov. Bistrici posestnica Marija Jerovšek iz daleč znane in obče priljubljene Grilove hiše. Rajna je bila sestra ravnatelja Cirilove tiskarne v Mariboru gospoda monsig. dr. Antona Jerovšek. Blagi po;ojni bodi ohranjen časten in hvaležen pomin, preostalim naše sožalje! — Pogreb blagopokojne se je vršil v pondejek predpoldne ob ogromni udeležbi judstva. Na zadnji poti jo je spremljalo 15 duhovnikov, predscdnik oblastnega odbora g. dr. Josip Leskovar, mariborski župan dr. Juvan in narodni poslanec dr. Josip Hohnjec. Pogreb je vodil gospod monsignor Ivan Vreže, ki je imel ob odprtem grobu v srce segajoč po slovilni nagovor. Izredno mnogobrojna udeležba pri pogrebu je dokazala občo priljubljenost blagopokojne pri izobraženstvu ter pri narodu. Umrl je v Lobnici pri Bušah naš dololetni naročnik in posestnik Mihael Šeifrid. Rajni je bil dober in skrben oče in sploh vzgleden v vsakem oziru. Umrl je v starosti 58 let in zapušča ženo ter pet otrok. Svetila mu večna luč,- žalujoči rodbini naše sožalje! Požar v Mariboru. V Maribru je naiproti koroškemu kolodvoru velika kalnica Doctor in drug. Ogenj je izruhnil v sredo zjutraj dne 16. januarja novem delu tovarne, ki je bil zgrajen ansko poletje. Diiu j^ bušil iz bombaievega skladišča v pritličju. Upraviče- na je domneva, da s« se vnele velike zalbge bombaža zaradi prevelike vlage v skladišču. Gasilnega dela so se lotili najprej delavci iz tovarne. Na pomoč so prihitela gasilna društva Maribor, Pobrežje in Studenci. Gašenje je bilo prav posebno mučno in za gasilce nevarno radi gostega dima, ki se je valil iz skladišča. Gorelo je več ur in cenijo škodo na 130 tisoč Din. Ogenj je izbruhnil v oljarni Pavla Pivca v Selu pri Spodnji Polskavi. Uničenih je več strojev in je škoda precej velika. Saje užgale hišo. V dimniku trgovca in peka Antona Grošlja v Lešah pri Prevaljah so tlele celo noč saje. Iz tlenja nastali ogenj je upepelil hišo. Grošelj je hudo prizadet, ker je zavarovalnina zelo nizka. Smrtna nesreča. Iz Dravograda smo prejeli to-le žalostno poročilo: Pri spra vljanju lesa po zasneženem gozdu se je smrtno ponesrečil kmetski sin Mihael Plimen. Ponesrečeni se je podal v gozd v spremstvu dveh tovarišev, ki sta mu pomagala pri težkem delu. Enemu se je slučajno izmaknil iz rok cepin ter zadel na glavo Plimena s tako silo, da je revež tri ure po nesreči izdihnil. Cela vas v neprestanem strahn ter trepetu. Iz Arclina pri Vojniku (precej blizu Celja) smo prejeli to-le žalostno poročilo: Pred več nego enim meseccan je začela v naSi prijazni vasi zločinska oka s požigi. Najprej je postal žrtev peklensko hudobnega požiga Žumrov ;ozolec, kojega ostanki še pričajo o zloinu. Čez teden dni nato je gorelo v koolcu gostilničarja Franca Ločnikarja, a k sreči so požar še pravočasno opazili n ga pogasili, tako da ni nastala večja škoda. Ni še do dobra pretekel teden, že so opazili ogenj na podu gospodarskega poslopja posestnika MartinaVrečka. Tudi to pot se je posrečilo ogenj še pravočasno pogasiti. Na Silvestrovo ae e zločinec oglasil pri stricu prej omenjenega Vrečka, posestniku Jož. Vrečku. Zapalil je v gospodarskem poslopju er je zgorelo vse, kar je lesenega. V pondeljek, dne 14. januarja, pa se je neznanec zopet oglasil pri Mart. Vrečku in mu zažgal gospodarsko poslopje, ki je v svojih lesenih delih popolnoma uničeno, kljub temu, da je na mesto poara prihitelo kar pet požarnih bramb, namreč iz Celja, Gaberja, Škofje vasi, Vojnika in iz Ljubečne. Ubogi vaščani so po cele noči neprestano na straži, da bi si očuvali imetje ter golo življenje pred zločinsko roko. Mnogoštevilni poigi, ki se množijo po cell Sloveniji, so )režalostna posledica povojne podivanosti. Naš letalec smrtno ponesredil. V Ze- tnunu se je pripetila dne 16. januarja