GLASILO KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINAT
NOV
n
k
ST.
Tl unij
IJOV •	'-v 1
šolska va , A
LETO vri
DELAVSKI SVET poročilo o zasedanju 20. V.1969
2o. maja sta bili l.in 2. seja našega DS. Tla prvi redni seji je razpravljal DS o sle deč en:
-	najprej se je konstituiral novoizvolj eni,
-	za tem je bila verifikacija mandatov,
-	za predsednika je bil izvoljen dip.ing. Edo Tavčar za podpredsednika pa ing. Andrej Bajt,
-	izvolili so 7 članski upravni odbor,
-	imenovali člane vseh komisij (o teh bomo poročali
v naslednji številki) in o delu UO je poročala pred sednica tov. Berta Zlenik.
Po končanem dnevnem redu te seje je pričela 2. redna seja.
Direktor tov. J02e Knez je poročal o gospodarjenju v po djetju, novoizvoljene člane DS je seznanil s planom za letos in o njegovem izpolnjevanju v obdobju januar -april 1959 ter z delom, ki nas čaka le to s.
no sklenjeno, da bo tov. Mrko dipl.ing. Pečar napisal nekaj o tem, kdaj bodo predvidoma končana posamezna dela po obratih in bo na ta način mogel DS spremljati izpolnjevanje investicijskega plana.
Za tem je bil sprejet program za sprejemanje pripravnikov.
Sprejeta je bila sprememba pravilniki o delitvi osebnega dohodka in sprememba pravilnika o nadomestilu OD delovnim invalidom.
Nadalje je bil sprejet odpis
Sklepi DS
reklamacije zaradi kvalitete vezanih plošč 'in hrastovih friz.
Zelo živahna je bila razprava o nakupu stanovanj oziroma o gradnji stanovanj za potrebe podjetja. Pooblaščena sta tovariša direktor J0že Knez in šef računovodskega oektorja tov. Stane tiuln, da se dogovorita o sre cit vili za stanovanjsko izgradnjo, ki so na razpolago, z banico in Domin-vestom v Novem mestu. Na osnovi rezultatov teh razgovorov ter predloga UO bo sprejel DS dokončni sklep.
Podrobnejše o tem bo napisal v naslednji (12.št.) direktor sam.
Dipl.ing. Mrko Pečar je govoril o planu investicij in o stanju - o stopnji, na kateri smo v zvezi z investicijami. Nadalje je govoril o dinamiki investicijskega vlaganja sredstev in kdaj bodo predvidoma končane posamezne faze rekonstrukcije podjetja. V zvezi s tem je bilo coglas-
VprcK.iar\j<2-
octgovornOs tč v ko la tih' VU
Že od uvedbe sistema samoupravljanja je vprašanje odgovornosti za sprejemanje in izvajanje sprejetih stališč in sklepov stalno na dnevnem redu. Prišli smo do trenutka, ko je postala širša in natan-
čnejša opredelitev sistema odgovornosti prvi pogoj za učinkovito poslovanje in za nadaljnjo uveljavljanje samoupravljanja.
Ta problem ni preveč samo v delovnih organizacijah, pač pa na vseh ravneh naše družbe. Ni tako redko, da sprejemanje odločitev in njihovo izvajanje ni vezano na odgovornost za posledice, ki lahko iz tega nastanejo. Prav tako ostane neodgovorno obnašanje zelo pogosto nekaznovano.
Kuo je odgovoren
Ustava predvideva zakon o odgovornosti nosilcev javnih in družbenih funkcij. Toda ta zakon do danes še ni bil spre jet. To seveda ne preprečuje delovnim organizacijam, da te tvarine v svojem okviru ne bi uredile v svojih statutih. Toda tudi te po vzoru "od zgoraj" na tem području niso ničesar naredilo.
Sklep sestanka, ki je bil o tem vprašal ju v zveznem svetu zveze sindikatov, je bil, da bi morale delovne organizacije v svojih statutih .določiti kdo je odgovoren, v katerih primerih se sproži vprašanje odgovornosti in načini in merila za njeno ugotavljanje.
