O O Çk
Atlas zdravstven storitev v FJK
Pogovor z Vilmo Purič ob izidu njenega drugega romana Brez zime, ki ga bodo predstavili jutri v Trstu ^10
Namesto nogometnega igrišča bodo Sovodnje dobile park
Primorski
Tvegana a najbrž edina možnost
SandorTence
Ko politika noče ali ne zmore sama rešiti problemov, prihajajo »institucionalna« posojila, da o normalnih bančnih kreditih sploh ne govorimo. V preteklosti se je to zgodilo s Slovenskim stalnim gledališčem, ki z veliko težavo vrača dolg, sedaj pa so morda na vrsti slovenske kulturne ustanove, ki jim v tem letu zmanjkuje kar 1,3 milijona evrov. Če bo ostalo pri tem, bo ta primanjkljaj pogojeval prihodnja leta, ko naj bi Rim spet zagotovil našim ustanovam prispevke 5,3 milijona evrov iz časov Prodijeve levosredinske vlade.
Predlog deželnih svetnikov Kocijančiča in Gabrovca predstavlja najbrž zadnjo priložnost za rešitev tekočih finančnih težav Slovencev. Na možnost posojila, ki ga sedaj Deželi predlagata slovenska politika, je pred nekaj tedni namignil predsednik SKGZ Pav-šič, a le ko bodo izčrpane vse druge možnosti za rešitev problema, je pojasnil. Očitno so bile izčrpane in sedaj se pojavlja možnost posojila, ki v danih pogojih najbrž predstavlja edini izhod iz sedanje situacije. Seveda če verjamemo obljubi, da bo Dežela na nek način poskrbela za 400 tisoč evrov, s katerimi je Rim lani prikrajšal manjšino.
Kocijančič in Gabrovec -tega ne smemo nikoli pozabiti - sta v opoziciji, njun predlog se zdi formalno in finančno neoporečen, odločitev pa bo pripadala deželni vladi in njeni koaliciji.
minister clini
Ultimat škedenjski
TRST - Vodstvo škedenjske železarne mora v roku 30 dni udejanjiti vse ukrepe, ki so potrebni za omejitev onesnaževanja. Vlagati mora v redno in izredno vzdrževanje strojev in naprav ter sprožiti vse postopke, ki bodo preprečevali dodatno onesnaževanje v pričakovanju na obnovo okoljskega integriranega dovoljenja AIA. To je povedal minister za okolje in za zaščito ozemlja Corrado Clini včeraj dopoldne na sestanku na tržaški prefekturi, na katerem so obravnavali vprašanje bonifikacije in nove namembnosti tega območja.
Na 5. strani
dnevnik
SREDA, 12. DECEMBRA 2012
Št. 291 (20.614) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
trst - Nov zasuk v nadaljevanki o načrtu družbe Gas Natural
Plinski terminal pred veliko oviro
Minister Clini napoveduje novo presojo o učinkih na okolje
italija - Politika
Berlusconi: Spread me ne zanima
TRST - Nadaljevanka o načrtovanem plinskem terminalu družbe Gas Natural skoraj vsak dan ponuja nov zasuk, po včerajšnjih izjavah okoljskega ministra Corrada Clinija in predsednice tržaške Pristaniške oblasti Marine Monassi pa je uresničitev načrta resno v dvomu. Monassijeva je ministru izročila pismo, v katerem poudarja, da napovedana rast prometa v pristanišču in razvojni načrti niso združljivi z uplinjevalnikom, zato zahteva uvedbo novega (drugega) postopka za presojo o učinkih na okolje. Minister Clini je po srečanju potrdil, da bo nov postopek, ki bo vse skupaj upočasnil, zelo verjeten. Plinski terminal najbolj moti družbo SIOT, konzorcij za čezalpski naftovod TAL (katerega člani so velike naftne družbe) ter nemške, avstrijske in češke nabavitelje nafte.
Na 4. strani
manjšina - Finančni primanjkljaj 2012
Kocijančič in Gabrovec predlagata posojilo za slovenske ustanove
TRST - Deželna uprava Furlanije-Julijske krajine, naj v skrajnem primeru posodi slovenskim kulturnim ustanovam 900 tisoč evrov manjkajočih prispevkov za tekoče leto. Takšno izredno rešitev predlagata deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec, ki pozivata Deželo naj iz svoje blagajne dodeli Slovencem 400 tisoč evrov, ki jih je anticipirala manjšini po proračunskih rezih italijanske vlade. Slovenska svetnika sta predloga strnila v popravek k finančnemu zakonu.
Spričo Kodjančičevega in Gabrovčevega predloga je deželna posvetovalna komisija (foto Kroma) včeraj preložila mnenje o dokončni razdelitvi prispevkov 20121.i. primarnim manjšinskim ustanovam. Posojilo 800 tisoč evrov bi šlo 21 primarnim organizacijam, preostali denar pa drugim ustanovam, ki bi ga vračale v devetih letih, kar pomeni, da bi letni obrok znašal 100 tisoč evrov, obresti pa bi krila Dežela.
Na 3. strani
RIM - Bivši premier Silvio Berlusconi je z vsemi močmi zakorakal v predvolilno kampanjo. Dejal je, da je bil eden od dveh ali treh najbolj verodostojnih predsednikov vlad v Evropski uniji, Nemčijo pa obtožil, da je svojim bankam naročila prodajo italijanskih državnih obveznic in tako povzročila krizo. Napadel je politiko vlade Maria Montija, češ da preveč skrbi za spread. S tem je izzval val kritik doma in po Evropi.
Na 11. strani
Po napetostih omikan protest »kulturnikov«
Na 4. strani
Občina Trst: »Miklavža niso legitimirali!«
Na 5. strani
Primorski dnevnik vstopil v šolo
Na 6. strani
Za božič odprtje goriškega predora
Na 12. strani
Za ronško letališče rekordno leto
Na 13. strani
COUNT® MAT
2 AGENCIJI V TRSTU:
AG.1 Ulica Giulia, 25/A AG.2 Ulica Dell'lstria, 17
SUH
STU D1018 KARATI
www.studio18karati.net
PROMOCIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop.	€ 598,00 - dvop.
Ležišče ortopedsko € 238,00 - enop. ffAO/ vzmeti € 476,00 - dvop.	€119,00-enop. € 238,00 - dvop.
Ležišče € 498,00 - enop. CflO/ ločene vzmeti € 996,00 - dvop. "JV /0	€ 249,00 - enop. € 498,00 - dvop.
Ležišče € 698,00 - enop. CAO/ memory foam € 1.396,00 - dvop. ' 0	€ 349,00 - enop. € 698,00 - dvop.
Vzglavniki lateksa in €98,00 rno/ memory foam preobleka proti pršicam /0	€ 49,00
™ €1.590,00 -50%	€ 790,00
Trst, ul. Rossetti, 6 Delovni čas: na vogalu z ul. Giotto p0n. 15.45 . 19.30 Tel.: 040.37.11.35 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30	
2
Sreda, 12. decembra 2012
ALPE-JADRAN
/
trst - Predstavili slovenski prevod Atlasa zdravstvenih in socialno-zdravstvenih storitev v FJK
Korak na poti normalizacije dežele
TRST - Po italijanski, nemški in angleški je luč sveta zagledala tudi slovenska izdaja Atlasa zdravstvenih in socialno-zdravstvenih storitev v Furlaniji Julijski krajini, s katero se po eni strani želi izraziti spoštovanje slovenski prisotnosti v tej večjezični in raznoliki deželi, po drugi pa omogočiti čim bolj neposreden in preprost stik med občani, zdravniki in osebjem social-no-zdravstvenih ustanov in ni bolj neposrednega stika, kot je tisti, ki ga omogoči raba domačega jezika. Tako je bilo med drugim povedano na včerajšnji dopoldanski predstavitvi publikacije v prostorih deželne direkcije za zdravstvo v Trstu, kjer so o atlasu spregovorili načelnik direkcije Gianni Cortiula, predsednik deželnega združenja Federsanita Anci Giuseppe Napoli, znanstveni koordinator Giorgio Simon, uredniška koordinatorka Tiziana Del Fab-bro ter direktorja tržaškega in goriškega zdravstvenega podjetja Fabio Samani in Marco Bertoli, ob njih pa še predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, dolinska županja Fulvia Premolin ter odbornika za socialne politike občin Zgonik in Milje Nadja Debenjak ter Giorgio Kosic.
Publikacija, ki sta jo izdali deželna uprava FJK in združenje Federsanita Anci ob podpori Fundacije Crup, je, kot je bilo rečeno, sad skupinskega dela, katerega cilj je bil predstaviti bralcu deželno socialno-zdravstveno ponudbo na čim bolj preprost način. Tako so na stotih straneh ob splošnih na voljo še podatki o številu zdravnikov splošne medicine in pediatrih v posameznih zdravstvenih podjetjih, dalje o mreži prve pomoči, urgenc in lekarn, o bolnišnicah, posameznih storitvah, enotnem klicnem centru za zdravstvene in socialne storitve idr., na voljo pa so tudi spletni naslovi ustanov, kjer posameznik lahko najde dodatne informacije.
Na včerajšnji predstavitvi pa je bilo predvsem poudarjeno, kako je pomembno, da je atlas na voljo v vseh jezikih, ki so v rabi v FJK (pred izidom je tudi furlanski prevod), obenem se bodo preko njega s socialno-zdravstveno ponudbo FJK seznanili tudi prebivalci Slovenije, prav tako, je bilo tudi rečeno, predstavlja slovenski prevod atlasa tudi korak na poti normalizacije dežele.
Publikacijo so tiskali v štiri tisoč izvodih, ki bodo na voljo v zdravstvenih okrožjih in okrajih, lekarnah in pri zdravnikih na območju, ki ju pokrivata tržaško in goriško zdravstveno podjetje ter v občinah, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost. Slovenski prevod je dosegljiv tudi na spletni strani www.an-ci.fvg.it/federsanita.
Slovenski prevod atlasa (spodaj) predstavlja tudi korak na poti normalizacije dežele FJK, je bilo med drugim poudarjeno na tržaški predstavitvi (desno)
lifi.i.l,1.rV[UM IH vVli-. il^nCmJ^TVTHbl JftJillt^ Y j Uit JHJ JULIJI BU i lil
Besedilo, za slovenski prevod katerega so se izdajatelji obrnili na podjetje Businessvoice iz Manzana, bo mogoče še spremeniti oz. dopolniti. Lahko takoj povemo, da bo glede slovenskega prevoda nekaj vsekakor potrebno urediti, saj ob bežnem listanju atlasa bode v oči npr. to, da se za Vzhodni in Zahodni Kras uporabljata izraza Vzhodna planota in Zahodna planota (dobesedni prevod italijanskih izrazov Altipiano Est in Altipia-no Ovest), medtem ko se za Sv. Ivan uporablja ime Sveti Janez, za Kjadin pa kar italijanska različica Chiadino. (iž)
vipava - Za 57-odstotni delež hranilnice
Konzorcij občine in malih lastnikov plačal kupnino
VIPAVA - Konzorcij občine in malih lastnikov je z včerajšnjim plačilom kupnine za 57-odstotni delež Hranilnice in posojilnice Vipava postal uradno večinski lastnik. Za večinski delež je konzorcij ponudil 1,6 milijona evrov, ki jih bo dosedanja lastnica, Kmetijska zadruga Vipava, namenila za poplačilo obveznosti do svojih članov in delno do bank.
Vipavska kmetijska zadruga je v dokapitalizacijskem postopku prevzela dolg Agroinda do tistih, ki so vipavski družbi prodali grozdje. Zato je morala prodati večinski delež v Hranilnici in posojilnici Vipava. V razpisanem roku se je za prevzem vipavske hranilnice prijavilo pet ponudnikov, dva med njimi so izključili - enega zaradi prenizke cene, drugega pa zaradi skrivanja identitete -, tretji ponudnik pa se je umaknil pred opravljanjem skrbnega pregleda banke. Med preostalima dvema je najvišjo kupnino za večinski delež hranilnice ponudila občina Vipava
kot vodilni partner konzorcija občine in malih lastnikov. »Konzorcij občine Vipava in malih lastnikov ima pripravljen dober projekt za nadaljnji razvoj hranilnice. Zato so se odločili zanje in ne za drugega ponudnika, Deželno banko Slovenije,« je povedal direktor Kmetijske zadruge Vipava Boris Bajc.
Za nakup se je zanimala tudi Zadružna kraška banka z Opčin, ki je 10-odstotni lastnik vipavske hranilnice vse od ustanovitve delniške družbe in je že pripravila strategijo razvoja banke ter z njim povezanega kmetijstva na Vipavskem in širšem Primorskem. Vendar pa se je še pred oddajo zavezujoče ponudbe odločila za umik, ker po njenem mnenju ozračje v Vipavski dolini ni naklonjeno zamejskim bančnikom. V sporočilu, ki so ga tedaj posredovali iz ZKB, so zapisali, da se bodo v primeru, če bo večinski delež kupil neprimerni lastnik, umaknili v celoti in prodali tudi svoj obstoječi delež v vipavski hranilnici.
Državna proslava ob dnevu samostojnosti 22. in ne 21. decembra
LJUBLJANA - Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti je prestavljena na soboto, 22. decembra. Vladni odbor za proslave je za datum proslave sprva izbral 21. december, vendar pa so za isti dan napovedani novi protesti proti političnim elitam. Zato se je odbor proslavo odločil prestaviti na soboto. Proslavo bi sicer lahko prestavili tudi na kakšen dan pred napovedanimi protesti, vendar pa potem na isti dan ne bi mogli izvesti zaprisege novega predsednika, saj se Danilu Turku predsedniški mandat izteče 22. decembra opolnoči. Predsednik DZ Gregor Virant je za POP TV dejal, da "najbrž res ni najbolj primerno proslavljati na dan, ko se dogajajo množične demonstracije." Virant se je odločil, da bo prihodnjo soboto tudi slavnostna seja DZ, na njej pa bo lahko zaprisegel tudi novi predsednik republike Borut Pahor.
Preštete še glasovnice iz tujine
LJUBLJANA - Državna volilna komisija (DVK) je včeraj objavila še izide glasovanja iz tujine v drugem krogu predsedniških volitev. Skupaj je v tujini glasovalo 5786 volilnih upravičencev, od tega 3436 za Boruta Pahorja in 2054 za Danila Turka. DVK bo končni izid glasovanja na volitvah predsednika republike predvidoma ugotovila jutri. K izidom glasovanja so tako prišteli še izidi glasovanja na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije in glasovanja po pošti iz tujine. Zmagovalec volitev Borut Pahor je glede na končni neuradni izid glasovanja dobil 478.859 glasov oz. 67,37 odstotka podpore volivk in volivcev. Danila Turka pa je podprlo 231.971 oz. 32,63 odstotka volivk in volivcev. Volilna udeležba je bila 42,41-odstotna.
Hrvaška ne odgovarja na slovensko zahtevo po kaznovanju pedofila
ZAGREB - Hrvaška vlada in pravosodje sta seznanjena, da v vasici Struga na območju Varaždina že pet let živi 58-letni Tomo D., ki je bil v Sloveniji zaradi spolne zlorabe pastorke obsojen na 11 let zapora. Nista pa storila nič, da bi ga tudi zaprli, je včeraj poročal zagrebški Jutarnji list. Slovenija je letos zahtevala, naj kazen prestaja na Hrvaškem. Obsojeni je hrvaški državljan. Odhodu v zapor se je izognil z begom na Hrvaško, še preden je slovensko vrhovno sodišče leta 2006 potrdilo pravnomočnost sodbe. Slovenija je zanj razpisala Interpolovo tiralico, Hrvaška pa je izročitev zavrnila.
kulturna dediščina - Na današnji svečanosti v Modri dvorani v Idriji
Slovesna predaja listine Unesca županoma Idrije in Almadena
IDRIJA - 30. junija letos je bila na zasedanju Unescovega Odbora za svetovno dediščino v Sankt Peterburgu sprejeta odločitev, da se nominirana dediščina rudarjenja v mestih Idrija in španskem Almadenu vpiše na Seznam svetovne dediščine. Z vpisom je tako rudarska dediščina obeh mest, ki ju je skozi zgodovino povezalo življenje z in ob živem srebru, postala del najpo-
membnejše kulturne dediščine vsega človeštva.
Danes, slabe pol leta po tej pomembni odločitvi, pa bosta Idrija in Almaden na svečani prireditvi v Idriji skupaj tudi uradno prevzela listini o vpisu na svetovni seznam. Slovesnost v Modri dvorani se bo začela ob 19. uri, vrhunec prireditve pa bo svečana predaja listine Unescu županoma obeh mest. Sloves-
Vhod v Antonijev rov idrijskega rudnika živega srebra
arhiv
nosti se bodo udeležili tudi visoki predstavniki Unesca iz Pariza, slovenskih in španskih oblasti ter delegacija Almadena. Gostje in Idrijčani si bodo lahko ogledali tudi pester kulturno-umetniški program, ki ga bodo sooblikovali sami domači kulturni ustvarjalci. Scenarij dogodka je oblikovala Milanka Trušnovec, režirala ga bo Slavica Makuc Bric, nastopili pa bodo člani Godbenega društva rudarjev Idrija, dramski igralec Ivan Rupnik, solistka Neža Hladnik, recitator Iztok Jereb, orgličar Miro Božič, plesalka Iris Verbič ter dirigent Domen Prezelj.
Vpis dediščine rudnika živega srebra na seznam svetovne dediščine Unes-ca je priznanje generacijam idrijskih rudarjev, ki so to dediščino skozi pet stoletij ustvarjali, vsem tistim, ki so znali že v preteklosti prepoznati njeno izjemno vrednost in so jo ohranili, pa tudi skupini idrijskih in slovenskih strokovnjakov, ki so njene vrednote temeljito, strokovno, dokumentirano in tehtno utemeljili, da jo je kot dediščino izjemne univerzalne vrednosti prepoznal tudi svet.
divača - Rop na bencinskem servisu
Roparja zbežala z avtodomom
Avtodom je posnela nadzorna videokamera
pu koper
DIVAČA - V ponedeljek zvečer so neznanci izvedli oborožen rop na bencinskem servisu v Divači. Koprska policijska uprava je sporočilo o dogodku prejela nekaj minut po 20. uri, z zbranimi obvestili in ogledom pa so kriminalisti ugotovili, da sta dva oborožena moška vstopila v prostore bencinskega servisa in pro-
dajalca z grožnjo prisilila, da jima je omogočil dostop do denarja. Po ropu sta se moška odpeljala z avtodomom fiat pilote s francosko registrsko številko CB249YL, s katerim sta se tudi pripeljala v Divačo. Fotografijo vozila objavljamo, policija pa prosi vse, ki so ga videli, da o tem obvestijo naj -bližjo policijsko postajo.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 13. decembra 2012
3
slovenska manjšina - Predlog Kocijančiča in Gabrovca ob soglasju SKGZ in SSO
Dežela naj Slovencem v skrajnem primeru pomaga s posojilom
TRST - Deželna uprava, naj v skrajnem primeru posodi slovenskim kulturnim ustanovam 900 tisoč evrov manjkajočih državnih prispevkov za tekoče leto. Takšno izredno rešitev predlagata deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec, ki pozivata Deželo naj iz svoje blagajne nameni Slovencem 400 tisoč evrov, ki jih je lani po proračunskih rezih italijanske vlade kot akontacijo vnaprej izplačala manjšini, sedaj pa jih zahteva nazaj. Slovenska svetnika sta ta dva predloga strnila v popravek k finančnemu zakonu, ki ga bo deželni svet obravnaval od danes dalje. Spričo Ko-cijančičevega in Gabrovčevega predloga je deželna posvetovalna komisija včeraj preložila mnenje o dokončni razdelitvi prispevkov 2012 t.i. primarnim manjšinskim ustanovam.
900 tisoč evrov bi vračali devet let
800 tisoč evrov brezobrestnega posojila bi za leto, ki se izteka, šlo t.i. primarnim ustanovam (skupno jih je 21), preostalih 100 tisoč pa preostalim dobitnikom prispevkov. Denar bi vračali devet let, kar pomeni, da bi letni obrok vračanja posojila znašal 100 tisoč evrov; breme bi si delile posamezne ustanove v razmerju z denarjem, ki ga dobijo iz Rima. Dežela bi sredstva za posojilo, predlagata Gabrovec in Kocijančič, črpala iz svojega sklada za Slovence. Iz tega sklada bi šlo tudi 400 tisoč evrov iz t.i. Tremontijevega reza, in to bi bil dejansko edini denar, ki bi ga FJK dala manjšini iz svoje blagajne.
Gabrovec in Kocijančič sta v predlogu (poslala sta ga tudi predsedniku Renzu Tondu in pristojnim odbornikom) izrecno napisala, da stališče izraža hotenja Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zve-
ze. Da je tako sta na včerajšnji seji komisije potrdila predsednika Drago Što-ka in Rudi Pavšič, ki je pred časom prvi govoril o posojilu, a le potem ko bodo izčrpane vse druge možnosti. Očitno smo prišli do te točke, saj ni veliko upanj, da bo Dežela v celoti krila primanjkljaj (okoli 1,3 milijona evrov) letošnjih državnih prispevkov. Štoka je pozdravil Gabrovčevo in Kocijančičevo pobudo, izrazil pa je nekaj pomislekov nad predlogom o posojilu, ki se mu ne zdi kar tako izvedljiv. Da smo priča novosti, ki odpira upanja v pozitivno rešitev letošnjih finančnih težav slovenskih ustanov, je prepričan tudi deželni funkcionar Giuseppe Napoli, ki je po nalogu odsotnega odbornika Elia De Anne spet vodil zasedanje komisije. Pomiri (v it. rassicu-ra) člane komisije, je De Anna nekaj minut pred sejo naročil Napoliju.
»Članarina« za SSG in denar za čezmejno TV
Gabrovec in Kocijančič še enkrat pozivata Deželo, naj poravna letno »članarino« Slovenskemu stalnemu gledališču, ki znaša 160 tisoč evrov. Furlani-ja-Julijska krajina je eden od ustanovnih članov teatra, ni pa edina ustanova, ki zamuja z rednim prispevkom.
Deželna vlada je v proračunu 2013 izničila ves denar (115 tisoč evrov), ki ga je letno in redno namenjala slovenski televiziji RAI za projekt čez-mejne televizije v partnerstvu s TV Ko-per-Capodistria. Gabrovec in Kocijančič predlagata ohranitev te proračunske postavke, v nasprotnem primeru bi z obstoječimi finančnimi sredstvi (in to le delno) ohranili čezmejno televizijo le v italijanskem jeziku. Odgovori na vsa navedena vprašanja pripadajo sedaj deželni vladi in svetu.
S.T.
Včerajšnja seja deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino
kroma
Deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec
dežela - Seja posvetovalne komisije za Slovence
»Napadajte politike, ne funkcionarjev« V Reziji »slovenski denar« za skladišče?
TRST - »Napadajte politike in upravitelje, ne pa funkcionarjev, ki vam skušajo pomagati,« je na seji posvetovalne komisije za Slovence poudaril Giuseppe Napoli, ki v sklopu resornega deželnega odbor-ništva odgovarja za jezikovne skupnosti. Zmotil ga je napad, ki ga je bil deležen na skupščini Slovenskega stalnega gledališča, kjer so - tako Napoli - nekateri vlogo deželnih uradnikov istovetili z vlogo politikov, »zlasti pa so se neutemeljeno spravili na upravno strukturo FJK, ki v težavnih okoliščinah skrbi za prispevke slovenskim ustanovam.« Predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka sta pohvalila dragoceno in požrtvovalno delo deželnih služb, za velike težave s prispevki res niso odgovorni funkcionarji in uslužbenci, pač pa politiki v Rimu in na deželni ravni.
Napoli, Štoka in Pavšič si glede sistemske rešitve financiranja slovenskih ustanov precej obetajo od vladnega omizja za Slovence, ki se bo v Rimu sestalo v torek, 18. decembra. Deželni funkcionar upa, da bodo ob tej priložnosti zastopniki italijanske vlade (posebno ministrstva za finance) pojasnili svoja gledanja in predvsem načrte glede finančnih prenosov iz državne na de-
Od leve deželni funkcionarji Pavel Slamič, Giuseppe Napoli in Luka Vuga kroma
želno upravo. Napoli je prepričan, da je za vse nedorečenosti, ki tako ali drugače prizadenejo Slovence, v glavnem kriv Rim, marsikdo pa ocenjuje, da je za »kratke stike« v odnosih z državno administracijo kriva tudi deželna vlada.
Posvetovalna komisija je zavrnila prošnji občinskih uprav Rezije in Trbiža, ki sta z denarjem iz zaščitnega zakona za Slovence hoteli financirati nekatera javna dela, ki s Slovenci nimajo nič skupnega. Ob-
činska uprava iz Rezije je zaprosila finančni prispevek za obnovitev strehe občinskega skladišča v bližini šolskega zavoda Aldo Moro, kjer so otroški vrtec, osnovna in srednja šola. Občina Trbiž pa je preko lokalne gorske skupnosti zaprosila za prispevek za obnovitev pročelja stanovanjskih objektov, ki so bili zgrajeni tudi z denarjem iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino, kar je res neverjetno.
S.T.
Gran tipodari <
Akcija je veljavna samo in izključno v devinskem Supermarketu. Darilni kovček sestavljajo 4 produkti po 500g. Do porabe zalog.
www.coopts.it f
pastaZARA®
Zberi vseh 5 oštevilčenih kuponov, ki jih boš našel v Primorskem dnevniku od 11. do 15. decembra. Pridi v GranDuino v soboto, 15. decembra ali v nedeljo, 16. decembra in kupone izroči promotorkam "pastaZARA": dobil boš eleganten darilni kovček z2kg testenin pastaZARA.
Pridobi si danes drugi kupon.
Kupon št. 2 GranDuino
COOPERATIVE OPERAIE
4	Sreda, 12. decembra 2012
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
tržaško pristanišče - Okoljski minister Corrado Clini napoveduje nov postopek za presojo o učinkih na okolje
Pristaniška oblast in SIOT spotaknila plinski terminal
Plinski terminal da, plinski terminal ne. Tehtnica se je že spet prevesila, včeraj je prišlo do novega korenitega zasuka. Okoljski minister Corrado Clini je pred tržaško pre-fekturo razložil to, kar mu v ponedeljek zaradi bučnega protesta v starem pristanišču ni uspelo povedati. »Zaradi novih okoliščin v tržaškem pristanišču bi lahko ministrstvo zahtevalo za načrt družbe Gas Natural novo presojo o učinkih na okolje (VIA),« je dejal minister. To bi zelo upočasnilo postopek in morda celo pokopalo načrt španske družbe, ki pa lahko tudi predlaga alternativno lokacijo na Tržaškem.
Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi, ki se je na prefekturi sestala s Cli-nijem, pa je novinarjem potrdila svoje odklonilno stališče do vsakršnih industrijskih objektov, ki bi ovirali pristaniške dejavnosti, torej tudi do žaveljskega terminala. »Hvala bogu je promet v pristanišču v porastu, ladijskega prometa pa ne smemo ovirati,« je dejala. V letu 2013 pričakujejo 20-odstotni porast prometa na naftnem terminalu družbe SIOT (z letošnjih 420-430 tankerjev na več kot 500 tankerjev, kar pomeni 40 milijonov ton nafte), pa tudi precejšnje povečanje tovornega prometa v pristanišču. V Ža-
Ponedeljkovi protestniki skandirajo geslo »sramota« v dvorani v starem pristanišču. Minister Corrado Clini je komentiral, da je uplinjevalnik za nekatere simbol sodobnosti, za druge pa simbol nevarnosti in strahu: »Oboje je zgrešeno. To temo moramo
obravnavati resno in kompetentno, v okviru zakonskih predpisov.«
kroma
vljah se je promet od leta 2011 povečal za 77%, odbor CIPE bo financiral gradnjo logistične ploščadi, potniški promet se je prav tako povečal (danes bodo predstavili trajekt družbe Minoan, ki pluje v Grčijo). Promet v zalivu pa bi se moral ob prihodu vsakega plinskega tankerja ustaviti. »Okoliščine so se od leta 2005 zelo spremenile,« piše v pismu, ki ga je Monassijeva izročila ministru. Družba SIOT zavrača vsakršno oviro, zamud z dobavo nafte si v Nemčiji, Avstriji in na Češkem ne morejo privoščiti. Čezalpski naftovod upravlja skupina TAL, katere družbeniki so velike naftne družbe (Exxon, Eni, OMV, Total idr). Koalicija proti uplinjevalniku je torej zelo vplivna.
