Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: ■Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglas!: enostolpna mm vrsta za Enkrat 2 K, večkrat popust. JUG0SLA' Vse PoShinČ nVod’ Pr08to u^liškj knjif* Uredništvo: Wolfova uiica 1/1. Telefon 360 Uprava: I ._____ Telefon 44. se ne vračajo, vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. Obravnava Pesek ca. Klemenčič. Ptuj, 24. septebra. (Izv.) Danes od So, dopoldne se je pričela pred tukajšnjim okarjnim sodiščem sodna obravnava radi žaljenja časti Pesek kontra Klemenčič. Razpravo je vodil sodnik dr. Hudnik. Gospoda Peska ki je bil °.se^?° navz°č pri razpravi je zastopal ljubljanski odvetnik dr. Kreč, gospoda lnadučitelja Klemenčiča pa ptujski odvetnik dr. Fermevc in mariborski odvetnik dr. Lipold. Razprava se je vr* iila pri zaprtih vragih. Pripuščeni so bili od vsake stranke le po trije zaupniki. Najprej so bile zaslišane priče, ki •o v svojih izpovedbah branile Klemenčiča. Priče so navedle nekaj očitkov izza časa pred 12 do 17 let. Izpovedbe prič pa so se deloma same oporekale, deloma pa so jih ovrgle izpovedbe razbremenilnih prič in pril, ki •o navajale dejstva, ki govore proti ^verodostojnosti izpovedb za g. Peska obrefnenilnih prič. Pri tej priliki moramo omeniti, da je sodnik odklonil vse priče, katerih izpovedbe ne bi bile v direktni zvezi s predmetno razpravo, dasi je široki javnosti znano, da na tej razpravi ne gre samo za privatno tožbo zaradi razžaljenja časti, temveč za široko politično zaroto JDS. proti g. Pesku. Tako je sodnik tudi odklonil zapriseženje zališane priče, ki pa je sicer ne pod prisego, toda informativno izpovedala, da ji je že večkrat imenovani gospod ponujal do 100.000 kron ako bi izpovedala kaj <>b-težilnega proti g. Pesku. K tej zadevi se še povrnemo. „ Razprava je trajala od 10.—3. in od 4.—7 in tri četrt. Ker še niso zaslišane vse priče, se je razprava preložila na jutri, nedeljo ob 10. dopoldne. Pričakuje se, da bo jutri padla tudi razsodba, nakar bomo o vsem poteka razprave podrobno poročali. Madžari ttavlialo izpreminlevaine predloge. 11 unai' ' sei^- Kakor poročajo usti o včerajšnjem sestanku zveznega kancelarja dr. Schoberja s Češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem, je češkoslovaška vlada Poslala Madžarski ostro noto z značajem ultimata, v kateri zahteva ureditev zapadno - madžarskcsa vprašanja. Nato je madžarska vlada zaprosila Češkoslovaško, naj bi o>e Vladi začeli razpravljati o možno*! mirne rešitve zapadno-madžarskega vprašanja. Pogajanja pa so se 1. bila, ker so se nekateri madžarski nazori zdeli popolnoma nerazprav ljlvi. Dva dni kasneje je bil 1rmri razgovor, ki je dovedel do tega, dd se je madžarska vlada Izjavila rrj. pravljeno, Izročiti Zapadno Madžarsko In Je zato ponudila gotova jamstva, ako bi se Avstrija ob garancH Češkoslovaške zavezala zajamčiti potom pogodbe, da se potem Šonri nj z bližnjo okolico zopet odstopi Mad- žarski. Kakor javljajo nekateri Ikti, je Madžarska kot odškodnino za Š';-pronj ponudila teritorijalno enako veliko ozemlje v mošenjski županiji. Nn včerajšnjem sestanku je dr. Bene« sporočil ta posredovalni predlog, ki se je na to zelo živahno razpravlial v avstrijskem odseku za zunanje zadeve. Razprava o tem predlogu se bo danes zaključila. Voditelji stranke se, kakor poročajo jutranji listi, niso mogli odločiti šopronj tako hitro izročiti. Socijalni demokratje so stavili posredovalni predlog, ljaj bi o pri-, padnosti Šopronja odločil plebiscit. Večina odseka pa doslej tega predloga ni mogla sprejeti. Krščanski s^-cijcilci so predlagali, naj bi o morebitni oclstopitvi Šopronja sklepali danes. Po včerajšnjem razpoloženju je pričakovati, da bo Avstrija odgovorila dr. Benešu v tem zmislu, naj se zapadno-madžarsko vprašanje reši mirnim potom. Poloiai v Zapadni Madžarski. Praga, 24. sept. (Izv.) »Ccske Slovo« posoča Iz dunajskih diplomatskih krogov o današnjem položaju: Odsek ta zunanje stvari avstrijskega narodnega sveta Je Imel danes daljšo debato o posredovalnem predlogu češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Bercša nakar Je avstrijski vladi dal popolna Pooblastila za nadaljnja pogajanja. Madžarska vlada, ki je zaprosila dr. Benesa, naj prevzame posredovanje, Je Ponovno dokazala svojo nelojalnost s tem, da je danes poslala veliki antanti noto v Pariz, v kateri odklanja izpraznitev zapadno-madžarskega ozemlja. Karlistična vojska Štefana Friedricha Je danes ponovno napadla avstrijsko mejo pri Brucku ob Litvi in je s tem 2° 1 . da za Friedricha ne veljajo določbe in obveze madžarske vlade. O vzrokih In posledicah teh dogodkov Javlja »Ceske Slovo« dalje: Kar se tiče sklepov zunanjega odseka avstrijskega narodnega sveta, je prvotno prevladalo pomirljivo razpoloženje. Zlasti krščanski socijalci so se zavzemali za sprejetje madžarskih predlogov. Krščanski socijalci so bili za kompromis za vsako ceno, celo za to, da se odstopi SopronJ, samo da preprečijo grozečo intervencijo male antante. Posebno desno krilo- se je iz ljubezni do karli-stičnih Madžarov treslo pri misli, da bi utegnilo priti do kaznovanja Madžarske. Velenemci so madžarske predloge takoj odklonili, ker nočejo žrtvovati Šopronja. Socijalni demokrati so iskali kompromisne formule na podlagi starih ^Pov. t. J. naj bi se začela pogajanja * Madžarsko po izpraznitvi Burške. w° sf se pogajali, Je prišla vest, da so kat poslali novo noto v Pariz, v ♦e eL* ^Javljajo, da odklanjajo izprazni-nas{ .Dadne Madžarske. Vsled tega je nji 0°ckVreokret v naz'rar|iu in naklonil « Madžarskih predlogov ni od- nil dati vi«!«* ne sPreieI* Pa£ pa sk,e“ Ccškoslovnji ZeI° ob5irna pooblastila s ker ie nov 1 Jcj težkl uri’ tenibolj, L k nl xžarska nota v Parizu vzbudila opravičen sum, da poslednji dipiomatičm poskusi in a* • vojn;*, ln večina posredo- valnih predlogov niso imeli druzega namena, kot preslepiti mab In veliko antanto in si pridobiti časa za nove in- k£r»? 23 ZUnanJe “deve je sklenil stojo sejo v zavesti, da se Je po- . aj kljub vsemu njegovemu prizadevanju. ohraniti mir, zopet poostril in sicer po krivdi Madžarov. To prepričanje se Je še bolj utrdilo, ko so proti poldnevu dospele vesti o novih vpadih na avstrijsko mejo pri Brucku na Lajti In o boiih, ki nosijo značaj organizirane vojaške akcije in ki izkazujejo mrtve in ranjene. Praga, 24. sept. (Izv.) Listi prinašajo vesti, da je ogrska vlada naslovila na poslaniško konfercnco noto, v kateri pravi, da svojih zapadnoogrskih državljanov v sedanjih okoliščinah 'n iz razlogov notranje politike ne more Izročiti. Odstopitev tega ozemlja bi pome-njala nevarnost, da razpade Ogrska v več guvernamajev. Da sc opere pred antanto, zahteva ogrska vlada komisijo obstoječo jz 3 članov antantinih delegatov. Dunaj, 24. sept. (Izv.) Z ozirom na današnji nočni napad Ogrskih band pri Brucku n. L. se nam sporoča sledeče: V jutru ob 3.30 uri so napadle madžarske tolpe našo stražo pri Brucku n. L. Istočasno je bil avstrijski oddelek napaden v hrbtu od ogrskih železničarjev in sicer s treh strani. Slednji, v moči približno 100 mož, so se nahajali že nekaj dni v Brucku, da bi pomagali pri vzpostavitvi prometa. Ko so danes oborožene tolpe napadle avstr, posadko, iso posegli tudi imenovani železničarji v boj in streljali raz streh vagonov na naše vojaštvo. Avstrijsko čete so se umaknile nazaj in zasedle bregove Laite. Sele proti mraku se' jim je posrečilo pro-gnati vstaške tolpe nazaj in zasesti zopet stare postojanke. Avstrijske četa so pri teh bojih izgubile dva moža. — Dodatno k navedenim dogodkom se še poroča: Tozadevne preiskave opravičujejo sum, da je bilo udeleženo pri napadu na naše straže tamkajšnje prebivalstvo. Avstrijska žanidarmerija je v zgodnjih Jutranjih urah aretirala 72 železničarjev ln jih odvedla v Oberhollabrunn, kjer so jih internirali. Dunaj, 24. sept. (Izv.) Odsek za zunanje zadeve je danes nadaljeval svoja posvetovanja. Vzel je na znanje poročilo zveznega kanclerja o položaju na Burškem in izrekel vladi z ozirom na njeno postopanje priznanje zajedno s pooblastilom, tudi v bodoče delovati na to, da se od Madžarov narušeni red v deželi zopet ustanovi in napravi konec trpljenju ondotnega prebivalstva, V par. lamentarnih krogih se to stališče vlado smatra za dokaz, da stoji vlada ln stranke kakor doslej na stališču pravice. ki Je, predpisano do mirovni 00- godbi. Predlogi Madžarske se morejo nasloviti le na adreso antante. Stranko so mogle zveznemu kancelarju pustiti prosto roko tembolj, ker je o smernicah strank kar najtočneje poučen. Dunaj, 24. sept. Kakor poročajo večerni listi, so bile avstrijske brambne čete pri Brucku ob Litavi napadane v fronti, obtsrejevanje pa so bile od zadaj z črte kolodvor- Bruck—Neudorf, kier so bile napadene od železničarjev s streh železniških vagonov. Ko je napočil dan, so naše čete prepodile črte ob litvanskem prekopu do Neu-madžarske bandite in zopet zasedle dorfa. Madžarski banditi drž« »edaj še Geisberg pri Brucku. Dunaj, 24. sept. Kakor poroča »Acht-Uhr-Abendblatt«, so madžarske četo po zanesljivih poročilih svoj pohod že dovršile. Ob črti od Kttpcseny (Kittscc) do Subotišča so zbrane tri divizije. Železniški promet z Madžarsko Je popolnoma prekinjen. PROTIČEVA AKCIJA. Beograd, 24. sept. Gg. Stojana Pro-tič in dr. Momčilo Ivančič potujeta Jutri v Kruševac in Niš, kjer bosta konfe-rirala s prvaki radikalne stranke, katerim bosta razložila svoj novi program in jih pozvala, da pristopijo k njihovi skupini. MINISTRSKI SVET. Beograd, 24. sept. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je g. Pašič poročal o stanju v Prekmurju, od koder neprestano prihajajo vesti o nasilju Madžarov in umikanju madžarskih agentov. Zato je .vlada sklenila, da pošljear Prekmurje vojaštvo, da Vzpostavi 'fed in da ostane tam tako dolgo, dokler se definitivno ne reši nujno vprašanje med našo državo in Madžarsko. Nato je minister za notranje stvari Prlblčevič poročal o Izgredih Italijanov v naših primorskih krajih. Tako je. na otok Krk dospela italijanska torpedovka ter Je njeno moštvo vdrlo v mesto ter razobesilo Italijansko zastavo, kakor da bi se bila izvršila okupacija. Vlada je sklenila, energično protestirati, proii takemu postopanju in bo zahtevala od italijanske vlade zadoščenje. DR. SPAI.AJKOVIČ O NAŠIH ODNO- ŠAJIH NAPRAM ALBANIJI. Beograd, 24. sept. Presbiro poroča iz Ženeve: šef naše delegacije dr. Spa-lajkovič je dal dopisniku nekega pariškega lista Intervju o naših odnošajih napram Albaniji, v katerem Je izvajal: Neredi v Albaniji izvirajo iz mržnje in razdorov, ki obstajajo med različnimi albatfskimi plemeni. Ta mržnja se še povečava vsled verske razdvojenosti. Severni Miriditi nikakor nočejo priznali obstajajoče vlade v Tirani in žele svojo neodvisno republiko. Priznanje Albanije kot suverene države in priznanje albanske vlade sta dve različni vprašanji. Vprašanje mej posebno interesira našo državo. Temu vprašanju priznavamo edino kompetentnost' konferenci in ni* kakor ne moremo pristati na meje iz leta 1913, ki- nam jih je vsilila Avstrija. Z dotičnim ultimatom naših vojaških oblasti, ki imajo nalog, da čuvajo našo mejo albanskih napadov, se hočemo samo braniti in se bomo tuiji v bodočnosti branili. INCIDENT NA KRKU. • Zagreb, 24. sept. Incident na Krku se je dogodil takole: Dno 20. t. m. dopoldne je pristala v luki me.ua Krka italijanska torpedovka, iz katere sia se izkrcala dva gosooda. Prinesla sta z ladje italijansko zastavo in sta jo odnesla italjansKemu konzulu, ki jo je popoldne že izobesil iz svojega stanovanja. Polea; imenovanih se je izkrcal še italijanski vojak, katerega je pa naš orožnik takoj aretiral. Pozneje so ga iznusti'. Ko sta se gospoda, ki sta nesla konzulu zastavo, vrnila na torpedov ko, je torpedovka odplula. Ljudstvo k silno ogorčeno, zakaj italijanski konzul na Krku nima niti eksekvatura. MADŽARSKA NE REFI EKTIRA NA SPREJEM V ZVEZO NARODOV. Ženeva, 24. sept. Madžarska Je umaknila svojo prošnjo za sprejem v zvezo narodov. IZPRAZNITEV ZAPAD. MADŽARSKE. Pariz, 23. sept. V noti, ki so jo zavezniki izročili madžarskemu pooblaščencu Prasznovszkemu, se madžarski vladi dovoljuje desetdneven rok za izpraznitev Zapadne Madžarske, začenši z dnem, ko se nota izroči. ^ ' Dr. Beneieva politika. Zapadnoogrsko vprašanje razburja že tedne avstrijsko in madžarsko državo. Njega razvoj pa zasledujeta z veliko pozornostjo tudi Čehoslovaška in Jugoslavija. Sporne županije predstavljajo ono ozemlje, preko katerega se je nameraval češko-jugoslovanski koridor, za katerega so se ravno Čeki zelo vote-govali. Ustvaritev te namere sicer ni bila mogoča, ker se je ententa izjavita proti temu. Kako smiselna pa je bila ta politika s stališča slovanstva, lahko presodimo na pr. iz tega, da se je za koridor izjavila tudi demokratična Rusija, in sicer s tem, da se je Miljukov, voditelj kadetov, pred izbruhom revolucije, izrekel za ta koridor. S tem, da bi se Rusija primaknila preko vzhodne Galicije na Karpate do Madžarov, in bi Češko-jugoslovanski teri-torilalni siik ločil slednje od Nemcev, bi se zapadna meja slovanstva tudi v vojaško-političnem oziru pomaknila močno proti zapadu, kar bi bilo v svrho naše varnosti velikega pomena. Ako bi na pariških konferencah namesto boljševiškega strašila aktivno in pozitivno sodelovala demokratična Rusija, bi bržkone današnjega zapadnoogrskega vprašanja ne bilo. Ker Madžarov ni bilo mogoče teritorijalno ločiti od Nemcev, jih je treba prisiliti k pameti na drug način. Da so in bodo v bližnji bodočnosti stalno element nemira in nestabilnosti, o tem smo prepričani vsi njihovi sosedje. V Budimpešti smatrajo bržkone Čehoslovaško za najmanj močnega soseda — o Avstriji ne more biti govora v tem smislu —, zato so tja nainerili svojo. naj hujšo propagando. Tja so se svoj čas tudi Kunovi komunisti vrgli naj preje. Zato pa so našli v čehoslovaškem zunanjem ministru dr. Benešu neizprosnega in kar je glavno, izredno spretnega nasprotnika, ki s svojo obkroževalno politiko sproti oziroma celo vnaprej uničuje vse madžarske revančne načrte. Glede zapadnoogrskega spora je dr. Beneš sicer izjavil, da njegova država na tej zadevi in direktno zainteresirana, da ji pa seveda nikakor ni vseeno, kako se stvar razreši. Nasprotno Čehoslovaška celo, v zvezi z Jugoslavijo, najodločneje zahteva, da Pešta točno izvrši, kar ji nalaga mirovna določba. Ta čehoslovaška intervencija ima morda še drugo ozadje. Navsezadnje je nam Slovanom vseeno, pod čegavo zastavo se nahaja Burgenland, toda dr. Beneš ocividno porablja hvaležno priliko, da si približa Avstrijo, začne prijateljske, tesnejše stike z njo in jo morda nazadnje celo povabi v malo entento. Vsekakor ima povečanje madžarsko-avstrijskih diferenc za posle* dico zbližanje med Avstrijo in malo' entento. In naenkrat se bo Madžarska nahajala povsem izolirana, povsem obkrožena, kar jo bo prisililo, da se bo morala tudi sama prilagoditi Pragi, Beogradu in Bukarešti. Morda vodijo zadnji dogodki k temu cilju. Gotovo pa je, da je politika dr. Beneševa povsem dorasla položaju. Zdravstveno stanje kraila. Versailles, 23. sept. Zdravstveno stanja kralja Aleksandra se Je precej izboljšalo. Krs!J sicer še ni zapustil sobe, pač t>a ni več v postelji. LDU Beograd, 24. sept. (Presbiro.) »Politika« objavlja brzojavko pa* rižkega dopisnika, v kateri se trdi, »da se je zdravlje Nj. Vel. kralja Aleksandra zopet poslabšalo.