Sodelavci centra za delavsko samoupravljanje v Beogradu menijo, da je zaradi danes tako potrebnega učinkovitejšega poslovanja in zaradi boljšega delovanja samoupravljanja nujno, da imamo mehanizem, ki steče takrat, ko sta normalno delo in obstanek delovnega kolektiva ogrožena.
fu,
OLoCcLi'i't V<3
V'
%(acLi 'j
SAMOUPRAVLJALO
^27
Pogovor n sodelavko MIMICO 3UK0V3C
Povabila sem na kratek razgovor sodelavko Mimico Bukovec roj. 194o.
_ Vaše življenjske izkušnje do prihoda v "Kovoles"?
-S šestim letom sem šla od doma in že v rani mladosti občutila, kako je grenak vsakdanji kruh.
-	Prvi dnevi dela pri nas? -Pri ITovolesu sem začela
delati lo. 4.1959, v tovarni lamel parketa, od koder me je tudi podjetje dalo na prakso za priučitev o sestavi in spajanju fur-nirških listov. Kakor nikjer tudi v naši tovarni začetek ni bil lahak. Po 45 dnevih sem se s sodelavkami vrnila iz prakse in morala poprijeti za vsako delo, namreč tovarno smo še dograjevali. 29.novembra 1959 je bila otvoritev dograjene tovarne.
-	Vaše, mnenje o zmaganem dopustu?
-Vsekakor mi ni všeč, ker so nam zmanjšali dopuste.
ITa seji je bilo namreč sklenjeno, da bomo imeli proste sobote, zato bodo krajši dopusti. Toda dopusti so krajši, prostih sobot pa vse eno ni. ITa seji je bilo sklenjeno, da se delavcem na težkih delovnih mestih in materam s majhnimi otroki ne o o zmanjšal dopust, toda na odločbah je zmanjšan prvim in drugim.
Ne vem koliko se pri nas upošteva sklep delavskega sveta.
- Kaj menite o strojih v vašem oddelku?
1 __________________________
-Stroji v našem oddelku so že zelo izrabljeni. 7:c vem ali mine kak dan, da ni treba ključavničarje h kakšnemu stroju. Kupujemo stare stroje, kateri pa ne ustrezajo več sodobni proizvodnji. če so večkrat popravlja stroj imamo izgubo vsi. Menim, da le na dobrem stroju lahko naredimo kvalitetno robo.
-	Vaše želje v bodočo?
-Moje želje v bodočo so, da bi bila zdrava, ker le zdrav človek lahko koristi sebi, družbi in domovini. Moje želje so pa tudi, da bi se želje in potrebe delavcev v bodoče bolj upoštevale.
Rezka
RUDOLF
Tov. Rezka RUDOLF je stara 55 let in je najstarejša delavka v Tovarni vezanih plošč. Kljub njeni starosti in slabemu zdravju je večji del de-' lala v tri izmene. ITa nekaj zastavljenih vprašanj pa je odgovorila takole.
-Zakaj kljub vaši starosti in slabemu zdravju še delate? -Delam zato, ker po današnjem zakonu še nisem upravičena do pokojnine. V podjetju bom ostala toliko časa, dokler mi bo dopuščalo zdravj e , pot em pa upam na ustrezno denarno nadomestilo.
-	Kaj menite o problemih v podjetju?
-Težave so in jih bo še več lažje pa jih bo reševati po uspešni rekonstrukciji tovarne.
-	Ste zadovoljni z delom?
- Z delom sem zadovoljna, še posebno zato, ker predstavljeni upoštevajo moje slabo zdravstveno stanje. Čeprav težko dc-lamoeem ur, s veseljem pridem na delo.
-	Kaj menite o našem glasilu?
-	Časčpis vedno preberem in me veseli, če izvem kaj novega o uspehu podjetja. Še bolj zanimiv
pa bi bil, če bi sami delavci v njem orisali svoje probleme in predloge.
