Trubarjevemu simpoziju je prisluhnilo tudi veliko mladih Boris Pahor se je v Rižarni srečal z delegacijo predstavnikov mesta Dachau in okolice / 5 Primorski NEDELJA, 18. MAJA 2008_ št. 118(19.208) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Navdih je prišel iz tujine Dušan Udovič Zgodba naših beneških izseljencev je iz človeškega vidika podobna drugim usodam ljudi, ki so morali od kjerkoli oditi v svet za preživetje. Življenje v tujini je bilo v povojnih letih trdo za vsakogar, a še trše in brezperspektivno je bilo ostati doma, kjer je, kot je pravil Dorič Predan, lakota prišla skozi okno, potem ko si jo izgnal skozi vrata. Kakor lahko današnji mladi generaciji to izgleda čudno in nepojmljivo, se je moral cvet mladih Benečanov in Rezi-janov, bilo jih je na tisoče, porazgubiti od Evrope do Amerik in Avstralije, da so si lahko ustvarili človeka vredno življenje. Glavnina teh ljudi ni nikoli več prišla nazaj in to je bila za našo skupnost nepovratna iz-guba.Toda tisti, ki so se ob koncu šestdesetih in začetku sedemdesetih letprejšnjega stoletja vračali, so prinesli domov samozavest, do katere jim je pomagala tujina, ki jim je priznala dostojanstvo dela, s tem pa tudi prebudila socialni in narodni čut. To dejstvo bo ostalo vgrajeno v zgodovino beneškega preporoda, kot imenujemo razcvet kulturnih in vsakršnih drugih dejavnosti, kije sledil zlasti v letih po potresu. Ampak to je zgodovina, s katero si v današnjih razmerah ni mogoče veliko pomagati. Današnji pogoji za razvoj v videmski pokrajini so drugačni. Ovire, ki jo je predstavljala meja, ni več, o jeziku in večjezičnosti domala vsi govorijo kot o temeljnih vrednotah, rešitve je treba iskati upoštevajoč sodobna merila globalizirane-ga sveta. O možnosti razvoja je bilo več idej izrečenih tudi na jubilejnem srečanju izseljencev v Centi. Samo upoštevati jih je treba in jih udejanjati, kar zlasti velja za državno in deželno oblast, ki naj zagotavljata pogoje. ČENTA - Ob štiridesetletnici srečanje beneških izseljencev zveze Slovenci po svetu Razvoj naj temelji na jezikovni raznolikosti Izkušnja emigracije prinesla nove poglede v videmsko pokrajino Srečanja ob štiridesetletnici zveze beneških izseljencev so se udeležili tudi številni predstavniki oblasti in javnega življenja iz naše dežele in Slovenije ČENTA - Na gradu v kraju Coja v občini Čenta so predsinočnjim slovesno počastili 40-letnico ustanovitve Zveze beneških izseljencev - Slovenci po svetu. Na srečanju so poročila o delovanju zveze in današnjih razmerah v videmski pokrajini podali poročila predsednik zveze Dante Del Medico, senator Stojan Spetič, Stefano Predan, Giorgio Banchig in Marco Stolfo. Poleg drugih gostov se je srečanja udeležil tudi deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro, ki je v svojem posegu poudaril pomen trdnejših povezav z izseljenci in potrebo po spoštovanju različnosti v naših krajih. Na 3. strani Illy po porazu na jadrnici in v Toskani Na 2. strani V Trstu 156. obletnica ustanovitve policije Na 6. strani Zadružna banka Doberdob in Sovodnje stopa v drugo stoletje poslovanja Na 11. strani Tamara Blažina z goriškim prefektom o Trgovskem domu Na 12. strani Bencinska postaja Agip pri Devinu I. Pecikar vtfpjffl Jio pnewiavtíev Of 7rt¡wjl( ki k' I Iliri ! I l:iIik<:i i*i.ii:'.. :: ' sk[:iLlu IhirtV Saninhi It. fiixk'l|.iKr ^I:|:h-n■:I:|l■ .'n^li.LÍnin'i m;Ln¡ pTt'i nnímri'i ■J- Ai'rislíim r-li ILVTIII Mil Kuj i¿r f ti i □ ■ 4.' í liv ru k--.'' M"h k'ink1 ¡v (íritvjX^'k, ki ¡£L pivdvi(|^ mLfifíi ilrk-i i.Liik.i 11:1 L[<: il :<: K.k.L' ] Krmnuim I■ ■ I IrH I-ÜI I 11 i HW^.IIIÍ^JK'ÍÍ.IIEL 111 cL-:■ [ 111 1 l 11 l 11 j ij^l:hiu.n:tm. 1.1 SC/itjFtl s|Kiil:t (liíIi SliLKtlhiiVvSj.nlLH niLimivjiTiti (Jh Jmuklnuu OigančaripOl in nepfflfilflifn letunMIlll h- imxk-lili (11'11 7/50 M(ddk> tftniCOt VpiSeftr diivflk) ^ilko Sk]:iHl:i [Icirfv ^:irih>f i 11 k1 | >. h 11:- i -h i. ■ I i ■ hi^K-n* iifi" IH,- 1-iltK kK-^.i ik TihiL m nu OmI ii-J-tiiIi lili bih. Davčna Šte^ itlca SMlhIji Ikr^c Sardoi je: .iCiTa 91013840318 Nedelja, 18. maja 2008 1 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 1508-2008 - Ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja Trubarjevo izročilo aktualno tudi v spremenjenih okoliščinah Včerašnji simpozij v Narodnem domu je priredilo Slavistično društvo Trst - Gorica - Videm Izročilo, ki nam ga je pred skoraj petsto leti zapustil Primož Trubar, je še danes aktualno. Vprašanje človekove osebne avtonomije in identitete ostaja, čeprav v različnih okoliščinah, na dnevnem redu. Podobno bi lahko zapisali o slovenskem jeziku: Trubar ga je povzdignil med evropske, borba za njegovo preživetje pa se nadaljuje. Petstoletnici rojstva Primoža Trubarja, ki se je leta 1508 rodil v Rašici pri Velikih Laščah, je bil posvečen simpozij, ki ga je včeraj v Narodnem domu priredilo Slavistično društvo Trst - Gorica - Videm v sodelovanju z Visoko šolo modernih jezikov za tolmače in prevajalce. Ped mikrofonom se je zvrstilo sedem govornikov, medtem ko je predvideno predavanje Igorja Škamperleta »Renesančni humanizem in odkritje človeka« žal odpadlo. Občinstvu, med katerimi je bila lepa skupina višješolskih dijakov, so predstavili svoja gledanja na Trubarja in njegov čas, osvetlili njegove postanke v Gorici in Trstu, analizirali jezikovne in vsebinske značilnosti njegovih knjig. Uvodni poseg je pripadel Borisu Paternuju, ki je izpostavil predvsem Trubarjev zagon slovenski nacionalni identiteti, saj je Slovence vedno obravnaval kot enoten narod in tako spodbudil rojstvo slovenske narodne zavesti. Jezik je povzdignil do take mere, da je lahko v njem napisal prvi slovenski knjigi (abecednik in katekizem) in tako ustvaril osnove, na podlagi katerih smo Slovenci postali evropski narod. Do preprostih ljudi je gojil dobrohoten odnos, prav tako do žensk, katerim je odmeril tudi vlogo pri cerkveni prenovi: v tem je bil veliko bolj napreden kot oče reformacije Martin Luther. Silvano Cavazza je analiziral Trubarjevo štirinajstdnevno bivanje v Gorici, na račun katerega bo treba preučiti še marsikateri zgodovinski dokument. Podatkov o njegovem obisku namreč ni veliko, vemo pa, da je leta 1563 pridigal v hiši gospodov Eckov in na gradu v Rubijah (kjer so mu pred tednom dni postavili doprsni kip). Cavazza je izpostavil tudi odzive, na katere je naletel Trubarjev obisk: na Dunaj so romala protestna pisma, videmski škofje uničeval njegove knjige, za druge pa je bil Trubar prerok, ki ga je bog poslal med Goričane... Jezikovnim značilnostim Trubarjevega jezika se je posvetila Majda Merše, ki je protestantskega pisca označila kot odločnega in odgovornega začetnika slovenskega knjižnega jezika: gotico je zamenjal za latinico, ustvaril številna nova poimenovanja, prilagajal tuje izraze. Z delom mlajših piscev so se njegovi napori tudi dokončno ustalili. Erika Fornazarič je v prvih slovenskih knjigah iskala evropske in slovenske posebnosti; knjigi sta nedvomno bili sad globljega razmišljanja in avtorjeve bistre praktičnosti. V njih je združil potrebo po verski propagandi, ki je bila tipična za tedanji protestantski svet, in tolažilni odnos, ki ga je gojil do slovenskega naroda. Dialog kot pot do novih spoznanj je bil naslov referata, ki ga je na včerajšnjem simpoziju predstavila Marija Mercina. Osredotočila seje na tržaško-goriški prostor, kjer je sodelovanje med zgodovino, literarno kritiko in besedno ustvarjalnostjo obrodilo zanimive sadove. Na primer s slovenskim protestantom Petrom Kupljenikom: o njem je pisala Lojzka Bartuž, italijanski zgodovinar Silvano Cavazza je v arhivih odkril, da je leta 1595 zgorel na grmadi na rimskem Campo dei Fiori, na podlagi njunih spoznanj pa je Alojz Rebula napisal posrečeno novelo. Ob koncu je pred mikrofon stopila še Marta Ivašič ter predstavila uspešen in odmeven šolski projekt Po Bonomovih poteh, s pomočjo katerega so na klasičnem liceju Franceta Prešerna spoznali življenje in delo tega (pozabljenega) tržaškega škofa. Zahvalila se je vsem, ki so tako na šoli kot zunaj nje pripomogli k uspehu, a tudi opozorila: šolskega dela ne sestavljajo samo projekti, ampak vsakdanje delo: šola potrebuje pozornost, podporo in ovrednotenje predvsem v tem vsakdanjem delu... (pd) Udeležence včerajšnjega simpozija je uvodoma pozdravila predsednica slavističnega društva Lojzka Bratuž KROMA ŽIVLJENJSKI JUBILEJ - Gospa Paolina Bogišic živi na Opčinah Kdo bi rekel, da je včeraj proslavila stoti rojstni dan? Paolina Bogišic je gospa z neverjetno življenjsko zgodbo. Najbolj neobičajno j e najbrž to, da j e včeraj na svoj em openskem domu praznovala svoj 100. rostni dan. In to v najboljši formi, »v majhnem, a izredno čistem in urejenem stanovanju, v katerem še danes sama kuha, pere in lika,« kot nam je prijazno povedal Marko Milkovič, predsednik rajonskega sveta za Vzhodni Kras. Milkovič je včeraj slavljenko obiskal in jo počastil s šopom cvetja, pri njej pa so se zglasili tudi tržaški občinski svetnik Giuseppe Colotti, vodje in uslužbenci občinske socialne služ- be, razni prostovoljci in znanci. Gospa Paolina je hrvaškega rodu in se je rodila v Dubrovniku. Njena družina je bila zelo premožna, svoje otroke so šolali v zavodu italijanskih nun v Dubrovniku, kjer je Paolina preživela dvanajst let svojega življenja. Govorila je devet jezikov, dolgo let je poučevala matematiko in fiziko na hrvaških univerzah. Poročila je priznanega inženirja Petra Catovica; posinovila sta otroka, siroto partizanske družine, ki živi v Dubrovniku z zelo številno družino. Veliko sta potovala. Spominja se srečanja z maršalom Titom in Fidelom Castrom, ki ji Film Delitve drevi na slovenski televiziji RAI Drevi ob 20.50 bo na slovenski televiziji RAI v mesečni rubriki Slovenski film na sporedu dokumentarni film iz leta 2003 Delitve, katerega avtor in režiser je Miran Zupanič. V njem je prikazal usodo mnogih slovenskih družin, ki so tako s Primorske kot tudi iz drugih slovenskih dežel, v času med obema vojnama odšli v Makedonijo, kjer so jim v okolici reke Vardar ponudili v obdelovanje velike površine zemlje. Miran Zupanič je na filmski trak s posrečeno roko zbral pričevanja nekaterih izseljencev, ki so to izkušnjo doživeli še kot otroci. Pred dokumentarnim filmom Delitve bo na sporedu krajši pogovor z režiserjem Miranom Zupaničem. Naj omenimo, da je Zupanič na lanskem 10. Festivalu slovenskega filma v Portorožu z dokumentarcem Otroci s Petrička prejeli nagrado za najboljši film. Ponovitev rubrike Slovenski film bo v četrtek 22. maja ob običajnem času. CGIL: Več sredstev za sile javnega reda Novi deželni tajnik sindikalne zveze CGIL Franco Belci je prepričan, da bi morala država dodeliti več sredstev silam javnega reda. O varnosti se v zadnjem času dosti govori in piše, mnogo je tudi propagande, meni Belci. Najboljše orožje proti organiziranemu kriminalu so dodatna finančna sredstva in več osebja za policijo. Diabetiki spregovorili o svojih težavah Slavljenki je včeraj šop cvetja podaril tudi predsednik rajonskega sveta za Vzhodni Kras Marko Milkovič KROMA je na Kubi podaril kipec: sedaj ga hrani na nočni omarici. Njen mož je umrl leta 1958. Leta 1964je na Rijeki spoznala italijanskega kirurga Ervinija, s katerim se je poročila in se naposled preselila na Opčine. Po desetih letih je spet ostala sama. Do svojega petinosemdesetega leta ni nikoli vzela tablete, vsak dan popije tudi kozarec »bevan-de« (rdečega vina z vodo), še nikoli pa ni pila ustekleničene vode. Podedovano bogastvo je v teh letih porabila in živi s skromno penzijo, vseeno pa bi rada kupila stanovanje v katerem živi: a kaj, ko ji banke nočejo odobriti kredita... Združenje diabetikov iz Trsta je imelo v petek popoldne v dvorani Ba-roncini predavanje na temo Težave diabetikov z ustno votlino. O tem pomembnem problemu je govoril profesor Roberto di Lenardo, ki je sicer direktor Kliničnega in stomatološkega centra v Trstu. Po predavanju, ki je bilo zanimivo in poučno, je sledil ogled diapozitivov in diskusija. Sestanku je prisostvoval predsednik Marino Vocci, ki je tudi nasledil dosedanjega predsednika združenja dr. Lausa. (NL) Dela na parkirišču gledališča Prešeren Uprava občine Dolina sporoča, da se bodo v kratkem začela dela za ureditev parkirnih prostorov pred občinskim gledališčem France Prešeren v Boljuncu. Na območju, ki ga sedaj uporabljajo za parkiranje številna vozila, bo od torka, 20. maja 2008 začela veljati prepoved parkiranja za vsa vozila, kršitelji pa bodo kaznovani v skladu z določili predvidenih po prometnega zakonika. Dela pred gledališčem v Boljuncu bodo trajala predvidoma 180 dni. Nabrežina: nagrade za zaslužne dijake V sklopu posegov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin- Na-brežina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v tretje, četrte ali pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 6,5 (z izjemo ocen iz vedenja in verouka) brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evrov. Prošnje, napisane na ustreznem obrazcu, morajo biti predložene občinskemu uradu za protokol do 30. maja 2008. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin- Na-brežina, Naslov: Nabrežina 102 (tel. 040 2017375). / TRST Nedelja, 18. maja 2008 5 RIŽARNA - Obisk nemške delegacije Neizbrisna vez med Trstom in Dachauom Srečanje dahauskega župana z Borisom Pahorjem in tržaškim županom Robertom Dipiazzo Trst je z Dachauom tragično in neizbrisno povezan. V obeh mestih so namreč nacisti med drugo svetovno vojno zgradili koncentracijska taborišča, v katerih je na neutrudnem tekočem traku smrti izgubilo življenje več deset tisoč ljudi. Vseh nedolžnih žrtev nečloveškega okupatorjevega ravnanja se je včeraj v tržaški Rižarni spomnila manjša delegacija iz Dachaua in okolice. Direktor mestnih muzejev zgodovine in umetnosti Adriano Dugulin je tu sprejel župana Petra Buerge-la, župana mesta Niederdorf - Villabassa (v pokrajini Bocen) Johanna Paslera in namestnice direktorja muzeja taborišča Dachau Gabriele Hammermann, ki so se v naše mesto pripeljali že pred nekaj dnevi. Priložnost so nemški gostje izrabili tudi za intervju s tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem, ki bo obogatil multime-dijski arhiv spominskega muzeja v Dachau-u. Včerajšnjega srečanja v Rižarni se je udeležil tudi Pahor, ki je dachauskemu županu dejal, da je bil lani dvakrat v nemškem taborišču Dora-Mittelbau in tudi v Bergen-Belsnu ter mu hkrati čestital za skrb, ki jo nemške oblasti vlagajo v ohranjanje spomina, potem ko je Nemčija hvalevredno priznala svoje napake. V tem je po Pahorje-vem mnenju italijanska politika še vedno pomanjkljiva, »saj koncentracijskih taborišč in preko dvajsetletnega obdobja fašizma ne gre pozabiti.« V pogovoru je potožil nad žal precej razširjeno šolsko navado omejenega obravnavanja prve oziroma druge svetovne vojne, se pravi »pozabljanje« poglavja o taboriščih. Zato pa mora sam profesor poskrbeti, da bodo dijaki tovrstne informacije prejeli. Tako je in na primer kot profesor večkrat hodil v šolo uro pred poukom, da bi dijakom razložil, kaj se je dogajalo med drugo svetovno vojno. Predlagal je snovanje teksta, »ki bi bralcu ponudil pregled nad resničnimi dejstvi, predstavil takratne življenjske pogoje, kdo je bil za žico in kdo je bil osvoboditelj, da bi lahko vsi vedeli in spoznali, kaj se je takrat dogajalo.« In prepričan je, da mlade preteklost zanima, pomemben pa je seveda način posredovanja podatkov. »Ko obiščejo kako taborišče, naj ne bo to samo turistično tavanje, ampak naj se tja odpravijo primerno pripravljeni.« Buergel je 95-letnega sogovornika pozval, naj nadaljuje svoje informacijsko »poslanstvo«, saj je njegovo aktivno pričevanje neprecenljivo. Medtem se je v Rižarno pripeljal tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je nemške goste sprejel v pritličnih prostorih, kjer je na ogled razstava o deportirancih »Ostaggi delle SS al lago Braies«. Postavila jo je Občina Niederdorf v sodelovanju z Boris Pahor se je v Rižarni srečal z dachauskim županom Petrom Buergelom KROMA dachausko občino in bo na ogled do 15. julija. Župan Buergel je v svojem pozdravu poudarili potrebo po ohranjanju in spoštovanju spomina ter po spodbujanju nadaljnjih prijateljskih in sodelovalnih vezi med občinama, da ne bi bilo več sovraštva, rasizma, nasilja in nestrpnosti. Dipiazza se je zaustavil pri nelahkem 20. stoletju in potrebno šolsko informiranje. »Upam, da boste domov odnesli sliko multietničnega mesta, ki je preraslo pretekle težave in v katerem sobivajo različna verstva in narodnosti.« Posebno ganjeni sta bili 99-letna Fey von Hassel Pirzio Biroli, ki je kot ena izmed uglednih ujetnikov - talcev dočakala osvoboditev hotela »Lago di Braies« in Heidi Buergisser, ki ji je bilo takrat le 10 let.(sas) ZNANOST - Kongres na Pomorski postaji Virtualna opazovalnica skrivnosti vesolja Na Pomorski postaji bo od jutri do petka, 23. maja, kongres o virtualnem vesolju, ki se ga bo udeležilo več kot 130 raziskovalcev iz držav iz celega sveta. Na zasedanju bo v ospredju možnost izdelave računalniških programov in ustreznih datotek, ki bi omogočali vsakemu računalniku dostop do vseh digitalnih posnetkov, ki so jih doslej ujeli teleskopi na zemlji in v vesolju. To bo pomemben software, ki bo na razpolago astronomom, a tudi raziskovalcem in drugim. Izbira Trsta za sedež posveta, pravijo pobudniki, je dokaz odličnosti, ki jo je dosegla Italija na tem področju, še zlasti zahvaljujoč se dragocenemu delu lokalnega astronomskega observatorija. Srečanje Interoperability Meeting 2008 prireja združenje International Virtual Observatory Alliance (IVOA), tj. svetovna organizacija, ki je nastala leta 2002. Cilj IVOA je koordinirati sodelovanje na mednarodni ravni z namenom nuditi globalni dostop do vseh podatkov na področju astrofizike. Posveta se bo udeležilo, kot rečeno, več kot 130 raziskovalcev, astronomov in informatikov, ki sodelujejo pri izdelavi t.i. virtualnega observatorija, se pravi kompleksnega sistema, ki bo nudil možnost astronomom, pa tudi ljubiteljem, da sežejo po informacijah v vsem svetu. Opazovalnica bo namreč vsebovala vse podatke, ki so jih zbrali teleskopi na zemlji in v vesolju, ter simulacije na računalniku. V ta namen bodo v podatkovno bazo vnesli podatke iz datotek vseh raziskovalnih središč v svetu, ki sodelujejo pri pobudi. Namen posveta, ki bo pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije-julijske krajine, Pokrajine Trst in Občine Trst, je v tem smislu soočanje glede računalniških standardov in programov, ki so v razvoju. Udeleženci kongresa zastopajo znanstvene skupnosti iz 14 držav, od Združenih držav Amerike do Japonske, Indije, Velike Britanije, Španije, Kanade in seveda Italije. Poleg tega bodo na Pomorski postaji tudi predstavniki mednarodnih agencij NASA, ESA in ESO ter industrijskih velikanov Microsoft in Google. NESREČA - Trije lažje ranjeni Pri Katinari z avtom v policijsko vozilo Na novem avtocestnem odseku pri Katinari se je včeraj zgodaj popoldne pripetila prometna nesreča, v kateri so bili lažje ranjeni trije policisti. V njihovo vozilo, ki je bilo vrh vsega še novo, j e iz še nepojasnjenih razlogov zagrmel avto (na sliki Kroma), ki je najprej trčil v avtocestno ograjo. Avtocesta je bila nekaj časa zaprta, tako so se se ustvarili manjši zastoji, promet pa so medtem preusmerjali po državni cesti 202. Poškodovani pripadajo prometni policiji. V Dolini jutri zjutraj bodo brez vode Tehnični urad občine Dolina obvešča občane, da bo zaradi vzdrževalnih del na občinskem vodovodnem omrežju, jutri, v ponedeljek 19. maja, od 9.30 do pri- bližno 11. ure prekinjena dobava vode v kraju Dolina. V primeru neugodnih vremenskih razmer bo prekinitev dobave vode odložena na prvi dan, ko bo mogoče izvesti popravila, sporočajo iz dolinske občinske uprave. Sporočilo odbora azbestnih bolnikov Združenje azbestnih bolnikov bo v Trstu odprlo pravno-infor-mativno okence, ki bo začelo poslovati 27. maja. Urad bo imel sedež v Ul. Filzi 17 (drugo nadstropje) s telefonom 040-370380. Pravne nasvete bo delila odvetnica Jessica Mlac, sodelavka odvetnika Ezia Bonanna iz Rima, ki je glavni pravni svetovalec združenja azbestnih bolnikov iz Furlanije-Julijske krajine. Vsi na kolesa! Če bo vreme naklonjeno, bo danes mestno središče preplavila pisana množica otrok na kolesih. Vračata se namreč tradicionalni ne tekmovalni kolesarski manifestaciji za otroke Bimbimbici in Bicincitta. Prireditev, ki jo v Trstu prireja združenje Ulisse -Fiab, je namenjena predvsem najmlajšim in njihovim pravicam do varne mobilnosti. Zbirališče bo ob 8.30 na Drevoredu Romolo Gessi (pri kinodvorani Ariston), začetek pa je predviden ob 9.45. Pokušnja vin na Pomorski postaji Na tržaški Pomorski postaji bo danes 11. izvedba degustacijskega srečanja »Golfo Divino«. Od 16. do 21. ure bodo obiskovalcem postregli s pokušnjo italijanskih in mednarodnih vin, ob tem pa bo poskrbljeno tudi za prigrizek. Vstopnina znaša 10 evrov za člane združenja Slow Food, za vse ostale pa 15 evrov. Sergio Zavoli v Trstu Leta 1967 je priznani italijanski novinar posnel dokumentarec o goriški umobolnici za TV7/Rai. Novinarju je bilo ime Sergio Zavo-li, dokumentarnemu filmu pa »I giardini di Abele«. Štirideset let kasneje bodo film ponovno predvajali v Trstu, v okviru praznovanj ob tridesetletnici zakona 180, ki je odredil zaprtje psihiatričnih bolnišnic. Jutri bo tako Zavoli gost avditorija Revoltella (Ul. Diaz), predvajanju filma pa bo sledila predstavitev knjige »Franco Basaglia. Una biografia«, ki sta jo napisala Michele Zanetti in Francesco Parmigiani. Pričetek ob 17.30. Veliki finale Pupkin Kabarett Vesela družba Pupkin Kabarett vabi vse prijatelje in simpatizerje na zadnje srečanje v letošnji sezoni. Na odru gledališča Miela se bodo jutri ob 21.21 zbrali vsi igralci, ki so oblikovali petnajst srečanj. Tudi tokrat bo za glasbeno kuliso poskrbela Niente Band. Tečaj okusov v priredbi tržaškega Slow food Tržaško združenje Slow food prireja tečaj, na katerem bodo udeleženci spoznavali okuse. Predvidenih je šest predavanj, ki bodo povečini posvečena vinu in njegovi de-gustaciji. Tečaj bo potekal v prostorih lokala-pršutarne DallAva (Ul. Dante 2/b), začel se bo v sredo, 28. maja, in bo potekal v pozno popoldanskih urah (od 18. do 20. ure). Interesenti naj se vpišejo do petka, 23. maja v zgoraj omenjenem lokalu. Glasbeni Adriatic Festival Združenje Glasba brez meja prireja letos 3. izvedbo Jadranskega festivala v sodelovanju s slovenskim ministrstvom za zunanje zadeve, z generalnim konzulatom Republike Slovenije in z Generalnim konzulatom Republike Hrvaške v Trstu. Gre za trenutek prijateljstva in združevanja med narodi, ki živijo na tem območju. Začel se bo v četrtek, 22. maja, s koncertom klasične glasbe v tržaškem gledališču Verdi (ob 20.30) in se nadaljeval 25. maja z nastopom skupine Kakanic Blues pred zgoniškim županstvom (ob 18.30), 27. maja s posvetom o združevalni moči glasbe v dvorani Millo v Miljah (ob 17.30), 29. maja z nastopom kvarteta Gorni Kramer v gledališču Prešeren v Boljuncu (ob 20.30) in 31. maja s koncertom baročne glasbe v devinski cerkvici (ob 20. uri). Nov urnik akvarija Občinsko odborništvo za kulturo obvešča, da bo tržaški akvarij od torka, 20. maja, do 2. novembra odprt od 9. do 19. ure od torka do vključno nedelje. 6 Nedelja, 18. maja 2008 TRST / POLICIJA - Na Gradu sv. Justa včeraj slovesno praznovanje 1 56. obletnice ustanovitve »Kulturo zakonitosti moramo graditi vsi skupaj« Kvestor Mazzili: Občani morajo biti protagonisti v boju med civilno družbo in nasiljem Policija je bila vselej blizu ljudem in bo to svoje poslanstvo v prihodnosti še krepila. Če se po eni strani dviga zahteva po večji varnosti, je treba po drugi upoštevati več faktorjev, ki negativno vplivajo na družbo. Policija bo zato še naprej blizu ljudem, in to še zlasti prek prisotnosti na teritoriju, od cest do šol in koncertov. Za pravo vzgojo do zakonitosti sta vsekakor nujni prava državljanska vzgoja in prava kultura sožitja, ki ju je treba graditi vsi skupaj, od javnih institucij in ustanov do zasebnikov. Občan ne sme biti skratka več pasiven subjekt, ampak mora biti protagonist v boju med civilno družbo in nasiljem. To je poudaril kvestor Domenico Mazzilli med svojim osrednjim nagovorom na slovesnosti na Gradu sv. Justa, kjer so včeraj dopoldne obeležili 156. obletnico ustanovitve policije. Srečanja so se udeležili predstavniki tržaške in okoliških občin ter druge ugledne osebnosti. Med udeleženci so bili tudi senatorka Tamara Blažina, dolinska županja Fulvia Premolin in vodja kriminalistične policije PU Koper Vojko Živec. Pred kvestorjevim govorom so prebrali pozdrave, ki so jih poslali predsednik republike Giorgio Napolitano (naglasil je nujo po ovrednotenju profesionalnosti policije, poudaril problematiko mrtvih v prometnih nesrečah zaradi mamil in alkohola ter spomnil na mnoge policiste, žrtve terorizma), ministrskega predsednika Silvia Berlusconija in notranjega ministra Roberta Maronija. Pred koncem slovesnosti so nagradili udeležence natečaja za šole, ki gaje priredila kvestu-ra. Nekoč so se ljudje branili z gradnjo obzidij ali gradov, kot je npr. Grad sv. Justa, je povedal Mazzilli. Danes to ni več mogoče, zato pa imajo poglavitno vlogo sile javnega reda, s katerimi morajo občani sodelovati. Da je to v njihovem interesu, dokazuje 7 milijonov telefonskih klicev, ki jih je prejela lani italijanska policija na št. 113 (v Trstu je bilo 95.758 pozivov, medtem ko jih je bilo leta 2006 98.624). Med občani je tudi zaradi medijev vse bolj razširjena zahteva po varnosti, ki pa je pretežno neracionalna in je oddaljena od realnosti, je dodal kvestor. Stopnja kriminala in malega kriminala v Italiji je pač na isti ravni kot v drugih evropskih državah. Razloge za ta strah je treba torej iskati v družbenem nelagodju oz. stiski, ki jo ljudje občutijo zaradi mnogih faktorjev, od smrtnih nesreč pri delu do prometnih nesreč, mladih nasilnežev na šolah itd. Še zlasti pa prispeva k temu slabo delovanje sodnega aparata in prepričanje, da obsojenci kazni dejansko ne bodo prestali. Od tod do nezaupanja v družbo pa je korak zelo kratek. A.G. Mimohod kvestorja Domenica Mazzillija in prefekta Giovannija Balsama KROMA PREVOZI - Po nezgodi, ki je marsikoga izmučila, zlasti pri Ferlugih Nesrečni openski tramvaj bo ponovno odpeljal v sredo GODBENO DRUŠTVO PROSEK - Včeraj laskavo priznanje Iz Laškega s sijajno zmago in prestopom v višjo kategorijo Godbeno društvo s Proseka se je včeraj udeležilo 28. tekmovanja godb v tretji težavnostni kategoriji. Obračun nas to pa je res enkra ten, saj je god ba pod vodstvom dirigentke Eve Jelenc od mednarodne žirije prejela zlato plake- to in v kon ku ren ci de se tih godb od ne -sla prvo mesto. Orkester je od sto mož nih točk do se gel 97,69, kar je od -ličen rezultat, ki obenem omogoča društvu prestop v drugo težavnostno kategorijo. Prosečani so se v Laškem predstavili kot edini orkester iz zamejstva, zma ga pa je vsem ude le žen cem gostovanja prinesla veliko zadovoljstvo, saj je šlo za zahtevno tekmovanje, kjer je kakovost ansamblov vsekakor pogoj za uspeh., Zaprtje proge Trst-Opčine je povzročilo tudi nekatere nevšečnosti KROMA Openski tramvaj bo začel spet peljati v sredo, 21. maja. Prevozno podjetje Trieste Trasporti in občinska uprava sta namreč včeraj sporočila, da so se zaključili vsi tehnični preizkusi na progi. V sredo bo prenehala tudi služba taksijev, ki je nadomeščala openski tramvaj in je bila namenjena prebivalcem območja med ulicami Virgilio, Artemidoro in Romagna. Za dodatne informacije je kot vselej na razpolago zelena telefonska številka 800-016675, spletna stran www.triestetrasporti.it. Končala se je torej - vsaj zaenkrat -nešteta etapa neskončne zgodbe nesrečnega openskega tramvaja, kije tudi tokrat dodobra izmučila mnogo prebivalcev. Nadomestne storitve niso namreč vselej prava rešitev. Če so nekaterim dali na razpolago taksije, se je drugod stanje v zadnjem obdobju poslabšalo. Tako so bili npr. prebivalci Ferlugov dalj časa milo povedano nejevoljni. Avtobus št. 3, ki navadno pelje s Ferlugov neposredno v Trst, je v tem obdobju zavijal prej proti Opčinam, nato na Ul. Commerciale nad Piščanci (malo pred Obeliskom), dol po Ul. Commerciale (vzporedno progi tramvaja), pred Ko-lonjo spet zavijal levo na Ul. Conconello in nato nadaljeval pot proti Trstu. Zaradi tega, pravijo domačini, je avtobus tudi večkrat odpeljal pred predvideno uro, da bi le bil točen v Trstu. Ferlugovci so morali zaradi tega večkrat počakati na naslednjo vožnjo, kaže pa, da se avtobusa na podaljšani progi ni posluževal v bistvu nihče. SPD MAČKOLJE Natečaj male ustvarjalne roke Slovensko prosvetno društvo Mačkolje vabi danes (nedelja, 18. maja 2008) na prireditev »Male ustvarjalne roke«. Srečanje bo na prostem, na prireditvenem prostoru »Na Me-težici« v Mačkoljah, kjer se sicer odvija vsakoletni Praznik češenj, s pri-četkom ob 17. uri. Prireditev namenjajo mačkoljanski kulturni delavci predvsem osnovnošolskim otrokom in njihovemu likovnemu in glasbenemu ustvarjanju. Na njej bodo predstavili vse izdelke likovnega natečaja »Rdeče češnje, dar pomladi«, ki so ga v ta namen razpisali, in nagradili najboljše male umetnike - na razpis so se odzvali učenci desetih osnovnih šol, ki so poslali skoraj 300 likovnih del, med katerimi je strokovna žirija (sestavljali so jo Tatjana Tavčar, Ilario Tul, Mirna Viola in Edi Žerjal) izbrala šest najboljših. V glasbenem delu programa pa bodo nastopili učenci osnovne šole Livade iz Izole: mlajša gledališka skupina in pevski zbor te šole bosta uprizorila delo Svetlane Maka-rovič »Show strahov«, strahosmešni kabaret za otroke v uglasbitvi Toma Hmeljaka, v priredbi in režiji Jasne Tu-ta ter z glasbenim vodstvom Andreje Štucin. Ob tej priložnosti bodo društveni odborniki tudi predali namenu nov oder na prireditvenem prostoru. Pokrovitelji pobude so Uprava občine Dolina, Slovenska prosveta in Zadružna kraška banka. Prireditev se navezuje na posrečene pobude, kot so bile koncert »S pesmijo našo« ter pevski in glasbeni srečanji »Zapojmo, prijatelji!« in »Ljudski glas... v našo vas!«, ki so se v preteklih letih odvijale na istem prizorišču. V spajanju različnih kulturnih in umetniških izrazov s sproščenim druženjem predstavlja pravi uvod v vrvež in zabavo Praznika češenj, ki bo zaživel, letos že 46., teden kasneje, od petka, 23. do ponedeljka, 26. maja. Za prijetno počutje vseh pa bodo že na nedeljskem srečanju na voljo domače dobrote - v ta namen bodo kioski odprti od 16. ure dalje. V slučaju, da bi vreme ponagajalo, bo program potekal v prostorih prodaj-no-razstavnega središča na Dolgi kro ni. Podrobni podatki in novice o tej in o drugih pobudah SPD Mačkolje so na razpolago tudi na spletnem naslovu «www.mackolje.org». Nasvidenje v Mačkoljah! (NT) ŠEMPOLAJ - Šola Uspeh na natečaju za zaščito okolja Učenci C.O.S. Stanko Gruden iz Šempolaja so se v prejšnjem letu udeležili pobude na temo zaščite okolja in sodelovali pri projektu »3 erre« (risparmio, riu-so, riciclo), ki ga je promovirala Pokrajina Trst v sodelovanju z vsemi občinami v pokrajini. Projekta so se udeležile osnovne šole iz vse tržaške pokrajine. Sam namen projekta pa je bil, da se pri otrokih spodbudi občutljivost do perečega problema zaščite okolja in s tem povezano reciklažo odpadkov. Otroci so pri tem dokazali izredno občutljivost, zavedajo se, da je narava čudovita in neobhodno potrebna za nadaljnji obstoj, človek pa jo s svojim nesmotrnim ravnanjem stalno ogroža. Pretekli teden je v Vili Revoltella potekalo nagrajevanje projekta »3 erre«, kjer so bili učenci C.O.S. Stanko Gruden iz Šempolaja nagrajeni saj so zasedli kar nekaj prvih mest. S tem je šola dobila denarno nagrado in nekaj potrošnega materiala. Otrokom čestitamo za prejeto priznanje. Učnemu osebju pa se prisrčno zahvaljujemo za prizadevnost, s katero vključujejo naše otroke v tovrstne projekte. (p.r.) / TRST Nedelja, 18. maja 2008 7 ZBORNIK PROJEKTA - Predstavitev bo jutri ob 1 7.30 v Narodnem domu Projekt Sapeva je ponudil manjšinama edinstveno priložnost Posegli bodo Rudi Pavšič, Maurizio Tremul, Tamara Blažina in Roberto Battelli Predstavitev zbornika ob zaključku evropskega projekta Sapeva bo priložnost za poglobljeno analizo sodelovanja in skupnega načrtovanja med Slovenci, ki živijo v Italiji, in Italijani, ki živijo v Sloveniji in na Hrvaškem. Zbornik, ki so ga uredili Dušan Kalc, Marjetica Možina in Fla-vio Forlani, bosta Slovenska kulturno gospodarska zveza in Italijanska unija predstavili jutri (ponedeljek, 19. maja) ob 17.30 v prostorih tržaškega Narodnega doma v ulici Filzi. Na večeru bodo spregovorili Rudi Pavšič, predsednik SKGZ, Maurizio Tremul, predsednik izvršnega odbora Italijanske unije, senatorka Tamara Blažina in poslanec Roberto Battelli. Projekt Sapeva je pomenil edinstveno priložnost za predstavnike obeh manjšinskih skupnosti. Leto dni trajajoče prepletanje stikov in srečanj ter medsebojno bogatenje med sto in več pripadnikov obeh manjšin je pomenilo pozitivni preobrat. v zgodovini odnosov med obema manjšinama. Skupno sobivanje v območju nove Evrope zahteva od obeh manjšin, da se vključita v prizadevanja pri ovrednotenju geografsko-ekonomskih prednosti ozemlja, na katerem živita. S pretokom dobrin in z uresničevanjem zanimivih mednarodnih projektov je možno ovrednotiti obmejni narodno mešani prostor, ki postaja vse bolj strateško in zanimiv ne le za tam živeče domačine, ampak tudi za sogovornike z oddajnega Vzhoda in Juga. V novem prepletanju imata svoje mesto tudi manjšini, čeprav manjši, včasih premalo vidni, a kljub vsemu pomembni kamenčki novega evropskega mozaika. Novi scenariji ponujajo manjšinskima skupnostima zanimive razvojne priložnosti, kijih doslej nikoli nista imeli. Manjšine na tem območju predstavljajo povezovalno tkivo, ki združuje zgodovinsko pluralen prostor, ki mu je usojeno, da postane del utripanja nove Evrope, ki je materialna in obenem duhovna skupnost. Manjšinske skupnosti so pomembna mreža, ki lahko, ob primernem vrednotenju, naredijo neko širšo regijo zanimivejšo in privlačnejšo. Naloga in vlogo nista lahki, manjšine pa se jima skupaj z državnimi ter deželnimi in krajevnimi stvarnostmi ne morejo izmikati. Manjšine so bogastvo in priložnost, so naravni in aktivni posredniki meddežel-nega in čezmejnega sodelovanja. So pomemben pospeševalec sodelovanja med bližnjimi državami ter opredeljujejo teritorij z edinstvenimi in neponovljivimi posebnostmi. Tudi o teh problematikah bo tekla beseda na ponedeljkovem večeru v Narodnem domu. KIP - V Trstu Lurška mati božja Na nabrežju je včeraj množica Tržačank in Tržačanov pričakala kip lurške Matere božje. Letos poteka namreč sto petdeset let, kar naj bi se Marija prikazala mladi Bernardki iz Lurda: kopija kipa lurške Matere božje je zato na romanju po Apeninskem po lo to ku. Ob 10. uri je ladja luške kapitanije, na kateri je bil kip, pristala pred Velikim trgom; od tu so sveto podobo prepeljali do cerkve sv. An to na No ve ga, kjer jo je pri ča ka lo res ve li ko ver ni kov. Kip bo v mestni cerkvi ostal do ponedeljka: danes ob 20. uri bo škof Ravignani daroval mašo, po maši pa bodo podobo nosili v procesiji. V ponedeljek bo kip obiskal zavod Itis, otroško bolnišnico Burlo, dom za ostarele Ieral-la, ob 18.30 pa še miljsko stolnico, od koder bo na ladji odplula pro ti Be net kam. Na fotografiji predsednika SKGZ in Unije Italijanov Rudi Pavšič in Maurizio Tremul KROMA NOVA KNJIGA Alessandra Kersevan bo jutri gostja DSI Pri rimski založbi Nutrimenti je pred dobrim mesecem izšlo novo delo tržaške zgodovinarke Alessandre Kersevan, ki je svoja raziskovanja posvetila področju ob italijanski vzhodni meji. Tokrat je svoje izkušnje povezala z novimi raziskavami o italijanskih taboriščih za prebivalstvo s področja Jugoslavije, ki gaje zasedla med drugo svetovno vojno. Delo je naslovila Italijanska taborišča - Etnično čiščenje in fašistična koncentracijska taborišča za Jugoslovane v letih 1941-1943. V teh taboriščih, ki so nastala po napadu na Jugoslavijo in so delovala vse do 8.septembra 1943, je bilo zaprtih več deset tisoč Slovencev, Hrvatov, Srbov in Črnogorcev, ki so jih italijanske vojaške sile po-lovile med raznimi racijami in požigi. S temi množičnimi deportacijami je poveljnik italijanske zasedbene vojske general Roat-ta hotel preprečiti podporo domačega prebivalstva partizanskemu gibanju. Dolgoročni cilj pa je bilo pravo etnično čiščenje. O taboriščih in italijanskih namenih na tem področju bo Alessandra Kersevan govorila jutri na večeru Društva slovenskih izobražencev v ulici Donizetti, 3. Začetek ob 20.30. IZLET - Z lepimi vtisi iz Ljubljane, Vrhnike in Postojne Kar vsi petošolci zamejskih šol na nagradni strokovni ekskurziji po Sloveniji V jutranjih urah v petek, 9. maja, so se vsi učenci petih razredov od Milj do Špetra zbrali, da bi se z osmimi avtobusi odpeljali s svojimi učitelji spremljevalci do Ljubljane. Dan je bil sončen in topel in je obetal prijetno druženje. V Boljuncu so vstopili v svoj avtobus učenci dolinskega ravnateljstva, s trga Oberdan v Trstu so se odpeljali učenci Didaktičnih ravnateljstev pri sv. Jakobu ter učenci ravnateljstva pri sv. Ivanu, ki jih je poleg učiteljev spremljala tudi njihova ravnateljica Fiorella Benčič. Avtobusa sta odpeljala tudi učence Didaktičnega ravnateljstva z Opčin in iz Nabrežine.