« Ta vest je netočna. Nj. Vel. kralj se sedaj počuti zopet dobro ter morejo take ve- sti imeti samo namen, da zmotijo jatnoit, ter bi se moral resen list izogibati objavljanju nepotrjenih vesti. Zagreb, 24. sept. »Jutarnji Hstf javlja, da bo kralj Aleksander odpotoval šele začetkom prihodnjega meseca v Beogral Radi tega po ni te-nju parlamentarnih krogov narodna skupščina ne bo sklicana na izredno zasedanje, temveč se' bo sestala na redno zasedanje dne 20. oktobra t. I. OTVORITEV OBRTNP-POUE-DELSKE RAZSTAVE V SARA-. JEVU. LDU. Sarajevo, 24. sept. (ZMJ.) Danes ob enajstih dopoldne je bil 1 v Sarajevu slovesno olvoricna obrtno-poljedclska razstava. Otvoritvi je rrisostvoval v imenu osrednje vlade načelnik poljedelskega rrinistr.v. 'a Stanič. Točno ob enajstih je po/dra-. vil zostoonik- -ta Saraieva /kl ini nadsvetnik Horvat razstavitelja :n posetnike razstave ter ostalo ljudstvo, ki je bilo navzočrto orl o;* 0-ritveni slovesnosti. Nato je otv^rii razstavo • pokrajinski namestnik Gjurgjcvič s kratkim pozdravnim nagovorom za posetnike,, ki ^0' pr.Mi, da bi-videli bosanske produkcij. Nato je zaigrala podba narodne hirrm •, pokrajinski namestnik in vsi prhet* ni pa so šli ogledat razstavo. PETDESETLETNICA NOVINARSKEGA DELOVANJA. Split, 24. sept, Don Juraj Bian-kini slavi dne 4. oktobra svoj jubilej 501etnega -novinarskega delovanja. Splitski novinarji bodo v čast svojemu starini priredili slavnosten banket. - *. 4 OTVORITEV GRAŠKEGA VELIKEGA SEMNJA.- . Gradec, 24. sept. Ob navzočnosti zveznega predsednika dr. Huintscha, več ministrov in podkancelarji »Ir. Brdskega je bil danes v sejpi dvorani deželnega zbora slovesno otvor jen gni-ški velesejem. Po nagovorih predsednika Einspinnerja, župana Muchitsoba in deželnega glavarja dr. Rinielena je povzel besedo zvezni predsednik dr. Hainisch in osvetljeval gospodarsko, stališče, etnično in politično važnost veikega semnja, ki dviga samozavest in kaže, da so Avstrijci delaven narod in da delati samo na znajo, ampak tudi hočejo. Predsednik jo dejal, da sc. more Avstrija le. tedaj dvigniti, ako se njeno narodno gospodarstvo razvija. Govornik so je zahvalil vsem, ki so si stekli zaslugo za prireditev velir keg$ sepmja in j« natj? otvpril raz- stavo. Pri teh besedah je bilo s Schlossberga oddanih 11 topovskih strelov. Gostje so se na to v avtomobilih odpeljali na razstavišče. DRUGA ANGLEŠKA POSLANKA London, 23. sept. Pri ponovnih volitvah v spodnjo zbornico v Leuthu je bila ‘izvoljena gospa Wintringlia-mova (neodvisna liberalka), vdova poslanca, s 8386 proti 7595 glasovom, ki so odpadli, na vladnega Hn-didata. Sedaj sedita dve ženski v u-gleškl spodnji zbornici, ne glede na irsko groiico Markievviczevo, ki pa še nikoli ni prišla v parlament. STREM V MADŽARSKEM PARLAA1ENTU. Budimpešta, 24. sept. Med današnjo sejo narodne skupščine je, ko s, se obravnavale interpelacije, nezn:*.n človek s tretje crije retkrat usti e* lil v dvorano, pa'k sreči ni nikogar zadel. Ena* od krogel se je zarila zraven sedeža bivšega predsednika poslanske zbornice Štefana Rakov-skega v klop. Seja se je prekinila. Pri zaslišanju na kvesturi je izpovedal storilec, da mu je Ime Ibrahimi Georg Kover, da ima 40 let in da }e bil preje nadporočnik. Naredil je vt*. ne čisto norm;’::ega'človeka. Vpi~-šan, zakaj je to storil, je odvrni*: »Ker hočejo rosnodje zopet imel’ vojno.« Pri nadaljnjem zaslišanju is odgovarjal precej zmedeno. KSverj* so aretirali. GRŠKO-TURŠKA VOJNA. • Angora, 23. sept. Uradno Se objavlja: Naše zasledovanje napreduje. Sovražnik beži v neredu in nima niti časa, da bi pokopal svoje mrtvece, katerih ima na tisoče. ’ ' nm—m-itt-m■■ .o., hi«ii„ n—wi——111—m—1 ■miT—rr——* BORZNA POROČILA. Curili, 24. sept. Berlin 5.325, New York 580, London 21.66, Pariz 41.30, Milan 24, Praga 6.60, Budimpešta 0.35, Zagreb 2.50, Bukarešta 6.10, Varšava O.U, Diipaj 0.50, avstrijske krone 0.37. Slovenski demokratski listi tekmujejo med seboj, kako bi nas bolj in bolj pred Srbi ponižali in nas prikazali kot manjvredno inferijorno »pleme«, ki svoji ničvrednosti mora biti pasje vdano in hvaležno belgrajski »porodici« za vsako drobtinico, ki mu jo ta slavna »porodica« milostno vrže iz svoje bogato obložene mize. Nekdaj •e nam je govorilo: »Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos, danes pa nam pravijo, da imajo Srbi prav, ako nas radi koroškega plebiscita imenujejo »robske duše«; da imajo Italijani prav, ako so nam vzeli Primorje in ako sedaj tam naše ne-rečne rojake mučijo in pobirajo ter njihove domove rušijo in sežigajo, ker smo baje bili tako neprevidni, da smo pri svetovni dirki stavili na napačnega konja (kako plemenitega in rahločut-nega srca mora biti dotični mož, ki obupni boj cnomilijonskega naroda za lastni obstanek proti avstro-ogrski velesili primerja z konjsko dirko in ki temu narodu, ki je po več nego tisočletnem robovanju nemškim fevdalcem in po šestoletni pripadnosti k nemškim deželam nemških Habsburžanov vendar iz sebe našel toliko moči, da je ne samo svoj jezik ohranil, temveč v 19. stoletju v najkrajšem času dohitel v kulturnem oziru velike, gospodujoče narode, celo očita, da se ob začetku vojne ni takoj uprl mogočni a. o. mnarhiji in se z orožjem postavil na stran antante! Ali so to morda storili Alzačani ali Poljaki ali trentinski in tržaški Italijani?) Ti listi pišejo o Slovencih, kakor da so berači, ki iz lastnih sredstev ne bi mogli niti ljudskih šol vzdrževati, dočim dokazuje statistika, da korakajo ravno slovenske dežele z dohodki iz davkov in pristojbin v prvih vrstah. Oni tudi odrekajo Slovencem zmi-sel za našo državno idejo in jih prikazujejo kot politične analfabete; posebno pa jim očitajo, da jih glede pa-trijotičnih in dinastičnih čustev prekaša zadnji šumidinski kmet. To poslednje ne bi bilo nikako čudo, ako se pomisli, kako se je naše slovensko ljudstvo skozi stoletja in stoletja zlasti pa v zadnjem prepariralo v avslriskem zmislu. Zdi »e nam tudi, da imajo de-mokratje (bivši naprednjaki) in njihovo časopisje najmanj pravice, da v tem oziru kaj našemu ljudstvu očitajo. Ali so že pozabili, kako so ob vsaki »patrijotični« priliki objavljali hvalo in slavospeve na »premilostlivega cesarja« in na preljubo Avstrijo; kako so odpošiljali vdanostne brzojavke in tiržali patrijotične govore? Ali se je čuditi, da je to ljudstvo avstrijskega mišljenja, če so naprednjaki tekmovali • klerikalci v patrijotičnih manifestacijah in ako je bila vsa slovenska de-‘iela preplavljena s knjižicami kakor »Avstrijska slava v prvih dneh svetovne vojne« ali pa »Naš cesarK ari«, spisanimi od ljudij, ki jih sedaj ravno patentirani jugoslovanski demokratski patrijotje postavljajo, kakor v nagrado za njihovo avstrijsko patrijotsko 'delovanje, na prva mesta mesta in jim icelo poverjajd »patrijotsko« (ne vemo ali avstrijsko ali jugoslovansko) vzgojo nAše mladine? Samo taki »možje« so mogli biti že včeraj navdušeni avstrij gki krščanski socijalci, cfanes ravno ta-)co navdušeni jugoslovanski demo-kratje in jutri, če smemo verjeti časo- Jisnim vestem, še bolj navdušeni srb-ki radikalci; našemu priprostemu slovenskemu ljudstvu pa se ne sme zameriti, ako ne dohiteva teh ljudij pri njihovem predrznem presedlavanju. No naše ljudstvo je treba potu* * 'žati in zato piše mladinsko glasilo: »V * Sloveniji ni toliko izrazitega Smisla za strankarstvo kakor v Srbiji. Delavstvo in kmečke mase močno fluktuirajo in vravnajo svoj glas tik pred volitvami po trenotnih vtisih. To je znak politične nezrelosti, ki odpira mnogo polja za nesolidno agitacijo in demagogijo«. Huda obsodba in vendar skozi in skozi krivična! Ravno slovensko ljudsvo je podalo najsijajnejši dokaz o svoji politični zrelosti s tem, da je z občudovanja vredno enodušnostjo odreklo svoj glas tisti stranki, ki radi Svoje protiljudske, koruptne in egoistične politike zaslužuje vsako, šamo ne demokratsko ime. Ravno to judstvo se deli na stranke po političnih in sori-jalnih vidikih* ,dočim je po ostalih jugoslovanskih pokrajinah grupiranje v stranke le plod do skrajnosti razvitega klikarstva. Da se nam ne bo očitalo pristranost; hočemo navesti sodbo ve'eiiyled-Mega in zaslužnega srbijanskega politika, večkratnega ministra in ministrskega predsednika Stojana Novakc-* viča. V svoji knjigi »Dvadeset godina ustavne politike u Srbiji- 1883—1904«, izišli leta 1912 pravi on o srbskih strankah: Naše stranke niso še popolnoma načelne, temveč so bolj družbp, ki bo vzele to ali ono ime iz evropske politične terminologije. Mi poznavam d takozvana »konservativce«, po evropski meri mnogo liberalnejše od izvest-nih radikalcev, a radikalce zelo konzervativne. Razlika v nazorih se ravno tudi £0 tem, ali drži ena stranka vlado v svojih rokah, ali pa je v opoziciji«. posebno o srbskih kmetih pravi: »V občinah in v samoupravn. organizacijah so našli radikalci ogromna sredstva, s katerimi so, šele tedaj (ko so jih namreč dobili v roke) za se pridobili kmete, katerim politična borba ne gr« dalje od njihove vasi, ali, največ, okraja in okrožja. Poebno zanimivo je njegovo pripovedovanje o -Milanovem državnem udarcu 1. 1894. Kralj Milan, ki se ;e bil odrekel prestolu in celo srbskemu državljanstvu in kateremu je^ skupščina prepovedala vrnitev v Srbijo, prišel je leta 1893 nenadoma v Belgrad ter je potem 1. 1894 pripravil svojega sina kralja Aleksandra, do tega, da je suspendiral demokratsko ustavo od leta 1888, vzpostavil zopet bolj nazadnjaško od 1. 1869 in zapodivši radikalce, ki so v skupščini razven 12 imeli vse mandate v svojih rokah, imenoval njemu vdano ministrststvo iz liberalcev in naprednjakov (katere stranke so danes združene v demokratskem k'u-bu.) To se je, kakor pravi Novakovič, »izvršilo z neobično lahkoto«. Radikalci so se sami začudili, s kako ravnodušnostjo je bil v Srbiji sprejet ta državni udarec o zameni ustave c-d 1888 z ustavo od 1869. Nihče ni bil mnenja, da se temu udarcu treba upreti in da treba kaj storiti v obrambo narodnih pravic, ki so bile pridobljene po pravilni poti... Po inicijativi policije (to je polit, oblasti)’ priletele so iz cele dežele brzojavke kralju, s katerimi Se mil je na tem činu čestitalo. Tolmačilo se je, kakor da je to rešitev dežele od anarhije in nereda Na brzojavkah je bild mnogo podpisov radikalnih imenitnikov iz naroda Ti podpisi so bili neiskreni in iz proste špekulacije, kakor je to velik del vsega, kar se v Srbiji v politiki dela; ali vendar je značilno da so ti ljudje to našli za potrebno in da se niso spolnili niti odpora niti protesta.« V na dafjnjb razlago te pasivnosti dosta^ lia Novakovič še: »In ker se pri nas ft političnim mifiljenjem največkiat špekulira, smatralo se je, da je takozvano demokratsko (ne v strnkarskem zmis-iul) solnce zašlo in da bo treba zavzemati stališče po novi situaciji, v kameri je merodajno središče bil kralj Milan«. Da se ne bi mislilo, da velja vse to le za tiste čase, naj navedemo še en moment, ki jasno pokaže, da se v političnem živlenju v Belgradu ni razven imen strank in nekaterih ljudi prav nič spremenilo. Po spremembi sistema je namreč takrat nova /'ada izmenjala tudi uradnike. »Nekateri uradniki sb takoj izgubili sužbo; divigi so jo dobivali«. Po radikalcih odpuščeni uradniki so napeli vse sile. da pridejo zopet do službe. Ta agitacija t avdijencami, beračenjem in celo mrežo beračenja s pomočjo vseh sorodnikov in znancev tako na prestolu kakor pri ministrih,- je na čuden način zasula vsa druga dela in skrbi m s silo odvzela ves čas kralju in ministrom«. Ker sta pa bili takrat, kakor danes, dve sranki na vladi, liberalci in naj>red-n jaki, je nastalo med njimi, kakor danes borba za mesta. »Ker so v okrožju bili postavljeni za načelnike tu liberalci in tam naprednjaki, se je povsod čutila premoč ene ali druge stranke, ks kor je bil kje na vrhu uradnik, naprednjak ali liberalec. Ko je' pisci teh vrst (Nbvakovič) enkrat okiobra meseca 1894 o em prijateljski govoril s Svet. Nikolajevičem (takratnim ministrskim predsednikom) mu je ta otvo-teno rekel, da se mu okrožja zdijo kakor fevdalni pašaluki v Turčiji pred sultanom Mehmedom. do leta 1826, m da treba samo še, da liberalni načelniki najavljajo vojno naprednjiškim načelnikom in okrožjem, da se pokaže ievdalna sličnost.