-	Kaj menite o minulih voli+ vah?
-	Upam, da so uspele. Menim pa, da kandidat,ki ne seli, da je predlagan oz. izvoljen, tudi kot član odbora ne ne bo ude leževal in zavzemal za naloge, katere nastopajo. Želim, da bi novoizvoljeni člani preudarno in uspešno delovali.
ZBIRAMO...
Zbiramo izvode našega časopisa
Vse bralke in bralce "TTovo-lesa" prosimo za stare izvode našega tovarniškega lista od leta 1961. dal je.
V arhivu nam manjkajo starejši letniki in zato želimo,da nam pošljete čim več izvodov "starih" izdaj našega lista.
Oddašte jih lahko pri vratarju Jožetu B3TK0VIČU -Hvala! Urednik
OPRAVIČILO
ITastanek industrije v Straži
V	prejšni (t.j.9.) številki, ki je izšla 1. maja 1969 smo napravili nehote neljubo napako in sicer v podnaslovu smo napisali, da piše o tem Viran Tone iz Soteske.
V	resnici piše te spomine Ivan Virant iz StražeJ
Prosimo, da oprosti tej tiskovni napaki, katero je zago-del"tiskarski škrat", ki nikoli ne počivaj
Urednik
Pl s s
Bet nas ih lvanV;rant sindikatov. ^ v
'z Srraz-e
(JJoL.da.lj d v*xnjt iz č), ’rJ, J
Vas les se je izvažal v surovi obliki. Naši ljudje takrat še niso poznali obdelave lesa. V tistih časih se je pa pojavila velika potreba po tesanem lesu. Potrebovalo ga je gradbeništvo, kakor tudi železnice. Tudi sosedna Italija je potrebovala ogromno tramov. Naši trgovci so to izkoristili, ter pripeljali v naš kraj prve ljudi iz tujih krajev. Največ jih je prišlo iz Notranjske. Ti ljudje so bili vsi izučeni tesači. Takrat je v naše kraje prišel prvi proletarjat, to je delavci, ki so živeli izključno od dela svojih rok. Povpraševanje po tesanem lesu pa je bilo veliko, zato so isti delavci jemali s seboj domačine , kot pomožne delavce, ki so se tega dela priučili. Od takrat poznamo v našem kraju cele bolj siromašne vasi,ki so postale tesaške vasi in se preživljale s tem.
fi_!——
r
O kakšnem delavskem gibanju v tistih časih ni mogoče govoriti. Še manj pa o kakšnih delavskih pravicah. Šele po končani prvi razvojni stopnji, ko so bili postavljeni prvi temelji lesne industrije, se je obenem z razvojem začela prebujati tudi zavest delavcev.
incMriie v Straži
Leta 19o4 je nastala v Rogu velika žaga, ki jo je gradil knez Auersperg. Podjetje je bilo za tiste čase zelo veliko, saj je žaga imela, s ce-pilnimi polnojarmeniki vred, štirinajst polnojarmenikov. Vendar pa je bil Auersperg nar.io lastnik, žago pa je dajal v zakup. V zakup so jo jemali Zagrebčani po rodu Židje. Znana imena med zakupniki so: Špic Spilinger in Šutej.
Žaga jc predelovala skoraj izključno bukovino, katere je bilo v tistih časih v roških gozdovih ogromno. Lastnik gozdov je bil knez Auersperg in sicer jih je podedoval po njihovih rodbinskih zakonih prvorojance ADOLF Auersperg, ki je imel tako imenovani ALOT-1- vse pragozdove v Rogu in Kočevju v izmeri 32.ooo hA. Drugi cin Karel pa je imel Brezovo Reber, Podstenice, sv. Eter in ostale parcele. Višnjo goro in druge.
