porocilo o razvoju 2021 Porocilo o razvoju 2021 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorciceva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednica: mag. Rotija Kmet Zupancic Pomocnik urednice: mag. Matevž Hribernik Avtorice in avtorji Porocila o razvoju 2021 so: mag. Marijana Bednaš, mag. Barbara Bratuž Ferk, mag. Tanja Celebic, Lejla Fajic, dr. Tina Golob Šušteršic, mag. Marjan Hafner, dr. Marta Gregorcic, mag. Matevž Hribernik, Katarina Ivas, MSc., izr. prof. dr. Sabina Lange, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupancic, Mojca Koprivnikar Šušteršic, mag. Mateja Kovac, dr. Valerija Korošec, mag. Janez Kušar, dr. Andrej Kuštrin, mag. Lenart Milan Lah, Urška Lušina, mag., dr. Jože Markic, mag. Tina Nenadic, Janja Pecar, Mitja Perko, mag., Jure Povšnar, Denis Rogan, mag., dr. Matija Rojec, Urška Sodja, Branka Tavcar, Nataša Todorovic Jemec, MSc., mag. Ana Vidrih, mag. Eva Zver, dr. Peter Wostner. Uredniški odbor: mag. Marijana Bednaš, mag. Tanja Celebic, Lejla Fajic, dr. Marta Gregorcic, mag. Matevž Hribernik, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupancic, mag. Mateja Kovac, mag. Janez Kušar, dr. Peter Wostner. Racunalniška postavitev: Bibijana Cirman Naglic, Ema Bertina Kopitar Oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglic Tisk: Collegium Graphicum d.o.o. Naklada: 200 izvodov Ljubljana, junij 2021 ISSN 1581-6567 (tisk) ISSN 2464-0492 (pdf) Publikacija je brezplacna. © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Glavne ugotovitve in priporocila ..........................................................................................................9 Povzetek ugotovitev po strateških usmeritvah Strategije razvoja Slovenije 2030 ......11 Uvodna pojasnila......................................................................................................................17 1 Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse....19 1.1 Gospodarska stabilnost.....................................................................................................20 1.2 Konkurencen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor...30 1.2.1 Konkurencnost........................................................................................................................ 30 1.2.2 Raziskovalna, inovacijska in digitalna sposobnost .................................................... 34 2 Ucenje za in skozi vse življenje .....................................................................................41 2.1 Izobraževanje.........................................................................................................................42 2.2 Kultura.......................................................................................................................................49 3 Vkljucujoca, zdrava, varna in odgovorna družba................................................53 3.1 Zdravo in aktivno življenje ...............................................................................................54 3.2 Dostojno življenje za vse...................................................................................................61 3.3 Vkljucujoc trg dela in kakovostna delovna mesta .................................................70 4 Ohranjeno zdravo naravno okolje ..............................................................................75 4.1 Nizkoogljicno krožno gospodarstvo............................................................................76 4.2 Trajnostno upravljanje naravnih virov ........................................................................68 5 Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja..............................................................................................................................73 5.1 Ucinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve ...........................................74 5.1.1 Delovanje javne uprave in zagotavljanje javnih storitev......................................... 75 5.1.2 Vpliv javnih institucij na delovanje gospodarstva ..................................................... 77 5.2 Zaupanja vreden pravni sistem......................................................................................79 5.3 Varna in globalno odgovorna Slovenija .....................................................................81 5.3.1 Varnost.......................................................................................................................................81 5.3.2 Globalna odgovornost.........................................................................................................82 Priloga – Kazalniki razvoja Slovenije 1 Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse 107 1.1 Bruto domaci proizvod na prebivalca po kupni moci........................................ 109 1.2 Realna rast bruto domacega proizvoda .................................................................. 110 1.3 Dolg sektorja država ........................................................................................................ 111 1.4 Javnofinancno ravnotežje ............................................................................................. 112 1.5 Tekoci racun placilne bilance in neto financna pozicija Slovenije do tujine 113 1.6 Financna stabilnost........................................................................................................... 114 1.7 Razvitost financnega sistema....................................................................................... 115 1.8 Regionalne razlike v BDP na prebivalca................................................................... 116 1.9 Evropski inovacijski indeks ........................................................................................... 117 1.10 Produktivnost...................................................................................................................... 118 1.11 Indeks digitalnega gospodarstva in družbe .......................................................... 119 1.12 Izvozni tržni delež.............................................................................................................. 120 1.13 Stroški dela na enoto proizvoda ................................................................................. 121 1.14 Izvoz visokotehnoloških proizvodov in na znanju temeljecih storitev...... 122 1.15 Neposredne tuje investicije .......................................................................................... 123 1.16 Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost in število raziskovalcev.......... 124 1.17 Inovacijska aktivnost podjetij...................................................................................... 125 1.18 Intelektualna lastnina...................................................................................................... 126 1.19 Okoljska odgovornost organizacij ............................................................................. 127 2 Ucenje za in skozi vse življenje .................................................................................. 129 2.1 Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo................................................................ 131 2.2 Vpis v srednješolsko in terciarno izobraževanje .................................................. 132 2.3 Diplomanti terciarnega izobraževanja..................................................................... 133 2.4 Rezultati pri branju, matematiki in naravoslovju (PISA)................................... 134 2.5 Izdatki za izobraževanje ................................................................................................. 135 2.6 Vkljucenost v vseživljenjsko ucenje .......................................................................... 136 2.7 Obisk kulturnih prireditev ............................................................................................. 137 2.8 Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini........................ 138 3 Vkljucujoca, zdrava, varna in odgovorna družba............................................. 139 3.1 Zdrava leta življenja ......................................................................................................... 141 3.2 Indeks enakosti spolov.................................................................................................... 142 3.3 Pricakovano trajanje življenja...................................................................................... 143 3.4 Neizpolnjene potrebe po zdravstvenem varstvu ................................................ 144 3.5 Preprecljiva umrljivost .................................................................................................... 145 3.6 Izdatki za zdravstvo .......................................................................................................... 146 3.7 Izdatki za dolgotrajno oskrbo ...................................................................................... 147 3.8 Cezmerna hranjenost in debelost .............................................................................. 148 3.9 Stopnja tveganja socialne izkljucenosti .................................................................. 149 3.10 Neenakost glede porazdelitve dohodka ................................................................. 150 3.11 Izkušnje z diskriminacijo ................................................................................................ 151 3.12 Mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka ........................................... 152 3.13 Zadovoljstvo z življenjem .............................................................................................. 153 3.14 Izdatki za socialno zašcito.............................................................................................. 154 3.15 Stopnja stanovanjske prikrajšanosti......................................................................... 155 3.16 Materialna in dohodkovna prikrajšanost................................................................ 156 3.17 Stopnja delovne aktivnosti ........................................................................................... 157 3.18 Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih ......................................................... 158 3.19 Stopnja brezposelnosti in dolgotrajne brezposelnosti .................................... 159 3.20 Prekarne in zacasne zaposlitve.................................................................................... 160 3.21 Bolniška odsotnost ........................................................................................................... 161 4 Ohranjeno zdravo naravno okolje ........................................................................... 163 4.1 Emisijska produktivnost ................................................................................................. 165 4.2 Energetska ucinkovitost ................................................................................................. 166 4.3 Delež obnovljivih virov energije ................................................................................. 167 4.4 Promet po nacinu prevoza ............................................................................................ 168 4.5 Snovna produktivnost..................................................................................................... 169 4.6 Odpadki ................................................................................................................................. 170 4.7 Okoljski davki...................................................................................................................... 171 4.8 Ekološki odtis ...................................................................................................................... 172 4.9 Kmetijska zemljišca v uporabi ..................................................................................... 173 4.10 Intenzivnost kmetovanja ............................................................................................... 174 4.11 Intenzivnost poseka lesa................................................................................................ 175 4.12 Kakovost vodotokov ........................................................................................................ 176 4.13 Kakovost zunanjega zraka............................................................................................. 177 4.14 Funkcionalno degradirana obmocja......................................................................... 178 5 Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja .......................................................................................................................... 179 5.1 Zaupanje v institucije ...................................................................................................... 181 5.2 Izvršna zmogljivost........................................................................................................... 182 5.3 Indeks vladavine prava ................................................................................................... 183 5.4 Predvideni cas reševanja civilnih in pravdnih gospodarskih zadev............ 184 5.5 Indeks zaznave korupcije............................................................................................... 185 5.6 Svetovni indeks miru ....................................................................................................... 186 5.7 Delež gospodinjstev, ki so porocale o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju........................................ 187 5.8 Izdatki za uradno razvojno pomoc ............................................................................ 188 Literatura in viri................................................................................................................. 189 Seznam uporabljenih kratic........................................................................................ 203 Kazalo slik Slika 1: Hitrejše razvojno dohitevanje omejuje šibka rast produktivnosti; vlaganja v RRD in IKT, ki so pomemben dejavnik rasti produktivnosti sodobnih gospodarstev, so majhna....................................................................................................11 Slika 2: Veliko pomanjkanje ustreznih kadrov v konjunkturi in majhna vkljucenost odraslih v vseživljenjsko ucenje........................................................................................ 12 Slika 3: Stopnja tveganja socialne izkljucenosti je bila pred izbruhom epidemije nizka; v letu 2020 so vladni ukrepi preprecili upad razpoložljivega dohodka ob mocnem upadu gospodarske aktivnosti zaradi epidemije.............................. 13 Slika 4: Epidemija je v drugem valu privedla do izrazito presežne umrljivosti in zaostrila dolgoletne izzive sistemov socialne zašcite, povezane z demografskimi spremembami ......................................................................................... 13 Slika 5: Napredek pri energetski in emisijski produktivnosti gospodarstva je pocasen; po deležu obnovljivih virov energije je Slovenija med državami z najvecjimi zaostanki za ciljno vrednostjo .................................................................. 14 Slika 6: Ucinkovitost države se je po mnenju gospodarstvenikov po gospodarski in financni krizi izboljšala, a je še naprej pod povprecjem EU, zaupanje v institucije države pa je ostalo majhno............................................................................ 15 Slika 7: Osrednji cilj in strateške usmeritve Strategije razvoja Slovenije 2030................ 17 Slika 8: Bruto domaci proizvod na prebivalca v standardih kupne moci in njegovi komponenti (produktivnost in stopnja zaposlenosti), Slovenija.......................... 20 Slika 9: Struktura rasti BDP, Slovenija ............................................................................................. 21 Slika 10: Dejanska stopnja anketne brezposelnosti in napoved stopnje brezposelnosti na podlagi Okunovega zakona ter rast zaposlenosti in opravljenih delovnih ur, v % .............................................................................................. 22 Slika 11: Znesek izplacil iz naslova interventnih ukrepov na trgu dela Slovenija, 2020 ............................................................................................................................................ 23 Slika 12: Ocena izdatkov za blažitev posledic epidemije v letu 2020................................... 24 Slika 13: Medletni prirast kreditov nefinancnim družbam.......................................................25 Slika 14: Zadolženost, likvidnost in dobickonosnost podjetniškega sektorja, Slovenija.................................................................................................................................... 26 Slika 15: Zadolženost in prezadolženost podjetniškega sektorja, 2006–2019.................. 27 Slika 16: Struktura prezadolženosti, v %, 2019 ............................................................................. 27 Slika 17: Produktivnost (BDP na zaposlenega v standardih kupne moci) in sprememba produktivnosti, BDP in zaposlenosti v 2020 ......................................................................30 Slika 18: Sprememba produktivnosti v letu 2020 in v obdobju 2005–2019......................31 Slika 19: Stopnja rojstev (vstopov) podjetij, 2018, in spreminjanje podjetniške dinamike v Sloveniji .............................................................................................................. 32 Slika 20: Realni stroški dela na enoto proizvoda..........................................................................33 Slika 21: Izvozni tržni delež pri blagu na svetovnem trgu in trgu EU ter pri storitvah na trgu EU ................................................................................................................................. 34 Slika 22: Komponente evropskega inovacijskega indeksa, Slovenija................................... 35 Slika 23: Izdatki za RRD ter zaostanek Slovenije pri izdatkih poslovnega in državnega sektorja glede na povprecje EU in petih vodilnih držav v letu 2018...................37 Slika 24: Vlaganja poslovnega sektorja v RRD po virih financiranja...................................... 37 Slika 25: Vlaganja Slovenije in vodilnih petih držav v IKT in primerjava vlaganj v IKT med državami clanicami EU v letu 2019........................................................................ 38 Slika 26: Pomanjkanje ustreznih kadrov za zaposlitev in delež terciarno izobraženih mladih (25–34 let), ki so zaposleni v poklicih, za opravljanje katerih zadostujeta nizka ali srednješolska izobrazba, v % ................................................... 46 Slika 27: Delež prebivalcev (16–74 let) z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi, 2019, v %, in delež petnajstletnikov, ki še niso slišali za podnebne spremembe ali o njih ne vedo veliko, PISA 2018, v %............................................... 48 Slika 28: Vkljucenost odraslih (25–64 let) v vseživljenjsko ucenje, drugo cetrtletje, EU, in vkljucenost odraslih (25–64 let) v vseživljenjsko ucenje, po statusu aktivnosti, drugo cetrtletje, Slovenija.............................................................................48 Slika 29: Izbrani kazalniki branja knjig in obiska knjigarn, prebivalci, stari 18–75 let, 2014 in 2019 ............................................................................................................................ 51 Slika 30: Število umrlih za covidom-19 v letu 2020 (levo) in presežna umrljivost v izbranih državah clanicah EU, ki jih je epidemija covida-19 v letu 2020 najbolj prizadela..................................................................................................................... 55 Slika 31: Število postelj za akutno bolnišnicno obravnavo (levo) ter število zdravnikov in medicinskih sester, 2018 ............................................................................................... 59 Slika 32: Realna rast glavnih komponent bruto razpoložljivega dohodka in njegova struktura.................................................................................................................................... 61 Slika 33: Delež porabe gospodinjstev za zdravje po dohodkovnih kvintilih v Sloveniji in povprecni neposredni izdatki za zdravstvo na gospodinjstvo glede na dohodke.................................................................................................................................... 63 Slika 34: Delež anketirancev, ki je med 14 navedenimi podrocji življenja izbral dve, ki sta se mu v casu anketiranja zdeli najbolj pereci...................................................66 Slika 35: Primerjava rezultatov demografskih projekcij, uporabljenih v porocilih za staranje 2021 in 2018 ........................................................................................................... 67 Slika 36: Dolgorocne projekcije javnih izdatkov, povezanih s staranjem, osnovni scenarij....................................................................................................................................... 67 Slika 37: Skupna sprememba v izdatkih za pokojnine glede na BDP, v o. t........................68 Slika 38: Število zaposlenih v ukrepu cakanja na delo in skrajšanega delovnega casa v Sloveniji in delež zaposlitev, podprtih z državnimi ukrepi, v drugem cetrtletju 2020......................................................................................................................... 70 Slika 39: Delež delovno aktivnih na cakanju na delo po demografsko-zaposlitvenih kategorijah izmed vseh delovno aktivnih v posamezni kategoriji, v drugem cetrtletju 2020, in delež delovno aktivnih na cakanju na delo med delovno aktivnimi v posamezni dejavnosti ................................................................................... 71 Slika 40: Verjetnost izgube zaposlitve po izbranih kategorijah delovno aktivnih, Q2 2020, in stopnja anketne brezposelnosti po izbranih kategorijah....................... 72 Slika 41: Rast BDP v povezavi z izpusti TGP, rastjo rabe energije, snovi in vode ter nastalimi odpadki .................................................................................................................. 76 Slika 42: Izpusti TGP po sektorjih, Slovenija, in emisijska produktivnost ............................ 77 Slika 43: Energetska produktivnost ter delež rabe energije cestnega prometa v koncni rabi energije in energetska produktivnost Slovenije ................................. 78 Slika 44: Število avtomobilov na tisoc prebivalcev in delež železniškega v skupnem potniškem prometu, potniški kilometri, 2018.............................................................80 Slika 45: Domaca poraba snovi in relativna snovna produktivnost, Slovenija, ter stopnja porabe predelanih snovi, leto 2019 ................................................................ 81 Slika 46: Nastali odpadki, Slovenija, in nastali odpadki, brez mineralnih, na enoto BDP, 2018 .................................................................................................................................. 82 Slika 47: Ekološki odtis in biokapaciteta, 2017 ............................................................................. 83 Slika 48: Delež zavarovanih obmocij – Natura 2000, 2019.......................................................84 Slika 49: Izvor porabljene hrane in stopnja samooskrbe z osnovnimi kmetijskimi proizvodi, Slovenija...............................................................................................................85 Slika 50: Proizvodnja in neto izvoz gozdnih lesnih sortimentov............................................ 86 Slika 51: Vodna produktivnost, 2018 (ali zadnji podatek)......................................................... 87 Slika 52: Izpusti prašnih delcev, Slovenija....................................................................................... 87 Slika 53: Funkcionalno degradirana obmocja glede na tip, stanje septembra 2020......89 Slika 54: Podrobni kazalniki ucinkovitosti države po IMD za Slovenijo ............................... 92 Slika 55: Indeks izvršne zmogljivosti ................................................................................................ 94 Slika 56: Kazalniki donosnosti in struktura izplacil dividend za leto 2019, delež.............96 Slika 57: Sredstva v upravljanju DUTB in nacrt portfelja do konca leta 2022....................97 Slika 58: Število smrtnih žrtev v cestnem prometu na milijon prebivalcev po državah clanicah EU, leto 2019 .......................................................................................101 Kazalo okvirjev Okvir 1: Obseg korišcenja interventnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest .............. 23 Okvir 2: Izpostavljenost podjetniškega sektorja placilni nesposobnosti v letu 2020.... 27 Okvir 3: Vpliv epidemije covida-19 na izobraževanje ............................................................... 43 Okvir 4: Spretnosti za zeleno in digitalno preobrazbo ter krepitev ustvarjalnosti, podjetnosti in socialnih vešcin.......................................................................................... 47 Okvir 5: Izzivi v zdravstvenem varstvu in dolgotrajni oskrbi pred in med epidemijo covida-19 .................................................................................................................................. 59 Okvir 6: Demografska gibanja in njihovi vplivi na javne izdatke, povezane s staranjem .................................................................................................................................. 67 Okvir 7: Interventna ukrepa cakanja na delo in skrajšanega polnega delovnega casa v Sloveniji ..................................................................................................................................... 71 Okvir 8: Vplivi pandemije covida-19 na okolje in zeleni nacrti za okrevanje.................... 79 Okvir 9: Preskrba s hrano, kmetijstvo in covid-19 ter nova kmetijska politika................. 85 Okvir 10: Raziskava o družbenih stroških, povezanih s kakovostjo zraka v evropskih mestih ........................................................................................................................................ 88 Kazalo tabel Tabela 1: Struktura prezadolženosti (oz. financnega dolga) glede na velikost in izbrane dejavnosti najbolj problematicnih podjetij, v %, 2019............................................. 28 Številni pozitivni premiki po gospodarski in financni krizi Mocan vpliv epidemije covida-19 na gospodarstvo in prebivalstvo Nekateri razvojni izzivi poglobljeni Glavne ugotovitve in priporocila Slovenija se je po financni in gospodarski krizi vrnila na pot razvojnega dohitevanja, ob tem dosegla ugodne vrednosti kazalnikov vkljucenosti, postopno se je povecevala ucinkovitost rabe virov in energije. V casu gospodarske rasti 2014–2019 se je vrzel v gospodarski razvitosti za povprecjem EU postopno zmanjševala, zaposlenost pa je dosegala zgodovinsko visoke stopnje. To je pripomoglo k povecanju dohodkov prebivalstva in precejšnjemu izboljšanju stanja v javnih financah po poslabšanju v prejšnji gospodarski in financni krizi. Ob okrepljeni gospodarski rasti in ugodnih gibanjih na trgu dela se je postopoma krepil tudi bolj vkljucujoc socialni in družbeni razvoj. V mednarodni primerjavi nizka stopnja tveganja socialne izkljucenosti je leta 2019 dosegla najnižjo raven doslej in bila podobno kot že od leta 2017 dohodkovna neenakost v okviru cilja SRS za leto 2030. Poleg tega se je ohranjala velika vkljucenost mladih v izobraževanje, petnajstletniki pa so po podatkih mednarodne raziskave PISA v letih 2015 in 2018 dosegli nadpovprecne rezultate pri matematicni in naravoslovni pismenosti. Naravno okolje Slovenije je ostalo v povprecju dobro ohranjeno, razmeroma majhna ucinkovitost uporabljenih virov in energije pa se je pocasi izboljševala. Epidemija covida-19 je v letu 2020 mocno zaznamovala gospodarstvo Slovenije in izrazito posegla v kakovost življenja ljudi, prinesla pa je tudi nekatere nove priložnosti. Kriza, ki je nastopila zaradi posledic epidemije covida-19, je prekinila nekajletno gospodarsko konjunkturo in ugodna gibanja na trgu dela, pri cemer so vladni ukrepi znatno ublažili posledice epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo. Preprecili so upad razpoložljivega dohodka gospodinjstev ter ublažili stroškovne pritiske v podjetjih in s tem pripomogli k ohranjanju gospodarskega potenciala. Zaradi velikega gospodarskega upada in državnega financiranja ukrepov za blaženje posledic epidemije pa se je izrazito poslabšal javnofinancni položaj države. Kriza je predvsem zaradi narave zajezitvenih ukrepov do zdaj bistveno bolj prizadela nemenjalni del gospodarstva. Za številna podrocja celovitih podatkov za leto 2020 še ni na voljo, zato še niso znane vse posledice epidemije v lanskem letu za razvoj Slovenije in blaginjo prebivalstva, ki bodo odvisne tudi od njenega trajanja. Na podlagi že razpoložljivih podatkov in zaradi neenakomernega vpliva krize zaradi epidemije covida-19 na razlicne skupine prebivalstva in dejavnosti pa je pricakovati poslabšanje nekaterih kazalnikov (npr. zdravja, neenakosti spolov, regij, generacij ipd.), ki so bili doslej vecinoma ugodni. Negotove so tudi posledice med epidemijo zacasno poslabšane dostopnosti in kakovosti vzgoje in izobraževanja. Tudi za oceno okoljskih razsežnosti epidemije še ni na voljo dovolj ustreznih podatkov. Zaradi manjše gospodarske aktivnosti in mobilnosti prebivalstva bi se sicer lahko zacasno zmanjšale obremenitve okolja, cesar pa dolgorocno brez ustreznega ukrepanja ni mogoce pricakovati. Zaradi epidemije so se pojavile tudi nekatere priložnosti, ki izhajajo npr. iz krajšanja globalnih verig vrednosti ali uvajanja dela na daljavo. Poleg tega bi se ob podpori ustreznih ekonomskih politik v spremenjenih razmerah lahko bistveno pospešilo tudi uvajanje digitalnih rešitev, inovacij in novih poslovnih modelov, pa tudi nujnih sprememb v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. Nerešeni razvojni izzivi so povecali ranljivost Slovenije v epidemiji, nekateri pa so se z epidemijo še zaostrili. Razvojno dohitevanje v preteklih letih je le v manjši meri temeljilo na povecanju produktivnosti. To je tesno povezano s prenizkimi investicijami, zlasti izstopajo majhna vlaganja v razlicne oblike neoprijemljivega kapitala (RRD, IKT, usposabljanje zaposlenih), ki je pomemben dejavnik produktivnosti sodobnih gospodarstev. Kriza zaradi epidemije covida-19 pa bi lahko v primeru dolgotrajnejšega negativnega vpliva na investicije podjetij precej poslabšala tudi obete za srednjerocno rast produktivnosti. Zato je treba med okrevanjem okrepiti investicijsko aktivnost, še zlasti v smeri digitalne in zelene preobrazbe gospodarstva. V preteklih letih je zaradi demografskih sprememb in neskladij na trgu dela prihajalo do pomanjkanja ustreznih vrst znanja in spretnosti. Z epidemijo se je zaradi gospodarskega upada povpraševanje po nekaterih kadrih zacasno zmanjšalo, mocno pa se je zaostrilo že pred tem izraženo pomanjkanje kadrov v zdravstvu in socialnem varstvu. Hkrati vse vecji izziv postaja zagotavljanje t. i. znanja in spretnosti prihodnosti (npr. v povezavi z digitalno in zeleno preobazbo ter staranjem prebivalstva). Za trg dela je poleg tega znacilna visoka izpostavljenost mladih zacasnim zaposlitvam, zaradi cesar se je v letu Priporocila razvojni politiki 2020 nadpovprecno povecala njihova brezposelnost. Predvsem pa so se med epidemijo mocno zaostrile nakopicene težave sistemov socialne zašcite, še zlasti neprilagojenost sistema dolgotrajne oskrbe demografskim spremembam, zmogljivosti zdravstvenega sistema in problematika cakalnih dob. Zaradi demografskih in tehnoloških sprememb, ki vplivajo na trg dela, se bo v prihodnje izrazito povecala tudi težava financiranja sistemov socialne zašcite. Nove projekcije namrec kažejo, da bi bilo povecanje javnih izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva, ob nespremenjenih politikah v obdobju 2019–2070 še vecje kot v predhodnih projekcijah, zlasti iz naslova izdatkov za pokojnine. Z vidika okoljske dimenzije trajnosti razvoja izstopa prepocasno uvajanje sprememb v smeri krožnega gospodarstva, visoki izpusti toplogrednih plinov iz prometa, vecletna stagnacija obnovljivih virov energije in premalo trajnostna raba prostora. Ukrepe za okrevanje je treba združevati s strukturnimi reformami za vecjo odpornost gospodarstva in družbe proti šokom ter za dolgorocno vzdržnejši razvoj. Kratkorocne prednostne naloge ekonomske politike so še naprej precej povezane s preprecevanjem širjenja bolezni covid-19 in blažitivjo njenih družbeno-gospodarskih posledic. Pri tem ukrepi za blaženje trenutnih posledic krize ostajajo zelo pomembni za ohranjanje gospodarskega potenciala in družbenih zmogljivosti, zato je potreben njihov premišljen in postopen umik. Prehitro umikanje ob normalizaciji razmer bi lahko bilo škodljivo, na drugi strani pa bi lahko s predolgim ohranjanjem in premajhno ciljanostjo poslabšali alokacijsko ucinkovitost. Hkrati je treba cim prej oblikovati in izvesti ukrepe za prestrukturiranje in modernizacijo gospodarstva, ki morajo biti cim bolj usmerjeni v izkorišcanje novih priložnosti ter pospešitev prehoda v visoko produktivno, nizkoogljicno in krožno gospodarstvo. Celovito odzivanje, ki bi ukrepe za okrevanje združevalo s strukturnimi reformami, bi omogocilo vecjo odpornost gospodarstva in družbe proti prihodnjim šokom ter izboljšalo dolgorocno vzdržnost razvoja za povecanje blaginje prebivalstva, kar je osrednji cilj Strategije razvoja Slovenije. Zato morajo biti ukrepi prednostno usmerjeni v: – pospešitev rasti produktivnosti a) s krepitvijo raziskovalno-razvojne dejavnosti in inovacij z vecjim poudarkom na prebojnih inovacijah, b) s hitrejšo digitalno preobrazbo z uvajanjem novih poslovnih modelov, storitvizacijo ter uvajanjem pametnih tovarn in drugih najzahtevnejših tehnologij in c) z vecjimi vlaganji v cloveške vire in v razvoj kadrov prihodnosti, vkljucno s prekvalifikacijo zaposlenih, za lažji prehod na delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in nižjim ogljicnim odtisom; – vkljucujoci družbeni razvoj in medgeneracijsko solidarnost a) z ustrezno ureditivijo financiranja in povecanjem zmogljivosti sistema dolgotrajne oskrbe (zlasti sistema oskrbe na domu) in zdravstva, b) s celovito pokojninsko reformo za javnofinancno vzdržnost pokojninskega sistema in zagotovitev dostojnih pokojnin, c) z zagotavljanjem zadostnega obsega delovne sile tudi z aktivnim vkljucevanjem priseljencev v socialno in družbeno življenje, c) s krepitvijo vseživljenjskega ucenja in prilagajanja delovnih mest za daljšo delovno aktivnost in vecjo vkljucenost starejših v družbo, d) s krepitvijo kulture dialoga in procesov demokraticnega soodlocanja, komuniciranja in posvetovanja vseh pomembnih deležnikov, tudi civilne družbe, ter e) s spodbujanjem zdravega nacina življenja; – pospešeni prehod v nizkoogljicno krožno gospodarstvo (a) z ustreznim spodbujanjem trajnostne mobilnosti ter razširitvijo in posodobitvijo infrastrukture zanjo, tudi z uporabo sodobnih tehnoloških rešitev, b) z uvajanjem novih nizkoogljicnih krožnih poslovnih modelov, vkljucno z ucinkovitejšim ravnanjem z odpadki, ter c) z bistvenim povecanjem zmogljivosti za vecjo rabo obnovljivih virov energije, predvsem z ucinkovitejšim umešcanjem projektov v prostor; – krepitev razvojne vloge države in njenih institucij a) z izboljšanjem strateškega upravljanja javnih institucij za pravocasno prepoznavanje ter usklajeno in ucinkovito obravnavanje razvojnih izzivov, b) z izboljšanjem zakonodajnega in poslovnega okolja, c) s prestrukturiranjem javnofinacnih prihodkov in izdatkov s krepitvijo njihove razvojne komponente. V tej smeri bi bilo treba tudi cim bolj izkoristiti financne spodbude EK, še posebej povecati delež razpoložljivih sredstev za krepitev raziskovalno-razvojne dejavnosti in inovacij, hitrejšo digitalno preobrazbo ter ucinkovit prehod v nizkoogljicno krožno gospodarstvo. Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse Povzetek ugotovitev po strateških usmeritvah Strategije razvoja Slovenije 2030 Slovenija je v obdobju gospodarske konjunkture (2014–2019) nekoliko zmanjšala še vedno veliko vrzel v razvitosti do povprecja EU, za nadaljnje razvojno dohitevanje pa je kljucna pospešitev rasti produktivnosti. Bruto domaci proizvod na prebivalca kot merilo gospodarske razvitosti je leta 2019 znašal 89 % povprecja EU, kar je še za 2 o. t. manj kot na zacetku financne in gospodarske krize v letu 2008. Hitrejše razvojno dohitevanje po krizi je omejevala predvsem rast produktivnosti, ki je zaradi majhnih vlaganj (zasebnih in javnih) tudi v obdobju gospodarske konjunkture ostala skromna. Z vidika doseganja strateških usmeritev še posebej izstopa pocasen napredek pri vlaganjih v razlicne oblike neoprijemljivega kapitala (raziskave in razvoj, IKT, usposabljanje zaposlenih), ki je kljucni dejavnik rasti produktivnosti sodobnih gospodarstev. Epidemija covida-19 je v letu 2020 prekinila nekajletno gospodarsko konjunkturo, pri cemer so vladni ukrepi za zmanjšanje stroškovnih pritiskov v podjetjih in ohranjanje gospodarskega potenciala precej ublažili posledice epidemije za gospodarstvo. Kljub temu bi kriza zaradi epidemije covida-19 v primeru dolgorocnejšega negativnega vpliva na investicijsko aktivnost podjetij lahko precej poslabšala obete za srednjerocno rast produktivnosti. Kratkorocno se sicer povecujejo investicije države, ki jih bodo še dodatno spodbudila financna sredstva EU. Vendar pa se je v letu 2020 zaradi precejšnjega gospodarskega upada in ukrepov za blaženje posledic epidemije izrazito poslabšal tudi javnofinancni položaj države, zato srednjerocno ne bo mogoce vzdrževati tako visokih ravni državnih investicij, še posebej ob nujno potrebnem povecevanju tudi drugih razvojnih izdatkov. Ob ukrepih za blažitev trenutnih posledic krize, ki pomembno prispevajo k ohranjanju gospodarskega potenciala, je tako treba prizadevanja usmeriti tudi v dvig investicijske aktivnosti gospodarstva. Še zlasti je zaradi pricakovanih dolgorocno pozitivnih ucinkov za rast produktivnosti in razvoj treba povecati delež razpoložljivih sredstev EU za a) krepitev raziskovalno-razvojne dejavnosti in inovacij, tudi z vecjim poudarkom na prebojnih inovacijah, b) hitrejšo digitalno preobrazbo z uvajanjem novih poslovnih modelov, storitvizacijo ter uvajanjem pametnih tovarn in drugih najzahtevnejših tehnologij ter za c) ucinkovit prehod v nizkoogljicno krožno gospodarstvo. Slika 1: Hitrejše razvojno dohitevanje omejuje šibka rast produktivnosti; vlaganja v RRD in IKT, ki so pomemben dejavnik rasti produktivnosti sodobnih gospodarstev, so majhna 2000200220042006200820102012201420162018 2010201120122013201420152016201720182019 Vir: Eurostat, 2020, 2021; preracuni UMAR. Ucenje za in skozi vse življenje Prebivalstvo Slovenije je razmeroma dobro izobraženo, raven znanja mladih je visoka, vse vecji izziv pa je razvoj ustreznega znanja in spretnosti z vidika demografskih sprememb in želenega prehoda v visoko konkurencno, digitalno in zeleno gospodarstvo. Že vrsto let velika vkljucenost mladih v izobraževanje se kaže v izboljševanju izobrazbene strukture odraslih. Po podatkih PISA 2018 sta bili na visoki ravni tudi matematicna in naravoslovna pismenost mladih. Zaradi epidemije pa je bil v letu 2020 na preizkušnji izobraževalni sistem, zato je potreben temeljit razmislek o tem, kako ucinkovito nadoknaditi morebitne nastale vrzeli v znanju in spretnostih otrok, ter o drugih posledicah epidemije na vzgojo in izobraževanje. Ob razmeroma ugodni splošni sliki pa je bilo v preteklih letih premalo narejenega za odpravljanje neskladij v znanju in spretnostih na trgu dela. Posebej izstopa vecletno upadanje vkljucenosti odraslih in zaposlenih v vseživljenjsko ucenje. Struktura vpisanih v terciarno izobraževanje se spreminja v smeri povecevanja vpisa na naravoslovje in tehniko ter zdravstvo in socialno varnost, a ob manjših generacijah mladih ponudba teh kadrov še vedno ne dosega povpraševanja. Ob neugodnih demografskih gibanjih zato ostaja velik izziv razvoj ustreznih vrst znanja in spretnosti pri mladih in odraslih, da bi zadovoljili ne le trenutne, ampak predvsem prihodnje potrebe družbe in gospodarstva (zaradi staranja prebivalstva, nujnosti zelene in digitalne preobrazbe ipd.). To zahteva povecanje vlaganj v cloveške vire in v razvoj kadrov prihodnosti, vkljucno s prekvalifikacijo že zaposlenih in krepitvijo njihovih kompetenc za prehod na delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in nižjim ogljicnim odtisom. K temu bi lahko pripomoglo napovedovanje srednjerocnih potreb po vrstah znanja in spretnostih, ki se v Sloveniji šele vzpostavlja. Slika 2: Veliko pomanjkanje ustreznih kadrov v konjunkturi in majhna vkljucenost odraslih v vseživljenjsko ucenje 2020 2019 Skupaj Velika podjetja 35 Pomanjkanje ustreznih kadrov za zaposlitev, v 20 10 0 30 25 20 10 5 0 ŠvedskaFinskaNizozemskaDanskaLuksemburgEstonijaMaltaŠpanijaPortugalskaAvstrijaIrskaEUFrancijaItalijaBelgijaLitvaSlovenijaCeškaGrcijaLatvijaCiperMadžarskaPoljskaHrvaškaSlovaškaBolgarijaRomunija Vir: ZRSZ, 2020 a in b, 2019 a in b, 208 a in b, 2017 a in b, 2016 a in b in 2015 (slika levo); Eurostat, 2021 (slika desno). Opomba: Vkljucenost odraslih (25–64 let) v vseživljenjsko ucenje v drugem cetrtletju leta. Vkljucujoca, zdrava, varna Razvoj Slovenije je bil v obdobju 2014–2019 pretežno vkljucujoc z izzivi pri in odgovorna družba posameznih skupinah prebivalstva, epidemija covida-19 pa je mocno posegla v kakovost življenja ljudi in družbe ter zaostrila predvsem dolgoletne izzive sistemov socialne zašcite. Ob okrepljeni gospodarski rasti in ugodnih gibanjih na trgu dela se je v obdobju 2014–2019 postopoma krepil tudi bolj vkljucujoc socialni in družbeni razvoj. Stopnja tveganja socialne izkljucenosti je bila leta 2019 na najnižji ravni in podobno kot že od leta 2017 dohodkovna neenakost v okviru cilja SRS za leto 2030. Izboljšalo se je tudi zadovoljstvo z življenjem in nekateri vidiki zdravja. Kljub pozitivnim gospodarskim in socialnim gibanjem pa so se nekatere družbene skupine še naprej spoprijemale z razlicnimi izzivi: ohranjala se je segmentacija trga dela zlasti pri mladih, tveganje revšcine je bilo še naprej veliko za starejše ženske, neenakost v zdravju in glede na spol se je v nekaterih vidikih poglobila. Epidemija covida-19 je v zacetku leta 2020 korenito posegla v kakovost življenja. Pricakovati je mogoce negativni vpliv na kazalnike zdravja, prekinjena so bila vecletna ugodna gibanja na trgu dela, pri cemer so vladni ukrepi znatno ublažili zmanjšanje zaposlenosti in v povprecju preprecili upad razpoložljivega dohodka gospodinjstev. Predvsem pa je epidemija mocno zaostrila že dolgoletne izzive sistemov socialne zašcite, še zlasti premajhno prilagojenost sistema dolgotrajne oskrbe demografskim spremembam, kadrovske zmogljivosti zdravstvenega sistema in problematiko cakalnih dob. Zaradi demografskih in tehnoloških sprememb, ki vplivajo na trg dela, se bo v prihodnje izrazito povecala tudi težava financiranja sistemov socialne zašcite. Vpliv epidemije je opozoril tudi na številne druge prilagoditve in spremembe, s katerimi se zaradi t. i. nove resnicnosti spoprijemajo družbeni podsistemi (npr. šolanje in delo na daljavo, združevanje poklicnega in zasebnega življenja). Da bi preprecili dolgotrajnejše negativne ucinke na blaginjo prebivalstva in hkrati izkoristili vse priložnosti, je na vse zdravstvene, socialne in družbene izzive, ki jih je epidemija povzrocila ali poglobila, treba odgovoriti hitro, celovito in ciljno. Slika 3: Stopnja tveganja socialne izkljucenosti je bila pred izbruhom epidemije nizka; v letu 2020 so vladni ukrepi preprecili upad razpoložljivega dohodka ob mocnem upadu gospodarske aktivnosti zaradi epidemije Bruto razpoložljivi dohodek 2019 2010 Sredstva za zaposlene 50 Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi Bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek Davki na dohodek in premoženje in prispevki za socialno varnost 45 40 130 35 30 120 25 Stopnja tveganja socialne izkljucenosti, v % Indeks 2008 =100 20 15 10 110 100 90 80 5 0 CeškaSlovenijaFinskaDanskaSlovaškaNizozemskaAvstrijaNemcijaFrancijaPoljskaŠveskaMadžarskaBelgijaMaltaIrskaLuksemburgEUPortugalskaCiperHrvaškaEstonijaŠpanijaItalijaLitvaLatvijaGrcijaRomunijaBolgarija 2008200920102011201220132014201520162017201820192020 Vir: Eurostat, 2021; SURS, 2021 (levo); SURS, 2021; preracuni UMAR (desno). Slika 4: Epidemija je v drugem valu privedla do izrazito presežne umrljivosti in zaostrila dolgoletne izzive sistemov socialne zašcite, povezane z demografskimi spremembami 100 90 Belgija Poljska Bolgarija Litva Ceška Slovenija Španija Projekcije javnih izdatkov povezanih s staranjem prebivalstva, Slovenija Pokojnine Zdravstvo* Dolgotrajna oskrba** Izobraževanje 30 80 Presežna umrljivost, v % 25 70 60 50 40 30 20 10 Delež v BDP, v % 20 15 10 5 0 -10 0 mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. Vir: Eurostat, 2021 (levo); EK, 2021 (desno). Opomba: Presežna umrljivost je razmerje med številom umrlih zaradi vseh vzrokov smrti v dolocenem obdobju glede na povprecje istega obdobja zadnjih petih let. Prikazane so države clanice EU, v katerih je bila presežna umrljivost vsaj v enem mesecu nad 60 %. Presežna umrljivost je izracunana na podlagi podatkov o umrlih, ki so mednarodno metodološko usklajeni. *Javni izdatki za zdravstvo: po metodologiji SHA, vendar brez izdatkov za DO in vkljucno z izdatki za investicije po metodologiji COFOG. **Javni izdatki za DO: zdravstveni in socialni del po metodologiji SHA. Ohranjeno zdravo naravno okolje Naravno okolje Slovenije je v povprecju dobro ohranjeno, mocno pa bo treba pospešiti prehod v nizkoogljicno krožno gospodarstvo. Ob obsežni površini zavarovanih obmocij, veliki gozdnatosti in zmerni intenzivnosti kmetovanja je naravno okolje v Sloveniji v povprecju razmeroma dobro ohranjeno. Pri tem sta zadnjih nekaj let še vedno izpostavljeni dve podrocji, na katerih je napredek skromen. To sta slabša kakovost zraka, povezana z razmeroma visoko vsebnostjo prašnih delcev, in neracionalna raba prostora, povezana z manj izkorišcanimi ali opušcenimi funkcionalno degradiranimi obmocji. Po vecini kazalnikov, ki merijo povezanost med gospodarskim razvojem ter porabo naravnih virov in energije, odpadki in izpusti TGP ter so tudi merilo prehoda v nizkoogljicno krožno gospodarstvo, pa Slovenija še precej zaostaja za povprecjem EU in še zlasti za najboljšimi državami. Poraba virov, energije in izpusti TGP so se v prvih letih okrevanja po financno-gospodarski krizi povecali, v zadnjih nekaj letih pa stabilizirali. To je omogocilo nekoliko hitrejše izboljšanje produktivnosti, izraženo kot razmeje med BDP ter porabljenimi viri, energijo in izpusti, vendar je vrzel do povprecja EU še precejšnja. Hitrejše izboljševanje je omejevala predvsem narašcajoca raba energije v prometu, ki ima ob netrajnostni naravnanosti velik negativni vpliv na okolje. Delež obnovljivih virov energije se je po letu 2005 poveceval najpocasneje med vsemi clanicami EU in bo brez korenitejših sprememb v nekaj letih zaostal za povprecjem EU in za zastavljenimi cilji. Kolicina odpadkov se je pred epidemijo covida-19 hitro povecevala, hkrati se je ravnanje z njimi izboljševalo, a je stopnja uporabe predelanih snovi nižja kot v povprecju v EU. Z epidemijo covida-19 so se pritiski na okolje zacasno omejili, cesar pa dolgorocno brez ustreznega ukrepanja in tudi odgovornejšega ravnanja prebivalcev ni pricakovati. Zato je kljucno okrevanje in razvoj gospodarstva po epidemiji povezati s hitrejšim prehodom v dogovorjeno nizkoogljicno krožno gospodarstvo ter za to dobro izkoristiti vse razpoložljive financne spodbude. Slika 5: Napredek pri energetski in emisijski produktivnosti gospodarstva je pocasen; po deležu obnovljivih virov energije je Slovenija med državami z najvecjimi zaostanki za ciljno vrednostjo 102 Energetska produktivnost Emisijska produktivnost 60 Delež OVE v letu 2019 Razlika do cilja Evropa 2020 (desna os) 9 7 100 50 98 5 40 V % 94 1 96 V odstotnih tockah Indeks, EU-27=100 92 90 88 30 20 86 84 10 82 80 0 -5 -7 -9 78 76 HrvaškaŠvedskaDanskaEstonijaBolgarija FinskaCeškaSlovaškaLitva GrcijaItalijaLetvijaCiper RomunijaEU 27AvstrijaPortugalskaMadžarskaNemcijaMaltaŠpanijaPoljskaSlovenijaBelgijaLuksemburgIrskaNizozemskaFrancija 200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 Vir: Eurostat, 2021; preracuni UMAR. Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja Delovanje države se je v zadnjih letih na posameznih podrocjih izboljšalo, med kljucnimi izzivi pa je nadaljnje izboljšanje ucinkovitosti upravljanja javnega sektorja in zmanjšanje regulatornih bremen. Slovenija je do leta 2019 napredovala pri digitalizaciji javnih storitev, uvajanju standardov kakovosti v organe javne uprave, zmanjševanju administrativnih ovir, povecali sta se tudi ucinkovitost pravosodnega sistema ter donosnost upravljanja družb v lasti države. Kljub napredku pa institucionalno konkurencnost že vrsto let zaznamujejo premalo ucinkovito upravljanje javnega sektorja, ki bi temeljilo na boljšem usklajevanju z vsemi zainteresiranimi javnostmi, relativno visoka zaznava korupcije ter še vedno visoko breme državne regulacije. Po mnenju gospodarstvenikov z vidika podpore države pri delovanju poslovnega sektorja težava ostaja predvsem dolgotrajnost in zapletenost postopkov v povezavi z javnimi storitvami ter relativno togi delovnopravna zakonodaja in davcna politika. V zadnjih letih so bili sicer sprejeti nekateri ukrepi za zmanjšanje administrativnih bremen ter razbremenitev pri dohodnini in obdavcitvi regresa. V letu 2020 je epidemija covida-19 pomembno zaznamovala celotno podrocje javnih storitev in dodatno opozorila na nujnost ucinkovitega upravljanja in usposobljenosti javne uprave, obenem pa so novonastale razmere prispevale k pospešenemu uvajanju nekaterih rešitev na podrocju digitalizacije javne uprave. Med kljucnimi pogoji za uspešno spopadanje s posledicami epidemije ter za okrevanje in razvoj države je tudi zaupanje državljanov v institucije, ki se je med prvim valom epidemije še zmanjšalo in ostaja med najmanjšimi v EU. Zato med izzivi ostajajo zlasti ustrezno komuniciranje z javnostmi, povecanje preglednosti in izboljšanje sodelovanja kljucnih deležnikov pri sprejemanju, izvajanju in spremljanju ukrepov. Ob tem pa je treba poudariti, da je Slovenija še naprej ena najmirnejših in najvarnejših držav na svetu, kar pozitivno vpliva na kakovost življenja in blaginjo njenih prebivalcev. Slika 6: Ucinkovitost države se je po mnenju gospodarstvenikov po gospodarski in financni krizi izboljšala, a je še naprej pod povprecjem EU, zaupanje v institucije države pa je ostalo majhno Slovenija EU Zaupanje v institucije, 2020* EU-13** Tri vodilne države*** EU SLO 90 80 Vlada 70 Število tock 60 50 40 30 20 Lokalne oblasti Politicne stranke EU 20072008200920102011201220132014201520162017201820192020 Vir: IMD, 2020a (levo); Eurobarometer, 2020a, 2020b (desno). Opomba: Pri kazalnikih ucinkovitosti države po IMD višje število tock pomeni vecjo ucinkovitost. Anketa IMD za leto 2020 je bila narejena med februarjem in zacetkom aprila 2020, zato so bili ucinki epidemije na mnenje gospodarstvenikov upoštevani omejeno. *Podatek za leto 2020 se nanaša na poletno meritev zaupanja. **Države, ki so v EU pristopile po letu 2003. ***Švedska, Nizozemska, Danska. Uvodna pojasnila Porocilo o razvoju je dokument, s katerim spremljamo uresnicevanje strategije razvoja Slovenije. Osnovna sestava porocila sledi petim strateškim usmeritvam (glavna poglavja porocila), ki jih je strategija opredelila kot kljucne za doseganje osrednjega cilja strategije, to je kakovostno življenje za vse: a) visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse, b) ucenje za in skozi vse življenje, c) vkljucujoca, zdrava, varna in odgovorna družba, c) ohranjeno zdravo naravno okolje ter d) visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja. Strategija je dolocila tudi dvanajst razvojnih ciljev in jih opredelila kot medsebojno povezana in soodvisna podrocja, kljucna za uresnicitev strateških usmeritev. Uresnicevanje razvojnih ciljev (podpoglavja porocila) se v porocilu spremlja v okviru tistih strateških usmeritev, s katerimi se vsebina razvojnega cilja najbolj povezuje (gl. Strategija razvoja Slovenije 2030, slika 7), ceprav lahko posamezni razvojni cilji prispevajo k uresnicevanju vec strateških usmeritev. Ob pripravi letošnjega porocila so bili zadnji razpoložljivi podatki za vecino kazalnikov spremljanja strategije na voljo za leto 2019, le za nekatere pa tudi za leto 2020. Zato v tokratnem porocilu še ni bilo mogoce podati celovite analize vpliva krize zaradi epidemije covida-19 v lanskem letu na razvoj Slovenije in blaginjo prebivalstva, so pa ti vplivi na številnih podrocjih nakazani. V prilogi porocila so podrobneje predstavljeni kazalniki za spremljanje uresnicevanja strategije. Tridesetim kazalnikom uspešnosti, za katere so v strategiji dolocene ciljne vrednosti za leto 2030, so dodani kazalniki spremljanja, ki prinašajo podrobnejši pregled gibanj na posameznih podrocjih. Kazalniki so glavna analiticna podlaga tega porocila, ki jo dopolnjuje pregled drugih podatkov, študij in raziskovalnih porocil, zlasti na podrocjih, kjer ni na voljo ustreznih mednarodno in casovno primerljivih kazalnikov (npr. zaradi specificne vsebine). V porocilu so uporabljeni podatkovni viri, objavljeni do 31. marca 2021. Po izstopu Združenega kraljestva iz EU z letom 2020 z letošnjim porocilom v primerjavah gibanj v Sloveniji z EU prehajamo na povprecje 27-ih držav. Ker je tudi v nekaterih numericnih ciljih SRS uporabljeno povprecje EU, to pomeni, da se je s tem nekoliko spremenila tudi vrednost posameznih ciljev. Kratica EU-13 se še naprej nanaša na povprecje držav novih clanic EU, ki so se povezavi prikljucile po letu 2003, EU-14 za povprecje držav, ki so bile clanice EU že pred letom 2004 (t. i. stare clanice), kratica EU-22 pa na povprecje držav EU, ki so tudi clanice OECD (to primerjavo uporabimo, ko gre za podatkovne vire OECD, ki obicajno ne vkljucujejo vseh držav EU). Slika 7: Osrednji cilj in strateške usmeritve Strategije razvoja Slovenije 2030 Vir: Strategija razvoja Slovenije 2030, 2017. Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse Kriza zaradi epidemije covida-19 je prekinila nekajletno gospodarsko konjunkturo in ugodna gibanja na trgu dela, pri cemer so z zmanjšanjem stroškovnih pritiskov podjetij in ohranjanjem gospodarskega potenciala posledice epidemije za gospodarstvo mocno ublažili vladni ukrepi. Zaradi precejšnjega gospodarskega upada in ukrepov za blaženje posledic epidemije se je v letu 2020 izrazito poslabšal tudi javnofinancni položaj. Šok, ki ga je povzrocila epidemija, pa bi lahko vplival tudi na uresnicevanje srednjerocnega strateškega cilja Slovenije – s pospešeno rastjo produktivnosti doseci povprecno gospodarsko razvitost EU do leta 2030. Kljub postopnemu napredku po financni in gospodarski krizi je bila Slovenija v letu 2019 še vedno od povprecne razvitosti EU oddaljena bolj kot ob njenem zacetku v letu 2008. Rast produktivnosti je namrec zaradi majhnih vlaganj (zasebnih in javnih) tudi v obdobju gospodarske konjunkture (2014–2019), ki je sledila financni in gospodarski krizi, ostala skromna. Z vidika doseganja strateških usmeritev še posebej izstopa pocasen napredek pri vlaganjih v razlicne oblike neoprijemljivega kapitala (raziskave in razvoj, IKT, usposabljanje zaposlenih), ki je kljucen dejavnik rasti produktivnosti sodobnih gospodarstev. Zato je treba ob ukrepih za blažitev trenutnih posledic krize, ki sicer pomembno prispevajo k ohranjanju gospodarskega potenciala, prizadevanja usmeriti tudi v dvig investicijske aktivnosti gospodarstva. Še zlasti je treba povecati delež razpoložljivih sredstev EU za a) krepitev raziskovalno­razvojne dejavnosti in inovacij, tudi z vecjim poudarkom na prebojnih inovacijah, b) hitrejšo digitalno preobrazbo z uvajanjem novih poslovnih modelov, storitvizacijo ter uvajanjem pametnih tovarn in drugih najzahtevnejših tehnologij ter za c) ucinkovit prehod v nizkoogljicno krožno gospodarstvo. Pri tem je preobrazbo v visoko konkurencno, digitalno in zeleno gospodarstvo treba podpreti s povecanimi vlaganji v cloveške vire in razvoj kadrov prihodnosti, vkljucno s prekvalifikacijo zaposlenih, kar bi olajšalo njihovo preusmerjanje na delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in nižjim ogljicnim odtisom. 1.1 Gospodarska stabilnost Gospodarska stabilnost (razvojni cilj 5): Cilj je zagotoviti gospodarsko stabilnost, ki je kljucni pogoj za zmanjšanje razvojnega zaostanka za razvitejšimi državami in povecanje kakovosti življenja za vse. Gospodarska stabilnost temelji na uspešno delujocem gospodarstvu predvsem ob ohranjanju kljucnih makroekonomskih ravnovesij. Za njeno doseganje oziroma ohranjanje je kljucno ustrezno odzivanje ekonomskih politik v celotnem gospodarskem ciklu, zagotavljanje dolgorocne vzdržnosti javnih financ, oblikovanje stabilnega in konkurencnega financnega sektorja ter enakomeren regionalni razvoj. SRS 2030 v povezavi z gospodarsko stabilnostjo posebej poudarja še konkurencnost in inovativnost ter trajnostne in vkljucujoce vidike gospodarskega razvoja. Ti so podrobneje obravnavani v drugih razvojnih ciljih SRS, in sicer v cilju 6 (konkurencnost in inovativnost), 3 in 7 (vkljucujoci razvoj) ter 8 in 9 (trajnostni razvoj). Kazalniki uspešnosti SRS 2030 za razvojni cilj 5: 1 Podatek za EU je napoved EK za leto 2020 (EK, 2020a). Slovenija v letu 2019 še ni dosegla relativne ravni gospodarske razvitosti iz vrha v letu 2008, nadaljevanje razvojnega dohitevanja in povecevanja blaginje pa je mocno odvisno od sposobnosti izhod iz krize zaradi epidemije covida-19 usmeriti v trajnostno okrepitev produktivnosti in konkurencnosti gospodarstva. Bruto domaci proizvod na prebivalca (v standardih kupne moci) kot merilo gospodarske razvitosti je leta 2019 znašal 89 % povprecja EU in bil še za 2 o. t. nižji kot na zacetku gospodarsko-financne krize leta 2008, ko je bil najvišji doslej. Nazadovanju v primerjavi s povprecjem EU med krizo (2008–2012) je sledila nekajletna stagnacija, proces dohitevanja pa je bil obnovljen šele z letom 2016. Spodbujen je bil predvsem s hitrim povecevanjem stopnje zaposlenosti, prispevek rasti produktivnosti pa je bil manjši. Glede na demografske spremembe, zaradi katerih se obseg ponudbe delovno sposobnega prebivalstva zmanjšuje, bo v prihodnje zapiranje razvojne vrzeli kljucno odvisno od povecanja produktivnosti, ki bi moralo biti zato 75 precej hitrejše kot v preteklem desetletju.1 To bo še posebej velik izziv, saj bi kriza zaradi epidemije covida-19 Slika 8: Bruto domaci proizvod na prebivalca v standardih kupne moci in njegovi komponenti (produktivnost in stopnja zaposlenosti), Slovenija BDP na preb. po kupni moci Produktivnost (BDP na zap. po kupni moci) Stopnja zaposlenosti 110 105 100 Indeks EU = 100 95 90 85 80 2000200220042006200820102012201420162018 poleg precejšnjega kratkorocnega upada produktivnosti lahko, zlasti v primeru dolgotrajnejšega negativnega vpliva na investicijsko aktivnost podjetij, vplivala tudi na srednjerocne obete za pospešitev njene rasti (gl. poglavje 1.2.1). Vendar pa bi ob ucinkoviti uporabi obsežnih financnih sredstev EU za pomoc pri okrevanju kriza lahko pomenila tudi priložnost za hitrejšo in s prehodom v zeleno in digitalno gospodarstvo tudi bolj trajnostno Kljub temu da je stopnja zaposlenosti v Sloveniji v mednarodnem merilu razmeroma visoka, kar je posledica visoke stopnje zaposlenosti žensk, pa ima Slovenija tudi pri tej komponenti BDP na prebivalca še možnosti zvišanja predvsem v višjih starostnih skupinah (zlasti v skupini 60–64 let). Vir: Eurostat, 2020; preracuni UMAR. rast produktivnosti. To bi prek vpliva višje produktivnosti na dohodke prebivalstva ter prek cistejšega okolja in blažitve posledic podnebnih sprememb pozitivno vplivalo tudi na blaginjo prebivalstva. Gospodarska aktivnost se je po šestih letih solidne rasti leta 2020 zaradi epidemije covida-19 mocno zmanjšala. K povrnitvi rasti BDP leta 2014 po gospodarski in financni krizi je ob ukrepih za stabilizacijo gospodarstva2 kljucno prispevala rast izvoznega dela gospodarstva, povezana z okrevanjem povpraševanja v trgovinskih partnericah, pa tudi z izboljšanjem konkurencnosti slovenskih izvoznikov. Ob krepitvi izvoznega dela gospodarstva so se ugodni vplivi iz mednarodnega okolja postopoma prelili v domaco potrošnjo, ki je v obdobju 2014–2019 postajala vse pomembnejši dejavnik gospodarske rasti. Ta se je z letom 2019 zacela umirjati predvsem zaradi nižje rasti tujega povpraševanja in povecane negotovosti v mednarodnem okolju, kar se je odrazilo v umiritvi rasti izvoza in nižji rasti investicij. Do vkljucno leta 2019 je rast BDP podpirala tudi robustna rast zasebne potrošnje, kar povezujemo s povecevanjem zaposlenosti, krepitvijo rasti plac in ugodnimi bancnimi posojili. Leta 2020 so zaradi epidemije in z njo povezanih omejitev upadle vse komponente BDP, z izjemo državne potrošnje. Zaradi omejenega gibanja in ponudbe v casu karantene, ko so bile možnosti trošenja mocno okrnjene, ter povecane negotovosti in previdnostnega varcevanja je mocno upadla zasebna potrošnja, ceprav se razpoložljivi dohodek ob podpornih ukrepih vlade ni dosti spremenil. Zaradi negativnih vplivov iz mednarodnega okolja ter tujih in domacih zajezitvenih ukrepov sta zlasti v prvem valu epidemije mocno upadla izvoz in uvoz. Padec povpraševanja in povecana negotovost sta vplivala na krcenje investicij podjetij, javne investicije pa so se nekoliko okrepile. Na manjši padec BDP v letu 2020 kot v povprecju EU je vplival predvsem saldo menjave s tujino, ki je bil v Sloveniji malenkost pozitiven, v povprecju EU pa negativen, in manjši padec bruto investicij v osnovna sredstva, padec zasebne potrošnje pa je bil v Sloveniji globlji. Slika 9: Struktura rasti BDP, Slovenija Izvoz proiz. in stor. Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vredn. pred. Uvoz proiz. in stor. Realna rast BDP (desna os) Hiter in obsežen odziv makroekonomskih politik je bil kljucen za omilitev negativnih gospodarskih in socialnih ucinkov epidemije ter ohranjanje gospodarskega potenciala. Kriza zaradi epidemije covida-19 se mocno razlikuje od financno-gospodarske krize z zacetkom v letu 2008,3 ne le v šoku, ki jo je povzrocil, ampak tudi glede pripravljenosti gospodarstva na krizo in odzivov politik nanjo. Na globino tokratnega upada in pricakovano hitrost okrevanja vpliva vec dejavnikov, med katerimi sta kljucnega pomena relativno dobra financna kondicija slovenskega gospodarstva pred krizo in obsežni spodbujevalni ukrepi ekonomskih politik,4 zlasti fiskalni paketi pomoci,5 ki so z usmeritvijo v stabiliziranje razmer na trgu dela in v pomoc podjetjem z likvidnostnimi težavami (gl. okvira 1 in 2) preprecili globlji upad gospodarske aktivnosti in zaposlenosti. Zaradi obsežnosti krize so bili sprejeti tudi fiskalni ukrepi pomoci na ravni EU. Že v zacetnih mesecih epidemije je bil v EU sprejet fiskalni sveženj, namenjen za kratkorocno blaženje posledic krize.6 Izdatnejša pomoc EU v obliki izrednega instrumenta za okrevanje, poimenovanega »Naslednja generacija EU«, bo namenjena predvsem spodbujanju investicijske aktivnosti, ki se je v Sloveniji po financni krizi obcutno okrepila šele v obdobju 2017– 2019, a je ostala majhna v primerjavi s povprecjem EU, ter strukturnim spremembam. Upad domacega povpraševanja je skupaj z nizkimi cenami energentov vplival na nadaljnje povecanje presežka na tekocem racunu placilne bilance, pa tudi na stagnacijo cen življenjskih potrebšcin v letu 2020. Na povecevanje presežka na tekocem racunu oziroma na odpiranje varcevalno-investicijske vrzeli (presežka bruto varcevanja nad investicijami) so od leta 2012 glede na sektorsko strukturo vplivali predvsem zmanjševanje javnofinancnega primanjkljaja, krepitev varcevanja gospodinjstev ter razdolževanje podjetniškega sektorja (slika 13). Leta 2020 se je kljub izdatnemu povecanju javnofinancnega primanjkljaja presežek zaradi obsežnega varcevanja zasebnega sektorja (gospodinjstev in nefinancnih družb) naprej poveceval in bil najvišji doslej 20002002200420062008201020122014201620182020 (7,3 % BDP). K temu je najvec prispeval višji blagovni presežek, saj je bil ob mocno zmanjšanem trošenju gospodinjstev in investicijah padec realnega uvoza globlji od padca izvoza. Vecji presežek je bil tudi posledica izboljšanih pogojev menjave, saj so se uvozne cene znižale bolj kot izvozne. To je bilo predvsem posledica nižjih 3 Recesija, ki je sledila financni krizi, je bila posledica upada povpraševanja zaradi obsežnega razdolževanja gospodinjstev, držav, bank in podjetij. Kriza zaradi epidemije pa vpliva na gospodarstvo prek padca povpraševanja in padca ponudbe hkrati (Codogno in van den Noord, 2020). 4 Po ocenah UMAR naj bi bil ob odsotnosti ukrepov padec aktivnosti vecji za vsaj 4 o. t. (UMAR, 2021). 5 Vec o PKP v pomladanski napovedi gospodarskih gibanj (UMAR, 2021). 6 Od tega je 240 mrd. EUR previdnostnih posojil iz Evropskega Vir: SURS, 2021. mehanizma za stabilnost (ESM) namenjenih za podporo držav clanic pri odzivu na pandemsko krizo, 200 mrd EUR so garancije Za stabilizacijo gospodarskih razmer so bili kljucni ukrepi ekonomskih vseevropskega jamstvenega sklada Evropske investicijske banke (EIB) politik, zlasti sanacija bancnega sistema in postopno izpolnjevanje za posojila podjetjem (predvsem malim in srednje velikim), 100 mrd zavez na fiskalnem podrocju, kar je izboljšalo pogoje financiranja EUR ugodnih posojil iz vseevropske sheme za krajši delovni cas (SURE) države in gospodarstva. pa je namenjenih za preprecevanje odpušcanja. Slika 10: Dejanska stopnja anketne brezposelnosti in napoved stopnje brezposelnosti na podlagi Okunovega zakona (levo) ter rast zaposlenosti in opravljenih delovnih ur, v % (desno) Stopnja anketne brezposelnosti (dejanska) Zaposlenost v številu oseb Stopnja anketne brezposelnosti (predikcija na podlagi Zaposlenost v številu opravljenih ur Okunovega zakona) 8 7 V % 4 2 1 0 Vir: SURS, 2021; preracuni UMAR. 2011 Q12012 Q12013 Q12014 Q12015 Q12016 Q12017 Q12018 Q12019 Q12020 Q1 cen industrijskih proizvodov in nižjih cen energentov zaradi padca cen surove nafte ob upadu svetovnega povpraševanja. Cene surove nafte so skupaj z znižanimi cenami elektricne energije ob prvem valu epidemije mocno vplivale tudi na raven cen življenjskih potrebšcin, ki je po nekaj letih zmerne rasti v povprecju leta 2020 stagnirala. Poleg energentov so k stagnaciji cen življenjskih potrebšcin ob zmanjšanem domacem povpraševanju v povezavi z zajezitvenimi ukrepi7 prispevale tudi nižje rasti cen storitev in hrane (gl. UMAR, 2021). Epidemija je ustavila nadaljevanje vecletnih ugodnih gibanj na trgu dela. Zaposlenost je bila še ob koncu leta 2019 zgodovinsko visoka, brezposelnost pa se je približevala rekordno nizkim ravnem. Z izbruhom epidemije in ukrepi za njeno zajezitev so se razmere na trgu dela poslabšale, a precej manj, kot bi se brez interventnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest in blažitev posledic epidemije. To kaže primerjava gibanja dejanske stopnje anketne brezposelnosti in njene napovedi, ki izhaja iz Okunovega zakona, tj. dolgorocne povezave med BDP in brezposelnostjo (slika 10 levo).8 Število delovno aktivnih je bilo v letu 2020 v povprecju za 1 % nižje kot leta 2019, število registrirano brezposelnih pa je bilo višje za 14,6 % (gl. tudi poglavje 3.3). Mednarodno primerljiva stopnja brezposelnosti je bila decembra 2020 v Sloveniji za 0,8 o. t. višja kot decembra 2019, kar je podobno povecanje kot v povprecju EU, s cimer je ostala precej nižja kot v povprecju EU. 7 Zaradi omejitev delovanja številnih storitvenih dejavnosti, zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov (ki so tako kot gostinske dejavnosti obicajno pomemben kupec hrane) ipd. 8 Predikcija stopnje anketne brezposelnosti je narejena na podlagi Okunovega zakona, ki opredeljuje inverzno povezavo med spremembo BDP in spremembo stopnje brezposelnosti. Za oceno predikcije smo po vzoru analize Evropske komisije (EK, 2020e) uporabili model za obdobje Q1 2000-Q4 2019, kjer je odvisna spremenljivka medletna sprememba stopnje brezposelnosti, pojasnjevalna pa medletna rast BDP in njegova dva odloga. Po izboljševanju javnofinancnih razmer v obdobju 2015–2019 je v letu 2020 prišlo do izrazitega poslabšanja salda in dolga sektorja država. Javnofinancni saldo, ki je bil v letu 2017 izravnan in v letih 2018–2019 povprecno v presežku v višini 0,6 % BDP, se je v letu 2020 prevesil v visok primanjkljaj (8,4 % BDP). Zmanjšanju dolga v obdobju 2015–2019 za 17 o. t. (na 65,6 % BDP) pa je v letu 2020 sledilo povecanje v podobnem obsegu (na 80,8 % BDP). Neprekinjeno izboljšanje javnofinancnega salda do leta 2019, ki je v posameznih letih sicer nekoliko odstopalo od zahtevanih strukturnih prilagoditev, in v mednarodnem merilu mocno zmanjšanje dolga, ki je celo presegalo zahtevano hitrost zmanjševanja dolga po pravilu o dolgu,9 je v letu 2020 omogocilo mocan odziv fiskalne politike v obliki podpornih ukrepov za blaženje posledic epidemije. Ti ukrepi so v letu 2020 na strani izdatkov po oceni UMAR znašali okoli 5,4 % BDP, pretežno pa so bili namenjeni ohranitvi delovnih mest in obstojecega gospodarskega potenciala (slika 12; gl. tudi okvir 1 in poglavje 3.3).10 Za zajezitev skupne rasti izdatkov je ob pripravi rebalansa državnega proracuna za leto 2020 prišlo do omejitev oz. 9 Po oceni FS je Slovenija v letu 2018 z upoštevanjem dovoljenega odstopanja dosegla srednjerocni javnofinancni cilj (MTO), spoštovano je bilo izdatkovno pravilo in pravilo o dolgu za prehodno obdobje (FS, 2019). Nasprotno v letu 2019 po oceni FS vecina fiskalnih pravil ni bila spoštovana: izpolnjeno je bilo pravilo o zniževanju dolga (znižal se je za vec kot 4 o. t., iz pravila pa je izhajalo znižanje za najmanj 0,5 o. t.), medtem ko so izdatki po izdatkovnem pravilu EU dovoljeno rast presegali tudi v povprecju dveh let, poleg tega minimalni strukturni saldo po pravilih EU (MTO) ni bil dosežen. Tudi domace fiskalno pravilo ni bilo spoštovano, saj so izdatki sektorja država presegli veljavni okvir (FS, 2020a). 10 Poleg tega so bili v skladu z interventno zakonodajo odobreni odlogi, obrocna odplacila in neplacane akontacije davkov. Podporo gospodarstvu so omogocili tudi likvidnostni krediti (SID banka, Slovenski podjetniški sklad) in poroštva. Skupni znesek vseh ukrepov (prihodkov, izdatkov in likvidnostnih kreditov) je do februarja 2021 znašal 3,5 mrd. EUR (FS, 2021a). Glede na mednarodne primerjave je imela Slovenija vec neposrednih podpor v obliki izdatkov sektorja država, manj pa je bilo korišcenih poroštev (EK, 2021, EU IFI, 2021). Okvir 1: Obseg korišcenja interventnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest V Sloveniji so bili, podobno kot v drugih državah clanicah EU, po izbruhu epidemije covida-19 razmeroma hitro sprejeti ukrepi za ohranjanje delovnih mest. Ti podjetjem pomagajo pri zmanjšanju likvidnostnih težav z znižanjem stroškov dela v obdobju, ko se spoprijemajo z mocnim upadom povpraševanja. Pomembna sprejeta ukrepa sta bila a) povracilo nadomestila place za zaposlene na cakanju na delo (sprejet konec marca 2020) in b) delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega casa (konec maja 2020), nanju se nanaša ta analiza.1 Ukrep cakanja na delo je delodajalcem zagotovil delno povracilo izplacanih nadomestil place delavcem, ki jim zaradi epidemije niso mogli zagotavljati dela in so jih napotili na zacasno cakanje na delo. Ukrep skrajšanja polnega delovnega casa je omogocal, da delodajalec delavcem zacasno odredi delo s skrajšanim delovnim casom (za najvec polovicni delovni cas), za preostali del casa pa je bil delavec napoten na zacasno cakanje na delo (gl. tudi poglavje 3.3). V ukrepe je bil vkljucen velik delež podjetij, zlasti v dejavnostih, ki jih je padec gospodarske aktivnosti mocno prizadel. Podatki o izplacilih s strani ZRSZ za korišcenje posameznih interventnih ukrepov kažejo, da je v obdobju od marca do decembra 2020 ukrep cakanja na delo koristilo 30,8 tisoc poslovnih subjektov, ki so ukrep uveljavljali za 208 tisoc zaposlenih oseb. Ukrep skrajšanega polnega delovnega casa je koristilo 6,9 tisoc poslovnih subjektov za 36,6 tisoc zaposlenih. Obcutno manjša pogostost korišcenja ukrepa skrajšanega delovnega casa je lahko delno posledica tudi dejstva, da so podjetja ocenila ukrep cakanja na delo kot privlacnejši z vidika vpliva na zmanjšanje stroškov dela. Gibanje zneskov izplacil iz naslova interventnih ukrepov je v veliki meri povezano z razvojem epidemije oziroma njenim negativnim ucinkom na gospodarsko aktivnost. Prvi val epidemije je skupaj z zajezitvenimi ukrepi mocno prizadel storitvene dejavnosti in tudi industrijo. Po okrevanju v tretjem cetrtletju je bil negativni ucinek na gospodarsko aktivnost manjši, prizadete pa so bile predvsem storitvene dejavnosti. Skladno s tem se je gibala tudi višina zneskov, izplacanih v okviru interventnih ukrepov cakanja na delo in skrajšanega polnega delovnega casa. Mesecna masa izplacil prizadetemu delu gospodarstva je dosegla vrh aprila med prvim valom epidemije, ko je znašala 120 milijonov evrov. 30,8 % tega zneska je bilo izplacanih poslovnim subjektom v predelovalnih dejavnostih, 68,8 % pa tistim v storitvenih dejavnostih. Skupna masa izplacil gospodarstvu je nato na mesecni ravni padala vse do septembra, ko je dosegla minimum. V obdobju od oktobra do decembra, ki ga je zaznamoval drugi val epidemije, je prišlo do ponovne, a manj izrazite rasti. Decembra je bilo tako izplacanih 49,7 milijona evrov. Zaradi blažjih posledic drugega vala epidemije je bilo predelovalnim dejavnostim tokrat izplacano le še 9,6 % skupnega zneska. Med storitvenimi panogami sta po višini izplacil aprila in decembra izstopali predvsem gostinska in trgovinska panoga, pri cemer je bila masa izplacil gostinstvu v decembru 9,8 % manjša kot aprila, masa izplacil trgovinski panogi pa je bila decembra v primerjavi z aprilom nižja za 53,9 %. Poleg teh so bili sprejeti še nekateri drugi ukrepi, ki so zmanjševali stroške dela (npr. oprostitev placila prispevkov za pokojninsko zavarovanje), ki pa niso vkljuceni v to analizo. Slika 11: Znesek izplacil iz naslova interventnih ukrepov na trgu dela*, Slovenija, 2020 Ostalo Predelovalne dej. Gradbeništvo Trgovina Promet in skladišcenje Gostinstvo Strok., znan. in tehn. dej. Druge razn. posl. dej. Znesek, v tisoc eur 140.000 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0 Vir: ZRSZ, 2021; preracuni UMAR. Opomba: *Gre za ukrepa a) povracilo nadomestila place za zaposlene na cakanju na delo (sprejet konec marca 2020) in b) delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega casa (konec maja 2020). odložitev izdatkov, ki niso ocenjeni kot nujni, sredstva pa so bila preusmerjena za financiranje posledic epidemije covida-19 (Vlada RS, 2020). Zaradi nastopa izjemnih okolišcin, v katerih je prišlo do aktivacije splošne odstopne klavzule od fiskalnih pravil na ravni EU in na nacionalni ravni, do presoje ustreznosti zgornje meje izdatkov v skladu s fiskalnimi pravili za leto 2020 ni prišlo, sta pa EK in FS podala usmeritve glede fiskalne politike s poudarkom na zacasnosti in ciljni naravnanosti ukrepov za srednjerocno zavarovanje javnofinancne vzdržnosti (EK, 2020, FS 2020b). Ob sprejemanju ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19 je Fiskalni svet podal mnenje, da naj bo uvajanje ukrepov v smiselnem sosledju, in sicer tako, da v cim vecji meri in cim bolj ucinkovito urejajo podrocja, ki jih epidemija v posameznih obdobjih najmocneje prizadene, in hkrati odpirajo manevrski prostor ekonomski politiki v nadaljnjih fazah odpravljanja posledic epidemije in gospodarskega okrevanja, ko bodo znova v ospredju drugacni izzivi (FS, 2020c). Slika 12: Ocena izdatkov za blažitev posledic epidemije v letu 2020 6 Podpora podjetjem (fiksni stroški) 5 Ostalo 4 Ohranjanje potrošnje in 3 socialnega položaja (tur. boni, solidarnostni dodatki) 2 Delovanje javnih storitev (dodatki, izdatki za obvladovanje 1 epidemije…) Trg dela (cakanje na delo, skraj. del. cas...) 0 V % BDP Vir: MF, 2021; SURS, 2021; ocena UMAR. Zaradi negotovih okolišcin glede razvoja epidemije in njenih gospodarskih posledic še ni popolnoma jasno, kdaj se bo zacela pot do srednjerocne uravnoteženosti javnih financ, v mednarodnem okolju pa potekajo številne razprave o zniževanju visokih ravni dolga ob trenutno nizkih obrestnih merah in preoblikovanju fiskalnih pravil. Marca 2021 je EK v komunikaciji Svetu EU potrdila obstoj izjemnih okolišcin na ravni EU tudi v letu 2021, zelo verjetno bo to veljalo tudi za leto 2022. Do deaktivacije splošne klavzule odstopa od fiskalnih pravil naj bi prišlo v letu 2023 (EK, 2021).11 Pri presoji izjemnih okolišcin se je EK 11 O izpolnjevanju pogojev za izjemne okolišcine bo EK znova presojala na podlagi svoje pomladanske napovedi 2021. Na podlagi pomladanske oprla na merilo doseganja ravni BDP s konca leta 2019, ki ga v trenutnih okolišcinah ocenjuje kot primernejše za oceno gospodarskega položaja v primerjavi z ocenami proizvodne vrzeli, kazalnikov na trgu dela oz. stopenj rasti BDP v posameznih cetrtletjih. V takšnih okolišcinah naj bi države zacasne ukrepe opušcale postopoma in jih preusmerjale od splošnih na bolj osredotocene ter na ukrepe, ki podpirajo realokacijo virov v t. i. obetavne sektorje (future proof sectors). V primeru sprejemanja ukrepov stalne narave pa EK državam priporoca, naj bodo podprti z ustreznimi viri financiranja, kar zagotavlja srednjerocno proracunsko nevtralnost. Podobno opozorilo je podal tudi FS.12 Pregledi delovanja veljavnih fiskalnih pravil na ravni EU še pred izbruhom pandemije covida-19 so pokazali, da kljub njihovi uveljavitvi po financni in gospodarski krizi številnim vecjim državam evrskega obmocja javnofinancnega dolga do leta 2019 ni uspelo znatno znižati, da so številne vodile prociklicne fiskalne politike, pri doseganju javnofinancnih ciljev pa je imelo pomembno vlogo zadrževanje investicijskih izdatkov (EFB, 2020). Na podlagi teh izsledkov se oblikujejo tudi že konkretnejši predlogi glede možnih prilagoditev in poenostavitev fiskalnih pravil za obdobje po deaktivaciji splošne odstopne klavzule (EFB, 2021).13 Poleg tega je motivacija za spremembo obstojecega evropskega fiskalnega okvira tudi okrepljeno zavedanje o nujnosti vkljucitve širšega pogleda pri usmeritvah javnofinancne politike, tj. ne le z vidika ocene proizvodne vrzeli in demografskih sprememb, temvec tudi z vidika kakovosti javnih financ, doseganja podnebnih ciljev, kjer z ukrepi ni možno odlašati, idr. Nadaljevanje javne razprave o prenovi fiskalnega okvira, ki jo je EK sprožila v letu 2020, zaradi pandemije pa je bila prekinjena, je EK napovedala ob zacetku gospodarskega okrevanja. Izjemno povecanje dolga v letu 2020 v okolišcinah nizkih obrestnih mer je izziv preobrazbe fiskalnih pravil še povecal. V Sloveniji bo treba v prihodnjih letih v srednjerocno fiskalno nacrtovanje nujno vkljuciti potrebne prilagoditve strukture javnofinancnih prihodkov in izdatkov ter zasebne vire za spoprijemanje z razvojnimi izzivi. Povezavo med strateškim dokumentom (Strategijo razvoja Slovenije 2030) in fiskalnim nacrtovanjem predvideva tudi ZJF, kar pa se napovedi UMAR (2021) in ZFisP je tudi FS v zacetku aprila 2021 podal oceno, da je izpolnjen vsaj en pogoj za uveljavljanje izjemnih okolišcin v letu 2022, vendar nakazal, da bo izpolnjevanje pogojev redno preverjal, zaradi cesar se ocena lahko spremeni (FS, 2021b). 12 FS je ob oceni proracunskih dokumentov za leti 2021 in 2022 opozoril, da se trenutne okolišcine ne izkoristijo za ukrepe, ki strukturno slabšajo srednjerocni javnofinancni položaj (FS, 2020d). 13 EFB predlaga poenostavitev fiskalnih pravil, pri cemer bi dolg deloval kot sidro, in eno operativno pravilo, ki bi omejevalo neto primarne izdatke države ob zašciti investicij. Obenem predlagajo diferenciacijo hitrosti zniževanja dolga po državah, ki bi bile hkrati bolj realisticne. Tudi druge mednarodne institucije (OECD, IMF) v javnih razpravah o izzivih prihodnje konsolidacije poudarjajo zlasti dileme glede vzdržnih ravni dolga v okolju nizkih obrestnih mer, možnosti diferenciacije poti zniževanja dolga po državah in pomen investicij v procesu gospodarskega okrevanja ter spoprijemanja s prihodnjimi razvojnimi izzivi. v letih 2020 in 2021 v skladu z interventno zakonodajo ne izvaja (ZDLGPE, 2020). Slovenija bo v novo srednjerocno obdobje javnofinancne konsolidacije po umiritvi epidemicnih razmer vstopila z znižano davcno kapaciteto, ki je posledica znižanja davcnih bremen v letih 2019–2021 (regres, dohodnina, trošarine na energente, davek na motorna vozila), katerih cilj je bil zlasti razbremenitev obdavcitve dela in krepitev potrošnje. Zato lahko nadaljnje zniževanje javnih virov v prihodnjih letih oteži proces javnofinancne konsolidacije. Na drugi strani so se že v letu 2019 strukturno okrepili izdatki,14 kar se je glede na oceno rasti izdatkov, iz katere so izvzeti enkratni ukrepi za blažitev posledic epidemije, nadaljevalo tudi v letu 2020. S povišanjem teh izdatkov v letih 2019 in 2020 so se urejala nekatera nesorazmerja v placah javnih uslužbencev in vrnjene so bile spodbude za njihovo delovno uspešnost, okrepljena je bila rast zaposlovanja v zdravstvu, zvišan minimalni dohodek za socialno najranljivejše skupine, okrepljeni so bili izdatki za osebno asistenco, kar je zadovoljilo del rastocih potreb po dolgotrajni oskrbi. V prihodnje je treba pomembnejši del financnih virov EU usmeriti tudi v spopadanje z izzivi podnebnih sprememb, digitalizacije in drugih potrebnih strukturnih prilagoditev (staranje prebivalstva). To poudarja tudi na ravni EU sprejeti Nacrt okrevanja za Evropo,15 v vecji meri pa bi te cilje morale podpreti tudi nacionalne politike (na strani davkov in izdatkov). Glede na obseg in naravo izzivov (gl. tudi poglavje 4.1), s katerimi se ni mogoce spoprijeti le v okviru omejenih javnih virov, bo v prihodnjih letih treba mobilizirati tudi zasebne vire.16 Slovenski financni sistem je ob izbruhu epidemije ostal stabilen, njegova razvitost v primerjavi s povprecjem EU pa je slaba. Hitri in obsežni ukrepi nosilcev ekonomskih politik so pripomogli, da je stabilnost sistema kljub vecjim tveganjem še vedno solidna. Delež nedonosnih terjatev se je tako po visokih ravneh iz zadnje financne krize že približal povprecju EU, kapitalska ustreznost bank pa je ostala visoka in je povprecje EU še naprej presegala. Bilancna vsota bank, ki so najpomembnejši segment financnega sistema, je znašala 99,7 % BDP in je bila nižja ne le od povprecja EU, ampak tudi od povprecne ravni novih držav clanic EU. Banke so lani ustvarile dobicek, ki pa je bil za približno petino manjši kot leta 2019.17 Neto obrestni prihodki so -20 bili nižji za 6,4 %. Med razlicnimi segmenti financnega -30 sistema Slovenija razvojno najbolj zaostaja na trgu kapitala, ki je majhen in nelikviden, najmanj pa na podrocju zavarovalništva, kjer prevladujejo neživljenjska zavarovanja, pomen življenjskih zavarovanj in tudi drugih varcevanj za starost pa je precej skromen. To je po naši oceni tudi posledica konservativnih varcevalnih navad gospodinjstev18 in njihovega premajhnega zaupanja v trg kapitala, treba pa bi bilo okrepiti tudi financno pismenost prebivalstva. Vse to še dodatno zavira razvoj trga kapitala, saj so prav zavarovalnice in pokojninski skladi med pomembnejšimi institucionalnimi vlagatelji. Struktura virov financiranja podjetij se je po gospodarski in financni krizi precej izboljšala; financiranje z bancnimi krediti kot še vedno pomembnim financnim virom podjetij se je med epidemijo precej upocasnilo. Delež kapitala, ki je najbolj stabilen vir financiranja, se je od leta 2012 povecal za skoraj dve petini. Konec tretjega cetrtletja 2020 je bil približno 55-odstoten, kar pa je še vedno nekoliko manj od povprecja EU (56,4 %). Poleg vrednostnih sprememb19 so k rasti kapitala prispevali tudi prilivi kapitala vlagateljev, predvsem iz tujine, financiranje z izdajo vrednostnih papirjev pa je bilo precej skromno. Pomemben del financiranja podjetij še vedno temelji na bancnih kreditih. Po izbruhu epidemije se je njihovo kreditiranje precej upocasnilo, medtem ko se je v državah clanicah EU okrepilo.20 Majhna kreditna aktivnost v Slovenija EU 40 30 Medletna sprememba v % 20 10 0 -10 14 Dogovor o placah v javnem sektorju iz leta 2018, sprošcanje varcevalnih ukrepov po financni krizi in dodatna povišanja izdatkov pri nekaterih socialnih transferih in nadomestilih. V letu 2019 je tudi 20072008200920102011201220132014201520162017201820192020 Vir: BS, 2021a; ECB, 2021; preracuni UMAR. skupna rast izdatkov presegla skupno rast prihodkov. 15 Nacrt okrevanja za Evropo v odsotnosti centralne fiskalne kapacitete je podlaga za stabilizacijo gospodarstev in hitrejše okrevanje. Obenem z dolocitvijo minimalnih deležev porabe sredstev za digitalno preobrazbo in v podporo podnebnim ciljem usmerja porabo k prednostnim politikam EU ter je tudi nacin vplivanja na kakovost naložb (javnih financ). 16 Vec o možnostih virov financiranja sistemov socialne zašcite zaradi demografskih sprememb in zmanjševanja razkoraka med viri in izdatki glej tudi UMAR (2019c). 17 Brez upoštevanja enkratnega dogodka (združitve dveh bank) bi bil dobicek še precej manjši. 18 Gospodinjstva imajo še vedno približno 40 % financnih sredstev v obliki bancnih depozitov (povprecje EU je okrog 30 %), medtem ko je bil delež življenjskih in pokojninskih zavarovanj nekoliko vec kot 13 % financnih sredstev gospodinjstev (EU 35 %). 19 Vrednostne spremembe so spremembe financnih sredstev in obveznosti, ki niso posledica financnih transakcij (spremembe deviznih tecajev, razlike v tržnih cenah vrednostnih papirjev, vrednostne spremembe kapitala, statusne spremembe itd.). 20 Podatki iz ankete Bank Lending Survey kažejo, da so banke v Sloveniji po izbruhu epidemije v veliki meri zaostrovale posojilne pogoje. Slika 14: Zadolženost, likvidnost in dobickonosnost podjetniškega sektorja, Slovenija Celotni dolg / obveznosti do virov sredstev, d. o. Koeficientsplošne likvidnosti Bancni dolg / obveznosti do virov sredstev, d. o. Donos na sredstva (ROA), d.o. Celotni dolg 5 160 Bancni dolg 80 70 140 4 70 60 Indikator dobickonosnosti, v % 120 V % Indikator likvidnosti, v % 50 100 40 V mrd EUR 80 30 60 20 40 0 10 20 10 0 -1 00 200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 Vir: AJPES, razlicna leta; preracuni UMAR. Opomba: d. o. – desna os. Sloveniji je po naši oceni posledica omejene ponudbe tovrstnih kreditov in tudi manjšega povpraševanja podjetij. Banke namrec niso naklonjene prevzemanju dodatnih tveganj zaradi velike negotovosti, povezane z razvojem epidemije, nizke obrestne mere pa vplivajo tudi na to, da išcejo posle z višjimi obrestnimi merami, npr. kreditiranje gospodinjstev.21 Upocasnjena gospodarska aktivnost in velika negotovost sta zmanjšali tudi povpraševanje podjetij po kreditih, tako za financiranje tekocega poslovanja kot tudi investicij, podjetjem se je precej povecal tudi obseg lastnih virov financiranja, 22 hkrati pa je potrebo po dodatni likvidnosti blažila tudi država s sprejetimi ukrepi. Tudi kazalniki zadolženosti, likvidnosti in dobickonosnosti podjetniškega sektorja so se do leta 2019 mocno izboljšali, tako da je vecina podjetij docakala krizo zaradi epidemije covida-19 v precej boljši kondiciji kot financno krizo leta 2008. Zadolženost podjetij pri bankah23 se je tudi v letu 2019 zmanjšala in že nekaj casa dosega ravni pred financno krizo. Sposobnost podjetij za odplacevanje dolgov je bila kljub prvim znakom ponovne krepitve zadolženosti24 najboljša v celotnem opazovanem obdobju (po letu 2006),25 hkrati pa je najnižje vrednosti dosegla 21 Do leta 2019 so tako najhitreje narašcala potrošniška posojila, ki so imela najvišje obrestne mere. Banka Slovenije je s sprejetjem zavezujocega makrobonitetnega ukrepa tovrstno kreditiranje mocno omejila, tako da narašca le še obseg stanovanjskih posojil. 22 Samo obseg vlog podjetij pri domacih bankah se je v letu 2020 povecal za skoraj petino na 8,1 mrd. EUR. 23 Bancni dolg je imelo v povprecju obdobja 2006–2019 okoli 29 % gospodarskih družb, v letu 2019 pa le 26 %, kar je za skoraj 7 % manj kot pred financno krizo. Ta delež pa se zadnja tri leta znova povecuje. 24 Celotni dolg se je poveceval že od leta 2017, prav tako se je od leta 2018 vedno intenzivneje poveceval financni dolg, prezadolženost se je po enoletnem dvigu v 2019 znova zmanjšala, bancni dolg pa se je tudi v 2019 še zmanjšal. 25 Kazalnika za celotni dolg in bancni dolg v obveznostih do virov prezadolženost podjetij. Koncentracija financnega dolga prezadolženih podjetij se je v letu 2019 delno izboljšala, a je ostala še vedno velika, saj je imelo deset najbolj zadolženih podjetij okoli 22 % financnega dolga prezadolženih podjetij (gl. okvir 2). Ob tem sta se v letu 2019 tudi likvidnost in dobickonosnost podjetniškega sektorja po vseh kazalnikih okrepili ter vecinoma dosegli najugodnejše vrednosti v celotnem opazovanem obdobju (Lušina, 2020). Regionalne razlike se bile tako na ravni kohezijskih kot statisticnih regij do leta 2019 stabilne, kriza zaradi epidemije covida-19 pa je do zdaj imela neenakomeren vpliv na regije predvsem zaradi razlik v gospodarski strukturi. Navkljub pospešeni gospodarski rasti po letu 2014 so regionalne razlike ostale stabilne in celo na nekoliko nižji ravni kot pred financno in gospodarsko krizo. Kriza zaradi covida-19 je do zdaj najbolj prizadela skupino dejavnosti trgovine, gostinstva in prometa, ki je v letu 2019 ustvarila okoli petino dodane vrednosti, najvec, 40 %, v obalno­kraški regiji. Med bolj prizadetimi so bile tudi nekatere predelovalne dejavnosti, ki so leta 2019 najvec dodane vrednosti ustvarile v jugovzhodni Sloveniji (47 %)26 in koroški regiji (40 %). Natancnejšo oceno prizadetosti regij za zdaj omogocajo le podatki o spremembah na trgu dela. Stopnja delovne aktivnosti je v drugem cetrtletju 2020 medletno upadla v vseh regijah, število delovnih mest27 se je v obdobju od februarja do decembra 2020 sredstev (za katera je možna primerjava pred letom 2006) sta dosegla najugodnejše vrednosti v celotnem opazovanem obdobju (od leta 2002; gl. sliko 6). 26 V regiji sta zastopani predvsem farmacevtska industrija, ki zaradi epidemije ni bila prizadeta, in avtomobilska industrija, ena najbolj prizadetih panog v casu epidemije, v kateri se je prestrukturiranje zacelo že prej. 27 Merjeno s številom delovno aktivnega prebivalstva po regiji delovnega mesta. Okvir 2: Izpostavljenost podjetniškega sektorja placilni nesposobnosti v letu 2020 Ob (v povprecju) ugodnih poslovnih rezultatih podjetij, dobri likvidnosti in nizki zadolženosti je bilo v letu 2019 med podjetji tudi 30 % takšnih (19,6 % zaposlenih, 13,2 % DV), ki so se spoprijemala s prezadolženostjo in bila tako že pred izbruhom krize zaradi epidemije covida-19 lahko izpostavljena placilni nesposobnosti. Prezadolžena podjetja1 so imela že v letu 2019 okoli 47 % takšnega dolga, da ga zaradi nizkega ali celo negativnega denarnega toka iz poslovanja (IC < 1) niso zmogla tekoce financirati, kar je ogrožalo njihov obstoj (gl. sliko 15). Glede na strukturo je bilo v letu 2019 vec kot 20 % skupne prezadolženosti v holdingih in lizingih, vec kot 10 % pa so je imele še nepremicninska dejavnost, trgovina, predelovalne in strokovno-tehnicne dejavnosti. Vec kot polovica prezadolženih podjetij je bilo mikro podjetij (gl. sliko 16, Lušina 2020). Prezadolžena podjetja so svoje težave v casu epidemije, predvsem zaradi razlicnih oblik pomoci za ohranjanje zaposlenosti, odlogov placil davkov in obveznosti iz kreditnih pogodb (ZIUOPOK, 2020; kar tri cetrtine vlog je bilo vloženih v prvem mesecu veljave zakona), samo zacasno odložila in pricakuje se, da bodo njihove težave vidnejše po izteku ukrepov. 1 Prezadolženost je merjena kot vsota vsega financnega dolga, ki je višji od petkratnika EBITDA (ce je FV = 5), ali kot celotni financni dolg (ce je EBITDA < 0); FV – financni vzvod (financni dolg/EBITDA). EBITDA (angl. Earnings Before Interest, Taxes, Depreciation and Amortization) je prosti denarni tok iz poslovanja (dobicek pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo). Slika 15: Zadolženost in prezadolženost podjetniškega sektorja, 2006–2019 Prezadolženost GD -IC =1, d. o. Prezadolženost - GD - IC < 1, d. o. Celotni dolg Financni dolg Celotna prezadolženost Bancni dolg 70 70 60 60 V mrd EUR 50 50 40 40 53,6 28,9 13,3 30 30 20 20 V mrd EUR 10 10 0 0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Vir: AJPES, razlicna leta; preracuni UMAR. Opomba: GD – IC – gospodarske družbe z obrestno pokritostjo (EBITDA/obresti). Slika 16: Struktura prezadolženosti, v %, 2019 HL (del K) L G C M Ostalo F D+E I H J Mikro (0-9) Srednja (50-249) Velika (=250) Majhna (10-49) 1,7 1,5 3,0 4,7 12,8 22,9 5,3 7,9 15,3 55,1 12,5 14,6 16,8 12,5 13,4 Vir: AJPES, razlicna leta; preracuni UMAR. Opomba: C – predelovalne dej., D + E – energetika, F – gradbeništvo, G – trgovina, H – promet in skladišcenje, HL – holdingi in lizingi, I – gostinstvo, J – komunikacijske dej., L – nepremicninska dej., M – strokovno-tehnicne dej., ostalo* – A, B, del K, N, R, S, O–Q, U. * Ostalo (A, B, del K, N, R, S, O–Q, U) – A – kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – rudarstvo, del K – financne in zavarovalniške dejavnosti, N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – izobraževanje, Q – zdravstvo in socialno varstvo, R – kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – druge storitvene dejavnosti, T – dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Najbolj problematicna med prezadolženimi podjetji iz leta 2019 imajo kljub ukrepom že zdaj precejšnje težave in verjetnost za njihov stecaj je razmeroma velika. To so podjetja, ki imajo financni dolg in negativni EBITDA. Njihova prezadolženost oziroma financni dolg je leta 2019 znašal 4,7 mrd. EUR. Takih je bilo 15,7 % gospodarskih družb, ki so zaposlovale 5,4 % vseh zaposlenih in ustvarile 1,6 % dodane vrednosti vseh družb.2 Med najbolj problematicnimi podjetji je bila vecina MSP (skoraj 80 %), predvsem mikro podjetja. Po dejavnostih je bilo vec kot 30 % skupne prezadolženosti teh podjetij nakopicenih v holdingih in lizingih, vec kot 10 % pa so jih imele še predelovalne dejavnosti in strokovno-tehnicne dejavnosti (Tabela 1). Poleg problematicnih prezadolženih podjetij se je v letu 2020 verjetnost placilne nesposobnosti povecala za številna podjetja iz storitvenih dejavnosti, ki zaradi preprecevanja širitve virusa med epidemijo niso poslovala. Gre pretežno za podjetja iz: a) gostinstva (katerega del je tudi turizem), b) prometa in skladišcenja – del, ki je mocno vezan na turizem, in c) kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti ter c) drugih dejavnosti. Kljub številnim ukrepom za pomoc tem podjetjem (ukrepi delnega subvencioniranja fiksnih stroškov, razlicni ukrepi za ohranjanje zaposlenosti, moratoriji na davke in kredite, obsežno likvidnostno financiranje vseh podjetij in namensko financiranje turizma, gostinstva ter naložb v raziskave, razvoj in inovacije s strani SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada) ti morda ne bodo v celoti uspeli nadomestiti izpada prihodkov zaradi zacasnega zaprtja. Ogrožena pa so tudi nekatera zagonska podjetja iz strokovno-tehnicnih dejavnosti (M), ki so za svoje poslovanje potrebovala precej zagonskega kapitala, a imajo zdaj omejene zmožnosti za lansiranje in prodajo svojih proizvodov na trgu. Kljub temu so podatki: a) število pravnih oseb, po številu dni evidentiranih neporavnanih obveznosti, b) število zacetih stecajnih postopkov nad gospodarskimi družbami in samostojnimi podjetniki ter c) število osebnih stecajev za leto 2020 še dokaj spodbudni, kar je delno povezano tudi z nedelovanjem sodišc v tem obdobju. Težave glede placilne sposobnosti bi se lahko zacele kopiciti v prihodnje. Te težave pa bi lahko v nadaljevanju blažili: a) do 30. 6. 2021 podaljšana in s šestim paketom ukrepov za omilitev posledic epidemije (PKP6) tudi prilagojena ter do zdaj še v vecini neizkorišcena shema jamstev Republike Slovenije (po ZDLGPE, 2020) – na dan 28. 3. 2021 je bilo na voljo še 1.921,1 mio. EUR jamstev, b) do zdaj le v višini tretjine izkorišcena shema jamstev Republike Slovenije (po ZIUZEOP, 2020) – 28. 2. 2021 je bilo na voljo še 141,8 mio. EUR, c) podaljšani moratoriji na odplacevanje kreditov3 in c) razlicni likvidnostni krediti SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada. 2 Njihova prezadolženost je sestavljala 43,8 % vse prezadolženosti, bancni dolg pa 5,7 % bancnega dolga vseh podjetij. 3 Moratoriji se po trenutno veljavnih predpisih iztecejo novembra 2021, vložena pa je bila pobuda pri Evropskem bancnem organu za njihovo podaljšanje do konca leta 2021 (MF, 2021). Tabela 1: Struktura prezadolženosti (oz. financnega dolga) glede na velikost in izbrane dejavnosti najbolj problematicnih podjetij, v %, 2019 Mikro (0–9) Mala (10–49) Srednja (50–249) MSP – skupaj Velika (= 250) Prezadolžena – skupaj Predelovalne dej. (C) 2,9 1,1 1,5 5,4 11,5 16,9 Energetika (D + E) 0,8 0,2 1,0 1,0 Gradbeništvo (F) 5,7 0,2 0,0 6,0 6,0 Trgovina (G) 5,6 1,2 0,3 7,1 1,1 8,2 Promet in skladišcenje (H) 1,2 0,2 1,4 1,4 Gostinstvo (I) 2,4 0,2 0,0 2,6 0,1 2,7 Komunikacijske dej. (J) 1,2 0,2 0,8 2,2 2,2 Nepremicninska dej. (L) 7,6 0,2 7,8 0,0 7,8 Strokovno-tehnicne dej. (M) 8,3 0,8 9,1 3,2 12,3 Holdingi in lizingi (del K) 7,1 5,3 15,5 27,9 4,9 32,8 OSTALO (A, B, del K, N, R, S, O–Q, U) 6,0 2,4 0,1 8,5 0,2 8,7 Prezadolžena – skupaj 48,8 12,0 18,2 79,0 21,0 100,0 Vir: AJPES, razlicna leta; preracuni UMAR. Opomba: MSP – mikro, mala in srednje velika podjetja; upoštevano merilo za velikost podjetja: povprecno število delavcev v poslovnem letu. bolj zmanjšalo v kohezijski regiji zahodna Slovenija, glede na statisticne regije pa najbolj, vec kot 2 %, v primorsko-notranjski, obalno-kraški, jugovzhodni Sloveniji ter gorenjski regiji.28 V vseh statisticnih regijah se je povecala tudi stopnja registrirane brezposelnosti, najbolj v obalno-kraški (za 1,8 o. t. medletno v 2020) ter koroški, gorenjski in podravski regiji (vse za 1,3 o. t.). Epidemija covida-19 bo še pospešila prehod v cetrto industrijsko revolucijo, zaradi cesar bo treba pospešiti strukturno prestrukturiranje vsake od regij, kar je prvi pogoj tudi za skladnejši regionalni razvoj. Prehod v industrijo 4.0 od regij zahteva pospešeno modernizacijo s še vecjim poudarkom na vlaganjih v neopredmeteni kapital, znanje, pospeševanje podjetništva, inovativnosti in uvajanje novih poslovnih modelov (UMAR, 2020d). Navedeno bi se moralo neposredno odraziti v strukturi porabe evropskih sredstev, ki bi se bolj ucinkovito izkoristila tudi s spodbujanjem medregionalnega sodelovanja.29 Tako npr. po oceni ESPON (2020a) kohezijska regija vzhodna Slovenija, kjer so locirane slovenske premogovne regije, spada med manj konkurencne regije z majhnim kapitalom znanja, a možnostjo, da se preusmerijo v robotizacijo tradicionalnih proizvodenj in drugih oblik ter postanejo nov otok ustvarjalnih inovacij, kot jih je opredelil aplikativni raziskovalni projekt ESPON (2020b). Vlaganja v nove dejavnosti30 lahko spodbudijo pozitivne premike tudi v nizkoogljicnem krožnem gospodarstvu, krajšanju dobavnih verig, logisticni reorganizaciji 28 Posavska in podravska regija sta v tem obdobju celo nekoliko povecali število delovnih mest (za 0,1 oz. 0,3 %). 29 Odlocitev za prehod na tri operativne programe kohezijske politike bo sodelovanje med deležniki iz razlicnih regij še dodatno otežilo, zato je to korak v nasprotni smeri. 30 Na podrocju digitalnih tehnologij, dejavnostih, ki podpirajo delo na daljavo, zdravstvenih in drugih storitev, buticnega, varnega in trajnostnega turizma v povezavi s samooskrbnim kmetijstvom idr. in digitalizaciji podjetij. To povecuje privlacnost podeželskih obmocij, vpliva na vecje ravnovesje med mestnimi in podeželskimi obmocji, še posebej ce se uporabijo teritorialna nacela spodbujanja razvoja, na funkcionalnih obmocjih regij skladno z osnutkom nove prostorske strategije RS (MOP, 2020), novo teritorialno agendo 2030 (TA, 2020) in priporocili OECD (OECD, 2020b). Priložnost pomeni tudi vecja uporaba dela na daljavo, ki ima lahko pozitivne ucinke ne samo na razvoj regij, pac pa tudi na upocasnitev praznjenja podeželskih obmocij. Z epidemijo spodbujena povecana uporaba dela na daljavo, kjer narava dela in dobra dostopnost visoko zmogljivih širokopasovnih omrežij31 to omogocata, bi lahko imela številne pozitivne ucinke v regijah. Zmanjševala bi dnevne migracije prebivalstva, potrebo po gradnji prometne infrastrukture, izpuste TGP, gradnjo stanovanj v obmocjih koncentracije delovnih mest in ohranjala poseljenost podeželja. Poseljenost v Sloveniji je namrec ne samo neenakomerna in razpršena,32 pac pa se hkrati prometno slabše dostopno podeželje, posebej obmejna obmocja, prazni.33 Delo na daljavo bi te negativne trende v povezavi z drugimi celovitimi ukrepi za spodbujanje skladnejšega regionalnega razvoja in podeželja lahko upocasnilo, še posebej v povezavi s priložnostmi, ki jih prinaša digitalizacija. Preobrnitev trendov je možna vsaj na nekaterih podeželskih obmocjih, za kar pa je potreben strateški razmislek o želenem in dosegljivem prostorskem razvoju34 z osredotocenjem prizadevanj na obmocja z dolgorocnejšo perspektivo. 31 Slaba dostopnost kaže na nujnost vlaganj v digitalno preobrazbo (gl. tudi UMAR, 2020d). 32 Taka poselitev je posledica naravnih razmer, zgodovinskega razvoja, nacrtnega spodbujanja policentricnega urbanega sistema in visokega vrednotenja življenja v naravnem okolju. Najgosteje naseljena obmocja so: Ljubljanska in Celjska kotlina, Šaleška dolina, Dravska, Murska in Krška ravan, Vipavska dolina ter obalni pas. Obmocja redke poselitve so: Zgornje Posocje, Idrijsko, Cerkljansko in Škofjeloško hribovje, Brkini, Haloze, visoke dinarske planote ter obmejna obmocja Kozjanskega in Gorickega (Nared, 2019). 33 Med letoma 2008 in 2018 so obmocja praznjenja obsegala okoli 57 % slovenskega ozemlja (Nared, 2019). 34 Dosedanja prizadevanja politike za spremembo tega trenda, s katerimi se je izboljšala predvsem infrastrukturna opremljenost, manj pa zaposlitvena in gospodarska struktura, imajo skromne rezultate. 