« Zamenjajte sedal Imena liberalcev in naprednjakov z radikalci in demokrati, pa vdobite verno sliko današnjih razmer v Srbiji. Mislimo, da nam rad vsakdo pritrdi, ako izrazimo svoje zadovoljstvo, da največji del našega naroda nima še ta* kega smisla za strankarstvo, kakor nam ga tu opisuje naprednjak Novakovič. Našim mladinom pa na koncu iskreno besedo! Vkljub vsemu goriizpove-danemu znamo jako dobro, da nepokvarjeni srbski kmet vroče ljubi svoj jezik, svoje tradicije tarrosvojo državo in da je vsak čas pripravljen za nje Žrtvovati svoje Imetje in svojo kri. Pa tudi naš slovenski kmet ljubi svoj jezik In svojo narodnost in jih je skozi stoletja in stoletja čuval fo branil, vkljub najhujšemu pritisku; cn Hubi sedaj tudi to mlado jugoslovansko državo Ce pa je vseeno nezadovoljen in 8e pokazuje to nezadovoljstvo ob vsaki priliki, potem so temu krivi edinole neodpustni grehi demokratske stranke, zlasti pa njenega mladinskega krila. Ako ste torej v resnici demokratje in patr 'otje, potem izginite: saj vidite, da vas ljudstvo ne mara; izginite s svojo prot ustavno, avtokratsko in protiljudsko politiko* da zamore zavladati prava ljudska volja, ki edina vrne naši držav mir, red in blagostanje na znotraj, a ugled in zaupanje na zunaj 1 KASPER UDO: Brezdvomno se nahaja eden izmed najvažijejših vzrokov svetovne vojne na gosjpodarskem polju. Koncem minulega stoletja.se začenja povsem novo življenje z ozirom na gospodarstvo. Povsod so se uvedli parni in električni stroji in podcdlca tega je bilo, da je začelo Hrati rokodelstvo. Velikanske tovarne in razna druga industrijska podjetja so se ustanavljala, medtem ko so se morale, umakniti male obrtnije. V to dobo spada začetek takozv. veleindustrije, ki j<^ provzročila, da se je produciralo blago v neizmernih množinah na vseh poljih industrije. Naravno je, da so velike li .lustrijske države pod uplivom tega novega gospodarskega življenja — razvoja začele stremeti za čim večjo raztezo svoje oblasti tucji izven svojih naravnih me*a, da bi si na ta način pridobile več ozemlja za prodajo svojega vsled veleindustrije v ogromnih množinah produciranega blaga. Države pa so tudi rleilale na to, da dosežejo polagoma v vseh tlslih produktivne zemeljske površine večji ali manjši vpliv s pomočjo kolonij, takozv. interesnih* sfer, postaj za shranitev ladjam neizogibno potrebnega premoga (Kohlen-stationen) itd. Na mesto narodnega gospodarstva je stopilo svetovno gospodarstvo in na mesto narodne politike pa svetovna politika! V tem času se je rodila nova svetovno-politična struja-takozv. imperijalizem, ki ima za cilj, doseči čim večjo moč nad tujimi pokrajinami ne samo v gospodarskem (kakor doslej) temveč tudi v političnem Oziru. Taki dve svetovni in imperialistični državi sta bili pred svetovno vojno v prvi vrsti Anglija in Nemčija., Po za Nemce zmagoviti nemško-francoski vojni 1. 1870-71 je napočila za Nemčijo doba povsem novega svežega življenja ter nepričakovano hitrega razvoja. Industrija, obrt in trgovina so cvetele kakor nikdar poprej in posledica tega je bila, da so začeli Nemci igrati važno vlogo.z ozirom na svetovno trgovino in politiko; posrečilo se jim je vsled svoje trgovske marljivosti, da je bila njihova svetovna trgovina pred vojno skoro enaka angleški. Vrednost meškega izvoznega blaga je nadkrilje-val -vrednost angleškega. Nemška trgovina in njen celotni promet je bil večji nego ta severoam. združenih držav. Nemčija si je torej bila priborila drugo mesto v svetovni trgovinj in na ta način postala najhujši in najnevarnejši konkurent angleškega imperija! Napetost med obema državama je postajala vedno ostrejša in končno so bili Angleži prepričani ,da je Nemčijo treba premagati s pomočjo vojne in da je to edina pot, ki bi Angliji rešila njeno »hegemonijo« ozirom na gospodarstvo; bili so si na jasnem, da bi podlegli v gospodarski vojni. Zategadelj je Anglija, prestrašena vsled silnega nemškega političnega in gospodarskega razvoja, začela »obkrožati« Nemčijo z državami,, ki bi v slučaju vojne bile zveste vazalke angleškega imperijalizma. »Spiritus,.agens« te »obkrožilne politike« je bil angleški Edvard VII. (191-10), ki je smatral za svojo najvažnejšo življenjsko nalogo —* izolacijo Nemčije. Sklenjene so bile razne zveze n. pj;. s Francijo, Rusijo, Japonsko i. dr., in nastala je takozv. »en-tente«, katere glavni cilj je bil uničiti gospodarsko in svetovno-politično moč nemškega naroda. Anglija je hotela ostati zvesta svoji starodavni politiki »ravnovesja«, ki pravi, da naj bo Anglija v slučaju evropske vojne zmirom nasprotnik vsakokratne najmočnejše države, da se na ta način zopet vzpostavi ravnotežje v Evropi. Končno je izbruhnila svetovna vojna in šele po večletnem krvavem boju je Anglija s pomočjo ameriških Čet dosegla svoj zaželjenl cilj — zmago natf Nemčijo! Neizmerno je bilO veselje po vsem angleškem imperiju, češ, da je premagan in uničen za veliko let najhujši nasprotnk angleškega gospodarstva in imperijalizma in da bo sedaj napočil »zlati vek«! Toda bridka -prevara jim ni izostala! Kmalu so začeli presojati položaj Z drugega stališča. Ni so si pred in med vojno mislili, da bodo z zmago nad Nemci pomagali drugim državam do popolne moči v gospodarskem in političnem oziru! Dale-kovidni angleški politiki si niso mislili, da bodo severoameriške združene države prevzele vlogo Nemčije v gospodarskem in Francija pa v pilitičnem oziru. Razlika med pred- in povojnem položaju je le ta, da sta si dve državi razdelili gospodstvo ene t. j. nemške države, ki sedaj skupno ogrožujeta hegemonijo angleškega naroda nad celim svetom! Po svetovni vojni so angleški politiki prepustili evropske zadeve francoskim, da bi imeli na ta način proste roke izven Evrope n. pr. v Orientu. In kaj so dosegli s tem? Pač so si Angleži pridobili mnogo novega ozemlja izven Evrope, toda v Evropi so zgubili krmilo iz svodih rok! Francija si je spretno utrdila svojo pozicijo v Evropi ;n neomejeno gospodovala. Sele v zadnjem času se zopet vmešava io bpU ko pre ■nglftikl politiki v evropske zadeve ln Si hočejo pridobit nekaj ugleda. Na drugi strani pa nasprotuje Amerika imperi-j&lističnim težnjam angleškim! V gospodarskih in političnih krogih Amerike se javlja dan za dnevom več glasov, ki odločno zahtevajo, da se vendar enkrat nastopa proti angleškim imperialističnim aspiracijam. Pozabiti ne sme-. hib) da se je Angležem z raznimi mahinacijami posrečilo, da so »pregnali« ameriške zastopnike z mirovnega kongresa, da bi na ta način ves vojn: plen izven Evrope dobili v svoje roke! Ni čuda torej, da obstoja med obema državama ljuto nasprostvo, ki polagoma narašča in naravno je, da se pripravljate obe državi za noVo bodočo vojno, ki bo šele končno za dalj časa določila svetovno-politični položaj. Anglija si je že pridobila Japonijo za zaveznika, ki je istotako ogrožena po Ameriki. Seveda je nastalo nasprotstvo med Anglijo in Japonijo še iz drugih vzrokov: obe državi zahtevate zase otok Jap, ki je velikega pomena, ker se tam nahaja križišči treh pomorskih kabljev, sibirsko vprašanje i. dr. Ker pride v slučaju take angleškojaponske-ameriške vojne v poštev le pomorska vojna, je sar.io ob sebi razumljivo, da v vsdh treh državah gradijo neprenehoma in . s polno paro vojne ladje in takrat, ko bo ena 'zmed obeh delov upal, da je dosegel z izgraditvijo novih vojnih ladij dovolj \eliko brodovje (kar se pa bo baje zgodijo leta 1925.), takrat bo izbruhnila nova zares svetovna vojna, ki nam bo šele pokazala pravega zmagovalca svetovne vojne 1914-18. — Amerika ali Anglija! Justica suri nas. Pred nekaj dnevi smo čitali v »Slov. Narodu« članek: »Justica na Koroškem«, v katerem je bilo Opisanih več izrazitih slučajev kršenja postave in gazenja najpriprostejših pravic v škodo tamošnjih Slovencev, Takih slučajev in takega postopanja smo bili Slovenci vajeni od avstrijske justice ir kdor je občutil njeno pristra..jst na lastni koži ta tem bolj razume gorje, katero 'ači koroške Slovence. Kdor izmed nas je pred prevratom h količkaj javno nastopil, kdor ni krivil hrbta, ga Je z vso ostrostjo ošinil bič avstrijksega sodnika. Kurrerca, poklanega od Volksrata med nas edinole z namenom, da persekira zavedne Slovence. Vsi pomilujemo naše Korošce, da morajo še nadalje trpeti pod nemško nadutostjo in se hkrati zahvaljujemo usodi, da nas je rešila nesko ” ih krivic. Pri tem si pa domišljujemo, da smo v državi, kjer se deli državlianom brez razlike enaka pravica, če se že ne moremo povzpeti do tiste višine, raz katere so nas nekdaj sodili nemški burši. Pa žalibog je to le domišljija, ka'ti še danes se dogode slučaji, kateri jasno pričajo, da se tudi pri nas še vedno reže pravica Nemcem v večjih kesih kni Slovencem. Evo dveh krivičnih* slučajev. Na neko slovensko prereditev se Je vrinila nemška družba, katera se je kmalu začela zabavati po svoje z glasnim izzivalnim nemškim govorenjem, petjem, hajlanjem itd. Naenkrat Je poglavar te družbe St. zaklical Slavoncu: »Sie bloder Aff, was schauen S'e miefi an? Slovenec ga je na to žalitev lahko telesno poškodoval in je bil tudi ob« sojen. Do tu je vse v redu. Pa tudi Slovenec je tožil Nemca St. radi žaljenja časti. Pri okrajnem sodišču je bil Nemec St. obsojan na 100 kron globe. 3t. se je pa pritožil in se zagovarjal, da je navedeno žalitev rfekel proti svojemu tovarišu Nemcu D., ker se tfbbče med seboj tako titulirajo, torej zagovbr, ki po svoji naivnosti in gluposti presega vse meje. No njegova priča D. je izpovedala resnicp, da mu je St. šele drugi dan rekel, da je žalitev veljala njemu, da ga St^še nikdar ni take) rta-zval in da se splfch tikata. Njegovi^že-na pa, katera je velika prijateljica St. je zagovor potrdila. Tožitelj in njegova priča D. sta pod prisego potrdila, da je bila žalitev z gesto in pogledom namenjena Slovencu. Pri prvi obravnavi se senat, v katerem so bili 3 Slovenci in 1 Nemec še ni mogel prepričati o nedolžnosti St., zato je pripustil še drugo nemško frajlico, da je podprla zagovor. In sedaj je šlo. t)a je pa šlo sigurneje . je predsednik Nemec Br. poklical V senat še enoga Nemca, Br. in pri glaso-. vanju sta Nemca glasovala za oprostitev, Slovenca pa za obsodbo. St. le bil oproščen. Jurist se pri taki sodbi mora prijeti za glavo, lajik pa strmi, da se take sodbe sploh morejo izreči v Jugoslaviji, strmi, kako se more pustiti Nemcem votum v kazenskem senatu, čudi se kako morejo Nemci imeti celo večino v k-^nSkem senatu na ogroženem delu Slovenije-v C. dotični Slovenec pa si gotovo- Trf-H, kako —IsleVov, se naj porabi kako drugo uro, ali pa se enostavno še eno i doda. Ne tvttuiemo va nikomur v današ- njih časih ljudi na ta način izzivati. Gospodje naj se zavedajo, da otrok, ki »a ie mati prezgodaj odstavila, žalostno hira *er mu tudi kozle mleko ne nadomesti materine hrane. Ml pa hočemo imeti zdrave otroke, ki bodo v polni meri pili mleko iz materinih grudi in teh ljudi }e več, kakor si kdo predstavlja. V nasprotnem slučaju na bodo prisiljeni prelomiti prisego, ki jih veže poslušati predpostavile. » — Kaj pa to pomeni? Kakor se čuie, se bo ustvaril med višino po posameznik.u podpisanim državnim investicijskim posoli-lom In dodeljevanjem železniških vozov tajen junktim, po katerem bo za oddajo železniških vozov merodajna vsota, ki Jo je do-tično podjetje podpisalo za to posojilo, namenjeno Izboljšanju paših prometnih raz-mer. _ , — Izpretnembe v osebju. Za začasne praktikante pri pokrallnskl monopolni upra- vi v Ljubljani so imenovani: Hugo BcUram. Fr. Zalar in Božidar Slauovec. Absolvirani pravnik dr. Amon Šraj je imenovan za kon-ceptnega praktikanta pri oddelku za notranje zadeve. Službi sta se odpovedala av-skultant dr. Ivan Pless v Mariboru in pro-vizorni uradni zdravnik v Slovenjgradcu dr. Fr. Petek. —■ Inženir Josip Porenta, dose-daj v ministrstvu za poljodelstvo in vode, je Imenovan za Inženjerln v 9. čin. razredu pri gradbeni direkciji v Ljubljani. Dipl. veterinar Leopold Hribar je Imenovan za sekretarja V. razreda v kmetijskem mlnistr-strstvu, rezervni nadporočnik-dobrovoljec Anton Batagelj pa za prov. pomočnika komisarja železniške policije na Jesenicah. — Znižano telefonske prfstojbioe * Prago, 5 1. oktobrom se bo znižala pristojbina za običajni triminutni telefonski pogovor med Prago in Ljubljano od 21 ra 17 Češkoslov. kron, za nujni pogovor pa od t»3 na 51 češkoslov. kron. — Komanda Ijubljanskog vojnog Okroga objavlja: »Molimo, da Komandanti Vol-nih Okruga najbrže pogodnim načinom objave de se novim pitomcima niže škole vojne akademije, koji treba, da stupe u 1. godinu 30. septembra ove god. odlaže stupanje za 31. oktobra ove godine.« — Klub »Soča« ie podpisal 120 000 K državnega posojila. — Nove položnice poštnega čekovnega zavoda za davčna plačila. Delegacija ministrstva financ je odredila, da naj davčni uradi en mesec pred dospelostjo daucov, t J. v januarju, aprilu, juliju ln oktobru dostavljajo položnice poštnega čekovnega zavoda, na katerih bp označen celotni predpis vsakega posameznega davka, skupna svota dotedanjega plačila in znesek ki naj ga stranka v poštnem čekovnem prometu plača, pred štirinalstlm dnevom meseca februarja, majnika, avgusta ln novembra, če se hoče izogniti stroškom za izvršilni opomin (4 vin. od vsake krone). Dokler predpis za tekoče leto davčnemu uradu še ne bo 'znan." bo na položnici naveden provlzoren predpis v iznosu prošlega leta. Za te položnice se bodo računali samo tiskovni stroški po 30 vin. Hkratu bodo davkoplačevalci, ki stanujejo izven kraja kler le nastanjen davčni urad, po razglasu opozorjeni, da so take položnice predane pošti .ter da naj jih, ako bi jih pošta pravočasi.o ne dostavila, sami na pošti dvignejo. Davčnim obvezancem se pa priporoča, da poravnald svoja plačila v poštnem čekovnem prometu, ker si s tem prihranijo pot, k davčnemu uradu in večkrat cele ure trajajoče čakanje preden pridejo na vrsto. Hkratu pa 4 tem pomorejo, da se denar steka neposredno v poštni čekovni zavod, ki vrši plačila za državno upravo. Seveda vsak davkoplačevalec tudi še nadalje kakor doslej lahko zahteva pri davčnem uradu proti p'ačllu davčno knjižico in si da vanjo upisat' prepis in plačila. Stranke pa lahko vsak čas zahtevajo tudi popoten Izpisek Iz kontne knjige davčnega urada. Za ta izpisek pa je plačati po tar. post. 42 začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah takso 5 dinarjev. — Pokojninsko zavarovanje. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je razposlal že koncem avgusta služb^Jalal-cem obrazce s pozivom, naj na njih vsaj do 10. septembra naznanijo celokupne letne prejemke svojih nameščencev po stanju dne 1. julija t. I. Ker zavod teh podatkovv primernejše rešitve pokojninskega zavarovanja nujno potrebuje, opozarja tiste s' >žbo-dajalce, ki še do sedaj niso izpolnil! svoje dolžnosti, še enkrat In zadn|ikrat. nai vpo-šljejo izpolnjene obrazce vsaj do 1. oktobra, in sicer tudi tedaj, če so bili prejemki nameščencev dne 1. julija t. 1. še vedno toliki, kot so bili do sedaj prijavljeni pri Pokojninskem zavodu. Kakor se opaža, puščajo službodajalc pri mnogih nameščenih, za katere je gotovo, da prejemajo poleg stalnih plač, doklad Itd. tudi razne druge dogovorjene ali redno brez dogovora se ponavljajoče prejemke, kakor tantljeme, provizije, renumeracije, bilančne, božične in novoletne nagrade, nagrade za če/.urno, delo Itd., dotlčne rubrike prijavnih obraz-' cev kar prazne ali pa jih Izpolnjujejo povsem nedoločeno, kakor n. pr.: nameščenec Ima tudi pravico do 5 odstotnega čistega dobička podjetja. Ce se ne ve natančno, ko-, llko bodo ti prejemki letos znašali, naj se navede pri prejemkih, za katere je nameščencu zajamčen morda gotov najnUh zne-' sek, ta znesek, sicer pa znesek, ki .ga je^ prejel nameščenec v letih 1918, 1919 in 1920, oz. v krajšem času, od kar služi p-i sedanjem službodajalcu, n pripomni, k.jliko bodo tl prejemki vsaj približno znašali v letošnjem letu. — Kdor v prijavi teh sprem-ljivih prejemicov ni v celoti In resničn i navedel, naj jih naznani Pokojninskemu javo- , du najpozneje do 1. oktobra naknadno v po- v An, « «»dal določanem fladnjem roku prijave ne bi vposlal ali po- polnll, tega bo naznanil zavod radi otež-Kočanja njegovega poslovanja In onemogočanja tako nujne preureditve pokojninskega •(Vprašanja političnemu oblastvu s predlo-' Igom, da ga po zakonu strogo kaznuje. — Napisane In naslikane stalne objave fin reklame. Po točki 13 člen 6 taksnega In jprlstojblnskega pravilnika z dne 20 julija j 1921 (objavljenega v Uradnem listu z dne SO. septembra 1921 Št 104 ex 1911 se morajo prijaviti vse napisane in naslikane Staline objave ali reklame najkasneje do 15. okt. 1921 najbllžjemu davčnemu uradu odpadajoča letna taksa za leto 1921 pa se mora plačati najkasneje do 1. novembra 1921. Vložiti prijavo in plačati takso so dolžni lastniki objekta, na katerem je objava, ali te vrši reklama. V interesu lastnikov hiš, Ograd, tramvajskih podjetij, kioskov Itd. Je, da se ravnajo po zgoraj navedenih taksnih določbah, ker bi sicer morali plačati v smislu opombe 3 k tarifni postavki 8 začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 (objavljenega v Uradnem listu št. 100 ex 19211 desetkratno takso. Opozarja se nadalie, da podlegajo po točki 1 k tarifni postavki 8 citiranega zakona tudi plakati in druge objave , »zaradi materijelne koristi«, ki se prllep-'ljajo ali pritrjujejo na okna, zidove, vrata Itd. za vsak izvod taksi pet para, odnosno 60 para. Ker Je finančna uprava opazila, da se ta taksna dolžnost ne Izpolnjuje, opozarja, da se bode postopalo odslej v slučaju netaksiranja po zakonu. — Namesto policije — železničarji. Ministrstvo za promet Je vsem železniškim | ravnateljstvom Izdalo naredbo, naj odslej železniško osobje samo pazi na blago v j Vlakih, ker le na ta način se zamorejo uspešno omejiti fazne tatvine na vlakih In kolodvorih. — Nemške sanje. Koroški list »Bauern-(»eltung« piše z ozirom na slučaj, da le v mariborski stolnici med zvonenjem ok. kralju Osvoboditelju počil zvon, kledečc: »Mi sl to tolmačimo kot dobro znamenje bi upamo, da bo nam ukradeni Maribor zopet nemški.« — Poprej bodo popokale vse butlce koroških Nemcev in še krofi povrh. — Radgonski Nemci trepečejo. Vsled Drodlranla Madžarov je radgonske Nemce strah ter zaupno obračajo oči ha Jugoslavijo, češ, sa) ne živimo v sovraštvu, sal nam bodete pomagali. To Je posledica nenaravne meje. Se prosili bodo Nemci za prl-klopitev k Jugoslaviji, ki Jim more nuditi Varstvo in gospodarski prospeh. — Umrla Je v Rogaški Slatini soproga ftaesarja in gostilničarja ga. Ana Štern. — Lov na divje prešlče. V nedeljo dne '19. t, m. so lovci v Moslovačkl gori blizu I Zagreba usf./relill dva velika', merjasca ln •no svinjo. — Ne trgajte samovoljno nradnlb pečatov. V zadnjem času se Je pripetilo več slučajev, da »o razne stranke, ki Imajo kotle za kuhanje žganja alj za Izdelavo sodavice samovoljno predčasno potrgali uradne pečate In začeli delati. Tozadevno Je vladalo res v za,dnjem času percej čudno postopanje ln Interesenti sami in tudi merodajni krogi večkrat niso vedeli, pri čem da so. Vendar je treba vsekakor ln pri vsakem dvomu brez ozira na druge okolnosti vedno počakati, da odstrani uradni pečat oni urad, ki Je stroj ali kotel zapečatil, kajti v nobenem slučaju ni v zakonu predvideno, da sme kdo samovoljno odtrgati uradni pečat-Vsi, VI to hapravijo, se brez ozira na Se tako tehtne olajševalne okolščlne pred sodiščem. kaznujejo. In sicer sedaj po srbskem kaz. zakonu 9 104 g. n. Ljubljana. tf» Parastos pokojnemu kralju Petru Osvoboditelja. Po pravoslavnem obredu se Je vršila danes štiridesetletnica smrti našega kralja Petra I. Svečana služba božja Je .bila', opravljena na trgu Tabor. — KI Juh temu, da ml katoliki nismo vajeni štlrldeset-dnevnlc. Je pokazalo ljubljansko občinstvo, da globoko čuti z našim Osvoboditeljem ln •e zna prilagoditi tudi preko rimskokatoliških verskih mel običajem verskim našega kralja. Premagali smo srednjeveške nazore Jn pokazali, da smo ne samo v besedah In črkah, marveč tudi v običajih ln dejanju ‘Jugoslovani. Svečanega parastosa so se udeležili na trgu Tabor pokr. namestnik g. Ivan Hribar, general Doklč s svojim celim Štabom, generalni konzul češke republike dr. O. Beneš in vsi zastopniki ljubljanskih državnih In civilnih uradov. Navzoči so bili tudi zastopniki časopisja ln zastopniki nal-fazličnejšlh slojev'prestolice slovenske. Parastos po našem pokojnem prvem Jugoslovanskem kralju Je upllval lako globoko v Urca pravih Jugoslovanov ln pokazal, da •e le dvignila Ljubljana kot prva iz srednjeveškega vrvenja, ter da prednjači ne •amo v ujedinjenlh narodih naše Jugoslavije, marveč tudi spozna In hoče, da se zedinijo v Jugoslaviji vsi, ki do sedaj še niso hoteli umetl našega ujedinjenja z onimi, ki so vezani preko mel In ne morejo stopiti odkrito v našo ujedlnleno Jugoslavijo. Parastos po našem prvem Jugoslovanskem kralju, naj bodri nas Jugoslovane k trdni konsolidaciji naše države, obenem pa naj bo zagotovilo našim bratom preko dosedanje umetne Jugoslovanske meje, da lih ml Biedlnjenl Slovenci In Hrvati nismo pozabili, da živimo v duhu z njimi In da Je naš Življenjski cilj združitev vseh Jugoslovanskih bratov. «=> Na naslov kr. polic, ravnateljstva ln tnestnega magistrata ljubljanskega. Pri včerajšnjem požaru na Mestnem trgu se Je pokazal nedostatek glede točnosti požarne , brambe v Ljubljani, ki bi bil kmalu usoden ga cel del mesta. Informirani smo toliko, da moremo konstatlratl, da le bilo moštvo »Ljublj. prost. gas. dr.« točno v 2 minutah pripravljeno — toda zopet In zopet g. Turk — s svojim »konjskim špltalom« v Mestnem domu. Zahtevamo, da se cela zadeva BaJstrožJe preišče, ln krivca, ki Je povzročil posredno ali neposredno zamudo 30 m’nut *— izroči sodišču, ki naj ga eksemplarično kaznuje, kajti tu gre za Imetje davkoplačevalcev In kar |e glavno — tudi za življenje Posameznikov — kar pač odtehta nenasitni S) nad vse skrbnega občinskega očeta lčevega Pepeta. ■* Akademiki! Udeležite se polnoštevl-*o pogreba tovariša tehnika I. Plevelja. ki le vrši v nedeljo 25. t m. Zbirališče ob pol 16. pred šišensko šolo. “ Bratstvo. V pondeljek 26. t. m. ob T. url zvečer sestanek obeh odsekov v dru* Štvenlh prostorih v restavraciji »Zlatorog«. Na dnavr.em redu Je odhod brata načelnika, posvetovanja za prihodnji občni zbor ln Slučajnosti. Nujno je vabljen tudi centralni odbor Ker Je, kakor se razvidi že Iz dnevnega reda. sestanek eminentno važnosti, je dolžnost vsakega člana, da se ga gotovo Udeleži. Torej polnoštevilniI Zdravol —R_ — Tamburaški odsek »Bratstva« vabi jfm svoje Člane na sestanek, ki se vrši da- nes ob 10. url predpoldne v društvenih prostorih pri »Zlatorogu«. V pondeljek vaja! Udeležba nujna ln obvezna. Vsi točno! — Zdravol Načelnik. — Društvo tobačnih trafikantov v Ljubljani obvešča svoje člane, da Je dovolilo obratno ravnateljstvo Južne železnice prodajo tovornih listov proti 5 odstotni proviziji. Opozarjamo, da Je najmanjša dobava 60 komadov, pač pa se mora izkazati vsak član z dobavno knjigo za koleke. Obenem pa naprošamo p. n. trgovce ln Javnost, da sl odslej naprej nabavljajo tovorne liste v svojih bližnjih trafikah. «■ Kolo jugoslov. sester Ima svojo Izredno sejo v pondeljek. 26. t. m. ob 5. url v rlsalnlcl Mladike. Udeležite se polnoštevilno! Predsedstvo. <■> Otroško Igrišče atenskega telovadnega društva v Ljubljani« se bo zaključilo koncem septembra, do tedaj pa ostane odprto od 10. do 13. dopoldne In od 14. do nol 18. ure zvečer. Ob zaključku sezlje hočemo podati Javnosti sliko o stanju igrišča. Na-prava Je bila ■ pozdravljena z naivičiim odobravanjem od vseh strani, kar oriča predvsem dejstvo, da Je bilo vpisanih 198 otrok brez vsake agitacije z najrazličnejših krogov. Dan na dan so se zahvaljevale presrečne, razbremenjene matere odboru in učiteljstvu, otroci bi bili pa ostajali najraje 'reso kosila na igrišču, kjer Je bilo tako lepo. Tekom tednov se Je pa pokazala zepet druga slika. Pomanjkanje vode, pomanlka-nje sence v neprestano naraščajoči vročini. Je postalo vzrok,,da so otroci izostajali drug za drugim. Bilo Je pa tudi mnogo, mnogo onih, id bi bili radi prihajali in plačevali malenkostni prispevek dnevno 1 krono In še manj za otroka, pa Je bil tudi ta Izdatek pretežak In tudi število teh Je naraščalo. Pridružili so se tem še oni srečni, ki so odšli na počitnice in ti najsrečnejši so se ta-devolje povrnil! na prostor, dokler ni bilo šole. S te slike posname odbor sledeče: Vodovod je napeljan, za senco preskrbi pred zimo potrebne nasade in zastavi vso silo. da izposluje prepotrebno dovoljenje za postavitev telovadnice In garderobnih prostorov še pred zimo,. Da bi stala telovadnica bi bila senca, voda, prostor za dež ln odd'l* malčkom, bi telovadili v tej lepi Jeseni lahko pod ono zračno streho, mesto da potiskamo otroke v naše nehlglienične telovadnice. Onim materam pa. katerim gmotno stanje ne dovoli, da privoščijo otrokom okrepila na svežem zraku,' naj priskoči socijalno skrbstvo na pomoč. Društvo se ni strašilo ogromnih Izdatkov naprave, ne straši sc stroškov vzdržavanja prostora, vendar, če hočemo, da bo disciplina na prostoru taka kot Je bila, rabimo za to kvalificiranega nadzorstva in če hočemo, da zadenemo In koristimo najpotrebnejšim krogom, katerim le bila naprava namenjena. Jih ne smemo ln ne moremo obremeniti z novimi Izdatki. — Slednjič pripominjamo, da Imamo med onimi otroci, kf so vstrajno zahajali na priv stor najboljše vzglede, kako so se vidno popravljali, kar so zahajal! na Igrišče. V prihodnji sezljl se bo odbor obrnil tudi do g. zdravnikov, da ob vpisovanju pregledajo, pretehtalo posamezne in nadzirajo deco, da bomo ob zaključku lahko s statističnimi podatki telesnega napredka poročali. — Ohranite torej nadaljno naklonjenost našemu društvu, podpirajte ga vsak po svoji moči, da pridemo lažje do cilja. Ve matere pa, ki ste nam zaupale svojo deco, zauoalte jo še dalje; če Imate novih želja, povejte nam, poslušati Vas hočemo, da koristimo Vam in Vaši ded. «*= Prva vala orkestralnegaa društva Glasbene Matice se vrši v pondeljek ?26. t m. ob 8. uri zvečer v dvorani Olasbene Matice. Vabijo se vsi stari in novi člani k polnoštevilni in točni udeležbi. = Javna zakletva vsega ljubljanskega učiteljstva na ustavo in kralju Aleksandru Je danes ob 11. url dopoldne v Mestnem domu. = Stanovanje na razpolago. Stanovanjski urad baje hoče sedanje pisarniške prostore (več sob) bvlše graške zavarovalnice, sedal »Jugoslavije«, Oosposvetska cesta (ker se Je ta družba preselila), oddati nemški Ind. milijonski firmi iz Unca. Ta nemška tvrdka (peto kolo za Ljubllano) bi te prostore porabila za svojo podružnico. Ker Je nas domačinov še veliko brez stanovanj In trg. lokalov, prosimo merodajne oblasti, da se v prvi vrsti ozirajo na nas, tujim milijonskim podjetjem pa se naj ukaže, da zidajo, — Krompir za mesto Ljubljana. Ker se vrši dovoz krompirja na dom zelo počasi vsled ogromnih naročil, se stranke opozar-Jao, da pridejo lahko v pondeljek ln torek, dne 26. In 27. septembra t. 1. vse stranke z začetno črko A, B In C Iskat same krompir v skladišče Poljanska cesta št. 15. Krompir dobe stranke na Poljanski cesti št, 15 brez posebnega nakazila ln sicer množino, 'ki so Jo prijavile. Krompir se plača pri prevzemu Stranke se prosijo, naj kolikor mogoče si me pridejo prevzemat krompir, da razbre-mene dovoz' krompirja na dom. Krompir se bo oddajah od 8. do, 11. In od pol 2. do 5. popoldfie. Umrl Je v petek zjutraj v ljubljanski bolnici na griži trgovski vajenec g. Alojzij Presnlk Iz znane narodne rodbine Presnl-kove na Zdolah pri Brežicah. Naj v miru počiva nadebudni mladenič, prizadeti rodbini pa naše sožalje. mT. l^KUbljeno, Na poti od tvrdke O-lent Miklošičevi cesti skozi Dalmatinovo ulico. Komenskega ulico do učltelllšča. Je neka gospodična zgubila vsoto nad 5000 kron. PoSten najditelj se prosi, ker mora kospo-dična vsoto vrniti, in Je navezana le ffa mesečno plačo, naj vsoto vrne našemu, uprav-nlštvu, kjer sprejme nagrado. «= Rokoborba v cirkusu »Slavila*. Enajst! večer rokoborb Je bil osoblto zanimiv, ker sta nastopila rokoborca amaterja Ljubljančan g. Anton Zupan ln ruski kolonist Iz Domžal Pero Petrov. O. Zupan se Je boril z odličnim boksarjem ln začetnikom rokoborbe Fincem Jervlnovlm, ki Je bil že v svetovnih tekmah odlikovan za Jepo borbo. O. Zupan se Je pokazal kot Jako dober ln fizično močan amater, podlegel pa Je tehnično Izurjenemu nasprotniku. Vsekakor pa se lahko trdi, da bi bil g.'Zupan lahko jako dober atlet, če bi se posvetil samo strokovni Izobrazbi. Zupan Je podlegel tehniki in Je bil premagan v treh minutah. Kot drugi par sta nastopila Rus Pero Petrov proti Poljaku Clklopu. Ker Petrov ni bil pripravljen za francosko rokoborbo, se Je vršila borba v rusko-švlcarskem načinu s pasovi. Pero Petrov ni amater, marveč že star rutiniran. borec. Prvi čas, 5 minut je ostal neodločen, v drugi borbi pa Je premagal Petrov Clkiopa v eni minuti. Petrov Je dobil nagrado od ravnateljstva 400 kron, prijatelj športa, mecen Iz Domžal, pa mu je daroval še za prvo borbo 400 kron, V se-rilj rokoborcev Za darilo 20.000 din. sta nastopila nato Srb 2. Stoklč ln zamorec Sajer. Borba Je bila Jako viharna, osoblto, ker. Je občinstvo preveč posegalo v potek borenja In favoriziralo obojestransko borca. Borba je ostala ndodločna, razsodišče pa Je moralo vpisati g. Stokiču 5 točk slabih radi nepravilne borbe. Kot zadnji par sta nastopila priznan tehnik In izboren borec Siblrec Gromov proti kavkaškemu kolosu Bogatirevu. Borila sta se po rusko-švicarskem sistemu s pasovi. Po lepi borbi Je premagal po štirih minutah Gromov Bogatireva in si zaslužil specijalno nagrado 800 kron. Rokoborbe .vzbujajo v Ljubljani veliko zanimanje. To je pokazal osoblto sinočnji večer. Ker so ostali dosedaj nepremagljivi samo še trije rokoborci, Zaiykln, Gromov In Sajer, bo borba v kratkem odločena. Sinoči Je došel iz Zagreba tajnik atletskega društva Iz Zagreba, ki Je povabil ljubljanske rokoborce v Imenu zagrebškega atletskega društva na borbe v Zagreb, kot merilo, v koliko Je prospelo zagrebško atletsko društvo. Priznati moramo, da smo Imeli priliko videti v Ljubljani nekatere svetovne rokoborce, priznamo pa tudi, da je ljubljansko občinstvo umelo nllh nastop In Jih. strokovno po možnosti ocenilo. Maribor. Konfekcijska tovarna v Mariboru. Industrializacija naše dežele kaže vedno večji napredek. To moramo tem srčneje pozdraviti, ker nas dela to od Inozemstva popolnoma neodvisne in nam zagotavlja dobavo najvažnejših življenjskih potrebščin po domači industriji, kar bo brezdvomno pripomoglo k ozdravljenju naše šibke valute. Eden najvažnejših predmetov našega uvoza je obleka. Tudi to, ki smo Jo morali za drag denar uvažati, bomo sedaj proizvajali doma. Znana flrna »Jugoslovenskl Llpvd« iz Beograda Je osnovala v Mariboru, Ruška cesta štev. 45, na lastnem 9000 kvadratnih metrov obsegajočem prostoru veliko tovarno za konfekcijo moških in deških oblek. Novomodne tovarniške stroje "oni električni tok In razveseljivo ie njih šume n)e, ki,naznanja, da Je tudi pri nas vzklila Industrija te stroke. Na stotine delavstva bo v tej tovarni služilo svoj kruh1. Gotovo la tudi, da bo ta ustanovitev privabila tudi druge v naši državi pomanjkljive industrije in Jim dale poguma. Na ljubljanskem velesejmu so trgovci že doznall pomembnost podjetja In ga obsuli z naročili. Razen obširne zaloge moških in deških oblek zalaga Jugoslovenskl L!oyd D. D. tudi razne vrste moškega in Ženskega blaga. Tudi to postaja sedal domač proizvod in se ga vsepovsod priporoča. — Glej današnji Inserat y našem listu 1 Celle. 