't Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto iiSSP- 80 kr. -TO® Za tuje drž. več poštni stroški. „S o č a“ z ,Gosp. Listom1 in ,Primorcem1 stane na leto 5 gld. 20 kr. Oglasi se plačujejo za trislopno petit-vrslo: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. | Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici it. 9. Rokopisi se ne vračajo, Izdajatelj in odg-ovorni urednik Drag1. Strueelj. — Tiska in zalaga „Gor. tiskarna" Izstop slovenskih poslancev iz dsžslnega zbora. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi ! Brezobzirnost laških poslancev je že davno i prestopila zadnje mogoče meje, toda slovenski poslanci so vkljub temu še vedno sodelovali ž njimi v deželnem zboru. 3. t. m. pa, ko so Labi odbili celo ustanovitev novega upravnega odseka, ki naj bi popravil dosedanje zamude in nemarnosti dež. zbora, je bilo slov. poslancem vendarle preveč, da so užaljeni in razjarjeni zapustili deželni zbor. Gosp. dr. Henrik T u m a je podal v imenu vseh slov. poslancev naslednjo : Izjavo: Uvažuje, da je nasprotna italijanska stranka odvrnila današnji predlog, naj se poleg obstoječih odsekov ustanovi še upravni odsek, ki je za preustrojitev deželnih razmer neobhodno potreben, in je ista stranka s tem odklonila vsako poroštvo, da hoče resno sodelovati z nami na korist cele dežele; uvažuje, da po dosedanjem postopanju ni mogoče nikakega napredka in prospeha pričakovati, marveč se je po kmečkih občinah davčno breme po dokladah dvignilo od 150 do 300°/0, in da kmečki stan v deželi propada; uvažuje, da je vladajoči sistem N j. P r e v z v i š e n o s t i g. namestnika Kina 1 d i n i - j a tak, da pospešuje dosedanje neznosno stanje in da se gubi naša narodnost in upliv narodnih poslancev ; uvažuje, da se po sistematičnem poročanju oblastij in po merodajnih osebah podkopljuje ugled naših poslancev pri osrednji vladi in s tem potem uničuje in oneinogočuje vsak uspeh na korist prebivalstva slovenske narodnosti; zanašajo se na previdnost in moč te osrednje vlade, da konečno uvidi neiznosno stanje naših deželnih razmer, in s trdnim zaupanjem na slovensko ljudstvo, da terja pravice, ki mu gredo po številu in po zakonu, izjavljajo prisotni poslanci slovenske narodnosti, da jim ni mogoče več sodelovati v deželnem zboru, dokler se jim ne da poroštva, da se resno misli preustrojiti deželne razmere ; niso pa nasprotni, da se reši redni letni proračun. V Gorici, 3. februvarja 1897. * ♦ * Ta kratka izjava se je zdela deželnemu glavarju predolga, in to na migljaj vrhovnega Pokrovitelja vseh zmešnjav dr. Bajerja, je govornika pretrgal in nervozno zvonil. lJo dovršenem prečitanju so zapustili vsi slov. Poslanci dvorano — in seja je bila zaklju-čena. Ali bo sploh še kaka seja, to je vpra-šanjo. ki se mora rešiti te dni. Se tisti večer smo prejeli iz okolice izjave, 1 Izrekajo popolno soglasje s slov. poslanci. Ni dvoma, da vsi Slovenci oduševljeno pozdravijo ta soglasni in odločni korak svojih zastopnikov v deželnem zboru goriškem. Iz govora g. deželnega poslanca dr. H. Tume, ki je trpel eno uro (kateri priobčimo doslovno prihodnjič), bo jasno vsakomur, koliko grehov je naredil dež. zbor goriški od svojega početka do danes, ko so imeli vse delo v rokah Italijani. In zdaj, ko hočejo Slovenci prevzeti vse delo za blagor cele dežele, ko so zahtevali zase novi upravni odsek, jim Italijani niti tega ne dovole. S t a kimi tovariši na italijanski strani ni mogoče nikako nadaljno sodelovanje ! Zate-gadel je bil edini umesten korak naših poslancev, da so zapustili deželni zbor, v katerem ni mogoče doseči skoro ničesa za blagor dežele. Da, zadosti je bilo dosedanje tlake! Lahov in Furlanov je komaj tretjina prebivalstva v deželi, vendar imajo vsled krivičnega volilnega reda večino v deželni hiši. Tam so gospodovali po svoji „aviti colturi“, katero so dajali vsak hip občutiti nam Slovencem. In iz dosedanjih .krivic, katere so nam delali skozi desetletja, izvajajb posledico,v da mora včdhb tako ostati, da Slovencem naj se gode neznosne krivice na večne čase! — Toda skrajni je že čas, da se je dalo Lahom razumeti, da : tisoč let krivice še ne napravi trenotka pravice ! Proč torej z vso krivico iz deželnega zbora goriškega, proč z nečuvenim preziranjem in zasmehovanjem gmotnih in narodnih koristij slovenske dvotretjinske večine v deželi ! Ali popolna narodna enakopravnost in enakost v varstvu gmotnih koristij ali pa — brez deželnega zbora! Ta zahteva je pač tako naravna, da ne potrebuje nikakoršnega utemeljevanja. In izpolniti se mora! Slovenski narod bo stal za svojimi poslanci kakor en sam mož! Iskrena hvala gg. poslancem, da so še v zadnjem trenutku rešili našo narodno čast in morda tudi deželo iz pogubnega životarstva. Loterija ženske podružnice sv. Cirila in Ulletoda v Gorici. Na Svečnico je bil dovršen čin izredne požrtvovalnosti našega narodnega ženstva v Goriči in na Goriškem sploh. Šele koncem novembra je bila sprožena misel o predmetni loteriji v korist „Sloginim" zavodom, a pravo dovoljenje je došlo od ministerstva po novem letu, a že 2. t. m. se je vršilo žrebanje na 25 3 dobitkov. Naše dame, ki so sprožile to misel in prevzele nje izvršitev na svoje rame, same niso imele niti od daleč na mislih, da se odzove naše narodno ženstvo v toliki meri njih pozivu ; ra-čunile so na kakih 50 darov, a došlo jih je — petkrat več. Tudi srečke so bile vse razprodane, še premalo jih je bilo; zadnji dan bi jih bili prodali še najmanj 500 ! Vse darove smo že naznanili v „Soči“ in v „Primorcu". Že iz tega razkaza je bilo . Gabršček (odgovoren Jos. Krmpotič). razvidno vsakomur, kolike vrednosti so vsi darovi. Na vsako dvanajsto srečko je prišel že po en dobitek, kar je gotovo zelo redek, ako ne morda povsem osamljen slučaj. Na Svečnico od 2V2 do 6. zvečer se je vršilo žrebanje na odru, v dvorani pa je bila velika gnječa rodoljubnega občinstva iz vseh stanov. Po primernem, zelo umestnem nagovoru g. prof. Ša n tel na se je vršilo žrebanje. Gospe in gospodične, ki so pomagale gospodu Š. pri tem mučnem opravilu, so imele pač težavno nalogo; ali one so vstrajale, do konca in še dalje, ko se je oglašalo izredno veliko srečnih dobiteljev, ki so z veliko radovednostjo pričakovali svoje dobitke. Vsem je bilo takoj ustreženo. Da pa ni bil vsakdo zadovoljen s svojim dobitkom, umeje se samo po sebi, ker vsaka reč ni za vsakega človeka. Neki gospodični se je celo pripetila „smola", da je dobila — dar svojega očeta. „Slogini" zavodi, ali nameravani „Šolski dom", dobe lepo število stotakov čistega dohodka. Za to nam je dostojno zahvaliti naše narodne dame v mestu in na deželi v obče, še posebe pa gospe in g.