Pristaniška oblast bo ministrstvu predložila nove dokumente in podatke. Ker bi lahko bil žaveljski plinski terminal s tem nezdružljiv, bo po Clinijevih besedah bržkone potrebna nova presoja. »Na tem vztrajam že eno leto. Moj predhodnik je leta 2008 razpolagal s tedanjimi podatki in ocenil, da bi bila plinski terminal in pristaniški promet združljiva, kakor se dogaja v številnih pristaniščih po svetu in tudi v Italiji. Če bo promet v pristanišču povečan, pa bo treba to na novo preučiti,« je dejal minister. Dodal je, da se postopek za strateško okoljsko presojo (VAS), ki so ga uvedli pred letom dni, medtem še ni zaključil. Clinijeve izjave resno postavljajo pod vprašaj uresničitev načrta in vse povezane ukrepe, čeprav so omejitve med Žavljami in Padričami zaenkrat danost.
Clini je dejal, da je to temo hotel obravnavati na ponedeljkovi debati v starem pristanišču, zaradi vdora protestnikov in vpitja pa to ni bilo mogoče. »Nekateri mislijo,
Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi napoveduje za leto 2013 porast prometa v tržaškem pristanišču, še zlasti na naftnem terminalu družbe SIOT, kar po njenih ocenah ni v skladu z gradnjo plinskega terminala v Žavljah. Le-ta pa moti vplivne člane konzorcija za čezalpski naftovod TAL - med njimi so največje naftne družbe
kroma
da institucije lahko spremenijo svoje mnenje zaradi kričanja in protestov, v resnici pa je drugače,« je še dejal minister. V intervjuju za Novi glas pa je med ponedeljkovo demonstracijo omenil tudi odnose s Slovenijo. »19. novembra smo v Ljubljani obravnavali ta problem. Vprašanja se lotevamo na podlagi splošnega načrtovanja uporabe Jadranskega morja, zlasti v zvezi z energetskimi dejavnostmi. Probleme, ki jih Slovenija sproža Italiji, posledično naša država sproža Sloveniji, Slovenija pa jih sproža Hrvaški. Vse je potrebno delati na podlagi vzajem-
Občinski svet soglasno o uplinjevalniku
Načelniki vseh skupin v tržaškem občinskem svetu so soglasno sprejeli resolucijo, s katero pozivajo župana in občinski odbor, da še naprej informirajo občane o nadaljevanju postopkov v zvezi z uplinjevalnikom družbe Gas Natural, naj predlaga odprtje omizja na prefekturi v zvezi z morebitnimi nevarnostmi, naj podrobno predstavi svoje ocene pristojnim ministrstvom.
Občinski svetniki izhajajo iz protislovne storitvene konference na Deželi, na kateri sta se negativni stališči Občine in Pokrajine spremenili v pozitivni. Omenjajo tudi, da se bo kmalu spet začel postopek za presojanje načrta družbe Lucchini o gradnji termoelektrarne, ki ga je občinski svet svoj čas zavrnil.
Ljudstvo svobode in UDC pa sta ostro kritizirala obnašanje protestnikov, ki Tondu in Cliniju niso dovolili priti do besede.
Prošnje za pokrajinske finančne prispevke
Pokrajinska uprava je podaljšala rok za vlaganje prošenj po pokrajinskih finančnih prispevkih, ki je prvotno zapadel 30. novembra letos. Podaljšanje roka se nanaša na vse sektorje pokrajinske uprave. Odločitev so sprejeli glede na nestabilno gospodarsko stanje, zaradi katerega bi se lahko finančni prispevki iz Rima in iz deželne uprave Fur-lanije-Julijske krajine krepko krčili, kot so to sicer že najavili v svetu lokalnih uprav dežele FJK. Pokrajinska uprava bo nov datum zapadlosti roka za vlaganje prošenj po pokrajinskih finančnih prispevkih najavila naknadno s posebnim sklepom, s katerim bo tudi primerno seznanjena širša javnost. Ta sklep bodo vsekakor sprejeli po odobritvi proračuna za obdobje 2013-2015.
demonstracije - V ponedeljek napeto, včeraj mirno
Eni proti plinskemu terminalu in za STO, drugi proti »hiranju« kulturnega sektorja
Ponedeljkov glasni protest v starem pristanišču je prekinil okroglo mizo, ki jo je v okviru Katedre sv. Justa priredila tržaška škofija. Kot smo poročali, se je pred hidrodinamično centralo zbrala zelo pisana množica protest-nikov, ki so se demonstracije udeležili iz različnih razlogov. Glavna tema protesta je bil prav gotovo plinski terminal družbe Gas Natural, zaradi katerega so protestniki vpili na predsednika Dežele FJK Renza Tonda in okolj-skega ministra Corrada Clinija, za transparenti pa je bilo občasno slišati tudi glasne kritike na račun tržaškega župana Roberta Cosolinija (češ da je župan v Trstu nasprotnik terminala, v Rimu pa precej zmeren). Med pobudniki so bili sindikat USB, odbor proti visokohitrostni železnici No Tav, naravovarstveniki, socialni centri in zagovorniki Svobodnega tržaškega ozemlja, slednjim pa se je z vihranjem italijanske trikolore od daleč zoperstavila skupinica mladih v črnih bundah pod vodstvom Franca Bandellija. Na raznih transparentih je bilo izraženo nasprotovanje do gradnje vsakršne prometne infrastrukture, tudi avtocest.
Naposled je več protestnikov vdrlo v dvorano in s skandiranjem gesla »sramota, sramota« zlahka preglasilo škofa Giampaola Cre-paldija. Minister Clini in predsednik Tondo sta nekaj časa nemo opazovala kričečo množico, nato sta se ob spremstvu policistov zatekla na parkirišče in se v zelo napetem ozračju odpeljala.
V starem pristanišču so bili navzoči tudi uslužbenci raznih kulturnih ustanov, z velikim transparentom in kakimi štiristotimi letaki so izstopali uslužbenci slovenskih ustanov, ki od Dežele in države pričakujejo krvavo potrebne prispevke. Prav krčenju sredstev v kulturnem sektorju in posledičnemu »hiranju« pa je bila namenjena včerajšnja dopoldanska demonstracija pred sedežem deželnega sveta na Trgu Oberdan, kjer so poleg predstavnikov italijanskih in slovenskih kulturnih ustanov demonstrirali tudi uslužbenci RAI. (af)
nosti. Ne moremo pa niti sprejeti, da Slovenija vsiljuje Italiji pogoje, ne da bi bila pripravljena spoštovati indikacij in potreb, ki jih naša država njej postavlja,« je povedal za slovenski tednik.
Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo je po protestu izjavil, da se je zdavnaj zavzel za upoštevanje mnenj vseh krajevnih uprav in da se temu ne bo odrekel. Tržaški župan Roberto Cosolini pa je bil nad Clinijevimi izjavami zadovoljen.
Aljoša Fonda
DZP doo-PRAE srl 2012 ©Vse pravice pridržane
proti rezom
Poziv
kulturnih
ustanov
Več deželnih inštitutov in raziskovalnih središč je podpisalo skupni poziv deželni vladi Furlanije-Julij-ske krajine, v katerem prosijo, naj se deželni odbor izogne drakonskim varčevalnim ukrepom na kulturnem področju. »Pred tremi leti je deželni odbor zmanjšal sredstva, zdaj pa se je odločil za izničenje finančnih sredstev za kulturne ustanove in pre-polovitev prispevkov za gledališča,« piše v pozivu. V besedilu je tudi trditev, da so Francija, Nemčija in Španija v tem času investirale v kulturo in izobraževanje. Deželna kultura, ki predstavlja 0,7% bilance (zdaj 0,2%) pa je obsojena na propad, še piše. Poziv so podprli inštituti Livio Saranz, IRSML FVG, Gramsci in drugi.
Transparent uslužbencev slovenskih ustanov včeraj na Trgu Oberdan
kroma
Slikovita vaja v Sesljanu
V sesljanskem portiču je bilo včeraj dopoldne živo, v akciji so bili gasilci in obalna straža. Od 9.30 do 11. ure je bila namreč na sporedu protipožarna vaja, ki je vključevala obenem tudi posega proti onesnaženju morja. Na privezani barki so najprej simulirali izbruh velikega požara, ki je ogrožal tudi sosednja plovila. Tržaška pristaniška kapitanija je v Sesljan napotila dva motorna čolna, medtem ko so bili tehniki obalne straže dejavni na kopnem. Sodelovali so tudi gasilci, in sicer z motornim čolnom ter gasilskim vozilom. Podjetje Sea Service, ki je pristojno za intervencije proti onesnaženju v tržaškem pristanišču, je dalo na razpolago svoje plovilo Castor 2 (na sliki), ki je s plavajočimi vodnimi pregradami zajezilo in odstranilo (namišljen) izliv goriva v morju.
/
TRST
Sreda, 12. decembra 2012
5
minister clini - Družba Lucchini mora glede onesnaževanja ukrepati v roku 30 dni, če ne bo to storila javna uprava
Ultimat železarni
Vodstvo škedenjske železarne mora v roku 30 dni udejanjiti vse ukrepe, ki so potrebni za omejitev onesnaževanja. Vlagati mora skratka v redno in izredno vzdrževanje strojev in naprav ter sprožiti vse postopke, ki bodo preprečevali dodatno onesnaževanje v pričakovanju na obnovo okoljskega integriranega dovoljenja AIA, v katerem bodo med drugim nove omejitve. Če družba Lucchini tega ne bo storila, bo za to poskrbela javna uprava, v tem primeru Pristaniška oblast.
To je povedal minister za okolje in za zaščito ozemlja Corrado Clini včeraj dopoldne na sestanku na tržaški prefekturi, na katerem so poglobili vprašanje bonifikacije in nove namembnosti tega območja. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki deželne, pokrajinske in tržaške pokrajinske uprave, ki si že več mesecev prizadevajo za spremembo dovoljenja AIA v sodelovanju z deželno agencijo za okolje Arpa in zdravstvenim podjetjem. Z vodstvom železarne so se zadnjič sestali v septembru, ko je javna uprava zahtevala nove naložbe v varnost in upoštevanje okolja.
Toda to je prvič, da je ultimat postavilo neposredno italijansko ministrstvo, nam je povedal včeraj tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni. Zdaj bo morala družba Lucchini dejansko ukrepati in se prilagoditi predpisom AIA v roku 30 dni, sicer bo posegel Rim in se bo postopek za spremembo namembnosti tistega območja nadaljeval po drugačni poti. Skratka, železarna kot Ilva v Tarantu. Clini je v bistvu ukrepal po zgledu dogajanja v največji evropski jeklarni, katere podpredsednik Fabio Riva je med drugim na begu. Kot je ocenil pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich, je bil Clinijev nastop pričakovan. To predstavlja višek dosedanjih korakov v luči bonifikacije območja železarne in obnove AIA, tudi v luči izvajanja ustreznega programskega sporazuma, saj je Clinijev nastop pospešil ves postopek. Zdaj bo potrebno samo razumeti, nam je povedal tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Fabio Omero, ali in koliko denarja je družba Lucchini pripravljena vložiti v škedenjsko železarno.
A.G.
Ali je družba Lucchini pripravljena vlagati v škedenjsko železarno?
kroma
Tudi Miklavž doživlja nelahke čase ...
občina trst - Odgovor podžupanje Fabiane Martini
»Miklavža niso legitimirali«
Svetnik Ljudstva svobode Paolo Rovis je hotel izvedeti, zakaj je »Miklavž prejel globo na Velikem trgu«
Globa, ki so jo tržaški mestni redarji na Velikem trgu naprtili Miklavžu, je v preteklih dneh obkrožila spletni svet, v ponedeljek pa je odjeknila tudi v tržaški občinski dvorani. Svetnik Ljudstva svobode Paolo Rovis je vprašal podžu-panjo in odgovorno za mestno policijo Fabiano Martini, kdo je poklical redarje na Veliki trg, ko se je tjakaj na kočiji s konjsko vprego pripeljal Miklavž, da bi s čokolado obdaril otroke, kakšen ukaz jim je bil dan, zakaj so mu redarji naprtili globo, koliko redarjev je poseglo in koliko časa so se potem še mudili na kraju »neverjetnega dogodka«. Hotel je še izvedeti, zakaj so redarji naprtili globo tudi mamici, ki se je zoperstavila redarjem »v bran Miklavža«.
Martinijeva je odgovorila, da »Miklavž ni bil kaznovan z globo« in da ga mestni redarji sploh »niso legitimirali«. Miklavž je delil darove pred kavarno na strani prefekture, medtem ko se je kočija nahajala pred palačo deželne uprave. Kočija je imela dovoljenje za vožnjo po cesti, ne pa po Velikem trgu. Zato so možje tržaške postave kaznovali kočijaža z globo v višini 76 evrov zaradi nedovoljene vožnje po Velikem trgu. Kaznovali so tudi gospo, ker je nadrla redarje z neponovljivimi izrazi, za kar bo morala plačati 50 evrov, je napovedala podžupanja. Kar je njej znano, naj bi na Velikem trgu posegla - kot običajno - dva redarja, a jo je Rovis takoj »popravil«, da so bili prisotni najmanj trije, kot izhaja iz nekaterih fotografskih posnetkov, morda pa jih je bilo kar pet. Martinijeva je še dodala, da naj bi - po njenih informacijah - kočijaž odpeljal s trga takoj po izstavljeni kazni.
Rovisa odgovor ni prepričal. Pod-županji je očital, da ni odgovorila na vprašanje, kdo je redarje poklical na Veliki trg. Prav tako ni izvedel, kakšen ukaz so prejeli ob posegu na Velikem trgu. Martini-jeva tudi ni odgovorila, ali so redarji ostali na Velikem trgu po odhodu kočije in koliko časa so se še tam zadržali, odgovorna za mestno policijo pa ni vedela povedati, koliko redarjev je poseglo.
Rovis je napovedal, da bo vložil uradno zahtevo za pridobitev celotne dokumentacije o dogodku, kajti šele tako bo dobil jasno sliko o tem, kar se je zgodilo. Zadeva je po svoje smešna, saj globa Miklavžu ne more biti kaj drugega, kot smešno dejanje, ima pa lahko disciplinske posledice, če se bo izkazalo, da je na kraju poseglo več redarjev. Pomeni, da so bili izvzeti drugega dela, kar je Rovis ocenil kot »nespodobno rabo javnega denarja«.
M.K.
green-core - Ob sodelovanju SDGZ
Nastala čezmejna skupina za obnovljive vire energije
Prejšnji teden se je na sedežu Tržaške industrijske cone zaključilo srečanje, v okviru katerega je bila ustanovljena skupina GREEN-CORE (GREen Economy Network for Cooperation On Renewable Energy). Med ustanovitelji je poleg Tržaške industrijske cone EZIT še sedem podjetij, in sicer štiri italijanska (Altavisio S.r.l - Solartis, ECO-Management, FVG Energy S.p.A. in VP Solar) in tri slovenska podjetja (Contex Novi d.o.o., Luxim D.o.o. in Valter Šapla s.p.), ki so aktivna na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti.
Ustanovitev skupine je rezultat tesnega sodelovanja na področju strateškega projekta iCON, ki je vključen v Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Pri projektu iCON sodelujejo poleg Industrijskega združenja severovzhodne Italije (EINE), v katerega je vključena Tržaška industrijska cona (EZIT), še sledeči projektni partnerji: INFORMEST, Obrtno združenje Furlanije-Julijske Krajine Confartigianato Imprese FVG, Slovensko deželno gospodarsko
občina trst - V mestni skupščini o nasilju nad ženskami
»Umorov je začuda malo«
Pretresljivo pričevanje predstavnice združenja Goap Imme Tromba - Kje je bila desnica?
»Čudimo se, ker je umorov žensk tako malo!« Šokantna izjava predstavnice združenja Goap Imme Tromba je stresla dvorano tržaške mestne skupščine. Občinski svet je imel v ponedeljek na dnevnem redu srečanje s predstavnicami in predstavniki združenj in organizacij, ki se borijo proti nasilju nad ženskami. Potekalo je v okviru pobud ob mednarodnem dnevu proti nasilju nad ženskami (25. novembra), pobudo zanj pa je dala komisija za enake možnosti pri tržaški občini, ki ji predseduje Tania Grimaldi. Ob predstavnicah komisije in združenja Goap so bili prisotni še predstavniki in predstvnice združenj Luna e lAltra in Inter Pares.
Imma Tromba je posredovala skupščini dve zgodbi tržaških žensk, žrtev nasilja. Anna je morala večkrat prijaviti bivšega moža zaradi groženj in nadlegovanja, preden je slednji končal v zapor. Ko so ga izpustili, so se zanjo vrnili peklenski časi: telefonski klici, grožnje. Ženska se je s triletno hčerko
Imma Tromba
zaprla na dom. Vse pritožbe na sile javnega reda so bile zaman, ker »ni bilo dokazanega kaznivega dejanja.« Sodišče za mladoletne je - kljub tako napetim odnosom - dovolilo očetu obiske za srečanje z deklico. Oče je dejansko izkoriščal hčerko, da bi prizadel bivšo ženo. Sile javnega reda niso posegle, ker
»upajo, da bodo srečanja s hčerko spremenila očeta.« Ne zavedajo pa se, da sta tako mama kot hči v nenehni nevarnosti, saj brutalno nasilje lahko v trenutku izbruhne, je opozorila Imma Tromba.
Sofia je po koncu razmerja z delovnim kolegom začela prejemati pisma s fotografijami pištole, naboj, podatke o hčerki. Ta pekel je trajal dve leti, preden so sile javnega reda imele dovolj dokazov za aretacijo nasilneža. Za Immo Tromba je mogoče s koordiniranimi posegi in delovanjem socialnih služb, organizacij, sil javnega reda in sodnimi organi mnogo storiti, a kaj, ko ostaja koordinacija še vedno vprašljiva.
Tržaški občinski svet šteje 41 svetnikov, srečanju proti nasilju nad ženskami pa je sledilo le 16 izvoljenih predstavnikov (vključno z županom Robertom Cosolinijem): 14 iz vrst leve sredine in svetnika Gibanja 5 zvezd. Desna sredina je bila popolnoma odsotna, kot da se je nasilje nad ženskami ne tiče ...
M.K.
združenje in razvojna agencija ROD iz Ajdovščine.
Skupina, ki si je zastavila kot cilj spodbujanje trajnostnega razvoja s podajanjem konkretnih rešitev za specifične potrebe, ob sodelovanju z znan-stveno-raziskovalnim sektorjem, univerzo in drugimi območnimi razvojnimi ustanovami, bo v naslednjih mesecih naslovila temo Ekološko vzdržnih proizvodnih območij (APEA) ter pripravila prvo oceno izvedljivosti na tržaškem območju, kot ga določa nov infra-regio-nalni načrt, ki ga je sprejela Tržaška industrijska cona - EZIT.
Udeleženci so na sestanku izpostavili številne priložnosti, ki jih prinaša učinkovito čezmejno sodelovanje. Čezmejno sodelovanje namreč vključuje sposobnosti vseh podjetij, vključenih v skupino, na področju tehnoloških inovacij in njihove aplikacije; Goriški center za teoretsko in uporabno ekologijo (CETA - Centro di Ecologia Teorico Applicata di Gorizia) je izpostavil priložnosti in ponudil svojo podporo pri določanju specifičnega poslovnega modela za novo skupino v okviru evropskih raziskovalnih programov, ki se pripravljajo za programsko obdobje 2014-2020.
Program skupine GREENCORE, ki so ga včeraj podpisali ustanovitelji, naj bi v kratkem naslovil tudi druge tematike, kot so učinkovitost ter energetska samozadostnost v industrijskem sektorju, s pomočjo katerih bi se lahko zmanjšalo stroške proizvodnje in transporta energije z vidika razvojnega modela, ki je ekološko in gospodarsko vzdržljiv, hkrati pa upošteva potrebe območja in njegovih referenčnih urbanih aglomeratov.
6
Sreda, 12. decembra 2012
TRST
/
licej franceta prešerna - Predstavitev novinarske delavnice
Primorski dnevnik v šolskih klopeh
Dijaki tretjih razredov bodo sodelovali z mladimi novinarji
Triintrideset dijakinj in dijakov tretjih razredov liceja Franceta Prešerna se bo v tem šolskem letu soočalo tudi z novinarstvom. V prihodnjih mesecih bodo »Prešernovci« namreč sodelovali na novinarski delavnici, ki jo prvič prirejajo novinarji Primorskega dnevnika. Le-ti so včeraj obiskali dijake 3. A, 3. C in 1. klasičnega liceja ter jim predstavili projekt, ki bo v sodelovanju s profesoricami Nevo Zaghet, Veroniko Brecelj in Majdo Cibic stekel ob prehodu iz prvega v drugo polletje.
Predstavniki mlajše generacije novinarjev Primorskega dnevnika - vsi po vrsti so med drugim nekdanji dijaki liceja F. Prešerna - so včeraj vodili prvo spoznavno srečanje in pojasnili, da bi se dnevnik Slovencev v Italiji rad približal dijakom in prisluhnil njihovim željam. Vodja projekta Veronika Sossa je razložila, kako bo delavnica načeloma potekala: dijakinje in dijaki bodo tako v svojih učilnicah kot v samem uredništvu v Ulici Montecchi najprej spoznavali osnove novinarstva, novinarske žanre, na-
čela novinarske etike, delo v redakciji in različne like, ki dnevno soustvarjajo časopis. Sledila bo druga faza, med katero bodo sami dijaki sestavili svoj uredniški odbor, določili posamezne funkcije in začeli ustvarjati časopisne vsebine, ki bodo naposled obogatile naš dnevnik.
Ob vsem tem pa bo posebna pozornost posvečena tehnologiji in spletni komunikaciji, brez katere v današnjem svetu ne gre. Že v prihodnjih dneh bo aktiven spletni dnevnik oziroma blog, ki ga bodo dijakinje in dijaki prosto polnili s svojimi spisi in fotografijami, in sicer v povezavi s spletno stranjo www.primorski.eu. Včeraj pa je padla tudi prva odločitev. Z demokratičnim glasovanjem so dijaki za blog izbrali ime s srbohrvaškim pečatom P.D. Bornal. Tako je suvereno sklenila večina glasuj očih, izpadli pa so drugi zanimivi predlogi, med katerimi so bili Klepetulja, Francetov krik, Prešernov glas, Boom!, Podmorski dnevnik, Prešeren Journal in Sv. Ivan's Times. (af)
montuzza - MePZ Lipa in Igo Gruden
Amaterska zbora zapela na ravni profesionalcev
Skupinski posnetek ob uspelem nastopu na Montuzzi
Več kot petdesetčlanski zbor, sestavljen iz pevk MePZ Lipa iz Bazovice in Igo Gruden iz Nabrežine je pod vodstvom Tamare Ražem Locatelli izvedel mašo Missa brevis sodobnega holandskega skladatelja Jacoba de Haana ob spremljavi priložnostnega komornega pihalnega orkestra, ki ga sestavljajo profesorji in učenci glasbene šole iz Sežane. Nabrežinski zbor je pripravila njegova stalna pevovod-kinja Mikela Šimac Uršič.
Kljub s »forte« in »fortissimo« posejanemu tekstu, so glasovi in pihala delovali harmonično in uravnoteženo, kar jasno priča ne le o veščini dirigentke Tamare Ražem same, ampak tudi o resnosti vseh izvajalcev ter o neoporečni profesionalnosti mladih instrumentalistov in njihovih mentorjev. Bolj izrazito upoštevanje
sicer redkih taktov, napisanih kot »mp« (mezzopiano) in »mf«(mezzo-forte), je obogatilo prepričljivo podajanje zadnjega Agnus dei. Dolg aplavz je ob posebno milem končnem akordu na besedo »pacem, pacem« jasno zabeležil točno in občuteno izvedbo te za amaterske zbore vse prej kot lahke partiture.
V drugem delu koncerta so pevci zapeli Vrabčevo Bila je noč, Schu-bertovo Zum Sanctus in Mozartov Ave verum kot ga je po izjavah nekaterih prisotnih ekspertov le redko dano slišati v izvedbi neprofesionalnih zborov. Na orgle jih je zanesljivo spremljal Giuseppe Zudini. Kot uvod sta s krajšim programom nastopila še ženski zbor »Cappella Civica« in vokalna skupina »Cappella Corale di SantApolli-nare«. (L.V.)
Miklavževa torta
podlonjer - To soboto v Ljudskem domu dom briščiki - Otroci iz Gabrovca in Zgonika
Božična večerja za Emergency
Tržaška skupina humanitarne organizacije Emergency prireja v soboto, 15. decembra, tradicionalno božično večerjo v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio št. 24 - z avtobusom 35). Ob 19.30 bodo predvajali film »Life in Italy is OK«, sledila pa bo večerja (po želji tudi vegetarijanski jedilnik) ob 20. uri. Nato bo čas za priljubljeno tombolo s posebnimi Emergency darilci. Udeležbo je mogoče potrditi do četrtka, 13. decembra, na tel. št. 347-2963852 oz. po elektronski pošti emergencytrie-ste@yahoo.it. Za večerjo (pijača ni vključena) bo treba odšteti 20 evrov. Del izkupička bo namenjen FAPU (Centru za prvo pomoč) in sanitarnemu centru v Angahramu v dolini Panshir v Afganistanu. V teh centrih nudijo letno zdravstveno nego več kot 10.000 ljudem, od teh je 80 odstotkov otrok.
Kmečka zveza: prijave letošnje proizvodnje vina
Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijav letošnje proizvodnje vina. Termin za predstavitev prijave zapade v torek, 15. januarja, leta 2013. Proizvedeno vino morajo prijaviti vsi vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kvadratnih metrov vinograda oziroma pridelajo več kot 10 hektolitrov vina, tudi če tega ne nameravajo prodati. Za prijavo je potrebna veljavna osebna izkaznica. Kmečka zveza prosi člane vinogradnike, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila.
Božični sejem na Trgu sv. Antona
Trg sv. Antona bo tudi letos obogatil božični sejem, na katerem se bodo vrstile prireditve in koncerti, v praznično okrašenih hišicah pa bodo na prodaj izbrani izdelki, primerni za darila, in še marsikaj. Sejem bodo odprli uradno jutri ob 10.30 ob udeležbi pristojne občinske odbornice Elene Pellaschiar. Sejem bo odprt do 23. decembra vsak dan od 10. do 20. ure, ob petkih in sobotah od 10. do 21. ure.
Center za poklicno svetovanje v Devinu in Nabrežini
Socialna služba Okraja 1.1 sporoča, da deluje Center za informiranje in poklicno svetovanje v sklopu projekta enakih možnosti Več znamo, več veljamo. Služba nudi pomoč pri iskanju zaposlitve z uslugami, ki so namenjene tako občanom kot podjetjem. Več informacij je na voljo na spletni strani www.pariopportunitaduino.it. Referentka službe je Erica Tricarico, naslov elektronske pošte lavoro@comune.dui-no-aurisina.ts.it. Center je odprt ob ponedeljkih od 15. ure do 17.30 po dogovoru v Naselju sv. Mavra št. 124 (tel. 0402017387, fax 0402908182) in ob torkih od 15. ure do 17.30 v uradu za stike z javnostmi v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini št. 158 (brezplačna tel. št. 800 00 22 91). Referent za podjetja pa je Alessandro Vinci, elektronska pošta lavoro@comune.duino-aurisina.ts.it, center pa je odprt ob ponedeljkih in sredah od 14. do 18. ure po dogovoru v Naselju sv. Mavra št. 124.
