KOROŠKI
j^A Z G L
Leto XXVIII
I ravenskih žele z a r J EV
Ravne na Koroškem, 25. avgusta 1978	Št.	3
Zlata medalja za naše godbenike in balkanski naslovi za naše plavalce Rodi-čevo, Kosa in Vočka. Čestitamo!
LET
XI. kongres ZKJ - smernice za akcijo
Beograd, glavno mesto naše republike, je kot gostitelj XI. kongresa ZKJ praznično, veličastno, predvsem pa delovno pričakal več kot 2000 delegatov, ki so zastopali 1,700.000 komunistov, okrog 300 gostov in delegacij komunističnih, socialističnih in drugih delavskih partij ter naprednih gibanj.
Že ob prihodu v Beograd so bile oči delegatov in gostov uprte v kongresni center Sava, v katerem se je sestal največji zbor komunistov ter ocenil dosežke med X. in XI. kongresom ZKJ. To je v zadnjih desetih letih najbogatejše štiriletno obdobje ko smo dosegli veliko zmag ter močno preobrazili družbeno, ekonomsko, politično in kulturno življenje.
Vrhunec dogajanja ob začetku kongresa je bil prihod tovariša Tita v slovesno okrašeno dvorano; gostje in delegati so ga pozdravili z dolgotrajnim aplavzom. Ko je otvarjal XI. kongres so bile njegove besede prekinjene z internacionalo, ki jo je zapela vsa dvorana. Uvodni referat tovariša Tita so delegati in gostje nenehno prekinjali z aplavzi, petjem in skandiranjem.
V referatu je tovariš Tito ocenil delo komunistov med X. in XI. kongresom, dosedanje dosežke, poudaril pa je tudi, da nekaterih nalog še nismo izpolnili ali pa jih prepočasi uveliavliamo. Kot je dejal tovariš Tito, je bilo obdobje med X. in XI. kongresom eno izmed najbolj plodnih, ustvarjalnih in mirnih. Pokazala se je visoka stopnja enotnosti na naši poti socialističnega samoupravljanja z izhodiščem in načeli naše revolucije in neuvrščene politike. Pomembna dosežka, ki smo jih uresničili s sklepi X. kongresa, sta sprejem zakona o združenem delu in organiziranje novega političnega sistema socialistične samoupravne demokracije. Z uresničeva-niem zakona o združenem delu postaja delavski razred resnično vladajoča gospodarska in politična sila družbe. S tem pa delovni ljudje prevzemajo odgovornost tudi za naš celotni družbeni razvoj.
Nov politični razvoj, katerega bistvo je delegatsko načelo odločanja na vseh ravneh in področjih družbenega življenja, zagotavlja možnost za uresničevanje novega položaja in odločilne vloge delovnega človeka. Tovariš Tito je v uvodnem referatu izpostavil ključna vprašanja o našem samoupravnem političnem sistemu, predvsem je dal poudarek večji produktivnosti, stabilnejšemu gospodarskemu gibanju, razvoju političnega sistema ter mednarodnim odnosom in politiki neuvrščenosti, kar je osnova naše nadaljnje usmeritve.
Kongres je po prvi plenarni seji nadaljeval delo v šestih komisijah. Delo v teh komisijah je bilo izredno plodno in ustvarjalno, saj se je k razpravi prijavilo več ko 400 delegatov, ki so s svojimi prispevki obogatili delo kongresa.
Kongres sta sklenila plenarni seji, na katerih so delegati sprejeli resolucijo kongresa ter izvolili organe ZKJ in sprejeli smernice za nadaljnje delo.
Udeležencu — delegatu XI. kongresa iz
koroške regije — so to nepozabni vtisi. * je enkratni dogodek, ki mi bo ostal v traj' nem spominu. Komuniste v železarni P* čaka odgovorno delo, da stališča XI. ko® gresa ZKJ čim prej uveljavimo v praksi.
Mira Valil
IZROČILO KEFROVEGA MLINvA
(zapis radijske reportaže)
Pred hišo, na kateri je tablica z napisom Birdinije 1, jie te dni pravo gradbišče, da z avtomobilom, tako so mli povedali, le stežka prideš do nje. Najbolje ga je pustiti kar pod cesto, ki pelje z Raven na Koroškem proti Kotljam, in ,se spustiti peš v grapo, ki jo je v stoletjih izdolbla zdaj krotka pa spet zlovešče razdiralna Hotulj-ščica na svoji poti izpod Uršlje gore do reke Meže, kamor se po nekaj kilometrih izlije. Prav zaradi hiše s tablico Brdiinje 1 so delavci, ki krotijo hudournike, izkopali Hotuljščici novo strugo: globljo, nekoliko bolj ravno in za nekaj metrov bolj odmaknjeno od hiše. Ob vsakem večjem dežju se je namreč potoček spremenil v nevaren hudournik. Prestopal je bregove, vdiral v kletne prostore, nanašal kamenje in prod ter povzročal stanovalcem hiše nič koliko preglavic. Resnično jim je bil v napoto in komaj že čakajo, da bodo bagri in buldožerji zasuli staro strugo in bo potok speljan pod novim mostom, čez katerega bodo stanovalci te in na redko posejanih drugih hiš v globeli, lažje prišli do ceste.
Nekoč pa je bila Hotuljščica stanovalcem hiše na Brdinjah 1 potrebna, kajti v njej je bil mlin, kjer so ropotala tri kolesa noč in dan in kjer je mlinar Tiče mlel žito pa stiskal olje okoliškim kmetom. Tudi samota v grapi pa bližnji gozd sta bila zelo pripravna, saj sta prikrila marsikaterega obiskovalca radovednim očem in šumeča Hotuljščica je preglasila nenavadne pogovore v mlinu. Zaradi njih se je prav ta mlin zapisal v našo zgodovino — v zgodovino delavskega gibanja in Komunistične partije Jugoslavije. Omenjena hiša na Brdinjah v bližini Raven je namreč bolj znana kot Kefrov mlin, v katerem so se v mračnih dneh nasilja nad jugoslovanskima narodi zbrali kar na dveh kongresih zapored izvoljeni delegati Komunistične mladine Jugoslavije.
Raziskovalci naše novejše zgodovine so dalj časa ugibali, kje in kdaj sta bila 2. in
3.	kongres Skoja. Pisanega gradiva iz tistih let se je ohranilo le malo, saj zapiskov že takrat ni bilo na pretek. Mnogo je bilo uničenega v letih ilegalnega dela in okupacije. Udeleženci takratnih sestankov se zaradi prepotrebne konspiracije skoraj niso poznali. Tudi ni bila navada, da bi se med seboj predstavljali s pravimi imeni ali pa se drugače tesneje zbližali. Mnogi
takratni revolucionarji — mladi komuni' sti — so padli kot žrtve policijskih pregff nov ali pa so izgubili življenje med narod' noosvobodilno vojno. Verodostojne dok11' mente o takratnem partijskem delu so l* to odkrivali le počasi in z vztrajnim iskn-nljem. Pojavljale so se nejasnosti in pačni podatki.
Tako govori še danes prva sporninsl plošča na Kefrovem mlinu le o 3. kon.grf su Skoja — pa še ta je bil nekaj ča-<; označen z napačno letnico.
Danes je povsem točno dokazano, da sf bila v Kefrovem mlinu, v hiši s častiti]1] vim starim domačim imenom, v neposr^ ni bližini Raven na Koroškem, 2. in 3. kot gres Skoja. V koledarju, ki je izšel ob letnici KPJ, je zapisano:
»V bližini Guštanja v Sloveniji je bil &
24.	do 26. junija 1923 v ilegali II. kong^ SKOJ. Sprejel je nov statut in sklep, iri se SKOJ ne vmešava v frakeiomiistične Z3' deve KPJ, marveč naj hodi po ravni p°' vendar proti frakcijam . ..«.
In naprej: »Koncem junija 1926 je bil ^ Ravnah — Guštanju III. kongres SK^ Udeležilo se ga je 39 delegatov iz vseh f krajin razen iz Bosne. Kongres je ugd1 vil, da SKOJ še ni postal pomemben fa| tor v življenju jugoslovanske mladine. 21 to je kot glavno nalogo postavil, da^ mora SKOJ organizacijsko okrepiti in i je treba izrabiti vse legalne možnosti J delovanje med delavsko in kmečko mla^ no. Na kongresu so izvolili novo vod st*] SKOJ na čelu z Zlatkom Šnajderjem.«
Oba kongresa sta bila, to je razvidno!
vseh zbranih dokumentov, zelo plodna I pomembna za nadaljnji razvoj in delo^ nje organizacije jugoslovanske komUJ* stične mladine.
In kdo so bili 'ljudje, ki jim je bila M dvakrat zaupana tako odgovorna nalo^ da so v najstrožji ilegali in pod nepresti nim policijskim nadzorstvom pripravili tj ko pomembna in za tiste čase obsedi shoda mladih komunistov? Čeprav so žri! li tik ob državni meji, so obakrat brez A pletov vse delegate pripeljali do Kefrov ga mlina, poskrbeli za prehrano, za nji^l vo varnost in jim omogočili vrnitev. Skr* tka. kongresa so organizirali brezhibno.
Eden še živečih udeležencev 2. kongr sa Skoja France Klopčič je v svojih »SP i minih na Ravne« v Koroškem fužini
zapisal: »Čast tovarišem z Raven! Njiho-Va organizacija je partiji in SKOJ storila Neprecenljive usluge!«
Duša in steber partijske organizacije na favnah — v nekdanjem Guštanju — je bil Dovro Kuhar, bolj poznan kot pisatelj koroške zemlje Prežihov Voranc. Voranc je enak med enakimi, zato so mu ljudje ZauPali iin sledili, pa tudi on je zaupal ! Njim. Zato so s skupnimi močmi uspeli.
I Pomudimo se za hip pri Ivanu Kokalju, ki 1 §a je Voranc, čeprav še zelo mladega, pri-1 t6gnil v delo partijske organizacije.
Takole se tovariš Kokalj-Imre sporni-Nja Voranca: »Nevednemu malemu človeku je bil Voranc odkrit svetovalec v vseh ežavah. S svojo delavnostjo si je pridobil jN®d ljudmi velik ugled in postal je pri-i J ubij en ne le v kraju samem, ampak tudi v bližnji in daljni okolici. Voranc se je Vedno povezoval z ljudmi, ki so bili siromašni. Točno je vedel za vsako družino, j, °liko imajo otrok, kaj jedo, ali imajo do-j. '■'Nij obleke, obutve. Tolažil jih je in jim j, Ndi pomagal, če je mogel. K nam domov j, Prišel večkrat, kajti moja mati je bila j,Za tiste čase zelo napredna. Brala je časo-j. Pise. K nam so prihajali razni socialdemo-j rNti in razpravljali, kakšen bo položaj po Prvi svetovni vojni. Voranc mi je tudi po-?®®al> da sem dobil delo v železarni in t Nialu sem postal njegov kurir. Sprva sem . 0loval le v tovarni, pozneje pa sem hodil ;Utii v Pliberk, Labot, Libuče itd. Prena-U sem pisma in druge stvari, ki so bile j. ^0trebne za našo partijsko organizacijo j 6ver.«
jf . Tako je Prežihov Voranc pridobil tudi HjNUge. Nekateri so bili že prekaljeni revo-Ncionarji, kot na primer Ivan Ditinger, ki i bil mlajšim sodelavcem vzor človeka in
i• °Niunista.
? . Ko je
leta 1923 potekal prvi shod sko-3 ^Vcev iz vse Jugoslavije v Kefrovem mli-je bila partijska organizacija na Rav-,ab -— v železarskem Guštanju — še mla-'I j.a je štela, kot je kasneje zapisal Pre-• *uov Voranc v svoji črtici »Generalna vari
ja v mlinu«, komaj toliko članov, kot je prstov na roki. Vendar pa so uspeli! K sodelovanju so pritegnili vrsto delavskemu gibanju predanih ljudi. Tak je bil tudi najemnik mlina, sicer kotlarski mojster v železarni, Matija Gradišnik-Tiče. Prav njemu in njegovim potomcem gre zahvala, da je Kefrov mlin danes še ohranjen, saj bi ga sicer zob časa in drzna Hotuljšči-ca že povsem uničila.
Toda vrnimo se h »Generalni vaji v mlinu«. Prežihov Voranc pravi: »Vse je bilo tako silno skrivnostno in tako silno zanimivo. Mi iz organizacije pravzaprav nismo natančno vedeli, kaj bo, toda slutili smo, da se godi nekaj važnega, da se pripravlja nekaj velikega. Zato smo se sami sebi zdeli sila važni in smo se tega tudi zavedali. Mene je zelo skrbelo, kakšni neki bodo tisti ljudje, ki jih bom sprejel na postaji. To morajo biti neki poisebni ljudje, če je treba za njih tako skrivnostnih priprav. Izstopili so trije, vsak iz svojega vagona. Eden je bil oblečen v letni plašč, dva nista imela plaščev. Vsak je imel v rokah nekaj aktovki ali kovčku podobnega. Takoj sem spoznal tudi znake, ki so bili dogovorjeni.
Srce mi je začelo močno utripati. To so torej ti čudoviti ljudje, ki prihajajo kdove od kod sem v naše črne planine. Ko sem strmel vanje, se mi je zdelo, da jih gledam skozi tančico. In nazadnje sem si moral priznati, da so čisto navadni ljudje, podobni meni in vsem drugim, ki so bili na postaji. Eden je bil zelo slabo oblečen, druga dva pa nekoliko boljše. Skoraj me je nekoliko zadelo. Dalje se mi je zdelo čudno, da so visi trije potniki bili čisto mladi fantje, mlajši od mene. Jaz sem v resnici pričakoval zrele možakarje z važnimi obrazi in besedami. Pred menoj pa so stali čisto navadni, preprosti ljudje.«
Da, da, povsem preprosti in navadni ljudje. Vendar nadvse pogumni in z neomajno vero v lepši jutri, za katerega so bili pripravljeni žrtvovati tudi svoja mlada življenja. Takšni so bili tudi organizatorji
na Ravnah. In ker so se izkazali prvič, jim je bila čez tri leta, prav tako junija, znova zaupana podobna, vendar nič manj nevarna in odgovorna naloga.
»Tretjega kongresa se bolje spominjam, ker smo že bili bolj organizirani in vedeli smo, za kaj gre. Prišlo je precej delegatov, katere smo sprejemali na različnih postajah: v Otiškem vrhu, Dravogradu, na Ravnah, Prevaljah ... Promet na vlakih ni bil velik in smo točno vedeli, kdo se vozi in od kod, kdo je domač in kdo tuj. Te delegate smo sprejeli in jih peljali skozi gozdove do Kefrovega mlina. Nekateri so že dva dni čakali na kongres, sicer pa nismo vedeli, kakšen sestanek bo. Vedeli smo le, da moramo zagotoviti varnost in prehrano za ljudi, ki so se tedaj nahajali v Kefrovem mlinu. Za vso stvar nas je bilo poverjenih le nekaj ljudi, drugi niso vedeli ničesar. Za prehrano je bilo težko poskrbeti. Če si tedaj kupil kilogram mesa ali salame, si že bil sumljiv. Trgovec ali mesar sta te že lahko prijavila žandarmeriji. Meso smo zato kupovali v različnih krajih: na Prevaljah, Slovenj Gradcu, v Dravogradu, da smo nasitili delegate. In prav to je bilo najtežje, namreč, opraviti vse to tako, da ni bilo nič sumljivega.« Tako obuja danes spomine 70-1 etni Ivan Kokalj -Imre v svoji hiši nad Ravnami, nekoliko odmaknjeni od hrupa železarne, čeprav je z njo in z življenjem v kraju še tesno povezan. V pogovoru z njim pa je zaznati tudi precej grenkobe: »Preveč stvari bo šlo v pozabo, kajti živih prič nas je vedno manj. Zapisana bodo ostala poročila pa sklepi in resolucije z obeh kongresov. Vse tiste drobne akcije, ki so bile prav tako potrebne, da sta kongresa nemoteno potekala in so zahtevale nič koliko iznajdljivosti in požrtvovalnosti, pa bodo pozabljene.«
Resnično! Velikokrat pozabljamo na ljudi, ki so oblikovali zgodovino, iz katere je zrasel današnji čas. In o tej zgodovini govorimo večkrat tudi preveč papirnato, čeprav imamo nešteto možnosti, da bi se temu izognili. Ali smo storili dovolj, da bi se ohranilo živo izročilo naše revolucionarne preteklosti, tudi živo izročilo Kefrovega mlina, in ga prenesli na mladi rod?
Kefrov mlin je bil zaradi obeh kongresov, ki sta potekala v njem in so na njih mladi komunisti iz vseh predelov Jugoslavije postavljali temelje našega revolucionarnega boja, razglašen za kulturno-zgo-dovinski spomenik 1. kategorije. To med drugim pomeni, da ga je treba ohraniti v izvirni obliki, ga primerno obeležiti in tudi sicer poskrbeti, da bo dostojno predstavljal zgodovinski dogodek.
Prvo spominsko ploščo so vzidali na Kefrovem mlinu leta 1954 ob 35. obletnici ustanovitve Skoja, na njej pa je napis:
»1926. leta — v mračnih dneh slovenske zgodovine so se zbrali v tem mlinu najboljši sinovi naše domovine in začrtali jasno pot mladini svojega naroda.«
Pozneje pa je Kefrov mlin več let same-val v pozabi. Vse do priprav na 50. obletnico 3. kongresa Skoja, ki so jo slovesno proslavili na Ravnah pred dvema letoma. Ne bi mogli reči, da se Ravenčani pa tudi drugi prej niso zavedali pomena zgodovinskega dogodka, le spomenik — mlin — je stal nekoliko ob strani, skrit v soteski, odmaknjen od javnosti in radovednih oči.
Kefrov mlin
Dobrodošlica tovarišu Popitu na Ravnah
Tudi gradivo o kongresih je bilo raztreseno po raznih arhivih. Šele kasneje so ga začeli zbirati tudi v ravenskem delavskem muzeju. Spominski črtici Prežihovega Vo-ranca »Generalna vaja v mlinu« so se pridružili še zapisani spomini Ivana Kokalja ter različni zapisi Franceta Klopčiča. Načrtno in znanstveno raziskovanje zgodovine našega revolucionarnega gibanja in delovanja komunistične partije je bilo šele na začetku. Tudi razmišljanja o popolni obnovitvi Kefrovega mlina in ureditvi zgodovinske zbirke so se pojavljala že prej, vendar pa so dobila konkretnejšo obliko šele v času načrtnih prizadevanj ravenske kulturne skupnosti za ohranitev zgodovinskih spomenikov v Mežiški dolini. Kmalu je bilo jasno, da bo moralo pri obnovi Kefrovega mlina in pri ohranjanju njegovega idejnega izročila sodelovati več dejavnikov.
»Mladi v občini Ravne smo skupno z drugimi dejavniki, posebej s kulturno skupnostjo, začeli poglobljeno razmišljati, kako izročilo 2. in 3. kongresa Skoja ohraniti mlajšim rodovom. Moram reči, da smo to akcijo odločneje zastavili ob 50-letnici
3.	kongresa Skoja, to se pravi, leta 1976 smo začeli razmišljati, kako objekt ohraniti. Moram priznati, da smo tako mladi kot tudi drugi v občini Ravne posvečali premalo pozornosti zgodovinskemu izročilu dogodikov v Kefrovem mlinu. Ob vseh ostalih pomembnih zgodovinskih dogodkih, kot na primer zaključni boji na Poljani v 2. svetovni vojni, smo dogajanja v Kefrovem mlinu pustili nekoliko ob strani. Zdaj se te napake zavedamo in jo popravljamo. Prav SKOJ je bil predhodnica današnje Zveze socialistične mladine in je bil sestavni del KPJ. Skupno z nekaterimi udeleženci kongresov smo leta 1976 pri Kefrovem mlinu obudili spomine na dni, ko sta tu potekala 2. in 3. kongres SKOJ. Takrat smo se tudi odločili, da je treba nekaj ukreniti. Tako pomembne dogodke moramo bolje zaznamovati v občinskem, regijskem, slovenskem in ne nazadnje v
jugoslovanskem prostoru, se pravi v celotni naši skupnosti. In končno: Kefrov mlin mora postati shajališče mladih in mesto, kjer bodo spoznavali idejno izročilo in zgodovino SKOJ.«
Te kritične in samokritične besede je izrekel Milan Klemenc — sekretar občinske konference ZSMS na Ravnah, zavedajoč se, da bi morali mladi dogodke v Kefrovem mlinu bolje poznati.
Res je, doslej gotovo še niso storili vsega za obnovo Kefrovega mlina in zlasti za neposredno prenašanje njegovega idejnega izročila na mlade. Vendar pa so storili že precej.
Ko je kulturna skupnost na Ravnah snovala zamisel o »Vorančevi poti« v Kotljah — Prežihovem rojstnem kraju, je bilo nesporno, da mora postati Kefrov mlin ena od njenih najpomembnejših postojank. Okoli 15 km dolga pot povezuje namreč vse važnejše kraje, bajte in hiše, v katerih je Voranc živel, ustvarjal in deloval kot sekretar partijske organizacije na Ravnah in kasneje partijskega okrožja Sever. Kefrov mlin stoji na ravenski strani, nekoliko odmaknjen od poti, ki so jo slovesno odprli ilani in že postaja romarska pot mnogih, ki bi želeli spoznati trdo življenje pisatelja — proletarca in ne pokloniti njegovi umetnosti. Na »Vorančevi poti« pa še ni vse tako, kot so si zamislili ravenski kulturni delavci. Marsikaj bo treba še obnoviti in dopolniti.
In prav letos potekajo najobsežnejša dela pri obnovi Kefrovega mlina. O tem nam je tajnik občinske kulturne skupnosti na Ravnah Bine Bevc rade volje postregel s podrobnejšimi podatki:
»Akcija za obnovo in ohranitev Kefrovega mlina poteka v več fazah. V letošnjem letu bomo izkopali novo strugo in po njej napeljali potok Hotuljščico. Na ta način bomo zavarovali objekt pred stalnimi poplavami. Akcijo vodi krajevna skupnost Ravne, izvaja pa jo podjetje za urejanje hudournikov. Sredstva za ta dela so zagotovili vodna skupnost Drava—Mura, ko-
munalna interesna skupnost Ravne, obči"' ski izvršni svet in krajevna skupnost Raf ne iz krajevnega samoprispevka. Skup® bomo letos vložili okoli 2,5 milijona dina" jev. V drugi fazi, ki je (tudi že zaključen4 pa je Zavod za spomeniško varstvo iz ribora izdelal projekte za obnovo Kefrov^ ga mlina. Iz njih lahko razberemo, das zavod prizadeva ohraniti ikar najbolj aV’ tentično podobo mlina. V kulturni skupil sti Ravne in kulturni skupnosti Sloveni)1 združujemo za letošnjo akcijo obnove^1
900.000	dinarjev. Z deli bomo začeli taM ko bo urejena regulacija potoka Ho tul j S-1' ce. V končni fazi pa bomo na podstreh mlina uredili spominsko zbirko. Tam s*’ bila namreč oba kongresa Skoja, poleg ga je bilo v tem zakotnem mlinu več ko" ferenc in sestankov partijskega o krozl Sever. Prežihov Voranc pa je od časa & časa organiziral s svojimi naijožjimi sod" lavci v mlinu še druge sestanke. O vse" tem in o vsej predvojni revolucionarni d" javnosti te koroške krajine, ki se veže delavsko in partijsko gibanje celotne J11 goslavije, bo ostal Kefrov mlin v skriti d" lini ob Hotuljščici, obdani s smrekovi1" gozdovi, sedanljim in bodočim rodovi pomnik epopeje našega delavskega g>k3 nja in ljudske revolucije.«
S tem pa vsekakor zamisli o tem, kaj*1 ohraniti izročilo Kefrovega mlina, še n1;' dorečene in posamezniki na Ravnah l' razmišljajo dalje.
Popotna obnovitev hiše, v kateri sta ^
la 2. in 3. kongres SKOJA, je najbrž 3"
le prvi korak k pravemu cilju. ObnoVlj"11'
' t*
Ji
Kefrov mlin s spominsko sobo, v kateri zbrano zgodovinsko gradivo, ne more namenjeno samemu sebi. Obiskovali 'j bodo mladi in drugi, ki se bodo podali" pohod po »Vorančevi poti« in najbrž mnogi naključni gostje. Vendar Da tud1 tem še ne bo dosežen glavni smoter.
Dokler ostajamo bolj ali manj pasivlV opazovalci zgodovinskih objektov, ki lahko še tako skrbno urejeni in oprerrdr ni z bogatim gradivom, bomo najbrž li prav tako pasivni tudi do vsebine, " nam jo predstavljajo. To smo pri nas, h srečo, že spoznati in mnogi zgodovin5, kraji so postali zbirališča mladih, kjer lahko tako irekoč iz prvega vira in na k"3 ju samem poglobljeno seznanjajo z n" revolucionarno preteklostjo, jo sami ra"1' kujejo in se ob tem bogatijo z novimi znanji. Spoznali smo tudi, da je tak5", pridobivanje znanja mnogo uspešnejše še tako dobrih šolskih metod.
Kefrov milim s svojo okolico na B"d' njah, v zatišju soteske Hotuljščice, v "h posredni bližini Raven, naravnost sam -sebe ponuja te možnosti. Zgornji profit0 ( mlina, kjer se je v času obeh kongre^ več dni zadrževalo okoli 40 skojevcev-dovolj veliki, da bi se dali spremenit1^ pravo učilnico. Okolica je nadvse pri vi" na in pripravna za taborjenje. Vse je • rej kot nalašč za ureditev tabora mlad1 ki bi ilahko tu spoznavali in preučevali ™ gato zgodovino, ki se prav tako P01"1, kar sama od sebe: od zgodovine delavsk ga gibanja Mežiške doline, ki sega dale\( preteklo stoletje, do zgodovine SKOJA naše partije, ilegalnega dela, življenja ", satelja in revolucionarja Prežihovega . ranča itd. O tem, kolikšne možnosti del^j, nja bo lahko Kefrov mlin ponudil orga"
Ivan Kokal-Imre
voranCevi samorastniki
Lovro KUHAR-Prežihov Voranc, si je P° vrnitvi iz italijanskega ujetništva leta s svojo organizacijsko sposobnostjo, razvitim socialnim čutom, predvsem pa z Nepopisno ljubeznijo do domovine, kaj kanalu pridobil somišljenike. Med prvimi s° bili; Ivan Ditinger, Matija Gradišnik, °že Zori, Ivan Fajmut, Franc Krivograd, ranc Lepko, Pepi Krajger, Anton Šrem-“P> Emerik Stal cer, Alojz Vinkler, Maks Kučer idr. To je bila starejša generacija. Med mlajšimi pa so bili: Karl-Drago Lu-®r> Matija Bauče, Jože Sadovnik, Franc Meziner, Jože Knez, Luki Sater, Anza Ja-frovnik, Rudi- Slivnik in Ivan Kokal-«ftre.
, ^si navedeni tovariši so bili pravi tova-v dobesednem smislu, saj so le taki Pripomogli k veliki zmagi proletariata! . 'L so sinovi delavskih in bajtarskih dru-'jlT1 naše koroške dežele in do smrti pre-ar>i in zvesti delavskemu, revolucionarne-^ gibanju. Mnogi so umrli že v pred-^Prilski Jugoslaviji, veliko jih je dalo živ-tenje med narodnoosvobodilno borbo, ne-ai pa jih je umrlo že po svobodi, za poledicami težke in trnjeve življenjske poti, 1 f° jo prehodili za svoje cilje, za svoje Vehke ideale!
. Lovro KUHAR-Prežihov Voranc je svo-^ revolucionarno miselnost z vso zavzeto-s io širil na mlajše. Ustanovil je mladinsko “rganizacijo SKOJ in za sekretarja dolo-011 Karla Draga LUTRA, ki je to funkcijo Podano opravljal vse do svoje emigracije, ^osebno skrb za svoje »prekucuhe« je °diil revolucionar in ljudski pisatelj Lovro . ^har. Strogo je znal preceniti zavednost P Predanost revolucionarnemu gibanju, akega posameznika, ki je bil člen verige, . katero smo bili navezani njegovi somi-. kniki. Kmalu nas je izbral nekaj za po-‘L&no šolanje v Moskvi, na Komunistični (JfrVerz* narodnih manjšin zahoda : j U'NMZ). Za vsakega kandidata pa je bi-a potrebno jamstvo dveh predstavnikov ,, r3tnega pokrajinskega komiteja. Taka ^ kila pravila in zahteve Kominterne. Pr->e ie za pot v Moskvo na politično šolanje °Vro Kuhar izbral naslednje tovariše:
s, Qijam mladih pa šolam v Mežiški dolini, y °raj ni potrebno govoriti. S tako organi-Jan° dejavnostjo bi bržkone najbolje .ličili eno izmed nalog, ki zveni v na-
0 Ušesih že marsikdaj kot fraza, namreč, k ie treba ohranjati izročila naše revo-
1 ^unarne preteklosti in v njih kar naj-
1 heposredno vzgajati mladi rod.
l prihodnje leto ob tem času bo, kot vse j 2e, Kefrov mlin že povsem obnovljen. \f ^ako kot .so morali strniti sile za njego-ufcnovo, bo bržkone potrebno združiti > e Uroči tudi za uresničitev prej opisanih
h ^0'budo bodo morali imeti slgj ko prej jenčani sami. Kako bodo ,to storili, jih j °Vo nj treba učiti, saj jim je to že pred Uitni leti pokazal Prežihov Voranc, ko °rganiziral generalno vajo v mlinu.
Draga-Karla Lutra, Ivana Fajmuta, Franca Plankla in Emerika Štalcerja. Imenovani so leta 1929 že prispeli v Moskvo.
Ko sem leta 1932 ušel našim žandarjem in prestopil državno mejo, sem se v Berlinu sestal v Lovrom Kuharjem. Zvedel je že o mojem begu in me je peljal na sedež Rdeče pomoči. Ko sem ga vprašal, kakšna bo moja nadaljnja usoda, mi je odgovoril: »Počakati moraš, da dobimo potrebne dokumente, ker si določen za politično šolanje na KUNMZ v Moskvi.« Ko .sem leta 1932 srečno dopotoval v Moskvo na šo-
Drago Luter
lanje, so bili tovariši: Karel Luter, Ivan Fajmut, Franc Plankl in Emerik Štalcer že absolventi Komunistične univerze narodnih manjšin zahoda, zato so bili poslani kot politični delavci na razne kraje Sovjetske zveze kot sekretarji partijskih komitejev. Karel Luter (Bratec) je bil poslan v Tulo, Ivan Fajmut v Stalingrad, Franc Plankl v Ko,lomno in Emerik Štalcer v Simpalatinsk za Uralom.
Karel Luter se je kmalu vrnil iz Tule, ker je bil določen za referenta SKOJ v Moskvi pri KIM (Komunistični internacionalna mladina). Še isto leto (1933) pa so odločili, da ga bodo poslali v domovino, kjer naj obnovi .skojevske organizacije.
Prav naša rojaka Rudi Slivnik in Drago-Karel Luter sta s svojo organizacijsko sposobnostjo, predanostjo proletarskemu gibanju in z globoko vero v zmago proletariata nad fašizmom omogočila, da se je v letu 1934 v škofijskem dvorcu »Goričane« pri Medvodah nemoteno ter zelo uspešno vršila IV. pokrajinska konferenca KPJ. Naj citiram besede, ki jih je leta 1974 v članku lista Komunist na strani 49 zapisal Edvard Kardelj: »Ne pomnim ile-
galnega sestanka, s katerim bi bili pogoji vsaj približno tako ugodni za delo kot v Goričanah.« Na IV. pokrajinsko konferenco KPJ leta 1934 v Goričane so prišli vodilni člani partije s TITOM na čelu.
Kot sem omenil, sem že v Moskvi naročil tovarišu in rojaku, sošolcu in soborcu Dragu-Karlu Lutru »BRATCU«, naj se oglasi v Ljubljani na javki, ki je ta čas že obstajala in jo je vodil najin rojak Rudi Slivnik. To je Luter tudi storil. Revolucionarna pot vseh pionirjev in zmagovalcev nad fašizmom je bila posuta s trnjem in bičem. Še posebej težko pot pa je prehodil naš rojak Drago-Karel Luter. Opisal jo bom, ker mi je nekako blizu, sorodna in dobro poznana.
Drago-Karel Luter (BRATEC) se je rodili 9. oktobra 1910 v Guštanju. Bil je sin Erne in Franca Lutra, kovinskega delavca v železarni. Kmalu je ostal brez očeta — .skrbnika, saj mu je bilo komaj leto dni, ko je oče podlegel zahrbtni bolezni — sušici ali jetiki imenovani. Mati je ostala brez vseh sredstev sama s tremi majhnimi otroki. Morala se je zaposliti. Našla si je zaslužek v samskem domu tovarniških delavcev. Tu je čistila prostore, prala delavcem umazane .službene obleke, in to vse s prostimi rokami, na katerih so ,se marsikdaj p-dkazali krvavi žulji. Toda mladi vdovi je kljub vsem težavam uspelo vzgojiti in izučiti vse tri varovance.
Franc, najstarejši, se je izučil za ključavničarja, hči Erna za šiviljo in Karel za strugarja. Poleg ljubezni jim je dala tudi napredno vzgojo in veliko spoštovanje do rodne grude. Tako srečamo Karla Lutra že kmalu med sindikalisti kovinske stroke in v društvu »Svoboda«. 2e leta 1926 pa je bil sprejet v SKOJ. Ko je po nalogu partije leta 1927 trosil in lepil lepake protidr-žavne vsebine, .so ga zalotili kraljevi žan-danjii, ki mu niiso prizanesli »batin«. Sedemnajstletni Karel jih je težko prenašal, vendar je v;se junaško prestal in v priporu vse zanikal. Ker mu nliiso mogli do živega, so ga naslednji dan izpustili. Toda miladi, pogumni in iznajdljivi skojevec je bil tajnik v naši organizaciji prav do svoje emigracije leta 1929. Poleg vsega tajniškega dela je nosil čez državno mejo propagandno literaturo in vodil naše partijce čez mejo in nazaj. Bil je vsestransko soo-soben, aktiven in iznajdljiv, večkrat lačen kot sit. Moč mu je dala gonilna sila, s katero je bel Luter prežet do maksimuma, in ta je — ideologija velikega LENINA!
Kot njegov rojak, sošolec, partijec pozivam vse delovno ljudstvo Mežiške doline, posebno delavce železarne Ravne, kakor tudi vse družbenopolitične organizacije ter posameznike mesta in okolice, naj no svojih močeh prispevajo, da mu na hiši, kjer se je rodil in rastel (personal), odkrijemo ploščo, ali pa kakšen družbeni prostor (šolo) poimenujemo po ujem, saj si je ta neumorni revolucionar s svojim težkim življenjem in delom vsekakor zaslužil to pozornost in zahvalo! Izkrvavel je za naš veliki »DANES«, za našo zlato svobodo! Slava mu, trikrat slava!
Valentin Polanšek
OB SEDEMDESETLETNICI SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE NA KOROŠKEM
Ljubezen v srcu — ponos v zavesti — radost v očeh! Tako smo se zbrali na današnji slavnosti v počastitev 70-letnice SPZ. Vsak posamič je prinesel iz svojega kraja gorečo plamenico: ljubezen do slovenske krvi, naše materinščine, naše slovenske kulture. Vsak je pustil svojo vsakdanjost na delovnem mestu in se okrepil s ponosom na današnji skupni narodni praznik. Vsak si je prihranil v požrtvovalnih pripravah in spodbujajočih pričakovanjih šopek radosti, da z njo olepša današnje slavje sredi Celovca.
Naša skupna ljubezen do slovenske kulture, naš upravičeni ponos na skupne dosežke, naša svetla radost — naj nas tesneje strnejo v skupno srečo! Naj pokažejo sosedu in svetu našo avtohtonost v koroški deželi, naj izpričajo kulturno samobitnost mestu Celovcu, koroški deželi in avstrijski državi.
Naša slovenska narodna zavest je globoka človečanska zavest! — je svobodi, pravici in napredku odprta kulturna zavest.
In s to lučjo kulturne zavesti osvetlimo nekaj obdobij iz preteklosti naše osrednje kulturno-prosvetne organizacije: 12. januarja 1908 prvi redni občni zbor takratne »Slovenske krščansko socialne zveze za Koroško«. Na ustanovnem občnem zboru
20.	oktobra 1907 (v današnjem Kolpingo-vem domu) v Celovcu pristopi že 12 izobraževalnih društev v mlado Zvezo. Prvi predsednik Matija Ražun, odločen borec za pravice slovenskega ljudstva.
Leta 1910 je po uradnem slovenskem štetju na Koroškem 134.920 — po nemškem uradnem štetju 82.212 Slovencev ... (in danes, leta 1978?). Šestdeset let pred tem, 1850, obišče cesar Franc-Jožef Celovec, kjer mu uradno povedo, da je tretjina celovških prebivalcev slovenska.
Leta 1911 združuje nova centralna organizacija že 34 društev širom koroške dežele. V samem mestu Celovcu je tik pred prvo svetovno vojno 32 različnih slovenskih organizacij: od Mohorjeve družbe, Osrednje zadruge za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje, Abstinentskega društva, Zveze slovenskih učiteljev, Slovenskega delavskega društva, Prveva koroškega tamburaškega društva »Bisernica«, Telovadnega odseka ... do Zveze slovenskih koroških županov.
Na Zveznem občnem zboru 1913 se zbere v Celovcu nad 200 delegatov iz vseh krajev naše zemlje. Leto pozneje se začne prva svetovna vojna. Slovenci krvavijo na vseh frontah za tiste mogočneže, ki jim doma na Koroškem kratijo pravice.
Po plebiscitu postane koroški Slovenec — manjšinec — in spet je koroškim oblastem napoti — v senžermenski republiki Avstriji. Koliko jih je padlo. Preživeli pa bodo peli »Oj Doberdob, slovenskih fantov grob«.
Po kratkem zatišju zaživijo prosvetna društva na podeželju. Prvi povojni občni
zbor, 2. marca 1922, kaže nezlomljivo voljo našega ljudstva do samostojnega kulturnega življenja. V teh letih skoraj ni nobene slovenske prireditve, da je ne bi motili z uradnimi nasilji ali z napadi narodnih odpadnikov in drugih nestrpnežev.
Veliko spodbudnega dela se poloti v tem času Franc Aichholzer z ustanovitvijo slovenskega časopisa pod naslovom »Koroški Slovenec«, ki ga tiskajo dunajski Čehi, ker ga v Celovcu nihče noče. Aichholzer je preživel nacistične kacete v drugi svetovni vojni in je leta 1952 začel izdajati s koroškimi slovenskimi učitelji šolski list »Mladi rod«, ki še po 26 letih razveseljuje k dvojezičnemu pouku prijavljene slovenske šolarje na Koroškem. Časopis »Koroški Slovenec« je vse do leta 1941 obveščal o delovanju krajevnih društev in o akcijah osrednje zveze.
Kljub vsem oviram leta 1927 naraste število včlanjenih društev na 46. V Celovcu ustanovijo centralno knjižnico. Po letu 1928 začne delovati Milka Hartmanova z »gospodinjskimi tečaji«. Koroški Slovenci se v prvi vrsti bojujejo za kulturno avtonomijo, in to predvsem za avtonomijo v šolstvu.
