l judske poezije. Ljudsko poezi jo je v l i terarnozgodovinsko obravnavo vpletel šele Arne Novâk, o problemu, kako umetne pesmi postanejo ljudske, je napisal knjigo Bedrich Vâclavek. Več knj ig s tega področja je napisal Horâk, tako n. pr. sintetičen oris Nârodopis českoslooensky (v enciklopedij i č e skos lovenska vlasti- včda, II. zv., 1933), Česky Нота 1940, Ceské pohàdky 1944 in izbor s lovaške l judske poezije pod nas lovom Vybor zo slooenskej poezie ludooej (1923, 1927). Narodopisje je drugo g lavno Horâkovo področje. Gori cit irana knjiga prinaša iz češke l judske poezije izbor, ki kaže način in barvo l judskega humorja in satire, nato sledi urednikova študija (str. 171—196) ter znanstvene opombe. Horâk analizira v njej vsebinske in formalne e lemente te vrste l judske poezije in ji ugotavl ja tudi zgodovinske korenine. Posebno skupino med n a j n o v e j š i m i češk imi l i t erarnozgodov insk imi de l i tvorijo knj ige Bedricha Vâclavka, a o njih bi bi lo treba govoriti posebej. Viktor Smolej D R U Š T V E N I V E S T N I K LETOPIS S L A V I S T I Č N E G A D R U Š T V A od 5. do 11. p o s l o v n e dobe.* V peti pos lovni dobi (24. IV. 1938—23. IV. 1939) je odboru, ki mu je nače lovul dr. M. Rupel , in p o s e b n e m u u r e d n i š k e m u odboru uspe lo izduti prvi letnik društvenega glasila Slovenski jezik, časopis za jez ikoslovje in literarno zgodovino, ki je odslej redno izhajal vse do" okupaci je (4 letniki). Druš tvo jc priredilo 3 javna predavanja in 5 študijskih sestankov, sodelovalo je pri sestavi učbenikov, nadaljevulo boj zoper monopol izac i jo šolskih knjig ter dalo na razpolago predavate l je za učitel jske počitniške tečaje. Stanje č lanstva je ostalo nespremenjeno (1 častni, 4 podporni in 141 rednih), tudi knjižnica se ni povečala . V šesti poslovni dobi (23. IV. 1939—20. V. 1940) je odbor pod predsedstvom nniv. prof. dr. Franceta Kidriča začel zbirati gradivo za krajevni slovar, pri- redil je plenarni sestanek č lanstva v Celju, 1 javno predavanje in 2 študijska sestanka, izvršil priprave za postavitev spomenika dr. 1. Prijatelju in pomugal pripravljati mednarodni s lavist ični kongres v Beogradu. Stanje č lanstva je otalo v g lavnem isto, knj ižnica pa se je nekol iko poveča la z zamenjavo za Slovenski jezik. Sedmo pos lovno dobo (20. V. 1940—5. X. 1941) so ovirali usodni dogodki v letu 1941. Odbor, ki mu je spočetka nače loval univ. prof. dr. Fran Ramovš, nato pa ravnatelj dr. Anton Breznik, ie izvršil naslednje naloge: povečal je zbirko gradiva za Slovenski krajevni s lovar (ok. 13.000 l istkov), dal po konča- nem natečaju izdeluti spomenik dr. I. Prijatelju, pripravil nov učni nučrt ter priredil 1 javno ter več internih č lanskih jiredavanj. Tik pred občnim zborom je prišla okupacija , zato je S D javno društveno delo ustavi lo in začelo izvajati zapovedani kulturni molk. Odbor je še poskrbel, da so bili društveni arhiv, s lovarsko gradivo, knj ižnica in knj ižna zaloga varno spravljeni . Mimo vednost i odbora je mestna občina Ijubljansku brez s lovesnost i odkrila v ju- liju 1941 spomenik dr. I. Prijatelju pred palačo Narodne in univerzitetne knjiž- nice v Ljubljani. Okupatorj i so zasekali v vrste č lanstva strašne rane. Kot talci so padli č lani: prof. Vinko Košak, vladni svetnik dr. Fran Vidic, prof. T o n e Sifrer , prof. Joža