1.2 Konkurencen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor Konkurencen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor (razvojni cilj 6) Cilj je povecati konkurencnost gospodarstva z ustvarjanjem izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo ter okrepiti družbeno odgovornost podjetij in raziskovalnih organizacij. Ustvarjanje visoke dodane vrednosti bo podprto z inovacijami, bazicnim in aplikativnim raziskovanjem, spodbujanjem ustvarjalnosti ter izkorišcanjem digitalnih možnosti in vseh priložnosti, ki jih prinaša cetrta industrijska revolucija. Poleg tega SRS 2030 kot pomemben dejavnik za dvig dodane vrednosti navaja internacionalizacijo podjetij in raziskovalnih institucij ter zagotavljanje spodbudnega in predvidljivega okolja za poslovanje in investicije z upoštevanjem posebnosti malih podjetij. Za uresnicitev cilja so pomembni tudi ustrezni cloveški viri, ki so v SRS obravnavani v razvojnem cilju 2. Kazalniki uspešnosti SRS 2030 za razvojni cilj 6: Produktivnost dela, indeks EU=100 Evropski inovacijski indeks, indeks EU 2011 = 100 Indeks digitalnega gospodarstva in družbe, uvrstitev med državami EU Zadnji podatek Slovenija 83 (2019) 92,4 (2019) 16. mesto (skupaj v 2020) 15. – 22. mesto (po petih komponentah) Povprecje EU 100 (2019) 108,9 (2019) - 1.2.1 Konkurencnost Slovenija se je v desetletju pred izbruhom epidemije spoprijemala z razmeroma nizko rastjo produktivnosti, v letu 2020 pa je ta, merjena z BDP na zaposlenega, mocno zanihala navzdol. Rast produktivnosti dela je po padcu v gospodarsko-financni krizi le postopno okrevala, stopnje rasti so tudi v letih konjunkture od 2014 do 2019 ostale razmeroma nizke (1,4 % v povprecju na leto glede na 3,0 % v obdobju 2000–2008). To je za Slovenijo, ki po produktivnosti dela (izraženi v standardih kupne moci) za povprecjem EU precej zaostaja (za 17 % v letu 2019), pomenilo tudi upocasnitev dohitevanja razvitejših držav. Izbruh epidemije v letu 2020 je z zapiranjem nekaterih dejavnosti in motnjami v proizvodnih procesih bistveno zmanjšal obseg ustvarjenega. Hkrati je bil cilj vladnih ukrepov v cim vecji meri prepreciti oz. ublažiti upad zaposlenosti. Kombinacija obojega je privedla do mocno porušenega razmerja med ustvarjenim BDP in številom zaposlenih, tako izmerjena produktivnost dela se je v 2019 2008 BDP, realno Zaposlenost Produktivnost IrskaLitvaEstonijaLatvijaFinskaŠvedskaBolgarijaRomunijaDanskaPoljskaMadžarskaNizozemskaLuksemburgSlovaškaNemcijaCeškaCiperSlovenijaAvstrijaPortugalskaBelgijaItalijaGrcijaŠpanijaFrancijaHrvaškaMalta Vir: Eurostat, 2021; preracuni UMAR. Opomba: Raven produktivnosti (levo) merjena z BDP v standardih kupne moci na zaposlenega; rast produktivnosti (desno) je merjena z BDP v stalnih cenah na zaposlenega. Slika 18: Sprememba produktivnosti v letu 2020 (levo) in v obdobju 2005–2019 (desno) Slovenija EU Slovenija EU 4 Povprecna letna stopnja rasti 2005-2019, v % 3 2 1 0 -1 -2 -5 -10 Medletna stopnja rasti 2020, v % -15 -3 Vir: Eurostat, 2021; preracuni UMAR. Opomba: SKD A – kmetijstvo, B – rudarstvo, C – predelovalne dejavnosti, D – oskrba z energijo, E – komunalne storitve, F – gradbeništvo, G – trgovina, H – promet, I – gostinstvo, J – informacijsko-komunikacijske dej., K – financne storitve, L – poslovanje z nepremicninami, M – strokovne, znanstvene in tehnicne dej., N – druge poslovne dej., O – javna uprava, P – izobraževanje, Q – zdravstvo in socialno varstvo, R – kulturne in rekreacijske dej., S – druge dej. in T – dej. gospodinjstev. letu 2020 zmanjšala za 4,6 %. Pri tem je treba poudariti, da zaradi mocnega vpliva vladnih ukrepov za ohranitev delovnih mest na izracun kazalnika produktivnosti ta ne pomeni nujno tudi dejanskega znižanja ucinkovitosti dela. Temu pritrjuje tudi kazalnik produktivnosti, izracunan na opravljeno delovno uro, ki v letu 2020 ni zanihal navzdol, a tudi ta verjetno ne kaže dejanske slike, saj je porocanje o opravljenih delovnih urah v trenutnih razmerah najverjetneje manj zanesljiv statisticni podatek od števila zaposlenih. Veliko razhajanje med obema kazalnikoma produktivnosti je v letu 2020 prisotno tudi v drugih državah clanicah EU in je posledica dejstva, da je med epidemijo prilagajanje dela manjšemu obsegu dodane vrednosti potekalo predvsem z zmanjšanjem števila opravljenih delovnih ur. Sektorski prerez produktivnosti v letu 2020 pokaže precejšnje razlike med sektorji, saj je epidemija bistveno bolj prizadela nekatere storitvene dejavnosti, v daljšem obdobju pa z vidika razvojnih priložnosti izstopa zlasti v mednarodni primerjavi nizka rast produktivnosti v informacijsko­komunikacijskih dejavnostih. Z izbruhom epidemije je produktivnost upadla v vseh dejavnostih, z izjemo financnih storitev, podobno kot v EU najmocneje v storitvah z omejitvijo poslovanja (trgovina, gostinstvo, promet; kulturne, rekreacijske in razvedrilne dejavnosti). Najmanjše padce produktivnosti, tudi v primerjavi z EU, pa so v letu 2020 v okviru poslovnega sektorja zaznali v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, tj. v dejavnostih, ki so kljub epidemiji vecino leta poslovale. V daljšem obdobju (2005–2019) pa med pomembnejšimi dejavnostmi v primerjavi s povprecjem EU v negativno smer izstopa v financno-gospodarski krizi mocno prizadeto gradbeništvo, precej nižjo dolgorocno rast produktivnosti imajo tudi informacijsko-komunikacijske dejavnosti (IKT). Te se skupaj s strokovno-tehnicnimi dejavnostmi uvršcajo med na znanju temeljece storitve, ki imajo v svetovnem merilu vse pomembnješo vlogo (tudi z njihovo uporabo v drugih dejavnostih),35 zato njihov pocasni napredek pomeni tudi izgubo precejšnjega potenciala za dvig produktivnosti celotnega gospodarstva. O razmeroma šibki konkurencni sposobnosti na znanju temeljecih storitev govori tudi njihov izvozni tržni delež na trgu EU, ki se v obdobju 2010–2019 ni povecal (slika 21 desno). Sedanja kriza bi brez ustrezne podpore politik lahko omejevala rast produktivnosti tudi v srednjerocnem obdobju. Bolj kot zmanjšanje produktivnosti v letu 2020, ki je v glavnem posledica šoka, je z vidika konkurencnosti gospodarstva in blaginje prebivalstva pomemben vpliv krize na možnosti za dvig produktivnosti v prihodnje. Analiza za Slovenijo je pokazala, da je bila skromna rast produktivnosti v zadnjem desetletju pred izbruhom epidemije v veliki meri posledica nizke investicijske aktivnosti in prepocasnega prehoda v inovacijsko podprto rast (UMAR, 2019a, 2020d). Na gibanje investicij je v tem obdobju pomembno vplivalo agregatno povpraševanje, deloma pa tudi negotovost in višina dobickov podjetij (UMAR, 2020e). Tudi v primeru sedanje krize bi lahko postopnost okrevanja in negotovost glede trajanja epidemije še nekaj casa negativno vplivala na investicijske odlocitve podjetij. V isti smeri bo delovalo tudi s krizo poslabšano financno stanje v podjetjih, vendar verjetno v manjšem obsegu kot po financni krizi v prejšnjem desetletju, v kateri 35 Delež dodane vrednosti na znanju temeljecih storitev v celotni dodani vrednosti, vsebovani v izvozu predelovalnih dejavnosti, je po zadnjih podatkih za leto 2015 znašal v Sloveniji 9,7 %, v povprecju v EU pa 13,8 % (v novih clanicah EU-13 9,5 %) (preracuni UMAR na podlagi podatkovne zbirke OECD TIVA – Trade in Value Added; OECD, 2021b). Slika 19: Stopnja rojstev (vstopov) podjetij, 2018 (levo), in spreminjanje podjetniške dinamike v Sloveniji (desno) 20 18 16 14 12 10 LitvaPortugalskaMaltaPoljskaMadžarskaSlovaškaLatvijaEstonijaBolgarijaDanskaFrancijaRomunijaSlovenijaCiperNizozemskaHrvaškaŠpanijaEUCeškaNemcijaFinskaItalijaBelgija 4 7 Avstrija Švedska 2 6 Grcija 0 5 4 V % Stopnja rojstev podjetij Stopnja smrti podjetij 14 13 12 11 10 9 8 V % 200420052006200720082009201020112012201320142015201620172018 Vir: Eurostat, 2021. Opomba: stopnja rojstev (smrti) podjetij je razmerje med številom novonastalih (propadlih) podjetij v dolocenem letu in številom aktivnih podjetij v tem letu, izraženo v odstotkih. je bila financna izpostavljenost podjetij in bancnega sistema še bistveno višja (gl. tudi poglavje 1.1), ukrepi za blažitev posledic krize pa vsaj v zacetnem obdobju manj obsežni. Na drugi strani se precejšnja priložnost za povecanje vlaganj in produktivnosti ponuja z obsežnimi financnimi sredstvi EU, namenjenimi tudi za okrevanje držav po epidemiji. S tega vidika se trenutna kriza kaže tudi kot priložnost za hitrejši prehod v bolj konkurencno, digitalno ter nizkoogljicno krožno gospodarstvo, kar pa bo treba odlocno podpreti z ustreznimi ukrepi. Ti morajo pospešiti vlaganja v oprijemljivi in neoprijemljivi kapital s poudarkom na krepitvi inovacijske aktivnosti in uvajanjem najnaprednejših tehnologij v podjetjih, tudi s krepitvijo cloveškega kapitala in preprecevanjem morebitnih negativnih posledic epidemije za znanje in spretnosti prebivalstva (gl. tudi poglavji 1.2.2 in 2.1). Negotov je tudi vpliv realokacije oz. prehajanja proizvodnih dejavnikov med podjetji in sektorji na rast produktivnosti med epidemijo in po njej. Realokacija obicajno deluje v smeri povecanja produktivnosti (prehajanje proizvodnih dejavnikov od manj k bolj produktivnim podjetjem; Syverson, 2020), še zlasti izrazito v obdobjih kriz, v katerih so produktivnejša podjetja navadno manj prizadeta, manj produktivna pa krizo tudi težje preživijo (t. i. ucinek cišcenja). V tokratni krizi bi bil lahko vpliv realokacije skromnejši, saj so bili sprejeti obsežni ukrepi vlad za ohranjanje delovnih mest in dejavnosti, ki so, sicer v omejenem obdobju, zelo pomembni, saj lahko ublažijo izgubo neoprijemljivega kapitala podjetij, ki bi nastala v primeru njihovega propada. Poleg tega bi zaradi narave šoka kriza lahko prizadela tudi nekatera bolj produktivna podjetja, ki npr. delujejo v dejavnostih, ki so zaradi epidemije mocno prizadete, ali pa je njihov poslovni model zaradi epidemije postal manj ustrezen, kar kaže na nujnost ukrepov za cim hitrejše prestrukturiranje podjetij. Vpliv realokacije na rast produktivnosti se je v Sloveniji v letih po gospodarsko-financni krizi precej zmanjšal, ko gre za premike med sektorji, pri premikih med podjetji v okviru istega sektorja pa se je še okrepil (UMAR, 2020d, 2020e). Glede na precejšnje razlike v doseženi produktivnosti med podjetji v okviru istega sektorja pa je potencial za izboljšanje alokacijske ucinkovitosti še precejšen (UMAR, 2017). Ob zgoraj navedenih ukrepih za rast produktivnosti je zato zelo pomembna tudi ustrezna kombinacija ukrepov, ki bodo na eni strani preprecevali nepotrebne izgube neoprijemljivega kapitala zaradi propadanja podjetij, na drugi strani pa olajševali prehod delovne sile med podjetji, ce ohranjanje poslovanja ne bo smiselno. Pri tem so še zlasti smiselne spodbude v smeri krepitve zelenega in digitalnega gospodarstva. Prvi podatki za leto 2020 za zdaj omogocajo le oceno realokacije med sektorji in kažejo sicer pozitivni, vendar majhen ucinek sprememb v sestavi sektorjev na agregatno produktivost. Stopnja nastajanja novih podjetij, ki lahko pomembno prispevajo k rasti produktivnosti v Sloveniji, v mednarodnem merilu ni visoka. Nastajanje oz. vstopanje novih podjetij na trg ima obicajno pomembno vlogo pri realokaciji virov v smeri vecanja produktivnosti. V razvitih gospodarstvih se podjetniška dinamika, merjena s stopnjo vstopanja (in izstopanja) podjetij, že nekaj casa umirja. OECD (2020a) to povezuje predvsem s hitrim razvojem, povezanim z digitalizacijo, ki poglablja razlike med vodilnimi in preostalimi podjetji, zaradi cesar je vstop novih podjetij na trg vse težji. V Sloveniji se je stopnja nastajanja (rojstev)36 novih podjetij do zacetka gospodarske in 36 Razmerje med številom novonastalih (rojstev) podjetij in številom aktivnih podjetij. Komentiramo podatke za poslovni sektor (dejavnosti B–N po Standardni klasifikaciji dejavnosti) brez holdingov. financne krize (2008) povecevala, v naslednjih desetih letih do leta 2018 (zadnji podatki) pa se je vecinoma ohranjala na doseženi ravni. Stopnja vstopov (rojstev) je bila kljub temu v celotnem obdobju višja od stopnje smrtnosti (izstopov) podjetij,37 se je pa razlika med obema po letu 2008 zmanjšala, zaradi cesar se je neto prirast števila podjetij zmanjšal. V primerjavi z drugimi državami clanicami EU podjetniška dinamika, merjena z vstopi podjetij, v Sloveniji ni med višjimi (13. mesto med 25 državami clanicami EU v letu 2018). Še nekoliko manj ugodno sliko kaže kazalnik zgodnje podjetniške aktivnosti,38 ki se je v obdobju zadnje konjunkture sicer nekoliko okrepil, a bil med nižjimi v primerjavi z državami clanicami EU, za katere so na voljo podatki (10.–12. mesto 98 med 14–17 državami v letih 2018–2020). V trenutnih razmerah bo pospešeno nastajanje novih podjetij še 96 zlasti pomembno za cim hitrejše nadomešcanje izpada 94 ponudbe zaradi propada nekaterih podjetij v krizi (Syverson, 2020). Pri tem pa bi bilo smiselno z ustreznimi 92 ukrepi dodatno podpreti realokacijo v smeri (okoljsko vzdržne) rasti produktivnosti. Po mnenju OECD (ibid.) so Slika 20: Realni stroški dela na enoto proizvoda 110 108 106 104 102 100 2005=100 2005200620072008200920102011201220132014201520162017201820192020 zato poleg klasicnih ukrepov za spodbujanje podjetniške dinamike (zmanjševanje administrativnih ovir in ovir za vstop novih podjetij, dostop do financnih virov, ucinkovita stecajna zakonodaja ipd.) zelo pomembne politike spodbujanja inovacij in krepitve cloveškega kapitala, cemur v Sloveniji do zdaj ni bilo namenjene dovolj pozornosti (gl. tudi poglavji 1.2.2 in 2.1). Šok, ki ga je povzrocila kriza zaradi epidemije covida-19, se zrcali tudi v kazalniku stroškovne konkurencnosti … V razmerah visoke stopnje zaposlenosti in pomanjkanja delovne sile ter hkrati že upocasnjene rasti gospodarske aktivnosti (in ciklicnega nihaja produktivnosti) so se stroški dela na enoto proizvoda zaceli povecevati že v letu 2018, izraziteje pa leta 2019. Z izbruhom epidemije se je v letu 2020 razmerje med stroški dela in produktivnostjo statisticno gledano še naprej mocno povecevalo. Pri tem ocenjujemo, da je vecino lanskega skoka v stroških dela na enoto proizvoda, kot ga izkazujejo statisticni podatki, v okviru protikoronskih vladnih ukrepov bremenilo proracun, prilagojeni oz. dejanski stroški dela na enoto proizvoda podjetij pa se v povprecju niso povišali (gl. kazalnik 1.13). To pomeni, da je bilo poslabšanje poslovnih rezultatov in stroškovne konkurencnosti podjetij v letu 2020 precej manjše, kot to izhaja iz statistike stroškov dela na enoto proizvoda. Pricakovati je, da bo statisticno in tudi ciklicno pogojeno poslabšanje kazalnika stroškovne konkurencnosti kratkotrajno, saj bo šoku zaradi epidemije sledilo ponovno vzpostavljanje ravnotežja s prilagoditvami tako na strani produktivnosti kot na strani stroškov dela. Vendar pa to ne pomeni tudi trajnejšega izboljšanja konkurencnosti, ki bi hkrati 37 Razmerje med številom propadov (smrti) podjetij in številom aktivnih podjetij. 38 Gre za kazalnik Global Entrepreneurship Monitor (GEM), ki meri delež odraslega prebivalstva, ki se vkljucuje v podjetništvo (Rebernik idr., 2020). Vir: SURS, 2021; Eurostat, 2021; ZRSZ, 2021; FURS, 2021; preracuni UMAR. Opomba: *Prilagojeni RULC vkljucujejo sredstva za zaposlene, zmanjšana za placila iz proracuna za: a) nadomestila za zap. na cakanju na delo, b) delno subvencioniranje skrajšanega del. casa, c) socialne prispevke za zap. na cakanju, c) prispevke za PIZ zaposlenim, ki so delali, d) dodatke zaposlenim, e) karanteno in f ) del bolniških nadomestil na podlagi protikoronskih paketov. omogocalo tudi vzdržno rast dohodkov od dela, za kar bo treba v prihodnje z okrepljenimi vlaganji in vec inovacijami (gl. tudi poglavje 1.2.2) predvsem bistveno izboljšati potencial za dolgorocno rast produktivnosti. … in izvozne konkurencnosti. Izvozni tržni delež blaga, ki pomeni razmerje med slovenskim blagovnim izvozom in uvoznim povpraševanjem po blagu iz tujine, se je po globokem padcu v gospodarski in financni krizi do leta 2018 vrnil na raven pred zacetkom krize leta 2007. V letu 2019 se je njegova rast zaustavila, v prvih treh cetrtletjih leta 2020 pa se je zmanjšal (na svetovnem trgu za 1,7 %, na trgu EU za 0,3 %). Prve ocene sicer nakazujejo mocnejši odboj v zadnjem cetrtletju 2020, ki bi lahko iznicil neugodna gibanja, ki sovpadajo predvsem s prvim epidemiološkim valom. Nihanje tržnega deleža je bilo bolj posledica vpliva sestave blagovnega izvoza kot dejanske konkurencne sposobnosti izvoznikov. Epidemija je namrec zlasti v zacetnem obdobju relativno mocneje kot preostali del sveta prizadela države clanice EU, kamor je usmerjena vecina slovenskega izvoza. Prav tako je relativno bolj pospešila oz. poglobila neugodna gibanja na nekaterih proizvodnih trgih, ki so zelo pomembni v sestavi slovenskega blagovnega izvoza (npr. proizvodnja avtomobilov in povezanih proizvodov, gl. kazalnik 1.12). Še vecji negativni vpliv ucinka sestave je (zaradi velikega deleža v epidemiji mocno prizadetih storitev potovanj in transporta) v letu 2020 mogoce pricakovati na gibanje izvoznega tržnega deleža storitev. Posledicno se je v povezavi s šokom zaradi epidemije po naši oceni tako pri blagu kot pri storitvah sestava izvoza v letu 2020 izraziteje spremenila v prid povecanja Slika 21: Izvozni tržni delež pri blagu na svetovnem trgu in trgu EU (levo) ter pri storitvah na trgu EU (desno) EU uvoz (desna os) Storitve skupaj TransportSvetovni uvoz (desna os) Potovanja Ostale storitveTržni delež na svetovnem trgu Na znanju temeljece storitve 160 150 140 2010=100 130 120 110 100 90 80 2005200620072008200920102011201220132014201520162017201820192020 (I-IX) Vir: SURS, 2021; UN Comtrade, 2021; Eurostat, 2021; preracun UMAR. Opombe: Brez izvoza farmacevtskih izdelkov v Švico, ki je približek mocno povecanega izvoza predhodno uvoženih farm. izd., katerega vpliv na BDP je neznaten in ga podatki o izvozu nacionalnih racunov ne vkljucijo. s krizo zaradi epidemije covida-19 manj prizadetih visokotehnološko zahtevnih proizvodov in na znanju temeljecih storitev, potem ko sta njuna deleža v letih pred epidemijo pretežno stagnirala (gl. kazalnik 1.14). Prizadevanja podjetij za povecanje družbene odgovornosti, zlasti na podrocju zmanjšanja vplivov na okolje, so se nadaljevala tudi v letu 2020. Uvajanje razlicnih oblik družbeno odgovornih praks se v svetu vse bolj uveljavlja kot eden od pomembnih instrumentov za spodbujanje trajnostne proizvodnje in potrošnje, prispeva pa lahko tudi k izboljšanju konkurencnih prednosti podjetij. V Sloveniji imajo pomembno vlogo pri širjenju in razvoju družbene odgovornosti podjetij posamezne organizacije in združenja, saj še ni bila sprejeta strategija družbene odgovornosti na ravni države.39 Nekatere ustanove so razvile tudi razlicne proizvode za spodbujanje družbene odgovornosti, kot sta npr. certifikata Družini prijazno podjetje in Družbeno odgovorno podjetje (inštitut Ekvilib). Od leta 2020 lahko organizacije in podjetja pridobijo tudi certifikat Družbeno odgovoren delodajalec (inštitut Ekvilib). Namen tega projekta je izboljšati družbeno odgovorno upravljanje slovenskih podjetij in organizacij v odnosu do zaposlenih ter tako dvigniti kakovost delovnega okolja v Sloveniji (certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, 2020). V Sloveniji se sicer uporabljajo tudi nekateri mednarodno uveljavljeni certifikati družbene odgovornosti,40 vendar pa so tu podatkovne podlage za sistematicno spremljanje napredka skope oz. so na voljo le za podrocje okoljske odgovornosti podjetij. 39 Slovenija sodi v manjšo skupino držav clanic EU, ki nimajo uradno sprejete nacionalne strategije družbene odgovornosti (UMAR, 2018). 40 Od standardov družbene odgovornosti se v Sloveniji uporabljajo predvsem ISO 26000, SA8000 (oba za družbeno odgovornost), ISO 14001 (sistem ravnanja z okoljem) in OHSAS 18001 (sistem ocenjevanja poklicnega zdravja in varnosti zaposlenih) (UMAR, 2018). Razpoložljivi podatki za leto 2020 kažejo, da se je število okoljskih certifikatov med spomladansko in jesensko meritvijo povecalo, kar nakazuje, da se podjetja tudi v trenutnih zaradi epidemije manj gotovih razmerah odzivajo na veliko zanimanje trga za ekološke proizvode in storitve, s cimer si skušajo pridobiti tudi doloceno konkurencno prednost. Slovenija se po razširjenosti razlicnih okoljskih spriceval sicer uvršca v sredino držav clanic EU, precej pa zaostaja za najuspešnejšimi (gl. kazalnik 1.19). 1.2.2 Raziskovalna, inovacijska in digitalna sposobnost Slovenija je po izrazitem poslabšanju uvrstitve po evropskem inovacijskem indeksu za leto 201841 še naprej nazadovala tudi v letu 201942 in bila tako drugo leto zapored v skupini zmernih inovatork. V letu 201943 je dosegala okoli 85 % povprecja EU (v 2012 ga je presegla za 2 %)44 in je zaznala padec vrednosti EII glede na povprecje EU v obsegu 15,1 o. t., kar mocno zmanjšuje možnosti za doseganje cilja SRS, da se do leta 2030 uvrsti v skupino vodilnih inovatork (gl. kazalnik 1.9). 41 Podatki, ki so vkljuceni v EII za doloceno leto, so na voljo za obdobje od t-1 do t-3. 42 Metodologija merjenja ucinkovitosti nacionalnih raziskovalno­inovacijskih sistemov clanic EU oz. po EII se sicer v zadnjem merjenju za leto 2019 ni spremenila, vendar pa Združeno kraljestvo od takrat ni vec vkljuceno v povprecje EU, kar je vplivalo na njegovo znižanje. Združeno kraljestvo je bilo namrec do leta 2018 v skupini vodilnih oz. mocnih inovatork. Posledicno so se za leta pred 2019 spremenile vrednosti za druge clanice EU (EK, 2020c). 43 EII za leto 2019 je bil izracunan na podlagi podatkov, ki so se nanašali na leta 2016–2019. 44 Vrednost EII za Slovenijo v letu 2019 je glede na povprecje EU v letu 2012 dosegla 92,4 %, cilj SRS do leta 2030 pa je uvrstitev v skupino vodilnih inovatork, katerih inovacijska ucinkovitost je vecja od 120 % povprecja EU v letu 2012. Padec iz skupine mocnih v skupino zmernih inovatork z letom 2018 je bil posledica poslabšanja pri vecini kazalnikov EII (15 od 27). Najvecje nazadovanje in vecanje zaostanka za povprecjem EU je bilo pri financiranju in podpori (tu je Slovenija dosegla le nekoliko vec kot 30 % povprecja EU), še posebej na strani javnih izdatkov za RRD. Izjemno nizke vrednosti Slovenija dosega, ko gre za rizicni kapital, v uvrstitvi pa je znatno zdrsnila tudi na podrocju okolja za podjetništvo in inovacije, kjer se je poslabšanje kazalo v relativno nizki rasti števila podjetnikov iz priložnosti. Poslabševanje razmer za inoviranje se posledicno odraža tudi v primerjalno nizkem vplivu na prodajo, se je pa hkrati okrepil vpliv na zaposlenost. Ta je lahko povezan tudi z nadpovprecnimi vlaganji vsaj na strani podjetniškega sektorja, pa tudi znova z vsaj rahlo izboljšanim stanjem na podrocju povezovanja in sodelovanja razlicnih udeležencev (javne raziskovalne ustanove in podjetja, podjetja sama). Slika 22: Komponente evropskega inovacijskega indeksa, Slovenija Indeks, EU = 100 200 2012 2018 2019 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 Cloveškiviri Raziskovalnisistem Okolje zainovacije Financiranjein podpora Naložbepodjetij Inovatorji Povezave insodelovanje Intelektualnalastnina Ucinki nazaposlenost Ucinki naprodajo Vir: EK, 2020c. Pri digitalni konkurencnosti, merjeni z indeksom digitalnega gospodarstva in družbe, je Slovenija v preteklih letih dosegla premike, ki pa so bili z vidika doseganja ciljev SRS bistveno premajhni. V obdobju 2015–2020 je vrednost indeksa DESI sicer izboljšala za 34 %, a hkrati povecala svoj zaostanek za deveto uvršceno državo, ciljem SRS, za dve odstotni tocki na 87 % vrednosti indeksa devetouvršcene Belgije. Povecal se je tudi zaostanek do povprecja EU za dodatno odstotno tocko, za vodilnimi inovatorkami pa celo za 4 o. t. Za uresnicitev cilja SRS do leta 2030 bi morala Slovenija svoj napredek iz zadnjih petih let povecati za vec kot 50 %. Po posameznih komponentah indeksa DESI na podrocju cloveškega kapitala Slovenija sicer postopoma napreduje, a še vedno zaostaja za povprecjem EU (za 2 o. t.), za vodilnimi inovatorkami (pa tudi Estonijo) pa celo za 28 o. t. Napredek je bil zaznan tudi pri integraciji digitalnih tehnologij,45 prav tako se je izboljšala kakovost digitalnih javnih storitev, a ob še naprej zelo majhni uporabi tako javnih kot zasebnih (internetnih) storitev, problematicne še naprej ostajajo tudi javne digitalne storitve za podjetja.46 Najvecje nazadovanje je bilo v zadnjem petletnem obdobju ugotovoljeno pri povezljivosti, kjer je Slovenija v celoti izgubila primerjalno prednost (gl. kazalnik 1.11 ter UMAR, 2020d), kar kaže na premajhno ambicioznost in premalo vlaganj na podrocju digitalizacije kot celote. Število raziskovalcev se je v zadnjem desetletju sicer precej povecalo, zlasti v zasebnem sektorju, a še vedno zaostaja za vodilnimi in mocnimi inovatorkami in tudi za povprecjem EU. Njihova rast je bila v obdobju 2008–2019 višja kot v povprecju EU, pa tudi v primerjavi z državami, ki se po evropskem inovacijskem indeksu (EII) uvršcajo med vodilne in mocne inovatorke. Rast je povezana zlasti z ugodnejšimi gibanji v zasebnem sektorju, v katerem je sicer zaposlenih najvec raziskovalcev.47 V javnem sektorju so bila gibanja vecinoma neugodna,48 zlasti zaradi omejevanja zaposlovanja v gospodarski in financni krizi, pa tudi zaradi precejšnje odvisnosti financiranja raziskovalne dejavnosti od variabilnih sredstev EU. Skupno število raziskovalcev na 1.000 delovno aktivnih prebivalcev je bilo v Sloveniji leta 2018 kljub povecanju še vedno manjše kot v EU ter vodilnih in mocnih inovatorkah.49 Po strukturi je bila zaposlenost raziskovalcev v zasebnem sektorju primerjalno visoka,50 zaostanek pa je bil prisoten predvsem v visokošolskem sektorju.51 Hkrati je zaznati precejšnje razlike v številu raziskovalcev znotraj Slovenije: v zahodni kohezijski regiji je bilo leta 2019 približno tri cetrtine raziskovalcev, v vzhodni kohezijski regiji pa cetrtina, v poslovnem sektorju sta bili v zahodni kohezijski regiji dobri dve tretjini raziskovalcev, v vzhodni pa le dobra tretjina. Hkrati je treba opozoriti, da je razlika med obema kohezijskima regijama pri intenzivnosti vlaganj poslovnega sektorja v RRD le 0,11 o. t. BDP, kar vendarle kaže na relativno mocne razvojne potenciale tudi v manj razviti vzhodni kohezijski regiji. 45 Na podrocju integracije digitalnih tehnologij Slovenija za skupino vodilnih inovatork zaostaja za kar 31 odstotnih tock. 46 Po tem kazalniku Slovenija dosega 24. mesto med državami EU, tako da naj bi z vidika kakovosti javnih digitalnih storitev zagotavljala boljše razmere le še od Poljske, Hrvaške, Grcije in Romunije. 47 Takšna gibanja so bila povezana tudi z davcnimi oljšavami za raziskovalno in razvojno dejavnost. Gl. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (2006) in Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (2012). 48 V povprecju EU ter v poprecju držav vodilnih in mcnih inovatork se je njihovo število povecalo. 49 Po ocenah OECD (OECD, b. d.) 50 Delež raziskovalcev v zasebnem sektorju v skupnem številu delovno aktivnih prebivalcev je leta 2019 zaostajal le za vodilnimi inovatorkami (Eurostat, 2021), enako velja tudi za število raziskovalcev v podjetjih na 1.000 prebivalcev za leto 2018 (IMD, 2020b). 51 Delež raziskovalcev v visokošolskem sektorju v skupnem številu delovno aktivnih prebivalcev je bil leta 2019 nižji kot v povprecju EU, vodilnih in mocnih inovatorkah, v državnem sektorju pa je bil višji kot v teh povprecjih (Eurostat, 2021). Pri razvoju cloveških virov, pomembnih za tehnološki razvoj gospodarstva, so prisotne nekatere pomanjkljivosti. Po EII je Slovenija pri razvoju cloveških virov v obdobju 2012–2019 zmanjševala prednost pred povprecjem EU in povecevala zaostanek za vodilnimi in vecino mocnih inovatork. Neugodna gibanja so povezana z manjšo vkljucenostjo odraslih v vseživljenjsko ucenje in zmanjšanjem števila novih doktorjev znanosti52 (EK, 2020c; glej tudi kazalnik 2.3). Število teh se je na naravoslovju in tehniki, ki sta pomembni podrocji za razvoj novih tehnologij, od leta 2014 zniževalo (SURS, 2021). Tudi število diplomantov naravoslovja in tehnike zaradi manjših generacij mladih leta 2019 ni doseglo ravni iz leta 2012, ceprav se je njihov delež v skupnem številu diplomantov povecal. Povecal se je tudi delež vpisanih na naravoslovje in tehniko, a je bilo zaradi manjših generacij število vpisanih leta 2019 tudi v tem primeru nižje kot leta 2012, zato je treba še bolj intenzivno spodbujati vpis na naravoslovje in tehniko, tudi žensk, ki se sicer redkeje vpisujejo na ta študij.53 Prav tako se je vec let zmanjševalo število mladih raziskovalcev, njegovo povecanje v letih 2018 in 2019 pa ni nadomestilo preteklega vecletnega upadanja (ARRS, 2020c) in je bilo izraženo na 1.000 delovno aktivnih prebivalcev najmanjše v obdobju 2008–2019.54 Ukrep mladi raziskovalci iz gospodarstva, ki je krepil povezovanje visokega šolstva in podjetniškega sektorja, se že vec let ne izvaja. Pozornost zahteva tudi strokovni razvoj raziskovalcev, zlasti tistih na zacetku kariere, saj je izvajanje zašcitnih ukrepov, ki so jih sprejele države, zmanjšalo možnosti za mednarodno mobilnost raziskovalcev, ki omogoca pridobivanje novega znanja, navezovanje stikov ipd. (OECD, 2021a). Vlaganja v digitalna znanja in spretnosti, ki so bistvenega pomena za digitalno preobrazbo gospodarstva, so še premajna. Število diplomantov s podrocja IKT, ki so kljucni pri razvoju najnaprednejših digitalnih tehnologij, je bilo leta 2019 manjše kot leta 2012 (SURS, 2021), njihov delež v skupnem številu diplomantov terciarnega izobraževanja pa manjši kot v povprecju v EU. Tudi raven digitalne usposobljenosti zaposlenih je bila leta 2019 še razmeroma nizka (Eurostat, 2021), kar omejuje njihove možnosti za uspešno spoprijemanje z izzivi in priložnostmi digitalizacije.55 Digitalne spretnosti zaposlenih so se v preteklih letih sicer izboljševale, tudi zaradi nadpovprecnih vlaganj podjetij v usposabljanje na podrocju IKT, je pa skrb vzbujajoce, da se je v zadnjih 52 Nazadovanje Slovenije je povezano z neugodnimi gibanji števila novih doktorjev znanosti po podatkih SURS (gl. kazalnik 2.3) in dejstvom, da je Eurostat do leta 2016 k novim doktorjem znanosti prišteval tudi magistre znanstvenega magisterija, od leta 2017 pa podatek vkljucuje le nove doktorje znanosti. 53 Leta 2018 je v Sloveniji delež žensk, vpisanih na naravoslovje in tehniko, znašal 30,8 % (EU: 30,9 %), v terciarno izobraževanje pa 57,5 % (EU: 53,7 %) (Eurostat, 2021). 54 Leta 2019 je bilo 1,07 mladega raziskovalca na 1.000 delovno aktivnih prebivalcev (ARRS, 2020b in SURS, 2020, preracuni UMAR). 55 Po izsledkih ankete med slovenskimi podjetji pomanjkanje digitalnih spretnosti upocasnjuje širjenje digitalizacije v podjetjih (DIH in IIBA 2020). treh letih delež podjetij, še posebej v segmentu srednje velikih podjetij, ki usposabljajo na podrocju IKT, zmanjšal (za 3 o. t.). S pospešeno digitalizacijo gospodarstva po izbruhu epidemije covida-19 v letu 2020 so se potrebe po tovrstnih spretnostih še povecale, hkrati pa anketa, ki je bila izvedena jeseni 2020 med malimi in srednjimi slovenskimi podjetji, opozarja na nizke digitalne kompetence zaposlenih in premajhna vlaganja podjetij v njihov razvoj ter tudi na težave pri zaposlovanju novih kadrov s podrocja digitalnosti. To kaže, da so podjetja na digitalno poslovno preobrazbo še preslabo pripravljena (DIH in IIBA, 2020),56 zato bi bilo treba prednostno povecati vlaganja v razvoj spretnosti zaposlenih ter omogociti povecan vpis na študij IKT (gl. poglavje 2.2). Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) se od leta 2018 sicer povecujejo, a primerjalno Slovenija mocno zaostaja. Leta 2019 je bil obseg naložb za RRD nominalno najvecji doslej, izražen relativno pa je z 2,05 % BDP še vedno za pol odstotne tocke zaostajal tako za vrhom v letih 2012–2013, od leta 2016 pa tudi za povprecjem EU, in sicer za 0,2 o. t. BDP. V primerjavi z vodilno peterico držav57 je zaostanek, ki je leta 2013 znašal le pol odstotne tocke, spet presegel odstotno tocko BDP. V strukturi financiranja RRD je poslovni sektor do leta 2016 presegal vlaganja v BDP glede na povprecje EU, a je v letih 2017 in 2018 tudi ta zacel zaostajati, za 32 milijonov letno, za vodilnimi petimi državami clanicami EU pa za 277 milijonov evrov, oboje po deležu BDP.58 Vlaganja državnega sektorja v RRD, tudi glede na delež BDP, za povprecjem EU zaostajajo že od leta 2014, in sicer za okvirno 90 milijonov evrov oz. za 182 milijonov, ce bi se v relativnem smislu želeli postaviti ob bok petim vodilnim državam clanicam EU.59 Posledicno je Slovenija skladno z metodologijo EII pri komponenti financiranje in podpora glede na povprecje EU v obdobju 2012–2019 dosegla najslabši rezultat. Neugodna gibanja so dodatno povezana tudi z izjemno nizkimi izdatki za tvegani kapital (gl. kazalnik 1.9), ki odražajo gibanje ustanavljanja novih visokotehnoloških zagonskih podjetij. Ob relativno majhnih vlaganjih predvsem državnega sektorja v RRD je poslovni sektor v letu 2019 financiral kar 61,4 % vseh izdatkov za izvajanje RRD v Sloveniji (gl. kazalnik 1.16), kar je velik delež tudi v mednarodni primerjavi (v vodilnih inovatorkah je primerljiv delež leta 2017 znašal 58,4 %). 56 86 % udeležencev raziskave nacrtuje, da bodo potrebovala vec kot eno leto za razvoj digitalnih kompetenc, 44 % pa vec kot dve leti. 77 % podjetij vlaga v razvoj digitalnih kompetenc 8 ur ali manj na mesec na zaposlenega (DIH in IIBA, 2020). 57 Švedska, Finska, Danska, Nemcija in Avstrija. 58 Ce zaostanek namesto v primerjavi na BDP preracunamo na prebivalca, se zaostanek vlaganj poslovnega sektorja v RRD za vodilnimi petimi državami EU poveca na 593 milijonov standardov kupne moci oz. na kar 1.154 milijonov tekocih evrov. 59 Ce zaostanek namesto v primerjavi na BDP preracunamo na prebivalca, se zaostanek vlaganj države v RRD za vodilnimi petimi državami EU poveca na 334 milijonov standardov kupne moci oz. kar na 592 milijonov tekocih evrov. Slika 23: Izdatki za RRD (levo) ter zaostanek Slovenije pri izdatkih poslovnega in državnega sektorja glede na povprecje EU in petih vodilnih držav* v letu 2018 (desno) Poslovni s. Poslovni sektor Državni s. Državni s. EU 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 vodilnih 5 EU vodilnih 5 Vir: Eurostat, 2021; preracun UMAR. Opomba: *V skupino petih vodilnih držav po vlaganjih v RRD sodijo Švedska, Finska, Danska, Nemcija in Avstrija; uporabljen je podatek za zadnje razpoložjlivo leto. Med gospodarsko in financno krizo podjetniški sektor ni zmanjšal vlaganj v RRD, ampak jih je celo izdatno povecal, k cemur je z aktivno politiko prispevala tudi država, kar bi bilo treba ponoviti tudi v strategiji izhoda iz krize zaradi epidemije covida-19. Vlaganja poslovnega sektorja za RRD, ki jih financirajo podjetja sama, so se v zadnjem desetletju precej povecala, kar je med drugim povezano tudi z uvedeno davcno olajšavo za raziskave in razvoj leta 2007, po izbruhu gospodarske in financne krize se je pospešilo tudi financiranje RRD-dejavnosti poslovnega sektorja iz naslova virov iz tujine. Še posebej pa je v tem obdobju država pospešila sofinanciranje RRD-dejavnosti v podjetniškem sektorju, Poslovni sektor Državni viri Tujina 700 600 500 400 V mio EUR 200 100 0 kar je v obdobju, ki je sledilo, zelo verjetno prispevalo tudi k pospešitvi vlaganj podjetniškega sektorja v RRD iz lastnih virov.60 Glede na opazno zmanjšanje vlaganj v IKT v zadnjem desetletju Slovenija bistveno zaostaja ne samo za vodilnimi državami, ampak tudi za nekaterimi konkurentkami. Povprecna letna vlaganja v IKT so v konjunkturnem obdobju 2014– 2019 znašala 2 % BDP, kar je za 0,7 o. t. BDP manj od povprecja v obdobju 2000–2008, torej pred financno in gospodarsko krizo. Padec je posledica zmanjšanih vlaganj v telekomunikacijsko opremo (v povprecju za 0,3 o. t. BDP), še posebej pa manjših vlaganj v racunalniško opremo, ki so se v povprecju po deležu v BDP zmanjšala za 0,7 o. t. BDP oz. za skoraj 60 %. Nekoliko so se povecala le vlaganja v programsko opremo in podatke (v povprecju za 0,2 o. t.), kar je sicer pozitivno, a še zdalec ne dovolj. Slovenija namrec pri vlaganjih, navkljub njihovi rasti v primerjavi z BDP v zadnjem obdobju,61 še vedno sodi med države, ki podpovprecno vlagajo v IKT (slika 25 desno). Pri tem ne zaostaja mocno samo za nekaterimi vodilnimi državami, ampak tudi za vrsto neposrednih konkurentk. Da bi se približala vlaganjem konkurencnih držav, kot so Ceška, Litva ali Estonija, bi morala naložbe v IKT povecati za skoraj 60 %, da bi dosegla vodilne države, kot so Švedska, Nizozemska ali Avstrija, pa bi jih morala skoraj podvojiti. 2000200120022003200420052006200720082009201020112012201320142015201620172018 60 Tako je mogoce sklepati glede na visoko stopnjo korelacije (ki sama po sebi sicer še ne pomeni vzrocno-posledicne povezave) med dinamiko državnih vlaganj in vlaganj podjetniškega sektorja iz lastnih virov, ki Vir: Eurostat, 2020; preracun UMAR. Opomba: Vlaganja v RRD so v stalnih cenah pod predpostavko enoletnega zamika vpliva znaša 77 %. 2018. 61 Na to še posebej kažejo anketni podatki (gl. UMAR, 2020d). Slika 25: Vlaganja Slovenije in vodilnih petih držav* v IKT (levo) in primerjava vlaganj v IKT med državami clanicami EU v letu 2019** Racunalniška oprema Racunalniška oprema Telekomunikacijska oprema Telekomunikacijska oprema Programska oprema in podatki Programska oprema in podatki SKUPAJ IKT 6.0% 5.0% 4.0% 3.0% 2.0% 1.0% 0.0% ŠvedskaCeška R.MaltaFrancijaNizozemskaAvstrijaLitva 18Danska 17Estonija 18BelgijaŠpanija 18Italija SlovenijaPortugalska 18FinskaLatvija 18MadžarskaLuks. 18Irska 18 SlovaškaBolgarijaNemcija Vir: Eurostat, 2021; preracuni UMAR. Opomba: *Vodilnih pet držav po vlaganjih v IKT: Švedska, Ceška, Malta, Francija in Nizozemska. **Kjer ni na voljo podatka za leto 2019, je upoštevano zadnje razploložljivo leto, kot je navedeno ob imenu države. V letu 2020 je bil dosežen opazen napredek pri patentih, pozitivni trend se je nadaljeval tudi pri znamkah, Slovenija pa je še naprej mocno zaostajala pri registriranih modelih, kar odraža tudi premajhna vlaganja v dizajn. Po zacasnih podatkih EPO so slovenski prijavitelji lani vložili najvec patentnih prijav v obdobju 2008–2020. S tem se je precej zmanjšal zaostanek za povprecjem EU in se vrnil na ravni iz obdobja 2012–2015.62 Slovenija je nadaljevala tudi pozitivni trend prijav znamk EU na milijon prebivalcev, kjer je drugo leto zapored presegala povprecje EU. To bi bilo lahko povezano tudi z dolgorocnim trendom pospeševanja vlaganj v oglaševanje in tržne raziskave (ki jih skupaj oznacujemo kot branding).63 Bolj skrb vzbujajoci so podatki za registrirane modele skupnosti (gl. kazalnik 1.18) in s tem povezana vlaganja v dizajn. Ta so za uspešnost podjetniškega sektorja izjemnega pomena, še posebej po uspešnosti izstopajo podjetja, ki se z dizajnom ukvarjajo najbolj poglobljeno in intenzivno (Sheppard idr., 2018). V primerjavi z vlaganji v branding je Slovenija v petnajstletnem obdobju v letih od 2002 do 2017 delež vlaganj v dizajn v celotni dodani vrednosti zmanjšala (za 0,8 o. t.). Ce je bila tako na tem podrocju skladno s podatki INTAN še do leta 2003 vodilna, se odtlej temu namenja vse manj pozornosti, kar bi lahko šlo na racun vse bolj kratkorocne usmerjenosti in poudarjanja predvsem brandinga v ožjem smislu. Slovenija namrec v dizajn in branding skupaj (glede na dodano vrednost) 62 Najmanjši zaostanek za povprecjem EU je Slovenija sicer dosegala leta 2008, ko je dosegala 58,5 %, medtem ko v letu 2020 dosega 53,7 % povprecnega števila patentnih prijav pri EPO EU po letih vložitve prve prijave na milijon prebivalcev. 63 Izraženi v deležu skupne dodane vrednosti. Ocena temelji na podatkih INTAN, ki so na voljo do leta 2017 in kažejo, da se je navedeni delež v petnajstletnem obdobju povecal za 0,9 o. t. (preracuni UMAR). Za podrobnejši opis metodologije gl. Corrado, C., Haskel, J., Jona-Lasinio, C., Iommi, M., 2016. vlaga približno toliko kot vodilne tri države64 (malo nad 3 %), vendar pa po vlaganjih v dizajn za njimi zaostaja za 0,6 o. t., to je že za vec kot cetrtino. Pri digitalizaciji se vse bolj kaže narašcajoci razkorak med velikimi in vsemi drugimi podjetji, ki je še posebej problematicen v skupini srednje velikih podjetij. Skladno z digitalnim indeksom podjetij, ki je ocenjen na podlagi 12 IKT-kazalnikov (SURS, 2020), sicer 77 % podjetij z vec kot 10 zaposlenimi dosega zelo nizek ali nizek digitalni indeks, a se je ta delež med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 5 o. t. Med digitalno najbolj uspešnimi so velika podjetja, med katerimi jih 56 % dosega visok, 15 % pa zelo visok digitalni indeks, ob cemer so velika podjetja v zadnjih dveh letih skupni delež povecala za vec kot 10 o. t. Dinamika digitalizacije je sicer le nekoliko nižja pri srednjih podjetjih (povecanje za 7 o. t.), a iz bistveno slabšega izhodišca, saj ima med srednje velikimi podjetji le 33 % visok in le 3 % zelo visok digitalni indeks.65 V procesu digitalne preobrazbe sicer po podatkih SURS le 13 % podjetij poroca, da ta poteka brez težav, med kljucnimi ovirami pa podjetja navajajo pomanjkanje kadrov in financnih sredstev, kar bi poleg omogocanja vsebinske podpore66 prek digitalno-inovacijskega ekosistema morala spodbuditi tudi država. Kot problematicno podjetja ocenjujejo tudi zmožnost uvajanja sprememb, cemur pritrjuje tudi 64 Švedska, Finska in Danska. Podatki so na voljo za 18 držav EU ter Združeno kraljestvo in Združene države Amerike. 65 Med malimi podjetji je sicer pricakovano delež podjetij z nizkim oz. zelo nizkim digitalnim indeksom še vecji, saj dosega 81 %, ob cemer se je v zadnjih dveh letih zmanjšal za le 4 o. t., hkrati pa ima zelo visok digitalni indeks le dober odstotek malih podjetij. V tej skupini podjetij je sicer najtežje oceniti, za kakšen del podjetj digitalizacija tudi v prihodnje ni pomembna. 66 Vsebinska podpora v smislu prenosa dobrih praks je tretja najpogostejša stvar, ki jo za financnimi spodbudami in zagotavljanjem usposobljenega kadra navajajo MSP v raziskavi DIH in IIBA (2020). študija DIH in IIBA (2020), ki kot najpomembnejšo oviro digitalizaciji navaja preveliko osredotocenost na redno delo.67 Digitalno strategijo za poslovno preoblikovanje ima 10 % podjetij, pri cemer med velikimi ta delež znaša 40 %, med srednjimi oz. malimi pa 17 oz. 8 %. Pri tem posebej skrbi ne samo, da 56 % malih podjetij ocenjuje, da digitalna preobrazba niti ni bistvena za njihovo uspešno poslovanje, ampak da je tudi med srednje velikimi, kjer je digitalizacija vsaj praviloma skoraj neizogibna, takšnih kar 43 %. Na podrocju informatizacije je stanje spodbudno, pri robotizaciji pa podjetniški sektor nadaljuje odlicno rast zadnjih let. Slovenija je v letu 2020 svoje mesto znotraj EU pri informatizaciji poslovanja68 izboljšala za eno mesto (na 13.), kar glede na le polovico posodobljenih podatkov69 v primerjavi s predhodno meritvijo kaže na pozitivni trend. Pri tem so tako mala kot srednje velika podjetja ostajala v povprecju (14. oz. 13. mesto), velika podjetja pa so bila s 7. mestom, tudi glede na velika podjetja v EU, nadpovprecno uspešna. Še pozitivnejšo sliko kažejo podatki o uporabi industrijskih in storitvenih robotov, kjer je Slovenija med letoma 2017 in 2019 znotraj EU napredovala še za eno mesto in je imela sedmi najvišji delež robotiziranih podjetij. Pri tem Slovenija ni bila le vodilna med velikimi podjetji, pac pa je tudi med srednje velikimi v obdobju aktivne razvojne politike napredovala s 6. na 2. mesto v EU.70 Na podrocju predelovalnih dejavnosti je bila v letu 2019 na 8. mestu, izstopale so elektro-, strojna in avtomobilska industrija (5. mesto), druge panoge predelovalnih dejavnosti pa so bile bliže povprecju (med 11. in 13. mestom). Kearney (2020) na sicer omejenem vzorcu podjetij ugotavlja, da v povezavi s krizo zaradi pandemije covida-19 kar 96 % anketiranih podjetij pricakuje nadaljnjo pospešitev robotizacije in avtomatizacije. Obenem podjetniški sektor, zlasti mala in srednja podjetja, vse bolj zaostaja pri digitalni preobrazbi, to je integraciji (4.0) tehnologij, uvajanju pametnih tovarn ter pri uvajanju novih poslovnih modelov in spodbujanju prebojnih inovacij. Uradni podatki o integraciji, še posebej najzahtevnejših tehnologij, so sicer bolj omejeni, kažejo pa na precej manj pozitivno sliko, še posebej med malimi in srednjimi podjetji. Tako npr. novi podatki o uporabi interneta stvari v podjetjih Slovenijo uvršcajo za povprecje EU,71 kar pa ne velja za velika podjetja, ki so s petim mestom v družbi inovacijskih voditeljic, kot so Finska, Avstrija in Danska. Ob tem izstopa zaostanek skupine malih oz. srednjih podjetij 67 Kar podkrepi ugotovitev iz Porocila o produktivnosti 2020 (UMAR, 2020d) o premajhni razvojni usmerjenosti vlaganj tudi na strani podjetniškega sektorja, ki so v preveliki meri usmerjena v tekoce poslovanje. 68 UMAR, 2020e. 69 Trije kazalniki se nanašajo na leto 2020, dva na 2019, eden pa ni bil posodobljen od leta 2017. 70 Mala podjetja dosegajo deseto najvišjo stopnjo robotizacije v EU. 71 Srednje velika podjetja so na povprecju EU, mala pa s 14-odstotnim deležem uporabe interneta stvari za njim zaostajajo za 2 o. t. za tremi najuspešnejšimi državami na tem podrocju, ki znaša kar 17 oz. 16 o. t.72 Podobna slika je na podrocju uporabe masovnih podatkov, kar pritrjuje opozorilom DIH in IIBA (2020) o skrb vzbujajocem stanju med MSP-ji tudi po epidemiji, saj v anketi niti eno podjetje ni navedlo digitalnega projekta uvajajanja umetne inteligence, poudarek pa naj bi še naprej ostajal na e-marketingu in spletnih trgovinah. To govori o nujni poglobitvi procesov digitalne preobrazbe (gl. UMAR, 2020d) na podlagi osredotocenja na krepitev konkurencnosti, ustvarjanje višje vrednosti za kupca ter uvajanje novih poslovnih modelov, pa tudi na vecji poudarek na prebojnih inovacijah.73 Vse navedeno zahteva bolj fleksibilno in agilno organizacijo procesov z vecjim poudarkom na inoviranju, kjer poleg pomanjkanja kompetenc med MSP-ji74 izstopa tudi podatek, da ima celo med najinovativnejšimi podjetji prav segment srednje velikih podjetij s tem najvec težav.75 Inovacijska aktivnost podjetij (IAP) se je v obdobju 2016–2018 vrnila na raven pred padcem v obdobju 2010–2016, kar je povezano tudi s ponovnim crpanjem sredstev EU iz naslova Slovenske strategije pametne specializacije. Izboljšanje, ki ga kažejo rezultati zadnje raziskave SURS o inovacijski dejavnosti za obdobje 2016–2018,76 po naši oceni izhaja tudi iz vecjih vlaganj v inovacijsko aktivnost, tudi v RRD, predvsem v povezavi z obujeno razvojno politiko po letu 2016.77 V obdobju 2016–201878 je bilo tako v 72 Delež malih oz. srednje velikih podjetij, ki v Sloveniji uporabljajo internet stvari, namrec znaša 14 oz. 17 %, povprecje najuspešnejših treh držav pa med malimi podjetji znaša 31 (Finska, Avstrija in Belgija) oz. 43 % za srednje velika podjetja (Finska, Avstrija, Latvija). 73 V anketi DIH in IIBA (2020) npr. le 17 % MSP-jev kot kljucno dodano vrednost digitalne poslovne preobrazbe vidi višjo vrednost za kupca, majhni pa so tudi deleži poznavanja digitalnih poslovnih modelov (npr. 60 % MSP-jev ne pozna ali slabo pozna digitalne platforme). Ista študija prav na podrocju prebojnih inovacij kot pospeševalca preobrazbe zaznava najnižjo stopnjo razvitosti, kar ne preseneca tudi ob dejstvu, da polovica podjetij sploh ne pozna ali pa ne pozna dobro sistema konvergence digitalnih tehnologij. 74 Direktorji podjetij naj bi imeli najmanj razvite kompetence prav na podocjih »inoviranja v digitalni ekonomiji«, »digitalne miselnosti« ter »agilnega voditeljstva«, res pa je, da anketa Kearney (2020) z vidika pripravljenosti podjetij na trajno uvajanje bolj fleksibilnih nacinov organizacije kaže precej pozitivnejšo sliko. Skladno s to anketo naj bi namrec kar 64 % podjetij pricakovalo, da bodo pozitivne izkušnje z epidemijo povezanih ukrepov za povecanje fleksibilnosti dela trajno uvedli v njihovo poslovanje. V tem procesu pa bo lahko pomembna omejitev digitalna usposobljenost zaposlenih, kjer na podrocju usposabljanja za IKT mala in srednja podjetja spet izrazito zaostajajo za velikimi – digitalno je namrec v letu 2020 svoje zaposlene usposabljalo 84 % velikih ter zgolj 21 % oz. 41 % malih oz. srednjih podjetij. 75 Tako imajo npr. med inovacijsko najbolj aktivnimi podjetij srednje velika najmanjši delež tistih, ki imajo med zaposlenimi najmanj eno osebo, ki se 100-odstotno ukvarja z inoviranjem, prav tako pa prav skupina srednje velikih podjetij najredkeje uporablja inovacijske sisteme/metode/orodja, kot je design thinking (Ugovšek, 2020). 76 V raziskavo so vkljucena podjetja z vsaj 10 zaposlenimi, izvaja se vsako drugo leto. 77 Ta je sicer izhajala skoraj izkljucno iz zagona financnega obdobja EU 2014–2020 oz. spodbude so izhajale iz Slovenske strategije pametne specializacije. 78 Podatki zadnjega merjenja inovacijske intenzivnosti, izraženega v deležu IAP med vsemi podjetji, zaradi spremenjene metodologije niso neposredno primerljivi s podatki predhodnih obdobij, saj se je spremenila definicija inovacij (SURS, 2020). Povecanje inovacijske Sloveniji 48,6 % inovacijsko aktivnih podjetij, kar je bilo za 8 o. t. vec kot v predhodnem obdobju 2014–201679 (gl. kazalnik 1.17). Vec podjetij je hkrati uvedlo tako inovacije proizvodov kot tudi poslovnih procesov, kar nakazuje na komplementarnost obeh vrst inovacij ter njihovo soodvisnost in prepletenost. Izkljucno inovacijo proizvodov je uvedlo 9,8 % IAP, kar je bilo za 4,3 o. t. vec od povprecja EU, pa tudi vecine vodilnih ter mocnih inovatork. Le nekoliko vec IAP (10,3 %) je v uporabo preneslo zgolj inovacijo poslovnih procesov, kar je bilo za 6,4 o. t. manj od povprecja EU in je skladno z ugotovitvami o prepocasni digitalni preobrazbi. Rezultati zadnjega merjenja IAP podobno kot v primeru digitalizacije kažejo, da poleg malih za povprecjem EU zaostajajo tudi srednje velika podjetja, pri velikih podjetjih pa se je prednost v primerjavi z evropskim povprecjem ohranila. intenzivnosti v letih 2016–2018 je tako deloma tudi posledica metodoloških sprememb. 79 Gre za primerjavo po prej veljavni definiciji inovacij (tehnološke in/ali netehnološke), ki je izhajala iz prirocnika Oslo 2005. 2Ucenje za in skozi vse življenje Za Slovenijo je že vrsto let znacilna velika vkljucenost mladih v izobraževanje, kar se kaže v postopnem izboljševanju izobrazbene strukture odraslih. Zelo na visoki ravni so tudi dosežki mladih na podrocju matematicne in naravoslovne pismenosti. Leta 2020 je izobraževanje mocno zaznamovala epidemija covida-19, zato je nujen razmislek o tem, kako ucinkovito odpraviti morebitne nastale vrzeli v znanju in spretnostih. Izvajanje izobraževanja otrok in mladih na daljavo pa je spodbudilo tudi vecjo uporabo IKT v izobraževanju, pokazala se je tudi velika prilagodljivost izobraževalnega sistema. Ob izboljševanju izobrazbene ravni prebivalstva pa je bilo v preteklih letih premalo narejenega za odpravljanje neskladij v znanju in spretnostih na trgu dela. Zato postaja zlasti ob neugodnih demografskih gibanjih cedalje vecji izziv razvoj ustreznega znanja in spretnosti pri mladih in odraslih, ki bi ustrezali ne le trenutnim, ampak zlasti prihodnjim potrebam družbe in gospodarstva (npr. v zvezi s staranjem prebivalstva, nujnostjo zelene in digitalne preobrazbe ipd.). V preteklih letih so že bili narejeni premiki v strukturi vpisanih v terciarno izobraževanje v smeri povecevanja deleža na naravoslovju in tehniki ter zdravstvu in socialni varnosti, a ob manjših generacijah mladih ponudba teh kadrov ne dosega povpraševanja. Pozornost zahteva tudi razvoj znanja in spretnosti odraslih, kjer sta izziva krepitev vseživljenjskega ucenja in prekvalifikacija. Vse to narekuje napovedovanje srednjerocnih potreb po znanju in spretnostih, ki se v Sloveniji šele vzpostavljajo. Epidemija covida-19 je leta 2020 mocno posegla tudi v kulturo, negativno je vplivala na njeno dostopnost in priložnosti za promocijo v tujini, a je pokazala tudi na možnosti digitalizacije v kulturi. Poslabšanje položaja kulturnega in ustvarjalnega sektorja lahko privede do slabitve njegovega potenciala pri družbenem in gospodarskem razvoju. Že vrsto let je prepocasen razvoj jezikovnih virov in tehnologij za uveljavljanje in razvoj slovenskega jezika, neugodna so tudi gibanja na podrocju branja knjig. 2.1 Izobraževanje Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo (razvojni cilj 2) Cilj je spodbujati možnosti kakovostnega in dostopnega ucenja za in skozi vse življenje za doseganje vecje konkurencnosti gospodarstva in družbene blaginje. Uresnicevanje cilja bo podprto s spodbujanjem vseživljenjskega ucenja pri vseh prebivalcih, s spodbujanjem nizko izobraženih in drugih prikrajšanih skupin odraslih k vkljucitvi v izobraževanje, z izboljšanjem funkcionalne pismenosti mladih in odraslih, zagotavljanjem ucinkovitosti in kakovosti izobraževanja, povezovanjem izobraževalnega sistema z gospodarstvom in spretnosti za izboljšanje zaposljivosti posameznika. Uresnicitev cilja je pomembna za zdravo in aktivno življenje, ki je v SRS obravnavano v razvojnem cilju 1, za vkljucujoci trg dela in kakovostna delovna mesta, ki so obravnavana v razvojnem cilju 7, za dostojno življenje za vse, ki je obravnavano v razvojnem cilju 3, za konkurencnost in digitalno preobrazbo gospodarstva, ki sta obravnavani v razvojnem cilju 6, za ter za trajnostni razvoj, ki je obravnavan v razvojnih ciljih 8 in 9. Kazalniki uspešnosti SRS 2030 za razvojni cilj 2: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Vkljucenost v vseživljenjsko ucenje, v % 11,2 (2019) 10,8 (2019) Delež prebivalcev s terciarno izobrazbo, v % 33,3 (2019) 31,6 (2019) PISA rezultati, uvrstitev med državami clanicami EU Matematicna pismenost: 5. mesto Naravoslovna pismenost: 4. mesto Bralna pismenost: 9. mesto (2018) Za Slovenijo je že vrsto let znacilna velika vkljucenost mladih v srednješolsko in terciarno izobraževanje, ki vodi v postopno izboljševanje izobrazbene strukture odraslega prebivalstva. S povecevanjem deleža mladih s srednješolsko in terciarno izobrazbo se ob prehajanju mlajših v višje starostne skupine (demografski ucinek) že vrsto let povecujeta tudi deleža odraslih prebivalcev (25–64 let) z vsaj srednješolsko in s terciarno izobrazbo (kazalnik 2.1). Delež srednješolsko izobraženih odraslih krepko presega povprecje EU,80 nekoliko nadpovprecen je tudi delež terciarno izobraženih (gl. kazalnik 2.1), vendar še precej nižji od najuspešnejših držav na tem podrocju (Slovenija se uvršca na 15. mesto v EU). Njegovo nadaljnje povecevanje je tako eden od izzivov za hitrejši dvig konkurencnosti gospodarstva. Zelo ugodno sliko v mednarodni primerjavi kaže kazalnik razvoja spretnosti Cedefop 2020, po katerem se je Slovenija uvrstila na cetrto mesto med državami clanicami EU.81 Tudi vkljucenost otrok v predšolsko raven izobraževanja, ki omogoca pripravo na osnovno šolo, se povecuje in je v mednarodni primerjavi velika. Izobrazbena struktura prebivalcev se je v drugem in tretjem cetrtletju leta 80 Leta 2019 je znašal 88,8 % (v povprecju EU 78,4 %), pri moških pa je bil vseskozi višji kot pri ženskah (Eurostat, 2021). 81 Indeks sestavljajo kazalniki: razmerje med številom otrok in vzgojnega osebja na predšolski ravni izobraževanja, delež prebivalstva, starega od 15 do 64 let, ki ima vsaj srednješolsko izobrazbo, povprecno število tock, ki so jih dosegli petnajstletniki pri bralni, matematicni in naravoslovni pismenosti pri raziskavi PISA, vkljucenost prebivalcev, starih od 25 do 64 let, v vseživljenjsko ucenje, delež vpisanih v srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje v skupnem številu vpisanih v srednješolsko izobraževanje, delež prebivalstva, starega od 16 do 74 let, ki ima napredne racunalniške spretnosti (Cedefop, 2020a). Ciljna vrednost za 2030 19 35 Uvrstitev v zgornjo cetrtino držav EU 2020 še naprej izboljševala,82 v prihodnje pa bi se lahko pokazali negativni vplivi šolanja na daljavo (okvir 1) na šolski uspeh in šolski osip, zlasti ranljivih skupin ucencev in dijakov,83 ter posledicno na njihove zaposlitvene možnosti in socialno vkljucenost (poglavje 3.2). Zato je nujen razmislek o tem, kako ucinkovito odpraviti morebitne nastale vrzeli v znanju in spretnostih. V preteklih letih so bili kazalniki kakovosti znanja pri mladih v mednarodni primerjavi dobri. Kakovost predšolske ravni izobraževanja je v mednarodni primerjavi dobra, razmerje med številom otrok in številom vzgojiteljev ter pomocnikov vzgojiteljev ugodnejše kot v povprecju EU (Eurostat, 2021), Slovenija pa spada med redke države clanice EU, v katerih se vzgojitelji in pomocniki vzgojiteljev obvezno stalno strokovno usposabljajo (EK/EACEA//Eurydice, 2019). Kakovostna in dostopna predšolska vzgoja (gl. poglavje 3.2) omogoca otrokom dobro pripravo na osnovno šolo. Rezultati na podrocjih bralne, matematicne in naravoslovne pismenosti petnajstletnikov, ki so posredni kazalnik kakovosti izobraževanja, so bili po podatkih raziskave PISA 201884 v mednarodni primerjavi nadpovprecni, kar so omogocali relativno dobre materialne in kadrovske razmere za izvajanje pouka v šolah (gl. kazalnik 2.4). 82 Delež odraslih prebivalcev (25–54 let) z vsaj srednješolsko izobrazbo je v drugem cetrtletju 2020 znašal 89,9 % (drugo cetrtletje 2019: 88,8 %) (Eurostat, 2021). 83 Na nevarnost šolskega osipa opozarja tudi študija Di Pietro idr. (2020). 84 V Sloveniji so petnajstletniki praviloma vkljuceni v srednješolsko izobraževanje. Okvir 3: Vpliv epidemije covida-19 na izobraževanje Prehod na zacasno izvajanje osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja na daljavo1 med epidemijo covida-19 je omogocala razmeroma dobra opremljenost šol z IKT, lajšale pa so jo tudi številne dejavnosti in prilagoditve v izobraževanju. Osnovne in srednje šole so pred epidemijo covida-19 kljub dobri digitalni povezljivosti in opremljenosti digitalno tehnologijo premalo uporabljale (EK, 2019a), v novih razmerah pa se je njena uporaba mocno povecala. Kot ocenjuje EK (2020a), je bil odziv države ucinkovit, saj je izobraževanje na daljavo vecinoma delovalo dobro, kar so omogocali digitalno gradivo za poucevanje in vzpostavljene mreže za izmenjavo dobrih praks ter tudi posnetki o tem, kako zagotoviti poucevanje po spletu. MIZŠ (2020a in 2020b) je pripravil tudi številna navodila in priporocila za izvajanje izobraževanja na daljavo,2 podporo šolam in uciteljem pri poucevanju na daljavo so nudili tudi Zavod RS za šolstvo,3 Center RS za poklicno izobraževanje,4 Center za šolske in obšolske dejavnosti (CŠOD, b. d.) ter visokošolski zavodi.5 Tako ucitelji kot ucenci in dijaki so zaznali nekatere pozitivne plati šolanja na daljavo. Raziskava, ki so jo opravili Rupnik Vec idr. (2020), je pokazala, da vecina osnovnošolskih in srednješolskih uciteljev opaža, da so pri poucevanju na daljavo lahko enako ali bolj ustvarjalni kot pri pouku v razredu, nezanemarljiv delež jih meni, da so lahko celo bolj ustvarjalni.6 Ucenci in dijaki so kot prednost izobraževanja na daljavo v prvem valu epidemije poudarili zlasti samostojnost pri lastnem odrejanju dela za šolo, nekaterim so bile izziv zanimive naloge, ki so jih dobili od uciteljev, mlajši ucenci (druga triada) pa so pogosto navedli tudi pomoc staršev pri ucenju. Pozitivno je tudi, da je šolanje na daljavo pokazalo veliko možnosti uporabe IKT pri izobraževanju in spodbudilo vlaganje države v IKT.7 Na predšolski ravni izobraževanja pa so številni strokovni delavci ohranjali stik s starši otrok, ki vrtca v casu epidemije niso obiskovali, jim nudili custveno oporo in izvajali virtualne dejavnosti (Primožic in Makovec Žagar, 2020). Pri izvajanju osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja na daljavo so se pojavile tudi številne ovire glede dostopnosti in kakovosti takega izobraževanja. Pojavile so se težave tako glede nepokritosti nekaterih obmocij s fiksno širokopasovno infrastrukturo kot glede motenj pri delovanju spletnih ucnih okolij. Na strani šol se je pokazala zlasti premajhna usposobljenost uciteljev za izvajanje izobraževanja na daljavo (Rupnik Vec idr., 2020), pri ucencih in dijakih pa pomanjkanje ustrezne IKT-opreme,8 upad motivacije za ucenje, slabše razumevanje ucne snovi in nižja kakovost pridobljenega znanja, manj socialnih stikov z vrstniki (Di Pietro idr., 2020; Uršic in Puklek Levpušcek, 2020; OECD, 2020b), porast duševnih težav ter upad gibalnih zmogljivosti (gl. poglavje 3.1). V stiski so se znašli zlasti socialno šibkejši, priseljenci in druge ranljive skupine, ki imajo doma slabše razmere za izobraževanje kot njihovi vrstniki (gl. poglavje 3.2),9 ter ucenci s posebnimi potrebami. Pokazalo se je tudi pomanjkanje ustrezne IKT-opreme, kar so poskušali blažiti država z ukrepi10 ter tudi nevladne in humanitarne organizacije. Vse navedeno je nekatere ucence in dijake potisnilo v neenakopraven položaj11 (gl. poglavje 3.2), zato je zagotavljanje dostopnega in kakovostnega izobraževanja na daljavo treba prednostno urediti. Poleg težav z izvajanjem pouka je bila v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju težava tudi izvajanje prakticnega usposabljanja (CPI, 2020a). Študentje so študij na daljavo ocenili kot manj ucinkovit, so se pa tudi tu pokazale nekatere pozitivne plati. Visoko šolstvo je sprejelo številne prilagoditve študijske dejavnosti (MIZŠ, 2020c). Visokošolski zavodi so 1 Gl. odloke o zacasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s podrocja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (2020 in 2021). 2 Zavod RS za šolstvo je pripravil smernice, v katerih šole pozivajo, naj posebno pozornost namenijo ranljivim skupinam ucencem ter ucencem z ucnimi in drugimi težavami. Za zagotovitev enakih možnosti izobraževanja na daljavo je bil vzpostavljen projekt DIGI šola, posebna pomoc se je izvajala tudi za romske otroke in njihove starše, ucence in dijake priseljence ter ucence in dijake z ucnimi težavami in posebnimi potrebami, RTV je izvajala izobraževalni program. 3 ZRSŠ (2020a) je izdal Priporocila in usmeritve za pouk na daljavo za osnovno šolo. 4 CPI (2020b) je pripravil številna priporocila za izvajanje poklicnega in strokovnega izobraževanja. 5 Na Univerzi v Mariboru so Pedagoška fakulteta, Fakulteta za naravoslovje in matematiko in Filozofska fakulteta vzpostavile spletišce za izobraževalno podporo, namenjeno osnovnošolcem in srednješolcem ter uciteljem, imenovano razlagamo.si, da bi pomagale pri izobraževanju na daljavo. 6 Približno tretjina uciteljev razrednega pouka in vec kot 40 % uciteljev predmetne stopnje in srednješolskih uciteljev meni, da so pri poucevanju na daljavo bolj ustvarjalni kot pri poucevanju v razredu. 7 Slovenija je sprejela program »COVID19 – zagotovitev IKT infrastrukture kot osnove za izobraževanje na daljavo« (SVRK, 2020) in ukrep subvencioniranje priprave gradiv za zagotavljanje digitalnih virov, s cimer bo omogoceno izobraževanje na daljavo (SIO, 2020). 8 Nastalo težavo so poskušale blažiti država ter tudi nevladne in humanitarne organizacije (UMAR, 2020b). 9 Nekateri ucenci in dijaki, zlasti Romi in priseljenci, pouka sploh niso spremljali in jih tudi ni bilo mogoce doseci. Maja 2020 približno 1.000 osnovnošolskih ucencev (vecinoma Romov in ucencev z migrantskim ozadjem) in približno 1.000 srednješolskih ucencev ni bilo vkljucenih v izobraževanje na daljavo (EK, 2020a). 10 Ucencem iz socialno šibkih okolij je MIZŠ razdelil vec racunalnikov in druge opreme (MIZŠ, 2020a in 2020b). 11 Na povecanje neenakosti med ucenci in dijaki opozarjajo razlicne študije, na primer OECD (2020b 2020f, 2020g) in EK (2020b). študij izvajali po spletu in zmanjšali zahteve za napredovanje v višji letnik (EK, 2020a). Vecina (približno tri cetrtine) študentov študij na daljavo podpira in so bili z njim dokaj zadovoljni, med pozitivnimi stranmi so poudarili zlasti izbiro digitalnih orodij ter zavzetost in usposobljenost uciteljev (ŠOS, 2020). V evalvaciji, ki jo je opravila fakulteta za zdravstvo, so študenti kot prednost poudarili lastno razporejanje študijskih obveznosti, vecjo samostojnost in spoznavanje novih digitalnih orodij (Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, 2020). Poleg prednosti pa so se pri izvajanju študija na daljavo pokazale tudi nekatere slabosti. Visokošolski zavodi so imeli težave zlasti pri izvajanju laboratorijskih in prakticnih vaj (EK, 2020a), poleg tega so opozorili tudi na manjši obseg znanja, ki so ga študenti pridobili pri študiju na daljavo (Univerza v Ljubljani, 2020), študenti pa so študij na daljavo ocenili kot manj ucinkovit (ŠOS, 2020) in manj kakovosten (ŠOS, 2021), zato bi se lahko pokazali negativni ucinki na znanje študentov. Študentom, zlasti iz socialno šibkejših družin, je zaradi manjše ponudbe študentskega dela težavo pomenilo tudi poslabšanje financnega položaja študentov. Država je študentom sicer izplacila enkratni solidarnostni dodatek.12 V casu epidemije covida-19 je bilo izvedenega manj izobraževanja odraslih od nacrtovanega, a je bilo tudi vec priložnosti za udeležbo pri raznih izobraževalnih dogodkih po spletu, pokazala se je tudi velika prilagodljivost sistema izobraževanja odraslih. V prvem valu epidemije covida-19 je bilo po ocenah na daljavo izvedenih od 50 do 70 % izobraževalnih programov (EK, 2020b). Vecinoma se je izvajalo formalno izobraževanje, zastal pa je precejšnji del neformalnega izobraževanja odraslih, okrnjeni so bili zlasti programi za razvoj pismenosti, vkljucevanje priseljencev v družbo in študijski krožki (Možina idr., 2020) ter programi za starejše (UTŽ, 2020) in tudi priložnostno ucenje. Ovire pri izobraževanjih, ki so se izvajala, so izhajale predvsem iz (ne)ustreznosti IKT-opreme in usposobljenosti uciteljev za poucevanje na daljavo. Pri udeležencih, zlasti iz ranljivih skupin, pa so se pojavile ovire glede opremljenosti z IKT-opremo doma in usposobljenosti za njeno uporabo ter tudi težave z motivacijo za ucenje. Pozitivno pa je, da je izobraževanje na daljavo spodbudilo razvoj novih didakticnih metod (Možina idr., 2020), pokazala se je tudi izjemna inovativnost in prilagodljivost nekaterih izvajalcev izobraževanja odraslih.13 Nekatere dejavnosti, ki so pomembne za spodbujanje kulture vseživljenjskega ucenja (teden vseživljenjskega ucenja, parada ucenja), so bile izvedene pozneje. V casu epidemije covida-19 se je pokazal tudi velik pomen izobraževanja na daljavo pri zagotavljanju dostopnosti izobraževanja, na kar opozarja tudi OECD (2020d), ki hkrati poudarja tudi pomen razvoja didakticnih metod, usposobljenosti uciteljev za poucevanje na daljavo in vzpostavitve mehanizmov za zagotavljanje kakovosti takega izobraževanja. Hkrati je bilo za posameznike, ki imajo dostop do IKT, veliko možnosti za udeležbo v spletnih izobraževalnih programih in pri drugih dogodkih, tako domacih kot tujih. Iz tovrstnih izobraževanj pa so bili izkljuceni posamezniki, ki nimajo racunalnika ali ustreznih digitalnih spretnosti, zlasti starejši. 12 Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), 2020 in Zakon o interventnih ukrepih za pomoc pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19, 2020. 13 Veliko mero inovativnosti in fleksibilnosti so pokazali študijski krožki, ki so prek poletja in jeseni iznašli nove poti dela in prilagodili vsebine. Vec kot 90 % študijskih krožkov je izobraževalno dejavnost zakljucilo skladno z nacrti (ACS, 2021). Te so bili po izsledkih mednarodne raziskave TALIS85 (2018) ugodne tudi v osnovnošolskem izobraževanju, ucitelji pa so sebe ocenjevali kot bolj odprte do inovacij pri poucevanju kot ucitelji v povprecju 23 držav EU, ki so clanice OECD (OECD, 2019b). Zacasno izvajanje izobraževanja na daljavo (okvir 3) med epidemijo pa bi lahko pretežno negativno vplivalo na kakovost izobraževanja86 ter na znanje ucencev in dijakov,87 zlasti socialno šibkejših (gl. poglavje 3.2). Prav tako bi 85 Raziskava TALIS (mednarodna raziskava ucenja in poucevanja), ki jo izvaja OECD, je namenjena analizi in razvoju politik na podrocju izobraževanja. 86 V Sloveniji je bilo zmanjšanje obsega izobraževanja v prvem valu epidemije covida-19 eno najvecjih med državami OECD (Hanushek idr., 2020), prav tako je izobraževanje na daljavo negativno vplivalo na telesno dejavnost otrok, njihovo zdravje, debelost in socialne stike s sovrstniki. 87 Študija, ki jo je opravil Pedagoški inštitut (2021) in v katero je bilo vkljucenih 70 ucencev 6., 7., 8. in 9. razredov ene od osnovnih šol v Sloveniji, je pokazala, da so ucenci pri pouku na daljavo dosegli slabše ucne dosežke, povecalo pa se je tudi število ucencev, ki ne dosegajo minimalne ravni znanja. lahko okrnilo razvoj socialnih in prakticnih vešcin, zato bi lahko imeli mladi ob vstopu na trg dela premalo ustreznih spretnosti. Premošcanje teh težav za nadaljnje izboljševanje kakovosti izobraževanja in premagovanje vpliva socialnoekonomskega ozadja na ucne dosežke bosta mogoca le z vecjimi vlaganji v izobraževanje, ki so bila v preteklih letih majhna (gl. kazalnik 2.5). Zaradi epidemije covida-19 so se dolgoletna vecinoma ugodna gibanja mednarodne mobilnosti študentov v terciarnem izobraževanju leta 2020 prekinila. Študij in delovna praksa v tujini študentom omogocata pridobivanje prakticnih izkušenj, obogatitev znanja tujih jezikov, medkulturno izkušnjo ipd., kar je pomembno za zaposljivost, študenti iz tujine pa lahko obogatijo ponudbo kadrov na trgu dela v državi, v katero pridejo študirat, ce po koncanem študiju ostanejo v tej državi. V obdobju 2008–2019 se je število študentov iz Slovenije na študiju ali delovni praksi v tujini in število študentov iz tujine v Sloveniji po programu Erasmus+, ki je glavni program mobilnosti v terciarnem izobraževanju EU, vecinoma povecevalo.88 Ugodna so bila tudi gibanja dolgorocne mednarodne mobilnosti študentov na študiju v tujini89 in študentov iz tujine na študiju v Sloveniji.90 Po ocenah razlicnih študij (OECD, 2020b; European Universities Initiative, 2020; EUA, 2020) je pandemija covida-19 leta 2020 negativno vplivala na mednarodno mobilnost študentov. To se je v Sloveniji že pokazalo na izvajanju programa Erasmus+, saj se je število študentov na študiju ali delovni praksi v tujini in študentov iz tujine v Slovenji zmanjšalo (CMEPIUS, 2020). Hkrati je epidemija covida-19, ki je pospešila izvajanje študija na daljavo, tudi priložnost za odpiranje visokošolskega sistema v mednarodno okolje, razvoj novih spletnih programov in privabljanje vecjega števila tujih študentov. V prihodnje bo na možnosti študija v tujini vplival tudi izstop Združenega kraljestva iz programa Erasmus+ (MIZŠ, 2021a). Neskladja v znanju in spretnostih dolgorocno negativno vplivajo na družbeni in gospodarski razvoj. Pred epidemijo covida-19 se je vse vec podjetij spoprijemalo s težavami pri pridobivanju ustreznih kadrov, kar povezujemo s splošnim pomanjkanjem delovne sile zaradi demografskih sprememb, visokim povpraševanjem po delovni sili v konjunkturi, premajhnim zanimanjem mladih za dolocene poklice skupaj z nizkim ugledom nekaterih poklicev (kazalnik 2.3 in kazalnik 2.4), pa tudi s kulturnimi vzorci,91 tradicijo in izobrazbo staršev (Hribar Milic, 2020). Leta 2020 je zaradi epidemije in upada gospodarske aktivnosti tovrstne težave imelo opazno manj podjetij, a še vedno tretjina vseh oziroma dobra polovica velikih podjetij (slika 26 levo). Hkrati se je poleg že dolgoletnega pomanjkanja nekaterih profilov s srednjo poklicno in strokovno izobrazbo,92 ki se zaposlujejo vecinoma v poslovnem sektorju, in kadrov za delo v zdravstvu zaradi epidemije covida-19 na trgu dela mocno povecala ponudba kadrov s poklici zlasti za delo v gostinstvu in turizmu ter nizko izobraženih (ZRSZ, 2020d; gl. tudi kazalnik 3.19), ki so lahko morebitna delovna sila za delo v t. i. deficitarnih poklicih. Neskladja na trgu dela ovirajo hitrejši gospodarski in družbeni razvoj in negativno vplivajo na zaposlenost. Zato jih je treba prednostno obravnavati v okviru vseživljenjske karierne orientacije93 88 Po podatkih CMEPIUS (2020). Po programu Erasmus+ lahko študij v tujini traja najmanj tri mesece (oz. en študijski trimester) in najvec eno leto, delovna praksa pa najmanj dva meseca in najvec eno leto (EK, b. d.). 89 Za dolgorocno mobilnost študentov (angl. longer-term mobility oz. diploma mobility) je znacilno, da študent odide na študij v tujino za daljši cas (praviloma za obdobje celotnega študija) in v tujini pridobi tudi diplomo. Leta 2018 (zadnji podatek) je delež študentov iz Slovenije na študiju v tujini znašal 4,3 % in je bil malo nad povprecjem EU-23 (3,8 %) (OECD, 2020a). 90 V šolskem letu 2019/2020 je bilo med vsemi vpisanimi v terciarno izobraževanje v Sloveniji 8,4 % tujih študentov (s tujim državljanstvom) (SURS, 2021, preracuni UMAR). 91 Hribar Milic (2020) opozarja na kulturni vzorec »ce se ne boš ucil, boš šel pa delat«, ki je prisoten v družbi. 92 Po podatkih Napovednika zaposlovanja 2020/II (ZRSZ, 2020b) in Poklicnega barometra (ZRSZ, 2020c). 93 Zaradi poslabšanja razmer na trgu dela po izbruhu epidemije covida-19 OECD (2021) opozarja na potrebo po krepitvi kariernega svetovanja. in prekvalifikacij za poklice, ki jih na trgu dela manjka, ter še zlasti za tiste spretnosti, po katerih se v prihodnje pricakuje povecano povpraševanje (npr. zaradi digitalne in zelene preobrazbe družbe in gospodarstva, staranja prebivalstva ipd.). Poleg trenutnih potreb je nujno treba poznati tudi srednjerocne potrebe trga dela. Informacije o kratkorocnih potrebah že nudita Napovednik zaposlovanja in Poklicni barometer, sistem srednjerocnega napovedovanja potreb po znanjih in kompetencah (t. i. platforma za napovedovanje potreb po kompetencah) pa je še v pripravi. OECD (2019d) in EK (2020c) sicer med potrebnimi spretnostmi v obdobju po epidemiji opozarjata na nujnost razvoja digitalnih in trajnostnih spretnosti, ustvarjalnosti in podjetnosti ter socialnih vešcin pri mladih in odraslih (gl. okvir 2). Platforma, ki je tudi eden glavnih ukrepov iz Pametne specializacije na podrocju razvoja cloveških virov (SVRK, 2017), bi lahko pozitivno vplivala tudi na odzivnost izobraževalnega sistema na ocenjene prihodnje potrebe trga dela po znanju in spretnostih. K reševanju neskladij na trgu dela lahko pomembno prispeva tudi potrjevanje neformalno pridobljenega znanja (pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij). Kljub pozitivnim premikom v strukturi vpisanih v terciarno izobraževanje se ponudba diplomantov na nekaterih podrocjih precej razlikuje od povpraševanja. Stopnja delovne aktivnosti mladih s terciarno izobrazbo se je v preteklih letih vecinoma zviševala. Vendar pa se je od zacetka financne in gospodarske krize leta 2008 precej povecal tudi delež mladih (25–34 let) s terciarno izobrazbo, ki so zaposleni v poklicih, za opravljanje katerih zadostujeta srednješolska ali nizka izobrazba (slika 26 desno). Poleg presežne ponudbe nekaterih profilov s terciarno izobrazbo94 je na trgu dela prisotno tudi pomanjkanje diplomantov z ustrezno terciarno izobrazbo. Zaradi zmanjšanja števila vpisanih, zlasti kot posledice manjših generacij mladih, na primer ponudba diplomantov naravoslovja in tehnike ter zdravstva in sociale v preteklih letih ni dosegala povpraševanja, in to kljub povecanju deleža vpisanih na ta podrocja izobraževanja (gl. kazalnik 2.2). Z izbruhom epidemije covida-19 je postalo perece zlasti pomanjkanje ustreznih kadrov v zdravstvu in socialnem varstvu, ki se je pokazalo v omejeni zmogljivosti zdravstva in dolgotrajne oskrbe med epidemijo (poglavje 3.1). Neskladja pri terciarno izobraženih kadrih so povezana z uvedbo bolonjske reforme,95 s premajhnim številom vpisnih mest na nekaterih študijskih programih, pa tudi s preskromnim zanimanjem mladih za dolocene študijske programe96 ter s premajhnim sodelovanjem 94 Po podatkih Poklicnega barometra za leto 2020 je bila v Sloveniji presežna ponudba nekaterih družboslovnih profilov in profilov s podrocja humanistike ter strokovnjakov v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu (ZRSZ, 2020). 95 Od uvedbe bolonjske reforme se je povecalo število diplomantov prve stopnje, za katero je znacilno krajše uradno trajanje študija kot na predbolonjskih visokošolskih dodiplomskih programih, kar lahko vpliva na manjše možnosti zaposlovanja bolonjskih diplomantov v visoko placanih poklicih. 96 Podrobneje gl. podatke o vpisnih mestih na visokošolskem študiju Slika 26: Pomanjkanje ustreznih kadrov za zaposlitev (levo) in delež terciarno izobraženih mladih (25–34 let), ki so zaposleni v poklicih, za opravljanje katerih zadostujeta nizka ali srednješolska izobrazba, v % 80 70 60 50 Skupaj Velika podjetja 2018 2008 50 45 40 35 30 10 20 5 10 0 0 V % V % 25 20 15 LuksemburgEstonijaNizozemskaDanskaFinskaCeškaNemcijaMadžarskaMaltaBelgijaŠvedskaHrvaškaPortugalskaSlovenijaLatvijaFrancijaRomunijaPoljskaLitvaAvstrijaItalijaSlovaškaBolgarijaIrska CiperŠpanijaGrcija 2015/I2015/II2016/I2016/II2017/I2017/II2018/I2018/II2019/I2019/II2020/I2020/II Vir: ZRSZ, 2020 a in b, 2019 a in b, 2018 a in b, 2017 a in b, 2016 a in b in 2015 (slika levo) ter EK/EACEA//Eurydice, 2020; Eurostat, 2018 (slika desno). visokega šolstva z gospodarstvom.97 To bi lahko izboljšali tudi s krepitvijo nekaterih ukrepov, ki so se v zadnjih letih izkazali za uspešne.98 Korak v smeri spremljanja zaposlovanja diplomantov pa je narejen z uvajanjem sistema za spremljanje zaposljivosti visokošolskih diplomantov na MIZŠ, ki bo v celoti vzpostavljen leta 2022.99 Poleg tega bi bilo treba ob upoštevanju podatkov karierne platforme o prihodnjih ocenjenih potrebah po znanju in spretnostih ustrezno obravnavati razvoj novih izobraževalnih programov ter posodabljati obstojece študijske programe, npr. z vidika nujnega prehoda v zeleno in digitalno gospodarstvo in prilagoditve demografskim spremembam (gl. poglavji 1.2 in 3.1). Dolgoletno upadanje vkljucenosti odraslih in zaposlenih v vseživljenjsko ucenje je z vidika spoprijemanja s spremembami na trgu dela, razvojnimi izzivi in tudi epidemijo izrazito neugodno. Leta 2019 je bila vkljucenost v vseživljenjsko ucenje mocno oddaljena od cilja SRS 2030 (kazalnik 2.6), v drugem cetrtletju leta 2020, to je med prvim valom epidemije covida-19 (gl. okvir 3), pa se je še mocno zmanjšala (slika 28 levo). Takšna gibanja zmanjšujejo možnosti odraslih za vkljucenost v družbo in spoprijemanje s spremembami na trgu dela (gl. poglavje 3.3). Premajhna je zlasti vkljucenost nizko izobraženih v vseživljenjsko ucenje,100 pri katerih se je in prijavah nanje v: Univerza v Ljubljani, Visokošolska prijavno­informacijska služba, 2020. 97 V Sloveniji se drugace kot v številnih drugih državah clanicah EU niso redno izvajale študije zaposljivosti diplomantov, v visokem šolstvu se ni sistematicno uporabljala napoved trga dela, vsem študentom ni bilo omogoceno pridobivanje prakticnih izkušenj (EK, 2019c). 98 Primera uspešnih programov pri povezovanju visokega šolstva z delovnim okoljem sta program Po kreativni poti do znanja in program Študentski inovativni projekti za družbeno korist (Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, 2021). 99 Tehnicni del sistema je bil vzpostavljen leta 2020 (MIZŠ, 2021b). 100 Vkljucenost nizko izobraženih v vseživljenjsko ucenje je po podatkih zaradi omejitev opravljanja dejavnosti, ki vecinoma zaposlujejo nižje izobražene, med epidemijo covida-19 stopnja brezposelnosti najbolj povecala (kazalnik 3.19), in vkljucenost starejših,101 ki imajo zato lahko manjše možnosti za ohranjanje in podaljševanje delovne aktivnosti. Starejši pa imajo lahko zato tudi slabše možnosti za socialno vkljucenost in razvoj spretnosti, ki so pomembne za ohranjanje lastne neodvisnosti pozno v starost. Tudi vkljucenost zaposlenih v vseživljenjsko ucenje se je v obdobju 2008–2019 zmanjšala (slika 28 desno), poleg tega je v zasebnem sektorju že veliko let manjša kot v javnem. Izstopala je tudi majhna vkljucenost zaposlenih na delovnih mestih, ki so mocno podvržena digitalizaciji in avtomatizaciji (OECD, 2019c), kar negativno vpliva na njihove zaposlitvene možnosti. Vecletno upadanje vseživljenjskega ucenja zaposlenih je neugodno z vidika konkurencnosti podjetij ter digitalne in zelene preobrazbe gospodarstva, pa tudi z vidika spoprijemanja s spremembami pri delu, nastalimi zaradi epidemije. Potrebo po dodatnih spretnostih zaznavajo tudi zaposleni,102 kljub temu pa podjetja izobraževanju zaposlenih ne namenjajo dovolj pozornosti.103 Leta 2020 se je v razmerah ustavitve poslovanja dela gospodarstva in manjšega izvajanja izobraževanja odraslih vkljucenost zaposlenih v vseživljenjsko ucenje še naprej zmanjševala (slika 28 desno in okvir 3). K izboljšanju stanja bi lahko prispevale izboljšave na za drugo cetrtletje 2019 znašala 2,3 % (2020: 0,9 %), srednješolsko izobraženih leta 2019 8,3 % (2020: 3,4 %) in terciarno izobraženih leta 2019 22,1 % (2020: 10,2 %) (SURS, 2020a). 101 Vkljucenost starejših (55–64 let) v vseživljenjsko ucenje je v drugem cetrtletju 2019 znašala 6,9 % (2020: 2,3 %), vkljucenost mladih prebivalcev (25–34 let) pa leta 2019 19,3 % (2020: 12,5 %) (SURS, 2020a). 102 V Sloveniji 72 % anketirancev meni, da služba od njih zahteva stalno posodabljanje spretnosti (Cedefop, 2020b). 103 Slovenija se je leta 2019 po izobraževanju zaposlenih kot prednostni nalogi za podjetja uvrstila na 20. mesto med 26 državami clanicami EU (IMD, 2020). Okvir 4: Spretnosti za zeleno in digitalno preobrazbo ter krepitev ustvarjalnosti, podjetnosti in socialnih vešcin Krepitev digitalnih spretnosti je bistvena za digitalno preobrazbo družbe in gospodarstva. Raziskava, ki sta jo opravila Pichler in Stehrer (2021), je pokazala, da so boljše digitalne spretnosti pozitivno povezane z zaposlitvenimi možnostmi posameznika in pogostostjo menjave zaposlitve, negativno pa z brezposelnostjo.1 Po podatkih za leto 2019 imajo mladi (16–19 let) v Sloveniji višjo raven digitalnih spretnosti kot vrstniki v povprecju EU, kljub temu pa je za ucinkovito digitalno preobrazbo treba še povecati prisotnost IKT-vsebin v izobraževanju.2 Digitalne spretnosti širšega prebivalstva (16–74 let) pa so bile kljub zviševanju približno v sredini držav clanic EU, a takoj za najboljšimi (slika 27, levo),3 zlasti pri starejših in nizko izobraženih,4 zato bodo nekatere skupine prebivalcev lahko imele vse vecje težave pri vkljucevanju v družbo in na trg dela. Prepocasen je bil tudi razvoj digitalnih spretnosti zaposlenih (glej poglavje 1.2.2), pri katerih bi bilo to znanje eden kljucnih dejavnikov digitalne preobrazbe gospodarstva. Obenem se je število diplomantov terciarnega izobraževanja IKT, ki ustvarjajo najnaprednejše tehnologije, v obdobju 2012–2019 zmanjšalo (SURS, 2021) in ne zadošca narašcajocim potrebam digitalnega gospodarstva (gl. poglavje 1.2.2 in UMAR, 2020b). Med diplomanti IKT izstopa nižji nizek delež žensk, ceprav je med vsemi diplomanti terciarnega izobraževanja žensk vec kot moških. Pomen digitalnih spretnosti se je po izbruhu epidemije covida-19 s pospešeno digitalizacijo na vseh podrocjih življenja in pri delu povecal, zato bo treba okrepiti vlaganja države v razvoj digitalnih spretnosti odraslih, razvijati izobraževalne programe ter spodbujati in omogocati vkljucevanje odraslih vanje. Z vidika zelene preobrazbe družbe in gospodarstva je pomembno izobraževanje za trajnostni razvoj. Ceprav so v Sloveniji tovrstne vsebine prisotne v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju, izsledki raziskave PISA 2018 (OECD, 2020c) opozarjajo na vrzeli v poznavanju podnebne problematike pri petnajstletnikih (slika 27 desno) in v poznavanju vpliva gospodarskega razvoja na okolje.5 Spodbudno pa je, da v vsakodnevnem življenju pogosteje ravnajo trajnostno (na primer doma pogosteje varcujejo z energijo) kot njihovi vrstniki v povprecju 23 držav clanic EU, ki so clanice OECD. Poleg za otroke in mladostnike je izobraževanje za trajnostni razvoj pomembno tudi za odrasle. Odraslim je veliko izobraževanj in usposabljanj namenjenih v okviru medsektorskega projekta LIFE IP CARE 4 CLIMATE,6 ki se je zacel izvajati leta 2019, predvidena je tudi priprava nacrta in izvedba aktivnosti za usposabljanje odraslih za prehod v nizkoogljicno družbo. Izvaja se program Vkljucevanje podnebnih vsebin v širši proces razvoja vzgoje in izobraževanja, v njegovem okviru potekajo številne dejavnosti na predšolski, osnovnošolski in srednješolski ravni izobraževanja ter v izobraževanju odraslih. Za doseganje mednarodnih zavez na podrocju trajnostnega razvoja in za spodbujanje zelenih delovnih mest je potrebna krepitev izobraževanja za trajnostni razvoj v vseh generacijah, ob tem pa je kljucno medsektorsko sodelovanje in usklajevanje ukrepov na podrocju izobraževanja z ukrepi na drugih podrocjih. Krepitev ustvarjalnosti in podjetnosti ter socialnih vešcin spodbuja zmožnost posameznika za uspešno odzivanje na okolišcine, ki zahtevajo inovativne rešitve in proaktivno delovanje. Ustvarjalnost, inovativnost in podjetnost so kljucne za nastajanje novih idej, iskanje rešitev na inovativen nacin ter napredek družbe in gospodarstva. Njihov pomen je epidemija covida-19, ki je v kratkem casu prinesla številne spremembe v življenje in delo ljudi, še bolj poudarila. Ustvarjalnost otrok, mladih in odraslih spodbujajo številne dejavnosti na podrocju kulture (poglavje 2.2) in izobraževanja. Osnovne in srednje šole so v preteklih letih izvajale številne dejavnosti za spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti,7 prav tako visokošolski zavodi,8 številne dejavnosti so se kljub epidemiji izvajale tudi leta 2020. Ustvarjalnost je pomembna tudi za odrasle, njihov razvoj omogocajo 1 Pichler in Stehrer (2021) sta do teh ugotovitev prišla z analizo podatkov raziskave OECD PIAAC (program za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih) in EU-SILC za devet držav EU (vkljucno s Slovenijo) in Združeno kraljestvo. 2 Slovenija nima obveznega predmeta racunalništvo v osnovnih in srednjih poklicnih šolah (EK, 2020a). Digitalna koalicija Slovenije poziva k uvedbi obveznega predmeta racunalništvo in informatika v osnovnih in srednjih šolah (Digitalna koalicija Slovenije, 2020). 3 Delež prebivalcev, starih 16–74 let, ki imajo vsaj osnovne digitalne spretnosti, je leta 2019 znašal 55 % (Eurostat, 2021) in je precej zaostajal za ciljem iz Programa znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurencnost, socialno pravicnost in odpornost (EK, 2020a) do leta 2025, ki je 70 %. Vsaj osnovne digitalne spretnosti vkljucujejo osnovne in zelo dobre digitalne spretnosti. 4 V Sloveniji je imelo vsaj osnovne digitalne spretnosti leta 2019 33 % prebivalcev, starih 55–64 let, in 16 % prebivalcev, starih 65–74 let. Glede na izobrazbo pa je imelo tovrstne spretnosti 32 % prebivalcev z nizko izobrazbo, 47 % prebivalcev s srednješolsko izobrazbo in 90 % prebivalcev s terciarno izobrazbo (Eurostat, 2021). 5 Delež petnajstletnikov, ki bi se lahko brez težav ali z nekaj truda pogovarjali o posledicah gospodarskega razvoja za okolje, v Sloveniji znaša 62,9 % (povprecje OECD: 64,8 %). 6 Namen projekta, ki se je zacel izvajati leta 2019, je tudi z ozavešcanjem, izobraževanjem in usposabljanjem kljucnih deležnikov spodbuditi izvajanje ukrepov, dolocenih v OP TGP. 7 Npr. ukrep spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti v osnovnih in srednjih šolah (SPIRIT, 2020), ukrep inovativna ucna okolja in prožne oblike ucenja (MIZŠ, 2016), razvoj in udejanjanje inovativnih ucnih okolij in prožnih oblik ucenja za dvig splošnih kompetenc – razvoj sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (MIZŠ, 2017), Festival Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti mladih (ZRSŠ, 2020b). 8 Npr. ukrep študentski inovativni projekti za družbeno korist in ukrep po kreativni poti do znanja (Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, 2021). Eurostat, 2021, in OECD, 2020c. vec podrocjih. EK (2019b) opozarja na potrebo po omogocanju dostopnosti izobraževanja za vse odrasle in po povecanju izdatkov države, delodajalcev in odraslih za izobraževanje, Beltram (2019) v zvezi s financiranjem kot pomanjkljivost poudarja tudi veliko odvisnost delovanja pomembnega dela izvajalcev izobraževanja odraslih od nepredvidljive uspešnosti crpanja sredstev Evropskega socialnega sklada. Ob tem je treba tudi krepiti kulturo vseživljenjskega ucenja in kakovost izobraževanja Vkljucenost odraslih v vseživljenjsko ucenje, v% Slika 28: Vkljucenost odraslih (25–64 let) v vseživljenjsko ucenje, drugo cetrtletje, EU (levo), in vkljucenost odraslih (25–64 let) v vseživljenjsko ucenje, po statusu aktivnosti, drugo cetrtletje, Slovenija (desno) 2020 2019 2008 2018 2019 2020 20 V % 10 8 5 6 4 0 30 18 16 14 25 20 12 15 Nizozemska Finska Švedska Danska Nemcija Luksemburg Avstrija Ceška Estonija BelgijaŠpanijaFrancija EU Litva Malta Slovenija Slovaška Irska Hrvaška Portugalska Grcija Madžarska Ciper Latvija ItalijaPoljska RomunijaBolgarija 15 40 V % 10 30 20 5 10 0 0 V % 10 IrskaPortugalskaMaltaNemcijaEstonijaŠpanijaFrancijaLitvaPovprecje OECDŠkotskaItalijaHrvaškaSlovenijaAvstrijaMadžarskaLatvijaPoljskaGrcijaBolgarijaSlovaškaCiperRomunija ter odraslim omogocati informacijsko in svetovalno dejavnost. Dodatno se kaže tudi potreba po krepitvi prilagajanja izobraževanja potrebam posameznika in tudi priznavanje neformalno pridobljenega znanja (Cedefop, 2020b), pa tudi nujnost prenove sistema izobraževanja odraslih (OECD, b. d.). Epidemija je dodatno pokazala tudi na potrebo po razvoju izobraževanja na daljavo in po povecanju vkljucevanja odraslih v izobraževalne programe za potrebe trga dela. 50 20 študijski krožki, programi medgeneracijskega sodelovanja in ucenja ipd., ki pa so bili leta 2020 okrnjeni (okvir 3). Odrasli potrebujejo za prilagajanje spremembam na delovnih mestih tudi t. i. mehke vešcine, njihov pomen naj bi se, kot navajata Cedefop (2019) in OECD (2019d), v prihodnje še povecal, zaposleni v Sloveniji pa imajo teh vešcin že zdaj premalo (OECD, b. d.). Slika 27: Delež prebivalcev (16–74 let) z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi, 2019, v %, in delež petnajstletnikov, ki še niso slišali za podnebne spremembe ali o njih ne vedo veliko, PISA 2018, v % Osnovne digitalne spretnosti Zelo dobre digitalne spretnosti 40 90 35 80 30 70 60 25 Vir: Eurostat, 2021 (slika levo) in SURS, 2020 (slika desno). Švedska Finska Nizozemska Danska Luksemburg Estonija Malta Španija Portugalska Avstrija Irska EU Francija Italija Belgija Litva Slovenija Ceška Grcija Latvija Ciper Madžarska Poljska Hrvaška Slovaška Bolgarija Romunija 2 0 2.2 Kultura Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete (razvojni cilj 4) Cilj je ohranjati in razvijati slovensko kulturo in slovenski jezik kot dejavnika narodne identitete, prepoznavnosti države ter družbenega in gospodarskega napredka. Uresnicevanje cilja bo podprto s spodbujanjem udeležbe v kulturi, razvijanjem in ohranjanjem kulture ter kulturne dedišcine, krepitvijo sodelovanja med gospodarstvom in kulturo, spodbujanjem ustvarjalnosti in ustvarjalnih industrij. Poleg tega SRS 2030 kot pomemben dejavnik za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika ter dostopnost kulture navaja digitalizacijo, za povecanje prepoznavnosti države pa mednarodno kulturno sodelovanje. Kulturno udejstvovanje prispeva k razvoju funkcionalne pismenosti, ki je obravnavana v razvojnem cilju 2, ter k uresnicevanju zdravega in aktivnega življenja, ki je obravnavano v razvojnem cilju 1. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 4: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Obisk kulturnih prireditev, število na prebivalca 6,2 (2019) ni podatka Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini, v % 3,9 (2019) ni podatka Odprto dostopni jezikovni viri in orodja, število 205 (2020) ni podatka Ciljna vrednost za 2030 8 3,5 153 Na nekaterih podrocjih kulture so bila gibanja v obdobju 2014–2017 ugodna, na nekaterih pa bi bil za vecji prispevek k družbenemu in gospodarskemu razvoju Slovenije potreben vecji napredek. Iz porocila o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo 2014– 2017 (MK, 2018) je razvidno, da je bilo v casu njegovega izvajanja sprejetih veliko ukrepov, na nekaterih podrocjih pa so tudi pomanjkljivosti. Na podrocju knjige so se izvajale številne dejavnosti za izboljšanje položaja,104 neuresnicena pa je ostala vzpostavitev portala Knjige na trgu, na podrocju knjižnicne dejavnosti so se dejavnosti izvajale v majhnem obsegu, delno pa se je uresniceval cilj povecevanja kakovosti in dostopnosti splošne knjižnicne dejavnosti.105 Na podrocju vizualnih umetnosti se je dostopnost kakovostne vizualne umetnosti povecala,106 uresniceval se je cilj ucinkovitejši in odmevnejši nastop Slovenije na osrednjem prizorišcu beneškega bienala/ arhitekturnega bienala, delno je bila vzpostavljena t. i. galerijska mreža,107 so se pa v praksi uveljavili nekateri kulturni dogodki, ki povezujejo razlicne deležnike.108 Na podrocju glasbene umetnosti se je obseg glasbene 104 Leta 2014 je bil sprejet Zakon o enotni ceni knjige (ZECK), izvajala se je državna kampanja Rastem s knjigo in sofinanciranje razlicnih kulturnih programov, ki jih izvajajo knjigarne. 105 Kakovost in dostopnost splošne knjižnicne dejavnosti se je spodbujala s sofinanciranjem dostopnosti e-knjig v slovenskem jeziku v splošnih knjižnicah, nakupom novih bibliobusov in vzpostavitvijo spletnega portala Dobreknjige.si. Racunsko sodišce (2020) podaja priporocila za izboljšanje bralne pismenosti otrok. 106 Število koprodukcijskih projektov (nevladnih organizacij in javnih zavodov) in število razstavnih prostorov se je povecalo, izvajali so se projekti promocije na dravni ravni, ki so vkljucevali razlicne deležnike. 107 Namen galerijske mreže je v kulturne programe in projekte povezati vecje število organizatorjev iz celotne države. 108 Ti dogodki so Slovenija na beneškem in arhitekturnem bienalu, Jakopiceva, Smrekarjeva in Plecnikova nagrada, slovenski bienale ilustracije, festival sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju, festival Trbovlje – novo medijsko mesto itd. produkcije povecal, spodbujali sta se raznolikost in dostopnost vrhunskih glasbenih projektov, na podrocju baleta je bil sprejet višješolski izobraževalni program Balet, niso pa bile sprejete rešitve glede upokojevanja ali prekvalificiranja neaktivnih kadrov. Na podrocju uprizoritvenih umetnosti vec kazalnikov ni doseglo cilja glede dostopnosti kakovostne gledališke produkcije, se je pa spodbujal vecji obseg vrhunske produkcije sodobnega plesa, poleg tega se je z namenom razvoja in boljše organiziranosti stroke Slovenski gledališki muzej preoblikoval v Slovenski gledališki inštitut – SLOGI.109 Na podrocju filma in audiovizualne dejavnosti so se izvajali ukrepi za vecjo produkcijo, kakovost in ponudbo,110 povecala se je gledanost kakovostnih slovenskih in evropskih kinematografskih in avdiovizualnih del. Na podrocju intermedijskih umetnosti je bil napredek razmeroma skromen. Na podrocju ljubiteljske kulturne umetnosti so bila izvedena številna izobraževanja in prireditve, krepilo se je sodelovanje v Sloveniji, premalo pa je bilo kulturnih stikov s Slovenci po svetu. Na podrocju clovekovih pravic in varovanju kulturne raznolikosti se je raven varovanja kulturnih pravic manjšin in njihove kulturne integracije ohranjala, nadaljevala se je tudi skrb za ranljive skupine, a vsi cilji niso bili uresniceni. Na podrocju kulturne dedišcine so bili izvedeni nekateri projekti obnove in oživljanja kulturne dedišcine,111 109 Slovenski gledališki inštitut deluje kot tocka povezovanja vseh akterjev na podrocju uprizoritvenih umetnosti, gledališke mreže, ustvarjalcev, Akademije za gledališce, radio, film in televizijo, krovnih društev ipd. 110 Izvajalo se je sofinanciranje kakovostne kinematografske in avdiovizualne produkcije, izvajala se je dolgorocna podpora festivalom kakovostnega filma, v promocijo in prikazovanje kakovostnih slovenskih kinematografskih in avdiovizualnih del se je vkljucila RTV Slovenija. 111 Ti projekti so: topilnica v Idriji, arheološki park Simonov zaliv, doživljajsko razstavišce Ljubljanica, vila Vipolže, Plecnikova hiša, dvorec izvajale so se dejavnosti za vecjo prepoznavnost v tujini. Na podrocju kulturno-umetnostne vzgoje so bila izvedena številna strokovna usposabljanja.112 Zaostanek za nacrti pa je bil prisoten na podrocju digitalizacije. Število samozaposlenih v kulturi se je povecalo, prav tako število samozaposlenih s pravico do placila prispevkov za socialno varnost iz državnega proracuna. Hkrati so se izvajali ukrepi, ki so podpirali kulturne projekte in programe nevladnih organizacij na podrocju kulture in umetnosti, poleg tega je sofinanciranje razlicnih dejavnosti ugodno vplivalo na razvoj kulturne dejavnosti in s tem tudi zasebnih podjetij, zavodov, društev. Leta 2018 se je Nacionalni program za kulturo iztekel, novi pa kljub že vec oblikovanim predlogom še ni bil sprejet. V nadaljevanju podrobneje prikazujemo podrocja kulture, ki so tesneje povezana s SRS 2030. Izdatki države za kulturo so bili leta 2019 nižji kot pred desetimi leti, število delovno aktivnih v tej dejavnosti pa se je do leta 2019 povecevalo. Leta 2019 so izdatki države, izraženi v razmerju do BDP, znašali 0,9 % BDP113 in so bili najnižji v zadnjih desetih letih, a še vedno višji kot v EU leta 2018 (0,7 % BDP). Zlasti zaradi varcevalnih ukrepov v javnem sektorju so se izdatki realno od leta 2011 zniževali, od leta 2017 pa so se znova zviševali, a so bili leta 2019 še vedno nižji kot ob zacetku financne in gospodarske krize leta 2008, pri cemer so bili od glavnih skupin izdatkov višji izdatki za zaposlene in nižji za investicije. Hkrati se je število delovno aktivnih v kulturi vecinoma povecevalo, a se je leta 2020 zmanjšalo114 (SURS, 2021), njihov delež v skupnem številu delovno aktivnih pa je bil leta 2019 vecji kot v povprecju EU (Eurostat, 2021). V Sloveniji je posebnost kulture možnost pridobitve statusa samozaposlenega v kulturi, ki je nacin za povecanje kulturne ponudbe (Ograjenšek, 2019) in obsega kulturnega sektorja. Zaradi epidemije covida-19 leta 2020 so bila vecinoma ugodna gibanja ponudbe in obiska kulturnih prireditev prekinjena, vrzel v dostopnosti kulturnih vsebin je le delno zapolnila pospešena digitalizacija. Potem ko je bila ponudba kulturnih prireditev v preteklih letih ugodna in se je njihov obisk povecal (gl. kazalnik 2.7), ocenjujemo, da se je leta 2020 zaradi zaprtja kulturnih ustanov v casu epidemije in omejitev zbiranja ljudi na prostem zmanjšal. Kljub temu so številne kulturne ustanove vrzel v dostopnosti kulture nekoliko zapolnile z možnostjo ogleda kulturnih prireditev na spletu, vzpostavljen je bil portal kulturno­umetnostna vzgoja od doma (SIO, 2021). Na splet so svojo ljubiteljsko kulturno dejavnost, s katero se je v Lanthieri v Vipavi, muzej in predstavitev lutkarstva na Ljubljanskem gradu. 112 K boljši informiranosti strokovne in širše javnosti prispevata tudi portal www.kulturnibazar.si in e-Katalog ponudbe kulturno-umetnostne vzgoje kulturnih ustanov iz vse Slovenije. 113 Izdatke za kulturo sestavljajo izdatki za kulturne storitve, ki so leta 2019 znašali 0,6 % BDP, in izdatki za za radio, televizijo in založništvo, ki so leta 2019 znašali 0,3 % BDP. 114 Leta 2020 je bilo v kulturi 27,7 tisoc delovno aktivnih (SURS, 2021). preteklih letih ukvarjalo vse vec ljudi, preselila tudi nekatera kulturna društva. Ceprav spletne prireditve ne omogocajo enake kulturne izkušnje kot obisk kulturnih prireditev v živo, je epidemija pokazala tudi na možnosti digitalizacije v kulturi. Pokazale so se tudi možnosti digitalizacije na podrocju kulturne dedišcine, kjer bi bili potrebni še vecji koraki115 in bi v prihodnje pozitivne ucinke lahko dalo izvajanje Strategije kulturne dedišcine 2020–2023. Za varstvo filmske kulturne dedišcine je pomembna pridobitev lastnega razstavnega prostora, ki ga je leta 2020 dobila Slovenska kinoteka (Kinoteka, 2020). V letih 2015–2020 je bilo digitalno restavriranih deset celovecernih slovenskih filmov (SFC, 2020). Gibanja na podrocju knjige in jezikovnih virov ter tehnologij, ki so pomembna za razvoj bralne pismenosti ter ohranjanje in razvoj slovenskega jezika, so bila v dolgoletnem obdobju vecinoma neugodna. V zadnjih letih so se sicer izvajale številne dejavnosti za spodbujanje bralne pismenosti, dostopnost knjig so omogocale splošne knjižnice skupaj z bibliobusi, a je vclanjenost prebivalcev vecinoma upadala (NUK, 2021). Tudi branost knjig je po raziskavi, ki je bila opravljena med prebivalci, starimi 18–75 let, med letoma 2014 in 2019 upadala (slika 29). Najpogostejši razlogi za nebranje knjig so bili pomanjkanje casa, pomanjkanje zanimanja za branje in zdravstvene težave (slab vid) (Rupar idr., 2019). Leta 2020 se je zaradi zacasnega zaprtja splošnih knjižnic dostopnost knjig za nekaj casa zmanjšala, dejavnosti za spodbujanje branja pa so bile okrnjene. V prihodnje bi lahko k vecji branosti knjig in zviševanju ravni bralne pismenosti prispevalo izvajanje Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030. To bi lahko ugodno vplivalo tudi na založništvo, ki je bilo po naši oceni leta 2020 prizadeto zaradi vecje previdnosti potrošnikov pri nakupih in zacasnega fizicnega zaprtja knjigarn med epidemijo. K ohranjanju in razvoju slovenskega jezika ter digitalizaciji prispeva tudi razvoj jezikovnih virov in tehnologij,116 kjer se število odprtih dostopnih jezikovnih virov in orodij v državnem repozitoriju CLARIN117 povecuje (CLARIN.SI, b. d.), konec leta 2020 jih je bilo 205 (cilj SRS 2030 je 153). 115 Število objektov, objavljenih na spletnem portalu KAMRA, je bilo leta 2019 37.710 (Osrednja knjižnica Celje, 2020) in je bilo manjše od cilja za leto 2017 (50.000), ki je bil dolocen v Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017. 116 Jezikovni viri so zbirno poimenovanje za jezikovne prirocnike (slovarje, slovnice, pravopis ipd.) in jezikovne zbirke (korpuse in jezikovne zbirke podatkov), ki jih govorci vsakodnevno uporabljajo za samostojno in ucinkovito sporazumevanje. Jezikovne tehnologije so zbirno poimenovanje za razlicna racunalniška orodja in aplikacije, ki izrabljajo obstojece jezikovne (meta)podatke za razreševanje z jezikom povezanih prakticnih dilem uporabnikov (sistemi za prepoznavanje in sintezo govora, strojno prevajanje, strojno podprto prevajanje, crkovalniki, slovnicni pregledovalniki, sistemi za samodejno odgovarjanje na vprašanja, besedilno rudarjenje itd.), ali za postopke racunalniške analize naravnega jezika za izdelavo zlasti digitalnih jezikovnih prirocnikov in drugih virov (MK, 2017). 117 CLARIN je raziskovalna infrastruktura, ki je organizirana kot medinstitucionalni konzorcij ter zagotavlja gradnjo in delovanje poenotene racunalniške platforme, ki raziskovalnim skupnostim nudi trajno hrambo in prosti dostop do jezikovnih virov, aplikacij in naprednih orodij za racunalniško obdelavo slovenšcine in drugih jezikov (CLARIN.SI, b. d.). Pomanjkljivost pa je, da se kljucni ukrepi Resolucije o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 niso izvajali v skladu s cilji (MK; 2020c), prav tako po njenem izteku še ni bila sprejeta resolucija za naslednje obdobje. 