čnc odbornice naše ženske podružnice, v prvi vrsti velespoštovano gospo predsednico Avgusto Šan-t el no v o in njene g.čne hčerke, nje vrlo namestnico gospo Ivanko Deklevo v o, požrtvovalno denarničarico gospo Amalij D ru f o v-kovo in g.čne hčerke, odbornico gospo Zavnikovo in g.čne učiteljice „Sloginih" zavodov, ki so tudi pridno prodajale srečke. Istotako so se odlikovale gg.čne odbornice, g.čna Koršič, Dovgan in Premrov, ki so razprodajanjem srečk in s pisarenjem opravile ogromnega dela. Prav presrčna hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogle, da se je tako nepričakovano sijajno obnesla ta prva loterija. Vsa čast našemu ženstvu! Blagor narodu, dokler ima tako skrbne, tako delavne, tako požrtvovalne hčerke. Slava ! * * * Izkaz žrebanja loterije ženske podružnice sv. C. in M. — (Debelo tiskana števila značijo skupino; po debeli številki sledeče drobne številke značijo srečke iz te skupine, na katere je padel kak dobitek). 1, 8, 10, 25, 28, 50, 54, G5, 00 — 2, 2, 7, 9, 22, 27, 30, 40, GO, G7, 70, 79, 95 — 3, 13, 22, 24, 29, 34, 35, 45, 53, G7, 78, 8G — 4, 9, 22, 36, 43, 46, 50, 62, 66, 69, 80 — 5, 9. 30, 31. 47, 54, 91, 93, 94 — 6, 8, 17, 27, 65, 91 — 7, 1, 4, 5, 9, 15, 20, 25 26, 27, 40, 47, 56, 58, 63, 80, 87, 91, 95, 98, 99 8, 8, 37, 44, 66, 74, 84 — 9, 1, 2, 11, 16, 17, 30, 38, 53, 68. 75, 79, 85, 87 — 10, 18. 25, 49. 71, 72, 80, 95 — 11, 12, 18, 19, 47, 54, 56, 61, 69, 80 — 12, 8, 12, 13, 15. 23, 52 — 13, 4, 9, 12, 20, 27, 28, 35, 38, 60, 79, 84, 100 — 14, 39, 48, 58, 80 - 15, 55, 74, 78, 83 — 16, 30, 39, 48, 63 — 17, 9, 12, 19, 26, 57, 81, 87 — 18, 2, 22, 25, 26, 29, 30, 57, 59, 84 — 19, 8, 9, 10, 13, 15, 27. 28. 84 — 20, 4, 9, 10, 13, 30, 43, 45, 51, 67, 82 — 21, 29, 33, 46, 47, 88 — 22, 14, 16, 28, 71, 86, 90 23, 3, 4, 28, 55, 60 — 24, 7, 19, 20, 21. 42, 44, 59, 80. 95 — 25, 27, 35, 53, 60, 68, 70, 84 — 26, 5, 6, 10, 14, 15. 20, 26, 40, 86, 92, 96, 99 - 27, 5, 6, 20, 31, 64, 68. 90. 97 28, 12, 13. 15, 23, 27, 34, 67, 79, 88, 97 - 29, 19, 25, 45 58, 61, 62, 64, 70, 77 — 30, 4, 11, 16, 28, 49, 70, 75, 82, 86,-96. Kdor je po tem izkazu kaj zadel, naj se oglasi za dobitek pri predsednici gospe Šantelnovi v ulici proti soškem mostu št. 26 (v Hmeljakovi hiši). * * * Načelništvo ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Gorici izraža iskreno zahvalo vsem p. gg. darovalkam in darovalcem, so-trudnikom, ki so z obilnimi in krasnimi darovi, ali pa s požrtvovalnim trudom pri razprodajanju srečk, pripomogli k sijajnemu uspehu podružnične loterije, prirejene v prid „Sloginim" učnim zavodom. Načelništvo. Domače in razne novice. * Neresnična vest. — Lahonski listi so prinesli škodoželjno vest, da dr. L a g i-nj a je nevarno zbolel na možganih in da vsled tega ne bo kandidoval. — To je le človekoljubna želja irredente. * Javna zahvala. — Podpisani se v imenu društva „Sloga* najtopleje zahvaljuje slavni goriški ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda na velikodušnem daru 600 gld. povodom srečkanja na predmete z dne 2. februarja v podporo društvenim zavodom. V Gorici, 15. februvarja 1897. Dr. A. Gregorčič, predsednik. * Shod na Nabrežini. — Na željo nabrežinskih rodoljubov je sklicalo društvo „Sloga* v nedeljo javni volilni shod na Nabrežini ; ta shod je bil v zadnjih mesecih že — enajsti. — iz Gorice so došli gg. dr. A. Gregorčič, dr. H. Tuma in A. Gabršček. Shod se je vršil od 3. do 6. zvečer, torej cele tri ure. — Po kratkem pozdravu sklicatelja dr. A. Gregorčiča je bil izvoljen predsednikom nabrežinski župan g. Igu. Tance, ki je dal besedo A. Gabrščeku, kateri je v obširnem govoru razpravljal vprašanja: Kaj smo? Kakošno je naše stanje? Kaj hočemo ? Naglašal je vseobsežnost programa naših sedanjih narodnih zastopnikov, ki skrbe po svojih močeh za vsestranski blagor naroda, tudi delavcev. — Železniški čuvaj g. Pondelek je izrekel željo, naj bi se prepustil mandat pete kurije — proletarce m. — Gosp. dr. H. T u m a je govoril v važnosti naloge deželnih in državnih poslancev in o sposobnostih, katere morajo imeti. Govoril je obširneje o težavah kmečkega in obrtnega stanu v deželi. — Gosp. dr. A. Gregorčič je najprej pojasnil pomen besede „proletarci" in omenil, da ta pridevek pri naših delavcih ni na mestu. Omenjal je, kaj se je doslej storilo za delavski stan in česa ni v prid kmečkemu stanu. — Pojasnoval je krivo mnenje, da peta kurija je delavska kurija. Prišel je do zaključku, da pri nas na Goriškem je v tem pogledu nepotreben vsak boj, ker lahko dobimo kandidate, ki bodo z enako unerno delovali za kmečki ali delavski stan. — Gosp. A. Gabršček je konečno naglašal, da Slovenci na Goriškem imamo takih mož, katere voli lahko vsak Slovenec; navajal je zglede za to trditev. Dalje je govoril o razmerju delodajalcev in delavcev pri nas na Slovenskem, imenoma na Nabrežini, in svaril pred dražilci iz tujine. Vsi ti govori so trpeli tri ure; ako bi ponatisnili vse govore, bi jeden „P.“ ne zadoščal. Padlo je torej dovolj lepih besed in naukov, katerim le želimo pričakovanega uspeha. — Goriški gostje so se odpeljali z večernim brzovlakoin.. Do odhoda so preživeli prav prijetnih trenutkov v družbi nabrežinskih rodoljubov. Pevski zbor „Nabrežina* pod vodstvom neumornega g. Tanceta je dovršeno pel več pesmij, večinoma prav težkih. Goriški gostje so bili edini v sodbi, da tako dovršenega petja, tako izurjenega zbora ni nikjer-drugod v deželi. Gg. A. Gabršček in dr. A. Gregorčič sta napila Na-brežincem, posebno pevskemu zboru. Zahvalil se je v zgovornih besedah g. J. C a h a-ri j a, g. A. Štu p ica pa je priporočal jugoslovanski klub. Tako je končal volilni shod na Nabrežini. Naj bi dosegel zaželjeni uspeh, da bo vezala prijazna sloga Nabrežince vseh slojev! * Volitev zaupnih mož. — V črniški županiji so bili izvoljeni ti - le gg. volilnim možem za peto skupino: Kosovel Josip, veleposestnik, Faganel Martin, obč. starašina in Me rm olja Janez. Za kmečke občine pa: Berbuč Anton, Lojk Tomaž, Vitrih Simon, in Murel Anton. — Prosimo, da se nam sporoči izid prvotnih volitev tudi iz drugih županij. Dalje opozarjamo še, da volilni možje morejo biti ene in iste osebe v peti skupini