težka letalska nesreča. Poročnik Mi- [oš Jovanovič je letal ob desetih pred- poldne nad Beogradom, Pančevom in iemunom. Na povratku proti Beogra- _u se mu je nepričakovano pokvaril motor, vsled česar se je moral naglo spustiti na tla. Ozemlje, nad katerim e plul, pa ni bilo primerno za spušča- ije. Ko je Jovanovič končno pristal, se je letalo z veliko brzino zarilo v ;emljo, se potem prevrnilo in pokopa- lo pilota pod seboj. Jovanovič je bil takoj mrtev. Rešitev iz velike nesreče. Iz Udmata pri Laškem poročajo: Kdor pozna ta kraj, ve, da je Udmat med polovico poti Rimske Toplice—Laško. Zato je že na Udmatu od nekdaj nekako zasilno prevozno sredstvo čoln, ki ga navadno ima ena izmed tam se nahajajočih hiš ob desnem bregu reke Savinje. Na dan 9 januarja t. 1. je naprosil gospod Mihael Hrastnik, da se ga na tem kraju prepelje s čolnom preko Savinje, ker je imel tam posla kot lesni trgovec. Dve ženski sedeta v čoln, vozita in čolnu se bliža ogromna množina po Savinji plavajočega ledu, ki je takoj čoln spravil iz rav notežja. Bila je takoj velika nevarnost za življenje Hrastnika in čoln vodeče ženske, ker se je čoln bližal globini in tam se nahajajočim večjim skalam. Gospod Hrastnik vidi ncvarnost za vse, stopi iz čolna v vodo, prime za vesla in čoln, obrne istega v pravo smer ter tako reši omenjcni spremljevalki in sebe gotove nesrcče. Gospodu Hrastniku kot načelniku Kmetijske podružnice v Laškem, katerega je Njegovo Veličanstvo naš kralj Aleksander I. na dan 1. decembra 1928 za civilne zasluge odlikoval z zlato medaljo, se ob ponovni požrtvovalnosti k čestitanju pridružimo tudi vsi, ki ga poznamo! Dva sta si zlomila nogo. Posestnik Jernej Jesenik iz Brezna je vlačil hlode iz gozda k cesti. Pri tem je po nesreči prišel pod hlod, ki mu je zlomil levo nogo. — Desetletni Alojzij Stopar, sin gostilničarja in lesnega trgovca iz Oplotnice, pa si je pri sankanju zlomil desno nogo. Kako bo z nagrado? V zadnji številki našega lista smo poročali, da je pobegnilo iz znane kaznilnice v Lepoglavi 14 kaznjencev. Oblasti so razpisale nagrado 100.000 dinarjev onemu, ki bi prejel ali izsledil te nevarne begunce. Orožništvo v Gornjih Petrovcih je dne 12. t. m. v vasi Ženavlja zasledilo dva sumljiva človeka in ju aretiralo. Na podlagi izpraševanj se je ugotovilo, da sta pobegla kaznjenca iz Lepoglave in sicer: Horvat Janez iz Kroga, obsojen na štiri leta, in JuhaČ Števan iz Sente, ki je baš imel sedeti le še nekaj mesecev, pa je bil prvotno obsojen na 15 let ječe. Pripeljali so ju v zapore okrajnega sodišča v Murski Soboti. Kako bo z obljubljeno nagrado, nam še ni znano. Volkovi po južni Srbiji. Radi velikcga mraza, ki je pritiskal v zadnjem času, se zbirajo v okolici Skoplja cele črede volkov, ki ogrožajo živino. Kmetom so napravili volkovi že veliko škode. Bivši nemški cesar Viljem 701etnik. Dne 20. januarja so se začela v Doornu, kjer prebiva bivši nemški cesar Viljem, slavlja v proslavo njegove 70-letnice. Cesar je sprejel pred vsem čestitke generalov stare ncmške vojske. Kar dve železniški nesreči na istem mestu. Zvečer dne 15. januarja sta se zgodili na istem mestu med postajama Temešvar in Bukarešta dve težki železniški nesreči. Brzovlak, ki je popoldne odšel iz Temešvara proti Bukarešti, je v bližini Turn-Severina skočil s tira. Nesreča se je pripetila na ta način, da je počila os poštnega voza, vsldfl tcsar je isti iztiril. Nesreča je zahtevala dve človeški žrtvi, dočim je bilo 20 potnikov lažje ranjenih. O nesreči je bilo obveščeno železniško ravnateljstvo, ki je takoj odpremilo pomožni vlak z vsem po trebnim orodjem, zdravniškim materijalom in odposlala uradno komisijo. Vsled temne noči strojevodja pomožnega vlaka ni opazil iztirjenega vlaka. Pomožni vlak sc je zaletel