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Bere knjige vsak dan (v %) Letno prebere 20 knjig alivec (v %) Povprecno številoprebranih knjig letno Obišcejo knjižnico vsajenkrat mesecno (v %) Berejo knjige tudi v tujihjezikih (v %) Berejo tudi e-knjige (v %) Se ne oznacujejo za bralceknjig (v %) Obišcejo knjigarno vsajenkrat mesecno (v %) Vir: Rupar idr., 2019. Zaradi epidemije covida-19 in izvajanja zašcitnih ukrepov se je leta 2020 položaj kulturnega in ustvarjalnega sektorja mocno poslabšal, kar lahko privede do zmanjšanja njegovega obsega in potenciala, ki je pomemben za družbeni in gospodarski razvoj. Kultura prispeva k ustvarjanju BDP, njen118 prispevek, izražen kot delež dodane vrednosti v bruto domacem proizvodu (BDP), je v letih 2014–2019 znašal 1,1 % (Repovž Grabnar, 2021). Raziskava Murovec idr. (2020) je pokazala, da potencial kulturnega in ustvarjalnega sektorja za zaposlovanje in ustvarjanje dodane vrednosti ni zanemarljiv. Leta 2017 je ta sektor ustvaril 2,5 % vseh prihodkov od prodaje, ustvarjenih v gospodarstvu, in v Sloveniji k bruto dodani vrednosti prispeval 3,5 %.119 V obdobju 2008–2017 je bilo poslovanje razlicnih panog znotraj sektorja sicer razlicno, v negativno smer je izstopalo založništvo, v pozitivno programska oprema in igra. V zadnjih letih se je povezovanje kulture in gospodarstva krepilo. Že vec let deluje Center za kreativnost, povezovanje 118 Podrocje kulture se v statisticnih analizah doloca na podlagi dejavnosti, ki sodijo po Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008 (SKD 2008) v naslednje skupine dejavnosti: založništvo, dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvocnimi zapisi, radijska in televizijska dejavnost, kulturne in razvedrilne dejavnosti in dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev (Repovž Grabnar, 2020). 119 Analiza aktivnih podjetij (gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov) je pokazala, da je ta sektor leta 2017 obsegal 8,4 % aktivnih podjetij v celotnem gospodarstvu, v njem je bilo 3,3 % vseh zaposlenih. Za definicijo kulturnega in ustvarjalnega sektorja gl. raziskavo Muorvec idr. (2020). znanosti, umetnosti, tehnologije in gospodarstva pa spodbujata tudi platformi raziskovalne umetnosti KONS in RUK.120 Leta 2020 je bil objavljen tudi javni razpis za spodbujanje ustvarjalnih kulturnih industrij – Center za kreativnost 2020–2021 (MK, 2020d). Povezovanje kulture in gospodarstva je še zlasti pomembno, saj inovativne prakse v kulturi in ustvarjalnosti ne utrjujejo le inovacijskih zmogljivosti v sektorju kulturnih in ustvarjalnih industrij, pac pa se prelivajo v nove nacine, prakse, storitve in proizvode v celotnem gospodarstvu (GZS, 2020). Leta 2020 je epidemija covida-19 poslabšala poslovanje kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter tudi materialni in socialni položaj kulturnih in ustvarjalnih delavcev (Matjaž idr., 2020a in 2020b). Ker so kulturni delavci v povprecju bolj izpostavljeni nestandardnim oblikam zaposlitve (Kresal Šoltes idr., 2020; Fiedler idr. 2020), so bili med epidemijo bolj izpostavljeni izgubi zaslužka, neinstitucionalni del kulture pa se je v primerjavi z institucionalnim znašel v slabšem položaju. Ceprav je država sprejela ukrepe za blažitev negativnih posledic izpada njihovega dohodka (mesecni temeljni dohodek in oprostitev placila prispevkov),121 so bili ti po ocenah kulturnih in ustvarjalnih delavcev preskromni ali pa do njih sploh niso bili upraviceni (Matjaž idr., 2020b). Zaradi epidemije lahko dolgorocno pride do zmanjšanja obsega kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter s tem do upada ustvarjalnega potenciala, ki je nepogrešljiv pri spoprijemanju družbe in gospodarstva z družbenimi, okoljskimi, gospodarskimi in drugimi razvojnimi izzivi (OECD, 2020e). Zaradi epidemije covida-19 je bilo leta 2020 manj priložnosti za mednarodne dejavnosti v kulturi, kljub temu so se izvajale nekatere dejavnosti za promocijo kulture v tujini in dejavnosti, pomembne za slovensko manjšino v zamejstvu. Mednarodno sodelovanje na podrocju kulture in njena promocija prispevata k prepoznavnosti Slovenije in njene kulture v tujini ter k obisku kulturnih prireditev. V preteklih letih so se izvajale številne dejavnosti za vecjo promocijo kulture v tujini, slovenski ustvarjalci so sodelovali na številnih mednarodnih kulturnih prireditvah v tujini (MZZ, 2020) in gostovali s kulturnimi prireditvami v tujini (gl. kazalnik 2.8). Zaradi epidemije je bilo leta 2020 tovrstnih priložnosti bistveno manj, vec vecjih mednarodnih kulturnih prireditev je bilo prestavljenih.122 Priložnost za promocijo slovenske kulture so tudi mednarodne prireditve, ki jih leta 2021 organizira Slovenija.123 Prireditev Evropska prestolnica kulture 2025, ki jo bosta gostili Nova Gorica in italijanska Gorica (GO! 2025, 2020), bo okrepila tudi mednarodno obmejno 120 KONS je platforma za sodobno raziskovalno umetnost, RUK je mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture. 121 Gl. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (2020). 122 Prestavljeni so bili dogodki EXPO 2020 na leti 2021 in 2022, Beneški arhitekturni bienale na leto 2021, Slovenija – castna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu na leto 2023. 123 Vecja tovrstna dogodka sta zborovski festival Europa Cantat 2021, Slovenija – evropska gastronomska regija 2021. kulturno in družbeno sodelovanje ter izboljšala kakovost življenja lokalnega prebivalstva. Leta 2020 so se izvajale tudi dejavnosti, pomembne za slovensko manjšino v zamejstvu, velik simbolni pomen ima podpis dogovora med Slovenijo in Italijo o vrnitvi Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini (MK, 2020a)124 in opravicilo Avstrije koroškim Slovencem za krivice in zamude pri uresnicitvi njihovih ustavnih pravic, izreceno ob 100. obletnici koroškega plebiscita (MK, 2020b). 124 Slovenski narodni dom v Trstu, ki je bil leta 1920 požgan, je bil središce ustvarjalnosti, kulturnega in družbenega življenja slovenske skupnosti na Tržaškem in v njegovi okolici. Slovenska manjšina bo dobila v last objekt, ki je bil pozneje obnovljen (MK, 2020a). 3 Vkljucujoca, zdrava, varna in odgovorna družba Ob okrepljeni gospodarski rasti in ugodnih gibanjih na trgu dela se je v obdobju 2014–2019 postopoma krepil tudi bolj vkljucujoc socialni in družbeni razvoj. Izboljšali so se socialna vkljucenost, kakovost življenja in nekateri vidiki zdravja, znižala se je stopnja tveganja revšcine, neenakost na številnih podrocjih pa je ostala majhna ali se je zmanjšala, kar je krepilo tudi medosebno zaupanje ljudi in njihovo zadovoljstvo z življenjem. Kljub pozitivnim gospodarskim in socialnim gibanjem pa so se nekatere družbene skupine še naprej spoprijemale z razlicnimi izzivi: ohranjala se je segmentacija trga dela zlasti pri mladih, tveganje revšcine je bilo še naprej veliko za starejše ženske, neenakost v zdravju in glede na spol se je z nekaterih vidikov poglobila. Ob nastopu epidemije covida-19, ki je v zacetku leta 2020 korenito posegla v kakovost življenja, so se najprej zaostrile že dolgoletne težave sistemov socialne zašcite: neustrezen sistem dolgotrajne oskrbe, kadrovske zmogljivosti zdravstvenih sistemov in cakalne dobe; vzdržnost pokojninskega sistema ob obstojecih demografskih gibanjih itn. Vpliv epidemije je opozoril tudi na celo vrsto drugih prilagoditev in sprememb, s katerimi se zaradi nove resnicnosti sooprijemajo družbeni podsistemi (šolanje na daljavo; združevanje poklicnega in zasebnega življenja), predvsem pa na preizkušnjo postavil medcloveško in medgeneracijsko solidarnost. Na povecanje težav v duševnem zdravju, porast debelosti, nasilja v družini, na oteženo vzdrževanje socialnih in družbenih stikov, poznavanje novih tehnologij ter vrsto zdravstvenih, socialnih in družbenih izzivov bo treba odgovoriti hitro, celovito in ciljno, saj se posledice epidemije za kakovost življenja prebivalcev že odražajo v nekaterih kazalnikih za leto 2020, številne pa lahko glede na ocene in analize EK, OECD idr. institucij pricakujemo tudi v letu 2021. 3.1 Zdravo in aktivno življenje Zdravo in aktivno življenje (razvojni cilj 1) Cilj je kakovostno življenje vseh generacij s spodbujanjem zdravega in aktivnega življenja. Za doseganje cilja bo treba okrepiti zavedanje o pomenu zdravega življenjskega sloga in duševnega zdravja, preprecevati tvegano vedenje, krepiti preventivo, zmanjšati tveganja za zdravje iz onesnaženosti okolja in podnebnih sprememb ter spodbujati trajnostno potrošnjo, medgeneracijsko povezanost in enakost spolov. Ob demografskih spremembah bo še vecji izziv ohranjanje vzdržnih sistemov socialne zašcite, ki bodo zagotavljali primerne pokojnine in dobro dostopnost zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter prispevali k zmanjševanju neenakosti v zdravju. Za uresnicitev cilja je pomembno tudi ustvarjanje razmer za dostojno življenje vseh generacij, kar obravnava razvojni cilj 3. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 1: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Leta pricakovanega zdravega življenja ob Moški: 60,8 leta; 77,3 % PTŽ (2019) Moški: 64,2 leta 81,1 % PTŽ (2019) rojstvu, število let Ženske: 61,2 leta; 72,4 % PTŽ (2019) Ženske: 65,1 leta 77,7 % PTŽ (2019) Indeks enakosti spolov, indeks 67,7 (0–100) (2020) 67,9 (0–100) (2020) Ciljna vrednost za 2030 Moški: 64,5 (80 % PTŽ) Ženske: 64,5 (75 % PTŽ) > 78 Izboljševanje zdravja prebivalcev se je, merjeno s kljucnimi kazalniki zdravstvenega stanja, v zadnjih letih pred epidemijo upocasnilo, v letu 2020 pa se je verjetno zelo poslabšalo. Dolgoletni trendi izboljševanja zdravja prebivalstva so bili vecinoma povezani z napredkom medicine, izboljševanjem kakovosti v zdravstvu ter vrsto drugih dejavnikov, kot so rast dohodka, dvig izobrazbene ravni in informiranosti. V Sloveniji se je pricakovano trajanje življenja (PTŽ) zelo hitro podaljševalo do leta 2014, v obdobju 2014–2019 pa se je rast precej umirila, podobno kot v vecini držav EU in OECD. V letu 2019 je bilo PTŽ ob rojstvu v Sloveniji 81,6 leta in v EU 81,3 leta (gl. kazalnik 3.3). V Sloveniji se je upocasnilo tudi povecevanje števila zdravih let življenja, ki je pod povprecjem EU (gl. kazalnik 3.1), mocno pod povprecjem EU pa sta ostali tudi samoocena zdravja in samoocena oviranosti. Za letu 2020 pricakujemo, da je velika umrljivost zaradi covida-19 zelo verjetno negativno vplivala na izracun PTŽ, najbolj v starostni skupini nad 65 let. Za covidom-19 je v Sloveniji v letu 2020 umrlo 3.120 prebivalcev, 54 % je bilo žensk, 50 % vseh umrlih je bilo starejših od 85 let in 95 % starejših od 65 let (NIJZ, 2021a). Število umrlih na milijon prebivalcev je v Sloveniji po podatkih ECDC do konca leta doseglo 1.379, vec umrlih na milijon prebivalcev je bilo v državah clanicah EU le v Belgiji (slika 30 levo). Presežna umrljivost,125 ki zajema neposredno umrle za covidom-19 in vse druge umrle, je bila izrazito velika novembra in decembra, kar 91- in 80-odstotna, v povprecju zadnjih 125 Presežna umrljivost je razmerje med številom umrlih zaradi vseh vzrokov smrti v dolocenem obdobju glede na povprecje istega obdobja zadnjih petih let. Kazalnik zajame vse posledice epidemije na umrljivost, tako neposredno umrle zaradi covida-19 kot tudi vse tiste, ki so posredno umrli zaradi epidemije, ker niso prišli do zdravnika ali pa so do njega prišli prepozno (Eurostat, 2021). treh mesecev leta 2020 pa je bila najvecja med državami clanicami EU (slika 30 desno). Pricakujemo lahko, da se bo zaradi velikega deleža prebivalstva, ki je prebolel covid-19 (v 2020: 126.000 oseb ali 6 % prebivalstva), in omejene dostopnosti drugih zdravstvenih storitev znižal tudi kazalnik zdravih let življenja (gl. kazalnik 3.4), zelo verjetno pa se bo poslabšala še vrsta drugih kazalnikov zdravja.126 Poslabšanje kazalnikov bo odvisno tudi od ucinkovitosti odziva v obdobju po epidemiji, ko lahko pricakujemo hitro povecanje števila primerov zlasti na sekundarni ravni, kjer se je število obravnav v letu 2020 mocno zmanjšalo (gl. okvir 5), ter ponovno podaljševaje cakalnih dob. Pred epidemijo je Slovenija pomembno napredovala pri zmanjšanju umrljivosti zaradi ozdravljivih vzrokov, manjši napredek pa je bil dosežen pri umrljivosti, ki jo lahko preprecijo preventivni pregledi. V Sloveniji je leta 2017 (zadnji razpoložljiv podatek) umrlo 78 ljudi na 100.000 prebivalcev zaradi vzrokov, ki bi se jim lahko izognili s pravocasno in ucinkovito zdravstveno oskrbo, to je bilo kar 22 umrlih manj kot leta 2011 in 15 umrlih manj kot v povprecju EU. Kazalnik kaže na razmeroma ucinkovito zdravstveno varstvo z vidika zdravljenja, še zlasti glede na relativno manjša vlaganja v zdravstvo kot v državah, ki dosegajo primerljive rezultate (gl. kazalniki 3.4). Še vedno pa zaostajamo za povprecjem 126 Na dolgorocne posledice covida-19 pri otrocih so opozorili na Pediatricni kliniki UKC Ljubljana, kjer so v letu 2020 obravnavali kar 24 otrok z vecorganskim vnetnim sindromom in okužbo s SARS COV­2 (UKC, 2021). Študija kitajskih raziskovalcev (Huang idr., 2021) je pokazala, da je imelo kar 76 % bolnikov, ki so preboleli težjo obliko covida-19, še šest mesecev po diagnozi razlicne zdravstvene težave in simptome bolezni (utrujenost, težave z dihanjem, kašelj, bolecine v sklepih, tesnobo, depresijo, glavobol in nespecnost). Slika 30: Število umrlih za covidom-19 v letu 2020 (levo) in presežna umrljivost v izbranih državah clanicah EU, ki jih je epidemija covida-19 v letu 2020 najbolj prizadela* (desno) Belgija Bolgarija Ceška Španija Poljska Litva Slovenija 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 -10 Vir: ECDC, 2021 (levo) (vir podatkov so uradni viri držav clanic, bodisi ministrstva za zdravje ali inštituta za javno zdravje); Eurostat, 2021 (desno). Opomba: *Prikazane so države clanice EU, v katerih je bila presežna umrljivost vsaj v enem mesecu nad 60 %. Presežna umrljivost je izracunana na podlagi podatkov o umrlih, ki so mednarodno metodološko usklajeni. EU po umrljivosti, ki bi jo lahko preprecili s preventivnimi pregledi in je povezana predvsem z razširjenostjo nezdravega življenjskega sloga: Slovenija je skoraj v vrhu EU po cezmerni hranjenosti in debelosti odraslih,127 odvisnosti od alkohola in visoko tveganem pitju (NIJZ, 2016).128 Stopnja preprecljivih smrti zaradi alkohola je skoraj dvakrat višja od povprecja EU, zelo velika pa je neenakost po spolu, bistveno vec težav imajo moški. Za zdravje tvegano vedenje je tudi glavni razlog za veliko breme kronicnih bolezni, kot so rak, bolezni obtocil ter sladkorna bolezen. Zaradi staranja prebivalstva se incidenca obolevnosti za rakom povecuje v vseh državah clanicah EU, Slovenija je bila po pricakovani stopnji obolevnosti za razlicnimi vrstami raka v letu 2020 na 8. mestu med državami clanicami EU in na 7. mestu po umrljivosti.129 Nad povprecjem je tudi umrljivost zaradi bolezni obtocil, manj kot v EU pa je umrlih zaradi bolezni dihal. V Sloveniji je zaradi prepoznanih težav že nekaj let posebna pozornost namenjena širitvi centrov za krepitev zdravja (CKZ), referencnih ambulant ter svetovanja in presejanja na ravni osnovne zdravstvene dejavnosti. Za vecji napredek bo nujno tudi uvajanje integrirane dolgotrajne oskrbe in povecanje vlaganj delodajalcev v zdravje (gl. poglavje 3.2). Vec študij je pokazalo, da so kronicne bolezni pomemben dejavnik tveganja za težji potek bolezni covid-19 (OECD/EU, 2020), zato so dodatni 127 Študija OECD (2019a) kaže na zelo velike gospodarske posledice cezmerne hranjenosti in debelosti, stroški bi v Sloveniji ob nespremenjenih trendih v obdobju od 2020 do 2050 v povprecju znašale 3,1 % BDP (EU-23: 3,3 %). V oceni so upoštevani neposredni stroški zdravstvenega sistema, znižanja pricakovanega trajanja življenja in posredni stroški zaradi posledic na trgu dela. 128 Gl. tudi UMAR, 2020a. 129 OECD/EU, 2020. Ocene za leto 2020 temeljijo na podatkih ECIS – Europan Cancer Information System, pripravljene so v sodelovanju z Joint Research Centre, Europan Network of Cancer Registries in International Agency for Research on Cancer. ukrepi za zmanjšanje tveganega vedenja prebivalstva, zlasti glede cezmerne teže, cedalje bolj v ospredju priporocil zdravstvenim politikam (Yanan idr., 2020). Neenakost v zdravju se je v desetletju pred epidemijo po vec kazalnikih izboljšala, epidemija covida-19 pa bo najverjetneje vrzel v zdravju glede na socialnoekonomske znacilnosti prebivalcev znova povecala. Analiza OECD (2020e), ki je zajela 16 kazalnikov zdravja in dostopnosti, je pokazala, da je v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami clanicami EU relativno vecje neenakosti glede na izobrazbo: pri debelosti žensk, samooceni zdravja, obiskih specialistov in obiskih zobozdravnikov ter nezadovoljenih potrebah po zdravstvenem varstvu zaradi geografskih razlogov. Najnovejša analiza NIJZ in sodelujocih institucij (2021b), ki obravnava vec kot 30 kazalnikov, pa kaže, da se je vrzel glede na izobrazbo pri nekaterih kazalnikih zmanjšala (npr. PTŽ v starosti 20 let, prezgodnja umrljivost, samoocena zdravja pri moških, prevalenca kajenja, umrljivost zaradi samomora), pri drugih pa povecala (npr. umrljivost zaradi pljucnega raka, depresivna motnja) ali ostala nespremenjena. Strokovnjaki opozarjajo, da se bo z epidemijo covida-19 vrzel v zdravju še povecala, ker so socialno šibkejši in ranljive skupine prebivalcev bolj izpostavljeni tveganju okužbe. Glavni razlogi so slabše osnovno zdravje, slabše življenjske razmere, manjša odzivnost na testiranje in razlicne ovire v dostopnosti zdravstvenega varstva (DG SANTE, 2020; NLO, 2020). Tudi uporaba zdravstvenih storitev na daljavo, ki je v epidemiji pomembno prispevala k bolj varnemu dostopu do zdravstvenega varstva (gl. okvir 5), je bila za te skupine dodatna prepreka. Kot kažejo analize, so med uporabniki eZdravja in mZdravja130 od dva do trikrat 130 Podrocje eZdravja se nanaša na uvajanje sprememb v sistemu pogosteje posamezniki, ki so bolj izobraženi in imajo višje dohodke kot socialnoekonomsko bolj ranljivi, ceprav so ti v povprecju slabšega zdravja131 (EK, 2019a; OECD, 2019b). Od oktobra 2019 poteka v Sloveniji projekt dvig zdravstvene pismenosti, ki zajema znanje in kompetence posameznikov za dostopanje do zdravstvenih informacij in je kljucna za usposobljenost ter aktivno participacijo posameznikov pri skrbi za lastno zdravje (NIJZ, 2019). Zaradi epidemije covida-19 se povecujejo težave v duševnem zdravju, ki bodo verjetno dolgorocne. Razširjenost težav v duševnem zdravju se je v Sloveniji in tudi drugih razvitih državah povecala že v zadnjem desetletju.132 Po anketi EHIS je v letu 2019 pomoc strokovnjaka duševnega zdravja (psihiater, psiholog ali psihoterapevt) poiskalo 5,7 % prebivalcev (5,5 % v letu 2014; EU: 6,5 %); Slovenija je odstopala zlasti po velikem deležu žensk. Glede na leto 2014 se je potreba po tovrstni strokovni pomoci najbolj povecala pri ženskah z višjo izobrazbo in pri moških z osnovnošolsko in nižjo izobrazbo (NIJZ, 2021b). Stopnja samomorilnosti na 100.000 prebivalcev je bila kljub ukrepanju133 leta 2017 še vedno skoraj dvakrat višja kot v povprecju EU (Slovenija: 20; EU: 11) in izrazito visoka zlasti med moškimi (moški: 35, ženske: 7). Tudi v letu 2019 je ostala na visoki ravni (19,1 samomora) (NIJZ, 2020c). V zacetku leta 2018 je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028, ki predvideva širše ukrepanje vec sektorjev in politik za zmanjšanje bremena duševnih bolezni. Poudarek je na premiku s pretežno bolnišnicnega zdravljenja na obravnavo duševnih motenj na primarni ravni in v lokalnem okolju. V skladu s temi usmeritvami se nadaljuje vzpostavljanje centrov za duševno zdravje, ki pa imajo težave z zagotavljanjem ustreznega kadra (ZZZS, 2020). Tudi strokovnjaki pri OECD (2018b) in WHO (2020b) ugotavljajo, da sta bila preventiva in zgodnje odkrivanje težav v duševnem zdravju v preteklosti deležna premalo pozornosti še zlasti ob upoštevanju velikih socialnih in gospodarskih posledic, te po oceni v državah clanicah EU dosegajo v povprecju 4 % BDP letno oziroma v Sloveniji po oceni 4,1 % BDP letno. Poudarjajo zlasti nujne zdravstvenega varstva: izvajanje zdravstvenih storitev na daljavo, uvajanje e-napotnic, e-zdravstvenih kartonov in na splošno digitalne komunikacije v zdravstvenem varstvu. Mobilno zdravje oziroma mZdravje (angl.: mHealth) pa je podpodrocje eZdravja. Vkljucuje uporabo vseh mobilnih komunikacijskih naprav in aplikacij, ki so namenjene zdravju in dobremu pocutju v informativne javnozdravstvene namene ali za zdravljenje in spremljanje pacientov na daljavo (EK, 2020b). 131 V Sloveniji je leta 2018 zdravstvene informacije po spletu iskalo v povprecju 60 % uporabnikov interneta, kar je približno enako kot v povprecju EU, vendar je bil delež med osebami z nižjo izobrazbo manj kot 40 %, med osebami z visoko izobrazbo pa višji od 70 % (Eurostat, 2021). 132 Vec v OECD, 2018a; gl. tudi UMAR, 2019a. 133 Ukrepanje in ozavešcanje vkljucujeta brezplacne podporne delavnice v zdravstvenih domovih za posameznike, ki se spoprijemajo s simptomi stresa, depresije in anksioznih motenj. Vzpostavljena je bila mreža psiholoških svetovalnic, ki nudijo brezplacno strokovno psihološko pomoc; telefoni za pomoc v stiski, vec spletnih oblik pomoci. Stopnja samomorilnosti se je v zadnjih desetletjih v Sloveniji znižala za vec kot 30 %, znižuje pa se tudi v drugih državah clanicah EU (NIJZ, 2021c). preventivne politike in zgodnjo integrirano obravnavo oseb s težavami v duševnem zdravju. Številne raziskave pa kažejo, da bodo epidemija covida-19 in omejitveni ukrepi zelo poslabšali duševno zdravje prebivalcev, zlasti zaradi povecanja pojavnosti depresije, tesnobe, odvisnosti, izgorelosti, strahu, obcutij jeze, družinskega nasilja, zlorabe otrok in samomorilnosti (NIJZ, 2020a; WHO, 2020b; Pedraza idr., 2020). Podobno kot ob vecjih naravnih katastrofah se pricakujejo tudi posttravmatske stresne motnje ter zloraba alkohola in drog. Poleg tega je študija francoskih raziskovalcev pokazala, da ima kar tretjina bolnikov, ki so preboleli težjo obliko covida-19, za posledico težave s koncentracijo in kognitivnimi sposobnostmi, druge raziskave pa kažejo, da bolezen povecuje tveganje nastanka tesnobe, motenj spanja in demence (UKC, 2021; Helms idr., 2020; Taquet idr., 2021). V Sloveniji je bila vzpostavljena mreža psihološke podpore v zdravstvenih domovih in razlicnih drugih ustanovah, ki je telefonsko dostopna vsem prebivalcem, mocno pa primanjkuje psihiatrov in klinicnih psihologov za pomoc osebam z vecjimi težavami (NIJZ, 2020b).134 Šolanje na daljavo je znatno povecalo duševne stiske otrok in mladostnikov. Po anketi HBSC se je zaradi razlicnih težav z zdravjem v Sloveniji po zadnjih podatkih iz leta 2018 sicer pritoževalo manj otrok in mladostnikov kot v povprecju EU (OECD, 2020c),135 po drugi strani pa je vec 15-letnikov obcasno cezmerno uživalo alkohol, vec jih je v zadnjih 30 dneh vsaj enkrat uživalo marihuano in vec jih je imelo težave s cezmerno težo. Na ljubljanski in mariborski pediatricni kliniki pa so januarja 2021 opozorili na vec kot 30-odstotno povecanje primerov na pedopsihiatricnem oddelku, podobno visok porast ugotavljajo v drugih ustanovah, ki se ukvarjajo s psihološko pomocjo otrokom in mladostnikom. Pri mladih je vec anksioznih motenj, panicnih napadov, obsesivno-kompulzivnih motenj, motenj hranjenja in vedenjskih težav.136 Med epidemijo covida-19 so se možnosti prebivalcev za aktivno in zdravo življenje poslabšale, na gibalni ucinkovitosti in debelosti otrok so se negativne posledice že pokazale. Udeležba prebivalcev v kulturnih dejavnostih, ki prispevajo k aktivnemu 134 Po anketi EHIS je v letu 2014 le 2,1 % anketiranih v zadnjih 12 mesecih obiskalo psihologa, psihoterapevta ali psihiatra (EU: 5,5 %), najvec v Nemciji, (9,4 %) in na Danskem (10,4 %) (Eurostat, 2021). V Sloveniji deluje 15 psihiatrov na 100.000 prebivalcev, kar je skoraj polovico manj kot v Nemciji (27,5) in manj kot v EU (17,5) (Eurostat, 2021). Po številu psihologov smo v spodnji polovici držav EU, leta 2015 smo imeli v javnem sektorju zaposlenih 15 psihologov na 100.000 prebivalcev, v zahodnoevropskih državah clanicah EU se število giblje od 100 do 150, v državah vzhodne Evrope pa vecinoma pod 50 (GROW/E5, 2016). 135 V Sloveniji je bil leta 2018 delež 11-letnikov, ki so porocali o razlicnih zdravstvenih težavah, 20 % (EU: 33 %), enak kot v EU je bil le pri 15-letnih dekletih (53 %), pri fantih je bil delež precej manjši (Slovenija: 23 %, EU: 31 %). Delež 15-letnikov, ki se pogosto napijejo, je v Sloveniji 26-odstoten, v povprecju EU pa se je precej zmanjšal in je bil leta 2018 22 %. Najbolj razširjene prepovedane droge med mladimi so marihuana, ekstazi, amfitamini, kokain in LSD (OECD, 2018; Jandl idr., 2020). 136 Natancneje gl. Varuh clovekovih pravic Republike Slovenije idr., 2020. življenjskemu slogu, je bila leta 2017 višja kot v povprecji EU-28 (Eurobarometer, 2014; 2017c). Tudi delež prebivalcev, ki se ukvarjajo s športom, kar prispeva k bolj zdravemu življenjskemu slogu, je bil veciji kot v povprecju EU, ceprav se je med letoma 2013 in 2017 zmanjšal (na približno 50 %). Izstopa majhen delež oseb z nizkimi dohodki in tudi starejših (Eurobarometer, 2017c), zato je nujna krepitev programov za ukvarjanje s športom v celotnem življenju in oblikovanje programov, ki so prilagojeni potrebam starejših. Zaradi epidemije in omejitev glede odprtja kulturnih ustanov in delovanja kulturnih društev sta se leta 2020 mocno zmanjšali njihova dostopnost in možnost prebivalcev za ukvarjanje z ljubiteljsko idr. kulturo, kar je tesno povezano tudi s socialnim vkljucevanjem, družbeno aktivnostjo in medgeneracijskim povezovanjem. Tudi dostopnost drugih dejavnosti, ki spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje in jih izvajajo medgeneracijski centri, Univerza za tretje življenjsko obdobje ipd., se je zmanjšala, ceprav so se številne dejavnosti preselile na splet. Zaradi zaprtja športnih ustanov se je zmanjšala tudi dostopnost športnih dejavnosti in s tem možnosti prebivalcev za zdrav življenjski slog. Izobraževanje otrok na daljavo (gl. poglavje 2.1) in omejevalni ukrepi so zelo negativno vplivali na telesni in gibalni razvoj otrok. Raziskava SLOfit športnovzgojni karton je na podatkih za vec kot 20.000 otrok od 1. do 9. razreda osnovne šole pokazala, da je, potem ko se je v obdobju 2009–2019 gibalna ucinkovitost otrok vecinoma izboljševala, leta 2020 prišlo do najvecjega upada gibalne ucinkovitosti otrok in porasta cezmerne hranjenosti in debelosti otrok v zadnjih 33 letih (Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, 2020; gl. kazalnik 3.8). To je ob dejstvu, da sta aerobna vzdržljivost in gibalna ucinkovitost dokazano povezani z zdravjem in ucno uspešnostjo otrok, slab obet za razvoj otrok in mladostnikov na vseh podrocjih, s cimer so ogrožene zmogljivosti in možnosti sedanjih generacij (Inštitut za nutricionistiko, 2020). Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je v Sloveniji nekoliko nad povprecjem EU, ženske pogosteje prevzemajo obveznosti varstva in oskrbe kot moški. Usklajeno poklicno in zasebno življenje pozitivno vpliva na zdravje in zadovoljstvo zaposlenih.137 Leta 2018 je bilo 81 % vprašanih zadovoljnih z ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem (EU: 78 %).138 Ob tem ženske tedensko opravijo skoraj enak obseg ur placanega dela, hkrati pa namenijo bistveno vec ur za varstvene in skrbstvene obveznosti ter neplacano delo v gospodinjstvu kot moški (UMAR, 2021; EK, 2017b). Ocetje v Sloveniji svoje pravice do ocetovskega dopusta ne izkoristijo v celoti,139 delež 137 Gl. Kresal in Kresal Šoltes, 2016; Humer idr., 2016. 138 Eurobarometer, 2018. Ali ste zadovoljni z ravnovesjem med svojim poklicnim/študijskim in zasebnim življenjem? Odgovor zadovoljni združuje odgovor zelo zadovoljni (28 %) in dokaj zadovoljni (53 %). Zadovoljnih je 83 % moških in 78 % žensk. 139 Vecina ocetov (okoli 80 %) se odloci za izrabo prvih 15 dni ocetovskega dopusta, za korišcenje preostalega dela dopusta pa se jih še vedno odloca zelo malo. ocetov, ki koristijo starševski dopust, pa je majhen (od 5 do 7 %). Tudi za pravico do dela s krajšim delovnim casom zaradi starševstva se odlocajo vecinoma matere. K lažjemu in kakovostnejšemu usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti staršev in skrbnikov lahko pripomorejo tudi prožne oblike dela, ki pa leta 2018 v Sloveniji niso bile na voljo 40 % vprašanih (EU: 31 %) (Eurobarometer, 2018).140 V casu epidemije covida-19 je zaradi znatnega povecanja varstvenih in skrbstvenih obveznosti, dela na domu in negotovosti glede izgube zaposlitve še bolj oteženo kakovostno razporejanje casa med delom in družino. Zaradi zaprtja šol in vrtcev ter povecanih potreb po oskrbi starejših in bolnih družinskih clanov so zlasti ženske v casu epidemije nase prevzele še vec varstvenih in skrbstvenih obveznosti ter neplacanega dela v gospodinjstvu, kar še poglablja že obstojeco neenakost pri delitvi dela med spoloma. Aprila 2020 so v Sloveniji in v povprecju EU ženske, zlasti tiste z otroki do 12. leta starosti, porocale o vec težavah pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja kot moški, rezultati raziskave v juliju pa kažejo, da so v povprecju EU ženske opravile bistveno vec neplacanega dela kot moški (Eurofound, 2020a). V Sloveniji so neenakosti glede na spol v primerjavi z EU manjše, vpliv epidemije covida-19 pa jih lahko poglobi. Indeks enakosti spolov se je po gospodarski in financni krizi sicer izboljševal, vendar natancnejša analiza pokaže, da se je enakost povecevala predvsem zaradi prevladujocega poslabšanja položaja moških na trgu dela (Gregorcic idr., 2020). V zadnjih letih se negativni trendi kažejo predvsem pri placni vrzeli in na podrocju politicne participacije žensk (gl. kazalnik 3.2).141 Strokovnjaki opozarjajo, da je v epidemiji covida-19 velik delež žensk izpostavljen dejavnikom, ki lahko vplivajo na njihovo fizicno in duševno zdravje ter posledicno na povecanje razlik med spoloma na vseh drugih podrocjih (trg dela, dohodki itn.) (Alon idr., 2020; Adam-Prassl idr., 2020; Torrejon Perez idr., 2020).142 Poleg dodatnih obremenitev zaradi povecanja družinskih in skrbstvenih obveznosti je razlogov še vec: a) v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi je zaposlen velik delež žensk, ki so v epidemiji najbolj izpostavljene okužbam in cezmernim obremenitvam; b) vecji delež žensk je zaposlen tudi v nekaterih drugih dejavnostih, kjer so v epidemiji najbolj 140 V organizacijah z možnostjo prožne oblike dela je to možnost koristilo 43 % vprašanih, kar je primerljivo z EU, vec moških (52 %) kot žensk (35 %). Najbolj razširjena prožna oblika dela v Sloveniji je gibljiv delovni cas, sledita delo s krajšim delovnim casom in delo na domu (Eurobarometer, 2018). 141 EK (2020a: 2) v Strategiji za enakost spolov EU 2020–2025 ugotavlja, da »neenakost spolov v izobraževanju sicer izginja, vztraja pa v zaposlovanju, placilu, oskrbi, moci in pokojninah« in da se »nacelo enakosti spolov še vedno vse prepogosto krši s seksisticnim sovražnim govorom ter blokiranjem ukrepov proti nasilju zaradi spola in spolnim stereotipom«. EIGE (2020b) pa je izracunal, da bi bilo za dosego cilja enakosti spolov v EU na podlagi trendov pred epidemijo covida-19 potrebnih še 60 let. 142 Številne raziskave dokazujejo, da so v kriznih casih bolj izpostavljene ranljive skupine prebivalstva, med katere sodijo tudi ženske, kar se je pokazalo tudi v casu gospodarske in financne krize (Furceri idr., 2020; WEF, 2020; EIGE, 2020b; OZN, 2020; EK, 2020a; Pavinelli, 2019). izpostavljeni okužbam (trgovina, banke, pošta);143 c) vecji delež žensk je tudi v gospodarsko najbolj prizadetih dejavnostih (gostinstvo, turizem, osebne storitve). Poleg tega pa tudi osamitev v družinsko okolje prinaša nekatera tveganja, npr. dodatno izpostavljenost družinskemu nasilju ipd. (Queisser, 2020; WHO, 2020a). V Sloveniji ima prostovoljstvo dolgo tradicijo in je zelo razširjeno, kar se je pokazalo tudi med epidemijo covida-19, ko so se v aktivnosti za blaženje njenih posledic prek prostovoljskih organizacij in civilne zašcite vkljucili številni prostovoljci. V Sloveniji je delež prebivalcev, ki redno opravlja neplacano prostovoljsko delo, leta 2016 (zadnji razpoložljivi podatki) presegal povprecje EU in se je v primerjavi z letom 2012 povecal.144 Rezultati raziskave, opravljene julija 2020, kažejo, da so slovenski prostovoljci v epidemiji tedensko opravili vec ur prostovoljskega dela kot prostovoljci v vecini držav EU (Eurofound, 2020a).145 Po oceni Slovenske filantropije se je najbolj povecalo število opravljenih prostovoljskih ur na podrocju zašcite in reševanja, zmanjšalo pa pri vseh tistih 143 Vec gl. Mascherini in Bisellon, 2020, ter Torrejon Perez idr., 2020. 144 V Sloveniji je neko vrsto neplacanega prostovoljskega dela opravljalo 34 % anketiranih (EU: 32 %), od tega jih je 12 % prostovoljsko delo opravljalo redno (EU: 10 %) (Eurofound, 2016). 145 V zadnjem mesecu pred anketiranjem so prostovoljci v Sloveniji v povprecju opravili 2 uri prostovoljskega dela na teden (EU: 1,4 ure), vec od njih so opravili le prostovoljci na Cipru (2,8 ure) (Eurofound, 2020a). prostovoljskih aktivnostih, ki potekajo v skupinski obliki in so bile zaradi omejitvenih ukrepov onemogocene ali okrnjene (medgeneracijske delavnice idr. aktivnosti za starejše, aktivnosti v mladinskih centrih, tabori za otroke in mladostnike idr.). S prostovoljskim delom posamezniki pridobivajo nova znanja in izkušnje, ostajajo delovno aktivni in socialno vkljuceni tudi v primeru izgube službe, upokojitve ali drugih okolišcin, kar povecuje zadovoljstvo in pozitivno vpliva na psihicno in fizicno zdravje posameznika (Jamšek idr., 2015). Leta 2019 so prostovoljci v Sloveniji opravili vec kot enajst milijonov in pol ur prostovoljskega dela, znova najvec na podrocju socialne dejavnosti (skoraj 63 % vseh prostovoljskih ur), sledili sta podrocji vzgoje in izobraževanja ter kulture in umetnosti (MJU, 2020). Najmanj organiziranega in zaznanega prostovoljstva je na splošno v starostni skupini do 18. leta starosti (MJU, 2020a), zato je smiselno spodbujati prostovoljstvo med mladimi, saj mnoge dobre prakse kažejo, da prostovoljske izkušnje gradijo dobro samopodobo otrok, usmerjajo njihovo energijo v dobra dela in krepijo socialni cut (Jamšek idr., 2015). Okvir 5: Izzivi v zdravstvenem varstvu in dolgotrajni oskrbi pred in med epidemijo covida-19 Razvojni izzivi glede zmogljivosti zdravstvenega sistema in dolgotrajne oskrbe so bili pred epidemijo povezani s staranjem prebivalstva in povecevanjem bremena kronicnih bolezni. V zadnjem desetletju je bil v zdravstvu glede zmogljivosti sistema, podobno kot v vseh državah clanicah EU, najvecji izziv obvladovanje rastocega števila bolnikov s kronicnimi degenerativnimi boleznimi in rastocega števila starejših od 80 let, ki imajo težave s krhkostjo ter pogosto vec kronicnih bolezni hkrati in so odvisni od pomoci drugih oseb ter potrebujejo dolgotrajno oskrbo (DO). Ob tem so se z uporabo novih tehnologij in postopkov zdravljenja ter zaradi potrebe po vecji ucinkovitosti sistema tudi v Sloveniji uspešno uvajali novi modeli akutne obravnave: na primarni ravni je prišlo do sprememb v nacinu obravnave kronicnih bolezni, uvajanja referencnih ambulant in centrov za krepitev zdravja; na sekundarni ravni do uvajanja dnevnih posegov in zmanjševanja bolnišnicnih obravnav, ležalnih dob in števila postelj v akutni bolnišnicni obravnavi (Albreht, 2021). Po drugi strani se v Sloveniji niso upoštevale potrebe po vzpostavitvi zmogljivosti za obravnavo starejših in multimorbidnih bolnikov, po uvajanju novih kapacitet za neakutno obravnavo, podaljšano bolnišnicno zdravljenje, zgodnjo rehabilitacijo, integrirano DO in oskrbo na domu. Glavni razlogi za to so neizpeljana reforma sistema DO, kompleksnost integracije sistema zdravstva in DO, ki zahteva v Sloveniji sodelovanje in prepletanje aktivnosti dveh resornih ministrstev, ter nedoreceno financiranje novega sistema DO. Formalna DO se v Sloveniji še vedno izvaja predvsem kot institucionalna oskrba, zaradi cakanja na reformo, ki bi okrepila razvoj oskrbe na domu, pa se je skoraj ustavila izgradnja institucionalnih zmogljivosti, kar je mocno povecalo cakalne dobe za sprejem v domove za starejše. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (2021) je konec leta 2020 na sprejem cakalo 12.899 nujnih prosilcev, vseh prošenj pa je bilo kar 26.552. Februarja 2021 so bile podeljene koncesije za dodatnih 1.280 mest v domovih za starejše. Slovenija je v epidemijo vstopila s financno in kadrovsko podhranjenima sistemoma zdravstva in DO. Slovenija je leta 2018 glede na celotne izdatke za zdravstvo na prebivalca dosegala 85 % povprecja EU in 75 % povprecja najbolj razvitih držav EU-14 (gl. kazalnik 3.6). Še bistveno bolj je zaostajala glede DO: javni izdatki na prebivalca so dosegli le 50 % povprecja EU in le 38 % povprecja EU-14 (gl. kazalnik 3.21). Posledice pomanjkanja financnih virov se v obeh sistemih kažejo v kadrovski podhranjenosti, dolgih cakalnih dobah in nezadovoljenih potrebah (gl. kazalnik 3.4). V zdravstvu je najvecja težava pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni in medicinskih sester v patronažni službi, ki je zaradi neustrezno razvite pomoci na domu cedalje bolj obremenjena tudi z nego starejših na domu. V bolnišnicah primanjkuje medicinskih sester zlasti na najbolj zahtevnih oddelkih in enotah intenzivne terapije.1 V domovih za starejše so kadrovski standardi že vrsto let prenizki, ker se povecuje delež oskrbovancev, potrebnih najzahtevnejše nege. Premalo je medicinskih sester, ki bi bile usposobljene za delo s starejšimi in krhkimi bolniki, mocno primanjkuje negovalnega kadra. Slika 31: Število postelj za akutno bolnišnicno obravnavo (levo) ter število zdravnikov in medicinskih sester (desno), 2018 Število zdravnikov Število medicinskih sester 18 600 16 500 14 Število postelj na 100.000 prebivalcev NemcijaFinskaIrskaŠvedskaNizozemskaLuksemburgBelgijaDanskaFrancijaSlovenijaLitvaAvstrijaCeškaPortugalskaEU 28MaltaZdr. kraljestvoRomunijaHrvaškaMadžarskaŠpanijaEstonijaItalijaCiperGrcijaSlovaškaBolgarijaLatvijaPoljska 12 10 300 8 6 200 4 100 2 0 0 BolgarijaNemcijaAvstrijaLitvaRomunijaBelgijaSlovaškaPoljskaMadžarskaSlovenijaCeškaEU-27LuksemburgGrcijaHrvaškaEstonijaCiperPortugalskaLatvijaMaltaFrancijaFinskaIrskaNizozemskaItalijaŠpanijaDanskaŠvedska Vir: Eurostat, 2021; NIJZ, 2021e (za Slovenijo), OECD/EU, 2020 (desno). Opomba: V številu medicinskih sester so vkljucene diplomirane sestre in zdravstveni tehniki. Po oceni NIJZ je konec leta 2019 v Sloveniji primanjkovalo vsaj 5.000 medicinskih sester (Ministrstvo za zdravje, 2020). Leta 2018 je bilo zaposlenih 21.031 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, kar je 54 % vec kot v letu 2000. Prav tako je bilo število zaposlenih v zdravstveni negi na 1.000 prebivalcev (10,1) najvišje v zadnjih dvajsetih letih, s cimer je Slovenija presegla povprecje EU. Spodbudno je tudi, da se je rast števila medicinskih sester v zadnjih desetih letih precej okrepila. V obdobju 2009–2018 se je število medicinskih sester povecalo za 71 %, zdravstvenih tehnikov pa za 14 %. Za financiranje zdravstva je bil v letu 2020 zelo pomemben visok prispevek državnega proracuna, ZZZS pa je skoraj v celoti porabil prihranke iz preteklih let.2 Po strukturi virov financiranja zdravstva Slovenija odstopa od drugih držav po majhnem deležu proracunskih virov in velikem deležu prispevkov aktivnega prebivalstva, zato so prihodki sistema mocno odvisni od nihanj v placah in zaposlenosti.3 V letu 2020 se je kljub ukrepom vlade zmanjšalo število aktivnih skupin zavarovancev v ZZZS (zaposleni in samozaposleni) in povecalo število neaktivnih. Hkrati so se mocno povecali odhodki za obvladovanje epidemije covida-19, zato so bila v okviru PKP-zakonov in sprememb ZIPRS dodatna sredstva za ZZZS zagotovljena iz državnega proracuna, in sicer za oprostitve placila prispevkov podjetij in samostojnih podjetnikov ter za izplacila dodatkov zaradi dodatnih obremenitev za delavce ZZZS. Poleg tega so bila posredno, po ZZZS, iz državnega proracuna zagotovljena izplacila izvajalcem zdravstvenih storitev zaradi izpada dejavnosti ter za pokritje materialnih stroškov v zvezi s preprecevanjem širjenja epidemije in povracila nadomestil za bolniško odsotnost4 (ZZZS, 2021).5 Izvajalci zdravstvene dejavnosti so poleg tega neposredno od Ministrstva za zdravje prejeli sredstva za izplacila dodatkov vsem zdravstvenim delavcem za posebne obremenitve v casu epidemije ter medicinsko in varovalno opremo in sredstva za povecanje kapacitet. Dostopnost zdravstvenih storitev je bila zaradi epidemije otežena, zaradi nepravocasne zdravstvene obravnave so se zato mocno povecala tveganja glede poteka drugih (necovidnih) bolezni. Zaradi epidemije in sprejetih ukrepov so se pretežni del leta 2020 zdravstvene storitve izvajale v omejenem obsegu, tako na primarni ravni kot v bolnišnicah. Na primarni ravni so fizicno dostopnost deloma nadomestili posveti na daljavo, vendar je bila dostopnost zaradi prezasedenosti telefonskih linij in neuporabe elektronske pošte pri nekaterih skupinah prebivalstva, zlasti pri starejših, omejena. Število obiskov/posvetov na daljavo se je v povprecju zmanjšalo za 1,7 % v primerjavi z letom 2019, potem ko se je pred epidemijo vsako leto povecalo v povprecju za okoli 3 %. Število obiskov pri zdravniku je najbolj upadlo pri starejših od 65 let in mlajših od 19 let (šolski dispanzer). Preventivni program na primarni ravni je bil na letni ravni manjši za 10 %, ker je bil v prvem valu popolnoma ustavljen, v drugem valu pa je primanjkovalo kadra, saj je bil velik del osebja iz referencnih ambulant in centrov za krepitev zdravja prerazporejen na izvajanje storitev, povezanih s covidom-19. Še bolj kot na primarni ravni se je zmanjšalo število obravnav v specialisticnih ambulantah, ceprav so se tudi te deloma izvajale na daljavo.6 Število obravnav se je zmanjšalo za 20 %, slikovna diagnostika pa za 15 %. Predvideni program v specialisticnih ambulantah za leto 2020 v skoraj vseh dejavnostih ni bil realiziran, izjema je bil le program radioterapije za zdravljenje onkoloških bolnikov. V bolnišnicah se je mocno zmanjšalo tudi število bolnišnicnih obravnav, na letni ravni za 15 %, v prvem valu je bilo število novih sprejemov mocno omejeno zaradi pomanjkanja opreme, v drugem valu pa zlasti zaradi preusmeritev razpoložljivih zmogljivosti v oskrbo bolnikov s covidom-19 (ZZZS, 2021a). Zaradi slabše dostopnosti v letu 2020 lahko v letu 2021 in naprej pricakujemo dodatni pritisk na cakalne dobe ter poslabšanje kazalnikov zdravja in neenakosti v zdravju (vec gl. poglavje 3.1). Zaradi epidemije so se povecale tudi bolniške odsotnosti (gl. kazalnik 3.21). V prvem valu je zaradi interventnih ukrepov, na primer nedelovanja javnega prevoza in zaprtja šol in vrtcev, prišlo do znižanja števila izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti. V drugem valu pa se je zaradi razmaha epidemije število bolniških odsotnosti mocno povecalo, v veliki meri tudi zaradi izolacije številnih bolnikov (in družinskih clanov) s covidom-19. Kljub številnim ukrepom je epidemija mocno prizadela domove za starejše. Za omejitev širjenja virusa so v domovih za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodih mocno omejili obiske ter vzpostavili locene cone in nastanitve za okužene in neokužene oskrbovance. Zaradi pomanjkanja kadra so se v delo vkljucevali upokojeni kadri, študenti in dijaki zdravstvenih ved, zdravstveni kader iz lokalnih zdravstvenih domov, prostovoljci z znanjem za bolnicarje prek civilne zašcite in verskih organizacij, brezposelni prek javnih del. Septembra je bilo v PKP 4 zagotovljenih 26 mio. EUR za dodatnih 550 zaposlitev v letih 2020 in 2021 (do konca leta je bilo realiziranih okoli 350 zaposlitev) (gl. tudi poglavje 3.2). Vsa sredstva za pokritje izdatkov, povezanih z obvladovanjem epidemije, so bila zagotovljena iz državnega proracuna: nakup varovalne opreme, dodatki zaposlenim za delo v sivi in rdeci coni (+30 % osnovne place) ali zaradi prerazporeditev (+20 %) in za pokritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet v domovih za starejše (konec leta je bilo zaradi omejitev sprejema novih oskrbovancev in številnih smrti v DSO okoli 2.600 nezasedenih postelj) (ZZZS, 2021a). 2 ZZZS je v letu 2020 posloval s primanjkljajem v višini 87 mio. EUR, ki ga je pokril iz sredstev rezervnega in splošnega sklada. Zaradi izkazanega primanjkljaja 87 mio. EUR so se zmanjšala sredstva na racunih ZZZS, tako da je na dan 31. 12. 2020 stanje sredstev 33,8 mio. EUR (120,7 mio. EUR v letu 2019). 3 Vec gl. UMAR (2019b). 4 V prvem valu je bila odsotnost od prvega dne bolniške odsotnosti placana v breme ZZZS in ne v breme delodajalcev. 5 Vec gl. ZZZS, 2021, poglavje 5.1.2. Ucinki ukrepov za omilitev posledic epidemije na poslovanje ZZZS. 6 ZZZS je jeseni 2020 na novo uvedel storitve za obracun dela s pacienti na daljavo na ravni specialisticnoambulantnih dejavnosti. 3.2 Dostojno življenje za vse Dostojno življenje za vse (razvojni cilj 3) Dostojno življenje za vse generacije temelji na ustvarjanju razmer, v katerih bodo vsi ljudje lahko dostojno, enakopravno in odgovorno uresnicili svoje danosti z aktivnostmi na razlicnih podrocjih. Glavne usmeritve SRS za doseganje tega cilja so usmerjene k: a) zagotavljanju primerne ravni dohodka za dostojno življenje in ohranjanje nizke dohodkovne in premoženjske neenakosti, b) oblikovanju vzdržnih sistemov socialne zašcite, varstvu ter zašciti otrok, c) kakovosti bivalnega okolja, c) krepitvi sodelovanja, solidarnosti in prostovoljstva in d) odpravljanju vseh oblik diskriminacije. Dostojno življenje je povezano z vkljucujoco in zdravo družbo, ki je prikazana v razvojnem cilju 1. Kazalniki uspešnosti SRS 2030 za razvojni cilj 3: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Stopnja tveganja socialne izkljucnosti, v % 14,4 (2019) 21,4 (2019) Neenakost porazdelitve dohodka, razmerje kvintilnih razredov (80/20) 3,4 (2019) 5,0 (2019) Izkušnje diskriminacije, v % 9 (2020) 16 (2020) Ciljna vrednost za 2030 < 16 < 3,5 < 10 Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev146 se je po pospešeni rasti v obdobju 2016–2019 v letu 2020 kljub upadu gospodarske aktivnosti še povecal, kar je bila predvsem posledica vladnih ukrepov za omilitev posledic epidemije. Sredstva za zaposlene, ki predstavljajo najvecji del dohodka, so se v casu gospodarske in financne krize vidno znižala ter poleg zmanjšanja socialnih prejemkov po letu 2012 mocno vplivala na znižanje dohodkov v obdobju 2009–2013 (gl. sliko 32). Z oživitvijo gospodarske aktivnosti, ki jo je spremljala rast zaposlenosti in plac, ter postopnim sprošcanjem varcevalnih ukrepov so se dohodki po letu 2014 spet povecevali in leta 2016 prvic presegli raven iz leta 2008. Pospešeno rast iz obdobja 2016–2019 je v zacetku leta 2020 prekinila epidemija covida-19, ki je povzrocila izrazit padec gospodarske aktivnosti zaradi zaustavitve poslovanja nenujnih storitvenih dejavnosti147 ter otežene aktivnosti industrije in drugih storitvenih dejavnosti. Posledicno poslabšanje razmer na trgu dela je ublažilo sprejetje interventnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest, upad bruto razpoložljivega dohodka pa so preprecili tudi razlicni ukrepi za pomoc prebivalstvu. Slika 32: Realna rast glavnih komponent bruto razpoložljivega dohodka (levo) in njegova struktura (desno) Bruto razpoložljivi dohodek Sredstva za zaposlene Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi Bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek Davki na dohodek in premoženje in prispevki za socialno varnost 130 120 Sredstva za zaposlene Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi Dohodek od lastnine in drugi tekoci transferji Bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek Davki na dohodek in premoženje in prispevki za socialno varnost 140 120 V % 100 110 80 60 78,0 82,2 85,6 83,3 27,2 28,3 28,8 2,1 1,8 27,2 2,2 3,3 26,7 25,3 23,9 23,0 -38,5 -34,0 -37,7 -38,9 Indeks 2008 =100 40 20 0 -20 2008200920102011201220132014201520162017201820192020 Vir: SURS, 2021; preracuni UMAR. 146 Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev zajema bruto prihodek gospodinjstev iz zaposlitev, socialnih prejemkov v denarju, poslovnih presežkov ter raznovrstnih dohodkov in lastnine, zmanjšane za 147 Odloki o zacasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev prispevke in davke. potrošnikom v Republiki Sloveniji, 2020. -40 2000 2009 2019 2020 Socialni prejemki so se zaradi tega izraziteje povecali, nekoliko višja pa so bila v letu 2020 ob izdatni pomoci ukrepov tudi sredstva za zaposlene.148 Mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka (ERD) gospodinjstev je v obdobju 2009–2019 narašcala, pri cemer je bila rast mediane ERD nizko izobraženih nadpovprecno hitra, pocasna pa pri dohodkih visoko izobraženih in pri starejših od 65 let. Narašcajoca sredstva za zaposlene v obdobju 2016–2019 oz. izboljševanje mediane dohodka pri delovno aktivnem prebivalstvu je prispevalo k zmanjševanju zaostanka do mediane dohodka povprecja EU.149 V zadnjem desetletju se je v Sloveniji še povecal zaostanek mediane dohodka starejših od 65 let do skupne mediane, kar je posledica skromne rasti oz. znižanja povprecne pokojnine v obdobju 2010–2016, pretežno zaradi neusklajevanja. Za obdobje 2009–2019 je znacilna tudi hitra rast mediane ERD nizko izobraženih, kar je povezano z rastjo minimalne place (gl. kazalnik 3.12). Rast mediane dohodka visoko izobraženih v obdobju 2009–2019 je bila opazno nižja od rasti mediane ERD srednje in nizko izobraženih. Na to je vplivalo progresivno znižanje plac v javnem sektorju v obdobju javnofinancne konsolidacije (2013), pa tudi narašcanje deleža terciarno izobraženih mladih, ki se zaposlujejo na delovnih mestih, za katere je potrebna srednja ali nizka izobrazba (gl. poglavje 2). Neenakost glede dohodkov je tudi leta 2019 ostala najmanjšimi v EU, po merilih premoženjske neenakosti pa se je Slovenija uvršcala okoli sredine držav clanic EU, ki so clanice OECD.150 Razmerje med spodnjim in zgornjim kvintilnim razredom dohodkov je leta 2019 znašalo 3,4 in bilo tretje leto zapored v okviru cilja SRS 2030 (Eurostat, 2021; gl. kazalnik 3.10). Majhno dohodkovno neenakost v Sloveniji, ki jo zagotavljajo sistem progresivne obdavcitve dohodnine in deloma tudi socialni transferji, že vrsto let kaže tudi Ginijev 148 Ukrepi na podrocju socialnih prejemkov: izredni enkratni javni transferji razlicnim skupinam prebivalstva (upokojenci, študentje, starši, prejemniki socialne pomoci in varstvenega dodatka), razširjen je bil tudi krog upravicencev do nadomestil za brezposelnost. Ukrepi na podrocju sredstev za zaposlene: nadomestila zaposlenih za cas, ko cakajo na delo ali so doma zaradi višje sile ali karantene in ko delajo krajši delovni cas, oprostitve placila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene v zasebnem sektorju, ki so delali v casu prvega vala epidemije, dodatek zaposlenim za delo za nevarnost in posebne obremenitve in dodatek za delo v rizicnih razmerah v javnem sektorju in izplacilo dodatka za delo v casu epidemije v zasebnem sektorju, kritje bolniške odsotnosti zaradi covida-19 od prvega dne odsotnosti. Ukrepi na podrocju drugih transferjev: izplacila turisticnih bonov. Ukrepi na podrocju bruto raznovrstnega dohodka: izplacila temeljnega mesecnega dohodka za samozaposlene in oprostitev placila socialnih prispevkov zanje, delno povracilo izgubljenega dohodka zaradi karantene ali višje sile, delno povracilo nekritih fiksnih stroškov, povracilo stroškov v zvezi z izvedbo hitrih testov (ZIUZOP, 2020; ZZUOOP, 2020; ZIUPOPDVE, 2020; Sklep o podaljšanju veljavnosti ukrepa za izboljšanje gospodarskega položaja na podrocju potrošnje turizma, 2020). 149 Zaostanek mediane ERD v SKM za Avstrijo, ki ima za Luksemburgom najvišjo mediano, je leta 2019 znašal 30 %, kar je za 4 o. t. manj kot leta 2016. 150 Analiza porazdelitve premoženja je narejena zgolj za države OECD. kolicnik. Premoženjska neenakost151 pa je v vecini držav vecja od dohodkovne, saj podatki OECD kažejo, da je delež premoženja, s katerim razpolagajo višji dohodkovni razredi, precej vecji od deleža njihovega dohodka. Podatki za leto 2015 (ali zadnje razpoložljivo leto) so pokazali, da je imelo v državah OECD 10 % najbogatejših gospodinjstev okoli polovico premoženja, kar je dvakrat toliko, kot velja za razpoložljivi dohodek. V Sloveniji je imelo 10 % najbogatejših 48,6 % premoženja in 20,2 % dohodka (OECD, 2018). Stopnja tveganja socialne izkljucenosti je leta 2019 v Sloveniji dosegla najnižjo raven; delež upravicencev do denarne socialne pomoci za najrevnejše pa se od leta 2018 povecuje. Stopnja tveganja socialne izkljucenosti152 je v Sloveniji vseskozi nižja od povprecja EU. Najvišja je bila leta 2013, a je do leta 2019 (EU­SILC-2019 z dohodki iz leta 2018) dosegla najnižjo raven glede na vsa pretekla obdobja in glede na druge clanice EU z izjemo Ceške (gl. kazalnik 3.9). Ocene Evropske komisije in drugih institucij kažejo, da se je stopnja tveganja revšcine zaradi epidemije covida-19 v clanicah EU kljub številnim ukrepom nacionalnih vlad povecala že v letu 2020, najbolj med najrevnejšimi skupinami prebivalstva (EK, 2020c; 2020d; EP, 2020a; 2020b; EAPN, 2020a; 2020b; Schutter, 2021 idr.). V Sloveniji socialni transferji že vrsto let ucinkoviteje kot v povprecju EU zmanjšujejo stopnjo tveganja revšcine. Delež upravicencev do denarne socialne pomoci (sredstva za najrevnejše) je porasel junija 2018, zaradi epidemije pa je bil v obdobju januar–avgust 2020 medletno vecji za 7,8 % (MDDSZ, 2021a). Vrsta mednarodnih analiz kaže, da je bila financna vzdržnost gospodinjstev153 v nekaterih clanicah (tudi v Sloveniji) že pred nastopom epidemije nizka (OECD, 2020d; ECB, 2020; Demertzis, Domínguez-Jiménez in Lusardi, 2020, Midőes, 2020; gl. kazalnik 3.16), z epidemijo pa se še zaostruje (Eurofound, 2020a), kar lahko brez celovitih in usklajenih socialnih politik negativno vpliva na socialno izkljucenost in materialno prikrajšanost prebivalcev v naslednjih letih (UMAR, 2021). Na dostopnost vzgoje in izobraževanja, ki je v mednarodni primerjavi dobra, je leta 2020 tudi v Sloveniji negativno vplivala epidemija covida-19, zlasti za nekatere ranljive skupine. Dostopnost predšolske vzgoje in varstva otrokom se je v zadnjih desetih letih povecala in dosega povprecje EU (Eurostat, 2021), dostopnost osnovnošolskega in srednješolskega 151 Premoženjska neenakost se meri z razmerjem med povprecnim neto premoženjem in mediano tega ali z deležem premoženja, ki ga imajo v lasti tisti na vrhu distribucije (10 %, 5 % oziroma 1 % najbogatejših). 152 Sintezni kazalnik stopnja tveganja socialne izkljucenosti je sestavljen iz treh delov: a) stopnje tveganja revšcine (delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom, manjšim od 60 % nacionalne mediane ekvivalentnega dohodka); b) stopnje težke materialne prikrajšanosti (gl. kazalnik 3.16) in c) deleža oseb, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo (manj kot 20 % celotnega delovnega potenciala gospodinjstva). 153 Financno krhka gospodinjstva niso dohodkovno revna, vendar imajo premalo razpoložljivih financnih sredstev za pokritje izpada dohodkov za trimesecno obdobje (Stiglitz, Fitoussi in Durand, 2018). Slika 33: Delež porabe gospodinjstev za zdravje po dohodkovnih kvintilih v Sloveniji (levo) in povprecni neposredni izdatki za zdravstvo na gospodinjstvo glede na dohodke (desno) 2018 1. kvintil 2. kvintil 3. kvintil 3,0 2008 2009 2010 2012 2015 4.kvintil 5. kvintil 300 200 100 0,5 0,0 0 Skupaj 1. kvintil 2. kvintil 3. kvintil 4. kvintil 5. kvintil 1000 900 986 555 235 262 Delež v celotni porabi gospodinjstev, v % 2,5 800 700 600 2,0 1,5 V EUR 500 400 1,0 2008 2009 2010 2012 2015 2018 Vir: SURS, 2021. Opomba: Izracuni porabe gospodinjstev na podlagi APG. izobraževanja pa je nad povprecjem EU.154 Tudi vkljucenost mladih (20–24 let) v terciarno izobraževanje ostaja najvecja med clanicami EU, ceprav se od šolskega leta 2013/2014 zmanjšuje (SURS, 2021; Eurostat, 2021). Delno zaprtje vrtcev in popolno zaprtje izobraževalnih ustanov zaradi epidemije covida-19 v letu 2020 sta staršem šolajocih otrok otežila usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, pri nekaterih skupinah otrok pa vplivala tudi na njihovo zdravje, psihosocialni razvoj in/ali dobro pocutje (gl. poglavje 3.1). Strokovnjaki opozarjajo na pomen vkljucenosti otrok v varstvo, vzgojo in izobraževanje za razvoj njihovih zmožnosti in socialne vkljucenosti (OECD, 2017a; EK, EACEA in Eurydice, 2019; UMAR, 2021). Prav tako ocenjujejo, da je šola na daljavo negativno vplivala na kakovost življenja otrok s slabšim socialnoekonomskim položajem ter tistih, ki so že pred epidemijo potrebovali individualno strokovno obravnavo specializiranega pedagoškega in psihološkega osebja (OECD, 2020b; 2020c; Di Pietro idr., 2020; Carretero idr., 2021; Varuh clovekovih pravic, 2020). V letu 2020 je zaradi vpliva epidemije na življenje najbolj izstopala stiska družin z otroki s posebnimi potrebami, ki so ostale brez potrjenih individualnih strokovnih obravnav in sistemske podpore. Vpliv epidemije bo po ocenah OECD (2020b) in EK (2020e) lahko imel dolgorocnejše posledice, ki se bodo najbolj odrazile pri ranljivejših skupinah otrok oz. pri tistih, ki so bili v neenakem položaju že pred epidemijo (Cankar, 2020; UMAR, 2021; gl. tudi kazalnik 2.4). Odrazijo pa se lahko v manjši motivaciji ucencev, slabši ucni uspešnosti ali pa v osipništvu, zato bi bilo treba ucni uspešnosti ranljivih skupin otrok nameniti dodatno pozornost. Neenakost, ki se je v preteklih letih vzpostavljala glede dostopnosti vseživljenjskega ucenja, se je med epidemijo še povecala zlasti za nizko izobražene in starejše prebivalce (gl. 154 Vkljucenost mladih (15–19 let) v srednješolsko izobraževanje je bila v šolskem letu 2019/2020 malo vecja kot pred desetimi leti. kazalnik 2.6 in poglavje 2.1), saj imajo te skupine tudi najbolj omejen dostop do internetnih medijev in novih tehnologij ter premalo digitalnih spretnosti. Dostopnost zdravstvenega varstva je bila v zadnjem desetletju zelo dobra z vidika pokritosti s pravicami v zdravstvenem varstvu, zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra pa so velika težava cakalne dobe. Neizpolnjenih potreb po zdravstvenem varstvu iz financnih razlogov v Sloveniji skoraj ni (gl. kazalnik 3.4), kar je povezano s široko košarico pravic, ki se financira iz kombinacije obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pokritost prebivalcev z obveznim zavarovanjem je skoraj 100-odstotna, v dopolnilno zavarovanje pa je vkljucenih 95 % zavezancev za doplacila.155 Neposredni izdatki iz žepa, ki so z vidika financne dostopnosti najbolj problematicni, se že vrsto let ohranjajo na nizki ravni od 12 do 13 % vseh izdatkov za zdravstvo, kar je bistveno pod povprecjem EU (2018: 22 %) (gl. kazalnik 3.6).156 Podatki iz ankete o potrošnji gospodinjstev (APG) sicer kažejo, da se je delež porabe za zdravstvo v celotni porabi gospodinjstev povecal z 1,8 % v letu 2008 na 2,6 % v letu 2018, še vedno pa je bil majhen v primerjavi z drugimi evropskimi državami (WHO, 2019). Slovenija je najbolj odstopala po zelo majhnem deležu neposredne porabe (oz. izdatkov iz žepa) za zdravila, ker vecino doplacil pri zdravilih na recept pokrije dopolnilno zdravstveno zavarovanje (WHO, 2019). Vendar pa se je neenakost v porabi za zdravje med gospodinjstvi mocno povecala (gl. sliko 33): petina gospodinjstev z najvišjimi dohodki je leta 2018 za zdravje namenila skoraj dvakrat vec svojega dohodka kot pred desetimi leti, pri petini z najnižjimi pa je delež ostal enak. V denarnih zneskih na clana gospodinjstva se je razmerje med neposredno 155 Vec gl. v UMAR, 2019b in 2021. 156 Po priporocilih SZO so neposredni izdatki iz žepa še sprejemljivi, dokler ne dosegajo deleža okoli 15 % izdatkov za zdravje. porabo v prvem in petem kvintilu zato precej povecalo (z 1 : 2,3 leta 2008 na 1 : 3,8 leta 2018). Povecanje porabe za zdravje pri gospodinjstvih z najvišjimi dohodki je lahko deloma povezano z vecjo ozavešcenostjo glede skrbi za lastno zdravje, še bolj pa s hitrim podaljševanjem cakalnih dob v javni zdravstveni mreži in pogostejših obiskih pri zasebnikih, saj si ta gospodinjstva neposredno placilo zdravstvenih storitev lažje privošcijo. S tem se neenakost v zdravju v državi še povecuje. Cakalne dobe so tudi glavni razlog za neizpolnjene potrebe po zdravljenju, ki so v Sloveniji bistveno višje kot v povprecju EU (gl. kazalnik 3.4, vec gl. UMAR, 2020a in UMAR, 2021). Za ranljive skupine prebivalstva v zadnjih letih dodatno skrbijo centri za krepitev zdravja (CKZ). Za zmanjšanje razlik med dohodkovnimi skupinami v dostopnosti zdravstvenega varstva je kljucnega pomena izboljšanje dostopa ranljivih skupin do primarne ravni ter programov preventive in javnega zdravja. V Sloveniji je bila zaradi prepoznane neenakosti v zadnjih letih posebna pozornost namenjena širitvi CKZ, referencnih ambulant ter svetovanja in presejanja na ravni osnovne zdravstvene dejavnosti. Predvidena je tudi nadgradnja zdravstveno-vzgojnih centrov in njihovo preoblikovanje v CKZ ter razširitev tega novega modela na vse zdravstvene domove do leta 2025. Osnovni namen je združevanje preventive in integrirane obravnave z referencnimi ambulantami, v katerih posebej usposobljene medicinske sestra obravnavajo kronicne bolnike, s cimer spodbujajo vecdisciplinarno obravnavo, zmanjšujejo delovno obremenitev zdravnikov in prispevajo k izboljšanju dostopnosti zdravstvenega varstva na primarni ravni, kar je cedalje vecja težava zaradi pomanjkanja zdravnikov družinske medicine.157 V letu 2020 je bilo predvidenih 29 novih timov zdravnikov splošne in družinske medicine, zaradi pomanjkanja kadra pa je bilo oblikovanih le 11,6 tima (ZZZS, 2021). Epidemija covida-19 je mocno vplivala na zagotavljanje dostopnosti zdravstvenega varstva. Glavna težava je pomanjkanje kadra, zlasti za delo v enotah za intenzivno terapijo ter negovalnega kadra v bolnišnicah in domovih za starejše. V prvem valu epidemije je prišlo do prekinitve izvajanja drugih zdravstvenih dejavnosti zaradi pomanjkanja zašcitne opreme, v drugem valu so se zdravstvene storitve zaradi ukrepov izvajale v manjšem obsegu, do prekinitev nekaterih bolnišnicnih dejavnosti pa je prišlo predvsem zaradi hitre rasti števila hospitaliziranih in potrebe po dodatnih kapacitetah za bolnike s covidom-19 (vec gl. okvir 5). Z epidemijo so se izrazito zaostrile težave v dolgotrajni oskrbi (DO), zlasti zaradi kadrovskih primanjkljajev v domovih za starejše. V Sloveniji je bilo 157 Težave pri izbiri osebnega zdravnika so se zaostrile po sprejetju sporazuma med Vlado RS in sindikatom Fides (2018), ki je opredelil nove, nižje normative za zdravnike družinske medicine. Ti lahko odklonijo opredeljevanje novih oseb, ko dosežejo obremenitev 1.895 glavarinskih kolicnikov (ZZZS, 2021). leta 2019 zelo oviranih 19 % starejših od 65 let (EU: 16 %). Zelo velik pa je bil delež oseb, ki so odvisne od pomoci drugih, pri starejših od 80 let, saj je leta 2019 znašal kar 41 % (EU: 32 %).158 Ob tem je delež javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo v BDP (0,9 %) bistveno manjši kot v povprecju EU (1,3 %) ter vec kot polovico manjši kot v najbolj razvitih evropskih državah (gl. kazalnik 3.7). Dostopnost storitev DO se z vidika stroškov oskrbe za prejemnike poslabšuje že vec kot deset let. Študija OECD je pokazala, da si v Sloveniji že osebe s srednjo stopnjo oviranosti ne morejo pokriti doplacil za formalno oskrbo zgolj z lastnimi dohodki (Hashiguachi in Llena-Nozal, 2020). Posledice so izrazito nezadovoljene potrebe po dolgotrajni oskrbi: po anketi SHARE v letu 2017 vec kot 5 % starejših od 50 let ni prejemalo nobene oskrbe, kljub temu da bi potrebovali pomoc pri vsaj eni osnovni dnevni aktivnosti. Težava je zlasti v slabo razviti oskrbi na domu: v letu 2017 je oskrbo na domu prejemalo le 3,9 % oseb, starih 50 let ali vec, kar je bil najmanjši delež med 18 državami, vkljucenimi v raziskavo (IER, 2021). Z letom 2019 uveljavljeni Zakon o osebni asistenci (OA) je izboljšal možnosti oseb z oviranostjo za samostojno življenje na domu, vendar javni viri za ta namen eksponentno narašcajo.159 Zaradi slabo razvitih storitev oskrbe na domu oziroma v skupnosti se iz leta v leto podaljšujejo cakalne dobe za sprejem v institucionalno varstvo. Vkljucenost prebivalstva nad 65 let v institucionalno oskrbo je v Sloveniji sicer vecja kot v povprecju EU,160 vendar so težava zastareli standardi glede kadrov, ki jih v domovih kriticno primanjkuje, ponekod pa tudi neustrezna namestitvena infrastruktura. V letu 2020 so se zaradi epidemije covida-19 kadrovske razmere v domovih za starejše izrazito zaostrile.161 V ZUOOP (2020) so bila septembra sicer namenjena dodatna sredstva za okoli 550 novih zaposlitev v domovih za starejše, a je bilo zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov na trgu dela do konca leta 2020 realizirano le 323 zaposlitev (gl. okvir 5). V reševanje krize so se zato vkljucevali zaposleni 158 Eurostat, 2021; po anketi EU SILC. 159 Ker zakon o OA ni jasno opredelil, da bi morali biti upravicenci do OA zgolj delovno aktivne invalidne osebe, ki potrebujejo osebnega asistenta za nemoteno participacijo na trgu dela, se je med osebne asistente vpisovalo vedno vec izvajalcev DO, ki nudijo pomoc pri osebnih in podpornih dnevnih aktivnostih tistim osebam, ki niso delovno aktivne. Zaradi neustrezno urejenega instituta družinskega pomocnika (izvajalec te pomoci ni v delovnem razmerju, ima nižje placilo kot OA, ima vecjo delovno obremenitev, nima možnosti dopusta itn.) se je pretežni del družinskih pomocnikov in tudi drugih izvajalcev DO registriral med OA. Javni izdatki za OA so se zato povecali s 3,8 mio. EUR leta 2018 na 36,8 mio. EUR v letu 2019 in 84,4 mio. EUR v letu 2020 (MDDSZ, 2021b). V letu 2021 je predvideno sprejetje novele zakona o OA, s katero je predvidena uvedba dodatnih pogojev za presojo upravicenosti do OA in nekatere omejitve na strani izvajalcev. 160 Leta 2018 je bilo v Sloveniji 4,7 % vkljucenih, v povprecju OECD pa 4,0 % (OECD Stat, 2021). 161 Do konca leta 2020 je število potrjenih primerov SARS-CoV-2 med oskrbovanci doseglo 10.800, kar je skoraj polovica vseh prejemnikov DO v institucijah. Umrlo je 1.781 oskrbovancev oz. 57 % vseh umrlih v Sloveniji. Analiza kadra v DO (Smolej Jež idr., 2016) je pokazala, da je leta 2015 formalne storitve DO v Sloveniji izvajalo 11.514 zaposlenih oziroma 2,7 zaposlenega na 100 prejemnikov DO, starejših od 65 let, kar je bistveno manj kot v povprecju EU-27 (3,8 kadra na 100 prejemnikov) (vec v UMAR, 2021). Na prenizke kadrovske normative v domovih za starejše je leta 2019 opozorila tudi revizija racunskega sodišca (2019). v zdravstvenih domovih, študentje, upokojenci in prostovoljci. Jeseni 2020 je bil predlog novega zakona o dolgotrajni oskrbi (MZ, 2020) že tretjic v zadnjih desetih letih v javni obravnavi, še vedno pa potekajo usklajevanja s socialnimi partnerji in iskanje ustrezne rešitve za povecanje financnih virov v predvidenem novem obveznem zavarovanju za DO.162 Stopnja stanovanjske prikrajšanosti (SP) se je v zadnjih letih izboljševala. Zaradi razlicnih nacinov zbiranja podatkov o slabem stanju stanovanja podatki za Slovenijo niso povsem primerljivi z drugimi clanicami EU (gl. kazalnik 3.15). Delež prebivalcev, ki živi v slabih stanovanjih, se je od leta 2011 zmanjševal, leta 2019 je znašal 20,6 % (EU: 12,7 %). Stanovanjsko prikrajšanost je mogoce zmanjšati s stanovanjsko prenovo, ki je potrebna zaradi pretežno starega in slabo vzdrževanega stanovanjskega fonda. Financna zmožnost gospodinjstev, ki živijo v manj kakovostnih in prenaseljenih stanovanjih, je pogosto slaba, gospodinjstva s starejšimi clani pa nezmožna prenove. Preobremenjenost gospodinjstev s stanovanjskimi stroški je bila leta 2019 nizka (4,1 %; EU: 9,4 %), med gospodinjstvi pod pragom tveganja revšcine pa 21,9 %, a še vedno nižja od povprecja EU (35,4 %) (Eurostat, 2021). V primerjavi z EU-28 so imela gospodinjstva v Sloveniji leta 2015 1,4-krat višje izdatke za energijo v stanovanju (Eurostat, 2021). Leta 2018 je bilo po eksperimentalnem izracunu v Sloveniji 4 % gospodinstev energetsko revnih.163 To je posledica kombinacije nizkih dohodkov, visokih izdatkov za energijo in slabe energetske ucinkovitosti stavb. Odpravljanje energetske revšcine, ki je ena kljucnih prednostnih nalog EK,164 je tesno povezano z energetsko prenovo,165 ki ima številne koristi, saj znižuje izdatke gospodinjstev, zmanjšuje onesnaževanje zraka (z zamenjavo ogrevalnih virov), izboljšuje zdravje ljudi, obenem pa zmanjšuje socialno izkljucenost ter povecuje gospodarsko rast in blaginjo (EK, 2020f, 2020g). Skrajna oblika stanovanjske izkljucenosti in revšcine 162 Konec leta 2020 se je v nekaj okoljih že zakljucilo pilotno testiranje rešitev, ki jih je za ureditev DO predvidel predlog novega zakona o DO iz leta 2017. Oskrbovanci so bili z novimi storitvami integrirane DO zelo zadovoljni (Rajer, 2020). 163 Enotne definicije energetske revšcine ni. SURS je za potrebe priprave nacionalnega podnebnega in energetskega nacrta skupaj s predstavniki ekonomske fakultete in Ministrstva za infrastrukturo – Direktorata za energijo predlagal naslednjo definicijo energetske revšcine: energetska revšcina je stanje, v katerem si gospodinjstvo ni zmožno zagotoviti primerno toplega stanovanja (in drugih energetskih storitev, npr. ogrevanja sanitarne vode, razsvetljave) po sprejemljivi ceni (Rutar, 2021). 164 EK jo je vkljucila tudi v strategiji Evropski zeleni dogovor (EK, 2019b) in Val prenove za Evropo (EK, 2020i), ki je eden glavnih pospeševalcev nacrta okrevanja za Evropo. EK je tudi z zakonodajnim okvirom dolocila, da morajo države clanice razviti ustrezno opredelitev energetske revšcine na podlagi skupnega evropskega nacina delovanja in nacel, opredeliti kazalnike za njeno merjenje in ukrepe za njeno zmanjšanje. Ker je energetska revšcina vecdimenzionalni pojav, morajo biti v boju proti njej vkljucene razlicne politike in deležniki vseh teritorialnih ravni (EK, 2020f, 2020g, 2020h). 165 Vlada je sprejela Dolgorocno strategijo energetske prenove stavb do leta 2050, ki predvideva znatno izboljšanje energetske ucinkovitosti, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in povecanje uporabe OVE v stavbah (MZI, 2021). je brezdomnost, ki je v porastu tudi v Sloveniji (UMAR, 2021). Ocene kažejo, da bi lahko porast brezposelnosti, nižji prihodki iz dela in nižja kreditna sposobnost zaradi epidemije covida-19 poslabšali cenovno dostopnost stanovanj za mlade in skupine prebivalstva z nizkimi dohodki, tudi ce bi se cene stanovanj znižale, ter povecali potrebo po socialnih in cenovno dostopnejših najemniških stanovanjih166 (Moody’s, 2020). Prostocasne dejavnosti, ki krepijo socialne stike in družbena omrežja, se pretežni del leta 2020 zaradi epidemije niso izvajale. Obisk kulturnih prireditev in športno udejstvovanje sta bila v zadnjih letih vecja kot v povprecju EU-28 (Eurobarometer, 2017b; 2017c), a je epidemija vecino storitev, povezanih s prostocasnimi dejavnostmi, leta 2020 mocno ohromila.167 Ceprav se je del prostocasnih storitev in ponudbe preselil v digitalno okolje, je ostala ta ponudba desetini gospodinjstev, ki nimajo dostopa do interneta (SURS, 2021), kot tudi vsem brez osebnega racunalnika in ustreznih IKT-spretnosti nedostopna. To je veljalo zlasti za starejše, materialno prikrajšane ter osebe, katerih družbenoekonomski položaj jim onemogoca prostocasne aktivnosti. Vse te osebe so bolj kot drugi prebivalci tvegale socialno izkljucenost. Spodbudni pa so podatki, ki kažejo, da so prebivalci Slovenije junija in julija 2020 športu, kulturi ali prostocasnim dejavnostim namenili najvec casa med clanicami EU (Eurofound, 2020b). Zadovoljstvo z življenjem168 se je zaradi epidemije covida-19 v letu 2020 zmanjšalo, a ostalo nad povprecjem EU. Osebna sreca in zadovoljstvo z življenjem, ki sta pomembna kazalnika kakovosti življenja,169 sta se po prvem valu epidemije v primerjavi z letom 2018 pricakovano zmanjšala (Hafner-Fink idr., 2020), glede na druge clanice EU pa je zadovoljstvo ostalo nad povprecjem (Eurobarometer, 2020). Anketiranci so junija 2020 med dve najbolj pereci težavi na osebni ravni uvrstili zdravje in življenjske pogoje, med manj perece pa druge socialne in ekonomske vidike, ki so bili sicer bolj poudarjeni pred epidemijo (med njimi tudi npr. pokojnine, delovni pogoji in davki; slika 34). Še bolj kot v Sloveniji so na podrocje zdravja opozorili na Finskem, Švedskem, Nizozemskem, v Avstriji in na Irskem 166 V Sloveniji je že leta 2019 primanjkovalo 10.000 javnih najemnih stanovanj (Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona, 2020). 167 Odlok o zacasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2020), Odlok o zacasni splošni omejitvi zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih v Republiki Sloveniji (2020) in Odloki o zacasni prepovedi ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev koncnim uporabnikom v Republiki Sloveniji (2020). 168 V analizi sta pri podatkih Eurobarometra (2020) združena odgovora zadovoljen in zelo zadovoljen, v analizi Slovenskega javnega mnenja (Hafner-Fink, idr. 2020) pa odgovori od 6 do 10 na desetstopenjski Likertovi lestvici. 169 Kakovost življenja je temeljno nacelo gospodarskega in družbenega razvoja, ki ga poleg subjektivnih percepcij (zadovoljstvo z življenjem, financno situacijo, sreca idr.) merimo s kazalniki zdravja, materialnega položaja (dohodek, potrošnja gospodinjstev, stanovanjske razmere, zaposlitev idr.) ter vrsto drugih kazalnikov (delovni/prosti cas, vseživljenjsko ucenje, varnost, kriminaliteta, okolje idr.). (Eurobarometer, 2020), v drugih državah clanicah EU pa je v ospredju še naprej ostala predvsem problematika rasti cen, inflacije in življenjskih stroškov (gl. kazalnik 3.13). Slika 34: Delež anketirancev, ki je med 14 navedenimi podrocji življenja izbral dve, ki sta se mu v casu anketiranja zdeli najbolj pereci poleti 2020 jesen 2019 Zdravje Življenjski pogoji Rast cen, inflacija in življenjski stroški Delovni pogoji Pokojnine Financna situacija gospodinjstva Ekonomska situacija Brezposelnost Stanovanje Izobraževalni sistem Davki Okoljski in klimatski problemi Imigracija Kriminal v % Vir: Eurobarometer, 2020. Na dostojno življenje vpliva tudi izpostavljenost razlicnim oblikam diskriminacije, ki je v Sloveniji relativno nizka.170 Delež oseb, ki so doživele diskriminacijo ali nadlegovanje, se je v zadnjih letih zmanjšal (na 9 %) in je med najmanjšimi v EU, razen diskriminacije na delovnem mestu (33 %) (gl. kazalnik 3.11). Z vidika pricakovanih prihodnjih trendov staranja prebivalstva je spodbudno zmanjšanje starostne diskriminacije. Dolgotrajna izpostavljenost razlicnim oblikam diskriminacije ima negativne ucinke na diskriminirano osebo ali skupino. Lahko vodi do socialne izkljucenosti, negativne ucinke pa ima tudi na gospodarskem podrocju, saj povecuje stroške zdravstvenih storitev, zdravil in bolniških staležev ter prispeva k zanemarjanju razpoložljivih virov, zmanjšuje produktivnost in družbeno blaginjo (Kogovšek in Petkovic, 2007). Zato je pomembno nenehno prizadevanje za odpravljanje vseh oblik diskriminacije. Strokovnjaki opozarjajo, da od zacetka pandemije covida-19 v številnih državah porocajo o vec oblikah stigme in diskriminacije, predvsem na podlagi etnicnega porekla, barve kože in romskega porekla, vkljucno s ksenofobijo do posameznikov, za katere se domneva, da so odgovorni za vnos covida-19 v države in njegovo širjenje (UNESCO, 2020). 170 Diskriminacija je neenako obravnavanje posameznika ali skupine ljudi na razlicnih podrocjih družbenega življenja (npr. zaposlovanje, izobraževanje, dostop do dobrin ipd.) zaradi dolocene osebne okolišcine (etnicno poreklo, rasa, starost, spol, spolna usmerjenost, spolna identiteta, vera ali prepricanje, invalidnost in drugi razlogi). V casu epidemije covida-19 se je število prijav nasilja v družini povecalo. Vsakršno nasilje, lahko je fizicno, spolno, psihicno ali/in ekonomsko, vpliva na pocutje in ogroža zdravje, fizicno integriteto, dostojanstvo in pogosto tudi življenje žrtev (Eurobarometer, 2017b). Pogosteje so mu izpostavljene ranljivejše družbene skupine, še posebej ženske, otroci in starejši, pojavlja pa se tako v javnem kot družinskem življenju. Nasilje je huda izkušnja za kateri koli spol, a zgodovinska dejstva, raziskave, izkušnje vladnih in nevladnih organizacij kažejo, da so nasilju v družini mnogo pogosteje izpostavljene ženske (Matko in Horvat, 2016). Nasilje partnerja, ki velikokrat ostaja neprijavljeno, je v Sloveniji sicer po zadnjih dostopnih podatkih doživelo manj žensk kot v povprecju EU (FRA, 2012).171 Leta 2020 je bilo v Sloveniji za 10,7 % vec kaznivih dejanj nasilja v družini kot leta 2019, med žrtvami je bilo 1.349 žensk in 262 moških (Policija, 2021), od tega 135 otrok (69 deckov in 66 deklic, starih do 14 let) (Policija, 2021). Zaradi spremenjenega nacina življenja v casu pandemije covida-19 tudi v drugih državah zaznavajo porast primerov nasilja v družini (UN Women, 2020). Zaprtost v bivalno okolje, negotovost in pomanjkanje socialnega stika z okolico in širšim družbenim omrežjem so v številnih družinah privedli do povecanja stisk, nesoglasij in konfliktov, kar je lahko preraslo v fizicno, psihicno in ekonomsko nasilje. Strokovnjaki opozarjajo, da je nasilja v družini verjetno vec, a ga žrtve ne prijavijo, saj je v casu povecanega sobivanja nadzor s strani storilcev intenzivnejši in je zato iskanje pomoci žrtvam še dodatno oteženo (Plesnicar, Drobnjak in Filipcic, 2020). Zaupanje v ljudi je bilo v casu epidemije vecje kot v predhodnih letih, družbene in socialne stike so prebivalci pogosteje vzdrževali z uporabo sodobne tehnologije.172 Rezultati Evropske družboslovne raziskave kažejo, da se je v obdobju 2014–2018 v Sloveniji zaupanje v ljudi povecalo, a ostalo manjše od povprecja v raziskavo vkljucenih držav173 (CJMMK, 2018). Leta 2018 je imela vecina vprašanih v svojem življenju vsaj eno osebo, s katero se je lahko pogovarjala o osebnih stvareh. Pogoste stike s sorodniki, prijatelji ali sodelavci (vsaj enkrat tedensko) pa je imelo 53 % vprašanih, kar je podobno kot v preteklih letih in manj od povprecja držav, ki so vkljucene v raziskavo (57 %). Po raziskavi Slovensko javno mnenje (Hafner-Fink idr., 2020), ki je bila opravljena med prvim valom epidemije covida-19, 171 Leta 2012 je delež žensk, nad katerimi je fizicno in/ali spolno nasilje izvajal partner, znašal 13 % (EU: 22 %). Vecji je bil delež žensk, nad katerimi je partner izvajal psihicno nasilje (34 %, EU: 43 %). Stopnja prijavljanja nasilja policiji in drugim institucijam je bila nizka, saj se z nasiljem in njegovimi posledicami ukvarjajo žrtve same ali s pomocjo prijateljev in družine (nasilje se obravnava kot zasebna zadeva). 172 Komuniciranje (s sorodniki, prijatelji, znanci) prek videoklicev je v aprilu pogosteje kot pred tem uporabljalo 62 % anketirancev, prek aplikacij za neposredno komuniciranje pa 53 % (Aragon, 2020). 173 Prikaz skupnega povprecnega rezultata izbranih držav ne glede na velikost nacionalnih vzorcev ali velikost države. Izbrane so države, katerih podatki so dostopni v danem trenutku (Belgija, Nemcija, Finska, Francija, Velika Britanija, Irska, Nizozemska, Poljska, Madžarska in Slovenija). Okvir 6: Demografska gibanja in njihovi vplivi na javne izdatke, povezane s staranjem Izdatki za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno osrbo in izobraževanje so velik del javnih izdatkov, s staranjem prebivalstva pa se pricakuje njihovo povecanje. Po zadnjih podatkih za leto 2019 so bili ti izdatki glede na BDP na podobnih ravneh kot pred desetimi leti in nižji kot v povprecju EU (20,7 % BDP glede na 24,0 % BDP v EU). Zaradi demografskih gibanj se ob nespremenjenih politikah in sistemih pricakuje njihovo povecanje, kar lahko vodi do težav pri zagotavljanju stabilnega financiranja izdatkov socialne zašcite in izrinjanja drugih izdatkov. Zato se bodo morali sistemi na teh podrocjih, posredno pa tudi na drugih, prilagoditi demografskim spremembam. Zaradi potrebnih pravocasnih prilagoditev politik iz naslova staranja je Evropska komisija v sodelovanju z državami clanicami vzpostavila proces triletnega cikla ažuriranja dolgorocnih projekcij izdatkov za staranje, ki se uporabljajo tudi v procesu dolocanja srednjerocnega fiskalnega cilja. Nove projekcije izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva, kažejo, da lahko v prihodnjih desetletjih ob veljavnih politikah v Sloveniji pricakujemo povecanje izdatkov za staranje z 20,7 % BDP v letu 2019 na 29,8 % v letu 2070 (EK, 2021, v pripravi).1 Gibanja v zadnjih letih od priprave predhodnih projekcij (EK, 2018) so bila sicer ugodnejša in izhodišcna raven novih projekcij nižja od pricakovanj, dolgorocno povecanje teh izdatkov pa je v novih projekcijah vecje kot v predhodnih. Pri novih ocenah izdatkov za staranje so bile upoštevane nove demografske projekcije, ki sicer v zacetnem obdobju pomenijo manjši pritisk na rast izdatkov za pokojnine, proti koncu obdobja pa nasprotno (slika 35). Upoštevane so bile tudi spremembe pokojninske zakonodaje iz leta 2019 ter ukrepi, sprejeti na podrocjih zdravstva in DO v letih 2019 in 2020, ki niso povezani z epidemijo covida-19 (npr. povecanje plac, Slika 35: Primerjava rezultatov demografskih projekcij, uporabljenih v porocilih za staranje 2021 in 2018 neto selitveni prirast - dem.proj. za AR2018 neto selitveni prirast - dem.proj. za AR2021 starostna odvisnost starejših 65+/20-64 -dem.proj. za AR2018 starostna odvisnost starejših 65+/20-64 -dem.proj. za AR2021 20192021202320252027202920312033203520372039204120432045204720492051205320552057205920612063206520672069 Vir: Eurostat, 2021. Slika 36:Dolgorocne projekcije javnih izdatkov, povezanih s staranjem, osnovni scenarij Pokojnine Zdravstvo* Dolgotrajna oskrba** Izobraževanje 35 30 25 Delež v BDP, v % 20 15 10 5 0 Vir: EK, 2021, v pripravi. Opombi: *Javni izdatki za zdravstvo: po metodologiji SHA, vendar brez izdatkov za DO in vkljucno z izdatki za investicije po metodologiji COFOG. **Javni izdatki za DO: zdravstveni in socialni del po metodologiji SHA. Izid Porocila o staranju 2021 je nacrtovan v maju, takrat pa bodo možne tudi mednarodne primerjave. V predhodnih projekcijah leta 2018 je bila Slovenija med državami EU z najvecjim dolgorocnim povecanjem izdatkov za staranje, najbolj je odstopala pri povecanju izdatkov za pokojnine. izdatkov za osebno asistenco). Znatno povecanje izdatkov zaradi epidemije covida-19 pa na projekcije za zdravstvo in DO vpliva zgolj prehodno. Še vecji pritisk na dolgorocno vzdržnost javnih financ bi pomenila morebitna hitrejša rast javnih izdatkov za zdravstvo in DO ob dodatnem upoštevanju razlicnih nedemografskih dejavnikov (tvegani scenarij).2 Tudi pri pokojninskih projekcijah je narejenih dodatnih 12 scenarijev obcutljivosti, med katerimi na povecanje izdatkov najbolj vpliva za petino nižja stopnja rodnosti, na zmanjšanje izdatkov pa vezava upokojitvene starosti na pricakovano trajanje življenja (MF, 2020, v pripravi). Projekcije izdatkov za pokojnine kažejo na dolgorocno nevzdržnost veljavnih politik, takšno povecanje izdatkov pa bi precej spremenilo obstojeca družbena razmerja. Zaradi zadnjih sprememb pokojninskega zakona, ki so sicer pomembno vplivale na dostojnost pokojnin in materialno varnost upokojencev, niso pa vkljucile parametrov vzdržnosti (vec gl. v UMAR, 2021), so dolgorocni izdatki za pokojnine višji kot v prejšnjih projekcijah. Do leta 2070 naj bi se ob ohranjanju veljavnih politik povišali za 6 o. t. na 16,0 % BDP (v projekcijah 2018 na 14,9 %). Po ocenah, pripravljenih za Porocilo o staranju 2021 (MF, 2020, v pripravi), je rast deleža pokojnin glede na BDP pricakovati že proti koncu tega desetletja: delež izdatkov za pokojnine glede na BDP bi se v prihodnjih dvajsetih letih v povprecju letno povecal za 0,2 o. t. (2019: 10,0 %; 2030: 10,8 %, 2040: 13,6 %). Okoli leta 2050 naj bi se tudi število upokojencev skoraj izenacilo s številom zaposlenih, saj bodo do takrat upokojene že vse vecje generacije, rojene v 80-ih letih prejšnjega stoletja. K rasti izdatkov za pokojnine pomembno prispeva razmeroma pozno vstopanje na trg dela in, glede na druge države, zgodnje upokojevanje, ki se kljub vidnemu povecanju po reformi iz leta 2013 kaže še vedno v eni najnižjih stopenj delovne aktivnosti starostne skupine 55–64 let. Slovenija pa je tudi med redkimi državami clanicami EU, kjer zakonska upokojitvena starost tudi v prihodnosti ostaja enaka, kot je zdaj. Pokojninski sistemi se v EU in tudi v svetu namrec vse bolj prilagajajo demografskim dejavnikom, vecjo odgovornost za financno varnost v starosti pa dobivajo posamezniki (UMAR, 2019b: 46), za kar bi bile v Sloveniji potrebne nove sistemske spodbude (gl. npr. MDDZS, 2016, poglavje 4.5.1). V vecini držav so se ukrepi, ki naj bi zajezili vpliv demografskih sprememb na pokojnine in povecali vzdržnost sistemov, nanašali na dvig upokojitvene starosti oz. njihovo prilagoditev pricakovanemu trajanju življenja, zaostrovanje pogojev za upravicenost do pokojnine, spremembo pokojninskih shem (s sheme z dolocenimi pravicami na sheme z dolocenimi prispevki) in na vecji poudarek na individualizaciji pokojnin oz. dodatnem varcevanju (Spasova in Ward, 2019: 117; UMAR, 2019b: 45–48). Zaradi demografskih in tehnoloških sprememb, ki vplivajo na trg dela, lahko v prihodnje pricakujemo, da se bo težava financiranja sistemov socialne zašcite še poglobila. V Sloveniji so socialni prispevki delovno aktivnega prebivalstva prevladujoci vir financiranja izdatkov za socialno zašcito, že danes pa ti namenski prispevki ne zadošcajo za pokritje vseh izdatkov, zato bodo v prihodnje potrebni tudi drugi viri. Dodatna obremenitev sistemov so nestandardne oblike zaposlitve, pogosto z nižjimi vplacili prispevkov v sisteme socialne zašcite. Zato bo treba poleg ukrepov, ki bodo upocasnili dolgorocno povecevanje izdatkov, povezanih s staranjem, sprejeti tudi Slika 37: Skupna sprememba v izdatkih za pokojnine glede na BDP, v o. t. Ucinek stopnje odvisnosti (Dependency ratio effect) Ucinek pokritosti (Coverage ratio effect) Ucinek višine pokojnin (Benefit ratio effect) Ucinek trga dela (labour market effect) Drugo Javni izdatki za pokojnine o.t. 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 Vir: MF, 2020, v pripravi. Opomba: Ucinek stopnje odvisnosti: vpliv demografskih sprememb, relativna sprememba v številu starejših v primerjavi z delovno sposobnimi. Ucinek pokritosti: delež vseh upokojencev glede na število starejših od 65 let. Višina pravic: gibanje povprecne pokojnine glede na povprecno placo. Ucinek trga dela: vpliv obnašanja na tgu dela na izdatke za pokojnine (zaposlenost, intenzivnost, podaljšanje kariere). Tvegani scenarij pri izdatkih za zdravstvo upošteva poleg ucinka staranja in predpostavke, da polovico dodatnih let življenja preživimo zdravi, še dohodkovno elasticnost v višini 1,4 (znižuje se proti 1,0 do konca obdobja) in s tem v vecji meri upošteva pritisk tehnološkega napredka. Pri izdatkih za DO je poleg demografskih sprememb upoštevana predpostavka o konvergenci v stroških in v pokritosti s storitvami DO do povprecja EU v letu 2070. ukrepe za nadomestitev izpada prihodkov od socialnih prispevkov, da bi lahko zagotovili financiranje narašcajocih potreb. Razkorak med namenskimi javnimi viri (prispevki) in izdatki je že zdaj najizrazitejši pri izdatkih za pokojnine, kjer razliko med prihodki iz socialnih prispevkov in izdatki za pokojnine ter druge izdatke ZPIZ pokriva transfer iz državnega proracuna (za vec gl. UMAR, 2019a). V letih, ko pride do vecjega izpada prihodkov od socialnih prispevkov (kot je bilo leto 2020), pa je tudi za zagotavljanje izvajanja zdravstvenih storitev potrebno znatno povecanje prispevka državnega proracuna za zdravstvo, bodisi neposredno ali kot transfer iz proracuna v ZZZS (gl. okvir 5). je v Sloveniji 26,2 % vprašanih menilo, da vecini ljudi lahko zaupa, kar je nekoliko vec kot v preteklih letih. Anketiranci so najbolj zaupali družini in sorodnikom, ki so bili hkrati njihova najvecja socialna opora. Omejitveni ukrepi za zajezitev epidemije so vplivali na družbene in socialne stike posameznikov. Ljudi so omejili na osebne stike s clani gospodinjstva, kar je lahko pozitivno vplivalo na družinsko dinamiko in medsebojno povezanost, lahko pa je poslabšalo že pred epidemijo neurejene družinske odnose.174 V primerjavi s preteklimi leti je bil 174 30 % anketirancev je ocenilo, da so se v družini še bolj zbližali, 56 % jih v dinamiki družinskih odnosov ni opazila bistvenih sprememb, 7,6 % pa jih je porocalo o vec medsebojnih napetosti. Da živijo sami, jih je navedlo 4,7 % (Hafner-Fink idr., 2020). manjši delež anketirancev, ki so se vsaj enkrat tedensko dobivali s sorodniki, prijatelji ali sodelavci (43 %), a so stik ohranjali po telefonu ali spletu.175 Vzdrževanje družbenih in socialnih stikov je tudi v casu epidemije pomembno zaradi preprecevanja socialne izolacije176 in obcutka osamljenosti. Delež anketirancev, ki so porocali, da nimajo nikogar za pogovor, kadar se pocutijo potrto (10,6 %), je bil aprila 2020 manjši od povprecja EU (13,3 %) (Eurofound, 2020b). 175 Po telefonu ali spletu je imelo vsaj enkrat na teden družabne stike 80,4 % vprašanih, s sodelavci pa 66,7 % (Hafner-Fink idr., 2020). 176 Socialna izolacija se nanaša na izogibanje stikov z drugimi ljudmi in njihovo pomanjkanje, tudi na zapiranje v svoj svet. Najveckrat je to fizicna nezmožnost navezovanja stikov in postane resna grožnja šele, ko jo posameznik obcuti kot osamljenost, sicer ne (Hvalic Touzery, 2020). 3.3 Vkljucujoc trg dela in kakovostna delovna mesta Vkljucujoc trg dela in kakovostna delovna mesta (razvojni cilj 7) Vsebina cilja je oblikovanje vkljucujocega trga dela, ki bo zagotavljal kakovostna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo (gl. tudi cilj 6). Z uveljavljanjem sistema vzdržnega delovnega življenja in prilagajanjem delovnih mest demografskim spremembam se bo lahko povecala delovna aktivnost starejših delavcev in izboljšalo njihovo zdravje. Izboljševanje sistema varne prožnosti in spodbujanje zaposlovanja obeh spolov v spolno netipicnih poklicih pa bo prispevalo k vecji participaciji podpovprecno zastopanih skupin na trgu dela. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 7: Epidemija covid-19 je ustavila vecletna ugodna gibanja na trgu dela. Na trgu dela so od leta 2014 pa do izbruha epidemije covid-19 prevladovala ugodna gibanja, saj je zaposlenost narašcala in bila zgodovinsko visoka, brezposelnost pa se je približevala rekordno nizkim ravnem. Veliko povpraševanje po delovni sili ob njeni vedno manjši razpoložljivosti (demografske spremembe) je omogocilo zaposlitvene možnosti tudi tistim skupinam prebivalcev, ki so obicajno težje prehajale v zaposlitev. Izbruh epidemije covid-19 in uvedba ukrepov za njeno omejitev, ki so zacasno zaustavili poslovanje nekaterih dejavnosti, pa so ugodna gibanja ustavili in jih tudi vidno poslabšali. Brezposelnost je v drugem cetrtletju leta 2020 mocno porasla, pri cemer so se podjetja na zaostrene razmere sprva odzvala z ne-podaljševanjem ali odpovedjo pogodb za dolocen cas. Ukrepi za ohranitev delovnih mest (gl. Okvir 1) so v veliki meri ublažili ucinek gospodarskega upada na trg dela, kljub temu se je zaposlenost v povprecju leta 2020 zmanjšala za 1 %,177 povprecno letno število registriranih brezposelnih pa je bilo vecje za 14,6 %. Zaradi blaženja gospodarskih posledic epidemije za trg dela so bili v letu 2020 sprejeti ukrepi za ohranjanje delovnih mest. Tako v Sloveniji kot v drugih državah clanicah EU sta bila glavna ukrepa za ohranitev delovnih mest cakanje na delo in skrajšanje polnega delovnega Slika 38: Število zaposlenih v ukrepu cakanja na delo in skrajšanega delovnega casa v Sloveniji* (levo) in delež zaposlitev, podprtih z državnimi ukrepi, v drugem cetrtletju 2020 (desno) Cakanje na delo Skrajšan delovni cas 30 180.000 V % 25 160.000 140.000 20 120.000 Število izplacil za posamezni ukrep 15 100.000 80.000 10 60.000 5 40.000 20.000 0 MadžarskaPoljskaBolgarijaLatvijaFinskaLitvaŠpanijaEstonijaGrcijaSlovenijaPortugalskaSlovaškaBelgijaItalijaAustrijaIrskaHrvaškaFrancijaCiperNizozemskaMalta jan. 20feb. 20mar. 20apr. 20maj 20jun. 20jul. 20avg. 20sep. 20okt. 20nov. 20dec. 20 Vir: ZRSZ, 2021 (levo), Eurostat, 2021 (desno). Opomba: *Pri številu vkljucenih v ukrep cakanja na delo gre za podatke o številu izplacil za ukrep v posameznem mesecu. 177 Podatek po statistiki nacionalnih racunov. Okvir 7: Interventna ukrepa cakanja na delo in skrajšanega polnega delovnega casa v Sloveniji V Sloveniji sta bila v prvem valu epidemije sprejeta ukrepa povracila nadomestila place za zaposlene na cakanju na delo in delnega subvencioniranja polnega delovnega casa. Ukrep cakanja na delo je med drugim dolocil pravico do delnega povracila izplacanih nadomestil place delavcem, ki jim delodajalec zaradi epidemije ni mogel zagotavljati dela in jih je napotil na zacasno cakanje na delo. Delavec je bil pri tem upravicen do nadomestila place v višini 80 %, pri cemer je država delodajalcu povrnila del te višine (ta se je spreminjal s posameznimi dopolnitvami ukrepa – od 40 pa vse do 100 %), a zgolj do dolocene ravni (bodisi do višine nadomestila za brezposelnost – 892 evrov – ali do povprecne place leta 2019 – 1.754 evrov). Sredi leta 2020 je bil sprejet tudi ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega casa. Ukrep je omogocal, da delodajalec delavcem zacasno odredi delo s skrajšanim delovnim casom (za najvec polovicni delovni cas), za preostali del casa pa je bil delavec napoten na zacasno cakanje na delo. Pri tem je bil delodajalec upravicen do subvencije v višini, ki je odvisna od dolžine skrajšanja delovnega casa, vendar najvec 448 evrov. Panožna struktura zaprtja dejavnosti je vplivala na to, da so bile v ukrep cakanja na delo v vecji meri vkljucene ženske in osebe z nižjo ravnjo izobrazbe. Analiza UMAR na podlagi anketnih podatkov iz Raziskovanja o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu kaže, da v povprecju drugega cetrtletja 2020 okoli 190 tisoc delovno aktivnih zaradi razlicnih razlogov ni opravljalo svojega rednega dela, od tega jih je bilo najvec na cakanju na delo. Zaprtje in zastoj dolocenih dejavnosti (zlasti gostinstvo, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti) ter drugih raznovrstnih dejavnosti, v katerih lahko prihaja do pogostega stika z drugimi ljudmi, je vplivalo na to, da so bile na cakanju na delo pogosteje ženske, posebej tiste z nižjo ravnjo izobrazbe. Relativno manj pa so bili v ukrep vkljuceni zaposleni iz dejavnosti, kjer je zaradi narave dela obstajala možnost dela na daljavo ali je bila pogostost stika z drugimi ljudmi manjša. Prilagoditev podjetij novemu nacinu delovanja in organizaciji dela na daljavo je pomagala prepreciti vecje izgube zaposlitev v takšnih dejavnostih (EK, 2020j). Vir: SURS, 2020; preracuni UMAR na individualnih podatkih Raziskovanja o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu. Opomba: *C – predelovalne dejavnosti, G – trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – promet in skladišcenje, I – gostinstvo, L – poslovanje z nepremicninami, M – strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti, N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti, P – izobraževanje, R – kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – druge dejavnosti. casa.178 Poleg tega so bila v Sloveniji podjetja oprošcena je bil znižanje stroškov dela, ki pogosto pomenijo vecji placila prispevkov za pokojninsko zavarovanje za vse del stroškov podjetij, s cimer bi se povecale možnosti zaposlene, ki so delali v casu epidemije. Namen ukrepov ohranitve delovnih mest in zaposlenih za obdobje, ko bi se znova okrepila gospodarska aktivnost. Ob omejeni primerljivosti podatkov o vkljucenih v ukrepe 178 Ukrepa so številne države poznale že pred letom 2020 (npr. nekatere za ohranjanje delovnih mest podatki Eurostat kažejo, da so ju uvedle že v casu gospodarske in financne krize leta 2008 ali že sta imeli Malta in Nizozemska v drugem cetrtletju 2020 prej in jih stalno uporabljajo), nekatere, med njimi tudi Slovenija, pa so ukrep uvedle ob nastopu epidemije covida-19 (OECD, 2020a). najvecji delež zaposlitev, ki so bile vkljucene v razlicne Slika 40: Verjetnost izgube zaposlitve po izbranih kategorijah delovno aktivnih, Q2 2020 (levo), in stopnja anketne brezposelnosti po izbranih kategorijah (desno) 2019 2020** Nizka raven dohodka* 12 Srednja raven dohodka* 10 Visoka raven dohodka* 8 Nizko-izobraženi V % 6 4 Mladi (16-24 let) 2 vsi delovno aktivni 0 Skupaj Mladi Starejši (20-29 let) (55-64 let) Verjetnost izgube zaposlitve v % Vir: Eurostat, 2020b (levo), Eurostat, 2020a (desno). Opombe: *Delovno aktivni z nizkimi dohodki so opredeljeni kot delovno aktivni v prvih treh decilih, s srednjo ravnijo dohodkov v 4.–7. decilu, z visoko ravnijo pa v 8.–10. decilu. Vrednost za EU je netehtano povprecje v analizo vkljucenih držav clanic. **Leto 2020 je izracunano kot povprecje prvih treh cetrtletij. podporne ukrepe za ohranjanje delovnih mest (okoli 29 % vseh zaposlitev). Slovenija se je s 13,6 % uvrstila na sredino med državami, za katere obstajajo podatki (slika 38 desno). Po podatkih o izplacilih nadomestil za cakanje na delo, ki jih izvaja ZRZS, je bilo najvec vkljucenih v ukrep cakanja na delo v drugem cetrtletju 2020 (slika 38 levo). Po daljšem obdobju povecevanja vkljucenosti ranljivih skupin na trg dela se je po izbruhu epidemije položaj najbolj poslabšal mladim, nizko izobraženim in zaposlenim z nizkimi dohodki. Za te in druge ranljive skupine delovno aktivnih na trgu dela je znacilno, da imajo obicajno manjše možnosti za kakovostno in varno zaposlitev ter so pogosteje nezaposleni ali neaktivni, kar negativno vpliva na njihovo dohodkovno varnost in kakovost življenja. Položaj ranljivih skupin se je v preteklih letih ob ugodnih gospodarskih razmerah in splošnem pomanjkanju delovne sile sicer postopoma izboljševal.179 Ob zaostrenih razmerah v prvem valu epidemije pa so se nekatera podjetja kljub hitremu sprejetju interventnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest odlocila prilagoditi število zaposlenih z nepodaljševanjem ali odpovedjo zacasnih zaposlitev. Ceprav so bili tudi številni zaposleni iz ranljivih skupin vkljuceni v ukrepe za ohranjanje delovnih mest, so bili kljub temu nadpovprecno podvrženi izgubi zaposlitve. Na poslabšanje položaja ranljivih skupin je vplivalo tudi dejstvo, da tisti delovno aktivni, ki niso bili v delovnem razmerju, niso imeli možnosti za vkljucitev v ukrepe za ohranjanje delovnih 179 Podatki SURS iz ankete EU-SILC o stopnji delovne aktivnosti (v starosti 25–56 let) po dohodkovnih razredih (kvintilih) kažejo, da se je v letu 2019 nadaljevalo vkljucevanje oseb v zaposlitev iz vseh dohodkovnih razredov, še posebej tistih z nizkimi dohodki. Stopnja delovne aktivnosti 1. kvintila (20 % oseb z najnižjimi dohodki) se je namrec v obdobju 2013–2019 povecala za 13,8 o. t. na 60,2 %, 2. kvintila pa za 10,8 o. t. na 83,6 %. mest in so bili v vecji meri kot drugi izpostavljeni zacasnim zaposlitvam. Analiza Eurostat (2020b) kaže, da so bili v drugem cetrtletju leta 2020 zlasti mladi tisti, ki so imeli najvecje tveganje izgube zaposlitve, k cemur je prispeval velik delež zacasnih zaposlitev med njimi.180 Posebej prizadeti so bili tudi zaposleni z nizko ravnjo izobrazbe in tisti z nizkimi dohodki.181 Navedena analiza hkrati poudarja, da je k izpostavljenosti navedenih skupin najvec prispevala sektorska struktura prizadetosti gospodarstva. Ukrepi zaprtja dejavnosti so prizadeli zlasti gostinstvo in trgovino ter druge raznovrstne dejavnosti, kjer je v zacasnih oblikah zaposlenih veliko mladih in oseb z nizko ravnjo izobrazbe ter tudi žensk. V letu 2020 je bil prekinjen tudi pozitivni trend zmanjševanja stopnje dolgotrajne brezposelnosti.182 V obdobju 2014–2019 so se zaposlitvene možnosti dolgotrajno brezposelnih postopno povecevale, k cemur je poleg visoke gospodarske rasti prispevalo tudi pomanjkanje delovne sile. V takšnih razmerah so se podjetja velikokrat odlocila zaposliti osebe, ki so v brezposelnosti preživele dlje casa in so zato pogosto imele manj ustreznih spretnosti. S padcem gospodarske aktivnosti v letu 2020 je bila stopnja dolgotrajne brezposelnosti medletno v drugem cetrtletju 2020 le nekoliko višja, na kar je pomembno vplivalo tudi umikanje dolgotrajno brezposelnih v neaktivnost. 180 Mlade je v Sloveniji ob tem posebej prizadelo veliko zmanjšanje obsega študentskega dela, ki je zelo fleksibilna oblika dela; tega je bilo v prvi polovici leta za okoli polovico manj kot leto prej. Prav zmanjšanje obsega študentskega dela je prispevalo k temu, da se je stopnja delovne aktivnosti mladih v Sloveniji v drugem cetrtletju medletno zmanjšala najbolj med vsemi državami. 181 Navedene skupine se velikokrat tudi prekrivajo, saj so mladi, nizko izobraženi in zaposleni v dejavnosti gostinstva pogosto tudi osebe z nizkimi dohodki. 