Žaga v Rogu je bila torej la-n,t kneza Adolfa Auersperga. Pred prvo svetovno vojno so bili delovodje večinoma Nemci. Vsa delovna sila pa so bili Ličani in Hrvatje iz Hrvatske-ga Zagorja. Led I. vojno je žaga delala večinoma za i>o~ trebe vojne.
Po I. vojni pa se je žaga razvila in specializirala za predelavo bukovine. Razlika je bila samo v ten, da so po prvi vojni bili delovodje in preddelavci Hrvatje, kakor
tudi vsi delavci. Delalo so je v dveh izmenah s približno 3oo delavci. Delavci so stanovali v barakah. Kuhali so sami. Živila in tudi vse ostalo pa so dobivali v kantini , ki je bila tudi last za-ku nni kov - (fJ\ V r: tj. ^c-,	< ,/, l.j
!0Ut.©
ms m ?
Delovna sila v prvem četrtletju
V prvem četrtletju- se je število delavcev v podjetju povečalo iz 965 na 987 zaposlenih. Številčno stanje po obratih je bilo 3o.4.1969 sledeče s
	M	2	Skup.
TDP	lo9	159	265
TVP	133	2o2	335
TSE	64	7o	134
Ž.Str.	35	5	4o
Ž.Sot.	58	19	, 77
Ci!D	18	-	18
Kuhinja	-	6	6
U prava	76	36	112
Skupaj	493	494	987
V prvem četrtletju je bilo 30 delavcev sprejetih, odšlo pa jih je 16. V istem obdobju jc bilo opravljenih 91 medobratnih premestitev. Vzroki za odpoved delavcev so
sledeči:
-	odpoved delavca	5
-	upokojitev delavca 5
-	smrt delavca	1
-	odhod v JLA	6
Vzroke za povečanje števila delavcev je potrebno iskati predvsem:
-	v povečanju obrata stilnega pohištva,
-	v povečanju tovarne vezanih plošč in
-	v sprejemih za določen čas za skladišče žaganega lena.
Kadrovski oddelek t

SPOMIN NA NASE PREDVOJNE v DELAVSKE TOVARIŠE
PTše Tone Virant iz. Soteske
ri c. //'o V O / i'/L /O*	J
Kadar odpade jesensko listje^ bom tudi jaz izgubil prijatelja. V tem tranutlm se še počutim močnega velikega. Kmalu bom moral stopiti na pot, lci bo tudi meni prinesla vso resnico in bedo delavskega življenja.
toliko časa je bilo nekaj, nekaj navidezne svobode, da se je oblast v Deogradu utrdila.
Pri nas na žagi je bila usta-n ovij ena social demokrat ska stranka. V tej so bili včlanjeni gozdni delavci, žagarji in vozniki. Leta 1919 je od-
"Stric nadaljujte! STrie..." "Prekleti tisočkrat!"
Njegov glas me je zdramil in se izgubil v šumenju jesenskega vetra. Pogledam mu v oči.
V njih ni več solza. Solze očiščujejo dušo. In sedaj mi ta starčevska duša razkriva meni še nepoznan svet.
"Preklete pijavke, saj jih poznaš!"
Njegove oči vsesavajo soteski gozd, ki ga sončni žarki osvetljujejo tako, da je njegova senca padala po dolini.
"Obljubili so nam vse. Ko se je začela podirati stara Avstrija in jo je vzel hudič, smo mislili. S, sedaj bodo prišli boljši časi. Pa so bili to prazni upi in prazne besede. Obljube in nič več.Samo
šlo naše delavsko zastopstvo pogajat se za pravice delavstva v Ljubljano. Imeli smo 12 urni delavni dan. Plače pa take, da smo komaj živeli. Navadno naše delavske mize niso premogle belega kruha. Naše žene in matere so pekle koruzni kruli. Namesto kvasa so uporabljale nekakšne dro-žice. V našo krušne peči so se tako brez skrbi zapredli pajki. S-pričo takšnih oligub je tudi v Soteski in okolici zavrelo.
V	naše delavske bajte se je naselilo trenutno veselje.