Fo 25 letih se centralna organizacija preimenuje v Slovensko prosvetno zvezo. Avstrijska republika izgine leta 1934 v diktaturi stanovske države. K nacionalni krizi se pridruži še socialna kriza preprostega koroškega Slovenca: Koliko jih je brezposelnih — in slovenske kmetije gre-jo na kant! Prvi predsednik SPZ je Vinko Poljanec, ki je takoj po »anšlusu« — štiri leta pozneje — med prvimi smrtnimi žrtvami koroških nacistov.
Nacizem v letih 1938 do 1945 spada * najtemnejše obdobje slovenske korošk* zgodovine. Ne samo koroški Slovenci, aff' pak vsi Slovenci in vsi Slovani ter Zm so od hitlerjanskih rasističnih krvnik0* obsojeni na smrt. Nacisti, s koroškim S? veljakom Maier Kaibitschem na čelu izse“ lijo 300 slovenskih koroških družin ? Nemčijo, ko so poprej pozaprli ali pregn8' li nad 50 slovenskih duhovnikov in ostal* narodno zavedne izobražence. NaslednJ* akcija je v načrtu za leto 1942. Množil izselitev 50.000 koroških Slovencev * Ukrajino.
V tistih brezupnih dneh se oglasi v na’ ših gozdovih uporna pesem partizanskih pušk, borbena pesem slovenskih rodolj0' bov in antifašistov, pesem, ki je krik in M skozi stoletja teptane slovenske duše, kj so naši predniki v Karantaniji prišli P° tujčevo nadoblast, se tolkli za »staro pr3','; do« v kmečkih uporih in hlapčevali habs' burskim mogotcem.
April 1938: Škofovski pastirski list S*® raz prižnico kristjane, da glasujejo aprila 1938 za Hitlerja. April 1941: Hitler razkosa Jugoslavijo, konec časopisa »K0 roški Slovenec« in mladinskega meseŽ®1' ka »Mladi Korotan« (urednik Joško Hu*1 ter) — nove aretacije zavednih rojak°v April 1942: 300 koroških slovenskih dr0 žin izselijo v Nemčijo. April 1943: obgla* ljenje 13 rojakov izpod Košute in Obir]8; dolgoletne ječe za nad 60 trpinov, kaceti51 polnijo. April 1945: Tik pred koncem v°i' ne poboj Peršmanove družine pod PeCt; pri Železni Kapli, leto dni prej uboj in žig treh Polanškov pri Hojniku v LepeI)1|
»Po soncu«
^ahvala dolgoletnemu ravnatelju slovenske 8m>nazijc iz Celovca dr. Pavlu Zablatniku za dobro sodelovanje z našo gimnazijo
klavrnem razsulu bahavega tisočletja rajha in z zmago zaveznikov maja j zaživi organizacijska dejavnost kolkih Slovencev z borbenimi izkustvi in jkaljenim novim poletom. Občni zbor . ^ je 20. marca 1946. Oblast potrdi Zve-?ltla pravila šele 16. maja 1946. Ta so v b>stvu iz leta 1934, le da se zahteva nov jtavek: Namen društva je . .. podpirati .°jalno in z vsemi močmi obnovo Avstri-katere obstoj garantirajo zavezniki, ter j Svojih vrstah gojiti duh miru in odloč-? nasprotovati vsem terorističnim in Sofističnim pojavom ...« i V prvih povojnih letih je prodrla pri flturnem delovanju napredna misel. Pr-kulturna manifestacija koroških Slo-, jCev je 15. aprila 1946: »Dan slovenil *k izseljencev«. Določeni nahujskani jgi v Celovcu napadajo s kamenji in r'2galkami.
aprila 1947 gre 99 pevcev SPZ na prvo joj no turnejo po novi Jugoslaviji. SPZ as9uje novo Centralno študijsko knjižni-^ poletju 1947 vloži SPZ na Ministr-v vo za pouk na Dunaju zahtevo, da se za
0 atije slovenske mladine na Koroškem
1 jfiovita v Celovcu slovenska gimnazija
Učiteljišče.
v ^Onija 1047 uprizorijo prvič Cankarje-»Hlapca Jerneja« in igrajo Žižkovo jklovo Zalo«; zbori SPZ prvič nastopijo Celovškem mestnem gledališču isto leto. : °b 40-letnici SPZ leta 1948 se zaznavajo Prvi znaki razhajanja, ki se pozneje ijtijujejo in privedejo do cepitve. Vzro-o s° v polarizaciji konzervativnih in pro-.jivnih teženj — ne pa v zgolj kulturni £ fsPektivi. Tedanji predsednik dr. Franci | | jtter je naglasil, »da ni je svojevrstne § f^anske, tržaške, goriške ali celovške, k Prav pa ne posebne koroško-slovenske ltiil^re’ temveč je ena sama slovenska
tura.«
V nedeljo 10. 2. 1952 vabijo na prvi »slovenski ples« v restavracijo celovškega Funkhausa. Po 26 letih je ta prireditev množično in osrednje srečanje Slovencev in naših prijateljev.
Ob svojem zlatem jubileju leta 1958 ustanovi SPZ Drabosnjakovo priznanje. Koroške oblasti še leta 1948 svetohlinsko zagovarjajo obvezno dvojezično šolstvo kot sodobno in vzorno obliko šolske vzgoje otrok sosednih narodov... ker pač potrebujejo argumente pri pogajanjih za državno pogodbo (in ker si pod angleško zasedbeno oblastjo nemškutarski nacionalisti in nacisti še ne upajo na dan).
Ampak v letu 1958 — v letu zlatega jubileja SPZ — doživljamo .šolske štrajke*
— tri leta po podpisu avstrijske državne pogodbe in zopetnem pojavu nemškonaci-onalnih organizacij (ki pa so po členu 7 prepovedani).
Zaman je naš klic: »Zbliževati mladino sosednih narodov v skupni šoli, ne pa deliti v dva sovražna tabora!«
Kajti še isto jesen, septembra 1958, ukine koroški deželni glavar obvezno dvojezično šolstvo, kar je za vse prosvetno delo in vse koroške Slovence najhujši udarec.
Nazadnjaške nemško-nacionalne sile odločajo zopet, kot so to delale v škodo slovenskega življa zadnjih sto let, po nečloveškem, nekulturnem načrtu.
Na proslavi 60-letnice SPZ — ki je bila prav tako kot 50-letnica v Domu glasbe v Celovcu — slišimo iz ust tedanjega predsednika: »Resnična kultura je vedno širina, ki ji je končni cilj dejansko počlovečenje ljudi...« Posebno v letošnjem letu človeških pravic se bojujemo za novo človeško vsebino, ker se zavedamo našega pravega odnosa do dejanske resničnosti... V tej službi resnice se mora naša zavest kar najbolj ujemati z dejansko stvarnostjo in ne more govoriti o kulturi in kulturnosti, kdor zagovarja »vindišarstvo«. Ta izrodek ni pojem ne zavest, marveč laž
— laž pa je nasprotje od resnice.
Tako smo prepotovali z lučjo kulturne zavesti sedemdeset let zgodovine naše osrednje kulturno-prosvetne organizacije.
Sodobniki, kulturni nadaljevalci, idealisti, aktivisti, borci in iz naravne, poštene narodne zavesti prizadeti rojaki občudujemo naše prednike, kakor so svojo predanost do duhovnega osveščanja in srčne omike vlagali v blagor koroškega Slovenca. Ako niso mogli vsepovsod dvigniti svoja prizadevanja v novo rast, so vsaj reševali narod sredi naplavin germanizacije in renegatske asimilacije. Vedno so v prvi vrsti stali vneti prosvetaši, ki so se razdajali v občudovanja vredni ljubezni do slovenstva in postavljali temelje organiziranega kulturno-prosvetnega udejstvovanja.
To so prosvetaši tudi še danes: neutrudljive čebelice, tihi nesebični vsakdanji heroji, živ utrip neusahljivega slovenskega srca v tej deželi! Hvala vam v zavesti skupne borbe!
Prav je tudi, da se spomnimo bivših voditeljev SPZ in njene predhodnice, kot so pokojni Matej Ražun, Košir, Sekol, Vinko Poljanec. Slava jim.
Spoštovanje in globoko hvaležnost izrekam živečim predhodnikom na vodilnem mestu SPZ: Janku Ogrisu, dr. Jošku Ti-
schlerju, dr. Franciju Zwittru in Hanziju Weissu.
Ponavljajmo, da smo kulturni ustvarjalci in poustvarjalci hudo prizadeti, ker delujemo v tako nesosedskih nekulturnih okoliščinah. Ponavljali bomo to resnico v ljubezni, ponosu in radosti skozi vse letošnje leto v proslavah »70-letnice SPZ« — ponavljal bo vsak od nas posamič v svojem srcu, s svojo pogumno besedo, s svojim kulturno-prosvetnim dejanjem, da se prerodimo, da se obnovimo, da prebudimo našo sosesko, kajti posamezniki se že pre-rajajo v kulturno-prosvetne partnerje.
Nova slovenska generacija dorašča, iz nje prihajajo mladi idealisti in realisti, ki težijo po kulturni kvaliteti, po sodobnem ustvarjanju in poustvarjanju — preteklosti in sedanjosti odprti intelektualci, ki kažejo politično zrelost in jo predpostavljajo pri vsakem sodobniku. Le taka kulturnopolitična zrelost zagotavlja osamosvojitev posameznika kot člana družbe, v kateri živimo. Osvobajali bomo sebe kot demokratične in napredne Slovence, ko bomo navzoči na vseh kulturnih prizoriščih na Koroškem, v Avstriji in v svetu!
Samo ena slovenska kultura je, tako kot je samo en France Prešeren, ki je pred več kot sto tridesetimi leti, v prav nazadnjaških cesarsko-kraljevskih razmerah vžigal svojim sodobnikom kulturno zavest: »ki smo zato se zbrali, ker v srcu dobro mislimo.«
Samo en Oton Zupančič je, čigar stoletnico rojstva obhaja ves slovenski kulturni svet — Župančiča, ki je v strašnih dneh zadnje svetovne vojne prižgal plamenico slovenske vere, ko je zapisal: »... ne izpustim iz srca Korotana.«
Ob sedemdesetletnici Slovenske prosvetne zveze smo se zbrali koroški Slovenci, da ne izpustimo iz srca Korotana!
Skozi nadvse razgibana zgodovinska obdobja je živela, životarila, trpela in hrepenela in se ohranila SPZ. Koliko novih sproti nastajajočih situacij, prelomnic, neizgledov, novih podvigov, notranjih preporodov, konfliktov z novimi problemi, trdih preizkušenj in zopet novih, nepričakovanih poletov ... sedem desetletij, v katerih je koroški Slovenec prebredel države, ki so vedno mačehovsko ravnale s slovensko besedo, s slovenskim človekom ... sedem desetletij! Tako, da smo še danes pri prvinah slovenskega narodnoobrambnega boja za obstoj materinščine, za bodočnost slovenskega jezika ... danes, leta 1978 kakor leta 1908. To je za sodeželana pred svetom madež, ki prekriva vse fraze okoli »domovinske zvestobe in ljubezni« (v preživelem nacionalističnem nazadnjaškem duhu). Ko hočemo samo svobodno prisotnost slovenske besede in naravno pravico v deželi, ki je Slovencem stoletna domovina! In naše kulture! Naše ustvarjalnosti! Naše poustvarjalnosti! Naše samobitne identitete v vseh pogledih živega narodovega telesa! Nam, kulturnim aktivistom, slovenskim prosvetašem, je jezik pot do kulture, do svobodnega humanizma, ki ga pozna umetnost in znanost, kajti brez njega ju sploh ni.
Ob vseh ponavljanjih trpke zgodovine vprašujemo našega koroškega sodeželana: Mar nismo koroški Slovenci od leta 1908
izkazali svoje kulturno prosvetne organizacijske zmogljivosti in aktivne sposobnosti na kulturno prosvetnem področju, kar je v korist vse dežele? Obdržali smo svojo samoniklost skozi nenaklonjenost treh državnih stvorov, ki so vzeli pač zato konec, ker so bili zgrajeni na nepravici, nedemokratičnosti in nemški oholosti. Mar živimo v tako nerazvitem, zaplotniškem, anahronističnem okolju, da zaman čakamo na sosesko, pozitivno odmevnost, na kulturni soutrip brez vsakršnega solznodolskega kiča in folklorističnega tradicionalizma? Je to od sodeželanove strani učinek rene-gatskega kompleksa, ki se je skozi stoletja tako ali tako skotil iz asimilacije? Je to posledica nekulturnega posiljevanja posameznikov in socialno vedno šibkejših Slovencev? Je to ,odziv1 tiste koroške etične plasti, skozi rodove germanizirane, da sestavljajo tabor naših nasprotnikov krvni janičarji? Zato ni čuda, da se ob takih negativnih pojavih forsiranega potvarjanja počuti naš rojak kot tujec v domovini. .. kajti naši nasprotniki niso le tujci v zgodovini koroške dežele, ampak tudi tujci v kulturnosti in kulturi. To je njih velika tragika! Velik del našega ljudstva je več ali manj brezbrižen do lastne kulture in lastne zgodovine. Gospodarsko šibki po-edinec, manjšinec ali celo majhen narod prekruto občuti odvisnost glede vsakdanjega kruha. Gospodarska odvisnost ga tira v kulturno brezbrižnost, politično brezpravnost, v družbeno nepomembnost, osebno pasivnost — tako je samo malo še do okužitve z lažikulturnimi frazami močnejšega. Tragična je stvarnost narodovega položaja v obrobnih krajih, pretresljiva za sočloveka, sorojaka, ki je v ogroženem položaju še zaradi zaostalosti koroške družbene danosti. Narodna zavest nam — kot plemenita človečanska zavest — nalaga dolžnost, da pomagamo takim ljudem, naše krvi ljudem! Kulturna zavest — kot zmaga svobode, kot poroštvo pravice, kot cilj napredka — nas obvezuje, da takih
narodnih blodnežev in omahljivcev ne izbrišemo iz srca in duha.
Prelomnice v delovanju osrednje kul-turno-prosvetne organizacije koroških Slovencev v Celovcu so povezane kajpak tudi z notranje- in zunanjepolitičnimi fazami avstrijske države in prek te še z zgodovinskimi političnimi spremembami v evropskem vidiku. Tako so prihajali iz ruskega ujetništva koroški rojaki in prinesli vesti o oktobrski revoluciji — tako je razglasitev Socialistične republike Avstrije novembra 1918 učinkovala pri delavcih-rojakih, da so iz proletarskega revolucionarnega vidika zanikali kraljevino SHS — prav tako je vnašal februarski puč 1934 ponoven revolucionarni nemir (upoštevajoč akcijo v zvezi s požigom justične palače na Dunaju 1927) — in julijski puč 1934 z umorom Dollfussa (ki je kot avstro-dik-tator svoje vrste prepovedal vse politične stranke) je že dal slutiti bližajoči se nemški nacionalsocializem — zlasti pa dogodki po letu 1945.
Ob primerjavi strukture koroškega slovenskega prebivalstva pred prvo svetovno vojno in danes moramo ugotoviti velikanske spremembe: na eni strani kmečko-po-deželski človek, ki številčno stagnira, če že ne upada — na drugi strani pa (vsaj zadnjih 10 do 15 let) vedno večje število domačega slovenskega izobraženstva. Vse tja do predvojne avstrijske republike je bil kmečki človek v večini in z niim vse stopnje kmečkega-bajtarskega-beračevskega proletariata. S socialnim napredovanjem družbenega razvoja je kmečki proletariat izginil — izginja pa z neposestniško skupino kot delojemalec tudi iz narodnostne substance. Prav v delavskih vrstah je narodnostni osip najhujši. Zato se vsiljuje — se mora — vsakemu koroškemu Slovencu vprašanje: Zakaj je tako? Svitajo pa se perspektive v najnovejših zametkih ustvarjanja avtohtonih ekonomskih osnov.
Sedemdesetletnico SPZ lahko proslavljamo na več načinov . . . Pomlajujemo naš
Ježkov ni
častni jubilej s pretresom, s kritiko, z oce no, s prilagoditvijo k resničnemu stan)11 kulturnega, političnega — in gospodarska ga! — položaja koroškega slovenske^ človeka v današnjih resnih dneh. Pon3v' ljajmo stvarne danosti in težave, da P®1' dobimo nove sile, da obnovimo izkuše®0 — a zastarele — prijeme, da zaobjame®10 vse, kar je potrebno za boljši svet bod°' čih boljših ljudi!
Kolikor v koroški deželi in avstrijski državi ni zadostne odmevnosti naše
mobitne koroške slovenske kulture, je
od'
»Mak«
prto vprašanje pri njih: Zakaj je tak® Prvi pogoj je kulturnostna zmogljivost ^ kulturna zahtevnost ter sprejemljivost, d° posameznik kakor družba ali narod zm°re sprejeti vase kulturo kot adekvatno ide®' titeto. Ako odzivnosti ni, lahko pade o&' tek, nihče se ne more slepiti z varljiv1111 ponosom, da je ,večina' — prav poseb®0 ne v kulturi!
Slovenska prosvetna zveza je in bo vs^i lej širokogrudno odprta raznolikim lok®' | nim, tradicionalnim in ekstravagantni111! hotenjem posameznikov in vodenih g®u pacij. Pristno kulturno-prosvetno iZŽ^ ljanje predpostavlja odprtost prav tako vseh naših domačih koroških slovensk1 j vrstah. Zato tudi kulturno odprti in ®a predni, politično zreli partnerji ugotavl]® mo: Če je s centralno organizacijo le^ 1908 bilo vsajeno tako dobro narodno d®^ vo, ki nosi sedaj kar dvoje vrhov, je to d® kaz, da bomo Slovenci na Koroškem st® j trdno tudi v prihodnje. Ko se pripravil® mo že na osemdesetletnico SPZ, se vp®a,| šajmo, ali ustvarjamo pogoje za prej ^ slej nastali kulturni dom v Celovcu, da Im bomo oživili s svojimi kulturnimi ustv®®] jalci in poustvarjalci — in ga napolnjeval ne samo z gledalci in poslušalci, ampM tudi z za kulturo dovzetnim in v novo ja j trišnjost rastočim občinstvom!
Koroška dežela, ki je že stoletja skup11, domovina Slovencev in Nemcev, naj bi . štela v čast biti skupna domovina dv® narodov in potemtakem skupna dragoce®^ posoda dveh kultur, saj ji je v kultu®®, bogastvo, da jo ljubijo in opevajo peS , dveh jezikov. Kulturni svet ne pozna ^ činske ali manjšinske kulture, marveč mo kulturo, ki je last vsega človeštva i®1 ^ odlika svobode, napredka in humanizro®'
Gregor Klančnik
JEKLO — TEMELJ RAZVOJA
Tisočletja jeklo krči pot n a -Predku. Človekov um ga Ustvarja. Pred sklenitvijo Poletja poldrugo milijardo lon letno. Četrtino v D V R. Konvertorji in elektro metalurgija na pohodu. Jugo-'lovansko jeklarstvo se t r e p i. Žlahtna jekla pri-
Modnost slovenskih žele-
z a r n.
Jeklo je čudežna tvarina, brez katere človek ne bi dosegel zorane ledine, fantastične brzine, morske globine in neskončnosti širnega vesolja. Jeklo je temeljno sredstvo vseh proizvodnih dejavnosti, po-£oj obstanka in razvoja življenjske ravni ter celotne družbene reprodukcije. Jeklo je najbolj razširjena in obenem najcenejša kovina, ki ji človeški um daje mnogostra-na svojstva in uporabnost. Z različno vsebnostjo ogljika v železu, dodajanjem Isgi— fanih prvin, toplotno obdelavo in plastično Predelavo spreminja svojo trdnost, elastičnost, žilavost, mehanske, fizikalne in kemične lastnosti. S plemenitenjem ta kovina izgubi tudi svoj izvirni greh podvrženo-hitremu rjavenju, postane antikorozna, Oporna proti vročini in kislini ter po pozebi tudi nemagnetna.
Svetovna izdelava jekla v Vzponu
Poraba jekla na prebivalca je zaradi ši-roke in nenadomestljive uporabnosti me-% ekonomskega razvoja držav, dežel in človeške družbe. Leta 1975 je ta znašala.
772 kg
Švedska Češka J aponska ZDA ZSSR
Nemčija Vzh.
Nemčija Zah.
Poljska
Romunija
Avstrij a
Bolgarija
Jugoslavija
Albanija
Turčija
733 kg 583 kg 549 kg 554 kg 566 kg 490 kg 524 kg 464 kg 286 kg 252 kg 248 kg 54 kg 51 kg
nja leta sprožila tako recesijo v zahodnem razvitem svetu, da je kljub povečevanju proizvodnje jekla — zlasti v socialistionih državah — svetovna izdelava jekla padla in leta 1975 dosegla najnižjo raven 645 milijonov ton. Zatem se je zopet dvigala, lani pa znašala 673 milijona ton.
Najbolj je bila prizadeta Evropa, kjer je proizvodnja jekla padla za 20 odstotkov, v ZDA za 17 odstotkov, na Japonskem pa za 15 odstotkov. V razvitem svetu je proizvodnja v zadnjih treh letih padla za okrog 70 milijonov ton, v socialističnih državah in deželah v razvoju pa se je povečala za okrog 35 milijonov ton.
Po visoki dinamiki rasti svetovne proizvodnje jekla so v sedemdesetih letih že napovedali, da bomo že leta 1980 dosegli milijardo ton jekla, zastoj sredi sedanjega desetletja pa je optimizem ohladil, še vedno pa računajo, da bo v tem letu proizvodnja jekla znašala blizu 800 milijonov ton. Za leto 1985 sedaj napovedujejo okrog 1 do 1,1 milijarde ton, za leto 2000 pa med 1,5 do 1,7 milijarde ton surovega jekla letno.
Tehnološki preporod
Z rastjo porabe in proizvodnje jekla so se razvijali tehnologija in agregati. Prava tehnološka revolucija je bila v tretjem če-trtstoletju. Uveljavila se je izdelava jekla iz tekočega surovega železa, v konverter-jih s pihanjem kisika, neprekinjeno ulivanje gredic in slabov, nadaljevanje postopka z valjanjem profilov in pločevine brez velike izgube toplote oziroma energije. Nastali so proizvodni agregati velikih dimenzij. Velikost plavžev je stalno rastla na tisoč, dva tisoč in več kubikov, na Japonskem in v Sovjetski zvezi, ki sta pri posodobljenju črne metalurgije šli najdlje,
že delujeta plavža velikosti 5000 m3 in z dnevno proizvodnjo 12.000 ton surovega železa. Vzporedno s povečevanjem plavžev so rastli tudi konvertorji in že obstajajo 385-tonski velikani, ki dajo letno okrog 3 milijone ton jekla. Poseben napredek predstavlja zamenjava ulivanja jekla v ingote — vložke za valjanje — z napravo, skozi katero jeklo po lijaku neprekinjeno teče in se strjuje v polizdelke, ki so vroči namenjeni za izdelavo valjanega blaga.
S tem neprekinjenim postopkom z agregati ogromnih zmogljivosti so se močno dvignile produktivnost, ekonomičnost in kakovost jekla. Ta način proizvodnje jekla zahteva natančno delovanje infrastrukture, zlasti prometa, saj samo največji plavž dnevno v obeh smereh požira in oddaja okrog 45.000 ton materiala. Posebna pridobitev je ulivanje vložka za valjarno, predvsem v povečanju izplena za okrog 5 odstotkov, kar pomeni, da je na vsak milijon ton jekla 50.000 ton valjanih izdelkov več. Konvertorsko jeklo zaradi svoje ekonomičnosti po celem svetu spodriva Siemens-Martinove peči.
Naložbe za konvertorske železarne — od priprave rude, proizvodnje surovega železa, tekočega jekla, gredic ali slabov do valjanega materiala — so visoke. Za 3 milijonsko konvencionalno železarno znašajo sedaj okrg 1000 dolarjev na tono letne proizvodnje, z inflacijo pa ta cena stalno raste.
Konvertorski postopek se v glavnem uporablja za masovna jekla, za kvalitetna in žlahtna jekla pa je primerna predvsem elektro metalurgija.
V obločnih in indukcijskih elektro pečeh se talijo jekleni odpadki ali železova goba. Uporaba železove gobe, ki se dobiva z direktno redukcijo bogatih železovih rud, je nov postopek, ki še ni dosegel visokega in-
Ti kazalci se iz leta v leto po država fPteminjajo, jeklo pa kljub širjenju drugih °vin, zlasti aluminija ter plastičnih mas, 2adržuje svoj primat, njegova vloga pa po pomembnosti in obsegu stalno raste. V zadnjih 70 letih se je svetovna proizvodnja jekla povečala:
1900	na	37	milijonov	ton
1920	na	75	milijonov	ton
1930	na	95	milijonov	ton
1940	na	142	milijonov	ton
1950	na	192	milijonov	ton
1960	na	346	milijonov	ton
1970	na	596	milijonov	fon
. ^ sedanjem desetletju je svetovna pro-2vodnja rastla do leta 1974, ko je dosegla rekord 710 milijonov ton, energetska kriza “v Prebujanje dežel v razvoju pa sta zad-
dustrijskega razmaha. Problematični so predvsem proizvodni stroški, ki so odvisni predvsem od cene reducenta. Najprimernejši reducent je zemeljski plin, zato je lokacija za naprave direktne redukcije najprimernejša tam, kjer imajo presežek tega energetskega medija.
Železova goba je v obliki kroglic z 90 do 95 odstotki Fe, ki se lahko po ceveh skozi obod neposredno zalagajo v elektro peč. Elektro peči imajo zmogljivosti do 300 ton, talina pa se uliva v polizdelke ali v ignote. Čistoča vložka je glavna prednost železove gobe za proizvodnjo elektro jekla. Naložbe za tako tehnologijo so znatno manjše in znašajo za izdelovanje železove gobe, taljenje jekla, ulivanje polizdelkov in proizvodnjo valjanega blaga okrog 600 dolarjev na tono jekla.
Naj večja železarna, ki bo uporabljala direktno redukcijo železove rude in izdelovala le kvalitetne in žlahtne asortimane, bodo zgradili v Kursku v Sovjetski zvezi in bo imela zmogljivost 2,5 milijona ton elektro jekla letno.
Najenostavnejši postopek z najnižjo investicijsko naložbo, okrog 350 dolarjev na tono, je taljenje jeklenih odpadkov v elektro obločnih pečeh. Prednost tega postopka je nizka poraba energije in velika elastičnost v proizvodnem programu, ki je naravnan predvsem na kvalitetna in žlahtna jekla. Možna je tudi kombinacija vložka: 20 do 50 odstotkov jeklenih odpadkov in 50 do 80 odstotkov železove gobe, ki pa bo realna šele takrat, ko bo železova goba postala tržno blago. V svetu se torej sedaj, glede na velikost razvijajo tri vrste proizvajalcev jekla:
Konvencionalne integralne železarne s koksarno, plavži, konvertorji, napravami za ulivanje polizdelkov in valjarne. Zmogljivosti teh vrst železarn dosežejo 10 in več milijonov ton
jekla letno, postopek pa je neprekinjen, kar pomeni: teče noč in dan, v petek in svetek.
Integralne železarne z direktno redukcijo železove rude, obločnimi elektro pečmi, ulivanjem polizdelkov in proizvodnjo valjanega blaga. Te vrste železarn z zmogljivostjo 0,5 milijon ton jekla letno se šele rojevajo in to tam, kjer so primerne naravne razmere. Zaradi sorazmerno nizkih investicijskih stroškov so privlačne za dežele v razvoju.
Železarne, ki uporabljajo jeklene odpadke z dodatkom trdega surovega železa ali železove gobe z elektro ali SM pečmi. Tudi v tem postopku, kjer so možne tudi manjše zmogljivosti, elektro peči spodrivajo SM postopek.
Dežele v razvoju se osamosvajajo
V proizvodnji jekla se vršita dve spremembi:
— v tehnologiji kisikov konvertorski postopek in elektro jeklarstvo spodrivata SM jeklo
— v regionalni delitvi proizvodnje jekla dežele v razvoju postajajo neodvisne in z visoko stopnjo povečujejo svoj delež v svetovni proizvodnji jekla.
Medtem ko je SM postopek leta 1975 predstavljal še 31 odstotkov svetovne proizvodnje, je sedaj na Japonskem že opuščen. Napovedujejo, da bo delež tovrstne proizvodnje surovega jekla v svetu leta 1985 znašal le še 10 odstotkov, leta 2000 pa ga verjetno ne bo več. Elektro jeklarstvo se takole vzpenja: leta 1950 je delež v svetovni proizvodnji jekla znašal 7 odstotkov, leta 1975 15 odstotkov, leta 1985 predvidevajo 20 odstotkov in leta 2000 okrog 38 odstotkov. To pomeni, da bo ob menjavi stoletja 60 odstotkov ali okrog milijardo ton jekla izdelanega v konvertorjih, proizvodnja elektro jekla pa se bo poveča-
la na okrog 650 milijonov ton letno. Zaraif nižjih investicijskih stroškov, razpoložljiv rude in cenene plinske energije bodo v tel deželah najbrž gradili predvsem integral' ne železarne z direktno redukcijo rud.
V prizadevanju za nacionalno svobodo neodvisnost se zaradi gospodarske in strateške pomembnosti vse dežele v proizvod' nji jekla želijo osamosvojiti. V tem je ra*' log selitve izdelave jekla v dežele v razve ju. Te so skupno že dosegle zmogljivo*1 okrog 70 milijonov ton letno, v zadnje*1 četrtstoletju pa bo njihov delež vedno vet'! ji. Medtem ko je prispevek teh dežel' proizvodnji jekla leta 1955 znašal le 1,5 od'J stotka, naj bi leta 1985 znašal 12 odstotko'’ in leta 2000 okrog 25 odstotkov. To pome ni, da bo stopnja rasti proizvodnje jeki*! v deželah v razvoju zelo visoka; za razvit svet pa napovedujejo povečanje v zahoda1; Evropi za 2 odstotka, na Japonskem 3,7 odstotka in v državah SEV za 4 odsto*' ke letno. Leta 1990 naj bi že 50 držav izde lalo letno več kot 500.000 ton jekla.
V jeklarstvu Jugoslaviji zaostaja
Jugoslavija je evropska država z rel*'i tivno nizko razvito črno metalurgijo in P°' rabo jekla. Ob osvoboditvi domovine le*8 1945 je bila Slovenija v proizvodnji jek*8, najbolj razvita, z gradnjo novih železa*11; pa je njen delež postopoma padal.
To je razvidno iz naslednjega pregled*;
(v 000 to*!
Leto
SFRJ SRS IndeP
1946
1950
1960
1970
1975
1977
202
428
1.442
2.221
2.910
3.175
142
205
404
630
795
779
70,J
47.5
28.5
28.4 27,3
24.5
Jugoslavija s porabo okrog 250 kg jeki* na prebivalca spada med manj razvite dn žave, pa vendar ji poraba prehiteva izd^ lavo jekla, saj je ta lani znašala le ok*0’! 150 kg na prebivalca. Tako stanje v metalurgiji, ki pomeni cokljo tudi za po*f bo jekla, je rezultat premalo načrtne 1,1, medsebojno usklajevane gradnje jekl3f'j skih proizvodnih zmogljivosti. Zlasti za*3 j di finančnih razlogov je prišlo do zastoje* zavlačevanja, gradnje neusklajenih ptov' vodnih zmogljivosti, zamrznjenega kapW la in težkega ekonomskega položaja žek' zarn v gradnji.
Za zboljšanje položaja je zvezni izvr^1 svet leta 1959 izdal poseben odlok o P0" spešitvi gradnje črne metalurgije, Jugos^ vanska investicijska banka pa je leta ^ odobrila namenska dolgoročna posojila, f uresničitev odločitve je bil leta 1960 ^ delan perspektivni plan za razvoj črne P1 talurgije, ki je predvideval, da se bo let*1 količina izdelanega jekla do leta 1970 P° večala od 1,4 milijona ton na 3,2 milij0*1! ton. Ta plan še ni realiziran, saj so želeZ®r ne leta 1970 dale le 70 odstotkov predvid^ ne količine jekla. Zanimivo pa je, da ^ slovenske železarne predvideni de*
617.000	ton za 0,03 odstotka presegle.
Med izvrševanjem perspektivnega P^J na so obstoječe železarne v gradnji že črtovale nove investicijske naložbe, vitij*8
Ivanje zmogljivosti v proizvodnjo pa je bilo stalno v zaostanku. Enostavno povedano: ambicije za novo investiranje so bila vedno močnejše od prizadevanja za pospeševanje proizvodnje. Zaradi avtonomna programiranja razvoja posameznih železarn se je pojavilo tudi dupliranje proizvodnih zmogljivosti zlasti pri pločevini, kar je okrnilo prvotno dobro vpeljano delitev dela v Združenju jugoslovanskih železarn. Zaradi tega so se pričeli razgovori 0 oblikovanju osnutka dogovora o temeljih družbenega plana Jugoslavije za razvoj Žfne metalurgije v obdobju 1976 do 1980. ^a dokument, ki je bil konec lanskega le-ta končno sprejet v zvezni skupščini, predvideva leta 1980 naslednje zmogljivosti su-rovega jekla v posameznih republikah:
	Proizvodnja leta 1975 v 000 ton	Zmogljivosti | leta 1980 v 000 ton	Indeks j °/o
' Bosna in			
Hercegovina	1.000	2.650	265
' Srbija	148	1.670	1130
' Makedonija	390	1.100	282
' Slovenija	795	960	121
' Hrvatska	396	450	114
' Črna gora	171	300	176
'Skupaj	2.900	7.130	246
Te zmogljivosti pa ne odražajo dejanskih razvojnih načrtov železarn, ki so ob-?ežnejši. Za rešitev tega problema je že v l2delavi načrt kontinuirane gradnje črne Metalurgije, ki dejansko pomeni nadaljevanje razvoja v naslednjem petletnem obeh ju in tako zajema velik del razvojnih ^alog za obdobje 1981 do 1985.
Eno je več ali manj jasno: Jugoslavija do leta 1985 imela skupaj okrog 9 mili-i°9ov ton zmogljivosti in v teh štiri konvencionalne integralne železarne: Zenico, kopje, Smederevo in Sisak ali Prijedor s Proizvodnimi zmogljivostmi od 1,5 do 2,6 Milijona ton ali s proizvodnjo okrog 7,5 Milijona ton jekla letno. Te železarne bodo ^delovale predvsem masovna jekla od ži-Ce> profilov, nosilcev, toplo valjane do hla-dno valjane pločevine. To pa pomeni, da je M železarno Nikšič in Slovenske železarne jM razpolago samo prostor na področju ka-°Vostnih in žlahtnih jekel. Skupne zmog-iivosti surovega jekla bodo na koncu naslednjega petletnega obdobja znašale °krog g milijonov ton letno.
Tak razvoj proizvodnje jekla v Jugosla-Vi3i je realen in utemeljen z že razvito po-fabo in s predvidenim razvojem predela-Ve jekla. Jugoslavija mora stalno in zlasti P° letu 1970 uvažati velike količine jekla.
azlika med uvozom ter izvozom valjane-ga jekla ter polizdelkov ne pade pod mili-loO ton letno, leta 1975 pa je znašala sko-tai 2 milijona ton. Za leto 1978 predvidelo
uvoz 800.000 ton valjanih izdelkov m ,300.000 ton polizdelkov. Jasno je, da ta-0 Velik uvoz pomeni težko breme, saj sta-P6 letno več kot pol milijarde dolarjev.
Naravnanost Slovenskih železarn
Železarstvo na Slovenskem ima bogato zgodovino in veliko tradicijo. Slovenska peč v Kropi priča, da so tod naši predniki že v 12. stoletju talili rudo in pridobivali železo. Po gorskih globačah so se ob koriščenju vodne moči, nahajališč revnih rud in bogatih gozdov rojevali plavži in kovačije po Gorenjskem, Koroškem in Štajerskem. Veliko teh obratov je odcvetelo, nekateri pa so preživeli vse ekonomske potrese in se iz dediščine preteklosti razvili v železarne današnjih dni: Jesenice, Ravne in Štore. Že v devetnajstem stoletju so v teh železarnah poleg navadnih izdelovali tudi orodna in druga žlahtna jekla.
V času med obema svetovnima vojnama se slovensko železarstvo kakovostno ni razvijalo, bilo pa je pomemben jugoslovanski dobavitelj jeklenih izdelkov. Tudi po osvoboditvi je bilo temelj obnove, industrializacije ter razvoja jugoslovanske črne metalurgije. Ob razvijanju železarn v središču države so imele v Sloveniji prednost take rekonstrukcije in odpravljanja ozkih grl, ki so hitro dajale povečano proizvodnjo jekla. Večji razmah pa je tudi slovensko železarstvo doseglo po letu 1950 in zlasti z odobritvijo dolgoročnega posojila iz splošnega investicijskega sklada leta 1963.
Slovensko železarstvo je raslo tudi v zadnjih osmih letih. Povezano v sestavljeno organizacijo združenega dela je od leta 1970 do 1977 proizvodnjo surovega jekla povečalo za 26 odstotkov, blagovno proizvodnjo pa od 527.000 ton na 760.000 ton ali za 44 odstotkov. Delež žlahtnih jekel je presegel 50 odstotkov proizvodnje. Zboljšalo se je oskrbovanje slovenskih porabnikov in lani po fizičnem obsegu doseglo 56 odstotkov vseh dobav. Struktura porabe jekla na Slovenskem pa še vedno zaostaja, kar dokazujejo povprečne sklenjene prodajne cene Slovenskih železarn za letošnje leto, ki so za kupce v drugih republikah za 27 odstotkov višje od prodaje v naši republiki.
Naravnanost na kakovostna in žlahtna jekla z visoko stopnjo predelave je pogoj prihodnosti slovenskega železarstva. Z gotovostjo lahko trdimo, da bo v prihodnjem desetletnem obdobju celotno slovensko železarstvo preusmerjeno na elektro metalurgijo. To pomeni, da se bo tudi v Sloveniji proces postopnega ugašanja SM tehnologije, ki je lani zajela še 43 odstotkov celotne proizvodnje jekla SŽ, pospešeno nadaljeval.
Milijon ton kakovostnih in žlahtnih jekel je cilj slovenskih železarn za leto 1985. To pomeni, da bolj računamo na plemenitenje programa kot na povečanje količin.
Dolgoročni načrt razvoja Slovenskih železarn predvideva, da bodo leta 1985 dosegle: železarna Jesenice 570.000 ton, železarna Ravne 250.000 ton in železarna Štore
180.000	ton elektrojekla. Železarna Ravne, ki je delovna organizacija z najbolj kakovostnim proizvodnim programom v državi in izdeluje 82 odstotkov žlahtnih jekel, ima že pripravljene načrte za modernizacijo jeklarne, ki bo omogočila večjo in kakovostno proizvodnjo. Železarna Štore ima že naročeno novo obločno elektro peč, gradnja nove elektro jeklarne na Jesenicah pa se načrtuje.
Specializirana proizvodnja kakovostnih in žlahtnih jekel je pogojena s širokim tržnim prostorom, ki mora poleg pokrivanja celotne Jugoslavije vsaj 30 odstotkov plasmajev iskati v neposrednem in posrednem izvozu na zunanja tržišča.
Obstoj in razvoj slovenskega železarstva je torej pogojen s širjenjem domače predelave kakovostnih in žlahtnih jekel, z neposrednim izvozom in z izvozom jeklenih izdelkov z delitvijo skupnega deviznega prihodka izdelovalcev in predelovalcev jekla. Ta naloga bo uresničljiva le ob dobrem sodelovanju Slovenskih železarn s kovinsko predelovalno industrijo.