182 To so brezposelne osebe, ki so brezposelne eno leto in vec. Umikanje dolgotrajno brezposelnih v neaktivnost pa zmanjšuje njihove možnosti za vkljucevanje v programe aktivne politike zaposlovanja in s tem možnosti za zaposlitev. Dolgotrajno brezposelni namrec zaradi dlje casa trajajoce odsotnosti s trga dela pogosto tvegajo izgubo ter uporabnost znanja in spretnosti, kar lahko povecuje njihovo stigmo v oceh morebitnih delodajalcev, še naprej zmanjšuje njihove možnosti za zaposlitev in trajno vpliva na njihov prihodnji zaslužek. Poveca se tudi tveganje zdravstvenih težav, povezanih zlasti z depresijo in stresom. Zaradi mocnega povecanja števila brezposelnih v letu 2020, zlasti iz dejavnosti, kjer so pogosteje zaposleni delavci z nižjo ravnijo izobrazbe, obstaja tveganje, da se bo v prihodnje povecala tudi dolgotrajna brezposelnost. Zato so na tem podrocju poleg ukrepov za ohranitev delovnih mest nujno potrebni tudi dodatni ukrepi in sredstva za ponovno aktiviranje in preusposabljanje brezposelnih oseb.183 Tako bi bilo smiselno obdobje cakanja na delo ali skrajšanja delovnega casa izkoristiti za dodatno usposabljanje zaposlenih in oblikovati ukrepe aktivne politike zaposlovanja v smeri potrebne in želene preobrazbe v visoko konkurencno, digitalno in zeleno gospodarstvo, kar bo zahtevalo ustrezno usposobljeno delovno silo (gl. poglavje 1.2). Segmentacija trga dela se je v zadnjih dveh letih pred epidemijo covida-19 nekoliko zmanjšala, še vedno pa so ji najbolj izpostavljeni mladi. Za segmentirani trg dela je znacilen razkorak med zaposlenimi v rednih, zašcitenih, bolje placanih zaposlitvah za nedolocen cas, in med zaposlenimi v manj zašcitenih, manj kakovostnih oblikah dela z manjšo možnostjo prehoda v varnejšo obliko zaposlitve. Delež zaposlenih za polni delovni cas in s pogodbo za nedolocen cas (t. i. standardne zaposlitve) je v obdobju 2014–2019 narašcal in leta 2019 znašal 71 %.184 Kljub nekoliko vecjemu zaposlovanju za nedolocen cas, ki je posledica povecanega povpraševanja ob pomanjkanju delovne sile, ostajajo mladi mocno izpostavljeni zacasnim zaposlitvam. K temu pomembno prispeva tudi študentsko delo, ki je zelo fleksibilna oblika dela in pomemben financni vir preživetja za študente. Ker se s prehodom v digitalno gospodarstvo povecuje tudi potreba po nestandardnih oblikah dela, je pomembno, da se za vse oblike dela (tudi nestandardne) zagotovi ustrezna vkljucenost v sisteme socialne zašcite in dostop do pravic iz socialnih zavarovanj. Kakovost delovnega mesta in kakovost delovnega okolja sta bili leta 2015 v Sloveniji blizu povprecja EU, v primerjavi z letom 2005 pa sta se poslabšali. Ceprav obstaja obsežen nabor kazalnikov, ki merijo posamezne razsežnosti kakovosti zaposlitve, obstaja zgolj nekaj sinteznih kazalnikov, ki merijo in razvršcajo države po 183 Slovenija je v preteklih letih namenila relativno malo sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, ki bi jih bilo smiselno v prihodnje povecati. 184 Delež standardnih oblik dela je bil leta 2019 za 4,5 o. t. vecji kot leta 2017. kakovosti zaposlitve (Kajzer, 2020a). Slovenija se je po meritvah OECD leta 2013 uvršcala v skupino povprecnih držav (OECD, 2016). Po evropskem indeksu kakovosti zaposlitve (EIKZ)185 se je leta 2005 uvršcala nekoliko nad povprecje EU (Leschke in Watt, , 2008), do leta 2015 pa je za njim zaostala (Piasna, 2017). Velik del podatkov za izracun EIKZ izhaja iz raziskave o delovnih pogojih, ki jo vsakih pet let izvaja Eurofound,186 zato ne moremo podati celovite ocene gibanj na podrocju kakovosti zaposlitve po letu 2015. Vendar pa so se nekateri od kazalnikov, ki merijo predvsem varnost zaposlitve, po letu 2015 gibali v smeri izboljševanja kakovosti zaposlitve. Primerno placilo za delo je pomemben element kakovosti zaposlitve in vpliva na kakovost življenja. Rast povprecne in minimalne place je bila v zadnjih letih sorazmerno visoka. V letih 2019 in 2020 se je minimalna placa nominalno povecala za vec kot 5 % letno, poleg tega so bili iz minimalne place izloceni vsi dodatki.187 S tem se je izboljšal materialni položaj nizko izobraženih z nizkimi dohodki, kar se kaže tudi v znižanju stopnje tveganja revšcine delovno aktivnih, ki se je leta 2019 znižala na 4,5 %, s cimer je bil v tem letu dosežen cilj SRS za leto 2030 (gl. kazalnik 3.18). Na drugi strani povecevanje plac nizko izobraženih vodi do zmanjševanja razlik v placah, ki lahko za nekatere skupine deluje nespodbudno. Kakovost zaposlitve vpliva na zdravje in možnosti za podaljševanje delovnega življenja. Demografske spremembe zahtevajo daljše poklicno življenje, kar pomeni tudi daljšo izpostavljenost posameznim tveganjem na delovnem mestu. To prinaša tudi vecji delež starejših delavcev in s tem vecjo prisotnost kronicnih zdravstvenih težav. Zato je pomemben celostni vseživljenjski pristop, tj. boljša preventiva, ki vsem zagotavlja zdravo staranje in vzdržno delovno življenje. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je v kampanji Zdrava delovna mesta za vse generacije188 poudarila tudi pomen ocenjevanja tveganja, pri katerem se upošteva raznolikost delavcev in je podlaga za prilagajanje delovnega mesta potrebam 185 EIKZ je sintezni indeks (Leschke in Watt, 2008), ki meri naslednje dimenzije: a) zaslužek, b) nestandardne zaposlitve, c) delovni cas in ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem, c) delovne pogoje in varnost zaposlitve, pri tem se poudarja zaznava posameznika glede intenzivnosti dela, avtonomnosti pri delu, fizicnih pogojev za delo in varnosti zaposlitve, d) spretnosti in karierni razvoj ter e) zastopanje kolektivnih interesov. 186 Zadnja raziskava o delovnih pogojih je bila izvedena leta 2020, vendar rezultati še niso na voljo. 187 V EU ima zakonsko doloceno minimalno placo 21 držav, a se ureditve glede vkljucevanja dodatkov k placam med državami razlikujejo. Glede na gospodarsko razvitost se Slovenija po višini minimalne place uvršca v skupino srednje visoke minimalne place skupaj z Malto, Portugalsko, Španijo in Grcijo. Leta 2020 je minimalna placa v Sloveniji znašala 940 EUR, najnižja je bila v Bolgariji (312 EUR), najvišja pa v Luksemburgu (2.142 EUR). Razmerje med minimalno in povprecno placo pa je pri nas najvecje v EU. 188 Kampanja je potekala v vseh državah v letih 2016–2017 in je skušala izboljšati ozavešcenost in razumevanje pomena zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu za vse generacije ter upravljanje varnosti in zdravja pri delu ob upoštevanju staranja delovne sile. posameznika (EU-OSHA, 2016). Na potrebo po celostnem življenjskem pristopu kažejo tudi podatki o deležu zelo oviranih pri opravljanju vsakodnevnih opravil, ki je v Sloveniji v starostni skupini 45–64 let vecji od povprecja EU. To poleg relativno zgodnjega upokojevanja v preteklih letih prispeva k nizki stopnji delovne aktivnosti starejših, ki v starostni skupini 55–64 let kljub povecanju v zadnjih letih ostaja med najnižjimi v EU. Epidemija covida-19 je še dodatno opozorila na vpliv kakovosti zaposlitve na zdravje ter pomen ukrepov varstva in zdravja pri delu. V raziskavi o delovnih pogojih v casu prvega vala epidemije je v EU 44 % vprašanih menilo, da so zaradi dela izpostavljeni tveganju okužbe, najvecji delež takšnih je bil v zdravstvu (70 %), velik pa je bil tudi v trgovini in turizmu (Eurofound, 2020a). Podobno kot v drugih državah so bili tudi v Sloveniji v epidemiji med najbolj obremenjenimi in izpostavljenimi okužbi zaposleni v zdravstvu in domovih za starejše, ki pa so bili zaradi pomanjkanja kadra cezmerno obremenjeni že prej (Vršic, 2013). Pregled študij o vplivu epidemije na zdravstveni sistem za 42 držav kaže, da so se v casu epidemije pri zdravstvenih delavcih mocno povecale težave zaradi anksioznosti, depresije in nespecnosti (Muller idr., 2020). Delodajalci so bili ob izbruhu epidemije sooceni tudi z dodatnimi zahtevami po ukrepih za varstvo in zdravje pri delu, s katerimi so se kljub velikemu pomanjkanju zašcitnih sredstev po oceni anketiranih dokaj dobro spoprijeli.189 V obdobju epidemije se je mocno povecalo tudi delo na domu, ki prinaša dolocene pozitivne ucinke na porabo casa za posameznika in okolje (zmanjšanje dnevnih migracij). Vendar pa Petrišic (2020) opozarja, da je povecani obseg dela na domu v casu epidemije lahko povecal nekatera tveganja kostno-mišicnih obolenj, ki izhajajo iz neurejene ergonomije delovnih mest in prevec intenzivne ali pogoste uporabe sodobnih informacijskih tehnologij, ter pred podrocje varstva in zdravja pri delu postavil nove izzive.190 Ceprav je najvec podjetij v anketi ECB na vprašanje o dolgorocnem vplivu epidemije poudarilo podrocje digitalizacije in dela na daljavo v državah evrskega obmocja, je 12 % podjetij poudarilo tudi podrocje varstva pri delu in nujnost njegove krepitve (Maqui in Morris, 2020). 189 Velika vecina vprašanih v EU v casu prvega val epidemije se je v anketi o delovnih pogojih zavedala pomena uporabe zašcitne opreme, pri cemer je v povprecju EU 70 % anketrirancev odgovorilo, da so delodajalci zagotavljali ustrezno zašcitno opremo. V Sloveniji je bil delež vecji od povprecja EU (Eurofound, 2020a) 190 Na primer povecana psihosocialna tveganja, ki so lahko povezana s: a) slabo organizacijo dela, b) pomanjkanjem ustreznih navodil za delo in tudi c) z zanemarjanjem pravice do odklopa izven delovnega casa in do odmorov med delovnim casom. 4 Ohranjeno zdravo naravno okolje Okrevanje in razvoj gospodarstva po epidemiji covida-19 bo treba nujno povezati s hitrejšim prehodom v dogovorjeno nizkoogljicno krožno gospodarstvo in s tem doseganjem okoljskih ciljev SRS, pri tem pa bo kljucno dobro izkoristiti vse razpoložljive financne spodbude. Vecja skrb za cistejše naravno okolje bo z novimi zelenimi delovnimi mesti povecala gospodarsko aktivnost, hkrati pa zmanjšala ranljivost skupnosti in izboljšala odpornost. Modeli krožnega gospodarstva znatno zmanjšajo uporabo virov in energije ter nastale odpadke, s tem pa tudi izpuste toplogrednih plinov. Spremembe v gospodarstvu so nujne tudi zaradi omejenosti naravnih virov, njihovih pricakovanih višjih cen in s tem povezanih narašcajocih proizvodnih stroškov. Vecina kazalnikov o izkorišcanosti in trajnostnem upravljanju naravnih virov v Slovenji kaže v daljšem casovnem obdobju na izboljšanje, ki pa je razmeroma skromno in v prihodnje brez sistematicnih ukrepov ne bo zadošcalo za doseganje ciljev zelenega prehoda. Produktivnost virov in izpustov toplogrednih plinov, izražena kot razmerje med BDP in porabo virov oziroma izpusti, se je krepila tudi v letih konjunkture, vendar pa je bila dosedanja rast glede na zaostanek za povprecjem EU pocasna. Hitrejše izboljševanje je omejevala narašcajoca raba energije v prometu, ki ima ob netrajnostni naravnanosti velik negativni vpliv na okolje. Skupna raba obnovljivih virov energije je razmeroma visoka, a že vrsto let stagnira, kar zahteva hitrejše sistematicne rešitve. Nujnost zmanjševanja okolju škodljive rabe fosilnih virov energije narekuje oblikovanje politik in tehnoloških rešitev, ki bodo povecale konkurencnost in hkrati upocasnile podnebne spremembe. Ob obsežni površini zavarovanih obmocij, veliki gozdnatosti in zmerni intenzivnosti kmetovanja pa je naravno okolje v Sloveniji v povprecju razmeroma dobro ohranjeno. Pri tem sta v zadnjih nekaj letih še vedno poudarjeni dve podrocji, kjer je bil napredek skromen, in sicer kakovost zraka, povezana z razmeroma visoko vsebnostjo prašnih delcev, in raba prostora, povezana z manj izkorišcanimi ali opušcenimi funkcionalno degradiranimi obmocji. 4.1 Nizkoogljicno krožno gospodarstvo Nizkoogljicno krožno gospodarstvo (razvojni cilj 8) Cilj SRS 2030 je prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo ter rastjo rabe surovin in energije ter s tem povezanim velikim obremenjevanjem okolja. Trajnostna rast bo dosežena predvsem s korenitimi spremembami potrošniških in proizvodnih vzorcev, s tem pa bodo doseženi tudi boljši izkoristek virov, ucinkovitejše upravljanje odpadkov ter ucinkovitejša raba energije in vecji delež obnovljivih virov energije. To bo hkrati omogocalo zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Nacrtovane spremembe bodo podprte z izobraževanjem in povezovanjem, spodbujanjem okoljskih inovacij ter predvsem prenehanjem rabe fosilnih goriv. Poleg tega SRS 2030 poudarja nujnost sprememb v prometu za hitrejši razvoj trajnostne mobilnosti. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 8: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Snovna produktivnost, SKM/kg 2,1 (2019) 2,2 (2019) Delež OVE v koncni rabi energije, v % 22,0 (2019) 19,7 (2019) Emisijska produktivnost, SKM/mio. kg CO2 3,1 (2019) 3,6 (2019) Ciljna vrednost za 2030 3,5 27,0 povprecje EU v 2030 Raba kljucnih naravnih virov in izpusti toplogrednih plinov so se v konjunkturi po zmanjšanju v gospodarski in financni krizi povecali, a v letu 2019 je bilo nekaj napredka; ob hitrejši rasti BDP se je okoljska ucinkovitost izboljševala, še vedno pa je izstopalo narašcanje odpadkov. Analiziranje okoljske razsežnosti gospodarskega razvoja obicajno temelji na uporabi kazalnikov, ki kažejo razmerje med gospodarsko rastjo ter izpusti pri tem nastajajocih toplogrednih plinov, porabo snovi, energije, vode in nastalimi odpadki. Raba virov in posledicno izpusti toplogrednih plinov so se po zvišanju v prvih letih konjunkture v nadaljevanju pretežno stabilizirali, v letu 2019 pa je bilo ugotovljenega nekaj izboljšanja. Produktivnost virov in izpustov toplogrednih plinov se je v opazovanem obdobju ob višji rasti BDP vecinoma še naprej izboljševala. To je bilo doseženo tudi z zaustavitvijo delovanja ene od vecjih termoelektrarn, s tehnološkimi posodobitvami, zaradi v milejših zimah manjših potreb po ogrevanju in v zadnjih letih umiritve rasti rabe energije iz prometa, ki pa je po dolgoletnem hitrem narašcanju na visoki ravni. V zadnjih nekaj letih je ob oživljanju aktivnosti v gradbeništvu izstopalo povecano nastajanje mineralnih odpadkov, ki zaradi svoje specificne teže pomenijo glavnino nastalih odpadkov,191 to pa kaže na neizkorišcene možnosti kroženja snovi in ucinkovitejšega gospodarjenja. BDP, stalne cene Izpusti TGP Koncna raba energije Poraba snovi Raba vode Odpadki skupaj Odpadki brez mineralnih Indeksi, 2000=100 (voda: 2013=100,odpadki skupaj: 2002=100, odpadkibrez mineralnih: 2010=100) 180 160 140 120 100 80 60 191 Med mineralne odpadke sodijo gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov, zemeljski izkopi, prst in drugi odpadki razlicnih naravnih in umetnih mineralov (Uredba komisije, 2010). Slika 42: Izpusti TGP po sektorjih, Slovenija (levo), in emisijska produktivnost (desno) ind. procesi, odpadki in drugo Izpusti TGP EU 27, 1990=100 goriva v gospodinjstvih in ostala raba Izpusti TGP Slovenija, 1990=100 kmetijstvo Emisijska produktivnost EU 27, 1995=100 goriva v industriji Emisijska produktivnost Slovenija, 1995=100 energetika Emisijska produktivnost, EU 27(desna os) Emisijska produktivnost, Slovenija (desna os) 199019911992199319941995199619971998199920002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 Vir: ARSO, 2021a in Eurostat, 2021; preracuni UMAR. Opombi: Za leto 2019 prva ocena ARSO, preracuni UMAR. Primerjava v SKM je smiselna med državami v posameznem letu, ne pa tudi v casovnem obdobju. Izpusti toplogrednih plinov (TGP) so se po zmanjšanju v gospodarski in financni krizi ter rahli rasti po njej do leta 2019 ustalili; ob hitrejši gospodarski rasti se je emisijska produktivnost izboljševala, vendar takšna hitrost sprememb ne bo zadošcala za uresnicitev podnebnih ciljev in cilja SRS. V letu 2019 so se izpusti TGP, ki so eden osnovnih kazalnikov uspešnosti podnebne politike, drugo leto zapored nekoliko zmanjšali, a ostali vecji kot v letu 2014, ko so bili po financno-gospodarski krizi in spremembah v energetiki192 na najnižji ravni. Znižanje ravni je bilo v tem letu doseženo ob manjših izpustih v obeh gospodarskih dejavnostih, kjer jih nastane najvec – energetiki in prometu. V prometu so izpusti dolgorocno mocno narašcali, po letu 2016 pa so se na razmeroma visoki ravni ustalili. Problematicna je raba fosilnih goriv, ki je bila v preteklih letih spodbujana tudi z višjimi subvencijami. Cilj strategije EU do leta 2020, da se izpusti iz sektorjev, ki niso vkljuceni v shemo trgovanja,193 v Sloveniji ne bodo povecali za vec kot 4 % glede na leto 2005, je že nekaj let presežen. To je bilo ob nižji gospodarski aktivnosti od pricakovane v casu nacrtovanja lažje dosegljivo. Za doseganje zahtevnejšega cilja, da se izpusti do leta 2030 zmanjšajo za 15 % (odlocba št. 406/2009/ES, Uredba EU 2018/842) oz. 20 % (MZI, 2020), pa bodo kljucne korenitejše sistemske spremembe prometa in energetike v smeri trajnostnega razvoja (Kovac, 2020).194 Emisijska produktivnost, merjena z razmerjem 192 Zmanjšanje izpustov je bilo povezano s termoelektrarnami: ena vecjih je bila zaprta, druga tehnološko posodobljena. 193 V shemo trgovanja, to je sektorje EU ETS, so vkljuceni izpusti predvsem iz elektrarn in industrijskih obratov. Te družbe prejmejo ali kupijo pravico do izpustov, s katerimi lahko trgujejo z drugimi družbami. S pripisovanjem denarne vrednosti ogljiku so družbe spodbujene, da poišcejo stroškovno najucinkovitejše rešitve za zmanjšanje izpustov in vlagajo v ciste nizkoogljicne tehnologije. 194 Nacionalni cilji se nanašajo na izpuste toplogrednih plinov iz virov, ki niso vkljuceni v evropsko shemo za trgovanje, cilji za izpuste skupaj pa na nacionalni ravni niso doloceni. Ta cilj je opredeljen le na ravni EU: med BDP in skupnimi izpusti TGP, se je izboljševala, a zaostaja za povprecjem EU (gl. kazalnik 4.1). Vrzel do EU, ki se je v krizi poglobila, se je v prvih letih po njej pod vplivom sprememb v energetiki zmanjšala na okoli 12 %, nadaljnjega napredka pa v naslednjih letih ni bilo. Za uresnicitev cilja SRS na podrocju emisijske produktivnosti, to je doseganje ravni povprecja EU, bo zlasti ob hitrejši gospodarski rasti treba okrepiti medsektorsko povezavo ukrepov za razvoj gospodarstva in za zmanjšanje izpustov, prehod v te sistemske rešitve pa bo lahko hitrejši ob ucinkovitem korišcenju spodbud za zeleno okrevanje po epidemiji. Tudi rabo energije, ki se je v epidemiji covida-19 po pricakovanju zmanjšala, bo treba v tem desetletju za dosego okoljskih ciljev zmanjševati precej hitreje. V obdobju 2005–2019 sta se primarna in koncna raba energije v Sloveniji zmanjševali podobno kot v EU (za okoli 10 % oz. 5 %), tako da je bil po naši oceni cilj glede energetske ucinkovitosti za leto 2020 ob dodatnem zmanjšanju rabe v casu krize zaradi epidemije covida-19 dosežen oziroma presežen. Primarna raba energije naj bi bila v tem letu po oceni za okoli 15 % manjša, to je ugodnejša od ciljne (gl. kazalnik 4.2). Cilj je bil v casu konjunkture ob predpostavki nadaljevanja rasti BDP zastavljen ambiciozno, a je v razmerah krize zaradi epidemije covida-19, tako kot že pred tem med financno in gospodarsko krizo, postal precej lažje dosegljiv. Raba energije za ogrevanje se je sicer v dolgoletnem obdobju zmanjšala z varcnejšo rabo, boljšo izolacijo stavb, vecjim izkoristkom kurilnih naprav in drugimi ukrepi za vecjo ucinkovitost, v letih z razmeroma toplimi zimami pa tudi z manjšim ogrevanjem. Leta 2014 se je raba trdnih goriv zmanjšala ob zaprtju termoelektrarne na rjavi premog izpusti naj bi se v celotnem gospodarstvu EU do leta 2030 zmanjšali za vsaj 55 % v primerjavi z letom 1990 (EK, 2020g). Podrobnejši zakonodajni predlogi so še v pripravi. Slika 43: Energetska produktivnost ter delež rabe energije cestnega prometa v koncni rabi energije (levo) in energetska produktivnost Slovenije (desno) Delež rabe energije cestnega prometa v Sloveniji (desna os) EU 27 = 100 EU 13 = 100 Delež rabe energije cestnega prometa v EU (desna os) 130 Energetska produktivnost Slovenije 125 Energetska produktivnost predelovalnih dejavnosti Slovenije V % Energetska produktivnost Slovenije,relativni indeks 120 40 35 30 115 110 105 100 Indeks, 2005=100 25 160 20 140 15 10 120 95 90 85 80 5 75 0 70 200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 Vir: Eurostat, 2021; preracuni UMAR. in posodobitvi termoelektrarne na lignit. Pri tekocih gorivih, kjer se je že dalj casa zmanjševala raba motornega bencina in kurilnega olja,195 pa se je v letu 2020 precej zmanjšala tudi raba dizelskega goriva zaradi omejenega prometa v epidemiji. Energetska produktivnost, merjena z razmerjem med BDP in celotno rabo energije, se je zaradi relativno nižje rasti BDP po financni krizi bolj izboljševala šele v zadnjih letih. Zmanjševanje rabe energije bi bilo uspešnejše, ce se ne bi zaradi tranzitne lege v razširjeni EU zelo povecala raba energije v cestnem prometu, ki se je v naslednjih letih ohranjala na visoki ravni. V nekaterih letih je bila dodatno spodbujena s ceno pogonskih goriv, ki je bila nižja kot v sosednjih državah. Zaostanek Slovenije za EU v energetski produktivnosti se je v letu 2019 znova zmanjšal, na okoli desetino, v letu 2020 pa se je energetska produktivnost ob pricakovanem vecjem znižanju BDP od rabe energije znižala tako v Sloveniji kot v EU. Delež obnovljivih virov energije (OVE) bo brez korenitejših sprememb v nekaj letih zaostal za povprecjem EU in za cilji, saj se po letu 2005 povecuje skromno, najmanj med vsemi clanicami EU. Skupni delež OVE je bil najvecji v obdobju 2013–2015, ko je presegal 22 %, nato pa se je zmanjšal za okoli 1 o. t. in do leta 2019 ostal na podobni ravni (gl. kazalnik 4.3). V povprecju EU se je vsa opazovana leta poveceval in v letu 2019 znašal blizu 20 %. V Sloveniji mocno prevladuje raba klasicnih OVE, to je lesa in hidroenergije. Po deležu rabe drugih OVE se Slovenija uvršca na konec držav EU, razlika pa je najvecja pri vetrni energiji. Ta je v Sloveniji skoraj neizkorišcena, v EU pa pomeni že skoraj 15 % celotne rabe OVE in presega rabo hidroenergije. Po letu 2009196 je k rasti rabi OVE najvec prispevala vecja raba soncne in 195 Manjšo rabo kurilnega olja za ogrevanje prostorov delno nadomešca raba lesa in lesnih briketov. 196 V tem letu se je delež rabe OVE najbolj povecal zaradi krize in upada rabe energije, pri cemer se je raba OVE zmanjšala manj. geotermalne energije (njun delež v OVE v letu 2019 je bil 3,3 % in 1,3 %). Pri elektriki se je v zadnjih petnajstih letih delež OVE v Sloveniji povecal za 3 o. t., v EU pa za 18 o. t., tako da je v Sloveniji v tej primerjavi manjši (32,6 %, za 1,6 o. t. manjši kot v EU). Prav tako se v Sloveniji pocasneje povecuje delež pri ogrevanju,197 a ob veliki rabi lesa ostaja razmeroma velik. To je ob nepravilnem ogrevanju lahko hkrati problematicno z vidika slabe kakovosti zraka. V letu 2019 je na rahlo povecanje deleža rabe OVE vplivala predvsem njihova vecja raba v prometu, kjer pa je bil zaostanek za EU pred tem izrazito velik.198 Za pospešitev rabe OVE v smeri cilja SRS bo potreben hitrejši premik k zelenim energetskim naložbam.199 Ob ugodnih naravnih razmerah, kot so velika gozdnatost, vodnatost in vetrovnost, bo za nadomešcanje rabe fosilnih goriv in vecjo rabo OVE treba zlasti intenzivneje iskati skupne sprejemljive rešitve pri umešcanju posameznih energetskih objektov v prostor.200 Promet, ki ima ob povecevanju gospodarske aktivnosti vse vecji vpliv na okolje, se je z omejitvami v krizi zaradi pandemije covida-19 zacasno zmanjšal, a nujne so korenitejše trajnostne rešitve. V Sloveniji se, tako kot v EU, vecina blaga prepelje s tovornjaki in vecina potnikov z avtomobili, kar sta za okolje najmanj sprejemljiva nacina prevoza. Skupni blagovni promet je zaradi tranzitne lege Slovenije velik in se je v preteklih 197 Pri tem se raba OVE za ogrevanje na elektriko prišteva k elektriki iz OVE in ne k OVE pri ogrevanju. 198 V letu 2019 se je delež biogoriv v prometu s 5,5 % povecal na 8,0 % (v EU 8,9 %), cilj za leto 2020 za vse clanice EU je 10 %. 199 Slovenska energetska podjetja nacrtujejo v obdobju 2021–2027 za vsaj 4 mrd. EUR zelenih energetskih naložb. Vecinoma so v pripravi projekti za obnovljive vire energije, ob tem pa tudi za zmanjšanje izpustov TGP – za uvajanje nizkoogljicnih tehnologij, za pametna omrežja, elektricno mobilnost in ucinkovito rabo energije (Energetska zbornica Slovenije, 2021). 200 Težave zaradi okoljskih razlogov so predvsem pri nadaljnjem povecanju rabe vodne in vetrne energije. Okvir 8: Vplivi pandemije covida-19 na okolje in zeleni nacrti za okrevanje Kratkorocni vplivi pandemije na okolje, tako pozitivni kot negativni, so bili precejšnji. Mnoge od teh posledic so verjetno zacasne, nekatere pa lahko preidejo v dolgorocne strukturne ali vedenjske spremembe. Pomembnejši vplivi na svetovni ravni so bili na a) manjše izpuste CO2: pricakuje se, da so se leta 2020 zmanjšali za 8 %, to je na raven izpred desetletja, vendar naj bi bilo zmanjšanje kratkotrajno in naj ne bi imelo dolgorocnejšega vpliva; b) manjšo onesnaženost zraka: kakovost zraka se je zacasno izboljšala, ker so bile industrijske dejavnosti in promet mocno okrnjeni, vendar so nato hitro vrnile narašcajoce stopnje onesnaženosti zraka. Nakazuje se povezava med onesnaženostjo zraka in smrtnostjo zaradi covida-19, pri tem pa so bile bolj prizadete socialno ogrožene skupine, ki so tudi bolj izpostavljene onesnaženemu zraku; c) izboljšano kakovost voda: zmanjšanje gospodarske aktivnosti je privedlo do izboljšanja tudi pri vodah, a tudi to je zacasen pojav, saj naj bi se onesnaženje povecalo, ko se bo gospodarska aktivnost nadaljevala; c) vecje nastajanje nekaterih odpadkov: povecale so se kolicine medicinskih odpadkov, osebne zašcitne opreme in plasticne embalaže za enkratno uporabo. Izzivi, povezani z ravnanjem z odpadki, so se s tem precej povecali (OECD, 2021a). V ukrepe za gospodarsko okrevanje bo treba cim prej celovito vkljuciti ukrepe za reševanje dolgorocnejših izzivov, povezanih s trajnostnim prestrukturiranjem. Paketi gospodarskih spodbud in nacrti za oživitev lahko vkljucujejo zeleno in vkljucujoce okrevanje, za kar je potrebna povezava med ustvarjanjem priložnosti za dohodek, delovna mesta in rast ter pospešitvijo doseganja srednjerocnih in dolgorocnih okoljskih ciljev. Okrevanje po pandemiji je velika priložnost za to. Ukrepi naj ne bi bili usmerjeni v ponovno vzpostavitev stanja pred njo, ampak naj bi podprli korenitejše premike k novim, zelenim inovacijam in investicijam. To bi pospešilo zeleni prehod, blažilo podnebne spremembe in povecalo odpornost proti njim. Skrb za cistejše okolje, ucinkovito ravnanje z odpadki in okrepljeno varstvo biotske raznovrstnosti zmanjšuje ranljivost skupnosti za zdravstvene krize, hkrati pa lahko poveca gospodarsko aktivnost in dohodek, ustvari nova delovna mesta ter zmanjša neenakosti (OECD, 2021a). Za uspešno zeleno okrevanje gospodarstva po krizi zaradi pandemije covida-19 bo kljucno usklajeno zeleno delovanje vseh politik. Zeleno okrevanje je lahko težje izvedljivo, ker a) so bila mlada in manjša podjetja, kjer bi bile vecje spremembe in inovacije lažje izvedljive, v krizi bolj prizadeta in zato težje investirajo v nove poslovne modele; b) so bila vecja in starejša podjetja, ki okolje praviloma onesnažujejo bolj, ob manjši prizadetosti manj motivirana za spremembe; hkrati pa je c) krizo zaradi pandemije covida-19 spremljal mocan padec cen fosilnih goriv, kar zmanjšuje motivacijo podjetij za investiranje v cistejše tehnologije in vecjo energetsko ucinkovitost (OECD, 2021b). Kljucne bodo jasne usmeritve politik v zelene obdavcitve ter spodbude za pospešitev javnih in zasebnih investicij v prehod na nizkoogljicno krožno gospodarstvo. Pri tem bo nujno usklajeno delovanje politik iz razlicnih podrocij. Ker so za naložbe v zeleno okrevanje, ki je v jedru prizadevanj evropskih politik, namenjene številne financne pomoci, je to velika priložnost za pospešitev trajnostnega prehoda. Okrevanje gospodarstva in krepitev odpornosti proti prihodnjim krizam, ki bo temeljila na zeleni in digitalni preobrazbi, bo v EU podprto s sredstvi Sklada za okrevanje in odpornost. Z njim je bilo Sloveniji dodeljenih 5,2 mrd. EUR (od tega 3,6 mrd. posojil), skladno z usmeritvami Evropske komisije pa je treba v ukrepe na podrocju trajnostnega in zelenega prehoda usmeriti 37 % razpoložljivih sredstev. Spodbude v naložbe, ki bodo poudarjene v okviru slovenskega Nacrta za okrevanje in odpornost, bodo kljucne za zeleno okrevanje in pospešitev nacrtovanih sistemskih sprememb. Pristojna ministrstva bodo prve razpise na tem podrocju objavila predvidoma v drugi polovici leta 2021. Ukrepi na podrocju trajnostnega razvoja bodo podprti tudi s sredstvi evropske kohezijske politike (SVRK, 2021; CER, 2021). nekaj letih še poveceval (pri tem v letu 2018 nekoliko manj). V preracunu na BDP se je v obdobju 2010–2018 v primerjavi z drugimi clanicami EU povecal dalec najbolj, za 18 % (v povprecju EU se je znižal, za 3 %). V preracunu na prebivalca je prepeljanega precej vec blaga kot v EU. V tem je cestnega prometa vec za petino, hkrati pa v primerjavi z EU ugodno izstopa vecji delež železniškega blagovnega prevoza (gl. kazalnik 4.4), ki je energijsko ucinkovitejša rešitev z majhnimi izpusti toplogrednih plinov.201 V potniškem prometu je uporaba železnice in 201 Povecevanje prevoza z železnico je precej omejeno z obstojeco drugih javnih prevoznih sredstev tudi v mednarodni primerjavi zelo majhna, delež prevozov z osebnimi avtomobili pa velik. To je deloma posledica manjše stopnje urbanizacije in vecje poselitvene razpršenosti, predvsem in vse bolj pa neposodobljene in skromne ponudbe javnega potniškega prometa. Njegova vecja razvejanost, frekventnost ter uskladitev in prilagoditev voznih redov bi ob potnikom in okolju prijaznejših železniško infrastrukturo, njena nadgradnja in prenova potekata bistveno prepocasi (IJS, 2020). Po vecletnih pripravah se zacenja izgradnja drugega tira Divaca–Koper, ki bo omogocal vecji blagovni prevoz po tirih. Slika 44: Število avtomobilov na tisoc prebivalcev (levo) in delež železniškega v skupnem potniškem prometu, potniški kilometri (desno), 2018 14 12 10 7,9 8 6 4 1,8 2 0 AvstrijaNizozemskaFrancijaSlovaškaŠvedskaCeškaNemcijaMadžarskaDanskaBelgijaEUPoljskaŠpanijaItalijaFinskaLuksemburgRomunijaPortugalskaLatvijaIrskaHrvaškaEstonijaBolgarijaSlovenijaLitva Grcija Vir: Eurostat, 2020; preracuni UMAR. Opombi: a) graf levo: Grcija 2017; b) graf desno: kazalnik se nanaša na potovanje znotraj države. voznih sredstvih prispevala k celovitejšemu uveljavljanju trajnostne mobilnosti. V letu 2020 je bil javni potniški promet, pa tudi prevoz z avtomobili, v prizadevanjih za zajezitev epidemije covida-19 precej omejen, zato se je delež javnega potniškega prometa v skupnem prometu verjetno še zmajšal. Treba bo pospešiti dolgorocne sistemske premike, tudi zaradi problematike, povezane z narašcajocimi izpusti toplogrednih plinov iz te dejavnosti.202 Snovna produktivnost, ki je eden od osnovnih kazalnikov trajnostnega gospodarstva, se je med gospodarsko in financno krizo ob nižji porabi snovi izboljšala, vendar pa je v zadnjih letih stagnirala. Gibanja te produktivnosti, izracunane kot razmerje med BDP ter porabljenimi surovinami in materiali, so v Sloveniji pod mocnim vplivom gradbene dejavnosti in z njo povezane porabe nekovinskih mineralov. V strukturi porabe snovi je delež gradbenega materiala med vecjimi v EU. Potem ko se je snovna produktivnost v obdobju 2007–2012 povecevala hitreje kot v povprecju EU, kar je bilo povezano z manjšo gradbeno dejavnostjo, in v 202 Evropska komisija je konec leta 2020 predstavila novo evropsko strategijo s podrocja prometa, ki obravnava kljucna podrocja prihodnjega razvoja prometa in prometne infrastrukture. Splošni cilji so trije: 1) trajnostna mobilnost – prehod na brezemisijsko mobilnost, kjer se za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz prometa predvideva a) izvajanje ukrepov za zagotovitev vecjih deležev trajnostne mobilnosti in logistike pri vseh nacinih prevozov, b) omogocitev splošne razpoložljivosti in dostopnosti ter c) vzpostavitev ucinkovitih spodbud za prehod k novi mobilnosti; 2) pametna mobilnost – doseganje nemotene, varne in ucinkovite povezljivosti, kjer naj bi s pomocjo digitalizacije in avtomatizacije izkoristili nove tehnologije za zagotavljanje multimodalnih rešitev trajnostne mobilnosti, to pa naj bi ugodno vplivalo tudi na cas prevoza, prevozne stroške, zanesljivost in varnost v prometu, ter 3) odpornejša mobilnost – odpornejši enotni evropski prometni prostor, kar naj bi bilo prometnemu sektorju v pomoc, da si po krizi zaradi pandemije covida-19 opomore, se izboljša ter postane okolju prijaznejši, pametnejši in odpornejši proti prihodnjim krizam (EK, 2020a). naslednjih nekaj letih ostala na približno isti ravni, se je v letu 2019 ob vnovic mocno zmanjšani porabi peska in gramoza znova povecala. Zaostanek za povprecjem EU se je zmanjšal, z 12 na 6 %, torej je bilo na enako kolicino porabljene snovi ustvarjenega za 6 % manj BDP kot v povprecju EU (gl. kazalnik 4.5). V letu 2020 so ukrepi za zajezitev epidemije omejevali tudi aktivnost v gradbeništvu, vendar ne mocno. Pricakujemo lahko, da bo nadaljnje povecevanje snovne produktivnosti slovenskega gospodarstva ob ponovni oživitvi gradbene dejavnosti težje dosegljivo. Izvajanje vecjih gradbenih projektov, kot so nacrtovana gradnja železniške infrastrukture in cestne povezave tretje razvojne osi, bo rast snovne produktivnosti upocasnilo, zato bo treba za dosego zastavljenih ciljev vec pozornosti nameniti nacrtovanim ukrepom kroženja snovi. Vkljucenost predelanih snovi v ponovno rabo je v Sloveniji razmeroma majhna, nujna bo ucinkovitejša trajnostna raba. Ob cezmernem izkorišcanju naravnih virov gospodarska rast negativno vpliva na okolje, hkrati pa z zmanjševanjem v svetu omejenih zalog surovin zvišuje njihove cene in s tem proizvodne stroške. Stopnja vkljucenosti predelanih snovi v delovne procese gospodarskih dejavnosti, ki je izracunana kot razmerje med predelano kolicino odpadnih snovi in celotno kolicino porabljenih snovi, se je v Sloveniji v zadnjem desetletju povecevala hitreje kot v povprecju EU, a je še vedno nižja (v letu 2019 za 1,5 o. t.). Uspešnost prehoda v zeleno in digitalno gospodarstvo bo mocno odvisna od zanesljive oskrbe s surovinami, ki so za gospodarstvo najpomembnejše in pri katerih je tveganje za motenost oskrbe veliko, v krizi zaradi pandemije covida-19 pa se je pokazalo, da se motnje lahko hitro povecajo in da so gospodarstva pri tem zelo ranljiva (EK, 2020b).203 Cene 203 Na seznam kriticnih surovin EU za leto 2020 je uvršcenih 30 materialov. Seznam se vsako leto povecuje; v letu 2020 je bil npr. nanj uvršcen Slika 45: Domaca poraba snovi1 in relativna snovna produktivnost, Slovenija (levo), ter stopnja porabe predelanih snovi2, leto 2019 (desno) Rude kovin Biomasa in ostalo Fosilni energenti Nekovinski minerali Snovna produkt. (d. os) 20002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 NizozemskaBelgijaFrancijaItalijaEstonijaNemcijaEULuksemburgAvstrijaSlovenijaŠpanijaPoljskaCeškaDanskaMaltaŠvedskaMadžarskaFinskaSlovaškaHrvaškaLatvijaGrcijaLitvaCiperBolgarijaPortugalskaIrskaRomunijaIrska Vir: SURS, 2021 in Eurostat, 2021; preracuni UMAR. Opomba: 1 Domaca poraba snovi je opredeljena kot izkorišcanje domacih virov, povecano za neto uvoz snovi. 2 Razmerje med uporabljeno predelano kolicino odpadkov ter celotno kolicino uporabljene snovi in odpadkov. v naravi omejenih primarnih surovin se bodo zviševale, zato bo za doseganje višje produktivnosti treba povecati predelavo ter gospodarsko rast lociti od rabe primarnih virov (OECD, 2019a in International Resource Panel, 2019). Za nemoteno oskrbo in povecevanje odpornosti proti razpoložljivosti omejenih naravnih virov bo treba vec pozornosti nameniti krožni in ucinkoviti rabi virov, trajnosti izdelkov ter zelenim raziskavam in inovacijam, ob tem pa tudi diverzifikaciji oskrbe s primarnimi in sekundarnimi viri, krepitvi oskrbovalnih verig in zmanjševanju odvisnosti od uvoza (UMAR, 2020b). Nastajanje odpadkov je v krizi zaradi panedmije covida-19 ob manjši gospodarski aktivnosti lahko zacasno upocasnjeno, a v okrevanju je treba pospešiti prehod v krožno gospodarstvo in odpadke obcutno zmanjšati tudi sistemsko. Kolicina nastalih odpadkov se je v obdobju 2012–2019 povecala za 88 %, zaradi povecanja gradbenih in mineralnih odpadkov v dejavnostih, pa tudi komunalnih v gospodinjstvih (gl. kazalnik 4.6). Ker se je BDP zviševal hitreje, se je kolicina nastalih odpadkov na enoto BDP zmanjšala, vendar je bila še vedno za okoli desetino nad povprecjem EU. To je posledica razlik v strukturi gospodarstva in preteklih prenizkih investicij in inovacij v smeri doseganja cistejših tehnologij (OECD, 2019b). Pricakujemo, da se je v epidemiji nastanek odpadkov iz dejavnosti zaradi manjše aktivnosti zmanjšal, vendar pa so se lahko povecali nekateri drugi odpadki, povezani npr. z vecjo rabo zašcitnih sredstev in embalažo za enkratno uporabo.204 litij, ki je bistven za prehod na e-mobilnost. Te surovine so precej koncentrirane le na posameznih obmocjih sveta; npr. na Kitajskem, v Turciji in južni Afriki. 204 Težave z odpadno embalažo so tudi sicer zelo perece. Samo v letu 2019 je nastalo okoli 300 tisoc ton odpadne embalaže: okoli šest desetin v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter štiri desetine v gospodinjstvih. Med odpadno embalažo iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti je bila okoli polovica papirne in kartonske, okoli tri desetine Kljucna bo vecja preusmeritev proizvodnje v krožni sistem, to je v manjšo rabo primarnih snovi in vecjo rabo za predelavo primernih materialov.205 Ravnanje z odpadki se je v zadnjih letih precej izboljšalo, tudi zaradi nadgrajenih in novih regijskih centrov za odpadke.206 S tem se je zmanjšalo odlaganje, ki je z okoljskega vidika najmanj zaželeno, povecala pa predelava in recikliranje, kar je premik v smer trajnostnega razvoja. Ob vecjih prizadevanjih za optimalo rabo snovi pri izvoru bo v prihodnje povecana tudi predelava, a nujno bo hitrejše celovitejše iskanje rešitev, vkljucno z odlocitvijo glede toplotne obdelave ostankov. Odpadki, ki jih ni mogoce predelati, lahko ob ustreznem ravnanju postanejo pomemben energetski vir. Za hitrejši prehod v nizkoogljicno krožno gospodarstvo bodo potrebni znatni javni in zasebni financni viri, pri cemer bo pomembno optimalno izkoristiti tudi vsa razpoložljiva sredstva EU. Za uresnicitev Evropskega zelenega dogovora (EK 2019a) je EU pripravila investicijski nacrt (EK, 2020d). Poleg sredstev proracuna EU bo imela kljucno vlogo pri financiranju prehoda Evropska investicijska banka, ki je z uskladitvijo svojih aktivnosti s cilji Pariškega podnebnega dogovora postala t. i. podnebna banka EU. Pomembni dodatni viri za prehod v nizkoogljicno krožno gospodarstvo so zagotovljeni tudi z dogovorom »Next Generation EU« (EK, 2020e), ki je financni paket, namenjen podpori okrevanju po pandemiji covida-19 in strukturni preobrazbi gospodarstev. Z njim je doloceno, da je ukrepom plasticne in mešane, preostanek pa iz lesa in drugih vrst materiala. 205 MOP je npr. v smeri uvajanja krožnega gospodarstva v letu 2020 dopolnil Uredbo o odpadkih, ki omogoca predelavo odpadkov in odpadnega blata v nove gradbene proizvode. V javni obravnavi je bila tudi nova Uredba za podelitev koncesij za uporabo preostanka odpadkov za proizvodnjo energije. 206 V prejšnjem programskem obdobju so bili to med kohezijskimi projekti s podrocja okolja. Slika 46: Nastali odpadki, Slovenija (levo), in nastali odpadki, brez mineralnih, na enoto BDP, 2018 (desno) Komunalni odpadki Odpadki v dejavnostih LuksemburgIrskaDanskaCiperFrancijaŠvedskaAvstrijaMaltaNemcijaLatvijaNizozemskaŠpanijaEU 27ItalijaFinskaCeškaPortugalskaSlovenijaHrvaškaGrcijaMadžarskaBelgijaSlovaškaLitvaRomunijaPoljskaBolgarijaEstonija Vir: SURS, 2021 in Eurostat, 2021. Opomba: Padec nastalih odpadkov leta 2012 v Sloveniji je posledica a) zmanjšanja gradbenih odpadkov in b) spremenjene metodologije: nekatere vrste odpadkov so bile prerazporejene med stranske proizvode. trajnostnega in zelenega prehoda treba nameniti vsaj 37 % razpoložljivih sredstev. Konkretizacija ukrepov se pripravlja v okviru nacionalnega Nacrta za okrevanje in odpornost. Pri usmerjanju virov financiranja postaja vse pomembnejša tudi taksonomija oz. poenotenje definicij glede aktivnosti, ki prispevajo k trajnostnemu in zelenemu prehodu.207 Glede na ambiciozni nacrt zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 55 % na ravni EU do leta 2030 (EK, 2020g), ki naj bi mu v letu 2021 sledili podrobnejši zakonodajni predlogi, je pomembno, da tudi Slovenija cim prej sprejme in zacne izvajati dolgorocno strategijo razogljicenja. Iz osnutka Dolgorocne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 (MOP, 2020), ki novih zavez do leta 2030 na ravni EU še ne vkljucuje, je razvidno, da zgolj z obstojecimi ukrepi nacrtovanih okoljskih ciljev ne bo mogoce doseci,208 zato bo kljucno cim bolje izkoristiti vse razpoložljive javne vire, ob tem pa za te namene vkljuciti tudi zasebne vire financiranja. Poleg novih javnih in zasebnih virov financiranja bo za prehod v nizkoogljicno krožno gospodarstvo nujen tudi boljši izkoristek zdajšnjih prihodkov in izdatkov državnega proracuna. Glavnino prihodkov od okoljskih davkov, ki so bili glede na BDP v letu 2019 med najvišjimi v EU (gl. kazalnik 4.7), sestavljajo davki na energijo. Prihodki davkov na energijo so 207 Z vzpostavitvijo okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (Uredba 2020/852/EU, 2020) je že prišlo do pomembnega napredka pri harmonizaciji klasifikacije okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti za udeležence na financnem trgu. Šest meril iz tega okvira, ki opredeljujejo nacelo, da se ne škoduje bistvenim okoljskim ciljem (angl. do no significant harm), je treba upoštevati tudi pri pripravi ukrepov Nacrta za okrevanje in odpornost (EK, 2020f ). 208 Osnutek Dolgorocne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 je bil v septembru 2020 v javni razpravi. Dokument vsebuje dva scenarija investicij: z obstojecimi in z dodatnimi ukrepi. Marca 2021 se je zacela tudi javna razprava o osnutku Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z naceli pravicnega prehoda (MzI, 2021). se v letih 2018–2019 sicer znižali in posledicno tudi delež okoljskih davkov glede na BDP, ki je bil s 3,32 % BDP na najnižji ravni v desetih letih. Na to je vplivalo znižanje trošarin na energente v letu 2018, predhodna realizacija državnega proracuna za leto 2020 pa kaže, da so se zaradi nadaljnjega znižanja trošarin v letu 2020 ti prihodki znižali tudi lani. Odprava regulacije cen naftnih derivatov v letu 2020 in s strani trgovcev napovedano dvigovanje marž v koncni ceni naftnih derivatov proti višini marž v sosednjih državah zmanjšuje manevrski prostor za dvig trošarin na energente v prihodnje, ce ne bi bili del sinhroniziranih politik obmejnih držav. Po letu 2015 so se zniževali tudi že sicer skromni prihodki od davkov na onesnaževanje in rabo naravnih virov, povišali pa davki na promet, kjer pa v letu 2021 zaradi prenove obdavcitve motornih vozil in ukinitve dodatnega davka na motorna vozila pricakujemo znižanje prihodkov.209 Ceprav vecina okoljskih davkov ni namenski vir za financiranje in doseganje okoljskih ciljev,210 takšna gibanja v zadnjih letih ne odražajo prizadevanj za omejevanje onesnaževanja. Z zadnjo davcno reformo, s katero se je v letih 2019 in 2020 razbremenila obdavcitev dela, niso bile izkorišcene možnosti zelenega davcnega prestrukturiranja, hkrati pa so se ohranile tudi druge davcne spodbude razlicnih oblik (subvencije in olajšave), ki so v nasprotju s cilji zmanjšanja obremenjevanja okolja (MF, 2019 in IJS, 2020). 209 Z letom 2021 je bil ukinjen dodaten davek na motorna vozila, obenem pa prenovljena obdavcitev motornih vozil (obdavcitev je odslej vezana le na okoljske dejavnike in ne vec prodajne cene vozil, prenovljena je bila tudi lestvica davka). Ob pripravi sprememb Zakona o davku na motorna vozila je bil izpad prihodkov iz tega naslova ocenjen na 28 mio. EUR (MF, 2020). 210 Vecina prihodkov iz okoljskih davkov so integralni (nenamenski) prihodki državnega proracuna. Namenski so le nekateri okoljski davki, npr. prihodki iz prodaje emisijskih kuponov, ki so prek Sklada za podnebne spremembe namenjeni za ukrepe za blaženje podnebnih sprememb. 4.2 Trajnostno upravljanje naravnih virov Trajnostno upravljanje naravnih virov (razvojni cilj 9) Cilj SRS 2030 je trajnostno varovati naravne vire in nacrtovati njihovo ucinkovito rabo, saj so eden kljucnih stebrov za zagotavljanje zdravega življenjskega prostora, pridelavo kakovostne hrane in izvajanje gospodarskih dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Cilj bomo dosegli s preseganjem sektorskega nacina razmišljanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti, trajnostnim upravljanjem tal, ohranjanjem kakovostnih kmetijskih zemljišc, trajnostnim razvojem gozda ter ucinkovitim upravljanjem voda. SRS 2030 ob tem prepoznava velik pomen odgovornega ravnanja s prostorom. Posebnega pomena bo blažitev podnebnih sprememb, ucinkovito prilagajanje nanje in izkorišcanje priložnosti, ki jih te prinašajo. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 9: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Delež kmetijskih zemljišc v uporabi, v % 23,7 (2019) 39,2 (2019) Kakovost vodotokov, mg O/l 2 1,1 (2019) 2,0 (2017) Ekološki odtis, gha/osebo 4,9 (2017) 4,7 (2017) Naravo s sedanjimi proizvodnimi procesi in življenjskim slogom v Sloveniji, podobno kot v celotni Evropi, mocno preobremenjujemo, po letu 2013 pa na tem podrocju ni bilo napredka. Z dolgorocno spremenjenim nacinom življenja vse bolj izkorišcamo naravne vire in pri tem povecujemo onesnaževanje. Ekološki odtis, ki je eden od najbolj celovitih kazalnikov obremenjevanja okolja, se je med financno in gospodarsko krizo znižal približno na raven iz zacetka prejšnjega desetletja, v obdobju 2015–2017 (zadnji podatek) pa je bil znova nekoliko vecji in v preracunu na prebivalca tudi nad povprecjem Evrope (York University Ecological Footprint Initiative & Global Footprint Network, 2021; gl. kazalnik 4.8). To kaže, da je bila gospodarska rast v teh letih dosežena ob vecji rabi virov in vecjem onesnaževanju okolja. Biološka površina, ki se je sposobna obnoviti, t. i. biološka zmogljivost narave, pa je v Sloveniji v preracunu na prebivalca manjša kot v evropskem povprecju. Sloveniji najvecjo biološko zmogljivost prinašajo gozdovi, ki pa kljub veliki površini ne zadostujejo za absorpcijo izpustov ogljikovega dioksida, ki k ekološkemu odtisu prispevajo najvec. Razlika med ekološkim odtisom in biokapaciteto, t. i. ekološki primanjkljaj, je tako v Sloveniji vecja kot v povprecju evropskih držav. Napredek bo lahko dosežen le, ce bo okrevanje po krizi zaradi epidemije covida-19 tesno povezano s pospešenim celovitim prehodom v nacrtovano nizkoogljicno krožno gospodarstvo. Slovenija Evropa svet Zemljišca za infrastrukturo Obdelovalne površine 7 Ribolovna obmocja Gozdovi Pašniki 6 3 Slika 47: Ekološki odtis (levo) in biokapaciteta, 2017 (desno) 4,90 4,74 2,77 V gha / osebo 3 2 1 V gha / osebo 2 1 0 200020012002200320042005200620072008200920102011201220132014201520162017 Vir: SURS, 2021 in Eurostat, 2021; preracuni UMAR. Opomba: 1 Domaca poraba snovi je opredeljena kot izkorišcanje domacih virov, povecano za neto uvoz snovi. 2 Razmerje med uporabljeno predelano kolicino odpadkov ter celotno kolicino uporabljene snovi in odpadkov. Slovenija se uvršca med obmocja z najvecjo biotsko raznovrstnostjo v Evropi, pri tem pa se vse bolj kaže potreba po iskanju sprejemljivih kompromisov o reševanju skupnih izzivov. Velika biotska raznovrstnost je predvsem naravna danost, pa tudi posledica nacrtnega varovanja rastlinskih in živalskih vrst ter premišljenega gospodarjenja z ekosistemi. Po zavarovanih obmocjih, ki so zaradi velike biotske in krajinske pestrosti kljucna za ohranitev življenjskih prostorov ogroženih vrst, je Slovenija v vrhu držav EU in ima v tem omrežju dvakrat tolikšen delež površin kot EU v povprecju. Kljub izvajanju številnih aktivnosti za ohranitev biotske raznovrstnosti pa ta tudi v Sloveniji dolgorocno upada. Indeks ptic kmetijske krajine, ki je eden od kazalnikov sprememb, kaže na zmanjševanje njihove populacije.211 Izstopajo težave zaradi a) pozidave v zvezi s širjenjem urbanizacije, prometa in gospodarskih aktivnosti, b) nedomišljenega urejanja vodotokov, vecinoma v zvezi z zagotavljanjem protipoplavne varnosti, in c) kmetijstva, ki varovanim vrstam sicer zagotavlja življenjski prostor, a ga na obmocjih z zelo intenzivnim nacinom gospodarjenja tudi krci. Naložbe v varstvo in obnovo narave bodo tudi kljucne pri gospodarskem okrevanju Evrope po krizi zaradi pandemije covida-19.212 Izziv je v preseganju sektorskega nacina razmišljanja ter iskanju Slika 48: Delež zavarovanih obmocij – Natura 2000, 2019 kompromisnih rešitev med interesi s podrocja varovanja narave in posameznih gospodarskih dejavnosti. Kot izjemno zahtevno podrocje se v zadnjem casu kaže predvsem iskanje kompromisov v prostorski umestitvi objektov za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Kmetijstvo, ki ima pri ohranjanju biotske raznovrstnosti eno kljucnih vlog, v Sloveniji v mednarodni primerjavi ni med intenzivnejšimi, v krizi zaradi epidemije covida-19 pa se je izostril pomen ucinkovitih in konkurencnih oskrbnih verig. Slovenija se uvršca med države clanice EU, kjer so razmere za kmetijsko pridelavo v povprecju težje: delež kmetijskih zemljišc v skupni površini je razmeroma majhen, zemljišca so razdrobljena in razmeroma velik del jih leži na obmocjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. To otežuje pridelavo in zmanjšuje ucinkovitost, dejavnost pa ob velikem deležu travinja bolj usmerja v živinorejo. Površina njiv na prebivalca je v mednarodni primerjavi skromna (gl. kazalnik 4.9). V kmetijstvu potekajo precejšnje strukturne spremembe, kot so povecevanje in specializacija gospodarstev, a hkrati tudi povecevanje ekološke pridelave in reje. Ker je varovanju okolja namenjene vse vec pozornosti, sta se bilancna presežka dušika in fosforja, ki sta osnovna kazalnika obremenjevanja tal in voda s kmetijstvom, v daljšem obdobju precej znižala.213 Povprecni hektarski pridelki so vecinoma manjši od povprecnih v EU, a to poleg manjše obremenjenosti okolja pomeni tudi nižjo produktivnost naravnih virov (gl. kazalnik 4.10). Samooskrba z vecino osnovnih kmetijskih proizvodov, še posebej iz ekološke pridelave, je posledicno razmeroma majhna. Velika vecina hrane je iz uvoza, 30 25 doma pridelane je le še okoli petina. Pri tem je v izvozu vecina nepredelanih, v uvozu pa predelanih kmetijskih 20 15 10 5 V % proizvodov, kar je neizkorišcena možnost povecevanja dodane vrednosti. Kljucna je vzpostavitev ucinkovitih in konkurencnih oskrbnih verig.214 Kmetijska politika je pred velikimi izzivi, povezanimi z zanesljivo pridelavo hrane ter zagotavljanjem vira dohodka pridelovalcem in zaposlenim v verigah preskrbe, hkrati pa tudi z odgovornostjo do narave in ohranitve njenih virov. SlovenijaHrvaškaBolgarijaSlovaškaCiperGrcijaŠpanijaLuksemburgRomunijaMadžarskaPortugalskaPoljskaItalijaEU 27EstonijaNemcijaNizozemskaAvstrijaCeškaBelgijaIrskaFrancijaLitvaMaltaFinskaLatvijaŠvedskaDanska Gospodarjenje z gozdovi, ki v Sloveniji pokrivajo velik del površine, je že nekaj let pod vplivom odstranjevanja posledic naravnih ujm in lesnih Vir: Eurostat, 2021. škodljivcev, les pa je bil ob obsežnejši secnji premalo izkorišcena surovina. Slovenija je med tremi najbolj gozdnatimi državami v Evropi, gozdovi pa njen 211 Ugotavljanje stanja biotske raznovrstnosti je precej težavno, ker je vrst in interakcij med njimi in neživim okoljem veliko. Med kazalniki, ki okvirno kažejo splošno stanje, so populacija izbranih vrst ptic, indeks ptic kmetijske krajine, ohranjenost populacij divjadi in ohranjenost gozdov. 212 Vec kot polovica svetovnega BDP je odvisna od narave in njenih storitev, v tem še posebej tri gospodarske dejavnosti – gradbeništvo, kmetijstvo ter proizvodnja hrane in pijac. V svetu prisotna kriza biotske raznovrstnosti je nelocljivo povezana s podnebno krizo, saj podnebne spremembe pospešujejo unicevanje narave zaradi suše, poplav in požarov, izguba narave in njeno netrajnostno izkorišcanje pa sta kljucna dejavnika podnebnih sprememb. Povezani pa nista samo krizi, ampak tudi rešitvi zanju. Ob ponovnem zagonu gospodarstva po krizi zaradi pandemije covida-19 bo treba to zavedanje povecati, bolj upoštevati poslovni pomen biotske raznovrstnosti in poiskati poti iz škodljivih preteklih navad (EK, 2020c). najbolje ohranjen naravni ekosistem. To ima številne ugodne vplive na okolje, a prevelik delež gozda z 213 Bilancni presežek elementa je pozitivna razlika med njegovim vnosom v tla in odvzemom s pridelkom. Zaželeno je, da razlika med njima ni prevelika (ARSO, 2021b). 214 V epidemiji covida-19 se je pokazalo, kako pomembna je stabilna in trdna veriga preskrbe s hrano. V razmerah zaprtja gostinstva, turizma in javnih zavodov, ki so pred tem redno odkupovali domace kmetijske pridelke in proizvode ter izdelke živilske industrije, so najmanj škode utrpeli pridelovalci in predelovalci, ki so imeli vnaprej dolocene dogovore in sklenjene pogodbe za odkup. Slika 49: Izvor porabljene hrane (levo) in stopnja samooskrbe z osnovnimi kmetijskimi proizvodi, Slovenija Domaci izvor Tuji izvor 2009 2019 140 Rastlinski pridelki Živinoreja 128 120 110 103 96 93 100 81 74 80 60 68 57 44 40 40 20 0 Sadje Zelenjava Krompir Žita Meso prašicevMesoskupaj Mesodrobnice Jajca MesogovediPerutninskomeso Mleko Vir: ARSO, 2021b. Opomba: Vkljuceni so žito, meso, jajca, krompir, zelenjava, sadje, sladkor in riž (slika levo); SURS, 2021 in KIS, 2020a (slika desno). Okvir 9: Preskrba s hrano, kmetijstvo in covid-19 ter nova kmetijska politika V evropskem in širšem prostoru so se v krizi zaradi pandemije covida-19 povecale aktivnosti za nemoteno preskrbo s hrano. V izrednih razmerah, kot je pandemija, je kljucen dober pregled stanja v kmetijsko-živilskih verigah na lokalnih in svetovnih trgih. Med epidemijo covida-19 je obcasno prihajalo do neravnovesij, do mocnejših pritiskov na cene hrane pa tudi zaradi hitrega in ucinkovitega ukrepanja ni prišlo. To je zmanjševalo tržno negotovost in preprecevalo nepotrebne nakupe na zalogo. Dobra preglednost delovanja trgov pa ni samoumevna, potrebne so pravocasne naložbe v znanje in digitalizacijo: v sprotno spremljanje razvoja trga in politik, zbiranje informacij in obvešcanje o ugotovitvah. Le s tem so odzivi politik lahko ustrezni in pravocasni (OECD, 2020b). V Sloveniji vecjih motenj v preskrbi ni bilo tudi zaradi interventnih ukrepov za blaženje negativnih posledic za dejavnost. Ob omejitvah gibanja, oteženem prehodu blaga in storitev cez državno mejo, zaostritvah v turizmu ter zaprtju gostinskih objektov in javnih zavodov je prihajalo do neravnovesja v ponudbi in povpraševanju, a v pomoc so bili splošni in specificni ukrepi politike. Med splošnimi so bili trije: a) omogocena prosta prodaja kmetijskih pridelkov in repromateriala ter nudenje veterinarskih storitev; b) spremembe v izvajanju nekaterih ukrepov politike, v tem npr. bolj ciljno podprte kljucne investicije za zagotavljanje nemotene oskrbe s hrano: v rastlinski pridelavi v namakalne sisteme, rastlinjake in ureditev trajnih nasadov; v živinoreji v predelavo in trženje, v splošnem pa v zbirne centre, skladišca, hladilnice in pakirne linije; c) socioekonomske intervencije za zašcito dohodka pridelovalcev; v tem financna pomoc zaradi nezmožnosti za delo zaradi okužbe z virusom ter odlog ali oprostitev prispevkov za socialno varnost. Specificni interventni ukrepi pa so bili sprejeti za sektorje, ki so zaradi epidemije covida-19 utrpeli najvecji izpad dohodka: prireja mesa, proizvodnja vina, izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in gozdarstvo (KIS, 2020b). Za kmetije, ki se ukvarjajo tudi s turizmom, je bila v veliko pomoc izdaja turisticnih bonov in s tem povecan obisk gostov. S krizo zaradi pandemije covida-19 se je povecalo zavedanje o potrebni vzpostavitvi odpornejšega kmetijsko­prehranskega sistema. V novi skupni kmetijski politiki EU za programsko obdobje 2021–2027, ki se bo tokrat zacela izvajati z dvoletnim zamikom (leta 2023), bo poudarek na smiselnosti ukrepov in doseganju želenih rezultatov (in ne vec na upoštevanju pravil in skladnosti). Clanice bodo v vecji meri same odlocale, kako najbolje izpolniti cilje SKP in se hkrati ustrezno odzvati na svoje specificne potrebe. V Sloveniji je bila sprejeta resolucija Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021, s katero je postavljen temeljni strateški okvir delovanja politike in opredeljen nabor potreb po ukrepanju (ReNPURSK, 2020). Na tej podlagi je v pripravi strateški nacrt 2021–2027, v katerega bodo vkljuceni ukrepi obeh stebrov SKP. Med pomembnejšimi cilji so generacijska pomladitev in konkurencna tržna naravnanost gospodarstev, spoprijemanje s podnebnimi spremembami in upravljanje tveganj, okolju prijazna pridelava varne in kakovostne hrane ter ob tem doseganje boljšega dohodkovnega položaja pridelovalcev. Nujen je prehod v zeleno, digitalno in trajnostno, krožno in do podnebja nevtralno kmetijstvo. Za podnebne in okoljske ukrepe bo treba nameniti vsaj 20 % neposrednih placil in vsaj 30 % sredstev za razvoj podeželja (MKGP, 2021a). Okrogli industrijski les Les za kurjavo Okrogli industrijski les Les za kurjavo 6 5 4 v mio m3 2 1 0 20002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 20002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 Vir: SURS, 2021. vidika optimalne rabe prostora kljub temu ni zaželen. Gozdnatost Slovenije se je dolgorocno povecevala, gibanja v prostoru pa niso bila enakomerna. Povecevala se je na obmocjih, kjer je bila z vidika krajinske pestrosti že sicer velika, v predelih z intenzivnim kmetijstvom in v primestnih predelih pa so se gozdovi krcili (Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, 2007). V zadnjih letih so jih mocno poškodovale obsežne naravne nesrece: žledolom v letu 2014, vetrolomi v letih 2017 in 2018 ter prenamnožene populacije lesnih škodljivcev. Zaradi velikega deleža starejših in debelejših dreves, ki ob visoki povprecni lesni zalogi sicer zagotavlja visoko biokapaciteto in skladišcenje ogljika, je bila odpornost slovenskih gozdov manjša (Stritih trajnostni razvoj, 2018). Posek lesa se je zaradi sanacije gozdov povecal (gl. kazalnik 4.11), a z vidika doseganja višje dodane vrednosti je bil problematicen velik izvoz nepredelanega lesa, zlasti njegove najkakovostnejše kategorije. V letu 2019 je v slovenskih gozdovih priraslo 8,8 mio. m3 lesa, posekanega pa je bilo 60 % te kolicine. Iz njega je bilo pridobljenih 4,7 m3 gozdnih lesnih sortimentov, neto izvoz pa je znašal vec kot cetrtino te kolicine. Izvoz nepredelanega lesa se je po letu 2016, ko je bilo ustanovljeno podjetje za državne gozdove, zmanjšal.215 Možnosti za hitrejši razvoj gozdno-lesne verige so še velike, tudi zaradi še vedno manjšega poseka od strokovno dopustnega. Tla, ki so med osnovnimi omejenimi naravnimi viri, v Sloveniji vecinoma niso onesnažena. Kljub splošnemu 215 Med cilji državnega podjetja Slovenski državni gozdovi, ki upravlja petino vseh gozdov v Sloveniji, je povecati predelavo in obdelavo lesa ter podpreti razvoj domace lesne industrije. Pri prodaji lesa daje družba prednost lesnim predelovalcem in ne trgovcem z lesom. V 2018 so prvic sklenili dolgorocne prodajne  pogodbe, s katerimi so za naslednja tri leta zagotovili stabilno dobavo surovine. To je eden kljucnih ukrepov za podporo razvoju gozdno-lesnih verig ter ustvarjanju višje dodane vrednosti v dejavnosti. Najpomembnejši kupci lesa so žage, industrija lesnih kompozitov, celulozna in papirna industrija ter drugi predelovalci lesa (SiDG, 2021). dobremu stanju tal pa izstopajo posamezna obmocja, ki so cezmerno obremenjena z nekaterimi težkimi kovinami, npr. s kadmijem, cinkom, svincem, arzenom in živim srebrom (BF, 2009 in ARSO, 2021d). Preseganja opozorilnih oziroma ponekod kriticnih vrednosti so bila v raziskavah zaznana predvsem na obmocjih z dolgoletno rudniško, topilniško in metalurško dejavnostjo ter na obmocjih z gostejšim prometom. Tla lahko propadajo zaradi netrajnostnega upravljanja, cezmernega izkorišcanja, podnebnih sprememb in onesnaževanja. Ker se v tleh, drugace kot v zraku in vodi, snovi nalagajo, se zmanjševanje vnosa obicajno ne odraža v zmanjšani vsebnosti v njih. Med najbolj obremenjenimi so Mežiška dolina, Celjska kotlina, Jesenice in Idrija.216 Na teh in nekaterih drugih obmocjih je velika potreba po cišcenju onesnaženih tal in sanacijah onesnaženih zemljišc, ki so pogosto tehnološko in stroškovno težko izvedljiva (Slovensko partnerstvo za tla idr., 2018). Pri tem pa vsega onesnaženja s kovinami ne kaže pripisati cloveku in njegovim dejavnostim, saj je njihova vsebnost odvisna tudi od kamninske osnove. Onesnaževanje tal z organskimi onesnaževali je v Sloveniji manj perece, saj opozorilne vrednosti vecinoma niso presežene. Na nekaterih površinah z intenzivno kmetijsko pridelavo so bila zaznana manjša preseganja mejnih vrednosti za pesticide oziroma njihove razgradne produkte. Pomembno je sprotno spremljanje stanja in preprecevanje cezmernih vnosov onesnaževal, zlasti na površini za pridelavo hrane, tudi zaradi vpliva na kakovost voda. Slovenija je z vodo bogata država, po kakovosti recnih voda pa je, ceprav se v tem v zadnjih letih ni približala visoko zastavljenemu cilju SRS, med 216 Na obmocju Mežiške doline se od leta 2008 izvajajo sanacijski ukrepi za izboljšanje stanja onesnaženih tal, kot so prekrivanje makadamskih površin z asfaltom, zamenjava onesnaženih delov tal, prekritje z neonesnaženimi tlemi in zatravitev. Vsebnost svinca se je zmanjšala pod opozorilno vrednost, a se ponekod postopno povecuje (MOP, 2017). najboljšimi v EU. Na veliko vodnatost kaže preracun razpoložljivih sladkovodnih virov na prebivalca, ki je dvakrat tolikšen kot v povprecju EU, višji pa le v treh državah clanicah. Vode je v povprecju dovolj, saj je rabljena le polovica kolicine, ki pritece v državo oziroma pade na njeno površje, in petina podzemne vode. Kljub temu obcasno prihaja tudi do poplav ali pomanjkanja vode, na kar vplivajo podnebni dejavniki in cloveški posegi. Ob vecjih podnebnih spremembah bo preprecevanju spremenjenih vodnih stanj treba nameniti vec pozornosti, saj lahko neželeno vplivajo na temeljne vrednote in potrebe, kot so zdravje ljudi in ekosistemov, pridelava hrane in proizvodnja energije. Raba vode v Sloveniji ni optimalna, na kar kaže tudi skupna vodna produktivnost, merjena z BDP na kolicino nacrpane sladke vode, ki je v mednarodni primerjavi nizka in se dolgorocno le pocasi izboljšuje. Delež rabe vode za namakanje zemljišc je še vedno skoraj zanemarljiv. Kakovost voda, merjena z biokemijsko potrebo po kisiku ter vsebnostjo dušika in fosforja, pa se je zaradi zmanjšanega onesnaževanja ter vse vecjega in ucinkovitejšega cišcenja odpadnih voda zvišala in je med najvišjimi v državah clanicah EU (gl. kazalnik 4.12). Precej so se izboljšali kemijski, biološki in mikrobiološki parametri voda.217 Reke so v Sloveniji v povprecju s kisikom razmeroma bogate in ne vsebujejo visokih vrednosti hranil, organskih snovi in pesticidov, a na nekaterih obmocjih so cezmerne obremenitve še vedno prisotne. Razmere so najslabše v porecjih Mure in Drave, kar sovpada s tamkajšnjo obsežnejšo in intenzivnejšo kmetijsko dejavnostjo, najboljše pa pri jadranskih rekah ter porecjih Soce in zgornje Save (Trobec, 2017 in ARSO, 2021b). LuksemburgMaltaLitvaDanskaSlovaškaLatvijaCeškaIrskaŠvedskaNemcijaHrvaškaCiperBelgijaNizozemskaPolskaFrancijaRomunijaSlovenijaMadžarskaPortugalskaŠpanijaGrcijaBolgarijaEstonija Kakovost zraka v Sloveniji precej znižujejo visoke koncentracije prašnih delcev, kar lahko poveca ogroženost zdravja v razmerah epidemije covida-19. Izpusti prašnih oz. PM-delcev nastajajo predvsem zaradi neustreznega izgorevanja lesne biomase v individualnih kurišcih in zaradi cestnega prometa. Izpostavljenost urbanega prebivalstva tem delcem je kljub zmanjševanju razmeroma velika in presega povprecje v EU (gl. kazalnik 4.13). V hladnem obdobju leta je lokalno zelo odvisna od kotlinske lege oz. prevetrenosti. Presežene dnevne mejne koncentracije PM-delcev do velikosti 10 mikrometra so bile najveckrat izmerjene na merilnih postajah v mestih, ki so pod vplivom izpustov iz prometa, vendar pa je ob tem precejšnja nejasnost glede stanja na poseljenih podeželskih obmocjih, kjer je meritev precej manj.218 K izboljšanju bosta poleg vecje ozavešcenosti prebivalstva najvec pripomogli uporaba tehnološko sodobnejših kurilnih naprav in boljša energetska ucinkovitost stavb. Pri reševanju v preteklosti prav tako perecih težav z nekaterimi drugimi onesnaževali, npr. žveplovim dioksidom in dušikovim oksidom, pa so bile v daljšem casovnem obdobju zaradi zaostritve zakonodaje in izvajanja ukrepov sektorskih politik dosežene ucinkovite rešitve (Ogrin, 2017).219 V Evropi je onesnažen zrak prepoznan kot najpomembnejši okoljski dejavnik tveganja za zdravje ljudi, ker povzroca veliko obolevnost in prezgodnje smrti. Politika EU na tem podrocju se zaostruje.220 Da bi se s kakovostjo zraka povezani v kt delci do 2,5 µm delci 2,5 - 10 µm delci nad 10 µm 30 25 20 15 10 5 0 20002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 Vir: ARSO, 2021c. 218 Cezmerna onesnaženost zraka z delci PM10 je tudi pravno vprašanje zaradi kršitve direktive o kakovosti zunanjega zraka. 219 Pri tem se uvajanje novih ukrepov nadaljuje. Novejša prizadevanja so bila usmerjena v zmanjšanje izpustov iz majhnih in srednje velikih kurilnih naprav. 220 Direktiva EU o nacionalnih zgornjih mejah emisij, ki je osrednji element Vir: Eurostat, 2021. Opomba: Vodna produktivnost je merjena z BDP na enoto nacrpane sladke vode. celovitejšega programa »Cist zrak za Evropo«, doloca strožje omejitve za pet glavnih onesnaževal, med katerimi so tudi delci PM. Slovenija naj bi emisije PM2,5 po letu 2020 v primerjavi z letom 2005 zmanjšala 217 Kemicno stanje voda se ugotavlja glede na 45 prednostnih snovi, za 25 %, po letu 2030 pa za 70 % (v povprecju EU za 22 % in 51 %). med katerimi so npr. atrazin, benzen, kadmij in živo srebro. Za oceno To bo zahtevalo nove naložbe, vendar naj bi bili prihranki pri delu, ekološkega stanja vodnih ekosistemov pa se upošteva stanje združb zaradi manjših stroškov zdravstvene oskrbe in bolezni, nekajkrat višji. vodnih rastlin, alg, nevretencarjev in rib. Pobude, kot so strožji standardi za izpuste onesnaževal zraka za vozila, Okvir 10: Raziskava o družbenih stroških, povezanih s kakovostjo zraka v evropskih mestih Družbeni stroški zaradi slabše kakovosti zraka so razmeroma visoki, pri cemer pa v opazovanje še niso bile zajete posledice, povezane z epidemijo covida-19. Z raziskavo (CE Delft, 2020), v katero je bilo zajetih okoli 430 evropskih mest (v clanicah EU, Veliki Britaniji, Norveški in Švici), so bili ocenjeni družbeni stroški zaradi onesnaženega zraka. Ugotavljali so neposredne stroške, npr. za bolnišnicno oskrbo, in posredne stroške, npr. zaradi pricakovanega krajšega življenja. Upoštevali so izpuste prašnih delecev, ozona in dušikovih oksidov. Raziskovalci so opozorili na: a) velik vpliv prevoznih navad in prometnih politik na kakovost zraka, in b) da v raziskavo niso bili zajeti stroški, povezani z epidemijo covida-19. Ti so lahko razmeroma veliki, saj je problematika onesnaženosti zraka v razmerah epidemije vecja. Ker so socasne prisotnosti vec bolezni eden pomembnejših dejavnikov tveganja, sta obolevnost in umrljivost zaradi covida-19 v razmerah slabše kakovosti zraka in s tem povezanimi boleznimi vecji. Stroški zaradi onesnaženega zraka na prebivalca so v Ljubljani višji kot v povprecju opazovanih evropskih mest. Izracuni so pokazali, da je bila blaginja prebivalstva v opazovanih evropskih mestih zaradi onesnaženega zraka v letu 2018 v povprecju manjša za okoli 1.280 EUR na prebivalca, kar je pomenilo okoli 4 % ustvarjenih dohodkov. Izracunani družbeni stroški so bili višji v srednji in vzhodni Evropi. V raziskavo sta bili zajeti tudi dve najvecji slovenski mesti. Za Ljubljano je izracunani strošek v tem letu znašal okoli 1.500 EUR na prebivalca (za mesto okoli 430 mio. EUR), za Maribor pa okoli 970 EUR na prebivalca (za mesto okoli 110 mio. EUR). družbeni stroški znižali, bo treba pospešiti ukrepanje tudi v prometu: povecati naložbe v razvoj železniške infrastrukture in elektrifikacijo voznega parka ter hkrati spodbuditi trajnostno mobilnost v mestih. V prostoru, ki je prav tako omejen naravni vir, so bili ob okrepljeni aktivnosti gradbeništva zaznani nekateri pozitivni premiki v oživljanju funkcionalno degradiranih obmocij (FDO). Prostor zahteva gospodarno rabo, zato obstoj ali celo povecevanje FDO ni sprejemljivo. Aktivnosti umešcanja dejavnosti na predhodno razvit, a opušcen in premalo uporabljeni prostor, so se v nekaj zadnjih letih nadaljevale (gl. kazalnik 4.14). K prepoznavanju težave in posledic negospodarne rabe prostora je pripomoglo evidentiranje in tekoce revizija direktive o industrijskih izpustih ter vsi ukrepi, ki prispevajo k podnebno nevtralnemu in od virov locenemu gospodarstvu do leta 2050, bodo prispevale tudi k manjšemu onesnaževanju zraka. K izpolnitvi obveznosti bodo pripomogle prednostne naloge in ukrepi, napovedani v Evropskem zelenem dogovoru, ter priložnosti, ki jih zagotavljata dolgorocni proracun za obdobje 2021–2027 in instrument NextGenerationEU (EK, 2021). spremljanje teh obmocij. Prva vzpostavitev zbirke podatkov leta 2017 je pokazala stanje FDO, ki je odražalo ucinke procesov financne in gospodarske krize po letu 2008. V obdobju 2017–2020 je imela gospodarska rast pretežno pozitivne vplive na prostor z oživljanjem in vracanjem dolocenih FDO v ponovno rabo, v manjši meri pa so še vedno nastajala nova. Prve posledice epidemije covida-19 nakazujejo spremembe, ki so v prostoru že vidne. Ob okrepljeni aktivnosti gradbeništva se pospešeno sanirajo tista FDO, kjer ni bilo pravnih in financnih ovir. Obenem so se zacele nekatere dejavnosti opušcati, druge pa prilagajati in prestrukturirati.221 Nadaljnja gibanja bodo odvisna tudi od trajanja in globine krize zaradi epidemije covida-19. 221 To bodo predvsem obmocja storitvenih dejavnosti, npr. trgovski centri in stara mestna jedra s heterogenimi storitvami ter obmocja turizma in rekreacije. Vir: Lampic, 2020. 5 Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja V zadnjih letih je Slovenija naredila pomembne premike na posameznih podrocjih delovanja države, saj je napredovala pri digitalizaciji javnih storitev, uvajanju standardov kakovosti v organe javne uprave, zmanjševanju administrativnih ovir, povecali sta se tudi ucinkovitost pravosodnega sistema in donosnost upravljanja družb v lasti države. Kljub napredku pa institucionalno konkurencnost zaznamuje premalo ucinkovito upravljanje javnega sektorja, ki bi temeljilo na boljšem usklajevanju z vsemi zainteresiranimi javnostmi, relativno visoka zaznava korupcije ter še vedno veliko breme državne regulacije. Ankete med gospodarstveniki namrec kažejo, da so glavne ovire za poslovanje povezane predvsem s pretirano birokracijo, relativno togo delovnopravno zakonodajo in davcno politiko. V letu 2020 je epidemija covida-19 pomembno zaznamovala celotno podrocje javnih storitev in pokazala na številne izzive, povezane s strateškim upravljanjem javnih institucij, predvsem pa na nujnost izboljšanja usposobljenosti in ucinkovitosti javne uprave. Eden od kljucnih pogojev za uspešno spopadanje z epidemijo ter za okrevanje in razvoj države po koncu epidemije je tudi zaupanje državljanov v institucije, ki pa se je po zacetku epidemije še zmanjšalo in ostaja med najmanjšimi v EU. Zato izziv ostaja zlasti ustrezno komuniciranje z javnostmi, povecanje preglednosti delovanja in izboljšanje sodelovanja kljucnih deležnikov, vkljucno s civilno in strokovno javnostjo, pri sprejemanju, izvajanju in spremljanju ukrepov. Ob tem je treba poudariti, da je Slovenija še naprej ena najmirnejših in najvarnejših držav na svetu, kar pozitivno vpliva na kakovost življenja njenih prebivalcev, hkrati pa je clanica EU in sodeluje v mednarodnih organizacijah ter operacijah in misijah, ki zagotavljajo stabilno mednarodno okolje in varnost. 5.1 Ucinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve Ucinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve (razvojni cilj 12) Za doseganje cilja je potrebno ucinkovito strateško upravljanje javnih institucij in oblikovanje kakovostnih javnih politik, ki se ucinkovito in hitro odzivajo na spremembe. SRS 2030 kot pomembne dejavnike krepitve upravljanja javnega sektorja navaja oblikovanje k ciljem usmerjenih politik, razvijanje visoke kulture sodelovanja med državljani in institucijami in s tem krepitev zaupanja v institucije, vkljucevanje deležnikov v vse stopnje oblikovanja in spremljanja politik, socialni dialog ter dostopnost informacij. Pomembno je tudi oblikovanje ucinkovitega (in inovativnega) upravljanja javnih sistemov in storitev, izboljšanje nadzora nad razlicnimi institucionalnimi in družbenimi strukturami ter prevzemanje odgovornosti za sprejete odlocitve. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 12: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Zaupanje v javne institucije, v % Parlament: 22 Vlada: 25 Lokalne oblasti: 50 (2020, poletna meritev) Parlament: 36 Vlada: 40 Lokalne oblasti: 57 (2020, poletna meritev) Izvršna zmogljivost, povprecna ocena od 1 do 10 4,9 (2019) 5,94 (2020) Institucionalna konkurencnost se postopno izboljšuje, vendar še naprej ostaja manjša kot v povprecju EU. Med gospodarsko in financno krizo se je institucionalna konkurencnost, merjena z mednarodnimi kazalniki konkurencnosti (IMD, WEF, Svetovna banka), precej poslabšala, obcutno so se znižale predvsem vrednosti anketnih kazalnikov.222 To je bilo v veliki meri povezano s prepocasnim prilagajanjem na spremenjene razmere, z neucinkovito podporo delovanju poslovnega okolja ter delovanjem zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti. Ugodnejše makroekonomske razmere in stabilnejše javne finance so v obdobju 2015–2019 vplivale na izboljšanje institucionalne konkurencnosti, ki je bilo v tem obdobju med vecjimi v EU (IMD, 2020a). V tem obdobju se je postopno izboljšalo tudi prilagajanje ukrepov vlade novonastalim razmeram, vendar pri Slika 54: Podrobni kazalniki ucinkovitosti države po IMD za Slovenijo Pravno in regulativno okolje Ustanavljanje podjetij Transparentnost vladnih politik Prilagodljivost vladnih politik Birokracija Podkupovanje in korupcija Ucinkovitost centralne banke 7 6 5 4 3 Število tock tem kazalniku Slovenija še naprej opazno zaostaja za 2 povprecjem EU. Na institucionalno konkurencnost vplivata tudi sposobnost in pripravljenost države za 1 prevzemanje in uvajanje digitalnih tehnologij, epidemija pa je v letu 2020 prinesla nove izzive in priložnosti za 20072008200920102011201220132014201520162017201820192020 Vir. IMD, 2020a. Opomba: Višje število tock je boljše. Pri podrobnih kazalnikih je hitrejši napredek Slovenije tudi na tem podrocju (IMD, najvec možnih tock 10, vsi kazalniki so narejeni na podlagi anket. 2020b). S tega vidika je epidemija sprožila številne spremembe na podrocju sodelovanja, distribucije in zagotavljanja storitev, v središcu teh sprememb pa je razpoloženje med gospodarstveniki224 v Sloveniji, so tehnologije cetrte industrijske revolucije (UMAR, 2020a). Ankete iz zacetka leta 2020 kažejo na nadaljnje izboljšanje institucionalne konkurencnosti, ucinki epidemije na zaupanje gospodarstvenikov pa so za zdaj še nejasni in v veliki meri odvisni od vladnih ukrepov za spopadanje s krizo.223 Z razmahom epidemije se 222 Na znižanje vrednosti anketnih kazalnikov med krizo je vplivalo tudi precejšnje poslabšanje razpoloženja med gospodarstveniki, ki je bilo vecje kot v drugih državah. 223 Anketa IMD je bila narejena med februarjem in zacetkom aprila podobno kot v drugih državah clanicah EU, sicer mocno poslabšalo, vendar pa se je do konca leta 2020 približalo ravnem pred epidemijo. Zaupanje v institucije države ostaja relativno majhno in manjše kot v povprecju EU. Po postopnem 2020, zato so bili ucinki epidemije na mnenje gospodarstvenikov po posameznih podrocjih upoštevani omejeno. 224 Merjeno z gospodarsko klimo (SURS) in kazalnikom ESI (Eurostat). povecevanju v obdobju 2015–2019 se je zaupanje v kljucne institucije z razmahom epidemije covida-19 v letu 2020 znova zmanjšalo, in to bolj kot v povprecju EU (gl. kazalnik 5.1). To se odraža tudi v zadovoljstvu z delovanjem demokracije, ki se je v letu 2020 zmanjšalo in je med najmanjšimi v EU225 (Eurobarometer, 2020d). Raziskava Valicon (2021) kaže, da se je v casu epidemije povecalo zlasti zaupanje v zdravstvo in šolstvo, najbolj pa se je zmanjšalo zaupanje v predsednika države.226 Zaupanje v institucije države je sicer eden kljucnih pogojev za uspešno spopadanje z epidemijo covida-19 ter za okrevanje in razvoj države po koncu epidemije, saj pripomore k lažjemu izvajanju politik in ucinkovitemu upravljanju države, saj so ljudje, ki zaupajo institucijam, bolj pripravljeni upoštevati državne organe in zakone, placevati davke ter sodelovati v kolektivnih ukrepih (Eurofound, 2018). Udeležba na volitvah, ki omogoca neposredno izbiranje politicnih predstavnikov, je v primerjavi z drugimi državami clanicami EU relativno nizka. Na zadnjih državnozborskih volitvah je bila udeležba 52,6-odstotna, kar je manj kot v vecini držav EU, manj kot polovicna pa je bila udeležba na zadnjih lokalnih volitvah (2018: 49,2-odstotna v drugem krogu) in volitvah predsednika RS (2017: 42,1-odstotna) (IDEA, 2020; DVK, 2018). Za Slovenijo je znacilna tudi tradicionalno nizka volilna udeležba pri volitvah v Evropski parlament, ki je bila v letu 2019 sicer najvišja doslej (28,9-odstotna), a med najnižjimi v EU. Razloge za nizko volilno udeležbo lahko pojasnjujemo z nezaupanjem volivcev v politicne stranke in institucije države, ki se je v letu 2020 še povecalo. Socialni dialog ima v Sloveniji pomembno vlogo pri obravnavi vprašanj in ukrepov, ki so povezani s socialno in ekonomsko politiko, možnosti za njegov razvoj pa je še veliko. Tipicni obliki socialnega dialoga sta dvostranski (med predstavniki delodajalcev in delojemalcev) in tristranski, ki poteka na državni ravni (med predstavniki države, delodajalcev in delojemalcev). Osrednje mesto ima Ekonomsko-socialni svet (ESS), dialog pa vkljucuje vse vrste pogajanj, posvetovanj ali izmenjavo informacij med delodajalci, delojemalci in predstavniki države o vprašanjih skupnega interesa glede ekonomskih in socialnih politik. Država ima na podrocju socialnega dialoga pomembno vlogo, tudi kadar sama vanj ni neposredno vkljucena, saj zagotavlja ustrezen institucionalni okvir ter je odgovorna za zagotavljanje ustreznega politicnega in družbenega vzdušja. Pregled preteklih praks kaže, da ima socialni dialog v Sloveniji veliko možnosti za razvoj, ki se lahko doseže z dvigom znanja, kompetenc in ozavešcenosti socialnih partnerjev 225 Poleti 2020 je bilo z demokracijo zadovoljnih 41 % vprašanih, kar je 6 o. t. manj kot jeseni 2019. Manj zadovoljnih z demokracijo je bilo le še v Bolgariji. 226 Najmanjše je še naprej zaupanje v državni zbor, vlado in politicne stranke. (ZSSS in RGZC, 2018). Indeks industrijske demokracije227 kaže, da je vpetost deležnikov v socialni dialog velika, sodelovanje med socialnimi partnerji v Sloveniji pa bi bilo lahko boljše (Eurofund, 2018). Za krepitev socialnega dialoga je bil novembra 2019 podpisan protokol Vlade RS in socialnih partnerjev o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga, prav tako so bila dopolnjena pravila o delovanju ESS (ESS, 2019). V letu 2020 je bila na ESS zaradi pogostega nezadovoljstva z ravnjo dialoga med socialnimi partnerji opravljena razprava, v kateri je bilo opozorjeno na težave pri usklajevanju interventnih ukrepov, sprejet pa je bil protokol o poteku pogajanj o interventnih zakonih, ki so neposredno povezani z epidemijo covida-19. V socialni dialog je vse pogosteje vkljucena tudi širša civilna družba (vecstranski socialni dialog). Predvsem na ravni EK in vecine institucij EU so nevladne organizacije izjemno dejavne, v Sloveniji pa jim še ni bila pripisana vecja teža kljub spodbudam in priporocilom Evropske komisije (EK, 2019). EK sicer opozarja, da javnost nima vedno dovolj priložnosti za sodelovanje v zakonodajnih postopkih,228 saj se priporoceno obdobje posvetovanja pogosto ne upošteva, v nekaterih primerih pa se pripombe ne upoštevajo primerno (EK, 2020e). 5.1.1 Delovanje javne uprave in zagotavljanje javnih storitev Strateško upravljanje javnih institucij, merjeno z indeksom izvršne zmogljivosti, se pocasi izboljšuje, a še naprej ostaja slabše ocenjeno kot v vecini držav EU. Na oceno je v zadnjih letih mocno vplivalo premalo ucinkovito strateško nacrtovanje (npr. usklajenost razvojnih aktivnosti z nacionalnimi in drugimi strategijami), pomanjkanje organizacijskih reform, pa tudi razpršenost, pomanjkljivo medresorsko sodelovanje in majhno sodelovanje razlicnih strokovnih javnosti pri odlocitvah vlade (gl. kazalnik 5.2). To je zaviralo bolj ucinkovito uresnicevanje strategij na razlicnih podrocjih in upocasnilo procese pri crpanju evropskih sredstev, kar vpliva tudi na manj spodbudno poslovno okolje. Temeljni dokument ucinkovitega delovanja javne uprave je sicer Strategija razvoja javne uprave 2015–2020, ki se izvaja v skladu s sprejetimi dvoletnimi operativnimi programi. OECD (2018b) poudarja, da so bili cilji in ukrepi ustrezno zasnovani, treba pa bi jih bilo izvajati bolj sistematicno (Rakar, Kovac, 2019). Epidemija covida-19 je opozorila na nujnost ucinkovitega upravljanja, saj novonastale razmere zahtevajo drugacen nacin odzivanja in pretoka informacij ter tudi ustrezne kompetence 227 Indeks (angl. Industrial democracy index) je sestavljen iz štirih delov: avtonomija socialnih partnerjev pri placnih dogovorih, reprezentativnost na makro (socialni dialog) ravni in v podjetjih (delavski sveti), sodelovanje zaposlenih v odlocitvah vodstev podjetij in medsebojnega vplivanja vseh strani v kolektivnih pogajanjih ter menedžerskih odlocitvah. 228 Predlogi zakonov so objavljeni na posebnem spletišcu e-Demokracija, prek katerega lahko javnost pošilja svoje prispevke. javnih uslužbencev in vodij. To je že pospešilo uvajanje nekaterih rešitev na podrocju digitalizacije javne uprave, ki so bile v skladu s strategijo nacrtovane do konca leta 2020 (npr. SI-Trust, Statist, vzpostavitev internetnih dražb) (MJU, 2021a). 2020 2017 9 8 7 6 Število tock poudarja, da je treba dodatno izboljšati in poenotiti231 uporabniško izkušnjo. Med najvecjimi v EU je uporaba storitev e-zdravja (uvedbe receptov in napotnic v elektronski obliki), v letu 2020 pa je k temu pozitivno prispevala še uvedba elektronskega bolniškega lista. Širok nabor aplikacij ponuja tudi davcna uprava prek storitev e-davki (npr. davcne napovedi za državljane in podjetja) (EK, 2020h). Razmah epidemije covida-19 bo zaradi omejene razpoložljivosti fizicnih storitev predvidoma povecal uporabo elektronskih storitev, vkljucno s storitvami e-uprave. Raziskava fakultete za upravo je ugotovila porast digitalizacije na upravnih enotah tako pri poslovanju s strankami kot v sodelovanju z ministrstvi in drugimi upravnimi enotami. To naj bi vplivalo na povecanje rabe digitalnih komunikacijskih kanalov in e-uprave tudi po koncu epidemije (Aristovnik et al., 2020). Uvajanje modelov kakovosti v organe javne uprave se nadaljuje. Pomemben cilj vpeljave celovitega sistema vodenja kakovosti je povecati zavedanje 5 4 3 2 1 0 ŠvedskaFinskaDanskaLatvijaLitvaNemcijaFrancijaIrskaEstonijaŠpanijaLuksemburgPortugalskaNizozemskaAvstrijaEUMaltaBelgijaCeškaSlovenijaPoljskaItalijaGrcijaBolgarijaMadžarskaSlovaškaHrvaškaRomunijaCiper Vir. Bertelsmann, 2020; preracuni UMAR. Opomba: Indeks z osmimi podkazalniki meri strateško upravljanje javnih institucij (gl. kazalnik 5.2). Višje število tock je boljše, najvec možnih je 10. Razvitost storitev e-uprave se je v zadnjih letih postopno izboljšala, zaostanek ostaja velik predvsem v uporabi teh storitev. Državljanom je namenjen portal eUprava, ki na enem mestu omogoca elektronske storitve za poslovanje z državo, podjetjem in podjetnikom pa portal e-VEM. OECD (2020a) poudarja, da mora Slovenija na poti razvoja digitalne javne uprave izboljšati usklajevanje, vizijo in analiticni del ter potrebuje mocnejše vzvode za usmerjanje digitalne preobrazbe. Podatki kažejo, da je Slovenija sicer napredovala pri vseh kazalnikih na podrocju digitalnih javnih storitev, ni pa zmanjšala zaostanka za povprecjem EU. Dobro ocenjena je še zlasti dostopnost storitev, saj so državljanom na spletu dostopne vse osnovne javne storitve (EK, 2020b in 2020h). Kljub širokemu naboru storitev za podjetja ostaja velik zaostanek predvsem pri uporabi storitev za podjetja, nekolika manjša v primerjavi z drugimi državami pa je tudi uporaba teh storitev med državljani,229 kar onemogoca izkorišcanje vseh možnosti storitev e-uprave. Pomemben razlog za manjšo razširjenost je slabša uporabniška izkušnja, pomanjkanje razširjenega in uporabnikom prijaznega nacina elektronske identifikacije230 ter zelo majhno zaupanje, kar kaže predvsem na potrebo po vecjem ozavešcanju o naprednih digitalnih tehnologijah za posameznika (EK, 2020h). OECD (2020b) ob tem 229 Po podatkih DESI je obrazce e-uprave uporabljalo/predložilo 59 % uporabnikov interneta v Sloveniji (EU 67 %). 230 Enotna tocka za preverjanje identitete razlicnih uporabnikov (državljanov, poslovnih subjektov, javnih uslužbencev) ter elektronsko podpisovanje vlog in drugih dokumentov je SI-PASS. zaposlenih o pomenu kakovosti kot vrednote v javni upravi. Kakovost se preverja z uporabo skupnega ocenjevalnega okvira v javnem sektorju (CAF),232 ki se je najprej zacel uvajati na upravnih enotah, zadnja leta pa tudi v organe državne uprave. V letu 2020 je v projektu CAF sodelovalo vec kot 100 uporabnikov, koncni cilj uporabe modela pa je prispevati k dobremu upravljanju z izboljšanjem delovanja organizacij in k razvoju. Zaradi epidemicnih razmer je bilo redno zunanje ocenjevanje CAF EPI v letu 2020 izvedeno digitalno, rezultati pa kažejo, da bi bilo treba podobno kot v predhodnih letih vec pozornosti nameniti pripravi predlogov izboljšav in seznanjanju uporabnikov z njimi (MJU, 2020c). Kakovost storitev je povezana tudi z zadovoljstvom uporabnikov javnih storitev, ki ga redno spremlja MJU. Anketa je pokazala, da je vecina strank zadovoljna s strokovnostjo in usposobljenostjo zaposlenih na upravnih enotah, nezadovoljstvo pa je bilo povezano predvsem s cakalnimi vrstami (MJU, 2018). V zadnjih letih so bili na podrocju javnega narocanja sprejeti številni ukrepi za posodobitev in digitalizacijo sistema, ki tudi omogocajo vecjo preglednost, Slovenija pa še naprej zaostaja pri ucinkovitosti. V letih 2018 in 2019 je bil vzpostavljen informacijski sistem eJN, ki omogoca izvajanje postopkov javnega narocanja na popolnoma elektronski nacin, s tem pa znižuje stroške za izvajalce, skrajšuje postopke, omogoca vecjo preglednost (npr. aplikacija Statist) in boljši nadzor nad porabo javnih sredstev. Postopek informatizacije podrocja javnega narocanja se je v letu 231 Vsebine so dostopne iz vseh naprav (racunalnik, telefon, tablica itd.), z uporabnikom pa se komunicira enako ne glede na uporabljeni kanal. 232 Skupni ocenjevalni okvir v javnem sektorju je orodje za celovito obvladovanje kakovosti, razvito v javnem sektorju in za javni sektor, na podlagi modela poslovne odlicnosti Evropskega sklada za upravljanje kakovosti EFQM. 2019 z vzpostavljenim portalom eRevizija233 uvedel tudi v fazi uveljavljanja pravnega varstva, eDražba pa je nov tržni mehanizem, ki v konkurencnem okolju omogoca oblikovanje cene na dinamicen nacin. Sprejeta je bila tudi novela Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega narocanja (2019), ki je okrepila pravno varnost ponudnikov in skrajšala roke revizijskih postopkov pri vecjih projektih, kar naj bi imelo pomemben ucinek na ucinkovitost. OECD (2019) navaja, da se Slovenija glede preglednosti javnega narocanja in javno dostopnih informacij uvršca med najbolj razvite države clanice EU in OECD, zaostaja pa pri sistemih, ki zagotavljajo vecjo ucinkovitost (npr. analiza ucinkov javnih narocil, dolgotrajnost postopkov v primeru pritožb). Težava je tudi pomanjkanje konkurence, saj je relativno veliko število razpisov samo z enim izvajalcem, kar bi lahko pomenilo višjo ceno in korupcijsko tveganje (EK, 2020d; MJU, 2020d). Obseg javnih narocil v zadnjih letih zajema vec kot 10 % BDP,234 od tega okoli tretjino zajemajo javna narocila v zdravstvu. Izvedenih je bilo tudi vec skupnih javnih narocil za državne organe in organe javne uprave, prednostno podrocje pa je bila centralizacija javnih narocil v zdravstvu (npr. združevanje narocanja zdravil, medicinskih pripomockov in opreme) (MJU, 2020a). Slovenija je v preteklih letih dosegla precejšnje zmanjšanje administrativnih ovir, ki pa v primerjavi z drugimi državami clanicami EU ostajajo velike. Na podlagi anket med gospodarstveniki je napredek pri zmanjševanju administrativnih ovir navedlo vec mednarodnih raziskav (WEF, 2019; IMD, 2020a). Razlicni programi odprave administrativnih ovir se v Sloveniji sistematicno izvajajo že vec kot deset let, zdaj veljavni dokument pa je leta 2013 sprejeti Enotni dokument za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja, ki se nenehno dopolnjuje z novimi ukrepi. Po podatkih MJU (2021c) so bili z ukrepi na letni ravni ocenjeni visoki prihranki, v okviru projekta Stop birokraciji pa so redno objavljene evalvacije pomembnejših ukrepov iz enotne zbirke ukrepov.235 Pomembnejši sprejeti ukrepi v zadnjih letih posegajo na podrocja podjetništva (test MSP, vzpostavitev Slovenske poslovne tocke SPOT, izboljšanje dostopnosti financnih virov za zagonska podjetja, vavcersko svetovanje), zdravstva (elektronski bolniški list – eBol), okolja (nova prostorska in gradbena zakonodaja), storitev (prenova regulacij poklicev in dejavnosti), javnih narocil ter spodbujanja 233 Portal eRevizija je spletni informacijski portal državne revizijske komisije, ki ga upravlja Uradni list Republike Slovenije. Portal eRevizija se uporablja za elektronsko izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ter za zagotavljanje informacij o poteku teh postopkov na portalu javnih narocil. 234 Na podlagi statisticnih podatkov obseg javnih narocil, oddanih leta 2019, znaša 5,5 mrd. EUR. Delež javnih narocil v letu 2019 v BDP je znašal 11,5 % (MJU, 2020d). 235 Od leta 2009 na 14 podrocjih evalviranih 170 ukrepov in tako realiziranih vec kot 420 mio. EUR prihrankov na letni ravni. Ukrepi so bili ocenjeni v skladu z enotno metodologijo za merjenje stroškov (privzeta po mednarodni metodologiji SCM). V obdobju 2016–2019 je bilo evalviranih 36 izvedenih ukrepov, v okviru katerih je bilo doseženo znižanje zakonodajnih bremen v skupni višini 88,7 mio. EUR. investicij in digitalizacije. OECD (2019a) ocenjuje, da za drugimi državami clanicami EU zaostajamo pri razširjenosti uporabe analize ucinkov predpisov (RIA) ter tudi pri ex-post evalvacijah ucinkov sprejete zakonodaje. Analiza ucinkov predpisov sicer že obstaja na podrocjih, ki se dotikajo podjetništva (test MSP), kljucna težava pa ostaja izvajanje sistematicne in celostne analize ucinkov predpisov na javne finance, gospodarstvo, okolje in družbo kot celoto. V ta namen je bil sprejet akcijski nacrt za obdobje 2019–2022, ki vsebuje sistemske ukrepe za optimizacijo in modernizacijo priprave predpisov (MJU, 2019). V letu 2019 je imelo vec kot 95 % predlogov zakonov narejeno presojo ucinkov zakonov na vsaj eno podrocje, ob tem pa je bil zelo velik delež presoj, pri katerih je bilo ugotovljeno, da posledic na analizirano podrocje ni (MJU, 2020b). 5.1.2 Vpliv javnih institucij na delovanje gospodarstva Glavne ovire za poslovanje so po razlicnih ocenah povezane predvsem z ucinkovitim delovanjem državnih institucij. Ucinkovit institucionalni okvir je kljucnega pomena za spodbudno, konkurencno in stabilno podjetniško okolje. Ena od glavnih prednosti Slovenije je dobro usposobljena delovna sila (za tuje investitorje je še zlasti pomembno ugodno razmerje med kakovostjo in ceno dela/znanja), hkrati pa podjetja navajajo, da je dobre kadre težko najti in obdržati (IMD, 2020a; Jaklic, Koleša in Knez, 2018). Svetovna banka in OECD navajata, da so administrativne ovire za vstop in izstop podjetij manjše kot v povprecju EU, k temu pa so pomembno prispevale uvedba sistema vse-na-enem­mestu ter spremembe insolvencne zakonodaje. Po mnenju gospodarstvenikov in mednarodnih institucij težava ostaja predvsem podpora delovanju podjetij, kar se kaže predvsem v pretirani birokraciji (npr. dolgotrajnost in zapletenost postopkov v povezavi z javnimi storitvami), davcni politiki (npr. obremenjenost stroškov dela) in relativno togi delovnopravno zakonodaji236 (IMD, 2020a; Doing Business, 2019; WEF, 2019; OECD, 2018a). Takšne ocene se ohranjajo, ceprav je Slovenija v zadnjih letih sprejela vec ukrepov za postopno zmanjšanje administrativnih bremen (gl. poglavje 5.1.1), na podrocju davcne politike pa so bile sprejete razbremenitve pri obdavcitvi regresa (2019). Z letom 2020 je bila uvedena tudi sprememba dohodninske lestvice in splošne olajšave, ki vpliva na razbremenitev dohodkov iz dela nekaterih skupin zavezancev (višje izobraženi, strokovnjaki), uveden pa je bil tudi eRacun, ki je poenostavil placevanje davkov in prispevkov z enim placilnim nalogom (MF, 2021; MJU, 2021b). V letu 2020 je bil ustanovljen strateški svet za debirokratizacijo, ki je pripravil predloge za zmanjšanje administrativnih ovir na 236 Zadnja vecja sprememba Zakona o delovnih razmerjih, ki je mocno zmanjšala indeks varovanja zaposlitve, je bila uveljavljena leta 2013 (UMAR, 2014). Slika 56: Kazalniki donosnosti (levo) in struktura izplacil dividend za leto 2019, delež (desno) Cista dobickonosnost lastniškega kapitala RS+SDH (ROE) Dividendnost kapitala portfelja RS+SDH V % 8 7 6 5 4 3 2 1 0 Vir. SDH, 2020a; SDH, 2021. davcnem, gospodarskem (poenostavljeno in poenoteno porocanje državnim institucijam, združevanje razlicnih registrov, ureditev in poenostavitev ureditve dela na daljavo, skrajšanje postopkov za pridobitev delovnih dovoljenj za tujce) in okoljskem podrocju. Na podlagi teh predlogov je v obravnavi v državnem zboru predlog novega zakona o debirokratizaciji (2021), katerega cilj je z zmanjšanjem administrativnih ovir povecati konkurencnost poslovnega okolja. Državno lastništvo podjetij je v Sloveniji bolj razširjeno kot v drugih državah clanicah EU. Raziskava OECD (2018a) kaže, da to še posebej velja za lastništvo v nekaterih mrežnih industrijah, kjer so podjetja v državni lasti tudi vodilna na trgu (npr. transport, energetika, telekomunikacije). Mednarodne organizacije opozarjajo na vmešavanje države v poslovanje podjetij in na pomanjkanje kakovostnega korporativnega upravljanja v podjetjih v državni lasti (OECD, 2018a; WEF, 2019; Doing Business, 2019; IMD, 2020; EK, 2020d). Analiza kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo držav je pokazala, da se je upravljanje v zadnjih letih izboljšalo, vecja odstopanja z vidika spoštovanja priporocil pa so na podrocju politike raznolikosti, sistema korporativne integritete in javne objave pogodb o nabavi blaga in storitev (SDH, 2020a). S predlogom preoblikovanja SDH in prenosom vecine naložb Republike Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Družbe za svetovanje in upravljanje, DUTB in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v nacionalni demografski sklad so napovedane bistvene spremembe v upravljanju državnega premoženja (predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu, 2020). Donosnost upravljanja naložb v lasti države se je kljub spremembi strukture portfelja v letu 2019 še izboljšala. Upravljavec podjetij v državni lasti je SDH, ki zagotavlja pogoje za aktivno upravljanje naložb v Promet Energetika Finance Turizemin gospodarstvo 10,8% 46,7% 41,3% skladu z letnimi nacrti upravljanja (Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb. Uradni list RS, št. 53/15). Koncentracija naložb v upravljavskem portfelju je razmeroma visoka, saj je konec leta 2019 deset najvecjih naložb sestavljalo skoraj 78 % knjigovodske vrednosti celotnega portfelja237 (SDH, 2020a). Tri cetrtine portfelja so sestavljale strateške naložbe, preostalo pa pomembne in portfeljske naložbe.238 Ob tem je treba navesti, da je konec leta 2020 SDH v neposredno državno last prenesel vse strateške in pomembne naložbe. V obdobju ugodnih gospodarskih razmer se je cisti donos na kapital družb (ROE) v portfelju RS in SDH (6,9 % v 2019) poveceval, s tem pa je bila donosnost poslovanja podjetij v javni lasti boljša od pricakovanj SDH. Znesek dividend za poslovno leto 2019 se je glede na pretekla leta opazno znižal (z 252,9 mio. EUR v 2018 na 85,9 mio. EUR v 2019), kar gre pripisati spremenjeni strukturi portfelja239 ter zaostritvi gospodarskih razmer zaradi epidemije covida­ 19.240 V drugi polovici leta 2020 se pri številnih družbah portfelja kažejo tudi gospodarske posledice krize, kar bo pomenilo nižje pricakovane dividende v letu 2021 in nižjo cisto dobickonosnost lastniškega kapitala (ROE) portfelja za leto 2020. Nacrtovano umikanje države iz lastništva gospodarskih družb prek SDH se je vecinoma koncalo, do leta 2020 se nadaljuje še prek DUTB. Po 237 Konec leta 2019 je vsota knjigovodskih vrednosti lastniških deležev v upravljanju znašala 10,3 mrd. EUR in se je v primerjavi s predhodnim letom nekoliko povecala. 238 Naložbe države na strateške, pomembne in portfeljske je na podlagi vnaprej opredeljenih meril razvrstila Strategija upravljanja kapitalskih naložb države (Uradni list RS, št. 53/15). 239 Sprememba strukture portfelja zaradi odprodaje dveh bank (NLB, d. d., in Abanka, d. d.), ki sta sestavljali približno petino portfelja in sta v zadnjih dveh letih izplacevali visoke dividende ter dosegali visoke donosnosti. 240 Dividende za tekoce leto so izplacane z enoletnim zamikom. Gospodarske posledice epidemije v letu 2020 so vplivale tudi na izplacila dividend za leto 2019. prodaji NLB in Abanke v letih 2018 in 2019 v letu 2020 ni bilo vecje odprodaje lastniških deležev v podjetjih.241 S seznama petnajstih prodaji namenjenih kapitalskih naložb v lasti države in upravljanju SDH je bilo do zdaj odprodanih deset družb,242 v preostalih pa so bili postopki privatizacije ustavljeni.243 Umik države iz lastništva poteka tudi prek DUTB,244 ki mora delovanje zakljuciti do konca leta 2022. Sredstva v upravljanju DUTB so konec leta 2019 znašala 696,8 mio. EUR in so se do sredine leta 2020 zmanjšala za manj kot 5 % (na 665,4 mio. EUR). Konec junija 2020 so terjatve iz nedonosnih posojil sestavljale 57,3 % sredstev DUTB, nepremicnine 25,4 % in lastniške naložbe 17,3 %. Najvecje zmanjšanje v zadnjih letih so terjatve iz nedonosnih posojil, medtem ko se je v nasprotju s poslovno strategijo DUTB 2016– 2022 vrednost lastniških naložb v zadnjih dveh letih še celo povecala245 (DUTB, 2020a in 2020b). V prvi polovici leta 2020 DUTB sicer zaostaja za (prvotnim in revidiranim) nacrtovanim zmanjšanjem vrednosti sredstev v svojem upravljanju. Nepremicnine Lastniške naložbe Posojila 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 mio. EUR 241 Vrednejša je bila samo odprodaja manjšinskega deleža v družbi tveganega kapitala (Meta Ingenium). 242 SDH je do zdaj s tega seznama, ki ga je leta 2013 potrdila vlada, prodal lastniške deleže v družbah Adria Airways, Adria Airways Tehnika, Aerodrom Ljubljana, Cimos, Elan, Fotona, Helios, Nova KBM, Paloma in Žito. 243 Za privatizacijo so ostale še tri družbe (Cinkarna Celje, Gospodarsko razstavišce in Telekom Slovenije), saj dve družbi (Aero, Terme Olimia bazeni) ne obstajata vec. 244 Umik države iz lastništva podjetij prek DUTB poteka s prodajo terjatev oz. nedonosnih posojil podjetjem, prodajo nepremicnin, ki jih je DUTB dobila v procesu bancne sanacije, in s prodajo lastniških deležev podjetij. 245 V letu 2019 je bil nacrt zmanjševanja sredstev dopolnjen, zmanjševanje naj bi bilo bolj postopno od prvotno nacrtovanega in naj bi se zamaknilo še v cas po letu 2022. Podatek za leto 2020 je ocena, ki temelji na razpoložljivih podatkih za prvo polovico leta (DUTB, 2020b; DUTB, 2019). 5.2 Zaupanja vreden pravni sistem Zaupanja vreden pravni sistem (razvojni cilj 10) Pravni sistem ima pomemben državni in strateški pomen pri varstvu pravic državljanov, gospodarskega razvoja in blaginje, saj je od njega mocno odvisno delovanje vseh družbenih sistemov in podsistemov. Vsebina cilja je vzpostavitev pravnega sistema, ki zagotavlja kakovosten in ucinkovit pravni okvir. SRS 2030 kot pomembne dejavnike zaupanja v pravni sistem navaja varovanje clovekovih pravic, temeljnih svobošcin in enakih možnosti, jasno postopkovno in materialno zakonodajo, skrb za neodvisnost ter ucinkovito in pregledno delovanje sodstva in odpravljanje vzrokov za pojav korupcije. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 10: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Indeks vladavine prava, uvrstitev med državami EU 13. mesto (podatki za 20 držav EU) (2019) – Predvideni cas reševanja civilnih pravdnih in gospodarskih zadev, število dni 283 (2018) 250 (2018) Ciljna vrednost za 2030 Uvrstitev v prvo polovico med državami clanicami EU 200 Zaupanje v pravno državo in sodstvo je relativno majhno in se pocasi izboljšuje. Temelj za zagotavljanje zaupanja ljudi v pravni red in spoštovanje zakonskih dolocil je jasna, razumljiva, pregledna in nedvoumna zakonodaja, zaupanje ljudi v pravni sistem in pravno državo pa je odvisno tudi od uresnicevanja pravic v praksi, trajanja upravnih in sodnih postopkov, dostopnosti pravnih sredstev ter od predvidljivosti in stabilnosti pravnih norm. Mednarodne primerjave (WJP, 2020; WGI, 2020) kažejo, da se je v zadnjih letih zaupanje v pravno državo v Sloveniji nekoliko izboljšalo, podobno kot zaupanje v vladavino prava pa ostaja relativno majhno (gl. kazalnik 5.3). Kljub nekaterim pozitivnim premikom je zaupanje v neodvisnost sodišc in sodnikov še naprej majhno in manjše kot v drugih državah clanicah EU. Ankete kot glavni razlog navajajo zaznavo vpliva politike na odlocitve sodišc, med najvecjimi v EU pa je tudi vmešavanje ali pritisk zaradi gospodarskih ali drugih posebnih interesov (EK, 2020c). Obcutneje se je zmanjšalo število pritožb pri Evropskem sodišcu za clovekove pravice (ESCP) in posledicno ugotovljenih kršitev, oba kazalnika v zadnjih letih tudi ne odstopata vec od povprecja držav EU (ESCP, 2021). Epidemija covida-19 v letu 2020 je nov izziv na podrocju clovekovih pravic, saj so bile v številnih državah clanicah EU omejene osnovne svobošcine, kot so svoboda gibanja, zbiranja ali gospodarske pobude (EK, 2020e). V Sloveniji je ustavno sodišce vladi naložilo redno (periodicno) preverjanje in prilagajanje ukrepov, ki morajo biti sorazmerni in casovno omejeni (Ustavno sodišce Republike Slovenije, 2020). Prednostne naloge sodstva so bile v zadnjih letih ucinkovitejše delovanje, preglednost in povecanje kakovosti pravosodnega sistema. Ob uresnicevanju strategije pravosodja do leta 2020 je bil eden od glavnih izzivov vzpostavitev predvidljivega in stabilnega pravnega okolja. Vrhovno sodišce ob tem opozarja na povecevanje pristojnosti in sprejemanje premalo premišljenih ukrepov zakonodajne veje oblasti, ki bi bili usklajeni tudi s sodno vejo (Vrhovno sodišce Republike Slovenije, 2020 in 2021). Pomemben napredek je bil v zadnjih letih narejen na podrocju povecevanja ucinkovitosti in zmanjševanja zaposlenosti, kljub temu pa nekateri cilji strategije pravosodja do konca leta 2020 niso bili doseženi. Zaostanek za cilji ostaja velik pri pricakovanem casu reševanja pomembnejših zadev, prenizko pa je tudi razmerje med številom sodnega osebja in številom sodnikov.246 Epidemija covida-19 je prekinila vecletni trend povecevanja ucinkovitosti sodišc. Sodna statistika kaže, da se je v obdobju 2014–2019 število nerešenih zadev na skoraj vseh sodišcih letno zniževalo, sodišca pa so ob zmanjševanju števila sodnikov in sodnega osebja vecinoma rešila vec zadev, kot je bil pripad novih. V tem obdobju se je opazno skrajšal tudi povprecni cas reševanja vseh zadev, medtem ko se cas reševanja pomembnih zadev v zadnjih letih ni bistveno spremenil (gl. kazalnik 5.4). V letu 2020 so zaradi zajezitvenih ukrepov ob epidemiji sodišca omejeno poslovala,247 kar je pomembno vplivalo tudi na ucinkovitost sodstva, saj so prvic po vec letih sodišca rešila manj zadev, kot so jih prejela.248 Ob nižjem pripadu novih zadev 246 Cilji v strategiji dolocajo, da naj bi se pricakovani cas rešitve pomembnejših zadev do leta 2020 skrajšal na šest mesecev (cilj ni bil dosežen, saj je trajanje osem mesecev), drugih zadev na tri mesece (cilj je bil dosežen). Zmanjšalo naj bi se tudi število sodnikov na 100.000 prebivalcev (na 42 sodnikov; v letu 2020 42,2), razmerje med sodnim osebjem in sodniki pa naj bi se povecalo na 4,3 (v letu 2020 3,7) (MP, 2012; Vrhovno sodišce Republike Slovenije, 2021). 