'Žatne manifestacije Celjskega Sokola za kraljem Petrom, ki se vrši danes v nedeljo ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani celjskega Narodnega doma, se naj udeleži vse narodno čuteče prebivalstvo Celja in okolice. Krajevna organizacija NSS v Celju priredi, začenši s 1. oktobrom t. 1. celo vrsto Javnih shodov v Celju In okolici. Shodi se bodo vršili po sledečetn redu: 1. oktobra ob 7. uri zvečer v Celju; 2. oktobra ob 8. uri zjutraj v Št. Vidu pri Grobeljnem; isti dan ob 2. popoldan v Štorah: isti dan ob 7. url zvečer v Vojniku; 8. oktobra ot 8. url zvečer v Šoštanju; 9. oktobra ob 8. url ziutraj v 2a,lcu in isti dan ob 3. uri popoldan v Št. Pavju na Gomllskem. Na vseh shodih poroča narodni«poslanec tovariš Brandner. Za vse shode vlada v Celju in okolici veliko zanimanje. Poživljamo vse naše somišljenike ln prijatelje na mnogoštevilno udeležbo. , ' Ljudsko vseučilišče v Celju. Jutri v ponedeljek točno ob pol 8. uri zvečer predavanje iz zvezdoslovja v risalnici meščanske šole. Predava nadučitelj g. Joško Bizjak. Obrtno razstavo v Mariboru obiščejo obrtniki iz Celja in okolice danes v nedeljo z vlakom, ki vozi Iz Celja ob tri četrt na 11. uro dopoldne. Proti Izkaznici, ki se dobi pri društvenem tajništvu, je dovoljena polovična vožnla. Parno kopališče v Celju So lastniki ustavili In več ne obratuje. Pričeli so se raje bavltl z lesno trgovino, ki več nese. V poslopju so nastanili pisarne lesne trgovine. 2e svoječasno Je časopisje opozarjalo na namero lastnikov, da mlsliio kopališče ustaviti, vendar pa se v tem oziru ni storilo ničesar. Ker Je kopališče za mestno prebivalstvo, posebno. za nižje sloje velike liiglje-nJčne važnosti, se bo moral mestni magistrat resno bavitl z mislijo, kako Istega zopet otvorltl, če že ne v poletnem, pa vsaj v zimskem času. S trgatvijo bodo v kratkem pričeli vinogradniki v celjski okolici. — Tudi druge Jesenske poljske pridelke ljudje pridno spravljajo pod streho. Krompir je letos v naši okolici izredno lep. Sv. Birokracij. »Nova Doba« poroča: Celjski davčni urad je dobil od generalne direkcije posrednih davkov v Beogradu naročilo, da žigosa v svojem okolišu igralne karte ln domine. Dobil je obenem tudi žig. Davčni urad pa Je seda) naenkrat dobil odlok od ljubljanske delegacije ministrstva, da je »ona« drugače ukrenila in da se vse žigosa v Ljubljani. Vsi lastniki kart in domin celjskega okraja bodo morali Igralne karte In damine mesto v Celje pošiljati v Ljubljano. Ali morda na stroške delegaclie? Sedaj se ne ve, ali Je več generalna direkciji v Beogradu ali delegacija financ v Ljubljani. Ce to ni višek birokratizma najslahše vrste, potem sploh ne vemo, kaj le še birokratizem. Nov vinski mošt so pričeli točiti nekateri celjjskl gostilničarji. Iz šolske službe. Na deški okoliški šoli v celjski okolici so ImenbvanI za učitelje* Gobec Vekoslav, 2agar Franc, Vizjak Karl in Petrak Ivo. Učiteljica Mlnkp Gradišnikova ostane še nadalje na tej šoli. — Odgo-dena Je zasedba nadučlteljskega mesta na deški šoli v ce1i«H okolici. V celjski klavnici Je bilo v tednu od 12. do 19. t m. zaklanih 5 bikov, 9 volov, 31 krav, 13 telic, 26 telet ln 6 prešičev. Cene mesa so bile stabilne. »Razvalina življenja«, Flnžgarjeva ljudska drama v treh dejanllh, se ponavlja danes y nedeljo 25. t. m. ob 20. url izven abonomenta v celjskem mestnem gledali-šču. - / O miljenje pasjega kontumaca v Celju. Od sedaj Je pasji kontumac v mestu toliko omiljen, da morajo biti psi all.va-no priklenjen! pri hiši, ali nositi nagobčnike, ali pa se morajo voditi na vrvicL Vsi drugi predpisi ostanejo v veljavi. Naknadni nabor za zamudnike Iz mesta Celja, ki se Istega niso udeležili dne 1. sep tembra, se vrši dne 8. oktobra t. 1. pri komandi celjskega vojnega okruga. Naborniki se morajo predstaviti ob tri četri na 7. uro zjutraj v pritličju te komande. Na licitaciji se bo dne 9. oktobra cb 9. uri zjutraj prodalo ^ državnih, 6 mesecev starih žreblč’"’ Licitacija se vrši pri vojaških barakah na Lanovžu. Celjska vojaška oblast javlja, da so neki sleparji minuli čas nakupovali na njeno iine razno blago po Celju. Odslej naprej se ne bo nobeno tako naročilo več plačalo. k‘ ne bo imelo žiga in podpisa te oblasti. Koncert ruskih emigrantov Iz Strnlšča se vrši v kratkem v Celju. Ruščina je na celjski realni gimnaziji uvedena kot prost predmet. Volitev v cenilno komisijo se vrši danes v nedeljo 25. t. m. od 7. ure zjutraj do 13. ure in sicer se vrši ista za mesto Celje pri davčni okrajni oblasti nad poštnim uradom na Krekovem trgu, za ostali celjski okra! pa pri davčnem uradu v Celju v Kovaški ulici. Mllodare je nabiral po Celju neki invalid Ivan Šalej v imenu invalidske organizacije. Invalidska orgar':acija javlja, da ta Šalej nima nlkake pravice v njenem imenu nabrati prispevke, Ptuj. Vprašamo mestni urad, če odgovarja resnici trditev mesarjev, da se Je določila maksithalna cena govejemu mesu na 20 K za kg in da se bo v par dneh zvišala na 24 K? Ce to ni res, zakaj se dovoljuje mesarjem, da prodajajo kar na lastno pest po tej ceni; če Je pa res — kar dvomimo — zakaj se to ne objavi občinstvu? Socijalna pravičnost vlaUa na graščini Turniše pri Ptuju. Graščak Lippit, ki se Izdaja za ameriškega državljana, plača nekaterim hlapcem poleg skromnega letnega »deputata«, t. J. nekaj žita, trimesečno po 36 K, beri kron šestintrideset. Kako naj Živijo tl ljudje, nam je nerazumljivo. Sliši se, da se na tej graščini vršijo dnevno večie in manjše tatvine, katere ostanejo vedno nekaznovane. Iste izvršujejo uslužbenci, ker so prisiljeni, si na ta način sami poiskati doplačilo do visokosti svojega zaslužka. Živinski sejem dne 20. t. m. je bil-Jako dobro založen z živino. Cena se je gibala kot po navadi. Kupci so prišli večinoma Iz Italije in so še isti dan naložili na postaji nad 20 vagonov živine, večinoma mlado ne, nad dve leti staro. Cena taki živini, ki se kolje v Ptuju. t. j. stare krave Je bila 7 do 9 kron. Tisti, ki se je izvozila, pa 12 do 15 K kg žive- teže. Nezgoda. Dne 20. t. m. je pridrvel preko mosta avto »Petovie«,-vsled česar so se na Hrvatskem trgu v voz Ivana Doblč vprežen! konji splašili In začeli bežati po ulici. V Dravski ulici Je voz zadel v vogal hiše, tako da se Je vse skupai prevrnilo, voz polomil In ubogi kmet, ki trpi precejšnjo škodo, se močno na glavi poškodoval. Na poslopju okrajnega sodišča še sedaj ni nobenega napisa. Sodnija mora biti pač povsod zadnja! Sokolstvo. Sokol II, glasbeni odsek se je ustanovil šele pred nekoliko meseci. Uspeh, ki ga Je bil dosegel v tako kratkem času. je vsakogar presenetil posebno, ker se je v zelo slabih okoliščinah sijajno razvijal. Vsak dan smo videli nov prirastek, imeli nov materijal in bili smo odkrito povedano, optimistični. Nismo se strašili ne truda ne žrtev. 2al, da smo morali zaiti v dolgove, posebno, ker so izostali viri za kritje, na katere smo računali. Pri vsej tel nezgodi pa nas tlači hudo zlo, da nimamo nikjer prostora za vaje. Vse to pa Je potrlo že marsikoga izmed naših glazbenikov in bati se je, da ne .nastopi kriza, ki bi Imela posebno za bodoče leto slabe posledice. Da se to prepreči, je sklenil odbor napraviti dne 9. oktobra večjo prireditev v Ljubljani, ki bo Imela blagi namen, dati novih moči odseku. P. n. občinstvo se na to že sedaj opozarja. Podrobnosti sledijo, »Llubljanslil Sokol« poživlja članstvo, da pomaga pri delu 'na Melovadlšču. Vsak, kdor se čutf sposobnega za to delo, naj pride v nedeljo ob 9. uri na prostor, kjer dobi navodila. Prosimo številne udeležbe. En dan dela, in prostor je zopet uporaben za telovadbo! — Zdravol Most in OlM. Klub »Soča* naznanja, da Je prevzel poverjeništvo »Ooriške Matice«, ki Izda za 1. 1922 bogato ilustriran koledar z mnogimi slikami naših kulturnih in političnih delavcev minulega in sedanjega časa, slike naših pesnikov, pisateljev, glasbenikov, politikov, poslancev, več pokrajinskih itd. Glave posameznih mesecev bodo krasile risbe znanega goriškega umetnika A. Bucika. Na prvi strani bo krasna risba, ki bo izražala geslo: »Bodi zdrava domovina!« — Naši pesniki in pisatelji bodo v koledarju skoro polnoštevilno zastopani s svojimi duševnimi proizvodi. S koledarjem Izda »Goriška Matica« povest »Naši ljudje« Izpod peresa dr. Alojzija Remca, in »Oorske pravljice« dr. Jožeta Lovrenčiča. Motivi obeh knjig so vzeti Iz- Primorja. Cena vsem trem knjigam znaša 5 lir, za trdo vezan koledar na) se doda še 2 liri. Cena Je zelo nizka, vsled česar vabimo vse ljubitelje- naše knjige In vse, katerim Je na srcu kulturni napredek našega naroda v Italiji, da knjige naroče ter tako podprejo »Goriško Matico«, ki postane brezdvomno važno kulturno podjetje v Julijski Benečiji. Namesto Ure more se vposlatl 40 K, Oziroma 65 K na Klub »Soča«, Beethovnova ulica št, 15. Nova karta krallestva SHS. V nakladi znanega umetniškega zavoda Jos. Caklovič v Zagrebu Je pravkar Izšla karta naše kraljevine v merilu 1 : 800.000, ki sta Jo sestavila prof. Marinkovič v Beogradu In Tomič v Zagrebu. — O tem zemljevidu Je podal priznani kartograf Fr: Peyer zelo laskavo oceno tako glede geografije, topografije ln hldrograflje ter se čudi nizki tržni ceni 50 kron za komad. — Karta se dobiva v vsaki knjigarni v laMnlci ali cirilld po 50 K za komad. > Tehnična mehanika v elementarni obliki kot osnovna podlaga strojegradbl. Drugi del: Mehanika elastičnih teles ali nauk o trdnosti. Ing. Leo Novak. Cena ? dodatkom (tabelami) 240 K. (Oba dela veljata z dodatkom 500 K.) Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 2e prvi del Novakove tehnične mehanike, ki Je izšel pred nekaj meseci. Je vzbujal pozornost vsled svoje nazornosti. Isto vrlino Ima tudi sedaj izišli drugi del. Prvi,del Je podajal osnovne pojme tehnične mehanike in n„s je seznanil z učinki delujočih sil oziraje se na toga telesa, drugi del pa nas uvaja že globoko v praktično delo. Tu se bavimo z učinki sil na slloprenosno telo, kakor se istinito v praksi kaže. Telo, ki prenese ali prestreže silo, spreminja pod določenimi okolščlnaml svojo obliko ln s* končno tudi lahko zriši, ako Je prekoračila sila gotovo mero. Te oanošaie med silo in spremembe, ki jih utrpi sili pod-vrženo telo raziskovati, razjasniti In Izra-žiti Jih v kolikor možno priročni matematični obliki, v kaki formuli, spada v nauk o trdnosti in ta nauk nam podaja avtor v tem drugem delu. Tehnik, ki določuje svoji konštrukciji obliko ln mere mora predvsem poznati in strogo vpoštevati zaključke te vede, ako noče, da bi ne bila ogrožena obratovalna varnost njegove konstrukcije. Avtor obravnava vse te odnošaje od enostavnejših problemov do najkompllciraneišlh vedno z isto jasnostjo razloženih pojmov, s številnimi slikami in z mnogostransklmi nazornimi primeri. Vsebinsko bogata knjiga predstavlja dovršen del znanja, ki ga mora obvladati ustvarjajoči konštrukter. Cisto pravilno pa povdarja uvodoma avtor, da za dimenzioniranje niso edino merodajni rezultati, dobljeni na podlagi nauka o trdnosti, ampak je treba upoštevati še druge važfie okolščine, kar imej začetnik vedno pred očmi, da bo obvarovan pogrcšenili konstrukcij, Sicer pa dajo primere lep zgled, kje la kako vporabljamo dobljeno znanje. Izračunani so najrazličnejši elementi strojnih konstrukcij, tako naj navedem vijake, zagozde, zakovice, drogovja, vratila In prigone. ro-čice, gredi, osi, tečaje transmisij In strojev, številno zbirko različnih nosilcev Itd. Knjiga je sicer namenjena predvsem tehniškemu naraščaju, a bo prišla v prid tudi onemu, ki je šoli odrasel radi bogate vsebine tehniških izrazov. Moderno knjigo prav toplo, priporočamo. R. F. Planinski koledar za l. 1922, sestavil Fr. Kocbek, nadučitelj v Gornjem Gradu, VII. letnik, bo skoraj dotiskan ter sjane 20 kron ali 5 dinarjev, s poštnino 21 K ali 5.25 din. Naroči se pri »Založništvo Planinskega koledarja (Br. Rotter), Maribor, Krekova ul. 5/1.« — Cenjene podružnice SPD so napro-šene, da nabirajo In agitirajo za ta koledar med svojimi člani. Koledar se je razširil z novimi članki ter bo zadovoljil vsakega planinca, kakor tudi neplaninca. Primorje. Tobak v ceveh. Vsak parnik, ki dospe lz Aleksandrije, Je strogo pregledan in preiskan. 