Tudi letos sta kulturni društvi Dom Briščiki in Rdeča Zvezda priredili tradicionalno miklavževanje za otroke vrtca iz Gabrovca in osnovne šole 1. maj 1945 iz Zgonika. Letošnje Miklav-ževanje je potekalo v prostorih Doma Briščiki, saj poteka izmenično enkrat v Briščikih, drugič v Saležu. Tokrat je sv. Miklavž nekoliko zakasnil, saj je nekje pozabil vrečo z darili. V gostilni pri Mi-liču v Briščikih je pustil veliko torto, ki so jo otroci pojedli medtem, ko so čakali na prihod dobrotnika. Pred njegovim prihodom se je še predstavila Otroška dramska skupina Jaka Štoka s Proseka z igro Če zime ni. Naposled pa je sv. Miklavž le prišel in obdaril otroke. Osnovnošolcem je podaril darila za razred, najmlajši z vrtca pa so prejeli vsak svoje darilo. (and)
O danes do sobote božični sejem v prostorih KD Igo Gruden v Nabrežini
Tudi letos bo v prazničnem decembru v Nabrežini zavladalo božično vzdušje. V prostorih društva Igo Gruden bo od 12. do 15. decembra vsakoletni božični sejem. V veliki dvorani v pritličju bodo svoje stojnice imeli številni umetniki in razstavljavci, med katerimi jih je kar nekaj tudi iz slovenskega Krasa.
Na sejmu bosta sodelovali tudi Osnovna šola Vrgil Šček in Združenje staršev, ki bosta pripravili skupen projekt o družini s Časovno banko Palček - Pollicino. Časovna banka, ki bo imela svojo info točko v sobi Sergija Radoviča, bo organizirala tudi srečelov za otroke in delavnico o dajanju in prejemanju. Tu bo istočasno deloval tudi zeliščarski kotiček, organiziran v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki prireja zeliščarske tečaje na slovenskem Krasu. Obiskovalcem bo na voljo tudi literatura o zeliščih, za katero bo poskrbela Tržaška knjigarna, kotiček pa bo nudil tudi razne naravne izdelke, Bac-
hove cvetove, poleg tega pa bodo izkušene zeliščarke (Jadranka Jerina, Rita Jurada, Martina Malalan, Roberta Prosen in Magda Rogelja) delile tudi koristne nasvete.
Otvoritev božičnega sejma bo v sredo, 12. decembra (danes) ob 17. uri, ko bo uvodni božični pozdrav prinesel Otroški zbor Igo Gruden pod vodstvom dirigenta Mirka Ferlana, prisotne pa bodo razveselili tudi mladi plesalci Otroške baletne skupine Relevé Marjetke Kosovac. Ob priložnosti bo društvo tudi predstavilo svoj koledar z naslovom Jadranski biseri, nakar bo umetnica Ani Tretjak uvedla letošnje razstave likovnih ustvarjalcev. V okviru sejma se bodo od srede do sobote vrstili številni kulturni dogodki, ki bodo ustvarili božično atmosfero, obiskovalci bodo imeli široko izbiro med božičnimi okraski, izdelki iz volne, lesa, blaga, decoupageom, pachworkom, voščilnicami, čipkami, nakitom, barvano svilo in še marsičem drugim.
Sejem bo odprt vsak dan od 16. do 20. ure. Vsi, ki se veselite decembrskih praznikov, ste toplo vabljeni, da se nalezete božičnega vzdušja.
V.
/
TRST
Sreda, 12. decembra 2012
7
književnost - Izšla je v zbirki Album pri Mladinski knjigi
V DSI predstavili knjigo Alenke Puhar o pisateljici in prevajalki Miri Mihelič
Na začetku leta 2003, ko so pri Mladinski knjigi razmišljali, kako bi obeležili stoletnico rojstva Srečka Kosovela, si še zdaleč niso pričakovali, da bo knjiga, katere zamisel je bila preko fac-similov pesnikovih del prikazati prehajanje energije iz roke na papir, požela tako velik uspeh, in sicer dvanajst tisoč prodanih izvodov. Tej knjigi je položil temelje gledališki kritik, urednik prevodne literature pri Mladinski knjigi, prevajalec in pisatelj Aleš Berger. Kosovelovi knjigi so se v zbirki Album pridružile še druge knjige, ki jih odlikujejo strokovna neoporečnost in osebna prepričljivost, saj lahko tako rekoč gledamo v pesnikovo delavnico. Princip stroke in osebnosti se tako ponuja tudi v knjigah o Simonu Gregorčiču, ki je skupaj s Kosovelovo pošla, pa o Primožu Trubarju, Cirilu Kosmaču, Edvardu Kocbeku in Almi Karlin.
V zbirki Album je pred kratkim zagledala luč zadnja knjiga o Miri Mihelič, ki jo je napisala Alenka Puhar. Urednik Kosovelove in Gregorčičeve knjige je bil Aleš Berger, za Kosmačevo pa se mu je pridružila urednica na Mladinski knjigi Nela Malečkar, ki je nato prevzela ured-nikovanje Albuma. Kot je sama dejala, vsebujejo te knjige veliko fotografij, saj sodelujejo z dediči pisateljev in pesnikov. Kot je poudaril Aleš Berger, ki je bil skupaj z Nelo Malečkar in Alenko Puhar gost Društva slovenskih izobražencev, je Kosovel pravi fenomen, isto pa velja tudi za primorsko bralstvo, saj bi Primorci zanj in za Gregorčiča šli bosi po trnju. Po Ber-gerjevih besedah so pol naklade Kosovelove knjige prodali na Primorskem.
Nela Malečkar je občinstvu zaupala, da za naslednje leto načrtujejo knjigo o Borisu Pahorju, ki bo doslej edini avtor, prisoten na predstavitvi knjige, za leto 2014 pa o Vitomilu Zupanu.
Kar se zadnje knjige tiče, Mira Mi-helič - Družinska slika z gospo, je celotno gradivo zbrala Alenka Puhar s sedemnajstimi sodelavci, ki je tudi napisala uvodni tekst, naslovljen Življenje in delovanje Mire Kramar Puc Mihelič. 14. julija letos bi obhajala stoletnico svojega rojstva. Rodila se je v Splitu operni pevki in bančnemu uslužbencu, med prvo svetovno vojno pa so se preselili v Zagreb, nato v Slovenijo. Starši so se ločili, Mira pa se je zelo mlada zaljubila in se poročila, kasneje se je ločila in začela novo življenje. Alenka Puhar je dejala, da je treba upoštevati vse faze življenjskega razvoja, tudi skozi priimke.
Vsi jo danes poznamo kot Miro Mi-helič, ki je prihajala iz družbene elite in bila nečakinja senatorja Alberta Kramarja. Govorila je slovenščino, hrvaščino in nemščino brez težav, saj je imela posluh za jezike. Doma so poskrbeli za to, da se je naučila še francoščine in angleščine.
Po vojni so Miri Mihelič odvzeli celotno premoženje, njene sorodnike pa so preganjali. Tako si je opomogla z znanjem jezikov in tipkanjem. Rešilo jo je prevajanje, saj je ustvarila fenomenalen prevajalski opus. Bila je izvrstna, natančna in
hitra prevajalka ter marljiva ženska. Živela je v času, ko so se ženske emancipi-rale. Označevala jo je izjemna karizma, svetovljanstvo in znanje jezikov. Bila je doslej edina predsednica Društva slovenskih
Z leve gosti ponedeljkovega večera v DSI Nela Malečkar, Alenka Puhar in Aleš Berger ter povezovalec srečanja Ivo Jevnikar
kroma
pisateljev. Ni sledila smernicam tedanjega časa, socialnemu realizmu, a se je uveljavila tudi v mednarodnih krogih. Zanimivo pa je predvsem to, da ni pisala v svojem maternem jeziku (met).
jutri
Dolinski otroci
■ v • v • •
na bozičnici
■	•	v v •
skupaj z vasčani
Nova dolinska večstopenjska šola si je letos zaželela proslaviti prihod praznikov na drugačen način. Predvsem zato, da bi trenutke tega prazničnega časa delili z vaščani. Svojo prireditev bodo otroci izvedli na odprtem in to na glavnem vaškem trgu Gorici. Sredi trga bodo v četrtek 13.12.2012 ob 17. uri, na lepem božičnem drevescu, ki ga je daroval dolinski vaščan Enzo Biserni, in okrašenem z otroškimi izdelki, prižgali luči. Otroci vrtca, osnovne ter srednje šole iz Doline bodo prisotne ogreli s svojim petjem. Na koncu si bodo prisotni lahko postregli s toplo pijačo, ki jo bo pripravila skupina najbolj aktivnih dolinskih žena in na razpolago bodo otroška ročna dela. Na obisku bodo učenci večstopenjske šole Lucio iz Milj, ki s srednjo šolo Gregorčič sodelujejo v projektu Brez meja.
Za uresničitev prazničnega popoldneva sta šoli priskočila na pomoč domači društvi Valentin Vodnik in Majenca. Seveda je svoje znanje in nesebičnost dalo na razpolago tudi nekaj vaš-čanov, ki se vedno radi odzovejo na pomoč.
ssg in la contrada - Festival Mini T
Olgica in mavrica tokrat v slovenski in italijanski različici
Očarljive lutke beneške umetnice Luise Tomasetig so očarale tudi občinstvo Muzeja Revoltella. Tu se je začel gledališki festival Mini T, ki ga v teh prazničnih dneh Občina Trst poklanja otrokom in njihovim družinam. V sodelovanju z gledališčem Contrada in Slovenskim stalnim gledališčem je nastal niz otroških predstav, ki bodo vse do 27. januarja na sporedu na različnih odrih (vstop je brezplačen).
Uvodno srečanje je bilo 8. decembra v avditoriju tržaškega muzeja Revoltella, kjer je Contrada uprizorila pravljico Quadratino, SSG pa Olgico in mavrico; vreme sicer ni bilo naklonjeno organizatorjem festivala Mini T, saj je vso Tržaško pobelil sneg, pravljico pa so vseeno odigrali dvakrat - v slovenski in italijanski različici.
Poetično beneško pravljico Olgica in mavrica je napisala Mjuta Povasnica, režiral pa Marko Sosič. Bogatijo jo izvirna glasba Aleksandra Ipavca, protagonistke predstave pa so igralka Lara Komar in lutke beneške umetnice Luise Tomasetig.
srečanje - V prostorih KD Slavko Škamperle
Vsaka sreda je bila obvezna za borbene odbojkarice
V sredo, 14. novembra, smo se v prostoru KD Škamperle na Stadionu 1.maja polnoštevilno zbrale od-bojkarice nekoč zelo borbene Ekipe
10. Spominov na leta, ki smo jih preživele skupaj vsako sredo zvečer, je bilo veliko in ob dobro obloženi mizi z doma pripravljenimi dobrotami je bi-
lo vzdušje res prijetno. Druga sreda v novembru pa je postal dan, ko se bomo vsako leto ponovno srečale, čeprav žal ne na igrišču.
Včeraj danes
Danes, SREDA, 12. decembra 2012
ALJOŠA
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.21 -Dolžina dneva 8.44 - Luna vzide ob 6.20 in zatone ob 15.42
Jutri, ČETRTEK, 13. decembra 2012
LUCIJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,5 stopinje C, zračni tlak 1010,3 mb ustaljen, vlaga 42-odstotna, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,7 stopinje C.
[13 Lekarne
Do sobote, 15. decembra 2012 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 - 040 309114, Ul. Felluga 46
-	040 390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 -040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine
-	Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 - 040 361655.
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
M Izleti
SŠKD TIMAVA MEDJAVAS ŠTIVAN organizira v nedeljo, 16. decembra, izlet na božični sejem v Villach/Beljak (Avstrija). Program: 8.15 zbirališče v Medjevasi (8.30 v Štivanu), 10.00 postanek za kavo, 11.30 prihod v Villach/Beljak, 12.00 kosilo, 13.00 prosti ogled stojnic in božičnega sejma, 18.30 povratek domov, 20.30 prihod v Medjevas. Cena vključuje prevoz in kosilo. Informacije in rezervacije do četrtka, 13. decembra: Erica 347-5447788, Elisabetta 338-3415382.
Loterija
11. decembra 2012
Bari	23	62	87	64	38
Cagliari	25	81	40	78	72
Firence	65	43	79	73	30
Genova	34	84	82	76	70
Milan	76	18	28	3	72
Neapelj	18	24	51	88	62
Palermo	13	62	41	31	51
Rim	80	48	40	5	89
Turin	18	9	48	84	70
Benetke	55	22	60	81	11
Nazionale	11	78	59	8	20
Super Enalotto Št. 148
6 8 10 11 16	61 jolly26
Nagradni sklad	1.706.686,51 €
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 28.685.129,01 €	
2 dobitnika s 5+1 točkami	170.668,65 €
40 dobitnikov s 5 točkami	6.400,08 €
3.529 dobitnikov s 4 točkami	73,34 €
70.725 dobitnikov s 3 točkami	7,27 €
Superstar	87
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
19 dobitnikov s 4 točkami	7.334,00 €
218 dobitnikov s 3 točkami	727 €
2.473 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
12.550 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
24.967 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
8
Sreda, 12. decembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
uk Kino
AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Le 5 leggende«.
ARISTON - Dvorana je rezervirana.
CINECITY - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Le 5 leggende«; 16.40 »Di nuovo in gioco«; 19.00 »Una famiglia perfetta«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Il peggior Natale della mia vita«; 16.30 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 21.30 »007 Skyfall«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amore«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.10 »Scusa mi piace tuo padre«; 16.20, 18.40, 21.00 »E.T. L'extraterrestre«.
FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Argo«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 17.20, 20.40, 22.20 »La sposa promessa«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Grandi speranze«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 20.00 »Venuto al mondo«; 15.45, 19.00 »La bi-cicletta verde«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 18.10, 22.15 »Di nuovo in gioco«.
KOPER - PLANET TUŠ - 20.30 »Atlas oblakov«; 15.05, 16.05, 16.55, 18.10, 18.40 »Božičkov vajenec«; 20.15 »Nahrani me z besedami«; 16.10, 18.15 »Pet legend«; 17.10, 20.00 »Skyfall«; 19.20, 21.35 »Skok čez plot«; 15.10, 17.15 »Pet legend 3D«; 12.50, 15.10, 17.15 »Pet legend 3D«; 15.40, 18.05, 20.35 »Somrak saga: Jutranja zarja 2. del«; 20.30 »Zadnji obhod«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.10, 22.15 »Una famiglia perfetta«; 18.30 »Il peggior Natale della mia vita«; Dvorana 2: 18.15, 22.15 »Ruby Sparks«; 20.00 »007 - Skyfall«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amore«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »Scusa mi piace tuo padre«;
16.30, 18.15, 22.15 »Troppo amici«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 19.50 »Le 5 leggende«; 21.45 »Di nuovo in gioco«; Dvorana 2: 18.00, 20.00 »Il peggior Natale della mia vita«; 22.00 »Lawless«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Una famiglia perfetta«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amore«; Dvorana 5: 17.45, 19.50, 22.00 »Ruby Sparks«.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOLINE
prireja božičnico na vaškem trgu Gorici v Dolini v četrtek, 13. decembra, ob 17. uri. Toplo vabljeni vsi, ki jim je všeč otroško petje.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA pri Sv. Jakobu in projekt Jezik-Lingua ob priliki vpisov za š.l. 2013/14 vabita na delavnico za starše o jezikovnem razvoju otroka v večjezičnem okolju, ki bo v četrtek, 13. decembra, od 17.30 do 18.30 v Ul. Frau-sin 12. Vodila jo bo psihologinja dr. Jana Pečar. Sledila bo predstavitev Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu.
DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v petek, 14. decembra, ob 18. uri v šolskih prostorih na Vrdel-ski cesti - Strada di Guardiella, 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol.
DIZ JOŽEFA STEFANA prireja v petek, 14. decembra, od 17. do 18. ure »Dan odprtih vrat«. Ravnatelj in profesorji znanstvenih predmetov Kemijsko-Bio-loškega, Elektronskega in Mehanskega oddelka, bodo predstavili ustroj naše šole in nudili informacije o vzgojno - izobraževalni ponudbi. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod.
UČENCI IN UČITELJI OŠ GRBEC-STE-PANČIČ vabijo na božičnico in božični sejem, ki bo v petek, 14. decembra, ob 15.00 v domu Jakoba Ukmarja. Na pri-
Zadruga Primorski dnevnik in uredništvo Primorskega dnevnika v sodelovanju z ZSKD vabijo na
srečanje na teritoriju,
ki bo v petek, 14. decembra 2012 ob 20.30
v Prosvetnem domu na Opčinah
na katerem se bomo pogovarjali o položaju in perspektivah Primorskega dnevnika.
Vabljeni
reditvi bodo učenci in malčki OV iz Škednja izročili predstavnici združenja A.B.C. Onlus dobrodelno nabirko, ki so jo priredili na šoli v okviru decembrskih praznovanj.
NA DTZ ŽIGE ZOISA bo v soboto, 15. decembra, dan odprtih vrat od 8.30 do 12.00 ure. Toplo vabljeni tretješolci nižjih srednjih šol in njihovi starši.
Čestitke
Danes, 12.12.2012, praznuje DEAN HUSU12 let! Vse najboljše mu želimo vsi, ki ga imamo radi in mu želimo, da bi bil vedno tako vesel in nasmejan, kot vsaki dan.
Včeraj sta MIRO in GIORGIA praznovala 40. obletnico poroke. Da bi se vedno tako rada imela jima želijo Nataša, Lara in David.
ŒB Osmice
OSMICO je odprl Sergio Giovannini v Ul. Modiano št. 2. Tel. 335-6045771.
OSMICO v novih prostorih je odprla družina Debelis, Ul. Ventura 31/1 (Campanelle). Tel. 347-3648603. Vabljeni!
0 Mali oglasi
V BOLJUNCU, pred gledališčem France Prešeren, smo našli šop ključev. Pokličite tel. št.: 333-3616411.
GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. 320-0265573 ali 329-6055490.
NA NSŠ SREČKA KOSOVELA na Opčinah nujno potrebujemo majhen hladilnik z zmrzovalno celico. Učno in neu-čno osebje ter učenci bomo hvaležni prijaznemu darovalcu. Tel. št.: 040211063, pon-pet 8.00-14.30.
POMAGAM PRI UČENJU in opravljanju nalog v različnih predmetih. Sem univerzitetni diplomiranec. Tel.: 3398201250.
PRODAM nabrežinski kamen (bunja) raznih velikosti primeren za zid ali prevleko. Tel. št.: 349-8524631 ob večernih urah.
PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje, lastne pridelave. Tel.: 3398201250.
PRODAM volkswagen polo, 1.4, letnik 2000, redno servisiran, lepo ohranjen. Tel. 339-6084148.
ZIMSKE PNEVMATIKE s platišči 155/70 R13 goodyear in pnevmatike 155/65 R13 sava prodam. Tel.: 329-4762467.
TRST
Sreda, 12. decembra 2012
9
BOŽIČNI SEJEM
od danes do sobote od 16. do 20. ure v društvenih prostorih v Nabrežini
Današnji program:
17.00 otroška baletna skupina Relevé
17.30 predstavitev društvenega koledaija Jadranski biseri 18.00 delavnica Makramejčkanje za otroke
18.30 predstavitev razstave Ani Tretjak in Luise Tomasetig 19.00 mladinski pevski zbor Igo Gruden
Ü3 Obvestila
AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 340-5814566 (Valentina).
ŠTUDIJSKI PSIHOLOŠKI CENTER prireja decembra tri delavnice emocij za otroke od 3 do 10 let in brezplačno delavnico dobrega počutja za odrasle. Informacije in vpis na tel. 320-7431637, in-fo@psicologo.trieste.it ali www.psicolo-go.trieste.it.
BIOTERAPIJA V BAZOVICI Srečanja bodo v Bazovskem domu (Ul. I. Gruden 72/1) danes, 12., in v četrtek, 13. decembra, 17.00-19.00. Info: 040-226386 ali sms: 328-9563272 (Magda).
DELAVNICE MELANIE KLEIN Želiš si, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 4. do 8. leta starosti! Delavnice se začnejo danes, 12. decembra. Lahko zberete med 10-urnim tečajem (de-cember-februar) in 20-urnim tečajem (december-maj). Vsako sredo, 17.5018.40. Info: 345 7733569 - info@mela-nieklein.org.
DRAGI VAŠČANI OBČINE REPENTABOR bliža se božični čas! Trenutek, ko se vsa družina zbere in skupno deli lepe trenutke. Ob tej priložnosti smo se učenci OŠ A. Gradnika v sodelovanju z Občino Repentabor odločili, da bomo danes, 12. decembra, od 10. do 16. ure v garaži občinskega sedeža na Colu zbirali oblačila, igrače, šolske potrebščine in pakirano hrano za Rdeči križ iz Logatca. Pomagajte nam olepšati božični čas revnim družinam, da se bodo tudi njim radostno zaiskrile oči! Dobrote bodo prostovoljci Civilne zaščite odpeljali v Logatec v četrtek, 13. decembra.
NA AD FORMANDUMU V TRSTU so v teku vpisovanja na tečaje jezikov (slovenščina, angleščina) ter računalništva. Ob bližajočih se božičnih praznikih lahko podarite darilni bon za tečaj. Info in prijave: 040-5660360, ts@adforman-dum.org.
OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s karabinjersko postajo Devinščina danes 12. decembra, ob 17.30 v dvorani občinskega sveta v Zgoniku, srečanje s poveljnikom M. De Leom o osnovnih pravilih proti prevaram. Vabljeni!
PODROČNI SVET Slovenskih vernikov s Trsta - Milj in Vincencijeva Konferenca vabita na obisk gostov v domu za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31 danes, 12. decembra: ob 16.10 molitev rožnega venca in nato sv. maša ter prijateljsko druženje.
SKD IGO GRUDEN vabi na božični sejem, ki bo v društvenih prostorih do 15. decembra, od 16.00 do 20.00. Program: danes, 12., ob 17.00 nastop Otroške baletne skupine Releve; ob 17.30 predstavitev društvenega koledarja; ob 18.00 delavnica »Makramejčkanje« za otroke; ob 18.30 predstavitev likovnih razstav A. Tretjak in L. Tomasetig, 19.00 nastop MPZ Igo Gruden. Četrtek, 13., ob 17.00 »Če zime ni...«, nastopa osnovnošolska dramska skupina Jaka Štoka; ob 18.30 Mladinski orkester GD Nabrežina. Petek, 14., ob 17.00 DPZ Kraški slavček; ob 17.30 pobuda Časovne banke Palček: Delavnica o dajanju in prejemanju; ob 18.30 nastop gojencev Ass. Musicale Piano S. Suzuki iz Trsta. Sobota, 15., ob 17.00 Združenje staršev OŠ V. Šček in
Časovna banka Palček predstavita svoje delovanje; ob 17.30 »Zverjašček«, pravljico pripoveduje Biserka Cesar; sledi delavnica Izdelaj svojo pošast; ob 18.00 delavnica »Makramejčkanje« za odrasle; ob 19.00 nastop gojencev skupine Musica d'insieme. Letošnja novost: Zeliščarski kotiček s strokovno literaturo in svetovanjem.
UNINT - Umetniška šola z umetnikom Leonardom Calvom in Alenko Deklic vabi na konferenco »Umetnost in Univerzalni Božič« danes, 12. decembra, ob 19.00 na sedežu šole, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info 333-4236902, 0402602395.
DELAVNICA ZA STARŠE o jezikovnem razvoju otroka v večjezičnem okolju bo v Večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu (ul. Luigi Frausin št. 12-14) v četrtek, 13. decembra, od 17.30 do 18.30. Vsebine: vrste, značilnosti in prednosti večjezi-čnosti; značilnosti večjezičnega razvoja; mešanje jezikovnih kodov, preklapljanje in interference; kako prispevati k večjezičnemu razvoju otrok: jezikovna načela in strategije; otrok v vrtcu/šoli z učnim jezikom, ki ni v rabi v družini. Delavnica sodi v sklop projekta Jezik - Lingua. Informacije: teco01@jezik-lingua.eu, tel. 345-9703933.
NA SEDEŽU RAJONSKEGA SVETA za Zahodni Kras bo v četrtek, 13. decembra, ob 17. uri srečanje s karabinjerskim maršalom s Proseka, na sedežu rajonskega sveta na Proseku, ki bo ilustriral sleparije in kraje. Vabljeni!
SKUPINA 35-55 SK F. Prešeren iz Bo-ljunca prireja v četrtek, 13. decembra, ob 20.30 v društveni dvorani večer, na katerem bomo boljše spoznali naše mesto. Njegove zanimivosti in skrivne kotičke nam bosta razkrili Poljanka Dolhar in Erika Bezin, avtorici vodnika »Kako lep je Trst« ob prisotnosti predstavnice ZTT Martine Kafol. Vabljeni.
DAVČNI URAD Občine Repentabor obvešča, da bo na razpolago občanom za poravnavo davka IMU (Enotnega občinskega davka) do petka, 14. decembra, od 9. do 14. ure.
MFU - Magna Fraternitas Universalis z dr. Guido Marotto in Leonardom Calvom vabi na konferenco »Carazo, David XX. stoletja« v petek, 14. decembra, ob 19.00 na sedežu - Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info 333-4236902, 040-2602395.
OPEN DAY na gostinski šoli Ad formanduma: v petek, 14. decembra, od 14. do 18. ure bo možen ogled kuhinjskega laboratorija v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Obiskovalci bodo v živo spoznali orodja poklicev kuharja in natakarja. Info: Ad formandum, ul. Gin-nastica 72, tel. 040.566360, ts@adfor-mandum.org.
ZSKD vabi včlanjena društva na srečanje o Primorskem dnevniku v petek, 14. decembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah.
ELIC-SINTESI z umetnikom Leonardom Calvo vabi na otroško-mladinsko delavnico »Zabavajmo se z risanjem stripov« v soboto, 15. decembra, od 16.30 do 18.00 na sedežu šole, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info 333-4236902, 0402602395.
OBČINA ZGONIK sporoča, da na občinski spletni strani www.comune.sgoni-co.ts.it je na razpolago programska oprema za avtomatično izračunanje davka in tiskanje obrazca F24 ter obvešča, da je končna stopnja za l. 2012 za glavno stanovanje in funkcionalne objekte ali prostore 0,37%, za druge zgradbe pa 0,74%. Občinski davčni urad bo do 17. decembra na razpolago za informacije in izračun davka IMU. Urnik: torek, četrtek, sobota (samo 15. decembra) od 9. do 12. ure.
SKD GRAD - BANI prireja sejem božičnih okrasnih izdelkov. Na njem bodo razstavljali svoje izdelke tudi Robert Go-ruppi - gravirano steklo; Valentina - bi-žoterija iz biserov in kristalov Swarov-ski; Lucia - ovratne rute. Razstavljeni predmeti so ročne izdelave. Sejem bo odprt obiskovalcem v soboto, 15. in v nedeljo, 16. decembra, od 15.00 do 19.00. Vabljeni!
SKD TABOR ZA OTROKE - Prosvetni dom: sobota, 15. decembra, ob 10. uri »Ustvarjalna delavnica« z Nado in Tanjo. Pridružite se nam!