247 Sodišca so poslovala v omejenem obsegu pet mesecev leta 2020. 248 Manjše obvladovanje prejetih zadev je bilo opazno predvsem pri pomembnejših zadevah, na okrajnih ter delovnih in socialnih sodišcih. Skupno so sodišca sicer obvladala 99 % vseh zadev. se je tako število rešenih zadev zmanjšalo za okoli 13 %, število nerešenih zadev ob koncu leta pa se je v primerjavi z letom prej povecalo za 7,6 % (Vrhovno sodišce Republike Slovenije, 2021). Omejeno delovanje sodišc sicer ni bistveno vplivalo na cas reševanja zadev, ob tem pa vrhovno sodišce še naprej poudarja, da pretirano skrajševanje casa trajanja postopkov lahko ogrozi pravico strank do izjave in poštenega sojenja. V primerjavi z drugimi državami clanicami EU je pricakovano trajanje postopkov na podrocju pravdnih civilnih in gospodarskih zadev na prvi stopnji daljše ter se je v zadnjih letih še podaljšalo (EK, 2020d). To je treba pripisati vecjemu številu zahtevnejših postopkov in novih pristojnosti, ki jih spremembe zakonodaje v zadnjih letih nalagajo sodišcem.249 Dolgotrajna ostajata postopek osebnega stecaja in stecajni postopek nad pravno osebo,250 saj se te zadeve do zakljucka stecajnega postopka vodijo pred sodišcem kot nerešene, pri cemer sodišce na tek postopka po izdaji sklepa o zacetku stecajnega postopka nima neposrednega vpliva. EK (2020e) opozarja še zlasti na dolžino postopkov v zvezi z gospodarskim in financnim kriminalom (npr. pranje denarja). Kakovost slovenskega sodstva je primerljiva z drugimi državami clanicami EU. V ožjem pomenu vkljucuje kakovost sodnih odlocb,251 v širšem pa tudi zagotavljanje sodnih storitev. Od leta 2016 vrhovno sodišce izvaja projekt izboljšanja kakovosti sodstva, v okviru katerega je bilo do zdaj najvec pozornosti namenjene sodniškim vešcinam, prenosu znanja ter aktivnosti na podrocju usposabljanja in izboljševanja kompetenc sodnikov in sodnega osebja (Vrhovno sodišce Republike Slovenije, 2020). Raziskava EK navaja, da so informacijske in komunikacijske tehnologije za vodenje zadev na sodišcih visoko razvite,252 v primerjavi z drugimi državami pa so zelo dobro urejeni tudi spremljanje in ocenjevanje dejavnosti sodišc ter uporaba jasnih standardov ucinkovitosti (EK, 2020c in 2020e). V okviru projekta Postopkovna pravicnost je bil vzpostavljen celovit komunikacijski sistem, kjer uporabniki lahko v preprostem in razumljivem jeziku dobijo informacije, ki jih potrebujejo, in je namenjen vsem, ki vzpostavljajo stik s sodišcem. Slabše urejeno pa je elektronsko komuniciranje s strankami (npr. elektronsko vlaganje, vrocanje vabila na sodišce ali spremljanje faz postopka). Celovita ureditev elektronskega poslovanja v sodstvu ostaja med prednostnimi nalogami vrhovnega sodišca, kar se kaže v napredku pri komunikaciji s strankami na nekaterih podrocjih (npr. pri izterjavi nespornega dolga, postopkih zaradi insolventnosti in zemljiškoknjižnih 249 Npr. zacetek uporabe Družinskega zakonika v letu 2019, novela E Zakona o pravdnem postopku leta 2017, Zakon o nepravdnem postopku leta 2019, spremembe kazenske zakonodaje, nove pristojnosti upravnega sodstva itd. 250 Drugi postopki prenehanja delovanja podjetja so precej krajši (npr. prisilna likvidacija, poenostavljena prisilna poravnava). 251 Ustrezna struktura, postopki, utemeljenost sodbe in uporabljenih pravnih podlag itd. 252 Podatki so standardizirani, integrirani z uporabo orodij podatkovnega skladišca in centralizirani. postopkih) (Vrhovno sodišce Republike Slovenije, 2021). V casu epidemije je bil zagotovljen dostop do videokonferenc sodnih postopkov, vzpostavljen pa je bil tudi poseben portal za sodnike in sodno osebje (ki npr. vkljucuje dostop do sistema za podporo sej senatov). Zaznava korupcije se v zadnjih letih ni bistveno spremenila in je ostala relativno visoka. Ocena (zaznava) stopnje korupcije je izraz delovanja institucij pravne države, integritete javnega sektorja in kakovosti upravljanja v javnem sektorju. Mednarodne primerjave (Transparency International, World Governance Indicators, Eurobarometer) kažejo, da ostaja zaznava korupcije visoka in višja kot v povprecju EU (gl. kazalnik 5.5), kar se kaže tudi v pomanjkanju zaupanja javnosti v delo pristojnih organov. Velika vecina vprašanih meni, da je korupcija v Sloveniji široko prisotna,253 vendar jih hkrati z njo tudi velika vecina ni imela izkušenj. To je treba v veliki meri pripisati dejstvu, da vprašani menijo, da odmevni in veliki primeri korupcije niso ustrezno sankcionirani (Eurobarometer, 2020b).254 V zadnjih letih je bilo sprejetih vec ukrepov za izboljšanje integritete institucij, javnih uslužbencev in funkcionarjev ter povecanje preglednosti delovanja v javnem sektorju (MJU, 2020a),255 kar je tudi prispevalo k povecanju števila prijav korupcije v letu 2019 (KPK, 2020). Sprejeta je bila tudi novela Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije, ki naj bi med drugim zagotovila orodja za ucinkovitejše delo KPK (npr. nadzor nad lobiranjem, ureditev pravne podlage za delovanje aplikacije Erar, jasno in dolocno se urejajo postopki udeležencev pred KPK, razširja se nadzor nad premoženjskim stanjem) ter razmejila pristojnosti za pregon kaznivega dejanja korupcije, ki je v rokah policije in držav (ZIntPK-C, 2020). EK in KPK ob tem poudarjata, da je ob dodatnih nalogah in pristojnostih treba tudi zagotoviti ustrezne financne in kadrovske vire (EK, 2020e; KPK, 2021). 253 87 % vprašanih anketirancev in 90 % vprašanih podjetij je odgovorilo, da je korupcija v Sloveniji široko prisotna. 254 Slovenija ima najvecji delež anketirancev, ki menijo, da ni dovolj uspešnega pregona, ki bi ljudi odvracal od koruptivnih praks (72 %). 255 Od skupno 25 ukrepov je bilo v celoti uresnicenih 18 ukrepov, delno izvedeni so še štirje ukrepi (so pa že izvedene obsežne aktivnosti), neizvedeni pa trije ukrepi (MJU, 2020a). 5.3 Varna in globalno odgovorna Slovenija Varna in globalno odgovorna Slovenija (razvojni cilj 11) Cilj je spopadanje Slovenije s svetovnimi izzivi, kot so migracijski tokovi, terorizem, podnebne spremembe in spoštovanje clovekovih pravic. Nekateri od izzivov pomenijo tudi grožnje in tveganja za nacionalno varnost. SRS 2030 kot pomembne dejavnike krepitve globalne odgovornosti in solidarnosti navaja zagotavljanje visoke ravni varnosti ljudi, kar vkljucuje tako zagotavljanje zašcite pred teroristicnimi in drugimi nadnacionalnimi grožnjami (tudi kibernetskimi) kot tudi spodbujanje preventive in krepitev zmogljivosti za obvladovanje naravnih in drugih nesrec. Poudarja tudi krepitev zunanjepoliticnega sodelovanja na dvostranski in vecstranski ravni ter obrambne sposobnosti. Z mednarodnim razvojnim sodelovanjem in humanitarno pomocjo prispeva k bolj uravnoteženemu in pravicnemu svetovnemu razvoju ter odpravi revšcine in neenakosti. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 11: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Delež oseb, ki so porocale o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju, v % 8,0 (2019) 11,0 (2019) Globalni indeks miru, uvrstitev 5. mesto (v EU) (2020) 11. mesto (163) (2020) – Slovenija je od osamosvojitve del najpomembnejših mednarodnih organizacij, ki zagotavljajo stabilno mednarodno okolje, varnost in clovekove pravice. Leta 1992 se je pridružila Organizaciji združenih narodov (OZN), ki je edinstven sistem za spoprijemanje s svetovnimi izzivi na podrocjih mednarodnega miru in varnosti, trajnostnega razvoja in clovekovih pravic. Že vec kot poldrugo desetletje je tudi del EU, ki je naše najpomembnejše politicno in pravno okolje. Spremembe v širšem mednarodnem okolju vplivajo tako na EU kot Slovenijo, ki se poleg pomembnih razvojnih politicnih in ekonomskih vprašanj spoprijemata tudi s svetovnimi varnostnimi izzivi. Temeljni okvir institucionalne nacionalne varnosti je poleg skupne zunanje in varnostne politike EU tudi organizacija NATO. 5.3.1 Varnost Slovenija je v svetovnem merilu ena najmirnejših in najvarnejših držav. Svetovni indeks miru kaže, da se Slovenija v zadnjem desetletju uvršca med najbolj mirne države na svetu, EU pa je najmirnejša regija (gl. kazalnik 5.7). Število kaznivih dejanj je bilo leta 2019 najnižje v zadnjih desetih letih, zmanjšala se je splošna, gospodarska in mladoletniška, povecala pa organizirana kriminaliteta.256 V prvi polovici leta 2020 je bil trend števila kaznivih dejanj na ravni predhodnih treh let, v primerjavi z letom 2019 se je najbolj povecala splošna kriminaliteta.257 Na to je vplivala predvsem rast števila 256 Organizirana kriminaliteta ima najmanjši delež v celotni kriminaliteti (2019: 1,5 %) (Policija, 2020a). 257 Podatki za prvo polletje 2020 se primerjajo s podatki za prvo polletje kaznivih dejanj groženj in kaznivih dejanj nasilja v družini, kar je tudi posredna posledica omejitvenih ukrepov v prvem valu epidemije covida-19.258 V letu 2020 je bilo število kaznivih dejanj nasilja v družini (gl. poglavje 3.2) najvišje v zadnjih petih letih, v primerjavi z letom prej se je povecalo tudi število umorov (Policija, 2021). Sicer je bila leta 2016 standardizirana stopnja umrljivosti zaradi napadov v Sloveniji nižja kot v predhodnih petih letih in enaka kot v EU (0,7 osebe na 100.000 prebivalcev), v letu 2017 (zadnji razpoložljivi podatek) pa se je zvišala na 1,1 osebe (Eurostat, 2021). V letu 2018 se je zacela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov EU (GDPR), ki je razširila in zašcitila pravice posameznikov glede varstva osebnih podatkov, še posebno v okviru informacijske varnosti, Slovenija pa je edina država clanica, ki uredbe še ni prenesla v svoj pravni red in sprejela ustrezne zakonodaje.259 Prebivalci Slovenije so se v preteklih letih v svoji državi pocutili varno. Mednarodna raziskava Eurobarometer (2017) kaže, da Slovenci menijo, da sta njihova neposredna sosešcina in Slovenija varen kraj za življenje. Obcutek osebne ogroženosti prebivalcev v njihovem življenjskem okolju je bil vseskozi redek (gl. kazalnik 5.6). Leta 2018 je imelo osebno izkušnjo z vlomi ali fizicnim napadom 11 % anketiranih, kar je podobno preteklih let. V primerjavi z letom 2019 se je najbolj zmanjšalo število kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete (Policija, 2020b). 258 Gl. Policija, 2020c; Plesnicar, Drobnjak in Filipcic, 2020; NIJZ, 2020. 259 Uredba se je zacela neposredno uporabljati maja 2018. Opozoriti je treba, da je nacionalni organ za varstvo podatkov v Sloveniji ustanovljen na podlagi veljavne notranje zakonodaje o varstvu podatkov in nadzira uporabo uredbe (EK, 2020i). kot v preteklih letih in manj kot v EU.260 Na obcutek varnosti vpliva tudi zaupanje ljudi v policijo, ki je bilo v zadnjih letih precej vecje kot zaupanje v druge institucije v državi, a je tudi v letu 2020 ostalo manjše od povprecja EU261 (Eurobarometer, 2020a in 2020c). V letu 2020 je bilo število smrtnih žrtev zaradi prometnih nesrec najnižje, odkar merimo stanje prometne varnosti. Varnost v prometu se je po letu 2010 precej izboljšala. Na to je vplivalo vec dejavnikov, med drugim izboljšanje prometne infrastrukture (npr. izgradnja avtocest), varnejši avtomobili in ukrepi prometne preventive (npr. znižanje dovoljene vsebnosti alkohola v krvi, izobraževanje mladih voznikov). Ob tem je treba navesti, da se je v obdobju 2000–2017 obseg prometa povecal za vec kot 60 % (OECD, 2019b). Leta 2019 je v Sloveniji na milijon prebivalcev zaradi prometnih nesrec umrlo 49 oseb, kar je nekoliko manj kot v povprecju EU (51).262 Število smrti zaradi prometnih nesrec se je v Sloveniji v obdobju 2010–2019 znižalo za 25 % (EU: 23 %) in je precej nižje kot pred letom 2010.263 V letu 2019 sta v prometnih nesrecah umrli 102 osebi, v letu 2020 pa se je število smrtnih žrtev zmanjšalo na Slika 58: Število smrtnih žrtev v cestnem prometu na milijon prebivalcev po državah clanicah EU, leto 2019 100 90 80 (AVP, 2021). Na to so vplivali tudi omejitveni ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa, kar se je odražalo v zmanjšanem obsegu prometa. V Sloveniji je bil aprila 2020 v primerjavi z letom prej obseg prometa manjši za 54 %, število smrtnih žrtev za 11 %, december pa je bil prvi mesec brez smrtnih žrtev v prometu v zgodovini Slovenije (AVP, 2021).264 Med stalne vire ogrožanja v Sloveniji spadajo tudi naravne in druge nesrece. Cilje, politiko in strategijo varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami v državi doloca leta 2016 sprejet nacionalni program za obdobje 2016–2022.265 Leta 2019 je Uprava RS za zašcito in reševanje ukrepala v 17.248 razlicnih dogodkih,266 v katerih so poleg drugih služb posredovale tudi sile za zašcito, reševanje in pomoc. Število dogodkov se je po predhodnem nekajletnem povecevanju leta 2018 sicer zmanjšalo, a se je v letu 2019 znova povecalo predvsem zaradi vecjega števila požarov in eksplozij ter dogodkov, kjer se potrebuje tehnicna in druga pomoc. V primerjavi s predhodnimi leti se je v letu 2019 mocno zmanjšalo število intervencij pri naravnih nesrecah. Manj je bilo poplav, mocnega vetra in snega, ki sicer povzrocajo najvec težav in intervencij med naravnimi nesrecami. Pravocasno ukrepanje ob nesrecah se zagotavlja z delovanjem centrov za obvešcanje, javnimi reševalnimi službami in s pripravljenostjo drugih reševalnih služb, komisij, enot in štabov civilne zašcite. Navedene strukture zašcite in reševanja so (bile) aktivno vkljucene tudi v izvajanje aktivnosti v zvezi z obvladovanjem Število smrti na milijon prebivalcev 80 epidemije covida-19 (logisticna in tehnicna podpora pri zagotavljanju pogojev za delovanje zdravstva v razmerah epidemije, oskrba najranljivejših skupin prebivalstva).267 70 Pojav nalezljive bolezni pri ljudeh je bil v okviru procesa 50 ocenjevanja tveganj za nesrece v obdobju 2015–2018 sicer prepoznan kot eno od vecjih tveganj v Sloveniji. Ob dejanskih izkušnjah s covidom-19 pa je bil s ciljem 40 30 uspešnejšega preprecevanja širjenja nalezljivih bolezni 20 julija 2020 sprejet spremenjen in dopolnjen Državni nacrt zašcite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh. Med tveganja v 10 0 ŠvedskaIrskaMaltaNizozemskaDanskaLuksemburgŠpanijaFinskaNemcijaEstonijaAvstrijaFrancijaSlovenijaSlovaška ItalijaBelgijaCeškaCiper PortugalskaMadžarskaGrcijaLitvaLatvijaHrvaškaPoljskaBolgarijaRomunija Sloveniji spadajo še potres, letalska nesreca, terorizem, žled in jedrska nesreca, najvecje tveganje pa pomenijo poplave, zato je bil leta 2019 sprejet nov Državni nacrt zašcite in reševanja ob poplavah (URSZR, 2021a). Kljucni Vir: EK, 2020h. 260 Po letu 2008 se delež anketirancev, ki so imeli osebno izkušnjo z vlomi ali fizicnim napadom, giblje od 9 do 11 % (CJMMK, 2018). Prikaz za skupino 23 evropskih držav (15 %) prikazuje skupni povprecni rezultat izbranih držav ne glede na velikost nacionalnih vzorcev ali velikost države (ESS, 2021). 261 Poleti 2020 je policiji zaupalo 67 % Slovencev (EU: 71 %), kar je nekoliko vec kot v predhodnih dveh letih. 262 Podatki za EU ne vkljucujejo Združenega kraljestva, kar zaradi relativno dobrih rezultatov Zdr. kraljestva na podrocju varnosti v cestnem prometu pomeni vecji delež smrtnih žrtev na milijon prebivalcev v EU (z Združenim kraljestvom bi število smrtnih žrtev na milijon prebivalcev v EU leta 2019 namesto sedanjih 51 znašalo 48, leta 2010 bi namesto 67 znašalo 63) (EK, 2020g). 263 V državah clanicah, v katerih je število smrtnih žrtev manjše od 100 ali blizu te številke, je opaziti velika letna nihanja, kar pomeni, da je mogoce dejanski trend ugotoviti le v daljšem casovnem obdobju (EK, 2020g). izziv je vzpostaviti sistem, ki bi omogocal ucinkovito 264 Podobno velja tudi za vecino držav clanic EU, vendar se v nekaterih državah število smrtnih žrtev (npr. zaradi povecanja povprecne hitrosti) ni zmanjšalo sorazmerno z zmanjšanjem prometa (OECD, 2020c). 265 Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami v letih 2016–2022, 2016. 266 To so: naravne in druge nesrece, nesrece v prometu, požari in eksplozije, onesnaženja, nesrece z nevarnimi snovmi, jedrski in drugi dogodki, najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev, motnje oskrbe in poškodbe objektov ter tehnicna in druga pomoc (MO, 2020a). 267 V aprilu 2020 je bilo tako na državni kot tudi na regijski in obcinski ravni dnevno angažiranih od 3.000 do 6.000 pripadnikov sil za zašcito in reševanje (MO, 2020b), na dan 31. decembra 2020 je bilo vkljucenih 1.196 pripadnikov sil za zašcito, reševanje in pomoc, predstavnikov javnih služb ter 106 pripadnikov humanitarnih organizacij (URSZR, 2021b). usklajevanje in ukrepanje ter prispeval k zmanjšanju škode in drugih posledic nesrec. Pomemben dejavnik pri tem so preventivni ukrepi, zlasti na podrocju nacrtovanja in urejanja prostora ter varstva pred požarom in drugimi naravnimi nesrecami.268 Z vidika nacionalne varnosti so aktivnosti usmerjene predvsem v zagotavljanje varnosti državne in zunanje meje EU, preprecevanje, odkrivanje in preiskovanje organizirane kriminalne dejavnosti, racunalniške kriminalitete, kriminalnih dejanj, povezanih z orožjem, in boj proti terorizmu. V zadnjih letih je bilo preprecevanje nezakonitih prehodov državne meje med prednostnimi nalogami policije, ki migracije cedalje bolj povezuje z drugimi oblikami kriminalitete (organizirani kriminal, tudi terorizem). Število nedovoljenih prehodov državne meje se je v obdobju 2015–2019 povecalo, kar je predvsem posledica povecanih migracij s kriznih obmocij. V primerjavi s predhodnim letom se je v letu 2020 njihovo število nekoliko zmanjšalo, a ostaja višje kot leta 2018.269 Na to so vplivali ukrepi držav na evropski ravni, saj so bile transportne komunikacije marca in aprila prakticno prekinjene, države pa so mocno poostrile nadzor na svojih mejah in v notranjosti (Policija, 2020b). V prvi polovici leta 2020 je bilo tudi manj kaznivih dejanj organizirane kriminalitete, ki so se zelo povecala predvsem v letih 2018 in 2019, med njimi pa so prevladovala kazniva dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države ter s podrocja drog in nedovoljenih snovi v športu.270 V prvi polovici leta 2020 je bilo v primerjavi z letom 2019 nekoliko manj kaznivih dejanj racunalniške kriminalitete,271 število kaznivih dejanj, povezanih z orožjem,272 pa je ostalo na enaki ravni. Pomemben izziv ostaja preiskovanje racunalniške kriminalitete, saj je zaradi vse vecje uporabe internetnih storitev za anonimizacijo storilcev kaznivih dejanj, vecjega števila digitalnih sledi, ki vodijo v tujino, in vse težjega mednarodnega pridobivanja podatkov (tudi zaradi vecje komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov) vedno težje odkriti storilce (Policija, 2019). Z modernimi tehnologijami se pojavljajo tudi novi nacini storitve kaznivih dejanj racunalniške kriminalitete 268 Slovenija se bo s temi izzivi spoprijela tudi s sredstvi skladov EU, in sicer zlasti prek 5. in 6. prednostne osi operativnega programa izvajanja kohezijske politike (prilagajanje na podnebne spremembe in boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti). 269 Leta 2015 je bilo obravnavanih 437 ilegalnih prehodov državne meje (v to število niso všteti migranti, ki so v Slovenijo vstopili v okviru množicnih migracij (okoli 360.000 oseb), v letu 2018 9.262 (UMAR, 2020b). V letu 2019 je bilo obravnavanih 16.252 ilegalnih prehodov, v letu 2020 pa se je njihovo število zmanjšalo na okoli 14.600 (najpogosteje državljanov Pakistana, Afganistana in Maroka) (Policija, 2021). 270 Leta 2015 je bilo organiziranih kriminalnih dejanj 406, v letu 2018 595 in v letu 2019 809 (Policija, 2020a). V prvi polovici leta 2019 sta bili organizirani kriminalni dejanji 402, v prvi polovici leta 2020 pa 166 (Policija, 2020b). 271 V primerjavi z letom prej se je v letu 2016 število kaznivih dejanj racunalniške kriminalitete mocno povecalo, predvsem zaradi povecanja napadov na informacijski sistem (Policija, 2020a). 272 Število kaznivih dejanj, povezanih z orožjem, se je po zmanjševanju v predhodnih letih v letu 2018 zelo povecalo, v letu 2019 pa znova mocno zmanjšalo (Policija, 2020a). (uporaba in kraja kriptovalut). Na podrocju terorizma se Slovenija usmerja v preventivno delovanje (Policija, 2020a). 5.3.2 Globalna odgovornost Slovenija si prizadeva za povecanje globalne odgovornosti in solidarnosti.273 Pridružuje se mednarodnim prizadevanjem v boju proti posledicam epidemije, ki jo je v letu 2020 povzrocil virus SARS­CoV-2. Dosledno izvaja sprejete mednarodne obveznosti, vkljucno s financnimi obveznostmi in prilagajanjem domacega pravnega reda, ter izpolnjuje mednarodne zaveze na podrocju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja (gl. poglavje 4). Slovenija pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 Slovenija ostaja med najuspešnejšimi državami (Sachs et al., 2020).274 Slovenija je v geopoliticne in geoekonomske procese, ki spreminjajo mednarodno skupnost v zadnjih letih, vpeta kot majhna država. Kot takšni ji je v interesu ohranitev in spodbujanje multilateralizma in dosledno spoštovanje mednarodnega prava ter njegov razvoj na nova podrocja, ki zahtevajo mednarodno ureditev (MZZ, 2015; MZZ, 2020a). V zadnjih letih je okrepila svojo mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev275 ter aktivnosti v mednarodnih organizacijah in drugih forumih, tudi z ohranjanjem prispevka v mednarodnih operacijah in misijah, kjer se uvršca med zaveznice, ki nadpovprecno prevzemajo operativno breme. Kljub dobremu gospodarskemu sodelovanju pa je pomanjkanje napredka opazno pri odnosih s Hrvaško, predvsem zaradi preostalih nerešenih vprašanj po razpadu nekdanje skupne države (MZZ, 2020a). V letu 2020 se je znova vzpostavil dvostranski politicni dialog z ZDA na najvišji ravni, s srednjeevropskimi državami pa se je poglobilo sodelovanje pri usklajevanju ukrepov za zajezitev širjenja pandemije covida-19, s poudarkom na cezmejnem prehajanju oseb, blaga in storitev. Od 1. junija 2020 do 31. maja 2021 predseduje Jadransko-Jonski pobudi in Strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), kjer je glavna tema zeleno povezovanje.276 Okrepljeno prizadevanje za povecano vlogo EU na svetovni ravni ob hkratnih notranjih izzivih posameznih držav clanic in EU kot celote je priložnost za novo umestitev Slovenije v povezavi. EU se v casu 273 SVRK, 2017. 274 Slovenija se med 166 razvršcenimi državami uvršca na 12. mesto, najbolje pa je bila ocenjena pri odpravi ekstremnih oblik revšcine ter pri spodbujanju miroljubne in odprte družbe za trajnostni razvoj. 275 Od leta 2017 so bila odprta veleposlaništva v Bolgariji, Iranu in Združenih arabskih emiratih. Skupno v tujini deluje 55 diplomatskih predstavništev in konzulatov. 276 Cilj je izboljšanje kakovosti življenja na obali ob skupnem morju s konkretnimi ureditvami in uveljavitvijo režimov, ki temeljijo na upoštevanju ekosistemskih storitev obale in morja v jadransko-jonski regiji. novih geopoliticnih in geoekonomskih sprememb, še vedno trajajocih posledic gospodarske in financne krize izpred desetletja, socioekonomskih težav in rastocega populizma v državah clanicah ambiciozno zavzema za premagovanje posledic pandemije covida-19 in za vzpostavitev vecje vloge EU na svetovni ravni. Del tega je tudi proces opredelitve strateške kulture EU, kjer bosta v okviru t. i. strateškega kompasa v letih 2021 in 2022 potekala ugotavljanje groženj in strateški dialog z državami clanicami (EEAS, 2016; Council of the EU, 2020; EEAS, 2021). Hkrati bo v letu 2021 potekala tudi »Konferenca o prihodnosti EU«. Predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021 je priložnost, da ob vecji vpetosti v odlocevalske procese kot sicer in z okrepljenimi kadri za predsedovanje posebno pozornost nameni tudi tema dvema procesoma. Prednostna podrocja in smer delovanja EU so zacrtali tudi sprejetje novega vecletnega financnega okvira. V skladu s tem je bilo pomembno oblikovanje instrumenta za okrevanje »Next Generation EU«, ki je poleg instrumenta za premagovanje posledic epidemije tudi casovni nacrt investicij in strukturnih reform za vzpostavitev modernejšega in trajnostnega gospodarstva EU (EK, 2020a in 2020f ). Predsedovanje Slovenije Svetu EU je osrednji vladni projekt v letu 2021. Ob menjavi vlade leta 2020 so priprave na predsedovanje za krajši cas zastale, pandemija pa je povzrocila dodatne izzive glede izvedbe programa v razmerah zdravstvene krize, prilagoditve prednostnih podrocij in organizacijskih ter kadrovskih priprav. Skladno s programom tria277 bo krovna prednostna naloga slovenskega predsedovanja spopad s pandemijo in njenimi posledicami. Med prednostnimi podrocji dela bodo zeleno in digitalno preoblikovanje v Evropski uniji, vladavina prava, krepitev njene strateške avtonomije in odzivanja na kibernetske napade (MZZ, 2020c). Osrednji izziv po predsedovanju bo ohranitev višje ravni pozornosti, namenjene odlocevalskim procesom znotraj EU, saj to zahteva poglobljeno delovanje na podrocju zadev EU, tesnejše usklajevanje znotraj državne uprave in kadrovsko okrepitev (Barbutovski, Bucik, Lange, 2017). Izdatki za uradno razvojno pomoc so še naprej precej nižji od mednarodno sprejetih zavez. Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoc sta pomembni sestavini globalne odgovornosti in prispevata h krepitvi dvostranskih odnosov in prepoznavnosti Slovenije v svetu (Mrak, M., Bucar, M., Kamnar, H., 2007). Izdatki za uradno razvojno pomoc so se v zadnjih desetih letih zvišali,278 a so še vedno precej nižji od mednarodno sprejetih zavez,279 v skladu s 277 Taking forward the Strategic Agenda 18-month Programme of the Council (1 July 2020 - 31 December 2021), Bruselj, 9. junij 2020, 8086/1/20, https://www.eu2020.de/blob/2354332/d2f4bc33ade0af63 4ae79552060d6332/06-19-pdf-trioprogramme-en-data.pdf. 278 Delež izdatkov za uradno razvojno pomoc se je v obdobju od 2010 povecal z 0,13 na 0,16 % BNP, nominalno pa za okoli 70 % (v letu 2019 glede na predhodno leto za 9,4 % na 77,5 mio. EUR). 279 Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni katerimi bi si Slovenija morala prizadevati za povecanje deleža za uradno razvojno pomoc na 0,33 % BND do leta 2030 (MZZ, 2020b). Ob zviševanju uradne razvojne pomoci se sorazmerno najhitreje zvišuje razpoložljiva dvostranska razvojna pomoc, ki jo Slovenija namenja prednostnim geografskim obmocjem in vsebinskim podrocjem, vecino pomoci (okoli dve tretjini) pa še naprej pomeni vecstranska pomoc v okviru podpore razvojnim politikam EU (gl. kazalnik 5.8). OECD (2017) navaja, da so na podrocju mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije kljucni izzivi osredotocenje dvostranske pomoci na le nekaj prednostnih regij in s tem povecanje ucinkovitosti pomoci, boljše sodelovanje in informiranje deležnikov v Sloveniji ter sklepanje dolgorocnih partnerstev z morebitnimi dajalci pomoci. V skladu s priporocili OECD in uresnicevanjem Agende 2030 je bila leta 2018 sprejeta nova strategija do leta 2030, ki je vzpostavila okvir za krepitev dvostranskega razvojnega sodelovanja in opredelila usmeritve za aktivno delovanje na vecstranski ravni (MZZ, 2018). Pomemben korak naprej280 v letu 2020 je bila realokacija bilateralne pomoci partnerskim državam za spopadanje z epidemijo (OECD, 2020d). pomoci Republike Slovenije, 2017. 280 Slovenija je v skladu s priporocili OECD tudi povecala delež bilateralne pomoci prednostnim partnerskim državam; delež pomoci desetim glavnim partnerskim državam se je povecal z okoli 50 % leta 2015 na vec kot 70 % leta 2019. Priloga: Kazalniki razvoja Slovenije Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse Gospodarska stabilnost 1.1 Bruto domaci proizvod na prebivalca po kupni moci 1.2 Realna rast bruto domacega proizvoda 1.3 Dolg sektorja država 1.4 Javnofinancno ravnotežje 1.5 Tekoci racun placilne bilance in neto financna pozicija Slovenije do tujine 1.6 Financna stabilnost 1.7 Razvitost financnega sektorja 1.8 Regionalne razlike v BDP na prebivalca Konkurencen ter družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor 1.9 Evropski inovacijski indeks 1.10 Produktivnost 1.11 Indeks digitalnega gospodarstva in družbe 1.12 Izvozni tržni delež 1.13 Stroški dela na enoto proizvoda 1.14 Izvoz visokotehnoloških proizvodov in na znanju temeljecih storitev 1.15 Neposredne tuje investicije 1.16 Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost in število raziskovalcev 1.17 Inovacijska aktivnost 1.18 Intelektualna lastnina 1.19 Okoljska odgovornost podjetij Bruto domaci proizvod na prebivalca po kupni moci 1.1 Slovenija je tudi v letu 2019 zmanjšala zaostanek v gospodarski razvitosti za EU, merjeni v bruto domacem proizvodu na prebivalca po kupni moci, ki pa je ostal vecji kot leta 2008. S 27.700 SKM je dosegla 89 % povprecja EU, kar je za 2 o. t. višja vrednost kot leto prej in 2 o. t. pod najvišjo vrednostjo, doseženo pred izbruhom gospodarske krize v letu 2008. Dekompozicija BDP na prebivalca na produktivnost in stopnjo zaposlenosti kaže, da je bilo zmanjševanje zaostanka v gospodarski razvitosti za povprecjem EU, ki je prisotno od leta 2016, spodbujeno predvsem z relativno hitrejšim zvišanjem stopnje zaposlenosti glede na EU, v manjši meri pa tudi z rastjo produktivnosti. Stopnja zaposlenosti je sicer v Sloveniji vsa leta nad povprecjem EU, v letu 2019 ga je presegla za 7 %. Produktivnost ostaja relativno nizka (83 % povprecja EU v 2019), zaostanek na tem podrocju tako v celoti pojasnjuje relativno nizko raven gospodarske razvitosti Slovenije, merjeno s kazalnikom BDP na prebivalca. Položaj Slovenije glede na povprecno raven razvitosti EU je bil leta 2019 enak kot leta 2005, vecina novih clanic EU pa je v tem obdobju precej napredovala. V primerjavi z letom 2005 je 14 clanic izboljšalo svoj položaj glede na povprecje EU, najbolj Irska (43 o. t.) ter razen Cipra in Slovenije prav vse druge nove clanice. Enajst clanic se je v tem obdobju od povprecja EU oddaljilo, najbolj Grcija (28 o. t.). Po velikosti BDP na prebivalca v SKM sta bili leta 2008 Sloveniji najbližje Grcija (95 %) in Ceška (86 %), leta 2019 pa Ciper (90 %) in Španija (91 %). V letu 2019 je v primerjavi s prejšnjim letom svoj položaj glede razvitosti v primerjavi z EU izboljšalo 14 držav, med njimi najbolj Romunija (4 o. t.), enakega so zadržale štiri države, poslabšalo pa ga je 9 držav, najbolj Nemcija (3 o. t.). Luksemburg še vedno presega povprecje EU za 160 %, sledi pa mu Irska s 193 % povprecja EU. Razkorak v kazalniku BDP na prebivalca po kupni moci v državah clanicah EU, ki je leta 2000 predstavljal razmerje 1 : 9,4 (Romunija/Luksemburg), se z leti zmanjšuje in je v letu 2019 znašal 1 : 4,9 (Bolgarija/Luksemburg). Tabela: BDP na prebivalca v standardih kupne moci za izbrane države (EU = 100) 2000 2005 2008 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija 81 89 91 84 83 83 83 83 84 86 87 89 Skandinavske države 132 128 131 128 128 128 126 125 123 123 123 122 Nove clanice brez Slovenije 52 62 68 69 70 71 72 72 73 74 76 77 Avstrija* 133 130 127 129 133 133 132 131 130 127 128 126 Italija* 122 112 108 105 103 100 98 97 98 98 97 96 Nemcija* 124 120 118 124 124 125 127 125 125 124 123 120 Vir: Eurostat, 2020; izracuni UMAR. Opomba: *Tri gospodarsko razvitejše države, s katerimi je Slovenija mocno gospodarsko povezana. Slika: Primerjava približevanja povprecju EU po BDP na prebivalca v SKM od leta 2005 do 2019 za nove clanice EU, v odstotnih tockah (EU = 100) Leto 2005 Sprememba v odstotnih tockah Leto 2019 Ciper 103 Slovenija 89 Slovaška 62 Hrvaška57 Madžarska 64 Ceška 82 Bolgarija 38 Malta 83 Latvija 52 Poljska 52 Estonija 62 Litva 54 Romunija 36 Vir: Eurostat, 2020; izracuni UMAR. 90 Ciper 89 Slovenija 70 Slovaška 65 Hrvaška 73 Madžarska 93 Ceška 53 Bolgarija 100 Malta 69 Latvija 73 Poljska 84 Estonija 84 Litva 70 Romunija Realna rast bruto domacega proizvoda 1.2 Bruto domaci proizvod je po šestletnem obdobju rasti leta 2020 zaradi epidemije covida-19 mocno upadel. Realni BDP se je po upadu med financno in gospodarsko krizo od leta 2014 poveceval. Gospodarska rast se je v obdobju 2014–2017 stopnjevala, nato pa se je zacela upocasnjevati. Upocasnitev je bila v veliki meri posledica nižje gospodarske rasti v trgovinskih partnericah in negotovosti glede mednarodnih trgovinskih in politicnih odnosov. Leta 2020 so zaradi epidemije covida-19 in z njo povezanih omejitev upadle vse komponente BDP, z izjemo državne potrošnje, ki se je zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo, okrepila. Zaradi omejenega gibanja in ponudbe v casu karantene, kar je znatno okrnilo možnosti trošenja, povecane negotovosti ter previdnostnega in prisilnega varcevanja, je mocno upadla zasebna potrošnja, razpoložljiv dohodek pa se ob podpornih ukrepih vlade ni dosti spremenil. Ukrepi so preprecili tudi vecji padec zaposlenosti. Zaradi negativnih vplivov iz mednarodnega okolja ter tujih in domacih zajezitvenih ukrepov sta zlasti v pomladanskih mesecih mocno upadla izvoz in uvoz. Padec povpraševanja in povecana negotovost sta vplivala na krcenje investicij podjetij, tako v zgradbe kot v opremo in stroje, javne investicije pa so se malenkost okrepile. Po letih višje rasti se je leta 2020 realni BDP znižal manj kot v povprecju EU. Po globljem padcu v casu gospodarske in financne krize je gospodarska aktivnost v Sloveniji od leta 2014 vecinoma rasla hitreje kot v povprecju EU, leta 2020 pa se je znižala manj (Slovenija: -5,5 %, EU: -6,2 %), tako da Slovenija ostaja na poti realne konvergence (tj. približevanja povprecju BDP na prebivalca EU). Na manjši padec v 2020 sta vplivala predvsem saldo menjave s tujino, ki je bil v Sloveniji malenkost pozitiven, v povprecju EU pa negativen, in manjši padec bruto investicij v osnovna sredstva, medtem ko je bil padec zasebne potrošnje v Sloveniji globlji. Padec aktivnosti v Sloveniji pa je bil vecji oziroma rast v preteklih letih pocasnejša kot v povprecju1 v preostalih novih clanicah EU, za katerim Slovenija po kumulativni rasti od leta 2005 zaostaja za 17 o. t. Tabela: Prispevek komponent izdatkovne strukture k spremembi bruto domacega proizvoda, Slovenija Prispevek k rasti BDP, v o. t. Domaca potrošnja skupaj 4,2 1,7 3,5 -9,1 -0,8 -0,2 -5,4 -1,8 1,2 1,6 2,8 3,6 4,5 3,1 -6,0 Zasebna potrošnja -0,1 1,1 1,5 1,1 0,5 0,4 -1,2 -2,3 0,9 1,1 2,4 1,0 1,9 2,5 -5,1 Državna potrošnja 0,7 0,5 0,9 0,4 0,0 0,0 -0,5 -0,4 0,0 0,4 0,5 0,1 0,5 0,3 0,3 Bruto investicije v os. sredstva 3,5 0,9 2,0 -6,5 -3,2 -1,0 -1,7 0,7 0,0 -0,2 -0,7 1,8 1,8 1,1 -0,8 Spremembe zalog 0,1 -0,9 -0,8 -4,1 1,9 0,4 -2,0 0,2 0,3 0,3 0,6 0,7 0,3 -0,8 -0,4 Blagovni in storitveni saldo s tujino 2,3 2,1 0,0 1,6 2,1 1,1 2,8 0,8 1,6 0,6 0,4 1,2 -0,1 0,1 0,4 Izvoz blaga in storitev 5,6 6,3 2,8 -11,0 5,8 4,4 0,3 2,2 4,5 3,6 4,8 8,6 5,2 3,5 -7,3 Uvoz blaga in storitev -3,2 -4,1 -2,8 12,6 -3,7 -3,4 2,4 -1,5 -2,9 -3,0 -4,3 -7,4 -5,3 -3,4 7,7 Vir: SURS, 2021. Slika: Rast bruto domacega proizvoda EU Slovenija EU-12* 200020012002200320042005200620072008200920102011201220132014201520162017201820192020 Vir: Eurostat, 2021. Opomba: *Podatki za EU-12 predstavljajo netehtano povprecje za države, ki so v EU vstopile leta 2004 ali pozneje, razen Slovenije, ki je prikazana loceno. 1 Gre za netehtano povprecje. V % BDP 100 Dolg sektorja država Dolg sektorja država se je po vecletnem zniževanju v letu 2020 mocno povecal. Dolg se je v casu gospodarske konjunkture in ukrepov za uravnoteženje javnih financ v obdobju 2015–2019 znižal za 17 o. t., med državami clanicami EU pa je bilo znižanje vecje le na Irskem. Zniževanje je tudi preseglo zahteve, ki izhajajo iz fiskalnih pravil.1 Mocan gospodarski upad v letu 2020, ki je vplival na upad prihodkov, država pa je njegove posledice blažila z izdatnimi ukrepi za blaženje posledic epidemije, so vplivali na mocno poslabšanje primarnega salda (salda brez obresti) in s tem dolga sektorja država (na 80,8 % BDP). Povecanje dolga je izhajalo tudi iz neugodnega »ucinka snežne kepe« in obsežnega predfinanciranja. V Tabela: Dolg sektorja država, Slovenija 1.3 okolju nizkih obrestnih mer, ki jih omogoca ekspanzivna denarna politika, je predfinanciranje državnega proracuna, ki je glavnina dolga sektorja država, znašalo 3,5 mrd. EUR oz. 45 % njegove celotne letne zadolžitve. S tem so bile v negotovih razmerah ustvarjene dodatne likvidnostne rezerve pred letom 2021, ko je predvideno zapadanje glavnic dolga relativno vecje glede na vecletno povprecje. Povecanje dolga v letu 2020 je bilo najvecje v državah z najstrožjimi zajezitvenimi ukrepi in že predhodno visokim dolgom, v Sloveniji pa je bilo podobno ocenjenemu povecanju v povprecju EMU. 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 v mrd. EUR 8,3 12,5 13,9 17,2 19,4 25,5 30,2 32,1 31,8 31,9 32,2 31,7 37,4 v % BDP 21,8 34,5 38,3 46,5 53,6 70,0 80,3 82,6 78,5 74,1 70,3 65,6 80,8 Sprememba dolga v o. t., od tega: -1,0 12,7 3,8 8,2 7,1 16,4 10,3 2,3 -4,1 -4,4 -3,8 -4,7 15,2 1. Primarni saldo 0,3 4,5 4,0 4,7 2,0 12,0 2,3 -0,4 -1,1 -2,4 -2,7 -2,1 6,7 2. Ucinek snežne kepe -0,6 2,2 1,5 1,2 3,0 2,2 1,0 0,7 -0,1 -2,2 -2,6 -2,0 4,5 – Izdatki za obresti 1,1 1,3 1,6 1,9 2,0 2,5 3,2 3,2 3,0 2,5 2,0 1,7 1,6 – Ucinek rasti BDP -0,7 1,7 -0,4 -0,3 1,2 0,5 -1,9 -1,7 -2,5 -3,5 -3,1 -2,1 3,8 – Ucinek inflacije* -1,0 .0,8 0,4 -0,4 -0,2 -0,9 -0,3 -0,8 -0,6 -1,2 -1,5 -1,6 -0,9 3. Prilagoditev stanja in tokov** -0,7 5,9 -1,8 2,3 2,1 2,2 7,0 2,0 -2,7 0,2 1,5 -0,6 3,9 Vir: SURS, 2021. Opomba: *Merjeno z deflatorjem BDP. **Sprememba deleža dolga glede na BDP, ki ni posledica primarnega salda in ucinka snežne kepe (gotovina, vloge, posojila in drugo). Nekateri podatki se ne seštevajo zaradi zaokroževanja. Slika: Napoved dolga sektorja država v državah clanicah EU v letu 2020 (levo) in sprememba deleža dolga glede na BDP v obdobju 2015–2019 (desno) 2019 2020-2019 5 250 200 0 -5 -15 EstonijaLuksemburgBolgarijaCeškaŠvedskaDanskaRomunijaLitvaLatvijaMaltaPoljskaNizozemskaIrskaSlovaškaFinskaNemcijaMadžarska SlovenijaAvstrijaHrvaškaEUEvrsko obmocjeCiper FrancijaBelgijaŠpanija PortugalskaItalijaGrcija V o.t. 150 50 0 -10 -20 IrskaSlovenijaNizozemskaAvstrijaPortugalskaMaltaCiperNemcijaHrvaškaMadžarskaCeškaŠvedskaEU Evrsko obmocjeBelgijaLitvaDanskaBolgarijaPoljskaFinskaŠpanijaSlovaškaRomunijaEstonijaItalijaLatvijaLuksemburgFrancijaGrcija Vir: EK, 2020a. Opomba: Po podatkih SURS (marec 2021) dolg za Slovenijo za leto 2020 (80,8 % BDP) ni bistveno odstopal od napovedi dolga EK (82,2 % BDP) za Slovenijo, ki je uporabljen v prikazu. 1 Glede na pravilo dolga v letu 2019 bi se moral dolg znižati za vsaj 0,5 o. t., dejansko pa se je znižal za 4,7 o. t. Slovenija je tudi v triletnem prehodnem obdobju 2016–2018 dosegla ravni dolga, ki so bile nižje od zahtev po pravilu MLSA (minimalnih strukturnih prilagoditev). Javnofinancno ravnotežje 1.4 Globok gospodarski upad in ukrepi za blaženje posledic epidemije covida-19 so mocno poslabšali javnofinancni položaj. Saldo sektorja država, ki je bil leta 2017 izravnan, v letih 2018–2019 pa v presežku, se je v letu 2020 prevesil v primanjkljaj (-8,4 % BDP). Rast prihodkov se je že v letu 2019 precej upocasnila zaradi umirjanja rasti gospodarske aktivnosti, znižanja obdavcitve (regres) in znižanja prihodkov države iz lastnine zaradi prodaj lastniških deležev. V letu 2020 pa so se prihodki mocno znižali (-4,6 %), na kar je najbolj vplivalo ciklicno znižanje davcnih prihodkov in nadaljnje davcne razbremenitve (obdavcitve z dohodnino, znižanje trošarin na energente), pa tudi oprostitve davcnih obveznosti, ki jih je omogocila interventna zakonodaja.1 Še naprej so se zniževali prihodki iz lastnine. Rast izdatkov se je v letih 2018–2019 postopoma krepila zaradi sprošcanja ukrepov, ki so veljali vrsto let po financni krizi, novih zakonskih obveznosti (zlasti na podrocju socialnih transferjev in plac) in mocnejšega povecanja investicij sektorja država, ki so se dvignile z zgodovinsko najnižjih ravni v letih 2016 in 2017 (s 3,1 % na 3,8 % BDP v 2019). V letu 2019 je tako rast izdatkov že presegla rast prihodkov, v letu 2020 pa je bila njihova še mocnejša okrepitev povezana zlasti z interventnimi ukrepi za blažitev posledic epidemije. Ocenjujemo, da so ti izdatki znašali okoli 5,4 % BDP, najvecji del pa je bil namenjen za ohranjanje delovnih mest, ublažitev dohodkovnega položaja ranljivih skupin in za delovanje javnih storitev, zlasti zdravstvenega sistema. Poleg tega so se tudi v letu 2020 okrepile investicije, trajno pa tudi nekateri drugi izdatki (sredstva za zaposlene zaradi narašcanja zaposlenosti in dogovora o placah v javnem sektorju iz leta 2018, izdatki za osebno asistenco idr.). EK je odlocitev o aktivaciji splošne odstopne klavzule od fiskalnih pravil za evrsko obmocje sporocila kmalu po izbruhu epidemije, kar je državam omogocilo hiter odziv, ki je bil bistveno vecji kot ob nastopu financne krize. Do aktivacije splošne odstopne klavzule je prišlo marca 2020, obenem je EK državam tudi priporocila, da v teh okolišcinah zagotavljajo ciljano in zacasno podporo ter hkrati srednjerocno zavarujejo vzdržnost javnih financ.2 Primanjkljaj je v vecini držav presegel 6 % BDP, po razpoložljivih ocenah je bil v Sloveniji okoli povprecja EU. V mednarodnih primerjavah je bil vpliv diskrecijskih ukrepov za blaženje posledic epidemije na strani izdatkov v Sloveniji višji kot v povprecju EU, manjši pa na strani korišcenih poroštvenih shem (EK, 2021; EU IFI, 2021). Tabela: Prihodki, izdatki in saldo sektorja država, ESR-2020, Slovenija, v % BDP 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Prihodki 43,7 43,5 44,6 44,2 45,4 45,7 45,3 45,9 44,2 44,0 44,3 43,7 43,6 Izdatki 45,1 49,4 50,2 50,9 49,4 60,3 50,8 48,7 46,2 44,1 43,5 43,3 52,0 Saldo -1,4 -5,8 -5,6 -6,6 -4,0 -14,6 -5,5 -2,8 -1,9 -0,1 0,7 0,4 -8,4 Primarni saldo -0,3 -4,5 -4,0 -4,7 -2,0 -12,0 -2,3 0,4 1,1 2,4 2,7 2,1 -6,7 Vir: SURS, 2021. Slika: Napoved salda sektorja država v clanicah EU za leto 2020, v % BDP BolgarijaŠvedskaDanska LuksemburgEstonijaNemcijaCiperCeškaHrvaškaIrskaGrcijaNizozemskaPortugalskaLatvijaFinskaMadžarskaLitvaEUSlovenijaEvrsko obmocjePoljskaMaltaSlovaškaAvstrijaRomunijaFrancijaItalijaBelgijaŠpanija Vir: EK, 2020a. Opomba: Po podatkih SURS za leto 2020 je primanjkljaj sektorja država v Sloveniji znašal 8,4 % BDP, s cimer ni znatno odstopal od napovedi EK (in tudi MF), ki je vkljucena v prikaz (8,7 % BDP). 1 V skladu z interventno zakonodajo se obrok predhodne akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, in obroki akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki dospejo v placilo v obdobju od 11. 4. do 31. 5. 2020, niso placali, kar je znižalo prihodke sektorja država. Obenem je bila v skladu z interventno zakonodajo vpeljana tudi možnost obrocnega odplacevanja oz. odloga davcnih obveznosti, kar pa je imelo vpliv le na prihodke po metodologiji denarnega toka, ne pa tudi na podatke za sektor država po metodologiji ESA-2010, ki jih obravnava kazalnik. 2 Da okolišcine omogocajo odstop od pravil v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu, je ocenil tudi Fiskalni svet (FS 2020a). Tekoci racun placilne bilance in neto financna pozicija 1.5 Slovenije do tujine Presežek tekocega racuna, ki ga ima Slovenija od leta 2012, je bil leta 2020 najvišji doslej (3,3 mrd. EUR oz. 7,1 % BDP). Presežek, ki se je oblikoval po letu 2012, je bil povezan z obsežnim razdolževanjem bank in podjetij v tujini, ugodnimi razmerami v mednarodnem okolju in povecanjem konkurencnosti izvoznikov ob zmerni rasti uvoza zaradi razmeroma nizke domace porabe. V obdobju 2013–2016 so k rasti presežka prispevali tudi pozitivni pogoji menjave. Vpliv epidemije se je v letu 2020 na tekocem racunu placilne bilance odrazil predvsem na segmentu menjave blaga in storitev. K višjemu presežku tekocih transakcij je najvec prispeval višji blagovni presežek, saj je bil ob manjšem trošenju in investicijah padec realnega uvoza globlji od izvoza. Zaradi padca cen energentov in cen industrijskih proizvodov so uvozne cene upadle bolj kot izvozne, kar je pogoje menjave izboljšalo za 1,2 %, blagovni presežek pa zvišalo za približno 300 mio. EUR. Storitveni presežek se je znižal, najbolj v segmentu menjave potovanj ter deloma v menjavi transporta. Neto odlivi primarnih dohodkov so bili nižji predvsem zaradi manjšega neto odliva dohodkov od lastniškega kapitala neposrednih naložb. Z vidika varcevalno-investicijske vrzeli presežek tekocih transakcij odraža obsežno varcevanje zasebnega sektorja (gospodinjstev in nefinancnih družb). Zaradi vpliva pandemije na mednarodne financne tokove se je v letu 2020 mednarodna investicijska pozicija Slovenije nekoliko poslabšala (na 16,3 % BDP). K temu je prispeval neto priliv financnih sredstev državnega sektorja, ki je presegal neto odliv sredstev BS in zasebnega sektorja. Država je likvidnostne presežke plasirala na racune v tujini, zaradi ukrepov za blažitev posledic pandemije pa se je v letu 2020 obcutno zadolžila do tujih portfeljskih vlagateljev z namenom financiranja proracunskega primanjkljaja ter odplacila glavnic državnega dolga tudi v letu 2021. Glede na volatilne razmere na mednarodnih financih trgih je država povecala tudi obveznosti financnih derivativov in s tem zavarovala izdane državne obveznice pred tecajnim in obrestnim tveganjem. BS je povecala neto odliv kapitala predvsem zaradi vecjih terjatev v placilnem sistemu TARGET. Zasebni sektor je naprej poveceval financne naložbe v tuje vrednostne papirje, hkrati so nefinancne družbe znižale obveznosti na segmentu kratkorocnih komercialnih kreditov, poslovne banke pa so se do tujine naprej razdolževale. Priliv tujih neposrednih naložb v Slovenijo se je v zadnjih letih povecal zaradi prodaje deležev v domacih podjetjih in je presegal vrednost slovenskih neposrednih naložb v tujino. Tabela: Stanje mednarodnih naložb Slovenije, v % BDP 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 1 Dolžniške terjatve 75,9 74,0 74,1 75,3 75,3 87,6 88,4 85,4 82,9 82,9 88,5 103,9 2 Lastniške terjatve 21,5 22,2 21,1 22,3 22,5 23,6 27,7 26,9 25,5 24,7 26,9 31,6 3 Skupne terjatve (1 + 2) 97,5 96,2 95,2 97,6 97,7 111,2 116,1 112,2 108,4 107,6 115,4 135,6 4 Bruto zunanji dolg 115,0 115,6 111,8 117,4 112,9 124,3 118,8 109,6 100,5 91,9 90,5 104,1 5 Lastniške obveznosti 23,1 23,8 23,2 24,2 24,2 25,2 28,4 31,4 32,1 34,7 40,2 47,8 6 Skupne obveznosti (4 + 5) 138,1 139,3 135,0 141,6 137,1 149,6 147,2 141,0 132,6 126,6 130,7 151,9 7 Neto zunanji dolg/terjatve (1–4) -39,0 -41,5 -37,7 -42,2 -37,6 -36,7 -30,4 -24,2 -17,6 -9,0 -2,0 -0,2 8 Neto lastniški dolg/terjatve (2–5) -1,6 -1,6 -2,1 -1,9 -1,7 -1,6 -0,7 -4,6 -6,6 -10,0 -13,3 -16,1 9 Neto financna pozicija (7 + 8)* -40,6 -43,1 -39,8 -44,0 -39,3 -38,4 -31,2 -28,8 -24,2 -19,0 -15,4 -16,3 Vir: BS, 2021a; preracuni UMAR. Opomba: *Negativni (pozitivni) predznak v saldu pomeni neto dolžniško (upniško) financno pozicijo do tujine. Slika: Razclenitev sprememb NIIP, v mio. EUR (tokovi) Tekoci racun Kapitalski racun Statisticna napaka Vrednostne spremembe Sprememba neto financne pozicije do tujine V mio EUR 3000 2000 1000 0 -1000 -2000 -3000 -4000 Vir: SURS, 2021; BS, 2021a; izracuni UMAR Financna stabilnost 1.6 Slovenski financni sistem je ob hitrem odzivu nosilcev ekonomskih politik po izbruhu epidemije covida-19 ostal stabilen. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, povezanih z izbruhom epidemije, so se tveganja za financno stabilnost sprva precej povecala, kapitalski trgi so se ob izbruhu epidemije odzvali najhitreje in najizraziteje. Ob povecani negotovosti so se obcutno znižale vrednosti borznih indeksov, obenem pa so se povecale obrestne mere za državne obveznice, zlasti v perifernih državah, med njimi tudi v Sloveniji. Vendar pa je hitro in obsežno ukrepanje nosilcev ekonomskih politik za blažitev negativnih gospodarskih posledic po prvem valu epidemije obnovilo zaupanje na financnih trgih, ki je kljub povecani negotovosti in vecjemu številu okužb ob drugem valu ostalo na razmeroma visoki ravni, brez vecjih nihanj. Vecja tveganja za financno stabilnost pa je pricakovati srednjerocno, ko se bo, zaradi višjega dolga, povecala tudi možnost prelivanja tveganj med zadolženostjo javnega in tudi zasebnega sektorja ter financnim sistemom (ECB, 2020a). Razmere v slovenskem bancnem sistemu so se po sanaciji ob zadnji financni krizi precej izboljšale in so ostale stabilne tudi ob izbruhu epidemije. Potem ko se je delež nedonosnih terjatev v zadnjih letih hitro zmanjševal, je v tretjem cetrtletju 2020 ostal nespremenjen. Likvidnost bancnega sistema je v letu 2020 ostala dobra, bankam pa je dodatno likvidnost s standardnimi instrumenti in dodatnimi ukrepi zagotavljala tudi ECB. Kapitalska ustreznost bancnega sistema se je kljub poslabšanju v zacetku leta zaradi razmeroma visoke kreditne aktivnosti pred izbruhom epidemije v tretjem cetrtletju 2020 znova okrepila in ostala boljša kot v povprecju v EU. Banke pa so z zadržanimi dobicki prispevale h krepitvi najkakovostnejšega kapitala. Izpostavljenost bancnega sistema do najbolj prizadetih dejavnosti je po podatkih Banke Slovenije razmeroma majhna (BS, 2020), kljub temu lahko pricakujemo, da se bo v prihodnje delež nedonosnih terjatev v bancnem sistemu povecal.1 Delež nedonosnih terjatev (v%) Slovenija 21,5 14,4 10,5 6,8 3,7 3,2 EU 5,8 5,1 4,1 3,2 2,7 2,8 Kapitalska ustreznost-TIER 1 (v%) Slovenija 18,1 18,7 18,3 18,4 18,7 17,8 EU 14,8 15,5 16,3 16,3 16,7 16,7 Vir: EBA, 2021. Opomba: *Podatki se nanašajo na vzorec bank, ki se letno spreminja. V letu 2020 je bilo tako zajetih 182 bank in bancnih podružnic, ki sestavljajo vec kot 80 % bancnega sistema EU. Nedonosne terjatve po definicija EBA poleg zamud nad 90 dni vkljucujejo tudi terjatve z majhno verjetnostjo placila. Podatki do leta 2019 vkljucujejo tudi Združeno kraljestvo. Slika: Donosnosti do dospetja državnih obveznic Slovenija EU jan. 16apr. 16jul. 16okt. 16jan. 17apr. 17jul. 17okt. 17jan. 18apr. 18jul. 18okt. 18jan. 19apr. 19jul. 19okt. 19jan. 20apr. 20jul. 20okt. 20 Vir: Eurostat, 2021. 1 Mesecni podatki Banke Slovenije kažejo, da se je delež nedonosnih terjatev konec preteklega leta že nekoliko povecal predvsem zaradi prirasta v bolj prizadetih storitvenih dejavnostih, zlasti v gostinstvu, kjer se je delež nedonosnih terjatev v zadnjem cetrtletju povecal za vec kot tretjino, na 10,3 %. Razvitost financnega sistema 1.7 Razmeroma velik zaostanek Slovenije v razvitosti bancnega sistema in trga kapitala za povprecjem EU se je leta 2020 kljub rasti vrednosti kazalnikov razvitosti še povecal. Rast bilancne vsote je bila z 8,2 % najvišja v zadnjih desetih letih in je skupaj z znižanjem BDP vplivala na izrazito povecanje kazalnika bilancne vsote glede na BDP. Izvirala je iz razmeroma hitrega povecevanja vlog domacih nebancnih sektorjev, saj so se prihranki gospodinjstev med epidemijo precej povecali, ob zmanjšani proizvodnji in investicijah pa so se okrepili tudi depoziti podjetij. Posledicno se je spremenila struktura naložb bancnega sektorja. Kreditna aktivnost se je precej upocasnila, banke pa so krepile predvsem vloge pri centralni banki, ki so v doloceni meri obrestovane negativno, kar lahko negativno vpliva na poslovno uspešnost bancnega sistema. Razmerje med krediti in depoziti nebancnega sektorja je tako konec leta 2020 znašalo 0,71, kar je za dve petini manj od povprecne ravni v obdobju 2005–2008 pred financno in gospodarsko krizo. Ob hitri rasti depozitov domacih nebancnih sektorjev in skromni kreditni aktivnosti je bila tako potreba bank po tujem financiranju skromna, delež obveznosti do tujih bank pa je ostal majhen (5,3-odstoten). Tržna kapitalizacija delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, je skromna in se je v letu 2020 skrcila za približno 2 %, v EU pa je ostala skoraj nespremenjena. Financiranje podjetij v Sloveniji z izdajo delnic je še vedno zanemarljivo. Razvojni zaostanek za povprecjem EU na podrocju zavarovalništva je manjši kot v drugih segmentih financnega sistema, se pa že vrsto let ohranja na podobni ravni. Delež zavarovalnih premij v primerjavi z BDP se že vec let giblje nekoliko nad 5 % in je leta 2019 pomenil okoli dve tretjini povprecne ravni EU. Razmeroma majhen razvojni razkorak je posledica visoke (nadpovprecne) ravni premij neživljenjskih zavarovanj, delež življenjskih zavarovanj pa je zaradi konservativnih varcevalnih navad gospodinjstev in premajhnega pomena varcevanja za starost skromen. Bilancna vsota bank v primerjavi z BDP Slovenija 84,5 103,5 129,2 147,3 145,8 107,1 99,4 94,0 88,6 88,2 99,7 EU 219,9 267,9 312,2 320,4 321,5 277,8 273,4 259,3 253,8 258,6 294,9 Obseg zavarovalnih premij v primerjavi z BDP Slovenija 5,0 5,3 5,3 5,7 5,8 5,1 5,1 5,1 5,1 5,2 EU-24* 7,7 7,3 8,0 8,1 7,8 7,5 7,4 7,4 7,5 Tržna kapitalizacija delnic v primerjavi z BDP Slovenija 17,7 23,0 22,3 23,3 19,3 14,2 12,4 12,3 13,9 14,7 14,9 EU 80,9 82,2 37,1 47,7 51,2 61,8 62,3 69,3 56,5 66,5 73,1 Vir: BS, 2021a; ECB, 2021; SURS, 2021; Eurostat, 2021; Slovensko zavarovalno združenje, 2020; Swiss Re, 2020; Ljubljanska borza, 2021; FESE, 2021. Opomba: *Pri kazalniku zavarovalnih premij (v % BDP) manjkajo podatki za baltske države. Slika: Bilancna vsota v letu 2020 V % BDP 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1 947 LuksemburgFrancijaDanskaIrskaNizozemskaEU-14ŠvedskaMaltaEvrsko obmocjeCiperEUFinskaNemcijaŠpanijaAvstrijaBelgijaItalijaPortuglaskaGrcijaCeška HrvaškaEstonijaBolgarija MadžarskaEU-13PoljskaSlovaškaSlovenijaLatvijaLitvaRomunija Vir: BS, 2021a; ECB, 2021; SURS, 2021; Eurostat, 2021. Opomba: EU-14 pomeni države, ki so bile clanice EU pred letom 2004, EU-13 pa države, ki so v EU vstopile leta 2004 ali pozneje. Regionalne razlike v BDP na prebivalca 1.8 V letu 2019 je osrednjeslovenska regija z najvišjim BDP na prebivalca za vec kot 40 % presegala slovensko povprecje. V tej regiji je glavno mesto z državotvornimi funkcijami in številnimi delovnimi mesti, ki omogocajo tudi zaposlitev prebivalcev iz drugih regij in tako prispevajo k ustvarjanju najvišjega BDP na prebivalca. Jugovzhodna Slovenija, katere gospodarstvo je usmerjeno predvsem v farmacevtsko in avtomobilsko industrijo, je imela v letu 2019 najvišjo gospodarsko rast in se je povsem približala slovenskemu povprecju. Obalno-kraška regija, ki je še v letu 2018 presegala slovensko povprecje po BDP na prebivalca, pa je ob realnem padcu gospodarske rasti v letu 2019 za njim zaostala. V letu 2020 je bila tudi regija z najvecjim padcem zaposlenosti zaradi krize zaradi epidemije covida-19 (gl. kazalnik 3.17). Zaostanek za slovenskim povprecjem se je v letu 2019 povecal še v goriški, primorsko-notranjski, koroški in pomurski regiji. Zasavska regija, ki za slovenskim povprecjem najbolj zaostaja, je imela v letu 2019 nadpovprecno gospodarsko rast, s cimer pa je še vedno dosegla le dobro polovico slovenskega povprecja BDP na prebivalca. Regionalne razlike, ki so se najbolj povecale v financni in gospodarski krizi, so bile zadnja leta stabilne in nekoliko višje od najnižje ravni v letu 2000. Relativna Tabela: Regionalni BDP, Slovenija razpršenost BDP na prebivalca1 je bila leta 2019 (21,6 %) za 0,2 o. t. nižja kot leta 2018. Še vedno pa je bila za 2 o. t. višja kot leta 2000, ko je bilo tudi razmerje med skrajnima regijama (1 : 2) manjše kot v letu 2019 (1 : 2,7). V tem letu so se nekoliko zmanjšale tudi razlike med kohezijskima regijama, k cemur je prispevala tako višja gospodarska rast kot pocasnejša rast prebivalstva v kohezijski regiji vzhodna Slovenija, ki je bila razlog za zmanjšanje razlik med regijama tudi v prvih letih financne in gospodarske krize. Od leta 2016 se kohezijska regija zahodna Slovenija znova uvršca med evropske razvite regije, vzhodna Slovenija pa ostaja med manj razvitimi. Med statisticnimi regijami je leta 2019 presegala povprecje EU samo osrednjeslovenska regija. Glede na precejšnje zaostajanje vecine, zlasti manj razvitih regij, se zdi razvojno dohitevanje evropskega povprecja izjemno zahteven dolgorocni cilj regij. Zato za primerjavo navajamo tudi razkorak posameznih statisticnih regij do regij v sosednjih državah na podobni stopnji razvoja. Tako je leta 2017 (zadnji podatki) osrednjeslovenska zaostajala npr. za regijo Celovec-Beljak za 3 indeksne tocke, goriška za italijansko Gorico za 14 indeksnih tock, pomurska pa za madžarsko Vas za 8 indeksnih tock. Kohezijska (NUTS 2) / statisticna regija (NUTS 3) BDP na prebivalca Struktura BDP, v % Slovenija = 100 EU = 100 2005 2008 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2008 2019 2019 Slovenija 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 91 89 100,0 Zahodna Slovenija (KRZS) 121,6 121,2 119,2 119,1 119,4 119,6 119,8 119,2 110 106 56,6 Obalno-kraška 104,6 107,1 97,6 99,8 99,8 102,3 102,4 98,8 97 88 5,5 Goriška 93,9 95,5 90,6 91,7 92,2 92,3 90,4 89,4 87 79 5 Gorenjska 87,1 84,7 87,8 88,3 87,8 89,3 89,7 89,7 77 80 8,8 Osrednjeslovenska 146,3 144,9 142,1 140,9 141,5 140,6 141,0 140,8 132 125 37,2 Vzhodna Slovenija (KRVS) 82,1 82,0 83,0 83,0 82,7 82,5 82,2 82,7 75 73 43,4 Primorsko-notranjska 73,7 73,0 72,2 74,6 74,9 72,6 71,9 69,7 66 62 1,8 Jugovzhodna Slovenija 95,9 97,0 95,0 95,3 94,3 97,6 98,1 99,7 88 89 6,9 Posavska 81,0 79,8 83,6 83,9 83,7 83,0 82,9 84,0 73 75 3 Zasavska 63,8 60,7 56,7 54,2 53,5 52,7 52,4 53,0 55 47 1,4 Savinjska 89,1 89,4 91,3 92,4 92,0 91,6 90,5 90,5 81 80 11,1 Koroška 79,4 77,0 80,2 81,4 81,2 80,2 81,1 80,7 70 72 2,7 Podravska 82,3 83,7 83,4 82,6 82,1 81,1 80,8 81,5 76 72 12,7 Pomurska 66,5 63,3 68,4 67,3 68,1 67,6 67,9 67,8 58 60 3,7 Razpršenost BDP/prebivalca (NUTS 3) 22,9 23,0 21,8 21,2 21,6 21,5 21,8 21,6 Vir: SURS, 2021; Eurostat, 2021; preracuni UMAR. 1 Je eden od kazalnikov regionalih razlik. Izracunan je kot vsota absolutnih razlik med regionalnim in nacionalnim BDP na prebivalca, uteženim z deležem prebivalstva. Izražen je v odstotkih od nacionalnega BDP na prebivalca. Evropski inovacijski indeks 1.9 Slovenija se glede evropskega inovacijskega indeksa (EII) od leta 2018 uvršca v skupino zmernih inovatork, prej je bila daljše obdobje med mocnimi. EII spremlja ucinkovitost nacionalnih raziskovalno-inovacijskih sistemov clanic EU na desetih komponentah.1 Je sestavljeni kazalnik, katerega vrednost doloca uvrstitev držav v štiri skupine.2 Izracun EII 2019 vkljucuje podatke za obdobje 2016–2019, zato vpliv epidemije covida-19 še ni zajet. Vrednost EII se je za Slovenijo zmanjševala po letu 2015, evropsko povprecje pa se je že leto prej zacelo povecevati. Slovenija je tudi v zadnjem merjenju EII za leto 20193 nazadovala glede na leto prej, poslabšala se je vecina kazalnikov EII (15 od 27). Med komponentami EII je bil glede na povprecje EU dosežen najslabši rezultat glede financiranja in podpore, kar je predvsem posledica tradicionalno, tudi v mednarodni primerjavi, najnižjih vrednosti za rizicni kapital. Poleg tega je bil negativen tudi prispevek vlaganj javnega sektorja v RRD v obdobju 2012–2016, ko so se vztrajno zmanjševala celo absolutno, Slovenija je med letoma 2012 in 2019 znatno povecala zaostanek, za 24 indeksnih tock. Najvecje poslabšanje in vecanje zaostanka za povprecjem EU je bilo med letoma 2012 in 2019 sicer ugotovljeno pri komponenti okolje za podjetništvo in inovacije kot posledica v zadnjih letih obcutnega znižanja motivacijskega podjetniškega indeksa, saj je bila rast števila podjetnikov iz nuje vecja kot iz priložnosti. Veliko je bilo tudi poslabšanje pri komponenti cloveški viri, kar je izhajalo predvsem iz sprememb v izobraževalnem sistemu tega obdobja,4 Slovenija se je tako oddaljila od vodilnih držav proti povprecju EU. Do nazadovanja je prišlo tudi pri povezavah in sodelovanju med razlicnimi akterji ter pri naložbah podjetij za spodbujanje inovacij, tako da Slovenija le še nekoliko presega povprecje EU. Izboljšanje rezultata glede na povprecje EU pa je bilo izraženo pri ucinkih na zaposlenost, predvsem zaradi visokega deleža zaposlenih v hitrorastocih podjetjih najbolj inovativnih industrij, med letoma 2012 in 2019 se je povecal za 57 indeksnih tock. Tabela: Evropski inovacijski indeks 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija (indeks EU 2012 = 100) 102,3 103,1 100,5 101,3 98,8 97,9 94,4 92,4 Slovenija (indeks EU = 100) 102,3 102,4 101,3 101,0 96,3 93,7 88,4 84,9 Slovenija 0,477 0,480 0,468 0,472 0,460 0,456 0,440 0,431 EU 0,466 0,469 0,462 0,468 0,478 0,487 0,498 0,507 Vir: EK, 2020c. Opomba: *Med vodilne inovatorke se uvršcajo države z inovacijsko ucinkovitostjo nad 120 % povprecja EU v letu 2012. Leta 2019 so vodilne inovatorke dosegle vrednost EII od 0,639 do 0,713. Slika: Evropski inovacijski indeks 2019 2012 Skromni ŠvedskaFinskaDanskaNizozemskaLuksemburgBelgijaNemcijaAvstrijaIrskaFrancijaEUEstonijaPortugalskaCiperŠpanijaSlovenijaCeškaMaltaItalijaLitvaGrcijaSlovaškaMadžarskaLatvijaPoljska HrvaškaBolgarijaRomunija Vir: EK, 2020c 1 To so: cloveški viri, raziskovalni sistem, naložbe podjetij, inovatorji, povezave in sodelovanje, intelektualna lastnina, ucinki na prodajo, kjer so vkljuceni po trije kazalniki; okolje za inovacije, financiranje in podpora ter ucinki na zaposlenost, kjer sta vkljucena po dva kazalnika. 2 Vodilne inovatorke dosegajo inovacijsko ucinkovitost, višjo od 120 % povprecja EU v letu 2011, mocne inovatorke od 90 do 120 %, zmerne inovatorke od 50 do 90 % ter skromne inovatorke pod 50 % povprecja (EK, 2020c). 3 Na vrednost EII pomembno vplivajo podatki o inovacijski aktivnosti, ki so vkljuceni v kar 6 kazalnikov EII. V izracun EII 2019 so bili za vse clanice EU vkljuceni podatki o inovacijski dejavnosti za obdobje 2014–2016, ko se je ta za Slovenijo še poslabševala. Najnovejši podatki za obdobje 2016–2018, ko se je inovacijska aktivnost zacela izboljševati, bodo vkljuceni v izracun EII 2020. 4 Leta 2016 so se zakljucevali predbolonjski programi, zato je bilo število novih doktorjev znanosti, ki je vkljuceno v komponento cloveški viri, takrat izjemno veliko, v letu 2017 pa posledicno znatno nižje (UMAR, 2020e). Produktivnost 1.10 Po veliki financno-gospodarski krizi se je rast produktivnosti upocasnila, s tem pa tudi zapiranje produktivnostne vrzeli do povprecja EU v smeri cilja SRS. Povprecna letna rast produktivnosti se je s 3,0 % v obdobju 2000–2008 upocasnila na 0,6 % v obdobju 2009–2019 (oz. na 1,4 % v konjunkturno ugodnih letih 2014–2019). Kljucni dejavnik upocasnjene rasti je bilo skromnejše kapitalsko poglabljanje, tudi v letih, ko se je okolje za investiranje že precej izboljšalo.1 Z upocasnitvijo rasti produktivnosti se je upocasnilo tudi zmanjševanje zaostanka za povprecno ravnjo produktivnosti EU in s tem proces realne konvergence z razvitejšimi državami clanicami EU. V letu 2020 se je produktivnost, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega, mocno znižala. Ob nenadnem padcu povpraševanja in (omejevanju) aktivnosti zaradi izbruha epidemije covida-19 ter hkratnih obsežnih vladnih ukrepih za ohranjanje delovnih mest se je produktivnost dela, merjena z BDP na zaposlenega, leta 2020 znižala za 4,6 %.2 Padec produktivnosti je bil primerljiv povprecju EU tako na ravni celotnega gospodarstva (-4,7 %) kot vecine panog. Najizrazitejše znižanje dodane vrednosti na zaposlenega je bilo tako v Sloveniji kot v EU v storitvah z omejitvami poslovanja, tj. kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih ter v gostinstvu in trgovini. V predelovalnih dejavnostih, ki so najbolj izvozno usmerjeni del gospodarstva in produktivnost pomembno doloca njihovo izvozno konkurencnost, je bil padec produktivnosti med manjšimi v poslovnem sektorju3 ter med blažjimi med državami clanicami EU. Še izraziteje to velja za gradbeništvo, medtem ko je bil padec produktivnosti v IKT-dejavnostih vecji kot v povprecju EU, s cimer se je nadaljeval trend zaostajanja produktivnosti teh dejavnosti glede na gibanja v državah clanicah EU. V Sloveniji je bil padec produktivnosti na ravni celotnega gospodarstva po obsegu nekoliko manjši od padca v prvem letu po izbruhu velike finacno-gospodarske krize (v povprecju EU globlji), skladno z naravo krize pa so bila odstopanja med dejavnostmi velika. V primerjavi z gibanji v letu 2009 je bil padec produktivnosti precej izrazitejši v zgoraj navedenih nefinancnih tržnih storitvah, manjši pa v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Tabela: Produktivnost dela, Slovenija 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Raven produktivnosti*, EU = 100 84 81 80 81 81 81 82 81 81 82 82 83 Realna rast produktivnosti**, v % 1,0 -6,0 3,5 2,6 -1,7 0,1 2,3 0,9 1,3 1,8 1,1 0,7 -4,6 Vir: SURS, 2021; Eurostat, 2021; preracun UMAR. Opomba: *BDP (v standardih kupne moci) na zaposlenega; **BDP (v stalnih cenah) na zaposlenega. Slika: Raven produktivnosti gospodarstva (levo) in realna rast produktivnosti po dejavnostih (desno) 2000 2008 2019 Predelovalne dej. Skupaj 120 Predelovalne - EU Skupaj - EU 130 100 125 BDP/zap, v SKM, EU = 100 120 2008=100 115 110 105 100 20 95 90 0 Vir: Eurostat, 2021; preracuni UMAR. 2008200920102011201220132014201520162017201820192020 Opomba: Raven produktivnosti (levo), merjena z BDP (v standardih kupne moci) na zaposlenega; rast produktivnosti (desno), merjena z BDP oz. sektorsko dodano vrednostjo (v stalnih cenah) na zaposlenega. EU-13 (EU-14) pomeni skupino držav, ki so se EU prikljucile leta 2004 ali pozneje (pred letom 2004). 1 Vec o tem v poglavju 1.2. 2 Znižanje BDP oz. dodane vrednosti na zaposlenega se je v veliki meri zgodilo prek znižanja delovnih ur na zaposlenega. Glej tudi poglavje 1.2. 3 Tudi zaradi nekoliko obsežnejšega odpušcanja. Indeks digitalnega gospodarstva in družbe 1.11 Kljub absolutnemu napredku pri digitalni konkurencnosti Slovenija vse bolj zaostaja za povprecjem EU, kar jo oddaljuje od cilja pravocasne in uspešne digitalne preobrazbe države. Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) meri digitalno konkurencnost držav EU na podrocjih povezljivosti, cloveškega kapitala, uporabe internetnih storitev, integracije digitalnih tehnologij in digitalnih javnih storitev. Izracun DESI 2020 izhaja iz podatkov za predhodno leto in še ne vkljucuje vpliva epidemije covida-19. Ceprav je Slovenija v zadnjem porocilu svojo uvrstitev izboljšala za eno mesto, je hkrati svoj zaostanek za povprecjem EU celo povecala. Analiza po komponentah kaže, da je Slovenija precej zaostajala za povprecjem EU glede uporabe internetnih storitev, zlasti pri videoklicih, spletnem bancništvu in nakupovanju. Pri cloveškem kapitalu in integraciji digitalnih tehnologij v podjetjih je bila bliže povprecju EU, vendar z neizrazitim trendom dohitevanja razvitejših držav. Kljub povprecnim dosežkom pa tudi rezultate na teh dveh podrocjih ocenjujemo kot nezadostne z vidika nujnosti hitrejše digitalne preobrazbe države. Zadnji podatki so namrec kazali na nizke ravni osnovnih digitalnih spretnosti in znanja prebivalstva, za ambicioznejšo digitalno preobrazbo pa je problematicna tudi komaj povprecna (glede na EU) razpoložljivost strokovnjakov in diplomantov IKT. Prav tako zadnji podatki niso bili spodbudni z vidika hitrosti integracije digitalnih tehnologij, ki je izziv zlasti v malih in srednje velikih podjetjih (EK, 2020b). Glede povezljivosti se je Slovenija v preteklih letih uvršcala nad povprecje EU, a postopno izgubljala prednost. V zadnji objavi DESI (2020) je tako dosegla zgolj povprecen rezultat, in sicer predvsem zaradi prenizke pripravljenosti na omrežje 5G ter prepocasnega širjenja uporabe mobilnih širokopasovnih povezav. Poleg tega se je pri pokritosti z visokozmogljivimi širokopasovnimi povezavami spoprijemala z vrzeljo med mestnimi in podeželskimi obmocji (ibid.). Nekoliko spodbudnejši so bili v preteklih letih premiki na podrocju digitalnih javnih storitev, vendar predvsem pri ponudbi teh storitev (vnaprej izpolnjeni obrazci, možnost spletnega opravljanja storitev, odprti podatki), njihova uporaba pa je ostajala majhna tako pri posameznikih kot v podjetjih. Med razlogi za to se navaja zapletenost uporabe kvalificiranih digitalnih potrdil za povprecnega uporabnika, pri podjetjih pa majhno zaupanje ter odsotnost varnih in edinstvenih identifikatorjev (ibid.). Tabela: Uvrstitev Slovenije po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) med 28 državami clanicami EU1 2018 2019 2020 Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 16 17 16 Povezljivost 10 10 16 Cloveški kapital 14 15 15 Uporaba internetnih storitev 22 22 22 Integracija digitalnih ekonomij 14 16 15 Digitalne javne storitve 17 18 17 Vir: EK, 2020d. Opomba: 1 Izracun indeksa za posamezno leto temelji na podatkih za predhodno leto. V letu 2020 je bila metodologija indeksa izpopolnjena in narejeni preracuni za predhodna leta, kar je spremenilo uvrstitve držav iz predhodnih objav indeksa DESI. Izracun indeksa DESI vkljucuje 28 držav EU. Slika: Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) ter njegove komponente, Slovenija DESI Povezljivost Cloveški kapital Uporaba interneta Integracija digitalnih tehnologij Digitalne javne storitve 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Vir: EK, 2020d. Izvozni tržni delež 1.12 Po mocnem upadu v casu financno-gospodarske krize se je slovenski izvozni tržni delež v letih 2013–2019 vecinoma krepil in se po desetletju vrnil na predkrizno raven. Slovenija je leta 2007 pokrila približno 0,2 % svetovnega uvoznega povpraševanja po blagu, nato pa je v obdobju 2008–2012 sledil mocan padec tržnega deleža na svetovnem trgu, eden vecjih v regiji. Vec kot polovico padca tržnega deleža v tistem obdobju lahko pojasnimo z izvozno (predvsem geografsko) usmerjenostjo na pocasneje rastoce trge, neugoden vpliv pa je imelo tudi mocno poslabšanje (stroškovne) konkurencnosti v zacetku financno­gospodarske krize (gl. tudi kazalnik 1.13). S ponovnim izboljšanjem cenovno-stroškovnih dejavnikov in okrepitvijo uvoznega povpraševanja pomembnejših trgovinskih partneric se je od leta 2013 tržni delež znova poveceval, izraziteje v obdobju 2016–2018. Izbruh pandemije covida-19 je imel izrazito asimetricen vpliv na izvozne trge in na cetrtletno gibanje, kar je pomembno dolocilo gibanje slovenskega tržnega deleža v letu 2020. Širjenje epidemije po svetu je zlasti v zacetnem obdobju povzrocilo mocan upad svetovnih uvozno-izvoznih blagovnih tokov. Padec slovenskega izvoza je bil v pomladanskih mesecih še globlji od padca svetovnega uvoznega povpraševanja; v povprecju prvih treh cetrtletij leta 2020 se je tako slovenski tržni delež na svetovnem trgu (brez izvoza farmacevtskih izdelkov v Švico) zmanjšal za 1,7 %. Prve ocene za zadnje cetrtletje pa kljub slabim epidemicnim razmeram nakazujejo krepitev slovenskega tržnega deleža. Nihanje slovenskega tržnega deleža je bilo leta 2020 bolj kot s konkurencnostjo povezano s sestavo slovenskega izvoza. Na podlagi podrobnejših podatkov za izvozno-uvozne tokove držav EU, kamor so usmerjene približno tri cetrtine slovenskega izvoza blaga, ocenjujemo, da je imela koronakriza izrazito asimetricen vpliv na uvozno povpraševanje držav EU po razlicnih skupinah proizvodov. Med najbolj prizadetimi je bil uvoz osebnih vozil, ki je najvecja skupina slovenskega izvoza. Mocno se je znižala tudi vrednost uvoza železa in jekla ter pogonskih strojev in naprav. Neugoden vpliv sestave izvoza pa je ublažilo okrepljeno uvozno povpraševanje po medicinskih in farmacevtskih proizvodih s prav tako nadpovprecnim deležem v slovenskem izvozu. Izvoz in proizvodnja teh proizvodov na splošno manj nihata v odvisnosti od gospodarskega cikla, v sedanji zdravstveni krizi pa se je povpraševanje po njih izraziteje okrepilo. Ob tem so slovenski izvozniki v tem segmentu še povecali tržni delež na trgu EU, tj. slovenski izvoz se je povecal bolj kot uvoz držav EU. Konec leta se je v EU mocno okrepil tudi uvoz elektricnih strojev in naprav, ki imajo prav tako relativno velik delež v slovenskem izvozu. Tabela: Tržni delež Slovenije na svetovnem* in EU-trgu blaga Tržni delež, v % Povprecna letna stopnje rasti, v % 2000 2007 2020 (q1–q3) 2001–2007 2008–2012 2013–2019 2020 (q1–q3) Svet 0,138 0,195 0,189 5,1 -5,0 3,6 -1,7 EU 0,325 0,421 0,503 3,8 -1,4 3,6 -0,3 Vir: SURS, 2021; UN Comtrade, 2021; preracun UMAR. Opomba: *Tržni delež z izlocenim izvozom farmacevtskih izdelkov v Švico, ki je približek mocno povecanega izvoza predhodno uvoženih farm. izd. (reeksport), katerega vpliv na BDP je neznaten in ga podatki o izvozu nacionalnih racunov ne vkljucijo. Slika: Gibanje slovenskega izvoznega tržnega deleža (levo) in sprememba uvoza EU in slovenskega izvoza v EU v letu 2020, po najvecjih skupinah proizvodov (desno) Tržni delež Slovenije na svetovnem trgu 15 Tržni delež Slovenije na svetovnem trgu (brez farm. izd. v Švico) Tržni delež Slovenije na trgu EU Izvoz Slovenije v EU (letna sprememba, v %) 10 5 0 -5 -10 -15 -20 Me d. in farm. R azni gotovi iZnans zdelki tveni, p roizvodi Pogonski stroji in Spos pec. stroji za ebne vrste ind. kontrinstru olni menti naprave Kovinski izdrugi delki, Elektricni stroji, IInd. st zdelki iz kavcroji za splošno uka Papir in kc napravarton, izdelki iz eluloze e Železo in je uporabo klo SB kupaj blago arvne kovin e Pohištvo in deli Cest na vozila 200020012002200320042005200620072008200920102011201220132014201520162017201820192020 (I-IX) -25 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 EU uvoz iz sveta (letna sprememba, v %) Vir: SURS, 2021; UN Comtrade, 2021; Eurostat, 2021; preracun UMAR. Opomba: Velikost kroga na desni sliki predstavlja delež skupine proizvodov v slovenskem izvozu v EU, prikazanih je 15 najvecjih izvoznih skupin proizvodov predelovalnih dejavnosti. Stroški dela na enoto proizvoda 1.13 S financno-gospodarsko krizo porušeno razmerje med produktivnostjo in placami, ki se je odrazilo z rastjo stroškov dela na enoto proizvoda, se je le postopoma zniževalo; ob nizki krepitvi dolgorocnega potenciala produktivnosti je temeljilo bolj na zadržani rasti plac in zaposlovanja. V zacetku financno-gospodarske krize je Slovenija pod vplivom znižanja produktivnosti (2009) in za takratne gospodarske razmere visoke rasti plac1 (2010) mocno poslabšala svoj stroškovno-konkurencni položaj. Prilagoditvam, ki so izhajale zlasti iz trga dela, natancneje zadržane rasti plac in (pasivnega) povišanja produktivnosti prek znižanja zaposlenosti, je sledilo obdobje relativno skladne rasti plac in produktivnosti (2014–2017). Stroški dela na enoto proizvoda so se znova zaceli povecevati leta 2018 in še izraziteje v letu 2019 (1,9 %). Z izbruhom epidemije covida-19 so se stroški dela na enoto proizvoda statisticno mocno povišali, a je v tej krizi vecino povecanega stroškovnega bremena doslej prevzela država. Leta 2020 je bila rast stroškov dela na enoto proizvoda (v nadaljevanju: RULC), statisticno gledano, kar 5,9-odstotna. Ob višji rasti sredstev za zaposlene je bilo povišanje RULC izrazitejše kot v povprecju EU, in sicer tako na ravni celotnega gospodarstva (EU 3,1 %) kot tudi v poslovnem sektorju, ki zajema industrijo, gradbeništvo in tržno usmerjene storitve (Slovenija 3,6 %, EU 3,0 %). V najbolj izvozno usmerjenem delu gospodarstva – predelovalnih dejavnostih – pa je bilo ob manjšem znižanju produktivnosti povišanje RULC v letu 2020 (2,3 %) primerljivo s povprecjem EU (2,1 %). Mocno statisticno povišanje RULC bi lahko nakazovalo poslabšanje poslovnih rezultatov, v dejavnostih, kjer je njihova rast višja kot v povprecju EU in drugih pomembnejših trgovinskih partnericah, pa tudi poslabšanje konkurencnega položaja, a so taki sklepi za leto 2020 precej negotovi. Tako v Sloveniji kot v trgovinskih partnericah sredstva za zaposlene namrec vkljucujejo tudi del, ki so ga za blaženje posledic epidemije namesto delodajalcev financirale države. Za Slovenijo ocenjujemo, da je vecina lanskega povišanja RULC bremenila državni proracun, prilagojeni oz. dejanski RULC podjetij pa se v povprecju niso povišali. Ceprav je bilo po uradnih statisticnih podatkih povišanje RULC v letu 2020 višje kot prvo leto po izbruhu finacno-gospodarske krize, ocenjujemo, da je bil zaradi obsežnejše intervencije države in posledicne razbremenitve delodajalcev vpliv na stroškovno konkurencnost in poslovne rezultate za zdaj manjši. Tabela: Rast stroškov dela na enoto proizvoda v Sloveniji in EU 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Slovenija 1,6 4,8 1,4 -2,0 0,3 -1,2 -1,5 -0,4 0,9 -0,3 0,6 1,9 5,9 EU 1,7 3,2 -1,2 -0,8 0,7 -0,1 -0,4 -1,3 -0,1 -0,3 0,5 0,0 3,1 Vir: Eurostat Portal Page, 2020; preracun UMAR. Slika: Stroški dela na enoto proizvoda, Slovenija in EU (levo) in primerjava prilagojenih* za del sredstev za zaposlene, ki jih je v okviru PKP namesto delodajalcev financirala država, Slovenija (desno) Predelovalne dej. -SI Predelovalne dej. -EU Skupaj Skupaj, prilagojeni Skupaj - SI Skupaj - EU Predelovalne dej. Predelovalne dej., prilagojeni 110 110 105 105 2005=100 95 95 90 90 2005=100 100 100 2005200620072008200920102011201220132014201520162017201820192020 Vir: SURS, 2021; Eurostat, 2021; ZRSZ, 2021 in FURS, 2021; preracuni UMAR. Opomba: *Prilagojeni RULC vkljucujejo sredstva za zaposlene, zmanjšana za placila iz proracuna za: a) nadomestila za zap. na cakanju na delo, b) delno subvencioniranje skrajšanega del. casa, c) socialne prispevke za zap. na cakanju, c) prispevke za PIZ zaposlenim, ki so delali, d) dodatke zaposlenim, e) karanteno in f) del bolniških nadomestil na podlagi protikoronskih paketov. 2005200620072008200920102011201220132014201520162017201820192020 1 Spodbujene s povišanjem minimalne place. Izvoz visokotehnoloških proizvodov in na znanju 1.14 temeljecih storitev Delež tehnološko visoko zahtevnih proizvodov je zadnja leta dokaj stabilen in vecji kot v povprecju v EU. Opazneje se je povecal v obdobju 2005–2010, zlasti pa v casu gospodarske in financne krize, ko so se zacele mocneje krciti nekatere druge, manj konkurencne industrije (nekateri tehnološko manj zahtevni proizvodi, npr. tekstilije). V letih, ki so sledila krizi, se je visokotehnološki izvoz poveceval v absolutnih vrednostih, delež pa je ohranjal doseženo raven.1 Okoli polovico tega izvoza sestavljajo medicinski in farmacevtski proizvodi ter elektricni stroji in naprave, najbolj pa se je v zadnjih letih do leta 2019 povecal delež izvoza letalskih izdelkov. Izvoz tehnološko srednje zahtevnih proizvodov je najvecji del blagovnega izvoza in je mocno integriran v globalne verige vrednosti. V letu 2019 se je njegov delež nekoliko zmanjšal, kar povezujemo z upocasnitvijo tujega povpraševanja, še posebno z aktivnostjo v avtomobilski industriji. Delež izvoza na znanju temeljecih storitev2 je v mednarodni primerjavi majhen. V letih 2010–2017 se je postopoma poveceval, z 20,6 na 24,2 %, nato pa do leta 2019 zgolj nihal okoli dosežene ravni, kar je še povecalo že velik zaostanek za povprecjem EU (na 14 o. t.). Za evropskim povprecjem je zaostajala glavnina storitev, najbolj racunalniške (v letu 2019 že za vec kot 9 o. t.). Nekatere Sloveniji najbližje konkurentke (npr. Ceška, Estonija, Portugalska) so v obdobju 2010– 2019 dosegale znatno višje rasti izvoza racunalniških storitev (20 % v povprecju na leto, Slovenija pa 11,9 %). Vecji delež od povprecja EU so v Sloveniji dosegale predvsem telekomunikacijske storitve, a se od leta 2017 zmanjšuje. V Sloveniji se je v desetletnem obdobju znatno povecal še izvoz tehnicnih, s trgovino povezanih storitev, v povprecju za 10,2 % na leto, v EU pa najbolj izvoz informacijskih storitev, za 20,2 % na leto, najbolj v vzhodnoevropskih clanicah Tabela: Sestava blagovnega izvoza po primarnem proizvodnem dejavniku 2000 2005 2008 2010 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Naravni viri Slovenija 5,3 5,3 6,1 6,2 6,1 6,3 6,8 6,5 6,1 6,0 6,2 EU 6,7 6,7 7,2 7,6 8,6 8,3 7,7 7,4 7,5 7,3 7,4 Intenzivna raba naravnih virov Slovenija 15,2 13,1 13,6 14,9 16,7 16,6 15,5 14,9 15,0 15,8 15,8 EU 16,6 17,1 17,8 18,1 19,6 18,8 17,3 16,9 17,4 17,8 17,2 Nizko tehnološko intenzivni proizvodi Slovenija 27,1 23,4 20,8 18,5 17,6 18,0 17,9 18,0 17,7 17,6 17,0 EU 15,9 15,4 15,3 14,6 14,4 14,8 14,8 15,0 15,0 15,0 14,9 Srednje tehnološko intenzivni proizvodi Slovenija 38,1 41,8 41,0 38,9 36,0 36,7 37,3 38,5 39,0 39,5 38,8 EU 35,7 37,4 36,9 35,4 35,9 36,6 37,5 38,0 38,1 37,8 37,5 Visokotehnološko intenzivni proizvodi Slovenija 13,1 13,7 16,2 18,5 20,0 19,5 19,7 19,6 19,8 19,0 20,0 EU 18,8 18,3 16,9 18,6 17,3 17,5 18,1 18,4 18,2 18,1 18,9 Vir: UN Comtrade, 2021; SURS, 2021; preracuni UMAR. Opomba: Razvršcanje proizvodov po metodologiji Združenih narodov (Lall). Nekateri proizvodi so nerazvršceni in zato seštevek petih skupin za posamezno državo ni enak 100. Za 2018–2019 so podatki za Slovenijo prilagojeni, tako da je izlocen t. i. ponovni izvoz medicinskih in farmacevtskih izdelkov v Švico. Slika: Delež na znanju temeljecih nefinancnih tržnih storitev* v izvozu storitev, 2019 Telekomunikacijske Racunalniške Raziskave in razvoj Strokovno-svetovalne Tehnicne, s trgovino povezane 70 60 50 40 V % 30 20 10 0 IrskaFinskaBelgijaŠvedskaRomunijaNizozemskaEUFrancijaNemcijaPoljskaCeškaSlovaškaAvstrijaLatvijaEstonijaMadžarskaItalijaBolgarijaLuksemburgŠpanijaSlovenijaDanskaPortugalskaHrvaškaGrcija Vir: Eurostat, 2021; preracuni UMAR. Opomba: *Gre za telekomunikacijske, racunalniške in informacijske (SI) ter druge poslovne storitve (SJ). Ker je delež informacijskih storitev samo v treh clanicah vecji od 1 %, v sliki zaradi boljše preglednosti ni prikazan. Za Irsko so podatki za racunalniške storitve za 2016. 1 Po metodologiji Združenih narodov (Lall), ki omogoca razdelitev proizvodov po tehnološki zahtevnosti. Po precej ožji metodologiji Eurostat, ki vkljucuje le izvoz visokotehnoloških proizvodov z najbolj intenzivno rabo R&D, pa je delež v Soveniji precej manjši (okoli 6,1 %). 2 Informacijske in komunikacijske (J) ter strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti (M) (OECD, 2013). Neposredne tuje investicije 1.15 Vhodne NTI v Slovenijo so se od leta 2015 hitreje povecevale, izhodne NTI pa so bile skromne. Višje vhodne NTI, katerih stanje se je v zadnjih petih letih (2015–2020) povecalo za kar 43,3 %, so bile predvsem posledica pospešitve privatizacije in tudi sicer vecje prodaje lastniških deležev v slovenskih podjetjih. Vec pa je bilo tudi širitev že obstojecih podjetij s tujim kapitalom in novih (greenfield) investicij. Rezultati ankete SPIRIT v obdobju 2014–2018 kažejo, da je vsako leto vec kot 35 % anketiranih podjetij s tujim kapitalom napovedalo širitev dejavnosti v Sloveniji, v letu 2020 je bilo takih 30,9 %, kar je nekoliko manj kot v prejšnjih letih. Izhodne NTI so se po zmanjšanju v obdobju 2010–2013 od leta 2014 le skromno povecevale. Do znatnejšega povecanja je prišlo le v letu 2019, vendar je temu sledila bolj ali manj stagnacija v letu 2020, ko je bilo njihovo stanje le za 15,9 % višje od ravni v letu 2010. Prilivi in odlivi NTI so se po zmanjšanju leta 2019 z izbruhom epidemije covida-19 leta 2020 bistveno znižali. Slovenija kljub relativno hitri rasti prilivov NTI v nekajletnem obdobju pred izbruhom epidemije ostaja med državami clanicami EU z najmanjšim deležem stanja vhodnih NTI v BDP. Ceprav se je delež vhodnih NTI v primerjavi z BDP do leta 2020 povecal na 35,9 % BDP, kar je kar 13,3 o. t. vec glede na stanje ob zacetku financne in gospodarske krize (2008), je Slovenija po tem kazalniku še vedno zaostajala za drugimi novimi državami clanicami EU. Pri tem je bilo znatno povecanje deleža v letu 2020 glede na leto 2019 skoraj izkljucno posledica padca BDP zaradi epidemije. Kljub temu je v obdobju 2009¬–2019 Slovenija med vsemi novimi clanicami zaznala najvecje povecanje deleža stanja vhodnih NTI v BDP. Med državami clanicami EU so imele manjši delež od Slovenije le Finska, Francija, Grcija, Italija, Nemcija, Danska in Francija. Pri izhodnih NTI Slovenije se je delež stanja v primerjavi z BDP od 16,8 % leta 2010, ko je dosegel najvišjo vrednost, zmanjšal na 15,3 % v letu 2020. S tem je Slovenija med novimi clanicami EU sicer zaostajala le za Ceško, Madžarsko in Estonijo, ki pa imajo precej vecje deleže. Tabela: Tokovi in stanje1 vhodnih in izhodnih NTI2 v Sloveniji V mio. EUR 2005 2008 2010 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Vhodne NTI Stanje konec leta 5.981 8.598 7.983 9.249 8.897 10.202 11.612 12.970 13.957 15.254 16.008 16.641 Priliv3 452 832 80 264 -114 791 1510 1126 795 1172 1096 463 Stanje kot % BDP 20,5 22,7 22,0 25,5 24,4 27,1 29,9 32,1 32,5 33,3 33,1 35,9 Izhodne NTI Stanje konec leta 2.777 6.085 6.097 5.710 5.179 5.335 5.508 5.741 5.969 6.107 6.637 7.065 Odliv lastniškega kapitala3 505 961 -14 -201 -161 207 241 262 300 238 348 486 Stanje kot % BDP 9,5 16,0 16,8 15,8 14,2 14,2 14,2 14,2 13,9 13,3 13,7 15,3 Vir: BS, 2020c, 2020d. Opombe: 1Stanje je prikazano po metodologiji BPM6 po nacelu smeri naložbe, na katero je Banka Slovenije prešla z letom 2014. Stanje posameznih NTI po tej metodologiji se je zaradi sprememb kategorij, ki se upoštevajo v izracunu stanja NTI, precej spremenilo. To v primeru Slovenije velja predvsem pri vhodnih NTI: stanje vhodnih NTI konec 2013 je bilo po stari metodologiji 10.729 mio. EUR, po novi pa le 8.926 mio. EUR, stanje izhodnih NTI pa je bilo po stari metodologiji 5.121 mio. EUR, po novi pa 5.172 mio. EUR (BS, 2014). 2Podjetja, v katerih ima posamezni tuji investitor 10-odstotni ali višji delež v kapitalu. 3Prilivi in odlivi so prikazani po nacelu smeri naložbe. Slika: Stanje vhodnih in izhodnih NTI, v % BDP Vhodne NTI 2010 Izhodne NTI 2010 Vhodne NTI 2019 Izhodne NTI 2019 150 100 V % BDP 50 0 -50 -100 -150 Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost in število 1.16 raziskovalcev Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) se zadnji dve leti povecujejo, izraženi relativno glede na BDP pa še vedno krepko zaostajajo za vrhom iz leta 2013. Leta 2019 so dosegli najvecjo nominalno vrednost, v primerjavi z BDP pa 2,05 % in so že od leta 2016 pod povprecjem EU (2019 zaostanek: za 0,2 o. t.), še vecji je zaostanek za vodilnimi inovatorkami (2019: za 0,6 o. t.).1 Naložbe v RRD so se namrec v obdobju 2012–2017 zmanjševale. S konsolidacijo javnih financ so se najprej krcile v javnem sektorju2 (za 117 mio. evrov oz. za okoli 40 % glede na 2011), njihova rast v zadnjih treh letih je pokrila okoli 70 % tega padca. V letih 2015–2017 so se vlaganja v RRD zmanjševala3 tudi v poslovnem sektorju, ki sicer ostaja gonilni vir rasti izdatkov za RRD. Njegov delež v skupnih izdatkih za RRD je v obdobju 2008–2019 pretežno presegal 60 %, kar je bilo vec od povprecja EU (2018: 59,1 %; Slovenija 2019: 61,5 %) in tudi vec od držav vodilnih inovatork (2017: 58,7 %). Poleg nizkih, zlasti javnih izdatkov za RRD težava ostajata nezadostno sodelovanje in prenos znanja med razlicnimi sektorji, kar se kaže tudi v visoki stopnji samofinanciranja vlaganj posameznih sektorjev v RRD (gl. tudi UMAR, 2020e). Rast števila raziskovalcev je bila v obdobju 2008– 2019 prisotna le v poslovnem sektorju, kjer je zaposlena vecina raziskovalcev. V obdobju 2008– 2019 je v povprecju zaposloval 53,0 % raziskovalcev, v inovacijsko uspešnejših državah je bil ta delež znatno vecji (npr. v Avstriji, Švedski za vec kot 10 o. t.). Leta 2019 je delež raziskovalcev poslovnega sektorja dosegel 60,7 % (EU: 55,2 %), v vodilnih inovatorkah je bil še vecji (66,3 %). Trend vecletnega upadnja števila raziskovalcev javnega sektorja je bil v letu 2018 prekinjen, vendar njihovo število še vedno za 243 zaostaja za vrhom iz leta 2010. Ob neprivlacnih delovnih pogojih,4 povezanih tudi z neizpolnjevanjem zavez države na podrocju inovacijsko-raziskovalnega ekosistema,5 se v prihodnje kadrovske težave lahko le povecajo. Tabela: Izdatki za RRD v % BDP 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija 1,36 1,42 1,63* 1,81 2,05 2,41* 2,56 2,56 2,37 2,20 2,01 1,87* 1,95 2,05 EU 1,81 1,78 1,88 1,97 1,97 2,02 2,08 2,10 2,11 2,13 2,12 2,15 2,18 2,20 Vir: Eurostat, 2021. Opombi: Podatek za EU je ocena Eurostata. * V letih 2008 in 2011 je prelom v casovni vrsti zaradi izboljšanega zajema porocevalskih enot v poslovnem sektorju, v 2017 pa zaradi uskladitve z revidirano metodologijo OECD, prirocnik Frascati (vec v UMAR, 2019b). Slika: Raziskovalci po sektorju zaposlitve, 2019 Poslovni sektor Državni sektor Visokošolski sektor 100 80 60 V % 40 20 0 Švedska NizozemskaAvstrijaFrancija SlovenijaNemcijaDanska MadžarskaFinskaBelgijaEUMaltaCeškaBolgarijaIrskaItalijaPoljskaEstonijaPortugalskaŠpanijaLuksemburgCiperLitvaRomunijaGrcijaSlovaškaHrvaškaLatvija Vir: Eurostat, 2021. Opomba: Razliko do 100 % predstavljajo zaposleni raziskovalci zasebnega nepridobitnega sektorja. 1 Opredelitev vodilnih inovatork (Švedska, Finska, Danska, Nizozemska in Luksemburg) izhaja iz European Innovation Scoreboard 2020. 2 Gre za državni in visokošolski sektor skupaj. 3 Zniževanje naložb v RRD je bilo posledica vec sklopov dejavnikov: a) obseg evropskih sredstev v letih 2013 in 2014 se je z zakljucenim sofinanciranjem RRD-projektov v centrih odlicnosti, kompetencnih in razvojnih centrih zmanjšal, hkrati je šlo še za pocasno in pozno crpanje evropskih sredstev od zacetka izvajanja novega financnega obdobja 2014–2020, b) po letu 2015 je zacel upadati tudi obseg uveljavljenih davcnih olajšav za RRD (za 32 mio. evrov oz. za okoli 10 % glede na leto 2015). Leta 2019 se je njihov obseg po treh letih zmanjševanja povecal za 5,8 %. 4 Javni sektor se spoprijema z odlivom visoko usposobljenih mlajših raziskovalcev zaradi boljših kariernih možnosti (napredovanje, place), raziskovalne infrastrukture, vecjih vlaganj v RRD bodisi v poslovni sektor ali tujino. Vsi ti vidiki so obravnavani tudi v predlogu novega Zakona o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki pa še ni sprejet, prav tako od leta 2021 ne velja vec krovna strategija ReRISS 2010–2020. 5 Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, 2002; Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020, 2011. Inovacijska aktivnost podjetij 1.17 Delež podjetij, ki so v obdobju 2016–2018 uvedla inovacije, se je vrnil na raven pred zmanjšanjem v letih 2010–2016, a še vedno ostaja pod povprecjem EU zaradi opaznega zaostajanja malih in srednjih podjetij. V Sloveniji je bilo v obdobju 2016–2018 48,6 % inovacijsko aktivnih podjetij (IAP), delež je bil precej vecji v predelovalnih dejavnostih in tradicionalno manjši v izbranih storitvah. Delež IAP se je povecal za 8 o. t. glede na predhodno obdobje 2014–2016,1 v EU pa zgolj za 0,8 o. t. Glede na vrsto uvedene inovacije je 27,1 % podjetij hkrati uvedlo tako inovacije proizvodov kot poslovnih procesov, v katere so vkljucene prvine storitev,2 kar odraža njihovo mocno soodvisnost in prepletenost. Izkljucno inovacijo proizvodov je uvedlo 9,8 % IAP, kar je bilo za 4,3 o. t. vec od povprecja EU, pa tudi vecine vodilnih in mocnih inovatork. Samo nekoliko vec IAP, 10,3 %, je v uporabo preneslo zgolj inovacijo poslovnih procesov, kar je bilo za 6,4 o. t. manj od povprecja EU in potrjuje prepocasno digitalno preobrazbo v Sloveniji. Prihodki od uvedenih inovacij proizvodov so v Sloveniji sestavljali 12,3 % celotnih prihodkov od prodaje proizvodov, ta delež je bil vecji v predelovalnih dejavnostih (19,7 %), v nekaterih storitvah, npr. racunalniških, ki so inovacijsko najbolj dinamicne, pa še vecji (21,9 %). V inovacijsko uspešnejših državah clanicah EU (npr. Belgija, Estonija, Finska) je znašal prispevek prihodkov uvedenih inovacij kar dve petini. V racunalniških storitvah so bili prihodki od inovacij, novih za trg (in ne zgolj za podjetje), hkrati tudi najvecji med razlicnimi dejavnostmi SKD. V Sloveniji je pomenil njihov prispevek skoraj desetino celotnih prihodkov od prodaje proizvodov, kar je bilo ugodno tudi v mednarodni primerjavi naših najtesnejših konkurentk (Estonija: 3,7 %). Inovacijska aktivnost podjetij narašca z njihovo velikostjo, podobno kot za digitalizacijo zadnji podatki o deležu IAP kažejo, da poleg malih za povprecjem EU zaostajajo tudi srednje velika podjetja, pri velikih pa se je ta prednost ohranila. Pomemben del podjetij je kot pozitivni sprožilec za razvoj poudaril vpliv zakonodaje na inoviranje v podjetjih, predvsem na podrocju okolja in varstva potrošnikov. Tabela: Inovacijsko aktivna podjetja, v % od vseh podjetij Skupaj Mala Srednja Velika Predelovalne dejavnosti Storitve 2014–2016 Slovenija 39,8 34,0 55,7 82,9 43,4 36,9 EU 50,6 46,4 63,2 77,4 53,2 48,8 2016–2018* Slovenija 48,6 44,4 59,1 86,0 53,9 44,5 EU 50,3 46,0 63,1 76,8 54,0 n.p. Vir: Eurostat, 2021; SURS, 2021. Opomba: *Prelom v casovni vrsti zaradi spremenjene definicije inovacij. Slika: Inovacijsko aktivna podjetja glede na vrsto inovacije*, 2016–2018, v % od vseh podjetij Proizvod Poslovni proces Proizvod in p. proces hkrati Skupaj 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Vir: Eurostat, 2021; SURS, 2021. Opomba: *Seštevek treh vrst inovacij presega skupni delež IAP podjetij v primeru Grcije, zato ni prikazana na sliki. 1 Zaradi uvedenih metodoloških sprememb v zadnji statisticni raziskavi ti podatki niso neposredno primerljivi s tistimi iz predhodnega obdobja (2014–2016). Neposredno so primerljivi le na podlagi prejšnje definicije inovacij (SURS, 2020a). S podatki zadnjega merjenja inovacijske intenzivnosti, izraženega v deležu IAP med vsemi podjetji, se je namrec spremenila definicija inovacij skladno z revidirano metodologijo OECD (prirocnik Oslo 2018). Po novem sta dve vrsti inovacij: a) proizvoda (blaga in/ali storitev) in b) poslovnega procesa. Povecanje inovacijske intenzivnosti v letih 2016–2018 je tako deloma tudi posledica metodoloških sprememb. V konkretnem primeru gre za primerjavo po prej veljavni definiciji inovacij (tehnološke in/ali netehnološke), ki je izhajala iz prirocnika Oslo 2005. 2 Nanašajo se na proizvajanje blaga in storitev, distribucijo in logistiko, informacijske in komunikacijske sisteme, upravljanje in vodenje, trženje, prodajo in poprodajne storitve. Intelektualna lastnina 1.18 Vecletni zaostanek Slovenije za povprecjem EU pri patentih se je v letu 2020 znatno zmanjšal. Po zacasnih podatkih EPO so slovenski prijavitelji leta 2020 vložili 79 patentnih prijav, kar je najvec v obdobju 2008–2020. Okoli 30 % so jih oddali zgolj na treh tehnoloških podrocjih (biotehnologija, kemijska tehnologija ter elektricni stroji, aparati in energija), na z medicino povezanih tehnologijah pa okoli 10 %. Te so med patentnimi prijavami pri EPO ob pojavu epidemije covida-19 še utrdile vodilni položaj med vsemi tehnološkimi podrocji in dosegle eno vecjih letnih rasti (EPO, 2021). Po stopnji patentibilnosti, merjeni s številom prvih1 patentnih prijav na milijon prebivalcev, je Slovenija v obdobju 2008–2020 ohranila vodilno mesto med novimi clanicami EU. V obdobju 2008–20132 je bilo najvec prvih slovenskih patentnih prijav povezanih s kemijskimi tehnologijami in tehnologijami3 za clovekove potrebe (humana medicina, veterina). To povezujemo s precejšnjim deležem farmacevtske oz. kemijske industrije v Sloveniji ter njihovimi vlaganji v RRD. Intenzivnost prijavljanja patentov je namrec pogojena tudi s strukturo gospodarstva in tehnologijami,4 ki jih uporabljajo posamezni sektorji. Pri znamkah je bil po letu 2011 dosežen velik napredek, pri modelih še vztraja visok zaostanek za povprecjem EU. Pri pravnem varstvu znamk5 EU je Slovenija v obdobju 2008–2020 vecinoma povecevala število vlog na milijon prebivalcev. Visok zaostanek pri številu registriranih modelov6 Skupnosti povezujemo s premajhnim zavedanjem pomena dizajna za povecanje konkurencnosti. Z eno samo prijavo7 si prijavitelji zagotovijo pravno zašcito teh dveh pravic intelektualne lastnine na celotnem ozemlju EU. Ti stroški so relativno nižji, pravni postopki varstva pa znatno hitrejši kot pri patentih, kar vpliva na njihovo privlacnost v podjetjih vseh dejavnosti. Tabela: Patentne prijave pri EPO po letih vložitve prve prijave*, na milijon prebivalcev 2000 2005 2008 2009 2011 2012 2013** 2014** 2015** 2016** 2017** 2018 2019*** 2020*** Slovenija 25 54 69 61 55 62 62 66 58 54 55 48 59 79 EU 107 119 118 117 118 117 116 116 116 113 110 148 149 147 Vir: Eurostat, 2021; EPO, 2021. Opombe: *Pri podatkih za leta 2018–2020 gre za patentne prijave, ki niso nujno prve v svetovnem merilu (gl. opombo 1 spodaj). **Ocena Eurostata. ***Zacasni podatek. Slika: Število prijavljenih znamk EU in registriranih modelov Skupnosti pri EUIPO, na milijon prebivalcev Slovenija EU 260 240 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 2004 2008 2012 2016 znamke 2018 2019 2020 2004 2008 2012 2016 modeli 2018 2019 2020 Vir: EUIPO, 2021; preracuni UMAR. Število 1 Podatki o vloženih patentnih prijavah zadnjih treh let se nanašajo na tekoce leto in so iz statistike EPO. To niso nujno prve patentne prijave v svetovnem merilu, ki se nanašajo na leto najbližje nastanku izuma, in jih objavlja Eurostat (vec v UMAR, 2009). 2 Zadnji podatki Eurostata so za leto 2013. 3 Skladno z mednarodno patentno klasifikacijo, ki temelji na klasifikaciji tehnologij (Schmoch, 2008), je pravno varstvo patentov utemeljeno na zašciti tehnologij ter z njimi povezanih procesov, v katerih nastajajo proizvodi, in ne na zašciti sektorjev. 4 Po metodologiji WIPO so bolj patentibilna tehnološka podrocja: medicinske, racunalniške tehnologije, digitalne komunikacije ter tehnologije, povezane z elektricno energijo, stroji in aparati. 5 Blagovna oz. storitvena znamka je pravno zavarovana kombinacija znakov, ki z graficno ponazoritvijo omogoca razlikovanje enakega ali podobnega blaga/storitve. Pravno varstvo znamke traja deset let, možno jo je obnavljati (UIL, 2013). 6 Model je pravno zavarovan zunanji videz izdelka (dizajn), ki je nov, ima individualno naravo. Pravno varstvo modela traja pet let, možno ga je obnavljati (UIL, 2013). 7 Pri Uradu EU za intelektualno lastnino (EUIPO). Okoljska odgovornost organizacij 1.19 Epidemija covida-19 in zajezitveni ukrepi, ki so v Sloveniji in EU omejili predvsem poslovanje storitvenih dejavnostih, v letu 2020 niso negativno vplivali na razširjenost okoljskih certifikatov.1 Razširjenost certifikatov EMAS in okoljskih marjetic je v povprecju leta 2020 v primerjavi z letom 2019 v Sloveniji ostala nespremenjena, v EU pa se je povecala. Od spomladi do jeseni 20202 se je število certifikatov EMAS povecalo tako v Sloveniji kot v EU (po podatkih European EMAS Helpdesk). Med epidemijo se je povecala tudi razširjenost okoljskih marjetic v turisticnih nastanitvah v EU in Sloveniji, ceprav je bilo podrocje turizma v epidemiji covida-19 med najbolj prizadetimi,3 kar kaže na veliko zanimanje trga za ekološke produkte in storitve Tabela: Število (EK, 2020g). Razširjenost certifikatov EMAS in okoljskih marjetic je, kljub povecanju, še vedno precej manjša kot razširjenost standarda ISO 14001. V letu 2019 se je število standardov ISO 14001 v Sloveniji in EU povecalo. Njihova razširjenost je v Sloveniji ostala vecja kot v povprecju EU, še vedno pa je bila precej oddaljena od vodilnih držav na tem podrocju.4 Tudi v primerjavi z novimi clanicami EU je razširjenost standarda ISO 14001 v Sloveniji manjša. Obratno pa velja za EMAS, ki so v Sloveniji precej bolj razširjeni kot v novih clanicah. Slovenija je za spodbujanje vkljucevanja v EMAS sodelovala v projektu LIFE B.R.A.V.E.R, ki se je iztekel konec leta 2019 in katerega rezultat je bilo sprejetje petih ukrepov spodbud za EMAS (UMAR, 2020e). 2005 2008 2010 2015 2018 2019 2020** ISO 14001* Slovenija np np np n.p. 209,0 224,9 n.p. EU np np np n.p. 172,4 181,0 n.p. EMAS Slovenija 0,5 0,5 1,5 4,8 5,2 4,8 4,8 EU 6,9 8,8 9,9 8,7 8,5 8,2 8,6 Okoljska marjetica Slovenija 0,0 1,5 1,5 7,3 8,7 8,7 8,7 EU* 0,6 1,6 2,3 n.p. 4,9 3,4 3,8 Vir: Eurostat, 2020; ISO, 2020; ARSO, 2020a, 2020b; EK, 2020f; preracuni UMAR. Opomba: Podatki za EMAS in okoljsko marjetico so na Eurostatu dostopni za obdobje 2005–2015 oz. 2000–2010, poznejši podatki so pridobljeni na http://ec.europa. eu/environment. Opombe: n. p. – ni podatka. *Podatki ISO 14001 od leta 2018 niso primerljivi s podatki preteklih let zaradi sprememb pri porocanju. **Preracuni so narejeni s podatki o prebivalstvu za leto 2019. Slika: Razširjenost okoljskih certifikatov ISO 14001 v EU 2018 2019 št. ISO14001/mio prebivalcev 400 350 300 250 200 150 100 50 0 CeškaEstonijaSlovaškaŠvedskaHrvaškaItalijaBolgarijaŠpanijaFinskaLitvaMadžarskaCiperRomunijaSlovenijaIrskaEUDanskaLatvijaGrcijaLuksembourgNizozemskaAvstrijaMaltaNemcijaPoljskaFrancijaPortugalskaBelgija Vir: Eurostat, 2020; ISO, 2020; preracuni UMAR. 1 Mednarodni standard ISO 14001 (sistem ravnanja z okoljem) in sistem EU za okoljevarstveno vodenje organizacij EMAS (Eco Managament and Audit Scheme) se podeljujeta dejavnosti organizacije. Obe spricevali sta bili veckrat revidirani, s cimer sta se prilagajali spremembam v obravnavanju okoljskega delovanja organizacij. Shema EMAS je z revizijami širila tudi zajem organizacij. Evropski okoljski znak oz. okoljska marjetica (Eco-label flower) pridobitelja znaka zavezuje k trajni strategiji varovanja okolja v najvecji možni meri v celotnem življenjskem obdobju njegovega proizvoda ali storitve (ARSO, 2020a, ARSO, 2020b, JR Consultants, 2020, Greenelement, 2020). 2 Število EMAS in okoljskih marjetic se spremlja polletno – spomladi in jeseni. 3 V letu 2019 se je njihovo število na ravni EU sicer (zacasno) zmanjšalo predvsem zaradi izteka in sprememb oz. razširitev meril pridobitve certifikata za turisticne nastanitve in kampe. 