14. t. m. je prispel v luko parnik »Helonov« in stražniki so takoj z&čell preiskavo. Končno se jim je posrečilo izvohati veliko množino tabaka, ki je bil nabasan v plinovfh ceveh. Aretiranih Je več oseb, ne ve se pa Še, kdo Je glavni krivec. Roparski umor. Te dni Je bil napaden in na tolovajski način umorjen 20 letni Lu-dovik Fabris Iz Bužane pri Korminu. Ko je šel Fabris po opravilih v Kormln, ga te neznan ropar udaril z železnim drogom po glavi tako silno, da se Je zgrudil in obležal nezavesten. Nato mu Je pobral ves denar. Nesrečnega Fabrisa je našel kmet Andrej Cerovec, ga naložil na voz in ga odpelial na svoj dom. Zavedel se je le še toliko, da je z veliko težavo povedal, ka) se Je z njim zgodilo, nato pa Je še tisti dan izdihnil. Naročajte „jugoslavijo“ I Pokrajina. Jesenice. Sestanka, ki se je vršil 2Ci. t. m.1 glede draginje, so se udeležile vse strokovne organizacije, ne glede na politično mišljenje. Po stvarnih debatah se le sklenilo, poslati deputacjjo delavstva k pokrajinskemu namestniku v Ljubljano ln mu predložiti resolucijo duševnih in ročnih delavcev. V resoluciji zahtevajo delavci predvsem sledeče: 1. Da poskrbi pokraiimka uprava zadostno množino živil in obleke po primernih cenah, naravnost od proizvajalcev in izključi prekupce; 2. da določi, ako 1. točka ni Izvršljiva, maksimalne cene za potrebščine, enake za celo pokrajino po poročilih sedaj ustanovljenih sodišč za robl-janje draginje. Uspešno delo teh sodišč J0 mogoče le s sodelovanjem In kontrolo pokrajinske uprave, ki bo edina imela pregled čez draglnjske razmere v celi pokrajini; 3. da vpliva z vsemi sredstvi pri centraml vladi, da se Izvoz prebitkov dovoli šele po zasiguranju pasivnih krajev, da ne bodo primorani plačevati za potrebščine višjih cen, kakor Inozemstvo; 4. da ves izvoz vzame v roke država, sama ter zaključi prekupce, ki bogatijo na račun delavnega ljudstva. H gorenjemu dopisu dostavljamo, da je gospod pokrajinski namestnik, minister Hribar, sprejel deputacijo Jeseniških duševnih In ročnih delavcev, katero so predvodlU zastopniki vseh političnih strank, Izvzem« zastopnike JDS (njim se Itak slabo ne godi). Deputacija Je g. ministru Hribarju orisala bedni položaj delavstva ln mu Izročila to-zadevno resolucilo. Gospod minister Je de-putacij! obljubil, da bo stvari posveti! p n sebno pažnjo. Upamo, da bo gospod minister obljubo res izvršil ln storil vse potrebne korake v prid bednemu In Izkoriščanemu ljudstvu. Čas je resen. Na delo, dokler se da pomagati. . , ?a,SorJe ob Savi,. Pr! nas prtrede klerikalci dne 25. L m. »katoliški shod« ln orlovski tabor, vse v agitacijske svrhe, ker upajo s tem pridobiti nekaj privržencev za svojo stranko, to Je za črno Internacionalo, Rdeča internacionala, t. J. Čobalovcl, so nalepili velike, kričeče lepake, s katerimi vabijo, na Isti dan na velik delavski shod kot protest proti rimskemu klerikalizmu. Oba shoda sta sklicana kot agitacija za rdečo ln črno internacionalo In nič druzega. Za nas poštene narodne delavce In uslužbence so to stare firme, ki se nekaj časa objemajo, potpm pa sl skočijo v lase. Obe pa bi 'ade dobile v roke nadvlado nad proletarljatoin. Značilno Je, da aeltiraio za čobalov shod prav pridno priveski kapitalistov JDSarJl, ter se bodo shoda tudi udeležili. Vse to so priprave za bodoče občinske volitve. Omeniti moramo še, da shode NSS v Zagorju JDSarJl (kar Jih Je) dosledno bojkotiralo, kar sl moramo šteti v posebno čast, ker Je to Jasni dokaz, da smo prava ln Čista stranka narodnih delavcev. Prevalje. Zvedeli smo od zaneslhve strani, da mislilo oblasti premestiti g. Bezjaka od tukajšnje sodnije. Poživljamo merodajne faktorje, da tega ne store, da nam takšne JJudl od severne meje odstranijo, kateri delujejo z vsemi močmi na narodnem In gospodarskem polju, kakor Je g. Bezjak, kateri deluje noč in dan pri vseh tukajšnjih društvih ter Je med jjudstvom Jako priljubljen. Oospodje morajo delovati na to, da nam kolikor mogoče dobrih delavnih ln narodnih moči sem spravijo, katerih Je veliko potrebno na naših ogroženih točkah, ker samo na takšen način nam le mogoče, odbijati sovražnikove napade. Brezmiselno M bilo ako oblasti jemljejo takšne ljudi od naše meje. kateri nam toliko koristijo v narodnem In gospodarskem oziru. Gospodje moralo biti previdni v tem oziru, koga prb-meste od mele ln na moltk R U R se a o; ROSSUM’s UNIVERSAL ROBOTS Kolektivna drama v treh dejanjih s predigro •^Spisal Karel Čapek Prevel Osip Šest IZIDE PRIHODNJE DNI KOT PODLISTEK .JUGOSLAVIJE." 39 C 99 R U R IHi valutna kriza in nal «o-lanU položaj i nemi lufi. Pod naslovom: »Valutakrize und lWlrtschaftslage In SUdslavien« se peča »Frankfurter Zeltung« s padanjem naše Valute In z odredbami, ki jih namerava nala vlada ukreniti proti istemu ter Bato izvaja: »Med vzroki je brez dvoma najočividnejši inflacija (poplava bankovcev). Ker državni proračun V*dno izkazuje primanjkljaj več mi-Uard, s« je finančni minister privadil n*koflko nepremišljeno staviti v obrat btnkovčni tiskalni stroj, tako da bankovci V prometu naraščajo s popolnoma nerazsodno hitrostjo. Ko je jugoslovanska Narodna banka objavila dne BO. leptembra 1920 svoje prvo poročilo, bilo je 2814 milijonov dinarjev v prometu; 31. avgusta 1921 jih je bilo ie 4193 milijonov. In ker ni zazreti konca tl danes povsod priljubljeni praksi natlskavanja bankovcev, mora Vsaka na novo ven zagnana srotina bankovcev neugodno plivati na denarni tečaj. Ne manjše važnosti je pa-•lvna trgovinska bilanca države, ki je l 1919 uvozila za 2.527 milijonov in l 1920 za 2.300 milijonov dinarjev blati več, nego je bila v stanu izvoziti. Da dosedaj niso prišla pri izvozu zadostno do veljave naravna bogastva dežele, ki so zelo znatna, kar se tiče poljedelstva, živinoreje, gozdarstva in mdaritva, temu je v prvi vrsti kriva fftzun zelo zanemarjenih prometnih razmer nestalna trgovinska politika Vlade, ki Je kolebala med popolno trgovinsko svobodo in uvoznimi in izvoznimi prepovedmi in ki je napravila mnogo škode z mnogokrat čisto fiska-ličniml carinami. Tako je padel izvoz lesa, oviran po visokih Izvoznih carinah, v tem letu na eno petino la.iškega leta. Ta neuspeh imel je za posledico krizo v lesni industriji, dočim je pre-plavljanje avstrijskega, češkega in ogr-fpravljala že dolgo jugoslovansko vl-•pravljalla že dolgo jugoslovansko vi. norelo V hudo stisko. Ravno tako trpi izvoz živine vsled carinskih ovir, mlinska industrija se težko bori proti tekmovanju ogrskih mlinov ter bosan-«ka in hrvatska železna Industrija živo občuti nemško konkurcnco. Tako vlada na celi črti tudi gospodarska kriza, ki vpliva na valutno krizo. Četudi se le v prvih petih mesecih tega leta .delo, da je razmerje med uvozom ln Izvozom boljše, je bila trgovinska bi-*®"c* vedno pasivna za mesečnih 100 milijonov dinarjev. K temu je prišel kakor v pretežno poljedelski zemlji telo odločujoči faktor slab uspeh letošnje letine. Res Je, da manjkajo popolnoma uradni in zanesljivi podatki, Id so celo za Bolgarsko in Romunsko Ba razpolaganje, ali po poročilih, kar Jih je, Izravnana je kolikor toliko Ogodna letina žita v nekaterih pokrajinah, po slabih letinah v drugih pokrajinah; tudi od koruze, ki stoji še na polju, se ne pričakuje mnogo vsied dol-fotrajne suše in celo slive so manj rodile, nego v pretečenih letih, tudi če se Ceni. njih obrodek na 2000 milijonov 'dinarjev. Opozlqijsk| tisk dela tudi odgovorno za padanje valute splošno tnnanjo in notranjo politiko Pašičevega kabineta, ki da ne zna vdahniti inozemstvu zadostnega zaupanja v zanesljivost Jugoslovanskih razmer — in v km tiči tudi nekaj resnice. Prenapetost Centralističnih misli ustave na eni strašit separatistični skoki gotovih hrvat-*klh strank na drugi strani, komunl-•tifini atentati tu ln komunistična preganjanja tam, so najmanj ustvarili ozračje, v kateremu Je evropska Jav-®°*j nagnjena, da verjame tartarskim •stenj o brezupnem položaju Jugo-ki jih spravljajo med svet inter-Mim? kro^ V istlnl Je tudi utrditev E2Lene*t Položaja v toliko pravi ozdravljenje narodnih in gospodarskih razmer le tak vladin da zmotiti dati gospo-darski politiki ono stalnost, ki ie sama v stanu zopet dvigati kurvo države, ki n Je sami po sebi naprej prisojen gospodarski procvit. neobičajno UGODNO OBRE-STOVANJE NAL02ENEG4 DENARJA NUDIJO OBVEZNICE DRŽ. INVESTICIJSKEGA POSOJILA. OBRESTI ZNAŠAJO SEDEM OD STO. S PODPISOVANJEM 7 % DRŽAV-NEGA INVESTICIJSKEGA POSO-J1LA NALOŽIŠ SVOJ DENAR KORISTNO, VARNO IN PLOD O* NOSNO. Iliiist Dantejeve Pijave uri m. Ob šeststoletnici smrti slavnega pesnika Danteja je izšel dnevnik »Slovenec« v slavnostni obliki. Pravilno in hvalevredno je bilo to, saj se je s tem vendar počastil spomin onega največjih'mož, ki jih je kdaj rodila majka zemlja. Intellgentom vseh narodov je nudil in nudi prekrasni epos »La divina cnmedia« nebroj zabavnih In podučr.lli ur; diviti se moramo krasotam in moči sijajne poezije nesmrtnega genija. Kje je opeta ljubezni- večnost in visokost tako globoko, kje drugje so opisani tako živo in srce pretresujoče pekel, vice in raj? Pa naj to zadošča! Na dlani Je, da je lepo in koristno, če se hvaležno spominjamo obletnic za širši svet zasluženih velemož. Nikomur ne bo škodovalo, Citati prilično take proslave nekoliko več o njih življenju in delovanju. In kaj vse bi se lahko učili ravno od Danteja. Za vedno zapustiti je moral nehvaležno rodno mesto, v grozni bedi potovati iz enega kraja v druzega, izpil je gorja polno kupo. A ni vpognil svojega duha, z jekleno voljo si je pridobil vso takrat poznano znanost in s tem nesmrtnost in nevenljivost zaslug. Očitalo se je »Slovencu«, ker je proslavil na dostojen način spomin velikega genija, češ, da to ni na mestu spričo nam sovražnega vedenja Italije ter njih državljanov. Ta logika je pač prvi pesnik italijanskega jezika. A Živel malo čudna. Res, da Je Dante oče ln prvi pesnik italijanskega jezika. A živel Je- pred tolikimi stoletji! Oporekati bi bilo po vsej pravici proslavi kake obletnice sedaj živečega pesnika, pisatelja In zaeno pustolovca D’Anuncija, toda Danteja? To je davna preteklost, ln potem je znano in velja od nekdaj: Homer, Goethe, Prešeren, Shakespeare, Tolstoj 1. dr. niso smatrat! samo prvakom svojega naroda, temveč vsega sveta, saj so dostopna in znana njih dela Inteligenci vseh kulturnih narodov. Drugačno naziranje je nepravilno in je pač nastalo samo vsled sedaj vladajočih čudnih razmer, ki se bodo, kakor se nadejamo, vkljub vsem in vsemu, naposled vendarle enkrat izčistile. Janko Šuklje. ROK ZA PODPISOVANJE 7 % DR-ŽAVNEGA INVESTICIJSKEGA POSOJILA POTEČE 30. SEPTEMBRA. KDOR PODPIŠE DRŽ. INVESTICIJSKO POSOJILO, VARUJE SVO-JO KORIST IN KORIST DRŽAVE. M o veliki mi Skoraj vsi časopisi so bili že polni poročil o -trajnem gladu, ki gospodari v Rusiji. Vendar pa pravih in objektivnih pojasnil naše časopisje svojim bralcem ni moglo podati, žčumalisti so le preveč verjeli raznim moskovskim telegramom, ki so vsakovrstne grozote vse preveč pretiravali in bralci so sl predstavljali Rusijo kot pravcati pekel. Kakor rečeno, vsa stvar ni bila dobro analizirana. V meščanski vojni je Rusija morala napeti vse sile, da bi jo hitro končala, z notranjosti države so zbirali vse, kar Je rabila fronta in niti mislili niso na bodočnost. Meščanom in kmetom so obljubljali, da bo kmalu konec vojne in raj se bo začel na zemlJI.6 Vojna je sicer končala, toda raja ni bilo, pač pa narobe. Rusiji so Šele uprav sedaj zazevale globoke rane, katere je zado-blla v minuli vojni. Kmet Je zahteval, naj se mu izpolnijo obljube. To se pa seveda ni zgodilo, pač pa se je pojavila suša in še poslabšala položaj. Vlada Je bila v zadregi in začela je pošiljati telegram za telgramom v svet o veliki neserčl, ki je zadela Rusijo. Pri tem nesmemo pozabiti, da Je boljševiška taktika vedno ta: vsako nevarnost In nesrečo povečati in pokazati mnogo večjo, kot je v resnici. To taktiko so z velikim uspehom uporabljali med meščansko vojno ln tudi v tej nesrett Jim Je kolrstila. Glavna moč vlade je stranka ln ta? stranka je začela opozicljoniratl. Treba Je bilo kolikor mogoče več sil za ure-' ditev notranjih razmer ln nesreč In vsled tega člani stranke niso mogli razpravljati o programnlh problemih, ampak delati. Časa za debate ni bilo, Pač Pa na dnenvnem redu: »republika V nevarnosti«. Kmet zahteva .izpolnitev obljube, a odgovor mu je »delavsko - kmetska vlada v nevarnosti«. Vse sile so uporabljene za odvrnitev strine suše in ti moraš pomagati; a ne zahtevati. Če nočeš pomagati, tedaj si sovražnik komaj prisvojene svobode —• za tak* J* pri na* en sama kazen. "Vlada je bila v hudih škripcih.č Vsled lakete je industrijski delavec zbežal iz tovarne na kmete. Druge vladne opore: delavcev — je bilo vsak dan manj. Le s strogimi ukazi in z novim gospodarskim kurzom, kar se je dalo upravičevati pred ljudstvom le z veliko nesrečo in nevarnostjo, ki preti republiki, se Je delavec obdržal pri stroju. Vlada je računala na to: če se meščanska vojna konča, bodo nekatere države začele trgovati z Rusijo in to je ckyro priznanje obstoječe vlade. A to so sorile le nekatere države in še s temi ni bilo mogoče trgovati, ker nima Rusija dovolj ekvivalenta za blago, ki se tako zelo rabi. Trgovinske pogodbe same še ne zadostujejo, treba je še tujega posoijla. »Nesreča« je bla že tako velika, da je organizirala \’.ada kc utfi za po-mc^ gladni Rusiji, sestavljen Iz neko-kov, deloma iz voditeljev drugih strank. Evropi naj bi bil to znak prvega komunistov in sicer deloma iz strokovnja-raka h koalicijski vladi, kar Evropa že tako dolgo zahteva. Na ta način more tudi Evropa dobiti garancijo za silno potrebno posojilo. Ko so videli velike politične odnehajo boljševikov, so Amerikanci in Angleži prišli na pomoč iz »humanitarnih in filantropičnih« ozirov. Amerikancem je bilo treba zaslgurati hiperproduk-cije svojega žita in industrije z gotovim in zelo potrebnim trgom. Angležem je bilo nujno treba, da vplivajo na moskovsko politiko, da bi Moskva ne vplivala preveč na angleške kolonije in da lahko nalože svoj denarni kapital v Rusijo za velik dobiček. In celo Francija in Italija nista hoteli zaostati za Anglijo, Iz čisto filantropičnih ozirov so celo pri vrhovnem svetu organizirali komisijo za pomoč Ruciji. In tu je francoska diplomacija ki si lasti naslov »prijate’jice Slovanov« izbojevala tako velik uspeh, da je bil predsednikom te komisije izvoljen Nnlans, bivši francoski poslanik v Rusiji in dobro znani organizator kontrarevolucionarnih zarot v 1917 ien 1918 letu. Kandidaturo Nulansa je pridno podpiralo rusko emigrantsko časorkje, ker je videlo v njem sposobnega političnega prijatelja in organizatorja. Seveda zaostati za vsemi temi organizacijami ni mogla niti Zveza Narodov, bogata na svojih konferencah, niti Inter-nacijonalni »Rudeči križ«. Zveza narodov je poverila Nanzena, ki je bil že preje od Anglije