SLOVENSKA PROSVETA obvešča, da 15. decembra zapade rok za oddajo prošenj za štipendije iz Sklada Albina Ločični-ka za študente inženirstva. Več na spletni strani Slovenske prosvete www.slo-venska prosveta.org
SOCIALNA SLUŽBA OBČIN Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, organizirata za os-
novnošolske otroke bivajoče v treh občinah, v soboto, 15. decembra, od 15. do 18. ure delavnici: »Božični okraski« v Briščikih št. 77 (Občina Zgonik), v prostorih Krd Doma Briščiki, ter »Božični svečniki« (otroci naj s seboj prinesejo steklen lonček) v Naselju Sv. Mavra 124, Sesljan. Prost vstop.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI-jem prireja tradicionalni »Novoletni plesni festival 2012«, ki bo v nedeljo, 16. decembra, ob 16.00 v telovadnici v Repnu. Letošnja novost: tekmovanje v najizvirnej-ši praznični točki in veliko presenečenj. Toplo vabljeni ljubitelji plesa, navija-štva in dobre volje!
DAVČNI URAD Občine Dolina sporoča, da bo do 17. decembra vsak dan na razpolago za informacije v zvezi z davkom IMU (ponedeljek 14.30-16.00; od torka do petka 8.30-10.30). Na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it je na voljo programska oprema za avtomatično izračunanje davka IMU in tiskanje obrazca F24.
DELAVNICE ZA STARŠE o jezikovnem razvoju otroka v večjezičnem okolju bo na Večstopenjski šoli na Vrdeli (Ul. Ca-ravaggio št. 4) v torek, 18. decembra, od 17.00 do 18.00. Delavnica sodi v okvir projekta Jezik - Lingua. Za informacije e-mail: teco01@jezik-lin-gua.eu; tel. 345-9703933.
KD PRIMAVERA-POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - zimski solsticij«, ki bo v soboto, 22. decembra, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabreži-ni št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucia Lo-renzi. Informacije in prijave na tel. št. 334-7520208 ali 347-4437922, r.jura-da@gmail.com.
OBČINE OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, sobota od 10. do
12.	ure. Delavnice v decembru: Nakiti in Kreativni okraski. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote, 8.00-13.00.
KRU.T vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v petek, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginnastica 72 - Trst. Začetek ob 18. uri. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
Prireditve
PREDSTAVITEV PROJEKTA »Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma« bo danes, 12. decembra, ob 17.00 v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14), ko si bo mogoče ogledati tudi dokumentarni film Velikana slovenske arhitekture (Plečnik: Fabiani).
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo na »Kavo s knjigo« danes, 12. decembra, ob 10. uri. V sklopu pobude »Mladi Primorci beremo«, se bodo predstavili dijaki 2. klasičnega liceja Prešeren pod mentorstvom prof. Majde Artač.
VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU:
danes, 12. decembra, ob 18.30 v Štal-ci nastop mladih gojencev Glasbene matice; petek, 14. decembra, ob 18.00 na Placu božičnica z nastopom otroškega vrtca COŠ S. Gruden, OPS, plesno in glasbeno skupino Vigred, mladinskim orkestrom godbenega društva Nabrežina in pevskim zborom Združenja staršev ter Božičkom in Dedkom mrazom; sobota, 15. decembra, ob 16.00 v Škerkovi hiši igrica Če zime ni (osnovnošolska skupina J. Štoka) in miklavževa sladica (otroška dramska skupina Vigred); četrtek, 20. decembra, ob 20.00 v Štalci koncert Srečno.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST GORICA VIDEM, SLOVENSKI KLUB IN ZALOŽBA MLADIKA vabijo na srečanje ob izidu knjige Vilme Purič z naslovom »Brez zime«. O knjigi bodo spregovorili prof. Igor Škamperle, Nadja Roncelli in mag. Loredana Umek, prisotna bo tudi avtorica. Vabljeni v četrtek,
13.	decembra, ob 17.30, v Narodni dom v Trstu (Il. Filzi 14).
OTROCI VEČSTOPENJSKE ŠOLE iz Doline vabijo v četrtek, 13. decembra, ob 17. uri na vaški trg Gorico, kjer bomo skupaj prižgali luči na božičnem drevescu. Otroci nas bodo ogreli s svojim petjem. Po prireditvi je poskrbljena tudi topla pijača.
SKD PRIMOREC vabi člane in prijatelje na potopisno predavanje o Rusiji, še posebej Moskvi in Sv. Petersburgu, v četrtek,
13.	decembra, ob 20. uri. Kot običajno bo rudi pokušnja tipične pijače in jedi.
SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi v četrtek, 13. decembra, ob 20.30 v društveno prireditveno dvorano na zborovski koncert »Z nasmehom v praznične dni«. Večer bodo oblikovali MlPZ Tončka Čok, MePZ Fran Venturini in ZMePZ Slavec - Slovenec. Skupaj bomo nazdravili ob prihajajočih praznikih. Toplo vabljeni!
KRATKOMETRAŽNI FILMI s podvodnega snemanja Marka Civardija: predstavitev bo v petek, 14. decembra, ob 20. uri v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini. Večer organizira društvo Noe s pokroviteljstvom in v sodelovanju z Občino Devin - Nabrežina. Informacije na tel. 349-8419497 ali noeinfonoe@yahoo.it.
OBČINA ZGONIK v sodelovanju s krajevnimi društvi in šolami vabi v petek, 14. decembra, ob 16.30 na božičnico v Bri-škovsko jamo. Med 16. in 19. uro bo v prostorih KRD Dom Briščiki knjižni in božični sejem.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v petek, 14. decembra ob 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul Ricreatorio 2, predavanje z naslovom »Ekstremno vreme - lahko je lepše kot se sliši«. Predaval bo meteorolog Marko Korošec, ki se ukvarja s preučevanjem ekstremnih vremenskih pojavov.
ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Letošnji koncerti bodo potekali po sledečih terminih:
14.	decembra, ob 20.30 v Domu Anton Ukmar - Miro pri Domju, 15. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi in ob isti uri v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah, 16. decembra, ob 15.30 v cerkvi sv. Jurija v Bardu, 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi Svete Marije Velike v Trstu, 28. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu, 29. decembra, ob 18.00 v župnijski cerkvi v Stolbici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu, 5. januarja, ob 20.30 v Lan-darski jami v Sv. Ivanu v Čele-Podbo-nescu, 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini.
UPRAVA OBČINE REPENTABOR vljudno vabi vse občane v soboto, 15. decembra, ob 17. uri pred občinsko hišo na tradicionalno »Božičnico«. Program bodo sooblikovali: otroški vrtec Antona Faki-na, osnovna šola Alojza Gradnika, pevska zbora Kraški dom in Repentabor. Prisrčno vabljeni!
ŽUPNIJSKO SKUPNOST NA PROSEKU
bo v počastitev 375-letnice cerkve sv. Martina na Proseku na 3. adventno nedeljo, 16. decembra, obiskal nadškof mons. Giampaolo Crepaldi. Sv. maša ob 10.30. Vljudno vabljeni.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ, Sv. Ivan, vabi na »Božično prireditev« v nedeljo, 16. decembra, ob 16.30 v dvorano Marijinega doma v Ul. Brandesia. Na sporedu bo predavanje z diapozitivi o romanju v sveto deželo in kulturna točka z učenci večstopenjske šole V. Bartola.
NA POBUDO VZPI-ANPI bo v nedeljo, 16. decembra, ob 15. uri, na openskem strelišču spominska svečanost ob 71-letnici ustrelitve obsojencev na 2. tržaškem procesu. Predseduje Nina Race, govorita župan Roberto Cosoli-ni in novinar Aljoša Fonda. Poje MoPZ Vasilij Mirk. Svečanost se nadaljuje ob 16. uri v Prosvetnem domu s predstavitvijo razstave »Ko je umrl moj oče«. Poje MePZ Slovenec-Slavec in pevka Marjetka Popovski.
OPENSKA SEKCIJA VZPI-ANPI, Knjižnica P. Tomažič in tovariši SKD Tabor ter Posoško raziskovalno središče L. Ga-sparini vabijo na ogled razstave »Ko je umrl moj oče - risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942-1943)«, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah med 16. in 19. uro do 16. decembra, ko bo tudi uradna predstavitev (za šole po dogovoru).
SKD VESNA vabi v nedeljo 16. decembra, ob 18. uri v prostore ljudskega doma v Križu na »sladko božično voščilo«, na katerem bodo nastopali Mladi ustvarjalci, MPZ Vesna in flavtistke iz Glasbene šole Sežana. Ocenjevali bomo vašo najboljšo božično slaščico.
SKD VIGRED vabi do 16. decembra v Štal-co v Šempolaju na ogled razstave »Božič na fronti 1914-1918« in na ogled božičnega sejma ročnih del in knjig. Urnik:
delavniki 15.30-18.30; nedelja 10.0011.00 in 15.00-18.00. Na sejmu sodeluje tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden in OV Šempolaj.
ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL IN TEATRO INCONTRO prirejata predstavo za otroke od 3. do 99. leta »Klovnovska fantazija« v kulturnem domu na Proseku v nedeljo, 16. decembra, ob 15. uri (predvidena je vstopnina).
ŠEMPOLAJ - FOTOGRAFSKA RAZSTAVA
Nataše Peric in Dušana Pavlice »Sozvočje Krasa in morja« bo na ogled v vaški gostilni (Šempolaj št. 49) do 16. decembra. Zaprto: 16.00-18.00. Informacije: 040-200151.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS s prispevkom Avtonomne dežele Furla-nije Julijske Krajine, Centralna direkcija za kulturo, šport, mednarodni in skupni odnosi prireja božični koncert Kulturnega društva Camerata Strumentale Italiana v ponedeljek, 17. decembra, ob 19. uri v kulturnem domu na Proseku. Nastopajo pianist Corra-do Gulin, tenor Massimo Marsi in sopran Loredana Pellizzari.
V GALERIJI ARTESETTE, Ul. Rossetti 7/1, razstavljajo njihove slike: Eugenio Pancrazi, Maria Pancrazi in Nives Vocc-hi. Na ogled bo do 20. decembra. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Zaprto nedelja in ponedeljek.
Prispevki
V	spomin na Stano Milič Lazar darujeta Marija in Mirko (Repen št. 97) 50,00 evrov ter Silvana in Vojko (Repen št. 167) 20,00 evrov za balinarsko sekcijo Kraški dom.
Ob 12. obletnici smrti drage mame darujeta hčerka Nada in Viljem 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na pokojne starše in sorodnike daruje Viljem 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob obletnici smrti Marjana Medveščka daruje žena Fabjan Cvetka 100,00 evrov za Zvezo vojnih invalidov in 50,00 evrov za združenje ANED.
V	počastitev spomina na dragega tovariša Oskarja Kjudra darujeta Mara in Ev-gen 200,00 evrov za TPPZ Pinko To-mažič.
Ob 20. obletnici smrti Rudija Gergiča darujeta družini Gergič in Iskra 50,00 evrov za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Janka Guština daruje Rože-ta 30,00 evrov za Shinkai karate club.
V	spomin na Stano Milič Lazar darujejo: Milko, Olga, Albin, Romana, Franka, Jul-ka, Pepko in Slavko 40,00 evrov; Majda Guštin Colja 30,00 evrov; Igor in Vesna 30,00 evrov; Dario in Nataša 20,00 evrov za balinarsko sekcijo Kraški dom.
V	spomin na Dušana Guština in Stano Milič Lazar darujeta Vojko in Tatjana 50,00 evrov za KD Kraški dom.
V	spomin na Dušana Guština darujejo: Majda Guštin Colja 30,00 evrov; Giordano in Silva 20,00 evrov; Milko in Bo-žica 20,00 evrov za KD Kraški dom.
V	spomin na Stano Milič Lazar darujejo: Milko, Olga, Albin, Romana, Franka, Pepko, Julka in Slavko 20,00 evrov; Giordano in Silva 20,00 evrov za MoPZ Kraški dom.
V	spomin na Dušana Guština darujeta Igor in Vesna 30,00 evrov za MoPZ Kraški dom.
V	drag spomin na sestrično Stano darujeta Anica in Albin 50,00 evrov za KD Kraški dom.
V	počastitev spomina tov. Dušana Gu-ština in Stane Milič Lazar daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za KD Kraški dom.
Namesto cvetja na grob gospe Stane Mi-lič Lazar darujejo Sonjine kolegice 50,00 za OŠ Kajuha Trubarja v Bazovici.
V	počastitev spomina tovariša Dušana Guština in Stane Milič Lazar daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za sekcijo VZPI Repentabor.
Ob Miklavževem sejmu daruje Krožek ob pletenju še kaj... 150,00 evrov za SKD Tabor.
Vsi na liceju Franceta Prešerna se klanjamo spominu na bivšo kolegico profesorico
MAJDO SANCIN
in izrekamo svojcem občuteno sožalje.
10
Sreda, 12. decembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
pogovor - Pred jutrišnjo predstavitvijo v Narodnem domu v Trstu
Vilma Purič o svojem drugem romanu Brez zime
V	teh dneh prihaja iz tiskarne drugi roman tržaške pisateljice in esejistke Vilme Purič. Delo, ki je izšlo pri založbi Mladika, bodo predstavili jutri ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu. Pred krstno predstavitvijo objavljamo pogovor, ki ga je z avtorico imela naša sodelavka Loredana Umek.
V	kratkem časovnem zamiku si objavila dve romaneskni pripovedi, v katerih si jasno nakazala svojo dovršeno in stilno ubrano izpovedno govorico. Če se v prvem romanu Burjin čas delno še kaže neposredno sklicevanje na avtobiografsko referencialnost, si se v romanu Brez zime opredelila za izmišljijo, ki pa v svojem pripovednem bistvu podobno poglablja boleče samospra-ševanje o smislu človekovega bivanja. Kateri pripovedni lok te je iz Burje pripeljal do Zime?
V	razsežnosti bolečine se giblje vsebinski ustroj obeh romanov. Refleksija zajema različno uveljavljanje človeške bede. V besedilu Burjin čas vse hudo prihaja iz zunanjega prostora, zlo se sproži in postane neustavljivo kolesje, ki zmelje še tako plemenito bitje, prinaša izgubo, uničuje življenja, človeku odvzema dostojanstve-nost telesa in ga stisne v primež strahu. V romanu Brez zime pa vzklije nelagodje v obsegu intime, se vsili v telo, ga pogojuje, oblega čutnost, si prisvoji doživetja, zavlada nad čustvi, postane edina možnost bivanja in vodi v pogubo. V Zimi gre tudi za jemanje sebe in sveta okoli na preresen način, brez spontanosti, brezskrbnosti in lahkotnosti. Tiste lahkotnosti, ki postane igra, ki zmore obrniti še najmračnejše duhovne drže in se spleta izven oklepa družbenih norm ter se giblje v prostoru domišljije.
Glavno pripovedno os v obeh romanih predstavlja izoblikovanje fikcij-skih oseb, še posebej ženskih likov. Tvoj ženski pogled se ustavlja ob značajskih podrobnosti in ob pretanjenem opisu odnosov in razmerij med osebami. Pri izrisu značajev obeh protagonistk - Brine v Burjinem času in Lane v Zimi - si s čustveno analitičnim pristopom razgalila neslutene plati ženske prvinske vitalnosti. Tvoja ženska literarna oseba nima le dekorativne vloge pasivne opa-
Vilma Purič
arhiv pd
zovalke; kaj vse se skriva v poosebitvi ženskih likov?
Vprašanje me uvaja v razmišljanje o svoji izbiri ženske kot romaneskne glavne junakinje. Stoletna literarno-zgodovinska tradicija je pehala žensko ustvarjanje na stran, v literaturi so bili ženski liki vezani na družbeno socialne sisteme, ki so ženskam odmerjali ozek prostor uveljavitve. V zadnjih sto letih so se ženske prelevile kar nekajkrat, oblikovale feministična gibanja, si zagotovile volilno pravico, izborile prostor izven družine in dosegle neverjetne premene tudi na področju duha. Vsa ta gibanja so povzročila velike družbene premike, v katerih je prisoten velik ustvarjalni naboj človeka in človeštva nasploh. Ravno v tem vrvenju ženskega čutim vsebinski potencial, še ne povsem obdelano literarno snov, ki me privlači.
V romanu Brez zime se ti življenje kaže pod horizontom smrti. S katerim notranjim plenilcem se spopade osrednja junakinja Lana?
Lana je lepotica, ki naenkrat stopi iz slike. Najlepša je v rdečem, svetlikajočem in rumenem, po telesu oprijetem ... In kljub temu je ujetnica, kot uročena v svojem individualnem prostoru, v njej se širi primanjkljaj lastne izbire, nikakor ne more podreti nazorov o svojem bivanju in sprostiti osvežujoči tok domišljije in ustvarja-
nja. Vse, kar se mora zgoditi, je v njej že naslikano. Oklepa se tistega, kar bi moralo biti. Vse, kar doživi, izhaja iz že prede-finirane sheme. Nikjer ni tiste ustvarjalne kretnje, s katero človek gradi svojo eksistenco, kar mu prinaša občutek užitka. Zato so vsa njena doživetja nepopolna, vedno je nek manko. Slika aplicirana na življenje se nekje okruši in izgubi harmonično usklajenost. Tako se v potovanje s prijateljico vsilijo moreče sanje, v odnos s hčerko pronicne neustavljiv otroški jok, v vizijo službenega dne prodre podaljšani delovni urnik. Ravno ti okruški, ki so sami na sebi malenkostni, ustvarjajo v glavni junakinji prostor strahu, ki se iz dneva v dan veča, da čas, ki je še pred njo, postane negotov.
Ljubezenska tematika je v slovenskem romanu postala prevladujoča smernica bivanjske problematike, vezana na iskanje lastne identitete in kazalec nove emocionalnosti. V romanu si srečanje zaljubljenega para olepotila z estetiko zunanjega okolja (morja, cvetja, vonjav in lepotnega videza), pa vendar se zgodba izmika združitvi duhovne in telesne razsežnost: kako izjemnost ljubezni obraniti bližine ter jo zabraniti izčrpanosti in izpraznjenosti?
Lanina ljubezen, čeprav izjemna, ne more biti odrešujoča. Omili bolečino, a
ne zapolni praznine, pričara trenutke popolnosti, a ne odžene vrtinca strahu, požene željo srca, a ne izbriše zaznamova-nosti. Prihaja od zunaj, se usidra v najlepši kotiček srca, utripa po žilah, a ne prekrije vseh utesnjenosti. Strah živi dalje. Srečanje med Lano in Dimitrijem pomeni izpolnitev moškega in ženske v razmerju, ki ustvarja dneve in jih osmišlja, vzbuja vtis neposredne bližine in duhovno telesne spojitve dveh src. Stiki med zaljubljencema so skonstruirani iz idealnih predstav o ljubezenskem odnosu. Ton je hoteno igriv, opisi so predvidljivo olepo-teni, vse je ovito v nek vzvišeni red, ki ga urejajo miselne predstave o idealni dvojini. Njuna ljubezen bo ...
Že s prvim romanom Burjin čas si prijetno presenetila z izrazito stili-zacijo v ubeseditvenem postopku. Svoj poetično ritmiziran in metaforično barvit slog si dodatno pretopila z lokalnim koloritom, repenskimi narečnimi izrazi in arhaizmi, zaradi česar te je kritika postavila ob bok primorskim literatom (Preglju, Kosmaču, Vu-gi) in koroškemu modernistu Florjanu Lipušu. V Zimi pa se določene mani-ristično baročne poteze umaknejo strogi psihološko grajeni zgodbi, kjer najde večji zagon metaforična domišljija in ekspresivne prvine, estetska li-rizacija v okarakterizaciji junakinje ter nadzorovana moč esejizirane pripo-vednost. V kolikšni meri te je tematsko boleča zgodba disciplinira v iskanju iz-povednosti notranjega jezika?
Estetske izbire nikoli ne odtehtajo pomenljivosti vsebine. Slog je vselej podrejen sporočilnosti povedanega. Vsekakor s pisalom iščem kombinacijo besed, ki odsevajo prikrito ozadje prizora. Univer-zum besed obračam, spreminjam, nadgrajujem, dopolnjujem, dokler se ne osnuje nedeljiva celota. Gibljem se po odstavkih naprej in nazaj. In v tej celoti, kjer ni ničesar odvečnega, so bistveni prostori, kjer se ustvarjajo povezave. Besede jih zmorejo najti, prodreti vanje in jih odpreti na vse strani, da se pomeni razširijo, da se občutja povečajo in se zavest oprime pomenljivih izbir. Naj bo beseda!
Loredana Umek
galerija a + a
Rajmund Kocbek razstavlja v Benetkah
V slovenski galeriji A + A v Benetkah bo danes, 12. decembra, ob 18. uri otvoritev pregledne razstave slik akademskega slikarja Rajmunda Kocbeka. Vpogled v njegov celotni opus in na razstavljene slike iz cikla Preludiji (v mesecu oktobru so bile na ogled v piranski Mestni galeriji) dokazujejo, da ga ni možno umestiti v kakršnokoli obstoječo sodobno umetnostno smer ter da mu je slikanje poseben in nujen ritual, mentalni in emocionalni: da njegova dela predstavljajo osebni dialog s preteklostjo in hkrati najbolj relevantno sredstvo za interpretiranje vsega, kar doživlja v sedanjem trenutku. Po desetih letih, odkar je imel zadnjo samostojno razstavo Psalmi v Loži in Meduzi, se predstavlja s platni in deli na papirju različnih formatov, ustvarjenih prav v tem zadnjem deceniju. Ostaja prepoznaven po avtorskem ikonografskem kano-nu: njegove figure - kljub njihovi vizualni določljivosti ter umestitvi v posebno čutno transceden-talno barvno atmosfero slikovnega polja - delujejo kot sublimne metafore nečesa skrivnostnega, nečesa, kar je onkraj predmetnega, fizičnega, resničnega. Tudi pričujoča razstava nas prepriča, da se slikar še vedno ograjuje od trenutno aktualnih modnih tren-denc in ohranja specifično intimno likovno entiteto. Jasno opazna je njegova zavezanost uporabi klasičnih slikarskih elementov in prav tako tudi figuralike, ki pa je posebna in opredeljena s »koc-bekovsko« ekstatično čutnostjo.
Kocbek je bil rojen leta 1952 v Mariboru, slikarstvo je študiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorjih G. Stupici, Š. Planincu in J. Berniku, pri kateremu je leta 1981 diplomiral. Odtlej živi in ustvarja v Kopru.
prosek in kontovel - Za režijo, sceno, kostume in glasbo poskrbel Gregor Geč
Dramska skupina Jaka Štoka prepričljivo uprizorila zahtevno Mrožkovo enodejanko Na odprtem morju
Enodejanka Na odprtem morju poljskega dramatika Slawomira Mrož-ka ni ravno tekst, ki bi ga brez pomislekov zaupali amaterski dramski skupini. Društvo Jaka Štoka pa je že velikokrat dokazalo, da išče izzive s samosvojim, ambicioznim in bistrim ustvarjalnim angažmajem. Člani dramske skupine s Proseka in Kontovela so ponovno presenetili svoje občinstvo in morda tokrat tudi sebe, saj je do te premiere prišlo kljub temu, da se je na začetku sezone zbrala le zelo okrnjena skupina, kar je prisililo dolgoletnega mentorja, igralca in režiserja Gregorja Geča, da je spremenil prvotni načrt in se je usmeril v tekst, ki bi lahko ustrezal taki zasedbi.
Zgodba se dogaja na splavu, kjer trije moški načrtujejo ljudožersko strategijo za preživetje. »Nekoga« je treba pojesti: vprašanje pa je, kdo bo žrtev. Najprej se dogovorijo za demokratične volitve, nato iščejo socialno ustrezne razloge, ki vsekakor ne bi osvobodili obsodbe vnaprej izvoljeno žrtev »družbe«.
Protagonisti so oblečeni s pisarniško urejenostjo, saj je njihovo sobi-vanje na tesni in negotovi površini splava le zgovoren detajl globalnega političnega in družbenega brodoloma, ki ga človek doživlja in katerega je žrtev v vsakdanjem stiku s politiki in birokrati civilizirane demokratične družbe. Tekst kritično odraža srednjeevropsko
Z leve Jernej Bufon, Ilja Bufon in Mitja Kemperle na odru Kulturnega doma na Proseku
kroma
politično vrenje v šestdesetih letih, petdeset let kasneje pa nagovarja občinstvo z obnovljeno, vznemirljivo močjo, ki meri na bedo korupcije in absurdnih protislovij sedanjega, tudi moralno kriznega časa.
V tej predstavi se napetost ne stopnjuje, je silno prisotna od prvih re-
plik, ko v par besedah že doseže vrhunec. Stopnjuje pa se v gledalcu občutek tesnobe, ko vedno globlje, ostro in jasno razume, da ne gre za fizično nujo, temveč za politično eksekucijo najšibkejšega člena. Kljub hudomušnemu obravnavanju, srečnega konca seveda ne bo. Večno aktualni pregovor
»homo homini lupus« medtem opozarja, da je nagonsko barbarstvo postalo legalno in obdaja slehernega, nemočnega državljana.
Skupina igralcev je bila majhna, a zelo zanesljiva; z njimi je Geč lahko tvegal tudi izziv tovrstnega dramskega besedila s tremi enakovrednimi protago-
nisti. Jernej Bufon, Mitja Kemperle in Ilja Bufon so suvereno obvladali ostrino likov in so prepričljivo osvojili in podali njihove jasno določene značajske poteze kot tudi pomen medsebojnih razmerij. Predvsem pa so s pomočjo lu-cidne režijske strukture znali podpreti učinkovitost subtilnih replik, ki je v tem primeru popolnoma odvisna od primernega poudarjanja in predvsem od pravega tempiranja dialogov. Predstava je zahtevna tudi zato, ker je trojica igralcev stalno izpostavljena z osrednjim fokusom. V njihovo igro se vključita samo dva dodatna lika: po-štarka, ki jo je morje iz neznanih razlogov odplavilo do splava in ki s svojim nastopom, v izvedbi Mete Starc, ojačuje vtis absurda, in stari lakej. Vesna Hrovatin je v slednji kameji našla pravo ravnovesje med patetičnostjo in komičnostjo karikaturne kreacije zvestega služabnika, ki nepričakovano razodene resnico o kruti igri in lažeh hladnokrvnega grofa in njegovega sluge. Gregor Geč, ki je poleg režije podpisal sceno, kostume in izbor glasbe, je tudi tokrat posredoval svojim varovancem tehnična in umetniška sredstva, da so lahko kredibilno in uspešno prestali novo gledališko preizkušnjo. Z njim so sodelovali še Antonio Giacomin za video, Jan Sossi za tehnično izvedbo in Riko Majovski za izdelavo scen.
Rossana Paliaga
/
ITALIJA, SVET
Sreda, 12. decembra 2012
1 1
italija - Predsednik vlade kritičen do svojega predhodnika
Monti posvaril pred »čarobnimi rešitvami«
italija
Berlusconi: Mene spread ne zanima!
RIM - Dolgoletni italijanski premier Silvio Berlusconi je z vsemi močmi zakorakal v predvolilno kampanjo. Ocenjuje, da je bil eden od dveh ali treh najbolj verodostojnih predsednikov vlad v Evropski uniji, Nemčijo pa obtožil, da je svojim bankam naročila prodajo italijanskih državnih obveznic in tako povzročila krizo.
"Zakaj naj bi nas sploh zanimali pribitki? So le goljufija in izmišljotina," je Berlusconi dejal v telefonskem pogovoru za eno od oddaj na svoji televiziji. Nemčijo je obtožil, da je iz lastnih interesov svojim bankam naročila prodajo italijanskih državnih obveznic, kar je povzročilo strah in prodaje ameriških in drugih tujih skladov. Nemčija se je tako okoristila na račun držav, kjer investitorji zahtevajo visoke donose, je dejal Berlusconi. Glede italijanskega javnega dolga je dejal, da ni tako visok, kot se skuša prikazati, saj da ima Italija okoli 6600 milijard evrov naložb in je s tem drugo najbolj trdno gospodarstvo za Nemčijo. Javni dolg Italije se sicer približuje 2000 milijardam evrov in presega 120 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Trgi so se na Berlusconijeve izjave odzvali negativno. Vlagatelji se bojijo predvsem, da bo Italija po odhodu tehnične vlade Maria Monti-ja zavrla proces finančne konsolidacije in sprejemanja strukturnih reform. A kritično se je odzvala tudi Nemčija. Zunanji minister Guido Westerwelle je dejal, da Berlin ne bo dopustil, da bi Nemčija postala tarča populistične volilne kampanje v Italiji. Kanclerka Angela Merkel pa je izrazila prepričanje, da bodo italijanski volivci sami izbrali "pravo pot'. Toda ob Berlusconija se je kritično obregnila tudi Evropska ljudska stranka, vključno vodja Ljudstva svobode v Evropskem parlamentu Mario Mauro, po katerem bi njegova stranka ne smela umakniti podpore Montijevi vladi.