4 Za povecanje energetske ucinkovitosti podjetij se v predlogu Nacrta za okrevanje in odpornost (SVRK, 2020) navaja tudi spodbujanje upravljanja okolja skladno s standardom ISO 14001. Ucenje za in skozi vse življenje Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo 2.1 Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo 2.2 Vpis v srednješolsko in terciarno izobraževanje 2.3 Diplomanti terciarnega izobraževanja 2.4 Rezultati pri branju, matematiki in naravoslovju (PISA) 2.5 Izdatki za izobraževanje 2.6 Vkljucenost v vseživljenjsko ucenje Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete 2.7 Obisk kulturnih prireditev 2.8 Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo 2.1 Delež odraslih (25–64 let) s terciarno izobrazbo se približuje cilju SRS, hkrati pa je še precej manjši kot v vecini gospodarsko razvitejših držav. Leta 2019 je znašal 33,3 % in je bil vecji kot v EU (31,6 %), vendar precej manjši od najboljše deseterice, kjer je najmanj 40-odstoten. V drugem cetrtletju leta 2020, ko je bil prvi val epidemije covida-19, se je še povecal in je znašal 35,3 %, približno toliko kot tudi v tretjem cetrtletju 2020, ter je dosegel cilj SRS do leta 2030 (35 %). Dolgoletna rast deleža je povezana z veliko vkljucenostjo mladih v terciarno izobraževanje in prehajanjem mlajših, v povprecju bolj izobraženih, v višje starostne skupine (demografski ucinek). Posledicno se je v obdobju 2008– 2019 delež odraslih s terciarno izobrazbo najbolj povecal v starostnih skupinah 35–44 let in 25–34 let, v katerih je leta 2019 tudi najbolj presegal povprecje EU. V starostni skupini 30–34 let je od leta 2013 tudi vecji od cilja EU, ki je 40 %, vendar pa manjši kot v vecini gospodarsko razvitejših držav EU. Delež terciarno izobraženih žensk (25–64 let) je bil zaradi vecje vkljucenosti v terciarno izobraževanje vecji kot delež moških. Vecji delež terciarno izobraženih je v regijah z boljšo razpoložljivostjo delovnih mest za izobražene (osrednjeslovenska, gorenjska, obalno-kraška regija). V obdobju 2008–2019 se je povecal tudi delež zaposlenih s terciarno izobrazbo, a hkrati tudi delež terciarno izobraženih v poklicih, za opravljanje katerih zadostujeta nizka ali srednješolska izobrazba. Delež zaposlenih s terciarno izobrazbo je bil v preteklih letih vecji kot v povprecju EU,1 v vecini dejavnosti zasebnega sektorja pa manjši kot v javnem sektorju.2 Ob povecanju deleža zaposlenih s terciarno izobrazbo se je v obdobju 2008–2019 povecal tudi delež terciarno izobraženih (20–64 let), in sicer v poklicih, za katere zadostujeta nizka ali srednješolska izobrazba, leta 2019 je znašal 16,0 % (2008: 7,1 %). Bolj se je povecal v dejavnostih zasebnega sektorja, kjer je bil tudi vecji kot v javnem sektorju. Navedeno ob dejstvu, da na trgu dela nekaterih strokovnjakov s terciarno izobrazbo manjka (ZRSZ, 2020b), kaže na premajhno usklajenost med terciarnim izobraževanjem ter potrebami družbe in gospodarstva. Tabela: Delež prebivalcev s terciarno izobrazbo, v % 2005 2008 2009 2010 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija 25-64 let 20,2 22,6 23,3 23,7 26,4 27,9 28,6 30,2 30,7 32,5 32,5 33,3 30-34 let 24,6 30,9 31,6 34,8 39,2 40,1 41,0 43,4 44,2 46,4 42,7 44,9 EU 25-64 let 21,5 23,1 23,9 24,6 26,2 27,1 27,7 28,5 29,1 29,9 30,7 31,6 30-34 let 27,2 30,1 31,1 32,6 34,5 35,6 36,5 37,3 37,8 38,6 39,4 40,3 Vir: Eurostat, 2021. Slika: Delež prebivalcev, starih 25–64 let, s terciarno izobrazbo, 2019 IrskaLuksemburgFinskaCiperŠvedskaLitvaEstonijaBelgijaNizozemskaDanskaŠpanija FrancijaLatvijaAvstrija SlovenijaPoljskaGrcijaEUNemcijaMaltaBolgarijaPortugalskaMadžarskaSlovaškaHrvaškaCeškaItalijaRomunija Vir: Eurostat, 2021. 1 Delež zaposlenih s terciarno izobrazbo je leta 2019 v Sloveniji znašal 38,9 % (EU: 38,4 %). Povecal se je v vseh dejavnostih, razen v predelovalnih dejavnostih, gostinstvu, gradbeništvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. 2 Najvecji je bil leta 2019 v izobraževanju, majhen pa je v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, v obeh dejavnostih je tudi manjši kot v povprecju EU. Vpis v srednješolsko in terciarno izobraževanje 2.2 Število mladih, vpisanih v srednješolsko izobraževanje, se zaradi demografskih razlogov zmanjšuje. V obdobju 2008/2009–2019/2020 se je zmanjšalo za 16,9 %, bolj v gimnazijah kot v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Posledicno sta se zmanjšala možno število mladih za neposredni vpis v terciarno izobraževanje in ponudba mladih s srednješolsko izobrazbo na trgu dela. Ceprav se je v obdobju 2008/2009–2019/2020 povecal delež vpisanih v poklicne in strokovne programe in je vecji kot v povprecju EU, delodajalci že vrsto let težko dobijo ustrezne kadre za zaposlitev. To je po naši oceni povezano z nizkim ugledom teh poklicev, ki ga ugotavlja Cedefop (2017), in posledicno odlocitvami mladih, da se vpišejo v terciarno izobraževanje, kar omogoca tudi velika prehodnost iz poklicnega v terciarno izobraževanje.1 V casu epidemije covida-19 je bilo zaradi izvajanja zašcitnih ukrepov oteženo pridobivanje prakticnih vešcin CPI (2020). Cez nekaj let naj bi se po demografskih projekcijah število vpisanih v srednješolsko izobraževanje zacelo znova povecevati, to pa bo povecalo možno ponudbo prihodnje delovne sile. V dolgoletnem obdobju se je znižalo tudi število vpisanih v terciarno izobraževanje. V šolskem letu 2019/2020 se je sicer povecalo, a je bilo za približno tretjino manjše kot v šolskem letu 2008/2009, zato ocenjujemo, da se bo število diplomantov v prihodnjih letih še zmanjšalo (gl. kazalnik 2.3). V obdobju 2012/2013–2019/2020 se je za dobro tretjino zmanjšalo na družboslovju, s tem pa je upadel tudi njihov delež v strukturi vpisanih. Delež vpisanih se je najbolj povecal na zdravstvu in socialni varnosti, kjer je bil leta 2018 blizu povprecja EU, število vpisanih pa kljub rasti v zadnjih letih ne dosega števila iz šolskega leta 2012/2013 in zaostaja za potrebami. Povecal se je tudi delež vpisanih na naravoslovje in tehniko, a ob zmanjšanju števila vpisanih zaradi manjših generacij prav tako ne dosega povpraševanja. Za zadovoljevanje potreb družbe in gospodarstva so potrebni krepitev sodelovanja visokošolskih zavodov z gospodarstvom, povecanje števila vpisnih mest na programih, kjer je ponudba kadrov manjša od povpraševanja, in spodbujanje vpisa mladih na te programe. Usklajevanje vpisa s potrebami omogoca sistem za spremljanje zaposljivosti visokošolskih diplomantov, ki je bil vzpostavljen na MIZŠ, v prihodnje pa tudi platforma za napovedovanje potreb po kompetencah, ki se oblikuje. Tabela: Struktura mladih,1 vpisanih v srednješolsko izobraževanje, po vrstah izobraževalnih programov, v % 2005 2008 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slovenija Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Splošno izobraževalni programi 39,1 41,1 41,2 40,7 40,1 39,7 38,4 37,5 36,4 35,6 35,3 Poklicni programi 60,9 58,9 58,8 59,3 59,9 60,3 61,6 62,5 63,6 64,4 64,7 EU Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Splošno izobraževalni programi 44,1 46,5 46,8 47,2 47,6 50,4 51,2 51,0 51,6 57,5 57,2 Poklicni programi 55,9 53,5 53,2 52,8 52,4 49,6 48,8 49,0 48,4 42,5 42,8 Vir: Eurostat, 2021. SURS, 2021. Opomba: 1Prikazani so redno vpisani. Slika: Vpisani v terciarno izobraževanje, struktura po podrocjih izobraževanja, 2018 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterina Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve Umetnost in humanistika Izobraževalne znanosti in izobraževanje uciteljev Zdravstvo in socialna varnost Družb. vede, novinarstvo in infor. znanost in posl. in uprav. vede, pravo Naravoslovje in tehnika 100 V % 50 0 NemcijaFinskaRomunijaEstonijaAvstrijaPortugalskaSlovenijaEULitvaHrvaškaŠvedskaCeškaMadžarskaFrancijaPoljskaLatvijaBolgarijaŠpanijaLuksemburgSlovaškaDanskaMaltaNizozemskaBelgijaCiper Vir: Eurostat, 2020. 1 Neposredni vpis v tericarno izobraževanje omogocajo vse vrste izobraževalnih programov, razen nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja. Diplomanti terciarnega izobraževanja 2.3 Tabela: Število diplomantov terciarnega izobraževanja, na mio. prebivalcev 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija 8566,5 8907,4 9621,0 9980,1 10237,4 9313,6 9133,1 9031,6 15002,0 7966,5 8070,1 7737,0 EU 8187,1 7917,6 8417,8 9232,6 7634,6 8932,5 8958,7 8908,4 8883,1 8957,3 8932,3 n.p. Vir: Eurostat, 2021. Slika: Struktura diplomantov terciarnega izobraževanja, po podrocjih izobraževanja, 2018 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve Umetnost in humanistika Izobraževalne znanosti in izobraževanje uciteljev Zdravstvo in socialna varnost Družb. vede, novinar. in infor. znanost in poslov. in uprav. vede, pravo Naravoslovje in tehnika 100 V % 50 0 NemcijaAvstrijaGrcijaFinskaRomunijaPortugalskaEstonija SlovenijaLitvaŠvedskaHrvaškaCeškaEUFrancijaItalijaIrskaMadžarskaŠpanijaDanskaSlovaškaPoljskaMalta LatvijaBolgarijaLuksemb… BelgijaNizozemskaCiper Vir: Eurostat, 2021. Število diplomantov terciarnega izobraževanja se je leta 2019 znižalo in je bilo eno najnižjih v zadnjih desetih letih. V obdobju 2012–2019 je najbolj upadlo na družboslovnih podrocjih, s tem pa tudi njihov delež v strukturi diplomantov, ki se je najbolj okrepil na podrocju izobraževanja.1 Povecal se je tudi delež diplomantov zdravstva in socialne varnosti, a je bil leta 2018 pod povprecjem EU, njihovo število pa se je v zadnjih nekaj letih zmanjševalo v nasprotju z narašcajocimi potrebami družbe zaradi demografskih sprememb in ne nazadnje tudi epidemije covida-19. Povecal se je tudi delež diplomantov naravoslovja in tehnike ter je bil leta 2018 nad povprecjem EU, vendar pa je bilo njihovo število leta 2019 manjše od doseženega vrha v letu 2012 in je zaostajalo za potrebami na trgu dela. Ocenjujemo, da se bo število diplomantov ob zmanjšanju števila vpisanih v zadnjih letih zaradi demografskih sprememb (manjše generacije) v prihodnje še zmanjševalo, s tem pa tudi njihova ponudba na trgu dela. Zato je kljucno povecati število vpisnih mest na programih oz. za poklice, po katerih bodo potrebe najbolj narašcale, in posodabljati študijske programe z vsebinami, ki bodo obravnavale izzive v prihodnje (avtomatizacija ipd.). Med diplomanti terciarnega izobraževanja je sicer 60,0 % žensk, njihov delež je na vseh podrocjih izobraževanja, razen na naravoslovju in tehniki, vecji od deleža moških. Število novih doktorjev znanosti je bilo leta 2019 eno nižjih v obdobju 2009–2019. Leta 2019 se je povecalo,2 izraženo na 1.000 prebivalcev v starosti 25–34 let pa je bilo leta 2018 z 1,8 blizu povprecja EU (1,9), a nižje kot v državah vodilnih in mocnih inovatorkah.3 Takšna gibanja so bila povezana z zniževanjem števila vpisanih na doktorski študij od šolskega leta 2012/2013 do šolskega leta 2015/2016, ki bi ga lahko pripisali zacasni prekinitvi sofinanciranja doktorskega študija iz javnih virov,4 vecletnemu zmanjšanemu obsegu financiranja v okviru programa mladi raziskovalci, ukinitvi programa mladi raziskovalci iz gospodarstva, manjšemu zanimanju za vpis na doktorski študij v casu prejšnje gospodarske in financne krize ter demografskim spremembam (zmanjšanje generacij za vpis na doktorski študij). Takšna gibanja so neugodno vplivala na inovacijski potencial države. Po naši oceni bi se lahko ob povecevanju števila vpisanih na doktorski študij od šolskega leta 2016/2017 dalje število novih doktorjev znanosti v prihodnjih letih spet povecalo, med njimi tudi doktorjev znanosti naravoslovja in tehnike, ki so bistvenega pomena za inovacijsko dejavnost podjetij. 1 Podrocje izobraževanja vkljucuje izobraževalne znanosti in izobraževanje uciteljev. 2 Izjema je bilo leto 2016, ko se je njihovo število zaradi zakljucevanja starih (predbolonjskih) študijskih programov mocno povecalo. 3 Po EII (evropski inovacijski indeks) 2020 so države vodilne inovatorske Švedska, Finska, Danska, Nizozemska in Luksemburg ter države mocne inovatorke Belgija, Nemcija, Avstrija, Irska, Francija, Estonija in Portugalska. 4 Po Uredbi o sofinanciranju doktorskega študija iz leta 2010 se doktorski študij sofinancira na podlagi javnega razpisa, a tega sofinanciranja v letih 2013–2015 ni bilo. Financiran pa je bil doktorski študij mladih raziskovalcev. Rezultati pri branju, matematiki in naravoslovju (PISA) 2.4 Petnajstletniki v Sloveniji so leta 2018 pri matematicni, naravoslovni in bralni pismenosti dosegli dobre rezultate. Po raziskavi PISA 20181 so pri vseh treh vrstah pismenosti, ki so posredni kazalnik kakovosti, dosegli vec tock od povprecja EU, cilj SRS (do leta 2030), ki je uvrstitev v zgornjo cetrtino držav EU, pa je bil dosežen pri matematicni in naravoslovni pismenosti. Med letoma 2015 in 2018 so se dosežki pri naravoslovni in zlasti pri bralni pismenosti poslabšali, pri matematicni pa so ostali približno enaki. Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju za enega od ciljev do leta 2020 doloca, da se mora delež petnajstletnikov s slabimi rezultati (manj kot druga raven pismenosti) pri branju, matematiki in naravoslovju do leta 2020 zmanjšati na manj kot 15 %. Slovenija je dosegla ta cilj samo pri naravoslovni pismenosti.2 Na nadpovprecne rezultate petnajstletnikov (v tockah) so vplivali zlasti dobri kadrovski3 in materialni viri.4 Neenakost v ucnih dosežkih petnajstletnikov se je med letoma 2015 in 2018 povecala. Dekleta so leta 2018 dosegla boljše rezultate (v tockah) pri bralni in naravoslovni pismenosti ter enake kot fantje pri matematicni pismenosti. Petnajstletniki z najboljšim socialnoekonomskim položajem so dosegli boljše rezultate kot njihovi vrstniki z najslabšim socialnoekonomskim položajem, razlika med njimi je bila manjša kot v povprecju EU, a se je med letoma 2015 in 2018 povecala. Priseljenci iz tujine so dosegli pri bralni pismenosti slabše rezultate kot domaci prebivalci, razlika med njimi je bila vecja kot v povprecju EU.4 Tabela: Uvrstitve Slovenije pri naravoslovni, matematicni in bralni pismenosti v primerjavi z državami clanicami EU 2006 2009 2012 2015 2018 Matematika 10 15 20 6 9 Branje 8 7 9 5 5 Naravoslovje 4 5 7 3 4 Vir: PISA 2018, 2015, 2012, 2009 in 2006 (OECD, 2019a). Opomba: Raziskava PISA se v Sloveniji izvaja od leta 2006. Slika: Povprecni matematicni, naravoslovni in bralni dosežki 15-letnikov v PISA SlovenijaEUEstonija Finska560540520500480460440420400 BranjeMatematikaNaravoslovje BranjeMatematikaNaravoslovje2015 2018Vir: OECD (PISA 2015 in PISA 2018). Opombi: 1Za EU je prikazano netehtano povprecje. 2Od držav EU je pri vsaki od vrst pismenosti prikazan podatek za državo, ki je v EU dosegla najboljšo vrednost. Tocke 1 PISA (Programme for International Student Assessment) je mednarodna raziskava o bralni, matematicni in naravoslovni pismenosti, ki se izvaja pod okriljem OECD. V raziskavo so zajeti 15-letni ucenci in dijaki ne glede na vrsto šole, ki jo obiskujejo. Raziskava poteka v triletnih ciklih. Njen namen je zajeti podatke o kompetentnosti ucencev, ki jih potrebujejo za svoje življenje, poklicno in zasebno ter je pomembna za posameznika in družbo. 2 Leta 2018 je pri bralni pismenosti znašal 17,9 %, pri matematicni pismenosti 16,4 % in pri naravoslovni pismenosti 14,6 %. 3 V Sloveniji ima veliko uciteljev strokovni izpit, razmerje med številom ucencev in številom ucnega osebja je bilo nizko. 4 Materialnim viri so ucbeniki, knjižnicno gradivo, laboratorijska oprema ipd. 5 Za matematicno in naravoslovno pismenost podatki niso na voljo. Izdatki za izobraževanje 2.5 Javni1 in zasebni izdatki za izobraževanje (v % BDP) so bili leta 2019 na eni najnižjih ravni v zadnjih desetih letih in po podatkih za leto 2017 tudi nižji kot v mednarodnem povprecju. Javni izdatki kot delež BDP so se od leta 2012 zniževali, upadanje pa je bilo zlasti posledica varcevalnih ukrepov in sprememb na podrocju socialne zakonodaje (gl. tudi UMAR, 2019), pa tudi demografskih razlogov in od leta 2014 hitre rasti BDP. Leta 2018 so se izdatki zvišali zaradi višjih transferjev gospodinjstvom oz. šolajocim, leta 2019 pa so ostali skoraj enaki (4,65 % BDP)2 kot leto prej in eni najnižjih v obdobju 2009–2019. V zadnjih desetih letih so se izdatki najbolj znižali na terciarni in srednješolski ravni izobraževanja. Javni izdatki za izobraževanje so bili leta 2017 (zadnji mednarodni podatki) nižji kot v povprecju držav EU, ki so clanice OECD (EU-23), in veliko nižji kot v gospodarsko visoko razvitih državah (Danska, Švedska, Belgija in Finska), najbolj so zaostajali na terciarni ravni. Zasebni izdatki za izobraževanje so se v obdobju 2009– 2019 prav tako znižali in so leta 2018 znašali 0,57 % BDP, po podatkih za leto 2017 pa so bili nekoliko pod povprecjem EU-23 (0,64 % BDP). Ceprav so se izdatki (javni3 in zasebni) na udeleženca izobraževanja v obdobju 2009–2019 vecinoma povecevali, so bili v mednarodni primerjavi še vedno nizki. V letu 2017, za katero so na voljo mednarodno primerljivi podatki, so le na nižji sekundarni ravni (v Sloveniji vkljucuje tretjo triado osnovne šole) presegali povprecje držav EU, ki so clanice OECD (EU-23). Najbolj so zaostajali na terciarni in srednješolski ravni, kjer je vkljucenost mladih v izobraževanje velika, javni in zasebni izdatki pa nizki, kar omejuje možnosti za dvig kakovosti izobraževanja, posledicno pa tudi prihodnjega cloveškega kapitala. Tabela: Celotni javni izdatki za izobraževanje v primerjavi z BDP, v % 2005 2008 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija 5,63 5,11 5,56 5,57 5,33 5,08 4,95 4,61 4,51 4,49 4,66 4,65 EU-23 5,37 5,35 5,59 5,62 5,20 5,31 5,22 4,88 4,78 4,76 n. p. n. p. Vir: Eurostat; SURS, 2019; preracuni UMAR. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Izdatki (javni in zasebni) za izobraževalne ustanove na udeleženca,1 2017 25,000 V USD PPS 20,000 15,000 10,000 5,000 0 11,51511,231 9,897 LuksemburgAvstrijaŠvedskaBelgijaZdr. kraljestvoNizozemskaNemcijaDanskaFrancijaFinskaPovprecje EU-23Povprecje OECDIrskaItalijaPortugalskaŠpanijaSlovenijaEstonijaCeškaPoljskaMadžarskaSlovaškaLatvijaLitva Vir: OECD (2020a). Opomba: 1Vkljucene so osnovnošolska, srednješolska in terciarna raven izobraževanja. Podatek za EU-23 vkljucuje Združeno kraljestvo. 1 Celotni javni izdatki za izobraževanje zajemajo vse proracunske izdatke za formalno stopenjsko izobraževanje mladine in odraslih na ravni države in obcin. Zajeti so javni izdatki neposredno za izobraževalne ustanove in transferji gospodinjstvom (štipendije, subvencije za prehrano, vozovnice, bivanje, ucbeniki ipd.). 2 Prvo starostno obdobje predšolske ravni izobraževanja ni zajeto. Po mednarodni klasifikaciji ravni izobraževanja ISCED 2011, ki zajema tudi to obdobje, so javni izdatki za izobraževanje leta 2018 znašali 4,95 % BDP. 3 Med javne izdatke niso vkljuceni transferji za šolajoce oz. gospodinjstva. Vkljucenost v vseživljenjsko ucenje 2.6 Vkljucenost odraslih (25–64 let) v vseživljenjsko ucenje1 se je od vrha v letu 2010 zmanjšala in v drugem cetrtletju leta 2020 prvic zdrsnila pod povprecje EU. Leta 2019 je znašala 11,2 % (EU: 10,8 %), z zmanjšanjem v preteklem desetletju pa se je precej oddaljila od cilja Strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju do leta 2020 (15 %), še bolj pa od uresnicevanja od cilja SRS 2030 (19 %). Mocno je zaostajala tudi za razvitejšimi severnoevropskimi državami (Švedsko, Finsko in Dansko). Izstopala je majhna vkljucenost nizko izobraženih, starejših, moških in priseljencev. Med regijami je bila najvecja v osrednjeslovenski, majhna pa v pomurski, posavski in jugovzhodni Sloveniji. V drugem cetrtletju 2020, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida-19, je vkljucenost odraslih v vseživljenjsko ucenje dodatno mocno upadla,2 in sicer v vseh regijah. Vecletno upadanje vkljucenosti v vseživljenjsko ucenje je izjemno neugodno, saj negativno vpliva na zaposlitvene možnosti in socialno vkljucenost odraslih. Glede na status aktivnosti je bila leta 2019 vkljucenost v vseživljenjsko ucenje najvecja med delovno aktivnimi prebivalci, a se je tu v obdobju 2008–2019 najbolj zmanjšala. Kljub temu je bila le v tem segmentu vecja kot v povprecju EU.3 Razlike v vkljucenosti v vseživljenjsko ucenje so bile tudi med delovno aktivnimi. V zasebnem sektorju, v katerem je vecji delež nizko izobraženih, je bila manjša kot v javnem, vrsto let je izstopala majhna vkljucenost v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, glede na velikost podjetja pa v malih podjetjih (z najvec desetimi zaposlenimi). V obdobju 2008–2019 se je vkljucenost v vseživljenjsko ucenje najbolj zmanjšala pri delovno aktivnih, še posebej v informacijskih in komunikacijskih dejavnosti. Tudi v drugem cetrtletju 2020 se je vkljucenost delovno aktivnih, pa tudi brezposelnih in neaktivnih, v vseživljenjsko ucenje zmanjšala.4 Neugodna gibanja upocasnjujejo razvoj cloveškega kapitala in dvig konkurencnosti gospodarstva ter prilagajanje zaposlenih spremembam na delovnih mestih in na trgu dela zaradi epidemije covida-19, širjenja industrije 4.0 in drugih razlogov. Tabela: Vkljucenost odraslih prebivalcev, starih 25–64 let, v vseživljenjsko ucenje, v % 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija 15,3 14,3 14,8 16,4 16,0 13,8 12,5 12,1 11,9 11,6 12,0 11,4 11,2 EU 7,7 8,0 7,9 7,8 8,1 8,2 9,9 10,1 10,1 10,3 10,4 10,6 10,8 Vir: Eurostat, 2021. Slika: Vkljucenost delovno aktivnih prebivalcev (25–64 let) v vseživljenjsko ucenje, 2019 ŠvedskaFinskaDanskaEstonijaFrancijaLuksemburgNizozemskaAvstrijaMaltaIrskaSlovenijaEUPortugalskaŠpanijaCeškaItalija BelgijaNemcijaLatvija LitvaMadžarskaCiperPoljskaSlovaškaGrcijaHrvaškaBolgarijaRomunija Vir: Eurostat, 2021. 1 Vseživljenjsko ucenje vkljucuje formalno in neformalno izobraževanje. 2 EV drugem cetrtletju leta 2020 je vkljucenost odraslih v vseživljenjsko ucenje v Sloveniji znašala 5,6 % (EU: 7,9 %). 3 Leta 2019 je vkljucenost delovno aktivnih prebivalcev v vseživljenjsko ucenje znašala 12,3 % (EU: 11,4 %), brezposelnih 9,7 % (EU: 10,7 %) in neaktivnih 6,5 % (EU ,8 %). 4 V drugem cetrtletju leta 2020 je vkljucenost brezposelnih v vseživljenjsko ucenje znašala 9,3 %, delovno aktivnih 7,9 % in neaktivnih 1,9 %. Obisk kulturnih prireditev 2.7 Povprecno število obiskov kulturnih prireditev na prebivalca1 je bilo v zadnjih petih letih približno enako. Zaradi izvedbe prireditev v okviru naslova evropska prestolnica kulture za Maribor je bilo najvecje leta 2012, v preostalih letih je znašalo okoli 5–6 obiskov na prebivalca in je bilo še precej oddaljeno od cilja SRS do 2030. Skupno število obiskov kulturnih prireditev se je v obdobju 2009–2019 vecinoma povecevalo. Ob precejšnjem povecanju števila kulturnih prireditev se je najbolj povecalo število obiskov kulturnih prireditev v kulturnih domovih in središcih, ki so leta 2019 evidentirali tudi najvec obiskov med vsemi vrstami kulturnih ustanov. Povecalo se je tudi število obiskov prireditev, ki so jih izvedla kulturna društva, kar povezujemo s širjenjem dejavnosti ljubiteljske kulture; povecanjem števila kulturnih društev, njihovih clanov in izvedenih prireditev. Ugodna gibanja na podrocju ljubiteljske kulture so pozitivno vplivala tako na dostopnost kulturnih vsebin na lokalni ravni kot tudi na povezovanje in sodelovanje med ljudmi. V obdobju 2009–2019 se je vecinoma poveceval tudi obisk gledališc in oper ter muzejev, le-ti so poskušali z razlicnimi aktivnostmi pritegniti vecje število obiskovalcev. Vecinoma neugodna pa so bila gibanja obiska glasbenih ustanov in kinematografov. Zaradi epidemije covida-19 in neobratovanja kulturnih dejavnosti se za leto 2020 ocenjuje, da je obisk kulturnih prireditev mocno upadel. Kulturne ustanove izvajajo številne dejavnosti, ki bogatijo kulturno ponudbo. Število prireditev, ki so jih izvedle ustanove z odrsko dejavnostjo,2 je v obdobju 2016–2019 nihalo in jih je bilo leta 2019 24,9 tisoc. Glede na zvrst je bilo podobno kot v preteklih letih tudi leta 2019 najvec filmskih in video projekcij, sledile so prireditve, ki so prikazovale dramska in druga gledališka dela, ter prireditve lutkovnih gledališc, najmanj pa je bilo prireditev sodobne in komponirane glasbe, baletnih prireditev in dogodkov intermedijske umetnosti. Dostopnost kulture med drugim povecujejo brezplacne prireditve, teh je bila leta 2019 dobra petina, poleg tega so ustanove z odrsko dejavnostjo izvajale tudi številne kulturno-umetnostne vzgojno-izobraževalne dejavnosti.3 Pri tem je treba opozoriti, da se nekatere skupine prebivalcev (gibalno in senzorno ovirane osebe) srecujejo z ovirami pri dostopu do ustanov4 in s tem do kulture. Na podrocju filmske produkcije je bilo leta 2019 število proizvedenih kinematografskih filmov5 drugo najvecje v obdobju 2014–2019. Tabela: Povprecno število obiskov kulturnih prireditev na prebivalca Vir: SURS, 2021; Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, 2021; Slovenski filmski center, 2021; preracuni UMAR. Slika: Število obiskov kulturnih prireditev, Slovenija, 2009, 2018 in 2019 Kulturni dom, center Ljubiteljska kultura Muzeji in galerije Kinematografi Gledališce, opera Glasbene ustanove za kulturo Vir: SURS, 2021; Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, 2021; Slovenski filmski center, 2021. Opomba: V letu 2016 je bila opravljena revizija statistike SURS. 1 Leta 2016 je prišlo zaradi obsežne spremembe metodologije do preloma v casovni vrsti podatkov za naslednje skupine: a) muzeji, galerije oz. likovna razstavišca, b) gledališca, c) orkestri oz. zbori, c) kulturni domovi. Pri kulturnih prireditvah so od leta 2016 vkljuceni: a) muzeji in galerije, b) gledališca in opera, c) glasbene ustanove, c) kinematografi, d) kulturni domovi, centri za kulturo, e) ljubiteljska kultura. 2 Sem uvršcamo kulturne domove in centre za kulturo, gledališce in opero ter glasbene ustanove. 3 Ustanove z odrsko dejavnostjo so leta 2017 izvedle 5.807 vzgojno-izobraževalnih programov, ki se jih je udeležilo 0,528 mio. prebivalcev. 4 Leta 2019 je imela dostop za gibalno ovirane osebe v celoti urejen dobra polovica ustanov z odrsko dejavnostjo, za senzorno ovirane pa dobra desetina. 5 Zajeti so tisti proizvedeni dolgometražni in kratkometražni filmi, ki so bili tudi prvic javno predvajani. Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih 2.8 v tujini Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini,1 se je po nekajletnem povecevanju leta 2019 zmanjšal, še vecji padec pa je zaradi vpliva epidemije covida-19 pricakovati v letu 2020. Gostovanja so posredni kazalnik kakovosti kulturne dejavnosti, saj gostovanje za kulturno ustanovo praviloma pomeni priznanje za kakovostno delo. Oceno gibanja na tem podrocju otežuje kratka casovna serija, saj so podatki na voljo le za obdobje 2015–2019 (gl. opombo pod tabelo). Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini, je leta 2019 znašal 3,9 %. V primerjavi s predhodnim letom se je zmanjšal, še vedno pa je bil nad ciljem SRS za leto 2030. Pri muzejih se je delež gostovanj zmanjševal že vec let, v odrski dejavnosti pa le v zadnjem letu. V strukturi gostovanj kulturnih prireditev v tujini je leta 2019 približno 80 % gostovanj odpadlo na države clanice EU, kar kaže na geografsko navezanost kulturnih ustanov na ta prostor. Po naši oceni se je zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 leta 2020 število gostovanj s kulturnimi prireditvami v tujini dodatno zmanjšalo. Epidemija covida-19 je negativno vplivala tudi na gostovanja tujih prireditev v Sloveniji in na kulturno produkcijo v Sloveniji, ki je bistvena za uveljavljanje in prepoznavnost kulture v tujini. Število gostujocih prireditev iz tujine je bilo v ustanovah z odrsko dejavnostjo leta 2019 drugo najvecje v obdobju 2016– 2019, v muzejih pa najmanjše. Gostovanja prireditev iz tujine bogatijo ponudbo kulturnih prireditev v Sloveniji in kažejo na sodelovanje s kulturnimi ustanovami iz tujine, ki pa je bilo leta 2020 zaradi epidemije covida-19 okrnjeno. Okrnjena je bila tudi kulturna produkcija v Sloveniji, številni kulturni ustvarjalci, zlasti v glasbi, uprizoritveni umetnosti in filmu ter avdiovizualne dejavnosti, so doživeli upad narocil (Matjaž, Cernic in Kosi, 2020b), filmski ustvarjalci pa tudi zamik pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti s strani države. Tabela: Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini, od skupnega števila kulturnih prireditev, v % 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija 2,8 (ocena)1 3,1 3,9 5,1 3,9 Vir: SURS, 2021. Opomba: 1Zaradi revizije statistike kulture je prišlo z letom 2016 do preloma casovne vrste, zato so podatki za leto 2015 ocenjeni oz. prilagojeni metodologiji, veljavni za raziskavi Dejavnost kulturnih domov, gledališc, oper in poklicnih orkestrov ter zborov (KU-ODER) ter Muzejska in galerijska dejavnost (KU-MZ) za leto 2016. Ocenjevanje je opravil SURS. Do leta 2015 ni bilo podatka za kulturne domove. Viri podatkov so bile statisticne raziskave: Dejavnost muzejev, muzejskih zbirk, posebnih muzejev za likovno dedišcino in likovnih razstavišc (KU-MZ), Dejavnost gledališc, opere in baleta (KU-GL) in Dejavnost poklicnih orkestrov in zborov (KU-FO). Slika: Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini, Slovenija Muzeji Odrska dejavnost 2016 2017 2018 2019 Vir: SURS (2021). Opomba: Odrska dejavnost vkljucuje: a) gledališca, b) poklicne orkestre oz. zbore ter opero, c) kulturne domove in zavode za kulturo ter druge organizatorje kulture. 1 Kazalnik delež prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini, od skupnega števila prireditev je razmerje med številom prireditev, izvedenih na gostovanjih v drugih državah, in številom vseh prireditev v navedenih kulturnih ustanovah. Pri kulturnih prireditvah so vkljuceni: a) muzeji, galerije oz. likovna razstavišca, b) gledališca, c) poklicni orkestri oz. zbori ter opera, c) kulturni domovi in zavodi za kulturo ter drugi organizatorji kulture. Leta 2016 je prišlo zaradi obsežne spremembe metodologije do preloma v casovni vrsti podatkov. Vira podatkov sta raziskavi Dejavnost kulturnih domov, gledališc, oper in poklicnih orkestrov ter zborov (KU-ODER) ter Muzejska in galerijska dejavnost (KU-MZ). Vkljucujoca, zdrava, varna in odgovorna družba Zdravo in aktivno življenje 3.1 Zdrava leta življenja 3.2 Indeks enakosti spolov 3.3 Pricakovano trajanje življenja 3.4 Neizpolnjene potrebe po zdravstvenem varstvu 3.5 Preprecljiva umrljivost 3.6 Izdatki za zdravstvo 3.7 Izdatki za dolgotrajno oskrbo 3.8 Cezmerna hranjenost in debelost Dostojno življenje za vse 3.9 Stopnja tveganja socialne izkljucenosti 3.10 Neenakost glede porazdelitve dohodka 3.11 Izkušnje z diskriminacijo 3.12 Mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka 3.13 Zadovoljstvo z življenjem 3.14 Izdatki za socialno zašcito 3.15 Stopnja stanovanjske prikrajšanosti 3.16 Materialna in dohodkovna prikrajšanost Vkljucujoc trg dela in kakovostna delovna mesta 3.17 Stopnja delovne aktivnosti 3.18 Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih 3.19 Stopnja brezposelnosti in dolgotrajne brezposelnosti 3.20 Prekarne in zacasne zaposlitve 3.21 Bolniška odsotnost Zdrava leta življenja 3.1 Zaostanek Slovenije za EU v pricakovanih zdravih letih življenja ob rojstvu1 je po zadnjih podatkih nekoliko manjši kot v preteklosti. Analiza SURS (2019) je pokazala, da je bila zelo nizka vrednost kazalnika zdravih let življenja v Sloveniji v preteklosti povezana predvsem z neustreznim prevodom in nacinom anketiranja. V zadnjih podatkih za leto 2019 se že odražajo spremembe v nacinu anketiranja, zato so se rezultati za Slovenijo precej izboljšali, v prihodnje pa se pricakuje tudi sprememba prevoda vprašanja, tako da bo pravilneje odražal vsebino vprašanja. Kazalnik za leto 2019 kaže, da lahko v Sloveniji ob rojstvu pricakujemo 60,9 leta zdravega življenja, v povprecju EU pa 65 let. Pri starosti 65 let lahko prebivalec Slovenije pricakuje v povprecju še 8,6 leta zdravega življenja, v EU pa 10,3 leta. Po zadnjih rezultatih je število let zdravega življenja za ženske vecje kot za moške, kar je podobno kot v vecini držav EU (prej je bilo obratno). Podaljševanje števila zdravih let življenja, ki zahteva vec vlaganj v preventivo, naj bi v prihodnosti pomembno prispevalo k podaljševanju aktivnosti in pocasnejši rasti izdatkov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Tudi zaostanek za EU v deležu zdravih let življenja v pricakovanem trajanju življenja (PTŽ) je po zadnjih podatkih bistveno manjši.2 V Sloveniji smo v letu 2019 v povprecju obeh spolov preživeli zdravi 74,8 % življenja, kar je še vedno pod povprecjem EU (79,6 %), vendar pa bistveno bolje kot po prejšnjih rezultatih, zaostanek za EU pa je še vedno predvsem posledica nižjega števila zdravih let življenja. Manjši delež let, ki jih preživimo zdravi, pomeni vecji pritisk na sisteme socialne zašcite zaradi predcasnega upokojevanja in vecjih potreb po storitvah zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Zaradi epidemije covida-19 bo v naslednjih letih prišlo do vecjih sprememb kazalnika. Pricakujemo lahko, da bo zaradi številnih umrlih prišlo do znižanja PTŽ, težko pa je napovedati, kolikšen bo negativni vpliv na leta zdravega življenja. Tabela: Leta pricakovanega zdravega življenja ob rojstvu in delež zdravih let življenja v PTŽ Vir: Eurostat, 2021. Opombi: *V letu 2019 je prišlo do spremembe v nacinu anketiranja v anketi EU-SILC, na podlagi katere se izracunava kazalnik zdravih let življenja. **PTŽ – pricakovano trajanje življenja. Slika: Število zdravih let življenja ob rojstvu, 2019 Moški Ženske 75 70 V letih 65 60 55 50 1 Kazalnik meri število let, za katera lahko oseba dolocene starosti pricakuje, da jih bo preživela brez oviranosti pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Kazalnik združuje podatke o umrljivosti in oviranosti. Ocena oviranosti temelji na vprašanju GALI (Global Activity Limitation Indicator). Ta v okviru ankete EU-SILC meri samooceno oviranosti zaradi zdravstvenih težav, ki trajajo vsaj 6 mesecev in vplivajo na vsakodnevne aktivnosti. V letu 2019 je prišlo do spremembe v nacinu anketiranja, zato je rezultat za Slovenijo boljši. 2 Zmanjšanje vrednosti izracunanega razmerja med številom pricakovanih zdravih let življenja in pricakovanim trajanjem življenja pomeni poslabšanje, povecanje vrednosti pa izboljšanje razmerja. Indeks enakosti spolov 3.2 Po indeksu enakosti spolov1 je bila Slovenija tudi v letu 2020 v evropskem povprecju. Z oceno 67,7 tocke je ostala na 11. mestu med državami clanicami EU. Od leta 2010 je napredovala za 5 tock, ceprav se je v primerjavi z letom 2017 njena ocena nekoliko znižala. Za izpolnitev cilja SRS 2030 (> 78) bi morala Slovenija v obdobju 2020–2030 vrednost indeksa izboljšati za vec kot 10 tock. Leta 2020 je Slovenija najvišje ocene znova dosegla na podrocjih zdravja in denarja, neenakost spolov pa ostaja najbolj izrazita na podrocjih znanja in moci. Na podrocju zdravja od leta 2010 ni bilo bistvenih sprememb. Moški pogosteje kot ženske ocenjujejo, da so dobrega ali zelo dobrega zdravja. Ženske v povprecju živijo skoraj 6 let dlje kot moški, a dosegajo manj zdravih let življenja. Vecjih sprememb ni bilo niti na podrocju znanja, kjer je še naprej velika vrzel med spoloma pri deležu terciarno izobraženih. Napredek Slovenije na podrocjih denarja in dela je bil predvsem posledica zmanjševanja razlike med spoloma pri stopnji delovne aktivnosti. Neenakost spolov se še naprej kaže zlasti v neuravnoteženem številu žensk in moških v razlicnih sektorjih,2 pa tudi v obsegu zaposlenosti za krajši delovni cas (vec žensk kot moških). Placna vrzel se je v Sloveniji povecala, vendar ostaja v primerjavi z drugimi clanicami EU majhna.3 Ženske so imele vec težav pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter so opravile vec ur neplacanega dela kot moški. Zaradi spremembe volilne zakonodaje (spolne kvote na kandidatnih listah) se je po letu 2011 politicna participacija žensk povecevala.4 Najvecji delež žensk v slovenskem parlamentu je bil leta 2014 (38,2 %), po letu 2017 pa se je zmanjševal in je po zadnjih podatkih za leto 2020 majhen (26,7 %) (EIGE, 2020a). Razlicne institucije in strokovnjaki ocenjujejo, da pandemija covida-19 in odziv nanjo še poglabljata že obstojeco neenakost spolov (Eurofound, 2020a; EIGE, 2020c; UNDP, 2020; Blaskó idr., 2020). Tabela: Indeks enakosti spolov Slovenija Cilj SRS za 2030 EU 2005 2010 2012 2015 2019 2020 2005 2010 2012 2015 2019 2020 GEI 60,8 62,7 66,1 68,4 68,3 67,7 >78 62,0 63,8 65,0 66,2 67,4 67,9 Zdravje 86,3 86,8 87,3 87,7 87,1 86,9 85,9 87,2 87,2 87,4 88,1 88,0 Denar 77,7 80,3 81,3 81,6 82,4 83,0 73,9 78,4 78,4 79,6 80,4 80,6 Delo 71,2 71,9 71,3 71,8 73,3 73,1 70,0 70,5 71,0 71,5 72,0 72,2 Cas 73,4 68,3 72,4 72,9 72,9 72,9 66,7 66,3 68,9 65,7 65,7 65,7 Moc 36,5 41,1 51,5 60,6 57,6 55,0 38,9 41,9 43,5 48,5 51,9 53,5 Znanje 52,1 55,0 54,9 55,0 56,0 55,9 60,8 61,8 62,8 63,4 63,5 63,6 Vir: EIGE, 2020a; 2020b. Opomba: Podatki za izracun indeksa za leto 2020 so vecinoma iz leta 2018, za leto 2019 iz leta 2017. Slika: Indeks enakosti spolov, 2010 in 2020 2020 2010 90 80 V tockah 70 60 50 40 30 20 10 0 67,9 67,7 ŠvedskaDanskaFrancijaFinskaNizozemskaIrskaŠpanijaBelgijaLuksemburgEUSlovenijaNemcijaAvstrijaItalijaMaltaPortugalskaLatvijaEstonijaBolgarijaHrvaškaCiperLitvaCeškaPoljskaSlovaškaRomunijaMadžarskaGrcijaGrcija Vir: EIGE, 2020a. Opomba: Podatki za izracun indeksa za leto 2020 so vecinoma iz leta 2018. 1 Indeks enakosti spolov na podlagi 31 kazalnikov meri napredek in vrzeli med ženskami in moškimi na šestih podrocjih (gl. preglednico). Indeks z vrednostjo 1 pomeni popolno neenakost in 100 popolno enakost. Od leta 2019 je indeks izracunan na letni ravni. Podatki za izracun indeksa za leto 2020 se vecinoma nanašajo na leto 2018 (izjema so npr. zastopanost spolov v parlamentu, ki so za leto 2020, ali podrocje casa, ki so za leto 2015). 2 Na podrocju izobraževanja, zdravstva in socialnega dela je zaposlenih vec žensk, moški pa prevladujejo na podrocju znanosti, tehnologije, strojništva in matematike (EIGE, 2019). 3 Z 0,9 v letu 2010 na 8,7 % v letu 2018 (UMAR, 2021). 4 Številka se po volitvah spremeni glede na izvoljene poslanke, pozneje pa glede na imenovanje na funkcije. Pricakovano trajanje življenja 3.3 Podaljševanje pricakovanega trajanja življenja (PTŽ)1 ob rojstvu se je v Sloveniji in EU v zadnjih letih upocasnilo. Od leta 20022 se je PTŽ v Sloveniji vsako leto v povprecju podaljšalo za dobre tri mesece, v povprecju EU pa za dobra dva meseca. Glavni razlogi za to so predvsem izboljševanje socialnoekonomskih razmer za življenje, višja izobrazba, boljša zdravstvena oskrba in življenjski slog (OECD, 2017b). Slovenija je povprecje EU presegla leta 2011. Se je pa po tem letu izboljševanje vrednosti PTŽ upocasnilo predvsem zaradi pocasnejšega zmanjševanja smrti zaradi bolezni obtocil, ki je bilo prej glavni dejavnik izboljšanja (OECD, 2018b). Poleg tega so k upocasnjevanju prispevale mocnejše sezone gripe, ki so prizadele predvsem starejše (2014/2015, 2016/2017 in 2017/2018) (OECD/EU, 2020). Kratkorocno ni pricakovati nadaljnjega povecanja PTŽ. Zaradi mocne gripe v Sloveniji v sezoni 2019/2020 in izrazito presežne umrljivosti zaradi epidemije covida-193 v letu 2020 je pricakovati, da bo PTŽ v naslednjih letih stagniralo ali se celo zmanjšalo, predvsem v starostni skupini nad 65 let. Poleg neposrednih smrti zaradi covida-19 lahko naraste tudi število posrednih smrti zaradi nedostopnosti preventivnih in nujnih zdravstvenih storitev ter psihosocialne pomoci (OECD/EU, 2020). Leta 2019 je bilo PTŽ v vseh regijah višje kot leta 2011.4 Najdaljše življenje ob rojstvu so lahko pricakovale ženske v obalno-kraški (84,8 leta) in moški v osrednjeslovenski regiji (79,9 leta). V regijah zahodne Slovenije je PTŽ pri obeh spolih daljše kot v regijah vzhodne Slovenije – za ženske za 0,6 leta, za moške pa kar za okoli dve leti. Razlike med regijami so odraz številnih socialnoekonomskih dejavnikov – dohodkovne varnosti, socialne zašcite, neenakosti v zdravju, izobrazbe, bivanjskih razmer ipd. Pomen primernega stanovanja in dostopa do zdravstvenih storitev se je z epidemijo covida-19 še povecal, saj slabe bivanjske razmere in nezadostna dostopnost zdravstvenih storitev povecujejo umrljivost. Tabela: Pricakovano trajanje življenja ob rojstvu, v letih 2000 2005 2008 2010 2012 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija Skupaj 76,2 77,5 79,1 79,8 80,3 81,2 80,9 81,2 81,2 81,5 81,6 Moški 72,2 73,9 75,5 76,4 77,1 78,2 77,8 78,2 78,2 78,2 78,7 Ženske 79,9 80,9 82,6 83,1 83,3 84,1 83,9 84,3 84,0 84,4 84,5 EU Skupaj n.p. 78,4 79,3 79,8 80,2 80,8 80,5 80,9 80,9 81,0 81,3 Moški n.p. 75,1 76,1 76,7 77,1 77,9 77,7 78,0 78,1 78,2 78,5 Ženske n.p. 81,5 82,4 82,9 83,1 83,7 83,3 83,7 83,6 83,7 84,0 Vir: Eurostat, 2021. Opomba: n. p. – ni podatka Slika: Pricakovano trajanje življenja pri starosti 65 let, 2019 št. let 22 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 20,2 20,1 ŠpanijaFrancijaItalijaMaltaLuksemburgŠvedskaIrskaBelgijaPortugalskaFinskaGrcijaCiperNizozemskaAvstrijaEUSlovenijaNemcijaDanskaEstonijaPoljskaCeškaHrvaškaLitvaSlovaškaLatvijaMadžarskaRomunijaBolgarija Vir: Eurostat, 2021. 1 PTŽ je povprecno število let življenja, ki jih lahko pricakuje oseba, stara x let, ce bo umrljivost po starosti v casu njenega življenja enaka vrednostim umrljivosti v tablicah umrljivosti za opazovano leto. SURS skupnega trajanja življenja ne objavlja, po spolu pa se zaradi razlicne metodologije podatka Eurostat in SURS nekoliko razlikujeta. Podatki SURS za leto 2019 kažejo ponovno povecanje za oba spola. 2 Odkar so na voljo podatki za EU. 3 Leta 2020 je s covidom-19 umrlo 2.991 oseb, 95 % je bilo starejših od 65 let (NIJZ, 2021a). Presežna umrljivost (razmerje med številom umrlih zaradi vseh vzrokov smrti leta 2020 glede na povprecje obdobja 2015–2019) je znašala 18,1 % (Šter in Žnidaric, 2021; gl. tudi poglavje 3.1). 4 Regionalni podatki o PTŽ so na voljo od leta 2011. Neizpolnjene potrebe po zdravstvenem varstvu 3.4 Leta 2019 je imelo v Sloveniji neizpolnjene potrebe po zdravstveni oskrbi 2,9 % prebivalcev (EU: 1,7 %), glavni razlog so bile cakalne dobe.1 Razlike med državami so velike tako v deležu prebivalcev kot tudi v razlogih za neizpolnjene potrebe in v neenakosti glede na dohodek. V Sloveniji so glavna težava cakalne dobe, medtem ko zaradi financnih razlogov neizpolnjenih potreb po zdravstveni oskrbi skoraj nimamo (gl. tabelo). V letu 2020 so se zaradi epidemije covida-19 in odpovedi številnih zdravstvenih dejavnosti neizpolnjene potrebe nedvomno mocno povecale, saj je bila dostopnost mocno otežena. Na primarni ravni se je število obiskov, vkljucno s posveti na daljavo, znižalo za 1,7 % v primerjavi z letom 2019, potem ko se je pred epidemijo letno povecalo za okoli 3 %. Še bolj se je zmanjšalo število obravnav v specialisticnih ambulantah – za 20 %, v slikovni diagnostiki – za 15 % in bolnišnicnih obravnav – za 15 %, kar pomeni, da številni bolniki niso bili deležni zdravljenja (ZZZS, 2021a). Posledicno se je zmanjšalo tudi število izdanih napotnic in število cakajocih, vendar lahko pricakujemo hitro podaljšanje cakalnih dob po koncu epidemije (gl. tudi okvir 5 v poglavju 3.1). Tudi neizpolnjene potrebe po zobozdravstveni oskrbi so v Sloveniji bistveno vecje kot v povprecju EU. Leta 2019 je o neizpolnjenih potrebah po zobozdravstveni oskrbi porocalo 3,7 % prebivalcev, kar je vec kot v povprecju EU (2,8 %). Drugace kot v drugih clanicah v Sloveniji anketirani kot glavni razlog za neizpolnjene potrebe ne navajajo financnih razlogov, ampak cakalne dobe. To je verjetno povezano s tem, da je v Sloveniji tudi zobozdravstveno varstvo odraslih vkljuceno v košarico pravic, ki je pokrita deloma iz obveznega in deloma dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar za vecino držav clanic EU ne velja. Vendar pa je v Sloveniji ta pravica zelo omejena z dolgimi cakalnimi dobami, zato kar cetrtina prebivalcev nima izbranega zobozdravnika (Pavlovic, 2020). Analiza OECD (2020e) je pokazala, da je v Sloveniji verjetnost obiska zobozdravnika za osebe z enakimi potrebami za skoraj 24 o. t. vecja pri posameznikih z višjimi dohodki kot pri tistih z najnižjimi dohodki. Do velike neenakosti glede na dohodek pa prihaja predvsem zaradi dolgih cakalnih dob, saj si posamezniki z višjimi dohodki lahko sami financirajo obisk zobozdravnika zunaj javne mreže. Epidemija covida-19 je mocno vplivala tudi na dostopnost zobozdravstvenih storitev, ki so bile v prvem valu prekinjene, z izjemo nujnih, po sprostitvi ukrepov in v drugem valu pa so se zaradi strogih varnostnih ukrepov izvajale v omejenem obsegu. Po podatkih ZZZS se je realizacija programa zobozdravstva na primarni ravni glede na leto 2019 znižala za 13 %. Slika: Neizpolnjene potrebe, delež v prebivalstvu starosti 16 let in vec V % Cakalna doba Cakalna doba, financni razlog in oddaljenost 2017 2018 2019 2017 2018 2019 Po zdravstveni oskrbi Slovenija 3,3 3,2 2,9 3,5 3,3 2,9 EU 0,6 0,6 0,7 1,6 1,8 1,7 Po zobozdravstveni oskrbi Slovenija 2,9 3,0 3,4 3,8 3,6 3,7 EU 0,3 0,2 0,3 2,9 2,9 2,8 Vir: Eurostat, 2020. Opomba: Podatki po anketi EU-SILC. Slika: Neizpolnjene potrebe po zdravstveni oskrbi zaradi cakalne dobe, financnih razlogov ali oddaljenosti ter razlike glede na dohodek, 2019 Celotno prebivalstvo Prvi kvintil Peti kvintil 20 18 Delež v populaciji 16+, v % 16 14 12 10 8 6 4 2 0 EstonijaGrcijaRomunijaFinskaLatvijaPoljskaSlovenijaSlovaškaItalijaIrskaEUBelgijaDanskaPortugalskaBolgarijaHrvaškaLitvaŠvedskaFrancijaCiperMadžarskaCeškaNemcijaAvstrijaŠpanijaLuksemburgNizozemskaMalta Vir: Eurostat, 2020. Opomba: Podatki za Irsko, Italijo in Slovaško so za leto 2018. 1 Kot temeljni kazalnik dostopnosti zdravstvenega varstva se v okviru ESSP uporablja anketni kazalnik nezadovoljenih potreb po zdravstveni oskrbi (medical examination) zaradi financnih razlogov, oddaljenosti ali cakalne dobe. Težava kazalnika neizpolnjenih potreb je v tem, da ankete ne zajamejo nekaterih skupin prebivalstva (brezdomnih, deloma migrantov in oseb, ki živijo v institucionalnem varstvu). V Sloveniji je bila v preteklosti težava v prevodu vprašanja ankete EU-SILC, zato je podatek ustrezen šele od leta 2017. Preprecljiva umrljivost 3.5 Preprecljiva umrljivost1 se je v obdobju 2011–2016 hitro izboljševala, leta 2017 pa znova nekoliko poslabšala, toda ostala nad povprecjem EU. Stopnja preprecljive umrljivosti, ki jo sestavljata a) umrljivost, preprecljiva s preventivo, in b) umrljivost zaradi ozdravljivih vzrokov (preprecljiva z zdravstvenim varstvom), se je v letih od 2011 do 2017 (zadnji razpoložljivi podatki) v Sloveniji izboljšala za 43 oseb na 100.000 prebivalcev, v povprecju EU pa le za 25 oseb. Zelo uspešno je bilo v Sloveniji zlasti znižanje stopnje umrljivosti zaradi ozdravljivih vzrokov, v šestih letih se je znižala za 22 %, v povprecju EU pa le za 10 %. Stopnja umrljivosti, ki jo lahko preprecimo s preventivnimi pregledi, se je leta 2017 znova nekoliko zvišala in ostala nad povprecjem EU. V Sloveniji je bilo v letu 2017 na 100.000 prebivalcev 187 smrti, ki bi jih lahko preprecili z uspešnimi javnozdravstvenimi ukrepi in preventivo, v EU pa 163. Mocno je determinirana po spolu: pri moških so veliko pogostejše ishemicne bolezni srca, pljucni rak, nezgode, odvisnost od alkohola ali visoko tvegano pitje alkohola in samomori (EK, 2019). Izboljšanje je mogoce doseci s krepitvijo preventivnih ukrepov na primarni ravni, širitvijo referencnih ambulant in centrov za krepitev zdravja, presejalnih programov, z vkljucevanjem zdravstvene in dolgotrajne oskrbe, cepljenjem ter vecjimi vlaganji delodajalcev v zdravje. Stopnja umrljivosti zaradi ozdravljivih vzrokov se je leta 2017 še dodatno znižala in je bila precej pod povprecjem EU, kar kaže na razmeroma ucinkovito zdravstveno varstvo z vidika zdravljenja. Zaradi vzrokov, ki bi se jim bilo mogoce izogniti s pravocasno in ucinkovito zdravstveno oskrbo, je v letu 2017 v Sloveniji umrlo 78 oseb na 100.000 prebivalcev (EU: 93 na 100.000). Najvecji delež smrti je zaradi ishemicne bolezni srca, raka debelega crevesa in danke, sledita možganska kap in rak dojke. Stopnjo pod 70 oseb so v letu 2017 dosegale Francija, Nizozemska, Španija, Italija in Švedska, predvsem zaradi zelo nizke umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja. Kazalnik je za vse države bistveno slabši (višji) za moške kot za ženske. Tabela: Preprecljiva umrljivost, starostno standardizirane stopnje na 100.000 prebivalcev, od 2011 do 2017 Preprecljiva umrljivost Umrljivost, ki jo lahko preprecimo s preventivnimi pregledi Umrljivost zaradi ozdravljivih vzrokov 2011 2016 2017 2011 2016 2017 2011 2016 2017 Slovenija 309 264 265 209 184 187 101 80 78 EU 278 254 256 175 161 163 103 93 93 Vir: Eurostat, 2021. Slika: Stopnja preprecljive umrljivosti v državah clanicah EU, 2017 Vir: Eurostat, 2021. 1 V letu 2019 je bila spremenjena metodologija za izracun kazalnika preprecljive umrljivosti (angl. avoidable mortality), ki se uporablja za oceno uspešnosti zdravstvenega sistema in je sestavljen iz dveh kazalnikov: 1. stopnje umrljivosti, ki jo preprecimo z preventivnimi pregledi (angl. preventable mortality), in 2. stopnje umrljivosti zaradi ozdravljivih vzrokov (angl. treatable (amenable) mortality). Pri obeh kazalnikih je prišlo do sprememb seznama vzrokov smrti. Ti se uvršcajo k 1. ali 2. glede na to, ali bi lahko zmanjšali umrljivost pretežno z boljšo preventivo ali pretežno z bolj ucinkovitim zdravljenjem. Poleg tega se po novem upošteva kot preprecljive vse smrti do 75. leta starosti, prej je bila meja pri 65. letu. Za oba kazalnika je v skladu z novo metodologijo razpoložljiva serija od leta 2011 do leta 2016. Izdatki za zdravstvo 3.6 Po obsegu celotnih izdatkov za zdravstvo na prebivalca se je zaostanek Slovenije za povprecjem EU v zadnjem desetletju še povecal. V obdobju financne in gospodarske krize so se izdatki za zdravstvo v Sloveniji realno znižali, sistem je bil kadrovsko in financno podhranjen, cakalne dobe so bile predolge. Kljub temu je bila realna rast celotnih izdatkov za zdravstvo v obdobju 2013-2019 v povprecju le 2,6-odstotna letno in je zaostajala za rastjo povprecja EU (3,0 %). Relativno nizka rast v obdobju konjunkture je bila posledica prilagajanja odhodkov ZZZS razpoložljivim prihodkom, ki so se kljub visoki rasti zaposlenosti povecevali pocasneje od rasti BDP, del prihodkov pa je bil namenjen tudi za oblikovanje rezerve (ta je bila leta 2020 zaradi epidemije skoraj v celoti porabljena; gl. okvir 5). K dodatnim prihodkom ZZZS je v obdobju 2017–2019 prispeval prenos pokrivanja dela plac zdravnikov pripravnikov in specializantov s transferjem iz državnega proracuna,1 vendar je bil ta dodatni proracunski vir za zdravstveni sistem glede na potrebe premajhen. Celotni izdatki za zdravstvo na prebivalca so leta 2019 po prvi oceni dosegli 8,3 % BDP oziroma 2185 EUR SKM na prebivalca oziroma le 85 % povprecja EU (2572 EUR SKM), kar je enak zaostanek za EU kot leta 2013. Po drugi strani je Slovenija v enakem obdobju povecala BDP na prebivalca s 83 % na 89 % povprecja EU.2 V letu 2020 se bili izdatki za zdravstvo, povezani z obvladovanjem epidemije covida-19, vecinoma pokriti iz državnega proracuna. Državni proracun je k tekocim izdatkom za zdravstvo v letu 2020 po prvi preliminarni oceni3 prispeval 578,6 mio. EUR (v letu 2019: 127 mio. EUR). V celotnih izdatkih za zdravstvo, ki so dosegli 4,7 mrd. EUR, se je delež proracunskih virov (skupaj državni in lokalni proracun) v letu 2020 povecal na kar 13,4 % (2019: 4,4 % BDP; 2018: 3,4 % BDP); delež celotnih javnih izdatkov, ki so znašali 3,6 mrd. EUR, pa na 76,8 % (ZZZS, 2021b; gl. okvir 5 v poglavju 3.1). Tabela: Izdatki za zdravstvo4 Izdatki za zdravstvo, v % BDP Javni izdatki za zdravstvo, v % BDP** Zasebni izdatki, delež v tekocih izdatkih, v % Izdatki iz žepa, delež v tekocih izdatkih, v % 2010 2018 2019 2020 2010 2018 2019 2020 2010 2018 2020 2010 2018 2020 Slovenija ** 8,6 8,3 8,3 10,2 6,3 6,0 5,9 7,8 26,6 27,2 23,8 13,0 12,0 10,1 EU * 9,0 8,3 8,3 n.p. 6,5 6,1 6,1 n.p. 29,0 27,0 n.p. 23,0 22,0 n.p. Vir: OECD Stat, 2020 (za leti 2010 in 2018); OECD/EU, 2020 (za leto 2019) in ZZZS, 2021b (za leto 2020). Opombe: n. p. – ni podatka. *EU je navadno aritmeticno povprecje držav EU, izracun OECD/EU (2020). **Za leto 2019 so za Slovenijo in EU prve ocene (OECD/EU, 2020); za leto 2020 je za Slovenijo preliminarna ocena SURS v sodelovanju z ZZZS (ZZZS, 2021b). Slika: Povprecna letna realna rast celotnih izdatkov za zdravstvo na prebivalca 2008-13 2013-19 8 6 Realna rast, v % 4 2 0 -2 -4 -6 -8 2,6 3,0 0,7 -0,5 GrcijaFinskaNizozemskaBelgijaItalijaFrancijaAvstrijaLuksemburgSlovaškaŠvedskaDanskaIrskaŠpanijaSlovenijaNemcijaMadžarskaEUPortugalskaCeškaCiperPoljskaHrvaškaMaltaEstonijaBolgarijaLitvaLatvijaRomunija Vir: OECD/EU, 2020. Opomba: Podatek za EU je navadno (netehtano) povprecje. V publikaciji OECD (2018b) je za EU za leto 2017 prikazano tehtano povprecje, ki je višje (2.773 EUR SKM), ker v vecji meri odraža podatke velikih držav EU (Nemcija, Francija, Velika Britanija), ki imajo relativno visoke izdatke na prebivalca. 1 Julija 2017 so bile sprejete spremembe Zakona o zdravniški službi, po kateri se je obveznost financiranja pripravništev in specializacij zdravnikov iz ZZZS prenesla nazaj v državni proracun. Prenos je bil postopen, v letih 2017–2020 vsako leto dodatnih 20 mio. EUR, skupno 80 mio. EUR. 2 Glej tudi UMAR, 2019b (2. poglavje: Financiranje sistemov socialne zašcite). 3 Preliminarna ocena ZZZS in SURS o tekocih izdatkih za zdravstvo (brez investicij) v letu 2020 po metodologiji SHA 2011. 4 Izdatki za zdravstvo zajemajo tekoce izdatke po metodologiji sistema zdravstvenih racunov (SHA 2011); investicije niso vkljucene. Izdatki za dolgotrajno oskrbo Delež javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo (DO) je bil v letu 2018 v Sloveniji bistveno manjši kot v povprecju EU. Mednarodna primerjava za javne izdatke za DO v letu 2018 je pokazala, da so ti v 22 državah clanicah EU, za katere so podatki na voljo, v povprecju znašali 1,3 % BDP, v Sloveniji pa le 0,9 % BDP. V strukturi po virih financiranja se je v obdobju 2008–2018 delež zasebnih izdatkov v Sloveniji mocno povecal, v strukturi po namenu pa je upadal delež izdatkov za zdravstveni del DO, ki je pretežno financiran iz javnih virov.1 Po letu 2012 je bila zelo nizka predvsem rast izdatkov ZZZS, ki financira zdravstvene storitve v domovih za starejše (DSO) in drugih socialnih zavodih ter patronažno varstvo. Nekoliko se je okrepila šele v letu 2018. Razmere za oskrbovance so se tudi zato iz leta v leto slabšale, hitro pa so narašcali zasebni, neposredni izdatki iz žepa. Ti izdatki, ki so z vidika dostopnosti najbolj problematicni za posameznika, so narašcali bistveno hitreje kot v zdravstvu (UMAR, 2019b). 3.7 Na povecanje javnih izdatkov za DO ima od leta 2019 velik ucinek sprejetje Zakona o osebni asistenci (ZOA). Z uveljavitvijo ZOA januarja 2019 so se osebam z oviranostjo možnosti za samostojno bivanje na domu mocno izboljšale, toda izdatki za OA že drugo leto strmo narašcajo: s 3,8 mio. EUR leta 2018 na 36,8 mio. EUR v letu 2019 in 84,4 mio. EUR v letu 2020 (MDDSZ, 2021b; UMAR, 2021). Po mednarodni metodologiji bodo ti izdatki zajeti k javnim izdatkom za DO (na domu), po oceni MDDSZ pa bodo leta 2021 znašali že 0,2 % BDP. Zaradi epidemije covida-19 se je v letu 2020 povecalo javno financiranje institucionalnega varstva. Epidemija je razkrila kriticno pomanjkanje kadra v DSO, zato je bilo v PKP4 namenjenih 26 mio. EUR za dodatnih 550 zaposlitev v letih 2020 in 2021. Poleg tega so bila v PKP5 zagotovljena sredstva za pokritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet v DSO in dodatki k placi zaposlenih: v višini 20 % za prerazporejene med DSO in 30 % za delo v sivi in rdeci coni. Po oceni EK (2021) bo ucinek na povecanje deleža javnih izdatkov za DO znašal okoli 0,1 o. t. BDP. Tabela: Izdatki za dolgotrajno oskrbo po virih financiranja in po namenu, 2008, 2017 in 2018 V mio. EUR V % BDP Struktura, v % Realna rast, v % Povp. letna realna rast, v % 2008 2017 2018 2008 2017 2018 2008 2017 2018 2018/2017 2007–2017 Dolgotrajna oskrba 349 521 547 0,99 1,21 1,20 100,0 100,0 100,0 2,3 1,9 Po virih financiranja Javni izdatki 269 382 400 0,77 0,89 0,88 77,2 73,4 73,3 2,0 1,2 Zasebni izdatki 80 138 147 0,23 0,32 0,34 22,8 26,6 26,7 2,8 4,2 Po namenu Zdravstvena oskrba 239 329 361 0,79 0,82 0,82 73,3 66,0 66,0 2,3 0,8 Socialna oskrba 87 170 186 0,29 0,42 0,42 26,7 34,0 34,0 2,1 4,8 Vir: SURS, 2020 in OECD Stat, 2020. Slika: Javni izdatki za dolgotrajno oskrbo v deležu BDP, 2018 NizozemskaDanskaŠvedskaBelgijaFinskaFrancijaNemcijaZdr. KraljestvoIrskaCeškaEU-22OECD 33AvstrijaLuksemburgLitvaSlovenijaŠpanijaItalijaPortugalskaLatvijaPoljskaEstonijaMadžarskaGrcija Vir: OECD Stat, 2020. Opomba: V povprecje EU-13 so zajete le države, ki porocajo tako za zdravstveni kot tudi socialni del dolgotrajne oskrbe. 1 Vecina javnih izdatkov za DO (86 %) statisticno gledano spada tudi k izdatkom za zdravstvo. To pomeni, da povecanje javnih izdatkov za DO obicajno pomeni hkrati tudi povecanje izdatkov za zdravstvo. Cezmerna hranjenost in debelost 3.8 V Sloveniji je zelo velik delež cezmerno hranjenih otrok in mladostnikov iz manj premožnih družin. Debelost pri otrocih lahko vodi v težave s samopodobo, ucnim uspehom, v depresijo, motnje hranjenja itn. Poleg tega je lahko pomemben dejavnik tveganja za debelost v odraslosti ter dejavnik zdravstvenih in financnih težav v odraslosti. Raziskava WHO (Inchley idr., 2020)1 je pokazala, da je bilo leta 2018 v Sloveniji v skupini 15-letnikov 21 % cezmerno hranjenih in debelih (EU: 19 %) ter bistveno vec fantov (26 %) kot deklet (16 %), kar je sicer znacilno za vse države clanice EU. Zelo velika je bila v Sloveniji neenakost glede na blagostanje družine, vrzel med bolj in manj premožnimi družinami je znašala kar 13 o. t. (EU-26: 8 o. t.). Tudi druge raziskave2 pred epidemijo so kazale, da se delež cezmerne teže in debelosti pri otrocih in mladostnikih umirja predvsem v družinah z višjim socialnoekonomskim standardom in bolj pri dekletih kot pri fantih.3 Zaradi zaprtja šol in prepovedi vecine športnih vadb za otroke je že spomladi leta 2020 zaradi epidemije covida-19 prišlo do najvecjega porasta deleža otrok s cezmerno težo in debelostjo v zadnjih 33 letih. Raziskava SLOfit je junija 2020 pokazala porast podkožnega mašcevja pri vec kot polovici osnovnošolskih otrok in kar 20-odstotno povecanje debelosti pri otrocih, kar je najvec v zgodovini raziskave. Takšen delež prebivalstva s povecanim podkožnim mašcevjem resno povecuje zdravstvena tveganja (Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, 2020). Delež odraslih s cezmerno težo se je v Sloveniji v letih od 2007 do 2014 nekoliko zmanjšal, še vedno pa precej presega povprecje EU, še posebej pri moških. Cezmerna hranjenost4 in debelost sta pomembna dejavnika tveganja razvoja kronicnih bolezni in prezgodnje umrljivosti. Velik delež v Sloveniji je povezan tudi s slabimi prehranskimi navadami, še zlasti mladostnikov.5 Tabela: Cezmerna hranjenost in debelost odraslih glede na spol, Slovenija in povprecje EU, 2007 in 2014 Cezmerna hranjenost, v % Debelost, v % Skupaj Ženske Moški Skupaj Ženske Moški 2007 2014 2007 2014 2007 2014 2007 2014 2007 2014 2007 2014 Slovenija Odrasli 39,8 36,5 30,7 30,3 49,0 42,7 16,8 18,6 16,3 17,0 17,3 20,3 EU Odrasli n.p. 34,8 n.p. 28,4 n.p. 41,7 n.p. 15,4 n.p. 15,3 n.p. 15,6 Vir: Eurostat, 2020. Opomba: Podatki po anketi EHIS; n. p. – ni podatka. Za leto 2007 so primerljivi podatki po anketi EHIS na voljo samo za 18 držav EU, zato povprecja niso izracunana. Slika: Delež cezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov glede na spol, 2018 Vir: OECD/EU, 2020. Opombe: Podatki po anketi HBSC (Inchley idr., 2020). Države so razvršcene po povprecnem deležu. *EU vkljucuje 26 držav (brez Cipra). 1 Pri otrocih in mladostnikih je indeks telesne mase (ITM) ocenjen glede na referencne standarde, ki so prilagojeni otrokovi starosti in spolu. Ti referencni standardi so razviti na podlagi reprezentativnega vzorca. »The International Obesity Task Force (IOTF)« razvršca ITM po vrednostih prebivalstva od 25 do 30 za starost od 0 do 18 let na podlagi podatkov iz Brazilije, Velike Britanije, Hongkonga, Nizozemske, Singapurja in Združenih držav Amerike (Korošec idr., 2018). 2 Podatki sistema SLOfit v Sloveniji (Korošec idr., 2018). 3 Glej tudi NIJZ, 2021b. 4 Po merilih Svetovne zdravstvene organizacije so cezmerno prehranjene odrasle osebe tiste, katerih ITM je od 25,0 do 29,9 kg/m2, o debelosti pa govorimo, kadar ima oseba ITM višji od 30 kg/m2. ITM je razmerje med telesno težo in kvadratom telesne višine (WHO, 2003). 5 Po anketi EHIS je v letu 2014 skupini 15-letnikov manj kot eden od treh redno užival sadnje ali zelenjavo, vec kot eden od treh je redno posegal po sladkih pijacah, le 14 % jih je bilo vsak dan telesno aktivnih, vsak drugi ni redno zajtrkoval, poleg tega se je v Sloveniji uživalo bistveno vec soli kot v povprecju EU. Stopnja tveganja socialne izkljucenosti 3.9 V Sloveniji je bila stopnja tveganja socialne izkljucenosti vse od zacetka merjenj leta 2005 med najnižjimi v EU, leta 2019 pa se je prvic spustila tudi pod ravni iz leta 2008 in dosegla zastavljeni cilj SRS. Sintezni kazalnik stopnja tveganja socialne izkljucenosti je sestavljen iz treh dimenzij: stopnje tveganja revšcine,1 stopnje težke materialne prikrajšanosti (gl. kazalnik 3.16) in deleža oseb, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo (manj kot 20 % celotnega delovnega potenciala gospodinjstva).2 V Sloveniji se je od leta 2014 stopnja tveganja socialne izkljucenosti zniževala hitreje kot v drugih clanicah, najbolj zaradi vecjega zmanjšanja deleža težko materialno prikrajšanih, po zadnjih razpoložljivih podatkih (EU­SILC 2019 z dohodki iz leta 2018) je bilo socialni izkljucenosti izpostavljeno 293.000 oseb, kar nas uvršca za prvouvršceno Ceško. Kljub znatnemu znižanju pa je za nekatere skupine prebivalstva stopnja porasla: najbolj za enoclanska starejša gospodinjstva (65 let ali vec) (za 3,1 o. t.) in enostarševska gospodinjstva (za 1,4 o. t.). Tveganju revšcine je bil leta 2019 v Sloveniji izpostavljen vsak osmi prebivalec, s cimer se med clanicami EU uvršcamo na cetrto mesto za Ceško, Finsko in Slovaško. Pod pragom tveganja revšcine je leta 2019 živelo 243.000 oseb3 (12 % prebivalcev, EU: 16,5 %).4 Glede na spol in starost so bile v letu 2019 tveganju revšcine še naprej najbolj izpostavljene ženske (13 %, EU: 17,1 %), predvsem starejše od 65 let (23 %, EU: 18,2 %). Glede na tip gospodinjstva so bila v najslabšem položaju enoclanska (38 % oseb pod pragom revšcine), še posebno ženska (41,1 %). Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki pa so bile v najslabšem položaju osebe v enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom (26,1 %). Stopnja tveganja revšcina je bila najvišja v zasavski regiji, najnižja pa v gorenjski – razlika med regijama pa velika (11,8 o. t.). Povecanje tveganja socialne izkljucenosti zaradi epidemije covida-19 je za leto 2020 mogoce pricakovati predvsem v tistih skupinah prebivalstva, ki jih svežnji vladnih ukrepov proti širjenju epidemije covida-19 niso dosegli v zadostni meri5 (EAPN, 2020a), ter med najrevnejšimi, ki jih statisticne raziskave ne zajamejo (gl. UMAR, 2021). Tabela: Stopnja tveganja socialne izkljucenosti, v % 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija 18,5 18,5 17,1 18,3 19,3 19,6 20,4 20,4 19,2 18,4 17,1 16,2 14,4 EU n.p. n.p. n.p. 23,9 24,5 24,9 24,6 24,5 23,8 23,7 22,5 21,6 20,9 Vir: Eurostat, 2021; SURS, 2021. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Stopnja tveganja socialne izkljucenosti po vseh treh dimenzijah revšcine, v % Nizka delovna aktivnost (SLO) Težka materialna prikrajšanost (SLO) Tveganja revšcine (SLO) EU SLO 25 20 15 10 5 0 Vir: Eurostat, 2021; SURS, 2021. 1 Zajame delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom, manjšim od 60 % nacionalne mediane ekvivalentnega dohodka (SURS, 2020). 2 Osebe, ki sodijo v vec dimenzij, se v skupnem številu štejejo le enkrat (gl. SURS, 2020). 3 Od tega je bilo 10,5 % vseh mladoletnih otrok, 4,5 % vseh delovno aktivnih, 43,6 % vseh brezposelnih, 18,9 % vseh nezmožnih za delo in drugih neaktivnih ter 18,2 % vseh upokojenih (Eurostat, 2021; SURS, 2021; Jakša, 2020; Intihar, 2020). 4 Pod pragom tveganja revšcine so leta 2019 živele osebe, katerih neto razpoložljivi dohodek na ekvivalentno odraslo osebo na mesec je bil nižji od 703 EUR oz. 8.440 EUR na leto. Dvoclanska gospodinjstva brez otrok niso presegla 1.055 EUR na mesec, štiriclansko gospodinjstvo, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, pa 1.477 EUR na mesec (SURS, 2021). 5 Povecanje tveganja revšcine in socialne izkljucenosti zaradi epidemije covida-19 se bo glede na metodologijo merjenj v statisticnih podatkih pokazalo šele leta 2022. Neenakost glede porazdelitve dohodka 3.10 Vrednosti kazalnikov dohodkovne neenakosti (Ginijevega kolicnika in razmerja kvintilnih razredov) sta v Sloveniji še naprej med najnižjimi v EU. Slovenija že vrsto let sodi med države z majhno dohodkovno neenakostjo, ker je predvsem posledica progresivne obdavcitve in deloma tudi socialnih transferjev. Delež dohodkov 20 % dohodkovno najbogatejših gospodinjstev je bil leta 2019 v Sloveniji 3,4-krat vecji od 20 % dohodkovno najrevnejših gospodinjstev, kar je že tri leta zapored v okviru cilja SRS in izenaceno za oba spola.1 Tudi pri osebah, starih 65 let in vec, je razmerje med deležem dohodkov 20 % dohodkovno najbogatejših in 20 % dohodkovno najrevnejših gospodinjstev nizko (3,4-kratno), a je opazno bližje povprecju EU kot pri mlajših od 65 let. Nadaljnja razdelitev dohodkovne distribucije v Sloveniji je za leto 2019 pokazala, da je vrzel med petim in tretjim kvintilom znašala 1,84 (EU: 2,16) ter bila malenkost nižja od vrzeli med tretjim in prvim kvintilom, ki je znašala 1,85 (EU: 2,24) (SURS, 2021, izracun UMAR). Pri tem je petina dohodkovno najrevnejših gospodinjstev razpolagala z desetino celotnega razpoložljivega dohodka, petina dohodkovno najbogatejših gospodinjstev pa z dobro tretjino celotnega razpoložljivega dohodka. V obdobju 2008–2019 so bile spremembe v porazdelitvi dohodka majhne. Razmerje kvintilnih razredov 80/20 je bilo po zadnjem razpoložljivem podatku v Sloveniji enako kot leta 2008 – najvecje povecanje je bilo zaznano v Bolgariji, najvecje znižanje pa na Portugalskem. Pri dohodkovni porazdelitvi v Sloveniji je bil v obdobju 2009–2014 opazen majhen porast, na kar sta bistveno vplivala gospodarska in financna kriza ter sprejetje varcevalnih ukrepov. Z letom 2014 pa je ob hitri rasti gospodarske aktivnosti in postopnem ukinjanju varcevalnih ukrepov neenakost v porazdelitvi dohodka znova zacela upadati. Podobno gibanje za Slovenijo kaže tudi standardna ekonomska mera dohodkovne neenakosti – Ginijev kolicnik. Ta je leta 2019 znašal 0,239 in je bil malenkost višji kot leta 2008 ter pod vrednostjo iz leta 2014, ko je bil najvišji. Tabela: Neenakost porazdelitve ekvivalentnega razpoložljivega dohodka, razmerje kvintilnih razredov 80/20 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija 3,4 3,2 3,4 3,5 3,4 3,6 3,7 3,6 3,6 3,4 3,4 3,4 EU n.p. n.p. 4,9 5,0 5,0 5,1 5,2 5,2 5,2 5,0 5,1 5,0 Vir: Eurostat, 2021. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Ginijev kolicnik za ekvivalentni razpoložljivi dohodek 2019 2008 0,500 0,400 Ginijev kolicnik 0,300 0,200 0,100 0,000 0,302 0,239 SlovaškaSlovenijaCeškaBelgijaFinskaNizozemskaDanskaAvstrijaŠvedskaMadžarskaMaltaIrskaPoljskaFrancijaHrvaškaNemcijaEUEstonijaGrcijaCiperPortugalskaLuksemburgItalijaŠpanijaRomunijaLatvijaLitvaBolgarija Vir: Eurostat, 2021. Opomba: Vrednost Ginijevega kolicnika se giblje od 0 (popolna enakost) do 1 (popolna neenkost). Za leto 2008 sta se za EU in Hrvaško upoštevala podatka iz leta 2010. 1 Tako pri moških kot ženskah je v letu 2019 razmerje kvintilnih razredov 80/20 znašalo 3,4. Izkušnje z diskriminacijo 3.11 Delež prebivalcev v Sloveniji, ki so doživeli diskriminacijo ali nadlegovanje, se je v zadnjih letih zmanjšal in je v okviru cilja SRS. Leta 2019 je znašal 9 % vprašanih in je med najmanjšimi v EU. Manjšega od Slovenije so imele le Malta (8 %), Grcija (7 %) in Portugalska (6 %). Posamezniki so se v zadnjem letu pocutili diskriminirane najpogosteje zaradi starosti, spola, vere ali prepricanj ter splošne zunanje podobe oziroma videza (2 %).1 Diskriminacijo zaradi invalidnosti, etnicnega porekla, spolne usmerjenosti, družbenega razreda, politicnega prepricanja, barve kože ali romskega porekla je doživel 1 % vprašanih. Ceprav je bila diskriminacija glede na vecino osebnih okolišcin pod povprecjem EU, pa je bila glede na spolno usmerjenost, vero ali prepricanje in romsko poreklo enako pogosta kot v povprecju EU. V primerjavi z letom 2015 se je v Sloveniji in povprecju EU najbolj zmanjšala starostna diskriminacija. Izkušnje z diskriminacijo so pogosteje navajali posamezniki, ki so se uvrstili med pripadnike manjšinske skupine.2 Delež ljudi, ki so doživeli diskriminacijo v Sloveniji, je razmeroma majhen, napogosteje pa so jo obcutili na delovnem mestu. Leta 2019 je o diskriminaciji na delovnem mestu porocalo 33 % vprašanih, kar je najvec med državami clanicami EU in precej vec od evropskega povprecja (21 %).3 Diskriminacijo na delovnem mestu je doživelo 34 % moških in 31 % žensk, najpogosteje so o njej porocali tisti v starostni skupini 35–44 let. Sledijo diskriminacija na javnem prostoru (17 %), v kavarni, restavraciji ali nocnem klubu (13 %) in pri iskanju zaposlitve (12 %). Diskriminacijo s strani zdravstvenega osebja pa je obcutil le 1 % anketirancev, kar je najmanj med državami clanicami EU. Za odpravljanje vseh oblik diskriminacije so pomembna nadaljnja prizadevanja države na tem podrocju in dobra ozavešcenost ljudi o pravicah v primeru diskriminacije. V Sloveniji se je povecal delež tistih, ki menijo, da so aktivnosti države v bitki z diskriminacijo ucinkovite.4 Povecala se je tudi ozavešcenost prebivalcev o izvajanju pristojnosti Zagovornika nacela enakosti in o tem, da je osebna okolišcina glavni dejavnik za ugotavljanje diskriminacije, ostaja pa majhen delež posameznikov, ki so sami ukrepali v boju proti diskriminaciji.5 Tabela: Skupni delež tistih, ki so doživeli neko obliko diskriminacije ali nadlegovanja, v % 2008 2009 2012 2015 2017 2019 Slovenija 15 16 12 13 10 9 EU 15 16 16 21 16 16 Vir: Eurobarometer, 2008; 2009; 2012; 2015; 2017a; 2019. Slika: Delež oseb, ki so diskriminacijo obcutile na delovnem mestu, 2019 (v %) V % 35 30 25 20 15 10 5 0 33 21 MadžarskaBolgarijaPoljskaItalijaRomunijaCeškaGrcija HrvaškaAvstrijaBelgija IrskaŠpanijaPortugalskaLitvaSlovaškaDanskaEULatvijaEstonijaMaltaCiperLuksemburgNemcijaFrancijaFinskaNizozemskaŠvedskaSlovenija Vir: Eurobarometer, 2019. 1 V povprecju EU sta bili najpogostejši obliki nadlegovanja ali diskriminacije zaradi spola in starosti (obe 4 %). 2 V Sloveniji je bilo to 11 % anketirancev (EU 12 %), med katerimi jih je polovica doživela diskriminacijo ali nadlegovanje zaradi svoje spolne usmerjenosti, 40 % zaradi verske pripadnosti, 32 % zaradi narodnosti, 28 % zaradi invalidnosti in 16 % zaradi romskega porekla. O nezadostni vkljucenosti marginaliziranih in segregiranih družbenih skupin v raziskave o diskriminaciji gl. UMAR (2021). 3 Tudi Zagovornik nacela enakosti (2020) je v letu 2019 najvec zadev s podrocja svetovanja in ugotavljanja diskriminacije zakljucil glede zaposlovanja in dela. 4 Leta 2019 je v Sloveniji 28 % vprašanih menilo, da so prizadevanja države v bitki z vsemi oblikami diskriminacije ucinkovita, in 38 %, da so zmerno ucinkovita, kar je vec kot leta 2015 in nekoliko vec od povprecja EU (Eurobarometer, 2019). 5 Natancneje gl. UMAR (2021), UMAR (2020a), Zagovornik nacela enakosti (2020). Mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka 3.12 Po višini mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka (ERD) je bila Slovenija leta 2019 v sredini držav clanic EU. Visokim rastem v letih 2008 in 2009 je sledilo obdobje negativnih in nizkih rasti (2010–2013) kot posledica zmanjšane gospodarske aktivnosti, varcevalnih ukrepov (ZUPJS) in sprememb pri dodeljevanju transferjev (ZSVarPre), ki so znižali ekvivalentne razpoložljive dohodke, s tem pa tudi njihovo mediano. Po ponovni oživitvi gospodarske aktivnosti (2014–2019) in postopnem opušcanju varcevalnih ukrepov se je mediana ERD v Sloveniji postopno povecevala, kar je prispevalo k izboljševanju življenjskega standarda prebivalcev. Leta 2019 je po realnih vrednostih dosegla najvišjo raven v celotnem obdobju. Gibanje mediane ERD v povprecju EU je bilo v zadnjem desetletju podobno kot v Sloveniji, le da so bila obdobja rasti in zmanjševanja manj izrazita. Za Slovenijo je znacilna pocasna rast mediane ERD pri starejših od 65 let in pri visoko izobraženih. Mediana ERD v EUR se je v Sloveniji v obdobju 2010–2019 povecala podobno (19,9 %) kot v povprecju EU (19,3 %), pri cemer je tako v Sloveniji kot EU najvišje ravni pricakovano dosegalo delovno aktivno prebivalstvo v starosti 18–64 let. Mediana ERD starostne skupine do 18 let je dosegala podobno vrednost kot nacionalno povprecje, kar je predvsem odraz politik zagotavljanja ustreznih materialnih razmer za otroke in mladino. Mediana ERD oseb, starih 65 let in vec, pa je v zadnjih letih dosegala najnižje rasti, predvsem zaradi skromne rasti povprecne pokojnine, zato tudi dohodki te starostne skupine v Sloveniji bolj zaostajajo za dohodki oseb, starih od 18 do 64 let, kot v povprecju EU. Rast mediane dohodka visoko izobraženih v obdobju 2009–2019 je opazno nižja kot pri dohodkih srednje in nizko izobraženih, na kar sta vplivala progresivno znižanje plac v javnem sektorju v obdobju javnofinancne konsolidacije (2013) in narašcanje deleža terciarno izobraženih mladih, ki se zaposlujejo na delovnih mestih, za katera je potrebna srednja ali nizka izobrazba (gl. poglavje 2). Zaostanek mediane ERD Slovenije v SKM za Avstrijo, ki je v vrhu po dohodkih,1 se je v obdobju 2015–2019 zmanjšal in je leta 2019 znašal 30 %. Zaostanek je bil vecji pri starejših od 65 let (39 %) in srednje izobraženih (33 %). Tabela: Mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka, Slovenija in povprecje EU 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija Vrednost v EUR 10.893 11.864 11.736 11.999 12.122 11.852 11.909 12.332 12.327 12.713 13.244 14.067 Realna rast (v %) 4,2 8,0 -3,1 0,1 -1,7 -4,1 0,1 4,4 0,2 1,5 2,2 4,4 EU Vrednost v EUR n. p. n. p. 14.521 14.652 14.924 14.962 15.100 15.422 15.849 16.280 16.839 17.325 Realna rast (v %) n. p. n. p. n. p. -1,9 -0,7 -1,0 0,5 2,0 2,6 1,1 1,6 1,5 Vir: Eurostat, 2021, izracun UMAR. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Mediana ekivalentnega razpoložljivega dohodka 2019 2008 LuksemburgAvstrijaNemcijaDanskaBelgijaNizozemskaFrancijaŠvedskaFinskaIrskaCiperMaltaItalijaSlovenijaŠpanijaEstonijaCeškaPoljskaPortugalskaLitvaLatvijaHrvaškaSlovaškaGrcijaMadžarskaBolgarijaRomunija Vir: Eurostat, 2021. Opomba: V letu 2008 je za Hrvaško upoštevan podatek iz leta 2010. 1 Država z najvišjimi dohodki je Luksemburg, a smo zaradi ustreznejše primerljivosti vzeli državo z drugimi najvišjimi dohodki – Avstrijo. Zadovoljstvo z življenjem Leta 2020 je bilo zadovoljstvo z življenjem1 v Sloveniji za 2 o. t. nižje kot leta 2019, vendar pa je Slovenija še naprej nad povprecjem EU. Bolj kot v Sloveniji se je zadovoljstvo z življenjem znižalo v Luksemburgu, Avstriji, na Finskem in na Malti. Na ravni povprecja EU se je najvecji delež zadovoljnih iz leta 2019 kljub epidemiji covida-19 ohranil tudi v letu 2020. Slovenija je z 9. mesta padla na 11. mesto v EU. Pred Slovenijo se je tako znova uvrstila Belgija, prvic pa tudi Španija in Ceška. Vsem trem državam z najvecjimi deleži zadovoljstva v letu 2019 so se deleži poleti 2020 dodatno povecali: Danski, Švedski in Nizozemski. Na ravni države so bili poleti 2020 deleži zadovoljnih z zaposlitvenimi in ekonomskimi razmerami2 v primerjavi z letom prej manjši, deleža zadovoljnih z osebnim zaposlitvenim položajem (65 %) in financnim položajem gospodinjstva (74 %) pa najvecja doslej. Delež anketirancev, ki so izražali pesimisticna pricakovanja,3 se je v letu 2020 povecal. Kazalnik optimizma4 za zaposlitveni položaj na zasebni Tabela: Zadovoljstvo z življenjem, Slovenija in povprecje EU, v % 3.13 ravni je bil najnižji med vsemi šestimi kazalniki, ki merijo pricakovanja za naslednjih 12 mesecev, na državni ravni pa je bil v primerjavi z najvecjim deležem pomladi 2018 nižji za vec kot polovico. Na ravni države so bili tudi deleži zadovoljnih z zaposlitvenimi in ekonomskimi razmerami v letu 2020 v primerjavi z letom prej manjši za 9 in 8 o. t. (EU oba za 13 o. t.). Pri dolocanju dveh kljucnih težav5 na ravni države je bilo v Sloveniji na prvem mestu zdravje (57 %), na drugem pa gospodarske razmere (33 %). Sledili so brezposelnost (21 %), pokojnine (11 %), (z 9 %) migracije, javni dolg, inflacija ter rast življenjskih stroškov. Zdravje je bilo na vrhu (28 %) tudi na osebni ravni, kot že leto prej. Na drugem mestu so bile prvic življenjske razmere (20 %), ki so jim sledili življenjski stroški z inflacijo ter delovne razmere. Šele nato so sledili kazalniki, ki so bili vsa leta doslej bolj izpostavljeni na osebni ravni: pokojnine, financno stanje lastnega gospodinjstva, ekonomske razmere, brezposelnost in stanovanja. 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Slovenija 90 89 88 89 87 86 85 83 85 82 83 84 89 92 91 92 90 EU 81 81 82 80 77 78 78 77 77 75 80 76 81 82 83 84 84 Vir: Eurobarometer, 2020. Opomba: Letni podatek je povprecje dveh meritev, razen za leto 2004 in 2020. V letu 2020 je bila izvedena samo ena raziskava, v juliju in avgustu. Slika: Zadovoljstvo z življenjem, države clanice EU, 2019, 2020 (%) in razlika med njima (v o. t.) 2019 2020 100 90 80 70 60 V % 50 40 30 20 10 0 DanskaNizozemskaŠvedskaBelgijaNemcijaIrskaŠpanijaCeškaFinskaCiperSlovenijaMaltaPoljskaLuksemburgFrancijaAvstrijaLatvijaEU27EstonijaMadžarskaLitvaHrvaškaSlovaškaPortugalskaItalijaRomunijaGrcijaBolgarija Vir: Eurobarometer, 2020. 1 Eurobarometer zadovoljstvo z življenjem meri z vprašanjem: Na splošno, kako zadovoljni ste z življenjem, ki ga živite? V analizi sta združena odgovora zelo zadovoljen in kar zadovoljen. 2 Pricakovanja za naslednjih dvanajst mesecev in ocene stanja na državni ravni so bolj obcutljivi na družbeno (medijsko) predstavljanje resnicnosti kot ocene, vezane na osebni položaj, saj pri njih anketiranci izhajajo iz poznavanja lastnega položaja. 3 Delež anketirancev, ki v naslednjih dvanajstih mesecih pricakujejo poslabšanje ali pa so glede obeh obravnavanih podrocij negotovi. 4 Delež anketirancev, ki v naslednjih dvanajstih mesecih pricakujejo izboljšanje na podrocjih življenja na splošno, razmer na splošno, osebnega zaposlitvenega položaja, financnega položaja lastnega gospodinjstva, ekonomskih razmer v državi in zaposlitvenih razmer v državi. 5 Anketiranci so bili vprašani, kateri dve problematiki (med navedenimi) se jim zdita v tistem trenutku najbolj pereci: na ravni države in na osebni ravni. Izdatki za socialno zašcito 3.14 V Sloveniji izdatki za socialno zašcito,1 merjeni v deležu BDP in v standardih kupne moci (SKM) na prebivalca, mocno zaostajajo za povprecjem EU. V deležu BDP so bili v zadnjih desetih letih za okoli 5 o. t. nižji. V SKM na prebivalca pa je Slovenija v letu 2018 dosegla 68,5 % povprecnih izdatkov za socialno zašcito EU, raven se je od krize leta 2008 (74,5 %) zniževala zaradi takratnih varcevalnih ukrepov in uveljavitve nove socialne zakonodaje.2 Slovenija se je leta 2018 približala povprecju EU zgolj na podrocju izdatkov za najrevnejše (druge oblike socialne izkljucenosti), kjer je dosegla 98,6 % povprecja. Blizu povprecja EU je bila tudi na podrocju bolezni in zdravstvenega varstva (79,1 %). Pretežni del izdatkov za socialno zašcito je v Sloveniji in EU namenjen za pokojnine ter podrocje bolezen in zdravstveno varstvo. Slovenija je leta 2018 za te namene porabila 6 o. t. vec sredstev (75 %), kot je znašalo povprecje EU,3 saj masa izdatkov za bolezen v zadnjih letih narašca zaradi vecjih izdatkov za bolniške odsotnosti, za starost pa zaradi usklajevanja pokojnin (od leta 2016), uveljavitve zagotovljene pokojnine v letu 2017 in tudi rasti števila upravicencev, ki je sicer zmerna. Tretji najvecji transfer je bil v EU in Sloveniji namenjen družinam in otrokom. Slovenija za povprecjem EU relativno najbolj zaostaja na podrocju brezposelnost, kar je predvsem posledica majhnega deleža prejemnikov nadomestila za brezposelnost med brezposelnimi v primerjavi z drugimi clanicami EU. Delež izdatkov za invalidnost se zmanjšuje že dlje casa predvsem zaradi manj upravicencev do invalidske pokojnine. Razmeroma nizki izdatki za nastanitve pa so v veliki meri povezani z zelo velikim deležem lastniških stanovanj in s skromno razvitostjo najemniškega stanovanjskega trga. Edino podrocje, za katero je bilo v Sloveniji namenjeno vec sredstev v deležu BDP v primerjavi z EU, je bilo podrocje druge oblike socialne izkljucenosti, ki zajame prejemke, namenjene najrevnejšim. Tabela: Izdatki za socialno zašcito, v % BDP 2000 2005 2008 2010 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slovenija 23,8 22,7 21,0 24,4 24,7 24,6 23,9 23,8 23,2 22,6 22,0 EU n.p. n.p. 26,0 28,6 28,7 29,1 28,9 28,6 28,5 28,1 27,9 Vir: Eurostat, 2021. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Izdatki za socialno zašcito, v standardih kupne moci na prebivalca, 2008 in 2018 2008 2018 EU, 2008 EU, 2018 Vir: Eurostat, 2021. 1 Po metodologiji ESSPROS izdatki zajemajo te skupine: bolezen/zdravstveno varstvo, invalidnost, starost, smrt hranitelja družine, družina/otroci, brezposelnost, nastanitev, druge oblike socialne izkljucenosti. Gl. tudi UMAR (2021). 2 ZUPJS (2010) je na novo opredelil merila za pridobivanje socialnih in družinskih prejemkov z namenom povecanja njihove ciljanosti. ZUJF (2012) je omejil oz. zamrznil izplacevanje nekaterih družinskih prejemkov in starševskih nadomestil. 3 Posledicno je za vsa druga podrocja socialne zašcite, merjena v deležu BDP, Slovenija namenila manj sredstev kot EU. 4 Stopnja tveganja revšcine zaposlenih s polnim delovnim casom je leta 2019 znašala 4,2 %, kar je za 1,6 o. t. manj kot leta 2017, stopnja tveganja revšcine zaposlenih s krajšim delovnim casom pa se je znižala s 15,2 % leta 2017 na 7,8 % leta 2019. Stopnja stanovanjske prikrajšanosti 3.15 Slovenija ima še naprej nadpovprecno visoko stopnjo stanovanjske prikrajšanosti (SP),1 a jo zmanjšuje hitreje kot EU. Zaradi razlicnih nacinov merjenj podatki za Slovenijo niso povsem primerljivi z EU.2 Stopnja SP se je v obdobju 2011–2019 izrazito izboljšala (za 14,2 o. t.), vendar petina prebivalcev (najvec v goriški in pomurski regiji) še naprej živi v stanovanjih v slabem stanju (EU: 12,7 %). Vzrok za to je predvsem star in slabo vzdrževan stanovanjski fond, saj je bilo vec kot 80 % stanovanj zgrajenih pred letom 1990. V obdobju 2016–2020 je bilo zgrajenih skupno le okoli 4.000 stanovanj, najvec v osrednjeslovenski in obalno-kraški, najmanj pa v zasavski regiji (SURS, 2021). V stanovanjih v slabem stanju je leta 2019 živela tretjina prebivalcev pod pragom tveganja revšcine, v EU okoli petina.3 Izboljšanje kakovosti stanovanjske oskrbe, zmanjšanje vplivov na okolje in znižanje energetske porabe gospodinjstev bi omogocila prenova stanovanjskega sklada. V stavbah, potrebnih prenove, pogosto živijo gospodinjstva z nizkimi dohodki, ponekod s starejšimi clani (npr. goriška in pomurska regija), kar otežuje prenovo. Vec kot 30 % oseb, ki živijo pod pragom tveganja revšcine, je v letu 2019 živelo v stanovanju z vsaj enim elementom prikrajšanosti.4 Petina gospodinjstev pod pragom tveganja revšcine je bila preobremenjena s stanovanjskimi stroški, kar je manj kot v povprecju EU (35,4 %). V letu 2019 je bilo v Sloveniji 3,9 % oseb hudo stanovanjsko prikrajšanih (HSP). Prenaseljenost stanovanj, ki se ob vsaj enem elementu prikrajšanosti upošteva pri hudi stanovanjski prikrajšanosti, je bila pod povprecjem EU.5 HSP se zmanjšuje že od leta 2011, a še vedno dvakrat bolj ogroža prebivalce, ki živijo pod pragom tveganja revšcine. Raziskave mednarodnih institucij so pokazale, da so med epidemijo covida-19 stanovanjsko prikrajšane osebe med najbolj (zdravstveno) ogroženimi, zato je pomen primernega stanovanja med kljucnimi dejavniki zdravja (FEANTSA idr., 2020; OECD, 2020f; UN, 2020). Tabela: Stopnja stanovanjske prikrajšanosti (SP) in hude stanovanjske prikrajšanosti (HSP), v % 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 SP HSP SP HSP SP HSP SP HSP SP HSP SP HSP SP HSP Slovenija 27,0 6,5 29,9 6,5 26,9 5,6 23,8 4,5 22,0 4,4 22,7 4,8 20,6 3,9 EU 15,6 5,5 15,6 5,4 15,3 5,3 15,2 5,1 13,1 4,5 13,6 4,3 12,7 4,0 Vir: Eurostat, 2021. Slika: Stanovanjska (SP) in huda stanovanjska prikrajšanost (HSP), 2019 Vir: Eurostat, 2021. 1 SP merimo kot delež prebivalstva, ki živi v stanovanju, ki je v slabem stanju (pušca streha, vlažne stene/temelji/tla ali trhli okenski okvirji/tla), z raziskavo EU-SILC (SURS, 2021; Eurostat, 2021). V podatkih niso zastopani brezdomni, nezadostno pa Romi in druge skupine z nizkimi dohodki ter pogosto slabšimi stanovanjskimi razmerami (gl. UMAR, 2021). 2 SURS je do leta 2007 tako kot vecina držav clanic EU podatke za SP zbiral z enim vprašanjem (gl. zgornjo opombo), od leta 2008 pa s tremi: a) pušca streha, b) vlažne stene/tla/temelji, c) trhli okenski okvirji/tla. Vsaj en pozitivni odgovor pomeni slabo stanje stanovanja. Spremembe so bile vpeljane zaradi podcenjenosti pojava v Sloveniji (SURS). Rezultati se glede na stari in novi nacin merjenja zelo razlikujejo: SP je bila leta 2007 17,5 %, leta 2008 pa 30,2 %. 3 Stopnja tveganja revšcine je v Sloveniji nižja kot v EU (gl. kazalnik 3.9). 4 Elementi prikrajšanosti so: a) slabo stanje stanovanja, b) ni kadi ali prhe v stanovanju, c) ni stranišca na izplakovanje za lastno uporabo ali c) stanovanje je pretemno. 5 HSP bi bila vecja, ce bi se stopnja prenaseljenosti merila s površino in ne s številom sob. Pretekla stanovanjska politika v Sloveniji je bila namrec usmerjena v gradnjo vec manjših stanovanj z vecjim številom sob, zato Slovenija izkazuje relativno nizko stopnjo stanovanjske prenaseljenosti, vendar ob nizkemu površinskemu standardu (Sendi, 2013). Materialna in dohodkovna prikrajšanost 3.16 V zadnjih petih letih se je stopnja materialne prikrajšanosti1 v Sloveniji prepolovila in bila leta 2019 še naprej bistveno nižja kot v povprecju EU. V obdobju 2010–2019 se je v vseh clanicah razen v Grciji znižala, najbolj v Latviji (30,2 o. t.), za vec kot 20 o. t. pa tudi v Bolgariji, na Madžarskem in v Romuniji. V Sloveniji se je znižala za 7,3 o. t., kar je vec kot v povprecju EU (6,5 o. t.). Glede na spol je bila stopnja materialne prikrajšanosti tudi leta 2019 za 6 o. t. višja pri ženskah (EU 0,5 o. t.). Glede na starost so bile v Sloveniji najbolj prikrajšane osebe, stare 65 let in vec (za 0,3 o. t. nad povprecjem EU); v EU je bila najbolj pereca materialna prikrajšanost otrok, starih do 18 let (12,7 %, v Sloveniji 6,4 %). V obdobju 2014–2019 se je razkorak med vzhodno (11,1 %) in zahodno (5,6 %) kohezijsko regijo še povecal: stopnja materialne prikrajšanosti je ostala visoka v pomurski, koroški in zasavski regiji, najbolj med vsemi pa se je znižala v podravski regiji (za 12,1 o. t.). Zacasni podatki EU-SILC 2020 (z dohodki iz leta 2019) kažejo, da se materialni položaj gospodinjstev zaradi epidemije covida-19 glede na vecino kazalnikov ni poslabšal, je pa stopnja resne materialne prikrajšanosti v letu 2020 porasla za 0,4 o. t. oz. za 8.000 oseb (Inglic, Intihar in Stare, 2021, Eurostat, 2021).2 Najrevnejša gospodinjstva v Sloveniji (prvi kvartil) in tudi v pretežnem delu držav clanic EU so bila v obdobju 2009–2011 bolje pripravljena na nepricakovane izdatke kot ob prvem valu epidemije covida-19.3 OECD (2020d) in ECB (2020) sta na podlagi daljših casovnih serij in razlicnih podatkovnih zbirk izracunala, da je imel pred nastopom epidemije prvi kvartilni razred gospodinjstev v Sloveniji v povprecju manj tekocih razpoložljivih sredstev na bancnem racunu kot v drugih clanicah ter da bi gospodinjstva iz nižjih dveh kvartilov v casu prvega vala epidemije lahko zdržala manj kot mesec dni brez dodatnih ukrepov.4 Zacasni podatki EU-SILC 2020 (z dohodki iz leta 2019) kažejo, da je delež gospodinjstev, ki so težko shajala s svojimi dohodki, v letu 2020 ostal enak kot leto prej (takih je bilo 20 %) (Inglic, Intihar in Stare, 2021). Tabela: Stopnja materialne prikrajšanosti 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija 14,7 14,4 14,3 16,9 16,2 15,8 17,2 16,9 17,0 17,2 14,7 13,5 12,1 10,4 8,5 EU n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. 18,5 19,2 20,2 19,8 19,0 17,4 16,2 14,8 13,4 12,0 Vir: Eurostat, 2021; podatki EU-SILC-2019 (z dohodki iz leta 2018). Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Stopnja materialne prikrajšanosti 20192010 LuksemburgŠvedskaAvstrijaDanskaNizozemskaNemcijaCeškaFinskaMaltaSlovenijaEstonijaBelgijaPoljskaFrancijaEUŠpanijaIrskaItalijaPortugalskaSlovaškaLatvijaMadžarskaHrvaškaLitvaCiperRomunijaGrcijaBolgarija Vir: Eurostat, 2021; po podatkih EU-SILC-2019 (z dohodki iz leta 2018). 1 Po raziskavi EU-SILC je stopnja materialne prikrajšanosti izmerjena pri najmanj treh od skupno devetih elementov prikrajšanosti, stopnja težke materialne prikrajšanosti pa pri najmanj štirih. Elementi prikrajšanosti so: 1. zmožnost pokritja nepricakovanih stroškov, 2. zmožnost placati enotedenske pocitnice zunaj domacega kraja, 3. zmožnost privošciti si ustrezno prehrano, 4. zmožnost rednega odplacevanja posojil, hipotek oz. zamude pri tem, 5. zmožnost zagotoviti si primerno ogrevano stanovanje, 6. imeti pralni stroj, 7. imeti barvno TV, 8. imeti telefon (mobitel), 9. imeti osebni avto. 2 Raziskava EU-SILC 2020 zaradi novih okolišcin, ki jih je povzrocila epidemija, ni povsem primerljiva s preteklimi raziskavami, saj je bil del te izveden pred epidemijo (v prvih dveh mesecih leta 2020), zakljucila pa se je pozneje kot obicajno (natancneje gl. Inglic, Intihar in Stare, 2021). O splošnih metodoloških ovirah EU-SILC gl. tudi UMAR (2021). 3 Posledice gospodarske in financne krize (2008–2013) so podobno kot v pretežnem delu sveta tudi v Sloveniji mocno obremenile gospodinjstva. Natancneje gl. UMAR (2021), Demertzis, Domínguez-Jiménez in Lusardi (2020), Midőes (2020). 4 To je bilo najmanj med 22 državami clanicami EU, vkljucenimi v raziskavo. Slabše sta se uvrstili le Hrvaška in Latvija. Stopnja delovne aktivnosti Stopnja delovne aktivnosti (20–64 let) je po nekajletnem narašcanju v letih 2018 in 2019 dosegala cilj SRS, zaradi epidemije covida-19 pa je leta 2020 upadla in se spustila pod njegovo vrednost. Na povišanje stopnje delovne aktivnosti do leta 2019 so ob gospodarski rasti in povecanem povpraševanju po delovni sili vplivala tudi demografska gibanja. Nadaljnje povišanje stopnje delovne aktivnosti je leta 2020 predvsem med mladimi (20–29 let) ustavila epidemija covida-19.1 Mladi, ki so bili mocno prizadeti že v casu gospodarske in financne krize (2008–2013), so bolj izpostavljeni zacasnim oblikam zaposlitve in študentskemu delu, katerega obseg se je z epidemijo covida-19 in njenimi zajezitvenimi ukrepi mocno zmanjšal. Stopnja delovne aktivnosti starejših (55–64 let) se je v letu 2020 kljub krizi nekoliko povišala, a ostaja med najnižjimi v EU in od njenega povprecja zaostaja za 7,7 o. t. Epidemija covida-19 je opazno znižala stopnjo delovne aktivnosti nizko in srednje izobraženih. Potem ko so bili v gospodarski in financnih krizi nizko izobraženi najbolj prizadeti (opazno vecje znižanje tudi v primerjavi s povprecjem EU), se je v letih 2014 3.17 in 2015 njihova delovna aktivnost najbolj povecala. S krizo zaradi epidemije covida-19 je delovna aktivnost manj izobraženih znova mocno upadla.2 Na to je med drugim vplival velik delež zaposlenih z nizko izobrazbo v dejavnostih, ki so bile med najbolj prizadetimi zaradi omejitvenih ukrepov.3 Izrazito poslabšane gospodarske razmere so v drugem cetrtletju 2020 znižale tudi stopnjo delovne aktivnosti srednje izobraženih, pri visoko izobraženih pa se je stopnja medletno znižala le za 0,3 o. t. in ostaja med najvišjimi med državami clanicami EU. Tudi v regijah je delovna aktivnost po opaznem presežku predkrizne ravni v letu 2019 zaradi epidemije covida-19 leta 2020 pretežno upadla. Najvecji medletni padec sprememb drugega cetrtletja 2020 je bil v obalno-kraški regiji (za slovenskim povprecjem je zaostala za 7 indeksnih tock), saj je še leta 2019 v dejavnostih gostinstva in turizma ustvarila 40 % celotne dodane vrednosti – najvec med regijami. Zaposlenost je mocno upadla tudi v goriški in pomurski regiji, obe z velikim deležem predelovalnih dejavnosti v strukturi dodane vrednosti in nizko izobraženih med zaposlenimi. Tabela: Stopnja delovne aktivnosti prebivalstva v starosti 20–64 let, v % 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Slovenija 72,9 72,1 70,7 68,6 68,1 67,1 68,4 69,4 70,6 73,4 75,5 77,1 74,9 EU 69,7 68,5 68,0 68,1 67,8 67,6 68,2 69,0 70,1 71,4 72,4 73,2 71,6 Vir: Eurostat, 2021. Opomba: n. p. – ni podatka; podatek za posamezno leto se nanaša na drugo cetrtletje. Slika: Medletna sprememba stopenj delovne aktivnosti (20–64 let) v drugem cetrtletju 2020, EU V o. t. 1 0 -1 -2 -3 -4 -5 -2,2 -1,6 ŠpanijaBolgarijaIrskaAvstrijaPortugalskaSlovenijaEstonijaItalijaLitvaŠvedskaEUFinskaBelgijaGrcijaCiperLuksemburgSlovaškaMadžarskaRomunijaFrancijaDanskaCeškaNizozemskaLatvijaPoljskaMaltaHrvaška Vir: Eurostat. 2021. Opomba: Podatki za Nemcijo niso na voljo. 1 Medletno je delovna aktivnost mladih v drugem cetrtletju 2020 v Sloveniji upadla bolj kot v povprecju EU. V starostni skupini 20–24 let je delovna aktivnost v Sloveniji upadla za 15,6 o. t. (EU: 4,5 o. t.), v starostni skupini 25–29 let pa je znašal padec v Sloveniji 4,6 o. t. (EU: 3,1 o. t). 2 Medletno je bil v Sloveniji v drugem cetrtletju 2020 ugotovljen drugi najvecji padec (za Bolgarijo) stopnje delovne aktivnosti manj izobraženih (–5,2 o. t.). 3 Podrobneje o vplivu epidemije covida-19 na trg dela gl. Kajzer (2020b). Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih 3.18 Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih se je leta 2019 mocno znižala in bila najnižja v zadnjih dvajsetih letih. Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih, starejših od 18 let, je leta 2019 znašala 4,5 %, kar je podobno v kot v letih pred gospodarsko in financno krizo in s cimer je bil dosežen cilj SRS za leto 2030. Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih žensk je v Sloveniji nižja kot pri delovno aktivnih moških.1 Tako kot v drugih državah clanicah EU je tudi v Sloveniji stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih mladih (do 29 let) precej višja kot pri starejših (55–64 let). Vecjo razliko med tveganjem revšcine delovno aktivnih mladih in starih v Sloveniiji glede na povprecje EU lahko pripišemo predvsem uzakonjenosti dodatkov za delovno dobo in manjši izpostavljenosti starejših prekarnim oblikam dela. Tveganje revšcine delovno aktivnih se je v obdobju 2017-20192 zmanjšalo v vseh oblikah zaposlitve, najbolj med samozaposlenimi. Tveganje revšcine zaposlenih z zacasnimi oblikami dela je vseskozi vecje kot v primeru stalnih pogodb o zaposlitvi, vendar se je v obdobju 2017-2019 zmanjšalo bolj kot v primeru stalno zaposlenih.3 Rast plac zaradi pomanjkanja delovne sile je verjetno prispevala tudi k zmanjšanju stopnje tveganja revšcine med zaposlenimi s krajšim delovnim casom, ki se je v obdobju 2017-2019 mocno zmanjšala, a ostaja vecja kot pri zaposlenih s polnim delovnim casom.4 Na precejšnje izboljšanje položaja samozaposlenih v obdobju 2017-2019 je pokazala stopnja tveganja revšcine samozaposlenih, ki se je skoraj prepolovila in ni vec presegala povprecja EU.5 Z epidemijo covida-19 v letu 2020 so se pozitivna gibanja najverjetneje že prekinila tako v Sloveniji kot v EU, saj ukrepi za ohranjanje delovnih mest niso bili v enaki meri dostopni vsem skupinam delovno aktivnih. Tabela: Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih oseb, starih 18 let in vec, v % 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija 4,6 5,1 4,8 5,3 6,0 6,5 7,1 6,4 6,7 6,1 6,6 6,0 4,5 EU n.p n.p n.p 8,5 9,0 8,9 9,1 9,6 9,7 9,9 9,6 9,3 9,0 Vir: Eurostat, 2021. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Stopnje tveganja revšcine delovno aktivnih, starih 18 let in vec, glede na spol, v % skupaj moški ženske FinskaCeškaIrskaSlovaškaSlovenjaBelgijaHravškaNizozemskaDanskaMaltaCiper FrancijaAvstrijaŠvedska LitvaNemcijaMadžarkaLatvijaBolgarijaEUPoljskaEstonijaGrcijaPortugalskaItalijaLuksemburgŠpanijaRomunija Vir: Eurostat, 2021. 1 K temu lahko v Sloveniji med drugim prispeva boljša izobrazbena struktura zaposlenih žensk v primerjavi z moškimi. 2 Pri izracunu stopenj tveganja revšcine za leti 2017 in 2019 se uporabljajo podatki za leti 2016 in 2018. 3 Stopnja tveganja revšcine zacasno zaposlenih je leta 2019 znašala 6,3 %, kar je za 3,6 o. t. manj kot leta 2017. Stopnja tveganja revšcine stalno zaposlenih pa je znašala 2,7 %, kar je za 0,9 o. t. manj kot leta 2017. 4 Stopnja tveganja revšcine zaposlenih s polnim delovnim casom je leta 2019 znašala 4,2 %, kar je za 1,6 o. t. manj kot leta 2017, stopnja tveganja revšcine zaposlenih s krajšim delovnim casom pa se je znižala s 15,2 % leta 2017 na 7,8 % leta 2019. 5 Stopnja tveganja revšcine se je znižala na 14 %, kar je za 12,6 o. t. manj kot leta 2017. Stopnja brezposelnosti in dolgotrajne brezposelnosti 3.19 Stopnja brezposelnosti se je po vecletnem zniževanju v drugem cetrtletju 2020, v epidemiji covida-19 zvišala. Upad do leta 2019 je bil povezan z nekajletno veliko rastjo gospodarske aktivnosti in posledicno okrepljenim zaposlovanjem. V letu 2020 pa se je z epidemijo in zajezitvenimi ukrepi stopnja brezposelnosti povecala, a znatno manj, kot bi se brez ukrepov za ohranjanje delovnih mest. V obdobju 2013–2019 sta se stopnji brezposelnosti moških in žensk zniževali s podobno hitrostjo,1 v letu 2020 pa se je brezposelnost bolj povecala pri ženskah (1,2 o. t.; moški 0,7 o. t.). Brezposelnost je po gospodarski in financni krizi najbolj upadla med srednje in nizko izobraženimi, kar je bilo v skladu s strukturo okrevanja gospodarske aktivnosti. S krizo zaradi epidemije covida-19 se je najbolj povecala med nizko izobraženimi, saj so bile zaradi epidemije prizadete dejavnosti, ki zaposlujejo nizko izobraženo delovno silo. Usmerjenost aktivne politike zaposlovanja k mladim in povecan obseg študentskega dela sta do leta 2019 prispevala k hitremu zniževanju brezposelnosti mladih (15–24 let). Epidemija covida-19 in z njo povezan mocan upad gospodarske aktivnosti pa je na trgu dela najbolj prizadel mlade (15–24 let), saj se je v drugem cetrtletju 2020 stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji povecala za 9,1 o. t.,2 predvsem zaradi izrazitega upada študentskega dela. Potem ko je bila stopnja dolgotrajne brezposelnosti do leta 2019 pod povprecjem EU, se je v drugem cetrtletju 2020 z njo izenacila. V obdobju 2009– 2014 se je dolgotrajna brezposelnost ob skromnem povpraševanju po delu mocno povecala.3 V obdobju gospodarske rasti so se razmere izboljšale sprva samo za brezposelne s krajšim trajanjem brezposelnosti, od leta 2015 pa se je zaradi velikega povpraševanja po delovni sili v razmerah njenega pomanjkanja zmanjševalo tudi število dolgotrajno brezposelnih. Z novo krizo v letu 2020 se je stopnja dolgotrajne brezposelnosti v Sloveniji nekoliko zvišala, v povprecju EU pa kljub epidemiji opazno znižala.4 Stopnja brezposelnosti Stopnja dolgotrajne brezposelnosti Vir: Eurostat, 2021. Opomba: n. p. – ni podatka; podatek za posamezno leto se nanaša na drugo cetrtletje. Slika: Medletna sprememba stopenj brezposelnosti mladih (15–24 let) v drugem cetrtletju 2020, EU V o. t. 10 8 6 4 2 0 -2 -4 9,1 1,5 LitvaHrvaškaSlovenijaBolgarijaŠpanijaŠvedskaLuksemburgFinskaEstonijaSlovaškaMadžarskaAvstrijaNizozemskaLatvijaCiperDanskaGrcijaPortugalskaBelgijaMaltaFrancijaCeškaEUIrskaRomunijaPoljskaItalija Vir: Eurostat, 2021. Opomba: Podatki za Nemcijo niso na voljo. 1 Pri ženskah je v letu 2019 stopnja brezposelnosti dosegla rekordno nizko raven (4,7 %). 2 Tretji najvišji medletni porast med državami EU, a je ostala pod povprecjem EU. 3 Na povišanje je vplivalo tudi dejstvo, da Slovenija zaostaja za vecino drugih držav EU tako po vkljucevanju v programe aktivne politike zaposlovanja kot po višini sredstev za aktivne politike zaposlovanja. 4 Znižanje stopnje dolgotrajne brezposelnosti v EU je povezano z odhodom v neaktivnost tistih, ki so izgubili službo pred pandemijo in so med zaprtjem opustili iskanje (EK, 2020j). Zacasne in prekarne zaposlitve 3.20 Delež prekarnih zaposlitev1 se je po zmanjšanju leta 2018 mocno zmanjšal tudi v letu 2019. Leta 2019 (zadnji podatek) je delež v Sloveniji znašal 2,6 %, kar je najmanj po letu 2000, medtem ko se je v EU v zadnjih desetih letih gibal od 2,1 do 2,5 %. Vecji delež v Sloveniji lahko povežemo z izvajanjem študentskega dela, pogostejšo uporabo prekarnih (kratkih zacasnih zaposlitev) v dejavnostih trgovine, transporta in gostinstva,2 kjer je delež prekarnih zaposlitev najvecji med vsemi dejavnostmi. Zmanjševanje razširjenosti prekarnih zaposlitev v zadnjih letih je povezano predvsem s pomanjkanjem delovne sile, kar je delodajalce sililo v pogostejše sklepanje pogodb za nedolocen cas in manjšanje obsega dela prek študenskega servisa. Analiza Evropske komisije (2017) je pokazala, da so prekarne zaposlitve, ki jih opredelijo kot zacasne zaposlitve z nizkimi placami, najpogostejše med ženskami, mladimi in nizko izobraženimi. Razširjenosti zacasnih zaposlitev v Sloveniji se je po letu 2017 zmanjševala, delež se je spustil pod povprecje EU. Na to je poleg demografskih dejavnikov, ki zmanjšujejo ponudbo delovne sile, v letu 2020 vplivala predvsem gospodarska kriza, povezana z epidemijo covida-19, ki je bila najbolj izrazita prav v drugem cetrtletju. Delodajalci so se med prvim valom epidemije najprej prilagajali z nepodaljševanjem zacasnih pogodb (pogodb o zaposlitvi za dolocen cas) in zmanjšanim obsegom študentskega dela, ki je bil v drugem cetrtletju 2020 kar za 50 % manjši kot v enakem obdobju leta 2019. Delež zacasnih zaposlitev je v Sloveniji v drugem cetrtletju 2020 znašal 9,3 % in se je v drugem cetrtletju 2019 spustil pod povprecje EU. Delež zacasnih zaposlitev mladih (15–24 let) se je v drugem cetrtletju 2020 znižal na 51,9 %, kar je za 9,9 o. t. manj kot v enakem obdobju 2019 in pomeni drugo najvecje zmanjšanje med clanicami EU. Kljub temu ostaja med vecjimi med državami clanicami EU. Tabela: Delež prekarnih in zacasnih zaposlitev v skupni zaposlenosti (20–64 let), v % Delež prekarnih zaposlitev * Delež zacasnih zaposlitev ** Vir: Eurostat, 2021. Opombe: n. p. – ni podatka. *Letni podatki. **Podatki se nanašajo na drugo cetrtletje leta. ***Povprecje EU po izstopu Velike Britanije (EU-27) je pri zacasnih zaposlitvah za vec kot 1 o. t višje, kot je bilo povprecje EU-28, pri prekarnih zaposlitvah ta razlika znaša okoli 0,3 o. t. Slika: Delež delovno aktivnih mladih (15–24 let) z zacasno zaposlitvijo, v % Q2 2020 Q2 2019 RomunijaLitvaBolgarijaEstonijaMadžarskaMaltaGrcijaSlovaškaCeškaCiperLuksemburgAvstrijaDanskaIrskaFinskaHrvaškaEUBelgijaNizozemskaPortugalskaSlovenijaŠvedskaFrancijaPoljskaItalijaŠpanija Vir. Eurostat, 2021. Opomba: *Ni podatkov za Nemcijo in Litvo. 1 Ceprav Mednarodna organizacija dela prekarne zaposlitve opredeli na podlagi sedmih meril, Eurostat objavlja edine redno razpoložljive podatke o prekarnih zaposlitvah, kjer med prekarne zaposlitve šteje zgolj tiste, ki so zacasne in trajajo manj kot tri mesece. S tem Eurostat zajame zgolj eno dimenzijo prekarnosti. 