MED - BALZAM ZA DUŠO IN ŽIVCE Rimi FRANK, Die Neue Bienenzucht, št. 10/04, sir. 317 Prevod VLADKA NOGRAŠEK PSIHIČNI VPLIVI LAHKO POVZROČIJO NERVOZNE MOTl\JE Dandanes, ko vse drvi, so med najpogostejšimi obolenji nemir, nervoza, slaba koncentracija, motnje spanja, ank-siozna stanja in depresije. Prizadeti so vedno mlajši: številni otroci in mladi ne morejo več sedeti pri mini, v šoli imajo težave s koncentracijo, so razdražljivi ali celo agresivni. Za to je odgovoren živčni sistem, saj so psihične težave in slabo telesno počutje med seboj pogosto povezani. Razburjenje in stres lahko že v nekaj sekundah povzročita silovito bitje srca, znojenje, drhtenje ali bolečine v trebuhu. Živčni sistem je splet od mikroskopsko majhnih do kot prst velikih vlaken, ki so prepletena po vsem telesu in oskrbujejo vse organe, mišice in žile. Tako imenovane živčne poti posredujejo dražljaje od čutil v možgane. Pri odraslih obsega živčni sistem od 1-5 % celotne telesne teže, od tega pa 90 % pripada možganom. V tem pomembnem organu več kot tri milijarde živčnih celic nenehno upravlja procese presnavljanja in električne dražljaje. Poleg tega so možgani središče našega mišljenja, občutenja in ravnanja. Vplivi iz človekovega okolja, pa tudi psihični in hormonski procesi lahko negativno vplivajo na delovanje možganov in živcev. Razdražljivost, izčrpanost in nespečnost so prav tako kot šibkost in slaba koncentracija, glavobol ali migrena znaki funkcionalnih motenj živčnega sistema. S pravilno prehrano je mogoče okrepiti delovanje možganov in živcev, pri tem pa ima lahko pomembno vlogo med. MED POSKRBI ZA MIREN SPANEC Naši možgani nikoli ne mirujejo, saj delajo tudi, kadar spimo. Kljub temu si ta centrala med počivanjem telesa nabira nove moči. Zadosten spanec, med katerim se spočijemo, je eden najpomembnejših dejavnikov za naše dobro počutje. Vendar številni ljudje slabo spijo, pri tem pa ena motnja spanca ni enaka drugi motnji. Medtem ko nekateri ne morejo zaspati, se drugi ponoči zbujajo, spet drugi pa se kljub nemotenemu spancu zjutraj prebudijo utrujeni in nespočiti. Kadar ne moremo zaspati, je to pogosto posledica razburjenja, skrbi, jeze ali stresa. Nočno prebujanje pa je velikokrat kazalec resnih obolenj, ki jih je treba medicinsko obravnavati. Pogosto prebujanje je lahko tudi posledica padca krvnega sladkorja. Nepremišljen poseg po uspavalni tableti nikoli ni priporočljiv, ker številna sredstva motijo potek različnih faz med spanjem, poleg tega pa lahko povzročijo tudi zasvojenost. Pri prehodnih nervoznih motnjah spanca so pogosto uspešna preizkušena domača sredstva. Tako je v romanskih deželah navada pred spanjem popiti skodelico kamiličnega čaja z mlekom in medom. Pri teh težavah pomaga tudi toplo mleko s koromačem in medom. Ker med spanjem v možganih poteka intenzivna presnova, potrebujejo vedno enako veliko količino energije, ki po večini nastaja z izgorevanjem grozdnega sladkorja. Če pa zvečer zaužijemo premalo ogljikovih hidratov ali pijemo alkohol, se lahko pojavi pomanjkanje spojine sladkorja v krvi. Potenje, moten spanec ali jutranji glavobol so znaki nočnega padca sladkorja. To lahko preprečimo že s skodelico čaja z medom. Med vsebuje množico različnih ogljikovih hidratov, ki različno hitro preidejo v kri. To povzroči, da se vrednosti krv-nega sladkorja več ur ne spreminjajo. Posebej ugodna je kombinacija mleka in medu, ker je mleko bogato z mag- nezijem. Ta mineral je označen tudi kot »protistresni mineral«, ker pomirja in sprošča živce. Mleko z medom spijemo pol ure pred spanjem. Za tiste, ki zvečer dolgo ne morejo zaspati, je priporočljiv metin čaj z medom. Pomirjujoči učinek melise je bil znan že za časa Karla Velikega, ta zel pa prav tako ni smela manjkati v nobenem samostanskem vrtu. Napitek je najbolj učinkovit, če ga pijemo najmanj šest tednov po trikrat na dan. MED POVEČA SPOSOBNOST KONCENTRACIJE Prehrana pa ne vpliva samo na spanec, ampak tudi na sposobnost koncentracije. Koliko možgani sprejemajo in koliko ne, določajo snovi, ki jih zaužijemo. Sestavine živil prav tako kot na anksioznost, nervozo ali agresijo bodisi okrepijo bodisi omilijo razpoloženje in počutje. Možgani se od vseh drugih organov razlikujejo po tem, da hranilnih snovi ne morejo skladiščiti, temveč so odvisni od redne dobave hranilnih snovi in energije. Čeprav