Reprezentančni stroški organizacij
Slroški za reprezentanco pod-Jelij se bistveno razlikujejo od stroškov za reklamo. Medtem ko sem o teh pisal, da so česlo opravičeni in da spadajo v pru-ces promcta, pa za stroške za repruzentanco lahko trdimo, da so v nekem pogledu izven eko-nomska kategorija izdatkov. Vendar pa se taki stroški izje-muma lahko pojavijo pri neka-terih vrstah gospodarskih orga-nizacij, posebno pri zunanje-trgovinskih. Težko si morera misliti, da se naša zunanjetrgo-v.jiska podjctja ne bi držala splošno priznanih poslovnih obi-čajev t svetu. Razgovori niso samo T pisarnah in podjetju, temveč tudi znnaj, morebiti pri kosilih In vcčerjah. Ce va9 povabi inozemsko podjetje, le-daj je ncmogoče, da mu ne bi vrnili z enalio vlmlnostio doma in v inozemstvu. Morda to ko-mn ne ugaja, toda s tem se Btvar v ničemer ne spremeni, Jc pa kdo zato napada podjetja in njibove funkcionarje, meni-mo, da s tem samo dokazuje da nc raizume takih odnošajev in gpravlja ljudi, ki opravljajo to doslikrat neugodno dolžnost V tmedo.
Na drngi stranl pa so.taka pretiravanja, ki jih moramo ob-soditi, kakor tudi Usto vrsto trošenja za reprezentanco, ki spada med nczakonite dejavno-sti  gospoUarskih  podjetij.
Pretiravanja v izdatkih za renrezcntanco, ki so sicer upra-vičena in zakonita, ne spadajo v nikakrgno pravno kategorijo. Z zakonom jih ne moremo niti obseči, niti opisati. Spadajo pravzaprav v moralno katego-rijo. Če se že morajo trošiti iz-datkl za rcprezentanco, tedaj je treba poznati mero in imeti pred očmi, da je za naša pod-jetja skromnost najboljša re-prezentarvca. Ni treba prirejati večerij v najbolj dragih inu-zemskih restavracijah, in sicer ne zato, ker to ne bi bilo v so-raizmerju z opravljenim delom, temveč tudi zato ker je taka reč za naše poslovnc ljudi ne-dopustna, kajti gre za trošenje eplošno ljud=ke imovine (ne glede na to, da so to sredslva ca samostojno razpolaganje podjetja.) Pa tudi drugače isti poslovni Ijudje, za katere baje gredo   pretirani    izdatki,   ee   so
zares poslovni ljudje gledajo na to stvar, s prezirom kot napo-jav, ki ga pozna samo zaostali in nekulturni svet. Dobro pod-jetje danes že pozna meje in se zaveda tega, da skromni izdatki za reprezentanco niso samo najbolj smotrni, temveč nudijo tudi sliko solidnosti podjetja. In ne samo to. AH ni najbolj naravno in za vsakega najbolj s(prejemljivo, če se ti stroški skrčijo do najmanjše mcre tudi zato, ker »e naša družbcna skupnost i izrednimi napori trudi, da bi postala bogatejša. Pri nas pa so postale ze)o po-goste razne proslave in banketi oh oblelnicab obstoja podjetij (zlasti sedaj, ko se približuje deaetletnica ustanovitev) ob obletnicah delavskega uprav-ljanja in ob raznih podobnib priložnostih.
Poslovne večerje imajo po-slovcn zuačaj. Banketi in pro-slave pa spadajo mcd take iz-datkt, ki hudo obremenjujejo družbeno skupnost, s stalisča podjetja pa niso nujni. Medtem ko izdatke prve vrste kritizira-mo, pa drugi kažejo, kakor da so dobili pravico državljanstva, ker ne opozarjamo na njibovo škodljivost. Vendar ne bi smelo biti tako. Drugi pojav ponn-nl pnlrato, ki si jc ne smeino do-voliti. (Mislimo na proslave, kl obremenjujejo blagajno pod-jetja).
Vse to bi moral imeti pred ocmi delavski svet vselcj, ka-dar odobrava sredstva za repre-zentanco. Izdelki za reprezen-tanco podjetij so po naših pred-pisih namrcč dopustni, s tem, da grcdo na breme srcdstev za samostojno razpolaganje. (To opmeni tistih sredstev, ki nsta-nejo, ko smo poravnali vse svo-je obveznosti nasproti družbenl skupnosti). V tem primeru pa dclavski svet odloča, kakšen del tch sredstev sc lahko izloči med drugim tudi za reprezen-tanco. Razen teb ne moremo nobenih drugih sredstev trošiti za omenjcne naroene. Torej mo-ra delavski svet izdati posebno odločbo, ne samo glede višine, tcmveč načclno tudi glede vseh primerov, kadar gre za možnost takih izdatkov. Očitno je da de-liivskl svet lahko postavi samo splošne meje in smernice naj-večja    odgovornost    pa leži na
direktorju podjetja. Način, ks»-ko uporablja ta sredstva, dokaj osvetljuje  tudi  njegovo  moralo.
Po drugi strani pa so očitne nezakonitosti glede izkazovanja stroškov za reprezentanco, in ravno ta del izdatkov bi mora-la preiskovati finančna inšpek-cija. Nekatera podjetja te stroške za reprezentanco pre-našajo v materialne stroške (to pomeni, da te stroške prenaša celotna družbena skupnost). To se dogaja tako, da omenjene iz-datke izkazujejo kot stroške iza reklamo. Res je, da Je težko abstraktno (tj. s prcdpisi) ugotoviti, kaj je reklama, a kaj reprezentanca, to pa je to-liko laže, kadar gre za konkre-ten izdatek: takrat vemo, ali so ti izdatki namenjcni za banke-te, slavnosti ob puščanjn v obrat, vcčerje, darila večjih vrednosti (aktovke, nalivna pe-re::a izdelki domače ohrti itd.), ki spadajo v stroške za repre-zentanco, nikakor pa ne more-jo obremenjevati materialnih stroškov. Če je tako tedaj nc kaže drugega, kakor odreči odobritev končnega obračuna podjetja, hkrati pa je treba ka-znovati odgovorne osebe za prckrške.
Zato je treba na vprašanja reklame in reprezentance opo-zoriti delavske svetc in hkrati tudi druge organe podjetja, (upravnj odbor in direktorja), če ne o drugem, vsaj o tistetn delu tega problema, ki je lahko za podjetje kaj neugoden. Opo-zoriti pa je treba čim prej, vse-kakor pa pred novira letom, ko bodo odločali o izdatkih, ki v omenjenih primerih štejejo med strožke za reprezentanco. Dr.  Nikola Balok