z vso silo v iztirjeni vlak. Pri drugi železniški nesreči je zašla vsa komisija pod vlak. Doslej so potegnili iz ruševin 14 mrtvih, dočim je bilo pri nesreči nad 40 oseb težko ranjenih. Dojenčka vrgla v razbeljeno peč. V Radimnu se je neka 161etna služkinja grozovito maščevala nad gospodarji, ki so ji storili malenkostno krivico. Imela je skrboti za pet mesecev starega dojenčka in ker se ni mogla osvetiti gospodinji, se je maščevala nad njim. Vrgla je dete, ko so jo pustili z_pti;oko'm samo doma, v gorečo peč in pobegnila iz hiše. Ko sta se roditelja vrnila domov, sta začutila silen smrad, odprla vratca peči in naSla zadnje kosti, ki so dogorevale. Trupelcc so bili plameni že izlizali. Živinsko služkinjo so prijeli orožniki in jo prepeljali v ječo ter so jo jodva ubranili pred ljudsko sodbo, ki si je hotela dati nad zločinom duška z linčanjem. Nesreoa ca morjn. Dhe 16. januarja jc ponesrečil v bližini kitajske luke Hongkong parnik »Hsiwah«. Utonilo je 350 oseb, med temi 30 žensk ter mnogo otrok. Rešili so le 26 oseb. Neznosen mraz v zadnjih daeh po celi Evropi, Kako je bilo s pasjim mrazom zadaje dni v naših krajih, nam ni treba še posebej popisovati. Barometer je kazal do 20 stopinj C pod ničlo in to ne samo pri nas, ampak po celi naši državi. Po Liki in Vojvodini so še bili •cliki sneženi viharji, ki so onemogo'¦ali promet radi zametov. Hujše nego ori nas je bilo glcde neznosncga mraza zadnje dni po drugih evropskih državah in po Rusiji. Navajamo le nekaj vzgledov: Snožni zameti so popolnoma onemogočili železniški promet v Danski. Tam se boje, da bodo mesta odrezana od vasi in da bodo ostala brez mleka. Iz Pariza poročajo, da je v Rokavskem prelivu divjala huda burja, ki je ugonobila več parnikov. Parniški prornet v Rokavskcm prelivu je prekinjen. V severni Ttaliji vlada hud mraz. V Firenci in v T?htoji je zapadel sneg. Na Južnem Tirolakem je sneg skoro 1 meter visok. Na Črnem morju divja silna burja. Parniki so morali ostati v pristaniščih. Po vesteh iz Odese se je v bližini pristanišča potopil neki ruski parnik, ki ga je vihar zalotil na odprtem morju. Vse moštvo parnika je utonilo. Po vsej Rumuniji vlada silen mraz. V Besarabiji je mnogo ljudi zmrznilo. V besarabske vasi vdirajo krdela volkov in povzročajo veliko škodo. Na Madžarskem je temperatura zelo padla. Ponekod kaže termometer celo — 25° C. Enake vesti prihajajo tudi iz vzhodne Čehoslovaške, Poljske in Rusije. Amerikanska avtomobilska industrija v Rusiji. Ameriški avtomobilski veleindustrijalec Ford je sklenil s Sovjetsko Unijo pogodbo, da ustanovi v Moskvi veliko tovarno avtomobilov z letno produkcijo 100.000 avtomobilov. Izdelki se imajo dobavljati iz Moskve tudi na daljni vzhod. Potrebni inaterijal bo dajala Amerika, Sovjetska Uiiija pa dobi 50 odstotkov vseh delnic v svoje roke. Strašen potres na Kitajskem. V ki- tajski pokrajini Šanci je divjal dne 17. januarja grozen potres, ki je zabteval na tisoče človeških žrtev. Nesreča je za uboge prebivalce tem bolj občutna, ker je bila ravno v teh krajih pred meaeci lakota. Po pokrajini Tsumauah je razsajal v noči tako silovit potres, da ni pustil kamna na kamenu. Koliko ljudi je tukaj smrtno ponesrečilo, še ni ug<v tovljeno. Potres v Ameriki — na stotine mrli« čev. Južnoameriško državo Venezuela je obiskal strahoten potres. Samo v mestu Cumani je 200 mrtvih in več tisoč ranjenih. Po drugih mestih je več nego 300 mrličev. Potres, ki je trajal 10 minut, je povzročil 12 milijonov dolar,|ev škode. Potresni sunki so bili tako siloviti, da so se zrušile po nekaterih krajih celo vse pritlične zgradbe. Pod razvalinami leži še bogzna koliko mrtvih. Vse telefonske zveze so pretrgane in ubogo prebivalstvo je brez prehrane. ZLOČIN MLADOSTNIH DEKLIC. Te