možgani odraslega obsegajo le 1-3 % celotne telesne teže, porabijo kar 20 % skupne hranilne energije. Glede na to je poraba energije v možganih v primerjavi z njihovo težo desetkrat večja od porabe v dragih organih. Ker med spanjem možgani ne sprejemajo hrane, se ponoči raven krvnega sladkorja zniža in je zjutraj na najnižji točki. Kdor hoče zjutraj čim prej dobiti zagon, naj si privošči zdrav zajtrk. Priljubljena sveža žemljica in opečenec z marmelado pa le za kratek čas posredujeta dovolj energije. Visoka vsebnost sladkorja v marmeladi in nizka vsebnost balastnih snovi v beli žemljici povzročita hitro zvišanje krvnega sladkorja. Trebušna slinavka se na to odzove s povečanim izločanjem inzulina, ta pa spet povzroči znižanje ravni krvnega sladkorja. Posledica so lahko utrujenost, zmanjšana telesna in psihična učinkovitost, glavobol in občutek lakote. Če si zdaj privoščimo še čokoladno ploščico, se vse ponovi od začetka. Primernejša od žemljice z marmelado sta polnozrnati kruli z medom. Posebej primerni so tudi müsliji z nesladkanimi žitnimi kosmiči z jogurtom ali mlekom, medom in sadjem. Zaradi visoke vsebnosti sadnega sladkorja v medu in balastnih snovi v polnozrnati moki se ogljikovi hidrati počasneje prenesejo v kri in izloča se manj inzulina. Raven krvnega sladkorja zato ne niha preveč. Energija, ki se več ur enakomerno sprošča, poveča sposobnost koncentracije in učinkovitosti ter zmanjša stanje utrujenosti in izčrpanosti. NED PRENAŠA SNOVI ZA SREČO Ogljikovi hidrati niso pomembni samo kot dobavitelji energije v možganih in živcih, ampak so pomembni tudi za oblikovanje prenosnih snovi, tako imenovanih prenašalcev, ki prenašajo živčne impulze in uravnavajo ritem stanja budnosti in spanca. Nekateri prenašalci izvirajo neposredno iz hrane. Potreba po teh snoveh se povečuje s starostjo, ker pojema število sinaps. Potreba po teh prenašalcih je večja tudi pri stresu, nekaterih boleznih in v mladosti oziroma v obdobju razvoja. Med najpomembnejših 40 tovrstnih snovi sodijo poleg adrenalina in dopamina še acetilholin in serotonin. Ta ima posebno vlogo: kot regulator v možganih je odgovoren za dobro počutje, potešenost in dober spanec. Poleg tega blaži bolečine in deluje kot antidepresiv. Po sestavi in delovanju je soroden hormonom, zato ga imenujemo tudi hormon sreče. To pomembno snov najdemo v živilih, vendar je možgani ne sprejemajo. Ta organ je namreč s posebno pregrado zaščiten pred vdorom škodljivih snovi, tako da lahko to oviro zaobidejo zgolj izbrane snovi, vendar serotonin ne sodi mednje. Glede na to si morajo možgani to snov proizvesti sami. Za ta namen pa potrebujejo aminokislino triptofan, ki jo vsebujejo beljakovine v hrani. Da bi povečali raven serotonina v možganih, pa ne zadošča zgolj uživanje jedi in pijač, bogatih s triptofani. Predstopnja se namreč lahko pretvori v serotonin, če je na voljo še pet drugih aminokislin: tirozin, fenilalanin, leucin, isoleucin in valili. Poleg tega mora hrana vsebovati več ogljikovih hidratov kot beljakovin in maščob. Ker med izpolnjuje vse te pogoje, je zato posredovalec dobrega počutja tako pri zajtrku kot tudi med obroki. Ta čebelji proizvod pospešuje nastajanje serotonina v možganih, če poleg ogljikovih hidratov odkrije predstopnjo triptofana in pet nadaljnjih aminokislin. Pri nekaterih ljudeh vsebnost serotonina in triptofana v krvi in možganih niha: popoldne se koncentracija serotonina v možganih zniža, koncentracija triptofana v krvi pa se zviša. To neravnovesje se kaže v utrujenosti, izčrpanosti, glavobolu in povečani želji po sladkarijah. Utrujenost najbolje premagamo, če dopoldne ali popoldne zaužijemo obrok, bogat z ogljikovimi hidrati. Primerna je kombinacija medu z ovsenimi kosmiči, banano ali ananasom. MED BLAŽI GLAVOBOL Vsaka tretja odrasla oseba ima občasne, vsaka peta oseba pa pogoste glavobole. Te težave pozna že vsak deseti šolar. Glede na vzrok razlikujemo dve obliki glavobola: v nekaterih primerih je napad glavobola posledica neke drage bolezni. Pri tako imenovanem primarnem glavobolu pa je bolečina samostojen pojav. Sem sodijo pogosti tenzijski glavoboli, ki lahko trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Napetost mišic je prav tako posledica vzrokov, kot so strah, jeza, izčrpanost in dragi psihični dejavniki. OGLEJTE SI SPLETNO STRAN ČZS http//www.