(Na sliki - Slika 023 - odhod učencev Didaktičnega ravnateljstva Na-brežina - na nabrežinskem trgu) V Doberdobu so na avtobus vstopili učenci večstopenjske šole Doberdob, iz Gorice pa sta odpeljala dva avtobusa petošolcev Didaktičnega ravnateljstva Gorice. Prvi so se na pot odpravili učenci Dvojezične šole iz Špetra, ki so se ob prihodu v Ljubljano na Krekovem trgu pred vhodom v Lutkovno gledališče zbrali za skupno fotografijo. Na odru LGL je pred nestrpno publiko zaživela predstava Srečna Srečka, ki jo je po literarni predlogi Luisa Sepulve-de na oder postavil znani slovenski režiser Matjaž Pograjc. Zaživela je zgodba o galebki, ki pred smrtjo zaradi onesnaženega morja še uspe zvaliti jajce, ki ga zaupa v varstvo pristaniškim mačkom; le-ti pa pomagajo mali galebki Srečki ob vseh zadregah, ki se pojavijo, da ob zaključku predstave odleti v prostrane daljave. Predstava je otroke prevzela z zgodbo in vse- Skupinska slika za spomin na odkrivanje zgodovinskega centra Ljubljane mi dodatnimi gledališkimi prijemi. Lutke in igralci, scenografija in tudi glasbena kulisa bodo gotovo ostali v spominu radovednih gostov. Vendar se dogodivščine v gledališču še niso končale, saj je sledil še pogovor z Jeleno Sitar Cvetko, umetniško vodjo gledališča, pred občinstvo pa sta stopili tudi igralki z lutkami. Govor je bil seveda o tem, kako se predstavo pripravi, odigra ter kakšne so značilnosti posameznih lutk. Ob sklepu pogovora je učence in učitelje pozdravila še Andreja Duhovnik Antoni, ki ob drugih strokovnih nalogah tudi koordinira strokovne ekskurzije za slovenske šole v Italiji, in Roman Gruden v imenu gostitelja, Ministrstva za šolstvo in šport RS. Od Krekovega do Kongresnega trga. Ker je bil na ta petek, 9. maja, tudi ev- V hladu stoletnih dreves na poti k Močilniku, izviru Ljubljanice ropski dan, je bilo mogoče to začutiti tudi v vzdušju mesta, na trgih, kjer je bila vrsta prireditev, med njimi tudi takih, ki so jih oblikovali učenci in dijaki. Obenem je bil ta dan tudi praznični dan za mesto Ljubljana, ki se na 9. maj spominja osvoboditve in konca druge svetovne vojne. Po krožni poti so se učenci zbrali in se odpeljali proti Vrhniki. Po polnem dopoldnevu se je kosilo prileglo. Po njem pa so se s sladico - sladoledom pred nadaljnjo vožnjo učenci in učitelji še sprehodili v senci košatih dreves ob izviru Ljubljanice. Sledila je krajša vožnja do Postojne in kot zadnja točka na poti ogled znamenite kraške jame. Nekateri učenci so ta biser kraškega sveta že poznali, za druge je bil to prvi obisk, vsi pa so iz ohlajenega podzemlja v sončno popoldne prišli navdušeni. Po krajšem postanku za nakup kakšnega spominka so se odpeljali proti mestom jutranjega zbiranja. Prijeten dan za vse petošolce, ki odhajajo na nižjo srednjo šolo; ob zaključku le-te pa jih bo, izbrane dijake tretjih razredov, čakal na povabilo slovenskega šolskega ministrstva tridnevni izlet po Sloveniji. Na tem so bili na isti dan tudi njihovi starejši kolegi, ki so se od 8. do 10. maja mudili na Štajerskem in v Prekmurju. Izvedbi obeh ekskurzij sta Ministrstvo za šolstvo in šport RS ter Zavod RS za šolstvo zaupala turistični agenciji Kompas Postojna, kije svojo nalogo odlično opravila. 8 Nedelja, 18. maja 2008 TRST / TREBČE - V priredbi SKD Primorec Uspešne Cici urice Naslednje srečanje bo v petek, 23. maja s predstavitvijo programa poletnih delavnic V petek, 9. maja je bila na sporedu sedma Cici urica v letošnji sezoni v organizaciji SKD Primorec iz Trebč. Udeležba je bila tako kot v prejšnjih izvedbah zelo dobra, saj je v Ljudski dom prišlo kar 30 nasmejanih predšolskih in osnovnošolskih otrok, ki so na Cici urice navezani in radi prihajajo. Pod vodstvom učiteljic (Daša, Nika, Petra, Nastja, Marisa in Tina) je bil tokrat organiziran lov na zaklad, ki se je odvijal tako v notranjih kot zunanjih društvenih prostorih. Otroci, razdeljeni v šest starostno mešanih skupin, so morali premoščati raznovrstne preizkušnje in reševati različne naloge. Ob vsaki uspešno opravljeni postaji so skupine prejele črko, skupek Cici urice so v letošnji sezoni še zlasti uspešne in množično obiskane KROMA zbra nih črk pa je tvo ril dve besedi, ki sta otroke vodili do slastnega zaklada. Po končani preizkušnji je ostalo še nekaj časa za sprostitev in prosto igro. Naslednje, nekoliko drugačno srečanje, bo v petek, 23. maja. Ob tej priložnosti bo potekala tudi predstavitev programa poletnih delavnic. Nika F. Danes praznuje okroglo obletnico naš predsednik Boris Rapotec, Edvin Žerjal naš podpredsednik pa je isti rojstni dan slavil v ponedeljek. Še veliko sreče, zdravja in kulturnega udejstvovanja jima želi PD Slovenec Jutri praznuje v Boljuncu 80 let naš Sergio Bratos Še na mnoga leta v zdravju in veselju mu želimo vsi njegovi najdražji ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino Grassi in Francesca de Baseggio, Mauri-zio Frittoli in Elena Lovero, Paolo Berne' in Barbara Brescia. Danes naša dva korenjaka v Hribenci veliko fešto imata. Vse naj, naj, naj Borisu in Edvinu želita Fantovska in dekliška Boršt - Zabrežec [I] Lekarne Včeraj danes Danes, NEDELJA, 18. maja 2008 ERIK Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.33 -Dolžina dneva 15.03 - Luna vzide ob 19.25 in zatone ob 4.09. Jutri, PONEDELJEK, 19. maja 2008 PETER VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,0 stopinje C, zračni tlak 1014,0 mb narašča, veter 18 km na uro jugoza-hodnik, zmerno oblačno, vlaga 77-od-stotna, rahlo razgibano, temperatura morja 19,4 stopinje C. OKLICI: Alessandro Conte in Erica Magro, Dennis Ghersevic in Valentina Sverko, Andrea Piussi in Anna Vatta, Fabiano Zec-chini in Marina Uxa, Cristiano Destradi in Nicole Fantina, Marjan Krstič in Gordana Jacovič, Antonio Salera in Paola Fras-son, Manuel Fonda in Chiara Ferri, Daniele Scarpa in Marianna Vascotto, Rodolfo Cal-ligaris in Mariella Raganato, Vincenzo Gal-vagno in Sonia Maria Aloi, Graziano Priore in Barbara Grando, Concado Blanco Almeida de O. Ramon in Tania Szalay, Hubert Costa in Francesca Bellinzani, Simone Marson in Sara de Gioia, Michele Caputo in Barbara Claps, Massimiliano De Nedelja, 18. maja 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Rossetti 33, Opčine - Trg Monte Re 3/2. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (040 367967), Ul. Mascagni 2(040 820002). Opčine - Trg Monte Re 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Rossetti 33. Opčine - Trg Monte Re 3/2 (040 211001)-samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080). Od ponedeljka, 19. do sobote, 24. maja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccardi 16 (040 633050). Milje - Beneško nabrežje 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. S. Justa 1, Milje - Beneško nabrežje 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Justa 1 (040 308982). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, Čestitke Danes praznuje naša zvesta pevka SILVA SANCIN GRGIČ okroglih 70 let. Še na »mnogaja Ijeta« ji želijo pevke in pevci MePZ Skala-Slovan. Dragi noni SILVI za rojstni dan voščijo Anja, Matej, Saša, Helena in Jernej. Na Padričah praznuje danes življenjski jubilej SILVA SANCIN GRGIČ. Še na mnoga zdrava in srečna leta ji želi KD Slovan-Pa-driče. SONJA IN FLAVIO sta praznovala 25 let poroke. Veliko sreče, ljubezni in skupnega življenja jima želijo vsi domači. Draga AJ-LING! Jutri bošpraz-novala tvoj rojstni dan. Vse najboljše, obilo zdravja, sreče in da bi bila vedno dobra, pridna in potrpežljiva mamica, ti želimo vsi, ki te imamo radi. V Doberdobu praznuje danes naša ZORA 16 let. Iz Križa ji nona Mari in stric Edi pošiljata najlepša voščila ter želita zdravja in veselja tako naprej. Jutri praznuje MARIJA KANTE svoj okrogli rojstni dan. Še veliko srečnih in zdravih dni ji Vaška skupnost Praprot želi. UH Osmice ALCIONE - 15.00,19.00 »Tutta la vita da-vanti«; 17.00, 21.00 »Juno«. AMBASCIATORI - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Iron man«. ARISTON - 16.30, 18.15 »Ernesto« (r. S. Samperi, po romanu Umberta Sabe); 20.00, 22.15 »II futuro non e' scritto. Joe Strummer«. CINECITY - 11.00, 13.15, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Superhero - il piu' dotato fra i supereroi«; 11.00, 15.30, 18.30, 21.15 »Gomorra«; 11.00, 12.50, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Gli ultimi della classe«; 10.45, 15.00, 19.40 »Speed Racer«; 10.50, 13.15, 15.20, 17.40, 20.00, 22.00 »Notte brava a Las Vegas«; 10.50, 15.00, 16.40, 17.25, 19.50, 21.15, 22.10 »Iron Man«; 13.15, 17.30, 22.10 »Saw 4«; 19.15 »U2-3D«; 10.55, 13.00, 14.55 »Ortone e il mondo dei Chi«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.15 »L'altra donna del re. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.00 »Mongol«. FELLINI - 18.10, 22.00 »Il cacciatore di aquiloni«; 20.10 »I Demoni di San Pie-troburgo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.30, 20.00, 22.15 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.10, 20.45, 22.20 »Alla scoperta di Charlie«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 20.10 »Tekla bo kri; 20.40 »Točka prednosti«; 16.30, 18.40 »Kronike Spiderwick«; 16.10 »SOS planet in Morski psi«; 16.40, 19.00, 21.20 »Dokler naju Jackpot ne loči«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Superhero Movie«; Dvorana 2: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Notte brava a Las Vegas«; Dvorana 3: 15.30, 22.00 »Speed Racer«; 17.30, 20.50, 22.30 »Il treno per Darjee-ling«; 15.30, 17.00, 19.10 »Saw IV«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Certamente, forse«. SUPER - 16.30 »Sopravvivere con i lupi«; 18.20, 22.00 »Carnera«; 20.20 »La ra-gazza del lago«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.10, 18.00, 20.10, 22.00 »Superhero Movie«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.00, 22.00 »Notte brava a Las Vegas«; Dvorana 3: 15.00, 17.30, 19.50, 22.15 »Gomorra«; Dvorana 4: 15.20, 17.30, 19.50, 22.10 »Iron Man«; Dvorana 5: 15.20, 17.45, 20.00, 22.10 »Mongol«; v ponedeljek, 19. in v torek, 20. maja: 17.40, 20.00, 22.00 »Non pensarci«. DRUŽINA PERTOT (Špj'lni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Ma- vhinjah odprla osmico. Obiščite nas! Tel. 040-299442. OSMICA SILVANO FERLUGA vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnovca št. 4. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Fer-foglia v Medjivasi št. 6. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO smo odprli pri Batkovih, v Rep-nu. Ob domači kapljici nudimo domač prigrizek. Tel.: 040-327240. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja v Samatorci št. 50, tel. na št.: 040229224. Vabljeni! OSMICO v Saležu, sta odprla Sandra in Jožko Škerk. SALOMON je v Rupi odprl osmico. STEVO ZAHAR je v Borštu 58, odprl osmico. Toplo vabljeni. V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. H Mali oglasi IŠČEM DELO kot hišna pomočnica 2 krat-3 krat tedensko. Telefonirati v večernih urah na tel. št.: 338-4360677. IŠČEM gume pirelli p6, 195/60r 15. Tel.: 349-5236657. PRODAM ALFA ROMEO 155, letnik 1995 v odličnem stanju, cena 1.000 evrov; tel. 0481-539974, 349-8149391. PRODAM fiat 1, letnik '87, bele barve, s klimo, prevoženih 77.000 km, edini lastnik, cena 500,00 evrov. Zainteresira- Loterija 17. maja 2008 Bari 8 34 18 19 49 Cagliari 38 73 61 3 76 Firence 87 63 48 35 16 Genova 77 41 3 57 68 Milan 53 55 37 36 74 Neapelj 66 51 68 46 79 Palermo 65 12 53 81 64 Rim 80 46 24 20 53 Turin 1 86 50 90 20 Benetke 3 15 90 54 73 Nazionale 20 67 54 26 68 Super Enalotto Št. 60 8 53 65 66 80 87 jolly3 Nagradni sklad 3.580.272,95 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 11.314.688,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 13 dobitnikov s 5 točkami 55.081,13 € 1.235 dobitnikov s 4 točkami 579,80 € 54.525 dobitnikov s 3 točkami 13,13€ Danes praznuje okroglih 70 let naša ljubljena mama SILVA. Še mnogo zdravih in srečnih let ji želijo Igor, Tatjana in Sonja z družinami. Superstar 20 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 57.980,00 € 187 dobitnikov s 3 točkami 1.313,00 € 3.020 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 19.992 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 44.716 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Društvo slovenskih izobražencev vabi JUTRI na srečanje z zgodovinarko Alessandro Kersevan avtorico knjige "Lager italiani. Pulizia etnica e campi di concentramento fascisti per civili jugoslavi 1941 -1943" Začetek ob 20.30 Peterlinova dvorana, ul. Donizetti 3 \Bambičeva galerija v soboto, 24.5. ob 20.30 Odprtje razstave likovnice Brune Daus "Onstran barve: eksperimentiranje poteka vzdolž niti" Predstavitev: likovna kritičarka Elena Bertocchi Glasbeni utrinek: kitarist Paolo Canziani RAZSTAVA BO ODPRTA D015.6.2008 (galerija vljudno vabi na odprtje razstave AniTretjak Venerina os 0 ženskem arhetipu bodo spregovorile Mirta Čok, Martina Kafol, Alenka Rebula in avtorica V sredo, 21. maja ob 18.30 v Tržaški knjigarni TK-Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ni lahko pokličejo ob uri obedov na tel.: 040-413429. PRODAM gumijasti motorni čoln, sole-mar 25 offshore exclusive, letnik 2003, komplet s prikolico in motorjem mercury 250 verado, letnik 2005. Tel. 3463081632 ali 338-7659177. PRODAM raznovrstno rabljeno pohištvo po ugodni ceni. Tel. 040-575145 ali 3482801144. PRODAM vstopnico za musical Cat za 29. maj, ob 16. uri. Cena 55,00 evrov. Tel. na št.: 040-214412. V BOLJUNCU ob cestnem jarku smo našli žensko denarnico brez dokumentov. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št.: 040-228382. V JAMLJAH dajem v najem starejšo hišo, deloma opremljeno, z vrtom. Klicati ob večernih urah na 0481-419993 ali 3358006548. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine -križišče Q8: Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Nedelja, 18. maja 2008 9 Slovensko prosvetno društvo Mačkolje vabi na otroško likovno in glasbeno srečanje MALE USTVARJALNE ROKE Danes, 18. maja, ob 17.00 v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru "Na Metežici" Razstava in nagrajevanje del likovnega natečaja "Rdeče češnje, dar pomladi" ter spevoigra "Show strahov" v izvedbi OŠ Livade iz Izole. Kioski delujejo od 16h dalje. V slučaju neprimernega vremena bo program v prostorih prodajno-razstavnega središča na Dolgi kroni. Pokrovitelji prireditve so Uprava občine Dolina, Slovenska Prosveta in Zadružna kraška banka. 46. PRAZNIK CESENJ V Od petka, 23. maja, do ponedeljka, 26. maja, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru "Na Metežici" V nedeljo, 25. maja, od 17.00 dalje zabavna glasba z godbo Mužika Sv. Lazar Vsak večer ples s skupinami Happy Day, Malibu, Kraški kvintet in Alter Ego. H Šolske vesti DRŽAVNA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da so v tajništvu šole na razpolago diplome za šolsko leto 1999/2000. UČENCI IN UČITELJICE OŠ ALBERT SIRK IZ KRIŽA vabijo na otvoritev razstave v petek, 23. maja, ob 19. uri, v šolskih prostorih. Urnik razstave: sobota 24. maja, od 17. do 19. ure, nedelja 25. maja, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: naravoslovni »Živijo Kekec« v Kranjski Gori, od 8. do 14. junija (od 1. do 5. razreda); biološki »Morska zvezda« v Piranu, od 16. do 21. junija (od 4. razreda dalje); kra-soslovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sev-nem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 24. do 29. junija (od 5. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. 13 Obvestila DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira v petek, 23. maja, ob 20.30 na sedežu (Milje Ul. D'Anunzio 62) srečanje s časnikar-jem-članom paritetnega odbora Ivom Jevnikarjem na temo Zaščite: Bodimo Realisti - zahtevajmo enakopravnost. Vljudno vabljeni. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER V NARODNEM DOMU V TRSTU (Ul. Filzi 14) vabi slovenske organizacije, ki bi rade posredovale informacije o svojih pobudah, da kontak-tirajo urad ob sledečih urnikih: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure, sreda in petek od 16. do 18. ure, na tel. št.: 040-3481248 ali e-mail: info@narodnidom.eu. PILATES-SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno vadbo, ki bo potekala vsak petek od 19. do 20. ure ali od 20. do 21. ure, v društvenih prostorih. Pojasnila na tel. št.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). DANES, 18. MAJA bo v Barkovljah, v cerkvi Sv. Jerneja prvo sveto obhajilo, med mašo od 11. ure. Enajst prvoobhajancev bo stopilo prvič k obhajilni mizi, oblečeni bodo v nošah. Pel bo Mladinski zbor Kraški cvet, pod vodstvom sestre Karmen. SKD VIGRED, Kulturno društvo To-maj, Razvojno društvo Pliska, OŠ Du-tovlje in COŠ Stanko Gruden vabijo na Festival prijateljstva - Kosovelov večer 2008; v ponedeljek, 19. maja, ob 20. uri, v Štalci v Šempolaju. V sredo, 28. maja, ob 20. uri, v Kulturnem domu v Tomaju. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vigred, učenci COŠ Stanko Gruden in OŠ Dutovlje, pevka Martina Feri in dramski odsek SKD Vigred. SKGZ IN ITALIJANSKA UNIJA vabita na predstavitev zbornika ob zaključku evropskega projekta »Sapeva - Vloga manjšin v novi Evropi« v ponedeljek, 19. maja, ob 17.30 v prostorih Narodnega doma v Trstu - Ul. F.Fil-zi 14. TEHNIČNI URAD OBČINE DOLINA obvešča, da bo zaradi vzdrževalnih del na občinskem vodovodnem omrežju, v ponedeljek, 19. maja, od 9.30 do približno 11. ure, prekinjena dobava vode v kraju Dolina. V primeru neugodnih vremenskih razmer bo prekinitev odložena na prvi dan, ko bo mogoče izvesti popravila. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ IN ZDRUŽENJE ZASEBNIH KRAŠKIH LASTNIKOV vabita vse prizadete lastnike na srečanje v torek, 20. maja, ob 20. uri, v Ljudskem domu - Trebče, kjer bo razprava ter podpis ugovora o nasprotovanju ojačitvi in delni spremembi trase obstoječega elektrovoda, kot ga predlaga družba Terna. FOTOVIDEO TRST 80 vabi ljubitelje fotografije na redni sestanek članov, ki se bo odvijal v Gregorčičevi dvorani, Ul. San Francesco 20 v torek, 20. maja ob 20.30. Kdor si želi pokazati ostalim izbor fotografij, naj jih prinese s seboj na cd-ju ali pa tiskane. Seznanili vas bomo tudi s projekti, ki jih nameravamo izvesti v teku leta. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane in ostale kmetovalce v občini Devin-Nabrežina na javno srečanje, ki bo v torek, 20. maja, ob 20.30 v »Štalci« v Šempolaju na temo Kmetijstvo in teritorij. Namen srečanja je pogovoriti se o stanju, problemih in razvojnih možnostih našega kmetijstva in teritorija predvsem z vidika odnosa pristojnih oblasti. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 20. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop na Dnevu Mladosti, ki bo v Kam-breškem, v nedeljo, 25. maja. PUSTNI ODBOR IZ BOLJUNCA vabi vse pustarje, ki jim je pri srcu Lovre- podpri svoje gledališče s prispevkom davčna številka petih tisočink 80015350327 davka IRPEF tova usoda, da se udeležijo sestanka, ki bo v sredo, 21. maja, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 22. maja, ob 20. uri, na svojem sedežu (Prosek, št. 159). SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja tradicionalni »46. Praznik češenj« od petka, 23. maja, do ponedeljka, 26. maja, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: v petek, 23. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Happy Day; v soboto, 24. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Ma-libu; v nedeljo, 25. maja, od 17. ure dalje zabavna glasba godbe Mužika Sv.Lazar, od 20. ure dalje ples s skupino Kraški kvintet; v ponedeljek, 26. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Alter Ego. Odprtje kioskov: vsak dan ob 17. uri, v nedeljo ob 16. uri. Prisrčno vabljeni! 42. REDNI OBČNI ZBOR in 5. kongres Zveze slovenskih kulturnih društev bosta potekala v soboto, 24. maja, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu AKŠD Kremen-jak v Jamljah, Provmajska ulica 11 (GO). AŠD SOKOL vabi vse člane, športnike in prijatelje na čiščenje športnega igrišča AŠD Sokol v soboto, 24. maja, od 14. ure dalje. Vsakdo naj prinese delovno opremo in orodje. Po opravljenem delu bo sledila bogata »me-renda« v domači osmici pri »ŠPJ'LNIH«. Toplo vabljeni. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo v soboto, 24. maja, od 8. ure dalje. Sledila bo tradicionalna špagetada. SKD IGO GRUDEN sporoča, da bosta pod vodstvom Mojce Malek potekala 24. maja v društvenih prostorih v Nabrežini dva glasbena dogodka. Ob 18. uri bo stekla ženskam namenjena delavnica »Preporod ženstveno-sti«. Ob 20. uri pa bo za vse na vrsti »Zvočna kopel«. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Pojasnila in prijave na tel. št.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). MALČKI OTROŠKEGA VRTCA PALČICA vas vljudno vabimo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v prostorih ricmanjskega vrtca v nedeljo, 25. maja, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN CPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni šmar-nični »Koncert Marijinih pesmi«, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah v petek, 30. maja, ob 20. uri. Koncert oblikujejo OPZ Vesela pomlad, MlDPS Vesela pomlad in ŽPS Vesela pomlad, ki jih vodi Mira Fabjan, ter MoPS Sv. Jernej in MePZ Sv. Jernej, ki ju vodi Janko Ban. Priložnostno misel bo podala Nataša Sosič-Fabjan. Toplo vabljeni! AŠD SOKOL v sodelovanju z ZSŠDI vabi vse člane, starše, prijatelje in sim-patizerje na »Zaključno športno akademijo« z družabnostjo dne 30. maja, ob 18. uri v nabrežinski telovadnici. Nastopali bodo vsi najmlajši društveni športniki. Toplo vabljeni. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004, v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje je odprto do 31. maja, na tel. št.: 040-226332 ali na info@cheerdance-millenium.com. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. PEVSKI ZBOR I. GRUDEN praznuje letos 40-letnico delovanja. Obletnico bomo proslavili s koncertom 14. junija v Nabrežini in vabimo bivše pevke in pevce, da skupaj zapojemo dve pesmi. Vaje za to priliko bodo 6., 9. in 13. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo vabljeni! SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2008« na Proseku od 7. julija do 1. avgusta, od 8. do 17. ure. In- formacije in vpis do 6. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko« za deklice in dečke rojene v letih 1997 - 1998 - 1999 - 2000. Kamp se bo vršil od ponedeljka 9. junija do sobote 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in Lajris 348/8850427. Toplo vabljene vse osnovnošolke in osnovnošolci. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 9. junija do 20. junija; drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljan-skem zalivu, oziroma na tel/fax: 040299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. ORATORIJ 2008 V MARIJANIŠČU NA OPČINAH: Marijanišče pod vodstvom g. Bedenčiča skupaj z mladimi animatorji tudi letos organizira počitniške dneve za mladino. Prvi teden: od ponedeljka 23. do vključno petka 27. junija, je namenjen otrokom iz osnovne šole. Program obsega poleg dveh dni v Marijanišču, en dan kopanja na morju ter enodnevni izlet v hribe z dvourno hojo. Drugi teden bo za dijake nižje srednje šole in to od ponedeljka 30. junija do petka zvečer 4. julija. Za to skupino je predviden kot že nekaj let dvodnevni izlet v slovenske planine. Število je omejeno, za vsako skupino največ 25 udeležencev. Vpisovanje do 10. junija na tel. tajnico 040-211113 ali 335-8186940. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja v sklopu vaške šagre na Jami razstavo domačih slikarjev. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel. št.: 335-6045771 (Martina). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72 (Tel.: 040573141). TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040422696. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626). POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce se bodo letos odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481-531495). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bodo Poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce odvijale v Rakovem Škocja-nu od 21. do 26. julija. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št.: 040635626, 0481-531495). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626, 0481-531495). ^ 14. maja je preminila Albina Mattioli vd. Cossutta Žalostno vest sporoča sin Aurelio z družino Pogreb bo v sredo, 21. maja ob 12.10 iz ulice Costalunga v cerkev v Ricmanje. Domjo, 18. maja 2008 ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega Angela Novellija (Ginota) Svoj'ci Trebče, 18. maja 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine 17.5.1988 17.5.2008 Edi Debenjak Z ljubeznijo se te spominjajo vsi tvoji dragi Opčine, Repen, 18. maja 2008 22.5.2007 22.5.2008 Rikardo Rebula Spomnili se ga bomo v četrtek, 22. maja v openski cerkvi pri maši ob 18.30. Hčerki Milena in Darja z družinama Ob smrti drage ELVIRE FURLAN izreka sorodnikom iskreno sožalje ŠKD Cerovlje - Mavhinje Ob smrti drage MARIJE CEH vd. LEGIŠA izreka hčerkam in ostalim sorodnikom iskreno sožalje ŠKD Cerovlje - Mavhinje IG Nedelja, 18. maja 2GG8 TRST / i 1 OBČINA DOLINA ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju s Tržaško folklorno skupino STU LEDI f v torek, 20. maja 2008 ob 20.30 | v občinskem gledališču F. Prešeren v BoljuncuJ večer folklornih plesov iz Srbije »¿Jjjj}ijJ JK^Ioj nastopa Folklorna skupina prauumr & O dr" - moyr*tn vstop prost STUDIO ART VABI NA MLADINSKI GLEDALIŠKI MARATON SREDA, 21. MAJA 2008 V SLOVENSKEM STALNEM GLEDALIŠČU PROGRAM BODO OBLIKOVALE VSE SKUPINE, KI DELUJEJO V OKVIRU STUDIO ARTA 18.00- STUDIO ART - BENEČIJA Arthur Miller - LOV NA ČAROVNICE (prizor) Carlo Goldoni - PRIMORSKE ZDRAHE (prizor) Režija: Marjan BEVK 19.30-STUDIO ART -TRST 1 Achille Campanile TRAGEDIJE V DVEH REPLIKAH Režija: SergejVerč 18.30-STUDIO ART-GORICA 20.30-STUDIO ART - TRST 2 Richard Harris - STEPING OUT Eugene lonesco - ZVRATNE IGRE Režija: Sergej VERČ Režija: Boris Kobal Narodna in študijska knjižnica v Trstu Glasbena šola Tolmin Glasbena matica Trst Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu Vas Vabijo na otvoritev razstave o življenju operne pevke Gabrijele Mrak (1852 -1928), ki bo v torek, 20. maja ob 18.00 uri v Narodnem domu, Ul. Filzi 4 v Trstu. Umetnico bo predstavila Slavica Mlakar. Nastopila bo harfistka Tadeja Kralj ter duo: flavtistka Andreja Klobučar in violinistka Tina Grego ÙÀ S Izleti IZLET SPDT NA KUCELJ: SPDT organizira danes, 18. maja, avtomobilski izlet na rob Trnovskega gozda in sicer na Kucelj, najbolj razgleden vrh v grebenu Čavna. Naš pohod se bo začel s Predmeje, vasice nad Ajdovščino. Predvidevamo 4 - 5 ur hoje. Izlet vodi Livio Semec. Odhod udeležencev bo ob 7.30 izpred spomenika v Križu. OBČINA ZGONIK vabi danes, 18. maja, na »Pohod prijateljstva Zgonik - Pli-skovica«. Odhod ob 13. uri v Zgoniku (pred Županstvom). Ob 15. uri Me-tlarski praznik v Pliskovici. Program: sajenje trsa najstarejše trte na svetu, nastop najmlajših Pliskovljanov ter Kd Kraški šopek in dua Metlarja, sprevod metlarjev, sežiganje metel, ob 17.uri športne igre, ob 19. uri briškola, sledi ples z ansamblom MAK. Podjetje Velike Organizirane Distribucije (GD0), vodilno na italijanskem trgu, IŠČE koordinatorje oddelkov s siglo RIF. C0RÛ58FV pripravnike koordinatorje oddelkov s siglo RIF. AC0058FV za odprtje novega prodajnega mesta na področju Trsta. Pogoji: -organizacijska sposobnost -komunikacijska sposobnost -smisel za teamsko delo -dinamičnost Ponujamo: -delo v skupinskem in dinamičnem okolju -možnost napredovanja Za kandidate s konsolidirano izkušnjo v sektorju GD0 možnost neposredne vključitve v podjetje s profilom koordinatorja oddelka. Za kandidate brez izkušnje v tem sektorju je predvidena vključitev s tromesečno delovno prakso s profilom pripravnika koordinatora oddelka. Življenjepis lahko kandidati izpolnijo direktno na spletni strani www.ifoamanagement.it ali pošljejo po pošti s siglo ponudbe na IF0A MANAGEMENT - Ul. G. D'Arezzo, 6 - 42100 Reggio Emilia Fax št. 0522329283 ECC ÏK& SKD Lipa Bazovica v sodelovanju z ZSKD in Rajonskim svetom za Vzhodni Kras PESEM NA M'ZARJU 2008 SREDA, 21. maja ob 20.30 - BAZ0VSKI DOM S KAMERO NAOKROG - Predvajanje videoposnetkov Sergia Zocha - Otvoritev fotografske razstave Štefana Grgiča KROG IN KROG SOBOTA, 24. maja ob 20.30 - DVORANA ŠPORT. CENTRA ZARJA - BAZOVICA FANTJE POJEJO NA VASI - 4. srečanje moških vokalnih skupin SREDA, 28. maja ob 21 .uri - VRT GOSPODARSKE ZADRUGE - Dramska skupina SKD Slavec iz Fticmanj z veseloigro v narečju PARTNERJI - priredba in režija ingrid Werk PETEK, 30. maja ob 20.30 - BAZ0VSKI DOM KO BESEDA POSTANE POEZIJA - Predstavitev pesniških zbirk Tatjane Križmančič SOBOTA, 7. junija ob 20.30 - M ZAR ZAKLJUČNI KONCERT VAŠKIH ZBOROV - OpzAM Slomšek, MepzLipa, Movs Lipa Narodno zabavni ansambel Ano ufco al pej dvej AŠD-SK BRDI NA obvešča, da bo odhod za avtobusni izlet v Gardaland v nedeljo, 25. maja, ob 5.45 iz Opčin, na avtobusni postaji pri baru Arnoldo. MLADINSKO-REKREACIJSKA SEKCIJA Š.Z. Dom iz Gorice in Območni odbor Združenja borcev za vrednote NOB - Nova Gorica, vabita ob Dnevu mladosti 2008 na 4. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sa-botin) v nedeljo, 25. maja. Zbirališče ob 5.30 pred spomenikom padlim v Bra-niku/Rihemberku. Zaključek pribivši karavli na Sabotinu. Možna pridružitev na krajših vmesnih relacijah. Za informacije: +393201403712 (Andrej) ali an-drejro@gmail.com. SREČANJE SPDT Z DRUŠTVOM GEM IZ BASSANA: Člani SPDT se bodo srečali v nedeljo, 25. maja, na Jami v Boljuncu ob 10. uri, s prijateljskim društvom GEM iz Bassana di Monte Grappa. Od tod se bodo podali preko doline Glinščice do Botača, na Beko, do Korošice, ter po Tigrovi poti in po Slovenski tranzverzali bodo dospeli na So-cerb in nadaljevali pot do Prebenega, kjer bo sledila družabnost. Člani, ki se mislijo udeležiti pohoda se morejo predhodno javiti do torka, 20. maja, na tel. 040-220155 (Livio) ali tel. 040-2176855 (Vojka). V nedeljo, 25. maja, bo tudi že tradicionalni izlet iz Doline - Zguren-ce, po stari romarski poti na Socerb. Zbirališče bo ob 14. uri v Zgurenci. Vabljeni ! ŠKD CEROVLJE MAVHINJE vabi v nedeljo, 25. maja, na 1. pohod »Po stezah B'zgonovega vrha«. Odhod od 9.30 do 10.30 iz dvorišča bivše osnovne šole v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! V PETEK, 30. MAJA, ko praznujemo praznik Jezusovega presvetega srca, vabimo šolske sestre de Notre Dame na romanje na Trsat, na otok Krk ter na otok Cres. Stroški za avtobus, ladjo, vožnjo po Cresu in kosilo znašajo 50,00 evrov. Avtobus bo s Trga Oberdan odpeljal zjutraj ob 6. uri, s Seslja-na ob 6.15, iz Nabrežine ob 6.20, iz Sv. Križa ob 6.25, s Proseka ob 6.30, iz Opčin ob 6.40. Vpišite se čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili podrobnejše informacije. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 22. junija, izlet v Benečijo -Čedad in okolica. Odhod iz Boljunca ob 8. uri. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. MEPZ SLOVENEC-SLAVEC priredi, ob priliki nastopa na pevskem festivala »I castelli incantati«, od 3. do 6. julija 2008, avtobusni izlet v okolico Rima. Na raz- polago je še nekaj mest. Za informacije lahko pokličete tel. št.: 338-6064971 (Sonja). H Prireditve PIHALNI ORKESTER Breg in Glasbena Matica prirejata nastop gojencev in glasbene šole v ponedeljek, 19. maja, ob 17.30 v dvorani Valentin Vodnik v Dolini. Vabljeni! SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na praznik otroškega likovnega in glasbenega ustvarjanja »Male ustvarjalne roke«, danes, 18. maja, ob 17. uri, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Na programu sta predstavitev in nagrajevanje izdelkov likovnega natečaja »Rdeče češnje, dar pomladi«, v glasbenem delu pa nastop učenk in učencev OŠ Livade iz Izole s spevoigro »Show strahov«. Kioski delujejo od 16. ure dalje. SKD VIGRED, KD TOMAJ, RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA, OŠ DUTOVLJE IN COŠ S. GRUDEN vabijo na Festival prijateljstva - Kosovelov večer 2008, v ponedeljek 19. maja, ob 20. uri, v Štalci v Šempolaju ter v sredo, 28. maja, ob 20. uri, v Kulturnem domu v Tomaju. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vigred (mentor Aljoša Saksida), učenci Coš S. Gruden (Šempolaj), učenci OŠ Dutovlje - podružnica Tomaj, pevka Martina Feri ter dramski odsek SKD Vigred. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 19. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva ul. Podjetje Velike Organizirane Distribucije (GD0), vodilno na italijanskem trgu, IŠČE za odprtje novega prodajnega mesta na področju Trsta ODGOVORNE ZA PRODAJO (za oddelke živilske in ostale) S siglo RIF. AAV12051 Pogoji: -organizacijska sposobnost -usmeritev do klienta -fleksibilnost -smisel za teamsko delo -dinamičnost in samostojnost Ponujamo: -formiranje s ciljem vključitve v podjetje -delo v skupinskem in dinamičnem okolju -možnost napredovanja Kandidati lahko pošljejo življenjepis na sledeči naslov elektronske pošte trieste@obiettivolavoro.it ali na naslov Obiettivo Lavoro Spa, Ulica Giulia št. 78 Trst, faxšt. 