in za kmečke občine, ako imajo volilno pravico v obeh skupinah. * Veleposestniki, pozor. — Danes, 16. t. m., je potekel zadnji dan za reklamacije. Da je izpuščenih veliko slovenskih veleposestnikov iz imenika, to smo slutili, toda še premilo smo sodili; le nam je bilo naznanjenih do danes uprav neverjetno veliko število reklamacij, da jako poskoči število slovenskih volilcev. Ako bodo — in o tem smo prepričani — naši veleposestniki možje v pravem pomenu besede, bo zmaga gotovo naša in celo sijajna. Na laški strani so baje reklamovali volilno pravico cerkvam in občinam, v vsem skupaj baje okoli 40. Pred 6 leti je namestništvo odklonilo take pritožbe od slov. strani, ker cerkve in občine niso ne korporacije ne društva; umevno je, da letos ne bo drugačnega mnenja, ker je zakon jasen. Sicer nimamo mi najmanj razloga, protiviti se takim veleposestnikom, ker bi jih bilo na slov. strani gotovo dvakrat več. Prosimo, naj nam vsakdo naznani, kdor je reklamoval. Dasi je pretekel rok za reklamacije, vendar naj se nam še nadalje naznanjajo vse pomanjkljivosti, katere kdo še zapazi. Opozarjamo, da pooblastila se morejo dajati le kakemu veleposestniku! * Goriški „CIrcolo cattolico* je proglasil kandidatom za furl. kmečke občine dr. Faidutti-ja, dočim je kandidoval flumi-čelski župnik Zanetti na svojo roko. —V soboto se je Z. odpovedal vsled upliva od merodajne cerkvene strani. Včeraj pa so naznanjali lepaki, da ui nikake ovire več in da Z. ostane kandidat. Zdi se, da zanj so se izrekli tudi liberalci z židi vred; jeden del liberalcev v Gorici je bolj na Faiduttijevi strani. Doli v Furlaniji se pa F. boje, češ, da je Slovenec; slišali so ga, da baje slovenski govori z materjo. — Kdo njiju ostane kandidat do konca, še ni mogoče uganiti. — Za druge kandidate se Lahi niso še zjedinili; ali postavijo kandidata tudi za kmečke občine slov. okrajev, o tem tudi še molči goriška kronika. V nedeljo je bil tu v Gorici shod socijalnih demokratov; došlo je kakih 70 radovednežev, med temi tudi par Židov, ki pa niso bili nič kaj zadovoljni z onim delom govora črkostavca Ucekarja, ko je označil Žide za pijavke delavcev. Priporočal je kandidaturo Marnovo, češ, da je sicer Slovenec po rojstvu in mišljenju (?), toda vseskozi socijalist. V nedeljo bo baje zopet shod socijalistov v Gorici. (Glej vabili na drugem mestu.) Včeraj so bile volitve volilnih mož za V. kurijo v Podgori: udeležba je bila nenavadno številna. Skoro soglasno so bili izvoljeni volilni možje, ki bodo volili „Slo-gine* kandidate. * Naročnikom. "— Neverjetno veliko naročnikov zaostaja s plačevanjem naročnine ! In vendar znaša za celo leto le 80 kr. — Prosimo: ali denar ah pa list nazaj! Bodi vendar enkrat že red ! „Slovanska knjižnica*. — V soboto razpošljemo trojnati snopič 57.-58.-59. To bo čedna knjiga za vsako hišo. Obsegalo bo okoli 17 tisk. pol. Cena za nenaročnike 60 kr. * Novačenje v vojake letos nebo, kakor navadno, meseca marca, ampak šele meseca aprila iu maja. Vzrok temu je okolnost, da se bodo vršile volitve za državni zbor. * Vabilo k družbi sv. Mohorja. —Za Mohorjevo družbo sta zimski in jesenski čas najbolj imenitna, zakaj oba sta jej časa žetve. V zimskem času sprejema vnovič ude in njihove letne darove, v jeseni pa jim za to podaja novo duševno hrano; če gre vse po sreči, veseli se najpoprej družba družbenikov, pozneje pa družbeniki družbe. Naj bi nastoplo leto prineslo prav obilo medsebojnega veselja ob obeh teh znamenitih časih! — Zal6 se po svoji navadi obračamo zdaj do vseh Slovencev in Slovenk ter jih vabimo prisrčno, naj se zopet pridružijo naši vseslovenski družbi, da se nas zopet nabere na tisoče in tisoče. To bode vsemu narodu v srečo in čast, ter ga bo tudi prijetno osvilljalo pred unanjirn svetom. Po skupni molitvi se bomo udeleževali nebeških dobrot, iz družbenih knjig pa zajemali lepe nauke, kateri nas bodo izobraževali ter nam krepili duha. Res, goldinar dati je marsikomu težavno, a resnica je tudi, da si ga kateribodi vsaj desetkrat prihrani potem, ko mu nove knjige napravljajo pošteno razvedrilo in veselje; lepih naukov v njih pa celo ne moreš preplačati nikdar, ker ti koristijo za čas in večnost. Torej le kmalu se oglasite (če se še niste) pri gg. poverjenikih in kolikor le mogoče naj vas pristopi še novih! Verjemite, da vam ne bode žal! Preč. gg. poverjenike in druge rodoljube pa prosimo prelepo, da bi ne opešali v svojem izkušenem, trudo-Ijubnem delovanju za družbo. Ž njihovo pomočjo upamo, da bo družba sv. Mohorja, če ne morda tam pa tam še narastla, vsaj vstra-jala na svoji dosedanji visočini. Zlasti v obmejnih krajih naj bi le še naraščala ! Knjige izidejo iste, kakor jih napoveda družbeni „Glasnik*. Da bomo mogli pričeti z imenikom o pravem času in tudi zvedeli število knjig, koliko jih imamo natisniti, prosimo, da se nam pošljejo vpisovalne pole gotovo do 5. marca. Konečno vse častite družnike prijazno opomnimo na družbina določila, da se le tisti šteje za družnika, ki o pravem času, t. j. do 5. marca, družbi pristopi in da morajo neudje za letne knjige plačati kakor po knjigarnah 3 gld. 50 k)'. Posamezniki, ki knjige posebej sprejemajo, morajo dodati 20 kr. za upravne troške pri razpošiljatvi knjig. Bog blagoslovi skupno naše delo v gmotni in dušni prospeh slovenskega naroda! V Celovcu, dne 25. januvarja 1897. ODBOR. Vabilo. — Podpisani vabim uljudno vse p. n. gg. volilce v skupini veleposestnik o v na volilni s h o d, ki bo v ponedeljek 2 2. februvarja ob 11. uri pred-poludne v prostorih goriške Čitalnice (Tržna ulico, Via Mercato 12), da si postavijo kandidata za letošnjo volitev v državni zbor, ki se bo vršila 22. marca. Veleposestniki, ki ne bi prišli k temu shodu, se smatrajo, da se ujemajo s tem, kar navzoči sklenejo. Vsakemu je prosto, da izrazi svoje mnenje v pismu ali dopisnici, katero naj pošlje na podpisanega ali katero naj izroči sovolilcu, ki pride k shodu. V Gorici, 12. februvarja 1897. Dr. A. Gregorčič, predsednik „Sloge*. Vabilo. — Društvo „Sloga* vabi na splošni volilni shod, ki hov četrtek 2 5. februvarja v prostorih goriške Čitalnice (Tržna ulica, Via Mercato 12) ob 1 1. uri predpoludne, da se postavita kandidata za volilni skupini v peti kuriji in v kmečkih občinah, ki bodo volile 10. in 16. marca. Volih i obeh skupin se uljudno vabijo, da bi se udeležili v prav obilnem številu tega shoda. V Gorici, 12. februvarja 1897. Dr. A. Gregorčič, predsednik. Volilno