RIM - Italijanski premier Mario Monti je včeraj branil varčevalne ukrepe njegove vlade kot nujne za ponovno vzpostavitev zaupanja v finančno prihodnost Italije. Volivce pa je posvaril pred "čarobnimi rešitvami", ki jih obljubljajo nekateri kandidati na prihajajočih volitvah.
Napovedani odstop italijanskega premiera Maria Montija in vnovična kandidatura dolgoletnega italijanskega premierja Silvia Berlusconija za premiera prihodnje vlade vzbujata strah, da bo Italija stopila z reformne poti in odpravila kakšno od doslej sprejetih reform.
Monti je včeraj v pogovoru za državno televizijo opozoril politike, ki bodo tekmovali na parlamentarnih volitvah, naj volivcev ne zavajajo s trditvami, da obstaja lahka pot iz finančne krize Italije. "Pomembno je, da ... se izognemo nagnjenosti k pretiranemu poenostavljanju in obljubljanju čarobnih rešitev državljanom," je poudaril Monti.
Zavrnil je tudi Berlusconijeve ob-
Francoski
časnik
Liberation je napoved
kandidature
Silvia Berlusconija označil kot
»povratek mumije«
ansa
tožbe, da so varčevalne politike in reforme Montijeve vlade potisnile Italijo v recesijo. Pred 13 meseci se je država nahajala v zelo težkih finančnih pogojih. V enem letu je bil dosežen velik napredek, je poudaril.
Sedanji italijanski premier sicer ni želel razpravljati o svojih načrtih za prihodnost. Podporniki si želijo, da bi na volitvah vodil sredinsko opcijo. Drugi menijo, da bi si lahko Monti poskušal za-
gotoviti položaj predsednika države, nekateri pa špekulirajo, da bo zasedel kakšnega od stolčkov v Bruslju.
Včeraj je Monti poudaril le, da Italija "ima vlado in tako bo, dokler ne bo imenovana nova". V zvezi s špekulativ-nimi napadi, ki so posledica napovedi njegovega odhoda, pa je izrazil zaskrbljenost in dodal, da upa, da bodo trgi uvideli, da v Italiji "ni brezvladja".
Ena od posledic predčasnega konca mandata Montijeve vlade je tudi padec reforme pokrajin, ki je predvidevala precejšnje skrčenje števila pokrajin in s tem več stomilijonske prihranke.
Ker vlada nima več večine in ker je bilo vloženih preveč dopolnil, je bila prisiljena dekret umakniti, so poročali italijanski mediji.
Parlamentarne volitve bodo v Italiji potekale 17. ali 24. februarja, končni datum pa je odvisen od tega, kdaj bo predsednik republike Giorgio Napolitano razpustil parlament, je sporočila ministrica za notranje zadeve Anna Maria Cancellieri.
egipt - V Kairu protesti Mursijevih privržencev in nasprotnikov
Poveljnik vojske sklical sestanek političnih strank
KAIRO/LUKSOR - V egiptovski prestolnici so se vnovič na demonstracijah zbrali tako islamistični privrženci predsednika Mohameda Mursija kot tudi njegovi nasprotniki, ki protestirajo proti za soboto razpisanemu referendumu o osnutku nove ustave. Že zjutraj je na trgu Tahrir prišlo do streljanja, v katerem je bilo ranjenih devet protestnikov. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je streljanje izbruhnilo med protestniki, ki so se utaborili na trgu Tahrir, in uličnimi prodajalci. Popoldne so se pred Mursijevo palačo vnovič zbrali njegovi nasprotniki, zbrani pod opozicijsko Fronto nacionalne rešitve. Na protestih se je do večera zbralo več deset tisoč ljudi.
Na drugi strani so se začeli zbirati tudi islamistični podporniki Mursija. Tudi njihovo število je do večernih ur naraslo v več desettisočglavo množico. Med obema skupinama demonstrantov je bilo sicer kaka dva kilometra razdalje. Že v ponedeljek zvečer so se islamistični demonstranti zbrali v Luksorju, kjer so med dru-
Mohamed Mursi
ansa
gim vzklikali, da si egiptovski narod želi uvedbe šariatskega prava, ter mimoidoče prepričevali, naj se udeležijo sobotnega referenduma.
Poveljnik egiptovske vojske, general Abdel Fatah al Sisi pa je za danes sklical sestanek vseh političnih strank, na katerem bodo poskušali rešiti politično krizo, ki pretresa državo zaradi spornih odločitev islamističnega predsednika Mohameda Mursija. Na sestanek so vabljeni voditelji opozicijske koalicije Fronta narodne rešitve kot tudi predstavniki islamističnih
skupin, ki podpirajo predsednika Mursi-ja, predvsem Stranka svoboda in pravičnost in salafistične skupine. Sestanek naj bi potekal v vojaškem športnem kompleksu v severovzhodnem delu Kaira.
Osnutek nove ustave, ki ga je spisala ustavodajna skupščina, v kateri imajo večino islamisti, je sprožil najhujšo politično krizo v Egiptu od lanskega strmoglavlje-nja predsednika Hosnija Mubaraka. Minuli teden je nasilje med nasprotujočimi si protestniki terjalo sedem življenj, več sto ljudi pa je bilo ranjenih.
Vodilno združenje egiptovskih sodnikov pa je včeraj sporočilo, da 90 odstotkov njegovih članov ne bo nadzorovalo sobotnega referenduma o ustavi. Analitiki ocenjujejo, da ta odločitev verjetno ne bo preprečila izvedbe referenduma, vzbuja pa dodatne dvome v legitimnost procesa priprave nove ustave. Mursijev namestnik je sporočil, da bi se lahko referendum razvlekel na več dni, če ne bo dovolj sodnikov, ki bi nadzorovali glasovanje.
rim - Pogreb Riccarda Schicchija
italija - Pričati bi morala pred sodiščem
Porno Cerkev Ruby v Mehiki
Cicciolina in »gams« Rocco Siffredi, slovo pred oltarjem Za tožilko Bocassinijevo naj bi Berlusconi slušal zavleči proces
RIM - V večnem mestu so se včeraj poslovili od Riccarda Schicchija, nespornega kralja italijanske porno industrije, ki je pred dnevi v starosti 60 let podlegel posledicam hude sladkorne bolezni. Schicchi je od osemdesetih let preteklega stoletja odkril (in razkril ... ) porno zvezdice, kot so bile Ilona Staller, Moana Pozzi, Jessica Rizzo, Ramba in druge, pa tudi največji italijanski porno gams Rocco Siffredi se ima njemu zahvaliti, če je postal s svojim najbolj intimnim »delovnim orodjem« milijonar.
Schicchi je pokukal tudi v politični svet. Ustanovil je politično silo z imenom kkrščanskega prizvoka: Stranka ljubezni. A kaj ko na volitvah ni bila deležna tako ljubeznivega odziva kot njegove razgaljene deklice na filmskem traku ali v revijah za moške.
Prijateljice in prijatelji so Schicchija zadnjič pozdravili v cerkvi sv. Petra in Pavla v rimski mestni četrti Eur. Po maš-nem obredu je pred oltar stopila nekdanja radikalna poslanka Ilona Staller.
Oblečena, seveda. Plavolasa Cicciolina, kot so jo s porno vzdevkom poznali širom po svetu, se je kot nekakšna Magdalena enaindvajsetega stoletja med cerkvenimi zidovi vsa ganjena spomnila prijatelja in mentorja. Podobno ganjen je bil pred oltarjem tudi Rocco Siffredi. Krščanska pie-tas je ob zadnji uri prijatelja privedla v cerkev te nečistovalce, kot bi jim lahko rekli v tehničnem verskem izrazoslovju.
Rimska Cerkev se je v teh decembrskih dneh usmilila svojega pregrešnega sina Riccarda, ga sprejela v cerkev, mu ponudila krščanski pogreb.
Ob takem izrazu humanosti spomin sili v decembrske dni izpred šestih let. Takrat je dotrpel človek, ki ga je strašna bolezen 45 let tako morila, da se je je hotel znebiti. Njegova žena Mina, katoličanka, je rimsko Cerkev zaprosila za cerkveni pogreb. Cerkev je odgovorila »Ne«. Tako Piergiorgio Welby ni smel na svoji zadnji poti v cerkev, kot je to včeraj dočakal porno kralj Riccardo Schicchi.
M.K.
RIM - "Tatica src" Ruby, okoli katere se vrti eno od sojenj nekdanjemu italijanskemu premieru Silviu Berlusconiju, je izginila. 19-letna Maročanka s pravim imenom Karima el Mahroug, s katero naj bi imel Berlusconi plačane spolne odnose, ko je bila še mladoletna, bi morala v ponedeljek na strani obrambe pričati na sodišču v Milanu, a je ni bilo.
Sodnica Giulia Turri je Ruby zato izdala ponovno vabilo za pričanje na sodišču, tokrat za prihodnji ponedeljek 17. decembra, obenem pa policiji naročila, naj jo poišče. Toda Rubijeva odvetnica Paola Boccardi je včeraj povedala, da je njena varovanja v Mehiki. Tako naj bi ji sama sporočila. Pristavila naj bi, da se bo v Italijo vrnila šele januarja, zaradi česar se niti 17. t. m. ne bo predstavila na sodišču.
Milanska tožilka Ilda Boccassini je zaradi Rubyjinega izginotja medtem ostro kritizirala Berlusconijeve odvetnike. "To je strategija, kako zavleči proces, tako da bi Berlusconi zdržal do volilne kampanje," je menila. Tudi politični opazovalci menijo, da Berlusconi upa, da sodbe v procesu Ru-
Karima el Mahroug, bolje
znana kot Ruby
Italija in Španija zunaj enotnega patenta EU
BRUSELJ - Po več desetletjih pogajanj je Evropski parlament vendarle potrdil uvedbo enotnega evropskega patenta, ki naj bi pomembno okrepil konkurenčnost Evropske unije. Ministri EU, pristojni za konkurenčnost, so kompromisno besedilo potrdili v ponedeljek, evropski poslanci pa so jim sledili že včeraj. Patentni sveženj predvideva bistveno pocenitev patentov v EU in skrajšanje postopkov. Cilj unije je, da se prvi enotni evropski patent podeli v letu 2014, namen pa je, da bi patentni postopki za zaščito intelektualne lastnine postali dostopnejši za mala in srednje velika podjetja. Španija in Italija v projektu enotnega patenta sicer ne bosta sodelovali, ker nasprotujeta jezikovni ureditvi, po kateri bodo uradni jeziki le angleški, nemški in francoski. Skupni patent se zato uvaja v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja.
Chavez naj bi imel pred seboj le še nekaj mesecev
CARACAS - Venezuelski predsednik Hugo Chavez naj bi imel pred seboj le še nekaj mesecev življenja, je danes za venezuelski radio RCN dejal vene-zuelski zdravnik Rafael Marquina, ki naj bi bil podrobno seznanjen s Cha-vezovim zdravstvenim stanjem. "Bolezen je vstopila v agresivno fazo. Ima metastaze v ledvenem delu, ki pritiskajo na živce v ledvenem delu njegove hrbtenice, kar bo lahko privedlo do paralize," je pojasnil zdravnik, ki sicer živi v ZDA, a je znan po pravilnih prognozah Chavezovega zdravstvenega stanja, poročajo tuje tiskovne agencije.
Chavez je v soboto v televizijskem nagovoru presenetil s priznanjem, da se mu je rak ponovil in da bo moral ponovno na operacijo na Kubo. Pred tem je imenoval podpredsednika in zunanjega ministra Nicolasa Madura za naslednika, "če bodo potrebne predčasne volitve".
Vladajoča koalicija osvojila 60 odstotkov glasov
BUKAREŠTA - Vladajoča levosre-dinska koalicija je na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Romuniji osvojila okoli 60 odstotkov glasov, kažejo včeraj objavljeni končni izidi. Socialnoliberalna unija (USL) premiera Victorja Ponte je na volitvah v poslansko zbornico dobila 58,63 odstotka podpore, v senat pa 60,10 odstotka. Opozicijska desnosredinska Desna Romunija (ARD) predsednika države Traiana Basescuja je dobila okoli 16,6 odstotka glasov v obeh domovih parlamenta. Sledi Ljudska stranka Dana Diaconescuja (PPDD) z okoli 14 odstotki podpore. (STA)
ZLATO
(999,99 %%) za kg
42.276,54 €
-76,66
SOD NAFTE
(159 litrov)
107,33 $ +0,12
EVRO
1,2993 $ +0,50
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
11. decembra 2012
by ne bo pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami, na katerih se namerava znova potegovati za položaj premiera. Morebitna obsodba bi namreč lahko še dodatno škodila njegovemu že tako okrnjenemu ugledu.
Sojenje v primeru Ruby se je začelo aprila 2011, sodba pa se je napovedovala za januar. V primeru obsodbe bivšemu premieru in medijskemu mogotcu, ki sicer vse obtožbe zanika, grozi do 15 let zapora. Že konec oktobra letos je bil sicer Berlusconi zaradi davčnih utaj na prvi stopnji obsojen na štiri leta zapora.
valute	evro (povprečni tečaj) 11.12. 10.12.	
ameriški dolar	1,2993	1,2930
japonski jen	107,11	106,23
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,290	25,245
danska krona	7,4593	7,4591
britanski funt	0,80740	0,80440
madžarski forint	282,14	283,51
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6961	0,6963
poljski zlot	4,0921	4,1235
romunski lev	4,5443	4,5375
švedska krona	8,6449	8,6336
švicarski frank	1,2115	1,2068
norveška krona	7,3375	7,3250
hrvaška kuna	7,5245	7,5263
ruski rubel	39,8650	39,7440
turška lira	2,3173	2,3167
avstralski dolar	1,2381	1,2318
braziljski real	2,6951	2,6877
kanadski dolar	1,2820	1,2761
kitajski juan	8,1157	8,0684
indijska rupija	70,5130	70,4750
južnoafriški rand	11,2800	11,2365
1 2 Sreda, 12. decembra 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
sovodnje - Odbor sprejel izvršni načrt, začetek del še ni določen
^ I • v	•	tv V
Namesto bivšega igrišča bo vas dobila javni park
Sovodenjski občinski odbor je odobril dokončni in izvršni načrt preureditve območja bivšega nogometnega igrišča v Prvomajski ulici, ki nosi najbolj vidne posledice večmesečne prisotnosti gradbišča avtoceste Vileš-Gorica. Dela, ki spadajo v širši projekt ovrednotenja sovodenj-skega vaškega središča, bodo izvedli z deželnim prispevkom, začela pa se bodo verjetno proti koncu prihodnjega leta. Dežela je občini namenila 300.000 evrov, ki jih bo izplačala v petnajstih letih. Občina bo torej morala najeti posojilo, zato bo dejanski prispevek nekoliko nižji.
»Postopka za objavo razpisa za izbiro izvajalca ne moremo izpeljati, dokler ne bo družba Autovie Venete uradno zaprla gradbišča avtoceste,« pojasnjuje Alenka Florenin, županja občine Sovodnje, ki je načrtovanje javnega parka zaupala arhitektu Marcellu Fiscelliju. Park, ki bo nastal na južnem delu nekdanjega igrišča, bo sestavljen iz mreže med seboj pravokotno speljanih poti, prečkala pa ga bo daljša vijugasta steza. Mreža makadamskih poti bo območje parka delila na manjše zelenice v obliki štirikotnika, ki
bodo posejane s travo ter okrašene z grmički in drevesi. Park bo primerno razsvetljen in opremljen s koši za odpadke, klopmi in fontano s pitno vodo. »Načrtna rešitev, ki smo jo izbrali, omogoča, da bomo v prihodnosti s pridobitvijo dodatnih sredstev park lahko nadgrajevali. Eden izmed predlogov je bila ureditev igrišča za odbojko na mivki,« je povedala županja.
Kot rečeno spada javni park v širši načrt ureditve sovodenjskega vaškega središča, ki ga bo uprava glede na razpoložljivost finančnih sredstev izvajala postopno. »Na severnem delu bivšega nogometnega igrišča bomo na primer uredili parkirišče, ki bo služilo potrebam šole. Zemljišče je v lasti družbe Alpe, zato ga bomo morali najprej odkupiti. Z družbo smo se okvirno že dogovorili, čakamo pa na sredstva. Zemljišče nameravamo plačati z delom vsote, ki nam jo bo družba Autovie Venete dodelila kot odškodnino za občinske površine, ki jih je razlastila v okviru gradnje avtoceste; za razlaščena zemljišča bomo skupno dobili 112.000 evrov,« je zaključila županja Alenka Florenin. (Ale)
sovodnje - Zaščita
Nabavili bodo 26 dvojezičnih tabel in kažipotov
Na območju sovodenjske občine bodo namestili 26 novih dvojezičnih tabel in kažipotov. Občinska uprava jih bo nabavila z denarjem, ki ga bo črpala na podlagi zakona št. 482 iz leta 1999. Sovodenjska občina bo na urad dežele Furlanije-Julijske krajine za jezikovne in kulturne skupnosti naslovila prošnjo po prispevku v višini 2.234,87 evra, s katerimi bo v letu 2013 kupila osem dvojezičnih kažipotov, pet napisnih tabel z imenom ulic, štiri dvojezične krajevne table z napisoma »Rupa« in »Ga-bria-Gabrje«, dve dvojezični tabli, ki bosta označevali začetek naselja, pet dvojezičnih tabel za obvoz in dve premični tabli z napisom »Controllo elettronico di velocita-Elektronska meritev hitrosti«. »Iz zakona št. 482 lahko črpamo le sredstva za cestne table, kažipote, itd. Zato vsako leto zaprosimo za denar, ki služi tako za nakup novih tabel, ki jih nameščamo, kjer jih še ni, kot za zamenjavo starih enojezičnih tabel,« je povedala županja Alenka Florenin in pristavila, da sovodenjska občina vsako leto vlaga prošnje tudi za črpanje denarja iz zaščitnega zakona št. 38/2001, ki ga uporablja za zaposlitev tolmača, prevajanje aktov, prirejanje jezikovnih tečajev, objave v časopisih, ipd.
Območje bivšega nogometnega igrišča v Sovodnjah danes (levo) in načrt javnega parka (zgoraj)
bumbaca
gorica - Župan si je ogledal gradbišče
Z božičem tudi predor
Podjetje Edilramon začelo obnavljati stene - Uporabljali ga bodo lahko le pešci in kolesarji
Delavci podjetja Edilramon, ki mu je goriška občina zaupala gradnjo grajske vzpenjače, so začeli urejati predor Bombi. Če ne bo nepredvidljivih zapletov, se bo obnavljanje sten predora zaključilo pred božičem, nakar bo ponovno odprt za pešce in kolesarje. Včeraj dopoldne je goriški župan Ettore Romoli obiskal gradbišče, da bi na lastne oči preveril, kako potekajo dela ter se s predstavniki podjetja, direktorjem del Vitto-riom Ranalletto in predstavniki občinskih uradov pogovoril o tehničnih vidikih, ki so povezani s ponovnim odprtjem predora. Župan je izpostavil, da mora biti parkirišče v Ulici Giustiniani čim prej na razpolago avtomobilistom, zahteval pa je tudi zagotovila, da bosta predor in parkirišče primerno razsvetljena. Pred vhodom v predor, sporoča občina, bodo namestili nekaj cvetličnih korit. Župan je omenil, da bodo v okviru evropskega projekta Croctal prihodnje leto med Rafutom in vhodom v predor uredili kolesarsko stezo, občina Gorica pa se nadeja, da bi nato kolesarsko stezo podaljšala do Travnika in vključila tudi ta del mesta v projekt izposoje koles »bike sharing«.
Delavci pred predorom Bombi
bumbaca
gorica - Ovadili slovaška državljana
Kradla pisma
Moški in ženska sta beračila pred trgovino Famila, v avtu plen tatvine
Preprodaja ukradenega blaga in posedovanje orožja. To sta kaznivi dejanji, zaradi katerih so policisti letečega oddelka goriške kvesture ovadili dva slovaška državljana, ki so ju prijeli v ponedeljek zvečer pred marketom v Ulici Terza Armata v Gorici. Patrulja letečega oddelka se je v ponedeljek okrog 18. ure med rednimi kontrolami ustavila na parkirišču trgovine Famila, kjer sta mlad moški in ženska prosila miloščino. Ko sta zagledala policijski avtomobil, sta se skušala skriti za parkirana vozila, policisti pa so ju kmalu našli. Preverili so njuno istovetnost: šlo je za državljana Slovaške brez stalnega bivališča.
Ženska je stara 50, moški pa 31 let. Policisti so nato pregledali njegov avtomobil. Ko so odprli vrata, so takoj opazili koničast nož, dolg 13 centimetrov. V prtljažniku je bilo nekaj kovčkov, pod katerimi je bilo nekaj blaga (verjetno je šlo za plen tatvine) in nekaj pisem, ki so bila naslovljena na italijansko državljanko z bivališčem v Krminu, pod odejo pa so policisti našli vlomno orodje. Slovaška državljana so policisti odvedli v kasarno Massarelli. Moškega so prijavili zaradi preprodaje ukradenega blaga in nedovoljenega posedovanja orožja, žensko pa zaradi sodelovanja pri prodaji ukradenega blaga.
miren - Zbil ga je avto
V nesreči umrl 95-letni kolesar
Za posledicami prometne nesreče, ki se je v ponedeljek pripetila v Mirnu, je včeraj umrl 95-letni kolesar. Nesreča se je zaradi neupoštevanja prometne signalizacije s strani kolesarja pripetila nekaj minut pred 15. uro v križišču z regionalno cesto.
Kolesar se je peljal v naselju Miren po lokalni cesti proti križišču z regionalno cesto po klancu navzdol. Pred križiščem se ni ravnal v skladu z obveznostmi, izraženimi s prometno signalizacijo, so sporočili iz policije, saj je s kolesom zapeljal v levo na nasprotno smerno vozišče. V tistem trenutku je po regionalni cesti z njegove desne strani iz smeri Bilj pripeljal 18-letni voznik avtomobila, ki je v križišču zavil levo v smeri industrijskega centra v Mirnu. Pri tem je s prednjim delom vozila trčil v kolesarja, ki je nato padel in obležal na tleh. Novogoriški reševalci so ugotovili, da je možakar huje poškodovan, zato so ga po nudenju nujne zdravniške oskrbe prepeljali v šempetrsko bolnišnico, kjer je kasneje podlegel poškodbam. O dogodku bo obveščeno tudi okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. (km)
nova gorica
Spretni tat pričakal žrtev na parkirišču
Policisti pozivajo k previdnosti zlasti ženske in starejše ljudi
V zadnjih dneh smo že večkrat poročali o drznih tatvinah, ki se po podobnem scenariju dogajajo na parkiriščih pred goriškimi nakupovalnimi centri. Do žrtev, navadno so to ženske ali pa starejši ljudje, ki se po nakupih usedejo v svoje avtomobile, nenadoma pristopi neznanec, ki jim dopoveduje, da je nekaj narobe z zadnjimi pnevmatikami ali pa z zadnjim delom avtomobila. Ko lastnik vstane iz vozila, da bi si zadevo ogledal, mu drugi ali pa kar isti neznanec iz avta ukrade torbico.
Podobno se je v ponedeljek pripetilo ženski v Ajdovščini. Ko se je po nakupih vrnila v avtomobil, je do nje pristopil neznanec in ji začel dopovedovati, da je nekdo trčil v zadnji del njenega vozila in ga podrsal. Ko se je ženska osredotočila na vozilo, je neznanec izkoristil njeno nepazljivost in ji iz avta ukradel torbico z osebnimi dokumenti, bančnimi karticami in telefonom. Policisti zato pozivajo k previdnosti. Če kdo naleti na takšno osebo, naj si skuša čim bolj zapomniti njen izgled ter naj obvesti policijo. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 12. decembra 2012
13
nova gorica - Zabava v mestu
Mladina je korak bližje diskoteki
Da Nova Gorica ponovno potrebuje diskoteko, je prepričan župan Matej Arčon, zato bo, kot kaže, občina postala 100-od-stotna lastnica nekdanjega Odeona, pred leti priljubljenega shajališča mladih z obeh strani državne meje. Prostore bi po županovih besedah nato prepustili v najem ponudniku, ki bi ponovno odprl disko. Mladini tako ne
bi bilo več treba hoditi drugam, kar za seboj povleče tudi problem prevoza in nevarnost prometnih nesreč, zaradi česar bi bilo ponovno odprtje diskoteke v mestu tudi v interesu staršev.
V začetku devetdesetih so se mladi lahko zabavali kar v treh diskotekah v mestu: v Odeonu, ki se je kasneje preimenoval v
Nekdanja novogoriška priljubljena diskoteka sedaj gosti le občasne dogodke
fotok.m.
Cream, nato pa še v Marco Polo, v diskoteki Alcatraz in še na plesišču ob bazenu nekdanjih Meblovih obratov v Kromberku. V sedanjih časih je slika drugačna: Mostovna v Solkanu pritegne bolj alternativno občinstvo, druge stalne ponudbe zabave za mlade v mestu ni, z izjemo kromberškega disko kluba Square. Pa tako radi jim očitamo, da se družijo le še na virtualnih socialnih omrežjih ali če se ob vikendih zbirajo v borovem gozdičku in za seboj puščajo razbite steklenice.
Po zadnjih dogodkih sodeč, se bo vendarle nekaj premaknilo. V stavbi, kjer ima občina večinski delež, bo skušala postati 100-odstotna lastnica. S podjetjem Projekt, ki je lastnik dela zemljišča, na katerem stoji objekt, so se dogovorili o zamenjavi nekaj parkirnih mest, na podlagi tega pa bodo s solastnikom stavbe, podjetjem Polo Inn, naredili etažni elaborat in razdelili lastnino. Podjetju Polo Inn bi se na ta način povečal delež v delu objekta, kjer ima restavracijo Marco Polo. Objekt, v katerem naj bi bil po prvotnih načrtih mladinski center, je namreč občina konec osemdesetih let zgradila v sodelovanju z novogoriškim Hitom, ki je leta 2008 sklenil prodati svoj delež. Ker občina tedaj ni uveljavljala predkupne pravice, je teh 30 odstotkov kupilo podjetje Polo Inn, občina pa je za preostali del z njim sklenila najemno pogodbo. Po izdelavi etažnega elaborata bo zasebni in občinski del razdeljen in zadeve lahko stečejo. Zaklonišče oz. diskoteko bi potem občina dala v najem nekomu, ki bi v njej zopet oživel program za mlade, kar sicer ni tako lahko, kot je bilo pred desetletjem ali dvema: zahteve po varnosti so strožje, današnja mladina ima tudi precej drugačne navade. Ker se zna iskanje novega najemnika zavleči, razmišlja novogoriški župan o tem, da bi za to sezono prostor oddali Klubu goriških študentov ali Mladinskemu centru.
Katja Munih
gorica - Novosti morda po novem letu
Kje bodo plesali?