040 5705695. Potrebno je nakazati siglo ponudbe RIF. AAV1205I 3, na srečanje z zgodovinarko Ales-sandro Kersevan, avtorico knjige »Lager italiani. Pulizia etnica e campi di concentramento fascisti per civili ju-goslavi 1941-1943«. Začetek ob 20.30. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju s Tržaško Folklorno Skupino »Stu Ledi« vabi v torek, 20. maja, ob 20.30, v gledališče F. Prešeren v Boljuncu, na večer folklornih plesov iz Srbije »Igraj kolo...... Nastopa Folklorna skupina Gradimir iz Beograda. Vstop prost. SKD LIPA V SODELOVANJU Z ZSKD IN RAJONSKIM SVETOM ZA VZHODNI KRAS prireja »Pesem na M'zarju 2008«: v sredo, 21. maja 2008, ob 20.30, v Bazovskem domu v Bazovici, predavanje videoposnetkov Sergia Zocha »S kamero naokrog« ter otvoritev fotografske razstave Štefana Grgiča »Krog in okrog«; v soboto, 24. maja, ob 20.30, v dvorani športnega centra Zarja v Bazovici, 4. srečanje moških vokalnih skupin »Fantje pojejo na vasi«; v sredo, 28. maja, ob 21. uri, na vrtu Gospodarske zadruge, dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj prireja veseloigro v narečju »Partnerji« (priredba in režija Ingrid Werk); v petek, 30. maja, ob 20.30, v Ba-zovskem domu, predstavitev pesniških zbirk Tatjane Križmančič »Ko beseda postane poezija«; v soboto, 7. junija, ob 20.30, na M'zarju, zaključni koncert vaških zborov OPZ A.M. Slomšek, MePZ Lipa, MoVS Lipa, Narodno zabavni ansambel Ano ur'co al pej dvej. SKD TABOR prireja v sredo, 21. maja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah potopisno predavanje »Dve potovanji, ena celina - Afrika«. V sliki in besedi bosta Mali in Burkino Faso, Zambijo, Bocvano, Namibijo ter Južnoafriško republiko predstavila Borut Bogatec in Matej Lupinc. Vabljeni! MOŠKA VOKALNA SKUPINA »LIPA« pod okriljem SKD Lipa vabi na 4. srečanje »Fantje pojejo na vasi«, ki bo v prostorih Športnega centra Zarja v Bazovici v soboto, 24. maja, ob 20.30. Program oblikujejo: MoVS Lipa, MoPZ Skala, Hrušiški fanti, PD Slavček. Vabljeni ljubitelji petja! SKD VESNA IZ KRIŽA vabi vse člane, prijatelje in ljubitelje petja na 40. izvedbo revije »Pesem ne pozna meja«, ki bo v Domu Alberta Sirka v Križu v soboto, 24. maja, ob 19.30. Sodelujejo: MePZ »Svoboda« in Moška skupina »Un s Trboul« iz Trbovelj, MoPZ »Franc Zgonik« iz Branika, MoPZ »Foltej Hartman« iz Pliberka, MoPZ »Društvo vinogradnikov Goričko« iz Murske sobote, MePZ »Avgust Pavel« iz Gornjega Senika v Porabju, Ženska vokalna skupina in MoPZ »Jezero« iz Doberdoba in domača ŽPZ in MoPZ »Vesna«. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO IN MESTNA OBČINA KOPER vabita v nedeljo, 25. maja, na tradicionalno »Srečanje na Socerbu«. Zbirališče ob 14. uri pri izviru na Zgu-renci in pohod po stari romarski poti do Socerba; vodita člana SPDT Slavko Slavec in Marinka Pertot. Ob 17. uri slovesna sv. maša v Socerbski jami, po maši pozdrav predstavnikov občin Koper in Dolina, kulturni program in družabnost. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) prireja v ponedeljek, 26. maja, ob 15. uri lutkovno predstavo za otroke »Pika Po-lonka« v izvedbi drugega razreda učiteljišča Slomšek-pedagoška smer. S Poslovni oglasi IŠČEMO DINAMIČNO OSEBO za delo v uradu v industrijski coni pri Orehu. Zahtevamo dobro znanje uporabe računalnika in obvladanje slovenskega jezika. Ne part-time. Prošnje na faks 040/9234007 PICERIJA NA OPČINAH išče na-takarico/ja s prakso za poletno sezono. Za informacije tel. 040/213821 AGRITURIZEM COLJA - SAMA-TORCA - odprto petek, sobota, nedelja - 040/229326 ROBERTO ŠAVRON je odprl OSMICO v Zgoniku pri Stankotu Miliču Nedelja, 18. maja 2008 1 1 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Občni zbor Zadružne banke Doberdob in Sovodnje S trdnimi temelji stopajo v drugo stoletje poslovanja Pozornejši želijo biti do zahtev strank in jim nuditi vse potrebne bančne storitve Zadružna banka Doberdob in Sovodnje oprezno in s solidnimi temelji stopa v drugo stoletje poslovanja. Slovenski bančni zavod namreč letos praznuje stoletnico ustanovitve svojih predhodnic, posojilnic iz Sovo-denj in Doberdoba, ki sta ju domačini ustanovili 2. oz. 20. aprila leta 1908. Delovanje domačih denarnih zavodov je bilo skozi vse to dolgo obdobje usmerjeno predvsem v skrb za obstoj, utrditev, rast in razvoj ozemlja, iz katerega banka izhaja. Te so tudi prednosti, kot je jasno povedal predsednik upravnega sveta Dario Peric na petkovem rednem občnem zboru, ki jih zadružna banka še danes ima za svoje in jih bo morala negovati tudi v prihodnosti. Letnega srečanja se je v veliki dvorani goriškega Kulturnega doma ude le ži lo pre ko 200 čla nov, ki je so -glasno odobrilo poročilo in bilanco za poslovno leto 2007. Podatki kažejo, da se nadaljuje trend iz zadnjih let, ko so se do lo če ni ka zal ci iz le ta v le to utr -jevali. Tako so lani prvič zabeležili milijonski čisti dobiček (1.134.545 evrov, 18,6 odstotkov več kot leta 2006), kar je po porazdelitvi povišalo premoženje zavoda na 15,5 milijonov evrov. Neposredno zbrana sredstva so se rahlo povišala in presegla mejo 102 milijonov evrov, od teh je 46 odstotkov te ko čih ra ču nov in pro stih de po -zitov, 39 odstotkov pa obveznic. Naložbe so se povišale za 9,1 odstotkov in dosegle 87 milijonov evrov, od katerih je 66 odstotkov posojil. Kot krajevna banka, je dejal Peric, so dolž ni po drob no po zna ti so ci - Petkovega občnega zbora se je udeležilo preko dvesto članov BUMBACA alno tkivo, znotraj katerega delujejo, hkrati pa morajo dajati primerne odgovore na to, kar ljudje od njih pričakujejo. Povezanost z domačim okoljem je sila trdno, a ker so njihove stranke gotovo tudi možni klienti drugih denarnih zavodov in kot take tar ča vsa kovr stnih po nudb, bo mo ra -la tu di Za druž na ban ka Do ber dob in Sovodnje biti uspešnejša pri ponujanju raznovrstnih storitev in pozornej-ša do zahtev strank. Tako da bo njihovo geslo, »tvoja domača banka« lahko preraslo v »tvoja vsakodnevna domača banka«. Novi proizvodi, ki jih skupaj s deželno federacijo zadružni bank uvajajo v zadnjih letih, in novi pris to pi, ki jih da nes sko raj po vsod dosegljiva tehnologija omogoča, lahko s stalno prisotnostjo na terenu omogočijo še vrsto let uspešnega delovanja. Na petkovem občnem zboru so čla ni z ze lo ve li ko ve či no gla sov po -trdili dosedanje člane upravnega odbora, in sicer predsednika Daria Perica, podpredsednika Mirka Hmelja-ka in Arnalda Ferfoglio, ki jim je za- ŠTEVERJAN - V soboto, 24. maja, tretja izvedba praznika Likof Tradicija in dobrote Na programu vrsta pobud, od okrogle mize in razstav do pokušnje najboljših vin in hrane padel triletni mandat. Prav tako je bil izvoljen nov nadzorni odbor, v katerega sta bila potrjena predsednica Martina Malalan in Lovrenc Devetak, na novo izvoljen pa Robert Gantar. Ugo Tomsič in Vojko Lovriha sta bila izvoljena za nadomestna člana nad zor ne ga od bo ra, v raz so diš če pa sta bila potrjena Sergij Stantič in Aleksander Podobnik. Občni zbor je še odobril predlog povišanja doplačila za nove člane na sedanjih skupnih 50 ev-rov ter do lo čil po so do bi tev znes kov sejnin, povračil in zavarovanj za upravitelje in nadzornike. Občni zbor sta pozdravila Kar-lo Devetak, podpredsednik SDGZ-ja in predsednik novonastale goriške pokrajinske sekcije sindikata slovenskih podjetnikov, katere je tudi sama Za-druž na ban ka član. Deve tak se je banč ne mu za vo du za hva lil za stal no pomoč pri skupaj izpeljanih pobudah, zatem pa je direktor deželne federacije zadružnih bank Gilberto Noacco potrdil pomembnost zasidranosti zadružnih bank na teritoriju in vlogo deželne federacije, ki članice oskrbuje s številnimi servisnimi storitvami. (aw) APrimorski ~ dnevnik Spektakularen trk v Tržiču Spektakularen trk, v katerem se ni nihče huje poškodoval, je včeraj nekaj pred 19. uro povzročil pravi prometni kaos v Tržiču. Do nesreče je prišlo v ulici Duca DAosta, ki vodi s trga Republike proti Ronkam. Osebje službe 118 je bilo namenjeno v bar, kjer je otroka zajela lažja slabost, vendar je voznik izgubil nadzor nad rešilnim avtomobilom, ki je zavozilo na pločnik in trčilo v zid. Voznik in ostalo osebje službe 118 so zadobili le lažje poškodbe, dokler gasilci niso odstranili poškodovanega rešilnega avtomobila s cestišča, pa je bilo mestno središče blokirano. Otrok v baru si je opomogel, potem ko je popil kozarec vode. Prometna nesreča v Gorici V ulici Giustiniani v Gorici se je včeraj okrog 17.ure zgodila prometna nesreča. Trčili sta vozili opel tigra in nissan micra; osebje službe 118 je fanta in dekle prepeljalo v goriško bolnišnico, patrulji prometne policije pa sta opravili po zakonu potrebne meritve. Pet vinjenih voznikov Karabinjerji so v Tržiču odvzeli vozniško dovoljenje petim voznikom. Previsoko stopnjo alkohola v krvi so izmerili 43-let-nemu M.R.L. iz Španije, 41-letnemu Tržičanu E.P., 38-letnemu A.L. iz San Pie-ra, 27-letnemu Tržičanu A.F. in 30-letne-mu D.A. iz Štarancanu. Srečanje Slovencev v Ogleju Svetovni slovenski kongres v sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič prireja srečanje Slovencev, ki živijo v Italiji, v nedeljo, 8. junija, v Ogleju. V baziliki bo ob 11.30 maša, ki jo bo daroval duhovnik Franci Pe-trič, odgovorni urednik tednika Družina. Pel bo zbor F.B. Sedej iz Števerjana pod vodstvom Mirka Ferlana. Po maši bo kulturni program v gostišču Due leoni, kjer bodo nastopili že omenjeni zbor in godci iz Benečije. Slavnostni govornik bo Tomaž Pavšič iz Idrije. Na srečanju se bodo poslovili od generalnega konzula RS Slovenije v Trstu Jožeta Šušmelja, ki odhaj a v pokoj. Srečanje je podprl urad RS za Slovence po svetu in v zamejstvu. Srečanje ob dnevu samostojnosti Slovenije pod lipo v Šte-verjanu bo v petek, 20. junija, ob 20. uri. Morena Calligaris zmagala Morena Calligaris je zmagovalka natečaja za najlepše čipke na temo Rob, ki ga je razpisala goriška čipkarska šola. Nagrado ji je včeraj v goriškem uršulinskem samostanu, kjer so postavili na ogled čipke, podelil deželni odbornik Roberto Molinaro. Priznanje so prejele Marina Camerotto, Lucia Ciglic, Alessandra De Petho, Alenka Križmančič in Verginella Soca. V goriški tradiciji je bil »likof« praznik, s katerim so kmečke družine obeležile najpomembnejše trenutke v družinskem in delovnem življenju. Veliko slavje je v Števerja-nu vsako leto spremljalo tudi praznik zavetnika sv. Florija-na: na pogrnjenih mizah so kraljevale domače dobrote, vino in prve češnje. Na to starodavno izročilo se sklicuje praznik Števerjanski Likof, ki ga bodo na trgu pred cerkvijo male briške vasice že tretje leto zapored priredili v soboto, 24. maja. Pobuda bo priložnost za pokušnjo sadov domače zemlje, od kakovostne kapljice do olja, sadja in značilnih jedi, gostje pa bodo spoznali tudi števerjansko zgodovino, navade in obrti. Bo gat program, ki ga s pokroviteljstvom občine Štever-jan prirejajo Vinoteka Števerjanski griči, društvi Briški grič in F.B. Sedej ter lovski družini Števerjan in Jazbine, se bo začel v gra du gro fov For men ti ni ob 15. uri. Na spo re du bo okrogla miza »Brda včeraj in danes«, ki jo bo vodil Claudio Fabbro in pri kateri bodo sodelovali Alessio Stasi (Preteklost in izročilo Brd), Francesco Marangon (Družbeno-ekonom-ski pogled na briško območje) in Silvan Peršolja (Goriška S predstavitve letošnjega Likofa FOTO C.F. Brda: razvoj vinogradništva). Med 17. uro in 17.30 bo ob prisotnosti krajevnih in deželnih upraviteljev ter predstavnikov kmečkih organizacij in vinarjev potekalo slavnostno odprtje pobude, nato pa bo na vrsti pokušnja vin in hrane. Obiskovalcem bo na voljo tudi razstava krajevnih obrtnikov in značilnih vaških proizvodov, v prostorih društva Sedej pa bodo na ogled črno-bele fotografije domačina Silvana Pittolija. Skupno bo razstavljenih 560 fotografij, ki jih je Pittoli posnel od 60. let do danes. S svojo knjigo »Bye bye Tocai« bo prisotna Cristina Coari, ob 18. uri pa bo poskrbljeno tudi za vodeno pokušnjo vin. Obiskovalcem bodo na voljo najboljša vina leta 2007, ki jih bo ponujalo kar devetnajst krajevnih vinarjev. Ob proizvajalcih vina bodo sodelovali pri Likofu gostilne Dvor, Kor-šič in Vogrič, kmečki turizmi Baronesse Tacco, Kovač, Ste-kar Daniele in Stekar Sonia ter hotel Formentini. Program števerjanskega praznika Likof je vključen v manifestacijo »Odprte kleti - Cantine aperte«, ki jo prireja ustanova Mo-vimento per il Turismo del vino in bo na sporedu v nedeljo, 25. maja. Vabi vse gospodarstvenike na predavanje RAZVOJNA USMERITEV SEVERNOPRIMORSKE REGIJE Pogovor s predsednico In Prime Almiro Pirih in z direktorjem Razvojne agencije - ROD Ajdovščina Davidom Bratožem V ponedeljek, 19. maja ob 18.30 v prostorih goriškega kulturnega doma v Ulici Brass Q JCC Doberdö e Savogna Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje www.bccdoi.it OBČINA GORICA 12 Nedelja, 18. maja 2008 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Senatorka Tamara Blažina pri prefektu De Lorenzu Pozorna do vprašanja Trgovskega doma Soglašata o potrebi po popolnem spoštovanju norm za zaščito manjšine Postopek vračanja Trgovskega doma je bil osrednja tema srečanja med senatorko Tamaro Blažina in goriškim prefektom Robertom De Lorenzom, ki je v petek popoldne potekalo v vladni palači v Gorici. Šlo je za vljudnostno srečanje, v teku katerega sta si sogovornika izmenjala poglede na aktualna vprašanja, ki zadevajo slovensko narodno skupnost in goriško realnost nasploh. Posebne pozornosti je bila deležna problematika Trgovskega doma. Prefekt je v zvezi s postopkom vračanja poslopja ocenil, da gre za kompleksno vprašanje, pri katerem se prepletajo pristojnosti različnih subjektov. Postopek pridobivanja stavbe bi olajšalo večje sodelovanje nekaterih soodgovornih akterjev, je povedal de Lorenzo, ki je izrazil mnenje, da bi slovenski narodni skupnosti morali zagotoviti tudi vogalne prostore poslopja na Verdijevem korzu, ki jih danes zaseda ambulanta. Prefekt je zagotovil, da bo nadaljeval pogovore z zakladnim ministrstvom in skušal doseči, da bo centralna uprava koordinirala odločitve krajevnih izpostav v zvezi s trgovskim domom. Bla-žinova je poudarila, da bo tudi sama posredovala pri ministrstvu in si prizadevala za čimprejšnjo vrnitev stavbe. Senatorka se je zaustavila pri slovenskem šolstvu na Goriškem in opozorila prefekta na dejstvo, da se za manjšinske šole odloča vedno več italijanskih staršev. Blažinova je izpostavila predvsem vlogo, ki jo odigrava romjanska šola, in poudarila, da potrebuje pomembna ustanova še dodatno pozornost s strani javnih ustanov. De Lor en zo je spo mnil na raz ne pridobitve slovenske manjšine v zadnjih letih, od okenca na prefekturi do dvojezičnih volilnih izkaznic (pri slednjih se je sicer zavzel za popravilo pomanjkljivosti v slovenskem prevodu dokumentov). Sogovornika sta soglašala v zvezi s potrebo, da se v čim večji meri spoštuje norme za zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji. Pri tem ne gre za interpretacijo - sta ocenila -, pač pa za ustrezno spoštovanje zakonov, ki morajo biti vodilo javnih uprav. Senatorka je pohvalila prefekta za pozornost, s katero sledi in spodbuja integracijske tokove na Goriškem. Napovedala je, da bo v svoji novi vlogi sledila problematikam celotnega teritorija, posebno pozornost pa bo posvečala ravno vprašanjem, ki so povezana s slovensko narodno skupnostjo. (Ale) Tamara Blažina in prefekt Roberto De Lorenzo BUMBACA GORICA - Semolič piše Gherghetti Odprto pismo predsedniku pokrajine Pokrajinski predsednik SKGZ Livi-o Semolič nam je posredoval za objavo sledeče odprto pismo, ki je namenjeno predsedniku pokrajine Enricu Gherghetti: »Spoštovani predsednik, ko ste ob sestavi novega odbora odločili, da dodelite resor za manjšinska vprašanja italijanski odbornici, dvema slovenskima odbornikoma pa druge pristojnosti, sem po začetnem začudenju menil, da bi ta izbira lahko predstavila zanimiv izziv kako predstavnik italijanske narodnosti na najboljši način skrbi za slovensko narodno skupnost na goriškem. Prepričan sem tudi bil, da bo po dobro opravljenem delu odbornika Marin-čiča ob Brandolinovem predsedovanju nova odbornica izkoristila priložnost in s posebno prizadevnostjo in navdušenjem dokazala vse svoje sposobnosti na področju valorizacije narodni manjšin. Trenutek je sicer bil edinstven: epohalne spremembe v tem prostoru, dobro nastavljen pravni okvir zaščite manjšine, boljše medsebojno spoznavanje in sproščena klima sožitja. Prepričan sem torej bil, da bo znal predstavnik italijanske narodnosti levosredin-ske koalicije primerno začutiti odgovornost, ki jo taka vloga prinaša in zato pod- vojiti trud in prizadevanje, da bi potrdil kako tudi neslovenec na najboljši način, pro-pozitivno in pozitivno, vodi razvojno politiko v korist manjšine. Žal po dveh letih lahko ocenjujem to izbiro kot napačno in neustrezno, predvsem pa mislim, da je to bila zapravljena priložnost. Še danes namreč mi ni jasno, kateri je politično-upravni načrt odbor-ništva na področju manjšin, kaj je bilo že storjenega in katere so nadaljnje smernice. Predvsem pa je vedno bolj očitno, kako uradno zastopata pokrajino na razno-raznih slovenskih pobudah slovenska odbornika, ne pa odbornik za Slovence. Že res, da so pristojnosti pokrajine omejene in da se marsikdo sprašuje, če je ta ustanova sploh potrebna, pa vendar dokler še obstaja, bi bilo primerno, da posamezni odborniki na najboljši način opravljajo funkcije, za katere so zadolženi in za to ne delegirajo ostalih. V prepričanju, da bo v preostalem delu mandata učinkovitost večja in s tem dodatno oplemenitena vloga te ustanove v korist goriškega prostora, vas ponovno vabim na srečanje, da bomo lahko bolje poglobili nanizana vprašanja.« GORICA - Knjiga Ferrarja in Corsellisa o domobrancih izhodišče za razpravo Povojni čas pod drobnogledom VISCO Namesto taborišča vrstne hiše? Društvo Terre sul confine, center Ga-sparini iz Gradišča in krožek ACLI iz Romansa prirejajo mednarodno srečanje z naslovom »Koncentracijsko taborišče v Vis-cu, kraj spomina, ki ga je treba rešiti«. Sodelovali bodo Dario Mattiussi iz centra Ga-sparini, Ferruccio Tassin iz društva Terre sul Confine, Moreno Zago iz Tržaške univerze, zgodovinarka Slavica Plahuta in Andrea Licata iz centra Studi sulla Pace. Srečanje pod pokroviteljstvom SSO, SKGZ, ZSKP, ZSKD, SP, NŠK, ZCPZ, Kulturnega doma Gorica, Kulturnega centra Lojze Bratuž, Novega glasa in raznih drugih italijanskih društev in združenj bo v petek, 23. maja, ob 20.30 v konferenčni dvorani rekreacijskega centra Umberto Miniussi v ulici Gorizia 2 v Viscu pri Palmanovi. S srečanjem želijo prireditelji opozoriti javnost, da se gradbena podjetja zanimajo za območje nekdanjega taborišča v Viscu, saj bi rada tu zgradila kompleks vrstnih hiš. V Viscu je bilo od februarja do septembra 1943 interniranih 4.500 Slovencev in Hrvatov, 25 pa jih je umrlo. Od taborišča se je do današnjih dni ohranilo več barak. Po včerajšnji gneči v mestnem Maja leta 1945 je Slovenija in celotno jugoslovansko ozemlje, v katerega so bili Slovenci takrat vpeti in tudi politično projektirani, ponovno svobodno zadihalo. Celotno območje so osvo bo di le si le na rod no o svo bo -dilne vojske. To potem, ko je Primorska skoraj trideset let doživljala popolno narodnostno, jezikovno in kulturno zatiranje; potem ko je Ljubljanska pokrajina postala del italijanske kraljevine; potem ko je bilo Prekmurje priključeno Madžarski; potem, ko so okupatorji v taborišča deportirali na stotine slovenskih ljudi. Vedno v maju leta 1945 se je 18.000 Slovencev, od katerih je bila večina pripadnikov oborožene domobranske Legije pod vodstvom Leona Rupnika, umaknilo čez Karavanke na avstrijsko Koroško, kjer se je pre da lo Bri tan cem. Bo do či raz -voj in splet velikih dogodkov na evropski šahovnici, iminentna blokovska delitev, problem Trsta, Kardeljeva bojazen, da bi lahko domobranski in četniški odredi pod vplivom Velike Britanije predstavljali nevarnost za nastalo federacijo, dejstvo, da je bil Tito za vez nik an glo a me ri ča nov, je za -tem nedvomno vplivalo na razvoj do god kov. Bri tan ska voj ska je za to slo ven ske ko la bo ra ci o nis te vr ni la ju -go slo van skim ob las tem in jih ta ko pre pus ti la tra gič ni uso di. To je splo -šen zgo do vin ski kon tekst, v ka te re ga spada knjiga z naslovom »Slovenija 1945 - Smrt in preživetje po drugi svetovni vojni«, ki sta jo napisala angleška avtorja John Corsellis in Marcus Ferrar in so jo pred kratkim prevedli v italijanski jezik. Avtorja knjige sta se udeležila goriškega festivala eStoria, saj sta sodelovala na petkovi okrogli mizi o meji med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino (»Slovenia - Venezia Giulia 1945-2008: dal confine conteso a qu-ello scomparso?«). Srečanje so animirali še zgodovinarji Branko Marušič, Ra oul Pu po in Ste lio Spa da ro. Vo di -telj pogovora je bil tržaški zgodovinar Roberto Spazzali, ki je svoja vprašanja gostom usmerjal pretežno v tragedijo 18-tisočih domobrancev, medtem ko je mejo, ki naj bi bila tema srečanja, pustil ob strani. Izhodišče za debato je bila zato knjiga Corsellisa in Ferrarja, ki je med drugim izšla v italijanščini ravno pri goriški založbi središču so se številni trgovci odločili, da bodo svoje trgovine odprli tudi danes Zgodovinski festival je priklical v središče mesta množico ljudi BUMBACA LEG, se pravi pri glavnem organizatorju zgodovinskega festivala. Na Spazzalijevo vprašanje, kako slovensko zgodovinopisje in javnost obravnavata povojne dogodke, je Marušič odgovoril: »Poboji so bil vse do druge polovice osemdesetih let jav-nos ti za mol ča ni in pri kri ti. Pr vi, ki je o tem javno spregovoril je bil Edvard Kocbek in je zaradi tega nosil tudi posledice«. Marušič je zatem pojasnil, da se »slovenska javnost deli na tiste, ki jim partizanstvo pomeni boj za narodno osvo bo di tev, in na tis te, za ka te re je partizanstvo vsiljevanje komunistične ideologije«. Spadaro je v luči t.i. zgodovinske »objektivnosti« nonša-lantno izničil razliko med napadalci in napadenimi, med žrtvami in krvniki. »Italijani se moramo zavedati grozot, ki jih je fa ši zem po vzro čil v teh kra -jih, Slovenci in Hrvati pa morajo priznati svoja početja,« je med drugim dejal Spadaro. Spre go vo ri la sta tu di no vi nar Marcus Ferrar in John Corsellis, Anglež, ki je v mladih letih deloval na avstrijskem Koroškem kot bolničar in je kasneje zbral pričevanja, ki so objavljena v knjigi. Razložila sta, da so povojni poboji zelo delikaten argument polpretekle zgodovine, ki sta se ga lahko dotaknila z dovoljenjem angleškega parlamenta šele pred kratkim. Da bi bila knjiga po njunih besedah čim bolj nevtralna, sta vanjo vključila tako pričevanja nekaterih preživelih domobranskih vojakov in njihovih dru žin skih čla nov ka kor tu di slo ven -skega predsednika Milana Kučana. Ferrar in Corsellis sta na srečanju z novinarji, ki je potekalo pred pričet-kom okrogle mize, spregovorila tudi o fojbah, saj so po njunih besedah povezane s tematiko, ki sta ju obravnavala v knjigi. Med drugim sta povedala, da ne gre pozabiti več kot dvajsetletnega fašističnega obdobja mučenj in gro zot ter da je tre ba vsak zgo do -vin ski do go dek bra ti ve za no in ga umestiti v svoj kontekst. Ne gre torej pozabiti ničesar: ne slehernega dogodka i n niti vsega tega, kar ga j e lahko sprožilo. Na petkovem srečanju z Maru-šičem, Ferrarjem, Corsellisem in ostalimi so poslušalci napolnili šotor do zadnjega kotička, podobna gneča pa se je za festival zbrala tudi včeraj. Domala vsa srečanja so bila polno zasedena, veliko ljudi pa se je sprehajalo tu di med stoj ni ca mi s knjiž no po nu -dbo. Knjige so prodajale vse goriške knjigarne, dobro obiskana pa je bila tudi stojnica Katoliške knjigarne. Povečanega obiska so se veselili tudi lastniki javnih lokalov in trgovin na korzu Verdi, ki bodo odprte tudi danes; ne ka te re sa mo po pold ne, ve či na pa tudi v dopoldanskih urah. (VaS, td) Zadnji dan festivala Današnji, zadnji dan festivala zgodovine eStoria se bo začel ob 9. uri v šotoru Apih v ljudskem vrtu, kjer bosta Francesco Caccamo in Francesco Leoncini predavala o praški pomladi in njenih protagonistih. Ob 10. uri bo na istem prizorišču na sporedu srečanje s Silvanom Bacicchijem, Giorgiom Germanijem, Dinom Za-nuttinom in Dariom Mattiussijem, ki bodo spregovorili o povojnem obdobju v očeh partizana. Ob 10. uri se bo v šotoru Erodoto začelo tudi predavanje o Giordanu Brunu, ki ga bodo oblikovali Simonetta Bassi, Gino Benzoni, Michele Ciliberto in Fabrizio Meroi. V šotoru Apih bo ob 11. uri na vrsti posvet na temo italijanske ustave, o kateri bosta spregovorila Sergio Bartole in Dino Messina. »Ko je junak avatar« je naslov srečanja, ki se bo začelo ob 11.30 v šotoru Erodoto, ob 12. uri pa bo v šotoru Apih na sporedu posvet o zgodovini radia Trst, pričevalca dogodkov ob vzhodni meji. Ob 15.30 bodo v šotoru Apih v središču pozornosti pravičneži, ki so v času nacizma reševali Jude. O njih bodo spregovorili Tullia Catalan, Anna Foa in Liliana Picciotto, ki jih bo koordiniral Nicola Comelli. Ob 15.30 bodo Ernesto Galli della Loggia, Lui-gi Mascilli Migliorini in Gabriella Va-lera Gruber v šotoru Erodoto predavali o ljudskem pogledu na heroje, o Carlu Michelstaedterju in Enricu Mreuleju pa bodo ob 16.30 v šotoru Apih razpravljali Alessandro Arbo, Quirino Principe in Sergio Tavano. O herojih, ki so se borili proti totalitarizmu, bosta ob 17. uri v šotoru Ero-doto spregovorila Sergio Tazzer in Massimo Teodori, Raffaella Baritono, Cristina De Stefano, Elisabetta Vez-zosi in Valeria Palumbo pa bodo ob 18. uri v šotoru Erodoto predstavile like ameriških junakinj. General Fa-bio Mini bo ob 18.30 v šotoru Erodoto predaval o herojih, mučenikih in žrtvah, zadnje srečanje festivala pa se bo začelo ob 21. uri v deželnem avditoriju. Predstavljeno bo zadnje delo pesnika Pasqualeja Panelle, ki ga bo prebirala igralka Anita Kravos, posegel pa bo kritik Mario Luzzato Fegiz. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 18. maja 2008 1 3 GORICA - Tradicionalna prireditev Dijaškega doma Razposajen Pomladni dan Gojenci pripravili bogato gledališko, plesno in pevsko predstavo Gojenci so se predstavili s petjem (levo) in plesom (spodaj) BUMBACA, R.M. Pomladni dan, dan skoraj stotih gojencev Dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice, dan njihovih ganjenih staršev, dan potrpežljivih in delavnih vzgojiteljev, sodelavcev, animatorjev, tudi dan kuharice in čistilk, dan domov-cev nasploh! Naporna, toda polna zadoščenja, se je iztekla v torek, 13. maja, zvečer v dvorani Kulturnega doma v Gorici, resnično doživeta in bogata gledališka, plesna in pevska predstava z nas to pom vseh vzgoj nih sku pin. Polna dvorana je najprej sprejela brhka dekleta Vokalne skupine Dijaškega doma in starostno mlajšo skupino Goriških vrabčkov, ki so z bogato in dopolnjeno spremljavo kljunastih flavt Glasbene šole iz Nove Gorice, suvereno zapela šest skladb. Za glasbo je poskrbela profesorica Dina Slama, dirigirala pa je profesorica Irena Pahor. Takoj za njimi sta napovedovalca povabila na oder najmlajše obiskovalce številnih delavnic Ludoteke Pikanogavička, ki so se sproščeno pozibali, zaplesali in inter-pretativno zapeli nekaj veselih skladbic o živalih. Vodila jih je nasmejana glasbena pedagoginja Damjana Golavšek. Za naslednjo točko je vzgojiteljica Sabrina skrbno pripravila svojo skupino v brezhibnem recitiranju pomenljive in vedno aktualne Šiškovičeve pesmi Maj ob Soči. Starši niso štedili z aplavzi niti pri prvošolcih, saj jih je vzgojiteljica Nataša potrpežljivo naučila lepo animiranega plesnega programa. Tretje in če-trtošolci vzgojiteljice Nadje niso bili od muh in so vso publiko pahnili v smeh z igrico Kako naučiš kuro znesti jajce? Tudi burja na rolkah, ni zapihala zaman. Spodila je namreč vso človeško pohlepnost, vse grdobe sveta in vrnila naravi svoje veličastvo! S to gledališko pripovedjo so srednješolci s pomočjo Katje in Andreja, dosegli pomenljiv cilj. Dijaški dnevnik pa je pripravila Robijeva skupina, ki je s pomočjo fotokamere posnela pravi TV dnevnik, ga prilagodila domovskemu ambientu in z mladimi novinarji ter igralci predstavila na velikem platnu Kulturnega doma. Zadnja točka je tista, ki vžge, tis- ta ki poveseli in iztrže več aplavzov. Tako je bilo tudi ob zaključku Pomladnega dne, ko so se na odru pokazali plesalci in plesalke nižjih srednjih razredov. Pod vodstvom Danjele Simčič iz plesne šole Urška v Novi Gorici, so plesali ob glasbi muzikala Grease. Vse prisotne je ob koncu pozdravila ravnateljica Kristina Knez, se prisrčno zahvalila Kulturnemu domu za pomoč in razpoložljivost, zunanjim sodelavcem in domov-skin vzgojiteljem za vloženi trud. Sledila je še le pa dru žab nost ob dob ro tah ku -harice Marine. NOVA GORICA - Visokotehnološko podjetje Pitno vodo pridobijo tudi iz blatne mlakuže Vodni filter razvijajo v Primorskem tehnološkem parku BUMBACA Izolsko podjetje Vimar se v povezavi z ljubljansko družbo MF Plus že vrsto let ukvarja s filtracijskimi sistemi za pitno vodo. Podjetji sta skupaj ustanovili blagovno znamko AWT, s pomočjo katere na evropski trg zelo uspešno uvajata najsodobnejše tehnologije s področja prečiščevanja vode. Ob podpori ameriškega partnerja so začeli samostojno razvijati inovativne rešitve, s katerimi dosegajo izjemne dosežke pri filtraciji vode v gospodinjstvu in industriji. Za pridobivanje pitne vode v izrednih razmerah pa so za potrebe slovenske vojske izdelali napravo EWM, ki je dobila svoje mestu tudi v katalogih zveze Nato. Da bi ločili delo za civilne in vojaške odjemalce, so pred kratkim v okviru Primorskega tehnološkega parka, kjer že imajo demonstracijsko-izobraževal-ni prostor, registrirali tudi odcepljeno podjetje AWT, ki bo skrbelo izključno za razvoj filtracijskih sistemov za širšo uporabo, medtem ko bo družba Vimar še naprej osredotočena predvsem na vojaško področje. Direktor družbe, 41-letni Hakim El Khiar, ki je bil rojen v Maroku, njegova mati pa je Slovenka, se s filtracijskimi sistemi ukvarja od leta 1996, ko je začel iz Amerike uvažati vodne filtre za gospodinjstva. V ZDA seje tudi ustrezno izobrazil na področju priprave in obdelave pitne vode. Pravi preboj je družba doživela, ko jim je uspelo izdelati napravo za izdelavo pitne vode v ekstrem-nih razmerah. Vse skupaj se je razvilo iz ideje o tem, da bi naredili filtracijski sistem za tabornike. Na začetku zadeva ni delovala in zaradi številnih težav so idejo opustili. Potem se je zgodil zloglasni Tsunami, ko se je GORICA, KRMIN, DOBERDOB - Glasba Nomadi, Tinkara in Slovenski oktet VRH - V nedeljo, 25. maja Dan mladosti z igrami in zabavo V polnem teku so priprave na poletno glasbeno sceno, v kateri so neposredno vključena tudi slovenska kulturna društva in organizacije z Goriškega. V juniju bodo namreč potekali posebni dogodki, ki bodo prav gotovo pritegnili pozornost ljubiteljev glasbe iz vse dežele kot tudi Slovenije. V teh dneh se zaključujejo dogovori za nastop znane italijanske skupine »I Nomadi« oz. pričakuje se njihov definitiven »ok«. Predvideni datum koncerta je ponedeljek, 23. junija. Izbira datuma je tokrat še posebej zahtevna, saj je nujno potrebno usklajevanje med obvezami skupine in evropskim nogometnim prvenstvom, ki bo potekalo ravno prihodnji mesec. Tudi letos bosta osrednja nositelja koncerta na meji (ali koncerta brez meje) Kulturna domova iz Gorice in Nove Gorice s sodelovanjem novogoriškega Hita, Kluba goriških študentov iz Nove Gorice, kulturne zadruge Maja in drugih slovenskih organizacij z Goriškega. Pokroviteljstvo koncertu so že potrdili tako občina in pokrajina Gorica kot dežela FJK in mestna občina Nova Gorica. Prvi zanimiv glasbeni dogodek bo že v petek, 6. junij a, ob 21. uri, ko se bosta »na placu« v Krminu skupaj predstavila slovenska pevka Tinkara Kovač in italijanski kantavtor Massimo Bubola. Glasbenika sodelujeta že več let, zato pa gre pričakovati, da bosta tudi sredi briških gričev zadela v črno. Koncert prireja po de-cemberski izkušnji z Kočanim orkestrom krminska občina z goriškim Kulturnim domom. Tretji dogodek bo v Doberdobu v nedeljo, 15. junija, ko se bo v okviru praznovanj 50-letnice zbora Jezero predstavil nič manj kot Slovenski oktet. Slednji je namreč natanko pred 50-leti prvič nastopil v Doberdobu in požrtvovalni tamkajšnji kulturni delavci si želijo enkratno pevsko izkušnjo ponoviti. Kot je iz navedenega razvidno bomo priča v mesecu juniju vrsto pomembnim glasbenim trenutkom. Če k temu prištejemo praznovanje občinskega praznika v Sovodnjah, bo ravno Goriška pravi epicenter glasbenega dogajanja. (ik) Društvo Danica prireja ob Dnevu mladosti, v nedeljo, 25. maja, v svojem športno-kulturnem centru na Vrhu tekmovanje v znamenju zabave in dobre volje. Sodelujoče ekipe, ki jih bodo sestavljali trije moški in tri ženske, se bodo pomerile v desetih igrah, njihov potek in pravilnik pa bodo izvedele na dan tekmovanje. Odborniki društva Danica želijo s pobudo približati društvenemu delovanju predvsem mlade, vabila na prireditev pa so poslali vsem goriškim društvom, ki so včlanjena v ZSKD. Doslej sta svojo prisotnost potrdili samo dve ekipi, sicer pa pri Danici računajo, da se bo do torka, 20. maja, ko zapade rok za vpise, prijavilo še kako društvo; pobuda predstavlja namreč osvežitev tradicionalne ponudbe kulturnih društev, o kateri je vedno govora in ki si je vsi želijo. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri, zaključilo pa se bo okrog 14. ure. Sledila bosta »paštašuta« za vse udeležence in nagrajevanje. Informacije je mogoče dobiti na telefonski številki 339-7484533 (Dolores). GORICA Odpravljajo se na pohod mimo Titovih napisov Mladinsko-rekreacijska sekcija športnega združenja Dom in območni odbor Združenja borcev za vrednote NOB -Nova Gorica prirejata ob Dnevu mladosti v nedeljo, 25. maja, 4. Po hod mi mo Ti to vih na pi sov (Golec - Veliki vrh - Sabotin). Zbirališče bo ob 5.30 pred spo-me ni kom pad lim v Bra ni ku-Ri -hemberku, zaključek pri bivši kara vli na Sa bo ti nu. Mož na je pri -dru ži tev na kraj ših vmes nih re -lacijah; informacije na tel. 3201403712 (Andrej), andrej-ro@gmail.com. na veliko govorilo o problemih, do katerih prihaja zaradi pomanjkanja pitne vode, kar jim je dalo novega zagona. Z bogatejšimi izkušnjami jim je uspelo sestaviti sistem, ki je deloval, in ko so ga predstavili na sejmu v Gornji Radgoni, so zanimanje za napravo pokazali tudi na ministrstvu za obrambo. Potem so jo še izboljšali, tako da izpolnjuje stroge Natove standarde in danes se zanjo zanimajo različna obrambna ministrstva, pa tudi Organizacija Združenih narodov, ki je s svojimi misijami prisotna povsod po svetu. Naprava jih zanima predvsem za uporabo v Afriki, kjer je pomanjkanje pitne vode stalnica. EWM je kompaktna, 74 kilogramov težka terenska naprava, s pomočjo katere je mogoče v eni uri iz kakršnegakoli vodnega vira, tudi najbolj zanikrne mlakuže ali zajetja, onesnaženega s pesticidi, pridobiti 700 litrov vode. To pomeni, da v izrednih razmerah dnevno oskrbi 5.000 ljudi. Njena prednost pred ostalimi obstoječimi modeli je v tem, da je zelo enostavna za uporabo. Ni je treba razstavljati in menjavati filtre, ampak se s pritiskom na gumb filtri povratno izpe-rejo. Po besedah El Khiarja so vsi potrebni kemični in biološki testi pokazali, da je kakovost vode odlična, velika prednost naprave pa je tudi izreden, več kot 95-odstotni izkoristek. Novo odcepljeno podjetje AWT se bo ukvarjalo predvsem s filtracijskimi sistemi za gospodinjstva in industrijo, nadaljevalo pa bo tudi z reševanjem problematike vaških črpališč in vodovodov, ki so nenadzorovani in imajo stalne težave s kakovostjo pitne vode. Podobnih vaških zajetij je v Sloveniji precej, tako da imajo dela že zdaj vrh glave. Veliko prihrankov si lahko z njihovo pomočjo obetajo tudi številna slovenska podjetja. Pred kratkim so za večje slovensko podjetje izdelali prototip naprave, s pomočjo katere družba samo na enem stroju prihrani 170 kubičnih metrov vode na mesec. »Za vsako industrijsko aplikacijo je mogoče sestaviti tak filtracijski sistem, da deluje, teh aplikacij pa je samo v Sloveniji nešteto,« je povedal El Khiar in dodal, da na ta način podjetja prihranijo veliko stroškov, ker se voda vrne v sistem in kroži, nezanemarljiv pa je tudi doprinos k varovanju okolja. Izdelujejo tudi naprave za razsoljevanje morske vode za uporabo na plovilih in otokih. Ker na otokih, kjer ni pitne vode, običajno primanjkuje tudi elektrike, trenutno razvijajo sistem, s pomočjo katerega bo desalinizator deloval na sončno energijo. In kakšne načrte imajo za prihodnost? Ker so podnebne spremembe na globalnem nivoju že poskrbele za to, da ni več konstantnih padavin in ponekod že primanjkuje vode, resno delajo na ideji o tem, da bi morale biti vse novogradnje opremljene z za-logovnikom za deževnico. S centralnim fil-tracijskim sistemom bi se na ta način zbrano vodo prečiščevalo in šele, ko bi zaloge lastne vode pošle, bi sistem samodejno preklopil na koriščenje vode iz mestnega vodovoda. »Mislim, da je to najboljša in najenostavnejša rešitev za zmanjšanje porabe vode v svetu in za prilagoditev na nove razmere,« je še povedal El Khiar, ki je presenečen nad tem, da v svetu na področju obdelave vode zaenkrat nihče ne ponuja boljših rešitev. (nn) 14 Nedelja, 18. maja 2008 GORIŠKI PROSTOR / Merili bodo hitrost Goriški mestni redarji bodo jutri med 9.30 in 11.30 merili hitrost avtomobilov z radarjem v ulici Terza Armata, v sredo, 21. maja, med 15. in 18. uro pa v Svetogorski ulici. V Tržiču o pravicah Na festivalu Biofest v Tržiču bo danes ob 10.30 srečanje o človekovih pravicah, ki ga prireja omizje miru iz FJK. Med govorniki bodo podžupanja Silvia Altran ter Alessandro Capuozzo, Lorenzo Croattini in Alessandro De Paoli. Zaposlijo čistilce Na pokrajinskem uradu za delo v ulici Alfieri v Gorici bodo jutri zbirali prijave za nadaljnje selekcije za osem čistilcev, ki jih bodo zaposlili s pogodbami za določen čas pri goriški občini. Trije bodo zaposleni s polnim urnikom, pet pa jih bo delalo s part time pogodbami. Razstava vin v Gradišču V Gradišču se bo danes zaključila pobuda Gran Premio Noe, med katero so nagradili najboljša vina iz dežele. Ob 17. uri bodo predstavili knjigo o vinogradništvu v FJK »La vite nella storia e nel-la cultura del Friuli«. Voden ogled razstave V palači Attems-Petzenstein v Gorici bo danes ob 16.30 brezplačen vodeni ogled razstave Josef Maria Auchental-ler (1865-1949) - predstavnik dunajske secesije na robu cesarstva. Voden ogled v slovenščini je možen z rezervacijo (tel. 0481-547541). Moreu razstavlja V gostilni La locandiera v Gorici bodo jutri ob 20. uri odprli razstavo, na kateri bodo na ogled platna, ki jih je poslikal ronški slikar Renzo Moreu. di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.00 -20.00 - 22.00 »Superhero Movie«. Dvorana 2: 15.00 - 17.30 - 19.50 22.15 »Gomorra«. Dvorana 3: 15.50 - 17.50 - 20.00 22.00 »Notte brava a Las Vegas«. CORSO Rdeča dvorana: 15.30 - 17.45 - O Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 20.00 - 22.15 »Mongol«. Modra dvorana: 15.30 - 17.45 - 20.30 »Speed Racer«. Rumena dvorana: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.15 »Iron Man«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.00 -20.10 - 22.00 »Superhero Movie«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.00 -22.00 »Notte brava a Las Vegas«. Dvorana 3: 15.00 - 17.30 - 19.50 -22.15 »Gomorra«. Dvorana 4: 15.20 - 17.30 - 19.50 -22.10 »Iron Man«. Dvorana 5: 15.20 - 17.45 - 20.00 -22.10 »Mongol«. fi Razstave RAZSTAVO FOTOGRAFIJ PRIMOŽA BRECLJA z naslovom Sledi spominov bodo odprli danes, 18. maja, ob 11. uri v lokalu Caffe Trieste na trgu Oberdan 1 v Ronkah. Razstavo, ki bo na ogled do 29. junija, bo predstavil Mau-rizio Frullani. Koncerti GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 20. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert har-monikaša Igorja Zobina. SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: v soboto, 31. maja, ob 18. uri v dvorani krom-berškega muzeja koncert z naslovom »Renesansa« (pevska skupina Musi-cum predstavi novo zgoščenko); informacije na tel. 0481-532163, scgvko-mel@tin.it; vstop prost. ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza slovenske katoliške pro-svete Gorica vabijo na zaključno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Primorske Naša pomlad 2008 v četrtek, 22. maja, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Nastopili bodo otroški pevski zbori Višaji - OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, OŠ Šempas, OŠ Dobrovo-Kojsko, OŠ Komen podružnica Štanjel, OŠ Draga Bajca Vipava, glasbena šola Koper podružnica Izola, glasbena šola Koper; mladinski pevski zbori OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, vokalna skupina Bodeča neža Vrh, dekliški pevski zbor Elum - DMOPP Bakla Postojna. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo v maju profesorji vseh oddelkov šole nudili brezplačne poskusne individualne lekcije za otroke; prijave na tajništvu Glasbene matice v Gorici, korzo Verdi 51, tel. 0481531508, od ponedeljka do petka med 15. in 17. ure. S Izleti DRUŠTVO JADRO IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK vabita na avtobusni izlet v Belo Krajino v nedeljo, 25. maja; informacije in vpisovanje na tel. 0481-482015. KRAJEVNE SKUPNOSTI Solkan, Pev-ma-Štmaver-Oslavje, Stražice in Sve-togorska-Placuta vabijo na 9. čezmejni Pohod treh mostov, ki bo danes, 18. maja. Zbirališče bo od 9. ure dalje pri bivši karavli v Solkanu, kjer bo tudi cilj; štart ob 9.30. Med potjo bosta delovali dve okrepčevalnici, v Štmavru in pri pevmskem mostu. MLADINSKO-REKREACIJSKA SEKCIJA ŠZ DOM in območni odbor Združenja borcev za vrednote NOB - Nova Gorica vabita ob Dnevu mladosti 2008 v nedeljo, 25. maja, na 4. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sabotin). Zbirališče bo ob 5.30 pred spomenikom padlim v Braniku-Rihemberku, zaključek pri bivši karavli na Sabotinu. Možna je pridružitev na krajših vmesnih relacijah; informacije na tel. 320-1403712 (Andrej), andrejro@gmail.com NA SPREHODU PO TRŽIŠKEM OZEMLJU: danes, 18. maja, kolesarski izlet po zaščitenih območjih Ca-vana in Schiavetti z zbirališčem ob 9. uri na parkirišču Gaslini (ul. Valenti-nis), ob 9.15 pred stolnico v Tržiču (ul. F.lli Rosselli) in ob 9.30 na cesti za Ma- rino Julijo pred silosi De Franceschi za udeležence, ki bodo prišli z avti. Izlet se bo zaključil ob 13. uri. SPDG vabi v nedeljo, 8. junija, na vsakoletno srečanje obmejnih planinskih društev. Srečanje bo na Tržaškem v priredbi SPDT, na razpolago bo avtobus; podrobnejše informacije v prihodnjih dneh. Čestitke Ü3 Obvestila Draga ZORA! Danes praznuješ v Doberdobu 16. rojstni dan. Mama in tata ti iz srca želiva vse najboljše in da bi bila vedno zdrava in vesela. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Terza Armata -ponedeljek, 19. maja, 9.30-11.30; Sve-togorska ul. - sreda, 21. maja, 15.0018.00; ul. Trieste - sobota, 24. maja, 9.30-11.30; ul. Kugy - torek, 27. maja, 15.00-18.00; ul. Fatebenefratelli -četrtek, 29. maja, 9.30-11.30; ul. Fai-ti - sobota, 31. maja, 15.00-18.00. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481-522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. POLETNO SREDIŠČE SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA v Gorici bo delovalo od 9. junija do 18. julija in od 25. avgusta do 5. septembra, od ponedeljka do petka; vpisovanje in podrobnejše informacije daje uprava na tel. 0481-533495 ob delavnikih med 13. in 18. uro najkasneje do 23. maja. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2008 za otroke od 4. do 12. leta, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole v organizaciji Skupnosti družin Sončnica bo v Gorici od 9. junija do 11. julija med 7.45 in 13. uro z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom ali brez; vpis na sedežu Mladinskega doma ul. Don Bosco 60 (od ponedeljka do četrtka med 15. in 17.30); informacije na tel. 0481-546549, 0481-536455 in 328-3155040. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja ob 20-letnici ustanovitve, 18. mednarodni moški turnir na 24 ekip v soboto, 24. maja. Zbor ekip bo ob 8. uri na igrišču v Štandrežu za telovadnico. Igra se na igriščih v Gradišču, Renčah v Sloveniji in v Štandrežu. DRUŽBE IRIS, IRISACQUA IN ISOGAS obveščajo, da je okence v ulici San-tAmbrogio v Tržiču zaprto zaradi dezinsekcije. Dejavnosti tržiškega okenca bo do nadaljnjega prevzelo okence v ulici Cau de Mezo v Ronkah, ki bo odprto od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 14. in 18. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sklicuje v petek, 6. junija, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici redni občni zbor, v prvem sklicu ob 12. uri, v drugem sklicu ob 16.30. Pred občnim zborom bosta ob 16.30 proslavitev 25-letnice Društva in razstava likovnih del članic Silve Stantič in Emilije Mask. KMEČKA ZVEZA iz Gorice obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim interesentom za izpolnitev davčne prijave ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 13. uro; informacije na tel. 0481-82570. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce bo potekala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA NASA POMLAD 2008 Zaključna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Primorske NASTOPAJO Otroški pevski zbori: VIŠAJI - OSNOVNA ŠOLA DANILA LOKARJA AJDOVŠČINA, OSNOVNA ŠOLA ŠEMPAS, OSNOVNA ŠOLA D0BR0V0-K0JSK0, OSNOVNA ŠOLA KOMEN podružnica ŠTANJEL, POKA - OSNOVNA ŠOLA DRAGA BAJCA VIPAVA, GLASBENA ŠOLA KOPER podružnica IZOLA, GLASBENA ŠOLA KOPER. Mladinski pevski zbori: Mladinski pevski zbor OSNOVNA ŠOLA DANILA LOKARJA AJDOVŠČINA, Vokalna skupina BODEČA NEŽA VRH SV. MIHAELA, Dekliški pevski zbor ELUM - DMOPP BAKLA POSTOJNA Četrtek, 22. maja 2008 ob 18. uri Gorica, Kulturni center LOJZE BRATUŽ Draga Valentina in Carmine danes skupaj stopata v novo življenje. Mi vsi vama želimo veliko ljubezni, sreče in lepih trenutkov. KD Sovodnje Valentina, danes bo zate najsrečnejši dan, ko svojemu dragemu obljubo boš dala. Ves čas le ljubezen naj zakon prežema! Sovodenjska dekleta Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiške-ga kulturnega konzorcija, Vila Vicen-tini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ron-ke, do 12. ure 30. maja. OBČINA GORICA sporoča, da bosta anagrafski in matični urad v ponedeljek, 19. maja, v popoldanskih urah zaprta. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v sredo, 21. maja, v prostorih goriške prefekture na Travniku. ŠKD DANICA prireja ob Dnevu mladosti v nedeljo, 25. maja, tekmovanje z družabnimi igrami v centru Danica na Vrhu; informacije in vpisovanje do torka, 20. maja, na tel. 3397484533 (Dolores). 13 Prireditve KD SOVODNJE vabi v petek, 23. maja, ob 20. uri v Kulturni dom v So-vodnjah na prireditev »Danes si želimo dober dan«. Večer bo namenjen otrokom in obogatili ga bodo otroški zbor in mladinski odsek KD Sovod-nje s pesmimi, gledališko igrico in likovno razstavo. OBČINA ROMANS vabi v petek, 23. maja, ob 20.30 v občinsko sejno dvorano v ul. La Centa 6 na zaključni večer iz niza »Un amore di libro«. Novinar Carlo Morandini bo predstavil pisatelja Alda Barbino in njegovo delo »Cosi e la vita. Cussi 'je le vite. Storia di animali, acque e foreste«. OBMOČNO ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB NOVA GORICA - sekcija Maj 45 vabi na srečanje z Božom Repetom, raziskovalcem Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani na temo »Tito in Slovenci 1941 -1945« v torek, 20. maja, ob 20. uri v dvorani mestne občine Nova Gorica. SCONFINANDO je naslov niza prireditev v organizaciji dežele FJK in občin Dobrovo, Krmin in Medea: danes, 18. maja, v Krminu cel dan »Fie-ste da viarte«. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA prireja informativno predavanje na temo razvojne usmeritve Severnoprimorske regije; v goste bosta prišla Almira Pi-rih, predsednica podjetja Imprime, in David Bratož, direktor Razvojne agencije - ROD Ajdovščina. Potekalo bo v ponedeljek, 19. maja, ob 18.30 v prostorih Kulturnega doma v ulici Brass v Gorici. Poskrbljeno bo tudi za simultano prevajanje v italijanščino. V KONFERENČNI DVORANI GORIŠKE POKRAJINE na korzu Italia 55 v Gorici bo v četrtek, 22. maja, ob 16.30 posvet z naslovom Perspektive medkulturnega dialoga v Srednje-vzhodni Evropi«. Prisotni bodo Franz Irbinger (Oesterreich Kooperation v Dunaju), Monica Joita (Romunski inštitut za kulturo in humanistično raziskovanje v Benetkah), Igor Škam-perle (Ljubljanska univerza), Claudio Cressati (Videmska univerza) in Mark Aurel Erszegi (Madžarsko veleposlaništvo v Rimu). ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE vabi na predstavitev knjige z naslovom »Israele - Storia dello Stato - Dal so-gno alla realta (1881-2007)« v sredo, 21. maja, ob 18. uri v konferenčni dvorani goriške sinagoge v ul. Ascoli 19. Na predstavitvi bo prisoten avtor Claudio Vercelli. Prispevki Namesto cvetja na grob strica Dara Ma-rušiča darujeta Leda in Edvin 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu. Namesto cvetja na grob svakinje Jo-lande daruje Riccardo Kocjančič z družino 100 evrov za Unicef. Ob 3. obletnici smrti Ludvika Cotiča daruje žena Cilka z Vrha z družino 25 evrov za društvo krvodajalcev So-vodnje, 25 evrov za CRO v Avianu in 25 evrov za VZPI Vrh za vzdrževanje spomenika padlim v NOB. Pogrebi JUTRI V RONKAH: 11.00, Vittoria Si-monutti vd. Zuin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in v Videm za upepelitev. ZAHVALA Jožef Radetič Ob izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo dr. Katji Lavrenčič za dolgoletno zdravniško oskrbo, osebju podjetja Itaca za nego na domu, župniku Ambrožu Kodelji za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru in organistu Hermanu Antoniču, predsedniku VZPI-ANPI Dol-Jamlje g. Jordanu Semoliču za priložnostni govor, zastavonoši g. Jožefu Ferfolji, udeležencem pogreba, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene, sorodnikom, prijateljem ter vsem, ki ste na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci Jamlje, 18. maja 2008 EDELJSKE Nedelja, 18. maja 2008 1 5 APrimorski r dnevnik M Nedeljske volitve v Srbiji so bile eden najpomembnejših dogodkov letošnje politične pomladi v Evropi. Volili so sicer marsikje, a v Španiji, v Italiji in na Malti so bili volilni izidi napovedani; edinole pri volitvah ciprskega predsednika je prišlo do presenečenja, saj bi lahko prišlo do ublažitve napetosti in začasno odprtje prehoda v Ulici Ledra kaže na to. V Srbiji pa ne. Vse do zadnjega je bil izid volitev negotov, vse do objave volilnih izidov si politični analitiki niso našli odgovora na vprašanje, ali bodo srbski volivci izbrali evropsko perspektivo, ali pa bodo vztrajali pri nacionalistični opciji. Nasproti sta si stala dva tabora z dvema liderjema, proevropskim Tadičem in radikalom Nikoličem. Nasprotnika sta si bila že 10. februarja, v drugem krogu predsedniških volitev, ko je tesno zmagal Ta-dič. Vendar takrat o volilnih izidih ni bilo mogoče razmišljati z vidika evropske perspektive. Šlo je za obračun med dvema blokoma, ki sta si, po sili razmer, za volilno parolo izbrala neločljivost Kosova od Srbije. Teden dni kasneje je kosovska skupščina razglasila neodvisnost. Potem so si dogodki sledili kot na tekočem traku, V Srbiji je prišlo do množičnih demonstracij, ki so v začetku vzbujale veliko zaskrbljenost, po tednu dni pa je vse utihnilo. Srbija je sicer odpoklicala veleposlanike iz vseh držav, ki so priznale Kosovo, vendar ni prekinila diplomatskih odnosov in ni zaprla veleposlaništev. Vse je bilo videti kot narejeno za zunanje potrebe, brez pravega vsebinskega zagona. Že teden dni po priznanju Kosova je postalo jasno, da je stanje ustaljeno in je popolna normalizacija samo vprašanje časa. Srbija je od nekdaj ključni dejavnik na Zahodnem Balkanu. Lahko tudi rečemo, da je bila pogosto element destabilizacije v regiji. Tudi jugoslovanska kriza ob koncu osemdesetih let se je začela v Srbiji, z Miloševičevo politiko, ki je razgradila jugoslovansko ustavo iz leta 1974. Stara metoda, da v obdobju hudih gospodarskih težav najdeš zunanjega sovražnika, je bila v začetku učinkovita. Mitingi so vabili množice na ulice in Miloševiču je uspelo ljudi prepričati, da je Srbija edini pravi naslednik Titove Jugoslavije. Vendar se druge republike nekdanje SFRJ niso pustile »poenostaviti«. Slovenija tu ni bila problem, kajti Srbi v Sloveniji nimajo etničnega ozemlja, zato z njeno odcepitvijo ni bilo bistvenih težav. Isto velja za Makedonijo; slednja ima veliko težav z Bolgarijo in Grčijo, v prihodnje bi jih lahko imela s Kosovom, ne pa s Srbijo. Pač pa je bila za Srbe nesprejemljiva odcepitev Hrvaške. Srbsko-hrvaška vojna je bila krvava, obsodbe haaškega sodišča kažejo, da ni bil samo en agresor. Hrvaška je vojno zmagala na bojišču, tudi ob podpori nekaterih zahodnih sil, ki so ji mimo embarga dobavljale orožje, na hrvaška bojišča pa so prihajali tudi prostovoljci. Vojna operacija Nevihta, v kateri je Hrvaška izgnala iz Krajine skoraj vse Srbe, je bila hud udarec za Miloševičevo politiko. Še hujši udarec pa je bil za beograjskega diktatorja Daytonski sporazum, s katerim je bil Bosni in Hercegovini priznan nov status ter so splahnele sanje, da bi postala Republike srpska del Srbije. Vojna v Bosni in Hercegovini je bila krvava, obleganje Sarajeva je bilo najdaljše obleganje kakega mesta v sodobni evropski zgodovini, vendar Srbiji ni uspel poskus, da bi dosegla razpad Bosne in Hercegovine. Za to državo je prevzela skrb mednarodna javnost in Miloševič je moral v Daytonu seči v roko Tudjmanu in Izetbegoviču. Črna gora je odšla kasneje, ko Mi-loševiča ni bilo več; Srbi so ga na volitvah porazili in potem ga je predsednik srbske vlade Zoran Djindjič izročil haaškemu so- dišču; to dejanje je plačal z življenjem. Ostalo je torej Kosovo. Tam, z množičnim mitingom na Gazimestanu se je dejansko začela jugoslovanska kriza. Kosovo je bilo zibelka Srbije, Miloševič je začel v Prištini graditi veliko pravoslavno cerkev; nikoli je ni dokončal in to železobetonsko ogrodje z veliko zlato kupolo, ki jo vidiš od vsepovsod, še vedno sameva na travniku blizu kosovske knjižnice. Miloševič je hotel iz Kosova narediti Srbijo. Samo genocid bi mu to dejansko omogočil, in lotil se ga je. Tu pa so posegle mednarodne sile in mu to preprečile. Res boleče je bilo poslušati ropot letalskih motorjev nad našimi glavami, vendar je bila to res edina možnost. Sedaj je Srbija izgubila še Kosovo. No, dejansko ga je izgubila že leta 1999, odkar ga upravljajo Združeni narodi. Ampak upanje je ostajalo, ostale so sanje. Vse do 17. februarja. Srbi so, kot rečeno, po razglasitvi Kosova pripravili množično manifestacijo; en demonstrant je celo umrl pri napadu na ameriško veleposlaništvo; potem pa je vse potihnilo. Začel se je boj med predsednikom vlade Koštunico in predsednikom republike Tadičem. Koštunica, človek, ki je premagal Miloševiča, se je opredelil za Kosovo, proti Evropi. Tadič se je opredelil za Evropo. Tu je treba povedati še nekaj. V času razpada Jugoslavije, torej pred nekaj manj kot 20 leti, je znašal BDP na prebivalca v SFRJ kakih 3.000 dolarjev; V Srbiji znaša danes ob vseh inflacijah kakih 5 do 6 tisoč dolarjev: torej enaka kupna moč kot pred 20 leti, ko, na primer, še ni bilo računalnikov in mobilnih telefonov. V Sloveniji je BDP na prebivalca približno 23.000 evrov, torej okoli 35.000 dolarjev. To najbolje kaže, kaj vse je Srbija zamudila, ker ni pravočasno stopila na evropski vlak. Ljudje ne ponavljajo napak. Na nedeljskih volitvah so morali izbirati med nacionalistično zaprtostjo in evropsko prihodnostjo. Tokrat so stopili na vlak in izbrali Evropo. Dejstvo, da je Tadič prejel 10 odstotkov glasov več kot Nikolič jasno kaže na to odločitev srbskih volivcev. Številke ne lažejo, obrat je jasen, o vsem drugem bo še tekla beseda, razen o dejstvu, da so Srbi tokrat izbrali Evropo. Razglasitev samostojnosti Kosova je bila neizbežna. Srbija vse od konca vojne ne nadzira več tega ozemlja. Upravljajo ga Združeni narodi, valuta v Kosovu je evro, z Beogradom ni več nobene povezave. Nemogoče je bilo razmišljati o tem, da bi Kosovo zopet postalo del Srbije. Tudi če bi se to zgodilo, bi nastale velike težave. Na Kosovu živita dva milijona Albancev, Srbov je 8 milijonov. Si predstavljamo srbski parlament, v katerem bi bila petina poslancev Albancev, kjer bi albanske stranke odločale o tem, kdo bo sestavljal vladno koalicijo v Srbiji, kjer bi bila albanščina skupaj s srbščino uradni jezik? Prav nihče ne more o tem resno razmišljati; Srbi so zato razmišljali le o ohlapni zvezi, kjer pa Kosovo ne bi imelo lastne zunanje politike in torej zastopstev v tujini, ne bi imelo vojske, ne bi pa imelo niti svojega enakopravnega zastopstva v srbskem parlamentu: predlogi, ki so bili za Kosovo nesprejemljivi. Razglasitev neodvisnosti je bila torej neizbežna; če bi do nje ne prišlo, bi na samem Kosovu izbruhnili nemiri in lahko bi se zopet vnelo. Po smrti Ibrahima Ru-gove si namreč mlajše vodstvo še ni pridobilo toliko zaupanja, da bi bilo kos morebitnim ekscesom ekstremnih kril. Kosovsko vodstvo je želelo razglasiti neodvisnost po volitvah 10. decembra lani. Počakali so do konca srbskih predsedniških volitev, teden dni kasneje pa so sprejeli odločitev. Datum je bil izbran skrbno, dan pred zasedanjem zunanjih ministrov Evropske unije. To je bruseljski diplomaciji omogočilo hitro ukrepanje in preprečilo, da bi se države članice EU razkropile. Resda stališče ni govorilo o enotnem priznanju, bilo pa je enotno, kar je bilo za Evropsko unijo zelo pomembno. Evropska unija je bila vseskozi dejavnik pri teh dogajanjih. Nihče sicer ne bo mogel izmeriti, v kolikšni meri je ponudba političnega sporazuma Srbiji na zasedanju zunanjih ministrov EU 29. januar- PO PARLAMENTARNIH VOLITVAH V SRBIJI Začetek konca jugoslovanske krize Bojan Brezigar ja prispevala k Tadičevi zmagi; o tem, da je podpis stabilizacijsko-asociacijske pogodbe 29. aprila prispeval k zmagi proe-vropskih sil na parlamentarnih volitvah, pa menda ne more biti dvoma. Če tega sporazuma ne bi bilo, bi bile besede o evropski prihodnosti v volilni kampanji puhlica. Tako pa so bile odločilne. Samo tisti, ki smo tem dogajanjem sledili od blizu, vemo, koliko napora je vložilo slovensko predsedstvo EU za dosego tega rezultata. Če bi kdo drug predsedoval Evropski uniji, se to zagotovo ne bi zgodilo; še zlasti, če bi predsedovala katera od tistih držav, ki opozarjajo, da so bile zadnje širitve preuranjene in na nekakšni »utrujenosti« pozivajo k večji previdnosti pri naslednjih širitvah. In potem so bile tu še tiste države, ki imajo odprte račune s Srbijo, v prvi vrsti Nizozemska, katero dolžijo, da s svojimi vojaki ni zaščitila Bošnjakov in tako dopustila pokol v Srebrenici. Še zlasti Nizozemsko je bilo težko prepričati, da je sedaj pravi trenutek za začetek konca jugoslovanske krize. Delo, ki ga je opravil slovenski zunanji minister je neprecenljivo; to je mnenje vseh, ki so mu po koncu tiste napete seje čestitali. Končala se je bitka, ki jo je Dimitrij Rupel napovedal na novinarski konferenci 20. decembra v Bruslju, ob predstavitvi prioritet predsedovanja, ko je dejal, da prebivalci Srbije zaslužijo evropsko prihodnost in da ne sme narod večno plačevati za zločine svojih nekdanjih voditeljev. Besede, ki so vzbudile kar nekaj negodovanja, tudi nekaj poceni ironije, so se naposled uresničile Kakšno vlogo so imele pri tem ZDA in kakšno vlogo je imela Rusija? Washington se je želel Kosova čim prej rešiti, zato je že od lanskega leta silil k razglasitvi neodvisnosti. Pripravil je več načrtov in dolgo so prevladale govorice o enostranski razglasitvi neodvisnosti takoj po kosovskih volitvah decembra lani. Prevladala je politika Evropske unije,ki se je zavzemala za koordinirano razglasitev neodvisnosti, torej za dogovor med EU in kosovskim vodstvom. Takrat. Ko so vsi vneto navajali razne datume, je bil dogovorjeni datum 10. marec, po španskih volitvah, vendar Zapatero za to ni bil zainteresiran: Španija Kosova ni nameravala priznati. Tako je bil izbran 17 februar. Vse ostalo pa je itak znano. Za konec. Prva ugotovitev, ki pade človeku na misel, je, da so ta dogajanja potekala zelo mirno. Z izjemo vandala na ameriškem veleposlaništvu v Beogradu ni razglasitev neodvisnosti Kosova terjala enega samega človeškega življenja. Po vsem, kar se je v regiji dogajalo v zadnjih dvajsetih letih, je to pravi čudež. V Srbiji se že začenjajo špekulacije in na delu so sile, ki jim sedanje stanje ni po volji; tudi v Sloveniji jih je nekaj. Ob ugotovitvi, da je Srbija na volitvah izbrala Evropo, da so za proevropski blok množično glasovali predvsem mladi, da želijo Srbi izkoristiti to priložnost, je manj pomembno, kako bo sestavljena vlada. Zagotovo pa bo pri tem imela pomembno besedo socialistična stranka, tista, ki jo je nekdaj vodil Miloševič. Ta stranka je sedaj postavljena pred izbiro: naj se poveže z radikali in omogoči oblikovanje nacionalistične vlade, ali naj vstopi v proevropsko koalicijo. Verjetno je napočil čas, da ta stranka, ki sodi v socialistično internacionalo, prevzame vrednote evropskega socializma in se otrese spon preteklosti, ki ji ne morejo biti v čast. To je zgodovinska priložnost tudi za srbske socialiste. Ampak ne glede na to, kdaj in kako bo sestavljena nova vlada, so volitve v Srbiji jasno pokazale na proevropsko usmerjenost, ki je videti nepovratna. Če je temu tako, je to zares začetek konca dolge jugoslovanske krize. Zahodni Balkan sodi v Evropo in sedaj je na pravi poti. Končno! * * * * * * 16 Nedelja, 18. maja 2008 NEDELJSKE TEME / U C E N C I 3 4. I N 5. R A Z R E D A »Z ladjico smo se peljali po reki Tiberi. Ob reki živijo številni brezdomci.« »Ko smo prišli v Vatikan, smo si ogledali trg sv. Petra, potem smo si ogledali baziliko, nato pa smo šli na kupolo. Do vrha je bilo 640 stopnic. Najbolj všeč mi je bila marmornata Pieta velikega umetnika Michelangela.« »Piazza di Spagna je najbolj poznan trg v Rimu. Na njem je velik vodomet Fontana della Barcaccia, ki ima obliko ladje. Ob vodometu je veliko stopnišče Trinita dei Monti, ki šteje 135 kamnitih stopnic.« »Stopnišče so zgradili Francozi leta 1495.« »Meni je bila najbolj všeč Fontana di Trevi, ker je zelo velika. Tina in jaz sva vrgli kovanec v vodo.« »Pravijo, da če vržeš kovanec v vodo, se povrneš v Rim. Poskusili smo tudi mi. Vrgli smo deset centov... « OBISK SEDEŽA RAI V RIMU V petek , 11. aprila, smo si šli ogledat delovne prostore italijanskega radia in televizije. Center se nahaja v Rimu in sicer v kraju Saxa Rubra. Do tja smo se odpeljali z vlakom, ki vozi od postaje Flaminio proti Viterbu. Pri vhodu nas je čakala novinarka Fran-cesca Fusco, ki sledi našemu projektu GT Ra-gazzi. Pospremila nas je do menze, kjer smo pojedli kosilo. Po kosilu je sledil ogled tega centra, kjer je zaposlenih 5.000 ljudi. Ko smo vstopili v prostore RAI-a, so nam učiteljice rekle, da moramo hoditi po desni strani hodnika in biti v popolni tišini. Najprej smo obiskali studio, kjer tehnik poskrbi za glas in posnetek. Zanimiv je bil urad, kjer grafik Serafino na računalniku ustvarja grafične dodatke, ki so potrebni za ozadje pri raznih oddajah GT Ragazzi. Zraven njega je sedel še tehnik, ki skrbi samo za podnapise in tehnik, ki se ukvarja samo z glasbenimi podlagami. Obisk smo nadaljevali v studiu režije. Vstopili smo v posebno sobo, ki je bila opremljena s številnimi ekrani, najrazličnejšimi rekviziti za spreminjanje zvokov, mikrofon, številni gumbi... Ob 16:15 je končno dospel čas oddaje. Z nami so se od- »V sredo, 9. aprila, smo šli učneci 3., 4. in 5. razreda v Rim z vlakom. Peljali smo se z modernim vlakom Eurostar. Vozili smo se 6 ur. Med potovanjem smo malicali, se igrali in se pogovarjali.« COS PINKA TOMAZIC / NEDELJSKE TEME Nedelja, 18. maja 2008 2 1 RIM Z vlakom v Rim smo se odpeljali, v hotelu Tizi so nas gostovali. Trge smo si ogledovali , se lovili in se igrali. Ob udovali smo Vatikan, tam bi radi bili cel dan. Prekrasen je bil tudi Kolosej, Tibera in tako naprej. Pa še Bocca della Verita, moja roka je notri šla. Vodomet Fontana di Trevi, ta je krasota , pono i in podnevi. Trg Piazza di Spagna, slike je vredna, saj je zanimiva, prelepa, pre edna. V Rimu je bilo lepo , a tudi malo alostno. Ko morali smo nazaj domov! In v vlaku , ko smo se vozili , malo smo se tudi lovili. A bili smo vseeno veseli, ker lepe spomine na Rim bomo imeli. »Bilo je krasno. Všeč mi je bilo vse!« »Srečna sem, da sem videla Rim. Moja mama ga ni še videla.« »Izlet v Rim mi je bil zelo, zelo všeč.« daje udeležili učenci 5. razreda osnovne šole iz kraja Albano Romano. Skupaj smo se urejeno posedli v studio. Bili smo srečni, ker gost naše oddaje je bil slavni meteorolog polkovnik Massimo Morico. Tako se je začela oddaja v živo in mi smo bili junaki dneva. Nestrpno smo čakali, da bi po vsej Italiji slišali, da je šola iz Trebč gost na RAI-u 3 in... kaj se je pa zgodilo! Napovedovalka je zgrešila kraj in namesto, da bi rekla »Trebiciano« je rekla Trebisaccio!!! Kako smo bili vsi jezni. Vsekakor se je izkušnja vseeno dobro obnesla in že je bilo oddaje konec. Na koncu smo pozdravili Francesco in se zmenili za bodoče sodelovanje. Na sedežu RAI-a je bilo zelo zabavno in zanimivo, saj smo spoznali in se naučili mnogo novih stvari in smo, čeprav za kratek čas, bili junaki dneva. »Na koncu smo si ogledali Trg Campidoglio. Nekateri smo šli še na ogled mesta z avtobusom "Trambus open".« »Zadnji dan našega izleta smo šli najprej do Koloseja. Kolosej je velikanski amfitea-ter sredi Rima. Ime je dobil po ogromnem bronastem kipu Nerona, ki je stal v bližini amfitestra, in tudi zato, ker je ogromen, saj je visok 48 metrov.« A IZ TREBČ V RIMU 18 Nedelja, 18. maja 2008 NEDELJSKE TEME POMEMBNE, A NAM NEPOZNANE TRŽAČANKE IN GORIČANKE Melita Rojic (slikarka, 1879 - 1924) / Goriška je doživljala ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja pravo kulturno pomlad. Posebno likovno ustvarjanje je bilo zelo plodno, za kar je imela posebno zaslugo Šantlova družina, v kateri so bili kar štirje slikarji. Poleg njih so v Gorici živeli in ustvarjali tudi slikarji iz drugih slovenskih krajev. Med njimi sta bila starejši Anton Gvajc in mlajši Fran Tratnik. Po prvi svetovni vojni so se tam zbrali in uveljavljali pristaši novejših smeri, med njimi Lojze Spazzapan, Veno Pilon, Ivan Čargo, pa še Tone Kralj, France Gorše in še kdo. Ob takratnem bogatem in raznovrstnem umetniškem ustvarjanju, ki ga je pretrgal šele fašizem, je rastlo tudi zanimanje goriškega meščanstva za likovno umetnost. Poleg glasbene vzgoje je slikanje pomenilo, posebno za dekleta premožnejših slojev, nujno potrebno izobrazbo. Gvajc je ob poučevanju risanja na šoli v svojih prvih goriških letih učil slikanja tudi člane aristokratskih družin. Dobil je celo škofovo dovoljenje, da je smel v ur-šulinskem samostanu poučevati neko redovnico. Največje zasluge za dvig slikarske kulture v Gorici pa je imela Avgusta Šantel st., ki se je pouku slikanja posvečala vse do l. 1915, ko je morala zaradi soške fronte z družino zapustiti Gorico, kamor se ni več vrnila. Izmed njenih učenk se je najbolj uveljavila Melita Rojic, rojena v Gorici 6. maja 1879 v premožni in ugledni družini. Pri krstu je dobila kar štiri imena, poleg Melite še Marija Ana Vincencija. Njen oče dr. Aleksij Rafael Rojic je bil zdravnik, mati pa zelo izobražena, v Istri rojena, Ana Frančiška Josipa Dolschein. Rojičeva družina je izhajala iz Zalošč pri Dornberku. L. 1872 se je dr. Rojic iz Dornberka preselil v Gorico, kjer si je zaradi svojega vestnega opravljanja zdravniškega poklica zelo hitro ustvaril velik ugled. Rad je pomagal revnim slovenskim dijakom in jih brezplačno zdravil. Sodeloval je tudi v politiki, najprej v društvu Soča, potem pa v političnem društvu Sloga. Večkrat je bil v letih 1883 do 1885 izvoljen v deželni zbor. Kot deželni poslanec si je močno prizadeval za izboljšanje zdravstvenih razmer v Gorici, za nemoten vpis otrok v slovensko šolo, za pouk slovenskega jezika na goriški gimnaziji in za ustanovitev slovenske obrtno-nadaljevalne šoše. Ko I e I. 1907 (63 Iet star) zbolel, se j'e umaknil iz javnega življenja. Ta kratek poseg v družino Rojic je bil potreben, če hočemo razumeti, v kakšnem okolju se je Melita rodila in odraščala. Za njeno vzgojo in starejše sestre Edite Marije je že v njunih otroških letih skrbel domači učitelj. Starši so poskrbeli tudi za glasbeno vzgojo. Melita je igrala klavir in violino, ob tem pa je posvečala veliko časa tudi učenju tujih jezikov. Ker jo je zanimalo slikarstvo, so jo starši poslali v šolo k Avgusti Šantlovi. Svojo razgledanost je razširila na potovanjih, kjer si je ogledala znane galerije in slikarske razstave, ob čemer si je izostrila svoj umetniški čut. Spodbuda, ki je je bila Melita deležna v slikarski Šantlovi družini kot tudi temu primerna domača vzgoja, jo je zelo zgodaj pripeljala na umetniške razstave. Že 1.1902 je, komaj 23 let stara, razstavila tri svoje akvarele na II. slovenski umetniški razstavi v Ljubljani. Kakega posebnega priznanja njeni akvareli takrat niso doživeli, čemur pa se ne moremo niti čuditi. Poleg nje so namreč razstavljali ljubljanski slikarji Grohar, Jakopič, Jama, Kobilica, Sternen, Gvajc in mlada Žmitek in Žabota. Ocene vseh slik so bile vse prej kot spodbudne. V Ljubljanskem zvonu je Voja-nov zapisal, da so Groharjeva slike slamnato rumene in brez življenja. Jakopič je razstavil površne skice. Najbolje oceni Gvajca, zelo dobra se mu zdi Kobilca, pa še Jamove Breze in Vrbe. Vse ostale slikarje kritik samo omeni, med njimi tudi Melito Rojičevo. Vojanovu se zdi nova razstava po dveh letih od prve prehitra, preveč pa je tudi razstavljenih del. V žiriji za izbor so bili razen enega člana razstavljavci sami. Zato je v razprtem tisku zapisal: »To se mora na vsak način obsojati! V bodoče bi se morali v razsodišče voliti razumniki, ki niso z razstavo v ni-kaki zvezi!« Slikarji si domišljajo, da bodo prodrli s kvantiteto brez kvalitete. Pa še, da se zdi gledalcu razstava podobna slikarsko-umetniški šolski razstavi. Boljša je ocena v Domu in svetu, ki jo je podpisal Dr. E. L. Razstavljenih je 163 umotvorov, izvemo pa tudi imena vseh razstavljavcev, medtem ko je Zvon omenil le nekatere. E. L. pravi, da razstavljajo večinoma mladi talenti in razvijajoče se umetniške sile. Iz slik se vidi, da našemu umetniškemu naraščaju ne manjka nadarjenost, čeprav je še bolj enostransko uporabljena. Enako kot Vojanovu se tudi njemu zdi, da je na razstavi preveč pokrajin, na njej pogreša religiozna de- tržaške razstave objavil daljše razmišljanje z naslovom Mi vstajamo Rihard Jakopič. Začenja z žalostnim in brezupnim koncem II. slovenske razstave 1.1902 v Ljubljani. Iz tega sestavka izvemo, da ni bila na razstavi l. 1902 prodana niti ena slika,»in to v centrali slovenske kulture, v slovenski Ljubljani!