gibanje. — Lahi so imeli v nedeljo v Gradišču volilni shod 30 mož; načelnik je dr. P a j e r, ki je imel svojo „Brand-rede* proti Slovencem. Pravijo, da bo kandidoval tudi on! —Dr. Mara ni se je kandidaturi odpovedal; ali mu je srce kaj krvavelo pri tem, tega ne povč. Pomilujemo . — Dr. Verzegnassi bo baje kandidova v veleposestvu. Le! — Laški liberalci so izrekli, da bi utegnili sprejeti v furl. kmečkih občinah „celo* kakega narodnega duhovnika, ako vstopi v laški klub. Radovedni smo, kaj poreko na to „laški katoličani*. V peti kuriji bo kandidoval veleč, g-dr. Anton Gregorčič kot star, že izkušen m povsod znan bojevnik za vsestranski blagor slov. naroda. Da bo kandidoval v veleposestvu zopet visokor. g. grof Alfred Coronini, je umevno samo po sebi; vsakega Slovenca dolžnost bodi delati na to, da bo tudi izvoljen. Volitev volilnih mož za splošno (V.) skupino in ono kmečkih občin je pričela v ponedeljek 15. t. m. Županstvi Medana in Biljana sta' volili 15. prva dva, druga tri volilne može; Dolen je 16. tri, Kožbana 17. tydi tri; Devin in Doberdob bodeta volila 18. prvi dva, drugi enega volilnega moža. Vsa ta županstva so podrejena gradiščanskemu okr. glavarstvu in bodo volili poslanca za peto skupino z drugimi slovenskimi županstvi, v kmečkih občinah pa z Furlani. («. Vinko Lcvienik, akadem. kipar in učit. risanja v „Slogini" obrtni šoli, namerava s 1. marcem t. 1. otvoriti zasebno šolo za prostoročno risanje v dveh oddelkih (za dame in gospode). Za vstop se je javiti do 20. t. m. Oglasila prejema naša tiskarna in čitaln. čuvaj, kjer se tudi natančneje poizve. Deželni zbor. — Dne 3. t. m. ob 5. uri zvečer je otvoril deželni glavar grof Coronini 111. sejo dež. zbora. Navzoči so bili vsi poslanci. Prostori za poslušalce so bili popolnoma polni raznega občinstva. Pred prvo točko dnevnega reda je stavil posl. dr. Tuma v imenu vseh Slov. poslancev formalni predlog: deželni zbor naj izvoli poleg treh odsekov še četrtega, kateri bi se imenoval upravni ali administrativni odsek, kateri naj šteje sedem članov z večino slov. stranke. — kateri bi edino pravo delovali kot zastopniki kmečkih okrajev za blaginjo cele dežele — ter naj se radi nujnosti ta odsek takoj voli. Na to so sledile interpelacije slovenskih poslancev, in sicer: Vprašanje posl. Grče in tovarišev radi edino italijanskega uradovanja v Gorici, vprašanje istega poslanca radi pristranskega uradovanja goriškega magistrata, interpelacija posl. Klančiča radi irredentovske „Patria del Fritdi", vprašanje posl. Lapanja radi razmer na goriški pošti, posl. Berbuča radi gozdarskega urada, posl. dr. Tume radi preloženja koperskega učiteljišča v Gorico, posl. grofa Coroninija radi „agro monfalco-nese“, posl. dr. Hojica radi nameravane norišnice, dalje istega g. poslanca radi mesta deželnega tajnika in slednjič vprašanje tega g. poslanca radi podpore 4000 gld. za Sočo in Trento. Ko se je od italijanske strani odklonil predlog dr. Tume, je prečital isti g. poslanec izjavo, katero priobčujemo na prvem mestu današnje številke, in slovenski poslanci so zapustili dvorano, na kar se ni moglo dalje razpravljati ter se je zaključila seja ob 774 uri, še predno se je mogel vršiti dnevni red. Dr. P a j e r ni mogel razumeti, čemu je prav za prav potreba novega odseka in kakošno delo naj bi opravljal, še manj pa, da je nujnost opravičena. — Na to je odgovoril dr. T u m a z 1 ‘/4 ure trajajočim odgovorom, v katerem je naštel vse grehe, katere je storil deželni zbor v tridesetih letih, ko je imel uprav dr. P a j e r odločilno besedo o njega usodi. (Ta izborni govor odličnega poznavalca naših razmer priobčimo v „Soči". Gospod dr. Tuma je govoril iz srca vsemu slov. narodu. Hvala mu!) Le odkritosrčno! — „Corriere" je priobčil dopis iz Dolenj, v katerem pravi, tla v tamošnju laško šolo hodi tudi več s 1 o v e n s k i h otrok. To število bi se pa še pomnožilo — pravi odkritosrčni dopisnik — i1*50 bi jim skrbela „Lega" nekoliko več obuval ln oblek. — Vsak komentar tem vrsticam je Nepotreben ! „Šolski dom“. — Konsorcij 10 gospodov, ki je kupil ono veliko hišo št. 9. v ulici Vetlurini (kjer je zdaj „Goriška ljudska Posojilnica"), namerava letos zidati na pro-stranem vrtu — „Šolski dom". V ta naruen je že izročil visokorodni gospod Alfred b>r°f Coronini — 1000 (tisoč) gld. Ako 0 nabere vsaj še 2000 gld., si konsorcij ('uar lahko izposodi in „Šolski dom" bo potem sam vračal ta dolg. Več o priliki. Za j danes le izrekamo iskreno zahvalo visokor. g. darovatelju za velikodušni krasni dar ! „Goriška ljudska posojilnica" je imela v januvarju 57.000 gld. prometa to kaže na letni promet 700.000 gld.; morda ga bo še več. Slovenci podpirajte vsestranski ta prevažni zavod. Ravnateljstvo je sklenilo, da do velike noči so uradne ure za stranke vsak dan dopoldne, ker popoldne morajo uradniki pridno delati, da dovrše vse račune in druga tekoča opravila. — Naše pošte v državnem zboru. — Dne 11. in 12. januvarja se je razpravljal v poslanski zbornici državnega zbora proračun trgovinskega ministerstva, kateremu so podrejeni tudi poštni in brzojavni uradi. Pri tej priliki se je spomnil kranjski poslanec gosp. Koblar (— očividno naprošen od strani goriških tovarišev —) tudi goriških poštnih zadev ter je približno tako govoril, kakor sledi: Naprošen porečem par besedi tudi o poštni upravi na Goriškem. V tem oziru moram reči, da tudi tam ni vse tako, kakor bi bilo želeti. Nekateri okraji so zanemarjeni glede na poštne urade, ker so pošte silno redko postavljene in morajo delati ljudje dolge poti, da pridejo do poštnega urada. V tem pogledu treba mi je omeniti posebno pokrajino med Gorico in italijansko državno mejo, tako zvana Brda. Velike občine, kakoršne so Podgora, Št. Ferjan, Kožbana in razne podružnice so brez lastnega poštnega urada. Podgora ga ima v Gorici, Št. Ferjan v Koj-skem, Kožbana v Dolenji. Treba je, da pošta Gorica-Kojsko, ki se zdaj le nosi. postane vozna pošta, ter da v St. Ferjanu, ki leži skoro ob sredi okrajne ceste Gorica-Kojsko, se ustanovi poštni urad. Enako je potrebno, da se napravi vožnja pošta, ki bo vezala naslednje že obstoječe poštne urade ali take, ki se še le ustanove, namreč: Gorica, Podgora (nov), Loč-nik, Kozana (nov), in, kolikor dopuščajo krajevne razmere, dalje: Biljana, FIruševlje (nov) in Dolenje. Kozana e eno izmed središč za trgovino s sadjem v Brdih in bi se dala zvezati tudi s