Pogovori med občino in navezama podjetnikov, ki sta se zanimali za odprtje diskoteke, so trenutno»zamrznjeni«
V goriški nočni ponudbi mladi že dolgo pogrešajo lokal, v katerem bi lahko ob koncih tedna tudi plesali. Pravega diska Gorica še ni dočakala, podobnemu namenu pa so pred leti služili klubi, kot sta bila Fly in Sottosopra. Še pred njihovim odprtjem (in zaprtjem) so se plesni mrzlici občasno in v poznih nočnih urah prepuščali obiskovalci nekaterih navadnih barov in pubov, med katerimi sta izstopala Vittoria in Rob Roy, od vsega tega pa so danes ostali le spomini. Goriška mladina, ki si želi plesne zabave, se v zadnjih letih podaja v kromberški Square (pozimi) ali v Sesljan (poleti), saj je vzdušje v lokalih goriškega mestnega središča, kjer med drugim velja županov sklep
proti hrupu, v glavnem zelo umirjeno.
Zato ne preseneča, da je v prejšnjih mesecih novica o morebitnem odprtju diskoteke v Podgori ali v okolici Ulice Terza Armata, o katerem sta razmišljali dve navezi podjetnikov, močno odjeknila v javnosti in ustvarila kar nekaj pričakovanja. Navezi sta stopili v stik z goriško občinsko upravo, ki je pobudi podpirala, od poletja pa v zvezi s tem ni bilo več novic. » Zaenkrat je zadeva "zamrznjena",« je po pogovorih z eno izmed dveh navez povedal občinski odbornik Stefano Ceretta, ki pa poudarja, da projekt ni še propadel: »Pogovori se bodo nadaljevali po novem letu. Naša uprava lahko seveda nudi le institucionalno podpo-
ro, ostalo je stvar zasebnikov.« Nobene novosti ni posredovala niti občinska odbor-nica Arianna Bellan, ki je bila v stiku z drugo navezo. Ta skupina podjetnikov je iskala lokacijo izven mestnega centra, ki bi ji ne bilo treba spreminjati namembnosti (hala v kompleksu bivše tovarne v Podgori torej ni bila primerna), ni pa znano, ali jo je našla. »Trenutno ni novosti,« je povedala Bellanova, ki upa, da se bodo pogovori nadaljevali in zaključili z odprtjem diska. Če se to ne bo zgodilo, bodo mladi še naprej odhajali na zabavo v Sesljan ali čez mejo, kjer bi med drugim lahko v doglednem času prišlo do odprtja prave diskoteke, o kateri poročamo v zgornjem članku. (Ale)
gorica - Na Travniku
Po »sladki vasici« glasba in ognjemet
Silvestrovanje pod milim nebom, ki ga bo ob glasbi skupine Exes in DJ-jev obogatil 20-minutni ognjemet, bo vrhunec prazničnih pobud, ki jih goriška občina prireja v sodelovanju s trgovci, raznimi ustanovami in društvi, ki sodelujejo pri oživitvi mesta v božično-novoletnem času. Decembrski program, ki je kljub kriznemu času zelo bogat, je včeraj predstavil goriški občinski odbornik Rodolfo Ziberna, ki je bil tudi pobudnik največje novosti letošnjega goriškega decembra, t.j. tržnice »Slaščice na meji« (Dolci di frontiera).
Travnik bo med 19. in 24. decembrom poživilo 21 lesenih hišk, v katerih bo 22 deželnih, slovenskih, avstrijskih in madžarskih prodajalcev ponujalo najrazličnejše slaščice, od palačink in štrukljev do pogač in madžarske sladice Kurtoskalacs. Za tiste, ki imajo raje slane jedi, bodo trgovci združenja Lenuovevie ponovili pobudo, ki se je odlično obnesla med praznikom Okusi na meji. »V štirih praznih trgovinah v Ra-štelu bodo na voljo srbske specialitete beograjske restavracije, dobrote gostilne Mar-kovec iz Črnomlja in dobrote s solkanskim radičem. Odprta bo vinoteka v bivši trgovini Krainer, na Travniku pa namerava skupina vinarjev s Kojskega v istih dneh odpreti še novo vinoteko, ki bo v bodoče ponujala tudi turistične usluge,« je napovedal predsednik združenja Lenuovevie Be-niamino Ursic. Številne animacijske pobude, potujoče koncerte in še marsikaj bodo priredili trgovci zveze Ascom-Conf-commercio, ki so mestno središče tudi okrasili s 1.300 metrov dolgo rdečo preprogo, društvo Vitamine creative pa bo ponudilo pobude za otroke, koncerte in - če bodo rešili nekaj tehničnih težav - tudi vožnje s kočijo. Program silvestrovanja, ki ga prirejajo v sodelovanju z društvom Allinc-lusive, bo podoben lanskemu. Igrala bo skupina Exes, ki je že nastopila lani, glas-
Božična jelka na Travniku
bumbaca
bo pa bodo vrteli tudi DJ-ji. Na Travniku bodo delovali številni kioski s hrano in pijačo, ob polnoči pa bo goriško nebo razsvetlil pirotehnični spektakel. V decembrski program so vključili nastope krajevnih glasbenih šol (sodeloval bo tudi center Ko-mel), tržnice, gospel koncert v Kulturnem domu, razstave , itd. V torek, 18. decembra pa bosta goriški in novogoriški župan prižgala lučke na cedri, ki krasi trg obeh Goric. (Ale)
ronke-tržič - Mladina brez diskotek
A ■	V	V • I •	•
»Nočno življenje« športnega centra
Valentini's center, ki se je nato preimenoval v Hippodrome in Before, ob njem pa še Boa Vista, Bomba, Ola in Je-ko Bay. To so nekoč bila prizorišča nočnega življenja v Tržiču in okolici, kjer danes tako kot v Gorici primanjkuje diskotek ali disko barov. Lokal Boa Vista v Marini Novi je pred več kot 15 leti uničil požar, ogenj pa je požrl tudi lokal Ola v Marini Julii, ki pa je bil že zaprt. Poletni lokal Jeko Bay v Štarancanu so brez velikega uspeha skušali oživiti leta 2007, lokal Bomba v Ulici Grado so najprej spremenili v restavracijo, nato pa dokončno zaprli. Najbolj kompleksno zgodbo ima diskoteka, ki se je leta 1984, ko jo je preda-
la namenu Serena Grandi, imenovala Valentinih center. Kasneje se je preimenovala v Hippodrome, nato v Before. Zaprli so jo leta 2000 ob prisotnosti Pietra Ta-riconeja, enega izmed prvih protagonistov resničnostnega šova Veliki brat v Italiji. Objekt so nameravali spremeniti v komercialni center, projekt družbe Ducale pa je po nekaj mesecih propadel. Od takrat je bivša diskoteka zapuščena: objekt občasno uporabljajo le ljudje s socialnega roba. Pred nekaj tedni so v Ronkah odprli Buzz, kjer lahko mladi poslušajo glasbo in plešejo. Buzz pa ni diskoteka, pač pa športno središče, ki se ob petkih in sobotah spremeni v nočni lokal.
gorica - Sindikati na županstvu
»Ukinjali bomo socialne storitve ali višali davke«
ronke - Po številu potnikov rekordno leto za letališče
V protitoku
»Finančni rezi, ki so posledica gospodarske krize in bodo prizadeli javne uprave, bodo imeli težke posledice za socialno najbolj ogrožene ljudi.« S to ugotovitvijo so soglašali župan Ettore Romoli in odborni-ca Silvana Zamparo ter krajevni predstavniki sindikalnih organizacij upokojencev, ki so se včeraj sestali na goriškem županstvu. Treba bo pritisniti na deželo, zato da bo javnim upravam priznala več denarja, so menili. »Goriška občina je bila vedno pozorna do socialno ogroženih ljudi,« je izjavil župan in dodal: »V ta namen je družinam v stiski, tudi zaradi zaposlitvene krize, nakazovala denar iz lastne blagajne. Finančni rezi, ki jih napovedujejo, pa nas bodo po sili razmer pripeljali do tega, da bomo morali ukiniti ne-
katere socialne storitve ali pa bomo morali zvišati davke. Računamo na občutljivost predsednika deželne vlade Renza Tonda in na pomoč sindikatov, ki lahko prikličejo pozornost deželnega sveta k tem vprašanjem.«
Predstavniki sindikatov upokojencev Giuseppe Torraco (SPI-Cgil), Giovanni Borriello (FNP-Cisl) in Roberto Devetak (UILP-Uil) so nato napovedali protokol, ki naj bi ga podpisala tudi občina, in orisali sindikalne zahteve, ki jih zagovarjajo na državni in lokalni ravni. Opozarjajo na problem oseb v stiski, ki jim je potrebno pomagati z davčnimi olajšavami, zlasti problem tistih občanov, ki so na pragu oprostitve davkov. Zavzemajo pa se tudi za olajšanje davčnega bremena za odvisne delavce.
Ronško letališče
»Naša pričakovanja so, da bomo zaključili letošnje leto s 3-odstotnim porastom v primerjavi z lanskim letom, ki je itak že bilo izredno uspešno leto. Računamo, da bomo letos presegli prag 880 tisočih potnikov.« To je izjavil Sergio Dres-si, predsednik delniške družbe Aeropor-to Friuli Venezia Giulia, ob robu ceremonije, ki je včeraj potekala na deželnem letališču v Ronkah. V tamkajšnji konferenčni dvorani je bila najprej maša, sledilo je podeljevanje priznanj uslužbencem in sodelavcem letališča: uslužbenka Nella Co-lussi je bila nagrajena zaradi 40-letnega delovnega staža, Emiliano Boscarol za najboljšo idejo s področja varnosti, Rita Cla-rich in Ivan Montagner iz zadruge Alba pa
za asistenco gibalno oviranim potnikom.
Dressi je včeraj še navedel, da so v letošnjem novembru zabeležili 1,5-odstotni porast v primerjavi z istim mesecem lanskega leta. Čeprav je odstotek nižji v primerjavi z oktobrom (+4,5%), je ronški rezultat v protitoku z državnim trendom: v obdobju januar-oktober so v Italiji zabeležili 0,4-odstotni upad potnikov, v Ron-kah pa je njihovo število naraslo za 3,3 odstotka. V letošnjem letu je 37 odstotkov potnikov izkoristilo lete nizkocenovnih letalskih družb, ki v Ronkah ponujajo enajst destinacij. Zabeležili so tudi porast čar-terjev, zlasti iz Rusije, ki so po Dressijevem navajanju pripeljali dvajset odstotkov potnikov več kot v lanskem letu.
14
Sreda, 12. decembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - »Proti severnemu vetru« v abonmajski sezoni SSG
Uspeh tudi na odru
V dramski predstavi je romantični priokus vedno dobrodošel pri publiki vseh starosti in to predvsem, ko je ljubezensko hrepenenje neizpolnjeno (morda ker je zato bolj verjetno). Pisma pa so od nekdaj in na splošno najbolj osebno sredstvo za izpovedovanje čustev, tudi če so iz papirnate prešla v elektronsko obliko. Predstava »Proti severnemu vetru«, ki je v ponedeljek gostovala v Kulturnem domu v okviru abonmaja za Gorico Slovenskega stalnega gledališča, je imela vse adute, da je lahko prepričljivo nagovorila gledalce: sentimentalni zaplet, kre-dibilnost vsakdanje zgodbe, moderno go-
vorico, kanček humorja, dober tekst, prikupno glasbeno kuliso, zanimivo scensko postavitev in ne nazadnje dva prepričljiva interpreta, kot sta igralca Vesna Pernarčič in Rok Vihar. Zadovoljna publika - med katero je bil marsikateri mlad obraz - ju je na koncu večkrat privabila na oder za zasluženi aplavz.
Dramska priredba knjižne uspešnice Daniela Glattauerja v režiji Alena Jelena je prevzela tudi tiste, ki romana še niso prebrali, z zgodbo o spletnem razmerju, ki ne prenaša »dimenzijskega preskoka«, saj je soočanje s fizično osebo lahko neobvladljivo v pri-
Odlična igralca Vesno Pernarčič in Roka Viharja je publika po koncu predstave večkrat privabila na oder za zasluženi aplavz
bumbaca
merjavi z varno distanco virtualnega odnosa. Pomanjkanje srečnega razpleta vrednoti originalno zgodbo z ne-banalnim koncem, kar pa je nekoliko razočaralo najbolj sentimentalno razpoložene gledalce, ki so upali, da se bosta strogo ločena svetova, ki jih učinkovita scenografija Vasilije Fišer ponazarja, na koncu združila. Kdor je prebral roman, pa si je ogledal predstavo s drugačnim pričakovanjem: med temi še bolj zahtevnimi gledalci je marsikdo priznal, da je predstava učinkovito zrcalila podobo, ki si jo je ustvaril ob branju. Ob odraslih abonentih in gledalcih so se večerne predstave udeležili
SNG NOVA GORICA
Odločali o odpovedih
Na včerajšnji seji sveta zavoda Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica so obravnavali pritožbe dveh zaposlenih glede izredne odpovedi delovnega razmerja v začetku novembra; nekdanji vodja odnosov z javnostjo Borut Bašin in računovodkinja Nevenka Razdevšek Žbona sta ju prejela zaradi suma kaznivega dejanja. Po daljši razpravi je svet zavoda sprejel sklep, o odločitvi pa bo seznanil javnost, ko bo udeležencem postopka sklep tudi uročen. Predvidoma bosta nekdanja zaposlena sklep prejela v prihodnjih dneh, Bašin včeraj z vsebino, tudi neuradno, še ni bil seznanjen. Postopek za izredno odpoved je po dolžnosti sprožil direktor gledališča Jožko Čuk, ki je delavca nadomestil z notranjimi zaposlenimi, delo zato poteka nemoteno.
tudi dijaki treh goriških licejev, ki so jim bile vsebine in govorica predstave zelo blizu.
Premišljena izbira predstav abonmajskega programa je tako že drugič zadovoljila in prepričala goriške abonente, ki so se po sodobni drami Vinka Mo-derndorferja o sedanjih kriznih in tesnobnih časih sprostili ob ogledu bistre in atraktivne uprizoritve Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Naslednja abonmajska, gostujoča predstava bo 14. januarja, ko bo igralka in pisateljica Maja Gal Štromar predstavila svojo avtorsko monodramo »Alma Ajka«.
V	Štmavru o varnosti
Združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje v sodelovanju s kulturnim društvom Sabotin prireja jutri, 13. decembra, ob 17.30 na sedežu društva Sabotin v Štmavru javno srečanje na temo varnosti in preprečevanja kaznivih dejanj zlasti na račun starejših ljudi; predavali bodo karabinjerji s pokrajinskega poveljstva v Gorici. (vip)
Delovna nesreča v Vrtojbi
V ponedeljek se je v enem od podjetij v Vrtojbi pripetila delovna nesreča. Medtem ko je 48-letni delavec z viličarjem natovar-jal tovor na vozilo, je pri vzvratni vožnji zadel 47-letnega delavca in mu zapeljal čez nogo. Poškodovanec se zdravi v šempetrski bolnišnici. (km)
Vabilo za ljubitelje opere
Goriška skupina Amici della Lirica prireja nocoj ob 20.30 v Tumovi dvorani KB centra na Verdijevem korzu v Gorici javno srečanje z nadzornikom gledališča Verdi v Trstu Claudiom Orazijem, ki bo predstavil operno sezono teatra in januarski program. Večer je namenjen vsem ljubiteljem opere.
Ločniško odporništvo
Na pobudo VZPI-ANPI in AVL bo drevi ob 20. uri v občinskem središču v Ločniku govor o knjigi »Un Paese La Resistenza - Te-stimonianze di uomini e donne di Lucini-co« avtorice Carmen Perco Jacchia; predstavila jo bo zgodovinarka Liliana Ferrari.
V	Gabrjah božični koncert
Jutri, 13. decembra, ob 20.30 bo društvo Skala priredilo v Gabrjah tradicionalni božični koncert. V gabrski dvorani bodo nastopili domači moški pevski zbor Skala, mladinski zbor Neokortex in ženska vokalna skupina Danica z Vrha. Pevske točke bodo povezovali gabrski otroci. (vip)
gorica-štmaver - Tradicija v mestu in po vaseh
Miklavževe obiske spremljajo doživetja za otroke in odrasle
O'Klapa med nastopom (zgoraj), štmavrski zborček (spodaj)
foto lk, bumbaca
Sveti Miklavž se je med svojim večdnevnim potepanjem po Goriški pomudil tudi v Štmavru in Gorici. Kot je tradicija, je med štmavrske otroke prišel na povabilo kulturnega društva Sabotin. Na društvenem sedežu so se zbrali domačini in tudi otroci z družinami iz sosednjih vasi. Gostu so otročiči najprej poklonili lutkovno predstavo »Muca copatarica«, ki jo je pripravila Katja Volpi; posebne pozornosti je bila deležna scena, ki jo je domačin Adrijan Feri izdelal iz odpadnega materiala. Zapel je še otroški zbor pod vodstvom Lare Feri, nakar je bil na vrsti Miklavž, ki je ob darovih delil pohvalne, včasih tudi karajoče, a vendar dobronamerne besede.
Posebno doživetje je bilo tudi miklav-ževanje v slovenskem pastoralnem središču v Gorici; dvanajst odličnih mladih igralcev iz skupine O'Klapa je odigralo »Božič očka Martina«, zgodbo o dobroti do malih ljudi, prežeto s toplino preteklega časa; igro je režiral Franko Žerjal v sodelovanju s Katerino Fer-letič. Miklavž je obdaril prisotne otroke in mladino, pa tudi gledališke igralce in njihovi vodji, še lepši dar pa je bil zanje dolgi aplavz ob koncu igrice.
pevma - Miklavž v vrtcu
Otroški dobrotnik med pikapolončki
Med darili tudi omarici, velika blazina in tabla
Najbolj pričakovani trenutek...
V četrtek minulega tedna je na vrata otroškega vrtca Pikapolonica v Pevmi potrkal sv. Miklavž in razveselil prav vse. Ker so v tamkajšnjem vrtcu sami dobri otroci, ni imel s seboj parkeljnov. Belobradi svetnik je najprej pokramljal z malimi junaki; med njimi so bili tudi naj-najmlajši, in sicer trije otroci, ki se bodo pridružili ostalim komaj v januarju, ker niso še dopolnili treh let starosti. Miklavževe prijazne besede so ogrele mala srčka, njihove oči pa so se zaiskrile, ko je začel deliti darila. Prinesel je flomastre, le-senke, voščenke, čokolado, bom-bončke in lizike, letos pa je bil posebno radodaren, saj je vrtec pridobil še dve omarici, veliko mehko blazino in tablo; za vse to se je treba zahvaliti staršem in ravnateljstvu večstopenjske šole, v vrtcu pa so hvaležni tudi župniku Karlu Bolči-ni. Pikapolončki so se postavili v zbor in poklonili gostu tri pesmi.
gorica-ljubljana - Msgr. Carlo Redaelli
Nadškofov prvi obisk
Udeležil se je slovesnega zaključka jubilejnega leta ob 550-letnici ljubljanske škofije in bil deležen posebnega pozdrava
Novi goriški nadškof Carlo Redaelli se je v nedeljo udeležil slovesnega zaključka jubilejnega leta ob 550-letnici ljubljanske škofije. Cesar Friderik III. je namreč 6. decembra 1461 ustanovil ljubljansko škofijo, devet mesecev kasneje, 6. septembra 1462, pa jo je papež Pij II. potrdil. Obred v tamkajšnji stolnici sv. Nikolaja je vodil kardinal Franc Rode kot papežev posebni odposlanec, ob njem so bili vsi slovenski škofje, sarajevski kardinal Vinko Puljic, apostolski nuncij Juliusz Ja-nusz in nadškof v Beogradu Stanislav Hočevar.
Za msgr. Redaellija je to bil prvi uradni obisk v Sloveniji po imenovanju na čelo goriške Cerkve, hkrati je bil edini škof iz Italije. Tudi zato ga je ljubljanski nadškof Anton
Stres na začetku bogoslužja uradno pozdravil in izrazil veselje, »ker je prvič med nami«. Na goriški nadškofiji so povedali, da Re-daellijeva prisotnost v Ljubljani ni bil le vljudnostni obisk pri sosedih, temveč znamenje skupnega potomstva oglejske Cerkve. K temu gre dodati dejstvo, ki se ga msgr. Redaelli dobro zaveda, da goriško cerkveno skupnost tvorijo tudi slovenski verniki. O tem, da imata Gorica in Ljubljana veliko skupnega, pa pričajo tudi velika kipa oglejskih mučenikov Mohorja in Fortunata na zunanji steni ljubljanske stolnice ter kapela bližnje nadško-fije, ki je zelo podobna kapeli goriškega nadškofa; to seveda ni naključje, saj je gradnjo obeh kapel naročil Jakob Missia, nadškof najprej v Ljubljani, nato pa še v Gorici.
Msgr. Redaelli med somaševanjem
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 12. decembra 2012
15
gorica - Drevi
Črnska glasba
Decembrski glasbeni dogodki
V goriškem Kulturnem domu bo nocoj ob 21. uri gospel koncert z naslovom »Nekoč ... 40 let black music«, na katerem bo nastopil zbor Soul Circus iz Tržiča; vstop bo prost.
Po današnjem koncertu se bo v naslednjih tednih zvrstilo na Goriškem še nekaj vabljivih glasbenih dogodkov. V torek, 18. decembra, z začetkom ob 20.15 bo v novogori-škem Kulturnem domu nastopila ameriška skupina F.O.C.U.S. Sound of Victory; koncert sodi v okvir festivala Go-Gospel 2012, ki ga skupaj prirejata goriški in novogoriški Kulturni dom. V petek, 28. decembra, ob 20.30 pa bo na kmetiji Rubijski grad na Vrhu koncert mednarodnih božičnih pesmi »Nativitas mundi«; protagonist večera bo skupina Arte-voce Ensemble, v kateri nastopa tržaška pevka Martina; vrhovski koncert prireja goriški Kulturni dom v sodelovanju z društvom Danica in občinsko upravo iz Sovodenj.
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 »Le 5 leggende«; 21.45 »Di nuovo in gio-co«.
Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Una famiglia perfetta«.
Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »E se vivessimo tutti insieme?«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 »Le 5 leggende«; 21.45 »Di nuovo in gio-co«.
Dvorana 2: 18.00 - 20.00 »II peggior Natale della mia vita«; 22.00 »Law-less«.
Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Una famiglia perfetta«.
Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Mo-onrise Kingdom - Una fuga d'amore«. Dvorana 5: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Ruby Sparks«.
Razstave
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH V PALAČI ATTEMS v Gorici je na ogled razstava združenja Prologo z naslovom »Profezie«; s prostim vstopom do 6. januarja 2013 od torka do nedelje 10.0017.00, zaprto 25. decembra, odprto 1. januarja 2013 13.30-17.00.
DRUŠTVO ARS vabi na ogled prodajne razstave v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas« v galeriji Ars na Travniku v Gorici; po urniku odprtja Katoliške knjigarne.
V	GALERIJI 75 NA BUKOVJU v Štever-janu bo v petek, 14. decembra, ob 20. uri odprtje fotografske razstave. Sodelovala bosta Fotoklub Skupina 75 in Foto klub Nova Gorica, na ogled bodo tudi fotografije v sklopu razstave fotografije Nova Gorica 2012 in izbor nagrajenih del Dia Primorska 2012; razstava bo na ogled do konca decembra, urnik po dogovoru na info@skupina75.it.
V	GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo samo v nedeljo, 16. decembra, med 9.30 in 19.30 na ogled razstava z naslovom »Il Natale nella grande guerra 1914-18. Immagini dal fronte«; vstop in vodeni ogledi 11., 15. in 18. uri so brezplačni. Razstava Gaetana Papaleja z
gorica - Jutri
»Skrivnost none« ob kavi
Knjigi »Skrivnost none Ge-novefe« avtorice Doris Jarc bo posvečeno jutrišnje srečanje iz niza »Na kavi s knjigo«. Na pobudo Katoliške knjigarne, Založništva Tržaškega tiska, založbe Mladika in Goriške Mohorjeve družbe bo potekalo z začetkom ob 10. uri v Katoliški knjigarni na goriškem Travniku.
Knjiga »Skrivnost none Ge-novefe« je izšla v letošnji knjižni zbirki Goriške Mohorjeve družbe in je namenjena zlasti mlajšemu občinstvu, sicer ne ravno prvošolčkom, nagovarja pa tudi odraslega bralca. V izmišljeno zgodbo o primorski deklici Pikici, ki odkriva svet okrog sebe ter zgodovinske in družbene razmere, so vtkani resnični dogodki. Knjigo je z duhovitimi črno-be-limi ilustracijami opremila Jana Ko-rečič, prav tako kakor avtorica doma iz Vrtojbe; pripoved Jarčeve in ilustracije Korečičeve se v knjigi odlično ujemata.
naslovom »Stili metallici« bo na ogled do 14. decembra od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.3013.30; vstop prost.
V	GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču (Ul. Marziano Ciotti 51, spazza-pan@gmail.com) bo v petek, 14. decembra, ob 18. uri« odprtje razstave Wertherja Toffolonija z naslovom »Per sedersi«; na ogled bo do 14. aprila 2013 ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00.
V	PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo v petek, 14. decembra, ob 19. uri odprtje razstave del, ki so nastala na 10. mednarodnem fotografskem srečanju »Castrumfoto« z naslovom »Castrumfoto 2012: Preobleka«. Razstavljajo: Egon Bajt, Primož Brecelj, Lorella Klun, Nataša Košmerl, Roberto Kusterle, Andrej Perko, Polona Perko, Borut Peterlin, Katja Pintar, Bojan Ra-dovič, Sašo Vrabič; na ogled bo do 13. januarja 2013; več na www.venopi-lon.com, pilonova.galerija@siol.net.
GORIŠKI DRŽAVNI ARHIV v Ul. dell'Ospitale 2 v Gorici bo v nedeljo, 16. decembra, odprt javnosti med 9.30 in 14.30. Ob 9.30 in 11. uri bosta potekala vodena ogleda (nujna rezervacija po tel. 0481-532105) celotnega arhiva z dokumenti iz let 1300 do 1800 ter božičnih razglednic.
KD MOPZ KROMBERŠKI VODOPIVCI, Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Goriški muzej in mestna občina Nova Gorica vabijo v grad Kromberk na ogled razstave z naslovom »Vinko Vodopivec 18781952. Duhovnik in glasbenik«; do konca leta od ponedeljka do petka 9.00-17.00 ob nedeljah in praznikih 13.00-17.00. Več na www.goriskimuzej.si.
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled razstava kiparja Pavla Hrovatina z naslovom »Harmonija Krasa«; do 10. januarja 2013.
Koncerti
ADVS GORICA, ADMO IN ADO vabijo na božični koncert z naslovom »Parole e Música per la Vita« z orkestrom Fil(m)armonica v soboto, 15. decembra, ob 20.30 v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici.
KD MOPZ KROMBERŠKI VODOPIVCI vabi na jubilejni celovečerni koncert ob 60-letnici smrti duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca v soboto, 15. decembra, ob 19.30 v gradu Kromberk.
ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncertov z naslovom »Gorizia clas-sica«: v soboto, 15. decembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju 13 nastopata Paolo Tognon (dulciana bas in sopran) in Pier Luigi Polato (renesančni liuto in ar-ciliuto); vstop prost.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v nedeljo, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert Balkan festival orchestra; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipizer.it.
M Izleti
»POHOD SEDMIH ČUDES« v organizaciji KD Danica bo v nedeljo, 16. decembra, z zbirališčem pred centrom Danica na Vrhu med 8.30 in 9.30.
SPDG vabi na udeležbo na nočni spominski pohod v Dražgoše čez Ratito-vec, ki bo na noči med 12. in 13. januarjem 2013. Prijave do 31. decembra po tel. 320-1423712 ali an-drej@spdg.eu (Andrej).
□ Obvestila
Gledališče
OBČINSKA LEKARNA V ŠTANDREŽU
bo do februarja 2013 poskusno odprta tudi ob ponedeljkih 8.30-12.30, 15.3019.30.