« Slovenski umetniki so bili prisiljeni opustiti vsako kulturno delovanje na slovenskih tleh. Kritike so jih z malimi častnimi izjemoma docela pobile, piše Jakopič. Slovensko umet- Kmalu potem je izšla v Ljubljanskem zvonu (str. 761-63) daljša ocena s podpisom A. H. O. Kritik vidi pri slovenskih slikarjih velik napredek. »Že ob prvem pogledu na razstavljene umotvore, nas je prevzelo zadovoljstvo«, je zapisano v Zvonu. Dlje se kritik ustavi ob članih Save, pohvalno pa oceni tudi nekatere druge, med njimi sta tudi Henrijeta Šantel in Melita Rojic, ki sta nas »tudi prepričali o svojem znanju«. Izvemo pa še, da je mestna občina ljubljanska odkupila sedem Desno portret Melite Rojic, spodaj njen akvarelz naslovom Gorenjski motiv la. Omenja pa tudi negativne odmeve s te razstave. Ocene posameznih slikarjev in njihovih del so bolj pozitivne, vendar tudi E. L. večino imen kar preskoči. »Melita Rojičeva je razstavila nekaj ličnih akvarelov«, piše proti koncu. Ob skoraj uničujoči kritiki Vojanova (poznejšega generala Rudolfa Maistra) v Ljubljanskem zvonu je, nasprotno, kritik v Domu in svetu dal mlademu slovenskemu slikarstvu dovolj spodbude za nadaljnje delo. To velja tudi za mlado Melito Rojičevo, ki je pet let pozneje poslala na I. slovensko umetniško razstavo v Trstu kar šest svojih slik. Tu so se predstavili slovenski slikarji 19. oktobra 1907 s 119 deli, med njimi so bili štirje kipi. Trst je sprejel slovenske umetnike precej drugače kot Ljubljana. Imeli smo tudi že svoj Narodni dom, kjer so bile slike razstavljene v dveh prostorih. Člani umetniškega društva Sava Grohar, Jakopič, Jama, Sternen, Žmitek in Roza Klein so razstavljali v čital-niški dvorani, vsi ostali pa v biljardni. Gorico so zastopali poleg Gvajca še Saša in Henrika Šantel ter Melita Rojic. O tej razstavi je objavil krajše poročilo Dom in svet. V njem je zapisano, da vzbuja veliko pozornost, ker prikazuje lepo vrsto originalnih talentov. In še: »Ogledal si jo je tudi tržaški cesarski na-mesnik knez Hohenlohe.« V Ljubljanskem zvonu je ob otvoritvi niško društvo je poginilo in se razšlo. »Od tedaj je imela Ljubljana mir pred slovensko umetnostjo in nihče ni niti vprašal po njej. Med tem pa je slavila tu nemška umetnost svoje vstajenje«, beremo v Zvonu, in to čeprav je v Ljubljani Nemcev 5000, Slovencev pa 35.000. »Slavje v Trstu se je vršilo na tihem, brez vsakega pompa«, poroča Jakopič in zapiše besede višjega sodnega svetnika g. M. Gabrijelčiča, ki je z lepimi besedami otvoril razstavo in se zahvalil slovenskim umetnikom za »izredni užitek, ki so ga priredili svojim slovenskim rojakom na obalah sinje Ad-rije«. In spet citira govornika: »Naše slavje je dalekosežnega , da, naravnost epohalnega pomena... zabeležen bo ta dan z zlatimi črkami v zgodovini našega kulturnega razvoja...« Jakopič se boji, da so te besede samo fantazije, zlate črke se lahko na mah spremenijo v črne, »kajti« nadaljuje, »neuspeh te prve slovenske umetniške razstave v Trstu utegne pomeniti za slovenski narod tudi izgubo umetnosti.« Šele takrat, ko bo slovenski narod videl v tej razstavi delo zavednih in najboljših sinov slovenskega naroda, in bo znal ustvariti temeljito podlago, na kateri bodo mogli umetniki stremeti višje, šele takrat bomo smeli reči z govornikom, »da smo ne samo politično, ampak tudi kulturno zrel narod ter da smo dosegli vsestransko izobrazbo.« slik, c. kr; ministrstvo za bogočastje in uk pa pet slik in eno skulpturo. Jakopičev strah je bil torej neutemeljen, saj je že začetek razstave s spodbudnimi besedami najavil v Zvonu tudi dr. Ivo Mrhar. (str. 697) Še mnogo bolj spodbudna so obvestila in poročila v tržaški Edinosti. Že 21. oktobra izvemo, da je bilo na razstavi že prvi dan polno ljudi, tako dopoldne kot popoldne, poročevalec domneva, da jih je bilo nad dvesto. 27. okt. piše Edinost o velikem uspehu razstave. Doživeli smo pravo romanje v Narodni dom, saj je ta razstava izrednega narodnega pomena. »Saj ravno umetnost je zrcalo narodne kulture,... ki utegne pridobiti svojemu narodu spoštovanje v tujem svetu«, piše Edinost. O razstavi so pohvalno pisali tudi tuji časnikarji, posebno list »Triester Zeitung« je posvetil razstavi zelo laskavo oceno. C. kr. namestnik princ Hohenlohe je celo spodbudil umetnike, naj razstavijo svoja dela na Dunaju, sam je bil nad kvaliteto razstave naravnost začuden. Tem spodbudnim poročilom sledijo ocene posameznih slikarjev in njihovih del. Ta razstava je pomenila veliko spodbudo tudi za Melito Rojic. O njej piše Edinost, da »je razstavila nekoliko jako lepih akvarelov. Njen tuširani Goriški postopač je gotovo najboljši«. Pozneje seje Rojičeva udeležila še nekaterih drugih razstav v Ljubljani, Zagrebu, na Dunaju in v Munchnu. Uničujoče ocene ljubljanske razstave 1.1902 najbolje kažejo, v kakšnem vzdušju so delali slikarji do uspeha v Trstu, ki je prišel pet let pozneje. Akvarelu, ki ga je Melita Rojič osvojila že na začetku svoje slikarske poti, je ostala zvesta do svoje zgodnje smrti. Motive za svoje slike je iskala najprej v Gorici in njeni okolici, znan je njen Kanal. Pozneje, ko se je družina med vojno po materini smrti 1.1916 z Reke umaknila v vilo na Bledu, se je Melita posvečala predvsem tipičnim gorenjskim motivom. Pritegnila so jo dekleta v narodnih nošah, znano j'e tudi njeno Dekle pred znamenjem na polju. V slikah je skušala ujeti intimnost gorskega sveta, pa tudi tipičnost gorenjskih hiš. Mnogo njenih slik je bilo re-produciranih na razglednicah, kar je bilo takrat precej v navadi. Goriška umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn, ki se je najbolj vestno posvečala njenemu slikarstvu, je zapisala, da na razglednicah niso njeni najboljši akvareli. Zdi seji celo včasih »kakor da se je zavestno predajala nekakšnemu razgled-niškemu slogu«, ki pa ne pokaže prave sli-karkine podobe. V zborniku Goriški letnik 1979/6 je Koršičeva objavila svoj prispevek K odkrivanju goriške slikarke Melite Rojic, ob stoletnici njenega rojstva. Tam sta natisnjena tudi dva akvarela, ki ju hrani Goriški muzej v Kromberku, in sicer Gorenjski motiv in večji industrijski obrat na Gorenjskem s Stolom v ozadju. Bila pa je tudi spretna portretistka. Risala je s svinčnikom ali tušem. Med njenimi portreti so znani Ded Anton, Babica Terezija, Avtoportret s sestro, Portret matere, Študija deklice s sončnikom, Študija ženske glave, iz tržaške razstave pa njen Goriški postopač. Mnogo več pa je krajinskih motivov v akvarelu, ki ga na splošno štejejo med te-žavnejše slikarske tehnike. Od slikarja zahteva veliko spretnosti in gotovosti, ker so kakršni koli popravki nemogoči. Ker so poteze njenega čopiča odločne, so predmeti in figure na akvarelih zelo plastični. Iz njenih motivov iz domačega okolja diha prisrčnost, njene barve so skladne in prosojne. Motivi so skrbno izbrani, kar dokazuje, da je imela močno razvit estetski čut. To so vtisi, ki sem jih zabeležila ob ocenah njenih del. Koršičeva je v svojem Odkrivanju Melite Rojic, zapisala, da diha posebno iz njenih portretov odločnost in upornost do življenja. Nekje drugje sem prebrala, daje dobro zadela značaje svojih portretirancev. Koršičeva meni, da »bodo nadaljnje študije prav gotovo pokazale novo razsežnost njene umetnosti.« Malo naprej pa beremo še tole zapažanje: »Odločne poteze čopiča so pri Rojčevi dobro usklajene s svetlobo, ki je jasna in včasih precej ostra, tako da že najmanjša slika učinkuje plastično in živo«. Melita Rojic je edina goriška slikarka, ki se je po prvi vojni iz begunstva vrnila v Gorico in tam slikala. Poleg tega pa je po Tolminskem, Vipavskem in Gorenjskem zbirala dela stare ljudske umetnosti. Ljubezen do zbiranja starih majolik in krožnikov, narodnih vezenin in rezljanega starega pohištva, tudi z intarzijami, je podedovala že po svojem očetu. Njen dom je postal prava zakladnica narodnega blaga. V Gorici je skrbela za bolnega očeta, dokler ni po kratki bolezni 11. avgusta 1924 v Gorici umrla; pokopali so jo v Žaloščah. Dve in pol leti za njo je odšel tudi oče. Njena dela hrani več goriških družin, nekaj jih je tudi na Tržaškem in drugod po Sloveniji, vendar niso registrirana. Družinsko zapuščino je podedovalo slov. Sirotišče oz. Zavod sv. Družine v Gorici. Večino slik pa so redovnice prodale in so danes v zasebni lasti. Koršičevi se je posrečilo zabeležiti vsaj nekatere lastnike. Krajši prispevek o njej je objavila tudi v Knjigi Umetnost 20. stolet'a na Goriškem in v Posočju, ki je izšla ob 1000-letnici prve omembe Gorice (GMD 2000, str. 31 in 32). Svoje misli je končala z besedami: »Slikarstvo Melite Rojičeve deluje neposredno, kar je treba iskati že v sami tehniki akvarela, pa tudi v Melitinem čustvenem izrazu.« Ženski svet se je šele v IV. letniku (l. 1926, str. 97-98) v rubriki Obrazi in duše, XXXIII, oddolžil spominu na to goriško slikarko s fotografijo in krajšim prispevkom Rud. Vidmarjeve. Lelja Rehar Sancin / NEDELJSKE TEME Nedelja, 18. maja 2008 2 1 Pisalo se je leto 1948. Od konca druge svetovne vojne so minila tri leta. Pad-ričarji, ki jih je v času vojne bilo okrog dvesto, so plačali hud davek. Kar 45 moških in fantov se je s puško v roki v partizanih borilo proti nacifašističnemu okupatorju. Osem se jih nikdar ni vrnilo domov. Štirje so padli v bojih. Josipa Grgi-ča (Mecovega) - komandirja 9. čete Gregorčičeve brigade - je leta 1944 zadela nemška krogla pri Kobaridu. Albert Gr-gič (Rudotov) je bil prav tako borec Gregorčičeve brigade in je padel avgusta leta 1944 pri Kamnem. Podobna usoda j e doletela še enega padriškega borca Gregorčičeve brigade: Benedikt Grgič (P'tra-čev) je leta 1944 padel pri Škofji Loki. Silvester Grgič se je z 9. udarno brigado 4. jugoslovanske armade boril v Dalmaciji. Septembra 1944. leta je padel pri Drnišu. Štirje vaščani pa so umrli v nemških taboriščih. Franc Grgič (Vrdjanov), Karel Kalc (Kraljev) in Aleksander Kralj (Uod Behe) so umrli v Dachauu. Franc Grgič le dva dni pred prihodom zavezniških čet. Miroslava Grgiča (Markotovega), borca 2. bataljona VDV 9. korpusa, so zajeli Nemci in ga odvedli v Mueheldorf, kjer je umrl prav tako tik pred koncem vojne. Starejši vaščani, ženske in dekleta niso stali križem rok. V osvobodilni boj so se vključili kot terenci in aktivisti. Tudi otroci so kot kurirčki prispevali nezane-marljiv delež k skupni zmagi nad fašističnim in nacističnim okupatorjem. Ideja Osvobodilne fronte se je na Padričah pojavila že leta 1942. Z njo so se v vasi pojavljali prvi protifašistični napisi po zidovih, škvadristom v brk. V tem času so se vrstile tudi prve aretacije padriških anti-fašistov, kot je je bil Josip Grgič. Ze naslednje leto so Padričarji ustanovili terenski odbor, ki je takoj razpredel svojo mrežo in organiziral vse, kar je bilo potrebno za učinkovit odpor proti okupatorju. Člani prvega terenskega odbora OF so bili predsednik Avguštin Mahnič - Veja, tajnik in blagajnik Guštin Grgič - Gaj, gospodarski referent Stanko Grgič, vojaški referent Evgen Kalc - Vrh ter še Josip Grgič in Ivan Milkovič - Medved. Pod okriljem tega odbora so ustanovili še mladinski odbor in odbor antifašističnih žena. Vsak je imel svojo zadolžitev. Med najbolj odmevnimi akcijami padriških aktivistov je bil napad na svetoivansko vojašnico, iz katere so odnesli veliko živil, orožja in drugih potrebščin za partizane. Kraj, ki morda naj-zgovorneje simbolizira padriško organizirano življenje med NOB, je bila K'pta-nova jama v bližini Zadzakala (danes v bližini doma za ostarele Livia Ieralla, med zidovi bivšega begunskega taborišča, pot do nje je zaraščena). Služila je predvsem kot zaklonišče pred bombnimi napadi. Uporabljali pa so jo tudi kot kulturno dvorano. V njej je potekal del šolskega pouka in v njej so bili zborovski in igralski nastopi. Ilegalni šolski pouk je prej potekal v šolskem poslopju med Gropado in Pad-ričami (med pobudniki je bil tudi pesnik PADRIČE - Pred 60 leti so odkrili spomenik padlim v NOB, v soboto bo proslava Spomin na junake domuje v senci kostanjev, tik pod vaškim zvonikom Padriški spomenik padlim v NOB na pročelju vaške cerkvice sv. Cirila in Metoda, ki stoji na križišču ob cesti proti Bazovici in cesti, ki pelje proti Hudemu letu. Na spodnjem posnetku (levo) množični sprevod po padriških ulicah ob odkritju spomenika 9. maja 1948. Na sliki desno spodaj pa slavnosti govornik, domačin Rafael Grgič (Ž'vnkov) na eni izmed svečanosti pri obeležju ARHIV KD SLOVAN, MARIO MAGAJNA Ciril Zlobec). Ko so se v poslopje vselili Nemci, pa se je pouk nadaljeval pri Škabčevih na številki 32. Kulturno življenje v vasi ni nikdar zamrlo. Prosvetna dejavnost je v glavnem slonela na dekletih. Pevske in gledeališke nastope je v glavnem pripravila Zdenka Kalc - Darinka (R'snja-kova). Sama je napisala dve igri: Odlikovanje in Dražbo, ki sta ju odigrali ob dveh največjih prireditvah v naravni dvorani K'ptanove pečine ob robu vasi, ob razvitju mladinskega in nato še ženskega prapora. Prireditvi se še danes spominjajo nekateri starejši vaščani, ki so ju doživeli. Padričarji so spomenik padlim v narodnoosvobodilni vojni odkrili 9. maja 1948 (letos je že minilo 60 let), ki je simbolični datum. 9. maja 1945 je bila osvobojena Ljubljana. Na isti dan je Mussolini več kot desetletje prej proglasil Italijo za kolonialni imperij. Fašizem je bil takrat na svojem višku. 9. maja se je v Evropi končala vojna. Nacifašistič-ne sile so bile poražene. Začela se je dolga in težavna rekonstrucija Evrope. 9. maj je še danes praznični dan. Je dan Evrope. Združene Evrope, ki se je rodila prav na temeljiv najsvetletjših idealov pratizanskega boja. Idealih miru, bratstva med narodi in enotnosti. V spomin na odkritje spomenika (za Padriče je bil to veliki dogodek) pa so ostale le redke fotografije (dolgoletnega fotografa našega dnevnika Marija Magajne) in spomini (redkih) starejših vaščanov in bivših borcev. V zapiskih pred kakim letom preminule domačinke in nekdanje aktivistke Silvestre Zagar Škabčeve piše, da je bil 9. maj 1948 topel že skorajda pozno spomladanski dan. Vsi vaščani in številni prebivalci okoliških vasi so se zbrali sredi vasi in šli v sprevodu do spomenika. Vsi šolarčki so nosili šopke nagelj -nov in cvetj a. V ospredju so so bili borci in aktivisti z venci ter godba na pihala, ki je igrala partizanske koračnice in žalostin-ke. Pri spomeniku je spregovoril vaščan in kulturni delavec Evgen Kalc (Stanjev), spomenik pa je blagoslovil tudi župnik. Spominsko ploščo z rdečo zvezdo so vaščani uzidali na pročelje vaške cerkvice posvečene Svetemu Cirilu in Metodu (letos poteka tudi 110. obletnica postavitve padriške cerkvice in 110. obletnica ustanovitve kulturnega društva Slovan). Sveto in posvetno si tu segata v roke v dokaz velike enotnosti, kot je vedno bilo na Padričah. Zakaj pa so se Padričarji odločili, da postavijo spomenik prav na pročelje vaške cerkvice? Domačini so nam povedali, da se je tako odločil krajevni odbor leta 1947. Sklep pa je bil demokratično potrjen na sestanku celotne vaške skupnosti. Udeležilo se ga je nad sto vaščanov, veliko mladih in predstavnikov vseh vaških organizacij. Drugega primernega prostora v vasi sploh ni bilo. Cerkev je bila najprimernejši kraj: zgradili so jo sami Padričarji in je hkrati last padriške Gozdne zadruge, torej domačinov. Tam na pročelju male cerkvice, ki je tedaj stala na robu vasi, je še danes vklesanih osem imen junakov. Ob spomeniku, ki je bil v vseh teh šestdesetih letih večkrat tarča desničarskih ma-začev, je vedno cvetje. Vaščani se ob spomeniku zberejo dvakrat na leto: 30. aprila, na predvečer 1. maja, ko so čete 4. jugoslovanske armade osvodile vas in po Dražci krenile proti Trstu, ter obdnevu mrtvih, 1. novembra. Med starejšimi vaščani je še posebno živ spomin na tisti 30. april 1945. Vojak predhodnice IV. jugoslovanske armade je glavnemu štabu telegrafiral: »Padriče. Smo pred vrati Trsta. Veliko ljudsko slavje. Domače prebivalstvo nas je posulo s cvetjem.» Časi torej minevajo in spomin bledi, a nikoli ne bo izginil. Padričarji so ponosni nad tem, kar je vas prispevala v narodnoosvobodilni vojni. Kulturno društvo Slovan in Sekcija borcev VZPI s Padrič bo v soboto (24. t.m., zbirališče ob 19.15 na vaškem trgu »pr štjrne«) priredila proslavo ob 60 letnici odkritja spomenika. Nastopili bodo vaški recitatorji, godba na pihala Viktor Parma iz Trebč ter domači mešani pevski zbor Slovan-Skala. Slavnostna govornika bosta novinar Dušan Kalc in Roberto Birsa. Ze v petek pa bodo v društvenih prostorih zavrteli film v režiji Jurija Grudna: Edi Šelhaus - Bil sem zraven. Jan Grgič KULTURNI .M. osebna izkaznica Ime: Muzej kmečke kulture Brincelj Datum rojstva: 1. decembra 2007 Naslov: sedež KD Briški grič, Števerjan-Bukovje 6 Kontakt: tel. 0481-884226, info@brincelj.net Muzej kmečke kulture Brincelj Od zbiranja etnografskega gradiva do postavitve muzeja Akcija za Briški muzej kmečke kulture se je začela sredi leta 1979. Takratni tajnik slovenske prosvetne zveze za Goriško, časnikar Marko Wal-tritsch, je dal zamisel, da bi v Števerja-nu uredili etnografski muzejček, stalno zbirko predmetov in dokumentov o vinogradništvu v Brdih in sploh o ljudski, kmečki kulturi v tem delu Goriške. Predmeti, ki pričajo o življenju in delu Zavedati se moramo, da kulturna dediščina, kulturno bogastvo ni samo palača, cerkev, umetnina: tudi mlin na vodo, kovačnica, sodarska delavnica, kolonska hiša so kulturni spomeniki, ki jih moramo zaščititi. Zelo pomembno in zaslužno je zbiranje in hranjenje odsluženega starega orodja, kuhinjskega pribora ipd., ki so z umetniškega vidika lahko nepomembni, v resnici pa priče in dokumenti o življenju, delu, kulturi naših prednikov in zato vredni vsakega spoštovanja. Z ureditvijo stalne etnografske razstave bi prikazali domačinom in obiskovalcem delček preteklosti, omike, dosežkov in socialnega ter gospodarskega razvoja našega človeka. To bi prav gotovo pomagalo, da bi se današnja mladina s ponosom zavedela svojih korenin, postala bolj samozavestna in prepričana o enakovrednosti naše kulture kulturi sosednjih narodov (Zdenko Vogrič, 1979) Dve desetletji po prvi predstavitvi muzejske zbirke v Števerjanu so se pri kulturnem društvu Briški grič odločili, da jo preuredijo in obogatijo. Muzejske prostore so olepšali in jih prilagodili, saj so med tem časom nabrali še dodatnih sto predmetov, ki bogatijo zbirko. Sedaj šteje muzejska zbirka 250 predmetov, ki so razvrščeni po namembnosti. Zbirko predmetov bogati tudi bogat fotografski arhiv V kuhinji so na ogled pripomočki, ki so jih gospodinje uporabljale pri hišnih opravilih. Tu najdemo krožnike, pribor, kotle, sklede in lonce, mlinčke za kavo, likalnike, petrolejke in druge predmete, ki so se ohranili do današnjih dni. V kleti so na ogled predmeti, ki so jih kmetje uporabljali za kletna opravila. Gre zlasti za predmete, ki so služili ohranitvi in proizvodnji vina. Tu najdemo zelo dobro ohranjeno stiskalnico, lesene sode, pletenke, brence, kuinč in drugo kmečko orodje, ki se je hranilo v kleteh. Na podstrešju je razstavljeno orodje, ki je kmetom služilo za obdelovanje zemlje: volova vprega, vozovi, samokolnica, nagobčniki, srpi, nakovala za koso, pike (motike), žage in drugo. Poseben prostor smo namenili tesarski delavnici oziroma predmetom, ki so jih uporabljali mizarji: skobelniki, špi-niki, mizarske žage. Zbirko predmetov bogati fotografski arhiv z osemdesetimi posnetki, ki ponazarjajo življenje v polpretekli zgodovini našega prostora. Projekt je sofinancirala Evropska unija iz PCC Interreg IIIA Italija-Slo-venija 2000-2006. iz o C i v o C i agenda-agenda-agenda-agenda-agenda-agenda m KREATIVNO PREŽIVLJANJE POČITNIC POLETNE USTVA&J^LNE DEL^VNUCf Poletne ustvarjalne delavnice Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce se bodo odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija 2008. intercampus rmWi±i rL*r± i)M™ 4. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij »INTERCAMPUS« namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti se bo odvijal v Dijaškem domu v Portorožu od nedelje, 20.7 do sobote, 26.7.2008. ROK PRIJAV ZAPADE V TOREK, 3. JUNIJA 2008. T ZSKD POZIVA ČLANICE, DA UREDIJO FORMALNE OBVEZNOSTI ♦ PRED REDNIM OBČNIM ZBOROM. POZOR MLADI!!! • ZSKD išče vzgojitelje-spremlje-valce za poletne delavnice in kolonije. Zainteresirani pokličite! • Če si star/a od 18 do 28 let in te za- nima enoletno služenje v obliki prostovoljne civilne službe, te vabimo, da se oglasiš na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20, Trst, tel. št. 040 635 626), kjer boš dobil/a podrobnejše informacije. Civilna služba je enkratna priložnost za pridobivanje osebnih in profesionalnih izkušenj, namenjena tako študentom kot mladim iskalcem Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje 42. redni občni zbor in 5. kongres, ki bosta potekala v soboto, 24. maja 2008 ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Kremenjak v Jamljah, Prvomajska ulica 11 (GO) zaposlitve. Za prostovoljce/ke je predvideno mesečno povračilo stroškov. • Gala koncert v sklopu revije Primavera di voci bo v Pordenonu v nedeljo, 1. junija 2008 ob 17. uri v občinskem gledališču Giuseppe Verdi. Sodelovali bodo najboljši deželni otroški pevski zbori. • Občina Livinnalongo razpisuje tretji natečaj za poezije v manjšin-jskih jezikih »Mendranze n poejia«. Rok za oddajo del zapade 31. maja 2008. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org Ime in priimek: Janja Ziberna Kraj in datum rojstva: Trst, 30.01.1984 Zodiakalno znamenje: vodnar Kraj bivanja: Podlonjer E-mail: janja_zibi@libero.it Stan: prosta Poklic: študentka Najboljša in najslabša lastnost: prijaznost/ trma Nikoli ne bom pozabila: maturantskega plesa Hobiji: branje knjig, ples Knjiga na nočni omarici: Dan Brown- Deception point Najljubša risanka: Simpsons Najljubši filmski igralec/ igralka: Johnny Deep,Keira Knigthley Najljubši glasbenik: Keane Kulturnik/ osebnost stoletja: Boris Pahor Ko bom velik, bom... zaposlena Moje društvo: Mešani mladinski pevski zbor Trst Moja vloga v njem: pevka Svojemu društvu želim: veliko kvalitetnih nastopov Moj življenjski moto: nasmejse in vse bo lepše Moje sporočilo svetu: spoštuj okolje / NEDELJSKE TEME Nedelja, 18. maja 2008 2 1 BOLEZEN VINSKE TRTE, KI LAHKO POVZROČI VELIKO ŠKODE Paziti na oidij Oidij (Uncinula necator - Oidium Tuckeri) sodi med zelo pomembne bolezni vinske trte in je po škodljivosti v nekoliko sušnih in toplih območjih celo nevarnejši od peronopore. Med ta območja spada, še posebej v letih s skopimi padavinami, tudi tržaška pokrajina, zato bomo o tej glivici posvetili isto pozornost, ki jo posvečamo peronos-po ri. Čeprav so znaki obolenja našim vinogradnikom dobro znani, jih bomo na kratko opisali, da si osvežimo spomin, predvsem pa, da nudimo manj osveščenim ali nepoklicnim vinogradnikom možnost spoznavanja posledic napada te glivice. Znaki obolenja: na listih povzroča na obeh listnih straneh, vendar močneje na zgornji, sivkasto belkasto pepelasto prevleko. Ob močnejšem napadu se začne list zvijati, rumeni, nato porjavi in odpade. Bolezen je mnogo nevarnejša za grozdje. Jagode lahko napade že kmalu po cvetenju, pa tudi pozneje, vse do septembra. Če so jagode ob napadu še drobne, cele porjavi-jo in se posušijo. Že večje jagode, ki so v bujnem razvoju, pa se obdajo s sivkasto pepelasto plesnivo prevleko, kmalu nato počijo in pokažejo peške. Take jagode navadno pozneje zgnijejo. Gliva napade tudi cele poganjke in povzroča njihovo sušenje ali pa celo odebelitev in olesenitev. Ob močnejšem napadu uniči velik del pridelka. Oidij razvije svoje podgobje in poletne tro-se na površini napadnih organov vinske trte. Poletni trosi naglo širijo okužbe v času vegetacije in za okužbo ne potrebujejo kapljice vode (z razliko od peronospore), ker kalijo že pri nekoliko večji relativni zračni vlagi, zato utegne biti, ker je težje ugotavljati možnost napada, še nevarnejši kot peronospora. Še posebej je nevaren, kot že poudarjeno, v sušnih, vendar dovolj toplih letih z veliko relativno zračno vlago. Ustrezajo mu lege, kjer se ozračje zelo segreje in kjer se zaradi slabega kroženja zraka zračna vlaga dolgo zadržuje. Prvi napad oidija navadno opazimo v drugi polovici maja ali junija. Na močnejši pojav glivice lahko vplivajo tudi nekatere gojitvene oblike, predvsem latniki. Proti oidiju je že od nekdaj zelo znano in učinkovito žveplo v različnih oblikah. Dandanes uporabljamo žveplo v prahu in močljivo. Obe obliki delujeta preventivno ali kontaktno, zato zavarujejo trto pred napadom oidija le za 5 - 6 dni (močljiva oblika) ali 3 - 4 (v prahu). Med kontaktnimi pripravki so učinkoviti poleg žvepla tudi organski fungicidi. V zadnjih letih se širi, tako proti oidiju kot peronospori, uporaba siste-mičnih ali kurativnih fungicidov. Ti delujejo tako, da prodirajo skozi povrhnjico v rastlino (trto) in se z rastlinskimi sokovi prenašajo v vse dele rastline. Tako lahko v vseh delih rastline preprečujejo nastanek ali širitev bolezni. Večina teh sredstev deluje tudi kurativno, torej tudi po okužbi (največ 48 ur). Sistemična sredstva proti oidiju zavarujejo rastlino 10 - 12 dni (tista proti peronospori pa 12 - 14 dni), za- ODGOVOR NA VPRAŠANJA ČLANOV Uradne cene kmetijskih kultur na Tržaškem Številni člani se obračajo na Kmečko zvezo s prošnjo, da bi jih seznanili s tržnimi cenami kmetijskih kultur v tržaški pokrajini. Odgovor ni lahek, kajti kupoprodajnih pogodb zemljišč je pri nas malo in zadevajo predvsem majhne površine, katerih cene so po navadi višje od povprečnih tržnih. Kupec navadno ne kupuje zgolj zaradi pridelovalne vrednosti zemljišč, temveč je nakup lahko vezan tudi na druge aspekte (pravilnej-še oblikovanje parcel, kijih ima v posesti, pridobitev pravice do dostopa, možnost strojne obdelave ipd.). Zaradi tega je težko določiti realno ceno zemljišča. Zato smatramo za koristno, da zainteresiranim posredujemo uradno srednjo vrednost kmetijskih kultur. To vrednost določa posebna pokrajinska komisija, ki jo predvideva člen 16. zakona št. 865 z dne 22/10/1971. Vrednosti v veljavi za leto 2008, kijih komisija določi enkrat letno, se nanašajo na hektar in so sledeče: poljščine 41.512 €; zelenjadarski vrt 107.625 €; vinograd 82.000 €; vinograd s kon tro li ra nim po re klom 99.425 €; pašnik 21.525 €; gozd 26.650 €; oljčnik 47.150 €; neobdelana obdelovalna površina 21.525 €; neobdelana površina brez možnosti obdelovanja 12.325 €. Zakon predvideva, da se pri razlastitvah za javno korist vrednost kme tij skih zem ljišč do lo ča na os no -vi prej omenjenih vrednosti. Pri prosti prodaji pa se seveda cene določajo prosto po tržnih kriterijih in so odvisne le od tržnega zakona. Kljub temu pa smatramo, da so od komisije določene povprečne vrednosti lahko koristna primerjalna vrednost za določitev kupoprodajne cene, seveda upoštevajoč značilnosti vrednotene posamezne parcele, ki so lahko nadpovprečne ali izpod povprečja, kar seveda vpliva na končno ceno. Svetovalna služba KZ to so razmiki med škropljenji lahko dalj ši. Tretji način delovanja tengicidov zadeva rombinirane kontaktno - siste-mične tengicide, ki so kombinacija zgoraj omenjenih in imajo dvojen način delovanja. Žveplo lahko uporabljamo tudi v biološkem načinu gojenja trte, kar velja tudi za razmeroma novo sredstvo Ampelomyces Quisqualis (poznamo ga po imenu AQ10W6). Pri uporabi tega sred stva pa zi mo, da ga ne ume ša mo s protisperonosporišnimi pripravki na podlagi Mankozeba (Aspor Z, M 70 DF, Manzeb, ipd.) Čas zatiranja: pri določanju časa škropljenja ali prašenja z žveplom proti oidiju se ravnamo po jakosti pojava v preteklem letu. Če smo imeli v preteklem letu z oidijem velike težave, bomo morali prvič poseči že v času, ko so mladike dolge 10 do 15 cm, sicer pa se ravnamo po podnebnih razmerah (predvsem relativni zračni vlagi!!). V mesecu maju bomo uporabljali žveplo, ne glede na obliko. V juniju bomo uporabljali, kombinirano s siste-miki proti peronospori, sistemične pripravke za zatiranje oidija. V tem času so priporočljivi zaradi daljšega delovanja, kar nam omogoči, da se izognemo škropilnim posegom med cvetenjem trte. V poznejšem času (od konca junija do avgusta) bomo ponovno uporabljali pripravke (žveplo in organska sredstva), ki delujejo kontaktno. Na koncu navajamo nekaj pri nas bolj razširjenih sistemskih sredstev za zatiranje oidija: tetraconazolo (Concorde, Domark), triadimenol (Bayfidan Combi), tebuconazolo (Folicur), micro-butanil (Systane, Myclos, Thiocur) in penconazolo (Topass). Navajamo tudi dva učinkovita kontaktna organska pripravka: proquinazid (Talendo) in meptlidinocap (Karathanestar). Ob tem želimo poudariti, da je poleg omenjenih na razpolago, tako za sistemike kot za kontaktna sredstva, še veliko pripravkov, ki se uspešno uporabljajo proti oidiju. Svetovalna služba KZ NASVETI STROKOVNJAKA Krompir pestijo različne nadloge Krompir smo že posadili in prav v tem času se začenjajo pojavljati prve bolezni in škodljivci. Zato moramo biti od sedaj naprej na to precej pozorni. Da imamo zdrav pridelek, moramo najprej upoštevati nekatera agronomska navodila. Najpomembnejše je, da krompir kolobarimo. Na ta način bomo imeli manj škodljivcev, na primer hroščev, mramorjev in drugih. Ker hrošči pogosto napadejo tudi jajčevec in druge plodov-ke, krompirja ne posadimo na isto mesto, kjer smo lani sadili plodovke. Druga važna stvar je, da semenski krompir kupimo vsako leto novega. Krompirje namreč podvržen virusnim boleznim, ki lahko znatno zmanjšajo proizvodnjo. Krompir za seme naj bo zdravo in znanega izvora. Voda v zemlji ne sme zastajati. Z gnojili ne smemo pretiravati in uporabljati moramo le dobro zrel gnoj. Krompirja ne sadimo pregosto. Eden najhujših škodljivcev za pridelovalce krompirja je KOLORADSKI HROŠČ (Leptinotarsa decemlineata). Škodljivca moramo nadzorovati, saj v na-protnem primeru lahko uniči ves pridelek. Na liste so požrešne predvsem ličinke rdečkaste barve, ki lahko objedo krompirjeve liste do golih stebel. Odrasli hrošč je dolg 1 cm in prezimi v obliki odrasle žuželke. Približno v maju začenjajo samice polagati oranžno-rumena jajčeca v skupinah po 20-40 na spodnjo stran krompirjevih listov. Vsaka samica polaga do 600 jajčec. Pogosteje se pojavijo po kakem dežju. Iz jajčec se valijo rumeno rdeče ličinke, ki žrejo liste. Po 15 do 25 dneh gredo ličinke v zemljo, kjer se zabubijo. Odrasli hrošči prilezejo iz zemlje, tudi tokrat po kakem dežju, in generacijo lahko ponovijo še enkrat ali dvakrat. Ko krompir poberemo, gredo ličinke v zemljo, kjer se zabubijo in tam ostanejo do naslednje pomladi. VARSTVO - Zelo koristno je ko-lobarjenje. Če je mogoče, čim prej posadimo krompir. Če imamo majhne površine in čas, jih ročno pobiramo brž, ko opazimo prve odrasle žuželke. Stalno kontroliramo pod listi in odstranjujemo jajčeca. Če pa škropimo, to storimo, ko opazimo ličinke. V zadnjih letih se vse več uveljavljajo biološki insekticidi na podlagi bakterije Bacillus thuringiensis (Bt). Te in-sekticide dovoljujeta pravilnika o integriranem in o biološkem kmetijstvu. Ko škodljivec požre bakterijo, po nekaj urah pogine. Najprej poginejo najbolj mlade ličinke. Prav zaradi tega je tako važno, da poškropimo brž, ko ličinke opazimo. Ba-cillusa thuringiensis je več vrst. Proti hrošču deluje neka podvrsta kurstaki (npr. pripravek Jack pot) in vrsta tene-brionis (Novodor FC). Opisani biološki insekticid je zelo selektiven in ima ka-renčno dobo le 3 dni. Po potrebi moramo škropljenje ponoviti po enem tednu. Poškropiti moramo enakomerno po vsej površini. Ne smemo škropiti, če napovedujejo dež. Voda, ki jo uporabljamo, ne sme biti alkalna in najbolje škropimo zvečer. Pripravka ne smemo mešati z alkalnimi pripravki ali s pripravki na podlagi bakrovega sulfata. Proti koloradskemu hrošču se lahko poslužujemo tudi drugih, bolj klasičnih insekticidov, kot na primer pripravki na podlagi dimetoata, fosalona, deltametrina, cloropirifosa, a vendar ti niso selektivni in so veliko bolj strupeni. Poleg tega postane hrošč kmalu odporen na isti insekticid. Izmed glivičnih bolezni pa je najhujša PERONOSPORA ali KROMPIRJEVA PLESEN (Phytophthora infe-stans). Peronospora napade poleg krompirja tudi paradižnik. Ob ugodni tem- peraturi in visoki vlagi se bolezen naglo širi. Na robu listov se pojavijo rumene pege, ki kmalu porjavijo in se naglo večajo. Ob vlažnem in toplem vremenu se na spodnji strani listov pojavijo belkasto sive prevleke. Poškodbe se širijo od robov in vrhov listov na ploskve listov. Ob visoki vlagi se bolezen razširi na vso rastlino. Če je vreme suho, se nato listi posušijo, ob vlažnem vremenu pa listi naglo odmirajo in dišijo po plesni. Na plodovih in gomoljih nastanejo trda, rjava, udrta mesta, ki segajo globoko v meso gomoljev in plodov. V primeru zelo visoke vlage v zemlji cel gomolj gnije. VARSTVO - Proti peronospori uporabljamo podobne pripravke, kot za peronosporo na trti. Klasični so bakrovi pripravki. Škropimo spomladi, predvsem v primeru dolgotrajnega vlažnega vremena, ko opazimo prve bolezenske znake. Še bolje pa je, da škropimo takoj, ko se pojavijo ugodni pogoji za razvoj bolezni: temperatura nad 10 stopinj Celzija in visoka vlaga. Škropljenje proti pe-ronospori še nekajkrat ponovimo. Lahko za vmesna škropljenja uporabljamo tudi sistemike, ki pa jih ne smemo uporabljati več kot 3 krat, da ne bi bolezen postala odporna. Važno je tudi, da rastline ne rastejo preveč blizu ena od druge in da ne pretiravamo z dušikovimi gnojili. Podobna bolezen je tudi ČRNA LISTNA PEGAVOST krompirja (Alternaria solani). Na listih se pojavijo okrogle rjavo črne pege, nakar se listje suši. Glivica napade tudi gomolje, ki trohni-jo. Bolezen zatiramo podobno, kot pe-ronosporo. Manj pogoste na krompirju so LISTNE UŠI (Aphididae). Poleg direktne škode lahko listne uši prenašajo virusne bolezni. Prav zaradi tega krompir za seme raje kupimo. Listne uši se naselijo posebno na mlade in mehke poganjke, iz katerih srkajo rastlinski sok. Zaradi tega se najbolj pogosto pojavijo v času, ko rastline bujno rastejo. Rastlina na splošno šibi in je zato bolj podvržena raznim glivičnim boleznim. Ob hujšem napadu lahko list porumeni in celo odpade. VARSTVO - Proti listnim ušem škropimo z aficidi. Dobri so biološki pripravki na podlagi naravnega piretrina (npr. KENYATOX VERDE in drugi). Pi-retrin ima zelo kratko karenčno dobo. V primeru hujšega napada moramo škropljenje po 3 - 5 dneh ponoviti. Škropljenje moramo opraviti brž, ko se uši pojavijo. Pri že močno razviti populaciji je nadzor nad ušmi izredno težaven. Obstajajo tudi pripravki na podlagi sintetičnih pire-trin. Ti pripravki so učinkoviti tudi proti drugim žuželkam, kot na primer koloradskemu hrošču. Če pa imamo do pobiranja več časa, se lahko proti listnim ušem branimo s pripravkom na podlagi pirimikarba (npr. PIRIMOR), ki ima ka-renčno dobo 14 dni, ali etiofenfarba (npr. CROTENON), s karenčno dobo 7 dni. Biološki pripravek, ki ga uporabljamo takoj, ko opazimo prve listne uši, je tudi azadiraktin. V biološkem kmetijstvu priporočajo tudi škropljenje s koprivno vodo. Pripravimo jo tako, da koprive namakamo za 24 ur v vodi in jih nato dobro od-cedimo. S to vodo moramo škropiti takoj, ko se uši pojavijo. Če ta trenutek zamudimo, koprivna voda ni več učinkovita. Nazadnje, obstaja še veliko drugih insekticidov s širokim spektrom delovanja, ki delujejo tudi na listne uši, kot na primer na podlagi acefate, dimetoata, fe-nitrotiona, pa so veliko bolj strupeni. Magda Šturman 22 Nedelja, 18. maja 2008 NEDELJSKE TEME / MANJŠINE - Bretonske šole Diwan slavijo 30 let delovanja Slavje ob obletnici in jeza na francosko vlado Bretonske šole Diwan so 30 let delovanja proslavile z množičnim pohodom PARIZ - Še o razpravi v narodni skupščini Ministrica za kulturo napoveduje »blažilni« zakon Prejšnji teden smo poročali o razpravi v francoski nacionalni skupščini, ki je zavrnila predlog, da bi Francija ratificirala Evropsko listino o regionalnih ali manj šin skih jezikih. Ven dar je pri -šlo, kot smo ome ni li, na seji tudi do manjšega premika, ko je francoska ministrica za kulturo Christine Albanel napovedala, da bo vlada predložila osnutek okvir ne ga zako na, ki pa se ne bo na na šal na Evrop sko li sti no za regio -nalne ali manjšinske jezike. Sicer pa je bilo to prvič, da je francoska nacionalna skupščina (telo, ki ga lahko primerjamo s italijansko poslansko zbornico; Francozi imajo tudi senat, ki pa ima znatno manjše pristojnosti) razpravljala o »regionalnih« jezikih. Razpravljali so tudi o posebnem zakonu o baskovskem jeziku, pri tej razpravi pa so sodelovali predstavniki severnega dela Baskovske dežele, torej tistih pokrajin, ki so sestavni del Francije. Razprava, ki se je začela ob 16.30, končala pa ob 20. uri, je potekala v dokaj prazni skupščini; sledila jih je približno četrtina poslancev. Poslanci, ki so bili izvoljeni v okrožjih, kjer živijo Bretonci, Alzačani, Katalonci, Korziča-ni in Baski so zagovarjali stališče, da mora francoski parlament sprejeti nov zakon o regionalnih jezikih. Nekateri so se tudi zavzemali za ratifikacijo Evropske listine o manjšinskih ali regionalnih jezikih in predlagali spremembo 2, člena francoske ustane, ki se glasi: »Francoščina je jezik republike«. Po njihovem predlogu naj bi k temu stavku dodali besedilo »ob spoštovanju regionalnih jezikov, ki so del našega izročila«. Jean Lasalle, eden izmed treh baskovskih poslancev, ki so sodelovali v razpravi, je poudaril: »Če bi nam uspelo spremeniti na člen ustave, bi lahko začeli z drugačno politiko do jezikov v Franciji, kot se je to zgodilo v Španiji.