poslan na pomoč Rusije in je sklenil z Rusijo zelo ugodne zveze. Tu je bila kulminirajoča točka ruske lakote in preobrat v lakoti se je pričel. Kmef je odnehal od svojih zahtev in dal celo žitni davek, ki ga vlada potrebuje za kraje, kjer je bila sJša in za irestno prebivalstvo, ne da bi mogel doLltl industrijskih izdelkov mesta. — Kmet je bil celo tako požrtvovalen, da so rekntere gubernije dale do sedaj že 100% žitnega davka, ki Jim je bil naložen. Delavec se je pomiril, dasi se produktivnost dela še ni dvignila do višine, dosežene leta 1920, ostal je v tovarnah, ker bi v drugem slučaju nadomestil bi s kmetom, ki je pribežal iz gladujočih krajev. Strinja se z vlado ce!o otem, da Je v tako veliki nesreči oddala koncesije tujim kapitalistom, ali v najem svojim bogatim in sposobnim državljanom. Za kar se je delavec v 1917. letu ob Izbruhu revolucije boril, .Ja vlada morala v »tej nesreči« odstopiti buržuazljl. Opozicija v strank, ki ni nikdar soglašala z novim gospodarskim kurzom, je tudi odnehala, ker nesreča Je »prevelika«, da bi se zaenkrat mogla industrija po sovjetskem sistemu počasi razvijati, ampak jo je ta . ~..ient bilo treba oddati inciativni sposobnosti bur-Žuju. Deloma so kraje, kjer je divjala velika su-a, založili s žitom, ki so ga dobili potom žitnega davka, deloma so jim ga prodali Amerikanci iz »humanitarnih vzrokov« in si s tem seveda zasl garali izvoz svojih produktov v bodočnosti. Tudi Angleži so mnogo pomagali Rusiji v veliki nesreči in s pomočjo posredovalca Nansena so sklenili ekrat z Rusijo p -ojilo 10 milijonov funto šterlingov, ki se pa po dogovoru lahko poveča, če je potrebno in če bodo dane zadostne garancije. V poli-ti^em oziru so dosegli to, da Moskva ne pošlijf več svojih agitatorjev v Malo Azijo, ampak v Krakov. Ce Evropa in pesebno Anglija ie daje posojila Rusiji, je s tem Rusiji priznana od glave Vrhovnega Sveta in voditeljice evropske politike. Komedija s koalicijskim komitejem ni več potrebna In z dekretom 18. avgusta t. 1. so komite razpustili. Treba pa je potolažiti Zvezo narodov in intemacljonalni Rudeči križ. Te dve organizaciji vidita v Nansenu svojega zastopnika in njemu se Je po i-azpustu prvega komiteja posrečilo ustanoviti v Moskvi komite na paritetnih, načelih iz boljševikov, in njihovih zastopnikov, prav za prav iz zastopnikov Nansena kot angleškega državljana. Produktivnost 'tega komiteja nam pa Jamči samo mesto Moskva in paritetna načela. Edino francoski; diplomaciji se je ponesrečilo. Potovanje Nulasove anketne komisije je za sedaj padlo v vodo. Rusi ji niso dovolili potovanja po svojem teritoriju iz vzrokov, da Je treba hitre pomoči in da ni časa zbirati podatke o razmerah glede gladu. Ce so jim res tako potrebni podatki, naj se obrnejo na Nansena, in on Jim Jih da. S tem se je francoska kontrarevo-lucijonama politika in evropejska fl-lantropična čustva zopet za nekaj časa pomirila. Rusija je vsvoji notranji kakor tudi v zunanji politiki dosegla kar ji Je bilo potrebno in s tem je povest o »strašn!« nesreči pri, kraju. Ivan Zorec: Med Srbi. (Dalje.) Iz srede politikujočih kmetov je stopil mladi kmet Vasilic in se je smehljal. »Kje imaš nevesto?« se je oziral pop Ilija. \ »Tamle se »kriva 1« so zagostolele ženske in so pokazale kmetico, ki se je navidezno skrivala za njih hrbtom. »No, Jakiča,«' se je smehljal pop, »ne pomaga nič: zvezali te bomo, da se ti mož ne premisli, — Kaj pa otrok, ali ti je zdrav?« Nevesta je prikimala in mu poljubila roko. Na zardelem obrazu so ji cvetele rože mladosti, radosti in sreče. »Kdo sta priči?« '»Midva!« se je oglasil neki mož in je pokazal na soseda. »O ti pogan!« se je zasmehnil pop. »Za pričo prideš, a sam se ne daš poročiti, čeprav si že dobro leto oženjen!« Med ženskami se, je hvaležno zasmejala njegova žena in se jfe za-meknila za družice. »Jeseni se poročiva, oče!« se je branil odlašajoči ženin. »No, pojdimo!« je dejal pop in smo šli v cerkev. v Poroko smo napravili takole: Najprej se opravi cerkvena zaroka pred altarjem. Ženin in nevesta ter obe priči imajo v rokah prižgano svečo. Z al-tarja vzame pop prstana, ki sta mu ju zaročenca pred začetkom obreda izročila, najprej ženinovega, napravi z usodnim obročkom znamenje križa nad ženinom in govori: »Obručaetsja, rab Božji Vasilije, s rabje, Božjoj Jaki-comvo imja Oca i Sina i svijatoga Duha. Amin.«, Ko to izgovori, mu na-tekne prstan.. Podobno ponovi z nevesto. Zdaj prjči snameta obema prstan in ga jima trikrat zamenjata. Tako je cerkvena zaroka končana. Potlej gredo vsi skupaj na sredo qerkve pred posebno mizico, ki jo je djak pripravi). Na njej je nekoliko prižganih sveč, dva venca okičena z modrim trakom, in čaša vina. Pred to mizico se začne prava poroka. Pop ženina in nevesto trikrat vpraša, ali se hočeta poročiti in ali ju ne veže dolžnost do katere druge ali katerega drugega. , Obe priči resničnost odgovorov trikrat glasno potrdita. ženin in nevesta si sežeta v roko in pop jima poveže roki s posebnim svilenim ali tudi drugačnim, navadno rdeče-pisanim novim robcem, ki ga ženin potegne iz žepa in da popu. Pop moli nekaj molitev, vzame z mizice venec, napravi z njim nad ženinom znamenje križa, kakor poprej s prstanom, in mu ga položi na glavo, govoreč: Venčaetšja itd. Drugi, venec da med enako molitvijo na glavo nevesti. Nato oba blagoslovi; Gospodi, Bože naš, slavoju i'čestiju vjenčaj jal Ko pop odmoli nekaj molitev, bla-. goslovi vino in jima lastnoročno da piti iz iste čaše v imja Oca i Sina i svijatoga Duha amin.i kar ,pomeni, da bota skupaj morala piti iz grenke čaše življenja. Zdaj gredo z popom mož, žena in obe priči trikrat okoli mizice. Vsi imajo goreče sveče v rokah, obe priči držati za trak moževega in ženinega venca, pop moli neki psalm. Potlej jima pop'odveže z rok robec, ki ostane njegova last, sname med posebno molitvijo oba venca in jima podeli poseben blagoslov. Ves obred se konča s primernim kratkim popovim go/orom, ki se konča: »Mož, ženal — Jedno čašo, sladko čašo, vama je ravnokar podala cerkev — drugo, grenkeje, vama bo dalo življenje. Ali ne bojta se: Bog je z vama in njegov blagoslov! Ljubita se, ljubita tudi Boga in njegovo cerkevl Ljubita naš narod, odgajajta otroke v narodnem duhu, ne pozabita da sta Srbal« • — Poroka je bila izvršena. Vsi smo šli iz cerkve. »Mlada« poročenca sta se delala, kakor da ni bilo nič. Ko sem obema segel v roko in jima čestital, se jima močno dobro zdelo, tudi vse druge je moja čestitka menda prav prijetno iznenadila. Zakonca, ki »ta se čutila prav poaebno počaščena, sta se mi lepo zahvalila in me povabila, da bi šel z njima na domačo gostijo. Zcnitovanjske šege bi‘ me seveda zelo zanimale, ali vabila vendar nisem mogel sprejeti, ker sva imela tisti dan s popom še dosti potov. »Saj nisi dosti zamudil,* me je tolažil Ilija. »Ljudje so revni, kaj posebnega ne zmorejo; a napivali in nazdravljali bi ti vse dni, dokler bi ostal med njimi, napivali kakor ti ni še nihče in ti morda ne bo nikoli nihče. Sicer pa boš morda slišal danes in jutri in-te dni zdravic in nadzdravlja-nja več nego si misliš.« »Kaj traja ženitovanje dlje časa?« »Kakor je: dva, tri dni, tudi dlje.« O kaki posebni in mehki ženito* vanjski poeziji, kakoršna je bila še pred leti v navadi na Slovenskem, mi ni znal povedati. Pa je umljivo: žertin in nevesta sta užila vso veselo radost poročnega dne in vso vročo poezijo poročne noči že takrat, ko sta se brez velikih oprezovanj kratko in malo vzela; poroka jima je bila potrebna samo, ker gosposka pač tako zahteva. —» Občinstvo se je razšlo, pred cerkvijo smo ostali pop, džak in jaz. Pop je nekaj naročal staremu cerkovniku* jaz pa sem gledal za ljudmi, ki so *e opotekali po nerodnih potih. Tudi oba zakonca sem videl: on je šel naprej, žena korak, dva za njim, ker ne gre, da bi ženska hodila vštric z možem. — Pred njima in za njima so hodili vsi drugi. Njih zares lepe noše, ki sem jih občudoval že pred cerkvijo in v cerkvi, so se mi zdele, ko sem jih gledal z višine, kakor rdeče in bele rože med pustim kamenjem. . . Moški so imeli na glavi črne ali rdeče okrogle čepice. Obleka je bila iz domače volne modrobarvne in rdeče obrobljena. Hlače .so bile pošteno človeške, ne široke turške. Srajce bele in čiste, širokih rokavov. Telovniki * srebrnimi gumbi v petih ali šestih podolžnih vrstah, vmes so bili posamezni gumbi, navadno jih je dvanajst, prav velikih, imenovanih »ilike«. Vsi gumbi — naj. mi za božjo voljo nihče ne omedli! — so imeli vtisnjeno glavo €*• sarja Frana Josipa I. Avstrija je izdelovala take gumbe in jih je v propagandne namene po ceni prodajala. Narod je Čedne gumbe rad kupoval in ostal sebi zvest, Avstrija pa je šla z Bogom. — Zenske nosijo bela ali modra kril*, modre ali rdeče oprsnike in bele robe* na glavi, če so omožene, a rdeče čepice, če so še samske. Okoli vratu in po prsih imajo nakit, ki se imenuj* »djerdan«, to je niz večjega in manj* ga srebrnega denarja v večji ali manj! vrednosti. Ves denar je avstrijski: sta* re šestice, stari tolarji in goldinarji in pa krone. He, kaj bi dejal kak prenapet naS »ujedinaš«, če bi videl vse to >avstrij* stvo«, ki teh-ljudi prav nič ne moti? Meni so se zdeli ti »avstrijakanti«, kakor bi jih zmerjal kak naš puhlo-glavec, neizmerno modrejši od tistihi naših kulturnih divjakov, ki so v imenu nekega jugoslovanstva vandalsko rušili in uničevali umetnine, celo 1e-delke naših lastnih umetnikov. — »Zdaj bova, če ti je prav, malo obedovala, ker nama je predaleč do dom*,« mi je zaklical Ilija in pokazal svojo zapelo torto. — »Starec, odpri nama, bratsku kučul« je ukazal staremu cerkovniku. V »bratski kuči«, stoječi tik Cerkvice, se hranijo cerkvene potrebščine, obenem pa je v njej čakalnica ob slabem vremenu. Ker je bila hišica prezatohla, smo rajši sedli pred cerkvico na neko izmed mnogih škrli, ki označujejo usedle — grobove. Široka, močna grobna škrl nam je bila torej miza in vse. Pečei.a svinjeti-na in jančevina pa velika steklenica močne črnine so nam teknile morda bolje od najbogatejšega gosposkega kosila. Potlej sva s popom .Sla v dolino. Spotoma sva si oglašala po hišah, raztresenih v gorskem bregu, da jim je pop »čital slavo«, to je: krstno slavo, ker je vsa okolica slavila sv. Jurija. V sleherni pa tudi v najubožnejši kočici so naju pogostili t vinom, žganjem in s kako sladkarijo. Seveda sva morala biti zelo oprezna, ker drugače bi ne bila prišla dnleč. Prišla sva v v?čjo vas. Pred veliko hišo je igralo kolo. V kolu so b$li mlajši možki, ki so med igranjem kola »peli« plesne pesmi, in zenske, tudi prav stare mamice. Kaj hočete- ženske so povsod enake I Kolo bi lahko zapelo tisto našo: Stara sem »ratala«„ delat’ ne morem; godci mi godijo, plesat’ pa pojdem I »Postojva malo!« sem prosil. Boter Ilija pa je že odložil torbo m se urno vrstil v kolo. »Evo, dodji, kume!« je vabil, ie mene. Za kolo, kakršno sem videl, pa treba spretnosti, urnih nog in zdrayi pljuč. v *r , »Jokl« sem odkimal in rajši glel (Dalje prlhj JUGOSLAVIJA' 24. septembra 1921 Drobiž. a; govori vam iz mojih ust. Mrtve e treba ubogati, sire, zakaj če se jim ipiramo, vstanejo časih in pripovedujejo stvari, ki jih svet ne sme poznati ...« » Henrija je stresal krčevit drget. ! Vzllc temu je še imel moči, da je zapovedujoče mahnil z roko. .Vsa okolica se je odmoknila. Tedaj pa je iz-pregovoril z glasom, hripavim od groze: ', , »Kaj hočete reči?«; »Samo to, da bi po mojem mnenju vaš brat zaradi odpuščanja svojih grehov poslušal kancelarjeve besede.« »Toda čemu, čemu omenjaš mojega brata?« je škrtnil Henri z zobmi. Kdo si? Ali veš, da te lehko ukažem prijeti?...« »Ne, sire. Videli ste, da me tri mogel prijeti niti vaš gardni kapetan..« Henri je zaječal. Nostradamus ga je motril s tistim mračnim, skrivnostnim usmevom, ki ga vidimo na kamenitih ustnicah egiptovske sfinge. »Kdo si?« je zahropel kralj. »Človek sem, sire! Le moj posel je bil vse življenje ta, da sem preiskoval duše in vesti svojih bližnjih. S plamenico v roki sem se spustil v prepad Uganke, ki mi je razodela svojo skrivnost. Vi, sire, ste samo kralj in ukazujete samo živim. Jaz, sire, pa sem več nego kralji zakaj odpiral sem nevidna vrata in sem govoril z mrtvimi..,« ... »Z mrtvimi govorite!« Je dehnil Henri. »Da,« je rekel Nostradamus ter se ponosno vzravnal. «In dostikrat mi razodenejo svoje skrivnosti. Zdaj, sire, se umaknem. Svobodno vam je, da ukažete glede Ollvierja, kar se vam zdi potrebno.« In res se je Nostradamus globoko priklonil kralju ter izginil med trumo dvorjanov, ki so ga pozdravljali z najzapeljivejšimi usmevi — zakaj vsi so bili prepričani, da je postal vse-gamogočna oseba. »Gospod,« je rekel Henri II. po dolgem molčanju svojemu kanCelarju, »govorili ste nam odkritosrčne besede. Hvala vam. Premišljal bom o vaših nasvetih. Dotlej pa sprejmem narednika, ki ga priporočale. Gospod de 1’ Hospital naj prevzame državne pečate v svoje varstvo. Svobodno vam je oditi, gospod...« »Kaj, sirel« je zastokal Loyola, zadet v srce, »Sire.« ie vzrojil Gulse, »to r.i mo- f vČj! ...« »Rekel sem, gospod menih! Rekel sem. bratranec I '•enski! ... Nu, dan božji, smejte sel Ple$lte! Zabavajte sel...« . »Saj sem vam pravil, da pojde j vse po prečil« j- šepnil Nostradamus staremu kancelarju, ki je odhajal, še ves zavzet nad svojo drznostjo in svojim uspehom. In stopil je k Loyoli, ki je ves pobit takisto omahoval proti izhodu, j »Nu, gospod,« ga je vprašal z do- brodušnim in hkrati čudtfo zloveščim . glasom, »kaj porečete o sklepu francoskega kralja? Vaše sice v svoji krščanski ljubezni in ponižnosti se gotovo raduje, ker bo Franciji prl-l ‘hranjena grozota Inkvizicije?« r \ »Da, demon.« je zarohnel menih, » »tl triumflraš in se smeješ! Tvoja peklenska umetnost je vrgla v dušp I šibkega vladarja brezumen strah. Srce mi poka od žalosti. A čakaj. 3 Satan, vedno ne boš zmagovalec! Ura božja udari prej ali slej!