Novi emisijski kvantomcter z računalnikom
Eva Perman, dipl. inž.
NOVI KVANTOMETRI Z RAČUNALNIKI V ŽELEZARNI RAVNE
Pred 15 leti je železarna Ravne prva v Jugoslaviji kupila kvantometer za modernizacijo kemijske kontrole. Ta prekinitev s tradicionalno mokro kemijsko kontrolo je zahtevala ogromno materialno in intelektualno investicijo. Dosežena stopnja avtomatizacije pa je to upravičila, kajti nastali stroški so se povrnili že po šestmesečnem obratovanju. Poleg ostalega metalurškega razvoja je to omogočilo dosego enakomernejše kvalitete, povečanje proizvodnje, izboljšanje tehnologije, zmanjšanje izmečka, zmanjšanje porabe legirnih dodatkov, uporabo sintetičnih žlinder itd. Za stalno naraščajočo proizvodnjo, tako količinsko kot kakovostno, za hitro naraščanje proizvodnje in za povečane zahteve obratov podana oprema že zdavnaj ne zadostuje. Razen tega pa je ta oprema čezmerno izrabljena, saj deluje še danes, po prekoračeno trikratni normalni dobi izkoriščanja. To občutimo in na to opozarjamo že dolgo vrsto let in končno smo le lahko kupili neizogibno potrebno novo kvanto-metrsko opremo. Na kratko bi vam radi prikazali to opremo, način dela in namen.
Nova kvantometrska oprema obsega dva kvantometra, dva pripadajoča računalnika, instrument za analizo raztopin in opremo za pripravo vzorcev. Prvi kvantometer je tako imenovani rentgenski kvantometer, ker dela na osnovi rentgenskega žar-kovja. Vzorec vzbudimo z močnim curkom rentgenskega žarkovja in dobimo mehkejše drugotno rentgensko žarčenje, ki ga s kristali razdelimo v spekter in merimo jakost izbranih rentgenskih spektralnih linij s posebnimi detektorji. Izbrane rentgenske spektralne linije ustrezajo posameznim do-ločevanim elementom, iz njihove jakosti pa sklepamo na koncentracijo elementa v vzorcu. Zal pa ta odvisnost ni tako eno-
stavna, posebno ne pri kompleksnih vzorcih, kot je legirano jeklo. Zelo močno vpliva osnovni element in ostali spremljajoči ali legirani elementi.
Občuten je tudi vpliv metalurške preteklosti vzorca, njegove strukture in mehanske priprave. Slaba stran takega kvantometra je tudi na splošno slabša občutljivost, izključitev možnosti določevanja zelo lahkih elementov ter kompliciranost in dolgotrajnost izračunavanja rezultatov. Nasprotno pa se odlikuje po izredni ponovljivosti rezultatov, možnosti določevanja zelo visokih koncentracij, še prav posebno pa je mogoče z njim analizirati nekovinske vzorce. Zaradi množice korektur in upoštevanja cele vrste parametrov pod pritiskom časa je za tak kvantometer neizogibno potreben računalnik. V te namene smo kupili računalnik PDP-11/05 ameriške firme »Digital Equipment Corporation«, ki je posebej prirejen za upravljanje kvantometra, izračunavanje korektur, rezultatov itd. Poleg stalnih predvidenih programov ima rentgenski kvantometer tudi spremenljivi program, s katerim lahko določujemo tudi druge elemente, ki niso v stalnih programih.
Drugi kvantometer je emisijski kvantometer, torej vzbuja vzorce z električnim lokom in iskro, približno tako kot stari kvantometer. Glavna razlika je v tem, da je optični del kvantometra vakuiran, vzbu-jevalni prostor pa spiran s čistim argonom, kar omogoča delo v vakuumskem ultravijoličnem delu spektra, kjer je mogoče določevati tudi ogljik, žveplo in fosfor ter še nekaj važnih oligoelementov. Vzorec npr. vzbujamo z električno iskro in nastalo žar-kovje vodimo skozi vhodno režo na uklon-sko mrežico, ki ga razstavi v spekter in pošlje skozi izhodne reže, ki ustrezajo po-
ICP plazma, polavtomat za določevanje elementov v raztopinah
sameznim elementom, na fotopomnoževal" ke. Merimo torej posamezne spektralne črte, ki so za določevani element na točno določenem mestu. Kot pri rentgenskem kvantometru je tudi tu določena odvisnost med koncentracijo določevanega elementa in jakostjo njegove spektralne črte, jo merimo s fotopomnoževalkami in pripa" dajočim merilnim sistemom. Tudi tu je možen vpliv osnove vzorca, v našem primeri1 torej železa, spremljajočih elementov ter deloma metalurške zgodovine, strukture itd. Tudi te korekture, medsebojne odvisnosti i. p. je treba pri zahtevani hitrost1 kontrole naglo izračunati, za kar je v kvantometer vgrajen približno enak računalnik' kot smo ga omenili pri rentgenskem kvantometru. Ta kvantometer je uporaben pra^ tam, kjer ima rentgenski kvantometer šib' ke točke.
Je zelo občutljiv, kar je kot nalašč Za določevanje nizkih koncentracij aligoele-mentov in mikrolegirnih elementov, omogoča določevanje lahkih elementov, od katerih sta npr. bor in ogljik izredno važnai enostavneje in precizneje določuje nekatere elemente, za katere je rentgenski kvantometer manj ugoden itd.
Poseben dodatek, ki predstavlja vsestransko praktično neodvisno aparaturo, j® polavtomat za analizo raztopin. Pri te) aparaturi razpršujemo preiskovano raztopino v oblak visokofrekventne razelektritve, t. i. plazme, z zelo visoko temperaturo, ki jo ustvarja poseben generator. Tu začno elementi v raztopini sevati žarkov-je, ki ga usmerimo v poseben spektroskopi imenuje se monohromator, ki omogoča iz°' liranje posamezne spektralne črte, karakteristične za določen element in njegovo koncentracijsko področje. Jakost izbranega žarka izmerimo s fotopomnoževalko 1° pripadajočim merilnim sistemom podobn0 kot pri emisijskem kvantometru. Razlik3 je le v tem, da elemente določujemo postopoma in ne istočasno. Tu lahko z emisijsko spektralno analizo določujemo tudi elemente, ki jih v stalnem programu emisijskega kvantometra ni, te da moramo vzorec prej raztopiti. Analiziramo pa lahk° tudi poljubne druge vzorce raztopin.
Navedene aparature imajo tudi obrobne naprave, ki so nujno potrebne za njihov0 normalno delovanje. To so zunanje in notranje klimatske naprave za oba kvantometra, cirkulacijski hladilni sistem z dejoni' zacijo vode pri rentgenskem kvantometrO> stabilizatorji za oba kvantometra, sistem1 za razdelitev in čiščenje argona pri emisijskem kvantometru in analizatorju raztopim ventilacijski sistemi in podobno.
Poseben del opreme so tudi stroji oziroma naprave za pripravo vzorcev. Delim0 jih v dve skupini: oprema za pripravo kovinskih vzorcev in oprema za pripravo nekovinskih vzorcev. Prva vrsta opreme je najbolj nujna in smo jo zato priskrbeli ^ celoti. To so stroji za rezanje, rezkanja struženje in različno brušenje kovinskih kvantometrskih vzorcev. Vsa priprava mora biti avtomatizirana, ker je zanjo na raZ'
. V '
Polago izredno malo časa. Drugi del opre-1116 za pripravo nekovinskih vzorcev še ni kompleten, ker bomo s tem programom Pričeli šele prihodnje leto. Manjkajoči del, Predvsem avtomatski talilnik, bomo kupili v okviru modernizacije jeklarne, za kar je tovrstna analiza predvsem namenjena.
Nadaljnji del opreme, ki še manjka in So bo treba kupiti takoj v začetku prihodnjega leta, je sistem za »dialog«. Ta sistem belimo v internega in eksternega. Prvi bo Povezoval aparate in oblikoval rezultate Za kemijo in kemijske raziskave, drugi pa ko povezoval te službe s procesnim računalnikom jeklarne. Ti področji sta manj 2nani in ju bomo zato na kratko osvetlili.
Rentgenski in emisijski kvantometer ima ta sicer kanale za žveplo, to se pravi, da je določevanje žvepla teoretično mogoče. Praktično pa so pri emisijskem kvantome-tru motnje pri določevanju žvepla tolikšne, da ni nobene uporabne odvisnosti med jakostjo črt in koncentracije. Na rentgenskem kvantometru velja za jeklo isto, mo-Jno pa je določevanje večjih koncentracij žvepla v nekovinskih vzoroih, npr. v žlindri, jedavcu i.p. Ogljika na rentgenskem kvantometru sploh ni mogoče določevati, na emisijskem pa le orientacijsko, ker ne dosežemo za jeklarja zadostne natančnosti. Ta dva elementa moramo torej določevati Posebej na posebnih avtomatih, ki is posebno tehniko dela omogočajo približno enako hitrost določevanja. Avtomate bi priključili kar na računalnike kvantometrov kot psevdokanal. Za to potrebujemo poseben vezni del — »interface«, ki ga bo treba Priskrbeti za vsak avtomat. En avtomat za določevanje ogljika in žvepla že imamo, drugega pa bo treba še dobiti. Jeklar mo-ra poznati tudi koncentracijo plinov v jeklu, torej kisika, dušika in vodika. Teh plinov na kvantometrih ni mogoče določevali možno pa jih je s posebno tehniko dela 111 pripadajočimi avtomati, ki bi jih, enako kot pri ogljiku in žveplu, povezali z računalniki kvantometra. Ustrezne avtomate Phamo, tehnika in metodika dela pa je Pripravljena.
Preden preidemo na notranjo povezavo kvantometrov, si moramo ogledati našo situacijo, ki je specifična in ie ne moremo Prirneriati z znanimi ameriškimi pogoji. V služi en kvantometer samo eni do dvema pečema in je namenjen izključno le za kontrolo nrocesa proizvodnje jekla. Se-veda velja to le za ieklo, če pa medfazno kontroliraio tudi žlindro, morajo za to Pheti poseben kvantometer. V večini evropskih držav si tolikšnega števila kvanto-Paetrov ne morejo privoščiti in morajo le-tj služiti več nalogam, še v večji meri velja to za naše razmere. V železarni Ravne ^osta morala dva kvantometra opravljati Poslednje naloge.
— medfazna in končna kemijska konzola jekla v devetih pečeh,
— medfazna kemijska kontrola žlindre v Potih pečeh,
— hitro kemijsko atestiranje vseh vročih ingotov,
—■ hitra kemijska kontrola ferolegur,
■— hitra kemijska vhodna kontrola nestalnih metalurških dodatkov,
— diverzne analize notranjih in zunanjih naročnikov,
— kontrolne analize in
— analize za notranje in zunanje raziskave.
Če bi bili kvantometri neposredno povezani s procesnim računalnikom jeklarne kot v številnih ameriških jeklarnah, torej v zaprtem krogu, bi lahko opravljali le prvo in drugo navedeno nalogo. Za vse ostalo bi morali imeti posebno opremo. Zaprti krog pa ima še dve slabi lastnosti, in sicer izključitev neposredne kontrole rezultatov in izključitev možnosti kombiniranja rezultatov z obeh kvantometrov in dodatnih aparatov. Vse te nevšečnosti odpravimo in omogočimo reševanje vseh naštetih nalog s povezavo preko »selektorja«. Sestavljen je iz »Video display«, Hard-copy terminala in majhnega spomina, preko katerega zvežemo oba kvantometra in v njem zadržimo vse rezultate le med analitskim postopkom. V tem času primerjamo med sabo oba glavna programa in tolerance ter dodamo rezultate specialnih programov. V primeru prevelikih odstopanj revidiramo rezultate s kontrolno meritvijo. S tem se konča notranja povezava kvantometrov in dodatnih aparatov. Rezultate nato pošljemo preko eksterne povezave, ki jo predstavlja ustrezna »interface«, v procesni računalnik jeklarne.
Ta povezava je predmet posebnega projekta, v katerem sodelujejo oddelek za avtomatiko proizvodnih procesov, služba za kemijo in kemijske raziskave ter elektrotehnične storitve. Z gornjim sistemom bo omogočena uporaba aparatov za vse prej navedene naloge, dosežena bo najvišja stopnja kontrole in avtomatike.
Sedaj pa še nekaj o namenu, količini in načinu dela. Brez dvoma predstavljajo računalniško vodeni procesi bodočnost. Toda procesni računalnik moramo, kakor vsak računalnik, prej programirati, kar med drugim zahteva poznavanje procesa in vrsto statističnih podatkov. S kemijske strani so to dolgoročne povprečne sestave surovin, spremembe koncentracij med procesom ter dolgoletna distribucija koncentracij vseh elementov pri vseh vrstah jekel.
To programerji lahko črpajo iz ogromne banke podatkov, ki jo je v zadnjih desetih letih ustvarila sedanja kvantometrska kontrola in kemijska vhodna kontrola. Tako pripravljen procesni računalnik pa odigra vlogo v procesu le, če mu omogočimo dovolj hiter dotok zanesljivih podatkov. Te podatke mu morajo v prvi vrsti pošiljati jeklarna, elektrotehnične službe in služba za kemijo in kemijske raziskave. Če je vseh potrebnih informacij 100 odstotkov, odpade na kemijsko službo pošiljanje okrog 60 odstotkov potrebnih informacij. Od tega so majhen del posredne, pretežni del pa neposredne informacije. Posredne informacije so podatki o sestavi in kvaliteti surovin, ki jih moramo dobiti v okviru vhodne kontrole. V te namene bo potrebno razširiti, predvsem pa močno pospešiti, vhodno kontrolo vložka, ferolegur in drugih dodatkov. Problem ferolegur in dodatkov bomo rešili z obravnavano kvantometrsko opremo, medtem ko bo treba za kontrolo vložka, zlasti legiranega, kupiti novo opremo ter razviti tehniko in metodiko v okviru modernizacije jeklarne. Neposredni podatki pa so rezultati, dobljeni medfazno s prej obravnavano kvantometrsko in spremljajočo opremo. Zadeva pa ni tako enostavna, kajti potrebnih podatkov ni mogoče programirati oziroma vstaviti v računalnike in jih nato ob določenem času posredovati, temveč moramo rezultate za vsak primer najprej ustvariti in jih šele nato posredovati procesnemu računalniku jeklarne. V ta namen mora jeklarna pravilno in hitro vzeti vzorec taline v peči in ga poslati v službo za kemijo, kjer ga mehansko pripravijo, vzbudiio, selektirajo in izmerijo posamezne spektralne črte, računalniško obdelajo dobljene signale, jih pretvorijo v kemijske koncentracije, kontrolirajo in odpošljejo procesnemu računalniku jeklarne.
Da bi biilo to mogoče, je bilo najprej treba zgraditi nov kvantometrski laboratorij, kupiti in montirati emisijski in rentgenski kvantometer ter dodatne aparate ter osvojiti tehniko in metodiko dela. Nadalje je treba oba kvantometra umeriti za vse ele-
Rentgenski fluorescenčni kvantometer z računalnikom
mente in vse kvalitete jekel v železarni ter kasneje tudi za žlindre. Obsežnost zgoraj omenjenih del je več ali manj jasna, pri umeritvi pa si je to težje predstavljati. Da bi posredovali vsaj približno predstavo, naj povemo, da obsega umeritveni program 16 elementov v 22 merilnih kanalih, da moramo za vsak kanal imeti najmanj 10 umeritvenih točk in vsako točko ločeno posneto najmanj 10-krat. Vse to moramo ločeno napraviti za približno 250 kvalitet jekla, kolikor jih izdeluje ŽR, upoštevajoč lastnosti in metalurško preteklost vsake kvalitete. Ogromno količino izmerjenih podatkov moramo nato urediti, podvreči določenemu računalniškemu programu in jih računalniško vrednotiti. To vrednotenje nam daje najboljši potek umeritvenih krivulj, spektrokemijsko grupiranje kvalitet, dosežene reproduktivnosti in tolerance, najboljše delovne razmere itd. Obseg vseh teh del se še eksponencialno poveča, ker moramo upoštevati tudi koncentracijska območja in kombinacije, ki nastopajo v talini med izdelavo jekla ter določajo lastnosti in sestavo predprob. Zaradi vseh teh spremenljivk moramo imeti ogromno število ustreznih standardnih vzorcev, ki so pripravljeni na identičen način in analizirani večkrat po več najtoč-nejših absolutnih kemijskih metodah. Ume-ritev je torej ogromno delo, ki traja že nekaj časa. Pri tem uporabljamo tudi veliki računalnik IBM v našem računalniškem centru. Umeritev je treba nato programirati v računalnike kvantometrov, kar ni prav nič manjše delo kot programiranje procesnega računalnika jeklarne. Letos bo treba poleg tega rešiti že zgoraj omenjena vprašanja povezave dodatnih aparatov, medsebojne povezave obeh kvantometrov ter selekcije in kontrole dokončnih rezultatov, kakor tudi problem povezave s procesnim računalnikom v jeklarni. To bo povezano z dodatnimi nakupi in ogromnim delom. K sreči se bomo pri tem lahko naslonili na že znane sheme in rešitve, kar pri umeritvi kvantometrov in programiranju umeritve žal ni mogoče in smo zaradi specifičnosti navezani povsem nase. Proizvodnja in ekonomska učinkovitost procesnega računalnika jeklarne sta odvisni od celotnega sistema avtomatizacije, torej od kvalitete dotoka informacij in možnosti izrabe rezultatov v jeklarni. V opremi in modernizaciji ne smemo zanemariti nobenega od omenjenih obratov. V službi za kemijo in kemijske raziskave bo treba povečati hitrost in natančnost kontrole. To bo poleg omenjene opreme zahtevalo boljšo organizacijo, povečanje strokovne ravni kadra in zelo natančno umeritev kvantometrov. Večja natančnost, takojšnje odločitve in selekcija rezultatov bodo brezpogojno zahtevale višjo strokovno raven izmen. Visoka stopnja avtomatizacije bo omogočila vse to z enakim številom ljudi na izmeni. Osebje smo že pričeli postopno priučevati in to se bo nadaljevalo vzporedno z razvojem avtomatizacije. Tudi povezovanje s procesnim računalnikom v jeklarni bo po dogovoru potekalo v več stopnjah. Prva stopnja je že v teku, saj deluje procesni računalnik jeklarne zaenkrat v pretežni meri na dotoku kemijskih rezultatov. Te pošilja služba za kemijo iz starega kvantometra posredno v procesni
računalnik in na terminale v jeklarni II. Počasi bomo prehajali na neposredno, vse tesnejšo in bolj avtomatizirano povezavo. Hitrost prehoda bo odvisna od investicijskih možnosti, sodelovanja z udeleženimi partnerji, temeljitosti izdelanih študij in
Djuro Haramija, dipl. oec.
hitrosti dojemanja osebja, ki bo delalo s temi napravami. Upamo, da bomo lahko nemoteno delali, da bo razvoj potekal moten po predvideni shemi in da bo tolik' šen trud poplačan s pričakovanim uspehom v proizvodnji.
Onesnaženost in načini očiščevanja reke Meže
I.	Uvod
Meža je bistra gorska rečica le od izvira pod Olševo do Žerjava, kjer je separacija svinca. Tu nastopi prava katastrofa, Meža postane naenkrat biološko mrtva reka, kar pomeni, da v njej zamre prav vsakršna oblika življenja. Ozka Mežiška dolina, po kateri se vijuga reka Meža, predstavlja diagonalno življenjsko hrbtenico občine Ravne na Koroškem, na območju katere živi blizu 26.000 prebivalcev. Več kot 70 odstotkov prebivalstva živi v dokaj gosto naseljenih krajih: Črni, Žerjavu, Mežici, na Prevaljah in na Ravnah. Vsi ti kraji so neposredno ob Meži, njihovi prebivalci pa v dnevnem stiku s to reko. Samo skozi Črno se voda po Meži pretaka primerno čista in zdrava. Območje občine Ravne je dokaj bogato z zdravo pitno vodo in primerno industrijsko vodo. Zgrajeni so gravitacijski vodovodni sistemi, da je prebivalstvo preskrbljeno z zadostnimi količinami pitne vode v vseh letnih časih. Tudi industrija ima dovolj kvalitetne industrijske vode. Ali so to upravičeni razlogi, da se rešitev problema onesnaženosti in zastrupljenosti Meže tako dolgo odlaša? Ali obstajajo še drugi razlogi? Ali je očiščevanje Meže v drugem planu zaradi zavzetosti prebivalcev in gospodarstva pri reševanju še hujšega ekološkega problema, t. j. onesnaženosti ozračja z žveplovimi in svinčenimi spojinami? V občini Ravne so bili še pred nekaj leti v IV. območju ogroženosti, torej v območju, kjer je zrak onesnažen nad kritično mejo, kar štirje kraji (Črna, Žerjav, Mežica, Ravne) od skupno 12 mest v SR Sloveniji.
Slovenija razpolaga z velikimi količinami vode, toda manj kot 5 odstotkov vode je čiste. Industrija je največji onesnaževalec in onesnažene vode to vračajo — povzročajo največ škode prav gospodarstvu. Po napovedih se bo poraba vode v SR Sloveniji do leta 2000 podvojila in bo znašala 50 m3/sek., kar pomeni vso razpoložljivo količino. Na nekaterih območjih pa razpoložljive količine že danes ne zadoščajo več. V Sloveniji onesnažujemo vode, kot bi nas bilo 7,250.000 prebivalcev, torej štirikrat bolj, kot bi bilo normalno.
Po dogovoru o temeljih družbenega plana razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—80 moramo do leta 1980 zmanjšati onesnaženost voda za polovico, povsem pa preprečiti zastrupitev.
V tej seminarski nalogi bom govoril o onesnaženosti Meže po virih onesnaževanja, o dosedanjih načinih, naporih in rezultatih pri očiščevanju Meže. Nekoliko več prostora bom namenil opisu zamisli
oziroma projekta čiščenja odpadne vode k flotacije rudnika Mežica v Žerjavu. N3 kratko bom omenil zamisli o prihodnji nalogah pri očiščevanju drugih industrij skih in komunalnih odplak iz Meže. N3 koncu bom naštel nekaj ekonomskih in so* cialnih pridobitev, ki jih lahko pričakU' jemo od očiščene Meže.
II.	Onesnaženost Meže
Kakovost vodotokov je razvrščena v šti' ri razrede. Meža je od izvira izpod OlšeV6 do Črne v I. kakovostnem razredu. Od ne do Žerjava v I. do II. kakovostnem raz( redu. Od Žerjava do izliva v Dravo Prl Dravogradu je Meža v IV., najislabšem raZ' redu kakovosti in velja za eno najbolj onesnaženih rek v SR Sloveniji. Kdo ohe' snažuje in zastruplja Mežo? S čim in o3 kakšen način? Meža je, podobno kot večin3 slovenskih rek, onesnažena tako z inch' strijskimi kakor s civilnimi odplakami.
Civilne ali komunalne odplake tvori]0 neznatno onesnaženost Meže. Kar zade^3 industrijo, je daleč največji onesnažeV3' lec flotaoija Rudnikov svinca in cinka lVle' žica v Žerjavu, in to več kot 90 odstotk0'' celotne onesnaženosti Meže in se zato r>°' snaga ostale industrije, drugih gospoda0' skih dejavnosti in prebivalstva praktiČh0 izgubi. Motacija v Žerjavu je poleg tej?3 zelo blizu izviru, skoraj vsa naselja v čini Ravne in sosednji Dravograd leži]0 nizvodno glavnega vira onesnaženosti. N3' slednja tabela nam kaže onesnaženost M®' že po onesnaževalcih, merjeno v enota*1 onesnaženosti (E).
Flotacija onesnažuje Mežo z več k°j
500.000	E, kar je skoraj za 20-krat več, ko onesnažujemo Mežo vsi prebivalci občihf Ravne s svojimi »civilnimi« odplakah11. Rudniška separacija je med najmočnej®1' mi onesnaževalci v SR Sloveniji: Ob teh1 je treba upoštevati, da ima Meža sorazrne0' no majhen pretok in nestabilen vodostaj1 Rudnik je celo za Dravo od Dravograd3 do Maribora daleč naj večj i onesnaževale0,
Svinčevo-cinkove izkopanine v rudnik11 Mežica bogatijo v separaciji, ki je bii° zgrajena leta 1914 v Žerjavu.
V začetku so v separaciji predelovali kopanino z vsebnostjo 8 do 12 odst. Taki, bogati, kvalitetni izkopanini je b1 prilagojen tehnološki postanek (ročno 0°°' biranje in gravitacijsko koncentriranje ^ ločilnih strojih in na tresalnih mizah1. Tehnološki razvoj je omogočil boljše lZ' koriščanje koristnih mineralov, zlasti c ih' kovih. Leta 1929 so zgradili prve (štiri) tacijske celice. To pomeni začetek onesn3' ževanja Meže, ki je bilo do leta 1947 ne
S	Onesnaževalci	voda	v	občini Ravne (po končnih odločbah Območne vodne
o	skupnosti Drava za leto 1967)
Rudnik Mežica, TOZD rudarski
°brati s separacijo
kvarna lesovine in lepenke
železarna Ravne Stavbenik Prevalje ^radiis Ravne
OSTALE organizacije združenega 'kla (posamično pod 1000E) Prebivalci — (ocenjeno)
E(enot)	vode m!
549.615	20.674.000
14.960	295.920
8.084	8,112.200
1.984	27.767
1.719	28.591
5.996	178.483
23.000	800.000
‘natno. Vsebnost svinca in cinka v rudi že '• ^setletja upada. Povečali so kapaciteto 1 akacije ter na ta način nadomestili nižjo 1 Vseb,nost Pb-Zn kovine v rudi. Leta 1947 80 na osnovi direktiv iz Beograda uvedli v 1 Proizvodni proces postopek »vseflotacija«. Celotna proizvodnja rude je šla skozi flo-,a°ijo in temu ustrezno je porasla količina Jalovine, ki ,so jo spuščali v Mežo, in sicer ^ obliki Rotacijskega mulja. Zaradi na-^Ijnjega zniževanja vsebnosti Pb-Zn ko-yine v rudi so leta 1954 uvedli težkoteko-Clnsko separacijo. Rudnik je zmanjšal pro-^vodnjo rude od 520.000 ton na 320.000 0tl letno. Na tej ravni je proizvodnja tataljena zadnjih nekaj let. Tudi v prihodih letih predvidevajo proizvodnjo pri-hžno na sedanji ravni.
Danes je v separaciji naslednji postopek °gatenja:
' priprava izkopanine za obogatenje '— predkoncentracija v težko tekočinski
Popravi
gravitacijska koncentracija Pb mi-
nfiralov
' flotacijiska koncentracija Pb-Zn mi-
Peralov
sušenje in transoort proizvodov se-
Paracije
Dri separaciji nastaneta dva glavna »od-Padna« proizvoda:
grobozrnata TT jalovina
— finozrnata jalovina — Rotacijski mulj (0,3—0 mm)
Grobozrnato jalovino (ca. 180 ton letno) transportirajo z gumijastimi trakovi v dolino Kavšak. Plotaoijski mulj, ki s transportno vodo tvori goščo, spuščajo v jaz-binski potok pred izlivom v Mežo ali neposredno v reko Mežo. Gošče je letno okrog 600.000 m:‘, v njej je okrog 128.000 t suhe Rotacijske jalovine.
mesto jemanja vzorca
Razni potoki, ki ,se izlivajo v Mežo pred Rotacijo
Meža 150 m pred Rotacijo
Meža na mestu izliva odpadnih voda iz
Rotacije
Meža 300 m dolvodno od Rotacije Meža pri izhodu iz Žerjava Meža v Poleni (del Mežice)
Meža na Poljani (10 km dolvodno od Rotacije)
Meža pri izlivu v Dravo
Drava od ustja Meže (Dravograd) do
Maribora
Kdo še poleg rudnika Mežica onesnažuje Mežo?
Predvsem je treba ugotoviti, da ostala industrija predstavlja ob rudniku le ne-
Tako spuščajo finozrnato jalovino po cevovodu v Mežo že tri desetletja, od leta 1937. Voda v Meži je s tem tako močno onesnažena vzdolž celotnega toka od Žerjava do izliva v Dravo, da je vsaka oblika življenja v njej uničena in onemogočena. V izgubo gredo tudi kovine (0,3 odst. Pb in 0,55 odst. ZnS). Struga Meže se zasipava letno s 120 do 130 t jalovine ali prostor-ninsko s 75.500 m3 suhe snovi. Ob višjih vodostajih in nalivih se večji del tega materiala splavi naprej v Dravo. Razumljivo, da je onesnaženost vode naj večja na mestu, kjer spuščajo Rotacijski mulj. Onesnaženost z vodnim tokom upada zaradi sedimentacije in pritoka čistih potokov.
Voda iz Meže onesnažuje okolico rečnega korita in predstavlja nevarnost za živali, ki pijejo vodo ali se pasejo v bližini.
Poleg trdih delcev, ki so sestavljeni predvsem iz apnenca in dolomita, so v gošči še svinec, cink, baker, fenoli in Rotacijski reagenti.
Raziskave vzorcev vode iz Meže na raznih mestih v oktobru 1968 so pokazali naslednje vsebnosti Pb:
Pb v mg/l
0,0013—0,02
0,0068
685,12
226.36
158,45
136.37
92,28
2,89
0,0114—0,055
znatnega onesnaževalca Meže. Omeniti je potrebno tovarno lesovine in lepenke Prevalje in seveda železarno Ravne, ki pa z 8000 E ni več, kot je bila nekoč, eden večjih onesnaževalcev.
Tovarna lesovine in lepenske onesnažuje Mežo s suspendiranimi snovmi ter organskimi substancami, kar se izraža predvsem v visoki biokemični potrebi po kisiku.
Železarna uporablja v glavnem hladilne vode, ki se v procesu hlajenja ne onesnažujejo. Z ukinitvijo generatorjev so odpravili fenole. Težave pomenijo topne kovinske soli, ki se kopičijo in jih je treba kemijsko izločiti v posebnih usedalnikih. Dodatne težave .so v lužilnicah, kjer uporabljajo znatne količine žveplene kisline ter deloma dušične in fluorovodikove kisline. Kljub temu, da so lužilnice oprem-jene z nevtralizacij skimi in kontrolnimi napravami, se nabirajo ogromne količine soli, zlasti ferosulfata, ki uhajajo deloma tudi v odplake.
Številne gramoznice in peskokopi, ki jih neodgovorno odpirajo gradbene delovne organizacije, krajevne skupnosti, zasebniki in drugi, so močan vir onesnaževanja. Ne samo, da taki posegi v naravo kazijo njeno podobo, pomenijo tudi številne nevarnosti za varstvo okolja in varnost ljudi. Ko peskokop ni več ekonomsko dono-
Taka je, če je čista
sen, ga običajno v takem stanju zapustijo. V naših hribovitih predelih s številnimi in močnimi hudourniki predstavljajo stalno prežečo nevarnost.
Odlagališča smeti so prav tako pogosto huda nevarnost za naše potoke in reko Mežo. Odvoz smeti pač ni donosen posel, zato imajo pri določanju lokacije za smetne jame in njenem vzdrževanju mnogokrat stroški odločilno vlogo. Zgodi se, da je smetna jama, zato da bi bili stroški čim nižji, v neposredni bližini potoka in jo slabo vzdržujejo. Ob naraslih vodah imamo potem v potokih in Meži pravo smetišče.
Koncentracija prebivalstva in industrije; velike količine kemičnih sredstev; cesta ob Meži: vse to povečuje nevarnost večjih nezgodnih dogodkov, ki lahko, zlasti potem, ko bo Meža očiščena flotacij-skega mulja in bo v njej življenje, povzročijo katastrofalne posledice.
Kot smo že v uvodu ugotovili, je ozek dolinski pas ob Meži dokaj gosto naseljen in smo prebivalci neposreden vir onesnaženja Meže. V Črni že od leta 1973 obratuje čistilna naprava za komunalne odplake. V ostalih krajih ob Meži (če ne upoštevamo del Dravograda), t. j. Žerjavu, Mežici Prevaljah, Ravnah in Kotljah, živi okrog
17.000	prebivalcev.
III.	Nekaj o dosedanjih pristopih, naporih in rezultatih pri očiščevanju Meže
O posebnih uspehih ni mogoče govoriti vse dokler bo Meža motna, grda, siva reka. To pa seveda ne pomeni, da delovne organizacije in občani že doslej niso poskušali očiščevati reke in da ni nobenih uspehov. Morda smo za očiščevanje voda manj storili tudi zato, ker so se prebivalci in gospodarstvo v preteklosti bolj spoprijeli še s hujšimi problemi onesnaževanja — namreč ozračja. Historično locirano rudarstvo, barvna in črna metalurgija v ozkem, slabo prevetrenem dolinskem pasu ob Meži je pustila svojo sliko v okolju. Toda Ravne, železarna in mesto sta vložila
ogromne napore in sredstva v očiščevanje. Res je, da so dokaj ugodni gospodarski rezultati v železarni Ravne po 1. 1970 omogočili materialna vlaganja v zaščito okolja. Najbrž ni zmotno, če zaključek postavimo tudi obratno: čistejše okolje je posredno pripomoglo, da so delovni ljudje dosegli boljše gospodarske uspehe. (Nova jeklarna ima vgrajeno odpraševalno napravo, generatorjev na premog ni več, večji del mesta se ogreva s toplo vodo iz ene kotlarne). Železarna ima zgrajeno napravo za predčiščenje odpadnih voda. Železno ška-jo, ki je glavni onesnaževalec, usedajo v usedalniku, kjer se doseže skoraj popolno izločanje.
Težje je v mežiškem rudniku, kjer se delovna organizacija že celo desetletje bori s hudimi gospodarskimi problemi. Po dolgem odločanju in pripravah pa so v letu 1977 začeli izvajati dve pomembni investiciji v varstvo okolja. Obe investiciji bosta zaključeni predvidoma v prvi polovici 1978. leta. Zaključujejo II. fazo gradnje filtra v topilnici v Žerjavu. S filtrom bodo očistili dimne pline svinčenega prahu (žali ne tudi žveplovega dioksida). V I. polletju 1978 bo predvidoma izveden projekt čiščenja odpadnih vod iz flotacije, kar bomo oosebej opisali.
V zadnjem desetletju smo vložili precejšnja sredstva v regulacijo Meže in njenih gorskih pritokov. S tem smo ustvarili solidno možnost, da bi Mežo is pritoki vzdrževali v čistejšem stanju in lepšem videzu. Tu bo potrebno še precej storiti.
Odnos prebivalcev in delovnih organizacij do naše reke se postopoma 'izboljšuje. Sprehod ob Meži skozi železarno pred dobrimi desetimi leti je nudil veliko bolj žalostno podobo kot danes. V tistih letih so v železarni gradili obrežni zid. Struga v železarni je bila videti pravi eldorado za iskalce odpadkov. Ko so popravljali most pri Šolskem centru, so ugotovili, da je dno previsoko za cel meter. Pogled na Mežo v železarni je danes bistveno lepši, a še ne
Novi filter v Žerjavu
tak, da bi lahko bili povsem zadovolji''’ Pričakujemo lahko še nadaljnje izboljšanje odnosa nas vseh do naše reke, ki na® na svoj način službi.
Samoupravna komunalna interesna skupnost (prej komunalni sklad) v obči® Ravne je bila leta 1973 investitor p0-membnega objekta za očiščevanje Msž® V Črni so zgradili čistilno napravo za k°' munalne odplake po projektu Zavoda zJ urbanizem — biroja za hidrotehniko in ceste iz Maribora. Ob tem še zanimivost glavni izvajalec je bil prav rudnik, TOZj5 tovarna opreme, ki se je zadnja leta uspešno uveljavljal kot .proizvajalec tovrstni*1 čistilnih naprav.
Crna ima že dolgo ambicije postati t®' ristični center. To je bil gotovo pomembe® razlog, da so se v kraju in na komunal®' skupnosti odločili za gradnjo čistilne naprave. Mežo med Črno in Žerjavom izk®' riščajo v energetske namene. Glavni vod' ni tok Meže je zaito že nad izlivom mest®* kanalizacije izpeljan v vodni rov, ki vod’ v hidrocentralo v Mušeniku. Tako se mest' ne odplake izlivajo v zelo osušeno strUŽ0 Meže, predvsem v poletnih in jesenski*1 sušnih mesecih.
Zasnova delovanja čistilne naprave Črni je v bistvu izredno preprosta. Um® zano vodo spuščajo z močnim curkom krožni bazen, na dnu katerega je medi prezračeno in z muljem nasičeno vod speljejo v poseben bazen, v katerem 5 mulj useda na dno, čez rob pa teče čist voda. Naprava ima zmogljivost za 600 ljudi, toda sedaj dela polovica. Mežo, la*1 ko bi rekli tudi Dravo, čistijo v Črni, ® začetku onesnaževanja.
IV. O projektu čiščenja odpadne vode ** flotacije v Žerjavu
S tehnološkimi raziskavami so v rud®*' ku Mežica ugotovili, da je najprej potret' no iz odpadne vode izločiti trde snovi (f*°’ tacijsko jalovino). To se doseže s pomočj3 reagentov (flukulantov), ki delujejo na d®' de delce tako, da jih flukulirajo in se P® tem kot flukule usedajo v usedalni ®®' pravi.
Postavlja se vprašanje, kam i,n kak® transportirati ogromne količine usedli®1®' Nekaj let so se ukvarjali z iskanjem P®1 merne možnosti. Bolj ali manj so pretehta11 dobre in slabe strani naslednjih variant:
1. ureditev sedimentacij skega baze®3 na Poljani
2. odlaganje jalovine v dolino Mučeva
3. odlaganje jalovine v dolino Kavšak
4. odlaganje jalovine v zapuščene ja1*1" ske prostore.
Po temeljitih analizah geomehanski*1 lastnosti bodočega nasipa, investicijskih 1 obratovalnih stroškov ter možnosti upo*®' be flotacijske jalovine v gradbeniški1' kmetijstvu in morebitno poznejše izko®1 ščanje za pridobivanje svinca in cinka, ^ se odločili, naj bo lokacija odlagališča opuščenih jamskih rovih.
V prid tej varianti so med drugim P®1" spevali sledeči argumenti:
— vračanje mulja na staro mesto *z| boljša varnost jame z vidika gorskih ud°' rov;
— v jamskih prostirih je material P1^ merno uskladiščen za morebitno pono'r®
uPorabo za pridobivanje. Vrednost vsebo-vanih Pb-Zn mineralov v Rotacijskem »Ulju presega 10 milijonov din letno;
1 lega jame glede na separacijo omo-obratovanje z minimalnimi stroški za energijo;
v več kot 300 letih življenja rudnika ^ nastalo prek 10,000.000 m3 odkopanih Prostorov. Velik del te prostornine bi se »hko uporabil za odlaganje Rotacijskega Ulja. Rešitev je praktično trajna.