« Opozoril je, da je UNESCO razglasil leto 2008 za mednarodno leto jezikov in da bo julija Francija prev-ze la predsedo vanje Sve tu evrop ske unije, kar po njegovi oceni kaže, »daje bolj kot kdajkoli prej primerno sprejeti ukrepe v korist regionalnih jezikov, ki so prisotni na francoskem ozemlju«. Ministrica za kulturo Christine Albanel je, kot znano, dejala, da Francija ne bo ratificirala Evropske listine za manjšinske ali regionalne jezike, po-uda rila pa je, da je bi la par la men tar na razprava zelo koristna in je bila prelo- Razprava o manjšinah v francoskem parlamentu je potekala v prazni dvorani mna za regio nal ne jezike, ki bodo poslej v Franciji cenjeni. Po njeni oceni bi bila ratifikacija evropske listine nekak šen na pad na ustavo, česar pa vla -da ne že li, pač pa bo vla da predlo žila svoj osnutek zakona o tem vprašanju: » Gre za osnutek okvir ne ga zako na, to je, kar potrebujemo,« je dejala. Francoska vlada je Evropsko listino za regio nal ne ali manj šin ske jezike podpisala maja 1999, ni pa je nikoli ratificirala. Ustavni svet, kot se uradno naziva francosko ustavno sodišče, je namreč ocenil, da bi bila za ratifikacijo potrebna spre mem ba ustave. ŽENEVA - Zaradi nespoštovanja konvencije o človekovih pravicah Nevladne organizacije zatožile Francijo Združenim narodom V dneh, ko je francoska nacionalna skupščina razpravljala o regionalnih jezikih in kulturah, je skupina bretonskih jezikovnih aktivistov in predstavnikov drugih manjšin v Franciji obiskala palačo Združenih narodov v Ženevi, kjer je Francijo zatožila, da ne spoštuje mednarodne konvencije o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Člani pristojnih odborov ZN so sicer že prej ugotovili, da se odnos Francije do izvajanja te konvencije v zadnjem letu ni izboljšal niti za las in da Francija ne namerava ratificirati mednarodnih instrumentov o manjšinskih jezikih in kulturah. Delegacijo so sestavljali predstavniki francoske sekcije Evropskega urada za manj rabljene jezike, Bretonskega kulturnega sveta, instituta za okcitanske študije, Društva za kulturo Alzacije, Zveze katalonskega jezika in kulture, organizacije Schola Corsa, zastopstva organizacij Langue d'Oil in baskovske jezikovne organizacije Behatokia. Na srečanju s predstavniki ZN so poudarili, da poročilo o izvajanju omenjene konvencije, ki gaje predložila Francija, vsebuje vrsto netočnosti, še zlasti v zvezi z jezikovnimi pravicami. V stališču, ki so ga objavili po srečanju, so zapisali, da so svojim sogovornikom dokazali, da kljub drugačnim trditvam Francije pomanjkanje kolektivnih pravic vodi k diskriminaciji ljudi, ki govorijo regionalne jezike; da diskriminacija je še zlasti zaznavna v šolstvu, v medijih in v javnem življenju nasploh. Predstavniki manjšinskih organizacij so od Združenih narodov zahtevali, naj pritisnejo na Francijo, »stalno članico varnostnega sveta ZN«, da ratificira in izvaja mednarodne listine, začenši z Evropsko listino za regionalne ali manjšinske jezike, in naj sprejme specifične ukrepe za dejansko zaščito ogroženih regionalnih in manjšinskih jezikov v Franciji. Diwan, organizacija zasebnih šol v bretonščini, je prejšnji konec tedna slavila 30 let delovanja. Slovesnosti so se začele v Nao ne du (Nan tesu) na ju -gu Bretanije, kjer je prejšnjo soboto startal spominski tek, ki je v tednu dni obšel številne bretonske vasi in obiskal šole, kijih upravlja organizacija Diwan, končal pa se je včeraj v Karaezu (Car-haixu) v osrednji Bretaniji. Udeleženci spominskega teka so se v Karaezu udeležili velikega glasbenega festivala, na katerem so številne glasbene skupine izvajale bretonsko glasbo, tako tradicionalno kot tudi moderno. Med nastopajočimi so bili tudi nekateri zelo znani glasbeniki, med njimi bretoinski kantavtor Dan ar Braz. V 30 letih delovanja je organizacija Diwan požela številne uspehe. V Bretaniji uživa veliko ljudsko podporo in ponmagala je vzgojiti novo generacijo mladih ljudi, ki obvladajo breton-ščino v govorni in v pisni obliki. Ves ta čas praktično ni uživala nikakršne državne podpore. Leta 2000 je sicer francoska vlada predlagala financiranje šol te bretonske organizacije in vključiti šole Diwan v sklop državnih šol, vendar sta dve sindikalni oerganizaciji šolnikov, ki so ju podpirali centralistični politiki, dosegli, da je državni svet razveljav-uil že sprejeto določilo. In tako se dogaja, se morajo bretonski starši in učitelji še sedaj, v letu 2008, soočati z zbiranjem sredstev za zasebno šolo samo zato, da se njihovi otroci lahko šolajo v maternem jeziku. To se dogaja v času, ko Evropska unija deklarirano podpira jezikovno različnost, ko so manjšinski jeziki (med temi tudi bretonščina) pripuščeni k jezikovnim programom EU in ko ves svet ugotavlja, da jezikovna različnost in šolanje v manjšinskih jezikih zagotavljata vrsto prednosti. Šolanje v maternem jeziku je pravica, ki jo priznava vsa Evropa, ugotavljajo v Bretaniji in dodajajo, da bretonski starši plačujejo davke Franciji tudi za vzgojo svojih otrok, sedaj pa morajo dobiti dodatna sredstva za šolanje v bretonščini. Ob tem opozarjajo, da Francija že dol ga le ta zaostaja za pre ostalo Evropo glede regionalnih oziroma manjšinskih jezikov; tako ne zagotavlja nikakršne podpore bretonskim šolam Diwan, čeprav je lansko leto UNESCO sprejel izjavo, s katero ugotavlja, da je bretonščina ogrožen jezik. Leta 1990 je bila bretonščina najbolj razširjen keltski jezik; danes je število ljudi, ki govorijo ta jezik, ze lo maj hno in sa mo odsto tek šoloobveznih otrok v Bretaniji obiskuje šolo v bretonskem jeziku. Gre za stanje, ki je bistveno slabše od stanja v Wale-su, v Kataloniji, v Baskovski deželi in v Galiciji. Dawyth Hicks Skupina jezikovnih aktivistov pred palačo ZN v Ženevi / PRIREDITVE Nedelja, 18. maja 2008 23 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Corrado Augias in Vladimiro Polchi: »Aldo Moro. Una tragedia italiana« / igrata Paolo Bonacelli in Lorenzo Amato, režija: Giorgio Ferrara. V torek, 20., in v sredo, 21. maja, ob 20.30. Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli Nicola Fano: »Lillipupa« / režija: Antonio Calenda; igrajo: Angela Pagano, Ivan Schiavi, Agostino Oliviero - violina, Pierangelo Fevola - tamburica, Massimo Biclungo - kitara. Danes, 18. maja, ob 17.00. Gledališče La Contrada Marcello D'Orta: »Io speriamo che me la cavo« / režija: Domenico M. Corrado; igra: Maurizio Casagrande. Danes, 18., in v torek, 20. maja, ob 16.30, od srede, 21., do sobote, 24. maja, ob 20.30 ter v nedeljo, 25. maja, ob 16.30. Gledališče MIela Jutri, 19. maja, ob 21.21 / »Pupkin Kabarett« GORICA Kulturni dom V torek, 20. maja, ob 20.45 / nastop gledališke skupine Trigemunus iz Mnza-na. V ponedeljek, 26. maja, ob 20.30 / v okviru festivala Komigo, komedija v furlanščini »Beato fra le gonne« v izvedbi gledališča Trigemunus iz Manzana. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Nova Gorica V petek, 23. maja, ob 20.30 / Maksim Gorki: »Letoviščarji«. V sredo, 28., in v soboto, 31. maja, ob 20.30 / Brata Presnjakov: »V vlogi žrtve - Teater absurda v policijski izvedbi«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 19. maja, ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. V torek, 20. maja, ob 19.30 in v sredo, 21. maja, ob 11.00 / J. B. P. Moliere: »Tartuffe«. V četrtek, 22., in v petek, 23. maja, ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«. V soboto, 24. maja, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Mala drama V petek, 23., in v soboto, 24. maja, ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. Mestno gledališče ljubljansko Jutri, 19. maja, ob 20.00 in v torek, 20. maja, ob 15.30 in ob 20.00 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V sredo, 21., četrtek, 22., in v petek, 23. maja, ob 20.00 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. V soboto, 24., in v ponedeljek, 26. maja, ob 20.00 / Vladimir Nabokov: »Lo-lita«. Mala scena MGL V torek, 20. maja, ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V sredo, 21., in v četrtek, 22. maja, ob 20.00 / Jana Pavlič: »Tosca«. V petek, 23. maja, ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da se šla na potovanje«. V soboto, 24. maja, ob 20.00 / Jose SAnchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V ponedeljek, 26. maja, ob 20.00 / Kurt Weill, Bertolt Brecht: »Hrepenenja«. Šentjakobsko gledališče D. Alfirevic, D. Srhoj: »Trg žabjih dlak« / v četrtek, 22. maja, ob 18.00, v ponedeljek, 26., v sredo, 28., in v petek, 30. maja, ob 19.30. Mladinsko gledališče Danes, 18. maja, ob 19.00 / po Herve-ju Guibertu: »Mlado meso«, režija Ivi-ca Buljan. V torek, 20. maja, ob 17.00 / Mark Ravenhill: »Kok ti men zdej dol visiš« režija Vito Taufer. Disney: »High School Musical« / priredila Compagnia della Rancia, v režiji Saveria Marconija. Danes, 18. maja, ob 17.00. Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli ■ Trieste per la danza 2008. Danza & dintorni contemporanei V sredo, 21., in v četrtek, 22. maja, ob 21.00 / Compagnia ArteffettoDanza: »Tu che tagliavi fiori di polistirolo«. Koreografija Valentine Moar. V soboto, 24., in v nedeljo, 25. maja, ob 21.00 / Zagreb Dance Company: »Stripped«. Koreografija: Snjezana Abramovic Milkovič. Gledališče Miela V četrtek, 22. maja, ob 21.30 / jazz koncert - Andrea Massaria in New Time Trio ter bobnar Enzo Carpentieri. Miramarski tropski park Danes, 18. maja, ob 11.00 / »Piccolo concerto per i colibri« - na flavto bo igral Tommaso Bisiak. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V sredo, 21. maja, ob 20.45 / nastopaga Orchestra della Società Filarmonia in Coro del Friuli-Venezia Giulia. _SLOVENIJA_ KOPER Dvorana Pokrajinskega muzeja Koper Danes, 18. maja, ob 19.00 / koncert MePZ Obala Koper pod vodstvom Maje Cilenšek; solista: bariton Samo Ivačič in pianistka Tatjana Jercog. KOSTANJEVICA Samostanska cerkev Gospodovega oznanjenja V torek, 20. maja, ob 20.00 / koncert Igorja Zobina - harmonika. POSTOJNA Jamski dvorec V četrtek, 22. maja, ob 20.30 bo v okviru Postojna Blues Festivala igrala skupina Hiša. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 20. maja, ob 20.30 bo v Klubu CD koncert pevske skupine La Cor De La Plana (Francija). Križanke V četrtek, 22. maja, ob 21.00 / koncert skupin Vieux Farka Toure (Mali) in Ti-ken Jah Fakoly (Slonokoščena obala). V petek, 23. maja, ob 21.00 / koncert skupin Gang Of Four (Velika Britanija) in Ojos de Brujo Sound System (Španija). V soboto, 24. maja, ob 20.00 / koncert skupine Pro Arte ob 40-letnici ustanovitve. V petek, 30. maja, ob 20.30 / Oliver Dragojevic & Klapa Bonaca. Mediapark Cvetličarna V četrtek, 22. maja, ob 21.00 / koncert skupin Divlje jagode in Atomsko sklo-nište. V soboto, 24. maja, ob 21.00 / koncert basista Glenna Hughesa. AKC Metelkova V soboto, 24. maja, ob 21.00 / romski hip hop večer s skupinami Gipsy.CZ (Češka), Picikato Brass Band feat.Kemp (Makedonija) in Doctor Batonga! (Španija). MARIBOR - V muzeju Narodne osvoboditve Odprli razstavo slovitega oblikovalca Jonathana Barnbrooka MARIBOR- Multimedijski center Kibla je včeraj skupaj z Magdaleno v mariborskem Muzeju narodne osvoboditve odprl razstavo Jonathana Barnbrooka Postranska škoda/Collateral Damage. Njegov studio Barnbrook Design uporablja že davno opuščene tipografske modele in grafične oblike ter ustvarja kompleksna večplastna dela, ki zaznamujejo edinstven izraz 21. stoletja.Naslov razstave odseva produkcijo studia, ki je pogosto politična, in njihovo strastno vizijo, ki temelji na želji po ustvarjanju kritike svojega lastnega poklica in družbe. Studio se sicer posveča tako komercialnim projektom za muzeje in kulturne institu- cije kot tudi nekomercialnim projektom, zaslovel pa je zaradi sodelovanja z vodilnimi britanskimi umetniki, kot sta Damien Hirst in David Bowie. Njihovi nekomercialni projekti vključujejo umetniško in produkcijsko sodelovanje z vodilno ak-tivistično revijo Adbusters. Poleg tega se resno posvečajo razvoju in produkciji projektov, ki poudarjajo politične in socialne krivice in so na spletni strani studia na voljo brezplačno in brez avtorske zaščite. Studio je pred kratkim začel intenzivno sodelovati na razstavah posebej na ročenih umet niš kih del in se aktivno vključevati v proteste glede človekovih pravic. Ena najbolj vidnih dejavnosti studia Barnbrook Design je povezana z oblikovanjem črkovnih vrst, običajno tradicionalnim področjem, v katerega so vnesli svoje družbeno-politično videnje. Črkovne vrste utemeljujejo na zgodovinskih oblikah, ki jim dodajo ze lo sodo ben sub ver ziven pri dih, imena pa izbirajo na konfrontativen način. Črkovne vrste z imeni, kot so »Manson« (ameriški serijski morilec), »Exocet« (francoska raketa) in »Bastard« (an gleška kletvica), so za svoje osvetljevanje razmerij med besedami in oblikami črk, ki jih predstavljajo, požele tako pohvale kot kritike, so sporočili iz Kible. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Gaetano Donizetti: »Roberto Deve-reux« / danes, 18. maja, ob 16.00 ter v torek, 20. maja ob 20.30. Gledališče Rossetti FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: do 23. maja bo na ogled razstava Fotokrožka Trst 80 »Človek in čas«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. V gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cairo« in »Armeni a Trieste tra Set-tecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. Zaprto ob ponedeljkih. V Trgovinski zbornici je na ogled razstava slik o Somaliji. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. V kavarni San Marco bo še danes, 18. maja, na ogled razstava Niccie Quarto »La volutta e il sogno«. Spazio comunicarte (Ul. S. Nicolo 29) / do 24. maja bo na ogled razstava »Stefano Valvasori - +«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 16. do 19. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra, z urnikom: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: in-fo@kraskahisa.com. NABREŽINA V dvorani Iga Grudna bodo še danes, 18. maja, na ogled slike Klavdija Palčiča. Urnik: v soboto, od 17. do 19. ure, v nedeljo, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kavarni Gruden so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Laurenti. Urnik kavarne, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA ČEZMEJNA RAZSTAVA slikarja Franceta Slaneta v organizaciji Kulturnega doma v Gorici in galerije Artes iz Nove Gorice bo na ogled do 30. maja v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) in v Galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20). Urnik: v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji Artes v Novi Gorici pa ob delavnikih od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: / do, 30. junija, bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. V Državni posoški knjižnici bo 31. maja na ogled razstava »I sogni di Arturo Nathan« (izbrana dela od 1922 do 1943). DOBERDOB V Modra's galeriji bo do 25. maja, na ogled razstava slikarja Mirana Kordeža z naslovom »Z vetrom«. Urnik: ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob praznikih med 10. in 12. uro. ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do 25. maja na ogled fotografska razstava z naslovom Pomlad 2008; razstavljajo Erika Makove, Monika Zajšek, Elija Mužič, Fa-bijan Mužič, Evgen Komjanc, Toni Gomišček, Mihael Corsi in Marjetka Plesničar. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. RONKE Razstavo fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« bodo odprli danes, 18. maja, ob 11. uri v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. Razstavo, ki bo na ogled do 29. junija, bo predstavil Maurizio Frullani. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silen-zio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Na- javljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Mestni galeriji Nova Gorica (Trg E. Kardelja 5) bo do 30. maja na ogled razstava z naslovom Lujo Vodopivec Skul-pture. Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. SOLKAN V Galeriji Tir v KC Mostovni bo do konca maja na ogled razstava akademskega slikarja Janeza Zalaznika »Sladke laži in druge nečednosti«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11. do 15. ure. V Galeriji Dimenzija napredka, na Veliki poti 15, bo do 30. maja, na ogled razstava slikarja Vladimirja Klanjščka z naslovom »Obrobje«. KANAL Občina Kanal vabi na odprtje stalne razstave etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča v petek, 23. maja, ob 18. uri v Melinkih št. 5 pri Kanalu. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Spomeniškovarstveni center (Trg francoske revolucije 3) / do 24. maja bo na ogled razstava »Restavratorstvo = Z členov«. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (17. 5. 2008) Vodoravno: Pitagora, Omar, Američan, teka, Roman, kazačok, iver, Pesek, R. L., 2. I., aki, Lauda, Anita Ekberg, Nan, stran, Ops, dok, teoretik, rt, AKS, operativnost, ave, Makarev, ime, ne, orada, aperitiv, garderoba, U. T., Nelo, Anica, Enn, revija, Aleman, Denis, nastanek, Tatar, akant, Ili, NAMA; na sliki: Devin. / TRST Nedelja, 18. maja 2008 24 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Zadnje dejanje A-lige Inter, sedem možnih razpletov za »scudetto« Roma ima le 22,3 odstotkov možnosti - Zanimivo tudi pri dnu - Milan ob ligo prvakov? RIM/MILAN - Inter ima 77,7 odstotkov možnosti, da v današnjem zadnjem prvenstvenem krogu zmaga svoj šestnajsti naslov državnega prvaka. Roma bo gostovala v Catanii, Inter pa v Parmi. Inter bo prvak, če: 1. zmaga, 2. igra neodločeno in Roma ne zmaga, 3. izgubi in Roma igra neodločeno (obe ekipi na 82 točk, Inter pa ima boljši medsebojni izkupiček). Kar sedem (na devet) možnih razpletov gre v prid Interju. Zanimiv bo tudi boj za 4. mesto. Fiorentina, ki igra proti Torinu (že rešen), je v prednosti. Milan ne bo imel lahkega dela. V Milan prihaja trdoživi Udinese, ki si je sicer že zagotovil nastop v pokalu Uefa. Vroče bo tudi na dnu. Livorno je po štirih letih že izpadel v B-ligo. Za obstanek še torej borijo še Parma, Catania in Em-poli. Možnih kombinacij je kar 27. Če Parma in Catania zaključita prvenstvo s 37 točkami, bo odločala razlika v golih, saj sta se oba medsebojna obračuna končala neodločeno (2:2, 0:0). Za Empoli pa pride v poštev le ena možnost: poraza Catanie in Parme in Empolijeva zmaga proti Livornu. Ob takem razpletu bi Empoli in Catania končala prvenstvo s 36 točkami. Rešili pa bi se Toskanci, ki so med sezono obakrat premagali Catanio (1:0,2:0). DANES (15.00): Atalanta - Genoa, Cagliari - Reggina, Catania - Roma, Empoli - Livorno, Lazio - Napoli, Milan - Udinese, Parma - Inter, Siena - Palermo, Torino - Fiorentina. VRSTNI RED: Inter 82, Roma 81, Juventus 71, Fiorentina 63, Milan 61, Samp-doria 59, Udinese 57, Napoli 50, Genoa 48, Palermo 46, Atalanta 45, Lazio, Siena 43, Cagliari 41, Torino 40, Reggina 39, Catania 36, Parma 34, Empoli 33, Livorno 30. V Genovi pravi »show« (3:3) GENOVA - Na včerajšnji v naprej igrani tekmi zadnjega kroga A-lige sta se Sampdoria in Juventus razšla z neodločenim izidom 3:3. Tekma je bila vseskozi zelo živahna in na visoki tehnični ravni. Del Piero je dosegel dva gola in in tako prevzel vodstvo na lestvici strelcev (21 golov). Cassano je zastreljal enajstmetrovko. Alessandro Del Piero je z 21 goli zdaj sam na vrhu lestvice najboljših strelcev. Trezeguet ga na 2. mestu z 20 goli ne more več dohiteti. Boriello (19), Di Natale in Mutu (oba po 17) imajo na voljo še današnjo tekmo ANSA KOŠARKA - A1 Lottomatica četrtič zapored v polfinalu CANTU' - Košarkarji rimske Lottomatice so se četrtič zapored uvrstili v polfinale končnice A1-lige. Moštvo Jasmina repeše je v četrti tekmi proti moštvu Tisette Cantu' v go-steh zmagalo s 66:55. V polfinalu se bodo Rimljani pomerili z Avellinom. PRVAK - Rokometaši Celja Pivovarne Laško so 16. osvojili naslov državnih prvakov, potem ko so v odločilni tekmi zadnjega kroga drugega dela MIK 1. lige na domačem igrišču premagali koprski Cimos s 27:23 (13:10). Hrpeljski Gold Club je s 34:27 premagal ormoški Jeruzalem. Vodilni hrpeljske ekipe navzlic odhodu glavnega pokrovitelja zagotavljajo, da bo ekipa v prihodnji sezoni še igrala v 1. ligi. HIT - Izida 34. kroga Prve Lige Telekom Slovenije: Nafta - Hit Gorica 1:2 (0:0); Mik CM Celje - Livar 1:0 (0:0). UNION - Izida 1. polfinala lige UPC Telemach: Union Olimpija - Zla-torog 82:76 (22:16, 41:38, 59:60); Helios - Krka s 94:76 (26:31, 53:50, 76:63). SLAVJE - Praška Slavia je po 12 letih spet osvojila nogometno prvenstvo Češke s tremi točkami prednosti pred mestnim tekmecem Sparto. NOGOMET - Triestina v Kampaniji vodila z 2:0 Na ravni burke Po sedmih minutah neupravičenega podaljšanja tekme Avellino izenačil po 11-metrovki Avellino - Triestina 2:2 (0:0) STRELCI: Della Rocca v 14.dp, Al-legretti v 37.dp, Pellicori v 38.dp in v 49.dp iz 11m. AVELLINO (4-4-1-1): Pantanelli; Carbone, Corallo, Sirignano (29.dp Tom-besi), Mengoni; Sestu (20.dp Paonessa), Maietta, F.Della Rocca, Nardini; Kenesei (14.dp Cipriani); Pellicori. Trener: Calo-ri. TRIESTINA (4-3-3): Dei 6; Milani 6,5, Kyriazis 6, Lima 6, Tabbiani 6,5; De Cristofaro 5,5, Allegretti 6,5, Gorgone 6; Šedivec 5,5 (30.dp Pesaresi), L.Della Rocca 6 (34.dp Cannone), Testini 7 (39.dp Audel). Trener: Maran. SODNIK: Herberg iz Messine 4; OPOMINI: Maietta, Sirignano, Pellico-ri, L.Della Rocca, Mengoni, Sestu, Pao-nessa, Tabbiani; IZKLJUČITEV: Maiet-ta v 15.; GLEDALCEV: 4.500. Kredibilnost nogometa je po taki tekmi res na nuli. Nesprejemljivo je, da si sodnik najprej izmisli sedem minut podaljška, nato pa potegne iz rokava še skriti as, beri enajstmetrovko, samo zato da bi podaril domači ekipi točko, ki je sploh ni zaslužila. Triestina je namreč povsem upravičeno vodila in pokazala veliko bolj zrelo igro od Avellina. A sodnik si je verjetno zaželel mirnega povratka domov in tako podaril točko Irpincem. Resnost na nivoju gledališke burke... Trener Triestine Maran je moral precej spremeniti postavo zaradi številnih odsotnosti. Mesto v enajsterici je dobil De Cristofaro, v obrambni vrsti je mesto na desnem pasu pripadalo Tabbiani-ju, medtem ko se je Milani premaknil na levo stran. Na drugi strani je Calori - v sezoni, ko je bil predsednik Triestine »nepozabni« Flaviano Tonellotto, je bil nekdanji branilec Udineseja eden izmed številnih trenerjev, ki so se v teku leta izmenjavali na klopi Tržačanov - presenetil s tem, da je tekmo začel le z enim pravim napadalcem, Pellicorijem, branilca Maietto pa uvrstil v vezno vrsto. Kot bomo videli je bila Calorijeva izbira ne-posrečena. Tržačani so stopili na igrišče v popolnoma belem dresu, medtem ko so Irpinci izbrali klasičen zelen dres. Začetek srečanja je bil še bolj presenetljiv kot začetna postava domače ekipe, saj je vajeti igre stalno imela Triesti-na, pristop domačih nogometašev pa je bil nervozen, skorajda nevrotičen. Tržačani so umirjeno igrali, igralci Avel-lina so obratno le zbirali prekrške za prekrškom. Po petnajstih minutah je Ma-ietta naredil še drugi hud prekršek (deseti ekipni!) in sodnik mu je še drugič pokazal rumeni karton. Šlo je za izključitev v skorajda rekordnem času, a izbira sodnika Herberga je bila povsem upravičena. Videlo se je, da so bili igralci Avellina pod hudim pritiskom, gotovo pa niso pomagali izidi na drugih igriščih, ki za Irpin-ce niso bili nič kaj spodbudni. Kljub igralcu manj je Calori odločil, da si ne bo pomagal z menjavami, tako da je enostavno prešel iz sistema 4-4-1-1 na 4-3-1-1. Šokantna izključitev je pozitivno učinkovala na domačo ekipo, ki je začela nekoliko bolje igrati šele takrat. V 23. minuti je tako Pellicori prvič zaposlil Deia, vendar z nemogočega položaja ni uspel ciljati tržaških vrat. Veliko nevarnejši je bil tri minute kasneje Keneset, ki je lepo zaustavil dolgo podajo in takoj streljal. Zoga se je odbila od vratnice in tik preden bi prešla gol črto jo je iz gola B-LIGA IZIDI 40. KROGA Ascoli - AlbinoLeffe 3:2, Avellino - Triestina 2:2, Bologna - Messina 3:0, Chievc - Vicenza 2:1 , Frosinone - Modena 2:4, Lecce - Bari 1:2, Piacenza - Grosseto 1 :1, Ravenna - Pisa 1: 4, Rimini - Brescia 2:1 Spezia Mantova 0: 1, Treviso - Cesena 2:1 Chievo 40 24 11 5 74:40 83 Bologna 40 22 12 6 56:29 78 Lecce 40 21 14 5 66:28 77 Albinoleffe 40 24 8 8 65:42 77 Brescia 40 20 10 10 56:37 70 Pisa 40 18 14 8 60:43 68 Rimini 40 18 9 13 61:46 63 Mantova 40 16 11 13 53:45 59 Ascoli 40 15 14 11 60:46 59 Frosinone 40 15 9 16 59:63 54 Bari 40 12 15 13 47:53 51 Triestina 40 13 12 15 54:63 51 Messina 40 13 10 17 37:56 49 Grosseto 40 10 17 13 44:51 47 Piacenza 40 13 6 21 38:54 45 Vicenza 40 9 16 15 42:59 42 Modena 40 9 15 16 54:63 42 Treviso 40 10 11 19 39:51 41 Avellino 40 8 11 21 41:62 35 Ravenna 40 8 10 22 48:74 34 Spezia (-1) 40 6 15 19 43:63 32 Cesena 40 5 15 20 35:64 30 PRIHODNJI KROG (25.5. ob 15.00)AlbinoLeffe - Rimini, Bari - Avellino, Brescia - Frosinone, Cesena - Piacenza, Grosseto - Chievo, Mantova - Bologna, Messina - Lecce, Modena - Ascoli, Pisa - Spezia, Triestina - Treviso, Vicenza - Ravenna brcnil Tabbiani. Domači igralci so se zavedali, da nimajo drugih popravnih izpitov, tako da so stisnili zobe in pritisnili, čeprav je šlo bolj za dezorganizirane napade, brez pravih shem. Brezglavo napadanje bi Triestina skorajda izkoristila v 32. minuti s Testinijem, ki je opazil slabo postavljeno obrambo in lepo podal do Della Rocce. Slednji je z volejem udaril po žogi, a ciljal rahlo previsoko. Polčas se je zaključil z lepo akcijo Testinija -nedvomno najbolj motiviran izmed igralcev Triestine - ki je preigral dva domača branilca, a nato je slabo koordiniran zamudil priložnost za strel. Zivčna igra Avellina se je nadaljevala tudi v drugem polčasu in Triestina je domačo enajsterico kaznovala po pet-najsih minutah. Na desni je Milani pobegnil nasprotniku, popolnoma neoviran pritekel do gol avta in od tam poslal čudovit predložek do Della Rocce. Postavni napadalec se je le dotaknil žoge in jo preusmeril v prazen gol. Calori je nemudoma poslal na igrišče Ciprianija, ki je takoj po vstopu na igrišče imel priložnost za izenačenje: sam pred vratarjem je Deia ukanil z lepim strelom, a žoga se je odbila od prečke v igrišče. Najprej Luigi Della Rocca in nato Testini sta zamudila izredni priložnosti v protinapadu, kar pa ne velja za Allegrettija, ki je dolgo podajo odlično zaustavil in še drugič ukanil Pantanellija. Le minuto kasneje je Pellicori znižal na 1:2 s kratke razdalje, domači igralci so znova verjeli, da lahko v zadnjih minutah ulovijo točko. Priskočil jim je na pomoč Herberg, ki je nagradil ptičji let Ciprijanija z enajstmetrovko. Top: Čestitati je treba vsem Mara-novim varovancem, ki želijo častno zaključiti prvenstvo in so iztržili točko, čeprav so bili nasprotniki veliko bolj motivirani. Posebna pohvala razigranemu Testiniju. Flop: V petnajstih minutah je Ma-ietti uspelo narediti dva groba prekrška in prisiliti sodnika, da mu je pred nos pomolil rdeč karton. Nekdanji branilec Triestine je bil simbol ekipe, ki je stopila na igrišče s povsem zgrešenim pristopom, če pa ne bi bil sodnik Herberg še preveč dobrosrčen bi verjetno bila tekma za Avellino še bolj »rdeše obarvana«. Iztok Furlanič KOLESARSTVO - Po Italiji Ricco drugič zmagal Visconti trdneje prvi TIVOLI - Štiriindvajsetletni Riccardo Ricco je na 91. Giru zabeležil svojo drugo etapno zmago. Po us pehu v dru gi etapi je bil naj -močnejši tudi v zaključku včerajšnje osme etape od Rivisondolija do Tivolija. Po 4:41:05 ure vožnje je zmagal v obračunu italijanskih sprinterjev. Drugi je bil namreč svetovni prvak Paolo Bettini (Quick Step), tretji pa Davide Rebellin (Gerolsteiner), sicer pa so Italijani osvojili kar prvih devet mest. Med »zmagovalce« etape sodi tudi skupno vodilni Visconti, ki je prednost pred Nemcem Matthiasom Russom povečal na 34 sekund. To prednost bo skušal obdržati tudi na današnji 194 kilometrov dolgi etapi med Citavecchio in San Vicenzom, se nato jutri, ko bo na sporedu prvi prosti dan, spočiti in se pripraviti na torkov 36-kilometrski kronometer. Z 12. mestom se je izkazal tudi slovenski reprezentant Tadej Valjavec, ki je z 28. mestom v skupni razvrstitvi prav tako najbolje uvrščeni Slovenec. Preostala Slovenca sta si vnovič nabrala nekaj zaostanka. Simon Špilak je v osvojil 70. mesto, z 1:41 minute zaostanka za najboljšimi, Jure Golčer pa je zaostal 3:55 minute in bil 101. V skupnem seštevku je Golčer 55., Špilak pa 62. Riccardo Ricco' ANSA ROKOMET - V zadnjem krogu A2-lige Tržačani so z zmago praznovali napredovanje Seregno se je srčno upiral - 500 nastopov Mestrinerja Seregno 32:30 predstavniki zlate generacije tržaškega rokometa. Mestriner je med drugim včeraj 500. v karieri oblekel belordeči dres. Radojkovičevi fantje so znova dokazali, da so razred zase, ter da sploh ne sodijo v to kategorijo. Z vsemi nasprotniki so se igrali kot mačka z mišjo in večkrat je bil zmagovalec znan že po desetih minutah igre, saj je bila razlika, tako tehnično, kot taktično, kot fizično, precejšnja. Tržačani so si napredovanje zaslužili tudi zato, ker so na vseh tekmah uspeli igrati zagrizeno in usklajeno, vsaj dokler ni bilo več dvoma o zmagovalcu. Sicer je večkrat v drugem polčasu nastopil rahel padec koncentracije, kar pa je povsem razumljivo, če že po prvi polovici srečanja imaš 10-15 golov naskoka. Sicer sinoči se je Seregno silovito upiral in dovolil Tržačanom, da so se oddaljili za največ sedem golov, po številnih Radojkovičevih menjavah v drugem polčasu pa so se gostje uspeli približati vse do končnih dveh golov razlike. (I.F.) Pall.Trieste (13:10) PALL.TRIESTE: Mestriner (9 obramb), Scavone (5); Visintin 2, Tokic 4, Carpanese 3, Lo Duca 3 (2), Nadoh 14 (2), Pastorelli 1, Sardoč 1, Sedmak 1, Mammi 1, Zampollo 1, Leone 1. Trener: Radojko-vič. Praznik je moral biti in praznik je bil. Včerajšnja zadnja tekma sezone tržaških ro-kometašev proti Seregnu je bila namreč le priložnost za praznovanje napredovanja v A1 ligo (kljub imenu gre za drugo italijansko ligo, saj najboljše ekipe nastopajo v Elitni A ligi), ki so si ga Radojkovičevi varovanci matematično izborili že pred dvema tednoma z zmago v gosteh proti neposrednemu tekmecu Brixnu. Lo Duca in soigralci so začeli s praznovanji že pred samim srečanjem, ko so prejeli od društva spominske kolajne, posebna priznanja pa so prejeli Marco Lo Duca, Antonio »Toni« Pa-storelli in Ivan Mestriner, ki so še zadnji / ŠPORT Nedelja, 18. maja 2008 25 NAŠ POGOVOR - Slovenski strokovnjak Bojan Prašnikar je v bundesligi »čudežno« rešil Cottbus »Mislil sem že, da take priložnosti ne bom dočakal« Dokazal je, da ni samo defenzivist - Znanje nemščine mu je bilo v veliko pomoč Bojana Prašnikarja smo v torek ujeli ravno med finalno tekmo slovenskega pokala, ki jo je »njegov« Maribor izgubil proti Interblocku. Najbrž bi bilo povsem drugače, če bi na klopi štajerskih vijoličastih sedel strokovnjak iz Šmartnega ob Pa-ki, ki je praktično spisal celotno sodobno zgodovino mariborskega nogometa (in mimogrede, bil na klopi slovenske reprezentance, ki je na Roccu osmešila Italijo). Tako je pa Prašnikar v zadnjih osmih mesecih spisal zgodovino nemškega prvoli-gaša Energie iz bivšega vzhodnonemške-ga Cottbusa. Septembra je bila ekipa iz Saškega v povsem izgubljenem položaju, s samo 2 točkama na lestvici po 9 odigranih tekmah. Tedaj je kot strela z jasnega udarila vest, da je Energie najel Bojana Prašnikarja, ki je nemudoma pripravil kovčke ter se na vrat na nos iz klopi ajdovskega Primorja (!) preselil v nemško Bun-desligo, v družbo Bayerna, Stuttgarta, Schalkeja, Borussie... Do konca prvega dela je Energie dosegel nekaj zmag, ki pa bi ob nabranem zaostanku ne zadoščali za obstanek. Spomladi je sledil pravi juriš. »Ko sem prišel v Cottbus, je bila ekipa povsem na tleh. Poleg tega, da je bila prepričljivo zadnja, je bilo ozračje zelo negativno usmerjeno. Nekako je prevladovala predanost v usodo, češ, saj smo najrevnejši v ligi, če izpademo to ni ne presenečenje, ne katastrofa.« V katerem segmentu ste uspel tako izrazito izboljšati storilnost ekipe? »Najbolj v smislu telesne priprave. Ko sem prišel, je bila telesna pripravljenost ekipe katastrofalna. Nekaj, kolikor se pač v teku prvenstva sploh da, smo postorili že jeseni, predvsem pa je bil tu odločilen zimski premor, ko smo resnično dvignili pripravo na mnogo višjo raven. Tudi iz taktičnega vidika sem vnesel veliko novosti. Prej je bila ekipa navajena igrati samo na protinapad, kar bi še šlo proti tistim, ki so objektivno boljši, je pa seveda to bilo odločno premalo, da bi enakovredno igrali proti nasprotnikom našega kakovostnega razreda. Tudi pri prekinitvah je bila prej ekipa zelo slaba, saj ni bilo nobenih uigranih akcij, medtem ko smo potem kar nekaj golov dosegli prav s prekinitev.