Ster in prof. Jože S c h w e i g e r ; v taborišč ih in j ečah sta * Pregled o društvenem delu od ustanovitve do 4. rednega občnega zbora g lej v glasi lu Slavist ičnega društva: Slovenski jezik I (1938), 193—197. u m r l a č lana: b i b l i o t e k a r dr. A v g u s t P i r j e v e c in pub l i c i s t Ivo G r a h o r ; prof . B o j a n K r a i g h e r in prof . F r a n c Šipic sta pad la kot borca N O V ; b o l j al i m a n j za pos ledicami okupac i j e so umrl i č lan i : predsednik S D ravnate l j dr. Anton Breznik, univ. prof. dr. Fran Ilešič, prof. Alojz Turk, prof . dr. A. Merhar-S. Sar- denko, prof . Andro Kulj iš in prof . I r a n Trdan; nas i lne smrti so umrl i še na - s lednji s lavis t i : b ib l iotekar dr. A v g u s t Žigon, prof. Vida Janež ič in prof . Fran šeško . Po drugi strani pa je ce la vrsta č lanov a k t i v n o sode lova la v N O B , mnog i so trpeli po ječah, koncentrac i j sk ih taboriščih in v i zgnanstvu . Po zmag i nad f a š i z m o m in po osvobodi tv i je S D takoj zače lo zbirat i raztresene č lane in prikrajat i delovni načrt novi stvarnost i . D r u š t v e n a pra- vi la je nova oblast potrdi la 21. sept. 1945 in skl ican je bi l 7. redni občni zbor (5 X. 1945). D r u š t v o se je oddolž i lo s p o m i n u padl ih in umrl ih č lanov, rešilo arhiv, knj ižnico, knj ižno za logo in gradivo za krajevni s lovar ter si začrta lo de lovne smernice. Stanje č lanstva je bi lo: 2 častna, 4 podporni in 129 rednih. O s m a pos lovna doba (5. X. 1945—18. IV. 1946) je ve l ja la predvsem reorga- nizacij i društva in ideološki preusmeri tv i č lanstva. O d b o r u je predsedoval un iv prof. dr. Anton Ocvirk. S D je priredilo 1 javno predavanje in serijo č lan- sk ih ses tankov Člani so se z v n e m o lotili zbiranja grad iva za nove učbenike , organ izac i j e izdaje s lovenskih klas ikov, organiziral i so tečaj ruskega jezika za učitel je srednjih šol, sode loval i pri zbiranju gradiva za s lovarje m pravo- pis sproži l i v p r a š a n j e lektorata za opisno s lovn ico s lovenskega knj i žnega jez ika na univerzi in povezova l i svoje de lo s s indikat i . Števi lo č l a n o v se je dv ign i lo : 2 častna, 5 us tanovnih in 235 rednih. V devet i pos lovni dobi (18. IV. 1 9 4 6 - 2 1 . V 1947) pod predseds tvom dr. A. O c v i r k a so člani pomaga l i pri izdaji s lovenskih k las ikov m zbirke Klasje. S k u p n o s s ind ika tom je S D priredilo vrsto š tudi jskih ses tankov, na kater ih se je pretresala s lovenska l iterarna zgodov ina pod nov imi znans tven imi v id ik i . D a l j e so člani zbirali in uredili S lovenske č i tanke (1—4), sodeloval i na š tudi j - s k e m tečaju za neslaviste v Celju, izdali n o v o S lovensko s lovnico , p o m a g a l i pri s e s tav i učn ih načrtov in priredi l i j e z i k o s l o v n a in l i t e r a r n o z g o d o v i n s k a predavanja pri radiu. Odbor je tudi skleni l obnov i t i s t rokovno glasi lo . Stanje Članstva se ni spremeni lo . V deseti pos lovni dobi (31. V. 1947—29. V. 1948) si je odbor naloži l nas led- nje na loge: podpreti i zdajo novega pravopisa , sodelovat i pri zbiranju gradiva za s lovarje, p o m a g a t i pri izpopolni tv i raznih terminologij , oživi t i revijo, po - spešit i i zdajo klas ikov in razširiti i zdajo zbirke Klasje, nada l jevat i i zdajo učben ikov sodelovat i s S