2 V Sloveniji je bil leta 2019 delež prekarnih zaposlitev med zaposlenimi v teh dejavnostih s 4,6 % precej vecji kot v povprecju EU (2 %). Bolniška odsotnost 3.21 V obdobju 2014–2019 se je absentizem1 v Sloveniji iz leta v leto hitro poveceval, v letu 2020 pa se je po podatkih ZZZS zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, nekoliko zmanjšal. Hitro rast absentizma v obdobju 2014–2019 lahko povezujemo z rastjo zaposelnosti, poznejšim upokojevanjem, podaljševanjem cakalnih dob v zdravstvu in s staranjem delovno aktivnega prebivalstva. Odsotnost je bila bistveno vecja pri ženskah kot pri moških, razlika pa se je iz leta v leto povecevala, kar lahko povezujemo tudi s cedalje vecjo vkljucenostjo otrok v vrtce, polno zaposlenostjo žensk in slabo urejeno dolgotrajno oskrbo njihovih staršev (neformalni oskrbovalci so vecinoma ženske). Po podatkih NIJZ so bili v letu 2019 zaposleni v povprecju odsotni že 17,7 koledarskega dneva, delež bolniškega staleža2 je v povprecju znašal 4,9 %, kar je najvec doslej (NIJZ, 2021d). Po financnih podatkih ZZZS pa se je v letu 2020 zaradi epidemije covida-19 število izgubljenih delovnih dni v breme delodajalcev znižalo za 8,1 %, v breme ZZZS pa povecalo za 4,6 % oziroma skupno v povprecju znižalo za 1,2 %: v prvi polovici leta 2020 je bilo odsotnosti manj zaradi ustavitve javnega življenja in javnega prevoza ter zaprtja šol, vrtcev in številnih podjetij; v drugem valu se je število izgubljenih delovnih dni mocno povecalo zaradi številnih obolelih za covidom-19 in izolacije okuženih oseb (ZZZS, 2021a). Po številu izgubljenih delovnih dni Slovenija presega povprecje EU. V zadnjih letih se je povecevalo tudi število izgubljenih delovnih dni zaradi bolezenske odsotnosti na zaposlenega, ki se sporoca v mednarodne zbirke podatkov (pri teh podatkih je izvzet prvi dan bolniške odsotnosti in izlocena odsotnost za nego družinskega clana). V letu 2018 je povprecno število izgubljenih dni s placano bolniško odsotnostjo v Sloveniji znašalo 13,5 dneva, v 23 državah clanicah EU, za katere razpolagamo s primerljivimi podatki, pa 11,9 delovnega dneva. Vendar je treba opozoriti, da je mednarodna primerljivost tega kazalnika omejena zaradi metodoloških razlik v nacinu zajema podatkov, razlik v sistemih zdravstvenega in socialnega varstva ter v pravicah do bolniškega nadomestila. Tabela: Bolniška odsotnost 2008 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Delež bolniškega staleža (delež izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega za polni delovni cas), v % Skupaj 4,3 4,1 3,8 4,0 4,0 4,2 4,5 4,9 Moški 3,6 3,5 3,1 3,3 3,2 3,4 3,6 3,8 Ženske 5,1 4,8 4,5 4,8 4,8 5,2 5,6 6,1 Število izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega Skupaj 15,5 14,9 13,7 14,5 14,5 15,3 16,5 17,7 Moški 13,2 12,6 11,4 12,0 11,8 12,4 13,2 14,0 Ženske 18,6 17,7 16,5 17,5 17,6 18,8 20,4 22,3 Število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega Slovenija 11,5 11,6 11,3 12,0 12,2 13,1 13,5 n.p. EU * 11,4 11,9 11,8 11,7 11,9 11,9 n.p. n.p. Vir: NIJZ, 2021d; WHO in HFA-DB, 2021. Opombi: n. p. – ni podatka. *Podatek za EU je ocena WHO za EU-27. Slika: Število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega, 2018 ali zadnje razpoložljivo leto MaltaZdr. kraljestvoPortugalskaDanskaFrancijaMadžarskaLitvaEstonijaIrskaHrvaškaŠvedskaNizozemskaEULuksemburgŠpanijaAvstrijaLatvijaSlovenijaBelgijaSlovaškaPoljskaNorveškaCeškaNemcija Vir: OECD Stat, 2021 (za države clanice OECD); WHO in HFA-DB, 2021 (za Hrvaško, Poljsko, Malto in EU povprecje). Opomba: Za Portugalsko in povprecje EU je podatek za leto 2017, za Irsko, Švedsko, Latvijo, Poljsko in Norveško pa za leto 2019. Norveška in Velika Britanija nista zajeti v povprecje EU. 1 Zacasna odsotnost z dela iz zdravstveno upravicenih razlogov, ki jo poimenujemo tudi bolniška odsotnost, stalež oziroma absentizem, je eden od kazalnikov zdravstvenega stanja delovno aktivnih prebivalcev (NIJZ, 2016). 2 Odstotek koledarskih dni nezmožnosti za delo na zaposlenega za polni delovni cas. Ohranjeno zdravo naravno okolje Nizkoogljicno krožno gospodarstvo 4.1 Emisijska produktivnost 4.2 Energetska ucinkovitost 4.3 Delež obnovljivih virov energije 4.4 Promet po nacinu prevoza 4.5 Snovna produktivnost 4.6 Odpadki 4.7 Okoljski davki Trajnostno in ucinkovito upravljanje naravnih virov 4.8 Ekološki odtis 4.9 Kmetijska zemljišca v uporabi 4.10 Intenzivnost kmetovanja 4.11 Intenzivnost poseka lesa 4.12 Kakovost vodotokov 4.13 Kakovost zunanjega zraka 4.14 Funkcionalno degradirana obmocja Emisijska produktivnost Emisijska produktivnost se je tudi v obdobju gospodarske rasti povecevala, a približno enako kot v EU in zaostanek v tej primerjavi je do leta 2018 ostal skoraj nespremenjen. Rast produktivnosti, merjena z razmerjem med BDP in izpusti toplogrednih plinov (TGP), ki je v casu financne in gospodarske krize v obdobju 2008–2014 nekoliko zastala, se je po njej znova pospešila. Bolj se je povecala tudi v letu 2019, ko je bila gospodarska rast po prvih ocenah znova dosežena z nižjimi izpusti. Zaostanek za povprecjem EU pa se v zadnjih letih ni opazneje spremenil: v letu 2018 je bilo na enoto izpušcenih TGP v Sloveniji ustvarjenega za okoli 13 % manj BDP kot v povprecju EU, kar je pomenilo za 1 o. t. vecji zaostanek kot v letu 2014. Izpusti toplogrednih plinov so se v letu 2019 drugo leto zapored nekoliko zmanjšali, a ostali vecji kot v letu 2014, ko so bili v obdobju zadnjih dveh desetletij Tabela: Emisijska produktivnost in izpusti TGP 4.1 najmanjši. Potem ko so se v gospodarski in financni krizi pricakovano zmanjševali, so se po njej nekoliko povecali in do leta 2018 ostali na približno isti ravni. V letu 2019 so se znova nekoliko bolj zmanjšali, za 2,6 %, na 17,1 mio. ton ekvivalenta CO2, a je bilo to za 2,9 % vec kot v letu 2014. Najvec izpustov nastane v prometu in energetiki, okoli 60 %, nato pa iz rabe goriv v industriji in kmetijstvu, po desetino. Promet je edina dejavnost, kjer so izpusti dolgorocno razmeroma hitro narašcali, vendar pa se je rast po letu 2016 ustavila. Skupni izpusti TGP so se v EU zmanjševali hitreje. V obdobju 2005–2018, to je po zacetku delovanja sistema EU za trgovanje, so se v sektorju, ki je vkljucen v ta sistem (ETS-sektor), zmanjšali za okoli cetrtino (v povprecju EU nekoliko bolj), v neETS pa za okoli 6 % (v povprecju EU za okoli 9 %). V letu 2020 so se izpusti ob zajezitvenih ukrepih, povezanih z epidemijo covida-19, po prvih preliminarnih ocenah še naprej zmanjševali. Emisijska produktivnost, v SKM / mio. kg CO2 ekvivalent Slovenija 1,6 1,9 2,2 2,2 2,4 2,7 2,8 2,8 2,9 3,1 3,4 EU 1,8 2,1 2,5 2,6 2,9 3,1 3,2 3,3 3,4 3,6 n.p. Slovenija/EU, indeks 90,6 90,9 85,7 83,8 83,0 88,0 87,6 84,1 86,2 86,9 Izpusti TGP, indeks, 1990 = 100 (za TGP skupaj); oz. 2005 =100 (za TGP ETS in ne–ETS) Skupaj Slovenija 100,0 110,0 115,9 105,6 98,1 89,2 90,2 94,8 95,2 94,3 91,8 EU 91,8 93,7 90,8 86,2 80,5 77,7 78,8 78,8 79,3 77,5 n.p. ETS Slovenija 100,0 101,6 93,2 84,7 70,1 70,1 74,3 75,3 74,4 71,7 EU 100,0 95,3 86,7 80,5 77,5 78,1 76,7 76,5 73,1 n.p. Ne-ETS Slovenija 100,0 108,3 98,0 92,5 89,4 90,9 95,1 95,0 94,2 92,3 EU 100,0 98,4 96,6 90,7 87,6 89,2 90,4 91,6 90,9 n.p. Vir: Eurostat, 2021 in ARSO, 2021a; preracuni UMAR. Za leto 2019 predhodni podatki. Opombi: Primerjava v SKM s povprecjem EU je smiselna v posameznem letu, ne pa tudi v casovnem obdobju; n. p. – ni podatka. Slika: Emisijska produktivnost, 2018 BDP / TGP (v SKM / mio kg CO2 ekv.) 7 6 5 4 3 2 1 0 3,6 3,1 ŠvedskaMaltaFrancijaDanskaIrskaLuksemburgAvstijaItalijaŠpanijaNizozemskaEUNemcijaPortugalskaBelgijaLatvijaLitvaRomunijaMadžarskaHrvaškaFinskaSlovenijaSlovaškaCiperGrcijaCeška PoljskaBolgarijaEstonija Vir: Eurostat, 2021; preracuni UMAR. Energetska ucinkovitost 4.2 Potem ko se je primarna raba energije v letih po gospodarski in financni krizi znižala zlasti zaradi manjše rabe premoga, se je v krizi zaradi epidemije covida-19 zaradi nižje rabe energije v prometu. Po obdobju manjše gospodarske aktivnosti, sprememb v termoenergetiki1 in v nekaterih letih manjše potrebe po ogrevanju so na gibanje v naslednjih letih poleg narašcajoce rabe v prometu vplivali tudi nekateri drugi dejavniki. Med pomembnejšimi so letna nihanja vodostajev rek in redni letni remonti jedrske elektrarne.2 V letu 2019 se je skupna raba primarne energije tudi pod vplivom umirjanja gospodarske aktivnosti (ob manjši rabi trdnih goriv in naftnih proizvodov) znova bolj znižala, še bolj pa se je znižala v letu 2020, ko so upadu botrovali zajezitveni ukrepi ob epidemiji. Ocenjujemo, da se je raba primarne energije v tem letu z znižanjem rabe v prometu za vec kot desetino znižala za vec kot 3 %. Gibanja energetske ucinkovitosti so bila torej tudi zaradi manj aktivnosti v obeh krizah (v letih 2009 in 2020) relativno ugodna tudi za uresnicitev cilja iz strategije Evropa 2020 (pri primarni in tudi koncni rabi energije).3 Energetska produktivnost se je v daljšem obdobju povecevala podobno kot v EU. Rast energetske produktivnosti, ki je razmerje med ustvarjenim BDP4 in celotno rabo energije, je zastala le v prvih letih financne krize, tako da je bila leta 2011 za skoraj petino nižja kot v povprecju EU. V letu 2019 se je v Sloveniji ob višji rasti BDP povecala bolj kot v EU, tako da se je zaostanek v tej primerjavi zmanjšal na okoli desetino, kar je najmanj od leta 2000. Tudi koncna raba energije se je od leta 2005 zniževala podobno kot v EU. Koncna raba5 se je znižala zlasti po letu 2008, po letu 2014 pa zvišala. V industriji se je znižala predvsem zaradi posodobitve proizvodnje aluminija, v zadnjih letih pa se je ob konjunkturi znova krepila. V prometu je porasla zaradi povecanega tranzita po širitvah EU6 in nato nekaj let nihala. Raba energije v gospodinjstvih se je znižala zaradi obcasno višjih temperatur v kurilnih sezonah, delilnikov toplote, sodobnejših ogrevalnih naprav in energetske sanacije stavb. V letu 2019 in zlasti v letu 2020 je k znižanju koncne rabe energije najvec prispevala manjša raba v prometu. Tabela: Primarna raba energije, indeks, 2005 = 100 2000 2005 2008 2010 2011 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Cilj EU 2020 Slovenija 87,2 100,0 106,6 97,0 98,0 91,8 88,2 87,5 90,3 92,8 91,7 90,0 104,3 EU 93,3 100,0 99,4 97,4 94,4 92,5 88,9 90,4 91,1 92,5 91,9 90,3 86,6 Vir: Eurostat, 2021; EC Energy Efficiency, Reporting targets; preracuni UMAR. Slika: Koncna raba energije v Sloveniji (levo) in EU po sektorjih porabe (desno) Slovenija Industrija EU Industrija Promet Gospodinjstva, ost. Promet Gospodinjstva, ost. 150 150 140 140 130 130 200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 Indeksi, 2005=100 90 90 80 80 70 70 Indeksi, 2005=100 120 110 100 200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 Vir: Eurostat, 2020; preracuni UMAR. 1 Termoelektrarna Šoštanj je bila tehnološko posodobljena (s TEŠ 6), Termoelektrarna Trbovlje pa je prenehala delovati. 2 Vsako tretje leto je brez rednega (mesecnega) remonta, zato za desetino vecja raba jedrske energije (za 2 o. t. vec primarne rabe). 3 Energetska ucinkovitost je eden od treh okoljskih ciljev držav EU do leta 2020. Cilj je 20-odstotno znižanje rabe energije glede na predvideno po scenariju brez dodatnih ukrepov. Vecina držav mora zato rabo energije do leta 2020 znižati ali rast omejiti (tudi Slovenija). 4 Za primerjavo v casu upoštevamo BDP v stalnih cenah, za primerjavo med državami v posameznem letu pa BDP v SKM. 5 Koncna raba energije je primarna raba energije, zmanjšana za rabo energije v pretvorbah, lastno rabo energije in izgube. 6 Gl. tudi kazalnik 4.5. Raba v cestnem prometu v Sloveniji pomeni 39 % koncne rabe energije, v EU pa 29 %. Delež obnovljivih virov energije Delež obnovljivih virov energije (OVE) v koncni rabi energije se je v zadnjih petnajstih letih le skromno povecal. Bolj se je povecal leta 2009, ko je v gospodarski in financni krizi upadla koncna raba energije in se hkrati povecala raba OVE, najvecji pa je bil v obdobju 2013– 2015. Med leti je nihal glede na rabo OVE za ogrevanje (vpliv milejših zim) in rabo hidroenergije (vpliv letnih pretokov rek). Skupna raba OVE se je v Sloveniji v obdobju 2005–2019 povecala najmanj od vseh držav EU, za 6 %, v povprecju EU pa za 83 %. Slovenija je ena od šestih držav EU, v katerih je bil delež leta 2019 najbolj oddaljen od ciljnega v letu 2020 (cilj je 25 %), precej pa je oddaljen tudi od cilja SRS v letu 2030 (cilj je 27 %).1 Za leto 2020 ocenjujemo, da se je delež OVE ob manjši rabi tekocih goriv in malo vecji rabi OVE povecal za od 1 do 2 o. t. V strukturi OVE je v Sloveniji velik delež klasicnih in manjši delež drugih virov. Delež klasicnih OVE, med Tabela: Delež rabe OVE v bruto koncni rabi energije v % 4.3 katere prištevamo trdno biomaso in hidroenergijo, je v Sloveniji še vedno precej nad 80 %, v povprecju EU pa precej pod 60 % skupne rabe OVE. Ohranjanje obsežne rabe biomase za ogrevanje je zaželeno, a hkrati ob nepravilni uporabi z vidika onesnaževanja zraka s prašnimi delci ni ugodno. Delež drugih OVE, to je vetrne, soncne in geotermalne energije, biogoriv, toplotnih crpalk in bioplina, pa je med najmanjšimi v EU. Zaostanek je najvecji pri uporabi vetrnic in toplotnih crpalk. V podporni shemi2 za elektricno energijo iz OVE so po letu 2010 prevladovale podpore soncnim elektrarnam. Tem podporam je bilo v letu 20203 namenjenih 64 % skupnih podpor, elektrarnam na biomaso 20 %, bioplinskim elektrarnam 11 %, preostalo pa hidroelektrarnam. Skupne podpore, ki so se v prejšnjih dveh letih zmanjšale, so se v letu 2020 povecale za 7 %, na 103 mio. EUR. 2005 2008 2010 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 OVE Skupaj Slovenija 19,8 18,7 21,1 23,2 22,5 22,9 22,0 21,7 21,4 22,0 25,0 EU 10,2 12,6 14,4 16,7 17,5 17,8 18,0 18,5 18,9 19,7 20,0 Pri elektriki Slovenija 28,7 30,0 32,2 33,1 33,9 32,7 32,1 32,4 32,3 32,6 EU 16,4 18,5 21,3 26,9 28,7 29,7 30,2 31,1 32,2 34,1 V prometu Slovenija 0,8 1,8 3,1 3,8 2,9 2,2 1,6 2,6 5,5 8,0 10,0 EU 2,0 4,1 5,5 6,1 6,6 6,8 7,2 7,5 8,3 8,9 10,0 Pri ogrevanju Slovenija 26,4 27,5 29,5 35,1 34,6 36,2 35,6 34,6 32,3 32,2 EU 12,4 15,3 17,0 19,1 20,0 20,3 20,5 20,9 21,2 22,1 Vir: Eurostat, 2021. Slika: Delež OVE v koncni rabi energije, 2019 Delež OVE v letu 2019 Razlika med deležem OVE v letu 2019 in ciljnim v letu 2020 (desna os) HrvaškaŠvedskaDanskaEstonija BolgarijaFinskaCeškaSlovaškaLitvaGrcijaItalijaLetvijaCiperRomunijaEUAvstrijaPortugalskaMadžarskaNemcijaMaltaŠpanijaPoljskaSlovenijaBelgijaLuksemburgIrskaNizozemskaFrancija Vir: Eurostat, 2021; preracun UMAR. 1 Cilji za leto 2030 po državah clanicah EU še niso doloceni. Za Slovenijo je bil v SRS upoštevan cilj, ki je ob sprejetju SRS veljal za celotno EU. Ta se je od takrat povišal s 27 na 32 %. 2 Sistem podpor je instrument državne pomoci, ki z višjimi odkupnimi cenami omogoca izvedbo investicij v okolju prijazne nacine proizvodnje elektrike. Podporna shema obsega nekaj tisoc proizvodnih enot, ki jim center za podpore v okviru Borzena izplacuje podporo. 3 Ocena UMAR na podlagi devetmesecnih in letnih porocil Borzen. Promet po nacinu prevoza 4.4 V Sloveniji je cestni blagovni promet zaradi tranzitne lege države razmeroma gost, ker pa je hkrati veliko blaga prepeljanega tudi po železnici, je delež cestnega manjši kot v EU. V daljšem obdobju se je delež cestnega prometa nekoliko zmanjšal, na manj kot dve tretjini, v povprecju EU1 pa znaša okoli tri cetrtine. V obdobju 2005–2018 se je obseg cestnega prometa v Sloveniji povecal za okoli 30 %, železniškega pa skoraj dvakrat toliko, medtem ko se je v EU v obeh nacinih prevoza povecal za manj kot 8 %. Z okoljskega vidika je velika rast cestnega prometa manj zaželena. Cestni blagovni promet se je v Sloveniji poveceval zlasti z vecanjem tranzitnega prometa, tako da že vec kot tri cetrtine prevozov v državi opravijo tuji prevozniki (prevladujejo prevozniki iz Madžarske, Hrvaške in Romunije). Povecani tranzit je posledica širitev EU ter sprostitve konkurence med prevozniki na enotnem trgu, povezano tudi z majhnostjo in tranzitno lego države. Obseg skupnega blagovnega prometa na prebivalca je v Sloveniji zelo velik, vecji je le še v petih državah clanicah EU. V tem je cestnega prometa vec za petino, železniškega pa je dvainpolkrat toliko kot v povprecju EU. Velik del železniškega prometa je vezan na pretovor v koprskem pristanišcu, zato bo posodobitev železnice med Divaco in Koprom ta promet še okrepila. Ocenjujemo, da se je delež cestnega blagovnega prometa v letu 2019 nekoliko povecal, v letu 2020 pa ostal približno enak. Vožnja z osebnimi vozili je prevladujoci nacin potniškega prometa v vseh clanicah EU, v Sloveniji pa je ta delež med najvecjimi. To lahko delno pripišemo razgibanosti reliefa in razpršeni poselitvi,2 ki kljub subvencijam omejujeta vecjo razvejanost in rentabilnost javnega potniškega prometa. Težave pri dostopu do tega prometa ima v Sloveniji vecji delež prebivalcev kot v povprecju EU (v letu 2012 v Sloveniji cetrtina, v povprecju EU petina).3 Ob takšni strukturi potniškega prevoza, kjer je javni prevoz v primerjavi s prevozom z avtomobilom relativno manj uporabljan, je delež stroškov za prevoze v skupnih izdatkih gospodinjstev vecji (v Sloveniji 18 %, v EU 12 %). V letu 2020 smo bili ob epidemiji sooceni z velikimi omejitvami javnega potniškega prometa, zaradi zapiranja obcin in karanten pa je bil omejen tudi prevoz z avtomobili. Že sicer majhen delež javnega potniškega prometa v skupnem prometu se je verjetno še zmanjšal. Tabela: Deleža cestnega v blagovnem in avtomobilskega v potniškem prometu* v % 2005 2008 2010 2011 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Blagovni Slovenija 68,9 70,3 72,0 68,2 65,2 64,0 65,0 66,1 64,5 64,7 EU 74,4 74,3 76,1 74,6 73,9 73,9 74,2 74,4 75,2 75,3 Potniški Slovenija 85,6 86,4 86,8 86,3 86,3 86,1 86,3 86,5 86,4 85,6 EU 82,6 82,2 83,1 81,9 82,2 82,5 82,7 82,9 82,9 82,6 Vir: Eurostat, 2021. Opomba: *Blagovni promet je cestni (s tovornjaki), železniški in notranjevodni (vse merjeno v tonskih km), potniški pa z avtomobili, avtobusi in vlaki (merjeno v potniških km). Slika: Cestni blagovni promet, 2018 Delež cestnega v blagovnem prometu (leva os) Cestni blagovni promet na prebivalca (desna os) LatvijaLitvaRomunijaNizozemskaEstonijaBolgarijaSlovaškaSlovenijaAvstrijaMadžarskaŠvedskaFinskaBelgijaCeškaNemcijaPoljskaHrvaškaEULuksemburgPortugalskaItalijaFrancijaDanskaŠpanijaGrcijaIrskaCiperMalta Vir: Eurostat, 2021. 1 Cestni promet je preracunan na prevoze po ozemljih posameznih držav in tako primerljiv z železniškim in notranjevodnim. 2 V Sloveniji relativno malo prebivalcev živi v mestih in veliko na podeželju (20 % in 44 %; v EU 38 % in 28 %; vir Eurostat, za leto 2019). 3 Eurostat, 2019. Snovna produktivnost Snovna produktivnost in poraba snovi na prebivalca sta v Sloveniji približno na ravni povprecja EU. Snovna produktivnost, merjena z razmerjem med BDP ter porabo surovin in materialov, se je ob zmanjšani gradbeni aktivnosti najbolj povecala v obdobju 2007–2012. Upad gradbene aktivnosti je bil povezan z gospodarsko in financno krizo ter dokoncanjem avtocestnega križa (vecina zgrajena do leta 2009). Mocno se je zmanjšala poraba nekovinskih mineralov,1 ki je pred tem presegala dve tretjini celotne porabe snovi. Ob nekovinskih mineralih so na zmanjšanje skupnega obsega porabe snovi po letu 2011 opazneje vplivale tudi spremembe v termoenergetiki z manjšo porabo premoga. V letu 2019, ko se je rast opravljenih gradbenih del znova zelo umirila, je poraba nekovinskih mineralov upadla za skoraj 15 %, kar je povzrocilo znatno izboljšanje snovne produktivnosti na le nekajodstotni zaostanek za povprecno v EU. V letu 2020 ukrepi ob epidemiji niso mocno vplivali na aktivnosti v gradbeništvu, nekoliko Tabela: Snovna produktivnost, v SKM na kilogram 4.5 vecje pa je bilo znižanje rabe tekocih energentov, tako da vecje spremembe snovne produktivnosti ne pricakujemo. Stopnja samooskrbe s snovjo je v Sloveniji nekoliko višja kot v povprecju EU. Slovenija je z nekaterimi viri dobro preskrbljena. V strukturi domace izkorišcane snovi je vec kot polovico peska, gramoza, apnenca in sadre, pomembni domaci viri pa so še kmetijski pridelki, lignit in les. V Slovenijo je neto uvožene okoli 13 % skupne porabe snovi. V strukturi neto uvoza je bilo leta 2019 najvec naftnih proizvodov, plina, kovinskih rud ter kmetijskih pridelkov. Ob tem je po žledolomu v letu 2014 razmeroma velik le neto izvoz lesa, zlasti hlodovine, ki pa je bil že manj obsežen in najnižji v zadnjem petletnem obdobju. Velik neto izvoz surovin sicer v izracunu domaco porabo snovi znižuje, z vidika ucinkovitejše rabe virov pa pomeni neizkorišceno možnost za ustvarjanje višje dodane vrednosti v domaci predelovalni industriji.2 2000 2005 2008 2010 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija 0,92 1,10 1,13 1,33 1,76 1,80 1,73 1,79 1,89 1,95 1,87 2,07 EU 1,19 1,34 1,49 1,73 1,84 1,91 1,93 2,01 2,06 2,09 2,12 2,20 Slovenija / EU, indeks 77,4 82,2 76,0 77,1 95,7 94,3 89,6 89,2 91,6 93,5 88,1 94,0 Vir: Eurostat 2021 in SURS, 2021, preracuni UMAR. Opomba: Primerjava v SKM med državami oziroma s povprecjem EU je smiselna v posameznem letu, ne pa tudi v casovnem obdobju Slika: Snovna produktivnost in poraba snovi na prebivalca, 2019 Snovna produktivnost (leva os) Poraba snovi na prebivalca (desna os) 4,5 45 4,0 40 2,2 2,1 3,5 35 3,0 30 V SKM na kilogram V tonah na prebivalca 2,5 2,0 20 1,5 15 1,0 10 0,5 5 0,0 NizozemskaLuksemburgItalijaBelgijaŠpanijaFrancijaNemcijaIrskaMaltaEUGrcijaSlovenijaAvstrijaHrvaškaCeškaSlovaškaDanskaLatvijaŠvedskaCiperPortugalskaLitvaMadžarskaPoljskaFinskaRomunijaEstonijaBolgarija Vir: Eurostat, 2021. 1 Med nekovinskimi materiali sta pesek in gramoz imela 46-odstotni delež, kar je bil eden najvecjih deležev v EU. Mocno povezanost med porabo nekovinskih mineralov in gradbeno aktivnostjo kaže analiza Geološkega zavoda Slovenije, opravljena na podlagi podatkov za leto 2014, ko je bilo tri cetrtine nekovinskih mineralov porabljenih kot surovina v gradbeništvu in še nadaljnjih 17 % kot surovina za industrijo gradbenega materiala, le 7 % pa v predelovalnih dejavnostih. 2 Glej tudi indikator 4.11 – intenzivnost poseka lesa. Odpadki Evidentirana kolicina nastalih odpadkov, ki se je v gospodarski in financni krizi zmanjšala, se je po njej znova povecala. V letu 2019 jih je nastalo okoli 8,4 mio. ton, kar je bilo približno enako kot v letu prej, a za 88 % vec kot v letu 2012, ko je bila njihova kolicina v opazovanem obdobju po letu 2000 najmanjša.1 Okoli devet desetin jih je nastalo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Po letu 2012 se je kolicina povecala ob veliki rasti mineralnih oz. gradbenih odpadkov (ta kolicina se je skoraj potrojila), ki so zaradi svoje specificne teže v veliki vecini. Komunalni odpadki so se po letu 2012 povecali za 43 % in v preracunu na prebivalca že presegli povprecje EU. Za okolje je posebej problematicna skupina nevarnih odpadkov, ki se v daljšem obdobju prav tako povecuje in ima v teži odpadkov skupno okoli 2-odstotni delež. 4.6 V ravnanju z odpadki se je ob vecji predelavi uspešno zmanjšal delež odloženih, ostajajo pa precejšnje težave z narašcajocim skladišcenjem odpadkov na zbirališcih. V letu 2019 je bilo skupno predelanih okoli 9,4 mio. ton odpadkov. V skupni predelavi, ki se ob narašcajocih kolicinah nastalih odpadkov prav tako povecuje, se recikliranje, ki je z okoljskega vidika zelo zaželen postopek predelave, povecuje pocasneje, bolj pa se povecuje zasipanje odpadkov. Odlaganje odpadkov na odlagališca, ki je v hierarhiji želenega ravnanja na zadnjem mestu, se je v zadnjih nekaj letih uspešno zmanjšalo. V tem se je tudi v skupini komunalnih odpadkov, ki so bili že v okoli treh cetrtinah zbrani loceno, precej povecalo recikliranje in zmanjšalo odlaganje. Težave pa so povezane predvsem z narašcajoco kolicino odpadne embalaže; za njihovo reševanje bo nujno korenitejše ukrepanje, tudi v spodbujanju nižje rabe. Tabela: Nastajanje odpadkov in ravnanje z njimi 2000 2004 2006 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Nastali odpadki skupaj, brez mineralnih, v kg / prebivalca Slovenija n.p. 2.163 1.982 2.018 1.991 1.706 1.692 1.604 1.684 1.481 1.553 1.545 1.506 EU n.p. 1.800 1.810 1.720 n.p. 1.720 n.p. 1.735 n.p. 1.763 n.p. 1.818 n.p. v tem: nastali komunalni odpadki, v kg / prebivalca Slovenija 513 417 431 422 352 362 414 433 451 465 478 495 509 EU 513 500 513 503 499 488 478 478 480 490 491 492 502 Reciklirani odpadki skupaj, brez mineralnih, delež od celotnega ravnanja, v % Slovenija n.p. n.p. n.p. 63,0 71,3 73,2 77,8 77,3 77,9 79,8 83,9 87,5 84,5 EU n.p. n.p. n.p. 54,0 n.p. 54,0 n.p. 55,0 n.p. 56,0 n.p. n.p. n.p. v tem: reciklirani komunalni odpadki, delež od nastalih komunalnih odpadkov, v % Slovenija 6,0 20,4 15,4 22,4 35,6 41,9 34,8 36,0 54,1 55,6 57,8 58,9 59,2 EU 27,3 31,8 33,2 38,0 38,9 40,9 41,5 43,4 44,9 46,5 47,1 47,3 47,6 Vir: Eurostat, 2021 in SURS, 2021. Opomba: Primerljivost se z odštetjem mineralnih odpadkov poveca, ker so ti zaradi svoje velike specificne teže pogosto v veliki vecini in odlocilno vplivajo na skupno kolicino; n. p. – ni podatka. Slika: Delež recikliranih komunalnih odpadkov, leto 2019 80 70 V % 60 50 40 30 20 10 0 59 48 NemcijaSlovenijaAvstrijaNizozemskaBelgijaDanskaItalijaLitvaLuksemburgEUŠvedskaFrancijaFinskaLatvijaSlovaškaIrskaMadžarskaŠpanijaCeškaPoljskaBolgarijaHrvaškaEstonijaPortugalskaGrcijaCiperRomunijaMalta Vir: Eurostat, 2021. Opomba: Za Italijo, Irsko, Ceško, Bolgarijo in Ciper je podatek za leto 2018. 1 Leta 2012 so se skupni odpadki zmanjšali za okoli cetrtino. Na padec je poleg zmanjšanja gradbenih odpadkov vplivala tudi sprememba metodologije: nekatere vrste odpadkov so bile prerazporejene med stranske proizvode. Okoljski davki 4.7 Po predhodni hitri rasti so bili prihodki iz okoljskih davkov po letu 2017 nominalno približno na isti ravni. Leta 2019 so se nominalni prihodki prvic po letu 2011 medletno nekoliko znižali (-0,3 %) zaradi manj pobranih davkov na energijo in na onesnaževanje.1 Dolgorocna rast prihodkov pred letom 2018 je bila predvsem posledica rasti rabe goriv v prometu in trošarin na pogonska goriva,2 a se je v letih 2018 in 2019 umirila. Umiritev rasti povezujemo z nižjimi trošarinami na neosvinceni motorni bencin in dizelsko gorivo, ki so bile uvedene maja 2018 z namenom nevtralizacije pritiska visokih cen surove nafte in umirjanjem rasti gospodarske aktivnosti. V 2020 so se trošarine še nekoliko znižale,3 zlasti na bencinsko gorivo, trošarine na dizelsko gorivo pa so se po znižanju v prvi polovici leta proti koncu leta že približale ravnem iz leta 2019. Po predhodnih podatkih državnega proracuna se je zniževanje prihodkov iz trošarin v letu 2020 poglobilo, kar je poleg nižjih trošarin tudi posledica manjšega prometa (tovornega in potniškega), ki je bil posledica z epidemijo povezanih omejitvenih ukrepov. Prihodki iz okoljskih davkov glede na BDP so v Sloveniji kljub zniževanju med najvišjimi v EU. V obdobju 2005–2016 so glede na BDP zaradi dviga davkov na energijo porasli, v zadnjih treh letih pa se obcutneje znižali; v letu 2019 na 3,3 % BDP. V primerjavi s povprecjem EU je bila ta raven precej višja, razlika pa se je od leta 2013, ko je bila najvišja, do leta 2019 zmanjšala na manj kot 1 o. t. Razlika izhaja iz davkov na energijo, ki so leta 2019 v Sloveniji sestavljali 84 % vseh okoljskih davkov. Visoka vrednost je v Sloveniji posledica razmeroma velike nabave in porabe energije, kar je povezano z obsežnim tranzitnim prometom, mocnim transportnim sektorjem, pa tudi z razpršeno poseljenostjo in nezadostno razvito infrastrukturo javnega prometa. Nominalno, v mio. EUR Kot delež BDP, v % Kot delež vseh pobranih davkov in socialnih prispevkov, v % Vir: Eurostat, 2021. Slika: Prihodki iz okoljskih davkov, 2019 Davki na energijo Davki na promet Davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov Vir: Eurostat, 2021. 1 Okoljski davki vkljucujejo davke na energijo, davke na promet ter davke na onesnaževanje in rabo naravnih virov. 2 Prispevek rabe goriv v cestnem prometu k energetski intenzivnosti je bil med državami EU višji le v Luksemburgu, na Malti in Cipru, davcna obremenitev pogonskih goriv pa je obicajno višja kot pri drugih energentih. Poleg velikosti davcne osnove na prihodke vpliva tudi njena struktura. 3 Izjema je bil maj, ko so cene surove nafte strmoglavile in so se trošarine mocno povecale, da so se cene obdržale okoli 1 EUR/liter. Ekološki odtis Ekološki odtis, ki je sintezni kazalnik okoljskega razvoja, je bil v obdobju 2015–2017 nespremenjen in blizu evropskega povprecja, kar kaže na precejšnje obremenjevanje okolja.1 Izražen je v standardizirani enoti biološko produktivne površine, t. i. globalnih hektarjih (gha). To je rodovitna površina, potrebna za zadovoljitev clovekovih potreb po hrani ter za ohranjanje njegovega življenjskega sloga in odlaganje pri tem nastajajocih odpadkov. V strukturi je najvec a) ogljicnega odtisa, zaradi velikih izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, sledita pa mu b) biološki odtis, to je odtis obdelovalnih površin, gozdov, pašnikov in drugih rodovitnih površin, ter c) odtis infrastrukture, to je pozidanih površin. V Sloveniji se je ekološki odtis v financni in gospodarski krizi zmanjšal, potem pa nasprotno kot v evropskem povprecju nekoliko povecal in v obdobju 2015–2017 znašal 4,9 gha/osebo (4,90 v letu 2017; v letih 1015 in 2016 pa 4,87). V letu 2017, ki je zadnje leto izracuna, je bil za 3 % vecji kot v povprecju Evrope in tudi vecji kot v vecini sosednjih držav. To kaže na gospodarski razvoj ob razmeroma veliki porabi naravnih virov in onesnaževanju okolja ter ne poteka v smeri doseganja zastavljenega cilja v SRS. Tabela: Ekološki odtis v gha/osebo 4.8 Z razmeroma velikim ekološkim odtisom je bil velik tudi ekološki primanjkljaj, ki je razlika do biološke zmogljivosti narave. Biološka zmogljivost oziroma biokapaciteta narave so tiste biološko produktivne površine, ki so se sposobne regenerirati.2 Podobno kot ekološki odtis so preracunane v globalne hektarje, pri cemer vsak globalni hektar proizvede enako kolicino biološke vrednosti. Biokapaciteta narave je precej stabilna in se med leti ne spreminja veliko. V Sloveniji najvecjo vrednost prinašajo gozdovi, ki pa kljub veliki površini ne zadostujejo za absorpcijo izpustov ogljikovega dioksida. Delež drugih površin, predvsem obdelovalnih zemljišc in ribolovnih obmocij, je v primerjavi s povprecjem Evrope razmeroma skromen. Rezultati zadnjih izracunov so pokazali, da ekološki odtis Slovenije znaša vec kot dvakrat toliko, kot je biološka zmogljivost obnavljanja njene narave. Ekološki primanjkljaj ima tudi vecina držav v Evropi, presežek pa le nekatere države na severu, ki imajo trajnostno naravnano gospodarstvo in razmeroma obsežna ribolovna obmocja. V Sloveniji je ekološki primanjkljaj vecji kot v povprecju Evrope in tudi vecji kot v povprecju sveta. 2000 2005 2008 2010 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Slovenija 4,8 5,4 5,7 5,1 4,7 4,6 4,6 4,9 4,9 4,9 Evropa 5,1 5,3 5,5 5,1 4,9 4,9 4,9 4,7 4,6 4,7 Svet 2,5 2,7 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,7 2,8 Slovenija / Evropa, indeks 93,9 101,7 104,7 99,4 96,1 94,2 96,0 104,3 105,4 103,4 Vir: York University Ecological Footprint Initiative & Global Footprint Network, 2021. Opomba: Po zadnjih izracunih je bila vrednost ekološkega odtisa za Slovenijo za leto 2016 popravljena navzdol: s 5,1 na 4,9 gha/osebo. Slika: Ekološki odtis in ekološki primanjkljaj oziroma presežek, 2017 Ekološki odtis Ekološki primanjkljaj oz. presežek 15 10 V gha / osebo 5 0 -5 -10 -15 4,7 4,9 -1,7 -2,7 RomunijaBolgarijaMadžarskaHrvaškaCiperŠpanijaGrcijaPortugalskaSlovaškaItalijaFrancijaNemcijaPoljskaEvropaSlovenijaIrskaNizozemskaCeškaMaltaFinskaLitvaAvstrijaŠvedskaLatvijaBelgijaDanskaEstonijaLuksemburg Vir: York University Ecological Footprint Initiative & Global Footprint Network, 2021. 1 Ekološki odtis (angl. ecological footprint) meri Global Footprint Network. Rezultati njihovih izracunov so dostopni za okoli 150 držav, za posamezna leta v obdobju 1961–2017. 2 Biološko produktivna površina zavzema skupno približno cetrtino površine Zemlje. Izvzeti so ledeniki, pušcave in odprti oceani, kjer obnovljivi viri zaradi prenizke koncentracije nimajo znatnega prispevka. Kmetijska zemljišca v uporabi 4.9 Kmetijska zemljišca v Sloveniji zavzemajo precej manjši del skupne površine kot v povprecju EU, a se je po dolgorocnem upadanju njihova razmeroma skromna površina v zadnjih letih ustalila. V letu 2019 so kmetijska zemljišca v uporabi (KZU)1 obsegala okoli 480 tisoc hektarjev. Predvsem zaradi opušcanja kmetovanja in zarašcanja z gozdom, pa tudi pozidave, je bilo to za 15 % manj kot ob osamosvojitvi države, a enako kot v letu 2012. Z vidika zagotavljanja pogojev za lokalno pridelavo hrane je zaskrbljujoca zlasti skromna površina njiv. Po površini njiv na prebivalca, ki so z vidika zagotavljanja prehranske varnosti najpomembnejša kategorija zemljišc, se Slovenija uvršca med zadnje štiri države clanice EU. V letu 2019 je znašala okoli 8,4 ara (v povprecju EU 22,2 ara), skupno 174 tisoc hektarjev. Ob tem je bilo pridelavi zelenjave namenjene le okoli 3 % te površine, velika vecina pa pridelavi krme za živali. Ta se prideluje tudi na trajnih travnikih in pašnikih, ki so pokrivali vecino, okoli šest desetin KZU. S trajnimi nasadi, predvsem vinogradi in sadovnjaki, je bilo zasajenih okoli 6 % KZU. Ekološka obdelava zemljišc, ki je za varstvo okolja najbolj zaželena, je razširjena bolj kot v povprecju EU in se povecuje. V letu 2019 je bila v sistem nadzora vkljucena desetina KZU. Tudi tu mocno prevladujejo trajni travniki in pašniki, namenjeni pridelavi krme, drugih kategorij pa je razmeroma malo. To ni usklajeno s povpraševanjem, ki je najvecje po ekološko pridelani sveži zelenjavi in sadju ter nemesnih predelanih živilih. Za nadaljnji razvoj je v Sloveniji še veliko možnosti. Velik del slovenskih kmetij je namrec na gorskovišinskih in drugih obmocjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, kjer obsežna konvencionalna pridelava ni mogoca. Tabela: Kmetijska zemljišca v uporabi (KZU) skupaj in v ekološki obdelavi KZU, delež v skupni površini, v % Slovenija 25,1 24,3 23,8 23,7 23,6 23,8 23,5 23,6 23,7 23,6 23,7 EU n.p. 40,0 39,4 38,9 38,9 39,0 39,2 39,1 39,1 39,2 39,2 KZU, delež v ekološki obdelavi, v % Slovenija 4,6 6,1 6,4 7,3 8,1 8,6 8,9 9,1 9,6 10,0 10,4 EU n.p. n.p. n.p. 5,9 5,9 6,1 6,6 7,1 7,5 8,0 8,5 Vir podatkov: Eurostat, 2021; preracuni UMAR. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Delež ekološko obdelanih kmetijskih zemljišc, 2019 30 25 10,4 8,5 % v KZU skupaj 20 15 10 5 0 AvstrijaEstonijaŠvedskaCeškaItalijaLatvijaFinskaDanskaSlovenijaSlovaškaGrcijaŠpanijaEUPortugalskaLitvaNemcijaFrancijaHrvaškaBelgijaMadžarskaCiperLuksembeurgNizozemskaPoljskaRomunijaBolgarijaIrskaMalta Vir: Eurostat, 2021. 1 KZU so vse površine, ki se uporabljajo za pridelovanje kmetijskih rastlin: njive in vrtovi, travniki in pašniki ter trajni nasadi. Njive so površine, ki so najmanj na pet let preorane in so namenjene pridelavi poljšcin, zelenjadnic, cvetja in okrasnih rastlin ipd. Med njive spadajo tudi vrtovi in površine, ki niso obdelane zaradi prahe ali jih bodo posejali ali posadili šele v drugi polovici leta, deteljišca in lucernišca, travnate površine, ki se po petih letih preorjejo, ter hmeljišca. Trajni nasadi so intenzivni in ekstenzivni sadovnjaki in oljcniki ter vinogradi, drevesnice, trsnice in maticnjaki. Trajni travniki in pašniki so vecletne travnate površine, ki že najmanj pet let niso bile preorane in se uporabljajo za košnjo ali pašo. Intenzivnost kmetovanja Pridelava in prireja hrane, glede na zmerno povprecno pridelavo in prirejo, v Sloveniji ni med intenzivnejšimi. V razvoju slovenskega kmetijstva je že nekaj casa mocno prisotna dualnost: a) vecanje intenzifikacije, povezane z zniževanjem števila gospodarstev in posledicno s koncentracijo pridelave in reje, ter b) obsežnejše ekološko kmetovanje, ki poteka v tesnem sožitju z naravo in je z vidika varovanja okolja najbolj zaželeno. Primerjava s povprecjem v EU v rastlinstvu ne kaže enotne slike, kar je razvidno tudi iz pridelkov dveh pomembnejših poljšcin. Hektarski pridelek pšenice je v Sloveniji obicajno manjši, koruze pa vecji. Pod vplivom vremena so pri vseh kulturah prisotna izrazita letna nihanja, z izboljševanjem tehnologije pa se donosi dolgorocno višajo. Dokler niso previsoki, to pomeni boljšo izkorišcenost naravnih virov. Obremenjenost okolja z živinorejo, merjena s številom živine na površino, pa zaradi naravnih danosti ni med manjšimi, a povprecna mlecnost na žival je manjša od povprecne v EU. Z vidika obremenitve živali je to 4.10 ugodno, z vidika obremenitve okolja na enoto proizvoda pa bi se lahko nekoliko povecala. Zniževanje porabe osnovnih inputov, ki je bilo doseženo v prejšnjem desetletju, se je pri gnojenju ustavilo, pri pesticidih pa se je poraba zadnjih nekaj let znova povecevala. Gnojenje z rastlinskimi makrohranili iz mineralnih gnojil (dušikom, fosforjem in kalijem: NPK gnojili) na enoto kmetijske površine v uporabi se je do konca prejšnjega desetletja zmanjševalo, nato pa ob precejšnjih letnih nihanjih ni bilo vecjega napredka. Dolgorocno se je zniževala tudi poraba pesticidov, merjena s skupno prodajo aktivnih snovi.1 Prodaja je odvisna od vremenskih razmer in posledicno pojava bolezni in škodljivcev, a se po letu 2013 povecuje in je bila leta 2018 približno na isti ravni kot pred desetletjem. Mednarodna primerjava kaže, da sta porabi obeh kmetijskih inputov višji kot v povprecju EU, a je zlasti pri pesticidih zaradi seštevka snovi z razlicno stopnjo toksicnosti merjenje precej zahtevno. Povprecni pridelek in mlecnost, v tonah / ha oziroma v tonah / kravo Pšenica Slovenija 4,7 4,8 5,4 4,4 5,2 5,1 5,2 5,0 4,4 5,2 5,8 EU n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. 5,2 5,7 5,2 5,8 n.p. Koruza za zrnje Slovenija 8,3 8,5 7,1 5,4 9,2 9,0 9,5 7,1 9,5 9,3 10,4 EU n.p. 7,1 6,0 6,8 8,1 6,4 7,3 7,8 8,4 7,9 7,0 Mlecnost Slovenija 5,5 5,5 5,6 5,4 5,7 5,6 6,0 6,0 6,1 6,2 n.p. EU n.p. n.p n.p. 6,5 6,7 6,8 6,9 7,0 7,2 7,3 n.p. Gnojila in pesticidi, Slovenija, rast, 2005 = 0 NPK gnojila, poraba na površino 100,0 89,3 83,1 85,1 87,0 89,6 86,4 85,1 86,4 83,7 n.p. Pesticidi, prodaja aktivne snovi 100,0 80,2 72,9 64,9 71,4 74,0 81,8 76,9 82,9 n.p. n.p. Vir: Eurostat, 2021; preracuni UMAR. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Mlecnost, 2019 12 10 V tisoc ton mleka / kravo 8 6 4 2 0 7,3 6,2 RomunijaBolgarijaHrvaškaIrskaSlovenijaLitvaItalijaPoljskaMaltaCiperLatvijaFrancijaSlovaškaAvstrijaEUGrcijaLuksemburgMadžarskaBelgijaNemcijaPortugalskaCeškaŠvedskaNizozemska FinskaŠpanijaEstonijaDanska Vir: Eurostat, 2021, preracuni UMAR. 1 Ocenjuje se, da se v kmetijstvu porabi okoli 2/3 pesticidov, preostalo pa na drugih zemljišcih (železnici, cestah, igrišcih za golf, parkih ipd.). Intenzivnost poseka lesa 4.11 Posek lesa se je zaradi sanacije gozdov po obsežnih naravnih nesrecah v obdobju 2014–2019 povecal. Žledolomu, ki je v letu 2014 mocno prizadel slovenske gozdove, se je v naslednjih letih pricakovano pridružilo izrazito širjenje smrekovega lubadarja, v letih 2017 in 2018 pa tudi obširni vetrolomi. V šestih letih po žledolomu je bilo letno posekanega za okoli polovico vec lesa kot v letu pred tem, tako da se je razmeroma majhen evidentirani posek bolj približal strokovno dopušcenemu.1 Intenzivnost poseka, izražena kot razmerje med letnim posekom in letnim prirastkom lesa, se je povecala in v letu 2019 znašala okoli 60 %. S tem se je nekoliko približala cilju v nacrtu (Akcijski nacrt za povecevanje konkurencnosti gozdno-lesne verige do leta 2020), ki je ob zagotovitvi trajnostnega razvoja zastavljen na ravni 75 %. Struktura poseka pa se je mocno spremenila. Posek za nego gozdov, ki je v obicajnih razmerah najvecji, se je zmanjšal, povecala pa se je secnja sanitarne narave,2 in sicer na dve tretjini poseka. Z vecjo secnjo se je povecala proizvodnja lesnih sortimentov, a možnosti za nadaljni razvoj gozdno­lesne verige ostajajo ob veliki gozdnatosti ter veliki in narašcajoci zalogi lesa slabo izkorišcene. Proizvodnja lesa se je po žledolomu povecala v vseh kategorijah; najbolj pri lesu za celulozo in plošce, a tudi pri hlodih za žago in furnir, ki je najbolj kakovosten in za dosego višje dodane vrednosti najprimernejši les. Bolj kot skupna proizvodnja pa se je povecala zunanja trgovina z nepredelanim lesom. Izvoz se je v obdobju po žledu, ob nižjem letnem uvozu za okoli desetino, letno povecal skupno za okoli 70 %, samo hlodov iglavcev pa za 120 %.3 Velik izvoz kakovostne surovine je neizkorišcena možnost za vecjo zaposlenost in dodano vrednost v nadaljnjih clenih gozdno-lesne verige. Tabela: Gozd in gospodarski izkoristek, Slovenija 2000 2005 2010 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Površina gozda (v tisoc ha) 1.134,2 1.169,2 1.185,2 1.184,5 1.183,4 1.181,9 1.182,0 1.182,3 1.180,3 1.177,2 1.176,8 Lesna zaloga (v mio. m3) 262,8 300,8 331,0 337,8 342,4 346,1 348,2 350,4 352,9 355,3 356,7 Letni prirastek lesa (v mio. m3) 6,9 7,6 8,1 8,4 8,5 8,6 8,6 8,7 8,7 8,8 8,8 Posek lesa (v mio. m3) 2,6 3,3 3,4 3,9 3,9 6,3 6,0 6,1 5,0 6,1 5,3 Proizvod. okrog. lesa (v mio. m3) 2,3 2,7 2,9 3,4 3,5 5,3 5,2 5,5 4,6 4,1 4,7 Intenzivnost poseka lesa 38,0 43,0 41,6 46,4 46,2 74,0 70,1 70,4 57,3 68,9 59,9 Vir: ZGS, 2020 in SURS, 2021; preracuni UMAR. Opomba: Razmerje med posekom in proizvodnjo okroglega lesa je odvisno tudi od strukture pridobljenih lesnih sortimentov in vrste dreves. V obdobju po žledolomu je izkoristek znašal od 83 do 92 % poseka. Slika: Lesna zaloga na enoto površine gozda, 2020 450 400 V m3 / ha 350 300 250 200 150 100 50 0 335 173 LuksemburgRomunijaSlovenijaNemcijaAvstrijaCeškaPoljskaSlovaškaBelgijaLitvaNizozemskaHrvaškaDanskaEstonijaLatvijaBolgarijaMadžarskaFrancijaEUIrskaItalijaŠvedskaFinskaŠpanijaPortugalskaGrcija Vir: Eurostat, 2021; preracuni UMAR. Opomba: Za Belgijo in Portugalsko je podatek za leto 2015; za Ciper in Malto ni podatka. 1 Dopušcena oz. možna kolicina poseka je dolocena ob predpostavki zagotovitve trajnostnega razvoja, to je dolgorocne stabilnosti vseh gozdov in njegovih habitatov, ne glede na lastništvo. V zadnjih letih je evidentirani posek znašal okoli devet desetin dopušcenega. 2 Sanitani posek je posek bolnega, poškodovanega ali sušecega se drevja, ki so ga škodljivi biotski (škodljivci, bolezni, divjad) ali abiotski dejavniki (veter, sneg, žled, suša, plaz, onesnažen zrak) poškodovali do take mere, da nima gozdnogojitvene prihodnosti (SiDG, 2021). 3 Hlodi iglavcev so glavnina skupnega izvoza hlodov, o izvozu listavcev pa po letu 2016 ni locenega podatka; ta izvoz je zajet v skupnem izvozu okroglega industrijskega lesa listavcev, ki pa se je v tem obdobju letno povecal za okoli 30 %. Kakovost vodotokov 4.12 Ob visoki kakovosti slovenskih vodotokov se je nadaljnje izboljšanje, zastavljeno s SRS, po letu 2016 zaustavilo. Kakovost voda, merjena z biokemijsko potrebo po kisiku, ki je bila v zacetku prejšnjega desetletja blizu povprecja EU, se je po letu 2005 precej izboljšala in je v primerjavi z državami z znanimi podatki v EU že nekaj let v ospredju. Tudi vsebnosti nitratov v podtalnici in fosfatov v rekah, ki v prevelikih odmerkih poslabšujejo kakovost vode, sta se dolgorocno znižali in sta nižji kot v povprecju EU.1 Manjše onesnaženje, obicajno povzroceno z izpusti komunalnih in industrijskih odpadnih voda ter s spiranjem kmetijskih površin, je posledica precej boljše in obsežnejše obdelave odpadnih voda ter opušcanja gospodarskih aktivnosti, ki so z odpadnimi vodami onesnaževale vodotoke. Štiri petine nacrpane vode izhaja iz površinskih virov in je vecinoma namenjenih industriji, med odpadno vodo pa je okoli petina precišcene. V letu 2019 je bilo v Sloveniji, ki je zaradi pestrih naravnih danosti vodnata država z razmeroma veliko razpoložljivostjo sladkovodnih virov na prebivalca, skupno nacrpane 944 mio. m3 vode, kar je 4 % manj kot pred petimi leti. Vecina te vode je bila iz površinskih vodnih virov in za industrijo, le petina iz podzemnih voda in namenjena predvsem javnemu vodovodu. V okolje je odteklo 997 mio. m3 odpadne vode.2 Delež pred izpustom precišcene vode se je po letu 2015 podvojil, na okoli petino. Preostala vecina odpadne vode je ostala neprecišcena, a je bila v najvecji meri le toplotno onesnažena, predvsem zaradi rabe v hidroelektrarnah. Tabela: Kazalniki kakovosti voda 2000 2005 2008 2010 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Biokemijska potre ba po kisik u v rekah 2*, v mg O/l Slovenija 2,8 2,5 1,1 1,3 1,5 1,2 1,2 1,1 1,0 1,1 1,1 1,1 EU 3,1 2,4 2,2 2,1 2,1 2,0 1,9 2,0 1,9 2,0 n.p. n.p. Nitrati v podtalnici, v mg NO 3 /l Slovenija n.p. 15,2 13,0 11,8 11,3 11,7 11,7 11,8 11,4 12,1 11,9 11,6 EU 19,6 19,7 19,7 19,7 19,2 19,7 19,6 19,8 19,6 19,1 n.p. n.p. Fosfati v rekah, v mg PO 4/l Slovenija 0,06 0,05 0,03 0,04 0,06 0,05 0,04 0,06 0,04 0,04 0,03 0,04 EU 0,16 0,12 0,12 0,10 0,10 0,09 0,09 0,09 0,09 0,09 n.p. n.p. Vir: Eurostat, 2021 in SURS, 2021. Opombi: *Vrednosti za Slovenijo po SURS so višje kot po Eurostat, zaradi povecevanja nabora vzorcnih mest; n. p. – ni podatka. Slika: Biokemijska potreba po kisiku v rekah 2000 2017 5 4 V mg O2 / liter 3 2 1 0 3,1 2,8 2,0 1,1 IrskaSlovenijaLatvijaFrancijaAvstrijaEstonijaHrvaškaEULitvaSlovaškaBelgijaCeškaPoljskaBolgarijaRomunijaCiper Vir: Eurostat, 2021; SURS, 2021. Opomba: Za druge države clanice EU ni podatka. 1 Biokemijska potreba po kisiku je merilo za organsko onesnaženost vode in pomeni kolicino kisika, ki ga aerobni mikroorganizmi pod dolocenimi pogoji potrebujejo za razkrajanje organske snovi v vodi. V najcistejših rekah so vrednosti pod 1 mg, v zmerno in mocno onesnaženih pa od 2 do 8 mg O2/liter. Nitrati v podtalni vodi so dolgoobstojni in se kopicijo z vložki iz antropogenih virov, predvsem iz kmetijstva. Standard EU za pitno vodo, da se prepreci nevarnost za zdravje ljudi, je pod 50 mg NO3/l. Visoke vrednosti fosfatov v rekah lahko povzrocijo težave z evtrofikacijo, to je s kakovostjo vode zaradi rasti makrofitov in alg (Eurostat, 2021). 2 Odpadna voda ni le kolicina vode, ki je po uporabi izpušcena nazaj v okolje. To je tudi padavinsko in meteorno onesnažena voda, ki se zliva v okolje po kanalizacijskem omrežju, ali pa je bila zajeta in izpušcena neposredno v reke, potoke in v zemljo. Kakovost zunanjega zraka 4.13 Slabša kakovost zunanjega zraka je v Sloveniji precej povezana s cezmerno onesnaženostjo s prašnimi delci (PM),1 ta pa predvsem z neustreznim zgorevanjem lesne biomase in nizko prevetrenostjo obmocij. K skupnim izpustom PM10 prispevajo glavnino, okoli 60 %, individualna kurišca, pretežno zaradi razširjene neustrezne uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah in hkrati pogosto neugodnih vremenskih razmer v kotlinah in dolinah celinskega dela Slovenije. Ob izrazitih temperaturnih inverzijah lahko že manjša gostota izpustov povzroci cezmerno onesnaženje zraka. Ker v topli polovici leta teh težav ni, podatki o povprecnih letnih vrednostih kažejo boljšo sliko kot podatki o številu dni s prekoraceno mejno dnevno vrednostjo, ki so znacilni za hladni del leta. Druga vecja skupina izpustov delcev je iz rabe energije v industrijskih procesih in goriv v industriji, sledijo pa izpusti iz cestnega prevoza. Splošna povprecna izpostavljenost urbanega prebivalstva delcem se je v zadnjih letih tudi pod vplivom toplejših zim zmanjševala, a je pri najbolj drobnih delcih ostala precej vecja kot v povprecju EU. Problematicna je tudi lokalno velika prisotnost prizemnega ozona. Ker je nastanek ozona pogojen z dovolj veliko prisotnostjo soncne svetlobe, do njegove cezmerne koncentracije – nasprotno kot pri prašnih delcih – prihaja predvsem poleti. Vecinoma je posledica cestnega prometa, ki je najvecji vir predhodnikov prizemnega ozona. V Sloveniji je njegova koncentracija v zraku pod velikim vplivom cezmejnega prenosa. Mocno je odvisna od vetrov iz zahoda in je najvišja na Primorskem, a je visoka tudi na vecini drugih merilnih mest, tudi na podeželju in v višjih legah (ARSO, 2021b). Vecletni niz podatkov zaradi velike odvisnosti od vremenskih razmer ne izkazuje jasnega trenda, a izpostavljenost urbanega prebivalstva ozonu je bila po zadnjih podatkih v Sloveniji vecja kot v povprecju EU. Tabela: Izpostavljenost urbanega prebivalstva prašnim delcem in ozonu, v mikrogramih na m3 PM10 PM2.5 Vir: Eurostat, 2021 in ARSO, 2021. Opomba: Prikazana je povprecna letna koncentracija delcev na mestnih ozadjih. Letna mejna koncentracija za varovanje zdravja je po priporocilih Svetovne zdravstvene organizacije za PM10 20 µg/m3, PM2,5 10 µg/m3 (Arso, 2021b). Preseganje ciljne vrednosti za ozon, ki velja za varovanje zdravja ljudi, se doloca na podlagi koncentracij ozona, izmerjenih v prejšnjem triletnem obdobju na merilnih mestih, ki so reprezentativna za obmocje (Uredba o ozonu v zunanjem zraku, 2003); prikazani so podatki za merilna mesta mestnega ozadja.; n. p. – ni podatka. Slika: Izpostavljenost urbanega prebivalstva prašnim delcem PM2,5, 2019 Mikrogrami delcev / m3 20 15 10 5 0 15,3 12,6 EstonijaFinskaŠvedskaIrskaPortugalskaDanskaLuksemburgFrancijaNizozemskaNemcijaBelgijaLitvaŠpanijaAvstijaLatvijaEUCiperSlovaškaGrcijaCeškaMadžarskaItalijaSlovenijaHrvaškaRomunijaPoljskaBolgarija Vir: Eurostat, 2021. Opomba: Za Malto ni podatka. 1 Najpogosteje se merijo delci PM (angl. Particulate matter) premera 10 µm ali manj (PM) in 2,5 µm ali manj (PM). Ti so najbolj škodljivi, ker povzrocajo vecjo 102,5 obolevnost in umrljivost za boleznimi dihal ter srca in ožilja. Funkcionalno degradirana obmocja 4.14 Skupna površina funkcionalno degradiranih obmocij (FDO) se je po letu 2017 povecala, a je bilo ob tem prisotno tudi oživljanje nekaterih obmocij. S popisom1 je bilo evidentiranih 1.167 FDO v skupni površini 3.747 ha, njihova povprecna velikost je bila 3,2 ha. Med popisoma v letih 2017 in 2020 se je število povecalo za 86, skupna površina pa za 324 ha, kar pomeni povecanje za 8 oziroma 9 %. Najvec FDO, ki so tudi razmeroma velika (okoli 5 ha), so obmocja opustitve industrijskih in obrtnih dejavnosti. Spremembe po letu 2017 vkljucujejo nova FDO (prevladujejo FDO infrastrukure in storitvenih dejavnosti) in oživljena obmocja, crtana iz evidence FDO. Teh je bilo najvec med FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti. V opazovanem obdobju 2017–2020 je bilo uspešno saniranih 8 % FDO, zaradi posledic epidemije covida-19 pa na obmocjih bolj prizadetih dejavnosti lahko pricakujemo nastajanje novih. V popisu so bili opazovani naslednji procesi: a) ni bilo sprememb, b) dogajale so se vecje spremembe, c) nastajala so nova FDO, c) FDO so se vrnila v funkcijo. Na dobri polovici FDO po letu 2017 ni prišlo do sprememb zaradi vprašanj lastništva, nezaintiresiranosti lastnikov za spremembe, financnih ovir in zavrnitve poskusa umestitve neprimernih dejavnosti v prostor. V strukturi sprememb je bilo takih FDO najvec v primorsko-notranjski, najmanj pa v obalno-kraški regiji. Do vecjih sprememb (na okoli cetrtini FDO) je prišlo iz dveh razlogov – ponekod so se, predvsem na opušcenih gradbišcih, nekdanjih obmocjih industrije in storitvenih dejavnosti, zaceli postopki sanacije in ponovne oživitve. Drugje pa so velike spremembe pomenile poslabšanje degradiranosti ali spremembe lastništva in razvojnih nacrtov, obicajno zaradi nasedlih investicij, stecajnih postopkov ali nelegalnih posegov v prostor. V strukturi je bilo najvec sprememb na FDO v posavski, najmanj pa v pomurski regiji. Po letu 2017 je bilo popisanih 193 novih FDO2 (okoli 15 % vseh), pretežno obmocij infrastrukturnih dejavnosti, storitvenih dejavnosti in obmocij prehodne rabe. V strukturi sprememb je teh najvec v obalno-kraški in najmanj v primorsko-notranjski ter zasavski regiji. Okoli 8 % FDO je bilo uspešno saniranih z vzpostavljeno novo funkcijo, predvsem na obmocjih nekdanje industrijske rabe. Najvec uspešnih sanacij je bilo v savinjski in podravski regiji, dobro desetino. V aktivnostih oživljanja in umešcanja novih dejavnosti na FDO, ki so uspešno potekale pred epidemijo covida-19, se nakazujejo spremembe. Na obmocjih bolj prizadetih dejavnostih (npr. storitve, turizem in rekreacija) pricakujemo opušcanje dejavnosti; kjer pravni in financni pogoji omogocajo, pa se bo pospešilo vracanje razvrednotenih obmocij v ponovno rabo. Slika: Struktura sprememb funkcionalno degradiranih obmocj po regijah, 2017–2020, v % FDO je ponovno v funkciji, predlog izbrisa Vecje spremembe na FDO Ni sprememb Novo FDO 0 200 400 600 800 1.000 1.200 v ha Vir: Lampic, 2020. 1 September 2020 (Lampic, 2020). 2 Nekaj je bilo dodatno evidentiranih, ker ob prvem popisu niso bila evidentirana. Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja Ucinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve 5.1 Zaupanje v institucije 5.2 Izvršna zmogljivost Zaupanja vreden pravni sistem 5.3 Indeks vladavine prava 5.4 Predvideni cas reševanja civilnih in pravdnih gospodarskih zadev 5.5 Indeks zaznave korupcije Varna in globalno odgovorna Slovenija 5.6 Svetovni indeks miru 5.7 Delež oseb, ki so porocale o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju 5.8 Delež bruto nacionalnega dohodka za uradno razvojno pomoc Zaupanje v institucije 5.1 Po povecevanju v predhodnih letih se je v letu 2020 zaupanje v vecino institucij zmanjšalo.1 Najvecje in nad povprecjem EU je bilo leta 2006, a se je od takrat mocno zmanjšalo. Pri vecini institucij je bilo najmanjše ob koncu gospodarske krize, v obdobju 2013–2019 pa se je povecalo. Zaupanje v politicne stranke se je nekoliko izboljšalo šele v letu 2017. V primerjavi z letom prej se je v letu 2020 zaupanje v vlado, parlament in politicne stranke zmanjšalo, na kar so vplivali poslabšanje makroekonomskih kazalnikov zaradi razmaha epidemije covida-19, kriza ter s tem povecanje nezadovoljstva anketiranih z gospodarskimi in splošnimi razmerami v Sloveniji.2 Zmanjšalo se je tudi zadovoljstvo z delovanjem demokracije. V Sloveniji je bil delež tistih, ki menijo, da so bile omejitve clovekovih pravic in svobošcin za zajezitev epidemije neupravicene, med najvecjimi v EU (30 %).3 Tabela: Zaupanje v institucije, v % Povecalo se je zaupanje v lokalne oblasti, ki ostaja institucija z najvec zaupanja, najmanj pa prebivalstvo zaupa politicnim strankam. Zaupanje v vse institucije je tudi v letu 2020 ostalo pod povprecjem EU. Zaupanje v EU in njene institucije se od leta 2015 povecuje. Najvecje je bilo leta 2006, najmanjše pa leta 2015, od takrat se povecuje. V primerjavi s predhodnim letom se je v letu 2020 še nekoliko povecalo zaupanje v EU, prav tako je vecje zaupanje v evropske institucije. V Sloveniji je v EU zaupalo 47 % vprašanih, kar je nad evropskim povprecjem. V Evropski parlament je zaupalo 46 % vprašanih, nekoliko manj pa v Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko (44 %), vse te vrednosti pa so tudi okoli povprecja EU. 2006 2008 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Parlament Slovenija 42 34 23 10 12 6 9 11 14 17 22 26 22 EU 33 34 31 27 28 25 30 28 32 35 35 36 36 Vlada Slovenija 43 36 27 12 15 10 13 16 17 17 23 31 25 EU 30 34 29 24 27 23 29 27 31 36 35 35 40 Lokalne oblasti Slovenija n.p. 39 39 36 34 29 31 27 38 43 40 46 50 EU n.p. 50 47 45 43 44 43 42 47 51 54 54 57 Politicne stranke Slovenija 20 17 11 7 9 6 6 6 6 8 10 14 12 EU 17 20 18 14 15 14 14 15 16 18 18 20 23 EU Slovenija 70 60 47 38 39 37 40 30 37 38 37 46 47 EU 45 47 42 34 33 31 37 32 36 41 42 45 43 Vir: Eurobarometer, 2020a in 2020c. Opomba: Podatek za posamezno leto je zadnji razpoložljivi podatek v tistem letu (jesenske meritve, 2020: poletna meritev). Podatki za EU so za leto 2006 za EU-25, od 2008 do 2012 za EU-27, od 2013 do 2018 za EU-28, za leto 2019 in 2020 za EU-27; n. p. – ni podatka. Slika: Zaupanje v institucije EU, Slovenija Evropska centralna banka Evropska komisija Evropski parlament 75 70 65 60 55 50 45 40 35 30 25 V % 1 Vir podatkov je Eurobarometer, ki temelji na anketnih odgovorih prebivalcev o njihovem zaupanju v izbrane institucije, pri cemer anketiranci odgovarjajo z odgovori: zaupam, ne zaupam in ne vem. 2 Povecal se je delež ljudi, ki kot slabe ocenjujejo gospodarske in zaposlitvene razmere v državi. Mocno se je povecal tudi delež tistih, ki ocenjujejo, da se bodo gospodarske in zaposlitvene ter splošne razmere v državi v naslednjih dvanajstih mesecih poslabšale. 3 Vecji je bil le v Romuniji (38 %) in Bolgariji (37 %). Izvršna zmogljivost Izvršna zmogljivost, ki meri strateško upravljanje javnih institucij, se v Sloveniji pocasi izboljšuje, a ostaja nizka v primerjavi z drugimi državami clanicami EU. Indeks izvršne zmogljivosti je del kazalnikov trajnostnega upravljanja in meri delovanje vlade in institucij na osmih podrocjih: strateška zmogljivost, medresorsko sodelovanje, priprava ucinkov predpisov, posvetovanje z javnostmi, komuniciranje, izvajanje zastavljenih ukrepov, prilagodljivost in sposobnost reforme sistema javne uprave.1 Po letu 2017 sta se vrednost indeksa in uvrstitev med državami clanicami EU izboljšali, kljub temu pa Slovenija še naprej opazno zaostaja za povprecjem EU pri vseh komponentah indeksa. Tabela: Indeks izvršne zmogljivosti v Sloveniji in EU 5.2 Nizka ocena izvršne zmogljivosti nakazuje na relativno majhno ucinkovitost delovanja institucij države in vlade. V raziskavi SGI (Bertelsmann, 2020)2 so bile najvecje slabosti zaznane predvsem pri ucinkovitem strateškem nacrtovanju in organizacijskih reformah, kjer je bil v zadnjih letih narejen omejen napredek. Precej slabše kot v drugih državah clanicah EU je ocenjeno tudi izvajanje zastavljenih ukrepov na razlicnih ravneh države (centralna, lokalna raven), poudarjeno je tudi vmešavanje politike v kadrovanje tudi na strokovnih ravneh državne uprave. Kljub napredku v zadnjem letu Slovenija v primerjavi z drugimi državami zaostaja tudi v pripravi celovite analize ucinkov predpisov (RIA – regulatory impact assessment) na javne finance, gospodarstvo, okolje in družbo kot celoto. 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Slovenija* 4,46 4,64 4,81 4,77 4,81 4,91 4,97 EU 6,02 6,04 6,04 6,04 6,05 5,95 5,94 Vir: Bertelsmann, 2020; preracuni UMAR. Opomba: Vrednosti od 1 do 10, vec je bolje; *za Slovenijo je bil indeks prvic izracunan leta 2014. Slika: Indeks izvršne zmogljivosti po podkomponentah, 2020 Strateška zmogljivost Medresorsko sodelovanje Tri najucinkovitejše države* EU Priprava ucinkov predpisov Slovenija Slovenija 2014 Posvetovanje z javnostmi Vir: Bertelsmann, 2020; preracuni UMAR. Opomba: Tri vodilne države so Švedska, Finska in Danska. Višje število tock je boljše, najvec možnih je 10. 1 Glavna omejitev kazalnikov trajnostnega upravljanja (SGI – sustainable governance indicators) je v zelo majhnem vzorcu vprašanih strokovnjakov v posameznih državah. 2 Raziskava je bila narejena v prvi polovici 2020 in objavljena septembra 2020, zato vecinoma ne upošteva ucinkov epidemije covida-19 na izvršno zmogljivost proucevanih držav. Indeks vladavine prava 5.3 Slovenija se po podatkih za leto 2019 na lestvici indeksa vladavine prava uvršca v drugo polovico držav EU, njena uvrstitev pa se od leta 2012 ni bistveno spremenila. Vladavina prava (angl. rule of law) poudarja nacelo pravne enakosti ter nedotakljivost avtoritete prava in zakona, kar pomeni, da država sama spoštuje pravo, pri cemer je delovanje državnih organov pravno vezano in so zagotovljene temeljne clovekove pravice in svobošcine. Z uvrstitvijo v drugo polovico držav EU po indeksu vladavine prava zaostaja za ciljem SRS, njena uvrstitev pa kaže na pomanjkljivosti delovanja pravne države. Najvišje se uvršca na podrocju notranjega reda in varnosti, kjer se tudi približa najbolje ocenjenim Tabela: Indeks vladavine prava v Sloveniji in EU Uvrstitev med 20 državami EU Tocke Slovenija 0,66 0,65 0,66 0,67 0,67 0,67 0,69 EU* 0,72 0,72 0,72 0,73 0,73 0,73 0,73 Vir: WJP, 2020. Opomba: Vrednosti od 0 do 10, vec je bolje; podatki za krovni indeks so na voljo od leta 2012 naprej; *podatki so na voljo za 20 držav EU. skandinavskim državam, blizu povprecja EU pa je le še na podrocju temeljnih clovekovih pravic (dobro ocenjeni kazalniki so pravica do življenja in varnosti ter pravica do dela). Za povprecjem EU precej zaostaja na podrocju kazenskega pravosodnega sistema, kjer se v kazalnikih odraža nezaupanje v sodni sistem, predvsem v njegovo neodvisnost. Na pomanjkljivosti delovanja pravne države kažejo tudi nizke vrednosti kazalnikov na podrocju omejitev vladne politike (npr. kazalnik glede odgovornosti državnih uradnikov ob ugotovljenih nepravilnostih) in odsotnosti korupcije (npr. v tveganju korupcije uradnikov v izvršilni in zakonodajni veji oblasti). Slika: Indeks vladavine prava po podkomponentah, 2019 Omejitve vladne politike Kazenski pravosodni sistem Tri vodilne države EU Civilni pravosodni sistem Odprtost politicnega sistema Slovenija Slovenija 2012-13 Regulativni izvršilni ukrepi Temeljne clovekove pravice Vir: WJP, 2020. Opomba: Vrednosti od 0 do 1, vec je bolje; podatki so za 20 držav EU; tri vodilne države so Danska, Finska in Švedska. Predvideni cas reševanja civilnih in pravdnih 5.4 gospodarskih zadev Predvideni cas reševanja civilnih pravdnih in gospodarskih zadev1 se je v obdobju 2008–2018 opazno skrajšal, a je ostal daljši kot v EU. Slovenija je v obdobju 2008–2014 za vec kot 40 % zmanjšala predvideni cas trajanja reševanja civilnih pravdnih in gospodarskih zadev, k temu pa je pomembno prispeval projekt odprave sodnih zaostankov in druge strukturne reforme (npr. insolvencna zakonodaja). Od leta 2014 se je cas trajanja teh zadev sicer nekoliko podaljšal (na 283 dni v letu 2018), kar je posledica predvsem prenosa novih pristojnosti na sodišca in povecanega števila zahtevnih zadev. Povecala se je tudi neskladnost z EU, v primerjavi z drugimi državami pa najdlje trajajo sodni postopki, povezani s pranjem denarja.2 Skrajšal se je predvideni cas trajanja zadev na drugi in tretji stopnji, kjer je bila Slovenija v zadnjih letih boljša od povprecja EU. Zaradi razlicnih podatkov in metodologije se predvideni cas rešitve razlikuje od trajanja (konkretnih) sodnih postopkov. Povprecni dejanski cas reševanja pomembnejših zadev3 se v zadnjih petih letih ni bistveno spremenil, epidemija covida-19 pa je v letu 2020 pomembno vplivala na delovanje sodišc. Do leta 2016 se je cas reševanja pomembnejših zadev hitro zmanjševal, kar je bilo v veliki meri posledica manjšega pripada novih zadev in vecje ucinkovitosti sodišc, po letu 2016 pa se ta cas ni vec bistveno spremenil. To je posledica vecjega števila zahtevnejših postopkov in novih pristojnosti, ki jih spremembe zakonodaje nalagajo sodišcem. Kazalnik reševanja pripada4 pomembnih zadev presega je v obdobju 2016–2019 presegal 100 %, kar pomeni, da so sodišca rešila vec zadev, kot so jih prejela. Epidemija covida-19 je vplivala na zmanjšanje števila vseh prejetih (tudi pomembnejših) zadev, manjše pa je bilo tudi število rešenih zadev, sodišca zaradi omejitev pri poslovanju niso obvladala vseh prejetih zadev, saj so rešila 5 % manj pomembnejših zadev, kot so jih prejela (vseh zadev za 0,2 % manj). V strukturi nerešenih zadev se je tako delež pomembnejših zadev še povecal (46,9 % v letu 2016, 60,9 % v letu 2020). Povprecni cas reševanja vseh zadev se je v zadnjih petih letih opazno skrajšal in je leta 2020 znašal 1,1 meseca. Tabela: Predvideni cas reševanja civilnih pravdnih in gospodarskih zadev na prvi stopnji, število dni 2008 2010 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slovenija 460 315 318 301 270 277 280 292 283 EU 299 288 278 300 253 244 252 242 250 Vir: EK, 2020c. Slika: Pomembnejše zadeve na sodišcih, Slovenija Prejete Rešene Nerešene Povprecni cas rešitve (desna os) 200.000 10 180.000 9 160.000 8 140.000 7 Število zadev 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0 6 5 4 3 2 1 0 Število mesecev 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Vir: Vrhovno sodišce Republike Slovenije, 2021. 1 Predvideno trajanje postopkov je ocenjeni cas (v dnevih), ki je potreben, da se zadeva na sodišcu reši, oziroma cas, v katerem sodišce sprejme odlocbo na prvi stopnji. 2 Sodni postopki, povezani s pranjem denarja, dlje trajajo samo na Malti. 3 Pomembnejše zadeve sestavljajo okoli 15 % vseh zadev in so vse zadeve, ki so kot take opredeljene v metodologiji vodenja statisticnih podatkov, ki je objavljena na spletni strani https://podatki.gov.si/dataset/sodna-statistika-bilten/. 4 Razmerje med obsegom rešenih in novoprispelih zadev na sodišce v obdobju zadnjih 12 mesecev, izraženo v odstotkih. Indeks zaznave korupcije 5.5 Zaznava korupcije v Sloveniji se v zadnjih devetih letih ni bistveno spremenila in ostaja vecja kot v povprecju EU.1 Indeks zaznave korupcije (angl. Corruption perception index – CPI) temelji na zaznavanju stopnje koruptivnosti javnega sektorja s strani poslovnega sveta, strokovnjakov in analitikov. Slovenija že od leta 2012 ne zaznava bistvenega napredka na lestvici zaznave korupcije, prav tako je bila že tretje leto zapored ocenjena z enakim številom tock (60 od najvec možnih 100). S tem še naprej zaostaja za povprecjem EU, a se uvršca bolje od vecine držav, ki so k EU pristopile po letu 2003. Po Eurobarometru (Eurobarometer, 2020b) v Sloveniji 87 % vprašanih meni, da je korupcija široko prisotna, vendar jih hkrati tudi velika vecina z njo ni imela izkušenj. To je treba v veliki meri pripisati dejstvu, da vprašani menijo, da odmevni in veliki primeri korupcije niso ustrezno sankcionirani. KPK navaja, da je v Sloveniji najvec zaznave korupcije na podrocju javnega sektorja pri javnih narocilih (okoli 15 % vseh prijav), v upravnih postopkih, v okolišcinah, ki pomenijo nasprotje interesov, pri postopkih razpolaganja s stvarnim premoženjem države in obcin ter v zdravstvu in farmaciji. Leto 2020 je zaznamovala epidemija covida-19 in z njo povezana kriza, ki je razkrila številna korupcijska tveganja predvsem v zvezi z nabavo medicinske opreme. V Sloveniji so bile v letu 2020 sprejete tudi nekatere sistemske spremembe (sprejetje novele Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije), ki naj bi zagotovile orodja za ucinkovitejše delo KPK ter razmejile pristojnosti za pregon kaznivega dejanja (ZIntPK-C, 2020). Tabela: Indeks zaznave korupcije 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Slovenija 61 (15) 67 (11) 66 (10) 64 (12) 59 (15) 61 (15) 57 (16) 58 (16) 60 (15) 61 (14) 61 (13) 60 (13) 60 (14) 60 (14) EU 62,4 63,6 59,9 61,5 62,6 62,6 62,8 63,7 65,0 64,0 65,0 64,1 63,9 63,7 Vir: Transparency international, 2021. Opomba: Vrednost indeksa od 0 do 100, 0 pomeni visoko koruptivnost države, vrednost 100 pa državo, kjer ni bilo zaznane korupcije. V oklepaju je navedena uvrstitev med državami clanicami EU. Slika: Indeks zaznave korupcije 2020 2017 % vprašanih 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 64 60 DanskaFinskaŠvedskaNizozemskaNemcijaLuksemburgAvstrijaBelgijaEstonijaIrskaFrancijaEUŠpanijaPortugalskaLitvaSlovenijaCiperLatvijaPoljskaCeškaItalijaMaltaGrcijaSlovaškaHrvaškaBolgarijaMadžarskaRomunija Vir: Transparency international, 2021. Opomba: Vrednost indeksa od 0 do 100, 0 pomeni visoko koruptivnost države, vrednost 100 pa državo, kjer ni bilo zaznane korupcije. V oklepaju je navedena uvrstitev med državami clanicami EU. 1 Vecina virov za pripravo indeksa zaznave korupcije je na podlagi raziskav in anket iz leta 2019 oz. prve polovice leta 2020, zato ucinki zdravstvene krize na zaznavo korupcije še niso v polni meri upoštevani. Sistemske spremembe v Sloveniji bi se lahko na spremembi vrednosti indeksa pokazale v naslednjem letu. Delež gospodinjstev, ki so porocala o težavah s kriminalom, 5.6 vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju Delež gospodinjstev1 v Sloveniji, ki so porocala, da imajo v svojem bivalnem okolju težave s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem, je v letu 2019 ostal enak kot v predhodnih dveh letih in je v okviru cilja SRS. Znašal je 8 % in je ostal pod povprecjem EU, a se je uvrstitev Slovenije med državami clanicami EU že cetrto leto zapored poslabšala.2 To kaže, da so nekatere druge evropske države uspešnejše pri zmanjševanju kriminalitete na lokalni ravni. Na pojav kriminalitete vplivajo socialnoekonomski dejavniki, bolj je prisotna v urbanih okoljih. V letu 2019 je po tem kazalniku izstopala jugovzhodna Slovenija, kjer se je v desetletnem obdobju podvojil delež gospodinjstev, ki so porocala o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju. Velik in narašcajoc delež takih gospodinjstev je imela tudi posavska regija. V desetletnem obdobju je najbolj upadel delež takih gospodinjstev v osrednjeslovenski regiji (za 10 o. t.), vendar je v letu 2019 ostal na nadpovprecni ravni (12 %). Osrednjeslovenska regija ima obmocja, ki so najbolj urbanizirana v Sloveniji, s tem pa je možnosti za pojav kriminala vec. Pomembni dejavniki, ki prispevajo k zmanjševanju kriminalitete, so boljša kakovost življenja družin v skupnosti (preprecevanje in zmanjševanje revšcine in socialne izkljucenosti), kakovostno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela v šolah ter širša organiziranost družbenega življenja in nadzora v lokalni skupnosti (Meško in Sotlar, 2012). Na kakovost življenja ljudi vpliva tudi obcutek ogroženosti v njihovem življenjskem okolju, ki je v Sloveniji redek. Leta 2017 je vecina Slovencev (97 %) menila, da je njihova neposredna sosešcina varen kraj za življenje (Eurobarometer, 2017). Po raziskavi Slovenskega javnega mnenja, ki je bila opravljena med prvim valom epidemije covida-19, se je (bi se) v Sloveniji 95 % vprašanih pocutilo varne, ce so (bi) bili v soseski ponoci sami zunaj, kar je nekoliko vec kot v preteklih letih3 in je lahko delno tudi posledica omejitvenih ukrepov za zajezitev širjenja virusa. Tabela: Kriminal, vandalizem ali nasilje v bivalnem okolju, v % 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija 9,3 8,6 8,1 9,1 10,1 9,2 8,5 8,0 7,9 8,0 EU 13,1 13,2 12,8 14,1 13,6 13,2 12,5 11,5 11,5 11,0 Vir: Eurostat, 2021a. Slika: Kriminal, vandalizem ali nasilje v bivalnem okolju, 2019 V % 25 20 15 10 5 0 11,0 8,0 HrvaškaLitvaPoljskaMadžarskaSlovaškaLatvijaFinskaPortugalskaEstonijaDanskaCeškaSlovenijaAvstrijaIrskaItalijaRomunijaEULuksemburgŠpanijaCiperŠvedskaNemcijaBelgijaMaltaFrancijaNizozemskaGrcijaBolgarija Vir: Eurostat, 2021a. 1 Enota, ki jo opisujejo objavljeni podatki ankete o življenjskih razmerah (EU-SILC), so zasebna gospodinjstva in osebe, ki živijo v teh gospodinjstvih (delež gospodinjstev, ki imajo težave s kriminalom, z nasiljem ali vandalizmom v okolišu, kjer bivajo). 2 Slovenija se je leta 2015 uvrstila na 7. mesto med državami EU, leta 2019 pa na 12. Najvišje, na 4. mestu, je bila leta 2012. 3 V obdobju 2010–2018 se je delež vprašanih, ki so se pocutili varne, kadar so zvecer sami hodili po svoji soseski, gibal od 92 do 94 % (CJMMK, 2018). Svetovni indeks miru 5.7 Po svetovnem indeksu miru1 se je Slovenija tudi v letu 2020 uvrstila med najmirnejše države sveta. V obdobju 2016–2019 se je uvršcala med deset najmirnejših držav na svetu, leta 2020 pa je bila na 11. mestu med 163 državami sveta in na 5. mestu med državami clanicami EU. Med deset najboljših držav sveta se je znova uvrstila na podrocju militarizacije (4. mesto), na podrocju družbene varnosti in zašcite je bila na 12. mestu, nižje pa se je uvrstila na podrocju notranjih in mednarodnih konfliktov (52. mesto). K temu je prispevala še vedno nekoliko slabša ocena odnosov s sosednjimi državami in intenzivnosti organiziranih notranjih sporov. V primerjavi s predhodnim letom je Slovenija napredovala na podrocju notranjih in mednarodnih konfliktov (za osem mest), uvrstitev pa se je poslabšala predvsem na podrocju družbene varnosti in zašcite (za štiri mesta). Na tem podrocju ima v zadnjih desetih letih nekoliko slabšo oceno pri številu varnostnega osebja in policije na 100.000 prebivalcev, ocenah zaznave kriminalitete v družbi in verjetnosti nasilnih demonstracij. Kljub temu so tudi ti kazalniki v primerjavi z drugimi državami relativno dobro ocenjeni, nakazujejo pa dolocene pomanjkljivosti, ki bistveno ne vplivajo na oceno miru v državi. Svetovni indeks miru za leto 2020 kaže, da Evropa ostaja najmirnejša regija na svetu, saj je med prvimi desetimi najmirnejšimi državami sveta šest evropskih (od tega štiri države clanice EU). Bližnji vzhod in Severna Afrika ostajata najbolj nemirni regiji na svetu. Islandija je še naprej najmirnejša država sveta, Afganistan pa najmanj. V zadnjih desetih letih se je sicer svetovni indeks miru poslabšal, zlasti zaradi zaostrovanja konfliktov na Bližnjem vzhodu, terorizma, narašcajocih regionalnih napetosti v vzhodni Evropi in severovzhodni Aziji, migracijskih dogajanj ter povecane politicne napetosti v Evropi in ZDA, zaradi pandemije covida-19 pa se že pojavljajo nove napetosti in negotovosti (IEP, 2020b). Tabela: Svetovni indeks miru, Slovenija Uvrstitev med 163 državami Število tock Svetovni indeks miru 1,376 1,373 1,452 1,415 1,411 1,402 1,370 1,373 1,357 1,347 1,369 Militarizacija 1,2 1,2 1,4 1,4 1,4 1,4 1,3 1,2 1,3 1,2 1,2 Družbena varnost in zašcita 1,5 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,5 Domaci in mednarodni konflikti 1,4 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,4 1,4 1,4 Vir: IEP, 2020a. Opomba: Število tock od 1 do 5, manj je bolje. Slika: Svetovni indeks miru za leto 2020, države clanice EU Svetovni indeks miru Uvrstitev med 163 državami (desna os) 2,5 2,0 Število tock 1,5 40 30 Uvrstitev 1,0 20 0,5 0,0 PortugalskaAvstrijaDanskaCeškaSlovenijaIrskaFinskaŠvedskaNemcijaBelgijaNizozemskaRomunijaMadžarskaSlovaškaHrvaškaBolgarijaPoljskaEstonijaItalijaLatvijaLitvaŠpanijaGrcijaCiperFrancija Vir: IEP, 2020b. Opomba: Podatki so za 25 držav clanic EU (ni podatkov za Malto in Luksemburg); število tock od 1 do 5, manj je bolje. 1 Inštitut za ekonomijo in mir v sodelovanju z The Economist Intelligence Unit (EIU) vsako leto pripravlja globalni indeks miru, ki ocenjuje države glede na raven miru v posamezni državi. Indeks sestavlja 23 kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov na lestvici od 1 do 5, združenih v tri podrocja: militarizacija države (7 kazalnikov), družbena varnost in zašcita (10 kazalnikov) ter notranji in mednarodni konflikti (6 kazalnikov). V izracun indeksa za leto 2020 so vkljuceni podatki vse od leta 2015 pa do marca 2020. Izdatki za uradno razvojno pomoc 5.8 Izdatki za uradno razvojno pomoc so bili tudi v letu 2019 precej nižji od mednarodno sprejetih zavez. Uradna razvojna pomoc je opredeljena kot pomoc, ki jo dajejo razvite države v podporo trajnostnemu razvoju držav v razvoju.1 Slovenija je v letu 2019 za razvojno pomoc namenila 77,44 milijona evrov oziroma 9 % vec kot leto prej, s cimer je ohranila delež BND, namenjenega za to podrocje, ki ostaja mocno pod povprecjem EU.2 Uradni izdatki za razvojno pomoc so precej manjši od mednarodno sprejetih zavez (0,16 % bruto nacionalnega dohodka), v skladu s katerimi bi si Slovenija morala prizadevati za povecanje deleža za uradno razvojno pomoc na 0,33 % BND do leta 2030. K povecanju obsega sredstev za uradno razvojno pomoc v letu 2019 so najbolj prispevale oprostitve šolnin in štipendije za študij državljanov partnerskih držav v RS ter pomoc projektne narave.3 V preteklih letih so na obseg sredstev pomoci zelo vplivala migracijska gibanja, povezana zlasti z razmerami na Bližnjem vzhodu, kar se je, z izjemo leta 2017, odražalo v povecanju stroškov za oskrbo beguncev in migrantov v Sloveniji. Ti so se v letu 2019 tako kot namenski prispevki za posebne programe mednarodnih organizacij nekoliko zmanjšali, a po obsegu sredstev obe vrsti pomoci še vedno ostajata relativno visoko. Razvojna pomoc je seštevek vecstranske pomoci (prispevki za redno delovanje mednarodnih organizacij) in dvostranske pomoci.4 Tudi v letu 2019 je Slovenija najvec razpoložljive dvostranske pomoci5 namenila državam Zahodnega Balkana, ki so skupaj prejele 68 % te pomoci, kar je enako kot v letu 2018 in vec kot v povprecju zadnjih petih let (63 %). Najvec te pomoci je bilo namenjene za izvajanje dejavnosti na podrocju kakovostnega izobraževanja (oprostitve šolnin in štipendije). V letu 2019 se je povecal tudi obseg vecstranske pomoci, kjer je najvec (83 %) pomoci namenjene za razvojno sodelovanje v okviru EU. Tabela: Delež BND za uradno razvojno pomoc, v % 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija 0,11 0,13 0,15 0,13 0,13 0,13 0,13 0,12 0,15 0,19 0,16 0,16 0,16 EU 0,41 0,40 0,40 0,41 0,42 0,40 0,38 0,38 0,42 0,49 0,46 0,43 0,41 Vir: Eurostat, 2021b. Opomba: Združeno kraljestvo je ena od najvecjih posameznih donatoric uradne razvojne pomoci, zato se je z njeno izkljucitvijo iz EU uradna razvoja pomoc v povprecju EU zmanjšala. Slika: Delež BND za uradno razvojno pomoc v državah clanicah EU v letu 2019 LuksemburgŠvedskaDanskaNemcijaNizozemskaFrancijaBelgijaFinskaEUIrskaMaltaAvstrijaItalijaMadžarskaŠpanijaCiperPortugalskaSlovenijaGrcijaCeška EstonijaHrvaškaPoljska SlovaškaLitvaBolgarijaLatvijaRomunija Vir: Eurostat, 2021b. 1 Leta 2018 je bil prenovljen zakonodajni in strateški okvir mednarodnega razvojnega sodelovanja. Aprila 2018 je bil sprejet novi Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoci Republike Slovenije, novembra pa še Uredba o izvajanju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoci Republike Slovenije ter decembra Strategija mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoci Republike Slovenije do leta 2030. 2 Leta 2019 se je v vecini držav EU delež BND za uradno razvojno pomoc zmanjšal ali je ostal isti. V primerjavi z drugimi državami, ki so v EU vstopile po letu 2002, je Slovenija z drugega mesta nazadovala na cetrto, za Malto (najvecji delež BND za uradno razvojno pomoc v tej skupini držav) ter za Ciprom in Madžarsko, ki sta najobcutneje povecala deleže svojih BND za uradno razvojno pomoc (MZZ, 2020b). 3 Oprostitve šolnin so se povišale za vec kot dva milijona evrov in projekti za vec kot pol milijona evrov. Precej so se povecale tudi štipendije. 4 Za dvostransko pomoc je bilo v letu 2019 namenjenih 27,76 mio. EUR. Dvostranska pomoc je seštevek razpoložljive dvostranske pomoci (24,53 mio. EUR) in administrativnih stroškov (3,23 mio. EUR) (MZZ, 2020b). 5 Prednostne regije razvojnega sodelovanja so a) Zahodni Balkan (Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Srbija, Crna gora, Kosovo in Albanija), b) evropsko sosedstvo ter c) podsaharska Afrika. Literatura in viri Poglavje 1 s kazalniki: AJPES (razlicna leta). Statisticni podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida za gospodarske družbe. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. ARRS (2020a). Javni poziv za oddajo prijav za povecanje financiranja raziskovalnih programov v zvezi s pandemijo COVID-19. Ljubljana: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Pridobljeno na: http://www.arrs.si/sl/progproj/rprog/razpisi/20/poziv-povecanje-razisk­programi-20-Covid.asp. ARRS (2020b). Podatki o številu mladih raziskovalcev. Neobjavljeni podatki. Ljubljana: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. ARRS (2020c). Slovenska znanost in raziskovanje v boju proti pandemiji COVID-19 (druga dopolnitev). Ljubljana: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Pridobljeno na: http://www.arrs.si/sl/obvestila/20/ slovenska-znanost-covid-19-mar20.asp. ARSO (2020a). List of EMAS registrations – 2. 6. 2020. Ljubljana: Agencija RS za okolje in prostor. Pridobljeno na: https://www.gov.si/zbirke/storitve/ vkljucitev-v-sistem-emas/. ARSO (2020b). Seznam pridobiteljev ecolabel – znaka za okolje – stanje na dan: 2. 6. 2020. Ljubljana: Agencija RS za okolje in prostor. Pridobljeno na: https://www.gov.si/zbirke/storitve/pridobitev-znaka-za-okolje-ecolabel/. Banka Slovenije (2020). Do sredine oktobra dobrih 24.000 vlog za odlog placila kreditne obveznosti; podjetjem 390 mio evrov likvidnostnih kreditov. Sporocilo za javnost. Pridobljeno na: https://www.bsi.si/mediji/1563/do­sredine-oktobra-dobrih-24000-vlog-za-odlog-placila-kreditne-obveznosti­podjetjem-390-mio-evrov-likvidnostnih-kreditov. Barca, F. (2009). An agenda for a reformed cohesion policy. Independent Report. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/regional_policy/archive/ policy/future/pdf/report_barca_v0306.pdf. BS (2014). Neposredne naložbe 2013. Ljubljana: Banka Slovenije. Pridobljeno na: https://www.bsi.si/publikacije/statisticna-porocila/neposredne­nalozbe. BS (2020a). Bancni sistem v razmerah pandemije koronavirusa. Ljubljana: Banka Slovenije. Pridobljeno na: https://bankaslovenije.blob.core.windows. net/publication-files/analiza-strokovnih-sluzb-banke-slovenije-bancni­sistem-v-razmerah-pandemije-koronavirusa.pdf. BS (2020b). Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji, december 2020. Ljubljana: Banka Slovenije. Pridobljeno na: https://bankaslovenije.blob. core.windows.net/publication-files/napovedi-makroekonomskih-gibanj­december-2020_lektorirano.pdf. BS (2020c). Neposredne naložbe 2019. Ljubljana: Banka Slovenije. Pridobljeno na: https://www.bsi.si/publikacije/statisticna-porocila/neposredne­nalozbe. BS (2020d). Ekonomski odnosi Slovenije s tujino. Ljubljana: Banka Slovenije. Pridobljeno na: https://www.bsi.si/publikacije/statisticna-porocila/ ekonomski-odnosi-slovenije-s-tujino. BS (2021a), podatkovni portal. Ljubljana. Ljubljana: Banka Slovenije. Pridobljeno na: https://www.bsi.si/statistika/podatkovne-serije/podatkovne-serije. BS (2021b). Bilten Banke Slovenije. Ljubljana: Banka Slovenije. Pridobljeno na: https://bsi.si/publikacije/statisticna-porocila/bilten-banke-slovenije. Certifikat družbeno odgovoren delodajalec (2020). Pridobljeno na: https:// certifikatdod.si/. Codogno, L., in van den Noord, P. (2020). Assessing Next generation EU. Luiss SEP, working paper 9. Pridobljeno na: https://sep.luiss.it/sites/sep.luiss.it/ files/Assessing%20NG%20EU.pdf. Corrado, C., Haskel, J., Jona-Lasinio, C., Iommi, M. (2016). Intangible investment in the EU and US before and since the Great Recession and its contribution to productivity growth. V: Investment and Investment Finance in Europe, poglavje 2, str. 73–102. European Investment Bank Report, november 2016. DIH in IIBA (2020). DIE – DIHSLOVENIA – 2019 – 23. Analiza potreb slovenskih MSP podjetij po digitalnih znanjih, vešcinah in kompetencah. Ljubjana: Digitalno inovacijsko središce Slovenije in IIBA Slovenija, Društvo poslovnih analitikov. EBA (2021). Podatkovna baza EBA. Pariz: European Banking Authority. Pridobljeno na: https://www.eba.europa.eu. ECB (2020). Financial stability review. Frankfurt: European Central Bank. Pridobljeno na: https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/fsr/ecb. fsr202011~b7be9ae1f1.en.pdf. ECB (2021). Statistical data Warehouse. Frankfurt: Evropska centralna banka. Pridobljeno na https://sdw.ecb.europa.eu/. EFB (2020). Annual Report. Bruselj: Evropski fiskalni svet. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/efb_annual_report_2020_en_0. pdf. EFB (2021). High debt, low rates, and tail events: Rules-based fiscal frameworks under stress. London: Center for Economic Policy Research. Pridobljeno na: https://voxeu.org/article/rules-based-fiscal-frameworks-under-stress. EK (2020a). Autumn economic forecast 2020. Bruselj: Evropska komisija. EK (2020b). Digital Economy and Society Index. Data Visualisation Tool – Data & Indicators. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://digital­agenda-data.eu/datasets/desi/visualizations. EK (2020c). European Innovation Scoreboard 2020. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://interactivetool.eu/EIS/EIS_2.html#. EK (2020d). Indeks digitalnega gospodarstva in družbe DESI. Slovenija. Bruselj: Evropska komisija. EK (2020e). Labour Market and Wage Developments in Europe 2020. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=23268&lan gId=en. EK (2020f). Statistics & graphs. Bruselj: Directorate-General for Environment, European Commission. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/environment/ emas/emas_registrations/statistics_graphs_en.htm. EK (2020g). The number of EU Ecolabel products and licenses keeps growing despite the COVID-19 crisis - figures of September 2020 show. Bruselj: Directorate-General for Environment, European Commission. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/environment/ecolabel/facts-and-figures.html. EK (2021). Communication from the Comission to the Council. One year since the outbreak of the COVID-19: fiscal policy response. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/ economy-finance/1_en_act_part1_v9.pdf. EPO (2021). Patent Index 2020. München: Evropski patentni urad. Pridobljeno na: https://www.epo.org/about-us/annual-reports-statistics/statistics/2020. html. ESPON (2020a). Structural change in coal phase-out regions. Policy brief. Pridobljeno na: https: https://www.espon.eu/structural-change. ESPON (2020b). Technological transformation and transitioning of regiona economies. Applied research. Pridobljeno na: https://www.espon.eu/ transregecon. EU IFI (2021). European Fiscal Monitor. March 2021. Bruselj: Mreža neodvisnih fiskalnih institucij. Pridobljeno na: https://www.euifis.eu/eng/fiscal/299/ european-fiscal-monitor-march-2021. EUIPO (2021). Podatkovna baza. Alicante: Urad EU za intelektualno lastnino. Pridobljeno na: https://euipo.europa.eu/ohimportal/sl/the-office. Eurostat (2020, 2021). Podatkovna baza. Luksemburg: Eurostat. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/eurostat. FESE (2021). FESE Monthly Statistics. Bruselj: Federation of European Securities Exchanges. Pridobljeno na: https://fese.eu/statistics/. FS (2019). Ocena skladnosti izvršenih proracunov sektorja država s fiskalnimi pravili v letu 2018. Ljubljana: Fiskalni svet. Pridobljeno na: http://www.fs-rs. si/ocena-fiskalnega-sveta-skladnost-izvrsenih-proracunov-sektorja-drzava­s-fiskalnim-pravili-v-letu-2018/. FS (2020a). Ocena skladnosti izvršenih proracunov sektorja država s fiskalnimi pravili v letu 2019. Ljubljana: Fiskalni svet. Pridobljeno na: http://www.fs-rs. si/ocena-fiskalnega-sveta-skladnost-izvrsenih-proracunov-sektorja-drzava­s-fiskalnimi-pravili-v-letu-2019/. FS (2020b). Razglasitev epidemije predstavlja neobicajen dogodek, ki skladno z Zakonom o fiskalnem pravilu omogoca uveljavljanje izjemnih okolišcin. Ljubljana: Fiskalni svet. Pridobljeno na: http://www.fs-rs.si/wp-content/ uploads/2020/03/Uveljavljanje-izjemnih-okoli%C5%A1%C4%8Din-po­ZFisP_marec2020.pdf. FS (2020c). Mnenje Fiskalnega sveta ob sprejemanju ukrepov za preprecitev posledic COVID-19. Ljubljana: Fiskalni svet. Pridobljeno na: http://www. fs-rs.si/mnenje-fiskalnega-sveta-ob-sprejemanju-ukrepov-za-preprecitev­posledic-epidemije-covid-19/. FS (2020d). Ocena proracunskih dokumentov za leti 2021 in 2022. Ljubljana: Fiskalni svet. Pridobljeno na: http://www.fs-rs.si/ocena-fiskalnega-sveta­ocena-proracunskih-dokumentov-za-leti-2021-in-2022/. FS (2021a). Mesecna informacija. Ljubljana: Fiskalni svet. Pridobljeno na: http:// www.fs-rs.si/mesecna-informacija-marec-2021/. FS (2021b). Izpolnjevanje pogojev za obstoj izjemnih okolišcin v letu 2022. Ljubljana: Fiskalni svet. Pridobljeno na: http://www.fs-rs.si/ocena­fiskalnega-sveta-izpolnjevanje-pogojev-za-obstoj-izjemnih-okoliscin-v­letu-2022/. FURS (2021). Interni podatki. Ljubljana: Financna uprava RS. Green Element (2020). A History of ISO 14001. London: Green Element. Pridobljeno na: https://www.greenelement.co.uk/blog/a-history-of­iso-14001/. IMD (2020a). IMD World Digital Competitiveness Ranking 2020. Lozana: IMD World Competitiveness Center. Pridobljeno na: https://www.imd.org/wcc/ world-competitiveness-center-rankings/world-digital-competitiveness­rankings-2020/. IMD (2020b). IMD World competitiveness online. Lozana: IMD World ompetitiveness centre. Pridobljeno na: https://www.imd.org/wcc/world­competitiveness-center-rankings/world-competitiveness-ranking-2020/. ISO (2020). ISO Survey 2019 results – Number of certificates and sites per country and the number of sector overall. Ženeva: International Organization for Standardization. Pridobljeno na: https://isotc.iso.org/livelink/livelink?func= ll&objId=18808772&objAction=browse&viewType=1. JR Consultants (2020). ISO 14001 Certification Services. Essex: JR Consultants. Pridobljeno na: https://www.jrconsultants.co.uk/iso-14001-certification-services/.Kearney (2020). COVID-19 impact flash survey. October 2020. Ljubljanska borza (2021). Mesecno statisticno porocilo. Ljubljana: Ljubljanska borza. Pridobljeno na: https://ljse.si/si/mesecna/60. Lušina, U. (2020). Zadolženost podjetniškega sektorja. Urad za makroekonomske analize in razvoj RS, Kratka analiza. Pridobljeno na: https://www.UMAR.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_ analize/2020_9_Zadolzenost_Lusina/Zadolzenost_podjetniskega_ sektorja_.pdf. Lušina, U., Tavcar, B. (2021). Izpostavljenost podjetniškega sektorja placilni nesposobnosti v letu 2020. Urad za makroekonomske analize in razvoj RS, Kratka analiza. Pridobljeno na: https://www.UMAR.gov.si/fileadmin/user_ upload/publikacije/kratke_analize/2021_1_Lusina_Tavcar/Izpostavljenost_ podjetniskega_sektorja_placilni_nesposobnosti_v_letu_2020_01.pdf. MF (2020). Interni podatki o R&R olajšavah v letu 2019. Ljubljana: Ministrstvo za finance. MF (2021). Izdatki državnega proracuna za blaženje posledic covid-19 (interni vir). Ljubljana: Ministrstvo za finance. Ministrstvo za finance (2021). Ministrstvo za finance pripravlja pravne podlage za podaljšanje odlogov placila obveznosti iz kreditnih pogodb (objavljeno 25. 3. 2021). Pridobljeno na: https://www.gov.si/novice/2021­03-25-ministrstvo-za-finance-pripravlja-pravne-podlage-za-podaljsanje­odlogov-placila-obveznosti-iz-kreditnih-pogodb/. Nared, J. (2019). Celovita demografska analiza s projekcijami za podeželska in urbana obmocja. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. OECD (2013). OECD Science, Technology and Industry Scoreboard 2013. Pariz: OECD. OECD (2018). Oslo Manual 2018. Guidelines for Collecting, Reporting and Using Data on Innovation, 4th Edition. Pridobljeno na: https://www.oecd. org/sti/oslo-manual-2018-9789264304604-en.htm. OECD (2020a). Declining Business Dynamism. OECD STI Policy papers, No. 94. Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. OECD (2020b). The territorial impact of COVID-19: Managing the crisis across levels of government. Pridobljeno na: http://www.oecd.org/coronavirus/ policy-responses/the-territorial-impact-of-covid-19-managing-the-crisis­across-levels-of-government-d3e314e1/. OECD (2021a). OECD Science, Technology and Innovation Outlook 2021. Pariz: OECD. Pridobljeno na: https://www.oecd-ilibrary.org/sites/75f79015-en/ index.html?itemId=/content/publication/75f79015-en. OECD (2021b). Podatkovna baza TIVA – Trade in value added. Pariz: OECD. OECD (b. d.). OECD Statistics. Pariz: OECD. Pridobljeno na: https://stats.oecd. org/. Rebernik, M., idr. (2020). Raznolikost podjetniških motivov, GEM Slovenija 2019. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11-20) (2011). Uradni list RS, št. 43/11. Sheppard, B., Kouyoumjian, G., Sarrazin, H., in Dore, F. (2018). How do the best design performers increase their revenues and shareholder returns at nearly twice the rate of their industry counterparts? McKinsey Design. SID banka (2020a). Korona. Ljubljana: Slovenska izvozna in razvojna banka. Pridobljeno na: https://www.sid.si/korona/. SID banka (2020b). Poroštvo RS (ZDLGPE). Ljubljana: Slovenska izvozna in razvojna banka. Pridobljeno na: https://www.sid.si/banke/porostvo-rs­zdlgpe. SID banka (2020c). Poroštvo RS (ZIUZEOP). Ljubljana: Slovenska izvozna in razvojna banka. Pridobljeno na https://www.sid.si/banke/porostvo-rs­ziuzeop. Slovenski podjetniški sklad (2020a). Skupaj smo mocnejši. Maribor: Slovenski podjetniški sklad. Pridobljeno na https://podjetniskisklad.si/images/ DOGODKI/SKUPAJSMOMOCNEJSI/SKUPAJ-SMO-MONEJI_16.10.2020.pdf. Slovenski podjetniški sklad (2020b). Ukrepi Slovenskega podjetniškega sklada za omilitev posledic koronavirusa. Maribor: Slovenski podjetniški sklad. Pridobljeno na https://www.podjetniskisklad.si/sl/novice-in-objave/ novice/sporocila-za-javnost/687-ukrepi-slovenskega-podjetniskega­sklada-za-omilitev-posledic-koronavirusa. Slovenski racunovodski standardi 2006. (2005). Uradni list RS, št. 118/05. Slovensko zavarovalno združenje (2020). Statisticni zavarovalniški bilten 2020. Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje. MOP (2020). Strategija prostorskega razvoja 2050. Osnutek dokumenta v javni razpravi od 15. januarja do 15. marca 2020. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Pridobljeno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/ Dokumenti/Prostorski-razvoj/SPRS/SPRS-2050_gradivo-za-javno-razpravo. pdf. Schmoch (2008). Concept of a Technology Classification for Country Comparisons. Final Report to the to the WIPO. Karlsruhe: Fraunhofer Institute for Systems and Innovation Research. Pridobljeno na: http:// publica.fraunhofer.de/documents/N-114385.html. SURS (2010). Standardna klasifikacija dejavnosti 2008. Ljubljana: Statisticni urad Republike Slovenije. SURS (2020). Stopnja digitalizacije v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi: digitalni indeks v skoraj tretjini podjetij zelo nizek. Elektronska objava, 3. december 2020. SURS (2020a). Metodološko pojasnilo. Inovacijska dejavnost v industriji in izbranih storitvenih dejavnostih. Ljubljana: SURS. Pridobljeno na: https:// www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8179. SURS (2020b). Prva objava. Inovacijska dejavnost v industriji in izbranih storitvenih dejavnostih, Slovenija 2016–2018. Ljubljana: SURS. Pridobljeno na: https://www.stat.si/StatWebPDF/PrikaziPDF.aspx?id=8769&lang=sl. SURS (2021). Podatkovna baza. Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno na: https://www.stat.si/statweb. SVRK (2017). Strategija razvoja Slovenije 2030. Ljubljana: Služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko. SVRK (2020). Predlog Nacrta za okrevanje in odpornost, december 2020. Ljubljana: Služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko. Swiss Re (2020). World Insurance: Riding out the 2020 pandemic storm. Zürich: Swiss Re. Pridobljeno na: https://www.swissre.com/. Syverson Chad. (2020). COVID-19, Resource reallocation, and productivity. Predstavitev na OECD Workshop on COVID-19 and resource reallocation, 17. 12. 2020. TA (2020). Territorial Agenda 2030. A future for all places. Pridobljeno na: https://www.territorialagenda.eu/home.html. Tavcar, B. (2020). Placilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji. Urad za makroekonomske analize in razvoj RS, Kratka analiza. Pridobljeno na: https://www.UMAR.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_ analize/Placilna_sposobnost_poslovnih_subjektov_v_Sloveniji/Placilna_ sposobnost_poslovnih_subjektov_v_Sloveniji_P.pdf. Ugovšek, A. (2020). Pilotna analiza stanja inovativnosti v slovenskem gospodarstvu 2020. GZS, december. UIL (2013). Letno porocilo 2011. Ljubljana: Urad RS za intelektualno lastnino. Pridobljeno na: http://www.uil-sipo.si/fileadmin/upload_folder/URSIL­SIPO_LP-AR_2011.pdf. UMAR (2009). Ekonomsko ogledalo, 2(15). Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj RS. Pridobljeno na: https://www.UMAR.gov.si/fileadmin/ user_upload/publikacije/eo/2009/eo0209.pdf. UMAR (2017). Ekonomski izzivi. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na: https://www.UMAR.gov.si/. UMAR (2018). Porocilo o razvoju 2018. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na: https://www.UMAR.gov.si/. UMAR (2019a). Porocilo o produktivnosti 2019. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na: https://www.UMAR. gov.si/ UMAR (2019b). Porocilo o razvoju 2019. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na: https://www.UMAR.gov.si/. UMAR (2019c). Ekonomski izzivi 2019. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na: https://www.UMAR.si/fileadmin/user_ upload/publikacije/izzivi/2019/EI_2019_cel.pdf. UMAR (2020a). Ekonomsko ogledalo. Letnik XXVI, številka 7, november 2021. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na https://www.UMAR.gov.si/. UMAR (2020b). Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2020. Urad za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na: https://www.UMAR. gov.si/. UMAR (2020c). Zimska napoved gospodarskih gibanj 2020. Urad za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na: https://www.UMAR. gov.si/. UMAR (2020d). Porocilo o produktivnosti 2020. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na: https://www.UMAR. gov.si/. UMAR (2020e). Porocilo o razvoju 2020. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na: https://www.UMAR.gov.si/. UMAR (2021). Pomladanska napoved gospodarskih gibanj. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na: https://www.UMAR. gov.si/. UN Comtrade (2021). Podatkovna baza. New York: United Nations. Pridobljeno na: https://comtrade.un.org/. UNCTAD (2020). FDI/MNE database. Ženeva: Združeni narodi. Pridobljeno na: https://unctadstat.unctad.org/wds/ReportFolders/reportFolders.aspx. Vlada RS (2020). Usmeritve za pripravo predloga rebalansa RS za leto 2020, predloga sprememb proracuna RS za leto 2021 in predloga proracuna RS za leto 2022. Ljubljana: Vlada RS. WTO (2021). Portal Page (2019). Pridobljeno na: https://www.wto.org/english/ res_e/statis_e/merch_trade_stat_e.htm. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (2006). Uradni list RS, št. 117/06. Zakon o interventnem ukrepu odloga placila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK) (2020). Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 – ZIUZEOP. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). (2020). Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20. Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti. (ZRRD). (2002). Uradni list RS, št. 96/02. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD­1L) (2015). Uradni list RS, št. 55/15. Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2H) (2012). Uradni list RS, št. 30/12. Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE) (2020). Uradni list RS, št. 61/20. Ljubljana. Uradni list. Pridobljeno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO8197. ZRSZ (2021). Interni podatki. Ljubljana: Zavod RS za zaposlovanje. Poglavje 2 s kazalniki: ACS (2021). Podatki o študijskih krožkih. Neobjavljeni podatki. Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije. Beltram, P. (2019). Priprave na NPIO 2021-2030. Pridobljeno na: https://www. gov.si/zbirke/delovna-telesa/strokovni-svet-rs-za-izobrazevanje-odraslih/. CEDEFOP (2020a). European skills index 2020. Solun: European Centre for the Development of Vocational education. Pridobljeno na: https://www. cedefop.europa.eu/en/publications-and-resources/data-visualisations/ european-skills-index. CEDEFOP (2020b). Perceptions on adult learning and continuing vocational education and training in Europe. Second opinion survey – Volume 1. Member States. Solun: Cedefop. Pridobljeno na: https://www.cedefop. europa.eu/files/3086_en.pdf. CEDEFOP (2019). The skills employers want! Briefing Note. Pridobljeno na: https://www.cedefop.europa.eu/files/9137_en.pdf. CEDEFOP (2017). Cedefop European public opinion survey on vocational education and training. Research Paper, št. 62. Solun: Cedefop. Pridobljeno na: https://www.cedefop.europa.eu/files/5562_en.pdf. CLARIN.SI (b. d.). Repozitorij CLARIN.SI. Pridobljeno na: https://www.clarin.si/ repository/xmlui/search-filter?field=subject. CMEPIUS (2020). Statistike CMEPIUS. Ljubljana: Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. Pridobljeno na: http://statistike.cmepius.si/stat/index.php. CPI (2020a). Porocilo o evalvaciji izvedbe prakticnega usposabljanja z delom (PUD) v šol. l. 2019/20 – s poudarkom na izvedbi v casu pandemije COVID-19. Ljubljana: Center za razvoj poklcinega izobraževanja. Pridobljeno na: https://cpi.si/wp-content/uploads/2020/10/EvalPorIzvPUD-2019-20.pdf. CPI (2020b). Usmeritve in priporocila za šolsko leto 2020/21. Pridobljeno na: https://cpi.si/poklicno-izobrazevanje/solsko-leto-2020-21/. CŠOD (b. d). Podpora poucevanju na daljavo. Pridobljeno na: https://www. csod.si/stran/vsebine-za-izvedbo-dnevov-dejavnosti. Di Pietro, G., Bagi, F., Costa, P., Karpihski, Z., in Mazza, J. (2020). The likely Impact of Covid-19 on Education. Reflection based on the Existing Literature and International Datasets. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https:// epale.ec.europa.eu/sites/default/files/kjna30275enn.en_.pdf. Digitalna koalicija Slovenije (2020). Poziv Vladi RS za digitalizacijo Slovenije. Pridobljeno na: https://www.digitalna.si/assets/images/doc/Poziv­Digitalne-koalicije-vladi-za-digitalizacijo-Slovenije-2020.pdf. EK/EACEA/Eurydice (2020). The European Higher Education Area in 2020: Bologna Process Implementation Report. Luxembourg: Publications Office of the European Union. EK/EACEA//Eurydice (2019). Key Data on early Childhood Education and Care in Europe. 2019 Edition. Eurydice report. Brussels: European Commission, Education, Audiovisual and Culture Executive Agency. Pridobljeno na: https://eacea.ec.europa.eu/national-policies/eurydice/content/key-data­early-childhood-education-and-care-europe-%E2%80%93-2019-edition_ en. EK (2020a). Pregled izobraževanja in usposabljanja za leto 2020. Slovenija. Pridobljeno na: https://op.europa.eu/webpub/eac/education-and-training­monitor-2020/countries/slovenia_sl.html. EK (2020b). Adult Learning and COVID-19: Challenges and opportunities. Bruselj: Eropska komisija. https://epale.ec.europa.eu/sites/default/files/ adult_learning_and_covid-19_-_challenges_and_opportunities.pdf. EK (2020c). 8 essential skills to succeed in a post-COVID-19 world. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/eures/public/news-articles/-/asset_publisher/ L2ZVYxNxK11W/content/8-essential-skills-to-succeed-in-a-post-covid-19­world. EK (2019a). 2nd Survey of Schools: ICT in Education. Slovenia Country Report. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/2nd-survey-schools-ict-education. EK (2019b). Adult Learning in the EU 28 Member States. Bruselj: Eropska komisija. EK (2019c). Education and Training Monitor 2019. Bruselj: Evropska komisija. EK (b. d.). Erasmus+. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/programmes/ erasmus-plus/opportunities/individuals/students/studying-abroad_sl. EUA (2020). European higher education in the Covid-19 crisis. Bruselj: European Universities Association. Pridobljeno na: https://eua.eu/downloads/ publications/briefing_european%20higher%20education%20in%20 the%20covid-19%20crisis.pdf. European Universities Initiative (2020). Survey on the impact of COVID-19 on European Universities. Bruselj: Evropska komisija. Eurostat (2021). Podatkovna baza. Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/eurostat/data/database. Eurostat (2018). Interni podatki o izobrazbi delovno aktivnih prebivalcev. Neobjavljeni podatki. Fiedler, K., Ložar, D., Primc, M., in Babic, K. (2020). Prekarno delo in prekariat: Stanje v Sloveniji 2020 (porocilo in smernice za razvoj). Maribor: Združenje Center alternativne in avtonomne produkcije, socialno podjetje, Društvo Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Društvo Organizacija za participatorno družbo in Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna Magdalenske mreže Maribor. Pridobljeno na: http://brazde.org/wp-content/uploads/2020/12/ PREKARNO-DELO-IN-PREKARIAT_Poro%C4%8Dilo-in-smernice -za­razvoj_2020.pdf. GO! 2015. Nova Gorica z Gorico sta Evropska Prestolnica Kulture 2025! ·Nova Gorica e Gorizia sono Capitale Evropea della Cultura 2025!. Pridobljeno na: https://www.go2025.eu/nova-gorica-with-gorica-is-going-to-be­ecoc-2025/. GZS (2020). Dan inovativnosti 2020. Pridobljeno na: http://daninovativnosti. gzs.si/program/. Hanushek, E., Schwerdt, G., Wiederhold, S., in Woessmann, L. (2013). Returns to Skills Around the World: Evidence From PIAAC. National Bureau of economic Research, Working paper 19762. Pridobljeno na: https://www. nber.org/papers/w19762.pdf. Hribar Milic, S. (2020, marec). Analiza vpisa v srednje, višje in visoke šole. V: Kakšne kadre in kompetence potrebuje (in lahko pricakuje) gospodarstvo? Konferenca na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani. IMD (2020). IMD World ompetitiveness online. Luzana: IMD World ompetitiveness centre. Pridobljeno na: https://www.imd.org/wcc/world­competitiveness-center-rankings/world-competitiveness-ranking-2020/. IJS (2020). Porocilo projekta št. C4.1, volumen 3/zvezek 6: Podnebno ogledalo 2020. Zvezek 6: Vecsektorski ukrepi, koncno porocilo. Ljubljana: Inštitut »Jožef Stefan«. Pridobljeno na: https://www.podnebnapot2050. si/wp-content/uploads/2020/06/Podnebno_Ogledalo_2020_Zvezek6_ Vecsektorski_Koncen_2020-06-11.pdf. Javni razpis za sofinanciranje operacije razvoja in udejanjanja inovativnih ucnih okolij in prožnih oblik ucenja za dvig splošnih kompetenc – razvoj sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo. (2017). Ljubljana: MIZŠ. Javni sklad za kulturne dejavnosti (2021). Podatki o kulturnih društvih. Neobjavljeni podatki. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike (2021). 4. 2. 2021 – Evalvacija programov PKP in ŠIPK. Pridobljeno na: https://www. srips-rs.si/sklad/novice/novica/4-2-2021-evalvacija-programov-pkp-sipk. Kinoteka (2020). Filmski muzej: Novi razstavni prostori. Pridobljeno na: http:// www.kinoteka.si/si/463/808/Filmski_muzej_Novi_razstavni_prostori.aspx. Kresal Šoltes, K., Strban, G., in Domadenik, P. (2020). Prekarno delo. Multivariantna analiza. Pridobljeno na: http://www.pf.uni-lj.si/media/ prekarno.delo.pdf. Matjaž, E., Cernic, P., in Kosi, T. (2020a). Slovenski kulturno-kreativni delavec v casu epidemije Covid-19. I. del. Junij 2020. Ljubljana: Poligon kreativnega centra in Centra za kreativnost. Pridobljeno na: https://czk.si/wp-content/ uploads/2020/06/KKS-in-COVID-19_junij2020.-6.pdf. Matjaž, E., Cernic, P. in Kosi, T. (2020b). Slovenski kulturno-kreativni delavec v casu epidemije Covid-19. II. del. Jesen 2020. Ljubljana: Poligon kreativnega centra in Centra za kreativnost. Pridobljeno na: https://czk.si/wp-content/ uploads/2020/12/slovenski-kulturno-kreativni-delavec-v-casu-covid-19-ii­del.pdf. MIZŠ (2021a). Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije in konec prehodnega obdobja. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pridobljeno na: https://www.gov.si/novice/2021-01-01-izstop­zdruzenega-kraljestva-iz-evropske-unije-in-konec-prehodnega-obdobja/. MIZŠ (2021b). Informacija glede vzpostavitve sistema za spremljanje zaposljivosti visokošolskih diplomantov. Neobjavljeni podatki. MIZŠ (2020a). Porocilo o izvedbi ukrepov na podrocju vzgoje in izobraževanja v casu epidemije Covid-19. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pridobljeno na: https://www.gov.si/novice/2020-06-05-porocilo­ukrepov-mizs-na-podrocju-vzgoje-in-izobrazevanja-v-casu-epidemije­covid-19-za-obdobje-izobrazevanja-na-daljavo/. MIZŠ (2020b). Porocilo ministrstva o izvedbi ukrepov v casu COVID-19. Pridobljeno na: https://sio.si/2020/05/06/porocilo-ministrstva-o-izvedbi­ukrepov-v-casu-covid-19/. MIZŠ (2020c). Porocilo o izvajanju študijske dejavnosti na daljavo v casu epidemije. Pridobljeno na: https://www.gov.si/novice/2020-07-03­porocilo-o-izvajanju-studijske-dejavnosti-na-daljavo-v-casu-epidemije MIZŠ (2019). Nacionalne strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pridobljeno na: https://www.gov.si/novice/2020-01-15-nacionalna­strategija-za-razvoj-bralne-pismenosti-za-obdobje-2019-2030/. MIZŠ (2016). Javni razpis za izbor operacij »Razvoj in udejanjanje inovativnih ucnih okolij in prožnih oblik ucenja za dvig splošnih kompetenc«. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. MK (2020a). Obeležitev 100. obletnice požiga in podpisa dogovora o soglasju za vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski narodni manjšini v Italiji. Pridobljeno na: https://www.gov.si/novice/2020-07-13-obelezitev-100­obletnice-poziga-in-podpisa-dogovora-o-soglasju-za-vrnitev-narodnega­doma-v-trstu-slovenski-narodni-manjsini-v-italiji/. MK (2020b). Ob 100. obletnici koroškega plebiscita. Pridobljeno na: https:// www.gov.si/novice/2020-10-10-ob-100-obletnici-koroskega-plebiscita/. MK (2020c). Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2020– 2024 (ReNPJP20–24). Predlog. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. MK (2020d). Javni razpis za izbor operacij »Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij« – Center za kreativnost 2020–2021. Pridobljeno na: https://www. gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-izbor-operacij-spodbujanje­kreativnih-kulturnih-industrij-center-za-kreativnost-20202021/. MK (2018). Porocilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo 2014–2017 za leti 2016 in 2017. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. MK (2017). Javni razpis za (so)financiranje projektov, namenjenih promociji in uveljavljanju slovenskega jezika na podrocju jezikovnih virov, tehnologij in digitalizacije v letih 2018 in 2019, 2017. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pridobljeno na: https://www.gov.si/ drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kulturo/javne-objave/?tx_ t3javnirazpis_pi1%255Bshow_single%255D=1844. Možina, T., Radovan, M., in Klemencic, S. (2020). Izkušnje z izobraževanjem odraslih na daljavo v casu pandemije. Evalvacijsko porocilo. Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije. Murovec, N. , Kavaš, D., in Bartolj, T. (2020). Statisticna analiza stanja kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008–2017. Ljubljana: Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), Center za kreativnost (CzK). MZZ (2020). Porocilo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije 2019. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve. NUK (2020). Statisticni podatki o knjižnicah. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno na: https://cezar.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php. OECD (2021). Career Guidance for Adults in a Changing World of Work. Pariz: OECD. OECD (2020a). Education at a Glance 2020. Pariz: OECD. OECD (2020b). The impact of COVID-19 on education - Insights from Education at a Glance 2020. Pariz: OECD. Pridobljeno na: https://www.oecd.org/ education/the-impact-of-covid-19-on-education-insights-education-at-a­glance-2020.pdf. OECD (2020c). PISA 2018 Results. Are students ready to thrive in an interconnected world? Volume VI. Pariz: OECD. OECD (2020d). The potential of online learning for adults: Early lessons from the COVID-19 crisis. Pariz: OECD. Pridobljeno na: https://www.oecd.org/ coronavirus/policy-responses/the-potential-of-online-learning-for-adults­early-lessons-from-the-covid-19-crisis-ee040002/. OECD (2020e) Culture shock: COVID-19 and the cultural and creative sectors. Pariz: OECD. Pridobljeno na: https://www.oecd.org/coronavirus/policy-responses/culture-shock-covid-19-and-the-cultural-and-creative-sectors­08da9e0e/. OECD (2020f ). Strengthening online Learning when Schools are closed: The Role of Families and Teachers in supporting Students during the Covid-19 Crisis. Pariz: OECD. Pridobljeno na: https://read.oecd-ilibrary. org/view/?ref=136_136615-o13x4bkowa&title=Strengthening-online-learning-when-schools-are-closed. OECD (2020g). OECD Policy Responses to Coronavirus (COVID-19). Combatting Covid-19's Effect on Children. Pariz: OECD. Pridobljeno na: http://www. oecd.org/coronavirus/policy-responses/combatting-covid-19-s-effect-on­children-2e1f3b2f/. OECD (2019a). PISA: Full selection of indicators. (2019). Pariz: OECD. Dosegljivo na: http://www.oecd.org/pisa/data/. OECD (2019b). TALIS 2018 Results. Teachers and school leaders as lifelong learners. Volume I. Pridobljeno na: http://www.oecd.org/education/talis­2018-results-volume-i-1d0bc92a-en.htm. OECD (2019c). OECD Skills Strategy 2019. Pariz: OECD.OECD (2019d). Future of Education and Skills 2030. Conceptual learning framework. Pridobljeno https://www.oecd.org/education/2030-project/teaching-and-learning/ learning/skills/Skills_for_2030.pdf. OECD (b. d.). Skills and work. Pariz: OECD. Pridobljeno na: https://www.oecd. org/els/emp/skills-and-work/xkljljosedifjsldfk.htm. Ograjenšek, I. (2019). Socioekonomski položaj in preživetvene strategije slovenskih samozaposlenih v kulturi. Economic and business review, 21 (posebna št.): 51–56. Osrednja knjižnica Celje (2020). Kamra. Statistika 2019. Celje: Osrednja knjižnica Celje. Pedagoški inštitut (2021). TALIS 2018. Zaostajanje uporabe IKT za poucevanje v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pridobljeno na: https://www.pei.si/wp-content/uploads/2021/01/ Zaostajanje-Slovenije-v-uporabi-IKT-za-poucevanje.pdf. Pichler, D.. in Stehrer, R. (2021). Breaking Through the Digital Ceiling: ICT Skills and Labour Market Opportunities. The Vienna Institute for International Economic Studies, Delovni zvezek, 193. Pridobljeno na: https://wiiw. ac.at/breaking-through-the-digital-ceiling-ict-skills-and-labour-market­opportunities-dlp-5597.pdf. Primožic, K., in Makovec Žagar, M. (2020). Inovativno sodelovanje z otroki in starši med zaprtostjo vrtca. V: Mervic, T., Mlinar, M., Režek, M., in Zgonec, P. (ur.), Zbornik povzetkov prispevkov na strokovnem posvetu Korona in vrtec, 18–20. Pridobljeno na: https://www.korakzakorakom.si/storage/app/files/ Zbornik-strokovni%20posvet%20Korona%20in%20vrtec-november%20 2020-koncna-CIP.pd. Racunsko sodišce (2020). Bralna pismenost otrok v Republiki Sloveniji. Revizijsko porocilo. Pridobljeno na: https://www.rs-rs.si/fileadmin/user_ upload/Datoteke/Revizije/2020/Bralna-pismenost/Bralna_pismenost_ RevizijskoP.pdf. Repovž Grabnar, I. (2021). Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. 2018, 2019: izdatki države za kulturo 215 EUR na prebivalca, vsak prebivalec porabil za kulturo povprecno 218 EUR. Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno na: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9367. Rupar, P., Blatnik, A., Kovac, M., in Rugelj, S.: Knjiga in bralci vi. Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2019. Pridobljeno na: https://www. jakrs.si/fileadmin/datoteke/Nova_spletna_stran/Novice_in_dogodki/ Knjiga_in_bralci_VI_raziskava_lowres.pdf. Rupnik Vec, T., Slivar, B., Zupanc Grom, R., Deutsch, T., Ivanuš Grmek, M., Mithans, M., Kregar, S., Holcar Brunauer, A., Preskar, S., Bevc, V., Logaj, V., in Musek Lešnik, K. (2020). Analiza izobraževanja na daljavo v casu epidemije Covid-19 v Sloveniji. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno na: https://www.zrss.si/pdf/izobrazevanje_na_daljavo_covid19.pdf. SFC (2021). Podatki o kinematografih. Neobjavljeni podatki. SFC (2020). Podatki o številu digitalno restavriranih celovecernih slovenskih filmov. Neobjavljeni podatki. SIO – Slovensko izobraževalno omrežje (2021). Kulturno-umetnostna vzgoja od doma. Pridobljeno na: https://sio.si/2020/03/30/kulturno-umetnostna­vzgoja-od-doma/. SIO (2020) Za pripravo ucbenikov in e-gradiv v dveh letih nacrtovanih 1,42 milijona evrov. Pridobljeno na: https://sio.si/2020/06/10/za-pripravo­ucbenikov-in-e-gradiv-v-dveh-letih-nacrtovanih-142-milijona-evrov. SPIRIT (2020). Javni poziv osnovnim in srednjim šolam za dodelitev spodbud namenjenih izvajanju aktivnosti za spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi v letih 2020/2021 (JP MLADI 2020/2021). Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije. Pridobljeno na: https:// www.spiritslovenia.si/razpis/348. SURS (2020). Podatki o vkljucenosti odraslih v vseživljenjsko ucenje po Anketi o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu. Neobjavljeni podatki. SURS (2021). Podatkovna baza. Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno na: http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp. SVRK (2020). Evropska sredstva za enakopraven dostop do izobraževanja na daljavo. Pridobljeno na: https://www.gov.si/novice/2020-06-09-evropska­sredstva-za-enakopraven-dostop-do-izobrazevanja-na-daljavo/. SVRK (2017). Slovenska Strategija Pametne Specializacije. Ljubljana. Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. ŠOS (2021). Predlogi ŠOS za PKP 8. Pridobljeno na: https://www.studentska­org.si/predlogi-sos-za-pkp-8/. ŠOS (2020). Analiza ankete o poteku študija na daljavo in priporocila Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Ljubljana: Študentska organizacija Slovenije. Pridobljeno na: https://www.studentska-org.si/wp-content/ uploads/2020/04/Analiza-ankete -o-%C5%A1tudiju-na-daljavo-in­priporo%C4%8Dila-%C5%A0OS.pdf. UMAR (2020a). Porocilo o razvoju. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. UMAR (2020b). Porocilo o produktivnosti. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Univerza v Ljubljani (2020). Izvedba študijskega procesa je resno ogrožena. Ljubljana. Univerza v Ljubljani. Pridobljeno na: https://www.uni-lj.si/v_ ospredju/2020121714072388/. Univerza v Ljubljani, Visokošolska prijavno-informacijska služba (2020). Analiza prijave in vpisa za študijsko leto 2019/2020. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Visokošolska prijavno-informacijska služba. Univerza v Mariboru. Pedagoška fakulteta, Fakulteta za naravoslovje in matematiko in Filozofska fakulteta (2020). Razlagamo si lahko skupaj. Pridobljeno na: https://razlagamo.si/. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta (2020). Poucevanje in študij na daljavo v casu covid-19. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta. Pridobljeno na: https://www.zf.uni-lj.si/images/kakovost/ UL_ZF_Poro%C4%8Dilo_pou%C4%8Devanje_in_%C5%A1tudij_na_ daljavo_v_%C4%8Dasu_COVID-19_2.9.2020.pdf. Uredba o sofinanciranju doktorskega študija (2010). Uradni list RS, št. 88/10. UTŽ (2021). Podatki o izvajanju izobraževanja v casu epidemije covid-19. Neobjavljeni podatki. Uršic, L., in Puklek Levpušcek, M. (2020). Ucenci zadnje triade OŠ in dijaki o ucenju na daljavo med epidemijo COVID-19. V: Ž. Lep in K. Hacin Beyazoglu (ur.), Psihologija pandemije. Posamezniki in družba v casu koronske krize, 191–203. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Zakon o interventnih ukrepih za pomoc pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19. (2020). Uradni list RS, št. 203/20. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (2020). Uradni list RS, št. 49/20. ZRSŠ (2020a). Priporocila in usmeritve za pouk na daljavo za osnovno šolo. Pridobljeno na: https://www.zrss.si/objava/priporocila-in-usmeritve-za-pouk-na-daljavo-za-osnovno-solo. ZRSŠ (2020b). Festival Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti Mladih – IZUM 2020. Pridobljeno na: https://www.zrss.si/objava/festival-inovativnosti-in­ustvarjalnosti. ZRSZ (2020a). Napovednik zaposlovanja 2020/ I. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Pridobljeno na: https://www.ess.gov.si/_ files/13433/Porocilo_Napovednik_zaposlovanja_2020_I.pdf. ZRSZ (2020b). Napovednik zaposlovanja 2020/ II. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Pridobljeno na: https://www.ess.gov.si/_ files/13330/Analiza_vpliva_epidemije_SARS-CoV-2_na_trg_dela.pdf. ZRSZ (2020c). Rezultati Poklicnega barometra 2020. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Pridobljeno na: https://www.ess.gov. si/obvestila/obvestilo/rezultati-poklicnega-barometra-2020-1. ZRSZ (2020d). Vpliv epidemije SARS-CoV-2 na trg dela v Sloveniji. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Pridobljeno na: https://www. ess.gov.si/_files/13330/Analiza_vpliva_epidemije_SARS-CoV-2_na_trg_ dela.pdf. ZRSZ (2019a). Napovednik zaposlovanja 2019/ I. Pridobljeno na: https://www.ess. gov.si/_files/12351/Analiza_napovednik_zaposlovanja_pomlad_2019.pdf. ZRSZ (2019b). Napovednik zaposlovanja 2019/ II. Pridobljeno na: https://www. ess.gov.si/_files/12836/Porocilo_napovednik_zaposlovanja_2019_II.pdf. ZRSZ (2018a). Napovednik zaposlovanja 2018/ I. Pridobljeno na: https://www. ess.gov.si/_files/11238/Analiza_Napovednik_zaposlovanja_2018_I.pdf. ZRSZ (2018b). Napovednik zaposlovanja 2017/ II. Pridobljeno na: https://www. ess.gov.si/_files/10604/NAP-ZAP_Napovednik_zaposlovanja_2017_II.pdf. ZRSZ (2017a). Napovednik zaposlovanja 2017/ I. Pridobljeno na: https://www. ess.gov.si/_files/10054/NAP-ZAP_2017_I.pdf. ZRSZ (2017b). Napovednik zaposlovanja 2016/ II. Pridobljeno na: https://www. ess.gov.si/_files/9382/NAP-ZAP_2016_II.pdf. ZRSZ (2016a). Napovednik zaposlovanja 2016/ I. Pridobljeno na: https://www. ess.gov.si/_files/8690/Nap_Zap_2016_I.pdf. ZRSZ (2016b). Napovednik zaposlovanja 2015/ II. Pridobljeno na: https://www. ess.gov.si/_files/7919/Nap_Zap_2015_II.pdf. ZRSZ (2015). Napovednik zaposlovanja 2015/I. Pridobljeno na: https://www. ess.gov.si/_files/7137/Nap_Zap_2015_I.pdf.pr Poglavje 3 s kazalniki: Adams-Prassl, A., Boneva, T., Golin, M., in Rauh, C. (2020). Inequality in the impact of the coronavirus shock: Evidence from real time surveys, IZA Discussion Paper 13183. Pridobljeno na: http://ftp.iza.org/dp13183.pdf. Albreht, T. (2021). Challenges of further development of advanced nursing practice in the Covid-19 post-pandemic era. 1st conference on advanced nursing practice: International experiences and future direction for nursing in Slovenia (18. 2. 2021). University of Maribor. Alon, T., Doepke, M., Olmstead-Rumsey, J., in Tertilt, M. (2020). The impact of COVID-19 on gender equality. Pridobljeno na: https://faculty.wcas. northwestern.edu/~mdo738/research/COVID19_Gender_March_2020.pdf. Aragon (2020). Vseslovenska raziskava covid-19 Insight. Ljubljana: Aragon. Pridobljeno na: www.aragon.si. Blaskó, Z., Papadimitriou, E., in Manca, A. R. (2020). How will the COVID-19 crisis affect existing gender divides in Europe? Luxembourg: Publications Office of the European Union. Pridobljeno na: https://publications.jrc.ec.europa. eu/repository/bitstream/JRC120525/covid_gender_effects_f.pdf. Cankar, G. (2020). Pravicne možnosti izobraževanja v Sloveniji. Pridobljeno na: https://www.ric.si/mma/Pravicne%20moznosti%20izobrazevanja%20 v%20Sloveniji%20dec.%202020/2020122212462063/. Carretero, G. S., Napierala, J., Bessios, A., Mägi, E., Pugacewicz, A., Ranieri, M., Triquet, K., Lombaerts, K., Robledo Bottcher, N., Montanari, M., in Gonzalez Vazquez, I. (2021). What did we learn from schooling practices during the COVID-19 lockdown. Bruselj: Evropska komisija. CJMMK (2018). Evropska družboslovna raziskava – SJM 2002–2018. Pridobljeno interno gradivo. Ljubljana: Center za raziskovanje javnega mnenja in množicnih komunikacij, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Cehovin Zajc, J., in Hafner, A. (2020). Gender differences in employment health. Družboslovne razprave, 36(93): 87–107. Demertzis, M., Domínguez-Jiménez, M., in Lusardi, A. (2020). The financial fragility of European households in the time of COVID-19. Policy Contribution, Bruegel. Pridobljeno na: https://www.bruegel.org/wp­content/uploads/2020/07/PC-15-2020-final.pdf. DG SANTE - The Directorate-General for Health and Food Safety (2020). Webinar: protecting vulnerable populations from Covid-19. Luksemburg: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/health/sites/ health/files/policies/docs/ev_20201210_ag_en.pdf. Di Pietro, G., Bagi, F., Costa, P., Karpihski, Z., in Mazza, J. (2020). The likely Impact of Covid-19 on Education. Reflection based on the Existing Literature and International Datasets. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https:// epale.ec.europa.eu/sites/default/files/kjna30275enn.en_.pdf. EAPN (2020a). The impact of Covid-19 on people ecxperiencing poverty and vulnerability. EAPN Report. Pridobljeno na: https://www.eapn.eu/the­impact-of-covid-19-on-people-experiencing-poverty-and-vulnerability-eapn-report/. EAPN (2020b). Delivering Agenda 2030 – for People and Planet EAPN proposals for a post Europe 2020 strategy. Pridobljeno na: https://www.eapn.eu/wp-content/uploads/2019/11/EAPN-2019-EAPN-Position-Post-2020-Poverty­Strategy-3990.pdf. ECB (2020). ECB households finance and consumption survey (anketa o financiranju in porabi gospodinjstev). Pridobljeno na: https://www.ecb. europa.eu/pub/economic-research/research-networks/html/researcher_ hfcn.en.html. ECDC (2021). Data on the daily number of new reported COVID-19 cases and deaths by EU/EEA country. European Centre for Disease Prevention and Control. Pridobljeno na: https://www.ecdc.europa.eu/en/publications­data/data-daily-new-cases-covid-19-eueea-country. EIGE (2019). Indeks enakosti spolov za leto 2019: Slovenija. Vilnius: European Institute for Gender Equality. Pridobljeno na: https://eige.europa.eu/sites/ default/files/documents/mh0219039sln_002.pdf. EIGE (2020a). Gender Statistics Database. Vilnius: European Institute for Gender Equality. Pridobljeno na: http://eige.europa.eu/gender-statistics/dgs. EIGE (2020b). Global Equality index 2020: Key findings for the EU. Vilnius: European Institute for Gender Equality. Pridobljeno na: https://eige.europa. eu/publications/gender-equality-index-2020-key-findings-eu. EIGE (2020c). Coronavirus puts women in the frontline. Vilnius: European Institute for Gender Equality. Pridobljeno na: https://eige.europa.eu/news/ coronavirus-puts-women-frontline. EK (2017). Report on equality between women and men in the EU. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/info/sites/info/ files/aid_development_cooperation_fundamental_rights/annual_report_ ge_2017_en.pdf. EK (2019a). State of Health in the EU. Compenion report. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Pridobljeno na: https:// ec.europa.eu/health/sites/health/files/state/docs/2019_companion_ en.pdf. EK (2019b). Evropski zeleni dogovor. COM(2019) 640 final. Pridobljeno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1588580774040&uri =CELEX:52019DC0640. EK (2020a). Strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/ SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020DC0152&from=SL. EK (2020b). Shaping Europe’s digital future: mHealth. Pridobljeno na: https:// ec.europa.eu/digital-single-market/en/mhealth. EK (2020c). Employment and Social Developments in Europe. Leaving no one behind and striving for more: Fairness and solidarity in the European social market economy. Annual review 2020. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/social/main.jsp? catId=738&langId=en&pubId=8342&furtherPubs=yes. EK (2020d). Study supporting FEAD monitoring: analysis of FEAD annual implementation reports (2018–2019). Bruselj: Evropska komisija, Directorate-General for Employment, Social Affairs and Inclusion. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=e n&pubId=8328&type=2&furtherPubs=no. EK (2020e). Educational inequalities in Europe and physical School Closures during Covid-19. Fairness Policy Brief Series, 4/2020. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/jrc/sites/jrcsh/files/fairness_pb2020_wave04_covid_ education_jrc_i1_19jun2020.pdf. EK (2020f ). Commission recommendation on energy poverty. C(2020) 9600 final. Bruselj: Evropska komisija. EK (2020g). Commission staff working document. EU guidance on energy poverty. Accompanying the document Commission Recommendation on energy poverty. C(2020) 9600 final. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/ transparency/regdoc/rep/10102/2020/EN/SWD-2020-960-F1-EN-MAIN­PART-1.PDF. EK (2020h): Porocilo za leto 2020 o stanju energetske unije v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepih. COM(2020) 950 final. Pridobljeno na: https://eur-lex.europa.eu/legal­content/EN/TXT/?qid=1602743359876&uri=COM:2020:950:FIN. EK (2020i). Val prenove za Evropo – ekologizacija stavb, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje življenj. COM(2020) 662 final. Pridobljeno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52020DC0662&fro m=EN. EK (2020j). Labour Market and Wage Developments – Annual review 2020. Luksemburg: Publications Office of the European Union. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=en&pubId=8366& furtherPubs=yes. EK (2021). Draft version of The 2021 Ageing Report: Economic and Budgetary Projections for the EU Member States (2016–2070) (v pripravi). EK, EACEA in Eurydice (2019). Key Data on early Childhood Education and Care in Europe. 2019 Edition. Eurydice report. Bruselj: Evropska komisija, Education, Audiovisual and Culture Executive Agency. EP (2020a). Uncertainty/EU/Hope: Public opinion in times of Covid-19. Public Opinion Monitoring Unit Directorate-General for Communication European Parliament. Pridobljeno na: https://www.europarl.europa.eu/at-your-service/files/be-heard/eurobarometer/2020/public_opinion_in_the_ eu_in_time_of_coronavirus_crisis/report/en-covid19-survey-report.pdf. EP (2020b). Citizens call for a bigger EU budget to tackle crisis. Pridobljeno na: https://www.europarl.europa.eu/at-your-service/sl/be-heard/ eurobarometer/public-opinion-in-the-eu-in-time-of-coronavirus-crisis-2. EU-OSHA (2016). Zdrava delovna mesta za vse generacije. Prizadevanja za vzdržno delovno življenje. Vodnik po kampanji. Pridobljeno na: http:// www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pic/kampanje/2016/campaign-guide-SL.pdf. Eurobarometer (2008). Special Eurobarometer 296 – Discrimination in the European Union: Perceptions, Experiences and Attitudes. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/commfrontoffice/ publicopinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/instruments/SPECIAL/ surveyKy/656/p/5. Eurobarometer (2009). Special Eurobarometer 317 – Discrimination in the EU in 2009. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa. eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/ instruments/SPECIAL/surveyKy/773/p/4. Eurobarometer (2012). Special Eurobarometer 393 – Discrimination in the EU in 2012. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa. eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/ instruments/SPECIAL/surveyKy/1043/p/3. Eurobarometer (2014). Special Eurobaromter 412 - Sport and physical activity. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/ commfrontoffice/publicopinion/archives/ebs/ebs_412_en.pdf. Eurobarometer (2015). Special Eurobarometer 437 – Discrimination in the EU in 2015. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa. eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/ instruments/SPECIAL/surveyKy/2077/p/2. Eurobarometer (2017a). Special Eurobarometer 471 – Fairness, inequality and intergenerational mobility. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/Survey/ getSurveyDetail/instruments/SPECIAL/surveyKy/2166. Eurobarometer (2017b). Special Eurobarometer 466 - October 2017. Cultural Heritage. Report. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https:// ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/Survey/ getSurveyDetail/instruments/SPECIAL/surveyKy/2150/. Eurobarometer (2017c). Special Eurobarometer 472 - December 2017. Sport and physical activity. Report. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://data.europa.eu/euodp/en/data/dataset/S2164_88_4_472_ENG. Eurobarometer (2018). Flash Eurobarometer 470 – Work–life balance. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/commfrontoffice/ publicopinion/index.cfm/Survey/index#p=1&instruments=FLASH. Eurobarometer (2019). Special Eurobarometer 493 – Discrimination in the European Union. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https:// ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/Survey/ getSurveyDetail/instruments/SPECIAL/surveyKy/2251. Eurobarometer (2020). Standard Eurobarometer 93. Summer 2020. Wave EB93.1 – Kantar. Annex. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/survey/ getsurveydetail/instruments/standard/surveyky/2262. Eurofound (2012). Evropska raziskava o kakovosti življenja. Dublin: Eurofound. Pridobljeno na: https://www.eurofound.europa.eu/sl/data/european­quality-of-life-survey-2011. Eurofound (2016). Evropska raziskava o kakovosti življenja. Dublin: Eurofound. Pridobljeno na: https://www.eurofound.europa.eu/sl/data/european-quality-of-life-survey. Eurofound (2017). Sixth European Working Conditions Survey – Overview report (2017 update). Luxembourg: Publications Office of the European Union. Eurofound (2020a). Living, working and COVID-19. Covid-19 series. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Pridobljeno na: https://www.eurofound.europa.eu/publications/report/2020/living­working-and-covid-19. Eurofound (2020b). Living, working and COVID-19 dataset. Pridobljeno na: http://eurofound.link/covid19data. Eurofound (2020c). Quality of life and quality of society during COVID-19. Dublin: European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions. Pridobljeno na: https://www.eurofound.europa.eu/sl/data/ covid-19/quality-of-life. Eurostat (2020a). Podatkovna baza. Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/eurostat/data/database. Eurostat (2020b). COVID-19 labour effects across the income distribution. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/ pdfscache/92042.pdf. Eurostat (2021). Podatkovna baza. Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/eurostat/data/database. Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani (2020). Upad gibalne ucinkovitosti in narašcanje debelosti slovenskih otrok po razglasitvi epidemije covid-19. Novinarska konferenca, 22. september 2020. Pridobljeno na: https://www.slofit.org/Portals/0/Clanki/COVID-19_razvoj_otrok. pdf?ver=2020-09-24-105108-370. FEANTSA idr. (2020). Fifth overview of housing exclusion in Europe 2020. Pridobljeno na: https://www.feantsa.org/en/news/2020/07/23/fifth­overview-of-housing-exclusion-in-europe-2020?bcParent=26. FRA (2012). Gender-based violence against women survey dataset. European Union agency for fundamental rights. Pridobljeno na: https://fra.europa. eu/en/publications-and-resources/data-and-maps/survey-data-explorer-violence-against-women-survey. Furceri, D., Loungani, P., Ostry, J. D. in P. Pizzuto (2020). COVID-19 will raise inequality if past pandemics are a guide, CEPR Policy Porta, 8 May 2020. Pridobljeno na: https://voxeu.org/print/65610. Gregorcic, M., Perko, M., Sodja, U., Pecar, J., in Celebic, T. (2020). Placna vrzel in neenakosti spolov v Sloveniji. Urad za makroekonomske analize in razvoj. Kratka analiza. Pridobljeno na: https://www.UMAR.gov.si/fileadmin/ user_upload/publikacije/kratke_analize/2020_10_Placna_vrzel_Gregorcic/ Placna_vrzel_in_neenakosti_spolov_v_Sloveniji.pdf. GROW/E5 (2016). Mutual evaluation of regulated professions. Overview of the regulatory framework in the health services sector – psychologists and related professions. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/docsroom/ documents/16683. Hafner-Fink, M., Broder, Ž., Doušak, M., Falle-Zorman, R., Gerdina, O., Jagodic, A., Kecman, I., Kurdija, S., Miheljak, V., Polic, M., Uhan, S., Toš, N., Vovk, T., Zajšek, Š., in Malnar, B. (2020). Slovensko javno mnenje 2020/1 – Porocilo o izvedbi raziskave in sUMARni pregled rezultatov. Ljubljana: Center za raziskovanje javnega mnenja in množicnih komunikacij, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Pridobljeno na: https://www.cjm.si/gradiva/. Hashiguachi, T. C. O., in Llena-Nozal, A. (2020). The effectiveness of social protection for long-term care in old age. OECD Health Working Paper (117). Paris: OECD Publishing. Pridobljeno na: https://dx.doi. org/10.1787/2592f06e-en. Helms, J., Kremer, S., Merdji, H., Clere-Jehl, R., Schenck, M., Kummerlen, C., Collange, O., Boulay, C., Fafi-Kremer, S., Ohana, M., in Anheim, M. (2020). Neurologic Features in Severe SARS-CoV-2 Infection. Correspondence. October 2020. Massachusetts: The New England Journal of Medicine. Pridobljeno na: https://www.groupedeveillecovid.fr/wp-content/ uploads/2020/04/NEURO-NEJM-1.pdf. Huang, C., Huang, L., Wang, Y., Li, X., Ren, L., Gu, X. et al. (2021). 6-month consequences of COVID-19 in patients discharged from hospital: a cohort study. The Lancet, 397(10270): 220–232. Pridobljeno na: https://www. thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)32656-8/fulltext. Huber, I., Lipovec Cebron, U., in Pistotnik, S. (ur.) (2020). Neenakosti in ranljivosti v zdravju v Sloveniji: kvalitativna raziskava v 25 okoljih. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Humer, Ž., Poje, A., Frelih, M., in Štamfelj, I. (2016). Ukrepi za usklajevanje placanega dela in družine. Prirocnik. Ljubljana: Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politicne študije. Pridobljeno na: https://www. mirovni-institut.si/publikacije/ukrepi-za-usklajevanje-placanega-dela-in­druzine/. Hvalic Touzery, S. (2020): Slovar: Socialna izolacija. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Pridobljeno na: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/slovar/1027.html. IER (2021). Interna obdelava podatkov SHARE za potrebe analize. Inštitut za ekonomska raziskovanja. Inchley, J., Currie, D., Budisavljevic, S., Torsheim, T., Jĺstad, A., Cosma, A. et al. (2020). Spotlight on adolescent health and well-being.Findings from the 2017/2018 Health Behaviour in School-aged Children (HBSC) survey in Europe and Canada. International report. Volume 1. Key findings. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe. Inglic, R. T., Intihar, S., in Stare, M. (2021). Življenjski pogoji, Slovenija, 2020. Zacasni podatki. Pridobljeno na: https://www.stat.si/StatWeb/News/ Index/9364. Inštitut za nutricionistiko (2020). Po epidemiji Covid-19: upad gibalne ucinkovitosti otrok in vec debelosti. Ljubljana: Inštitut za nutricionistiko. Pridobljeno na: https://www.prehrana.si/clanek/474-po-epidemiji-covid-19-upad-gobalne-ucinkovitosti-otrok-in-vec-debelosti. Intihar, S. (2020). Kazalniki dohodka, revšcine in socialne izkljucenosti, Slovenija, 2019. Posebna objava SURS. Pridobljeno na: https://www.stat.si/ statweb/news/index/8895. IRSSV (2020). Spremljanje izvajanja socialnovarstvenih programov v letu 2019. Koncno porocilo. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo. Pridobljeno na: https://www.irssv.si/upload2/SVP_koncno_29.5.2020_ pop2.pdf. Jakša, Z. (2020). Mednarodni dan boja proti revšcini. Posebna objava SURS. Pridobljeno na: https://www.stat.si/statweb/News/Index/9146. Jamšek, P., Novak, T., Bahovec, A., Kobal Tomc, B., in Alja Gerl, N. (2015). Zrcalo prostovoljstva in vloga države pri njegovem razvoju. Ljubljana: Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva. Pridobljeno na: https://www.prostovoljstvo.org/resources/files/pdf/Novice/SF_Booklet_ Prostovoljstvo_Layout_AVG_2015_WEB.pdf. Jandl, M., Grom, A. H., Drev, A., in Colakovic, A. B. (ur.) (2020). Report on the drug situation 2020 of the Republic of Slovenia. Ljubljana: National Institute fo Public Health. Pridobljeno na: http://www.nijz.si. Kajzer, A. (2020a). Kakovost dela in zaposlitve – izzivi merjenja in rezultati. IB-revija, 54(1): 29–36. Kajzer, A. (2020b). Vpliv epidemije na trg dela. Ljubljana. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Kratka analiza. Pridobljeno na: https://www.UMAR.gov.si/publikacije/kratke-analize/publikacija/news/ vpliv-epidemije-na-trg-dela/?tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_ news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=790915dedd03dc7415a45548 da012153. Kogovšek, N., in Petkovic, B. (2007). O diskriminaciji. Prirocnik za novinarke in novinarje. Ljubljana: Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politicne študije. Pridobljeno na: https://www.mirovni-institut.si/ publikacije/o-diskriminaciji-prirocnik-za-novinarke-in-novinarje/. Korošec, A., Gabrijelcic Blenkuš, M., in Robnik, M. (2018). Otroška debelost v Sloveniji – strokovna izhodišca za stroškovno oceno. Ljubljana: NIJZ. Pridobljeno na: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije­datoteke/stroski_otroske_debelosti.pdf. Kresal, B., in Kresal Šoltes, K. (2016). Usklajevanje dela in družine: primeri dobrih praks v kolektivnih pogodbah. Ljubljana: Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Leschke, J., in Watt, A. (2008). Job quality in Europe. WP2008.07. Brussels: ETUI-REHS. Pridobljeno na: https://www.etui.org/sites/default/files/08%20 WP2008%2007%20EN%20web.pdf. Maqui, E., in Morris, R. (2020). The long term effects of the pandemic: insights from a survey of leading companies. ECB Economic Bulletin, 8, European Central Bank. Pridobljeno na: https://www.ecb.europa.eu/pub/economic­bulletin/focus/2021/html/ecb.ebbox202008_06~bad87fcf9b.en.html. Mascherini, M., in Bisello, M. (2020). Covid-19 fallout takes higher toll on women. Portal Social Europe. Pridobljeno na: https://www.socialeurope. eu/covid-19-fallout-takes-higher-toll-on-women. Matko, K., in Horvat, D. (2016). Kako porocati o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Prirocnik za medije. Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. Pridobljeno na: https://www.policija.si/images/ stories/Preventiva/Kriminal/PDF/Nasilje-v-druzini_Prirocnik-za-medije.pdf. MDDSZ (2016). Bela knjiga o pokojninah. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pridobljeno na: http://www.mddsz. gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/dpd/2Bela_ knjiga_o_pokojninah.pdf. MDDSZ (2020). Pravice ob rojstvu otroka. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pridobljeno na: https://www. gov.si/teme/pravice-ob-rojstvu-otroka/. MDDSZ (2021a). Denarna socialna pomoc. Pridobljeno na: https://www.gov.si/ teme/denarna-socialna-pomoc/. MDDSZ (2021b). Osebna asistenca 2019/2020. Interni podatki. MF (2020). Country fiche on pension for the Republic of Slovenia – the 2021 round of projections for the Ageing Working Group (v pripravi). Midőes, C. (2020). Risking their health to pay the bills: 100 million Europeans cannot afford two months without income. The Bruegel Newsletter. Pridobljeno na: https://www.bruegel.org/2020/05/two-months-before-the-cliff-millions-of-europeans-cannot-afford-food-and-lodging-after-two-months-without-income/. MJU (2020). Skupno porocilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2019. Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. Pridobljeno na: https://www. gov.si/novice/2020-09-25-skupno-porocilo-o-prostovoljstvu-v-republiki­sloveniji-za-leto-2019/. Moody’s (2020). COVID-19 accelerates housing market trends, exacerbating wealth inequalities. Pridobljeno na: https://www.moodys.com/ researchdocumentcontentpage.aspx?docid=PBS_1248497. Muller, A. E., Hafstad, E. V., Himmels, J. P. W., Smedslund, G., Flottorp, S., Stensland, A. O., Stroobants, S., Van de Velde, S., in Vist, G. E. (2020). The mental health impact of the covid-19 pandemic on healthcare workers and interventions to help them: A rapid systematic review. Psychiatry Research, 293. Pridobljeno na: https://doi.org/10.1016/j.psychres.2020.113441. MZ (2020a). Spletna stran Ministrstva za zdravje. Pridobljeno na: https://www. gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/. MZ (2020b). Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Uvod v predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Pridobljeno na: https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e -demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa. html?id=7885. MZI (2021). Dolgorocna strategija energetske prenove stavb do leta 2050. Ljubljana: Ministrstvo za infrastrukturo (v usklajevanju). NIJZ (2016). Alkoholna politika v Sloveniji. Priložnosti za zmanjševanje škode in stroškov ter neenakosti med prebivalci. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. NIJZ (2019). Projekt Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji (ZaPiS). Pridobljeno na: https://www.nijz.si/sl/projekt-zapis-dvig-zdravstvene­pismenosti-v-sloveniji. NIJZ (2020a). Korak naprej v smeri vecje dostopnosti storitev s podrocja duševnega zdravja. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno na: https://www.nijz.si/sl/korak-naprej-v-smeri-vecje­dostopnosti-storitev-s-podrocja-dusevnega-zdravja. NIJZ (2020b). Skrb za duševno zdravje v casu širjenja novega koronavirusa SARS-CoV_2. Pridobljeno na: https://www.nijz.si/sl/koronavirus-dusevno­zdravje. NIJZ (2020c). Podatkovni portal. Pridobljeno na: https://podatki.nijz.si/pxweb/ sl/NIJZ%20podatkovni%20portal?px_language=sl&px_db=NIJZ%20 podatkovni%20portal&rxid=ec6c51e4-9263-40d6-866f-df4f1f18058b. NIJZ (2020d). Stanje Covid-19 v Sloveniji. Pridobljeno na: https://covid-19. sledilnik.org/sl/stats. NIJZ (2021a). Dnevno spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (COVID-19). Pridobljeno na: https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2­covid-19. NIJZ (2021b). Neenakosti v zdravju: izziv prihodnosti v medsektorskem povezovanju. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje (pred objavo). NIJZ (2021c). Krepitev duševnega zdravja za preprecevanje samomora. Pridobljeno na: https://www.nijz.si/sl/krepitev-dusevnega-zdravja-za­preprecevanje-samomora-0. NIJZ (2021d). Bolniški stalež. Pridobljeno na: https://www.nijz.si/sl/podatki/ bolniski-stalez. NIJZ (2021e). Podatkovni portal. Pridobljeno na: www.nijz.si. NLO – Nobody Left Outside (2020). COVID-19 in marginalised groups: Challenges, actions and voices. Pridobljeno na: https://nobodyleftoutside. eu/wp-content/uploads/NLO-COVID-19-Briefing-paper-Final-August­2020-updated.pdf. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zacasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2020). Uradni list RS, št. 157/20. Odlok o spremembah in dopolnitvi Odloka o zacasni prepovedi ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev koncnim uporabnikom v Republiki Sloveniji (2020). Uradni list RS, št. 198/20. Odlok o spremembah Odloka o zacasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2020). Uradni list RS, št. 59/20. Odlok o spremembi Odloka o zacasni prepovedi ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev koncnim uporabnikom v Republiki Sloveniji (2020). Uradni list RS 203/20. Odlok o zacasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprecevanja okužb s SARS-CoV-2 (2020). Uradni list RS, št. 155/20. Odlok o zacasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. (2020). Uradni list RS, št. 25/20. Odlok o zacasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2020). Uradni list RS, št. 152/20. Odlok o zacasni prepovedi ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev koncnim uporabnikom v Republiki Sloveniji (2020). Uradni list RS, št. 165/20. Odlok o zacasni prepovedi ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev koncnim uporabnikom v Republiki Sloveniji (2020). Uradni list RS, št. 181/20. Odlok o zacasni prepovedi ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev koncnim uporabnikom v Republiki Sloveniji (2020). Uradni list RS, št. 190/20. Odlok o zacasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s podrocja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (2020). Uradni list RS, št. 25/20. Odlok o zacasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s podrocja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (2020). Uradni list RS, št. 67/20. Odlok o zacasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s podrocja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (2020). Uradni list RS, št. 152/20. Odlok o zacasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s podrocja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (2020). Uradni list RS, št. 181/20. Odlok o zacasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s podrocja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (2020). Uradni list RS, št. 204/20. Odlok o zacasni splošni omejitvi zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih v Republiki Sloveniji (2020). Uradni list RS, št. 69/20. Odlok o zacasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven obcin (2020). Uradni list RS, št. 38/20. Odlok o zacasnih omejitvah pri izvajanju športne dejavnosti (2020). Uradni list RS, št. 150/20. Odlok o zacasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov (2020). Uradni list RS, št. 204/20. Odlok o zacasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s podrocja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (2021). Uradni list RS, št. 2/21. OECD (2016). How good is your job? Measuring and assesing job quality. Pridobljeno na: http://www.oecd.org/sdd/labour-stats/Job-quality-OECD. pdf OECD (2017a). Starting strong 2017. Key OECD indicators on early childhood. Education and care. Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. OECD (2017b). Health at a glance 2017: OECD indicators. Paris: OECD Publishing. Pridobljeno na: http://dx.doi.org/10.1787/health_glance-2017-en. OECD (2018a). Inequalities in household wealth across OECD countries: Evidence from the OECD wealth distribution database. Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pridobljeno na: https://www. oecd.org/officialdocuments/publicdisplaydocumentpdf/?cote=SDD/ DOC(2018)1&docLanguage=En. OECD (2018b). Promoting mental health in Europe: Why and how?, in Health at a Glance: Europe 2018: State of Health in the EU Cycle, OECD Publishing, Paris. Pridobljeno na: https://doi.org/10.1787/health_glance_eur-2018-4-en. OECD (2019a). The heavy burden of obesity. The economics of prevention. OECD healty policy studies. Paris: OECD Publishing. Pridobljeno na: https:// doi.org/10.1787/67450d67-en. OECD (2019b). How's life in the digital age? Opportunities and risks of the digital transformation for people's well-being. Paris: OECD Publishing. Pridobljeno na: https://doi.org/10.1787/9789264311800-en. OECD (2020a). OECD Employment outlook 2020: Worker security and the COVID-19 crisis. Pridobljeno na: https://doi.org/10.1787/1686c758-en. OECD (2020b). OECD Policy responses to coronavirus (COVID-19). Combatting covid-19's effect on children. Pridobljeno na: http://www.oecd.org/ coronavirus/policy-responses/combatting-covid-19-s-effect-on-children­2e1f3b2f/. OECD (2020c). Strengthening online learning when schools are closed: The role of families and teachers in supporting students during the covid-19 crisis. Pridobljeno na: https://read.oecd-ilibrary.org/view/?ref=136_136615­o13x4bkowa&title=Strengthening-online-learning-when-schools-are-closed. OECD (2020d). OECD/INFE 2020 international survey of adult financial literacy. Pridobljeno na: www.oecd.org/financial/education/ launchoftheoecdinfeglobalfinancialliteracysurveyreport.htm OECD (2020e): Health for everyone? Social inequalities in health and health systems. OECD Health Policy Studies. Pridobljeno na: https://doi. org/10.1787/3c8385d0-en OECD (2020f). COVID-19: Protecting people and societies. Pridobljeno na: https://socialprotection.org/sites/default/files/publications_files/ document_0.pdf OECD Stat (2020). Health. Long-term care resources and utilisation. Pridobljeno na: https://stats.oecd.org OECD Stat (2021). Podatkovna baza. Pridobljeno na: https://stats.oecd.org/ index.aspx?queryid=30123. OECD in European Observatory for Health Systems and Policies (2019). State of health in the EU. Slovenia – country health profile 2019. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/state/docs/2019_chp_sl_ english.pdf. OECD/EU (2020). Health at a glance: Europe 2020. State of health in the EU cycle. Paris: OECD Publishing. Pridobljeno na: https://doi.org/10.1787/82129230-en. OZN (2020). Human development report 2020. Tackling social norms. A game changer for gender inequalities. New York: UNDP. Pridobljeno na: http:// hdr.undp.org/sites/default/files/hd_perspectives_gsni.pdf?fbclid=IwAR0f­0dW_wtHC3tmc4p24DaoOWMle4RfenZZCY8fuaFvMTt_PKv8KTqgIro. Pavinelli, R. (2019). Women under austerity – a frontal attack. Social Europe. Pridobljeno na: https://www.socialeurope.eu/women-under-austerity. Pavlovic, K. (2020). Kdo bo odlocal o pravicah pacientov do zobozdravniške oskrbe? Ljubljana: Zdravniška zbornica Slovenije. Pridobljeno na: https:// www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/obvestila. Pedraza, P. de, Guzi, M. in K. Tijdens (2020). Life dissatisfaction and anxiety in COVID-19 pandemic. JRC Techinical report. Luksemburg: Publication Office of the European Union. Pridobljeno na: https://publications.jrc.ec.europa. eu/repository/bitstream/JRC120822/kjna30243enn.pdf. Petrišic, N. (2020). Kako naj delodajalci zaposlenim zagotavljajo ustrezno in varno delovno okolje. Konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja: Zbornik 2020 (16. in 17. november 2020). Ljubljana: Lexpera GV Založba. Piasna, A. (2017). European job quality index 2005–2015. ETUI working paper, 6. Brussels: European Trade Union Institute. Plesnicar M., Drobnjak, M. in K. Filipcic (2020). Kriminaliteta v casu covid-19. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo. Pridobljeno na: http://inst-krim. si/2020/04/kriminaliteta-v-casu-covid-19/ Policija (2021). Statisticni podatki o nasilju. Pridobljeno interno gradivo. Ljubljana: Policija; Generalna policijska uprava. Queisser, M. (2020). One in three is too many: Taking action on violence against women. The OECD Forum Network. Pridobljeno na: www.oecd-forum. org/posts/one-in-three-is-too-many-taking-action-on-violence-against-women Racunsko sodišce RS (2019). Revizijsko porocilo. Skrb za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoc drugih. Pridobljeno na: http://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2019/KAM/ KAM-2_RSP_RevizijskoP.pdf Rajer, C. (2020). Integrirana oskrba v domacem okolju. Ljubljana: Lexpera, GV Založba.   Robnik, S. (2017). (Ne)placano delo: zakaj je uravnoteženost nujna in kako jo doseci? V: M. David (ur.), Usklajevanje dela in družine ter enakost spolov: regionalni pregled in smernice, 21–28. Ljubljana: Združenje delodajalcev Slovenije. Pridobljeno na: https://www.zds.si/sl/publikacije/. Rutar, T. (2021). Eksperimentalna statistika: Energetska revšcina, Slovenija, 2018. Ljubljana: Statisticni urad RS. Ljubljana. Pridobljeno na: https://www. stat.si/statweb/News/Index/9429. Schutter, O. D. (2021). Statement of the UN special rapporteur on extreme poverty and human rights, on his visit to the EU. Pridobljeno na: https://www.ohchr.org/EN/NewsEvents/Pages/DisplayNews. aspx?NewsID=26693&LangID=E. Sendi, R. (2013). Nizek površinski stanovanjski standard v Sloveniji: nizka kupna moc kot vecno opravicilo. Urbani izziv, 24(1): 22–38. Sklep o podaljšanju veljavnosti ukrepa za izboljšanje gospodarskega položaja na podrocju potrošnje turizma (2020). Ur. l. RS 152/20. Skupnost socialnih zavodov Slovenije (2021). Pregled prošenj in prostih mest v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih. Pridobljeno na: http://www.ssz-slo.si/prosnje/pregled-prosenj-in-prostih-mest/. Smolej Jež, S., Nagode, M., Jacovic, A. in Dominkuš, D. (2016). Analiza kadra v dolgotrajni oskrbi. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo. Pridobljeno na: https://www.irssv.si/upload2/analiza_kadra_v_do.pdf. Spasova, S. in T. Ward (2019). Social protection expenditure and its financing in Europe. A study of national policies. ESPN. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1135&furtherN ews=yes&langId=en&newsId=9482. Šter, D. in M. Žnidaršic (2020). Rojeni in umrli, Slovenija, december 2020. Ljubljana: Statisticni urad Republike Slovenije. Pridobljeno na: https://www. stat.si/StatWeb/News/Index/9366. Stiglitz, J., J. Fitoussi in M. Durand (ur.) (2018). For good measure: Advancing research on well-being metrics beyond GDP. Paris: OECD Publishing. Pridobljeno na: https://spire.sciencespo.fr/hdl:/2441/3gpul0a2209cuatf pgqv8qt14j/resources/2018-stiglitz-fitoussi-durand-for-good-measure­advancing-research-on-well-being-metrics-beyond-gdp.pdf. SURS (2020). Metodološko pojasnilo. Kazalniki dohodka, revšcine in socialne izkljucenosti. Ljubljana: Statisticni urad Republike Slovenije. Pridobljeno na: https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8141. SURS (2021). Podatkovna baza. Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno na: http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp. Taquet, M., Luciano, S., Geddes J. R. in P. J. Harrison (2021). Bidirectional associations between COVID-19 and psychiatric disorder: retrospective cohort studies of 62 354 covid-19 cases in the USA. Lancet Psychiatry. 8(2): 130–140. Torrejon Perez, S., Fana, M., González-Vázquez, I. in E. Fernández-Macías (2020). The asymmetric impact of COVID-19 confinement measures on EU labour markets. London: CERP, VoxEU. Pridobljeno na: https://voxeu.org/article/ covid-19-lockdown-and-eu-labour-markets. UKC (2021). Spletna stran Univerzitetnega klinicnega centra: Obvestila Pridobljeno na: https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_ obiskovalci/obvestila. UMAR (2019a). Porocilo o razvoju 2019. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na: https://www.UMAR.gov.si/fileadmin/user_ upload/razvoj_slovenije/2019/slovenski/POR2019_splet1.pdf. UMAR (2019b). Ekonomski izzivi 2019. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na: https://www.UMAR.gov.si/fileadmin/user_ upload/publikacije/izzivi/2019/EI_2019_cel.pdf . UMAR (2020a). Porocilo o razvoju 2020. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na: https://www.UMAR.gov.si/fileadmin/user_ upload/razvoj_slovenije/2020/slovenski/POR2020.pdf. UMAR (2020b). Pregled ukrepov držav in EU za boj proti posledicam COVID19. Pridobljeno na: https://www.UMAR.gov.si/fileadmin/user_ upload/sporocila_za_javnost/2020/sporocila_za_javnost_razno_2020/ Pregled_ukrepov_drzav_EU__Covid-19_/Ukrepi_drzav_EU_-_12.6.2020_-_ pregled_UMAR.pdf. UN (2020c). Adequate housing as a component of the right to an adequate standard of living. United Nations. General Assembley. Pridobljeno na: http://www.undocs.org/A/75/148. UMAR (2021): Evropski steber socialnih pravic. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj (v pripravi). UN Women (2020). COVID-19 and ending violence against women and girls. Pridobljeno na: https://www.unwomen.org/en/digital-library/ publications/2020/04/issue-brief-covid-19-and-ending-violence-against-women-and-girls. UNDP (2020). Gender Inequality and the COVID-19 Crisis: A Human Development Perspective. Pridobljeno na: http://hdr.undp.org/sites/ default/files/covid-19_and_human_development_-_gender_dashboards_ final.pdf. UNESCO (2020). COVID-19-related discrimination and stigma: A global phenomenon? Pridobljeno na: https://en.unesco.org/news/covid-19­related-discrimination-and-stigma-global-phenomenon. Varuh clovekovih pravic (2020). Varuh Svetina: V casu šolanja na daljavo je treba poskrbeti za najšibkejše. Pridobljeno na: https://www.varuh-rs.si/ sporocila-za-javnost/novica/varuh-svetina-v-casu-solanja-na-daljavo-je­treba-poskrbeti-za-najsibkejse/. Vršic, A. (2013). Ugotavljanje prisotnosti stresa med zaposlenimi v splošni bolnišnici v povezavi z zadovoljstvom na delovnem mestu. Maribor: Univerza v Mariboru. Pridobljeno na: https://dk.um.si/Dokumnet. php?id=55813. WEF (2020). Global gender gap report 2020. Geneva: World Economic Forum. Pridobljeno na: http://www3.weforum.org/docs/WEF_GGGR_2020.pdf. WHO (2019). Can people afford to pay for health care? New evidence on financial protection in Europe (2019). regional report. Pridobljeno na: https://www.euro.who.int/en/publications/abstracts/can-people-afford-to-pay-for-health-care-new-evidence-on-financial-protection-in­europe-2019. WHO (2020a). COVID-19 and violence against women. What the health sector can do. Pridobljeno na: https://www.who.int/reproductivehealth/ publications/vaw-covid-19/en/. WHO (2020b). The impact of COVID-19 on mental, neurological and substance use services: Results of a rapid assessment. Geneva: World Health Organization. WHO in HFA-DB (2021). European health information gateway. Database. Pridobljeno na: https://gateway.euro.who.int/en/datasets/european­health-for-all-database/. Yanan, C., Yang, J., Shi, J., Zhang, P. in X. Wang (2020). Obesity is associated with increased severity of disease in COVID-19 pneumonia: a systematic review and meta-analysis. European Journal of Medical Research, 25(64). Pridobljeno na: https://eurjmedres.biomedcentral.com/articles/10.1186/ s40001-020-00464-9#citeas. Zagovornik nacela enakosti (2020). Redno letno porocilo za leto 2019. Ljubljana: Zagovornik nacela enakosti Republike Slovenije. Pridobljeno na: http://www.zagovornik.si/wp-content/uploads/2020/07/Redno-letno­porocilo-2019_splet-1.pdf. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) (2012). Ur. l. RS 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18 in 47/19. Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) (2012). Ur. l. RS 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18 in 73/18. Zakon o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona (SZ-1E) (2020). Predlog zakona. Pridobljeno na: https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/ e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11488. Zakon o interventnih ukrepih za pomoc pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) (2020). Ur. l. RS 203/2020. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) (2020). Ur. l. RS 49/2020. Zakon o osebni asistenci (ZOA) (2017). Ur. l. RS, 10/2017. Zakon o zacasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) (2020). Ur. l. RS 152/2020. Zbornica klinicnih psihologov Slovenije (2020). Psihosocialne posledice epidemije covid-19 in spremljajocih ukrepov za otroke, mladostnike in družine. Javni poziv predstavnikov razlicnih strokovnih institucij, podan odlocevalcem na dan 30. oktober. Pridobljeno na: http://klinicna­psihologija.si/wp-content/uploads/2020/11/psihosocialne-posledice­epidemije-covid19-psiholo%C5%A1ka-stroka.pdf. ZRSZ (2021). Interni podatki. Ljubljana: Zavod RS za zaposlovanje. ZZZS (2020a). Poslovno porocilo za leto 2019. Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pridobljeno na: www.zzzs.si. ZZZS (2020b). Interni podatki o mesecni realizaciji obracunane vrednosti storitev po dejavnostih; pridobljeni na prošnjo UMAR. Ljubljana: ZZZS. ZZZS (2021a). Poslovno porocilo ZZZS za leto 2020 (Interno gradivo za obravnavo na skupšcini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije). ZZZS (2021b). Preliminarna ocena ZZZS in SURS o tekocih izdatkih za zdravstvo (brez investicij) v letu 2020 po metodologiji OECD za zdravstvene racune (interno gradivo ZZZS). Poglavje 4 s kazalniki: Adams-Prassl, A., Boneva, T., Golin, M., in Rauh, C. (2020). Inequality in the impact of the coronavirus shock: Evidence from real time surveys, IZA Discussion Paper 13183. Pridobljeno na: http://ftp.iza.org/dp13183.pdf. ARSO (2020). Kakovost zraka v letu 2019. Ljubljana: Agencija RS za okolje. ARSO (2021a). Izpusti TGP po kategorijah virov. Interni podatki. Ljubljana: Agencija RS za okolje. ARSO (2021b). Kazalci okolja. Ljubljana: Agencija RS za okolje. Pridobljeno na: http://kazalci.arso.gov.si. ARSO (2021c). Izpusti prašnih delcev. Interni podatki. Ljubljana: Agencija RS za okolje. ARSO (2021d). Geoportal. Ljubljana: Agencija RS za okolje. Pridobljeno na: https://www.arso.gov.si/narava/prostorski%20podatki.html. BF (2009). Raziskave onesnaženosti tal Slovenije v letu 2008. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Pridobljeno na: https://www.gov.si/assets/organi-v­sestavi/ARSO/Tla/Raziskave-onesnazenosti-tal-Slovenije-v-letu-2008-1.del. pdf. Borzen (2021). Center za podpore. Porocila in podatki. Dostopno na: https:// www.borzen.si/sl/Domov/menu2/Center-za-podpore-proizvodnji-zelene­energije/Predstavitev-centra-za-podpore. CE Delft (2020). Health costs of air pollution in European cities and the linkage with transport. Cleanair4health. Delft: CE Delft. Pridobljeno na: https:// cleanair4health.eu. CER (2021). Ljubljana: Center energetsko ucinkovitih rešitev. Pridobljeno na: http://www.cer-slo.si/trendi-trajnostnega-financiranja-20-01-2021.html. Circle Economy (2021). The circuarity Gap Report 2021. Pridobljeno na: https:// www.circularity-gap.world/2021. Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno ucinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljicnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (2018). Uradni list EU, št. 76 z dne 19. 3. 2018, stran 3. Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in cistejšem zraku za Evropo. Uradni list EU, št. 152/1 z dne 11. 6. 2008. EEA (2017). Oblikovanje prihodnosti energije v Evropi: cista, pametna in iz obnovljivih virov. Signali EEA 2017. Kopenhagen: Evropska agencija za okolje. EK (2010). EVROPA 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vkljucujoco rast. COM (2010) 2020 konc. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https:// ec.europa.eu/eu2020/pdf/1_SL_ACT_part1_v1.pdf. EK (2019a). Evropski zeleni dogovor. COM (2019) 640 final. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://eur-lex.europa.eu/resource. html?uri=cellar:b828d165-1c22-11ea-8c1f-01aa75ed71a1.0015.02/ DOC_1&format=PDF. EK (2019b). Doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Strateška dolgorocna vizija za uspešno, moderno, konkurencno in podnebno nevtralno gospodarstvo EU. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/92f6d5bc-76bc­11e9-9f05-01aa75ed71a1/. EK (2020). EU Climate Action Progress Report. Kick-starting the journey towards a climate neutral Europe by 2050 (2020). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/strategies/ progress/docs/com_2020_777_en.pdf. EK (2020a). Strategija EU za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjenost evropskega prometa na pravo pot za prihodnost. COM (2020) 789 final. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://eur-lex.europa.eu/legal­content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52020DC0789&qid=1611776669400. EK (2020b). Odpornost na podrocju kriticnih surovin: oris poti k vecji zanesljivosti in trajnosti. COM (2020) final. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ TXT/?uri=CELEX:52020DC0474. EK (2020c). Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vracanje narave v naša življenja. COM (2020) 380 final. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=159 0574123338&uri=CELEX%3A52020DC0380. EK (2020d). Naložbeni nacrt za trajnostno Evropo. Naložbeni nacrt za evropski zeleni dogovor. COM (2020) 21 final. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020 DC0021&from=EN. EK (2020e). Next generation EU. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/info/strategy/recovery-plan-europe_ en#nextgenerationeu. EK (2020f). Tehnicne smernice za uporabo „nacela, da se ne škoduje bistveno“ v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost. Luksemburg: Uradni list EU. Pridobljeno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52021XC0218(01)&from=EN. EK (2020g). Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030. Luksemburg: Uradni list EU. Pridobljeno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ TXT/PDF/?uri=CELEX:52020DC0562&from=EN. EK (2021). Energy efficiency – targets, directive and rules. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/energy/topics/energy-efficiency/targets-directive-and-rules_en. EK (2021a). Drugi obeti za cist zrak. COM (2021) 3 final. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ PDF/?uri=CELEX:52021DC0003&from=SL. Energetska zbornica Slovenije (2021). Za skoraj 4 mrd EUR nacrtovanih zelenih energetskih naložb. Pridobljeno na: https://ezs.si/za-skoraj-4-mrd-eur­nacrtovanih-zelenih-energetskih-nalozb/. ESPON (2019). Circular Economy and Teerritorial Consequences. Policy Guide. Pridobljeno na: https://www.espon.eu/. Eurostat (2021). Podatkovna baza. Luxemburg: Eurostat. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/eurostat/data/database. Evropski svet in Svet EU (2020). Reforma sistema EU za trgovanje z emisijami. Pridobljeno na: https://www.consilium.europa.eu/sl/policies/climate­change/reform-eu-ets/. IEA (2020). World Energy Outlook 2020. Paris: International Energy Agency. Pridobljeno na: https://www.iea.org/reports/world-energy-outlook-2020. IJS (2020). LIFE podnebna pot 2050. Podnebno ogledalo 2020, Ukrep v središcu – Zelena javnofinancna reforma. Ljubljana: Konzorcij IJS s partnerji. Pridobljeno na: https://www.podnebnapot2050.si/wp-content/ uploads/2021/01/Podnebno_Ogledalo_2020_Zvezek8_US_Reforma_ Koncno.pdf. IJS (2020). Podnebno ogledalo 2020. LIFE ClimatePath2050. Ljubljana: Institut Jožef Stefan. International Resource Panel (2019). Global Resources Outlook 2019. Pridobljeno na: https://www.resourcepanel.org/reports/global-resources-outlook. KIS (2020a). Porocilo o stanju kmetijstva, gozdarstva in ribištva v letu 2019. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije. KIS (2020b). Prva ocena stanja v kmetijstvu v letu 2020. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije. Kovac, M. (2020). Izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji in EU v luci spremljanja prizadevanj za njihovo zmanjšanje. Kratka analiza. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Lampic, B. (2020). Evidenca funkcionalno degradiranih obmocij v Sloveniji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. MF (2019). Zelena proracunska reforma, Okoljski in javnofinancni vidiki spodbud v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za finance. Pridobljeno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Davcni-direktorat/DOKUMENTI/ Zelena-proracunska-reforma-Okoljski-in-javnofinancni-vidik-spodbud-v­Sloveniji.pdf. MF (2020). Zakon o davku na motorna vozila. Ljubljana: Ministrstvo za finance. Pridobljeno na: https://e-uprava.gov.si/.download/edemokracija/datoteka Vsebina/448991?disposition=inline. MKGP (2021). Videokonferenca ministrov za kmetijstvo in ribištvo, 25. 1. 2021. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. MKGP (2021a). Strateški nacrt Skupne kmetijske politike za obdobje 2023– 2027. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pridobljeno na: https://www.gov.si/podrocja/kmetijstvo-gozdarstvo-in­prehrana/. MKGP in MGRT (2012). Akcijski nacrt za povecevanje konkurencnosti gozdno­lesne verige do leta 2020 (2012). Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pridobljeno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MGRT/Dokumenti/DL/Akcijski-nacrt-LES-JE-LEP.pdf. MOP (2017). Porocilo o okolju v Republiki Sloveniji 2017. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje. MOP (2020). Dolgorocna podnebna strategija Slovenije do leta 2050 – osnutek. Ljubljana: Ministrstvo za okolje. Pridobljeno na: https://www.gov. si/assets/ministrstva/MOP/Javne-objave/Javne-obravnave/podnebna_ strategija_2050/dolgorocna_podnebna_strategija_2050.pdf. MOP (2020). Osnutek Dolgorocne podnebne strategije Slovenije do leta 2050. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Pridobljeno na:https://www. gov.si/zbirke/javne-objave/osnutek-dolgorocne-podnebne-strategije­slovenije-do-leta-2050/. MOP (2020a). Cetrto porocilo o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor RS. MOP (2020b). Podnebne spremembe. Pridobljeno na: https://www.gov.si/ podrocja/okolje-in-prostor/okolje/podnebne-spremembe/. MOP (2020c). Trgovanje s pravicami do emisije. Pridobljeno na: https://www. gov.si/teme/trgovanje-s-pravicami-do-emisije/#e26054. MzI (2020). Nacionalni energetski in podnebni nacrt. Ljubljana: Ministrstvo za infrastrukturo. Pridobljeno na: https://www.energetika-portal.si/ dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in­podnebni-nacrt/. MzI (2021). Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z naceli pravicnega prehoda. Ljubljana: Ministrstvo za infrastrukturo. Pridobljeno na: https://www.energetika­ portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/premog_izhod/strategija_ premog_v2_jo_mar2021.pdf. Odlocba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav clanic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (2009). Uradni list EU, št. 140 z dne 5. 6. 2009, stran 136. OECD (2019a). Global Material Resources Outlook to 2060. Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pridobljeno na: https://www.oecd.org/ environment/global-material-resources-outlook-to-2060-9789264307452­en.htm. OECD (2019b). Environment at a Glance Indicators. Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pridobljeno na: http://www.oecd.org/ environment/environment-at-a-glance/. OECD (2020a). Covid-19 and the Low-carbon Transition: Impacts and possible policy responses. Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pridobljeno na: http://www.oecd.org/coronavirus/policy-responses/covid-19-and-the-low-carbon-transition-impacts-and-possible-policy-responses­749738fc/. OECD (2020b). The role of transparency in avoiding a COVID-19 induced food crisis. Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pridobljeno na: http://www.oecd.org/coronavirus/policy-responses/the-role-of­transparency-in-avoiding-a-covid-19-induced-food-crisis-d6a37aeb/. OECD (2021a). Making the green recovery work for jobs, income and growth. Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pridobljeno na: https://www.oecd.org/coronavirus/policy-responses/making-the-green­recovery-work-for-jobs-income-and-growth-a505f3e7/. OECD (2021b). Towards to sustainable recovery. Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Ogrin, M. (2017). Komentar h kazalcem o kakovosti zraka. Interno gradivo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (2007). Uradni list RS, št. 111/07. Resolucija o nacionalnem programu o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (ReNPURSK) (2020). Uradni list RS, št. 8/20. SiDG (2021). Kocevje: Slovenski državni gozdovi. Pridobljeno na: https://sidg. si/index.php/. Slovensko partnerstvo za tla, KIS, MOP (2018). Onesnaženost tal – skrita nevarnost. Ljubljana: Slovensko partnerstvo za tla, Kmetijski institut Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor. Pridobljeno na: https://www.kis. si/f/docs/Mednarodno_leto_tal_Svetovni_dan_tal/Plakat_Onesnazenost_ tal_A3_1.pdf. Stritih trajnostni razvoj (2018). Okoljski odtis Slovenije – izracun projekcij in scenarijev zmanjšanja okoljskega odtisa za izbrane ukrepe. Bovec: Stritih trajnostni razvoj. SURS (2021). SI-STAT podatkovni portal. Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno na https://pxweb.stat.si/SiStat/sl. SVRK (2017). Strategija razvoja Slovenije 2030. Ljubljana: Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. SVRK (2021). Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs: »Sredstva za okrevanje in odpornost so priložnost za zeleno preobrazbo.« Ljubljana: Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Pridobljeno na: https://www.gov.si/novice/2021-01-20-drzavna-sekretarka-mag-monika­kirbis-rojs-sredstva-za-okrevanje-in-odpornost-so-priloznost-za-zeleno­preobrazbo/. Trobec, T. (2017). Poraba vode in vodna produktivnost. Interno gradivo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. UMAR (2019). Porocilo o razvoju 2019. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. UMAR (2020a). Porocilo o razvoju 2020. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. UMAR (2020b). Porocilo o produktivnosti. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujocem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države clanice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (2018). Uradni list EU, št. 156 z dne 19. 6. 2018, stran 26. Uredba (EU) 2020/852 (2020). Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088. Luksemburg: Uradni list EU. Pridobljeno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri= CELEX:32020R0852&from=EN. Uredba komisije (EU) št. 849/2010 z dne 27. septembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki odpadkov (2010). Uradni list EU, št. 253/2 z dne 28. 9. 2010. York University Ecological Footprint Initiative & Global Footprint Network (2021). National Footprint and Biocapacity Accounts, 2021 edition. Dostopno na: https://data.footprintnetwork.or. Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) (1995). Uradni list RS, št. 59/95 z dne 19. 10. 1995. ZGS (2020). Porocilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2019. Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. Pridobljeno na: http://www.zgs. si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2019_Porocilo_o_ gozdovih.pdf. Poglavje 5 s kazalniki: Aristovnik, A., Kovac, P., Ravšelj, D., Tomaževic, N., Umek, L. (2020). Vpliv epidemije covid-19 na ucinkovitost javne uprave. Ljubljana: Fakulteta za upravo. AVP (2021). Prometne nesrece in posledice – mesecni prikaz. Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa. Pridobljeno na: https:// www.avp-rs.si/wp-content/uploads/2021/01/25-1-2020.pdf. Barbutovski, D., Bucik, M., Lange, S. (2017). Prispevek k razpravi o prihodnosti EU in vlogi Slovenije: Priporocila Zavoda Evropa misli. Ljubljana: Zavod misli. Bertelsmann (2020). Sustainable governance indicators. Gütersloh: Bertelsmann Stiftung. Pridobljeno na: https://www.sgi-network.org/2020/. CJMMK (2018). Evropska družboslovna raziskava – SJM 2002–2018. Pridobljeno interno gradivo. Ljubljana: Center za raziskovanje javnega mnenja in množicnih komunikacij, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Council of the EU (2020). Council Conclusions on Security and Defence 8792/20. Bruselj: Svet Evropske unije. Doing Business (2019). Doing Business 2020. Washington: The International Bank for Reconstruction and Development, The World Bank. Pridobljeno na http://www.doingbusiness.org/. DUTB (2019). Poslovna strategija DUTB 2019–2022. Ljubljana: Družba za upravljanje terjatev bank. DUTB (2020a). Letno porocilo DUTB 2019. Ljubljana: Družba za upravljanje terjatev bank. DUTB (2020b). Polletno porocilo DUTB 2020. Ljubljana: Družba za upravljanje terjatev bank. DVK (2018). Lokalne volitve 2018. Ljubljana: Državna volilna komisija. Pridobljeno na: https://dvk-rs.si/arhivi/lv2018/index.html. EEAS (2021). Towards a Strategic Compass. Bruselj: EEAS. Pridobljeno na: https://eeas.europa.eu/headquarters/headquarters-homepage/89047/ towards-strategic-compass_en. EK (2019). Predlog skupnega porocila Komisije in Sveta o zaposlovanju (k Sporocilu Komisije o letni strategiji za trajnostno rast za leto 2020). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://op.europa.eu/en/publication­detail/-/publication/3951d3a7-2177-11ea-95ab-01aa75ed71a1/language-sl. EK (2020a). Cas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo. Bruselj: Evropska komisija. EK (2020b). eGovernment Benchmark 2020. Bruselj: Evropska komisija. EK (2020c). EU Justice Scoreboard 2020. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/ upholding-rule-law/eu-justice-scoreboard_en. EK (2020d). Evropski semester 2020: Porocilo o državi – Slovenija 2020. Bruselj: Evropska komisija. EK (2020e). Porocilo o stanju pravne države za leto 2020. EK: Bruselj. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/info/publications/2020-rule-law­report-communication-and-country-chapters_en. EK (2020f ). Proracun EU kot gonilo nacrta okrevanja za Evropo. Bruselj: Evropska komisija. EK (2020g). Statisticni podatki o varnosti v cestnem prometu za leto 2019: kaj se skriva za številkami? Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https:// ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/qanda_20_1004. EK (2020h). The Digital Economy and Society Index – DESI. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/ desi/. EK (2020i). Varstvo podatkov kot steber krepitve vloge državljanov in pristopa EU k digitalnemu prehodu – dve leti uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov. Sporocilo komisije evropskemu parlamentu in svetu. Bruselj, 24. 6. 2020, COM/2020/264 final. Pridobljeno na: https://eur-lex.europa.eu/ legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020DC0264&from=EN. ESCP (2021). Analysis of statistics 2020. Strasbourg: Evropsko sodišce za clovekove pravice. ESS (2019). Protokol Vlade RS in socialnih partnerjev o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga. Ljubljana: ESS – Ekonomsko socialni svet. Pridobljeno na: http://www.ess.si/ess/ess-si.nsf/ekonomsko-socialni-svet/ protokol-vlade-RS-in-socialnih-partnerjev. ESS (2021). European Social Survey Data. Pridobljeno na: http://nesstar.ess. nsd.uib.no/webview/. Eurobarometer (2017). Special Eurobarometer 464b – Europeans’ attitudes towards security. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https:// ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/Survey/ getSurveyDetail/instruments/SPECIAL/surveyKy/1569. Eurobarometer (2020a). Eurobarometer Interactive. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/ index.cfm/Chart/index. Eurobarometer (2020b). Special Eurobarometer 502: Corruption. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/commfrontoffice/ publicopinion/. Eurobarometer (2020c). Standard Eurobarometer 93. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/. Eurofound (2018). Societal change and trust in institutions. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Pridobljeno na: https:// www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_ document/ef18036en.pdf. Eurostat (2021a). European Union Statistics on Income and Living Conditions (EU-SILC) 2020. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/eurostat/web/ microdata/european-union-statistics-on-income-and-living-conditions. Eurostat (2021b). Podatkovna baza. Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/eurostat/data/database. Hafner-Fink, M., Broder, Ž., Doušak, M., Falle-Zorman, R., Gerdina, O., Jagodic, A., Kecman, I., Kurdija, S., Miheljak, V., Polic, M., Uhan, S., Toš, N., Vovk, T., Zajšek, Š., in Malnar, B. (2020). Slovensko javno mnenje 2020/1 – Porocilo o izvedbi raziskave in sUMARni pregled rezultatov. Ljubljana: Center za raziskovanje javnega mnenja in množicnih komunikacij, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Pridobljeno na: https://www.cjm.si/gradiva/. IDEA (2020). Voter Turnout Database. Stockholm: International Institute for Democracy and Electoral Assistance. Pridobljeno na: https://www.idea.int/ data-tools/data/voter-turnout. IEP (2020a). Global Peace Index. Sydney: Institute for Economics & Peace. Pridobljeno na: https://www.visionofhumanity.org/maps/#/. IEP (2020b). Global Peace Index 2020: Measuring Peace in a Complex World. Sydney: Institute for Economics & Peace. Pridobljeno na: https:// visionofhumanity.org/wp-content/uploads/2020/10/GPI_2020_web.pdf. IMD (2020a). The IMD World Competitiveness Yearbook. Lausanne: Institute for Management Development. Pridobljeno na: https://www. worldcompetitiveness.com/. IMD (2020b). The IMD World Digital Competitiveness Ranking. Lausanne: Institute for Management Development. Pridobljeno na: https://www. worldcompetitiveness.com/. Jaklic, A., Koleša, I., Knez, K. (2018). Tuji investitorji o slovenskem poslovnem okolju 2018. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. KPK (2020). Letno porocilo. Ljubljana: Komisija za preprecevanje korupcije. Pridobljeno na: https://www.kpk-rs.si/komisija-2/publikacije/letna­porocila/. KPK (2021). Odziv Komisije na rezultate indeksa zaznave korupcije: Ne moremo biti zadovoljni. Ljubljana: Komisija za preprecevanje korupcije. Pridobljeno na: https://www.kpk-rs.si/2021/01/28/odziv-komisije-na-rezultate­indeksa-zaznave-korupcije-ne-moremo-biti-zadovoljni/. Meško, G., in Sotlar, A. (2012). Preprecevanje kriminalitete v lokalnih skupnostih – med ad hoc pristopi in na znanju temeljecih preventivnih dejavnostih. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 63(3). Pridobljeno na: https:// www.policija.si/images/stories/Publikacije/RKK/PDF/2012/03/RKK2012­03_Mesko_Sotlar_PreprecevanjeKriminaliteteVLokalnihSkupnostih.pdf . MF (2021). Letna odmera dohodnine. Pridobljeno na: https://www.fu.gov. si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/dohodnina/letna_odmera_ dohodnine/#c4618. MJU (2018). Porocilo o zadovoljstvu uporabnikov javnih storitev za obdobje od 17. januarja do 30. junija 2018. Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. MJU (2019). Akcijski nacrt za izboljšanje postopka nacrtovanja, priprave, sprejemanja in vrednotenja ucinkov zakonodaje 2019–2022. Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. MJU (2020a). Koncno porocilo o izvajanju programa vlade Republike Slovenije za krepitev integritete in transparentnosti 2017–2019. Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. MJU (2020b). Porocilo o izvajanju Resolucije o normativni dejavnosti v letih 2017, 2018, 2019. Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. Pridobljeno na: https://www.stopbirokraciji.gov.si/publikacije/porocila. MJU (2020c). Porocilo o izvedbi rednega postopka CAF EPI 2020. Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. MJU (2020d). Statisticno porocilo o javnih narocilih, oddanih v letu 2019. Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. Pridobljeno na: https://ejn.gov.si/ direktorat/porocila-in-analize.html. MJU (2021a). 13. porocilo o realizaciji ukrepov iz enotne zbirke ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurencnosti. Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. MJU (2021b). Enotna zbirka ukrepov za boljšo zakonodajo in poslovno okolje. Pridobljeno na: https://enotnazbirkaukrepov.gov.si/. MJU (2021c). Stop birokraciji – Dobre prakse. Pridobljeno na: https://www. stopbirokraciji.gov.si/dobre-prakse/. MO (2020a). Letno porocilo Ministrstva za obrambo za leto 2019. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo. Pridobljeno na: https://www.gov.si/assets/ ministrstva/MO/Dokumenti/Letno_porocilo_MO_2019.pdf. MO (2020b). Predsednik republike danes z obrambnim ministrom obiskal Štab Civilne zašcite Republike Slovenije na Igu. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo. Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje. Pridobljeno na: https://www.gov.si/novice/2020-04-06-predsednik-republike-danes-z-obrambnim-ministrom-obiskal-stab-civilne-zascite-republike-slovenije­na-igu/. MP (2012). Strategija pravosodje 2020. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje. Mrak, M., Bucar, M., Kamnar, H. (2007). Mednarodno razvojno sodelovanje Republike Slovenije. IB revija, l. 41, št. 3/4. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. MZZ (2015). Slovenija: Varna, uspešna in v svetu spoštovana. Zunanja politika Republike Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve. MZZ (2018). Strategija mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoci Republike Slovenije do leta 2030. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve. MZZ (2020a). Letno porocilo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije 2019. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve. MZZ (2020b). Porocilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za leto 2019. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve. MZZ (2020c). Posebni vladni projekt predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije 2021. Revidirana projektna naloga. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve. NIJZ (2020). Nicelna toleranca do nasilja nad ženskami. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno na: https://www.nijz.si/sl/nicelna­toleranca-do-nasilja-nad-zenskami. Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb (2015). Urradni list RS, št. 53/15. OECD (2017). OECD Development Cooperation Peer Reviews: Slovenia. Paris: Organisation for Economic Development and Cooperation. OECD (2018a). Indicators of Product Market Regulation. Paris: Organisation for Economic Development and Cooperation. OECD (2018b). Regulatory policy in Slovenia – Oversight matters. Paris: Organisation for Economic Development and Cooperation. OECD (2019a). Governement at a glance 2019. Paris: Organisation for Economic Development and Cooperation. OECD (2019b). Road Safety Annual Report 2019 – Slovenia. Paris: OECD/ITF. Pridobljeno na: https://www.itf-oecd.org/sites/default/files/slovenia-road­safety.pdf. OECD (2020a). Digital Government Index: 2019 results. Paris: Organisation for Economic Development and Cooperation. OECD (2020b). Digital Government Review of Slovenia - Key Findings. Paris: Organisation for Economic Development and Cooperation. OECD (2020c). Road Safety Annual Report 2020. Paris: OECD/ITF. Pridobljeno na: https://www.itf-oecd.org/sites/default/files/docs/irtad-road-safety­annual-report-2020_0.pdf. OECD (2020d). Slovenia Mid-term Review, 23 October 2020. Paris: Organisation for Economic Development and Cooperation. Pridobljeno na: https:// www.gov.si/assets/ministrstva/MZZ/Dokumenti/multilaterala/razvojno­sodelovanje/OECD-DAC-2020-v-anglescini.pdf. Plesnicar, M., Drobnjak, M., in Filipcic, K. (2020). Kriminaliteta v casu covid-19. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo. Pridobljeno na: http://inst-krim. si/2020/04/kriminaliteta-v-casu-covid-19/. Policija (2019). Letno porocilo o delu policije za leto 2018. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Služba generalnega direktorja policije. Pridobljeno na: https://www.policija.si/images/stories/Statistika/ LetnaPorocila/PDF/LetnoPoro%C4%8Dilo2018.pdf. Policija (2020a). Letno porocilo o delu policije za leto 2019. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Služba generalnega direktorja policije. Pridobljeno na: https://www.policija.si/images/stories/Statistika/ LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2019_popr.pdf. Policija (2020b). Pregled dela policije za prvo polletje 2020. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija. Pridobljeno na: https://www.policija.si/images/ stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/PorociloZaPrvoPolletje2020.pdf. Policija (2020c). Danes je mednarodni dan družin, storite kaj lepega za svoje bližnje in dobre odnose z njimi. Sporocilo za javnost. Ljubljana: Policija. Pridobljeno na: https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za­javnost/sporocila-za-javnost-gpue/104070-danes-je-mednarodni-dan­druzin-storite-kaj-lepega-za-svoje-bliznje-in-odnose-z-njimi. Policija (2021). Ilegalne migracije na obmocju Republike Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija. Pridobljeno na: https://www. policija.si/o-slovenski-policiji/statistika/mejna-problematika/nedovoljene­migracije-na-obmocju-republike-slovenije. Predlog Zakona o debirokratizaciji – predlog za obravnavo (2021). Ljubljana: Kabinet predsednika vlade. Predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu – predlog za obravnavo (2020). Ljubljana: Ministrstvo za finance. Rakar, I., in Kovac, P. (2019). Boljši predpisi kot horizontalna politika razvoja slovenske javne uprave: med cilji in realnostjo. V: Pecaric, M. (ur.), Od boljših predpisov k njihovem ucinkovitejšemu izvrševanju. Ljubljana: Fakulteta za upravo. Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoci Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 54/17. Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami v letih od 2016 do 2022 (ReNPVNDN16–22) (2016). Uradni list RS, št. 75/16. Sachs, J., Schmidt-Traub, G., Kroll, C., Lafortune, G., Fuller, G., Woelm, F. (2020). The Sustainable Development Goals and COVID19. Sustainable Development Report. Cambridge: Cambridge University Press. SDH (2020a). Letno porocilo o upravljanju kapitalskih naložb RS in SDH za leto 2019. Porocilo SDH Državnemu zboru RS. Ljubljana: Slovenski državni holding. Pridobljeno na: https://www.sdh.si/Data/Documents/financna­porocila/2019/Letno%20poro%C4%8Dio%20o%20upravljanju%20 kapitalskih%20nalo%C5%BEb%20RS%20in%20SDH%20za%20leto%20 2019_kon%C4%8Dna.pdf. SDH (2021). Spletna stran SDH. Ljubljana: Slovenski državni holding. Pridobljeno na: https://www.sdh.si/. SURS (2021). SI-STAT podatkovni portal. Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno na: https://pxweb.stat.si/SiStat/sl. SVRK (2017). Strategija razvoja Slovenije. Ljubljana: Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Transparency international (2021). Corruption Perception Index 2020. Berlin: Transparency international. Pridobljeno na: https://www.transparency.org/. UMAR (2014). Ekonomski izzivi 2014. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. UMAR (2020a). Porocilo o produktivnosti. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. UMAR (2020b). Porocilo o razvoju 2020. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. URSZR (2021a). Ogroženost Slovenije. Ljubljana: Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje. Pridobljeno na: https://www.gov.si/podrocja/ obramba-varnost-in-javni-red/varstvo-pred-naravnimi-in-drugimi­nesrecami/ogrozenost-slovenije/. URSZR (2021b). Pomembnejši dogodki s podrocja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami dne 31. decembra 2020. Ljubljana: Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje. Pridobljeno na: https://www. gov.si/novice/2021-01-01-pomembnejsi-dogodki-s-podrocja-sistema­varstva-pred-naravnimi-in-drugimi-nesrecami-dne-30-decembra-2020/. Ustavno sodišce (2020). Odlocba U-I-83/20. Uradni list RS, št. 58/20 in 128/20. Valicon (2021). Valicon ogledalo Slovenije marec 2021 – II. del: Zaupanje v institucije in poklice. Ljubljana: Valicon. Pridobljeno na: https://www. valicon.net/sl/2021/03/valicon-ogledalo-slovenije-marec-2021-ii/. Vrhovno sodišce Republike Slovenije (2020). Otvoritev sodnega leta 2020. Ljubljana: Vrhovno sodišce Republike Slovenije. Vrhovno sodišce Republike Slovenije (2021). Otvoritev sodnega leta 2021. Ljubljana: Vrhovno sodišce Republike Slovenije. WEF (2019). The Global competitiveness report 2019. Geneve: World Economic Forum. Pridobljeno na: https://reports.weforum.org/global­competitiveness-report-2019/. WGI (2020). World Bank Governance Indicators Database. Washington: World Bank. Pridobljeno na: http://info.worldbank.org/governance/wgi/. WJP (2020). Rule of Law Index 2020. Washington: World Justice Project. Pridobljeno na: https://worldjusticeproject.org/. Zakon o integriteti in preprecevanju korupcije (ZIntPK-C) (2020). Uradni list RS, št. 158/20. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega narocanja (ZPVPJN-C) (2019). Uradni list RS, št. 72/19. ZSSS in RGZC (2018). Porocilo analize stanja na podrocju socialnega dialoga v Sloveniji in tujini ter pregled dobrih praks doma in v tujini. Celje: RGZC – Regionalna gospodrska zbornica Celje. Pridobljeno na: https://rgzc.gzs.si/ Portals/rgzc-gzs/Analiza%20socialni%20dialog.pdf. Seznam uporabljenih kratic ACS Andragoški center Slovenije ADS anketa o delovni sili AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve APG anketa o porabi v gospodinjstvih ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje AVP Javna sgencija Republike Slovenije za varnost prometa BDP bruto domaci proizvod BIRR – bruto domaci izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost BND bruto nacionalni dohodek BS Banka Slovenije CAF (angl. Common Assesment Framework) – skupni ocenjevalni okvir Cedefop Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja CEPEJ (angl. European Commission for the Efficiency of Justice) – Evropska komisija za ucinkovitost pravosodja CER – Center energetsko ucinkovitih rešitev CH4 – metan CJMMK Center za raziskovanje javnega mnenja in množicnih komunikacij CKZ center za krepitev zdravja CLARIN slovenski nacionalni konzorcij v mreži evropske raziskovalne infrastrukture CMEPIUS Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja CO2 ogljikov dioksid CPI (angl. Consumer Price Index) – indeks cen življenjskih potrebšcin CPI Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje CŠOD Center šolskih in obšolskih dejavnosti DARS – Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji DIH – Digitalno inovacijsko sticišce Slovenije DDV davek na dodano vrednost DESI (angl. Digital Economy and Society Index) – indeks digitalnega gospodarstva in družbe DG SANTE (angl. The Directorate-General for Health and Food Safety) – generalni direktorat za zdravje in varnost hrane DO dolgotrajna oskrba DSO dom starejših obcanov DRSI Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo DUTB Družba za upravljanje terjatev bank DVK državna volilna komisija EACEA Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo EAPN (angl. European Anty-Poverty Network) – Evropska mreža za bolj proti revšcini EBITDA prihodek pred obrestmi, davki in amortizacijo ECB (angl. European Central Bank) – Evropska centralna banka ECDC (angl. European Centre for Disease Prevention and Control) – Evropski center za nadzor in preprecevanje bolezni EEAS (angl. European External Action Service) – Evropska služba za zunanje delovanje EFB (angl. European Fiscal Board) – Evropski fiskalni svet EFQM (angl. European Foundation for Quality Management) – Evropski sklad za upravljanje kakovosti EHIS (angl. European Health Interview Survey) – evropska zdravstvena raziskava EII (angl. European Innovation Index) – evropski inovacijski indeks EIKZ evropski indeks kakovosti zaposlitve EIPA (angl. European Institute for Public Administration) – Evropski inštitut za javno upravo EK Evropska komisija EMMS enotna metodologija za merjenje stroškov EMU evropska monetarna unija EPO (angl. European Patent Office) – Evropski patentni urad ERD ekvivalentni razpoložljivi dohodek ESCP Evropsko sodišce za clovekove pravice ESI (angl. Economic sentiment indicator) – kazalnik gospodarske klime ESPON (angl. European Spatial Planning Observation Network) – Evropsko omrežje za spremljanje prostorskega razvoja ESS Ekonomsko-socialni svet ET 2020 (angl. Education and Training 2020) – Izobraževanje in usposabljanje 2020 ETS (angl. Emission Trading System) – sistem trgovanja z izpusti EU Evropska unija EUA (angl. European University Association) – Združenje evropskih univerz EUIPO (angl. European Union Intellectual Property Office) – Urad EU za intelektualno lastnino EUR evro (angl. The Academic Profession in Europe: Responses to Societal Challenges) Akademska stroka v Evropi: odzivi na EUROAC družbene izzive EUROSTAT (angl. The Statistical Office of the European Union) – Evropski statisticni urad EUSAIR Strategija EU za jadransko-jonsko regijo FDO funkcionalno degradirana obmocja FEANTSA (angl. European Federation of National Organisations Working with the Homeless) – evropska zveza nacionalnih organizacij za delo z brezdomnimi FRA (angl. European Union agency for fundamental rights) – Agencija Evropske unije za temeljne pravice FURS Financna uprava Republike Slovenije GD gospodarske družbe GDPR (angl. General Data Protection Regulation) – Splošna uredba o varstvu podatkov GEM (angl. Global Entrepreneurship Monitor) – Globalni podjetniški monitor GFN Global Footprint Network Gg gigagram (1000 ton) GRECO (angl. The Group of States against Corruption) – Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope GURS Geodetska uprava Republike Slovenije ha hektar HBSC (angl. Health Behaviour in School-aged Children) – Zdravstveno vedenje pri šolarjih HSP huda stanovanjska prikrajšanost IAP inovacijsko aktivna podjetja ICTWSS (angl. Institutional Characteristics of Trade Unions, Wage Setting, State Intervention and Social Pacts) – institucionalne znacilnosti sindikatov, dolocanja plac, posredovanja države in socialnih sporazumov (angl. International Institute for Democracy and Electoral Assistance) – Mednarodni inštitut za demokracijo in pomoc pri IDEA volitvah IDS implicitna davcna stopnja (na delo, kapital, potrošnjo, energijo) IER Inštitut za ekonomska raziskovanja IIBA (angl. The International Institute of Business Analysis) – Mednarodni inštitut za poslovno analitiko IJS Inštitut »Jožef Stefan« IKT informacijsko-komunikacijska tehnologija IMD (angl. Institute for Management Development) – Inštitut za razvoj menedžmenta IMF (angl. Internatinal Monetary Fund) – Mednarodni denarni sklad ISCO (angl. International Standard Classification of Occupations) – mednarodna standardna klasifikacija poklicev KIS Kmetijski inštitut Slovenije KONS platforma za sodobno raziskovalno umetnost KPK Komisija za preprecevanje korupcije KZU kmetijska zemljišca v uporabi MDDSZ Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve MF Ministrstvo za finance MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo MIZŠ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport MJU Ministrstvo za javno upravo MK Ministrstvo za kulturo MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MNZ Ministrstvo za notranje zadeve MOP Ministrstvo za okolje in prostor MP Ministrstvo za pravosodje MRA (angl. Master Restructuring Agreement) – sporazum o financnem prestrukturiranju MSP mala in srednje velika podjetja MTO (angl. Medium-Term Objective) – srednjerocni javnofinancni cilj MzI Ministrstvo za infrastrukturo MZZ Ministrstvo za zunanje zadeve N2O didušikov oksid NATO (angl. North Atlantic Treaty Organization) – Organizacija Severnoatlantske pogodbe NEPN Nacionalni energetsko-podnebni nacrt NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje NKMB Nova kreditna banka Maribor NLB Nova Ljubljanska banka NLO (angl. Nobody Left Outside) – Nihce ni izpušcen NOO Nacrt za okrevanje in odpornost NPK-gnojila mineralna gnojila z dušikom, fosforjem in kalijem NTI neposredne tuje investicije NUTS-klasifikacija (angl. The Nomenclature of Territorial Units for Statistics) – skupna evropska statisticna klasifikacija teritorialnih enot o. t. odstotna tocka OECD (angl. Organisation for Economic Cooperation in Development) – Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OHIM (angl. Office for Harmonization in the Internal Market) – Urad za usklajevanje na notranjem trgu OP ROPI Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture OP TGP Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov OSHA (angl. Occupational Safety and Health Administration) – Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu OVE obnovljivi viri energije OZN Organizacija združenih narodov PIAAC (angl. OECD Programme for the International Assessment of Adult Competences) – Program za mednarodno ocenjevanje kompetenc PISA (angl. Programme for international student assessment) – Program mednarodne primerjave dosežkov ucencev PKM pariteta kupne moci PKP protikoronski zakon PM-delci (angl. Particulate matter) – trdni prašni delci (delci PM) PMR (angl. Product market regulation) – ureditev trga proizvodov PPS (angl. Purhaching power standard) – pariteta kupne moci PTŽ pricakovano trajanje življenja (angl. Real effective exchange rate based on unit labour cost) – realni efektivni tecaj, deflacioniran s stroški dela na enoto REER ULC proizvoda RGZC Regionalna gospodarska zbornica Celje RIA (angl. Regulatory Impact Assesment) – analiza ucinkov predpisov RISS Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije ROE (angl. Return on equity) – donos na kapital RRD raziskovalno-razvojna dejavnost RS Republika Slovenija RUK Mreža centrov raziskovalnih umetnosti RULC (angl. Real unit labour cost) – realni stroški dela na enoto proizvoda S4 Strategija pametne specializacije Slovenije SDH Slovenski državni holding SFC Slovenski filmski center SHA (angl. System of Health Accounts) – sistem zdravstvenih racunov SHARE raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi SID Slovenska izvozna družba SiDG Slovenski državni gozdovi, d. o. o., družba za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti SILC (angl. Survey on income and living conditions) – anketa o življenjskih razmerah SIO subjekti inovativnega okolja SI-PASS enotna tocka za preverjanje identitete razlicnih uporabnikov (državljanov, poslovnih subjektov, javnih uslužbencev) ter elektronsko podpisovanje vlog in drugih dokumentov SKD standardna klasifikacija dejavnosti SKM standard kupne moci SKP skupna kmetijska politika SP stanovanjska prikrajšanost SPIRIT Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije SPOT slovenska poslovna tocka SPS Slovenski podjetniški sklad SRIP strateška razvojno-inovacijska partnerstva SRS strategija razvoja Slovenije SVRK Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in kohezijsko politiko SURS Statisticni urad Republike Slovenije ŠOS Študentska organizacija Slovenije TALIS (angl. Teaching and Learning Survey) – mednarodna raziskava ucenja in poucevanja TAXUD (angl. Taxation and Customs Union Directorate) – Direktorat za obdavcenje in carinsko unijo TEA (angl. Total early-stage Entrepreneurial Activity) – zgodnja podjetniška aktivnost TEŠ Termoelektrarna Šoštanj TFP (angl. Total factor productivity) – skupna faktorska produktivnost TGP toplogredni plini tkm tonski kilometer UIL Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino UKC univerzitetni klinicni center UMAR Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj UNESCO (angl. United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) – Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo URSZR Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje USD (angl. US Dollar) – ameriški dolar UTŽ Univerza za tretje življenjsko obdobje WEF (angl. World Economic Forum) – Svetovni gospodarski forum WIPO (angl. World Intellectual Property Organization) – Svetovna organizacija za intelektualno lastnino ZJF Zakon o javnih financah ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ZRSŠ Zavod Republike Slovenije za šolstvo ZSSS Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ZZZS Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Oznake v okviru Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD): A – kmetijstvo, B – rudarstvo, C – predelovalne dejavnosti, D – oskrba z energijo, E – komunalne storitve, F – gradbeništvo, G – trgovina, H – promet, I – gostinstvo, J – informacijsko-komunikacijske dej., K – financne storitve, L – poslovanje z nepremicninami, M – strokovne, znanstvene in tehnicne dej., N – druge poslovne dej., O – javna uprava, P – izobraževanje, Q – zdravstvo in socialno varstvo, R – kulturne in rekreacijske dej., S – druge dej. in T – dej. gospodinjstev. REPUBLIKA SLOVENIJA VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Nošenje zašcitne maske porocilo o razvoju 2021