Kojskem ; ali bolje je vezana z Loč-nikom, Podgoro in Gorico. V ta kraj prihaja od maja do novembra mnogo denarja in izvaža se mnogo sadja na vse strani daleč v svet. Ako bi ljudstvo imelo pošto doma, oddajalo bi tam svoje pošiljatve; tako pa mora vse spraviti v Gorico ali v Kormin, ako hoče svoje blago spraviti v kupčijo. — Tem krajem se mora pomagati s tem. da se napravijo vozne pošte vsaj tam, kjer obstoje dobre vozne ceste. Županija Kožbana ter kraji : Šlovrenc, Fojana, FIruševlje in drugi imajo svoje središče v Hruševlju, kjer naj se ustanovi poštni urad, ki naj ima zvezo z Biljano ali z Dolenjami. Ljudstvo je razumno in vneto za napredek, delavno in podjetno ter posebno sposobno za kupčijo s sadjem in grozdjem, katerega ima najlepših in najžlahtnejših vrst; ali treba, da vlada mu gre pri tem na roko z ustanovitvijo rednih voznih pošt. O poštnem uradu v Gorici vlagale so se razne pritožbe in visoko trgovinsko mi-nisterstvo jih je precej ugodno reševalo; a še je treba, da visoko ministerslvo odredi slovensko-nemške, oziroma trojezične pre-jemne recepise, kakor se že nahajajo v Dalmaciji. Občina Gepovan je prosila in dosegla od poštnega ravnateljstva v Trstu, da se rabi na ondašnjem poštnem pečatu edino pravo in navadno zaznamovanje: Gepovan. Visoko trgovinsko ministerslvo je pod načelništvom prejšnjega ministra ukinilo ta odlok ter ukazalo, naj se zareže tudi nerabljiva in nespametna pokveka Chiapovano. Sedanji minister naj ukaže na pritožbo, katero je vložila občina Gepovan, da se reši ta stvar v smislu zdrave pameti in pravice. Lahonska nestrpnost. — Goriški Lahi so imeli poseben kolesarski klub. Ali v tem klubu so bili razni udje, tudi taki, ki po srcu in rojstvu niso Lahi, še manj pa lahonski zagrizenci. — Zato je večina delovala na to, da se je klub uničil, a zdaj hote ustanoviti poseben odsek v telovadnem društvu „Unione ginnastica". Tako bodo v družbi sami izbrani tički, nikdo jih ne bo motil v „kolesarskih" sanjarijah 1 Predrzni roparji. — Na Baronovšču (v Rožni dolini) se je naselil pred kratkim conte Tremonti, jako prijazen in ljubezniv gospod; tudi contessa je pridobila s svojim ljudomilim vedenjem v kratkem času srca vseh prebivalcev v obližju. -—Pred kakimi petimi tedni so opažali sumljive ljudi v obližju vile Tremontijeve ; nekega večera pa so neznani roparji napadli Tremontijevega slugo Ivana Berčiča (rodom iz Ljubljane) ter ga vprašali : „Ti xe ti conte ?“ Raztrgali so mu suknjo in srajco, ali vendar jim je srečno ušel. —• Lopovi so odpeljali pa domačega psa-varuha, ki je bil tako hud, da še contessa ni mogla k njemu. Radodarni doneski. — Za „Slogine“ zavode: C. kr. višji rudar, oskrbnik Josip Koršič v Klausenu na Tir. gld. 2-75. — G.čna Malka Gabrijelčič v Kanalu nabrala pri veteranskem plesu 6. t. m. G gld. — Vesela pustna družba pri g. Oskarju v Tolminu gld. 5'25. — Od tam : „Veliki fantje v malem Parizu gld. 2,60u (Oboje poslal g. Jos. Faganelj). — Kanalec v Trstu mesto za vino 60 kr. — Ivo Prašnik-Brankovič je iztržil pri čitalničnem kostumnem plesu 2 gld., Milan Ivančič pa nabral 3 gld. 82 kr. — Peter Lutman 30 kr. — Gospa Poveraj 50 kr. — Neimenovani 1 gld. Anton Klančič, dež. poslanec in župan v Podgori, 5 gld. — Marija Uršič, trgovka v Kobaridu, 2 gld. — Smrekar Andrej, bogoslovec v Ameriki, 50 kr. — Budihnja Jos. v Štorijah, preostanek plačanih tiskovin, 83 kr. — Jamšek Hrabroslav v Ajdovščini gld. 3-10. (zakasnelo). — G. g. Pavletič iz FojaneSgld. Za bolnega Gernigoja in njegovo rodbino smo prijeli od rodbine dr. Rojca 5 kron, od dveh gospodov F. in S. v Čitalnici po t krono: g. F. S. v G. 1 gld.; nekaj gospodov je poslalo darove v hišo. To je še vse malo. Usmilite se! Železniška postaja v Devinu. S 1. aprilom ali morda še prej. se otvori v Devinu železniška postaja. Na novi postaji se bodo ustavljali vsi vlaki železniške črte Gorica-Trst. Ob enem se zgradi cesta, ki bo vodila od postaje v vas ('/4 ure hoda.) Občina Devin je doprinesla za to delo svoto 500 gld. Ta odredba je bila jako potrebna in umestna. — Devinci smejo pričakovati od te postaje prav mnogo, zlasti v poletni kopališki dobi. Le želeti bi bilo, da bi ne imeli glavnega dobička — tujci. Službo išče za slugo pri gospodi, za obhodnika, poštarja ali kaj sličnega mož v najlepši dobi. Kdor bi ga hotel sprejeti, naj se blagovoli obrniti na g. Karlo Lipicer-ja, ulica Ascoli št. 13, kateri daje natančnejša pojasnila. Iz Revme (1. t. m.) Zadnji dan preteklega meseca je šel neki goriški gospod s svojimi otroci na sprehod proti Pevmi. Pred slavolokom, ki smo ga postavili za sprejem novega dušnega pastirja, mu od strahu zastane noga ter reče otrokom: No passo! — Na slavoloku je vihrala slovenska, ali — kakor Lahoni pravijo — ruska trobojnica, te se je omenjeni gospod tako prestrašil, da se je nakrat obrnil nazaj proti mestu. Sedaj pa naznanjam tistemu gospodu, naj ie pride v našo vas; ni se mu več bati slovenskih zastav, niti slavoloka, da bi se utegnil nanj zrušiti in mu nekoliko premečkati grešne kosti. Pevmiški občan. Z Gradišča pri Renčah nam poročajo, da so tamkaj 1. t. m. svečano pritrkovali na zvonovih, zvečer pa so razsvetlili zvonik in okoli cerkve, v proslavo dogodka, da je pesnik veleč. g. Simon Gregorčič zopet prevzel duhovske službo tamošnjega vikarijata. Dopisnik pravi, da marsikaka solzica se je bliščala v očeh prebivalcev vsled odkritosrčnega veselja. — Prav tako ! Nadejamo se tudi, da bodo Gradiščani znali ceniti vrednost te pridobitve in da pojdejo v vseh rečeh na roko svojemu po vsem slovanskem svetu (in še dalje !) slovečemu dušnemu pastirju. Iz Ajdovščine. — V nedeljo, dne 7. t. m., je imelo „Društvo za podporo roko- delcev11 svoj letni občni zbor. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da se je vzlic nezgodam preteklega leta društveno premoženje pomnožilo, tako da sedaj znaša že nad 6000 gld. — Predsednikom je enoglasno izvoljen zopet g. Josip Budibnja, namestnikom g. Ferdo Makovic, blagajnikom g. Anton Teršelj ; v odbor so bili voljeni večinoma stari odborniki. Kakor se čuje, priredi „Pevsko društvo' v Šturijah 21. t. m. veselico z petjem, igro, šaljivim trospevom in plesom. Most čez Idrijo (Judrij) se bo menda vendarle zidal pri — Dolenjah. Oficijo/.ni „C.