« V Sloveniji ste si pri nekaterih pridobili sloves trenerja, ki igra zelo obrambno. Uspeh v nemškem prvenstvu, ki slovi po izredno napadalni igri, potrjuje, da take opazke vendarle niso bile najbolj utemeljene... »Sam se s tem na noben način ne obremenjujem. To, da igram oziroma da znam igrati samo bunker, so mi naprtili Bojan Prašnikar je doma zaslovel kot trener najboljšega obdobja Maribora, v vlogi selektorja reprezentance pa je kar sredi Trsta premagal Italijo KROMA nekateri posamezniki, ki so na istem mestu kot jaz doživeli velike neuspehe, in to jih seveda mori. V skladu s kakovostjo posameznikov smo pri Cottbusu igrali napadalno kolikor se je dalo. Konec koncev, ko si prepričljivo zadnji moraš začeti zmagovati in nizati točke, ni dovolj da braniš 0:0. Morda je v tem pogledu več kot dovolj podatek, da smo na lestvici povratnega dela bili celo deveti.« Ostajate v Cottbusu... »Ostajam v Cottbusu, ja, čeprav je to tudi vse kar lahko povem v zvezi z bodočnostjo, kajti rešili smo se pred tremi dnevi (smeh).« Lahko pričakujemo, da boste z ekipo prišel na poletne priprave v Slovenijo, v vašo priljubljeno bazo na Ro-gli? »Tudi v tem pogledu ni še nič dokončnega, je pa tudi to ena kar realna možnost.« Vsakič, ko se nekdo uveljavi v tujini radi trdimo, da je s tem odprl vrata tudi drugim. Bo tako tudi s slovenskimi trenerji, ki doslej praktično nikoli niso odhajali na tuje, ali pa je vaš domači trenerski curriculum vendarle izkaznica, ki je nima nihče drug v Sloveniji? »Moj uspeh gotovo ne bo škodil, če bo tudi koristil pa močno dvomim. Štejejo namreč predvsem ali samo rezultati, to je dejstvo. Glede na rezultate, ki sem jih dosegel zlasti z Mariborom, sem na svojo priložnost čakal zelo dolgo, pravzaprav sem počasi že mislil, da take priložnosti, kot sem jo imel s Cottbusom, ne bom imel. Drugo dejstvo je tudi to, da v tujini nikjer nimamo ljudi, ki bi nam lahko pomagali, ne rečem na stežaj odpirali vrata, ker tega skoraj ni, ampak jih vsaj priprli. Po tem času, ki sem ga preživel v Nemčiji, moram povedati, da je še kako pomembno bilo to, da solidno obvladam nemščino. Brez znanja jezika bi težko deloval - pri tem niti ne mislim na stike z igralci, ker je bila večina itak tujcev in to kar sedemnajstih narodnosti, ampak v stikih s klubom, mediji... Nekako nate bistveno bolj naklonjeno gledajo, če si tujec, ampak vseeno dobro govoriš nemško.« No, razen če nisi Trapattoni, ki je svojčas bil v Nemčiji pravi hit s svojo »ma-keronsko« nemščino še bolj kot z rezultati. Dimitrij Križman NA MIVKI - Za SP Italija za 3. mesto proti Rusiji Še dva gola Micheleja Leghisse BENIDORM - Na kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu v nogometu na mivki, ki bo od 17. do 27. julij a v Marseillu, je Italija v polfinalu po podaljšku in dodatnemu izvajanju kazenskih strelov z 8:7 klonila pred gostiteljem Španijo. »Azzurri« so izgubili lepo priložnost, da bi se uvrstili v današnji finale, saj so še nekaj minut pred kon cem red ne ga de la voidli s 3:1, nato ostali z igralcem manj, Španija je tedaj zmanjšala zaostanek, na koncu pa celo izenačila. Slovenski »az-zurro« Michele Leghissa je bil tudi tokrat eden najbolj učinkovitih igralcev Italije, saj je dosegel dva od treh zadetkov (na teh kvalifikacijah pa skupno že osem). Podaljšek ni prinesel sprememb, tako da so o zma go val -cu odločali kazenski streli. Po treh golih na vsaki strani (enega je do segel tudi Leghis sa) so bi li Špan ci v četr tem pos ku su uspešni, Italijan Pasquali pa je streljal nad prečko, tako da so se v finale uvrstili Španci, v njem pa se bodo pome rili s Por tugal -ci. Ne gle de na poraz, si je Ita -lija že po petkovi četrtfinalni zmagi proti Ukrajini zagotovila pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu. Danes jo ob 17.45 (TV prenos eurosport 2) čaka še tekma za 3. mesto proti Rusiji. MOTOCIKLIZEM Pedrosa v Le Mansu s prvega mesta LE MANS - Vodilni v svetovnem prvenstvu Španec Dani Pedrosa (Honda) bo dirko za veliko nagrado Francije med motociklisti v razredu MotoGP (Tv Italia 1 od 13.35 dalje) začel s prvega startnega položaja. Pedrosa je bil v kvalifikacijah za 0,127 sekunde hitrejši od Američana Colina Edwardsa (Yamaha), medtem ko je bil tretji Avstralec Casey Stoner (Ducati, + 0,347). Četrti čas je dosegel Valentino Rossi (Yamaha), ki bo jutri lovil svojo že 80. posamično zmago v tekmovanjih za svetovno prvenstvo. Takoj za njim pa se bo kot peti s starta podal Španec Jorge Lorenzo, ki na motorju vztraja kljub hudi poškodbi gležnja, ki jo je prav tako utrpel na zadnji dirki pred 14 dnevi. V četrtlitrskem razredu (do 250 ccm) je bil najhitrejši Španec Alex Debon (Aprilia), v razredu do 125 ccm Sergio Gadee (Aprilia). TENIS - Francozinja Alize Cornet (18 let) je na turnirju WTA v Rimu pripravila prvovrstno presenečenje, potem ko je s 3:6, 6:4 in 6:3 v polfinalu premagala šesto nosilko Rusinjo Ano Čakvetadze. V finalu se bo pomerila s Srbkinjo Je-leno Jankovic, ki je do finala prišla brez boja, saj je Rusinja Marija Šarapova, od ponedeljka tudi prva igralka sveta, dvoboj predala zaradi poškodbe. ODBOJKA - Slovenska reprezentanca je zmagala tudi na drugi tekmi prvega kvalifikacijskega turnirja za nastop na evropskem prvenstvu v Turčiji. V Rot-terdamu je po Latviji s 3:0 (11, 18, 13) premagala tudi Azerbajdžan. Danes se bo v tekmi, ki bo odločala, kdo bo na drugi turnir v Maribor prišel s prednostjo, pomerila še z Nizozemsko. HOKEJSKO SP - Rusija in Kanada sta finalista P v hokeju na ledu. Polfinalna izida: Kanada -Švedska 5:4 (1:1, 4:2, 0:1), Rusija -Finska 4:0 (1:1, 1:0, 2:0). NBA - Los Angeles Lakers (Saša Vujačič 12 točk) se je z zmago v gosteh pri Utahu s 108:105 z izidom s 4:2 uvrstila v finale konference. V polfinalu vzhoda je Cleveland s 74:69 ugnal Boston, izid v zmagah pa je poravnan na 3:3. MARATON - Slovenka Helena Javornik (2:39,23) in Kenijec Silas Rutto (2:24,45) sta zmagovalca 28. maratona Trh src v Radencih. Na 21 km sta bila najboljša Damjan Slapnik (1:15,38) in Jana Stra-hinič (1:33,02). BOKS - Na Čarboli med tržaškim Kubancem Zamoro in Slovakom Sarkom Brez prekinitev in objemov Kubanec boljši po točkah - Hrvat Ordulj se je predal domačemu ljubljencu Tuiachu - V športni palači se je zbralo veliko mladih Boksarski večer v športni dvorani na Čarboli je bil pravi crescendo intenzivnosti, zadnja dva dvoboja pa sta zadostila tudi navdušenju domačih gledalcev, ki so najprej pozdravili izredno intenziven (in kratek) potek borbe med Tržačanom Tuiachom in Hrvatom Or-duljem v nižji težki kategoriji (90 kg) in nato dolgo a zaman pričakovali klasičen KO, pred katerim je bil slovaški nasprotnik tržaškega Kubanca Zamore. Obstajala je bojazen, da bo Dražen Ordulj boksal v slogu Hrvatov in Slovakov iz uvodnih dvobojev, vendar temu ni bilo tako. V prvem krogu je spravil v vidne težave Tuiacha, ki je bil nekajkrat na tem, da klecne pod neverjetno močjo udarcev. Na začetku drugega kroga se je zgodba nadaljevala in sodnik je Trža-čana rešil huj šega s tem, da mu je pokazal osem prstov. Očitno je bilo štetje tisto, ki je domačemu težjekategorniku vrnilo zbranost, kajti v par sekundah se je položaj spremenil in Ordulj je po seriji udarcev končal na tleh in tudi sam poslu šal štetje. KO se je zdel v tretjem krogu povsem pričakovan zaključek, kajti oba sta napadala in zadevala. Med enim teh napadov pa je Hrvat nenadoma prekinil nalet, se prijel za levo ramo in prenehal z borbo. Očitno je šlo za mišično poškodbo, ki ni bila posledica kakega udarca. Tehnični KO je bil epilog, ki ni zadovoljil gledalcev. Pričakovali so vsaj še ne kaj kro gov dvo boja, ki se je od samega začetka nenavadno razvnel. Zaključnih 12 krogov (na sliki) med Brunetom Zamoro in Slovakom Andrzejem Sarkom (63 kg) je veljalo za nek fantomatski »medcelinski« naslov WBA. Sark je bil vidno višji od Zamo-re in šest let mlajši. Poleg tega je tudi dobro in pogumno boksal. Velika vnema, ki sta jo oba borca izražala, je proizvajala reke znoja, temperaturo na ringu pa je višala tudi toplota reflektorjev. S krogi je prihajala do izraza boljša tehnika Zamore in vzdržljivost Sarka. Kri iz nosa slednjega je podžgala tako Kubanca, kot gledalce. Kubanski mestni lobi je bodril z vzkliki »sigue...« (nadaljuj), »la derecha.. « (desna), se popravil na »iz- quierda, derecha—« (leva, desna) in afektivnimi »todo para ti« in »es tuyo« (tvoj je) ali »matalo«. Odločilen pa je bil »levanta las manos« (dvigni roke) in še bolj dodatek »siempre«. Saj res! Tudi pri Ernestu »Che« Guevari ni dovolj »ha- sta la victoria«. Treba je dodati tudi »siempre«. Nos Sarka je krvavel, bele rokavice Zamore so postajale rdeče in svoje odtise puščale na celem telesu Slovaka. Kazalo je na matanzo, v areni rimskega koloseja pa je bilo svoj čas huje. Sark ni padel, čeprav med zadnjimi štirimi krogi ni bil več zmožen konkretnejših napadov. Zmaga Zamore ni bila več problem. Zabležen je bil pravi guinnessov rekord: boksarja se med 12 krogi niti enkrat nista objela (boksarski time-out) in francoski sodnik ni niti enkrat prekinil borbe. Najboljši dokaz o želji obeh, da prideta do zmage. V uvodnih srečanjih je mladi Col-letta gladko porazil Slovaka Rafaela in bil v zadnjem od štirih krogov blizu uspeha s KO. Marchetti je v šestih krogih premagal Hrvata Maljkovica, ki je dvoboj res končal pokocni, vendar z rano na arkadi in krvavim nosom. Ber-tuccio je v nezanimivem dvoboju premagal Hrvata Čukušica, srečanje med Italijanko Imbrogno in Slovakinjo Pen-cakovo pa so uvrstili v spored le zaradi »enakih možnosti«. Zmagala je Italijanka. Kaj je sploh privedlo Slovakinjo, da se je odločila za boks? Presenečenje: med kakimi tisoč gledalci je bilo zelo veliko mladih. (dk) 26 Nedelja, 18. maja 2008 ŠPORT / ŠPORTNO NAVIJANJE - Cheerdance Millenium pripravil nastop ob 5. obletnici društva Dinamičen splet plesov, glasbe, posnetkov in slik Nastopile so Škratinje, Zajčki, Spritesi, Strele, Dropsi, Škrati, dvojice in peterke Splet plesa, glasbe, filmskih posnetkov in slik je soustvaril očarljivo kuliso petega rojstnega dne športnega društva Cheerdance Millenium, ki so ga člani, sim-patizerji, prijatelji, gostje in ostalo občinstvo včeraj praznovali v športnem centru pri Briščikih. Pestro in razgibano predstavo ob 5. jubileju je uvedla predsednica in duša društva Petra Krizmancic, ki je v svojem uvodnem pozdravu prisotne spomnila začetkov delovanja, ko je kot novo-pečena diplomantka želela ponuditi naši skupnosti nekaj novega. S prvimi začetki v sklopu Kulturnega društva Skala in nadaljnjo ustanovitvijo športnega društva Cheerdance Millenium leta 2003 je razvila navijaško dejavnost tudi pri nas. »Po petih letih delovanja pa lahko potrdim, da imamo smernice in podlago za razvoj naše dejavnosti tudi na državni ravni,« je ob koncu napovedala Krizmanciceva, ki je obenem koordinatorka razvoja navijaštva v Italiji. Nagel razvoj dejavnosti, izkušnje in znanje so gropajskemu društvu namreč poverile vodstvo in razvoj navijaške sekcije v sklopu italijanske akrobatske zveze, ki deluje od poletja 2007. Uvodnemu pozdravu je sledil prvi del jubilejne prireditve. Atraktivne in razgibane plesne točke vseh starostnih skupin društva (predstavili so se Škratinje, Zajčki, Sprites, Strele, Drops, Škrati, dvojice in peterka) je izmenično dopolnjevalo predvajanje posnetkov in slik, ki so po tematskih sklopih prikazali bogato in pestro delovanje društva. Posnetki, slike, glasba in vezni tekst, ki jih je skladno povezala Mija Kalc, so tako vsem prisotnim in članom ponudili skok v preteklost k obujanju najrazličnejših nastopov, mednarodnih tekmovanj, televizijskih sodelovanj, priprav, zaključnih prireditev, novoletnih plesnih festivalov in izobraževalnih seminarjev. Dinamično in neobremenjeno jubilejno prireditev je sklenil skupni nastop članov, ki so priložnostno uprizorili pravljico 101 dalmatinec. Ples-no-glasbeno točko je zrežirala trenerka Ni-kol Krizmancic s pomočjo ostalih trenerk Ester Gregori, Nastje Milič, Lise Meriggio-li in Petre Krizmancic. Lepa prireditev se je po uradnem delu nadaljevala v bližnji kavarni z bogato kulinarično ponudbo in nastopom glasbene skupine Alter Ego. (V.S.) NAMIZNI TENIS - Državni turnir v Novari Ana Bržan premagala krasovki Carlijevo in Miličevo Prejšnji konec tedna so se na državnem turnirju 1. kategorije v Novari zbrale najboljše namizne tenisačice, ki zasedajo na državni lestvici mesta od številke 1 do 78. Nastopili sta tudi Krasovi igralki Eva Carli in Martina Milič ter nekdanja igralka zgo-niškega kluba Ana Bržan, ki brani barve ekipe TT Libertas iz Siene. Bržanova (številka 17 na državni lestvici) je igrala zelo dobro in uvrstila se je na odlično 2. mesto. V začetni skupini je odpravila prav Evo Carli (številka 37) in Soldijevo (št. 18), nerodno pa je izgubila proti Puricellijevi (št. 36). V četrt-finalnem dvoboju sta se znova srečali dve Slovenki, krasovka Martina Milič (št. 14) in Ana Bržan. V polfinale se je uvrstila Bržanova, ki seje pomerila z nekdanjo reprezen-tantko in zmagovalko neštetih državnih naslovov Arisijevo (št. 7). V finalu pa je po hudem boju klonila pred Semenzo (št. 11). Letošnja sezona Ane Bržan je torej zelo uspešna. Lani je Ana osvojila državni naslov v ženskih dvojicah 2. kategorije in 3. mesto v mešanih dvojicah. V mladinski kategoriji do 21. leta starosti pa je igralka Krasa Eva Carli prav tako stopila na drugi najvišjo stopničko na zmagovalnem odru. Zmagala je Pichlerjeva. A1-LIGA - Sienska ekipa TT Libertas, pri kateri igra Lonjerka Ana Bržan, se je uvrstila na solidno 6. mesto. Ekipa, ki je na začetku ciljaja zgolj na obstanek v ligi, se je do zadnjih krogov borila celo za 4. mesto in uvrstitev v play-off na naslov državnega prvaka. BALINANJE - C-liga Gaja prvič premagala Caprivo Podvig Naturala in trojke - Povratna tekma bo že jutri Gajini balinarji so v prvem srečanju proti Caprivi iztržili dragoceno zmago (6:4), ki jim bo nedvomno vlila novih moči pred jutrišnjim povratnim srečanjem na Goriškem (srečanje se bo pričelo v Koprivnem ob 19.30, v primeru slabega vremena ga bodo odigrali v Gradišču). Tudi tokrat naši predstavniki niso startali s pravo nogo. Dario Calzi je bil namreč v tehničnem zbijanju ponovno poražen, čeprav je tri poskuse pred koncem kayalo, da ima zmago že v žepu. Nasprotnik je namreč v najdaljših poskusih ob zadnji črti dosegel skupno 11 točk (2 x 3 + 5) in tako za las prehitel domačina, ki tudi tokrat ni prepričal, saj je izboril le 10 točk. Veliko uspešnejši je bil v bli-žanju in obveznem zbijanju, kjer je v izenačenem obračunu strl odpor žilavega Goričana s končnim 23:21. Prijetno presenečenje je pripravil ne več rosno mladi Pino Natural. Neutrudni veteran se je tudi v preteklosti večkrat postavil v ospredje in dokazal kaj mu dejansko pomeni društveni dres. Z dobro igro je spra- vil na kolena nasprotnikovega sovrstnika z gladkim 13:6. Na črn dan je tokrat naletela dvojica v postavi Mervic (Strgar) in Capitanio, ki niso bili s slabo predstavo nikoli enakovreden tekmec nasprotniku, saj so pri rezultatu 4:13 kar zlahka potegnili krajši konec. Morda utegne biti prav podvig trojke odločilnega pomena za uvrstitev na kvalifikacije za prestop v višjo ligo. Gajevci so startali zelo slabo, predvsem Lorenzi v vlogi bližalca še zdaleč ni bil prepričljiv. Nekaj podobnega je veljalo za Gabriellia, tako daje moral Potleka večkrat s skrajnimi močmi omejiti škodo na minimum. Kljub temu so gostje povedli s 6:0 in z 9:4 ter že j e kayalo, da za gajevce ni pomoči. A končno je prišel čas preporoda. Domačini so uredili svoje vrste, bližalca Lorenzija je nadomestil Kramar, ki je nedvomno najbolj zaslužen (v zadnjem odločilnem lučaju je mojstrsko približal obe krogli) za preobrat svoje ekipe, ki je na koncu tesno slavila z 10:9 in tako premagala Caprivo s končnim 6:4. (Z.S.) NOGOMET Mladinci Vesne zmagali šele po kazenskih strelih Staranzano - Vesna 5:6 po 11-m (1:1, 0:0) VESNIN STRELEC: Martinelli v 78. min. VESNA: L. Rossoni, Burni, Simonis, Candotti, Križmančič, S. Rossoni, Zam-pino (Pettirosso), Tuccio, Martinelli, De Bernardi, Leghissa (Sovič). V prvem krogu poprvenstva mladincev je Vesna zmagala šele po izvajanju kazenskih strelov. V prvem delu je bila tekma precej izenačena, v drugem delu pa so »plavi« igrali zelo zbrano in imeli so kar pet dobrih priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. TROFEJA POKRAJIN - V četrtek so odigrali četrte tekme Trofeje pokrajin, na kateri nastopajo pokrajinske selekcije mladincev, ki igrajo v 2. in 3. amaterski ligi. Goriška selekcija, s katero nastopa četverica nogometašev doberdobske Mladosti (Jurij Devetak, Danjel Ferlez, Simone Bressan in Emanuel Radetič), je s 5:1 izgubila proti Červinjanu. Tržaška selekcija pa je tesno z 2:1 izgubila proti Vidmu. Tekma med Tolmečem in Pordeno-nejem pa je končala s 4:1 za Furlane. V zadnjem krogu (v četrtek ob 20.30) se bosta v Štarancanu spopadli Gorica in Trst. CICIBANI Kras - Chiarbola A 3:1 (1:0, 1:0, 1:1) STRELCA: Vidali 2 in Kocman. KRAS: Gregori, Perelli, Udovič, R. in B. Samsa, Vidali, Kocman, Kosovel, Cherin; trener Andrej Pahor. Aris San Polo B - Mladost B 4:10 (1:3, 1:3, 2:4) STRELCI: Zanier 2, Gergolet, Juren 7. MLADOST: Zanier, Gergolet, Martin Juren, Trevisan, Fajdiga, Podveršič, Filip Juren; trener Dario Gergolet. Mladost - Audax Sanrocchese 4:0 (3:0, 0:0, 1:0) STRELCI: G. Terpin 2, N. Terpin, Furlan. MLADOST: Visintin, Peric, Faidi-ga, Devivo, Furlan, G. Terpin, N. Terpin, Petejan, Čaudek, Danielis, Gergolet. Turnir Gallery v Vižovljah Gallery - Breg A 8:0 (2:0, 2:0, 4:0) BREG A: Kofol, Baggedda, Žerjal, Segulin, De Luisa, Genzo, Mesar, Gregori, Glavina; trener Vojko Križmančič. KOŠARKA Koš/Jadran drugi na finalu v Pordenonu V Cordenonsu je bil včeraj tudi finalni del turnirja A-A za letnike 1993). Združena ekipa Koš Koper/Jadran je osvojila 2. mesto. Po zmagi v polfinalu proti Portorožu s 111:74, je Koš/Jadran v finalu izgubil proti Pordenonu s 67:81. Trije Ja-dranovi igralci so skupno dosegli naslednje točke: Dellisanti 18, Škerl 10, Sacher 9. Tretja je bila Azzurra, četrti Portorož. Zanesljivo odpravili Pulo 1981 Jadranovi košarkarji so na mednarodnem turnirju Alpe Adria Top 15 (letniki 1992/93) tudi v povratnem delu zanesljivo premagali Pulo z 89:67. Ban in soigralci so povedli že na začetku in kljub okrnjeni postavi iz minute v minuto večali prednost. Dobro je delovala obramba in napad. Ob Borutu Banu (31 točk) si pohvalo zasluži tudi Luka Dellisanti (28 točk). Gerjevičevi varovanci bodo sedaj odigrali še zadnji odločilni krog proti Unionu Olimpiji. Točke za Jadran so dosegli tudi Bernetič 16, Škerl 8 in Sacher 6. KONČNICA D-LIGE: Pall. Monfal-cone - Tarcento 66:59. Monfalcone se je uvrstil v polfinale. Odbojka: Porcia in Biesse v finalu ženske C-lige Porcia in Biesse Triveneto PN sta finalista končnice ženske odbojkrske C-li-ge. Biesse je v tretji polfinalni tekmi s 3:0 premagal Lucinico, Porcia je v polfinalu premagala Martignacco že po dveh tekmah. V moški C ligi je VBU že napredoval v višjo ligo. Na Krškem solidni naši motoristi Prejšnji konec tedna se je na Krškem odvijala druga preizkušnja slovenskega državnega mini-moto prvenstva, kjer nastopa tudi nekaj slovenskih tekmovalcev s tržaškega konca. V kategoriji ap 1 je Openka Roberta Purič osvojila drugo mesto. Nastopilo je pet tekmovalk. V kategoriji ap open 1 61-letni Corra-do Sulli zaradi težav z motorčkom ni zaključil dirke. Cor-radin sin Manuel je v isti kategoriji začel zelo dobro, zatem pa padel in končal dirko za vodilno deseterico. V kategoriji ap open 2 se je Daniel Balde (na sliki) iz Gropade uvrstil na solidno 4. mesto. Naslednja preizkušnja bo 15. junija. / ŠPORT Nedelja, 18. maja 2008 27 ZSŠDI - Tiskovno sporočilo o seji izvršnega odbora Ob negativni sezoni kot ■ V V ^ ■ v • nalasc posvet o zdruzevanju 5. junija seminar za iskanje novih strategij - Pomagajte društvom s 5 promili! Športna sezona 2007/2008 se počasi bliža koncu in razen za poletne discipline, je skoraj že vse odločeno. Končno oceno bodo pri ZSŠDI-ju podali prihodnji mesec, vendar so že na zadnji seji, ki je bila 14. maja, ugotovili, da je bila posebno za nekatere panoge negativna, kar terja razmislek o dosedanjem načinu načrtovanja in dela. Zato je v tem trenutku zelo dobrodošel posvet pod geslom "Preživetje ali razvoj?', ki bo 5. junija v Nabre-žini in na katerem bodo morali športni delavci, izhajajoč iz trenutnega stanja, zarisati najboljšo strategijo za bodočnost in ob tem postaviti tudi določene količke, ki naj ne izkrivijo osnovnega pomena našega športa, je zapisano v tiskovnem sporoči lu ZSŠDI. Na seji so tudi do lo či li okvir ni pro gram obe -leženja 50. obletnice prvih Športnih iger. Predvideni so posebni večer z razstavo, ki naj bi bil 7. novembra v Narodnem domu, posebni DVD in pa spremna informativna akcija, ki naj posebno mlajšim generacijam posreduje takratno vzdušje in dogajanje. Nadalje so odborniki ZSŠDI podali pozitivno oce no zad nje ga ob čne ga zbo ra, se sezna ni li s potekom raziskave, se domenili o nastopu na Srečanju slo ven skih šport ni kov iz ob mej nih de žel, ki bo 20. in 21. junija v Izoli, in potrdili izid letošnjega Zbornika slovenskega športa v Italiji. Z Zbornikom bosta tudi letos povezana likovni in literarni natečaj. V tem oziru je bilo sklenjeno kontakti ra ti vse zain teresi ra ne šole, da bi na tečaj čim bolj propagirale med učenci in dijaki. Govora je bilo tudi o predlogu za ustanovitev Zve ze Slo ven cev, ki ga je izne sel predsed nik Slovensko kulturne gospodarske zveze Rudi Pavšič in ki je trenutno tema razprav na najvišjih manjšinskih nivojih. Športno gibanje vsekakor pričakuje, da se bo manj ši na spo sob na opre de li ti do takega ali drugačnega organizma, ki ne bo samo razpravljal o problemih, ampak ki bo lahko tudi določal smernice in potrebne konkretne rešitve. Ker smo v obdobju davčnih prijav, ne gre prezreti možnosti, ki jo imajo davkoplačevalci, da namenijo pet tisočink v prid amaterskih športnih društev. Postopek je zelo enostaven, saj zadostuje podpis in omemba davčne številke društva, kateremu se vsota namenja. V tem oziru gre poziv vsem športnikom in prijateljem športa, da koristijo to možnost in s tem podprejo delovanje posa mez nih druš tev. TRENERSKI SEMINAR ZSŠDI Gerjevicu in Blasoneju je v Nabrežini prisluhnilo 100 trenerjev iz cele dežele V nabrežinski občinski telovadnici je včeraj v popold-naskih urah steklo 2. mednarodno srečanje za trenerje mladinske košarke v organizaciji košarkarske komisije ZSŠDI v sodelovanju z italijansko košarkarsko zvezo. Pred približno stotimi trenerji iz cele dežele sta nastopila Mario Ger-jevic, slovenski trener mladinskih ekip Jadrana in predavatelj na športni fakulteti v Zagrebu in Ljubljani, ter Mario Blasone, trener italijanskih mladinskih reprezentanc, ekip A-lige in vzhodnih članskih reprezentanc (vodil je izbrano vrsto Egipta, Savdske Arabije in Arabskih Emiratov). Gerjevic je predstavil individualno tehniko v napadu, Blasone pa je svoje predavanje osredotočil na igro ena proti ena v napadu in obrambi. Predavanju, ki je veljalo tudi za strokovne-izobraževalne trenerske točke, so sledili vsi trenerji naših društev. Prisoten je bil tudi trener Acegasa Pasini. Slovensko predavanje Maria Gerjevica je v italijanski jezik prevajal bivši košarkar Martin Vidali. ŠPORTEL Motociklizem z Mitjo in Petrom Emilijem Gosta jutrišnje športne oddaje Športel, na TV Koper-Capodis-tria ob 22.30, bosta proseški moto-ciklist Mitja Emili in njegov brat Peter, ki je Mitjin mehanik ter tudi nogometaš Primorca. Mitja v letošnji sezoni tekmuje na dveh frontah, za trofejo Kawasaki in za trofejo Yamaha. Pokazali bodo tudi posnetke z lanske dirke v Valle-lungi pri Rimu, kjer je Mitja tudi padel. Sledili bodo prispevki z bej-zbolske tekme Slovenija - Junior Alpina (C1-liga), odbojkarskega Memoriala Sergeja Veljaka, o predavanju Gerjeviča in Blasoneja ter o prireditvi ob 5. obletnici ustanovitve društva Cheerdance Millenium. Konec oddaje bo namenjen nagradni igri Poglej me v oči. Domači šport Danes, nedelja, 18. maja 2008 KOŠARKA Jadranovci na meddeželni fazi v Umbriji Jadranovi mladinci bodo od ponedeljka do srede v Spellu pri Perugii nastopili na meddeželni fazi košarkarskega prvenstva under 19, namenjen moštvom, ki so se na deželnih fazah uvrstila tik za najboljšimi ekipami. Jadran je bil v FJK tretji z enakim številom točk kot drugo uvrščeni Pordenone. Po-povičevim fantom se torej uvrstitev v fazo naj bolj ših ni us pelo pre -biti za las, glede na ostro konkurenco pa je njihovo tretje mesto vsekakor predstavljalo enega boljših rezultatov naše mladinske košarke sploh, nastop v »tolažilni skupini« v Umbriji pa je primerna nagrada za trud. V Spellu se bodo jadranovci najprej pomerili z Montebelluno, naslednji dan s poražencem med moštvoma Lumezzane in Alfa Omega Ostia, v sredo pa še z zmagovalcem tega dvoboja. Zmagovalec četveroboja se bo nato v začetku junija v Benetkah v finalni fazi potegoval za končno zmago, to je dejansko za 11. mesto v Italiji. Zaradi odsotnosti nekaterih igralcev je Popovič na gostovanje pritegnil tudi nekaj mlajših košarkarjev. Jadran bodo tako v Spellu predstavljali Alex Vitez Saša Mala lan, Saša Fer foglia, Peter Lisjak, Daniel Zaccaria, Marko Gantar, Luka Starc, Borut Ban, Gregor regent in Ivan Ber ne tič. ODBOJKA - Za obstanek v 1. ženski diviziji na Goriškem Prvo dejanje Valu Domu Goričanke so bolj izkušene od mlajših sočank - Povratna tekma bo v sredo v Sovodnjah Val Dom - Soča 3:0 (25:18, 25:17, 25:20) VAL DOM: Braini, Kocijančič, Degano, Povšič, Terpin, Lavrenčič, Piras (L). TRENER: Rado Lavrenčič. SOČA: Camauli, Kogoj, Visintin, Nanut, Marussi, Gabbana, Bevčar, Galli-zia, Moro. TRENER: Paola Uršič. Prva tekma za obstanek v 1. ženski diviziji je minila v znamenju starejših in bolj izkušenih odbojkaric Vala Doma. Mlade sočanke so se enakovredno borile le v prvem setu. »Začele smo zelo slabo. Naše igralke so bile preplašene. Sprejemale smo dobro, v napadu pa nam ni šlo najbolj od rok,« je ocenila trenerka Paola Uršič. V nasprotnem taboru pa je pozitivno ocenila nastop igralka Maša Braini, ki je v petek zvečer podajala. »Igrale smo dobro, četudi smo bile zelo okrnjene. Kar nekaj igralk je namreč poškodovanih.« Povratna tekma bo v sredo ob 20. uri v Sovodnjah. Če bo zmagal Val Dom, bodo sočanke izpadle v 2. žensko divizijo. V nasprotnem primeru se bosta ekipi še enkrat pomerili v petek. UNDER14 ŽENSKE Tolažilne skupine Bor Co.A.La B - Oma B 3:0 (25:12, 25:20, 25:14) BOR CO.A.LA B: Pozzo, Olivo, Pillepich, G. in M. Zonch, Rabak. Trener: Saša Smotlak Močno okrnjene Borove odbojka-rice so še drugič gladko premagale Omo in tako dokazale, da so med sezono ogromno napredovale, saj so proti Omi v prvem delu prvenstva dvakrat izgubile. Tokrat so vse igrale zelo dobro in so svo- Soča pogrešala boljšo igro v napadu, Val Dom pa je nastopil okrnjen PRINČIČ je nasprotnice razen v drugem nizu povsem nadigrale. (T.G.) UNDER16 ŽENSKE Tolažilne skupine Brunner - Bor Kinemax (20:25, 18:25, 17:25) BOR KINEMAX: Kneipp, Pučnik, Zerjal, Hauschild, Nadlišek, Bruss, Cella, □ Obvestila TENIS ŽENSKA C-LIGA - 9.00 v Tricesimu: TC Libera - Gaja DEŽELNE LIGE - Moška D1-liga: 9.00 na Padričah: Gaja - Fiume Veneto A. Moška D2-liga: 9.00 v Porpettu: Porpetto - Gaja. Ženska D2-liga: 15.00 na Padričah: Gaja - TCT A in 15.00 v Miljah: Borgolauro - Gaja NAMIZNI TENIS ŽENSKA A1-LIGA - 15.00 v San Donatu: Sandonatese - Kras ZKB ODBOJKA MEMORIAL VELJAK - 10.00 v Trstu, 1. maj: nastopajo Sloga, Ruini Firence, Brezovica in Ferroalluminio DEŽELNI FINALE UNDER 14 - 9.00 v Romansu: nastopa tudi Bor Kinemax Rabak, Visintini, Viviani, Grasso, Gleria Sossi. Trener: Betty Nacinovi Plave so brez večjih težav premagale skromni Brunner, ki je sicer dosegel razmeroma precej točk, zmage naše ekipe pa nikoli ni ogrozil, čeprav je trenerka Naci-novi vsak set začela z različno postavo. (T.G.) ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI od 9. do 13. junija (vsak dan od 8. do 17.ure) na Stadionu 1.maj »ŠPORTNI TEDEN«: za otroke letnikov 2002-1999 spoznavanje športnih iger, za otroke letnikov 1998-1995 osnove odbojke. Za dodatne informacije in vpisovanje pokličite na 04051377 (do 15.ure Ivana), 3331755684 (v popoldanskih urah - Silva), 3497923007 (po 20.uri - Tjaša) ali pišite na info@od-bor.com AŠK KRAS s sodelovanjem z ZSŠDI organizira »Športni kamp Zgonik 2008« za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol v Športno-kulturnem centru v Zgoni-ku od ponedeljka, 23. do vključno sobote, 28. junija, od 8.30 do 17. ure. Prijave in ostale informacije v tajništvu Športno-kultur-nega centra, tel.: 040-229477, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 16. ure, najkasneje do ponedeljka, 16. junija. Informacije tudi na tel. št.: 348-8590233 (Lilja-na) in 349-0934409 (Vesna). BALINARSKI KLUB MAK iz Štan-dreža prireja ob 20-letnici ustanovitve, 18. mednarodni moški turnir na 24 ekip v soboto, 24. maja. Zbor ekip bo ob 8. uri na igrišču v Štandrežu za telovadnico. Igra se na igriščih v Gradišču, Renčah v Sloveniji in v Štandrežu. AŠD-SK BRDINAobvešča, da bo odhod za avtobusni izlet v Gardaland v nedeljo, 25. maja, ob 5.45 iz Opčin, na avtobusni postaji pri baru Arnoldo. SK DEVIN vabi v nedeljo 18.maja na kolesarski izlet po Krasu. Zbirališče ob 9.uri na križišču s semaforjem na Opčinah, na parkirišču na desni strani, če vozimo iz Trsta proti Banom. SK DEVIN prireja dvodnevni kolesarski izlet v Hochpustertal 1. in 2. junija 2008, kjer je na razpolago preko 40 km dolga kolesarska steza ob Dravi in povratek na startno točko z vlakom. Vpisovanje je do 22.maja. Informacije na : info@skdevin.it ali na tel. 340-2232538. AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI, organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko?" za deklice in dečke, rojene v letih 1997 - 1998 - 1999 - 2000. Kamp bo od ponedeljka, 9. junija do sobote, 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in Lajris 348/8850427. Toplo vabljene vse osnovnošolke in osnovnošolci. TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJE na Padričah organizira od 9. junija 2008 začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce. Informacije in prijave na tel. št.: 389-8003486 (Mara). JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo v soboto, 24. maja 2008, od 8. ure dalje. Sledila bo tradicionalna špagetada. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 9. junija do 20. junija; drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali email: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004, v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje je odprto do 31. maja 2008, na tel. št.: 040-226332 ali na info@cheerdancemillenium.com. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje tečaje v razredu »Optimist«. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj -od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696. 28 + Nedelja, 18. maja 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Lov na znanost 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Delitve 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.30 9.30 10.00 10.30 10.55 12.00 12.20 13.30 14.00 16.25 17.40 20.00 20.40 21.30 23.35 23.40 0.40 Aktualno: Sabato & Domenica - La Tv che fa bene alla salute Dok.: Stella del Sud Aktualno: Linea verde orizzonti Aktualno: A sua immagine Sveta maša Recitacija Angelusa Aktualno: Linea verde in diretta dalla natura Dnevnik Variete: Domenica in - LArena, sledi Domenica in - Rosa Dnevnik, vremenska napoved Variete: Domenica in - Ieri, oggi, domani Dnevnik in športne vesti Kviz: Affari tuoi Nan.: Il bambino della domenica (It., '06, r. M. Zaccaro, i. B. Fiorel-lo, A. Caprioli) Nočni dnevnik Aktualno: Dnevnik - Speciale TG1 Aktualno: Oltremoda V^ Rai Due 6.20 6.45 10.00 10.30 11.30 13.00 13.25 13.45 17.30 18.00 19.10 19.30 20.30 21.00 22.35 1.00 Aktualno: Nella profondita di Psi-che Variete: Mattina in famiglia (vodita Adriana Volpe in Tiberio Tim-peri), vmes dnevnik Dok.: Ragazzi c'e Voyager Variete: Random Variete: Mezzogiorno in famiglia Dnevnik Dnevnik - Motori Variete: Quelli che... aspettano, sledi Quelli che il calcio e... Šport: Numero uno Dnevnik, Dossier, Eat Parade Šport: Domenica Sprint Risanke Dnevnik Nan.: Criminal Minds Šport: La domenica sportiva Nočni dnevnik Rai Tre 6.00 7.00 8.00 8.55 9.10 9.50 11.15 12.00 12.15 12.40 13.20 14.00 14.30 15.00 Aktualno: Fuori orario Variete: Aspettando E' domenica papa Variete: E' domenica papa Risanke, sledi I cartoni dello Zec-chino d'oro Variete: Screensaver Film: Il raccomandato di ferro (kom., It., '59, r. M. Baldi, i. M. Riva, F. Marzi) Aktualno: Tg Buongiorno Europa, Tg RegionEuropa Dnevnik, šport in vremenska napoved Aktualno: Telecamere Šport: Si gira Aktualno: Passepartout Dnevnik - Deželne vesti in vremenska napoved Aktualno: In 1/2 h Kolesarjenje: 91° Giro d'Italia, 9. etapa 20.20 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Report 23.20 Deželni dnevnik 23.40 Aktualno: Tatami 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.50 Aktualno: Telecamere Rete 4 10.00 11.00 11.30 12.10 13.30 14.00 16.10 Dnevnik: Pregled tiska Nan.: Leo & Beo Aktualno: La fabbrica del sorriso Dok.: Deserti - il trionfo della vo- glia di vivere Sveta maša Aktualno: Pianeta mare Dnevnik, prometne informacije Aktualno: Melaverde Dnevnik in vremenska napoved Film: FX - Effetto mortale (krim., ZDA, '86, r. R. Mandel, i. B. Brown, J. Orbach) Film: Ransom, stato di emergenza per un rapimento (dram., VB. '74, r. C. Wrede, i. S. Connery, I. McShane) 18.20 Nan.: Casa Vianello 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Colombo 21.30 Nan.: Il comissario Navarro 23.30 Film: Syriana (dram., ZDA '05, r. S. Gaghan, i. G. Clooney) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spiri-to (vodita mons. Gianfranco Rava-si in Maria Cecilia Sangiorgi) 9.40 Aktualno: Nonsolomoda 25... (pon.) 10.10 Aktualno: Ciak Junior 10.40 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved / Okus 13.35 Variete: Buona Domenica 18.50 Kviz: 50 - 50 (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.40 Nan.: Dr. House - Medical Division (i. H. Laurie, J. Moloney) 21.35 Nad.: Mogli a pezzi (It., '07, r. A. Benvenuti, i. M. Arcuri, J. Lewis) 23.30 Aktualno: Terra 0.30 Nočni dnevnik O Italia 1 7.00 10.45 12.00 12.10 13.05 13.35 15.00 16.00 16.45 17.50 18.15 20.00 20.25 1.05 Risanke Motociklizem: GP - Francija (125 kubikov) Dnevnik in vremenska napoved Motociklizem: GP - Francija (250 kubikov) Šport: Guida al Campionato Motociklizem: GP - Francija, Mo-toGp Šport: Gran Prix - Fuori giri Tenis: finale (ženske) Šport: Domenica stadio Dnevnik in vremenska napoved 22.55 Šport: Controcampo Variete: Finche c'e Ditta c'e spe-ranza Film: Spider-Man 2 (fant., ZDA, '04, r. S. Raimi, i. T. Maguire, K. Dunst) Nočni dnevnik in vremenska napoved ^ Tele 4 18.10 Nan.: Wind at My Back 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved sledi TGiro 20.15 Variete: Blob 6.45 17.30 Risanke 8.00 Aktualno: Buongiorno con Tele-quattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.05 Aktualno: Tra scienza e coscienza 8.30 13.35 Dok. o naravi 9.30 Aktualno: Appuntamenti 9.50 Glasba: Voci dal ghetto 11.20 Aktualno: La compagnia del libro 12.00 Sveta maša 12.45 Aktualno: Itinerari di culto 13.15 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.20 Musica, che passione! 