V	Ljubljano pojdejo! Do nove vlade. Če gre Nace, Jernej in drugi.se menda ne bomo bali.
Tiste dni se nam je zdelo,da tudi sonce sije bolj lepo.
(HAOAUčVA^/e %LLt>! j
V'
Iznašli bo vozove brez konj, telegraf brez žice, smodnik brez dima niso pa iznašli še dote brez neveste.
Notar ja vprašal umirojočegaj "Zakaj neki hočete biti pokopani ravno v morju?"
"Ker se je tašča zaklela,da bo plesala na mojem grobu.."
V
)
Minila je že tretja ura,predavatelj pa še kar naprej go- ( vori. Eden izmed poslušalcev ) dvigne rokot
- Oprostite, rad bi vedel sa- ( mo to, ali je tisto kar ima- ) te na zapestju, ura ali koledar?
Veliki tatovi male obešajo.
Molčečnost je ponižen cvet ljubezni.
Heine
= 457 pojasnil =
Spreminjanje najrazličnejših predpisov med letom občutno ovira nemoteno poslovanje delovnih organizacij.De j stvo je, da so se v dobro organiziranih delovnih organizacijah komaj sproti zmogli prilagajati spremembam predpisov.
PRIMER« od konca julija 1967 do 21o oktobra lani je zvezni sekretariat za finance izdal 457 pojasnil o obračuna-
vanju prometnega davita - tore j , vsak drugi dan ena I Bohotenje birokratskih opravil gre seveda na račun dohodka delovne organizacije. In ša en primeri Podatki kažejo, da je poprečno za eno vrsto alkoholne pijače v Sloveniji približno 16 različnih občinskih davčnih stopenj, pa imamo zato pri 12 vrstah alkoholnih pijač kar 192 različnih davčnih stopenj, itd.
Pa naj reče še kdo, da nismo pobožni! Saj zvesto in stalno častimo sveto birokracijo!
Od 2o. marca dalje so odpravljeni vizumi za potovanja v Zapadno Nemčijo. Imeti ga mora le tisti, ki se želi zaposliti tam oz. pri nas.
A/A7~/\$A - n a C a
podajo
^./otC/ OS zmf&iflarjt
zdravilo
ki ga ne nadomesli noben tovarniški izdelek
%m nase
gospodinje
Posušeno listje gozdnih jagod je odlično sredstvo za kuhanje čaja proti ohripelo-s ti.
Najboljši način, da prenehamo kolcati je ta, da v majhnih požirkih pijemo vodo in si pri tem zamašimo nos,ali pa zelo hitro pogoltnemo žličko sladkorja v prahu. Alkohol in jetra
Dokazano je, da dolgotrajno uživanje alkohola zelo škodi delovanju jeter. Sodelavci osrednjega laboratorija v droh-ultu (Švedska) pa r:o poskušali ugotoviti, kako vpliva na jetra enkratna doza alkohola.
/LREKI---
Hitri skoki so nevarni.
Pasti ni sramotno, sramotno
je obležati.
Kdor ne dviga nog, s6 spotakne tudi ob droben kamen.
Deset zdravih prostovoljcev je dobilo v dvanajstih urah. skupaj s hrano šoo gramov alkohola.
Pred poskusom in po njen so v krvi prostovoljcev izmerili količino fermenta orinitinsko kislino. 'Ja ferment najdemo običajno, v jetrih, kadar pa so ta poškodovana a! i pr eobremenjena, prime kislina v kri.
T.Aed šestin in deveti;:) ‘dnem poskusa se je koncentracija omenjenega fermenta v krvi prorto-V olj cev zelo povečala. vo se, ali so pričelo propadati celice v jetrih ali pa so nastale le prehodno Je zave. ?oda ^ o tov o j o f (L a . ’.lo ena LCU.iOi velika doza alkohola povzroči . nenormalno delovanje jote I
Sreča ima steklene noge.
Sklepticizem je počasen samomor.
Kjer smrdi po mrhovini, se zbirajo vrane.