dni so našli z odsekano glavo v stanovanju 451etno učiteljico Ano Prehorst v Stoutham-u v ameriški državi Virginia. Učiteljičino stanovanje je bilo premetano, vendar so ostale vse dragocenosti nedotaknjene. Umora je bila skraja osumljena sestra učiteljice, s katero se je rajna prepirala radi neke dedščine. Obdolžena je dokazala svojo odsotnost v času umora. Policija je raz iskovala krvavo zadevo dalje. Našli so krvave odtise na učiteljičinem razmetanem perilu in ti odtisi so bili od izredno malih rok in sicer ne samo od ene roke, ampak od več. Dognali so, da ni bila umorjena pri 12—liletnih učenkah priljubljena. Vae se je je balo radi strogosti. Zadevo so začeli preiskavati v razredu, katerega je vodila žrtev mladinske izprijenosti. Dan pred zločinom je dala učiteljica trem deklicam in sicer: 131etni Betki Niholson, ravnotoliko stari Allini Rocheboroug in 141etni Evelini Jellings dolgo kazensko nalogo. Učiteljica je še morala voditeljici šole utemeljiti s posebnim pismenim poročilom, zakaj jo kaznovala učenke. Ta pojasnila je pisala umorjena doma in jih oddala drugi dan ravnateljici. Na večer zločina ob 6. uri so učiteljico še videli, torej ob času, ko je imela že spisana zgoraj omenjena pojasnila. Policija pojasnila o kazenski nalogi pri preiskavi ni našla in tudi pri ravnateljici ga ni bilo. Tri kaznovane deklice so ostro prijeli in so priznale po daljšem oklevanju, da so umorile učiteljico. Učenke so se bale, da jih bo voditeljica zatožila še staršem, kateri bi jih gotovo tudi kaznovali. Vse tri so se podale ob 7. uri zvečer k učiteljici na stanovanje in so jo prosile, naj jih ne naznani predstojnicL Učiteljica je odklonila prošnjo in je u- čenke še napodila. 131etna Niholson je pograbila na mizi lcžeči dolgi nož in ga zasadila učiteljici v vrat. Ker je bila zadeta glavna žila, se je napadena zgru dila na tla. V krvi na tleh ležeči je še nečloveška deca s sekiro odsekala glavo proč in proč. Še le nato so zločinke brskale tako dolgo po predalih, dokler niso iztaknile onega pojasnila o kazni na voditeljico šole. Ko so opravile-še ta posel, so si umile kri in posrečilo se jim ije, da so zapustile kraj nezaslišanega eločina popolnoma neopaženo. Po priznanju so te tri mladostne nepridiprave zaprli. Jakob Oset t Vojniku je nabral na sedmini po umrlem Alojziju Flis 103 D za afrikanske misijone. Za kn.-šk. dijaško semenišče v Mariboru so darovali: P. Vesenjak, nabral na zlati poroki J. in M. Žoher, Teharje, 115 D; župnijski urad Sv. Marjeta na Pesnici, nabrano na gostiji Vogrinec-Klemenčič, Cunkovci, 150 Din; J. Mlakar, nabral na gostiii Kureš, Podlehnik, 30 D; I. Dvornik, nabral na gostiji Glojek-Kolenc, Paška vas, 73 Din; F. Cetina, Sv. Peter v Sav. 'dolini, 140 Din; L. Mihelič, nabral na gostiji Ferlinc, Sv. Jurij v Slov. gor., 120 Din; vlč. g. kanonik J. Lenart, Šmartno pri Slovenjgradcu, 300 Din; A. Sunčič, nabral na gostiji M. Kodrna, Sv. Križ na Slatini, 160 Din; Pohraškjr, nabral na sedmini Fr. Čas, Trbonje, 51 Din; iz gapuščine Terezije Črnčič, Polički vrh, 500 D; Ljudska posojilnica Celje, 2000 Din; Pintarič, nabral pri blagoslovitvi križa Kropf, Hajdina, 233 Din; iz zapuščine Jurija Čas, Sv. Miklavž pri Slovenjgradcu, 250 Din; Kodrič, nabral na gostiji Dobnik, Muta, 170 Din; župnijski urad Sv. Jurij v Slov. gor., nabral na sedmini Fr. Brlič, 80 Din; Fr. Rogoznik, Velenje, 15 Din; gdč. Marija Muller, Počehova, 250 Din; J. Šerbinek, Svečina, 100 Din; F. Hauptman, nabral na sedmini Ermut, Sv. Križ nad Mariborom, 150 Din; nabrano na pogrebu J. Majcen, Padnje, 100 Din; župnijski urad Kotlje, nabrano na pogrebu M. Gorinšek, 90 Din; nadžupnik F. Korošec, Sv. Križ na Slatini, 100 Din. Vsem darovalcem iskrena zahvala! Bog povrni! Darujte za dijaško semenišče!