14.00 Camper magazine 14.25 Inf. odd.: Campagna amica 14.50 Trofeo Internazionale di Danza regione FVG 2008 15.45 Aktualno: Automobilissima.com 16.00 Pari opportunita' in Provincia 16.25 Vaterpolo: Pallanuoto Trieste - Bergamo 19.10 Expo 19.30 Il notiziario della domenica 19.45 Inf. oddaja: ... e domani e lunedi! 23.00 Osservatorio idustriale La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne vesti 7.00 Aktualno: Omnibus Weekend 9.20 Aktualno: Cognome & nome 9.50 Aktualno: La settimana 10.10 Glasba: Koncert Filarmonike La Scala 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: F/X 14.00 Film: L'uomo dal braccio d'oro (dram., ZDA, '55, r. O. Preminger, i. F. Sinatra, E. Parker) 16.15 Aktualno: La valigia dei sogni 17.55 Film: I 4 del Texas (western, ZDA, '63, r. r. Aldrich, i. F. Sinatra, D. Martin) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Resničnostni šov: Chef per un giorno 21.30 Variete: Crozza Italia 23.40 Aktualno: Reality 0.40 Dnevnik in športne vesti 1.35 Film: Amy (dram., Avstralija, '98, r. N. Tass, i. N. De Roma, R. Griffiths) (t Slovenija 1 7.00 9.25 10.15 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.10 14.25 14.55 15.30 15.35 15.45 16.10 16.15 16.25 17.00 17.20 17.45 18.25 18.40 19.00 19.55 21.25 22.15 22.35 23.00 0.55 1.20 1.40 Ris. nan.: Živ žav Umko, najboljša zabava za umne glave Žogarija - ko igra se in ustvarja mu-larija Na obisku Ozare (pon.) Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vremenska napoved in športne vesti Na zdravje! (pon.) Hum. nad.: Fina gospa Hum. nad.: Samo bedaki in konji 17.15 Razvedrilna oddaja: NLP Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Glasbeni dvoboj Človeški faktor Šport z Gregorjem Hum. dok. oddaja: Patrick Kealty Poročila, športne vesti in vremenska napoved Družabna Fokus Žrebanje lota Risanke Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti, zrcalo tedna Zvezde pojejo Družinske zgodbe Ars 360 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Film: Slamnati psi 50 let televizije Dnevnik (pon.) Dnevnik zamejske TV 18.55 Quebec: SP v hokeju na ledu skupine A, finale 21.15 Poljska lit. nad.: Kmetje 22.05 Š- Športna oddaja 22.35 Reli Saturnus, reportaža 22.50 Nad.: Sopranovi 23.40 Zlata resna glasba in balet TvS Koper 13.45 14.00 14.10 14.20 14.50 15.35 16.05 16.55 17.25 18.00 19.00 19.25 19.35 20.05 20.35 21.05 22.15 0.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Glasbena odd.: In Orbita Trendovska odd.: Q Odmev Glasbena oddaja City Folk Potopisi Prijatelji, ostanimo prijatelji (program v slov. jeziku, 2. del) 22.00, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik Il disfatto Tednik Vesolje je... Istra in... Dok. oddaja Nedeljski športni dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Duhovna misel (pon.) 17.15 Polka in majolka (pon.) 18.15 Kultura: Kras kot kulturno ekonomski fenomen (pon.) 18.45 Iskanje zaklada 9. del 19.15 Rally magazin 19.45 Videospot 19.50 Kulturni utrinek (pon.) 19.55 Epp 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.30 Tedenski pregled (pon.) 21.45 Gled. predstava: Tu imam narisanega boga (pon.) 22.45 Iz medijev za medije (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.05 Skozi čas 8.15 50 let televizije 8.40 Globus (pon.) 9.10 37. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije (pon.) 9.35 Zapojte z nami: Marjan Kozina (pon.) 9.50 Nemška poljudnozn. od.: Hobotnica z vulkana 10.50 Dobrote istrske kuhinje 11.20 Slovenski magazin (pon.) 12.20 Tekma (pon.) 13.15 Film: Nina 14.40 Šport Špas - Dan druženja treh generacij 15.30 Koncert ob 100-letnici glasbenega šolstva v Celju 16.45 Dok. oddaja 18.20 Pozdravljeni Peking RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Nedeljski mix; 10.30 Vabilo v kino; 10.55 Soft jazz; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; sledi Napoved-nik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo, sledi Pridi z nami na koncert; 15.00 Iz studia D; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Predstavitveni večer pesniške zbirke »venci«, sledi Nedeljski oddih; 19.20 Napo-vednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 1430-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom... ; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 13.10 Pregled novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Prenos vokalnga abonmaja; 21.00 Obiski kraljice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2 HOROSKOP_ & oven 21.3.-20.4.: Pri dogovarjanjih boste znali speljati vodo na svoj mlin. Izbrali boste prepričljive argumente in nasprotno stran očarali s svojim šarmom in humorjem. Ljubezen: dobro! m^l bik 21.4.-20.5.: V prihodnjem tednu boste izredno sproščeni. Vedno boste znali poiskati pravo besedo. Denar: z odločnostjo boste privarčevali nekaj evrov. Pametno jih vložite naprej... jtjlf dvojčka 21.5.-21.6.: Počutje se vam bo čez teden počasi izboljševalo. Še vedno boste potrebovali nekoliko več počitka kot običajno. Za vsako delo boste potrebovali nekoliko več časa. vdjf* rak 22.6.-22.7.: Notranje ste «« razdvojeni. V vas je toliko želja in pričakovanj, hkrati pa si nič ne želite bolj kot miru in notranjega ravnotežja. Za to dvoje pa se je treba odreči marsikateri želji, mar ne? y^ lev 23.7.-23.8.: Ljudje bodo (^^r uživali v vaši družbi. Čeprav vam bo marsikdo pihal na dušo, ne verjemite sladkim besedam. Prisluhnite lastnim občutkom. Spremeniti boste morali odnos do denarja. devica 24.8.-22.9.: Čaka vas ^^ veliko dela. Ker se ga boste lotili s slabo voljo, vam bo ušla kakšna napaka. Ljubezen: premislite, kako bi lahko partnerja malce presenetili in podžgali njegovo hrepenenje. VTV tehtnica 23.9.-22.10.: Pred ^ ^ vami je nekoliko bolj sproščeno obdobje. Ker boste imeli več časa, boste lahko pri delu bolj natančni, a tudi bolj ustvarjalni. Domov boste prihajali bolj spočiti. škorpjon 23.10.-22.11.: Veliko časa boste preživeli v družbi, med prijatelji. Za klepet ne boste nikoli preutrujeni. Dnevi so že dovolj dolgi, da jih boste lahko s pridom izkoristili za vse, kar vas veseli. av strelec 23.11.-21.12.: Bili boste v središču pozornosti. S svojim šarmom boste za nasprotni spol pravi magnet. Poklonov pa se ne boste branili, zato vam ne uide niti kakšen ljubosumen pogled... kozorog 22.12.-20.1.: Poskušajte si pridobiti kakšen dan odloga ter si tako zagotovite mirnejše živce in boljšo koncentracijo za delo. Ljubezen: ne bodite ljubosumni na partnerja, nimate razloga. f « vodnar 21.1.-19.2.: Neusklajenost med vami in partnerjem vam bo povzročila nekaj sivih las. Se ne boste mogli sprijazniti z njegovimi argumenti in obratno. Pa res je tako pomembno, da se strinjata? «■pk ribi 20.2.-20.3.: Veliko boste razmišljali o ljudeh, ki so vam najbližji. Vzeli si boste več časa za njih kot običajno in pričakovali, da vam bodo za to hvaležni. Pa ne gre vedno tako preprosto. Denar: srednje. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 18. maja 2008 29 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Io sto con lei 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Lu- ca Giurato in Eleonora Daniele) 10.40 Aktualno: Dieci minuti di ... pro- grammi dell'accesso 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved in dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie (vodi Caterina Balivo) 14.45 Nan.: Incantesimo (i. S. Aquino) 15.15 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Aktualno: Parlament, dnevnik, vremenska napoved 18.50 Kviz: Alta tensione (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Il bambino della domenica (It., '06, i. B. Fiorello) 23.20 Dnevnik 23.25 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 6.15 6.25 6.55 7.00 9.30 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50 18.05 18.30 19.00 20.30 21.05 23.05 23.20 1.05 Variete: Scanzonatissima Tg2 - Eat parade 17.20, 19.50, 0.35 Resničnostni šov: X Factor Aktualno: Quasi le sette Variete: Random, risanke Aktualno: Sorgente di vita Aktualno: Tg2 punto.it Variete: Piazza Grande (vodita Giancarlo Magalli in Monica Leo-freddi) Dnevnik Dnevnik - Costume e società, sledi Salute Variete: L'Italia sul 2 Aktualno: Ricomincio da qui Športne vesti Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Dnevnik Dok.: Voyager Nočni dnevnik, sledi Punto di vista Dok.: La linea d'ombra Parlament ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.05 9.15 12.00 12.25 13.10 14.00 15.15 17.00 19.00 20.10 20.30 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Le storie - Diario italiano Nan.: Wind at My Back Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Dnevnik - krajevne in glavne vesti ter Primo Piano 23.45 Dok.: Correva l'anno - I Beatles e altre manie. La musica negi Anni '60 0.35 Nočni dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved ► Rete 4 Aktualno: Peste e corna e gocce di storia Nan.: Kojak Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nad.: Hunter Nad.: Sentieri Dnevnik, prometne vesti Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Bianca Dnevnik, vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Detective Monk Film: Gli impenitenti (kom., ZDA, '97, r. M. Coolidge, i. J. Lemmon, W. Matthau) Nad.: Tempesta d'amore 22.40 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Programmato per uccidere (pol., ZDA, '90, r. D. H. Little, i. S. Seagal) Film: The abyss (fant., ZDA, '89, r. J. Cameron, i. E. Harris) 6.20 6.25 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.20 16.20 18.40 18.55 20.20 21.10 23.25 Canale S 8.00 8.50 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Cento Vetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni šov: L'album di Ami- 17.00 Film: Alla scoperta di mio padre (kom., ZDA, '03, r. S. Pillsbury, i. T. Matheson)) Kviz: 50 - 50 (vodi Gerry Scotti) Dnevnik, vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Film: Prime (kom., ZDA, '05, r. B. Younger, i. U. Thurman, M. Streep) Variete: Zelig Off Nočni dnevnik, vremenska napoved 18.50 20.00 20.30 23.25 1.20 O Italia 1 6.35 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: A casa con i tuoi 11.25 Nan.: Will & Grace 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport 13.40 17.15 Risanke 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: The O. C. 15.55 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik, vremenska napoved 19.05 Variete: Candid Camera 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La tv della realta 21.10 Variete: le Iene Show 0.15 Variete: Pokermania 1.20 Studio Sport 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 0.17 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.00 Aktualno: Buongiorno con Tele-quattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.10 Storie tra le righe 8.50 Novecento contro luce 9.45 odd.: Retroscena: I segreti del teatro 10.35 Trofeo Internazionale di Danza Regione FVG 2008 11.30 Camper magazine 12.40 Expo' 13.30 ...Dopo il Tg - Animali amici miei 14.00 La TV delle liberta 15.00 Automobilissima.com 16.10 Dok. o naravi 18.35 Super calcio - Udinese calcio 19.00 Super calcio - Triestina calcio 20.55 Stoa' 22.30 Avellino vs. Triestina La 7 21.00 Studio city 21.55 Knjiga mene briga - Agata Kristof: vseeno je 22.50 Film: Leto velikega kometa (pon.) Koper 7.00 Aktualno: Omnibus 9.15 Aktualno: Due minuti un libro 9.30 Aktualno: Le vite degli altri 10.30 Nan: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 20.00, 1.05 Dnevnik 13.00 Nan.: Alla conquista del West 14.00 Film: La romana (dram., It, '54, r. L. Zampa, i. G. Lolobrigida, D. Gelin) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 19.00 Nan.: Stargate SG-1 20.00 1.05 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Exit - Uscita di sicurezza 23.35 Aktualno: Victory 0.35 Aktualno: Cognome & nome Jr Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Žogarija: Ko igra se in ustvarja mu- larija (pon.) 9.35 Iz popotne torbe: Mravlja (pon.) 9.50 Nan.: Volkovi, čarovnice in velikani (pon.) 10.10 Umko, najboljša zabava za umne glave (pon.) 11.10 Angl. dok. odd.: Herkulaneum, rešen izpod pepela (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Zvezde pojejo (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Risana nanizanka 16.10 Dok. nanizanka: Koža, dlaka, perje 16.15 Lutkovno-igrana nan.: Bine 16.30 Igrana nan.: Kako sem videl svet izpod mize: Oroslan 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.35 0.50 Dok. serija: Planet 18.30 Žrebanje 3x3 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Vroči stol 21.00 Nad.: Rožmarinka in Timijanka 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Umetnost igre 23.25 Glasbeni večer 0.25 50 let televizije 1.40 Dnevnik (pon.) 2.15 Dnevnik zamejske tv (T Slovenija 2 6.30 0.20 Zabavni Infokanal 8.15 Š-Športna oddaja (pon.) 9.00 Sobotno popoldne 11.45 Slovenci v Italiji (pon.) 12.30 Osmi dan (pon.) 13.00 ARS 360 (pon.) 13.45 50 let televizije 14.10 Slovenski magazin (pon.) 14.35 Evropa si (pon.) 15.00 Seja državnega zbora (prenos) 18.00 Slovenija danes - Regionalni programi 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 19.20 Nan.: Berlin, Berlin 20.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 13.45 14.00 14.20 14.30 14.45 15.15 15.45 16.15 16.45 17.15 17.45 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.30 23.00 23.20 23.55 11.00 16.45 17.45 18.35 18.40 20.00 20.30 21.30 23.00 Dnevni program 0.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews 22.15 Vzhod - zahod Alter Eco Slovenski magazin Glasbeni juliji v Kopru Tednik Vesolje je... Istra in ... Il disfatto Športna mreža (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Mladinska oddaja: Fanzine Sredozemlje Kulturni magazin: Artevisione Aktualna tema: Meridiani Vsedanes - TV dnevnik Športel (program v slovenskem jeziku) Primorska kronika Športna mreža Vremenska napoved, čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) i Tv Primorka 23.30 Videostrani 35 let - Živeti z multiplo sklerozo (pon.) Iz medijev za medije (pon.) Epp Naj viža (pon.) 23.00 Dnevnik,vremenska napoved in kultura Športni ponedeljek Futsal: končnica DP Dnevnik, vreme, kultura RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Kajetan Kovič - Pot v Trento (2. nad.); 10.40 Najnovejši hiti; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napoved-nik, sledi Večerni list, nato Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 6.20 Utrinek iz revije Primorska poje; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.00 Dopoldan in pol; 10.00 Pod drevesom; 12.30 Opoldnev-nik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 22.30 Študentska oddaja: Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17 ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 10.10 Teren; 11.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 14.45 Uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.00 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Pihalne godbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.00 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 30 Nedelja, 18. maja 2008 DNEVNE NOVICE / LIMA - Na srečanju držav članic EU in držav Latinske Amerike V ospredju boj proti revščini in podnebnim spremembam nove ZDA Obama pridobiva Predsedujoču EU Janez Janša ocenil srečanje za uspešno - Sprejeli Izjavo iz Lime LIMA - Voditelji članic EU in držav Latinske Amerike in Karibov so sprejetjem izjave iz Lime sklenili vrhunsko zasedanje v Peruju. Predsedujoči EU, slovenski premier Janez Janša, je srečanje, na katerem so največ pozornosti namenili boju proti revščini in podnebnim spremembam, opozorili pa so tudi na zaskrbljujoče naraščanje cen hrane, označil za uspešno .V sklepni izjavi, ki je kljub drugačnim napovedim niso predstavili na novinarski konferenci, so voditelji potrdili strateško partnerstvo med EU in Latinsko Ameriko ter poudarili, daje trajnost-ni razvoj ključen za odpravo revščine. Boj proti revščini in podnebne spremembe sta bili sicer osrednji temi tokratnega vrha. Ob zaskrbljujočem naraščanju cen hrane so se zavzeli za hitro pomoč najbolj prizadetim, obenem pa poudarili nujnost iskanja srednjeročne oziroma trajne rešitve problema. Strani sta se tudi zavezali k sodelovanju v boju proti podnebnim spremembam, pri čemer bosta, kot je zapisano v izjavi, delovali v skladu s svojimi zmožnostmi in odgovornostjo. V zvezi z bojem proti revščini in izključenosti pa sta strani poudarili, daje socialna kohezija prednostna naloga strateškega partnerstva med EU in L AC. Kljub določenemu napredku se deli prebivalstva namreč še vedno spopadajo z revščino, kar onemogoča dostojno življenje, hkrati pa ljudi sili v migracije, je zapisano v izjavi. Predsedujoči EU Janša je še ocenil, da sta EU in Latinska Amerika od zadnjega vrha pred dvema letoma na Dunaju okrepili gospodarsko sodelovanje in nadaljevali politični dialog ter poudaril, da ima pozitivna pričakovanja tudi od prihodnjega vrha EU-LAC, ki bo leta 2010 v Španiji. Gostitelj, perujski predsednik Alan Garcia je že v uvodnem nagovoru poudaril, da je združena Evropa, ki že desetletja Posnetek s plenarnega zasedanja EU - LAC v Limi ANSA živi in se razvija v miru, lahko zgled za države Latinske Amerike. Izrazil je prepričanje, da bodo latinskoameriške države uspešne le, če bodo verjele v demokracijo, razum in povezovanje. Za organizacijo vrha je poskrbel Peru, Slovenija pa je kot predsedujoča EU sodelovala pri pripravi vsebin srečanja, ki velja za enega največjih dogodkov v času slovenskega predsedovanja uniji. Vrh v Limi je že peto vrhunsko srečanje držav EU ter Latinske Amerike in Karibov. Prvo je bilo leta 1999, zadnje pa leta 2006 na Dunaju. Srečanja sicer potekajo izmenično v Evropi oziroma Latinski Ameriki, in sicer vsaki dve leti. Tokratnega srečanja so se udeležili skoraj vsi voditelji držav Latinske Amerike. Prišel je tudi venezuelski predsednik Hugo Chavez, pa tudi večina predsednikov držav oziroma vlad članic EU. V Limo pa ni bilo britanskega premiera Gordona Browna in novega italijanskega premiera Silvia Berlus-conija, pa tudi ne francoskega predsednika Nicolasa Sarkozya, ki gaje nadomeščal premier Francois Fillon. Perujske oblasti so v času vrha uvedle izredno stroge varnostne ukrepe. Za varnost skrbi okoli 50.000 policistov iz vse države, okolica kraja dogodka, Nacionalnega muzeja v Limi, je popolnoma zaprta, v glavnem mestu Peruja pa imajo že od četrtka dela proste dneve. Sicer pa bilo v Limi veliko pozornos- ti namenjene srečanju nemške kanclerke Angele Merkel in venezuelskega predsednika Chaveza. Slednji je v začetku tedna poskrbel za razburjenje, ko je kanclerko povezal s Hitlerjem. Na plenarnem zasedanju sta Merklova in Chavez sedela daleč narazen, vendar pa naj bi se kasneje, kot so povedali viri v nemški delegaciji, celo rokovala. V perujski prestolnici pa je bil tudi protest proti vrhu EU-LAC, na katerem se je po podatkih organizatorjev, kijih navaja francoska tiskovna agencija AFP, zbralo okoli 20.000 ljudi. Protestirali so proti liberalizmu ter vzklikali gesla »Naj živi Kuba« in imeni venezuelskega in bolivijskega predsednika, Huga Chaveza in Eva Moralesa. (STA) simpatije NEW YORK - Predsedniški kandidat demokratske stranke Barack Obama je v petek še naprej z navdušenjem izkoriščal priložnost za prepir glede zunanje politike, ki mu jo je s svojim nastopom v izraelskem knese-tu ponudil predsednik George Bush, pri čemer je senator iz Illinoisa republikanskega kandidata Johna McCaina povezal z nepopularnim predsednikom ZDA.Bush in McCain sta s kritiko na račun Obamovih izjav, da se je pripravljen pogovarjati tudi z voditelji držav, ki so sovražne do ZDA, brcnila v osje gnezdo. Čeprav trenutno še ni jasno, komu bo prepir na koncu bolj koristil, je Obama prepričan, da bo njemu. Prepir je Obamo postavil na raven predsedniške politike, McCain, ki je skušal zadnje tedne ustvariti razdaljo med seboj šn Bushem, pa š e spet povezan z nepriljubljenim predsednikom, ki ga podpira manj kot 30 odstotkov Američanov. Spor z Bushem in McCainom j e Obamo tako praktično krstil za zmagovalca demokratskih volitev. V petek pa nihče več ni niti omenjal Obamove nasprotnice za osvojitev demokratske predsedniške nominacije, senatorke Hillary Clinton. Da se senatorka pripravlja na razglasitev vdaje, je sicer sama nakazala že v četrtek, ko je stopila v bran Obami glede stališča, zaradi katerega gaje doslej kritizirala. V petek je s člankom v časniku Washington Post stopil v bran Obami tudi nekdanji tiskovni predstavnik State Departmenta James Rubin, ki je še pred dnevi ognjevito vlekel iz rokava razloge za skorajšnjo zmago Clintonove in kritiziral Obamo. (STA) LiHl^tJ/ ^^^^^^ Hipermtirkêîi Entisferft MON FALCONE /TRŽIČ (GOf ■ Kraj Son Pot, JkoFïxar ■ T(j. tU6I /¿1 £743 ■ pwedeliei i J.30 ■ 2(3.30, cdhrtodi) kkk* WPfiEKINJErf LKNKS.tt) ■ ».» ■ NEDELJA 9.30 - 20.00 EMISFERO JE PRISOTEN TUDI V KRAJIH: VICENZA, BELLUNO, PERUGIA, SCORIE' (VE), SI LEA I TV), ZANÉ (VI) / DNEVNE NOVICE Nedelja, 18. maja 2008 31 ITALIJA - Pred odločitvami Berlusconijeve vlade Liga vztraja pri politiki trde roke do priseljencev Umberto Bossi spet razvnel polemiko s Španijo o ilegalnih prebežnikih RIM - Severna liga še naprej pritiska na Silvia Berlusconija, naj vlada sprejme zelo stroge ukrepe proti tujcem, ki so nezakonito v Italiji. Notranji minister Roberto Maroni napoveduje, da bo vlada morda »prizanesljiva« le do negovalk ostarelih in onemoglih ljudi, za vse ostale bo veljala politika »trde roke«. Tudi tisti, ki bodo ostali brez dela, bodo skoraj avtomatično čez noč postali nezakoniti priseljenci. Za novo polemiko s Španijo je včeraj poskrbel minister in voditelj Severne lige Umberto Bossi. »Sena-tur« j e očital Špancem, da so prvi streljali na ilegalne prebežnike, ki so bili namenjeni na španske obale. »Mi ne bomo streljali, ampak bomo nezakonite prišleke izgnali iz države,« je poudaril minister za reforme. Nova pole mi ka torej, potem ko se je špan -ska vlada predsinočnjim ogradila od izjave svoje podpredsednice Fernande De le Vege, ki je obtožila Italijo, da do tujcev izvaja rasistično politiko. Za notranjega ministra Maronija je vsekakor incident s Španijo zaprt in ga ne gre pogrevati z nepotrebnimi pole mi kami. Liga je v prejšnji dneh predlagala, da bi varnostnim silam v boju proti ilegalnim priseljencem priskočila na pomoč vojska. Nekateri pristaši Bos-sijeve stranke so bili mnenja, da bi bil za ta ukrep potre ben vlad ni de kret, kar pa se najbrž ne bo zgodilo. Proti odloku, ki bi dejansko preprečil parlamentarno soočenje o tem vprašanju, se je odkrito opredelil predsednik republike Giorgio Napolitano, po-mis le ke pa je izra zil tudi ob ramb ni mi nis ter Ig na zio La Rus sa. Vprašanje ilegalnih priseljencev se pre ple ta s prob le mi Ro mov, ki se jim v Italiji res ne obetajo lepi časi. Obrambni minister je prepričan, da bi morale pristojne oblasti, začenši z občinami, enostavno zapreti večja romska naselja in dovolili le manjša naselja, ki bi jih policisti in karabi-njerji lažje nadzorovali. Ministrova izjava bo nedvomno povzročila nove pole mi ke. Peri tem ne gre pozabi ti, da je Evropska unija pred nekaj dnevi uradno opozorila Italijo, naj preganja kriminalce in kršitelje zakonov ter ne Romov, ki živijo pošteno življenje. Odnos do Romovje ustvaril napetosti tudi z Ro munijo, saj so Ro mi v glav -nem romunski državljani. Umberto Bossi in Roberto Maroni, zagovornika politike »trde roke« do nezakonitih priseljencev in do Romov ANSA ITALIJA - Cestne zapore in protesti v mestu in okolici V Neaplju spet gore odpadkov Demonstranti napadli gasilce RIM - Neapelj in okolica sta znova pod gorami odpadkov. Demonstranti so včeraj v raznih predelih mesta zažigali odpadke in potem napadali gasilce, ki so gasili požare. Skratka pravi revolt proti gasil cem in var nost nim si lam, medtem ko lokalna in državna politika ne more na noben način rešiti tega problema. V pretekli noči so sile javnega reda naštele kar sto požarov. To ni odraz spontanih ali ljudskih protestov, temveč točno načrtovane kriminalne akcije, ki ima za cilj ustvarjati zmedo in dodatno napetost. Vsi čakajo, kaj bo v prihodnjih dneh naredila Berlusconijeva vlada, ki obljublja izredne ukrepe in še večje pristojnosti za izrednega komisarja Giannija De Gennara, ki deluje v izredno težkih razmerah. NEW YORK Cena nafte še vedno navzgor NEW YORK - Vrednosti osrednjih indeksov na borzi v New Yorku se v petek kljub novemu divjanju cen nafte niso pretirano spreminjale in indeksi so uspeli ohraniti rast v primerjavi s preteklim tednom. Slabe novice o nafti je nekoliko ublažila dobra novica o rasti gradnje stanovanj in hiš.Borzni teden je bil ugoden ne glede na to, da se je cena nafte v petek približala meji 128 dolarjev za sod, vendar pa visoke cene energentov in hrane začenjajo počasi skrbeti ameriške potrošnike, kar se kaže v njihovi manjši porabi. Z Univerze Michigan so sporočili, daje njihov indeks potrošniškega zaupanja nazadoval na vrednost 59,5 točke, kar je najnižja vrednost vse od junija 1980. Potrošniška poraba zaleže za dve tretjini vse gospodarske aktivnosti v ZDA, zato so podatki zaskrbljujoči. Industrijski indeks Dow Jones je v petek nazadoval za 5,86 točke oz. 0,05 odstotka na vrednost 12.986,80 točke. Širši indeks Standard & Poor 500 je porasel za 1,78 točke oz. 0,13 odstotka na 1425,35 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa nazadoval za 4,88 točke oz. 0,19 odstotka na 2528,85 točke. V celem prejšnjem tednu se je Dow Jones zvišal za 1,89 odstotka, S&P 500 za 2,7 odstotka in Nasdaq za 3,41 odstotka. Na newyorški borzi je v petek lastnika zamenjalo okrog 1,32 milijarde delnic, na borzi Nasdaq pa okrog 2,29 milijarde. Z ministrstva za trgovino so v petek sporočili, da je gradnja novih stanovanj in hiš aprila porasla za presenetljivih 8,2 odstotka, kar je najvišja mesečna rast v zadnjih dveh letih. Gospodarstveniki sicer ostajajo prepričani, da gre le za začasno dobro novico glede nepremičnin, saj je porast gradnje izključno posledica rasti gradnje stanovanj, in sicer za 36 odstotkov v primerjavi z marcem. Nafta se je v petek podražila za 2,17 dolarja na 126,29 dolarja za sod, potem ko je cena sredi dneva dosegla že skoraj 128 dolarjev za sod. Nafta se je podražila ne glede na to, da je Savdska Arabija pretekli teden povečala proizvodnjo za 300.000 sodov dnevno, ameriško ministrstvo za energijo pa je sporočilo, da bo prenehalo polniti strateške rezerve za šest mesecev od 1. julija naprej. (STA) SREDOZEMLJE - Skupna operacija Nautilus EU je obnovila nadzor morske meje Na otok Lampedusa je medtem v zadnjih urah prispelo skoraj 500 novih priseljencev - Glavnina jih je, kot kaže, priplula iz Libije Ti prizori so na dnevnem redu ob otoku Lampedusa na italijanskem Jugu LA VALLETTA/RIM - Patrulja EU, katere naloga je boj proti nezakonitemu priseljevanju v Sredozemlju, je včeraj zjutraj začela z delom. Gre za operacijo agencije za nadzor nad zunanjimi mejami EU (Frontex), imenovano Nautilus III. Trajala naj bi 23 tednov ter pomagala ustaviti na stotine Afričanov, ki skušajo vsak dan na čolnih in ladjah doseči Evropo.Da je patrulja EU v skladu z dogovorom vseh v njej udeleženih držav članic unije včeraj začela delovati, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki pa se pri tem sklicuje na pisanje malteškega časnika Times of Malta, ki povzema vire blizu malteški vojski. Glavne države EU, ki sodelujejo v misiji, so poleg Malte še Italija, Francija in Nemčija. Patrulja naj bi pokrivala celotno regijo, še posebej pa ožino med južno Italijo, Malto in Libijo. Predvideni začetek operacije se je sicer zavlekel za skoraj mesec dni, saj se države niso mogle sporazumeti, kdo bo prevzel odgovornost za nezakonite priseljence, odkrite ob obali Libije, saj ta severnoaf- riška država v misiji Frontexa ni želela sodelovati. Predhodnico tokratne operacije, ime novano Nautilus II, je EU zaradi pomanjkanja sredstev po samo mesecu dni delovanja ustavila avgusta lani. Agencija Frontex je bila vzpostavljena leta 2005 in skrbi za usklajevanje držav članic pri varovanju zunanjih kopenskih mej in obalnega pasu EU. Na otok Lampedusa na jugu Italije je sicer v zadnjih 24 urah v dveh čolnih prispelo novih 450 nezakonitih priseljencev, med njimi 26 žensk in štirje otroci, danes poročajo italijanski mediji. V petek je namreč na otok varno priplulo skoraj 380 ljudi, v četrtek pa je italijanska mornarica kakih 50 kilometrov od obale Lampeduse rešila čoln z okoli 70 priseljenci. Na italijanskih obalah je tako po podatkih notranjega ministrstva letos pristalo že 16.482 priseljencev, večinoma iz Libije, kar pa je vseeno več kot 4000 manj kot v enakem obdobju lani, piše francoska tiskovna agencija AFP. (STA) 32 Nedelja, 18. maja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika 1020 1010 DUBLIN 0< 2/15 . ,OSLS STOCKHOLM 1/10 0 5/10 O K0BENHAVN —' < 10/19 O _ Mmsšz&maas AMSTERDAM LONDON O „s O 11/16 10/13 __ " OBRUSELJ , PARIZ 13/19 13/22 BERLIN 13/22 O ; RSAVA O 10/23 MOSKVA 6/13 0 O KIJEV 10/22 LIZBONA O 13/20 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C c C DUNAJ 11/24 O JUBLJANA 14/22 ^ BEOGRAD o 15/27 SPLIT 15/23 SKOPJE O \VATENE - - ,14/24 1010 ' O SOFIJA 9/26 V Naše kraje bo prešla sredozemska vremenska fronta. Pred njo bodo pritekali vlažni in nestanovitni jugovzhodni tokovi. Jutri bo nastalo nad jadranom ciklonsko območje. Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska motnja je zajela vzhodne Alpe in severno Sredozemlje. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.33. Dolžina dneva 15.03. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.25 in zatone ob 4.09. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. PLIMOVANJE Danes: ob 4.03 najnižje -58 cm, ob 10.17 najvišje 25 cm, ob 15.29 najnižje -17 cm, ob 21.35 najvišje 50 cm. Jutri: ob 4.29 najnižje -61 cm, ob 10.49 najvišje 26 cm, ob 15.54 najnižje -13 cm, ob 21.59 najvišje 48 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........16 2000 m . 1000 m ..........12 2500 m . 1500 m............8 2864 m . UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 7 in pol, po nižinah pa 6 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona 631 TOLMEČ O 13/19 & TRBIŽ O 8/15 K <3* o GRADEC 13/21 iS* CELOVEC O 13/19 0 12/18 S. GRADEC MARIBOR o 14/21 M. SOBOTA O 13/22 CELJE 12/20 O ™"ŽO o 9/14 jr, 8/15 KRANJSKA G. Q«V TRŽIČ 12/18 - _ - O ČEDAD O KRANJ VIDEM O 15/20 O 14/21 od**" fVv> LJUBLJANA O PORDENON i GORICA n ° N. GORICA 15/19 N. MESTO 14/21 15/20 16/21 15/19 POSTOJNA O O 12/16 PTUJ O ZAGREB 15/23 O KOČEVJE , O ^ N o ^ ČRNOMELJ REKA 16/21 ^NAPOVED ZA DANES Pretežno oblačno bo z močnimi do obilnimi padavinami, deloma nevihtami. Ob morju bo pihal močan jugo. Predvsem v predalpah bodo padavine lahko zelo obilne. Zvečer se bo vreme delno izboljšalo. Oblačno bo, dež se bo na zahodu okrepil in se razširil nad večji del Slovenije. Vmes bodo tudi nevihte. Ob morju bo še pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 16, najvišje dnevne od 14 do 19, v vzhodni Sloveniji do 22 stopinj C. O GRADEC M. SOBOTA 011/21 T (NAPOVED ZAJUTRI Dopoldne bo povečini spremenljivo oblačno, čez dan se bo vreme poslabšalo in se bodo začele pojavljati padavine, zmerne na vzhodu, močnejše v zahodnih predelih in v gorah. Ob morju in v nižinah bo zapihala zmerna burja. Možne bodo tudi posamezne krajevne nevihte. Jutri in v torek bo pretežno oblačno s pogostimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Nekoliko hladneje bo. D OPIS IZ PARIZA Alternativne medicine so vse popularnejše Homeopatija, arjuveda, osteopatija itd. Danes se alternativne medicine vedno bolj uveljavljajo, toda ali so res učinkovite ali gre zgolj za mode in prazne obljube, ki praznijo naše denarnice? Neuradnih metod zdravljenja je celo morje: vzhodne ali zahodne tradicije, stare par tisoč let ali novejša odkritja itd. Sicer pa te neuradne metode so ponekod uradne in meja med medicino in zdravilstvom sploh ni tako jasna. Osteopatija spada med manualne metode in zdravi najrazličnejše težave: od bolečine v hrbtenici in sklepih do težav s spanjem, nevralgije, kolike itd. Težave s spanjem? Kolike? Kaj je to za eno copranje? Nobenega copranja. Telo je »stroj«, čigar deli (kosti, mišice, organi) so povezani in če eden ne deluje pravilno, je prizadet cel sistem. Na primer, težave v spanju lahko povzroča nepravilno delovanje organa, čigar disfunkcija je odvisna od vretenca, ki pritiska na živec. Osteopat poišče vzrok in odpravi blokado. Glede na metode manipuliranje delimo os-teopatijo na tri skupine: strukturalana (manipulacija slepov, mišič), visceralna (manipulacija notranjih organov) in kraniosakralna osteopatija (nežno manipuliranje kosti lobanje in sakruma). Oče osteopatije je Andrew Taylor Still (18281917). Dr. Still je bil zdravnik na divjem Zahodu, toda ker tedanje metode zdravljenja niso bile kaj učinkovite, je poiskal druge poti. Pri svojih opazovanjih je spoznal povezanost delov telesa, preštudiral je metodo manipuliranja in leta 1893 je odprl prvo šolo osteopatije. Osteopatija se je nato razširila in danes ali je priznana ali ne odvisi od posameznih držav. Leta 2003 je evropski parlament priznal osteopatijo kot metodo zdravljenja in lani so v Franciji uredili poklicno kategorijo ter šolanje; študij je možen samostojno ali kot podiplomska specializacija na medicinski fakulteti. Specializacija traja dve leti, samostojno šolanje pa šest z določenim številom izpitov in zaključno disertacijo. Stvar so uredili, ker se z osteopatijo širi tudi število šarlatanov. Slednji ne škodijo le denarnici, ampak tudi zdravju, ker manipuliranje neizvedenih rok lahko povzroči hude težave. O osteopatiji sem se pogovorila s Susan Cotto, ki se z metodo ukvarja že trideset let. »Do predkratkim je bila osteopatija tolerirana, lani so uredili poklicni stan in študij, kar pa ima svoje pozitivne in negativne plati. Sama sem se šolala v osemdesetih, ko ni bilo še diplome in sedaj sem na prepihu ali me bodo sprejeli ali ne; seveda nisem edina v tej situaciji. Kakorkoli. Osteopatiji sem se približala, ker me je navdušila njena holistična vizija človeka in ker pacient ni skupek sklepov za manipuliranje. Telo je nekaj živega in vse kar doživimo, fizično in psihološko, vse je zapisano v telesu. Vsak pacient je svet zase in vsakič gre za novo avanturo: poiskati, razumeti od kje in zakaj problem. Pri kiropratki, na primer, gre za manipuliranje določenega dela telesa ne glede na celoto in s pacientom ni nobene interakcije. Sama lahko govorim o tem, ker sem tudi diplomiran kiropratik. V letih sem študirala tudi akupunkturo in homeopatijo, toda najbližja mi je bila in mi je osteopatija. Pri tej dobim podobno izmenjavo kot pri plesu: interakcija, posluh med dvema telesoma. Po poklicu sem plesalka in veliko sem se ubadala z raziskovanjem giba ter kontakt plesa.« Osteopatija torej ni povezana ne s čudeži ne s kako poduhovljeno sekto: gre za metodo zdravljenja, ki dobiva znanstvene dokaze. Nezaupanje ali nasprotovanje sta večinoma povezana z nepoznavanjem ali s slabimi izkušnjami. Učinkovitost zdravljenja je odvisna od tipa in stop nje prob le ma. To rej: do lo če na me to -da zdravljenja za določeno težavo, brez magičnih formul. Jana Radovič Nudimo tehnično in pravno pomoč pri nakupu in prodaji ter možnost kredita z dogovorjenimi bankami.