lovensko a k a d e m i j o znanost i in umetnost i , z D r u š t v o m za kul turno sode lovanje s SZ in s indikati . O d teh na log je odbor pod pred- seds tvom prof dr Marje Boršnikove uresniči l vse: izdal je prvi dvojni snop ič S lav i s t i čne revije, sodeloval pri tečaju za nes lavis te v Kranju in priredil pri tej priliki plenarni č lanski sestanek, združen z iz letom, organiziral je izpiso- vunje časopisov za b ib l iograf i jo in poskrbel za nego jez ika (predavanja ured- n i k o m g lavnih dnevnikov in radia, jez ikovni pogovori) . Stanje č lunstva je os ta lo nespremenjeno, knj ižnica pa se je poveča la (20 revij in 85 knjig) . Alfonz Gspan Deseti redni občni zbor je bil 29. muja 1948. Iz poroči la predsednice d r u š t v a dr Murje B o r š n i k o v e j e razv idno , da j e b i lo S D takoj po o s v o b o d i t v i v t e ž k i h r a z m e r a h Nas tu l e so v e l i k e n o v e p o t r e b e : ured i t ev pravop i sa , nova i z d a j a s l o v a r j a in s lovn ice , j e z i k o v n a p o s v e t o v a l n i c a , z n a n s t v e n a r e v i j a za s l o v e n s k i j e z i k in l i t erarno zgodov ino , č i t a n k e , s i s t e m a t i č n a i zda ja i zbran ih del k las ikov in šolski l i terurnozgodovinski priročnik. Pri vsem tem naj bi sodelo- vuli s lavist i in obdelal i snov z novih v id ikov. S lovar oskrbnic AZU, s lovnico pa je medtem že i zda la DZ v okviru minis trstva za prosveto LRb. P o v e č a l a se je p o t r e b a po p o v e z a v i vseh s lav i s tov med seboj . O d b o r j e s ta lno s o d e l o v a l pri s r e d n j e š o l s k i h učnih načrt ih . Lani j e bil sk l i can drug i p l e n a r n i s e s t a n e k na s l a v i s t i č n e m teča ju v Kranju . P o l e g s r e d n j e š o l s k i h p r o b l e m o v j e o b r a v n a v a l i» 289 tudi v p r a š a n j a o r g a n i z a c i j e d e l a za s l o v e n s k o b i b l i o g r a f i j o in S l a v i s t i č n o rev i jo . V načrtu j e b i lo s k l i c e v a n j e redn ih č l a n s k i h s e s t a n k o v , ki n a j bi s e z a č e l i z j u b i l e j n o p r o s l a v o p e s n i k a O t o n a Župančiča . N a s e s t a n k i h n a j bi v s a k s t r o k o v n j a k n a k a z a l tezo in p r o b l e m e v zvez i s p o s a m e z n i m i p i sa te l j i in l i t e rarn imi t o k o v i dobe . D a se naša p r e d v o j n a l i t erarna z g o d o v i n a ni p o v z p e l a d o o b š i r n e j š i h s intez , m a r v e č se v b a d a l a v v e l i k i m e r i z d r o b n o g l e d i m histo- r izmom, je bi lo v precejšni meri kr ivo enostransko p o j m o v a n j e na log in c i l jev l i terarne zgodovine . D a n e s ne s m e bit i več v a ž n a oseba, m a r v e č stvar, ki ji vs i s luž imo. T a j n i k A l f o n z G s p a n j e poroča l o n o t r a n j e m d e l u u p r a v n e g a odbora v dese t i p o s l o v n i dobi : b i lo j e pe t r edn ih sej , 21. j a n u a r j a 1948 i zredn i o b č n i zbor v p o č a s t i t e v j u b i l e j a p e s n i k a O t o n a Zupančiča , ki j e bil za s v o j o s e d e m - d e s e t l e t n i c o i z v o l j e n za č a s t n e g a č l a n a d r u š t v a ter inu j e b i la i z ročena dru- š t v e n a d ip loma . V sred i šču o d b o r o v e g a p r i z a d e v a n j a in u r e d n i š k e g a o d b o r a j e b i la u r e s n i č i t e v rev i j e . P r i