, Izdelali so posebno rudarsko tehnološko studijo, opravili laboratorijske in polindu-strijske poskuse, izdelali projekt ter ga za-eeli uresničevati. V rudniku predvidevajo, aa bodo že v I. polletju 1978 začeli s po-^Usnim obratovanjem. Ne da bi se spu-čali v tebnično-tehnološke podrobnosti, si °Sejmo nekaj bistvenih podatkov te iz-v,rne rešitve očiščevanja odpadnih flota-ctjskih voda:
, ‘ Rotacijski mulj bodo spravljali v opu-^ene jamske odkope v vlažnem stanju. '28.000 ton ali 75.500 m3 suhe snovi sku-N s transportno vodo pomeni 600.000 m3 Sošče letno,
- računajoč, da bodo transportne naprave obratovale pet dni v tednu, bo po-*rebno transportirati na uro povprečno I m3 gošče, oziroma 35 ton suhe snovi,
. zgradili bodo dva sistema odlagališč, 111 sicer:
leto
s'roški (sledenje, proizvodnja, separacija) Prispevek vodni skupnosti ^ratovalni stroški ^čenja
.V. O prihodnjih nalogah pri očiščevanju “eže
^etem, ko bo odpravljeno najhujše one-sPaževanje Meže iz flotacije mežiškega ^dnika, bo potrebno načrtno in postopno ^anjševati tudi druge vire onesnaževali Meže in njenih pritokov. Očiščena j*eža bo spodbuda, da se tudi kraji in in-.Pstrija ob Dravi od Dravograda do Marica resneje lotijo očiščevanja Drave.
. Znano je, da Drava priteče že iz Avstri-Pri Viču močno onesnažena. Naši napo-rezultati pri čiščenju Drave in njenih Pfitokov bodo močan argument v upraviče-1 zahtevi, da tudi v sosednji Avstriji J^renejo vse, da bo pritekla Drava v na-s° državo čista.
^ dogovoru o osnovah načrta družbenogospodarskega razvoja občine Ravne na . foškem za obdobje 1976—1980 so ude-^ženci spoznali pomen zdravega okolja er opredelili svoj odnos do poseganja v aravo. Med prioritetne naloge pri čiščenju °da in zraka je uvrščena zgraditev čistil— v.® Oaprave za čiščenje odplak rudnika Me-y*Ca ter izgradnja čistilnih naprav za či-eOje zraka v Žerjavu in železarni Ravne, j. družbeni cilj bi bil preskromno postav-AeO, če bi se zadovoljili s tem, da rudnik j ežica ne bo več onesnaževal Meže. Sedaj 6 čas, da ustavimo strategijo nadaljnje-*a očiščevanja Meže, drugih pritokov Dra-e 'n Drave.
j, Ta strategija pa bo uspešna, če bomo zna-* Pa samoupravni osnovi povezati vse one-
1. sistem srednja cona v centralni jami (cevovod 2100 m),
2. sistem graben (cevovod 1200 m),
— na razpolago bodo imeli dva sistema črpanja (eden v stalni rezervi);
— sistem bo izdelan tako, da se v primeru prekinitve obratovanja črpalk cevovod proti jami avtomatsko zapre, gošča se spusti gravitacijsko v prehodne zbiralnike. Ko se razmere normalizirajo, se iz prehodnega zbiralnika črpa gošča v odvajalno posodo;
— poskusi so pokazali, da so koncentracije težkih kovin in flot arijskih sredstev pri predvidenem 266-kratnem razredčenju v vodnem rovu sprejemljive za odvod sedi-mentirane vode. Z izvedbo projekta bo vprašanje odpadnih vod iz flotacije rudnika Mežica praktično v celoti rešeno;
— predračun za izvedbo projekta (po cenah iz leta 1977) znaša 4,500.000 din, obratovalni stroški za transport v sistem centralne jame znašajo 1,923.140 din letno, oziroma 6 din na tono rude, medtem ko za sistem graben znašajo 1,364.096 din letno, oziroma 4.30 din na tono rude.
Kot vidimo, izvedba projekta niti ne terja velikih naložb, pa tudi stroški obratovanja niso visoki. Prav zato je izvedba projekta in njegovo funkcionalno obratovanje tudi ekonomsko smotrno — tako za delovno organizacijo pa tudi za širšo družbo.
1975
din/t rude 1976	1977
1978
288	328	ca.	380	ca.	440
2,8	5,2	13,4	34
a) v sistemu centralne jame	6
b) v sistemu graben	4,30
snaževalce in jih zavezati, da bodo delovali preventivno. Na državni ravni je politika jasna, sprejeti so tudi ustrezni zakoni.
Sedaj moramo začeti probleme praktično reševati. Sprejeti moramo skupni sanacijski program, ki bo vse onesnaževalce zavezal, da vsak na svojem področju in vsi skupaj istočasno izvedejo potrebne ukrepe za kar najbolj popolno očiščenje Meže, njenih pritokov in drugih pritokov Drave. Za učinkovito sanacijo Meže bi bilo najprimerneje, da bi onesnaževalci sklenili samoupravni sporazum, ki bi določil skupne cilje, način njihovega doseganja, potrebna sredstva in vire sredstev, časovno opredelitev nalog ter sankcije. Občinska skupščina z družbenopolitičnimi organizacijami in izvršilnimi organi bo koordinator in organizator zasnove in izvajanja programa kompleksnega očiščevanja Meže.
Omejil se bom le na nekatera izhodišča, vidike in možne pristope k zasnovi takšnega programa.
V tovarni lesovine in lepenke na Prevaljah, drugem največjem industrijskem onesnaževalcu Meže, bodo organske odpadke, ki jih sedaj spuščajo v Mežo, t. j. vlaknine lesa in razpadajoči papir, očiščevali po sistemu flotosedimentacije. Sistem čiščenja bodo zgradili v okviru načrtovane investicije — rekonstrukcije, posodabljanja in povečane zmogljivosti proizvodnje lepenke. O.snovne priprave so že končane, vse tovarniške odplake so z novo kanalizacijo speljane na eno točko. Čistili bodo tako, da bodo z zaprtim krogotokom tehnološke vode zmanjšali iztok, ki bo znašal največ 1000 l/min. V tovarni ocenjujejo, da bo čistilna naprava Stala okoli 2 milj. din, kar v strukturi načrtovane investicije pomeni le 2 do 2,5 odstotka. Obstajajo stvarne možnosti, da se rekonstrukcija tovarne vključno s čistilno napravo realizira še v tem srednjeročnem obdobju do leta 1980.
V železarni Ravne so že v preteklih letih veliko naredili ne le za očiščenje zraka, temveč tudi Meže, tako da z 8000 E, glede na velikost delovne organizacije in
v -j jat
J -.
.... „ ,
. fj,
- vs*
J:?Oyšm
imm
; kr
■
B3SBS
metalurško stroko, niso velik onesnaževalec. Vir onesnaževanja pomenijo olja in maščobe, ki lahko pridejo v vodo pri ma-zutnih postajah in kuriščih, pri kompre-sorskih postajah, na mazalnih delih naprav, v mehanskih obratih, kalilnici, lu-žiilnici in drugod. Separatorji in usedline zadrže večji del odplak, intenzivno pa raziskujejo, kako bi očiščevanje še bistveno izboljšali.
Večjo nevarnost predstavljajo potencialne možnosti za nezgodne primere. Temu problemu bo potrebno posvetiti ustrezno pozornost tako z vidika tehnično-tehnolo-škega faktorja gotovosti kot z vidika človeškega faktorja.
Gradbeni delovni organizaciji, TOZD Gradis Ravne in TOZD Stavbenik Prevalje, bosta morali biti prav tako vključeni v napore za očiščenje Meže že v prvi fazi. V občini Ravne je dokaj dobro poskrbljeno za preskrbo prebivalstva in gospodarstva s pitno in tehnološko vodo. Delo pri teh projektih je bilo načrtovano strokovno in dosledno izpeljano. Vložena so bila velika družbena sredstva. Sistem preskrbe z vodo bo potrebno stalno dograjevati in izpopolnjevati. Če so bili v preteklih letih večji napori vloženi v »dovod« pitne in tehnološke vode, bo težišče naporov v prihodnjem obdobju v »odvodu« uporabljene vode z namenom, da se naravi vrne voda, ki bo po lastnosti čim bolj podobna vodi pred uporabo.
Organizator in koordinator dejavnosti pri uresničevanju programa očiščevanja voda komunalnih odplak bo samoupravna komunalna interesna skupnost, tako kot je pri preskrbi z vodo.
V Črni je že zgrajena čistilna naprava. Dele naselja, ki še niso priključeni na čistilno napravo, sistematsko opremljajo s kanalizacijo, tako da bo Črna v kratkem v celoti priključena na centralno čistilno napravo.
V Mežici in na Prevaljah so že zgrajeni glavni zbiralniki s kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo naj bi zgradili okoli leta 1980. Sodelovali bodo vsi onesnaževalci, ki se bodo po poprejšnjem čiščenju priključili na centralno čistilno napravo.
Za Ravne je zamišljeno, da bi bila čistilna naprava ob Votli peči, tako da bi z zbiralnikom vzdolž Meže zajeli vse odpadne
vode železarne Ravne in starega dela mesta. V novem delu mesta na Šancah in Javorniku pa je že zgrajen glavni zbiralnik do lokacije bodoče čistilne naprave. Glede na predvideni razvoj mesta bo potrebno zgraditi čistilno napravo za vsaj 15.000 E. Vrednost investicije je ocenjena na 15,000.000 din.
Za Kotlje je v skladu z zazidalnim načrtom že izdelan projekt čistilne naprave. V prvi fazi je predvidena gradnja čistilne naprave za 2000 E, končna zmogljivost pa se po potrebi lahko ustrezno poveča.
Ne bo zadostovalo samo to, da .zgradimo sistem čistilnih naprav, zagotoviti bomo morali stalno in učinkovito obratovanje. Postaviti bomo morali učinkovit sistem nadzora in odgovornosti.
Sestavni del programa očiščevanja bo vzgoja prebivalcev v pravilnem odnosu do naših voda in okolja nasploh.
VI. Zaključek
Kaj si lahko obetamo od čiste Meže in njenih pritokov?
Najbolj veseli bodo gotovo ribiči. Že sedaj, če rudniška flotacija ne dela nekaj dni, pridejo ribe v Mežo. Ribe so znanilci zdrave vode. V čisti Meži bo prostor za najkvalitetnejše sladkovodne ribe — salmoni-de (lipanj, postrv). Meža bo ena najlepših ribolovnih voda, biološko bogata z apnenčevo podlago. Ribiči bodo po odpravi Rotacijskega mulja iz Meže postopoma vlagali ribji živelj v Mežo in predvidevajo, da bodo v dveh letih dosegli normalni prirast. Neposredna gospodarska korist od ulova rib je gotovo pomembna, še bolj pa je pomembno, da bodo ribiči lahko gojili in lovili ribe, da se bo oko mimoidočega lahko razveselilo ob pogledu na življenje v reki in njeni zeleni okolici. Ribiške organizacije so gotovo najbolj neposredno in živo zainteresirane za kakovost voda.
Čisto okolje je osnovni pogoj za razvoj turizma. Koroška s svojimi naravnimi lepotami predstavlja izreden potencial za razvoj tako zimskega kot letnega turizma. Toda ob onesnaženi reki, v ozračju in zemlji, zastrupljeni z žveplom in svincem, se turizem ne more razvijati. V tako okolje turista ni mogoče pridobiti. Prosti čas postaja dobrina, ki bo pridobivala vedno
večji pomen, turizem pa je zato pomemb na gospodarska veja, za razvoj katere b<>' mo morali poskrbeti tudi v naši Koroški.
Ob čisti Meži bodo idealna mesta 23 aktivno preživljanje prostega časa. Ob bi' stri rečici se bodo igrali otroci, sprehaja!' starejši. Čisto okolje je sestavni, zelo bi' stven del življenjske ravni ljudi. Dinar jc v čistem okolju več vreden kot v onesna' ženem.
Potrebno se bo povezati s sosednji®1 občinami (Dravograd, Slovenj Gradeč Radlje ob Dravi) ter širše zastaviti akcij0 očiščevanja tudi drugih pritokov DraV° (Mislinja). Skupno z drugimi občina®1 bomo morali v okviru SR Slovenije doseč'; da republika Avstrija očisti reko Dravo, k' naj ob pretoku čez državno mejo dose2° vsaj II. kakovostni razred. Dobri sosedsk' odnosi so odvisni tudi od odnosa soseda d° skupnega življenjskega okolja, kar je v tem primeru voda.
Zaščita človekovega okolja je v.se ma® tehnično in vse bolj družbeno vprašanj6, V SR Sloveniji smo določili temeljna fl®' čela naše politike do okolja, opredel^ osnove in stališča, na katerih naj temelj' naš odnos do okolja. Tehnične rešitve m°' rajo upoštevati zaščito narave. Proizvod' nja, ki tega ne prenese, ni proizvodnja 22 našo družbo. Ustvarjanje v gospodarstV ni namenjeno samo sebi. Rezultate del3 želimo uživati v zdravih delovnih in življenjskih razmerah, tudi ob čisti Meži. Pre! ko bomo to .spoznali in bolj ko bo na^e skupno spoznanje temeljito, prej in boljse programe sanacije okolja bomo izdelali, j'*1 uresničili in uživali sadove boljšega odnoS2 do okolja.
Uporabljena literatura
a) revije, časopisi
— Naše okolje, letnik 1976 in 1977, Lju' bljana
— Slovenija paralele, letnik 1976, št. Ljubljana
— Priroda, letnik 1975, št. 1, Zagreb
— Informativni fužinar, letnik 19® št. 11
— Delo, Večer; razni članki v letih 19^*' 1973, 1974
b) študije in projekti
— Raziskovalna naloga: »Študija in d°' ločitev tehničnih in rudarskih parametre'1 za odlaganje flotacijske gošče (mulja) 'z separacije v odkopane prostore v Rudnih11 Mežica«, Mežica, marec 1977
— Dušan Kitek, dipl. inž.: »Čiščenje odpadne vode iz flotacije«, Žerjav, november 1973
— Projekt čiščenja odpadne vode iz fl0* taoije, Mežica 1977
— Glavni projekt čistilne naprave W nalizacije Črne na Koroškem, Zavod * urbanizem Maribor, januar 1972
— Projekt čistilne naprave za Kotlje 1,9 Koroškem
— Vodnogospodarsko podjetje, MaribOf’ december 1977
Ostali viri
— Varstvo voda v luči varstva okolj®’ gradivo za 7. skupščino ZVSS, Ljubija113, oktober 1977
— Srednjeročni plan občine Ravne 11 Koroškem za obdobje 1976—80
— Razni ustni viri
Vsi na morje
NAŠ ŠOLSKI CENTER
daje poročilo za šolsko leto 1977-78
Sestav šolskega centra
Šolski center organizira naslednje šole:
:	!•	poklicna	kovinarska	in	metalurška šola
' ftavne (PKMS)
" D 2. gola za specializirane metalurške delavce o Kavne (SSMD)
e 3. tehniška šola metalurške in strojne stroke j “esenice — enota Ravne na Koroškem (TŠMS) j 4. tehniška šola za elektrotehniško in stroj-! ri° stroko Maribor, oddelek za izobraževanje :1 Vraslih Ravne (TSSO)
*	5. šola za specializirane metalurške delavce
j ^avne, oddelek za odrasle (SSMDO)
0	3. poklicna kovinarska in metalurška šola ^avne, oddelek za odrasle (PKMSO)
Zbor delovne skupnosti
j Predsednik: Keber Stefan, namestnik pred-Sednika: Kuzman Ivan.
Odbor za medsebojna delovna razmerja
1 , Predsednik: Čeplak Franc; člani: Ceru Mir-j *°. Fonovič Mirko, Košak Cilka, Vrabič Edo.
Samoupravna delavska kontrola
- Predsednik: Erat Božidar; člani: Hudover-i Albin, Klemenčič Marija, Krauberger Bre-, a> Svečko Anton.
i Svet delovne skupnosti in šolskega centra
Predsednik: Blatnik Anton; namestnik pred-, s®dnika: Krebl Avgust; delegati delovne skup-| ?5>sti: Gaberšek Vinko, Koren Ana, Klemenčič ’ , arija, Matija Alojz, Mesner Franc, Planinc : ^opold, Tomaž Nada; delegati Železarne Rav-i 5® in OZD koroške regije: Ivaniševič Anton, Kokalj Drago, Libnik Anton, Strojnik Leo-£0ld, inž. Sipek Anton; delegati sveta staršev: ®rlin Franjo, Mori Adolf, Stefanovič Tomo, ®legati učencev: Koletnik Jožica, Mežnarc °landa, Petrovič Jože.
Svet staršev
»Predsednik: Stefanovič Tomo; člani: Ban ^ežka, Ferlin Franjo, Gašper Marjan, Gerold weter, Jurač Jože, Kraup Zofka, Mori Adolf, ?°Vak Jakob, Potočnik Jože, Rapuc Branko, °vič Vinko.
Sodelavci šolskega centra
.(baziv in stroka; rojstno leto, začetno leto ,užbovanja, od kdaj je na šolskem centru, in kje poučuje; zadolžitve)
a) vodstveno osebje:
^KEC Ladislav: ravnatelj; profesor — industrijski pedagog; 1919, 1940, 1948 — invalidsko upokojen 14. 12. 1977. uGLEZ Janez: ravnatelj; profesor zgodovi-d® in zemljepisa; 1940, 1967, 1970; ravnatelj k °d 1. 2. 1978.
^DlVOJEVlC Božo: pomočnik ravnatelja; Predmetni učitelj tehnološke smeri; 1925, d947, 1950; strojeslovje; varuh zbirke stro-Jeslovje.
uJAVEC Mirko: vodja učnih delavnic; predmetni učitelj praktičnega pouka kovinarske stroke; 1919, 1937, 1946.
PSVENŠEK Jože: vodja izobraževanja od-mslih; inženir organizacije dela; 1937, 1957,
1977.
b) redni učitelji:
Gatnik Anton: predmetni učitelj praktičnega pouka kovinarske stroke; 1931, 1949, 1955; praktični pouk strugarjev; sovaruh hijtrugarske delavnice.
PEZNIK Silva: profesorica slovenskega jezi-P® in umetnostne zgodovine; 1946, 1971,1971; sWenski jezik z estetsko vzgojo; organizacija proslav, varuh zbirke učil slovenskega j, Jezika z estetsko vzgojo.
P.GLEZ Janez: profesor zgodovine in geografe; 1940, 1967, 1970; samoupravljanje s temelji marksizma; mentor marksističnega j»Prožka; poučeval do 31. 1. 1978.
PLOZNIK Milan: učitelj praktičnega pouka kovinostrugarjev; 1928, 1946, 1950; praktični
pouk strugarjev; sovaruh strugarske delavnice.
ČEPLAK Franc: predmetni učitelj tehnološke smeri; 1937, 1956, 1965; tehnologija gradiv, tehniško risanje; sovaruh zbirke učil tehnologije gradiv in obdelave.
CERU Mirko: učitelj praktičnega pouka kovinarske stroke: 1932, 1950, 1950; praktični pouk ključavničarjev, sovaruh ključavničarske delavnice z varilnico.
ERAT Božidar: predmetni učitelj tehniškega pouka in fizike; 1939, 1957, 1960; praktični pouk rezkalcev in brusilcev; vodja šahovske sekcije.
GABERŠEK Vinko: učitelj praktičnega pouka kovinarske stroke; 1946, 1964, 1971; praktični pouk strugarjev; sovaruh III. učne delavnice osnovnega programa.
GREGOREK Marija: profesorica angleškega in nemškega jezika s književnostjo; 1951, 1975, 1975; angleški in nemški jezik; mentorica mladinske organizacije, jutranje ure.
HADZlAGlC Esad: profesor telesne vzgoje; 1939, 1968, 1970; telesna vzgoja; mentor šolskega športnega društva, varuh kabineta za telesno vzgojo.
HOLCL Jože: predmetni učitelj praktičnega pouka kovinarske stroke; 1925, 1947, 1956; praktični pouk ključavničarjev; sovaruh ključavničarske delavnice.
HUDOVERNIK Albin: učitelj praktičnega pouka kovinarske stroke; 1925, 1948, 1961 — s presledki; praktični pouk ključavničarjev.
JOSTL Jože: predmetni učitelj tehnološke smeri; 1944, 1962, 1965; tehnologija obdelave, poklicna tehnologija, tehniško risanje; varuh kabineta za tehnologijo obdelave s poklicno tehnologijo.
KEBER Štefan: profesor geografije in zgodovine; 1947, 1966, 1971; ekonomika in organizacija podjetja, gospodarska geografija, samoupravljanje s temelji marksizma, zgodovina; varuh zbirke učil za geografijo in zgodovino; proslave, mentor MO planinskega društva, mentor kluba OZN.
KRAUBERGER Breda: predmetna učiteljica matematike in fizike; 1948, 1970, 1973; matematika, strokovno računstvo; mentorica šolske skupnosti.
KREBL Avgust: strojni tehnik, učitelj praktičnega pouka kovinarske stroke; 1947, 1965,
1970; praktični pouk — A program; varuh
I. učne delavnice, mentor šolske skupnosti.
KUZMAN Ivan: predmetni učitelj praktičnega pouka kovinarske stroke; 1930, 1947, 1947; praktični pouk rezkalcev in brusilcev; mentor podmladka rdečega križa, varuh rezkal-ske in brusilske delavnice.
MATIJA Alojz: učitelj praktičnega pouka kovinarske stroke; 1943, 1961, 1973; praktični pouk rezkalcev in brusilcev, varuh brusilske in rezkalske delavnice.
MELANŠEK Tatjana: profesorica zgodovine in sociologije; 1955, 1978; samoupravljanje s temelji marksizma; mentorica marksističnega krožka.
MESNER Franc: inženir strojništva; 1943, 1961, 1973; obramba in zaščita, fizika, poklicna tehnologija; mentor mladinske organizacije in mladinskih šolskih ur, varuh kabineta za obrambo in zaščito.
PLANINC Leopold: učitelj praktičnega pouka kovinarske stroke; 1934, 1954, 1964; praktični pouk kovačev; vodja strelske sekcije, varuh kovaške delavnice.
PLEJNŠEK-SENICA Maja: profesorica slovenskega in srbohrvatslcega jezika; 1949 1974, 1977; slovenski jezik z estetsko vzgojo; letopis za glasilo Fužinar in poverjenica za Prežihovo bralno značko.
SED AR Andrej: učitelj praktičnega pouka kovinarske stroke; 1946, 1964, 1974; učitelj praktičnega pouka ključavničarjev, varuh
II. učne delavnice.
SVEČKO Anton: strojni tehnik, učitelj praktičnega pouka; 1941, 1957, 1971; nadzor praktičnega pouka učencev v organizacijah združenega dela; poklicna tehnologija, zdravstvena vzgoja, varstvo pri delu, strojni elementi z risanjem; varuh zbirke učil za tehniško risanje s strojnimi elementi in avdiovizualnih sredstev in ozvočenja.
TOMAŽ Nada: socialna delavka; 1948, 1969, 1973.
c)	zunanji učitelji (nepoln delovni čas):
AZNOH Ivan: magister metalurgije; matematika (TŠMS).
ČEGOVNIK Franc: varnostni inženir, zdravstvena vzgoja (TŠMS).
DOKL Janez: inženir metalurgije; poklicna metalurgija (ŠSMD in ŠSMDO).
Sprostitev v naravi
; '
Telovadba je tudi za dekleta
DOVER Teodor, inženir strojništva; tehniško risanje s strojnimi elementi (PKMŠO).
GLOBOČNIK Ivan: dipl. inž. strojništva; tehnologija obdelave (TŠMS).
GOLOBINEK Anton: delovodja met. stroke; praktični pouk (ŠSMD in ŠSMDO).
GNAMUŠ Ferdo: dipl. oec. tehniške smeri; organizacija proizvodnje in študij dela (TSMS).
GNAMUŠ Janko: dipl. inž. metalurgije; poklicna tehnologija žarilcev (PKMŠO).
GRAŠIČ Ludvik: inženir strojništva; stroje-slovje (TŠMS).
GREŠOVNIK Ferdo: doktor fizikalnih ved; matematika (TŠMS).
KASTIVNIK Boris: inženir elektrotehnike; fizika (TŠMS).
KOVAClC Stanko: dipl. inž. metalurgije; poklicna tehnologija topilcev (PKMŠO).
KREVH Milan: dipl. inž. elektrotehnike; fizika (TŠMS).
KROPRIVNIK Herman: inženir strojništva; orodje za množično proizvodnjo z vajami (TŠMS).
MACUR Vlado: dipl. inž. metalurgije; poklicna tehnologija topilcev (PKMŠO).
MELANŠEK Gojko: dipl. inž. strojništva; fizika (PKMŠO).
ODERLAP Franc: inženir strojništva; strojni elementi s konstrukcijskimi vajami.
PAŠKVAN Miro: dipl. inž. elektrotehnike; fizika (PKMŠ).
POBERZNIK Franc: dipl. inž. strojništva; matematika (TŠMS).	_
POTOČNIK Jože: inženir elektrotehnike; elektrotehnika (TŠMS).
PUNGARTNIK Ivan: inž. strojništva; strojni elementi s konstrukcijskimi vajami in tehniško risanje (TŠMS).
PUŠNIK Ernest: VK kovinomodelar; praktični pouk (TŠMS).
RADOVIČ Radivoje: dipl. inž. metalurgije; poklicna tehnologija — valjavci (ŠSMD).
SENICA Marjan: dipl. inž. strojništva; mehanika (TŠMS).
STRAHOVNIK Vlado: dipl. inž. metalurgije; gradiva (TŠMS).
ŠTRUCL Edvard: dipl. inž. metalurgije; matematika (TŠMS).
ŠTERN Anton: inženir strojništva; meritve in kontrola proizvodnje (TŠMS).
ŠTIMNIKAR Janko: dipl. inž. kemije; računalništvo (TŠMS).
TRAFELA Vinko: profesor strojništva; poklicna tehnologija ključavničarjev (PKMŠO).
VERCKO Avgust: dipl. inž. strojništva; tehnična mehanika (TŠMS).
VODEB Dušan: magister strojništva; termodinamika (TŠMS).
VODNJOV Marija: zdravnica; zdravstvena vzgoja (PKMŠ).
VREClC Koloman: inženir organizacije dela, poklicna tehnologija strojnih kovačev (PKMŠO).
ZLOF Jože: dipl. inž. kemije; kemija (TŠMS). č) administrativno osebje:
BOBEK Anica: višja upravna šola; 1944, 1962, 1974; sekretarka.
DRETNIK Marica: ekonomska srednja šola;
1931; 1947, 1947; računovodkinja.
FRATER Zvonka: ekonomska srednja šola;
1954, 1976, 1976; finančna knjigovodkinja. KLEMENČIČ Marija: trgovska pomočnica; 1936, 1958, 1962; materialna knjigovodkinja, knjižničarka.
KOŠAK Cilka: komercialna srednja šola; 1929, 1948, 1958; knjigovodkinja osebnih dohodkov.
KUMPREJ Stanko: ekonomska srednja šola; 1957, 1978, 1978; finančni knjigovodja — za določen čas.
ZlVlC Helena: administrativna manipulantka; 1934; 1950, 1962; tajnica,
d)	tehnično in pomožno osebje:
FONOVIC Mirko: strojni tehnik; 1940, 1958, 1973; konstrukter.
ORT AN Zvonko: VK strojni ključavničar;
1927, 1945, 1960; skladiščnik.
POČIVALNIK Ivan:	delovodja kovinarske
stroke; 1940, 1958, 1971; referent priprave dela.
RANC Anton: kvalificiran mizar; 1930, 1956, 1973; mizar.
VRABIČ Edvard: kvalificiran ključavničar;
1953, 1970, 1975; vodja remontne delavnice. BAN Nežka: 1932, 1974, 1974; kuharica.
BOH Ana: 1928, 1975, 1975; kuharica.
CESAR Jožefa: 1940, 1956, 1957; skladiščna delavka.
KOREN Ana: 1928, 1945, 1962; hišnica. GOSTENČNIK Jožefa: 1934, 1971, 1972; sna-ŽHka
KIVAC Silva: 1953, 1969, 1975; snažilka. NEDOK Marija: 1942, 1976, 1976; snažilka. PREDNIK Jožefa: 1931, 1952, 1952; snažilka. SUŠEČ Angela: 1931, 1965, 1965; snažilka.
IZ KRONIKE ŠOLSKEGA CENTRA
23. avgusta so učitelji ŠC zaključili letni dopust in pričeli z rednim delom.
Popoldne je bila konferenca stalno zaposlenih pedagoških delavcev; na njej smo sprejeli sklep o organizaciji pouka v šolskem letu 1977/78 ter o popravnih in zaključnih izpitih v avgustu in septembru.
Ravnatelj Lado Kukec je po junijski operaciji še vedno na bolniškem dopustu; z nasveti pomaga organizirati novo šolsko leto.
24. in 25. avgusta so imeli učitelji z učenci priprave na popravne izpite. Priprave so potekale po predmetnih skupinah.
26.	avgusta je bila seja sveta delovne skupnosti. Na njej so izvolili delegate SC za člane komisije, ki naj vodi priprave za ustanovitev centra za usmerjeno izobraževanje v občini Ravne na Koroškem. Za člane komisije so izvoljeni ravnatelj, vodja praktičnega pouka in sekretarka šolskega centra.
Od 26. do 30. avgusta so bili popravni izpiti. (Popravnih izpitov ni opravilo pet dijakov.)
31. avgusta je bil vpis dijakov v naslednje oddelke posameznih šol. Učenci so dobili sezname potrebščin in navodila o pouku.
Popoldne je bila delovna konferenca učiteljskega zbora, ki je potrdila učni uspeh po popravnih izpitih in organizacijo pouka v šolskem letu 1977/78. Celoletno organizacijo pouka imajo 4 oddelki tehniške strojne šole (129 učencev), 2 oddelka poklicne šole za odrasle (59 učencev) in dva oddelka šole za specializirane metalurške delavce (45 učencev); periodično organizacijo pouka pa ima 11 oddelkov poklicne kovinarske in metalurške šole (300 učencev). Teoretični pouk bo dopoldne, praktični pa v dveh izmenah.
Po delovni konferenci učiteljskega zbora je bila seja zbora delovne skupnosti ŠC. Obravnavali in potrdili smo obračun za prvo polletje 1977. Finančna situacija je ugodna: čisti dohodek 3.179,732,40 din, osebni dohodki
2,990.750,95	din, ostanek čistega dohodka 188.981,50 din. Zbor je obravnaval in reševal tudi druge probleme.
1.	septembra se je pričel pouk po sprejetem urniku in delovnem razporedu.
Rudolf Kodela, profesor slavist, je prekinil delovno razmerje s SC in se preselil v Kranj.
Za nedoločen čas je sklenila s ŠC delovno razmerje Maja Plejnšek-Senica, profesoric3 slavistike.
Na razpisana prosta mesta učiteljev strokov- ^ nih predmetov se ni nihče priglasil, zato smo j morali spet honorarno zaposliti ustrezne stro-kovne delavce železarne.	,	(
16.	septembra — prvi športni dan: jesensln kros na Navrškem vrhu. Učenci so tekmoval* v štirih skupinah.
Od 15. do 25. septembra so bili zaključni i*' piti za učence, ki so imeli avgusta popraVJ*e ( izpite, ter za slušatelje delovodske in tehnišl*e , šole za odrasle.
19. septembra se je Božo Radivojevič udek' j žil posveta ravnateljev srednjih šol v Marj' ( boru, kjer so obravnavali naloge šol s podroC' ja obrambnih priprav, razpravljali o usmerje' , nem izobraževanju in o aktualnih nalogah. <
30.	septembra je bil glasbeni koncert N*8' skovskega godalnega kvarteta v Titovem <*°' mu. Koncerta so se udeležili učenci 3. a raZ' , reda PKMŠ in 4. razreda tehniške šole.
5.	oktobra je bila seja odbora za medseboj' na delovna razmerja; na njej so določili <*8' lovne obveznosti sodelavcem Majdi Gregorefc Božu Radivojeviču in Antonu Svečku.
7. oktobra so bili učenci zaključnih razredo'' cepljeni proti tetanusu.
14.	oktobra je bila seja sveta delovne skup' nosti, na kateri so se domenili o popisu osnov' nih sredstev, surovin in drobnega inventar)8' določili vrednost ur za delavniške storitve i*1 odločali o zbiranju sredstev za zaščito okolj8. Obravnavali so tudi razne aktualne naloge^
21.	oktobra je bila strokovna ekskurzij8 učencev: ogledali so si proizvodna sredstva >8 procese v delovnih organizacijah občine R8*!' ne, v TAM, Livarni in Elektrokovini v Mah' boru ter Litostroju v Ljubljani.
27.	oktobra je bila seja zbora delovne skup' nosti; obravnavali in potrdili smo periodi^1 obračun ŠC za obdobje januar — septembet 1977:	dohodek 4,995.241,40, čisti dohode8
4,586.335,80 din, ostanek čistega dohodi*8
37.554,95	din. Ostanek čistega dohodka se Je porabil za poračun akontacij OD delavcev Z8 obdobje od januarja do septembra 1977.
Od 28. do 30. oktobra sta se slavistki BreZj nikova in Plejnškova udeležili zborovanja sl8' vistov na Bledu in v Globasnici.
2.	novembra je bilo prvo cepljenje učence* in delavcev proti gripi. (Cepljeni so bili trikr8 s štirinajstdnevnimi presledki.)
4.	novembra je bila konferenca osnovne of' ganizacije ZK ŠC; obravnavali so splošne p**8” bleme ter izvolili sekretariat OO, druge org8' ne in delegata za občinsko konferenco.
Ravnatelj Lado Kukec je na konferenci ob' vestil navzoče, da odhaja v pokoj. Vsem k°' munistom je zaželel uspešno delo in se j**11 zahvalil za sodelovanje.	^
Med 5. in 17. novembrom so bili roditelji sestanki po oddelkih.
9.	novembra je bila prva redovalna kom8' renca. Na njej smo obravnavali učni uspeh *8 vedenje učencev. Učni uspeh ob 1. redova*8 konferenci: PKMŠ — 300 učencev, negativi**8 68; ŠSMD — 45 učencev, negativnih 15; teh' niška šola — 129 učencev, negativnih 36. B<*11 uspeh je slab, četrtina dijakov je negativ**8 ocenjena.	.
V oddelkih, kjer je učni uspeh slab, so h*8 skupni sestanki učencev z učitelji in starši, 8 bi se uspeh izboljšal.
11.	novembra je bila seja odbora za meds8' bojna delovna razmerja; obravnavali so inv8^ lidsko upokojitev ravnatelja Lada Kukca. De' lovno razmerje mu preneha po letnem dop1*' stu (14. decembra 1977).
Od 14. do 18. novembra je bila v avli slikovna razstava, posvečena 60. obletnici o* tobrske revolucije.
17. novembra je bila prva ura pouka posV8' čena 60. obletnici oktobrske revolucije.
23.	novembra je bil zbor delovne skupnoS*^ ki je obravnaval samoupravni sporazum združevanju dela delavcev, sporazum o P*;!y hodku, dohodku in osebnih dohodkih, prav**' nik o organizaciji in vodenju knjigovodst'*8’ poslovanje za obdobje januar — septemb8 1977 in drugo problematiko.
25.	novembra je bila po zvočniku prosla'*8’ posvečena dnevu republike.
8. decembra je bila seja sveta delovne skdP nosti; na njej so razpisali referendum za sp8?^ jem samoupravnega sporazuma o združeval**
i; dela delavcev in pravilnika o osnovah in me-i j hlih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
14. decembra je bil zbor delovne skupnosti Šolskega centra, na katerem smo obravnavali Predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v temeljno banko in sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva.
15. decembra je bil občni zbor sindikalne Podružnice. Za predsednika je izvoljen Avgust Krebl.
17. decembra je bil dan prosvetnih delavcev občine Ravne na Koroškem v Mežici. Udeležili s° se ga tudi delavci SC.
Zvečer je bil družabni večer SC v NAMI, kjer se je od aktivnega dela poslovil ravnanj Lado Kukec.	.
Od 18. do 25. decembra je bila v avli sole slikovna razstava, posvečena 22. decembru, dnevu JLA. (22. decembra 1. uro proslava po
Zvočniku.)
Tega dne sta bili tudi seja OO ZK, na kateri obravnavali pritožbe delavcev glede OD in | 'zvedbo referenduma za sprejem samoupravnih aktov, ter zbor delovne skupnosti, ki je sprejel nekatere pravilnike in samoupravne
sporazume.
I , 23. decembra je bila seja odbora za medsebojna delovna razmerja; objavili so delovne zadolžitve finančnega knjigovodje za določen čas in odobrili kuharicam udeležbo v nadalje-, v3lnem tečaju.
i 26. decembra je bil referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev (93,6 %) in pravilnika o osnovah in i Pierilih za delitev sredstev za osebne dohodke i skupno porabo (85 %). Volivci so s tajnim glasovanjem sprejeli predlagane akte.
27.	decembra je bila seja sveta delovne skupnosti, na kateri so potrdili izid referenduma, imenovali inventurne komisije ter izvo-i uli delegate za delegatsko konferenco PTT
t Promet.
£	, 28. decembra je bil za učence SC glasbeni
i koncert tria Grafenauer, Bertoncelj, Golob v > Jitovem domu. Koncerta so se udeležili učenci i devetih letnikov.
, .Od 31. decembra 1977 do 3. januarja 1978 so bili novoletni prazniki. Z rednim delom in po-Ukom smo začeli 4. januarja.
, 12. januarja je bil zimski športni dan: smu-r Čanje, sankanje in pohod v naravo.
^ t ^3. januarja je bila polletna redovalna kon-efenca za učence zaključnih razredov poklic-he kovinarske in metalurške šole, ki imajo pe-hodično obliko pouka. Od devetdesetih učen-č®v je uspešno zaključilo pouk 83 učencev ™2 %) Teoretični del zaključnih izpitov lahko dela 22 dijakov, praktičnega pa 61.
,16. januarja so učenci 3. a razreda PKMš Pisali klavzurno nalogo iz slovenskega jezika.
17. januarja sta se sestala sveta staršev in Svet Sc. Na seji so obravnavali delo SC v šolskem letu 1976/77, delovni načrt za leto 1977/78 izbrali kandidata Janeza Brgleza, profesor-i® zgodovine in geografije, za ravnatelja
čentra.
, 20. januarja je bila polletna redovalna kon-,erenca za učence vseh oddelkov, razen za za-ključne razrede PKMS. Ob polletju je bil učni , sPeh naslednji: PKMS — 300 učencev, izde-klo jih je 274, negativnih je 23, 2 sta neoce-,Jena; ŠSMD — 45 učencev, izdelalo jih je ,6> negativnih je 18, 1 neocenjen; tehniška šo-k 129 učencev, izdelalo jih je 105, negativni 23, 1 neocenjen. Učni uspeh je 85,8 /o.
B ^2. januarja so učenci sprejeli obvestilo o P°lletnem uspehu.
23.	in 24. januarja so imeli učenci 3. a razjeda PKMS (22 učencev) teoretični del za-iučnih izpitov in so jih uspešno opravili. l 25. januarja je bila seja odbora za mcdse-°jna delovna razmerja; razpisali so delovne ?kdolžitve in opravila učitelja STM in izbrali fkndidatko Štefko Ledinek za začasno delo v kjništvu.
O d 21. januarja do 4. februarja so imeli čenči polletne počitnice; z rednim delom smo 'čeli 6. februarja.
I 20. januarja sta bili seji sveta in zbora de-°vhe skupnosti.
J- februarja je prevzel dolžnost ravnatelja C Janez Brglez, profesor zgodovine in geo-?kfije, ki je zadnje leto poučeval tudi samo-Pfavljanje s temelji marksizma.