“ je poročal, da vlada je v to že privolila!! — Kaj poreko temu Mirničanje? Iz Devina. — Kmalu dobimo postajo, ker pot do tje se pridno dela. Ob poti do postaje, kakor tudi ob poti, ki pelje v luko, nasade drevored, kar je res hvalevredno. — V bližnjem Sestljanu delajo kopališče, dobra vada za tujce, ki že tako radi obiskujejo naš lepi Devin. Res je, lep je naš kraj, a manjka nam vode. Ali res ni temu nikake pomoči ? Pomislimo, da smo ob Timavu in trpimo žejo! Ge mislijo Tržačani, da bi timavsko vodo napeljali v Trst, ali bi se ta voda ne dala napeljati tudi v Devin? Res je žalostno, da mora vsak revež plačevati škaf deževnice po 2 kr. „Lega“ bo zidala šolo, v katero npa dobiti par ribiških otrok. Kupila je hišo in njivo. No, naših otrok ne dobč vanjo, dosti smo zavedni Devinci, da pravočasno sprevidimo nasprotnikove nakane. Veseli moramo biti, da imamo dobre učiteljske moči, a žal, da se ne moremo ponašati s šolskim poslopjem, kajti šolske sobe so jako revne. Res je, da je v Devinu pomanjkanje stanovanj, a kako lahko bi občina zidala šolo, ki bi ji gotovo bila v korist. Obljubil se nam je tudi slov. otroški vrt, samo če dobimo prostore. Devinski narodnjaki, potrudite se, da se nam ne bo treba sramovati revnih šolskih prostorov, temveč, da bomo s ponosom gledali hišo, kjer bo slovenska dvorazrednica in otroški vrt. Društvene vesti. * Slovenska čitalnica v Cerovem vabi k veselici,, katero priredi dne 21. t. m. ob 5. uri popoldne. — Vspored: 1. Godba. 2. Petje: „Naša zvezda”, meš. zbor, A. Ned-včd. 3. Pozdrav predsednikov. 4. Godba. 5. Petje: „O mraku”, moški zbor, dr. G. Ipavec. 6. Deklamacija. 7. Godba. 8. Petje : „Naše gore”, meš. zbor, Foerster. 9. Burka. 10. „Popotna pesem”, moški zbor, J. Kocijančič. Ples in prosta zabava do 10. ure, potem počitek do 11. ure, Nadaljeval se bode ples do 5. ure. Sviral bode vojaški orkester. Vstopnina k veselici za neude 20 kr., sedež 10 kr. Vslopnina k plesu 1 gld. K plesu je dovoljeno samo vabljenim. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. * Gospodarsko bralno društvo v Cerknem vabi k občnemu zboru, kojega priredi v društveni sobi dne 21. februvarja 1897.— Dnevni red: 1. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 2. Volitev novega odbora. 3. Razni nasveti. — Dne 28. t. m. pa k veselici s plesom v prostorih g. Pavla Obida s sledečim vsporedom : 1. Govor. 2. Petje. 4. Dramatična predstava. 4. Srečkanje. 5. Prošla zabava in ples. — Med posameznimi točkami svira domača godba. — Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za neude 20 kr. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Slovensko Sokolstvo 1. 18%. — Vseh slov. sokolskih društev je deset. Zanesljivih poročil pa nimamo le q življenju devetih društev, kajti vsi poskusi, da bi iz desetega izvabili glas, ki bi pričal o njegovem bitju, so se izjalovili ob nezdramnem, menda že smrtnem spanju njega, ki je nosilo ponosno ime „Savinjski Sokol”. Devet sokolskih društev torej po 35 letih. Na Kranjskem 5, Primorske m 3, Štajerskem 1, Koroškem 0. Udov so imela ta društva 1. 1896. 14 63: največ „Ljubljanski Sokol” 475, najmanj „Dolenjski” 62. Približno vsak 803. Slovenec in med temi vsak 559. kranjski, 639. primorski, 4825. štajerski, 51. ljubljanski in vsak 72. tržaški Slovenec je bil I. 1896. Sokol. Naš namen: „Kar Slovenec to Sokol!” je še daleč! Telovadcev je bilo 365, približno vsak četrti Sokol. To bi bilo nekaj, da ni toliko le —■ na papirju. Največ telovadcev je imel „Ljubljanski Sokol” 94 (s prostovadci 169), najmanj pa „Goriški Sokol” 14. Lastno telovadnico ima samo „Zagorski Sokol”, vsa druga društva imajo telovadnice v najem. Javnih telovadb je bilo 18. Za zabave so se vrlo lepo pobrinila sokolska društva. Priredilo se jih je 51. Upamo, da jim jih 1. 1897. prinese še več! Bralno društvo v Dolnji Vrtojbi priredi 23. t. m. veselico s plesom. Vspored v prihodnji „Soči”. „Narodna čitalnica” v Kobaridu priredi dne 21. t. m. veselico s plesom v prostorih g. Gabrijela Devetaka s sledečim vsporedom : 1. Slov. pesmarica: „Prašaš č’mu da sem Slovenka”, mešan zbor. 2. Deklamacija. 3. L. Hudovernik: „Naša zvezda”, mešan zbor. 4. Igra: „Kateri bo?” 5. Avg. Leban: „Slovenska deklica”, mešan zbor. 6. Dr. L. Igavec: „Lahko noč”, mešan zbor. 7. Igra: „Blazinica v prvem nadstropju”. 8. Avg. Leban: „Kislica sladka”, mešan zbor. 9. Ples. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. Otrokom uhod zabranjen. — Vstopnina k veselici 20 kr., sedež 10 kr.; k plesu 80 kr. —K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. „Slovensko pevsko društvo v Ptuju” naznanja z ozirom na meseca avgusta 1896. objavljeni „Poziv slovenskim skladateljem”, sledeči uspeh : Došlo je v tekmovanje od 21 skladateljev 48 skladb in sicer 29 moških, 18 mešanih zborov in eden samospev s spremljanjem glasovira. Primerjajo število letošnjih skladb z lanskimi mu je z veseljem konstatovati, da je njih število poskočilo za 23. Izid tekmovanja priobčimo, kakor hitro nam dojde poročilo ocenjevalcev. Odbor. Ostala Slovenija. Trst. — V nedeljo 24. pr. m. je bil javni shod v Sv. Križu. Ta je bil 17. shod v tržaški okolici, ki ga je sklicalo politično društvo „Edinost”, in ako prištejemo še shod v Marezigah, občine pomjanske, potem moramo zabeležiti, da je to društvo v treh mesecih nastopilo javno osemnajstkrat. To je vsekako lep kos dela in truda! — Shod v Sv. Križu je bil zadnji v razširjenje zahteve za osnutje okrajnega glavarstva. Dne 28. oktobra pr. 1. je bil prvi na rodoljubnem Proseku, v nedeljo pa zadnji v istotako rodoljubnem Križu. Sijajno so se zapričeli ti shodi, a še sijajneje završili. Finiš coronat opus. Učno ministerstvo je naročilo tržaški občini, da ima uvesti na višji občinski realki veronank za obvezen predmet ter zapretilo, da drugače odtegne realki pravico javnosti. Tržaški mestni zastop se je pritožil proti tej odločbi na državno sodišče, trdeč, da ga ne morejo prej siliti k uvedenju veronauka na realki, predno se ne sklene v tem smislu deželni zakon. Državno sodišče se je pa izreklo, da ni kompetentno soditi o tej reči. 31. januvarja je došla županu naredba ministerstva, glasom katere se razveljavjajo, kakor nezakoniti, sklepi mestnega zbora od 27. pr. m. Ob enem prevzema namestništvo mise delo dovršenja volilnih list. Slednjič nalaga ta naredba mestnemu magistratu, da mora vpisati v volilne liste: pomorske kapetane, umirovljene častnike, vojaške uradnike in uradnike državnih železnic. Zoper to naredbo se je možno pritožiti na ministerstvo za notranje stvari. V seji mestnega zastopa z dne 