DRŽAVNA KNJIŽNICA v sodelovanju s knjigarno UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) prireja dobrodelno pobudo »Podari knjižno darilo državni knjižnici v Gorici«. Knjižni boni so na razpolago v knjigarni Ubik.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v petek, 28. decembra, v restavraciji Primula v Solkanu. Prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481 20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 20 evrov.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 28. decembra, odpeljal avtobus udeležence na prednovoletno silvestrovanje v restavracijo Primula v Solkanu ob 16. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah, pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču, v Pod-gori, pri vagi in na Goriščku-trgu Me-daglie d'oro. Začetek srečanja bo ob 17. uri.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE
obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 14.30 in 18. uro, ob ponedeljkih med 8. in 10. uro in ob sredah med 11. in 13. uro.
PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR - Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2012 na naslov: Zveza slovenske katoliške pro-svete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«.
V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v nedeljo, 16. decembra, med 11. in 18. uro božična tržnica z lokalnimi pridelki in obrtniškimi izdelki.
GORIŠKA OBČINA objavila razpis, na podlagi katerega bo dvajset dijakov, ki obiskujejo višje srednje šole v Gorici in so v prejšnjem šolskem letu dosegli dober učni uspeh, nagradila s prispevkom v višini 200 evrov. Kandidati bodo morali izpolniti obrazec, ki je na voljo na spletni strani občine Gorica ali v uradu Informagiovani v Ulici Vit-torio Veneto, predstaviti pa bodo morali tudi ekonomski količnik družine ISEE, ki ne sme presegati 40.000 evrov. Prošnje bodo na uradu za protokol občine zbirali do 14. decembra.
SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL IZ DOBERDOBA organizira v petek, 14. decembra, ob 15.30 zborovanje v agriturizmu pri Kovaču. Na srečanju bodo pregledali dejavnosti sindikata v letošnjem letu in podelili priznanja zaslužnim članom ter si izmenjali voščila; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš).
SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na »Praznik včlanjevanja« v soboto, 15. decembra, ob 15.30 na sedežu sekcije v večnamenskem centru v Jamljah. Priložnost bo tudi, da bodo skupaj nazdravili novemu letu.
ö Poslovni oglasi
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v ponedeljek, 17. decembra, ob 20.45 deželna premiera »Kramer proti Kra-merju« (Avery Corman), nastopata Daniele Pecci in Federica Di Martino (»Proza«). Balet Royal Mongolian, ki je bil na programu 20. decembra, je bil prenešen na 29. december; posamezne vstopnice bodo nadomestili z novimi; informacije in predprodaja ter nadomestilo vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481383601/383602), več na www3.comu-ne.gorizia.it/teatro.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v soboto, 15. decembra, ob 20.45 komedija Eduarda de Filippa »Natale in casa Cupiello«, nastopa gledališka skupina A. Fenesta iz kraja San Donà di Pia-ve. Večer prireja Club Napoli Calcio Isontino v sodelovanju z goriško občino, goriško pokrajino, s Kulturnim domom Gorica in Fundacijo Goriške hranilnice; vstop prost s prostovoljnimi prispevki za dobrodelne namene.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v soboto, 15. decembra, ob 21. uri »Abba Dream«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481969753; več na www.artistiassociatigo-rizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v nedeljo, 16. decembra, ob 16. uri »Cappuccetto Rosso«, za otroke petih let (»Sipario ragazzi«). V sredo, 19. decembra, ob 21. uri »Provando in nome della madre«, nastopajo Erri de Luca, Simone Gandolfo, Sara Cianfriglia (»Si-pario prosa«); informacije in predpro-daja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481630057; več na www.artistiassociatigo-rizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 12. decembra, ob 20.45 »Oc-cidente solitario«, nastopata Claudio Santamaria in Filippo Nigro. 14. decembra, ob 20.45 koncert pianista Kri-stiana Bezuidenhouta »Fortepiano«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalco-ne.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 12. decembra, ob 20. uri »Vdovin zmenek« (Israel Horovitz); ob 20. uri »Aldo in mi-cika« (Tone Partljič); informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247.
ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 15. decembra, ob 16.30 »La leggenda di Lo-reley«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it).
Prireditve
AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIA Gorica vabi na Telovadno božičnico v ponedeljek, 17. decembra, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine Gymplay, deklice ritmične gimnastike, dečki/orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia.
CORMONSLIBRI2012 z naslovom »Il senso del tempo... il senso delle cose« poteka v Krminu do 16. decembra v dvorani Italia v Ul. Friuli (vstop prost, ob delavnikih 16.30-20.00, ob sobotah in nedeljah 10.30-12.30, 16.00-20.00). Danes, 12. decembra, ob 17.30 srečanje z Guidom Quarzom na temo mladinske literature; ob 18.30 srečanje z naslovom »Scintille«, z novinarjem Gadom Lernerjem se bo pogovarjal Andrea Bellavite.
»NOVOLETNA DOŽIVETJA« V NOVI GORICI do 31. decembra: danes, 12. decembra, med 15.30 in 17. uro radio v mestu, ob 17. uri otroška predstava »Takega cirkusa pa še ne«. Drsališče bo odprto vsak dan med 10. in 22. uro, ob petkih in sobotah, med 10. in 24. uro; več na www.facebook.com/MestnaObcina-NovaGorica in na www.nova-gorica.si.
OBČINA TRŽIČ s pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice iz Gorice prireja niz predavanj na temo vzgoje v mladinskem centru na Drevoredu San Marco 70 v Tržiču: danes, 12. decem-
PRODAJAM ZELO KVALITETNE pelete 231 €/tona, brikete z luknjo, akcija 165€/tona in suha drva na paletah 134€/paleta.
Prevoz urejen.
Tel.:+386 31 770410
legnaacasa@gmail.com
IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb 24/24.
Tel. 00386-31672309
bra, med 16.30 in 18.30 bo predaval psiholog Diego Zanelli na temo narciziz-ma in samopodobe; nujna najava, več na www.comune.monfalcone.go.it (news).
KROŽEK KRUT vabi na delavnico »Čebelji pridelki in proizvodi« v četrtek, 13. decembra, ob 19. uri na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. O medu, cvetnem prahu, propolisu in apiterapi-ji bo predavala Cirila Marušič ob de-gustacijah domačih pridelkov in proizvodov. Obvezna predhodna prijava do 13. decembra vsak četrtek od 9. do 12. ure v pisarni po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it.
DEKANIJA ŠTANDREŽ, KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabijo na predavanje Primoža Krečiča za utrjevanje duha z naslovom »Izziv svetosti Filipa Terčelja« v četrtek, 13. decembra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
AŠKD KREMENJAK vabi na božičnico v nedeljo, 16. decembra, ob 18. uri. Potekala bo v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽIN ZALOŽBA MLADIKA vabita na krstno predstavitev pesniške zbirke Davida Bandlja »Odhod« v ponedeljek, 17. decembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Avtorja in pesniško zbirko bo predstavila Vilma Purič.
AŠZ DOM vabi na novoletno akademijo v torek, 18. decembra, ob 18.45. Nastopile bodo sekcije otroškega vrtca, minibasketa, under 13 ter skupini cheer-leadinga.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da bo pokrajinski šolski urad v ul. Ri-smondo 6 v Gorici, 24. in 31. decembra zaprt.
0 Mali oglasi
BOŽIČNA DREVESCA dobite v kmetiji Tomsič v Sovodnjah (tel. 0481882064, 347-1216398).
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.30, Carina Citossi vd. Andriolo iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 11.30, Maurizio Grusovin iz splošne bolnišnice v cerkev v Svetogorski ulici in na glavno pokopališče.
DANES V MARTINŠČINI: 14.00, Ave Zotti vd. Visintin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Liliana Del-ponte por. Soranzo iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče; 11.00, Ottilia Furlan vd. Zimolo (iz Gradeža) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču; 12.30, Elda Miniussi vd. Macor s pokopališča v stolnico Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev; 12.30, Severino Zucca, blagoslov v bolnišnici in pokop na pokopališču.
DANES V KRMINU: 14.00, Alcide Ter-pin vd. Coin (ob 13.30 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču.
Ob izgubi drage mame BASILKE SOBAN ANTONI izreka Robertu in svojcem iskreno sožalje
vokalna skupina Sraka
16
Sreda, 12. decembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
O NAŠEM TRENUTKU
Kriza, uslužbenci in možnost reform
Ace Mermolja
/
Od trenutka, ko je denarno pomanjkanje pričelo odžirati možnost za naravno dihanje slovenskih ustanov in organizacij v Italiji, sem zagovarjal, da naj dvignejo svoj glas tudi uslužbenci prizadetih organizacij. Niso bili vsi istega mnenja, vendar sem v in z SKGZ zagovarjal potrebo, da se sliši glas ljudi, ki so neposredno prizadeti.
Drastično krčenje sredstev in nezaslišana zamuda pri izplačilu sta narekovali in narekujeta, da se aktivirajo najvišji slovenski politični predstavniki, vodstvi SKGZ in SSO in obenem širša javnost. Manjšina in njene organizacije niso nek »zavarovani« prostor, za katerega se vedno najde kaka rešitev, kot sem lahko slišal in bral. Toliko manj je ta prostor zavarovan v splošni krizi, kjer je vsak človek, ki tvega, da izgubi delo ali pa ga je izgubil, vreden pomoči, obenem pa se »pomočniki« kaj radi skrijejo.
Brez vsakih iluzij je pritisk z »več strani« dobrodošel. Od začetka krize do danes, ko pišem, so se stvari sicer spremenile na bolje. Vladni stabilizacijski zakon je zvišal postavko za delovanje manjšinskih organizacij in, če bo sprejet, lahko vsi nekoliko mirneje gledamo na naslednja leta. »Nekoliko«, ker se postavka lahko v bodoče zniža in med pomanjkljivostmi zaščitnega zakona je tudi ta, da ne določa, do kdaj naj Rim pošlje denar Deželi FJK. Zakon ima še druge pomanjkljivosti, a o tem pozneje.
Uslužbenci ali del njih so se organizirali, nastopili v javnosti, priredili shode in srečanja. Sam sem se udeležil srečanja s predstavniki slovenskega predstavništva, to je s senatorko Tamaro Bla-žino, z deželnima svetovalcema Igorjem Gabrovcem in Igorjem Kocijančičem ter s predsednikom SSO Dragom Štoko in predsednikom SKGZ Rudijem Pavši-čem. Novinarja Poljanka Dolhar in Jurij Paljk sta na omenjenem srečanju gostom zastavila 15 vprašanj. Smatral sem jih kot vprašanja širše skupine ljudi. Vse se je dogajalo, kot je pisal v PD, v ponedeljek, 3. decembra v KD Igo Gruden v Nabrežini. Omenil sem dogodek, ki sem mu prisostvoval, bili so še
drugi in pomembni. Javnost je bila o njih obveščena.
Ob pozitivni oceni pobud pa bi vendarle bi omenil nekaj kritičnih točk, ki se pojavljajo, ko se moramo Slovenci združiti. Politikom, predstavnikom civilnih organizacij in takšnim ali drugačnim sindikalnim pobudam naj bi bili jasni cilji, jasni naj bi bili naslovniki protestov in prav tako naj bi bilo jasno, da se v ujmi zbadati med sabo ni produktivno. Udrihati po najbližjih, recimo po upravnih odborih, ne rešuje vprašanj, ampak jih zapleta.
Ko sem npr. bral o tiskovni konferenci, kjer je izbrani režiser predstave »Srce v breznu« izjavljal, da je upravni svet SSG sklenil ukiniti delo zaradi politične cenzure in ne zaradi pomanjkanja denarja, v to nisem verjel in se mi je zazdelo, da je tudi za umetnike zelo fa-scinantna »teorija zarote«, ki je v temi zgodovine pošiljala ljudi na grmade, v zapore, v Sibirije in v taborišča smrti. Prav tako se mi je zdela »izstreljena« teza, ki sem jo bral v PD, da je ukinitev (ni mi sicer znano, da bi kdo kaj ukinjal) odseka za zgodovino pri NŠK primerljiva s požigom Narodnega doma. Ko bi še tako »barbarsko« vodstvo NŠK ukinjalo odsek, bi še ne bili v fašizmu. Dopolnilna blagajna (preizkusil sem jo v obilni meri) ni ricinusovo olje, čeprav je za delavca boleč dogodek.
Določena vprašanja, ki sta jih Po-ljanka Dolhar in Jurij Paljk posredovala Blažinovi, Kocijančiču, Grabrovcu, Štoki in Pavšiču so bila, pa brez zamere, nekoliko čudna za ljudi, ki se ukvarjajo z informacijo. Vloga posvetovalne komisije za Slovence, ki deluje v sklopu Dežele FJK je npr. določena po zakonu, prav tako so določeni kriteriji imenovanja njenih članov. Podatki so preverljivi na spletu. Drugo je seveda ocena delovanja komisije in predvsem to, kaj in kako razumeta mnenja komisarjev deželni odbornik in odbor, ki imata odločilno besedo pri podeljevanju podpor. Tudi o tem so mediji obširno pisali in stvari smo lahko jasno razumeli na deželni konferenci za Slovence v Gorici.
Zadeva o plačevanju najemnin lastnikom stavb, kjer imajo sedeže nekatere ustanove, organizacije in tisk, npr. Primorski dnevnik, je dobila neprimerno razsežnost. Noben lastnik ni danes v stanju dajati organizacijam brezplačne prostore in hkrati nositi zanje vse stroške in dajatve. Takšnega strica v manjšini preprosto ni. Trditev je možno preveriti pri pristojnih.
Med vprašanji se mi je zdelo zgovorno tisto, o »prostovoljcih in laikih, ki vodijo profesionalne ustanove, obenem pa upravljajo na sto tisoče evrov javnih sredtev.« »Je to sprejemljivo?« »Kdo in po kakšnem ključu imenuje upravitelje?«
Uslužbenci in sindikati imajo pravico kritizirati upravitelje. Strinjam se, da bi morali biti upravitelji ustanov primerno kvalificirani in ustrezno honori-rani. Prikrita ali odkrita diskvalifikacija številnih upravnih odborov in njihovih predsednikov pa je prav tisto, na kar sem mislil, ko sem zapisal, da se Slovenci niti pod hudimi pritiski »ne znamo dati skupaj«. Pravila imenovanj so statutarna. V odborih deluje veliko kvalificiranih ljudi (slamnatih mož ni več). Honorarji oziroma ne-honorarji so proporcionalni z možnostmi organizacij, prostovoljno delo ostaja za našo skupnost bistveno. Vendar ne gre le za to.
Krizo, ki je zajela slovenske organizacije, so povzročile rimske vlade in ministrstva, ki so krčila denar, ga zadržale v Rimu in pustile prazne blagajne slovenskih ustanov. Pri krizi je pomagala neangažiranost deželne vlade in političnih sil, ki jo podpirajo, saj imamo dovolj informacij o tem, da so bili deželni možje glede Slovencev v Rimu sumljivo molčeči. Ko pa je podjetje brez denarja, je vsak upravni odbor in vsak predsednik dolžan, da upošteva krizno stanje in ukrepa v okviru možnosti, ki jih ima. Skritih fondov ni, kot ni kakih milijonarskih mecenov, ki bi v stiski prišli na pomoč. Sama Slovenija nastopa, lahko pritiska v Rimu, ni pa pojmljivo, da bi sredi lastne krize krila »luknje«, ki jih je izdolbla Italija. Skratka, ni uteme-
ljeno dolžiti upravnih odborov za pomanjkljivosti, ki imajo izrazit politični predznak. Prav tako bi lahko pisci in poročevalci preverili, da so se v slovenskih manjšinskih ustanovah v zadnjih petnajstih letih odbori in predsedniki »zamenjevali« in vrstili in da je novinarska puhlica trditev, da je vse »nespremenjeno« in statično. Je nekaj primerov, vendar niso pravilo.
Bil sem nekoliko oster, vendar demagogija ne rešuje problemov. V manjšini obstaja kopica nerazčiščenih vprašanj. Potrebno pa bo ponovno »nabrati« politično potrpežljivost in spretnost, da postanejo podpore (državne in deželne) namenjene slovenski manjšini stabilnejše, da se zakonsko določijo roki za izplačila in končno, da se revidirajo nekateri členi zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001. Predpostavka sta državna in deželna vlada, ki bosta do Slovencev po-zornejši od današnjih in prejšnje, Ber-lusconijeve.
Ko manjšina ne bo prisiljena živeti v stalni »emergenci«, bo lažje zahtevati, naj se vodstva lotijo odprtih vprašanj, kot je lahko smotrnejša porazdelitev sredstev. Vendar si tudi glede tega ne smemo pripovedovati pravljic: vsaka organizacija, vsak delovni kolektiv, vsak posameznik, ki živi od denarja za Slovence, bo trdil, da je najpomembnejši. Nihče noče ostati brez sredstev, brez delovanja in službe. Optimalnih rešitev za vse ne bo. Dvomim pa, da lahko govorimo o reformah na osnovi trditve, da so »Zaposleni hrbtenica naše skupnosti« (PD, 7.dec). Trditev ponuja logični zaključek in osnovni predmet skrbi. Reformna misel je manj popularna. Manjšina živi od sistema ponudbe in povpraševanja. Povpraševanje (bralci, gledalci, odjemalci socialnih, športnih in drugih uslug) ostajajo danes bistveni , verjetno ne edini, a vseeno bistveni element ocenjevanja in prednosti. Kdor dela, se bo moral nujno soočati s pravili večje ali manjše uspešnosti. To je verjetno edina formula za izhod iz tolikokrat imenovane okostenelosti. Sistem tudi v manjšini ne ponuja gotovosti ...
pisma uredništvu Odbori krajevnih

skupnosti
Spoštovano uredništvo,
z gospo Zulejko Paškulin delim mnenje, da je potreba po predstavništvu v pisani občini, kot je Devin-Nabrežina, pomembno vprašanje. Načelno gledano morajo biti skupščinske komisije, kot so občinske, sestavni del samega izvoljenega telesa, zaradi spoštovanja demokracije morajo odražati njegovo politično sestavo oziroma predstavništvo. Komisije lahko v vsakem trenutku povabijo strokovnjake in prosijo za mnenje institucionalne predstavnike, ki pa ne smejo imeti volilne pravice, vedno zaradi spoštovanja do izvoljenega telesa, katerih sestavni del so komisije. Ko obstaja potreba se lahko ustanovijo delovne skupine z največjo reprezentativnostjo raznih stvarnosti, ne morejo pa oblikovati političnih smernic, ki sodijo v pristojnosti občinskih komisij.
Pravilnik devinsko-nabrežinskega občinskega sveta je na tem področju precej pomanjkljiv, saj izrecno ne govori o glasovanju v komisijah, pač pa ne priznava glasovalne pravice svetnikom, ki niso efektivni člani teh komisij. Zaradi povedanega skušamo delati po najboljših močeh v rednih občinskih komisijah, posebne komisije pa ustanovimo le v nujnih primerih, tudi zato, ker bremenijo občinsko blagajno in torej občane.
Kar zadeva predstavništvo raznolike občinske stvarnosti je podpisani med primarnimi volitvami v levi sredini po zgledu Občine Ponte nelle Alpi (pokrajina Belluno) predlagal odbore krajevnih skupnosti v sklopu občinske konzulte. Vsa naselja bi s s tem uživala enako dostojanstvo v od-
nosu do Občine. Ta predlog redno iznašam občinskemu odboru in občinskemu svetu in upam, da se bo
prej ali slej nekaj premaknilo. Mislim, da gre za vprašanja, ki zanimajo našo občinsko skupnost.
Roberto Gotter, občinski svetnik DS v Devinu-Nabrežini
Plinski terminal
Že od samega začetka s svojimi članki opozarjam slovenske ministre, vlado in parlament, da je gradnja terminala v Tržaškem zalivu nora ideja z daljnosežnimi posledicami! Slovenija, njeni ministri, slovenska vlada,slovenski parlament niso napravili vsega, kar bi morali kot suverena država. Niso uporabili vse možnosti, ki jih določajo znane deklaracije o onesnaženju čez državne meje. Zlasti slovenski ministri se niso obnašali kot predstavniki suverene države. Gradnjo plinskega terminala vodi politika v povezavi z mednarodnim kapitalom. Pri vsaki takšni gradnji v takšnem okolju gre za nasilje. Če v takem neenakopravnem boju ne ravnamo tako, kot bi morali, že na samem začetku, je boj izgubljen. Slovenska država ni ravnala tako, kot bi morala! Ko sem pošiljal prva opozorila v Delu, Primorskih novicah in Primorskem dnevniku, sem še upal, da bo to noro gradnjo uspelo preprečiti. Danes vse manj. Najhujši zločini zoper naravo, človeško okolje ostajajo nekaznovani. Zato je tako kot je.
Ado Butala, nekdanji podpredsednik Zelenih Slovenije
'čteklastL
ljubljana - V soboto
Red x-mas Party s slavnim DJ-jem van Buurenom
Želite videti na delu najboljše DJ-je? Rešitev, če se ne želite preveč oddaljiti od doma, je dokaj enostavna: morate obiskati Red X-mas Party. Ravno tu lahko namreč poslušate najboljše DJ-je, in tudi letos bodo ljubitelji elektronske glasbe prišli na svoj račun.
Red Party je najbolj dovršena in največja plesna zabava v Sloveniji, ki je v enem letu po zaslugi organizatorja, družbe Black Pony, uspela pripeljati že četrto ime z vrha lestvic največjih DJ-jev. Letošnji Red Party bo to soboto v športni dvorani v ljubljanskih Stožicah, kar zagotavlja prisotnost res velikega števila navdušencev. To bo že druga božična zabava največjega formata v Sloveniji, tokrat pa na Red X-mas Party v dvorano Stožice (pričetek večera ob 21. uri) prihaja nizozemski DJ Armin van Buuren. Letos je van Buuren pobral največ nagrad na slovitih DJ Awards, ki jih vsako leto podeljujejo na Ibizi. Po Guetti, Solveigu, Tiestu je torej na vrsti še četrta velika svetovna zvezda. Armin van Buuren je vodilni svetovni trance DJ, zaslovel pa je po zaslugi albuma Imagine in v Ljubljani je že nastopil pred leti, na seveda razprodani zabavi. Že dvakrat (v letih 2007 in 2010) je prejel nagrado za najboljšega DJ-ja na svetu, ki jo podeljuje revija DJ Mag, oktobra meseca pa je bil tudi predmet dokumentarnega filma z naslovom »A year with Armin van Buuren« (leto z Arminom van Buurenom).
Za nepozaben večer bodo poskrbeli še nekateri svetovno znani DJ-ji. Ob van Buurenu bodo namreč nastopali še Ferry Cortsen (znan tudi kot System F), ki je zaslovel tudi kot produ-cent, dvojica Dimitri Vargas & Like Mike, ki sta zmiksala številne uspešnice najbolj popularnih pevcev in pevk (med drugimi Lady Gaga in Jennfer Lopez), in Mitch Crown.
A Red X-mas Party ni zgolj glasbena zabava, saj se bodo prisotni zabavali tudi po zaslugi vrhunskih akrobatskih plesalk in plesalcev, ki so sicer redni gostje najbolj poznanih klubov na svetu.
Predprodajne cene: parter 24,00 €, zeleni ring 21,00 €, vipony paket 75,00 €. (I.F.)
Pripravil \ Filip Fischer
Med društvi, ki so nastala v Barkovljah, je bilo zelo aktivo pevsko društvo Adrija, ustanovljeno leta 1889. Pri "adrijaših", tako so jim pravili, niso gojili le petja, saj so delovali tudi dramski odsek, tamburaški ansambel in Barkovljanska narodna godba. Potem ko so fašisti leta 1921 vdrli v barkovljanski Narodni dom, ki je zaradi tega zgorel, so "adrijaši" bili prisiljeni vaditi na domu glasbenika in pevovodje Milana Pertota. Žal pa se je vse končalo leta 1927, ko je bilo vsakršno slovensko društveno delovanje prepovedano.
Ne vemo, kdaj je nastal posnetek, ki ga objavljamo. Na njem vidimo moške člane Adrije z društvenim praporom pred železniškim viaduktom v Barkovljah. S prapora utegnemo razbrati: "Adrija 1889" in "Naprej zastave slave".
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Sreda, 12. decembra 2012
APrimorski
~	dnevnik
17
SLOVAŠKA TINA MAZE
Novinarji in grafiki »rožnate« Gazzette dello Sport ne poznajo zemljepisa. V včerajšnji tiskani izdaji, na 27. strani, so pisali o dvoboju med slovensko smučarko Tino Maze in Američanko Lindsey Vonn. Zanimiv članek pa je pokvarila osnovnošolska napaka. Pod Tinino osebno izkaznico so narisali zemljevid Slovenije (natančen). Nad njim pa so napisali, da je to Slovaška. Skratka: na Apeninskem polotoku še vedno ne razločijo Slovenije in Slovaške, čeprav je država na sončni strani Alp italijanska soseda.
PREDRAGA TEHNOLOGIJA
KUALA LUMPUR - Predsednik evropske nogometne zveze Francoz Michel Platini je dobro znan in oster javni kritik uvajanja tehnologije na golovi črti, s katero bi ob spornih trenutkih zaznali, če je bil dosežen zadetek. Prvega moža Uefe niso prepričali niti poskusi uporabe tehnoloških rešitev na svetovnem nogometnem klubskem prvenstvu. Platini vztraja, da so se dodatni sodniki izkazali kot povsem učinkovita, ustrezna in predvsem veliko cenejša rešitev na stadionih. »Uvajanje tehnologije na nogometna igrišča in tekmovanja nas bo stalo vsaj 50 milijonov evrov v naslednjih petih letih,« je ocenil Platini.
ODLOČILNA TEKMA ZA AC H VOLLEY
LJUBLJANA - Odbojkar-je ACH Volleyja čaka danes še zadnja tekma predtekmovanja lige prvakov. Gostovanje pri Unterhachingu bo odločalo o drugem mestu v skupini D, za to bi bil zadosten že poraz z 2:3, ki pa morda ne bi bil dovolj za napredovanje med najboljših 12. Za zanesljiv preboj naprej Ljubljančani tako potrebujejo tri točke. V drugi del poleg prvouvršče-nih napreduje še šest drugouvrščenih ekip.
nogomet - Kdo bo novi selektor slovenske reprezentance?
Katanec? Kaj pa Reja?
»Glavni kandidat za selektorja slovenske nogometne reprezentance ni Edy Reja, glavni je spet Srečko Katanec, ki je Slovence popeljal na evropsko prvenstvo 2000 in dve leti pozneje na svetovno prvenstvo,« je včeraj pisala spletna stran rtvslo.si. Trenerja slovenskih korenin iz Loč-nika podpira naš zamejski strokovnjak Milan Micussi, ki mogoče obenem upa, da bi ga pri Nogometni zvezi Slovenije (NZS) imenovali kot Rejevega pomočnika. »Tak razplet bi bil sanjski. Edy Reja govori slovensko, vseeno pa bi potreboval izkušenega človeka, ki bi mu pomagal. Pri NZS bi lahko upoštevali tudi zamejske Slovence. Vsekakor sodeč po informacijah naj bi prva izbira bil Srečko Katanec. Ali pa mogoče Milana Miklavič ali Tomaž Kavčič. Zakaj podpiram Rejo? Ker je zelo izkušen. Prinesel bi nekaj novosti in bi bilo vodenje reprezentance zanj nov izziv,« je razmišljal Mi-cussi.