8. februarja — na Prešernov dan — ni bilo pouka. Učenci so si v dveh skupinah ogledali film Samorastniki.
10.	februarja se je pomočnik ravnatelja udeležil seje medobčinskega sveta ZK koroške regije v Dravogradu, kjer so govorili tudi o usmerjenem izobraževanju.
16. februarja je bila seja sveta delovne skupnosti; obravnavali smo revalorizacijo osnovnih sredstev in inventurne razlike.
17. februarja se je sestal odbor za medsebojna delovna razmerja, ki je za določen čas (od 20. 2. do 31. 8. 1978) izbral za učitelja samoupravljanja s temelji marksizma tovarišico Melanšek Tatjano, absolventko filozofske fakultete (smer zgodovina — sociologija).
24.	februarja je bila najprej seja sveta delovne skupnosti, nato pa zbora delavcev SC. Obravnavali smo zaključni račun za leto 1977: prihodki 9,559.711,99 din, dohodki 7,394.586,74 din, čisti dohodek 6,831.296,89 din, ostanek čistega dohodka 722.566,49 din. Po dogovoru je ostanek čistega dohodka razdeljen v sklad skupne porabe, v poslovni sklad, za živila v šolski kuhinji, za obratna sredstva in za obračun akontacij OD delavcev.
13. marca je bila seja odbora za medsebojna delovna razmerja; na njej so določili delovno in učno obveznost ravnatelju in pomočniku ter obravnavali druge probleme.
8.	marca — za dan žena — je odbor sindikata priredil za žene, zaposlene na ŠC, skromno pogostitev in obdaritev.
14. marca sta bili delovna konferenca učiteljskega zbora, na njej smo obravnavali učno-vzgojne in disciplinske probleme, ter seja OO ZK, na kateri so obravnavali gradivo za 8. kongres ZKS.
17. marca je bila seja odbora za medsebojna delovna razmerja, na kateri so razpisali proste delovne naloge in opravila ter razpravljali o izobraževanju varilcev — učiteljev.
23. marca so bili roditeljski sestanki za posamezne oddelke.
24. marca so delavci SC na zboru delovne skupnosti razpravljali in sklepali o aneksih k samoupravnim sporazumom o temeljih planov SIS in obravnavali teze zakona o usmerjenem izobraževanju.
4.	aprila je bila seja sveta delovne skupnosti, na kateri so sklenili, da naročimo razmnoževalni stroj.
7. aprila je bila 3. redovalna konferenca za učence šol za mladino. Konferenca je ugotovila slab učni uspeh v 3. b razredu PKMS in
2.	razredu tehniške šole. Za ta oddelka se morata organizirati skupna sestanka učencev z učitelji in starši.
12.	aprila sta se sestala svet centra in svet staršev. Za predsednika so izvolili Antona Blatnika. Obravnavali so razpis za vpis učencev in informativni dan za učence — osmošolce, ki se nameravajo vpisati v šole SC.
17. aprila je Melanšek Tatjana opravila diplomski izpit na filozofski fakulteti — smer sociologi j a-zgodovina.
17.	aprila je bil zbor delovne skupnosti, na katerem smo sprejeli finančni načrt za leto 1978, merila za financiranje vzgojno-izobra-ževalne dejavnosti, metodologijo za enotno vrednotenje delovnih nalog in določili višino regresa za letni dopust.
25. aprila sta svet in zbor delovne skupnosti potrdila periodični obračun za obdobje januar
  marec: prihodki 2,393.666,70 din, dohodki
1,758.767,55 din, čisti dohodek 1,624.239,40 din, obračunan čisti dohodek 1,788.666,10, izguba 164.426,70 din.
26. aprila je bila šolska proslava, posvečena obletnici ustanovitve OF in 1. maju.
28.	aprila — na dan šole — so imeli učenci prosto.
Od 27. do 30. aprila smo imeli delavci ŠC ekskurzijo (Ravne—Valjevo—Titovo Užice— Zabij ak—Titograd—Dubrovnik—Split—Šibenik—Zadar—Plitvička j ezera—Zagreb—Ravne).
11.	maja je bila seja OO ZK, na kateri so obravnavali pravilnik o delitvi OD.
19.	maja so učenci drugih razredov preizkušali na strelišču na Poljani svoje znanje v streljanju z vojaško puško, drugi dijaki pa so imeli športni dan — pohode v naravo.
24.	maja je odbor za medsebojna delovna razmerja sprejel plan letnih dopustov in obravnaval kadrovske probleme.
25.	maj — dan mladosti: pohod ob pomnikih NOB za učitelje in učence (Ravne—Brin jeva gora—Rakitnik—Šentanel, kjer je bil nogometni turnir).
2.	junija so učenci 4. razreda tehniške šole zaključili pouk.
5.	junija je bila zaključna konferenca za
4.	razred tehniške šole. Vsi učenci so pozitivno izdelali 4. razred in lahko opravljajo zaključni izpit (maturo).
9. junija je svet delovne skupnosti sprejel načrt počitniške prakse za učence, odpisal dotrajana osnovna sredstva in del drobnega inventarja.
10. junija je bil obrambni dan — mobilizacijska vaja. (Učence smo najprej obvestili o ravnanju v primeru napada iz zraka, nato po alarmu zapustili šolsko poslopje in se umaknili proti Navrškemu vrhu.)
13. junij je zadnji dan pouka za učence zaključnih razredov PKMŠ in ŠSMD.
Za te razrede je bila popoldne redovalna konferenca; razred je uspešno zaključilo 73 učencev, 32 jih ima popravne izpite.
14. junija so se začeli zaključni izpiti iz praktičnega dela za učence PKMŠ in ŠSMD.
16.	junija je bila seja izpitnega odbora. Dijaki (mladina in odrasli) tehniške šole so pisali klavzurno nalogo iz strojnih elementov s konstrukcijskimi vajami.
19. junija je bila seja izpitnega odbora. Dijaki tehniške šole so pisali klavzurno nalogo iz slovenskega jezika, učenci zaključnih razredov PKMŠ in ŠSMD pa so imeli popravne izpite.
20. junij — konec pouka za vse učence. Na delovodski šoli so bili zaključni izpiti. Popoldan je bila redovalna konferenca, na kateri smo ugotovili srednji učni uspeh. Popravne izpite ima nad 80 učencev.
Od 22. do 29. junija so zaključni izpiti učencev tehniške šole.
24.	junija je bila šolska konferenca v telovadnici na Čečovju, kjer smo po telovadni akademiji in odbojkarskem tekmovanju razdelili učencem letna spričevala.
Od 26. do 28. junija so bili ustni zaključni izpiti učencev PKMŠ.
28. junija smo učencem zaključnih razredov na Rimskem vrelcu svečano razdelili zaključna spričevala.
29. junija je bila seja komisije za sprejem učencev v 1. razred posameznih šol na ŠC.
IZ DELA MLADINSKE ORGANIZACIJE
V OO ZSMS ŠC Ravne so si že na začetku šolskega leta začrtali pester program dela. Spoznali so, da v tako veliki OO ZSMS ne morejo dobro delati, zato so sklenili, da bodo ustanovili tri OO ZSMS in KS OO ZSMS. Z ustanovitvijo treh OO se je dejavnost organizacije razširila in tudi pogoji za samoupravljanje so postali veliko boljši. OO ZSMS pa vendar niso zaživele, kot so pričakovali, predvsem zaradi neaktivnosti mladincev.
OO ZSMS je aktivno sodelovala z OK ZSMS, z osnovnimi šolami, predvsem pa z gimnazijo Ravne.
;. %
's v
Brezuspešen blok
Krogla
Vse leto so prirejali jutranje oddaje, ki so zajemale delo MO, krožkov, ŠšD, zunanje in notranje politične dogodke ter šport. Ob praznikih (dan JLA, dan mladosti, praznik OZN itd.) so prirejali fotografske razstave, ob športnih dnevih pa so pripravili krajše kulturne programe; povabili so predstavnike ZB, ki so nam orisali dogodke pred vojno in med NOB. Ob državnih in republiških praznikih so prirejali proslave.
V okviru mladinske organizacije je na šoli deloval marksistični krožek, ki je zbiral mlade komuniste in druge aktivne člane ZSMS v idejno in akcijsko jedro. V predavanjih so obravnavali teme o mednarodnih žariščih in teme današnjega svetovnega delavskega gibanja.
V okviru OO ZSMS je deloval tudi klub OZN, v katerem so obravnavali mednarodne odnose, politiko neuvrščenosti in delovanje OZN.
Zelo aktiven je bil tudi foto krožek. Mladinci, člani tega krožka, so priredili več razstav.
Iz vrst ZSMS so predlagali deset mladincev, aktivnih v izvenšolskih dejavnostih, za sprejem v ZK.
Precej mladincev sodeluje na republiških in zveznih delovnih akcijah. Pri teritorialni obrambi je 35 prostovoljcev.
Organizirali so tudi pohode, na katerih smo obiskali partizanske grobove in spomenike.
Na zaključni konferenci so kritično pregledali delo MO in ugotovili, da bodo morali v prihodnjem šolskem letu vsi člani ZSMS izboljšati zavest, kritično obravnavati odnos do dela in krepiti lastno kulturo, saj bodo lahko le takšni postali delavci — samoupravljavci.
iz dela Šolskega Športnega
DRUŠTVA
Pripravili so nogometne turnirje v počastitev dneva republike in dneva mladosti, ob koncu šolskega leta pa odbojkarski turnir za »Sumahov memorial«.
Udeležili so se vseh tekmovanj in manifestacij, ki jih je priredila občinska zveza teles-nokulturnih organizacij. Šolsko leto so zaključili s telovadno akademijo v telovadnici osnovne šole.
iz dela Šolske skupnosti
Na prvem sestanku so izvolili predsedstvo ŠS in sprejeli program dela. Izpolnjevali so naloge in uresničevali sklepe, ki so jih sprejeli na sestankih. V tem šolskem letu so bili sklepi trije.
ŠS je posebej skrbno spremljala gibanje učnega uspeha z grafikonom na oglasni deski. Razredne skupnosti so zadolžili za organizacijo pomoči pri učenju slabšim učencem.
Največje težave pri delu ŠS so imeli zaradi slabe udeležbe na sestankih, ki ji botrujejo pester sestav šol za mladino v sklopu našega centra, dvoizmenski pouk in veliko število vozačev.
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Izobraževanje ob delu je organizirano v obliki rednih šol in v obliki tečajev, seminarjev in predavanj.
1. Redne šole:
a) Poklicna kovinarska in metalurška šola Vpisanih je 57 učencev: 30 metalurgov in 27
kovinarjev. Tretji razred so zaključili junija, zaključne izpite za bodo delali v mesecu avgustu.
b) Delovodska šola
Rednega oddelka ni bilo. Zaključne izpite so opravljali zamudniki (6 učencev).
c) Tehniška šola — strojna smer Rednega oddelka ni bilo. Zaključne izpite iz
lanske generacije je opravilo 29 učencev — delavcev.
ODLIČNI: 0 + 0 = 0 PRAV DOBRI: 2 + 0 = 2
Bezjak Drago Plevnik Simon
DOBRI: 13 + 0 = 13
Šolsko športno društvo je v letošnjem šolskem letu pripravilo pester program in ga 90-odstotno realiziralo.
V okviru šolskega športnega društva so delovali naslednji krožki: košarka, odbojka, namizni tenis, streljanje, plavanje, nogomet, šah in planinstvo.
ŠŠD se je vključilo v republiško tekmovanje ŠŠD (poseben program centra za ŠŠD).
Organizirali so dva planinska pohoda:
— letni: Kamniško sedlo — Okrešelj — Logarska dolina — Crna;
— zimski: Golte — Sleme — Crna.
Za neplavalce so na šoli v prostem času organizirali plavalne tečaje z geslom: »na šoli ni neplavalcev«.
Fajmut Srečko Gerhold Ivan Hrašan Borut Jeromel Anton Lauk Viljem Pečovnik Demeter Plošnik Srečko Repnik Ivan Ribaš Dušan Rozman Niko Štifter Anton Štriker Roman Zapušek Branko
ZADOSTNI: 8 + 0 = 8 Cepin Miran Keber Bojan Lasnik Rudi Lužnik Igor Marsek Vojko Osojnik Jože Pejovnik Silvo Rabuza Miroslav
NEZADOSTNI: 6 + 0 = 6 Brenčur Anton (M)** Kamnik Adolf (Sl, Gg, M)** Kranjc Rudi (M)**
Marzel Milan (Sl, Gg)**
Strmčnik Peter (M)**
Stropnik Gorazd (Sl, Stm, M)**
1. b poklicna kovinarska in metalurška Sol*
26 m + 0 ž = 26 Razrednik: Avgust Krebl
ODLIČNI: 1 + 0=1 Vogel Rudolf
PRAV DOBRI: 3 + 0 Merkač Dušan Pušnik Janez Verhnjak Maksimiljan
DOBRI: 12 + 0 = 12
Breznik Darko Hovnik Dušan Jevšnik Rajko Jug Branko Kričej Milan Krivonog Janez Logar Franjo Pajnik Jože Praprotnik Robert Senica Roman Štruc Andrej Štrumpfl Božidar
2.	Seminarji, tečaji in predavanja Te oblike izobraževanja se je v 32 oddelkih udeležilo 694 delavcev. Na tečajih za varjenje, žerjavovodje in voznike viličarjev si je 40 delavcev pridobilo potrebno znanje za opravljanje delovnih nalog. Drugi so pridobili le dodatno znanje, ki ga zahtevajo delovne naloge.
ZADOSTNI: 7 Brusnik Anton Hovnik Damjan Medved Janez Pasarič Jože Praprotnik Bojan Rezar Danilo Šumnik Hugo
+ 0 = 7
NEZADOSTNI: 3 + 0 = 3 Hribernik Peter (Stm) Mežnarc Marjan (Stm) Špegel Milan (Sl, M)
ODLIČNI: 0 + 0 = 0 PRAV DOBRI: 4 + 1 = 5
Jamnik Slavko Kotnik Milan Laznik Marija Mali Stanislav Topolovec Stanko
USPEH UČENČEV POKLICNA KOVINARSKA IN METALURŠKA ŠOLA
1. a poklicna kovinarska in metalurška šola
29 m + 0 ž = 29 Razrednik: Franc Čeplak
DOBRI: 8 + 1 = 9 Janšek Štefan Lipovnik Ludvik Obu Janez Obretan Metka Palir Miran Rek Beno Repas Darinko Sedar Srečko Špalir Milan
ZADOSTNI: 3 + 5 Capelnik Miroslava Košutnik Vinko Pogorevčnik Edita Sedar Zoran Smrečnik Olga Turičnik Ivanka Vaukman Anica
NEZADOSTNI: 3 + 0 = 3 Hovnik Tomaž (Sl, M)** Kotnik Ivan (Sl)** Štamulak Srečko (M)**
Kr:
Mi:
Sr«
Svi
To
Vr
Vr
Za
1.	c poklicna kovinarska in metalurška šol® 18 m + 7 ž = 25 Razrednik: Anton Blatnik
1.	d poklicna kovinarska in metalurška šol®
17 m + 6 ž = 23 Razrednik: Ivan Kuzman
ODLIČNI: 0 + 0 = 0
PRAV DOBRI: 3 + 0 = 3 Javornik Ksandi Legnar Janez Mongus Danilo
DOBRI: 8 + 4 = 12 Biškup Elizabeta Iršič Bojan Jamnik Jernej Keber Marjana
(Opomba: * učenec je opravil popravni W pit, ** učenec bo opravljal popravni izpit.)
Krivec Miran Miler Marjeta j»ebot Erika ^enšek Janez ^°ne Stanko '■'rhnjak Bogomir Vrhnjak Janez Zagernik Jože
Zadostni: 2 + 2 = 4
klinik Bernarda Mesarič Darko Msar Anton Zaže Klara
Nezadostni: 4 + 0 = 4
Arcet Dušan (M, neoc. Pp)**
Klančnik Ivan (Sl, M, neoc. Pp)
Kormanšek Rajko (Sl)**
Kotnik Jože (Stm)**
2-a poklicna kovinarska in metalurška šola 31 m + 0 ž = 31 Razrednik: Franc Mesner
ODLIČNI: 0 + 0 = 0 PRAV DOBRI: 1 + 0 = 1 Gričnik Janez DOBRI: 18 + 0 = 18 Krrnan Atilijo tašun Bojan Hauptman Ivan gak Janez Kajžer Matko 5°jzek Stanko Kranjc Konrad Kristan Tomaž Kah Marijan Matavž Anton ^krogel nik Ivan !jlko Ivan isar Miran paznik Vlado Kobač Tomaž Khionkar Danilo prečnik Ivan Varšnik Janez
ZADOSTNI: 8 + 0 = 8 peline Stanislav azbec Damijan Kolar Boris Kornprej Mirko Miklavžina Iztok Mori Marjan laninšec Jožef °vič Milan
Nezadostni: 4 + 0 = 4
5°lob Marko (M)**
Rafael (Stm, M, Fi)**
^Oršnik Slavko (M, Fi, To)**
'M+nar Zoran (M)**
2-b poklicna kovinarska in metalurška šola
32 m + 0 ž = 32 Razrednik: Tatjana Melanšck
.ODLIČNI: 1 + 0 = 1 kuk Maksimiljan
PRAV DOBRI: 4 + 0 = 4 jKrivc Jože Mori Marko jk+uc Goran ing Aleksander
DOBRI: 14 + 0 = 14 !®rk Darko pOrlež Janez M°stenčnik Srečko Kontrec Matjaž Miklavc Marjan
jeglič Alojz .ofnik Srečko j.Seničnik Franc jiotnšak Konrad J)°bin Ivan 0+0] ar Anton Jražišnik Jože V Up Srečko ober Dušan
ZADOSTNI: 6 + 0 = 6 gaber Renato
Smonkar Janez Vavče Jože
NEZADOSTNI: 7 + 0 = 7 Jurač Maksimiljan (Fi)**
Karel Rado (M, Fi, To)**
Krajnik Zoran (Sl, M, Fi)**
Strgar Ferdo (M, To)**
Skratek Peter (Stm, M, Fi, To, Pt)
Zaponšek Franc (Sl, Stm, M, Fi)
Zaponšek Ivan (Sl, Fi)**
2.	c poklicna kovinarska in metalurška šola 14 m + 5 ž = 19 Razrednik: Jože Jostl
ODLIČNI: 0 + 0 = 0 PRAV DOBRI: 1 + 0 = 1 Lipovnik Alojzij
DOBRI: 10 + 3 = 13 Aberšek Janez Čebulj Anton Črešnik Dragica Hovnik Jožica Ferlin Brane Janšek Franc Lampret Robert Ledinek Ernest Osojnik Dušan Pandel Janez Trdina Borislav Trdina Stanislav Verovnik Cvetka
ZADOSTNI: 1 + 2 = 3 Lipovnik Srečko Verhocnik Marija Vogel Vladica
NEZADOSTNI: 2 + 0 = 2 Močivnik Jože (M, Fi)**
Pavlinič Branko (Fi)**
2 d poklicna kovinarska in metalurška šola
15 m + 10 ž = 25 Razrednik: Božidar Erat
ODLIČNI: 0 + 0 = 0 PRAV DOBRI: 0 + 0 = 0 DOBRI: 9 + 1 = 10 Borovnik Ivan Grabner Franc Horvat Alojz Kajnih Meta Mernik Srečko Morn Branko Naglič Franc Paradiž Danilo Rejak Rajko Skratek Alojz
ZADOSTNI: 4 + 6 = 10 Cas Maks Gošnjak Jože Krivec Marija Osojnik Zvonka Podhraški Irena
Rek Alojz Tone Marija Trokšar Vlasta Velunšek Hermina Medved Stanislav
NEZADOSTNI: 2 + 3 = 5 Libnik Magdalena (Fi, To, Pt)**
Selišnik Zofija (Tr)**
Sidar Edvard (Sl, Fi, To)**
Šumnik Mojca (M)**
Švajger Benjamin (Sl)**
3.	a poklicna kovinarska in metalurška šola
28 m + 0 ž = 28 Razrednik: Mirko Ceru
ODLIČNI: 0 + 0 = 0 PRAV DOBRI: 1 + 0=1 Petek Zdravko DOBRI: 9 + 0 = 9 Duler Milan Gašper Bojan Golob Drago Hartman Peter Jeseničnik Oskar Lužnik Gvido Slatinek Igor Svenšek Jože Spes Feliks
ZADOSTNI: 17 + 0 = 17 Balažič Ervin Fužir Avgust Grobelnik Vojko Jeseničnik Beno Kalajžič Janko Konečnik Izidor (Stm)*
Kordež Drago Leskovec Ivan (Pt)*
Leskovec Jože Maklin Anton (Stm, Pt)*
Mikeln Janez (Zg, Stm)*
Novak Miran Proje Marjan Rožej Anton (Zg, Pt)*
Sovič Herman Simunovič Franjo Tomažič Janez
NEZADOSTNI: 1 + 0 = 1 Novak Franc (M, Pt)**
3.	b poklicna kovinarska in metalurška šola
27 m + 3 ž = 30 Razrednik: Anton Svečko
ODLIČNI: 0 + 0 = 0 PRAV DOBRI: 0 + 0 = 0 DOBRI: 10 + 0 = 10 Blatnik Vladimir Borko Miran Fajmut Janez Gruber Janko
r°bl Izidor
esner Rajko °rnenik Janez
Fred osrednjo prireditvijo v nedeljo 18. junija letos »Jugoslavija v pesmi in plesu« so se naši prijatelji iz pobratenih občin v povorki, ki je krenila z Javornika prek trga do tekmovalne hale predstavili s pesmijo in plesom v čudovitih narodnih nošah. Prišli so tudi...
.. iz Varvarina
Hutinski Štefan Krajger Anton Lipnik Srečko Paternuš Vladimir Prosen Milan Pustoslemšek Drago
ZADOSTNI: 12 + 1 = 13
Ajtnik Zdenko Bitenc Branko Jurač Adolf (Sl, S)* Klavž Jurij Kordež Stanislav (S)* Markuš Stanislav (Fi)* Mežnarc Jolanda Mlačnik Drago (M, Fi)* Panzi Vilko Pečnik Darko Podpečan Zvonko Skutnik Branko Studenčnik Marjan
Fi, S)*
NEZADOSTNI: 5 + 1 Dornik Florjan (Fi)*
Fišer Darko (Sl, Zg, M,
Kordež Roman (M)**
Lakovšek Jurij (M)**
Levovnik Alojz (Zg, Sl, Stm, M, Fi, To, S) Starnik Marjeta (Zg, To, S)**
NEOCENJENI: 0 + 1 = 1 Škoflek Jožica
3.	c poklicna kovinarska in metalurška šola
24 m + 8 ž = 32 Razrednik: Vinko Gaberšek
ODLIČNI: 0 + 0 = 0 PRAV DOBRI: 3 + 1 = 4 Brusnik Anica Kojzek Danilo Maze Ferdo Skitek Zdenko
DOBRI: 7 + 4 = 11
Ban Stanko Bivšek Milan Brdnik Boris Burjak Majda Knez Jožica Kričej Frančiška Merkač Jože Mikic Jože Škratek Milan Veber Štefan Zaveršnik Jožica
ZADOSTNI: 9 + 1 = 10 Bolko Milan (Fi, M)* Kamnik Ivan Krajnc Rudolf (Fi)*
Mešel Jože Poročnik Ivan (Fi)* Pušnik Drago (M, Fi)* Ravlan Jože Štruc Drago (Sl)*
Urnaut Bojan (Sl, M, Fi)* Viderman Danica
NEZADOSTNI: 5 + 2 = 7 Buher Marjan (Sl, M, Fi, To) Černevšek Kristina (M, Fi)** Gril Jože (Sl, M, Fi)**
Pesjak Justina (M, Fi, S)** Prevalnik Mirko (M)** Smonkar Miroslav (M, Fi)** Veber Stanislav (M, Fi, To, S)
ŠOLA ZA SPECIALIZIRANE METALURŠKE DELAVCE
1.	razred šole za specializirane metalurške delavce 29 m + 0 ž = 29 Razrednik: Esad Hadžiagič
ODLIČNI: 0 + 0 = 0 PRAV DOBRI: 1 + 0 Serušnik Bojan
DOBRI: 12 + 0 = 12
Čebulj Franc Kamnik Roman Kunc Vlado Mihalič Josip Mori Zvonko Prikeržnik Mihael Pongrac Jožef Srčič Bojan Šmid Janez Štefančič Zvonko Troj nar Mladen Turjak Branko
ZADOSTNI: 8 + 0 Gorenšek Franc Gostenčnik Jože Osojnik Janez Pogorelčnik Cveto Prikeržnik Franc Rek Miro Strigi Igor Videtič Leopold
NEZADOSTNI: 8 + 0 = 8 Bratuša Marjan (Str, Tr)** Fužir Milan (Str, Tr)**
Kuzma Srečko (Pt)**
Polenik Jože (Stm, Str, Pt, Tr) Pavlič Marjan (Str, Tg, Tr)** Ravnjak Drago (Tr)**
Ulbl Mihael (Sl, Str, Tg)**
Urh Branko (Stm, Str)**
2.	razred šole za specializirane metalurške delavce 14 m + 1 ž = 15 Razrednik: Breda Kraubcrger
ODLIČNI: 0 + 0 = 0 PRAV DOBRI: 1 + 0 = 1 Pešič Željko
DOBRI: 2 + 0 = 2 Kraup Bogomir
ZADOSTNI: 10 + 0 = 10 Borovnik Marijan Ferk Daniel Forneci Marko (Str)* Golerač Marjan Mihelič Miroslav Piko Milan Pogorevc Niko Svetina Milan Štruc Rado Urbanc Silvo (Str)*
NEZADOSTNI: 1 + 0 = 1 Stropnik Vili (Str)**
NEOCENJENI: 0 + 1 Hrovat Irena
1
TEHNIŠKA METALURŠKA IN STROJNA ŠOLA
1.	razred tehniške strojne šole 27 m + 7 ž = 34 Razrednik: Maja PlejnSek-Senica
ODLIČNI: 1 + 0=1 Bevc Drago
PRAV DOBRI: 5 + 0 = 5 Klug Branko Kotnik Karol Petrič Jožef Simetinger Samo Viderman Ivan
DOBRI: 16 + 6 = 22
Ačko Adrijana Banko Margit Glavič Matjaž Gostenčnik Ivan Horvat Marjetka Janežič Roman Kadiš Sonja Kaudik Bojan Koroš Stanislav Matečko Josip Motaln Edvard Peruš Bernarda Predikaka Vilko Roner Igor Sajovic Niko Stradovnik Jožef Špiler Milka Toplak Viljem Vauh Bojan Vavče Marko Vrhovnik Franjo Vukovič Darko
ZADOSTNI: 2 + 0 = 2 Ipavic Igor Lipnik Franjo
NEZADOSTNI: 3 + 1=4 Kumer Friderik (M)** Lepen Igor (An, M, Fi)** Lovenjak Milena (M, Fi)** Pisnik Mladen (M, An)**
2.	razred tehniške strojne šole
32 m + 3 ž = 35 Razrednik: Marija Gregorek
ODLIČNI: 1 + 0 = 1 Beloševič Danilo
PRAV: DOBRI: 7 + 0 = 7 Cas Branislav Cas Darinko Čeplak Davorin Močilnik Vinko Pečnik Anton Potočnik Vinko Sekirnik Matjaž
DOBRI: 16 + 1 = 17
Nabernik Zvonko
Ferk Bojan Grubelnik Janko Herman Jožica Jančar Zdenko Jeromel Marko Kavdik Milan Koren Jože Kunc Drago Leš Bojan Lešnik Jože Mešnjak Valentin Pirnat Ivan
Potočnik Tomaž ?»ajder Peter Rainer Bernard 'Ofko Anton Dobnik Andrej
ZADOSTNI: 3 + 0 = 3 Košir Marijan °žep Janko “aradiž Bojan
NEZADOSTNI: 5 + 2 = 7 Golob Marija (Fi, M)**
£orat Alojz (An)** fNvec Bernard (M)**
Npovšek Tatjana (M)**
Nazovnik Anton (Ne)** pampah Aleksander (M)**
Zunec Branko (Fi)**
3.	razred tehniške strojne šole 31 m + 2 z = 33 Razrednik: Silva Breznik
ODLIČNI: 2 + 0 = 2 jOlen Bojan Zipovnik Stanko
PRAV DOBRI: 7 + 0 = 7 Perložnik Damijan ^lopst Milan ^erold Peter pavica Mirko ?unc Marjan j+Šnik Jože uler Darko
DOBRI: 17 + 2 = 19 Pfložnik Janez ?roman Andrej pesnik Beno pat Robert gorenšek Andrej f^ladnik Andrej jtseneman Franc ^ovar Marijan «edok Silvo Janez paradiž Franc p!'aper Andrej ^°točnik Amalija jjadivojevič Marjan ?°žej Ivan ?'anta Darja y?jda Bogdan ,,'derman Branko Nič Bojan
Zadostni : 3 + o = 3
^raj cer Radovan Jklode Marjan Šteharnik Peter
Nezadostni: 2 + 0 = 2
^lakar Janez (To)**
Urk Anton (To)**
4.	razred tehniške strojne šole
20 m + 7 ž = 27 Razrednik: Stefan Keber
ODLIČNI: 1 + 2 = 3 Pirtovšek Miran Ješovnik Berta °žič Miroslava
Prav DOBRI: 6 + 3 = 9 P_erdej Marjan +ališnik Metod ^rtan Drago ftetrovič Jožef ?avnjak Zlatko jVetec Janez gahovnik Irena ?etrič Bernarda °beržnik Vlasta
DOBRI: 13 + 2 = 15 Oačnik Otmar grubelnik Franc {rovnik Andrej ?°gelnik Miro ^stirk Darinko +anko Aleksander ^okeršnik Milan »rebotnik Erhard vlefanovič Andrej jajt Milan e6ko Samo
Zimic Boris Žganec Drago Baran Vera Požarnik Sonja
ZADOSTNI: 0 + 0 = 0 NEZADOSTNI: 0 + 0 = 0
POKLICNA KOVINARSKA IN METALURŠKA SOLA RAVNE ODRASLI
3.	razred — kovinarji Razrednik: Jože Drevenšek
Bališ Ivan Detečnik Ivan Gorenšek Drago Hladnik Adolf Hudej Franc Jehart Stanko Kadiš Andrej Kaker Gabrijela Kolar Milan Lešnik Drago Lorenci Zdravko Metulj Peter Mlačnik Oto Mlinar Rudi Mori Marija Pintarič Ivan Pisar Anton Prislan Sašo Pungartnik Dragica Sidar Stanislav Suhovršnik Stanko Tone Franc Vivod Branko Pajnik Peter Interni:
Jelen Maksimiljan Praznik Stanko
3.	razred — metalurgi
26 m + 3 ž = 29 Razrednik: Jože Drevenšek
Barič Mirko Bronkovič Marjan Cekon Andrej Cernivnik Ivanka Drozg Jože Gorenšek Stefan Gregor Slavko Konečnik Janez Krajnc Friderik Laznik Jožica Naglič Mirko Pečnik Stefan Peter Bojan Pirnat Ivan Praznik Ivan Prikeržnik Peter Rožej Franc Šimenc Marjan Stavdeker Pavel Suler Vinko Šumnik Alojz Topeler Ida Vališer Vlado
Vidovič Stefan Založnik Bogomir Želodec Jože Cuk Branko
USPEHI PRI ZAKLJUČNIH IZPITIH 1977/78
		■d c*		u ■8			o	1	0 1
	Št. ode	*-> a m */)	Odličn	>	Dobri	1 Zadosl j Izdela Popra' | izpit			S
SSMD	1	13	—	6	6	1	13	—	—
PKMS	3	77	2	13	43	9	67	10	—
TSMS	1	27	4	8	13	—	25	2	—
Teh. odrasli	1	28	2	7	15	4	28	—	—
Skupaj	6	145	8	34	77	14	133	12	—
USPEH KANDIDATOV, KI SO OPRAVLJALI ZAKLJUČNI IZPIT V JUNIJSKEM ROKU POKLICNA KOVINARSKA IN METALURŠKA SOLA
3.	a razred 27 m + 0 ž = 27
ODLIČNI: 1 + 0 = 27 Petek Zdravko — strojni ključavničar PRAV DOBRI: 4 + 0 = 4 Gašper Bojan — strojni ključavničar Grobelnik Vojko — strojni ključavničar Slatinek Igor — strojni ključavničar Spes Feliks — strojni ključavničar
DOBRI: 17 + 0 = 17 Balažič Ervin — strojni ključavničar Duler Milan — strojni ključavničar Fužir Avgust — strojni ključavničar Golob Drago — strojni ključavničar Hartman Peter — strojni ključavničar Jeseničnik Beno — strojni ključavničar Jeseničnik Oskar — strojni ključavničar Kalajžič Janko — strojni ključavničar Kordež Drago — strojni ključavničar Leskovec Ivan — strojni ključavničar Leskovec Jožef — strojni ključavničar Lužnik Gvido — strojni ključavničar Novak Miran — strojni ključavničar Proje Marjan — strojni ključavničar Sovič Herman — strojni ključavničar Svenšek Jože — strojni ključavničar Tomažič Janez — strojni ključavničar
ZADOSTNI: 1 + 0 = 1 Simunovič Franjo — strojni ključavničar NEZADOSTNI: 4 + 0 = 4 Maklin Anton — strojni ključavničar (Stm)** Mikeln Janez — strojni ključavničar (Stm)** Rožej Anton —• strojni ključavničar (zagovor Pp)**
Konečnik Izidor — strojni ključavničar (Stm)**
.. iz Bosanske Dubice
i
3.	b razred
22 m + 1 ž = 23
ODLIČNI: 0 + 0 = 0 PRAV DOBRI: 3 + 0 = 3 Ajtnik Zdenko — rezkalec Blatnik Vlado — rezkalec Lipnik Srečko — ključavničar
DOBRI: 12 + 1 = 13
ZADOSTNI: 4 + 0 = 4 Bitenc Branko — strojni ključavničar Klavž Jurij — strojni ključavničar Kordež Stanislav — rezkalec Mlačnik Drago — ključavničar
3.	c razred
18 m + 6 ž = 24
ODLIČNI: 1+0 = 1 Maze Ferdo — brusilec
PRAV DOBRI: 4 + 2 = 6 Brusnik Anica — strugarka Bur jak Majda — brusilka Mikic Jožef — strugar Skitek Zdenko *— strugar Škratek Milan — strugar Veber Štefan — strugar
DOBRI: 8 + 4 = 12 Ban Stanko — strugar Bivšek Milan — strugar Bolko Milan — strugar Brdnik Boris — strugar Knez Jožica — strugarka Kojzek Danilo — strugar Kričej Frančiška — strugarka Merkač Jožef — strugar Ravlan Jože — strugar Urnaut Bojan — strugar Viderman Danica — strugarka Zaveršnik Jožica — strugarka
ZADOSTNI: 2 + 0 = 2 Kamnik Ivan — strugar Krajnc Rudolf — strugar
NEZADOSTNI: 4 + 0 = 4 Mešel Jože — strugar (Stm)** Poročnik Ivan — strugar (Stm)** Pušnik Drago — strugar (Stm)** Štruc Drago — strugar (Stm)**
Borko Miran — rezkalec
Fajmut Janez — strojni ključavničar
Gruber Janko — ključavničar
Hutinski Štefan — ključavničar
Krajger Anton — rezkalec
Mežnarc Jolanda — rezkalka
Paternuš Vladimir — rezkalec
Pečnik Darko — ključavničar
Podpečan Zvonko — orodjar
Prosen Milan — strojni ključavničar
Pustoslemšek Drago — strojni ključavničar
Skutnik Branko — konstrukcijski ključavničar
Studenčnik Marjan — rezkalec
ODLIČNI: 0 + 0 = 0 PRAV DOBRI: 6 + 0 = 6
Golerač Marjan — strojni kalupar Kraup Bogomir — strojni kalupar Mihelič Miroslav — strojni kalupar Pešič Željko — strojni kovač Piko Milan — strojni kalupar Svetina Milan — strojni kalupar
DOBRI: 6 + 0 = 6 Borovnik Marijan -— strojni kovač Ferk Daniel — talilec elektro peči Forneci Marko — talilec elektro peči Nabernik Zvonko — strojni kovač Pogorevc Niko — strojni kovač Štruc Rado — strojni kalupar
NEZADOSTNI: 2 + 0 = 2 Jurač Adolf — rezkalec (Pt)**
Markuš Stanislav — ključavničar (Pt)**
Zaradi bolezni ni opravljal zaključnega izpita Panzi Vilko — ključavničar
ZADOSTNI: 1 + 0 = 1 Urbanc Silvo — strojni kovač NEZADOSTNI: 0 + 0 = 0
TEHNIŠKA METALURŠKA IN STROJNA ŠOLA
4.	razred
20 m + 7 ž = 27
ODLIČNI: 2 + 2 = 4 Grešovnik Berta — strojni tehnik Pirtovšek Miran — strojni tehnik Rožič Miroslava — strojni tehnik Svetec Janez — strojni tehnik
PRAV DOBRI: 6 + 2 = 8 Gerdej Marjan — strojni tehnik Lahovnik Irena — strojni tehnik Mališnik Metod — strojni tehnik Pastirk Darinko — strojni tehnik Petrovič Jožef — strojni tehnik Požarnik Sonja — strojni tehnik Srebotnik Erhard — strojni tehnik Zimic Boris — strojni tehnik
DOBRI: 10 + 3 = 13
Baran Vera — strojni tehnik Gačnik Otmar — strojni tehnik Kogelnik Miro — strojni tehnik Ortan Drago — strojni tehnik Petrič Bernarda — strojni tehnik Planko Aleksander — strojni tehnik Poberžnik Vlasta — strojni tehnik Pokeršnik Milan — strojni tehnik Ravnjak Zlatko — strojni tehnik Stefanovič Andrej — strojni tehnik Vajt Milan — strojni tehnik
Večko Samo — strojni tehnik Žganec Drago — strojni tehnik
ŠOLA ZA SPECIALIZIRANE METALURŠKE DELAVCE
2.	razred
13 m + 0 ž = 13
ZADOSTNI: 0 + 0 = 0 NEZADOSTNI: 2 + 0 = 2 Grubelnik Franc — strojni tehnik (Sek)** Hovnik Andrej — strojni tehnik (Sek)**
USPEH KANDIDATOV NA ZAKLJUČNE*1 IZPITU NA ODDELKIH ZA ODRASLE
DELOVODSKA ŠOLA METALURŠKA SMER
ODLIČNI: 0 + 0 = 0 PRAV DOBRI: 1 + 0 = 1 Lipovnik Stanislav DOBRI: 2 + 0 = 2 Lesičnik Franc Trbonšek Srečko
ZADOSTNI: 3 + 0 = 3 Fajmut Peter (interni) Janežič Pavel (interni) Marzel Franc (interni)
ttia V 4
GC
1
Bc
I
BI
Ch
TEHNIŠKA ŠOLA ZA ELEKTROTEHNlSB0 IN STROJNO STROKO MARIBOR
ODDELEK ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASEJ1*
4.	razred
22 m + 6 ž = 28
ODLIČNI: 2 + 0 = 2 Podojsteršek Milan Robnik Robert
PRAV DOBRI: 6 + 1 = 7 Brežnjak Martin Creslovnik Mirko Juh Otmar Navotnik Franc Podjavoršek Viktor Škrubej Romana Verbole Jože
DOBRI: 12 + 3
15
Balažič Jože Gostenčnik Alberta Kogelnik Ivan Kordež Silvo Krivonog Feliks Marin Jakob Mori Marjan Motnik Anton Ošlovnik Viljem Pečnik Miran Plazi Karel Sagernik Majda Slemenšek Marjan Tone Pavla Kočnik Feliks
ZADOSTNI: 2 + 2 = Koletnik Jožica Kraševec Zdenko Skudnik Marija Strmčnik Franc
NAŠA GIMNAZIJA
daje poročilo za šolsko leto 1977-78
SVET ŠOLE
1.	Svet šole sestavljajo štiri delegacije, in to:
a)	delegacija delovne skupnosti: Kodrin Mihael, Cepin Branko, Mrdavšič Vera, Nagernik Milka, Perič Pavla, Vevar Jerica, Vučko Stanko
b) delegacija občinskih skupščin in delovnih organizacij koroške regije: Vrečič Kolo-man — SO Ravne, Potočnik Anton — SO Slovenj Gradec, Gobec Alojz — SO Radlje ob Dravi, Mori Janez — SO Dravograd, Haber Roman — železarna Ravne
c) delegacija staršev: Ferk Konrad, Gašper Franc, Babin Jakob, Berčič Marija, Medved Justin
ZBOR DELAVCEV
Zbor delavcev sestavljajo vsi zaposleni delavci; predsednik zbora delavcev je Krivograd Alojz
SVET DELAVCEV
Kodrin Mihael, Cepin Branko, Mrdavšič Vera, Nagernik Milka, Perič Pavla, Vevar Jerica, Vučko Stanko
ŠOLSKA SKUPNOST
(mentorica: Lešnik Marija)
V tem šolskem letu je bila predsednik
Krajnc Jana, člani pa predsedniki razrednih skupnosti
ORGANIZACIJA ZSMS
ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA
Verovnik Tončka, Dlopst Dorica, Mrdavšič Vera, Leitinger Ivan, Pur Marija
(mentorica: Verovnik Tončka) n Predsednica koordinacijskega sveta ® ZSMS na šoli je bila Lesnik Milena, člani P® delegati OO ZSMS I., II., III., IV. letnika spl®' šne gimnazije in delegat OO ZSMS gimnazij pedagoške smeri
č) delegacija dijakov: Strmčnik Dušan, Koren Janja, Podričnik Martina, Rožanc Igor
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
Lodrant Stanko, Logar Andrej, Pečovnik Marija
ŠOLSKI DELAVCI
(Naziv, rojstno leto, začetno leto služboV®' nja, od kdaj je na gimnaziji Ravne, strok®’
kaj in kje je učil, zadolžitve PZ — praktičn® STM — samoupravljanje s temeU
znanja,
Marksizma; navajamo stanje, kakršno je bilo v 4- redovalni konferenci.)