1. t. m. v kateri bi se imelo razpravljati o tej naredbi namestništva, izjavilo je 33 zastopnikov levice, da položi svoj mandat, ker si ne dajo predbacivati, da delujejo nezakonito. Na to je dal ostavko tudi župan; zadnjo je namestništvo odklonilo. Tržaški župan dr. Pitteri je prijavil c. kr. namestništvu, da on in mestna delegacija ostaneta na svojih mestih do izvolitve novega občinskega zastopa. S tem je volk sit in ovca cela! Tako se na Primorskem „norci brijejo”. Dne 3. t. je izdihnil svojo blago dušo jeden prvih boriteljev za pravice tržaških okoličanov, civilni zemljemerec in posestnik pri Sv. Ivanu g. Štefan Nadlišek v 69. letu svoje dobe. Pokojnik je bil deželni poslanec, oziroma mestni svetovalec dolgih 23 let, torej od začetka ustavnega življenja pa do zadnjega zasedanja. Kot tak je stal vedno zvesto na strani voditelju Iv. Nabergoju. Prejšnje čase, ko so okoličani še slobodneje dihali, je bil tudi župan v Koloniji. Večni mir in pokoj temu zvestemu sinu slovenskega naroda. Okoličani pa naj mu ohranijo hvaležen spomin in — naj ga posnemajo ! V tržaški okolici je bilo 7. t. m. šest shodov, na katerih so bili postavljeni kandi-datje za bližajoče se občinske volitve, ob enem deželnozborske volitve. Na shodih v Križu, na Kontovclju in na Proseku je bil postavljen kandidatom za VI. okoličanski okraj dosedanji zastopnik g. Ivan Gorjup, na shodih v Bazovici in Padriču za V. okraj g. Alojzij Gorjup na Proseku, in na shodu v Lonjerju za II. okraj g. Franc Kosec, župnik na Katinari. Po tolikih pritožbah in neprijetnostih je ministerstvo za trgovino vendar enkrat prestavilo v Inomost po vsem Primorskem in Kranjskem predobro „znanega” višjega pošt. komisarja Petra Gora. Ta mož je bil duša sedanjega sistema na poštnem ravnateljstvu ; zato je to premeščenje vzbudilo splošno radost skoro med vsemi uradniki brez razlike narodnosti; da se mi Slovenci tega veselimo, o tem menda ni treba govoriti. Najbolj prav nam bode, ako se bo omenjeni gospod dobro počutil na Tirolskem in nikdar več ne želel nazaj med „nehvaležno” slov. ljudstvo. Preseli se pa šele za nekaj mesecev ! Gudno ! V sodni razpravi 9. t. m. vsled znane ovadbe g. Nabergoja je bil obsojen urednik „Indipendente“-ja na 15 gld. globe, objavo razsodbe v listu in v povrnitev pravdnih stroškov. Predno je prišlo do te obsodbe, je bilo treba dolgega čakanja in vstrajnega bojevanja. Ni čuda, ako je lahonsko časopisje tako razposajeno ! Istra. — Mestni zastop v Pulju je sklenil, da se imenuje nov vodovod v proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja Franc Josipov vodovod. V ta namen pošljejo deputacijo na Dunaj, da izprosi najvišje dovoljenje. Kakor čujemo, obvestilo je ministerstvo notranjih poslov potom namestništva isterske občine, da se letos volitve za kmečke občine ne bodo vršile več v mestih, kakor do sedaj, marveč po selih zunaj mest; v središčih, ki se določijo, primerno razmeram v okolici mesta. — Ako pomislimo, kako so se v prejšnjih volitvah terorizovali isterski kmečki volilci od strani meščanov, ki sicer niso imeli nikakega opravičenega interesa na izidu teh volitev, moramo priznati, da je ta nova odredba pravična. Lahi bodo seveda kričali, da se s tem krši njih namišljena pravica — do tlačenja Slovanov po Istri. Pred kratkem, in sicer od 5. do 8. t. m. so se vršile v Pomjanu občinske volitve, ki so se za Slovence veselo iztekle. — \ lil. razredu so dobili naši po tridnevni borbi 36 glasov večine, v II. razredu 29 glasov in v I. razredu so zmagali z 1 glasom večine. Volilna komisarja sta bila neutralna, orožniki so se vedli uzorno. Redkokdaj moremo tako veselo vest javiti, zato si pa lahko mislimo, da je bilo veselje v slov. stranki nepopisno, vendar pa se je isto izražalo mirno in dostojno, brez hrupa in vrišča. Po občih} pomjanski je na večer zažarelo 8 kresov, ki so naznanjali našim,o zmagi, nasprotnikom pa o porazu. Seja deželnega zbora z dne 3. L m. je bila veleznamenita. Deželni glavar Cam-pitelli je dal prečitati dopis namestništva, o katerem isto prijavlja, da Nj. Veličastvo namerava sklicati bodoče zasedanje v 1 ulj, in se pozivlje zbornica, naj ukrene p° trebno za premeščenje deželnega odbora, tem dopisu se je vnela razprava. Italija«' so poudarjali, da bode to premeščenje s a pokrajino 'velikih žrtev. Reč 'so izročili po- litiško - ekonomiškemu odseku v pretres. —■ Izvolitvi posl. Jenka in Mandiča sta se odobrili. Nasprotniki so se slednjič vendar uve-rili, da ne kaže boriti se zoper voljo naroda. Italijansko politično društvo za Istro je postavilo bivšega poslanca dr. Bartollija kandidatom za V. skupino, bivšega poslanca Rizzija pa za kmečke občine zapadne Istre. Kranjska. — Ljubljanski mestni zastop je določil v svoji seji z dne 19. pr. m. po predlogu dr. Tavčarja znesek 100 gld. kot podporo udovam in sirotam štiri ponesrečenih (ali umorjenih?) slov. ribičev iz Sv. Križa v tržaški okolici. V nedeljo, 24. januvarja je bil shod volilcev v Lescah. Shod je bil dobro obiskan, volilci pa niso bili vsi enega mišljenja. Nekateri so se izrekli za predsednika „družbe sv. C. in M.“, dr. Tomo Zupana kot kandidata za državni zbor, drugi pa za Josipa Pogačnika, posestnika v Podnartu. Za kandidata osrednjega odbora katoliške stranke se ni nikdo oglasil. Občina Škofja Loka se je razdelila na dva dela. Mesto ostane zase, okolica pa bo svoja občina. Okrajni sodnik v Vipavi g. Ivan N o-s a n je imenovan deželnosodnim svetnikom 1 Avstro-ogerske bančne delnice . . . 951 — Kreditne delnice — 119 90 Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 65 20 mark 11 73 20 frankov 9 52 Italijanske lire 45 JI 15 » G. kr. cekini 5 n 67 Ji Tržne cene za 100 kilov Kava : Santos . . gld. 132 — do 140-— Sandomingo . . . . . „ 160- „ Java Cejlon . . , 185-- „ Moka . . „ 192-— „ Sladkor . . . „ 34 - „ 35- Špeh . • „ 52- - „ 56- Petrolij v sodu ■ • , IS'8/« , v zaboju .... • ■ , 6-10 „ Maslo surovo . . „ 64-- „ 66-— kuhano • • „ 81'— n 82-- Moka : (Majdičeva): št. 0 gld. 1545, št. 1 gld. 14 95, št. 2 gld. 14-45, „ 3 „ 13-85, „ 4 „ 13- , „ 5 „ 12 45, št. 6 gld. 11-45, it. 7 gld. 9-45 Ogerska: št. 0 gld. 15 20, št. 1 gld. 14-70, St. 2 gld. 14-20, „ 3 „ 13-70, „ 4 „ 13-30, „ 5 „ 12-80, št. 6 gld. 12-20. drobne . . . „ 4-50 „ 4-70 Turšiča navadna . . . „ 5.50 „ 6-40 Oves . . . „ 6.50 „ 7.- Or. Ni. Keršovani ordinuje v lastni hiši y ulici Barzellimi G--‘ h. št. 2. r&jtjfnj! & Velika zaloga orožja 44 5- zlasti za lovce. 