Koordinator združenih in drugih mladinskih ekip Krasa ter nekdanji slovenski selektor U21 Branko Zupan pa je takole analiziral nastalo situacijo po odstopu Sla-više Stojanoviča: »Katanca naj bi zveza že kontak-tirala. Najbrž se že pogovarjajo o podrobnostih pogodbe. Finančno je Katanec prav gotovo bolj »težak« za NZS kot dosedanji selektor. Srečko ima tudi več iz-Dario Frandolič kušenj. Problem
Srečko Katanec
ansa
Edy Reja
ansa
Milan Micussi
Branko Zupan
pa ni selektor. Pri Nogometni zvezi Slovenije bi morali ustanoviti ekipo strokovnjakov, ki bi pomagala novemu selektorju. Slednja bi mu bila na razpolago ves čas. Imeli bi strokovnjaka za tehniko, za kondicijo, za taktiko, za analize, psihologa in še bi lahko našteval. Samo tako bi napredovali in se približali najboljšim. V zadnjih letih, kot kažejo rezultati, je Slovenija padla.«
Za mnenje smo vprašali še našega goriškega strokovnjaka Daria Frandoliča, ki je že sodeloval z Nogometno zvezo Slovenije. »Stojano-vic je postal grešni kozel. Zgrešil je, ker si je naprtil vso krivdo na svoja ramena. Pri neuspehih ekip je krivcev več: selektor, ekipa pa tudi NZS. Zdaj si je treba zavihati rokave in iskati nove rešitve,« razmišlja do-berdobski trener, ki na selektor-skem stolčku podpira Tomaža Kavčiča, selektorja mlade reprezentance U21. »Kavčič, človek doma iz Brd, podobno kot naš Reja, ima zelo veliko izkušenj. Za selektorsko klop je zrel tudi Milan Miklavič, ki je bil med kandidati že pred imenovanjem Stojanoviča. Pri NZS bi se lahko tudi odločili za duet Kavčič-Miklavič. Očitno pa jih mika Srečko Katanec.« Kaj pa Edy Reja? »Lahko bi bil dobra opcija, čeprav bi ob sebi potreboval človeka, ki dobro pozna slo-
namizni tenis - Kvalifikacije za DP
Na stopničkah tudi tekmovalci ŠK Kras
Minuli konec tedna se je v Cer-vignanu odvijal kvalifikacijski namiz-noteniški turnir za državno prvenstvo v različnih kategorijah. Kljub neugodnemu vremenu se je tekmovanja udeležilo nekaj krasovk in krasovcev. Omeniti gre najprej Claudio Micolau-cich, ki je pri mladinkah spet stopila na najvišjo stopničko, potem ko je prej v polfinalu premagala klubsko soigralko Katarino Milič, ki je bila na koncu tretja. Nastopale so tudi Martina Bre-sciani, Giada Sardo in Johana Milič, ki se sicer niso okitile s kolajno, pokazale pa so solidno igro. V 3. kategoriji je Micolaucicheva spet stopila na zmagovalne stopničke, saj si je tokrat prislužila srebrno medaljo. V finalu je bila Goričanka Simona Livera boljša z re-
zultatom 3:2 v nizih; Claudia je odločno napadala s forhandom, kar pa očitno ni zadostovalo. Liverova izkušenost je bila pač odločilna. Poleg nje so v 3. kategoriji merile svoje moči še Monica Mosetti, Martina Bresciani, Johana Milič in Giada Sardo, med moškimi pa Ettore Malorgio, Livio Tagliapietra in Paolo Fabris, ki pa niso dosegli višjih uvrstitev. V kategoriji najmlajših pa velja omeniti prvi nastop 8-letne Nikite Koren, ki je tako tudi uradno začela svojo tekmovalno pot. Po oceni Sonje Milič se je Nikita dobro odrezala in je s svojo igro lahko zadovoljna. Turnirja so se udeležili še ostali mladi upi zgo-niškega društva: Elisa Aresco, Sebastiano Lewental, Manuel Zaleri in Kevin Bruni. (R)
vensko mentaliteto. Prinesel pa bi nekaj novega,« je še dodal Frando-lič, ki je omenil še ime Zdenka Ver-denika. »Ne vem pa, ali bi Verdenik znova sprejel to funkcijo«.
Včeraj se je znova oglasil Edy Reja. V Vidmu je prejel nagrado »Maqor Rusticitas«. Nekdanjemu
balinanje - B-liga
Okrnjeni gajevci brez moči
V zadnjem krogu prvega dela prvenstva so gajevci v gosteh doživeli najhujši poraz doslej. S 16:4 so podlegli ekipi iz sredine lestvice, ki je do sobote imela tri zmage in štiri poraze. Poraz Gaje je bil pričakovan, saj so nastopili brez izključenega Rosatija. V taboru Gaje pa so lahko zadovoljni, saj je bila disciplinska komisija v Rimu z njihovim zastavonošo precej mila, saj mu je dodelila le enotedensko kazen, tako da bo lahko nastopil že v soboto, ko se bo Gaja srečala s pe-touvrščeno Snuo. Kljub pekočemu porazu, pa se gajevci lahko tolažijo s tem, da so nastopili zelo okrnjeni (odsoten je bil tudi San-cin) in celo brez rezervnega igralca, tako da je moral na igrišče stopiti celo D-kategornik Žagar. Omembe vreden je le dober moment dvojice Natural-Calzi, ki je po dobri igri priborila ekipi eno od dveh zmag. Spomnimo se, da je omenjena sestava dobro startala v letošnjem prvenstvu, nato pa se jima je nekaj zataknilo in sledilo je nekaj porazov. Zadnje čase sta se Pino in Dario ponovno »ujela« in upajmo, da bo tokrat pozitivno obdobje trajalo dlje časa. Po porazu štafete (23:36) so bile na sporedu posamične zvrsti. V tehničnem zbijanju je Leghissa po dobrem nastopu bil le za točko prekratek (15:16), slabše pa je šlo od rok A. Rosatiju, ki je zbral le 8 točk. V igri v krog je prvi par točk dosegel Capitanio, ki je sicer s skromnim izkupič-kom(20:19) vseeno spravil zmago pod streho. Med posamezniki se je Leghissa kaj kmalu predal(2:13) zanj nedosegljivemu Mona-cu. Zelo dober vtis sta tokrat zapustili obe dvojici. Kramar in Capitanio sta bila le za odtenek slabša od Ellera in Fabra(10:11), bolje pa se je končalo Naturalu in Calziju, ki sta bila za vsega točko razlike(13:12) uspešnejša od Ziralda in Coianisa. Dobro se je upirala tudi trojka v postavi M. in A. Rosati ter Žagar, ki je lahko z dvignjeno glavo zapustila igrišče pri rezultatu 13:8 v korist domačinov.
Vrstni red po prvem delu: Mugnai 14, Canova 13, Pederobba 11, Noventa in Snua 9, QUadrifoglio 8, Dolada in Villaraspa 4 ter Gaja 0.
Milan Miklavič
televizijskemu športnemu komentatorju Brunu Pizzulu je izjavil, »da si lahko s slovenščino utira pot vse do Vladivostoka.« Hkrati je še dodal: »Lahko bi se torej odločil za kako rusko ponudbo.« Reja torej čaka na telefonski klic. Pripravljen je na nove izzive. (jng)
Pokal: Roma naprej
RIM - V osmini finala državnega nogometnega pokala je Roma s 3:0 premagala Atalanto. Gole so dosegli Pjanič (v 21.), Osvaldo (v 31.) in De-stro (v 50.). Danes bosta na sporedu še dve tekmi osmine finala: Parma Catania ob 17.30 in Juventus - Cagliari ob 21.00. Jutri pa še Milan - Reggina (21.00).
PLAVANJE - Od danes do nedelje bo v Carigradu plavalno svetovno prvenstvo v kratkih bazenih.
ROKOMET - Na rokometnem evropskem prvenstvu za ženske v Srbiji so že znane tri polfinalistke: Norve-žanke, Madžarke in Črnogorke.
odbojka
Skoraj vse zaostale tekme pred prazniki
Nekatere odbojkarske zaostale tekme, ki so jih prejšnji konec tedna preložili zaradi slabega vremena, bodo igrali že ta teden. Od ekip naših društev bodo odbojkarice Zaleta C igrale zaostalo tekmo proti tržaški ekipi SantAndrea šele 10. januarja. V moški C-li-gi pa bo Val Soča Imsa jutri igral zaostalo tekmo proti tržaškemu Volley Clubu (ob 20.00 v Štandrežu). V ženski D-ligi bodo slovenski derbi med Govolleyjem in Zaletom D igrali v sredo, 19. decembra, ob 21.00. Pred tem bodo v Sovodnjah ob 18.30 predstavili ekipe projekta Govolley. Zaostalo tekmo med Sočo Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje in Olympio pa bodo najbrž nadoknadili v četrtek, 20. decembra. Ni pa še gotovo.
DANES - Že nocoj ob 20.00 bosta vnaprej igrali tekmo zadnjega letošnjega kroga Sloga Tabor in Olympia. Tekma bo ob 20.30 v Repnu.
PRIMOREC - Ekipa trebenskega društva bo nedeljsko domačo tekmo proti Pieri-su zaradi zasneženega igrišča v Trebčah igrala pri Svetem Alojziju v Trstu (Ul. Felluga) ob 14.30.
ZARJA - Bazovska ekipa bo zaostalo tekmo proti Torreju igrala v sredo, 19. decembra, ob 20.30 na igrišču pri Svetem Sergiju v Trstu (Ul. Petracco).
DRŽAVNI POKAL - Polfinalni tekmi državnega pokala elitne lige (Rivignano - Ufm, San Daniele - Cjarlins) bodo na sporedu v soboto, 29. decembra ob 15.00.
KOŠARKA
Z avtobusom na tekmo Jadrana v Padovo
Jadran Franco bo v nedeljskem krogu državne divizije C ob 18. uri igral v Padovi. Kdor se želi pridružiti na gostovanje, se lahko prijavi, saj je na razpolago še petnajst prostih mest. Odhod bo v nedeljo ob 13.45 izpred telovadnice Ervatti pri Briščikih. Za prijavo in informacije pokličite na 3343241205.
košarka - Deželni U19
Pred derbijem zmagali oboji
Dom Mark - San Vito 78:47 (24:8, 37:26, 57:33)
Dom Mark: Zera, Franzoni 8, Zavadlav 11, Bogaro 2, Osso, Termini 16, Abrami 12, Bensa 7, An-tonello L. 8, Antonello M. 6, Pe-teani 6, Gaggioli 2. Trenerja: Jan Zavrtanik in Eriberto Dellisanti.
Potem ko je bila sobotna tekma preložena zaradi snega, so do-movci vknjižili novo zmago v deželnem prvenstvu U19. Tokrat je v
Kulturnem domu padel San Vito,
ki spada med najmanj kakovostne peterke v ligi, saj je do sedaj zbral zgolj eno zmago. Zavadlav in soigralci so tekmo začeli odlično in takoj prišli do visokega vodstva. Edini padec koncentracije so doživeli v drugi četrtini, ki so jo gostje tudi osvojili. Polčas pa je le streznil domovce, ki so v zadnjih dvajsetih minutah diktirali lasten ritem igre in srečanje dobili z visoko razliko. Tokrat si zasluži pohvalo ce-
lotna ekipa, saj je skupinska igra prispevala levji delež k visoki zmagi. (av)
Venezia Giulia Muggia - Bor NLB 44:90 (15:24, 29:45, 35:71)
Bor: De Luisa 2, Semen, Ghersevich 21, Vittori 14, Buzzi 2, Milič 6, Albanese 16, Ianche 18, Faiman 11, trenerja Dejan Faraglia in Fabio Sancin.
Borovi mladinci so po spodrsljaju proti Don Boscu in krogu počitka takoj spet stopili na zmagovito pot. V šestih nastopih so doslej zbrali pet zmag in prihodnjo sredo, 19. decembra, jih ob 19.30 na Stadionu 1. maja čaka slovenski derbi proti močnemu goriškemu Domu. Povprečna miljska ekipa je bila gostom delno kos v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so uspešni igri v napadu borovci dodali še bolj pazljivo obrambo, tako da so občutno povečali prednost.
BOŽIČNE UGODNOSTI
Centro Pelletterie
ulica Lamarmora 14 - blizu tržaškega sejmišča
carraro SKRINJICI1]
popust 30%
usnjene torbice -30%
ODPRTO OD 3.30 DO 19.00
ODPRTO VSE NEDELJE V DECEMBRU OD 10.00 DO 19.00
/
RADIO IN TV SPORED
Sreda, 12. decembra 2012
19
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Pimpa - Na potepu s televizijo 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
V" Rai Tre
ZDA, '72) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore
JVALKER^
M*
6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 10.55 Motorshow di Bologna 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Ver-detto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Venier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Film: Pretty woman (rom., ZDA, '90, i. J. Roberts) 23.20 Dnevnik - Kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa)
20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Piu forte, ragazzi! (pust., It., '72) 23.151 bel-lissimi di R4
Canale 5
7.35 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.10 Nan.: Mia and Me 8.55 Nan.: La signora del West 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 15.00 Nan.: Senza trac-cia 15.50 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: Intelligence - Servizi & Segreti 23.30 Nan.: L'ultimo padrino
O Italia 1
6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Rookie Blue 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Nan.: Fringe 15.50 Nan.: No ordinary family 17.40 Nan.: Buona fortuna, Charlie! 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine
16.35 Nan.: Numb3rs 17.2018.15 Dnevnik in športne vesti 17.25 Nogomet: Tim Cup, Parma - Catania/Cittadella 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.05 Dnevnik 20.55 Nogmet: Tim Cup, Juventus - Ca-gliari/Pescara 23.20 Odd.: Made in Sud
6.00 Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibero 10.10 Dok.: La storia siamo noi 11.00 Aktulano: Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Rubrika: Le storie -Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Aktualno: I mi-gliori Volo della nostra vita (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik
u Rete 4
6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Mi ami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Rescue special operations 16.35 Film: Il pirata dell'aria (pust.,
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (11. decembra 2011)
Vodoravno: tabulator, astronavt, N. T., Obama, Joel, Sara, Marko, ris, ci, A. G., Fajt, Cronin, IMU, Atlasov, Altaj, Rio, orehovina, Annalisa, Iran, Raisa, T. D., Oona; na sliki: Marko Coloni.
21.10 Film: Transformers (akc., ZDA, '07, i. S. LaBeouf, Megan Fox, r. M. Bay) 0.00 Nan.: The Vampire Diaries
La 7
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Dok.: Atlantide 23.20 Dok.: La7 Doc 0.25 Aktualno: Omnibus Notte
^ Tele 4
7.00 Deželni dnevnik 7.2512.50 Italia Economia e Prometeo 7.35 Dok.: Italia da sco-prire 8.00 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.05 Dnevnik 17.30 23.30 Rubrika: Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 23.02 Nočni deželni dnevnik
Jr Slovenija 1
6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.15 Nan.: Ribič Pepe 10.35 Poučna odd.: Zlatko Za-kladko 10.55 Slovenski vodni krog 11.20 Odd.: Polž v solati 12.00 15.00 Poročila 12.05 Dok. film: Slovenci onkraj Atlantika 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.25 Globus (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.50 18.40 Risanke 15.55 Kviz: Male sive celice (pon.) 16.45 Dobra ura 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.05 Film: Bejrutski hotel (Libanon, '11) 21.40 Kratki igr. film: Obisk 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Trenutek vročice 23.10 Sodobna glasba med Slovenijo in Nemčijo
(t Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Odd. za otroke: Infodrom 9.30 Zabavni infokanal 10.30 Dobra ura 11.50 Dobro jutro 14.55 Sobotno popoldne (pon.) 16.20 Odd.: O živalih in ljudeh 16.45 Odd.: Na vtru 17.15 Evropski magazin 17.35 Maribor 2012 17.55 Plavanje: svetovno prvenstvo v kratkih bazenih, prenos iz Carigrada 19.35 Odbojka: liga prvakov, Unterhaching : ACH Volley Ljubljana, vključitev v prenos iz Unterhachinga 21.25 Žrebanje Lota 21.30 Športni izziv 22.00 Odd. o modi: Bleščica 22.35 Film: Za mojega očeta (dram., Izrael, '08)
Slovenija 3
6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Tv Maribor 6.35 0.05 Primorska kronika 7.35 20.00, 23.00 Aktualno 8.00 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 8.30 Poročila 8.55 Kronika 9.00 Redna seja Komisije za nadzor javnih financ, prenos 14.00 Redna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, prenos 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 19.30 21.45, 23.20 Kronika 19.40 Slovenska kronika 21.30 Žarišče 23.25 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 „Me-ridiani" 15.30 Zgodovina ZDA 16.00 Biker Explorer 16.30 Glasb.: Boben 17.25 Vse-danes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Lynx Magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Caserta 20.00 Alpe Jadran 20.30 City Folk
21.00 Baladoor Jazz Festival 22.15 Artevi-sione 22.45 Odbojka: ACH Volley - Unterhaching, posnetek
Tv Primorka
8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.3510.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 13.00 Vi-deostrani 12.00 Vedeževanje z Magdaleno 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Žogarija v Brežicah 18.00 Vaš krog 19.30 21.30 Dnevnik, Vremenska napoved in Kultura 20.00 Odbojka - Salonit Anhovo : Panvita Pomgrad, posnetek tekme v Kanalu, Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.55 Risanke 8.00 Nan.: Larina izbira 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.1016.45 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 15.45 Nad.: Brez-
no ljubezni 12.0017.50 Misli zdravo 12.05 Nan.: Zdravnikova vest 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Opremljevalci v zasedi 14.20 Dok. serija: Opremimo kopalnico 14.50 Nan.: Ko listje pada 17.00 24UR popoldne 17.55 Nan.: Larina izbira 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Nan.: Čista desetka
21.00 Film: Tako globoko kot ocean (dram., ZDA, '99) 22.00 24UR zvečer 23.30 Nan.: Obdarjen
A Kanal A
7.40 Risane serije 8.10 18.00, 19.45 Svet 9.05 Nan.: Fraiser 9.35 Nan.: Moja super sestra 10.0017.05 Nan.: Teksaški mož postave 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Na kraju zločina - Miami 13.50 Nan.: Frasier 14.20 Nan.: Moja super sestra 14.50 Film: Olimpijski junak 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 20.00 Film: Neurje 21.40 Film: Nenavadna varuška 23.35 Film: Junaki korejske vojne
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan
-	Goriška gledanja. Pripravlja Aldo Rupel; 11.00 Studio D; 11.15 Obleka naredi človeka - z Leo Pisani; 12.00 Pregled dogodkov - Slobodan Va-lentinčič; 12.30 Moja, tvoja, naša knjižnica; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ahoj Terst! Pripravlja Borut Klabjan; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Charles Dickens: Božična pese m v prozi - 3. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila; 7.00, 8.30 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Felici con coach; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35, 20.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 Scon-finando; 22.00 Classicamente alternato a liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž
-	odd. za starejše; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30,
17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 7.50, 12.45, 16.15, 19.40 Dan 202; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Odbojka, Generali Unterhaching : ACH Volley; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal.
SLOVENIJA 3
9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Ar-sov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Sreda, 12. decembra 2012
VREME, AVTOMOBILI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
Ô
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
ôVdT
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
6á mocan liti sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče' a središče ' ciklona ^anticiklona
VREMENSKA SLIKA
1020
1010
°S,L° STOCKHOLM
15/-6°	-5/-2 O
^ , -
C^V (
k0?3I/OHA'N-TÍÍ " V
MOSKVA
-2/0 "

BERLIN
-4/1 O
AMSTERDAM ONDON O	O .2/5
-1/6 _
OBRUSELJ O PARIZ -3/5 0/6	A DUNAJ -3/1
ŽENEVA	LJUI5LJANA ____ -1/4 O MILAN _ -4/1
1020	o-2/10
" SPLIT
VARŠAVA
O -6/-6
O KIJEV
" C
^NAPOVED ZA DANES'

Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.

C
Jasno do delno oblačno bo, po nižinah in ob obali bo prisotna nizka oblačnost. Hladneje bo tudi čez dan.	Povečini jasno bo, predvsem v vzhodni Sloveniji pa bo občasno zmerno oblačno. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. J
	
Oblačno bo, drugod pa bo povečini jasno. Ponekod po Nad osrednjim Sredozemljem in Balkanom je območje nižinah bo zjutraj in dopoldne megleno. Jutro bo mrzlo. nizkega zračnega tlaka. Od severa doteka nad naše kraje
mrzel in suh polarni zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.21
Dolžina dneva 8.44
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 6.20 in zatone ob 15.42
BIOPROGNOZA
Najbolj občutljivi bodo občasno imeli z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni.

PLIMOVANJE
Danes: ob 2.51 najnižje -16 cm, ob 8.51 najvišje 57 cm, ob 15.45
najnižje -70 cm, ob 22.28 najvišje 30 cm. Jutri: ob 3.39 najnižje -12 cm, ob 9.31 najvišje 53 cm, ob 16.28 najnižje -68 cm, ob 23.18 najvišje 30 cm.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
Kanin - Na Žlebeh.....50	Piancavallo............40
Vogel..................55	Forni di Sopra.........35
Kranjska Gora.........40	Zoncolan..............30
Krvavec................75	Trbiž...................30
Cerkno................15	Osojščica..............45
Rogla..................80	Mokrine...............60
Mariborsko Pohorje . .50	Podklošter............20
Civetta.................90	Bad Kleinkirchheim . . 30
O
GRADEC
-8/-1
TOLMEČ O
-12/-1
TRBIŽ O
-13/-2
O -12/-4 KRANJSKA G.
CELOVEC
O -16/-5
ŽIC <r
O -13/-3 S. GRADEC
MARIBOR
O-12/0
M. SOBOTA
O-7/1
O
TRŽIC
-12/-2
CEDAD O VIDEM O -6/4 sr"-!
-7/5	¿5L
O
KRANJ
CELJE -16/-1 O
PTUJ
o


o
LJUBLJANA
O PORDENON	rORIC» n O N. GORICA	-16/1	N. MESTO -18/0
-6/4	-4/RICA	-R/3	POSTOJNA	„ O ^
O -14/0
' ZAGREB -12/-4
o„

KOCEVJE
C O "
CRNOMELJ
REKA -12/3
(NAPOVED ZAJUTRI
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Po vsej deželi bo spremenljivo vreme. Precej mrzlo bo, predvsem v notranjosti.
Jutri bo zjutraj še povečini jasno in zelo mrzlo, ponekod po nižinah bo megla. Dopoldne se bo na zahodu hitro pooblačilo, kasneje čez dan pa tudi v osrednji Sloveniji. Ponekod bo že začel pihati jugozahodni veter. Popoldne bodo ponekod v zahodnih krajih že rahle padavine.
seat
Za zdaj ena bencinska in tri dizelske različice
zahtevno nalogo, iz krize
Leon ima da reši
V	španski Malagi so pred kratkim predstavili novega leona, vozilo, od katerega je v dobršnji meri odvisna prihodnost Seata, ki ni v mirnih vodah. Spopasti se bo moral s tekmeci enega od najbolj izenačenih segmentov v Evropi in hkrati zagotoviti obstoj znamke, ki je še do pred kratkim skoraj polovico vseh svojih vozil prodala v rodni Španiji. Španci so nad svojim novim modelom navdušeni: 'Vse poteze na sprednjem delu vodijo v središče maske in oči usmerjajo v dinamičen in osvežen logotip. Razburljive poteze se nadaljujejo na boku in sklenejo v privlačnem zadku.'
V	resnici je leon dokaj dopadljiv avto, dejstvo pa je, da ni tako športen kot sta bili prvi dve seriji. Od predhodnika je v provprečju lažji za 90 kilogramov, krajši za 5 in širši za 5 centimetrov, a ima zaradi nove, prilagodljive platforme tudi za slabih 6 centimetrov daljšo medosno razdaljo in torej malenkost več prostora v kabini. Prtljažnik se s 380 litri (39 več kot prej) izenačuje z golfovim.
Voznikovo delovno okolje je lepo urejeno, pregledno, sredinska konzola je rahlo nagnjena k vozniku. Vsa zasnova je v primerjavi s predhodnikom zasnovana bolj tradicionalno. Merilnik vrtljajev na primer ne zasede več glavnega, sredinskega položaja. Umaknil se je na levo in prostor prepustil prestremu grafičnemu vmesniku.
Leon je za približno 8 odstotkov cenejši od golfa, s katerim je seveda primerljiv. Nižja cena gre predvsem na račun nekoliko slabše kvalitete materialov v notranjosti.
V	začetku prodaje bo leon na voljo z enim bencinskim in tremi dizelskimi motorji. 1400-kubični bencinar s šestimi ročnimi prestavami zmore 122 KM, potem je tu 1600-kubični turbodizel z 90 oz. 105 KM in 5-stopenjskim ročnim menjalnikom, top pa predstavlja, vsaj za sedaj, dvo-litrski turbodizel s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom. V začetku prihodnjega leta bodo na voljo tudi modeli z DSG menjalnikom. Kupci lahko izbirajo med različicami reference, style in FR.
nissan - Električna različica konec 2013
Taksiji bodoče generacije nastajajo v Barceloni
Nissan je predstavil NV200 in študijsko vozilo e-NV200, vozili, ki naj bi predstavljali naslednjo generacijo taksijev.Proiz-vodnja bo potekala v Nissanovi tovarni v Barceloni. NV200 je nova generacija kompaktnega dostavnika, ki je na ceste zapeljal leta 2009 na Japonskem in v Evropi. Do danes, ko je na voljo že v več kot 40 državah, jih je bilo globalno prodanih že več kot 135.000. Kupce še posebej navdušuje s prostorno notranjostjo in najboljšo porabo goriva v razredu. Postavlja se tudi z nazivom Dostav-nik leta iz leta 2010. Oblasti v New Yorku so ga izbrale za ekskluzivno vozilo prihodnje generacije legendarnih rumenih taksijev. NV200 kot študijska izvedba črne barve pa je predstavil tudi posebej vpadljivo vizijo
legendarnega Londonskega »black caba«.
Ob naložbi v višini 100 milijonov evrov bodo v Barceloni konec leta 2013 zagnali izdelavo modela e-NV200, ki ga bodo prodajali globalno. S tem bodo ustvarili 700 novih delovnih mest. Popolnoma električni e-NV200 je del Nissanovega načrta trajnostne mobilnosti brez izpustov. Slednje udejanja tudi električni avtomobil Nissan Leaf. To je danes najbolje prodajan električni avtomobil, saj jih je v vsakdanjem prometu že več kot 43.000.
Model NV200 Barcelona taksi bo na voljo od 2. januarja 2013 dalje. Zagotavljal bo sodobno delovno orodje 10.500 imetnikom taksi licence in ponujal možnost prevoza za več kot 225.000 ljudi, ki se vozijo z mestnimi taksiji vsak dan.
Pripravil Ivan Fischer
VOZILI SMO - Tretja generacija napoveduje spremembo pri Mitsubishiju
Outlander z veliko čistejšimi motorji
Tudi poraba je manjša - Izboljšana notranjost z bolj pregledno armaturno ploščo in boljšimi sedeži
Kot Seatov leon, tudi Mitsubisijev outlander doživlja tretjo generacijo. Prvi dve v Evropi nista imeli kdo ve kakšnega uspeha, so pa teh vozil na svetu prodali približno milijon.
Oblika novega outlanderja je všečna, še bolj všečna pa je notranjost. Ta je povsem nova, uporabljeni so veliko boljši materiali kot v predhodniku; armaturna plošča je pregledna, stikala logično razporejena, vse skupaj pa je za povrh še zelo dobro videti. Zato je precej boljše tudi splošno počutje, čeprav so sedeži še vedno narejeni po japonskem receptu, torej s kratkim sedalnim delom, vendar nikakor ne tako kratkim, da bi bili slabi.
V Evropi bo novi outlander na voljo z dvema precej prenovljenima motorjema. 2,2-litrski turbodizel je plod Mitsubishijevega lastnega razvoja, oznaka Clean Diesel pa tudi razkriva svoje poslanstvo. Ob zmerni moči 150 KM je v primerjavi s predhodnikom seveda veliko čistejši, obljubljajo izpust CO2 pod 130 g/km.
Bencinski motor je skoraj enako močan kot njegov predhodnik (s tremi žrebci več), a je z njim outlander hitrejši, sam motor, pa zaradi že omenjene teže in sistema start-stop precej varčnejši in čistejši.