I.	REDNI UČITELJI GOLČER Anton: ravnatelj (profesor, 1931, 1956, 1956, Bio): 26 = 2 uri “ORSTNER Bojan (profesor, 1954, 1978, 1978, F‘l, Soc): fil: 4c, 46; soc: 3b, 3c, 36; STM: 2a, 2b = 14 ur; skrb za mladinske ure GRg Marjeta (profesorica, 1941, 1963, 1963, An, Fr): an: lc, ld, 2d, 2e, 3b, 3d, 4c, 4d; , PZ-an: IV. = 27 ur; mentorica MKUD 1-EPlN Branko (profesor, 1949, 1975, 1975, glasba): osnove umetnostne vzgoje in gl. vzgoja: la, lb, lc, 16, ld, 2a, 2b, 2c, 26, 2d, 2e> 3d, 4d = 28 ur; umetniški vodja pevskega zbora
uLOPST Dorica (inž. elektrotehnike, 1954, 1977, 1977): fi: 16, ld, 2d, 2e; PZ-fi: IV. = 9 nr; asistent za fiziko in varuh učil za fiziko FILIPANČIČ Jožica (predmetna u6.,	1933,
1958, 1963, Te); te: la, lb, ld, 2a, 2b, 2c, 2de, 3a> 3b, 3cč, 4a, 4bc, 46d = 28 ur; varuhinja jUčil za dekliško telovadbo, somentorica ŠŠD KECERIN Josip (profesor, 1938, 1955, 1973, Te): te: lb, lc, 16, ld, 2b, 26, 2de, 3a, 3cč, 3d, »4a, 4bc, 4čd = 27 ur; mentor ŠŠD MODRIN Mihael (profesor, 1924, 1956, 1962, Pio): bio: la, lb, lc, 2a, 2b, 2c, 3a, 3b, 3c, 36, PZ-III. = 26 ur; varuh zemljišča in biološke zbirke, urednik urnika
OMPRej Vinko (predmetni učitelj, 1939, 1956, 1964, Teh. vzg.): teh. vzg.: la, lb, lc, lč> ld, 2a, 2b, 2c, 26 = 27 ur; organizator Proizvodnega dela, varuh delavnice za tehnično vzgojo, mentor fotoamaterskega krožka
KOTNIK Janko (profesor, 1939, 1963, 1963, Te): te: la, lc, 16, 2a, 2c, 26, 2de, 3b, 3c6, 3d, 4bc, 46d; zdravstvena vzgoja: 3d = 25 ur; Varuh učil za fantovsko telovadbo, somen-vtor ggD
AOZar Erna (profesorica, 1942, 1965, 1965, An, Ne): an: 2b, 36, 4b; ne: II.: la, 2a, 2c, 3a> 4a, 4b; ne-I: IV. = 24 ur; varuhinja učil .za nemški jezik
KRIVOGRAD Alojz (profesor, 1934, 1962, 1962, Zg): zg: la, lb, 2a, 2b, 3a, 3b, 4a, 4b; STM: la = 20 ur; varuh učil za zgodovino, mentor ^zgodovinskega krožka
KRIVOGRAD Irena (profesorica, 1937, 1961, 1962, Um. zg.): zg: lc, 26, 3c, 36, 4c, 46; umet. Vzg.: la, lb, 16, ld, 2a, 2b, 2c, 26 = 23 ur; »Varuh učil za umetnostno zgodovino KRITINGER Ivan (profesor, 1944, 1968, 1973, Bio): bio: 16, ld, 2d, 2e, 3d; PZ-IV.; ke: 16, ld, 2d, 2e, 3a, 3b, 3c, 36, 3d = 24 ur; mentor »biološkega krožka
KRSNIK Marija (profesorica, 1946, 1973, 1973, An, Sl): an: la, lb, 2c, 26, 3c, 4a, 46, sl: la = 24 ur; mentorica šolske skupnosti 'ODRanT Stanko (profesor, 1927, 1950, 1950, ■Ke); ke: la, lb, lc, 2a, 2b, 2c, 26, PZ-III., IV.; 11: 3a, 3b, 3c, 36 = 29 ur; varuh zbirke učil Ja kemijo, mentor planinskega odseka pri » ŠŠD
LOGAR Andrej (dipl. psiholog, 1951, 1977, 1977, Psi): psi: 3a, 3b, 3c, 36, 3d; šolsko svetovanje in poklicno usmerjanje, mentor » biladinskih ur G>GAR Cvetka (profesorica, 1952, 1977, 1977, An, Fr): an: 16, 2a, 3a, PZ-an III; fr: lc, »led, 26, 3c, 36 = 21 ur
'IRDVED Drago (profesor, 1931, 1953, 1961, Ze); Ze: la, 16, 2a, 2b, 2c, 2d, 2e, 3a, 3b, 4a, 4b, 4c, 46 = 24 ur; varuh učil za zemljepis, »nientor zemljepisnega krožka "RDAVŠIČ Janez (profesor, 1928, 1957, 1957, Sl): sl: lb, 2a, 2e, 3a, 4b, 4c; PZ-III., IV. = 26 dr; mentor recitacijskega krožka, poverjenik »Za Prežihovo značko
dRDAVŠIČ Vera (profesorica, 1933, 1958, 1962, Sl, SH): sl.: lc, 16, 2b, 2d, 3b, 3d, 4a = 26 ur; Varuhinja učil za slovenski jezik, poverje-hica za Prežihovo značko, mentorica lite— »farnega krožka in šolskega glasila duRKo Marjeta (absolvent FNT-matematika, 1952, 1977, 1977) ma: 16, ld, 3a, 3b, 3c, 36 = 18 Ur
^AGERNIK Milka (absolvent fil. fak. An, Ne, 1953, 1977, 1977): ne: I. lc, 16, 26, 2d, ?Sd; ne-II.: lb, 2b, 3b = 21 ur; mentorica ,»jutranjih oddaj
TčPAR Marjana (profesorica, 1942, 1965, 1972, Ze, Zg): zg: 16, ld, 2c, 2d, 2e, 3d, 4d; Ze: lb, lc, 2c, 3c, 36, 4d = 25 ur; mentorica krožka OZN
... iz Bele Palanke
SUŠNIK Anton (profesor, 1932, 1957, 1961, Sl, Sh): sl: ld, 2c, 26, 3c, 36, 46, 4d = 28 ur; mentor dramskega krožka, šolski kronist, poverjenik za Prežihovo značko URŠNIK Franc (inž. matematike, 1950, 1974, 1974, Ma): ma: 2a, 2b, 2c, 26, 2d, 2e; fi: 2a, 2b, 2c, 26 = 28 ur VEROVNIK Antonija (profesorica, 1946, 1971, 1971, Fil, Soc): fil: 4a, 4b, 4c, soc: 3a, STM: lb, lc, 16, ld, 2c, 26, 2d, 2e, PZ-III = 26 ur; mentorica organizacije ZSMS VEVAR Danijel (profesor, 1934, 1959, 1962, Ma): ma: la, lb, lc, 3d, 4a, 4b, 4c, 46, 4d = 31 ur; varuh učil za matematiko, mentor matematičnega krožka, sourednik urnika VEVAR Jerica (profesor, 1940, 1964, 1964, Fr, It): fr: 4c, 46, 4d = 9 ur; varuhinja učil za francoski jezik, knjižničarka VUČKO Stanko (predmetni učitelj, 1942, 1960, 1964, Ke-Teh. vzg): teh. vzg-ke: 2a, 2b, 26; obramba in zaščita: la, lb, lc, 16, ld, 2a, 2b, 2c, 26, 2d, 2e = 28 ur; mentor strelskega krožka, varuh učil obrambne vzgoje MELANŠEK Marta (kemijski tehnik, 1956, 1976, 1976): asistent za kemijo in biologijo
II.	ZUNANJI SODELAVCI Dr. GREŠOVNIK Ferdo (dipl. inž. in dr. fizike, železarna Ravne): fizika: 4a = 3 ure GROŠELJ Andrej (profesor, OŠ Prevalje): likovni pouk: 2d, 2e, 3d, 4d = 8 ur PAČNIK Marjana (profesorica, OŠ Ravne na Koroškem: pedagogika: 3d = 2 uri PLANINŠEK Margareta (predmetna učiteljica, OŠ Mežica): fizika: 4b, 46 = 6 ur ŠTIMNIKAR Janko (dipl. inž. kemije, železarna Ravne): PZ-računalništvo: II., IV. = 3 ure
VINKL Ivan (dipl. inž. elekrotehnike, rudnik Mežica): fizika: 4c, 4d = 7 ur
III.	TAJNIŠTVO GARB Marija, materialni knjigovodja (1932, 1949, 1962)
PUR Marija, računovodja in tajnica (1942, 1962, 1974)
IV.	POMOŽNI IN TEHNIČNI DELAVCI DROFELNIK Milena (snažilka, 1922, 1961, 1961)
LESJAK Matilda (snažilka, 1916, 1954, 1954) MIHELIČ Antonija (kuh. pomočnica, 1938, 1970, 1974)
PEČOVNIK Anton (hišnik, 1925, 1949, 1963) PEČOVNIK Marija (snažilka, 1931, 1962, 1962) PERIČ Pavla (snažilka, 1936, 1956, 1956) ŠULER Marija (snažilka, 1922, 1955, 1955) VERČKO Angela (kuharica, 1931, 1951, 1969)
SPREMEMBE NA ŠOLI Prišli:
BORSTNER Bojan (prof. fil-soc) 1. 5. 1978 na
novo
DLOPST Dorica (inž. elektrotehnike) 1. 9. 1977 na novo
FLAKUS Vesna (absolv. PA ke-bi) 19. 9. 1977 na novo
LOGAR Cvetka (prof. an, fr) 1. 9. 1977 na novo MURKO Marjeta (absolv. matematike) 1. 9.
1977 na novo NAGERNIK Milka (absolv. an-ne) 1. 9. 1977 na novo
URŠNIK Franc (inž. matematike) 11. 10. 1977 iz JLA
Odšli:
FLAKUS Vesna (absolv. PA — ke-bi) 31. 5.
1978 na dokončanje študija KACL Gvidon (prof. matematike) 31. 8. 1977 v železarno Ravne na Kor.
KOŠUTA Josip (profesor fil-soc) 30. 11. 1977 na Medobčinsko študijsko središče Ravne na Kor.
KOZAR Jernej (profesor an-ne) 31. 8. 1977 na skupščino SRS Ljubljana MEH Stanko (dipl. inž. strojništva) 28. 10. 1977 v JLA
MERVA Drago (dipl. inž. fizike) 31. 8. 1977 v Gorenje Velenje MIHEU Joža (absolv. fak. za elektroteh.)
31.	8. 1977 na dokončanje študija
DIJAKI
I. Statistični pregled:
a) število in uspeh dijakov: ob zaključku šolskega leta je bilo na šoli: 210 + 420 = 630 dijakov (od tega v pedagoški smeri: 33 + + 147 - 180 dijakov); razred je izdelalo 561 dijakov ali 89 °/o; od tega je bilo 61 (9,7%) odličnih, 190 (30,1 %) prav dobrih, 296 (47 %) dobrih in 14 (2,2%) zadostnih. Popravne izpite ima 67 (10,7 %); neocenjeni pa sta 2 (0,3 %) dijakinji;
b) socialni sestav dijakov: delavskega porekla: 323 (51,3%); kmečkega 42 (6,7%); obrtniškega 13 (2,1%); uslužbenskega 192 (30,5%)-upokojenskega 59 (9,4%);
c) dijaki po občinah: Ravne na Koroškem 318 (50,5 %), Slovenj Gradec 155 (24,6 %), Dravograd 65 (10,3 %), Radlje ob Dravi 90 (14,3%) ostale občine 2 (0,3%);
6)	v šolo se vozi okoli 75% dijakov, in to večinoma z avtobusi.
II. Seznam dijakov po oddelkih (oddelki pedagoške smeri so: 1. 6, 1. d, 2. d, 2. e, 3. d, 4. d):
Razred: 1. a (10 + 22 = 32) Razredničarka: Lešnik Marija
ODLIČNI: 0 + 5 = 5 Krejan Tatjana (Slovenj Gradec)
Krof Pavla (Lokovica)
Lihteneger Darja (Prevalje)
Stepančič Majda (Slovenj Gradec)
Šipek Alenka (Ravne)
PRAV DOBRI: 6 + 11 = 17 Hovnik Zdenko (Slovenj Gradec)
Jamnik Marko (Ravne)
Majcen Marjan (Slovenj Gradec)
Majerič Slavko (Prevalje)
Mrmolja Uroš (Šmartno)
Plešej Franc (Legen)
Bivšek Marina (Mežica)
Kavšak Jožica (Ravne)
Kobolt Mira (Legen)
Merc Rozalija (Prevalje)
Osen jak Mirjana (Ravne)
Pogorevčnik Lilijana (Ravne)
Rus Jelka (Ravne)
Strmčnik Lilijana (Dobja vas)
Šisernik Suzana (Ravne)
Štumberger Sabina (Slovenj Gradec) Vrčkovnik Bojana (Mežica)
. iz Suvc Reke
DOBRI: 4 + 5 = 9
Černe Alojz (Ravne)
Laure Mitja (Slovenj Gradec) Petrovič Dušan (Prevalje)
Pušnik Danilo (Ravne)
Godec Irma (Slovenj Gradec)
Hodnik Jelka (Slovenj Gradec) Potočnik Valerija (Ravne)
Šteharnik Jožefa (Prevalje)
Tasič Marija (Mislinja)
ZADOSTNI: 0 + 0 = 0 POPRAVNI IZPIT IMA: 0 + 1 = 1 Pavše Helena (Prevalje): ma
Razred: 1. b (10 + 23 — 33) Razredničarka: Nagcrnik Milka
ODLIČNI: 0 + 1 = 1 Simoniti Barbara (Slovenj Gradec)
PRAV DOBRI: 4 + 16 = 20 Cepin Gorazd (Crna)
Hovnik Marko (Ravne)
Iglar Marko (Mežica)
Pregel Darko (Dobja vas)
Celcer Metka (Slovenj Gradec)
Fajmut Mirjana (Ravne)
Jamer Valerija (Kotlje)
Krebs Irma (Kotlje)
Lagoja Blanka (Prevalje)
Lenassi Simona (Ravne)
Medved Andreja (Ravne)
Oblak Darja (Ravne)
Popič Silva (Tolsti vrh)
Rodič Maja (Ravne)
Smonkar Magda (Mislinjska Dobrava) Sušnik Veronika (Prevalje)
Šinigoj Darko (Dobja vas)
Štruc Anita (Ravne)
Vranjek Anka (Šmartno)
Zakrajšek Irena (Ravne)
DOBRI: 4 + 6 = 10 Ceru Mladen (Dobja vas)
Haramija Mladen (Ravne)
Presečnik Igor (Slovenj Gradec) Reiser Andrej (Mežica)
Levar Polonca (Ravne)
Ošlovnik Darja (Ravne)
Podmeninšek Silva (Ravne)
Sveršina Metka (Mežica)
Vesničer Aleksandra (Prevalje) Zdovc Dušanka (Šmartno) ZADOSTNI: 0 + 0 = 0 POPRAVNI IZPIT IMATA: 2 + 0 Civnik Vlado (Ravne): ma Žak Janez (Mežica): ma
Razred: 1. c (12 + 20 — 32) Razrednik: Komprcj Vinko
ODLIČNI: 0 + 1 = 1 Verdnik Branka (Podlipje)
Perovnik Vlado (Libeliče)
Poberžnik Matjaž (Otiški vrh)
Rek Vilko (Vuzenica)
Štraser Bojan (Radlje)
Vodopija Zoran (Slovenj Gradec) Vrhovnik Davorin (Črneče)
Holbl Ljudmila (Vuzenica)
Šmon Marija (Mislinjska Dobrava) Šturm Sabina (Radlje)
Večko Tatjana (Troblje)
Wankmuller Marija (Vuzenica) DOBRI: 5 + 13 = 18 Bošnik Stojan (Slovenj Gradec) Hartman Branimir (Dravograd) Krautberger Bojan (Muta)
Meršak Borut (Radlje)
Sušek Samo (Radlje)
Bjelič Vera (Dravograd)
Cadej Jasna (Radlje)
Cofati Brigita (Crna)
Dobnik Marija (Radlje)
Fajmut Suzana (Crna)
Novak Andreja (Kotlje)
Pirečnik Zdenka (Vuzenica)
Petre Julijana (Žerjav)
Podržavnik Irena (Muta)
Rotovnik Anica (Otiški vrh)
Sušeč Nevenka (Slovenj Gradec) Tršar Brigita (Radlje)
Urnaut Helena (Muta)
ZADOSTNI: 0 + 0 = 0 POPRAVNI IZPIT IMA: 0 + 1 = 1 Ramšak Mirjana (Muta): ma
Razred: 1. č (7 + 26 — 33) Razredničarka: Murko Metka
PRAV DOBRI: 7 + 5 = 12 Kus Bojan (Radlje)
ODLIČNI: 0 + 2 = 2 Kladnik Antonija (Šmiklavž) Kapelari Alojzija (Dravograd) PRAV DOBRI: 0 + 8 = 8 Cas Marija (Dravograd)
Hriberšek Irena (Slovenj Gradec) Koler Cvetka (Radlje)
Kos Alojzija (Crna)
Krebl Tatjana (Slovenj Gradec) Kumer Marjeta (Ravne)
Tavzelj Vida (Dravograd)
Vidmar Cvetka (Vuhred)
DOBRI: 6 + 14 = 20 Gjurin Zoran (Slovenj Gradec) Janežič Iztok (Ravne)
Pavič Bojan (Ravne)
Pečovnik Miha (Radlje)
Porčnik Srečko (Muta)
Štruc Smiljan (Vuhred)
Hari Tanja (Vuzenica)
Jamšek Tanja (Radlje)
Kaiser Darja (Dravograd) Korošec Alenka (Dravograd) Krapež Marta (Dravograd)
Krivec Irena (Podgorje)
Kuster Kristina (Radlje)
Maher Irena (Vuzenica)
Repnik Julita (Vuhred)
Šipek Nada (Ravne)
Uršnik Renata (Vuzenica)
Vojinovič Natalija (Dravograd)
Šerbinek Janja (Prevalje)
Vozonik Regina (Prevalje)
ZADOSTNI: 1 + 0 = 1 Račnik Darko (Muta)
POPRAVNI IZPIT IMATA: 0 + 2 = 2 Bertoncelj Mira (Ravne): an Vilar Liljana (Muta): ma
Razred: 1. d (0 + 32 = 32) Razredničarka: Dlopst Dorica
ODLIČNI: 0 + 2	2
Babin Darja (Ravne)
Lasnik Marija (Ravne)
PRAV DOBRI: 0 + 7 = 7 Borovnik Majda (Šmartno) Galun Marija (Prevalje)
Kolenc Irena (Prevalje)
Mežnar Liljana (Dobja vas) Mirkac Minka (Leše)
Pečko Tatjana (Slovenj Gradec) Sibečnik Vera (Ravne)
DOBRI: 0+19 = 19 Bosilj Marjeta (Prevalje)
Grobelnik Sonja (Slovenj Gradec)
Ikovic Andreja (Dobja vas)
Jeseničnik Mirjana (Crna)
Jurovič Andreja (Prevalje)
Krajcer Brigita (Prevalje)
Kraiger Karmen (Slovenj Gradec)
Krenker Anita (Dobrije)
Lečnik Simona (Ravne)
Levar Metka (Ravne)
Libnik Ivanka (Jamnica)
Petrič Barbara (Prevalje)
Podbevšek Damjana (Ravne)
Pratnekar Valerija (Mežica)
Skuk Tanja (Prevalje)
Štefl Darinka (Gortina)
Verdnik Jožefa (Podgorje)
Zmrzlikar Milena (Žerjav)
Zager Anita (Mežica)
ZADOSTNI: 0 + 1 = 1 Rose Tatjana (Prevalje)
POPRAVNI IZPIT IMATA: 0 + 2 = 2 Kobold Helena (Šmartno): an Predikaka Draga (Žerjav): an IZSTOPILA: Sihrle Olga (Podpeca) 5.12.197
Razred: 2. a (12 + 23 = 33) Razrednik: Kodrin Mihael
ODLIČNI: 2 + 0 = 2 Cegovnik Borut (Mežica)
Struga Branko (Mežica)
PRAV DOBRI: 5 + 10 = 15 Burnik Tomaž (Slovenj Gradec)
Javornik Stanko (Ravne)
Krebs Vlado (Ravne)
Simoniti Gregor (Slovenj Gradec)
Vujkovač Bojan (Slovenj Gradec)
Bari Andreja (Slovenj Gradec)
Flis Marjana (Črneče)
Fišer Marija (Slovenj Gradec)
Javornik Simona (Šmartno)
Kolmančič Alenka (Ravne)
Lečnik Lidija (Ravne)
Ozmec Petra (Prevalje)
Šteharnik Anica (Prevalje)
Štrekelj Marjana (Prevalje)
Vinarnik Silva (Slovenj Gradec)
DOBRI: 3 + 10 = 13 Haber Goran (Ravne)
Petrič Zvonko (Kotlje)
Rodič Tomaž (Ravne)
Baloh Darja (Dravograd)
Dornik Mira (Ravne)
Grudnik Zdenka (Dravograd)
Jeromel Irena (Mislinja)
Kacijan Tatjana (Slovenj Gradec) Kostanjevec Brina (Ravne)
Logar Irena (Ravne)
Marošek Andreja (Slovenj Gradec)
Šetina Petra (Dobja vas)
Tasič Monika (Mislinja)
ZADOSTNI: 0 + 0 = 0
POPRAVNE IZPITE IMAJO: 2 + 1=3 Črešnar Gorazd (Lovrenc n. P.): ne, ma
mmt.
pernic Jure (Dravograd): ne, ma, fi Macur Jasna (Kotlje): fi Prenehal s šolanjem: bauko Jure (Dravograd) — umrl 16. 12. 1977
Razred: 2. b (13 + 18 = 31)
Razredničarka: Kožar Erna
ODLIČNI: 2 + 1=3 “enko Davorin (Prevalje)
Pravdič Miran (Dravograd)
°beržnik Marjana (Ravne)
PRAV DOBRI: 4 + 10 = 14 Pricman Ivo (Pameče) bodrant Stanko (Prevalje)
*kuš Rok (Slovenj Gradec) kožanc Igor (Dobja vas)
Orešnik Jožica (Dravče)
Oamijan Renata (Slovenj Gradec) berhold Elizabeta (Pernice) rožnik Štefka (Šentjanž)
•Kamenik Majda (Ravne) kotnik Dominika (Prevalje) krajne Zdenka (Pernice)
Merkač Sonja (Stražišče)
Ravnikar Alenka (Slovenj Gradec)
Brdnik Majda (Muta)
DOBRI: 6 + 7 = 13 dolar Zlatko (Slovenj Gradec)
Oošnak Rado (Dobja vas)
Hrastnik Sašo (Kotlje)
Labernik Igor (Mislinja)
Praprotnik Marijan (Vuzenica) bpegel Damijan (Slovenj Gradec)
Boštjan Magda (Ravne)
Drevenšek Marta (Prevalje) kelc Marija (Slovenj Gradec) kotnik Erika (Slovenj Gradec)
“pklavc Andreja (Mežica)
Potočnik Mateja (Slovenj Gradec) reglau Barbara (Prevalje)
ZADOSTNI: 0 + 0 = 0
popravni izpit ima: 1 + 0 = 1
"latvos Darko (Slovenj Gradec): ma, fi
Razred: 2. c (12 + 20 = 32) Razredničarka: Stopar Marjana
ODLIČNI: 1+4 = 5 kaker Jože (Crna) kohnec Lidija (Ravne)
~*bron Andreja (Prevalje) bavran Renata (Mežica) krajne Marija (Prevalje) prav dobri: 5 + 4 = 9
pikovnik Marjan (Slovenj Gradec) barnpret Rado (Ravne) rptonja Marko (Ravne)
5ežnar Dušan (Mežica) r+davšič Igor (Ravne)
Otka (Mežica) buček Cita (Mežica)
!+Ujnc Jana (Crna) ranjek Darja (Šmartno)
DOBRI: 6 + 11 = 17 ^°lčer Milan (Ravne) jfrzina Boris (Ravne)
Krivograd Marko (Ravne)
I dnik Željko (Mežica)
Rožnik Peter (Slovenj Gradec)
5'akar Miran (Slovenj Gradec) brabner Valerija (Ravne)
£eber Simona (Crna) jetnik Alenka (Ravne)
Mravljak Marija (Dravograd)
^rožen Barbara (Ravne) j,aradiž Darja (Slovenj Gradec)
5°Potočnik Metka (Dravograd)
Sonja (Ravne)
Ulecl Renata (Slovenj Gradec)
»a5meister Ljuba (Dravograd) erdoner Jožica (Ravne)
ZADOSTNI: 0 + 0 = 0 ^POPRAVNI IZPIT IMA: 0 + 1 = 1 artman Irena (Šmartno): an, ne, fi
Razred: 2. č (15 + 20 = 35) Razredničarka: Logar Cvetka
ODLIČNI: 0 + 4 = 4 ;JaPuc Alenka (Črneče)
Renčelj Simona (Radlje)
>+Pnik Majda (Vuhred) bCič Renata (Radlje)
... iz Gazina
PRAV DOBRI: 3 + 7 = 10 Bončina Borut (Prevalje)
Franc Drago (Tolsti vrh)
Koler Božo (Radlje)
Božnik Vlasta (Slovenj Gradec)
Cakš Milena (Dravograd)
Hedl Anemarija (Radlje)
Pečnik Anita (Dravograd)
Podpečan Darinka (Turiška vas)
Pšeničnik Marjana (Libeliče)
Renčelj Aleksandra (Radlje)
Dobri: 7 + 7 = 14 Butolen Dušan (Radlje)
Grauf Alojz (Mežica)
Ivartnik Bojan (Prevalje)
Pandel Danijel (Prevalje)
Podričnik Slavko (Mežica)
Prodnik Miroslav (Crna)
Zorman Marko (Dobja vas)
Gnamuš Sonja (Dravograd)
Grah Romanca (Slovenj Gradec)
Hedl Renata (Sp. Vižinga)
Plazi Ljuba (Prevalje)
Pušnik Berta (Libeliče)
Pušnik Elica (Dravograd)
Senica Romana (Šentanel)
ZADOSTNI: 0 + 0 = 0 POPRAVNI IZPIT IMAJO: 5+1=6 Geršak Dejan (Crna): an, fr, ma Gerdej Edvard (Šentvid): an Izak Jaroslav (Ravne): fi Kaizer Miran (Libeliška gora): fi Leštan Črtomir (Vuzenica): ma, fi Pogorelčnik Marta (Šmartno): an, ma, fi NEOCENJENA: Korbar Majda (Radlje)
Razred: 2. d (9 + 20 = 29) Razrednik: Leitinger Ivan
ODLIČNI: 1 + 2 = 3 Pažek Milan (Renšnik)
Mesner Vera (Ravne)
Sinko Zlatica (Dravograd)
PRAV DOBRI: 3 + 5 = 8 Smolar Tone (Trbonje)
Stemlak Zlatko (Vuhred)
Svetina Srečko (Ravne)
Galun Vlasta (Prevalje)
Javornik Blanka (Vuhred)
Kac Mija (Šmartno)
Mravljak Marina (Radlje)
Štern Tanja (Slovenj Gradec)
DOBRI: 4 + 9 = 13 Hojnik Roman (Podgorje)
Grabec Janez (Slovenj Gradec)
Keber Borut (Ravne)
Komar Gvido (Mežica)
Breznik Romana (Pameče)
Cevnik Marina (Dravograd)
Dretnik Gabrijela (Črneče)
Gabor Irma (Ravne)
Jehart Stanislava (Slovenj Gradec)
Mahrl Mija (Radlje)
Mezner Vanja (Ravne)
Pogorelčnik Darja (Radlje)
Zvikart Anica (Slovenj Gradec)
ZADOSTNI: 0 + 0 = 0 POPRAVNI IZPIT IMAJO: 1+4 = 5 Donik Samo (Mežica): an Kun Branka (Vuhred): ma Pavlič Olga (Vuzenica): an Plesec Ljuba (Crna): an, ma Sirk Breda (Ravne): ma IZSTOPILA: Muršič Tatjana (Slovenj Gra dec): 17. 4. 1978
Razred: 2. e (8 + 21 = 29) Razrednik: Medved Drago
ODLIČNI: 0 + 3 = 3 Hudej Marjana (Ravne)
Lakovšek Sonja (Prevalje)
Lesnik Milena (Dravograd)
PRAV DOBRI: 1 + 3 = 4 Zorman Emil (Prevalje)
Detečnik Marija (Smiklavž)
Pepelnjak Rozalija (Dol pri Hrastniku) Vrčkovnik Cvetka (Prevalje)
DOBRI: 7 + 12 = 19 Erat Bogomir (Ravne)
Knez Milan (Mežica)
Pudgar Dušan (Ravne)
Rebernik Miran (Ravne)
Sušel Blaž (Mežica)
Tomšič Žarko (Crna)
Zorman Zoran (Slovenj Gradec)
Cegovnik Irena (Prevalje)
Cešek Metka (Trbonje)
Jamer Milena (Libeliče)
Konečnik Sonja (Šmartno)
Kosmač Bernarda (Ravne)
Lečnik Liljana (Ravne)
Pumpas Suzana (Mežica)
Potočnik Edita (Prevalje)
Senica Marjana (Mežica)
Sušeč Silva (Slovenj Gradec)
Sertel Marija (Slovenj Gradec)
Zorman Anica (Prevalje)
ZADOSTNI: 0+1 = 1 Sternad Vijolanda (Ravne)
POPRAVNI IZPIT IMAJO: 0 + 2 = 2 Kokot Simona (Slovenj Gradec): an Novak Marija (Legen): an
Razred 3. a (16 + 14 = 30) Razrednik: Mrdavšič Janez
ODLIČNI: 1 + 1 = 2 Kos Drago (Ravne)
Štimnikar Brigita (Ravne)
PRAV DOBRI: 8 + 6 = 14 Božič Zvonko (Prevalje)
Gorenšek Peter (Ravne)
Gorše Franjo (Mežica)
Javornik Franc (Mislinja)
Kaker Vojko (Ravne)
Krištofelc Frenk (Slovenj Gradec)
Sušnik Tomaž (Prevalje)
Vrečič Marko (Dobja vas)
Gašper Marta (Podgorje)
Grošelj Jožefa (Prevalje)
Osrajnik Ljubica (Slovenj Gradec)
Zastave vihrajo
Plohl Anita (Ravne)
Predikaka Marjeta (Prevalje)
Zorman Olga (Slovenj Gradec)
DOBRI: 6 + 6 = 12 Faktor Viktor (Mežica)
Košan Marko (Slovenj Gradec)
Lončar Stanislav (Ravne)
Medi Jaro (Ravne)
Raišp Ivo (Slovenj Gradec)
Rogina Boris (Prevalje)
Bevc Cvetka (Ravne)
Bukovec Magdalena (Ravne)
Metelko Metka (Prevalje)
Ramšak Suzana (Mežica)
Rane Darinka (Prevalje)
Sverc Miroslava (Dovže)
ZADOSTNI: 0 + 1 = 1 Knez Irena (Ravne)
POPRAVNI IZPIT IMA: 1 + 0 = 1 Knez Hinko (Slovenj Gradec): ma, ke
Razred: 3. b (14 + 17 = 31) Razrednik: Logar Andrej
ODLIČNI: 1 + 1 = 2 Perman Miha (Ravne)
Hovnik Marjetka (Slovenj Gradec)
PRAV DOBRI: 5 + 3 = 8 Glavič Gorazd (Slovenj Gradec)
Gobec Marjan (Vuzenica)
Grešovnik Mirko (Mislinja)
Prša Milan (Dravograd)
Strmčnik Dušan (Ravne)
Igerc Breda (Ravne)
Komprej Irena (Prevalje)
Ledi Eva (Dravograd)
DOBRI: 5 + 11 = 16 Gnamuš Janez (Ravne)
Kac Stanislav (Šmartno)
Kovačič Stanislav (Ravne)
Lednik Mitja (Mežica)
Strojnik Vojko (Prevalje)
Buhvald Mira (Ravne)
Celcer Maja (Slovenj Gradec)
Cegovnik Zdenka (Slovenj Gradec) Lagoja Marija (Mežica)
Metelko Gordana (Dravograd)
Pajnik Marija (Dravograd)
Pšeničnik Zora (Ravne)
Pratnekar Zvezdana (Prevalje)
Skuk Darinka (Prevalje)
Šteharnik Vesna (Ravne)
Žnidaršič Brigita (Mežica)
ZADOSTNI: 1 + 1 = 2 Osrajnik Peter (Slovenj Gradec) Pečovnik Jožica (Ravne)
POPRAVNI IZPIT IMAJO: 2 + 1 = 3 Gaber Danilo (Šmartno): ma, fi, an Podpečan Janez (Mislinja): ma Lotrič Marta (Ravne): ma
Razred: 3. c (11 + 14 = 25) Razredničarka: Krivograd Irena
ODLIČNI: 1 + 0 = 1 Pušnik Dušan (Slovenj Gradec)
PRAV DOBRI: 3 + 3 = 6 Cas Andrej (Slovenj Gradec)
Rek Zlatko (Vuzenica)
Skutnik Branko (Slovenj Gradec) Sadovnik Branka (Tolsti vrh)
Tomaž Tatjana (Ravne)
Verbole Danijela (Ravne)
DOBRI: 4 + 8 = 12 Ferk Iztok (Slovenj Gradec)
Miklavc Branko (Dravograd)
Peserl Danilo (Vuzenica)
Vinki Darko (Mežica)
Dobernik Simona (Slovenj Gradec) Grobelnik Bojana (Slovenj Gradec) Krevzelj Jožica (Zelen breg)
Nabernik Sonja (Ravne)
Ošlak Marjana (Mežica)
Stumberger Blanka (Mežica)
Vaupot Smiljana (Slovenj Gradec) Založnik Ivica (Mislinjska Dobrava)
ZADOSTNI: 0 + 0 = 0
POPRAVNI IZPIT IMAJO: 3 + 3 = 6 Blatnik Andrej (Slovenj Gradec): an Horvat Dušan (Vuhred): ma Vošner Miroslav (Mislinjska Dobrava): an Gorenjak Lea (Mežica): ma Gostenčnik Metoda (Šmartno): an Grabner Melita (Ravne): an
Razred: 3. č (11 + 19 = 30) Razrednik: Sušnik Tone
ODLIČNI: 0 + 2 = 2 Jamšek Marinka (Ravne)
Knez Dragica (Sp. Vižinga)
PRAV DOBRI: 2+1 = 3 Melinc Bojan (Dravograd)
Vrhovnik Mitja (Črneče)
Grubelnik Alenka (Radlje)
DOBRI: 6 + 14 = 20 Deberšek Bojan (Stari trg)
Plesec Ivan (Crna)
Sisernik Edvard (Ravne)
Stornik Janez (Prevalje)
Stosir Stanko (Ravne)
Tjukajev Maks (Radlje)
Arih Milena (Kotlje)
Ceru Nanika (Stari trg)
Gagič Milena (Slovenj Gradec)
Haule Zdenka (Dravograd)
Kaiser Olga (Remšnik)
Kocjančič Danica (Tolsti vrh)
Kralj Rozalija (Dravograd)
Markota Gordana (Stari trg)
Medved Bernarda (Šentjanž)
Merkač Renata (Prevalje)
Mori Bojana (Vuhred)
Navotnik Vladislava (Dravograd)
Repotočnik Nežika (Stari trg)
Srebnik Vanja (Radlje)
ZADOSTNI: 1 + 1 = 2 Križanovski Vasilij (Crna)
Krumpačnik Vera (Prevalje)
POPRAVNI IZPIT IMAJO: 2+1 = 3 Kotnik Zdravko (Ravne): an Krenker Franjo (Dobri j e); ma Kurnik Jožefa (Koprivna): ma, fi
Razred: 3. d (2 + 32 = 34)
Razrednik: Burg Marjeta
ODLIČNI: 0+1 = 1 Konečnik Sonja (Šmartno)
PRAV DOBRI: 0 + 10 = 10 Kac Irena (Selovec)
Konečnik Nada (Šmartno)
Konič Bojana (Prevalje)
Konič Leonida (Dobja vas)
Plevnik Valerija (Brda)
Sibečnik Milena (Ravne)
Sinko Jelka (Tolsti vrh)
Trs Andreja (Slovenj Gradec)
Zmagaj Ksenija (Crna)
Zupanc Irena (Lokovica)
DOBRI: 1 + 13 = 14 Močivnik Jože (Prevalje)
Borovnik Ida (Mislinja)
Kolar Dragica (Dobrije)
Kordež Jelka (Primož na P.)