r e j a n j e č l a n s k i h s e s t a n k o v ni u s p e l o z i z j e m o p l e n a r n e g a s e s t a n k a d n e 13. j u l i j a 1948 o b p o č i t n i š k e m t e č a j u za s l a v i s t e v Kranju . D r u g i č l a n s k i s e s t a n e k , na k a t e r e m n a j bi g o v o r i l O t o n Županč ič o n e k a t e r i h n a p a k a h d a n a š n j e k n j i ž n e s l o v e n š č i n e , j e mora l odpas t i zaradi p e s n i k o v e obo le los t i . S v o j e m u č a s t n e m u č lanu in p r v e m u d r u š t v e n e m u pred- s e d n i k u p r o f e s o r j u dr. R a j k u N a h t i g a l u j e S D za n j e g o v s e d e m d e s e t l e t n i j u b i l e j naroč i lo pri s l i k a r j u B o ž i d a r j u Jakcu portret . N e k a t e r i č lan i so s e o d z v a l i prošnj i raznih us tanov , da v a d i j o n j i h o v o č l a n s t v o v k n j i ž n i s l o v e n - šč ini , o s e m t o v a r i š e v in tovar i š i c pa j e po načrtu S D p o m a g a l o e k s c e r p i r a t i n a š e r e v i j e za b i b l i o g r a f i j o . Za loga S l o v e n s k e g a j e z i k a , k o l i k o r j e b i lo še k o m p l e t n i h ser i j , in P r i j a t e l j e v e B o r b e se j e p r o d a l a D r ž a v n i za ložbi S lo- v e n i j e za 26.900 d in za k r i t j e r a č u n o v n o v e g a d r u š t v e n e g a g las i la S i l . P o š t e v i l k a h iz p r e j š n j e p o s l o v n o d o b e j e b i lo 243 č l a n o v , in s i cer 3 častni , 5 u s t a n o v n i h in 235 rednih . D r u š t v e n a k n j i ž n i c a j e b i la z u č i t e l j i š č i p r e n e s e n a v p r o s t o r e s e m i n a r j a za k o m p a r a t i v n o l i t era turo v N U K . P o d p o r n i č lan prof . Ivan P o l o v i č j e daro- val 69 s t r o k o v n i h knj ig . P o r o č i l o o grad ivu za s l o v a r č e k k r a j e v n i h i m e n j e nap i sa l n j e g a z b i r a l e c in u r e j e v a l e c prof . J. Solar. I zdaja t a k e g a s l o v a r č k a bo pos ta la a k t u a l n a z last i po iz idu n o v e g a p r a v o p i s a , iz k a t e r e g a so i z l o č e n a vsa d o m a č a k r a j e v n a i m e n a p r a v zaradi t e g a s l o v a r j a . P r i m e r n o in n a j b o l j s m o t r n o bi bi lo , da d o s l e j n a b r a n o g r a d i v o p r e v z a m e A k a d e m i j a znanos t i in u m e t n o s t i v L j u b l j a n i , d o k o n č n o r e d a k c i j s k o d e l o za č i m p r e j š n j o k n j i ž n o i z d a j o pa na j s p o r a z u m n o z o d b o r o m in č l a n s t v o m S l a v i s t i č n e g a druš tva izvrš i p r a v o p i s n i o d b o r A k a - d e m i j e , da s e b o r o k o p i s p r i h o d n j e l e to (1949) v g l a v n e m z a k l j u č i l ter pri- prav i l za t isk. Na p r e d l o g prof . F. T o m i n c a in dr. A. S l o d n j a k a j e b i l za p o s l o v n o l e to 1948/49 s o g l a s n o i z v o l j e n nov d r u š t v e n i odbor , ki se j e konst i tu ira l tako le : p r e d s e d n i k dr. M a r j a Boršn ik , p o d p r e d s e d n i k dr. Anton O c v i r k , ta jn ik I. A l f o n z Gspan , ta jn ik II. Z v o n k o A. B iz jak , b l a g a j n i k dr. F r a n c e T o m š i č , k n j i ž n i č a r dr. L ino Legiša , o d b o r n i k a Bor i s Merhar in Jože Mahnič , p r e g l e d - n i k a dr. A n t o n B a j e c in dr. M i r k o R u p e l . 7 л ,,