Hudobne oči ne vidijo nič dobrega.
Današnja mladina verjetno ne ve, kaj hoče.-Ve pa, česa noče .
hladim nima rada popolnih stvari. Tc ji premalo puste, jo jezijo ali dogočasijo.
Večina mladih ljudi misli, da so vede naravno, če so grobi in nevljudnih

M IS L n
Osnovna napaka očetov je v tem, da pričakujejo od svojih otrok, da jim bodo v čast.
Otrok in ur ne smemo neprestano navijati, morajo tudi teči.
Kdo ničesar ne zna, je za vse sposoben.
Slovenka lepotica Evrope
Na tekmovanju za mlsa Evropa v Rabatu zmagala Saša Zajc Iz Ljubljana
V juniju (4.6.) je dan krvodajalcev. Na ta dan bodo odlikovani tisti, ki so darovali kri že najmanj 5 krat. Slovesnost bo v Straži.
SMILIM. »SIMM
(o
Vodoravno:
l.največjl slovenski pesnik,
3.del parnega stroja,11.ravnina, 12.vrsta glast> ii, 14. ime predsednika DS "Novolesa",15. siv konj,16.krajevni prislov, 18.evropska država,2o.izumrlo ljudstvo v južni Ameriki z visoko razvito kulturo,22.dela-veo v tkalnioi.23.ovetioa,26, povratni osebni zaimek,27.pti-oa pevka,28.osebni zaimek,29. ime predsednika SFRJ,3o.kraljevsko znamenje,33.moško ime, 34.Španski nogometni klub iz Madrida,35.Beograjski Športni klub,36.država v Aziji,
icšive po5l.ilte do 8. junija 1969 na naše uredništvo.
V eri koverti ;je la Itko le ena rešitev. 1: Soteske tuno prejeli doslej zelo ma-* o rosi i o-.
:'ajvoo ji!-, je iz BdP in uprave.
Navpično:
1.mejni prehod v Italijo,2.radioaktivni element,3.začimba Kolinske tovarne hranil,4.15. in 1. črka,5.števnik,6.država v Afriki,7.priimek obratovodja TSP,8.prenaša bolezen,9,okraJ-šano ALI,lo.kolonjska voda za moške,13.plačilno sredstvo, 15.začetnioi imena in priimka vodja žag.17.član osnovnošolske orgonizacije.19.letni čas, 21.ooenjevaleo,24.poljski pridelek,24.srbsko moško ime,28. zajedaleo oblek, 3o.vzročni veznik, 31.kratioa italijanske televizije, 32.a-kademski klub, 33.avtomobilska oznaka za Mursko Soboto, 34. avtomobilska oznaka za Reko.
A.T.
Prometnemu miličniku, ki . -tu; ta vil mlado dekle, zaradi prometnega prekrška, mu je ona rekla:
e>HE z. USU)
"Ali lahko zvem, kdaj gr e cm e
Vidiš,sinko,tudi
na dopust?"
izkušorenu mojstru včasih zatrepeče ro ka.
o'
VJov
1.	nagrado prejme Bezek Vera,
2.	nagrado prejme .dular Iiarjan-
j ca,
3.	nagrado prejme Pavlin Slavko
I
dobite jih pri
iiarjanci Burgar jevi.
Urejuje uredniški odbor:
Janko Coleš,dipl.iur,Marjan iukano, dipl.ing..Gabrijel I.alcuc, tehnik, Jože Pirc, Stane Šuln, šef rač.sekt., Berta Zelnik, vodja IC .Andrej Žnidaršič ,ir,g.
Odgovorni urednik:
Bogomil Lilija,ing. r’ehnični urednik:
Gabrijel Bakuc, tehnik Behnična risarka in ilustratorka :
Andreja Brampuš,teh.ris.
Biriča dU "Bomo Brej c" v Hran ju
naklada 12oo izvodov.
Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu.
Izdaja "ITovoles" lesni kombinat v Spraži pri Novem me3tu