« S 1' (Dalje prih.) * Romunska vojska dela v tovarni. V romunski armadi se razpravlja o tem, da bi se ustanovile tovarne, ki bi oskrbljevale vojsko in v kateri bi delali romunski vojaki. Med drugim imela bi se ustanoviti tiskarna, tovarne za milo, čevlje, sveče in konzerve. Romunski industrijalci se temu upirajo, vendar se misli, da ta vojaška podjetja ne bodo proizvajale več blaga, nego ga je potrebno za vojsko. Vsled tega ne bo konkurence. * Draginja na Dunaju narašča. Na Dunaju se bo v kratkem zopet podražil in sicer bo stal hleb 25 do 30 kron. —- Dunajski čevljarski pomočniki stavkajo, istotako organizirane šivilje, na-stavljenci pri vinskih tvrdkah in nastavljena spedicijskih firm, vsi zahtevajo povišanje plač; Denar je vedno manj vreden, draginja vedno večja. Pred kratkim so stavkali krojaški pomočniki in vozniki transportnih društev, ki so zahtevali povišanj* plače za 100%, kar se jim je tudi ugodilo. Stavka godbenikov traja še dalje. Istotako so stali tik pred stavko pevci in in igralci; tudi njihovim zahtevam se je ugodilo. Najnižja plača igralca ali pevca v zboru znaša 10.000 kron mesečno. Tako Dunaj sploh ne pride iz stavke. Draginja raste, vrednost krohe pada! * Plagijat. Rekord plagijata je brezdvomno dosegel neki Italijan. Italijanski pisatelj Federico de Marino je pred nekaj leti izdal roman pod imenom Santa Maria della Spina. Roman pa ni imel posebnega uspeha in prav tako je bil kmalu pozabljen tudi pisatelj. Pred nedavnim časom pa je ta pisatelj dobil v roke od nekega prijatelja roman, ki je ravnokar izšel. Na svoje velike začudenje se je takoj uve-ril, da je to prav tisti roman, katerčga je on sam spisal pred 9. leti. Dognal je, da je res roman od prvega pa do zadnjega stavka prepisatr, edino naslov je bil premenjen. Naravno je, da je pisatelj takoj hotel dvigniti tožbo, toda izdajatelj te knjige mu je ponudil visoko svoto ako miruje in molči. Ko sta plagijator in izdajatelj videla, da pravj avtor te ponudbe ne sprejme, sta predložila, naj se pozove posebno razsodišče, ki naj odloči, kdo je pravi avtor prve knjige. * Odmevi o aferi na bivšem avstrijskem konzulatu v Zlirichu. Možak, ki se je osebno udeležil vloma v avstrijski konzulat v Zurichu, odkoder so vlomilci odnesli veliko važnih diplomatskih in vojnih spisov, je zahteval od italijanske vlade obljubljeno nagrado. Italijanski listi sedaj pišejo, da je kovčeg, ki je vseboval listine in drugo last konzulata, došel v Rim zelo lahek. Vlomilci sef namreč olajšali kovčeg vseh dragocenosti in denarja. Eden izmed vlomilcev (rodom iz Brna) s: je [ prilastil kar 10.000 frankov; Italijan- 1 ska vlada dosedaj še ni demeritirala sodelovanje lastnih ljudi pri vlomu. * Praktična rešitev stavke. V ru-dokopih v Kaukazu je nastala vstaja in splošna stavka iz katere si delničarji niso znali pomagati. Da bi se z delom 1 vendar zopet pričelo, je bila stavka rešena na ta način, da so delavci pokupili vse delnice društva, postali tako lastniki rudokopa in v lastnem interesu Začeli zopet z rednim delom. Te vrste rešitev pač ni daleč od boljševizma. * Zmagalec v šahovskem turnirja v Budimpešti — Jugoslovan. Na šahovskem turnirju v Budimpešti je premagal priznanega šahista Schweigerja naš domačin Jugoslovan Kostič. — * Vedno dražji briljanti v Avstriji. Cene briljantom v Avstriji so dosegle včeraj svol višek. Za karat plačujejo draguljarji po 120 do 300.000 nemških K. Proda sc: j| POSESTVO z VSO pritiklino, 28 oralov zemljišča, ob sto. ječe iz vrta, njiv, travnikov, gozdov m pašnikov ter 10 minut od fare 5 min. od šol* in želez, postaje oddaljeno, se takoj z* 350.000 din. proda. Več povej posestnflt sam. Franc Gode, Koblarji 28. Kočevje. Tapetniška in dekoracijska delavnica Miroslav Zor Ljubljana, Kolodvorska ulica 39. priporoža se v napravo novega in predelavo starega tapetniškega pohištva. Ivan Magdič krojal se priporoča za jesensko sezono. Vedno veilkfC izbira vseh vrst bombaža, sukanca, kva!kanca, nogavic, ca dame in gospode, ter galanterije ,na debelo, I Karol Prelog, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 11. Ivan Jax in sin ljubljena, Dunajska cesta St. 15. Šivalni straii in stpoii za pletenje izbOma konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v LINČU. Ustanovljena 1. 1887. Vezenje poučujejo prezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica. Pisalni stroji Mfldler“. Kolesa Ddrkop, Styrla, Waffenrad. 8 prakso v betonu in vodnih zgradbah se takoj sprejmejo pri inž. Lavrenčič, Ljubljana, Rimska cesta 2. Ravnotam se sprejmejo Priporoča zalogo kožuhovine in gotovih garnitur kakor bo v, mufov, ovratnikov itd. Prevzema Hillje kole ie kole divjačine :: v tfioi, barvo in izdelavo. :: BLISK* najboljše UeC krojačih pomočnikov sprejme takoj v trajno delo Simon Klimanek krojaški mojster Ljubljana, Šelenhurgova ul. št. 6. zidarji sSpohie in jedilne sob«, pisarniške Oprave, fotele, klub garniture, kuhinje in železne postelje vsake • vrste po nizki dnevni ceni. Brata Sever Ljubljana, Koiizej, Gosposvetska cesla štev. 13. v trajno delo, delo tudi v akordu Za stanovanje poskrbljeno. edino zastopstvo Največja zaloga klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka lerica Hubad ny. Dolenc . Ljubljana, Hilšerjeva ulica 5 priporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovaren po najaolidnejših nizkih cenah. luk C« konzervirani« s lepenko kritih »treh. oafatt, katran, lesni cement, ksllolej (n»i-cene|ii karboilnej), watproot za Izsuševanje vložnega zidovja In izoliranje proti vlagi, zidno in strešno opeko, apno, cement in druge atavbinske potrebščine dobavlja Ljubljanska komercijalna družba Ljubljana, Bleiweisova c. 18. Gradbeno podjetje ing. Dukič & drug Ljubljana, Resljeva c. 9 s* priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Knjiga s slikami za zabavo In pouk naSim malim Celje, iztleloEtell godbenih inštrumentov. Velika zaloga violini kitar, mandolin, citer, tamburic, harmonik itd. Najfinejše strune za gosli, citre itd. Loke za gosli in vse druge godbene potrebščine. Umetniške gosli in čela. Popravila s« irvrfujeja totoo 'ra ttrokovBjiikfi. podgane, miši, stenice in drugi mrčes! Pokončava t novimi povsem zanesljivimi sredstvi in popolnim uspehom Oblastv. konces. zavod za potontaanjmrta Ljubljana, Stritarjeva ulica 7/IU Spričevala na razpolago. 13 x 13 z vsemi potrebščinami se prodasta. Zelo praktično za tiste, kateri Žele začeti samostojno obrt. Pijave se: Cestn na Gorenjsko žel. 20, pritličje lev6. Imam na drobno v zalogi večjo množino prešitih odel, (kovtre) od 450—600 K. KARL PRELOG, Ljubljana, Stari trg St. 12. izVod 20 K v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. Topljen loj kupuje hW\U Sapuna, Djurhoiiic Ristič i Krap. Kruševac (Srbija*. _______ Inženirji, stavbeni tehniki in risarji • V v se iščejo. v ' Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov na Stavbena družba d. d. v Ljubljani, Levstibnva ul. 19. Javna dražba. V bencinskem skladišču autoodelka pokrajinske uprave za Slovenijo na Vodovodni cesti (ob Kamniški progi) se bode vršila v torek dne 27. t. m. ob 9. uri javna dražba večje množine strojnega olja, masti, petroleja, za snaženje strojev, vžigalnih sveč 3osch, prekinjačev, železnih barelov, lesenih sodov in raznih drugih posod in blaga. Natančen seznam blaga in njegovih cen se dobi pri autoreferatu, Dunajska cesta št. 50. , ________ prej A. Zanlk sinovi. Medic, nahovc e Zanhl m; I Tomo kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: TtaraM. Ljubljana. — Telefon 64. najini laki. Pravi firnež. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: Barve za obleke, ;yrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec denveiC), strojno olje, karbonilej, steklarski in mizarski ‘ pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi (Fed A, oe v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“ Linoleum pode. „MERAKL“. Emajlni lak. „MERAKL“. vi , IJrunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! 10 Največja izbira naj novejših, najtinejših in naj cenejših Roblek za gospode, dame'in otroke i/ KUPIM večjo množino bukovih drv (in tudi drugih trdih drv) franko vagon nakladalna postaja. Cenjene ponudbe na naslov ^DRVA" poštni predal štev. 21. Maribor. Restavracija Južni Kolodvor* Maribor. Priporočam slavnemu občinstvu dobro domač« vino in dobro kuhinjo po naj nižjih cenah. Franjo Stlkler, restavrator. Trgovina i. FON Uubllana9 Stari trg 6 z mešanim, kolonijalnim in delikatesnim blagom, priporoča p. n. odjemalcem veliko zalogo blaga po solidnih, cenah: riž, kava, sladkor, čokolada, olje, razi. vrste konjaka, likerjev, sli« vovke, brinjevca, več vrst finega sira. FRRM RflVMIKflR mestni tesarski mojster MiMi »lita iv. 21 • Telefon štev. 415. izvršuje vsa v njegovo strqko spadajoča dela in sicer vodno in nadtalno ter umetno tesarstvo. . Parna žaga in strojne delavnice Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezovi hiš> vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena Ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže, Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12—50 m. Razstavljam v paviljonu stavbene stroke in lesne industrije. Dospeli so najnovejši jesenski In zimski vzorci DAMSKIH KLOBUKOV Cenj. dam* se vtiudno vabijo na ogled brez prisilnega nakupa. Cene konkurenčne, ker se preoblikuje v zraven nahajajoči se delavnici. Speeijelna predelavnica starih žametastih in svilnatih klobukov po najnovejših vzorcih ter preoblikovalnica moških klobukov. Za obilen ‘obisk se priporoča Mari!] legi liliji, Wm, Mm ta 11 Mestni trg 5—6. T v.-, barna pekarna Jean Schrey-a naslednik Jakob Kavčič LJUBLJANA GRADIŠČE S IMIžftahja slavnemu občinstvu, da lahko večkrat na dan postreže s »velim in vsakovrstnim pecivom. Priporoča se za najobil. naročila. Prodaja se v naslednjih prodajalnah: Prepričajte se sami da kupite najceneje * in najsolldneje obleke za gospode In dečke. Stlkno najfinejše vrste za gospode in dame. Vse krojaške potrebščine pri tvrdki Celie IVAN MASTNAK Celje Kralja Petra cesta Stev. 31, Istotam izdelovanje oblek, po najnovejši modi. Čretnik lože graditelj mlinov In iag, St. Jurij Job Južni železnici se priporoča vsem cenjenim interesentom za zgradbo mlinov in žag. Priporoča osobito lesene jermenice lastnega izdelka. m ZIMSKE OBLEKE Zahvala. ■*3» f Ob težkih dnevih neutolažljive žalosti, ki nas je zadela s prezgodnjo in nenadno izgubo našega predobrega, nepozabnega soproga 02. brata, svaka in strica gospoda Josipa Maček so nam bila izražena sožalja in lepe tolažilne besede v veliko uteho. Zahvaljujemo se vsem znancem in prijateljem za tako častno in številno spremstvo na njegovi zadnji poti ter vsem, ki so okrasili s cvetjem njegovo prerano gomilo. Zahvalo izrekamo tem potom tudi gospodu dr. Avramovidu, san. svet dr. Šlajmerju, prim. dr. Jenku, g. dr. Krajcu za njihov zadnji trud pri rajniku ter g. dr. Jamaiju, kateri mu je bil vedno v bolezni db strani. Presrčna hvala Ljub. Sokolu, Sokolu I., pevskemu društvu Ljub. Zvonu ter drugim gg. pevcem za pretresujoče, v srce segajoče žalostlnke. Svečani rekviem se opravi v pondeljek ob t- uri zjutraj v cerkvi ČČ. 00. frančiškanov. V LJUBLJANI, dne 22. septembra 1921. , liilči Mačeli, soproga in ostali sorodniki. '" !•-.'V.. . ’ " ‘ >’.! . po starih Ul & lU 4 n p Ul «A Z s cenah = SUKNO = za dame in gospode konfekcija za gospode In dečke, Iz naše tovarne na električni obrat. Samo na debelo! lipsItMski Liojrdu oddelek: tovarna za obleke TTlflRIBOR, Ruška cesta45. N i i/i * m o m r- nt * m ZIMSKE OBLEKE Ar --»Vr • . • 1 Koloture za štednjake ; (Herdringe) rešetke za peči (Roste) ; i sav fini trgovački lijev izradjuje i dobavila: Ijeuaonica željeza „5 M EV, tvornice strojena u Bfelovant. Vež lesn'.h strokovnih delavcev 1BV, strugarjev, mizarjev i paritet« ur ki |« vajen vseh parketnih strojev sprejme v trajno delo za nov oddelek tovarne podpisano podjetje. V poitev pridejo samo vešči in stalni delavci z dobrimi izkazili. — Pismene in ustmene prijave opremljene z natančnimi podatki o družinskih razmerah in dosedanji zaposlenosti, rojstnem kraju in starosti na: KM [e., mama Mirni peltni Baja mi Kanilio. •rM Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem jnvljnmn tuzno vest, da je ha& ljubljeni sin oziroma brat, sv«k, »trie »Ul. ALOJZIJ PRESNI^ včeraj, dne 23. septembra ob 8. uri zjutraj, previden z zadnjo popotnico po težki bolezni v 19. letu starosti mirno ? Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši danes v nedeljo 25. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz ljubljanske javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi na Zdolah pri Brežicah. Zdole pri Brežicah-Ljubljana, dne 24. sept. 1821. Josipina Presnik, mati. Karolin* IvanuS roj. Presnik, Stefl Presnik, sestri. Rudolf, Josip, Ivan in Karol Presnik, bratje. ( Robert Ivanui, svak. .JUGOSLAVIJA*, 25. septembra 1921 Veletrgovina nanaltttnie, samo na debato za vodo; plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro'in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto asbesta, klingerita, konoplje za vldganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo »PROMET" tefin. intf. podjetje Ljubljana. m\\mmi Zagreb letel štoMi. )reporuča svoje bogato skladište koža te postolarskih, ipančarskih, remenarskih i svih vrsti u strukii /Spadajučih Tnnille dieoe. potrebstina. Solidna i brza prodal Novo došlo! Posteljno perje Iniet Fino perje (Caunen) Brisalke Preproge Kuhinjske brisače Posteljni predložki Umivalne rute Gradi za madrace Voščene rute Platno za slamnjake Posteljni vložki Nanking po najnižji ceni pri K. WORSCHE, Maribor, Gosposka ulica štev. 10. Raznovrstno M. Kuštrin na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah .PROMET", Ml M. podjetje LJUBLJANA. ■ Ij s( |p Tehnični, elektrotehnični In gumljavj f p4 predmeti vseh vrst na drobno in dC* \ \ belo. — Glavno zastopstvo polnih gu- mijevih obročev za tovorne automoblle tovarne Wa1ter M a' r t i n y. — Hydravlična stiskainica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljartg, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetjfc Centrala: za prevoz biaga celih vagonov na vse Ljubljana, Rimska kraje, za kar je na razpolago 1Q to- cesta 2. . ..v vornih automobilov. »--mir >(j ' Ljubljana, Maribor, Beograd, .Vn Podružnice: Dunajska c. 20. Jurčičeva ul. 9. Knez Mih&jlova tel. št. 470. tel. št. 133. ulica 3. siva barva proti rji beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah Promet I. SANDRIN LJUBLJANA, tehn. industr. podjetje. Ljubljana, Velika zaloga vsakovrstnega ~ vseh vrst N CIRIL SITAR wUU3UANA A A V^Lfoir a ce^ MESTNI TRG 6. Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19, JANČIGAJ & GAGEL LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL, POZORI Prodajamo od danes nami dokler zaloga traja po Mračni ceni: moške čevlje, prima telečie usnje po K 4