27 6—2 Puške brokove, kaliber 12, 14, 16, 20, 24, 28 in druge po ceni in s popolnim puškarskim izdelkom. Posebnosti pušk brokovnic in drugih VVincliestcr in Pieper domači patent Ge-nial in Krona z ekstratorjem in brez njega; velika zaloga revolverjev, biunbitk, karabin, flobertk, bo ' r.7) rO tfdo PV5 ^ f ----~~^^dnoKc v tfneiPP0^ sladn° kdor ljubi okusno kavo. hoče zdrav ostati io si kaj prihraniti e/ci'eJ'c^e/ei J Ne slišano šell^il V življenju se ne zgodi več tako redka prilika, da bi se moglo dobiti le za 2 gld. te-le potrebne predmete, in sicer 40 komadov: 1 prima ura, najelegantneja, lepo pozlačena, z lepo verižico, točno kazoča, z enoletnim jamčenjem: 1 fina zapestnica za dame iz pariškega duble zlata; 1 najelegantneja zakopčnica za dame nove fazone; t krasna Židana za vratnica za gospode ; 1 igla za isto z umetnimi briljanti; 3 komade elegantnih gumbov iz duble zlata z umetnimi briljanti za prsa; 2 mehanična gamba za manšete, duble zlato s patentovanim zapiralnikom; 2 krasna gumba za ovratnico iz duble zlata ; 1 elegantni prsten za gospodu z lepim kamenom : ti najli-nejih barvanih žepnih robcev; 1 krasno in lino obrobljeno žepno ogledalo; 10 tinili angleških papirjev za pisma in 10 zavitkov. Vseh krasnih predmetov stane z uro vred odslej le 2 gld. in se dobe, dokler so v zalogi, po poštnem 3 8 2 povzetju pri krakovski fi 5 4 trgovski hiši F. VHindisch v Krakov^ (Krakau, Postfach Nr. 10 10). Prvi in najstareji fotograino-iietiiti zavod Antona Jerkiča v Gorici na Travniku (poleg nadškofije št. 11) prevzema vsa v fotografično stroko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-2 Ijivo delo jamči. Cene poštene. 26—2 •••••••••••••••• Oglas p. n. g. frtorejcem! Odrezki amerikanskih trt Riparia-Solonis-Rupestris za cepijetrejc, katerih se ne prime trtna uš, kakor tudi druge kakovosti sadik domačih.in francoskih iz lastnih trtne uši prostih nasadov priporoča 10-1 Iv. Jož. Sfrekel veleposestnik 27—5 v Semeniški ulici v Gorici. <©> -aes* <©► ^9>©©®G Svečar J. Kopač v Gorici S Solkanska ulica 9 ® priporoča pristne čebelno-voščene sveče S ® kg po gld. 2'45. Za pristnost jamči s 1000 kron. ® 2 Sveče slabejšib vrst ]io jako nizki ceni. Zaloga S 9 kadil za cerkve po gld. 1‘20, 1 gld., ter 50 kr. kg. • • Razpošilja na vse kraje avslro-ogerske monarhije. • ®©®®©®®®®®®®ee®«©e©®©®©o0©c©©ecl t©! ◄ia> ANTON OBIOBČ čevljar v Semeniški ulici št. 4 se priporoča Slovencem v Gorici in v okolici za blagohotna naročila. Ivan Reja začasni oskrbnik vinarskega in sadjarskega društva za Brda s sedežem v Gor ci, ulica Barzellini št. 20. in gostilničar „Alla Colomba* v Gorici, na voglu ulice Morelli. Priporoča so rojakom v mestu in deželi. ^m************ IVAN DEKLEVA Pek Karol Graščck velotržec z vinom, J |)riporoča ^ ima v svojih zalogah vseh pekarijo v Riva Corno 4 vrst domačih in istrskih vin. <> ln podružno prodajalnico krulia ^ Cene zmerne. ^ ^ v Semeniški ulici 2. ®©o®©®©o®©©@®©©©e®-aoo©o©®soo3»©® Trgovec zvinom Ant. Pečenko • Vrtna ulica štv. 8. £ priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej ® pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, ® briskih in istrskih in dalmatniskih vinogradov. ® Cene zmerne, postrežba ločna. 0 Za pristnost vina jamči. • ji®o®®©®o©o©©©©®©©©fi©©®o®si®®e®®S 0 © (0 A 1 1 a Anion Kuštrin a v Ambrož F m r J a tl 0 a Usnjar Franc Bensa ▼ v Gosposki ulici štv. 23 V ® v Tržaški ulici št. 4 • J v Ozki ulici 8 4 ^ priporo'a y ^ priporoča svojo trgovino je- y ^ priporoča vsakovrstno usnje, y A svojo trgovino raznih jedilnih A © dilnih potrebščin in domačih © A podplate, kopita, orodje in druge A J potrebščin. Postrežba točna. T ^ pridelkov. ^ ▼ potrebščine za čevljarje. ^ Siumig & Deklevu S glavna zaloga koles „Swift“ v ulici Fran Josipa J6 S št. 4. Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev |g 7» itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles £ ji in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. f i,J 4 iJ.'J ^ - J r*> ^ Anton Koren a> kjt ut) Gosposka ulica 4 <,<$ jj, priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno @ blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. ^ -jS&d&it&ižSO® •! '/E- '•j Hiiiisner A: Lokar ?»■ 46 tovarna usnja v Mirnu pri Gorici. >> 46 4» ^ Zaloga in prodaja na drobno v jj, ♦ Gosposki ulici št. 9. A 46' «> Iv lobu car Anton Fon ,* ^ v Semeniški ulici £ Ji’ priporoča svojo bogato zalogo «> klobukov in kap ter gostilnico fh * preskrbljeno z izbom. vini. ’ ......... ■ • I 'tl« p. Miren. * Andrej Jakil Tovarnar kož v Rupi 0 Jožef Novic krojač ^ ^ Gosposka ulica št. 14 ^ 0 se priporoča častiti duhovščini in ostalemu ob- 9 A činstvu v Gorici in na deželi za razna v krojaško A Y obrt spadajoča opravila. Izdeluje po meri točno Y Y in po raznih cenah. * ©■OO-OO-OO-O-O^-^-O^^-O-O® a0a#ii®E®ss©a®ja©a® Prodajalnica na Kornu v Gorici. ©AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA« ^ Alojzij Valič p J v Ajdovščini št. 57 ^ ^ ima zalogo vsakovrstnega usnja, podpla* ir-tov itd. po najniži ceni. C _____po najniži ceni. •d Priporoča se slavnemu občinstvu. •▼▼VVVVTVVVVTVTTVTTVVVVVTTTTVVT* ®!E©a®H®ia®2>3l©E2«H^i3®5a»IH»a®g ra©H Sodar Franc Rusjan g p v ulici Vetturini 9. - Gorica (v hiši kje je ljudska posojilnica) priporoča se gg. trgovcem z vinom in vinogradnikom za izdelovanje novih in popravljanje starih sodov in izdelovanje vseh, v njegovo stroko spadajočih dol. (cl.) Podpisani naznanja, da je otvoril v Podgori h. št. 185, lastno izdelalnico raznovrstnih t®" steiiin kot so n. pr. makaroni, rezanci, big11'1 i. t. d. (fi-) Priporoča se svojim rojakom v Podgori in drugod za obilna naročila. Jožef Bizaj 0 stroko spadajočih dol. (cl.) 0 | 0 uiugou za uui.ua namena. jozei ■»■i ia®n®Ei®3®s®!3©B€>E)o®00a©2s®.'3®a»BJ®©®ai Ei©KE®s}®as3®[H®a©E!®®E®B®is®n©ia®a- ■ ®®®®®®©®®9®®®®®®000000®®00»®00®®* -tfv x---v.“L .-,■.'27 Vr,; 'f ■ ■■ - Klepar Artur Makutz Ozka ulica 1. — G O R I C A — Via Stretta 1. priporo.« _ Škropilnice proti peronospori (ponovljene po ' morelovi sestavi). Baker je lid in svetel. Zalislke (valvole) more lahko premeniti. Škropilnica jo sestavljena pripros tako, da škropi lahko na tri načine po volji laslnika. Cena je zelo nizka. -wii Stroj za žvepljanje sodov iz cinkanega železa. ^ Priprava za obvarovanje vina pred plesnobo in Gkani®^ pri točenju iz soda (kan). Meh za žvepljanje grozdja raznih sistemov.