Kordež Marija (Prevalje)
Lešnik Ida (Radlje)
Majcenovič Tanja (Slovenj Gradec) Podričnik Martina (Lom)
Podstenšek Marija (Libeliška gora) Preglav Dragica (Slovenj Gradec)
Proje Karla (Otiški vrh)
Pušnik Majda (Vuzenica)
Pušnik Marija (Ravne)
Smolar Diana (Muta)
POPRAVNI IZPIT IMAJO: 1 + 8 = 9 Heršold Danilo (Muta): ma Knez Marija (Primož na P.): ma, an Račnik Darinka (Muta): ma Rebernik Antonija (Podlipje): ma Ročnik Irena (Crna): ma Strmčnik Frančiška (Primož na P.): an Šeško Leonida (Muta): ma Tisnikar Marija (Mislinja): an, ma Zvikart Mihaela (Dravograd): ma
Razred: 4. a (12 + 17 = 29) Razredničarka: Mrdavšič Vera
ODLIČNI: 4 + 5 = 9 Geršak Borut (Prevalje)
Sagmeister Miroslav (Dravograd) Žerdoner Branko (Dobja vas)
Žižek Janko (Dravograd)
Hancman Gabrijela (Žerjav)
Konič Renata (Prevalje)
Koren Janja (Slovenj Gradec)
Lenassi Blanka (Ravne)
Sisernik Darinka (Ravne)
PRAV DOBRI: 2 + 7 = 9 Sater Stojan (Ravne)
Veršnik Igor (Šentjanž)
Borovnik Silvija (Dravograd)
Hudej Berta (Ravne)
Krivograd Natalija (Ravne)
Lampreht Majda (Polena)
Planinšek Zdenka (Mežica)
Pravdič Lilijana (Dravograd)
Trbižan Karmen (Prevalje)
DOBRI: 4 + 3 = 7 Lesnik Silvin (Dravograd)
Plevnik Mojmir (Ravne)
Škorjanc Janez (Dravograd)
Urnaut Borut (Kotlje)
Forstner Andreja (Prevalje)
Kristavčnik Tatjana (Crna)
Pezdirc Andreja (Poljana)
POPRAVNI IZPIT IMAJO: 2 + 2 = 4 Beber Bojan (Ravne): ne, ma, fi Grainer Sandi (Ravne): ma Kos Irena (Muta): ma Save Lidija (Slovenj Gradec): ma
Razred: 4. b (10 + 19 = 29) Razrednik: Krivograd Alojz
ODLIČNI: 0 + 1 = 1 Verdinek Bojana (Kotlje)
PRAV DOBRI: 1 + 3 = 4 Kolar Rok (Prevalje)
Slatinek Sonja (Slovenj Gradec) Volmajer Marjana (Ravne)
Zdovc Maja (Slovenj Gradec)
DOBRI: 6 + 9 = 15 Plis Davorin (Prevalje)
Konečnik Albert (Legen)
Mauhler Andrej (Mežica)
Nabernik Jožef (Dobrije)
Pinter Jože (Slovenj Gradec)
Prane Sašo (Mežica)*
Perčič Bojana (Ravne)
Cvilak Nada (Ravne)
Gerold Darja (Ravne)
Gradišnik Majda (Slovenj Gradec)
Gros Milena (Ravne)
Lužnik Darja (Legen)
Panj ek Edita (Slovenj Gradec)
Strah Jelka (Ravne)
Suler Ivica (Slovenj Gradec) ZADOSTNI: 0 + 4 = 4 Penka Malvina (Slovenj Gradec)* Preznik Marija (Muta)
Kotnik Nataša (Muta)*
»ivod Jana (Dravograd) popravni izpit imajo: 4 + 3 = 7 Leskovar Dušan (Slovenj Gradec): ma Štrucl Dušan (Mežica): ma Spegelj Stanislav (Muta): sl, ma Dražnik Metka (Dravograd): ne, ma NEOCENJENI: 0+1 = 1 Perovec Nataša (Ravne)
Razred: 4. c (10 + 14 = 24) Razredničarka: Vevar Jerica
ODLIČNI: 3 + 1=4 Jurko Blaž (Slovenj Gradec)
Penšek Marijan (Slovenj Gradec)
Sonjak Nikoiaj (Prevalje)
Rožej Irena (Ravne)
PRAV DOBRI: 2 + 2 = 4 Gagič Miodrag (Slovenj Gradec) Gradišnik Branislav (Prevalje)
Kamnik Blanka (Crna)
”rbnjak Bojka (Slovenj Gradec) DOBRI: 3 + 10 = 13 Grnovšek Vilko (Crna)
Pavič Milan (Ravne)
Rebernik Bojan (Zg. Razbor)
Pišer Alenka (Slovenj Gradec)
Glavica Jelka (Dobja vas)
Gostenčnik Nevenka (Ravne)
Klemenc Jolanda (Prevalje)
Kostanjevec Irena (Slovenj Gradec) Lauko Breda (Šmartno)
Pogorelčnik Cvetka (Šmartno)
Slabe Cvetka (Crna)
Kečko Marija (Brdinje)
Vidrih Neva (Crna)
ZADOSTNI: 1 + 0 = 1 Velunšek Miran (Prevalje)
Popravni izpit imajo: 1 + 1 = 2
Keček Milan (Dravograd): ma Grnjak Tatjana (Prevalje): ma, fr, an
Razred: 4. č (9 + 14 — 23) Razrednik: Vevar Danijel
ODLIČNI: 1 + 4 = 5 Kogoj Miroslav (Žerjav) ijUrjak Zorica (Mežica)
*alnoga Ingrid (Mežica)
“amer Nežka (Mežica)
"erber Jožica (Sp. Vižinga)
PRAV DOBRI: 3 + 3 = 6 Kfeg Janko (Kotlje)
Golob Srečko (Radlje)
Goršek Dušan (Šentjanž)
Lrjavc Nada (Radlje)
Rrvacki Vida (Trbonje)
Langerholc Alenka (Šmartno) DOBRI: 5 + 7 = 12 jetnik Darko (Mežica)
Kaiser Hubert (Remšnik)
5®tek Miro (Crna)
Lemiak Janez (Radlje)
^molar Adi (Muta)
has Branka (Tomaška vas)
5°koi Milena (Dovže)
Trajne Hilda (Frankolovo) Langerholc Metka (Šmartno)
Marhl Silva (Radlje)
Sredenšek Tanja (Radlje)
Urh Cvetka (Vuzenica)
Razred: 4. d (7 + 17 = 24) Razredničarka: Verovnik Tončka
ODLIČNI: 0 + 3 = 3 Babin Jakiča (Ravne)
Razgoršek Irena (Slovenj Gradec)
Vrhovnik Majda (Otiški vrh)
PRAV DOBRI: 0 + 4 = 4 Antolič Irena (Kotlje)
Bela j Marjeta (Ravne)
Lešnik Marjeta (Mežica)
Preglau Cvetka (Črneče)
DOBRI: 6 + 7 = 13 Anželak Ivan (Ravne)*
Hribernik Vasja (Dravograd)
Kadiš Mitja (Prevalje)
Krevh Ivan (Vič)*
Pavlič Zvonko (Trbonje)
Podojsteršek Miran (Prevalje)
Forštner Renata (Mežica)
Mithans Olga (Mislinja)
Rader Olga (Slovenj Gradec)*
Srnovršnik Apolonija (Pameče)
Šegovc Tatjana (Ravne)
Veršnik Nevenka (Mežica)
Stojan Suzana (Vuzenica)
ZADOSTNI: 0 + 1 = 1 Lesnik Metka (Crna)
POPRAVNI IZPIT IMAJO: 1 + 2 = 3 Vozič Janez (Črneče): an, fr Orač Zdenka (Dobja vas): ma Kodrun Slavka (Crna): an IZSTOPILA:
Križovnik-Štraser Marina 17. 5. 1978 UMRL:
Dobovičnik Samo (Dravograd) 15. 1. 1978 * po popravnem izpitu
ZAKLJUČNI IZPITI JUNIJA 1978
Zaključni izpiti so bili v času od 16. do
23.	junija 1978. Letos je opravljala zaključne izpite 30. generacija maturantov naše gimnazije. Tu je maturiralo več kot 200 maturantov.
Izpitni odbor so sestavljali: predsednik: Golčer Anton, ravnatelj podpredsednik: Mrdavšič Vera, izpraševalec za slovenski jezik tajnica: Filipančič Jožica člani: Burg Marjeta (an), Cepin Branko (gl), Kecerin Josip, Kodrin Mihael, Komprej Vinko, Košuta Josip (STM, fil), Kotnik Janko, Kožar Erna (an, ne), Krivograd Alojz (STM, zg), Krivograd Irena (STM, zg, uv), Leitinger
Ivan, Lešnik Marija (an), Lodrant Stanko (ke), Logar Andrej (psi), Medved Drago (ze), Uršnik Franc, Murko Metka, Planinšek Greta (fi), Mrdavšič Janez (sl), Stopar Marjana (zg, ze), Sušnik Anton (sl), Verovnik Antonija (STM, fil), Vevar Danijel (ma), Vevar Jerica, Vučko Stanko, Borstner Bojan, Na-gernik Milka, Dlopst Dorica in dr. Grešovnik Ferdo (fi)
KANDIDATI: redni dijaki, ki so uspešno končali 4. razred
iz 4. a: iz 4. b: iz 4. c: iz 4. č: iz 4. d:
25
24
10 + 15 7 + 17
9 + 13 = 22 9 + 14 = 23 6 + 14 = 20
izredni kandidati: 0 + 1
skupaj:
1
41 + 74 = 115
Po členu 18. pravilnika o izpitih (Uradni list SRS št. 4-151/75) so učenci, ki so končali zaključni razred z odličnim uspehom, onro-ščeni opravljanja zaključnega izpita in se jim šteje, da so opravili zaključni izpit z odličnim uspehom.
OPROŠČENIH JE BILO 8 + 14 = 22 DIJAKOV, IN SICER:
iz 4. a: 4 + 5 = 9
Geršak Borut Sagmaister Miroslav Žerdoner Branko Žižek Janko Hancman Gabrijela Konič Renata Koren Janja Lenassi Blanka Šisernik Darinka iz 4. b: 0 + 1 = 1 Verdinek Bojana iz 4. c: 3 + 1 = 4 Jurko Blaž Penšek Marijan Sonjak Nikolaj Rožej Irena iz 4. č: 1 + 4 = 5 Kogoj Miroslav Bur jak Zorica Falnoga Ingrid Jamer Nežka Verber Jožica iz 4. d: 0 + 3 = 3 Babin Jakiča Vrhovnik Majda Razgoršek Irena
Pismena izpita iz slovenskega jezika in matematike ali tujega jezika sta bila 16. in
17.	junija. Ustni izpiti pa od 21. do 23. junija.
Teoretično znanje združujemo s praktičnim delom
Obisk Prešernove rojstne hiše
USPEHI KANDIDATOV, KI SO OPRAVLJALI ZAKLJUČNI IZPIT
iz 4. a:
ODLIČNI: 0 + 3 = 3 Borovnik Silvija Hudej Berta Planinšek Zdenka
PRAV DOBRI: 3 + 4 = 7 Lesnik Silvin Urnaut Borut Veršnik Igor Krivograd Natalija Lampreht Majda Pezdirc Andreja Trbižan Karmen
DOBRI: 3 + 3 = 6 Plevnik Moj mir Šater Stojan Škorjanc Janez Forstner Andreja Kristavčnik Tatjana Pravdič Lilijana
ZADOSTNI: 0 + 0 = 0 POPRAVNI IZPIT IMA: 0 + 0 = 0
iz 4. b:
ODLIČNI: 0 + 0 = 0 PRAV DOBRI: 2 + 6 = 8 Konečnik Albert Nabernik Jožef Cvilak Nada Gerold Darja Slatinek Sonja Šuler Ivica Volmajer Marjana Zdovc Maja
DOBRI: 4 + 8 = 12 Flis Davorin Kolar Rok Mauhler Andrej Pinter Jože Berčič Bojana Breznik Marija Gradišnik Majda Lužnik Darja Panj ek Edita Vivod Jana Benka Malvina Kotnik Nataša
ZADOSTNI: 0 + 0 = 0 POPRAVNI IZPIT IMA: 0 + 2 = 2 Gros Milena (ma)
Strah Jelka (ma)
NISO OPRAVILI: 1 + 0 = 1 Uranc Sašo (zg, ma)
iz 4. c:
ODLIČNI: 0 + 2 = 2 Kamnik Blanka Vrbnjak Bojka
PRAV DOBRI: 4 + 4 = 8 Cernovšek Vilko Gagič Miodrag Gradišnik Branko Pavič Milan Klemenc Jolanda Kostanjevec Irena Pogorelčnik Cvetka Slabe Cvetka
DOBRI: 1 + 6 = 7 Rebernik Bojan Fišer Alenka Glavica Jelka Gostenčnik Nevenka Lauko Breda Večko Marija Vidrih Neva
ZADOSTNI: 0 + 0 = 0 POPRAVNI IZPIT IMA: 1 + 0 = 1 Velunšek Miran (sl)
iz 4. č:
ODLIČNI: 0 + 0 = 0 PRAV DOBRI: 4 + 5 = 9 Breg Janko Dretnik Darko Golob Srečko Kaiser Hubert Erjavc Nada Hrvacki Vida Langerholc Alenka Langerholc Metka Marhl Silva DOBRI: 4 + 3 = 7 Goršek Dušan Petek Miro Semlak Janez Smolar Adi Cas Branka Kokol Milena Urh Cvetka ZADOSTNI: 0 + 2 = 2 Krajnc Hilda Sredenšek Tanja POPRAVNI IZPIT IMA: 0 + 0 = 0 IZREDNA KANDIDATINJA:
Završnik Marijana — ima popravni izpit (an) iz 4. d:
ODLIČNI: 0 + 0 = 0 PRAV DOBRI: 3 + 4 = 7 Hribernik Vasja Kadiš Mitja Podojsteršek Miran Antolič Irena Forstner Renata Lesnik Marjeta Preglau Cvetka DOBRI: 1 + 5 = 6 Anželak Ivan Belaj Marjeta Lesnik Metka
Srnovršnik Apolonija Šegovc Tatjana Veršnik Nevenka
ZADOSTNI: 1 + 1 = 2 Krevh Janez Stojan Suzana
POPRAVNI IZPfT IMA: 1 + 1 = 2 Pavlič Zvonko Mithans Olga
Končni uspeh zaključnih izpitov, vključno z oproščenimi je bil tale:	ODLIČNIH:
8 + 19 = 27, PRAV DOBRIH: 16 + 23 = 39, DOBRIH: 13 + 25 = 38, ZADOSTNIH: 1 + + 3 = 4, POPRAVNI IZPIT IMA: 2 + 4 = 6> NISO IZDELALI: 1 + 0 = 1.
ZAKLJUČNI IZPITI V JESENSKEM ROKt 1977
USPEHI KANDIDATOV:
Smonkar Zvonko — zadosten, Kranjc Dragica — dober, Kosi Igor — dober, Rane Majda — dober, Repnik Ida — dober, Vidrih Janez — zadosten, Jehart Cvetka — dober, Cehner Stanko — dober.
POPRAVNI IZPITI IZ ŠOLSKEGA LETA 1976/77
a) Uspešno so jih opravili in dosegli naslednji uspeh (naveden v oklepaju):
1. a Črešnar Gorazd (dober); Remic Jurij (dober);
1. c Lednik Željko (dober); Hartman Irena (dober);
l.č Gerdej Edvard (dober); Pogorelčnik Marta (dober);
l.d Donik Samo (zadosten); Grabec JaneZ (zadosten); Mezner Vanja (dober); Pavlič Olga (zadosten); Plesec Ljuba (zadosten);
1.e Kokot Simona (dober); Pumpas Suzana (dober); Senica Marijana (dober);
2. b Gaber Danilo (zadosten); Osrajnik Pe-ter (zadosten);
2.	c Horvat Dušan (zadosten); Vošner Miroslav (dober); Gostenčnik Metoda (dober);
2.	č Kotnik Zdravko (dober); Krenker Franc (dober); Šisernik Edvard (dober); Gagič Milena (dober);
2. d Pušnik Majda (dober);
3. a Grainer Sandi (zadosten); Forstner Andreja (zadosten);
3. b Flis Davorin (dober); Uranc Sašo (zadosten); Benka Malvina (dober); Breznik Marija (zadosten), Gražnik Metka (dober); Pe-rovec Nataša (dober);
3. c Grnjak Tatjana (zadosten);
3. č Kaiser Hubert (dober);
3. d Pavlič Zvonko (dober); Vožič JaneZ (zadosten); Kodrun Slavka (zadosten); Lesnik Metka (zadosten);
4. b Smonkar Zvonko (zadosten); Vovk Vojko (zadosten);
4. d Zaveršnik Marjana (zadosten);
b) Popravnih izpitov niso opravili, oziroma k njim niso prišli:
1. b Vesnicer Aleksandra;
1. d Pečovnik Miha, Jeseničnik Mirjam, Si' herle Olga;
1. e Bezjak Drago;
2. c Leštan Črtomir, Geršak Petra;
3. č Miklavc Branko;
3. d Gorenjak Lea;
4. b Kumprej Frančišek.
RAZREDNI IZPITI IZ ŠOLSKEGA LETA 1976/77
Razredni izpit je opravila z dobrim uspe' hom Korbar Majda iz l.c, ki je bila v šolskem letu 1976/77 zaradi bolezni delno neocenjena.
IZ ŠOLSKE KRONIKE
1.	septembra se je začelo novo šolsko leto-
Prišlo je nekaj novih učnih moči, v glavnem naši nekdanji dijaki;
15.	septembra so imeli dijaki IV. letnikov ekskurzijo na zagrebški velesejem; spremljal* so jih naslednji profesorji: Mrdavšičeva, Kri' vograd, Lodrant, Medved in Stoparjeva;
19. septembra je bil ravnatelj na seji ravnateljev za severovzhodno Slovenijo v Mariboru ;
20. septembra so se pričeli redni zdravniški pregledi za dijake prvih letnikov; prva seja
učiteljskega zbora, pogovor o usmerjenem izobraževanju je vodil ravnatelj;
27. septembra je Logar Andrej odšel na večdnevni seminar šolskih psihologov v Portorož;
28. septembra je bilo cepljenje četrtošolcev Proti tetanusu;
30.	septembra so dijaki pedagoških oddelkov Prisostvovali koncertu Moskovskega godalnega kvarteta;
6. oktobra se je odpeljal kolektiv zavoda v skladu z delovnim načrtom na študijsko pot: Salzburg, Miinchen, Dachau;
14. oktobra je bil ravnatelj na seji strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje;
15. oktobra je bil prvi športni dan v šolskem
•etu. Ogled kulturnozgodovinskih spomenikov
v okolici; vsak letnik je imel svojo pot;
25.	oktobra je bila v okviru Borštnikovega srečanja poučna predstava slušateljev AGRTF, ogledali so si jo dijaki III. in IV. letnikov;
28. in 29. oktobra so bili slavisti na strokovnem zborovanju na Bledu;
3.	novembra so imeli dijaki IV. letnikov strokovno ekskurzijo na Dolenjsko: Črnomelj, Vinica, Baza 20;
7. novembra je bil ravnatelj na seminarju gimnazijskih ravnateljev na Bledu — usmerjeno izobraževanje;
16. novembra: Leitinger na seji delegatov skupščine SRS v Ljubljani; Logar na seminarju psihologov v Portorožu;
17. novembra je bila prva redovalna konferenca;
22. novembra je bil prvi roditeljski sestanek;
23. novembra je bila mladinska konferenca,
25.	novembra je bila proslava ob dnevu republike. Program so pripravili pevski zbor in
recitatorji;
6. decembra je bil Kotnik na seminarju nčiteljev za zdravstveno vzgojo;
7. decembra je bil Leitinger na aktivu biologov v Celju;
8. decembra je bila Stopar Marjana na aktivu profesorjev za ze in zg v Ljubljani;
12. decembra je bil Lodrant v Ljubljani na aktivu profesorjev za kemijo;
13. decembra je bil Kecerin v Ljubljani na aktivu učiteljev za telesno vzgojo;
16. decembra sta bila v Ljubljani na aktivu nčiteljev Mrdavšičeva in Logar;
19.	decembra je bil pogreb ponesrečenega dijaka 2. a Jureta Lauka v Dravogradu; v študijski knjižnici je bil posvet o usmerjenem Izobraževanju;
22. decembra je bil v Ljubljani na aktivu glasbenikov Čepin;
27. decembra je bil občni zbor šolskega Športnega društva; dijaki četrtega razreda so bili na koncertu skupine Acija Bertonclja;
28. decembra: Kodrin delegat v skupščini RIS v Ljubljani;
11.	januarja: ravnatelj na seji ravnateljev v Ljubljani:
17. januarja je bil v Dravogradu pogreb našega dijaka (4. d) Sama Dobovičnika;
18. januarja je bila redovalna konferenca °b zaključku prvega polletja;
19. januarja so testirali dijake IV. razreda (testiral zavod za zaposlovanje Velenje skupaj s šolskim psihologom Logarjem);
20. januarja so šli člani MKUD na nagradno ekskurzijo v Ljubljano. Spremljali so jih “Urgova, Cepin in Medved; l.č in l.d na ekskurzijo v železarni Ravne — vodila sta jih Komprej in Flakusova;
23. januarja je bil obvezen zdravniški pre-Sied za vse delavce zavoda;
24. in 25. januarja je bila študijska konferenca učiteljskega zbora (tema: E. Kardelj: Smeri razvoja...; predavatelji: Krivograd, Košuta, Verovnik, Golčer);
Od 23. 1. do 3. 2. je bilo več učiteljev na seminarjih (Kotnik, Vučko, Dlopst, Uršnik);
8. februarja — proslava ob slovenskem kulturnem prazniku — posvečena Prešernu in 100-ietnici Zupančičevega rojstva. Sodelovali So recitatorji in trio iz Ljubljane (Igor Sajč kitara, Aleš Kacijan — flavta in operni pe-vec Gregorač);
9. februarja so si četrtošolci ogledali film Samorastniki;
17.	februarja je bila zadnji dve uri Prežihova proslava s podelitvijo bralne značke; na Proslavi so sodelovali pevci in recitatorji, po-eg njih pa so brali nagrajena dela naši mla-
di literati in literati-dijaki gimnazije Ivana Cankarja iz Ljubljane, gimnazije Novo mesto in dijak zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu ;
20. februarja so šli v Titov dom na koncert Setinc-Mlejnik vsi prvošolci in višješolci pedagoških oddelkov;
21. februarja je bil zimski športni dan; na programu je bilo smučanje in sankanje;
23.	februarja je bil Logar na seminarju delavcev šolskih svetovalskih služb v Dravogradu;
27.	februarja je bil Lodrant na seminarju za predsednike delavske kontrole
7. marca je bil ravnatelj v Mariboru na seji o usmerjenem izobraževanju;
8. marca je bila ob prazniku žena spominska oddaja, šesto šolsko uro pa je dramska skupina odigrala odlomek igre »Štirje fantje muzikantje«;
10.	marca je bil za četrtošolce informativni dan na višjih in visokih šolah v Mariboru in Ljubljani; dijaki 2. b in 2. c so bili na ekskurziji v železarni;
13. marca je bil ravnatelj v Celju na posvetovanju o vpisnih pogojih za novo šolsko leto;
20. marca so si dijaki ogledali film Titova pot po SZ, Kitajski in Koreji;
22. marca je bil Kotnik v Ljubljani na seminarju za zdravstveno vzgojo;
23. marca je govoril dijakom II. letnika splošne smeri in vsem tretješolcem brigadirski veteran Petar Radojevič; predavatelja je oskrbela občinska konferenca ZSMS;
29.	marca je bila seja učiteljskega zbora (razprava o osnutku učnih načrtov za usmerjeno izobraževanje, razprava o tezah za zakon o usmerjenem izobraževanju);
Tega dne so bili v Titovem domu na koncertu slovenskega klavirskega kvarteta (Šetinc, Košuta, Sinkovič, Mlejnik, Vidrih) dru-gošolski in prvošolci pedagoške smeri;
31. marca je bilo pri Plodru tradicionalno srečanje profesorjev celovške in naše gimnazije. Zahvalo za dolgoletno sodelovanje smo izrekli ob odhodu v pokoj ravnatelju dr. Za-blatniku Pavletu in pozdravili novega ravnatelja dr. Reginalda Vospernika;
3.	anrila so vsi oddelki poslušali referat tovariša Ponita na 8. kongresu ZKS; Košuta je bil delegat na kongresu;
8.	aDrila so bili v Liubliani na seminarju predavatelji 3. d (pedagoškega) oddelka; na DIDAGTO v Brussel sta šla letos Kožarjeva in Leitinger;
13. aprila je bila tretja redovalna konferenca;
14. aprila so si četrtošolci in tretješolci ogledali dramsko predstavo Judenburg (po Prežihu dramatiziral inž. M. Šipek);
15. aprila je bil na gimnaziji informativni dan za novince;
17. aprila je bil ravnatelj v Ljubljani na seji strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SRS;
18. aprila je bil drugi roditeljski sestanek;
21. aprila je odpotovala delegacija dijakov in profesorjev v Cačak na proslavo gimnazije »Filip Filipovič«. Delegacijo zbora so sestavljali: ravnatelj Tone Golčer, Mihael Kodrin, Metka Burg in Josip Kecerin;
Isti dan je bil za naše dijake v okviru prireditev »Naša beseda« recital »Z nami je Tito« (na prireditvi so bili prvošolci in deloma drugo- in tretješolci;
24.	aprila so opravili drugošolci ekskurzijo v mežiški rudnik; spremljali so jih Lodrant, Komprej, Dlopstova in Flakusova;
26.	aprila je bila proslava ob 27. aprilu in
1.	maju;
28.	aprila je bil tretji športni dan — atletika;
Od 15. do 19. maja so bili dijaki drugega letnika pedagoške smeri na proizvodnem delu;
16. maja so šli tretješolci na literarnozgodovinsko ekskurzijo na Gorenjsko (Kranj, Vrba, Dražgoše, Škofja Loka, Visoko);
17. maja so si v sklopu tehničnega pouka dijakinje 1. d ogledale tovarno lesovine in lepenke na Prevaljah (vodila sta jih Dlopstova in Komprej);
isti dan je bila seja zbora delavcev — seznanitev z akti SLO;
20.	maja je bil obrambni dan; pohod v razne smeri (srečanje z borci NOB. Sodelovali so: Pavlin Ludvik, Pavlin Lojzka, Zabel Franc in Aberšek Karel; končni cilj so bile Kotlje (gasilska vaja hotuljskih gasilcev);
24. maja je bila mladinska konferenca OO ZSMS gimnazije;
25. maj — dan mladosti: ŠŠD je pripravilo program;
43 dijakov, ki so uspešno končali politično šolo, je šlo na Osankarico, kjer je padel legendarni Pohorski bataljon (spremljala sta jih Krivograd in Kožarjeva; dijaki l.b so šli na Naravske ledine na tradicionalni zbor mladine našega območja — vodil jih je Lodrant;
3.	junija je bila na Ravnah skupina celovških dijakov (vodil profesor Messner). Prespali so na domovih naših dijakov);
5.	junija je bila tradicionalna »predaja ključa«; za tem zaključna redovalna konferenca za IV. letnike;
7.	junija je bilo športno srečanje celovške in naše gimnazije;
13.	junija je bil ravnatelj v Dravogradu na seji MS ZK za Koroško (pogovor o usmerjenem izobraževanju); ta dan so bili tudi popravni izpiti četrtošolcev;
16.	in 17. junija je bil pismeni del zaključnega izpita;
Od 21. do 24. junija so bili ustni izpiti;
19. junija je bila četrta redovalna konferenca;
20. junija je bil zadnji dan pouka; poslušali RTV prenos XI. kongresa ZKJ, pričetek in Titov referat;
21. junija je bil dokončni sprejem novincev v I. letnik gimnazije splošne in pedagoške smeri;
24.	junija je bila sklepna konferenca po opravljenih zaključnih izpitih;
26. junija je bila zjutraj podelitev spričeval dijakom gimnazije, ob 12. uri pa v študijski knjižnici svečana podelitev maturitetnih spričeval 30. generaciji maturantov. Sklepni svečanosti so prisostvovali predstavniki občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij koroške krajine;
28.	junija je bila sklepna konferenca ob koncu šolskega leta. Predsednik SO Ravne in
Dijaki radi hodimo na izlete
V glavnem odmoru pa jc čas za velike pogovore in »bojne načrte«
predsednik IS obč. skup. Ravne — tovariša Verčkovnik in Kacl — sta ob 30. generaciji maturantov povabila člane zbora na tovariško srečanje pri Plodru v Šentanelu.
Po 20. avgustu bodo priprave za popravne izpite in nato popravni izpiti.
O DELU MKUD FRANCI PARADIŽ
V šolskem letu 1977/78 je MKUD združeval delo v literarnem, recitacijskem, fotografskem, dramskem in likovnem krožku ter pevskem zboru.
Na gimnaziji je organiziral proslave ob pomembnih obletnicah in jubilejih. Na željo družbenopolitičnih organizacij pa so posamezniki sodelovali tudi na raznih proslavah.
MKUD je organiziral dva literarna natečaja za najboljše literarno, fotografsko in likovno delo. Ob dnevu mladosti je Likovni salon priredil razstavo najuspešnejših del naših dijakov.
Tiskali smo dve številki glasila Misli mladih; član literarnega krožka Kac Stanislav pa je izdal samostojno pesniško zbirko Epilog; sodeloval je tudi na zveznem srečanju mladih pesnikov v Kikindi, kjer se je uvrstil med najboljših dvajset.
Pevski zbor je sodeloval na pevskem srečanju od Pliberka do Traberka. Člani literarnega krožka so se povezali z nekaterimi slovenskimi srednješolskimi literarnimi krožki. Sodelovali so tudi z gimnazijo Čačak in z gimnazijo za Slovence v Celovcu. Dijaki so sodelovali na področnem literarnem natečaju v Slovenj Gradcu, kjer so bili nagrajeni Ksenija Zmagaj, Maja Celcer, Majda Kamenik in Meta Celcer. Dramska skupina je nastopila z igro Štirje fantje muzikantje — za učence Osnovne šole Ravne na Koroškem in VVZ Solzice. Člani MKUD so si v Ljubljani ogledali operno predstavo Verdi: Falstaff, ter muzeje in galerijo. Člani fotokrožka so prirejali občasne razstave na temo — življenje na šoli. Takih razstav je bilo več kot 60. Ob dnevu mladosti pa so v Likovnem salonu skupaj z likovniki razstavili nagrajene fotografije.
Tri dijakinje so dobile na republiškem natečaju za ex-librise priznanja.
Iz vrst mladih je vzniknila želja po tesnejših vezeh med mladimi kulturnimi ustvarjalci iz delovnih organizacij in gimnazije, obenem pa tudi želja in potreba po mentorjih iz delovnih organizacij naše občine.
IZ DELA SSD GIMNAZIJE
Dosedanjim uspehom v republiškem merilu (štirikrat prvi in trikrat drugi) je SSD v letošnjem šolskem letu dodalo še eno prvo mesto — osvojilo pokal in naslov najboljšega SŠD v SR Sloveniji. Ze petič je naše SŠD najboljše v SRS ter se mu tako ponovno obeta naziv najboljšega SSD v drugem petletnem obdobju.
Take uspehe dosegajo člani SŠD z maksimalno samoupravno angažiranostjo dijakov pri vodenju vseh dejavnosti, z množično udeležbo v medrazrednih in šolskih tekmovanjih, s prijateljskimi srečanji z dijaki gimnazije za Slovence v Celovcu in dijaki gimnazije iz Čačka. Vsako leto pripravijo člani SSD akademijo za dan mladosti, vzorno vodijo finančno in materialno poslovanje ter administracijo. Za tako vodenje je prejel dijak Žerdoner Brane, predsednik SŠD, republiško priznanje — plaketo SSD.
Za naše SSD je značilno, da so vsi dijaki in učitelji člani tega društva.
Gregor Klančnik — generalni direktor slovenskih železarn — je ob letošnjem priznanju našemu SŠD v čestitki zapisal med drugim tole:
»Dragi učitelji in učenci!
Kdor zmaga enkrat, je to lahko posledica ugodnih naključij, kdor pa zmaga večkrat ali enostavno zmaguje, dokazuje resnično stalno prizadevnost za naj večje dosežke.
Ravenska gimnazija je že postala pojem in vzor med prosvetno vzgojnimi institucijami, ki tudi v telesni kulturi iščejo krepitve duha, umske in fizične sposobnosti. Sadovi take naravnanosti so zavedna in zdrava nova pokole-nja strokovnih ustvarjalcev današnjega in jutrišnjega dne.
Ob najnovejši letošnji zmagi med vsemi šolskimi športnimi društvi srednjih šol v naši republiki Sloveniji vam iskreno čestitam. Se vedno najvišje plapola zastava koroške gimnazije.«
IZ DELA KROŽKOV IN DRUGIII DEJAVNOSTI
Poleg ŠŠD in MKUD deluje na šoli še vrsta krožkov in drugih dejavnosti, v katere so vključeni dijaki po svojih nagnjenjih.
Člani prirodoslovnega krožka so se v tem letu ukvarjali (v okviru vseslovenske akcije) z onesnaženostjo naših voda. Vključili so se v akcijo raziskav zraka in ugotavljanje lišajskih meja, ter sodelovali v akciji ornitološka karta Slovenije. Priredili so več predavanj in razgovorov o raznih zanimivih temah. Članica krožka Kamenik Majda je sodelovala na tekmovanju »Gibanje znanost mladini« in dosegla tretje mesto. Sodelovala bo tudi na raziskovalnem taboru Znanost mladini.
Člani krožka OZN so se redno sestajali in razpravljali o aktualnih političnih problemih doma in po svetu. Udeležili so se republiškega tekmovanja krožkov OZN. Zmagali so na občinskem in področnem prvenstvu, na regionalnem pa so zasedli drugo mesto.
Člani zgodovinskega krožka so se sestajali vsakih 14 dni. Njihova osnovna naloga je bila priprava tekmovalne naloge — NOB v Mežiški dolini od maja 1943 do prihoda XIV. divi-
zije. Članica krožka je raziskovala tragedijo Sabodinove družine in o tem napisala referat.
Marksistični krožek je letos vse svoje člane vključil v mladinsko politično šolo, ki je delovala na gimnaziji. Člani krožka so šolo uspešno opravili. Po končani šoli so se člani redno sestajali ter se že dogovorili za program, ki ga bodo realizirali prihodnje šolsko leto.
Člani zemljepisnega krožka so obravnavali poglavja iz obče in regionalne geografije ter spremljali aktualne dogodke doma in po svetu. Na raziskovalnem taboru v okviru akcije Znanost mladini bo sodelovala članica krožka Detečnik Marija.
V obrambnem krožku je stalno delovalo okoli 20 članov. Največ časa so namenili streljanju z zračno, malokalibrsko in vojaško puško. Teoretično in praktično so obdelali temo —- orientacija na zemljišču. Proučevali so gradivo iz revij: Naša obramba, Obramba in zaščita in Front.
Na šoli deluje tudi aktiv mladih članov RK-Člani so se sestajali enkrat na mesec in P° potrebi. Vključevali so se v programe dela RK. Ob akciji zbiranja oblačil so zbrali za OO RK Ravne na Koroškem veliko uporabnih oblačil. Tečaja prve pomoči (20 ur) se je udeležilo 24 članov. Sestavili so ekipo prve po* moči, ki se je udeležila občinskega tekmovanja ekip prve pomoči in zasedla prvo mesto.
Za Prežihovo značko je v šolskem letu tekmovalo veliko dijakov. IV. stopnjo je osvojil® 29, V. stopnjo pa 33 dijakov.
V tem šolskem letu so dijaki pripravili 60 jutranjih oddaj. Med njimi je bilo veliko sp®' minskih. Nanašale so se na obletnice velikih dogodkov iz naše zgodovine in NOB, na obletnice naših velikih mož, na OZN, obletnico oktobrske revolucije ter na druge pomembne dogodke. Aktiv mladih komunistov je pripravil ob VIII. kongresu ZKS in XI. kongresu ZKJ posebne oddaje. Vsi dijaki so poslušali neposredni prenos začetkov obeh kongresov.
Dijaki — poverjeniki za mladinske ure V posameznih razredih — so izdelali program mladinskih ur, ki je zaobsegel 10 tem, izmed katerih so dijaki po lastni presoji in nagnjenju izbrali tiste, ki jim najbolj ustrezajo. Število opravljenih ur po posameznih razredih se giblje od 10 do 14, kar kaže, da so se vsi razredi držali dogovora o vsaj desetih opravljenih mladinskih urah. Iz skupnega ciklusa predavanj so se razredi najraje odločali za naslednja predavanja:	Družbena	samozaščita)
Prehranjevanje v vojnih razmerah, Terorizem) Spolna vzgoja, Resolucije ZKS in izhodišča za XI. kongres ZKJ.
Najboljši dijaki naše šole so se udeležil’ tekmovanja iz nemškega, angleškega in francoskega jezika. Perman Miha je osvojil Pri nemškem jeziku drugo mesto v SRS, Ramšak Suzana pa tretje. Dijaki so tekmovali tudi Z® Cankarjevo nagrado, kjer je Borovnik Silvija dosegla prvo mesto. Na tekmovanju iz matematike se je dobro odrezal Paradiž Miran.
IZ DELA ZSMS, SOLSKE SKUPNOSTI IN OO ZKS
Na naši šoli so mladinci organizirani v pe^ osnovnih organizacij, njihovo delo pa usklajuje koordinacijski svet. Osnovne organizacij® so letos pomagali voditi mladi komunisti' mentorji in delo je povsod v redu potekalo. * letošnjem letu smo imeli dve konferenci, je' seni 1977 skupaj s SS, spomladi 1978 pa sam®' stojno volilno konferenco. OO IV. letnikov j® v mesecu aprilu organizirala problemsko konferenco. Vse leto smo sodelovali z občinsk® konferenco mladih v izobraževanju, opravlja1’ naloge, ki smo jih tam dobili ter izvajali 1®' sten program. Aprila so organizirali srečanj® z dijaki gimnazije iz Čačka. Večina dijakov gimnazije je vključenih v številne izvenšolsk® dejavnosti (krožke, klube, društva), pripravljajo mladinske ure in jutranje oddaje. ^
Dijaki-komunisti pa imajo v okviru OO Zh svoj aktiv.
Plodno in živahno je tudi delo šolske skup' nosti, katere predsednica je bila letos Kranj® Jana, člani pa predsedniki oddelčnih skupn®' sti. SS je usklajevala izvenšolsko dejavnost na šoli. Spremljala je delo krožkov, ki del d' jejo v okviru MKUD in SSD, in še vrsto drd' gih, v katera so vključeni naši dijaki. Izvenšolsko dejavnost razredov je spremljala P°' sebna komisija, ki bo do naslednje konferenc®
POROČILO IC RUDNIKA MEŽICA
za šolsko leto 1977-78
Izobraževalni center deluje kot organizacijska enota rudnika svinca in topilnice Mežica. Center opravlja naloge s področja izobraževanja in štipendiranja za vse TOZD in delovno skupnost skupnih del v sestavu organizacije združenega dela rudnika Mežica.
Sodelavci izobraževalnega centra
(naziv, rojstno leto, začetno leto službovanja, leta službovanja v izobraževalnem centru, stroka, zadolžitve)
Logar Ernest, vodja izobraževalnega centra (predmetni učitelj, 1927, 1948, 1958, inženir organizacije dela)
OCEPEK Edvard, vodja šolskih delovišč (učitelj praktičnega pouka, 1929, 1957, 1967, rudarski nadzornik)
RRUMPACNIK Jure, vodja učne kovinarske delavnice (učitelj praktičnega pouka, 1942, 1962, 1971, delovodja kovinarske stroke) Škrjanec Anton, vodja doma učencev — vzgojitelj (predmetni učitelj — abs., 1940, 1960, 1973, mentor mladinske organizacije) SEPUL Marija, organizator izobraževanja (predmetna učiteljica, 1947, 1967, 1978)
Inštruktorji praktičnega pouka
VRABIČ Franc, inštruktor (VK kopač rude,
1934, 1951, 1976)
HOLCMAN Albin, inštruktor (KV kopač rude,
1935, 1955, 1976)
VACUN Drago, inštruktor (KV kopač rude, 1950, 1969, 1977)
SS v jeseni zbrala rezultate in najbolj aktivne razrede nagradila.
V osnovno organizacijo ZKS na gimnaziji So vključeni profesorji in dijaki. V letošnjem 'etu je OO štela 17 profesorjev in 42 dijakov komunistov, skupno 59. Učno-vzgojni proces dijake in učitelje resda v marsičem povezuje, fes pa je tudi, da so nekateri problemi samo dijaški ali učiteljski, kar vse je narekovalo organiziranje dveh aktivov, ki se sestajata po Potrebi. Aktivnost komunistov na naši šoli je kila predvsem v naslednjem:
— krepitev samoupravnih odnosov in uveljavljanje zakona o združenem delu;
— pomoč pri delu ZSMS na šoli,
— vključevanje in sprejemanje mladih v ZK;
— spremljanje prizadevanj za uvedbo Usmerjenega izobraževanja;
— sodelovanje pri združevanju v novi šol-ski center;
•—■ izobraževanje komunistov.
V marcu in aprilu je na pobudo OO ZKS Gimnazija začela delati na gimnaziji mladinca politična šola, katere se je udeležilo več kot 60 slušateljev — dijakov naše gimnazije. Mladinska politična šola je v popolnosti uspela. kar narekuje obveznost, da v prihodnjem šolskem letu planiramo podobno akcijo.
. Osnovna organizacija in komunisti-dijaki Uhajo v razrednih skupnostih velik ugled, saj velika večina po oceni vedenja vzornih, Cnogi pa so prejeli tudi pohvale in nagrade C svojo dejavnost.
PROIZVODNO DELO DIJAKOV
Proizvodnega dela v organizacijah združenega dela so se letos udeležili 2. letniki gimnazije pedagoške smeri. Med 15. in 19. majc™} le Upravljalo proizvodno delo 17 + 41 — 58 dijakov, in to v železarni Ravne 22 dijakov, to-varni pohištva Prevalje 8 dijakov, tovarni ledine in lepenke Prevalje 4, tovarni lvernih Plošč Otiški vrh 12 dijakov, tekstilni tovarni °tiški vrh 4 dijaki in v tovarni Muta-Gorenje ® dijakov.
Delo v proizvodnji je po mnenju mentorjev Potekalo v redu in to dokazujejo tudi ocene. °dličnih je bilo 32, prav dobrih 24, dobra pa SC bila dva dijaka.
Učitelji teoretičnih predmetov v podaljšanem delovnem času
BRUMEN Alojz, dipl. inž. geologije — geologija, poklicna tehnologija FONOVlC Marija, predmetna učiteljica — slovenski jezik KNEZ Mirko, rudarski tehnik — zdr. vzgoja z varstvom pri delu LOGAR Ernest, predmetni učitelj — osnove organizacije dela MORI Emil, pravnik — samoupravljanje s temelji marksizma MEŽNAR Franc, dipl. inž. rudarstva — poklicna tehnologija SKUDNIK Mirko, rudarski tehnik — strokovno računstvo PRAZNIK Niko, dipl. inž. rud. — poklicna tehnologija
ULCEJ Jože, predmetni učitelj — telesna vzgoja
GOROGRANC Franc, inž. org. dela — poklicna tehnologija za oplemenitenje rude Poleg naštetih sodelavcev je v preteklem šolskem letu občasno sodelovalo še 17 strokovnjakov iz rudnika.
Administrativno osebje
ZlBRET Ema — tajnica, 1942, 1960, 1960, srednja administrativna šola LUJINOVIČ Rozka — adm.-računovodja, 1944, 1960, 1971, administrativna šola
Organizacija izobraževanja
V izobraževalnem centru so organizirane naslednje dejavnosti:
1. Izobraževanje mladine, kamor prištevamo rudarsko šolo, dom učencev in praktično usposabljanje učencev, ki so v TOZD v učnem in štipendijskem razmerju.
2. Štipendiranje in izobraževanje ob delu (izredno šolanje).
3. Dopolnilno (funkcionalno) izobraževanje.
4. Strokovna knjižnica.
1. IZOBRAŽEVANJE MLADINE
a)	Rudarska šola
Sola je delovala po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij.
V začetku šolskega leta 1977/78 se je vpisalo v šolo 34 učencev, od teh: v 2. razred 21 učencev in v 3. razred 13 učencev.
V šolskem letu 1977/78 zaradi pomanjkanja prostorov za nastanitev učencev nismo mogli odpreti prvega razreda, čeprav sta TOZD — rudniški obrati in separacija načrtovala 22 novih učencev. Problem prostorov za učence smo reševali vse leto, vendar se zaradi nerešljivih stanovanjskih razmer in zaradi pomanjkanja upravnih prostorov v rudniku ni dal rešiti. Primanjkuje nam tudi prostorov (učilnic) za potrebe odraslih, prav tako pa tudi za strokovno knjižnico, ki deluje v sestavu izobraževalnega centra.
Ob koncu šolskega leta so učenci dosegli naslednji uspeh:
2. razred, razrednik MORI Emil
ODLIČNI: 2 Jurič Mirko Vehabovič Fadil
PRAV DOBRI: 2 Muratovič Ferid Nurkanovič Hasan
DOBRI: 3 Lazič Savo Lukič Niko Alihodžič Himzo
ZADOSTNI: 5 Čurič Kasim Ferlež Edo Juroš Stjepan Nakič Zijad Marmorac Ramo
Nastopa republiška pionirska vrsta (ob otvoritvi telovadnice v Mežici)
NEZADOSTNI: 4 Aljič Ismet (rač.)
Babič Miroslav (rač.)
Ilič Srečko (rač.)
Košutnik Ignac (rač.)
NEOCENJENI: 1 Miler Marjan iz osnov organizacije dela
3.	razred, razrednik MEŽNAR Franc
ODLIČNI: 1 Marič Jožo PRAV DOBRI: 3 Arnaut Fahrudin Crep Edvard Devedžič Salko DOBRI: 6 Babič Boro Bjelobrkovič Ismet Gutovnik Jože Mušanovič Mirsad Miličevič Zdravko Barešič Anto ZADOSTNI: 0 NEZADOSTNI: 0
Uspeh učencev, ki so opravili zaključni izpit v junijskem roku:
ODLIČNI: 1 Marič Jožo
PRAV DOBRI: 4 Arnaut Fahrudin Crep Edvard
Devedžič Salko Miličevič Zdravko
DOBRI: 5 Babič Boro Barešič Anto Gutovnik Jože Mušanovič Mirsad Strgar Vinko
ZADOSTNI: 1 Bjelobrkovič Ismet
NEZADOSTNI: 0
Učenci drugih poklicnih šol
Razen učencev rudarske šole je bilo ob zaključku šolskega leta 1977/78 v učnem in štipendijskem razmerju 55 učencev, od teh: 31 str. ključavničarjev, 4 strugarji, 20 elektrikarjev in 6 učenk gostinske stroke.
Zaključni izpit je opravilo 18 učencev, in sicer: 10 za poklic strojni ključavničar, 2 za poklic strugar, 4 za poklic obratovni elektrikar in 2 za poklic natakarica.
Na osnovi letnega načrta je bilo razpisanih 38 učnih mest, prijavljenih oz. sprejetih pa je bilo 22 učencev. Nobene prijave ni bilo za ta-lilce, pa tudi za kovinarsko in elektro stroko ni bilo dovolj prijav.
b)	Štipendisti
Številčno stanje štipendistov je razve' v iz naslednje tabele:
		Število štipendistov			
Stroka — šola								Skupaj
	VIS. s.	viš. š.	srednja š.	poki. š.	
— rudarska	3	_	7	27	37
— geološka	1						1
— metalurška	3						3
— elektro	4			3	21	28
— kemična	1			1	1	3
— strojna	4			4	35	43
— ekonomsko komercialna	11	1	5		17
— filozofska	1				1
— pravna	1						1
— administrativna	—			4		4
— gostinska	—			1	6	7
— risarska						9	2
— gasilska	—			1			1
Skupaj :	29	1	26	92	148
V šolskem letu 1977/78 je končalo šolanje 40 štipendistov, in sicer:
— poklicne šole: 29
— tehniške šole: 4
— nadzorniško šolo: 2
— višje šole: —
— visoke šole: 5
Za šolsko leto 1977/78 je bilo razpisanih 23 novih štipendij, podeljenih pa 16. Na visokih šolah niso bile realizirane štipendije za študij na fakulteti za strojništvo (3), elektrotehniko (1), rudarstvo (1), višji tehn. varn. šoli (1) in tehniški metalurški šoli (4), za slednje že nekaj let ni prijav.
Ko govorimo o štipendiranju, ne moremo mimo dejstva, da je že nekaj let premalo zanimanja za tehniške poklice. Da bi to izboljšali, je izvršilni odbor DS sklenil, da so osnovne štipendije za poklice rudarske, geološke in metalurške stroke za 30 odstotkov višje kot za druge poklice.
To bo verjetno potrebno razširiti še na nekatere druge poklice, za katere primanjkuje kandidatov.
Razen rednih štipendij krije delovna organizacija še 55 delavcem stroške izobraževanja ob delu. Od teh so vpisani 3 na visoke, 30 jih študira na višjih in 22 na tehniških in delo-vodskih šolah.
Izobraževanje ob delu je končalo 5 delavcev.
Iz dela mladinske organizacije
Mladinski aktiv rudarske šole deluje v sestavu organizacije ZSMS pri rudniku Mežica in se povezuje z ostalo mladino v rudniku in kraju. Osnovna organizacija ZM rudarske šole deluje po svojem programu, ki predvideva sodelovanje z drugimi mladinskimi aktivi, pripadniki JLA, delovne akcije, praznovanje
dneva mladosti in obiskovanje proslav ob državnih in republiških praznikih.
Med šolskim letom smo imeli v sodelovanju z delavsko univerzo Ravne organizirane mladinske ure. Obravnavali smo naslednje teme:
— položaj in vloga učenca v vzgojnoizobra-ževalnem procesu,
— religija,
— splošni ljudski odpor,
— svetovni dan zdravja,
— vloga posameznika v družbi in marksistična ideologija,
— idejnopolitična vloga ZKJ v naši družbi-
Organizirali smo srečanje z borci in tako
ohranjamo tradicijo naše NOB. Krajevne in državne praznike smo počastili z raznimi športnimi srečanji in proslavami.
Zelo pogoste stike imamo z OO ZSMS Polena in vojaki karavle Reht. Sodelujemo pri urejanju okolice rudarske šole in igrišča pri domu učencev. Trije učenci so se udeležili republiške delovne akcije v Suhi krajini.
II.	DOPOLNILNO (FUNKCIONALNO) IZOBRAŽEVANJE
V preteklem letu je obiskovalo tečaje in seminarje v delovni organizaciji in zunaj nje 496 delavcev.
Izobraževalni center je organiziral naslednje tečaje in seminarje:
— 10 seminarjev za novo sprejete delavce — 162 udeležencev;
— 2 tečaja za upravljavce z mostnimi žerjavi — 22 udeležencev;
— tečaj za PK talilce v barvni metalurgi' ji — 51 udeležencev;
— tečaj za varjenje s svincem — 2 skupini — 40 udeležencev;
— tečaj za voznike vozil za mehanizirano nakladanje in razkladanje — 14 udeležencev;
— seminar o spoznavanju plinske tehnike 15 udeležencev;
— tečaj za delavce v službi zavarovanja 9 udeležencev;
— tečaj iz osnov knjigovodstva — 8 udeležencev.
Tečajev in seminarjev zunaj delovne organizacije se je udeležilo 175 delavcev.
Po uspešno opravljenih tečajih in izpitih si je 101 delavec pridobil stopnjo strokovne usposobljenosti za opravljanje delovnih nalog, in sicer:
— 13 za opravljanje delovnih nalog talile3 v barvni metalurgiji;
— 13 za opravljanje delovnih nalog voznik3 vozil za meh. nakl. in razkl.;
— 14 za opravljanje delovnih nalog varilca!
— 9 za opravljen j e delovnih nalog mehano-grafa;
— 43 za opravljanje delovnih nalog upravljavca plinskih sistemov in naprav;
— 9 za opravljanje delovnih nalog v služb* zavarovanja.
Skupno je bilo vključenih v organiziran' izobraževalni proces 733 oseb, od tega:
551 redno zaposlenih članov kolektiva,
34 učencev rudarske šole,
148 štipendistov (vključno s poklicnimi Selami),
55 delavcev, ki se izobražujejo ob delu.
V teh podatkih niso zajeta občasna preverjanja znanja varnostnih predpisov in predavanj, ki jih za tehnični kader samostojno organizirajo TOZD in služba za varstvo pri del"
Sprint
Mirko Mrva
Stanovanjska gradnja v Kotljah
Žirija Plečnikovega sklada vsako leto ocenjuje arhitekturne stvaritve v SR Sloveniji in po eno tako delo nagradi. Ugod-Oo je ocenila zaisnovo in izvedbo naselja v Kotljah in načrtovalcem podelila Plečnikovo nagrado za leto 1977. S tem so bili Ugodno ocenjeni tudi napori organizatorjev gradnje in družbenih dejavnikov, ki so gradnjo omogočili.
Novo stanovanjsko naselje v Kotljah že kaže del svoje zunanje podobe. Zgrajene 'n vseljene so prve tri skupine hiš (ulice), v gradnji je četrta. Načrtovanih je še 7 Ulic s podobno prostorsko zasnovo in enakimi tipi stanovanjskih zgradb. Obratujejo že tudi komunalne naprave in skupna kotlarna za ogrevanje naselja, čistilne na-Prave za odpadne vode in zgradbe centra Oaselja še niso zgrajene.
V letu 1971 je bil razpisan javni republiški natečaj za urbanistično zasnovo nabija in idejne projekte stanovanjskih hiš. Najbolje ocenjeni načrt je bil osnova za izvedbeno dokumentacijo. Gradnja naselja ni bila nikoli reklamirana in zaradi odmaknjenosti od slovenskih središč v glavkom neopažena. Tako je bila strokovna javnost s podelitvijo priznanja dokaj izne-hadena.
Ob načrtovanju naselja smo skušali uresničiti naslednje družbene in strokovne cilje:
•— v naselju ustvariti prijetno okolje za intenzivne .socialne dejavnosti (možnosti stikov med ljudmi, dejavnosti, pridobivanje izkušenj);
— unoštevati merilo in strukturo avtohtonih naselij z jasno identiteto ulic in naselja v celoti;
•— vključiti novo naselje v naravno
okolje;
■— zagotoviti čim popolnejšo prometno varnost in dati prednost oešcu;
-— s celotno komunalno opremo (skupna kotlarna, čistilne naorave za odoadne Vode in drugo) ohraniti čist zrak in vodo;
■— opredeliti in rezervirati dovolj velike Površine za družbene dejavnosti, kot so
šolstvo, otroško varstvo, nakupi, kulturne dejavnosti, rekreacija in podobno;
— kupcem hiš zagotoviti možnost izbire stanovanjske hiše glede na lokacijo, tip in velikost.
Na površini 12 ha je predvidenih 190 stanovanjskih hiš in novo središče za celotne Kotlje.
Razmerje prosto stoječih hiš, dvojčkov in vrstnih zgradb se določa sproti ob izdelavi izvedbenih načrtov. Velikosti parcel so povprečno 300—400 m2 za vrstno hišo, 400—500 m2 za hišo v dvojčku in 500 do 600 m2 lza prosto stoječo stanovanjsko zgradbo. Družbeni objekti centra bodo razvrščeni med zadružnim domom in staro osnovno šolo. Okvirni program novega središča je opredeljen le načelno. Obsega dozidavo osnovne šole, noVi vrtec, družbe-no-kulturne, trgovske, gostinske in servisne dejavnosti. Turistična funkcija Kotelj in Rimskega vrelca še ni razčiščena.
Vsa leta načrtovanja in gradnje naselja smo se spraševali, do katere stopnje urejati naselje organizirano, skupno in kdaj je čas, da ljudje sami nadaljujejo z gradnjo po svojih potrebah, okusu in finančnih možnostih. Številni primeri v ožji domovini kažejo, da se kljub zagotovitvam in obljubam investitorji le redko držijo načrtov in da so manj tenkočutni, ko se urejajo skupne naprave in površine. Z nedisciplinirano gradnjo vse prepogosto zmanjšujemo bivalne kvalitete bližnjih sosedov (okna v smeri sosedovih zunanjih bivalnih prostorov, prizidki k hiši, spremembe naklona streh in višine hiše, ki prizadevajo soseda pri osončenju, razgledih in podobno). Da bi se izognili podobnim problemom, je ob sprejemanju zazidalnega načrta v letu 1972 takratno predsedstvo občinske skupščine in vodstvo železarne Ravne skupno z investitorjem Komunalnim skladom občine začrtalo jasno politiko grad-
nje in urejanja novega naselja Kotlje. Odločitev, da se organizirano pridobi zemljišče, naselje v celoti komunalno opremi, da se stanovanjske zgradbe grade do četrte gradbene etape po enotnih načrtih in z gradbenim podjetjem, se je izkazalo v tako gosti zazidavi za pravilno. Do podobnega spoznanja prihajajo tudi organizatorji individualne gradnje v drugih krajih.
Izredna dragocenost slovenskega prostora (ker ga imamo malo), vrednost človekovega ožjega bivalnega okolja za zdrav razvoj družbe (fizično in mentalno) in potreba po ohranjanju naravnih sistemov (zrak, voda, zemlja), ki so osnovni pogoj za naš fiziološki obstoj, daje hotuljski akciji, ki uresničuje dolgoročno politiko urejanja življenjskega okolja, strokovno širšo, posnemanja vredno kvaliteto.
Organizacijo načrtovanja in gradnje naselja je skupščina poverila samoupravni komunalni skupnosti občine Ravne (prej komunalnemu skladu). Močne težnje, da bi naselje gradili na običajen, .manj organiziran način in pomanjkanje finančnih sredstev za pripravo zemljišča in gradnjo skupnih naprav, so zahtevale od komunalne skupnosti velliko odločnosti in vztrajnosti.
Rezultati .nekajletnega dela so vidni in upamo, da bo družba tudi pri nadaljevanju del v Kotljah zastopala cilje dolgoročnega, celovitega in humanega urejanja stanovanjskega okolja.
MISLI
Zena, ki ne joče, to je vodnjak, ki ničemur ne služi.
Camilo Jose CELA
Ženi, ki ima svoj poklic, ni potreben mož, zadostuje ji ljubimec.
Alfred CAPUS
za vsa tista delovna mesta, za katero je to zahtevano po predpisih.
V vseh izobraževalnih oblikah, ki so bile organizirane z namenom, da si delavci pridobijo stopnjo strokovne usposobljenosti za opravljanje del. nalog in poklic, so bila razen Strokovno teoretičnih in praktičnih znanj Sključena tudi splošna in družbeno-ekonom-ska znanja kot sestavni del izobraževanja.
STROKOVNA KNJIŽNICA
Knjižnica ima 1492 strokovnih knjig. Narobnih imamo 26 domačih in 25 tujih re'T)‘ V Preteklem letu je bilo posojenih okrog 800 knjig in revij.
Knjižni fond že več let stagnira, ker sredstva, ki so namenjena za knjižnico, zadostujejo le za naročila revij, medtem ko za nakup Jovih knjig zmanjka denarja. Pripominjamo e, da sedanji prostor v rudarski šoli ne ustreza potrebam knjižnice, zato bo potrebno pri-dobiti ustreznejši, predvsem pa večji prostor.
fav tako je potrebno poleg strokovne knjiz-Pice urediti tudi knjižnico za marksistično in družbenoekonomsko izobraževanje.
Novo naselje
VELIKA PRIDOBITEV ZA MEŽICO
(Iz govora predsednika KS Mežica, Marjana Vončina, ob otvoritvi
telovadnice)
Mežičani smo dosegli velik delovni uspeh, ki ga z nami slavijo vsi športniki in delovni ljudje naše občine; zgradili smo športno dvorano.
Uresničila se nam je dolgoletna želja, želja učencev, učiteljev, telesnokulturnih delavcev in sploh vseh, ki sta nam kultura in telesna kultura pri srcu.
Razvoj kulture in telesne kulture, tradicija nekaterih športov pri nas in želja, da bi čim prej vsaj delno uresničili program celodnevnega šolstva so nam že dolgo nalagali nalogo — zgraditi športno dvorano. Končno smo jo uresničili.
Rad bi omenil ljudi, ki so pred dobrimi petdesetimi leti otvarjali našo šolo. To so bili pogumni delavski buditelji, ki so za vsako ceno hoteli izobraziti mladi rod, da bi si laže služil kruh. Tako rekoč iztrgati so morali kapitalistični družbi denar, da so zgradili to, kar še danes uporabljamo. Mnogi so bili zaradi tega odpuščeni in so morali v svet za kruhom.
Danes je vse drugače. Sami izkoriščamo naravno bogastvo in sami si delimo rezultate svojega dela. Tako smo se 6. aprila 1975. leta odločili sprejeti krajevni samoprispevek v vseh krajih naše občine, kmalu za tem se je tudi večina delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela odločila dati prispevek za gradnjo negospodarskih objektov. Tako smo se hkrati delovni ljudje in občani na podlagi solidarnosti odločili zgraditi to, kar v naših krajih potrebujemo.
Objekti, ki smo jih sklenili zgraditi, rastejo v vsej dolini, z njimi pa raste tudi zaupanje ljudi v to, kar smo načrtovali.
Letos ob Prežihovih dnevih smo se ponovno srečali z dvema priredbama Prežihove besede. Zelo domiselno je bila prirejena Vorančeva novela Boj na požiralniku, ki so jo pripravili učenci osnovne šole Prežihov Voranc z Raven. Tekst je za oder priredila in režirala prof. Marija Kolarjeva. Verno je sledila Prežihovi besedi tako v pripovednem kot interpretacijskem delu. Pripovedni del so učenci brali v knjižnem jeziku, igrani del pa, kolikor je bilo teksta, govorili v domačem narečju, ki pa je nekaterim povzročal težave. Posebej dober je bil prav ta interpretacijski del, saj so igro nakazali predvsem s kretnjami in mimiko. Igra mladih igralcev je bila prisrčna, čeprav je najbrž malokdo med njimi zares občutil, kako je, če nimaš kruha, če moraš do kolen čepeti pol dne v mastni zemlji, da prideš do krompirja.
Veličastnost prizorišča pa so stopnjevali še pevski zbori v ozadju, ki jih je vodila
Gogova je šola na Lokovici, zgradili smo našo športno dvorano, gradimo šolo na Ravnah, gotovi so projekti za kulturni dom v Črni, zatem pa bodo zrasli še drugi objekti, ki so v programu. To daje tudi veliko zaupanje vsem družbenim in političnim delavcem, saj sta prevladala samoupravno dogovarjanje in velika solidarnost vseh občanov.
V prihodnjem letu se bo iztekel krajevni samoprispevek; mislim, da bo le malo tistih, ki ne bodo priznali velikih uspehov, ki smo jih z njegovo pomočjo dosegli. Verjamem, da se nas bo velika večina zopet odločila dati svoj delež za hitrejši razvoj naših krajev in za skladnejšo rast družbenih objektov.
Športna dvorana v Mežici meri čez tisoč m2, ima več pomožnih prostorov, zgrajena pa je bila tudi nova kotlovnica za šolo. Projekt sta izdelala inž. Miro Kostanjevec in inž. arh. Andrej Lodrant, gradilo pa jo je podjetje Kograd, TOZD Stavbenik Prevalje s kooperanti. Stala bo milijardo in sto starih milijonov, žal pa vsa sredstva še niso zbrana. Upamo, da bodo delovne organizacije tudi letos solidarno pomagale, da bomo lahko objekt dokončali.
V imenu krajanov Mežice se zahvaljujem delavcem Mežice, delavcem vseh organizacij združnega dela v občini, ki so prispevali svoj delež v ta sklad, telesno kulturni skupnosti pa za finančno in moralno pomoč. Zahvaljujem se vodilnim političnim delavcem naše občine za ustvarjanje programa in finančne osnove teh graditev, predvsem pa vsem občanom, ki so s samoprispevkom omogočili gradnjo.
Marija Pogorevčnikova. Niso prikazali samo množičnost mladih, ampak so še poudarjali moč Prežihove besede; zelo doživeto so predstavo dopolnjevale glasbene spremljave.
Predstava je bila namenjena za Prežihovo proslavo, bila pa je veliko več kot zgolj proslava, bila je pravo kulturno doživetje. Tudi uradna žirija je delo ugodno ocenila, saj je skupina sodelovala še na področni prireditvi »Naša beseda 1978«.
Drugo priredbo Prežihove besede pa je pripravil Mitja Šipek z uprizoritvijo Judenburga. Avtorja dramatizacije je pritegnil zadnji del romana Doberdob, ki govori o uporu naših fantov 17. pešpolka 12. maja 1918. leta. Avtorju je bila Prežihova beseda le podlaga, pritegnili so ga predvsem junaki, ki jih je označil z vsemi majhnimi in velikimi človeškimi lastnostmi.
Avtor sam je zaigral Hafnerja, ki je tudi nekakšen idejni vodja upora, ki je že
Predsednik KS Mežica otvarja novo telovadnico
Lani smo praznovali jubileje tovariša Tita in naše partije. Letos praznujemo 35-obletnico ustanovitve 1. koroškega bataljona in partizanskega napada na Mežico.
Naj bo ta objekt nov prispevek k ohranitvi spomina na velike dni iz naše zgodovine, naj bo temelj solidarnosti tovariškega in samoupravnega dogovarjanja vseh delovnih ljudi in občanov. Naša dolina je postala bogatejša za prostor, v katerem se bo sproščala vihravost mladine, sklepala se bodo nova tovarištva, krepili si bomo pogum in moč, da bomo laže izpolnjevali naloge, ki jih pred nas postavlja naša socialistična družba, in da bomo laže branil' dediščino revolucije, ki so jo naši narodi izbojevali pod vodstvom tovariša Tita.
NA ODRU
osveščen in noče več hlapčevati Avstro-ogrski monarhiji, ki pije slovensko kri. Ob njem je Možina, učitelj, ki je popolnoma na njegovi strani in kot šolnik se še bolj zaveda zatiranosti slovenske besede. Posebej impresivno pa je na gledalce deloval Davtovic, mlad Bosanec, ki je v svoji .mladosti še premlad, da bi lahko umrl. Ves čaS spremljamo njegov duševni boj, dvig pa spet padec.
Avtor je v svoji dramatizaciji ostal veren Prežihovi besedi v tretjem in četrtem prizoru, medtem ko je v prvem in drugem zgodbo predelal, ostal pa je zvest idej' prebujanja, ki se v Prežihovem roman" pojavi že na koncu drugega dela. »Ede" izmed milijonov, ki so to noč stali v jarkih, se je predramil, prisluhnil svojem" srcu, prisluhnil svojim možganom, nato pa preskočil ograjo, ker ni hotel biti ves s"' ženj.«
prof. Silva Breznik
PREŽIHOVA BESEDA
Franci Kamnik
pesem	ne
Pozdravljen, Šentvid, ti stara vas, odeta s cvetjem in zelenjem — pozdravljeno središče slovenske zborovske pesmi.
Zopet so se zgrnili v ta mali dolenjski kraj pevke in pevci iz vseh krajev Slovenije, iz Radiš v Avstriji, iz Trsta, Reke, Zagreba in Porabja. Bilo nas je več kot 3500.
Letošnje prireditve kulturnega tedna v Šentvidu pri Stični so že devete po vrsti. Prijavljenih 120 pevskih zborov dokazuje in potrjuje potrebo po življenjski rasti tabora pevskih zborov. Pevski tabor je pregled moči tistih, ki stoje na braniku v borbi za obstoj slovenske narodne pesmi. Zato je laže razumeti, zakaj ljubitelji zborovskega petja vsako leto tako množično Prihajajo v Šentvid.
Ravenski moški pevski zbor FUZlNAR je bil v Šentvidu že tretjič. Postali smo prijatelji s Šentvidčani in z mnogimi pevci iz Slovenije in od drugod. V Šentvidu se počutimo kot doma, saj pravi pregovor, da kdor se napije šentviške vode, Šentvida noče več zapustiti.
V soboto, 24. junija zvečer, smo kot dvanajsti zbor nastopili v lepi in prostorni avli osnovne šole, ki je bila zasedena do zadnjega kotička. Nastopilo je 20 zamejskih in domačih zborov, poslušali pa so tudi znani zborovski pedagogi iz Ljubljane in Maribora. V bleščečem siju televizijskih luči smo zapeli Kramolčevo »Puobi se skup zbirajo« in Mihelčičevo »Zdravico«. Avditorij je naše petje spreiel zelo prisrčno, doživeli smo živ aplavz, Šentvid-čanka pa nam ie izročila priznanje. Ljubo nam je bilo, ker je bil med poslušalci zopet naš stari znanec, novinar Bogdan Pogačnik. Vzdušje je bilo enkratno, pesem za nesmijo se je vrstila tudi zunaj, ko smo čakali na nastop. Niti silovita nevihta z nalivom, ki ie prišla nad Šentvid, nas ni Prisilila k umiku — ostali smo na prostem, z^rnieni rod dežniki, ki smo jih na srečo imeli s seboj. Zasmilile so se nam pevke iz Porabia. ki so v najhujšem nalivu pri-haiale pred šolo.
K sreči ie naliv tudi kmalu prenehal in dovolil organizatorju, da ie izvedel čudovit o^niemet, ki je samo še stopnjeval lepoto večera, ter dosegel višek pri skupni
Zelo skladno z uorizoritvijo je delovala tudi scenska osnova Joška Frasa, zaort Prostor obit s krajniki, dva pograda, dvoje rešetk, .skozi katere posije sončni žarek, ki jetnikom prinaša vero v življenje in svobodo, ki nekoč mora priti.
Tudi pesmi, ki jih pojejo Šentanevski Pavri in Vres so pripomogle k učinkovitosti dogajanja in strokovna žirija je delo 2elo dobro ocenila, saj so z njo uvrstili na Področno srečanje gledaliških skupin v Murski Soboti, kasneje tudi na republiško v Krškem. Kot uspešna gledališka skupina bodo sodelovali tudi v Kranju na tednu slovenske drame.
večerji na prostem. Pri mizah se je zvrstil »mini« pevski tabor, ko so zbori ob podpori dobre kapljice izvajali svoj »dodatni« program. Tudi fužinarji smo dali svoj delež, prednjačili pa so izvrstni pevci iz Divače, naši dobri znanci z lanskega tabora.
Drugi dan, v nedeljo, je bilo jutro čudovito jasno — nebo kot umito. Dopoldan je bila skušnja, pri kateri smo se močno oznojili, kajti Radovan Gobec in njegovi pomočniki so nas »trdo« prijemali. Vendar pa je bil z generalko zadovoljen, najbolj pa z lepim vremenom, ki je dalo taboru še poseben čar.
Fovorka skozi naselje je nekaj nepozabnega, saj se na obeh straneh ceste zbere prijazno občinstvo, ki z nenehnim vzklikanjem in pozdravljanjem spremlja pevce in pevke do prireditvenega prostora. Ko smo prihajali pred oder, kjer so bili zbrani predstavniki političnega življenja občine Grosuplje, znani kulturni delavci iz te občine in iz Ljubljane ter častni gost prireditve dr. Boris Majer, član predsedstva CK ZKS. Napovedovalec nas je predstavil kot znanilce koroških jeklarjev, ki ob trdem in plemenitem delu vodijo tudi pravilno programsko politiko do zborovstva in predstavljajo močno oporo pri idejni vzgoji prebivalstva tega območja. Zaključni nastop, na katerem se nas je zbralo okoli 3500 pevcev in pevk, je bil manifestacija zborovskega petja v najširšem pomenu. Ob spremljavi delavskih godb smo združeni zbori zapeli dve pesmi, eno so odpeli združeni mešani zbori, dve pa združeni moški zbori, in sicer Maroltovo »Furmansko« ter Gobčevo »Vigredno«. Ni pretirano, če naglasim, da so prireditelji letošnjega pevskega tabora dali poudarek prav koroški slovenski pesmi, kar je
znak tesne povezanosti matične dežele Slovenije s koroškim slovenskim življem, ki se mora trdo boriti za svoj narodni obstoj. Ob koncu pevskega tabora smo udeleženci sprejeli pozdravno pismo predsedniku Titu s prošnjo, da bi pri prihodnjem
10.	jubilejnem srečanju prevzel pokroviteljstvo.
Zal se je na zaključnem taboru tudi vreme spremenilo. Nebo so skoraj neopazno prekrili oblaki in iz njih je neusmiljeno pričel padati gost dež, ki je mnogim skupinam prekrižal račune. Odhajali so avtobusi, teh je bilo gotovo blizu sto, tako da je Šentvid v hipu ostal »siromašen« gostitelj. Tudi mi smo odhajali, polni lepih doživetij in z željo, da bi se prihodnje leto zopet dobili na 10. pevskem taboru v Šentvidu.
Na srečanju v Šentvidu so sprejeli nekatera stališča in sklepe, strokovnjaki so dali pripombe in pohvale pevskim zborom in dirigentom. Prav gotovo je bilo povedano marsikaj o zborovskem amaterizmu, ki je najbolj razširjena oblika glasbene kulture ter opravlja pomembno vzgojno delo v etičnem, estetskem, socialnem in patriotskem pogledu in so zato njegovi uspehi ali neuspehi tesno povezani z vprašanjem kulture nasploh, saj gre za veliko število amaterskih zborov, oziroma za širok krog občinstva. Za večino pevcev — amaterjev je sodelovanje v pevskem zboru morda edina oblika gojitve prave glasbene umetnosti. Zborovsko petje je najmočnejše orožje za ohranitev ljudskega blaga, ki je lahko osnova za pristno medsebojno sožitje v večnacionalni državni skupnosti. Pričakujemo tudi, da bo naša družba, ki jo upravičeno uvrščamo med najnaprednejše v svetu, pravilno ovrednotila pomen amaterizma in mu priznala trud, ki ga amaterji vlagajo v podporo družbi. Da jim naj priznanje za onravljeno delo ter zagotovi dostojno moralno in materialno podporo amaterizmu tako glede pevskih prostorov, instrumentov, oblek in notnega materiala,
Judenburg
pevcem pa naj omogoči nemoteno obiskovanje vaj ter poskrbi za pravično honoriranje zborovodij.
Trpko, ali resnično je dejstvo, da smo pevci Fužinarja sami financirali nakup pevskih oblek, čeprav živimo in delamo v sorazmerno bogati občini. Zborovsko petje je skoraj bistveni in nepogrešljivi del vseh proslav, akademij in zborovanj. To delo opravljamo izključno amaterski zbori in za te prireditve se pripravljamo vneto, z vso ljubeznijo in velikimi časovnimi žrtvami. Brez sodelovanja pevskih zborov bi mnoge prireditve, proslave izzvenele medlo in brez pravega žara
Ob koncu pa omenimo še ugotovitev organizatorja, namreč razveseljivo dejstvo, da so se pojavili novi mladi zborovodje. Med mlade zborovodje, ki so prišli v Šentvid, lahko uvrstimo tudi našega novega pevovodjo, profesorja Branka Čepina, ki je prejel za nastop s Fužinarjem pohvalo. Člani zbora Fužinar pa se zahvaljujemo za sodelovanje tovarišici Moniki Plestenjak, ki nas je popeljala na 7. in 8. pevski tabor v Šentvid. Prav tako se zahvaljujemo komisiji za kulturno dejavnost pri sindikatu ŽR, da nam je omogočila potovanje v Šentvid.
Silva Breznik
PREŽIHOVE PLAKETE
Skupščina kulturne skupnosti Ravne na Koroškem je na 7. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 28. 3. 1977 sprejela sklep o podeljevanju priznanja za uspehe v kulturni dejavnosti, ki so posebnega pomena za občino Ravne na Koroškem — znak priznanja je Plaketa Prežihovega Voranca.
Priznanja se podeljujejo za dosežke v kulturi, in sicer:
— za posebne uspehe pri razvoju samoupravnih odnosov v kulturi, če so ti uspehi bistveno vplivali na izboljšanje dela posamezne panoge kulture ali področja dejavnosti organizacij združenega dela, krajevne skupnosti, zavodov za kulturo, kulturnih društev in njihovih združenj;
— za akcije, ki pomenijo pomemben prispevek h kulturnemu napredku ob njihovi programski usmeritvi v idejnem in kulturno estetskem smislu;
— za rezultate, dosežene pri uvajanju sodobnih oblik kulturnega delovanja;
— za dosežke pri obveščanju javnosti o kulturnem delovanju.
Priznanje je praviloma enkratno in se podeljuje vsako leto v mesecu februarju za slovenski kulturni praznik.
Letošnje plakete so sprejeli:
Zlato plaketo dr. Franc Sušnik za svojo vsestransko kulturno dejavnost in ustvarjanje temeljev vsem oblikam kulturnega življenja v občini:
— vključeval ga je v širši prostor koroške krajine in Slovenije;
— ga odpiral umetniškim in znanstvenim dosežkom tega prostora;
— ga bogatil z dragocenimi izkušnjami;
— ga usmerjal k polnejšim oblikam in sodeloval pri uresničevanju skupnih ciljev;
— skrbel je za pretakanje kulturnih vrednot med matično domovino in zamejskimi Slovenci.
Srebrne plakete Moški pevski zbor Vres, Jože Logar in Mitja Šipek.
Moški pevski zbor Vres je v letu 1977 dosegel izjemno kakovostno raven, potrjeno s številnimi visokimi priznanji; s posebno vnemo je uspešno gojil koroško ljudsko pesem, jo populariziral v mnogih krajih Slovenije, zamejstva ter v pobratenih občinah Čačak in Varvarin; z izvirnimi oblikami je povezoval svojo dejavnost z drugimi zvrstmi umetniškega izražanja ter krepil prijateljske stike s pevskimi skupinami.
Jože Logar je v okviru odbora za var-stve kulturne dediščine in v širše zasnovanih družbenih akcijah prispeval pomemben delež k poživljanju utripa naših obmejnih krajev; k ohranjanju naše kulturne krajine in posameznih kulturnih spomenikov nacionalnega pomena; k prilagajanju obnove kmečkih domov naravi naše ljudske arhitekture, njenih gradbenih in slogovno estetskih prvin.
Mitja Šipek je s svojimi igralskimi nastopi uspešno predstavljal naše gledališko ljubiteljstvo od Javorja do Ljubljane; pevski zbor Šentanelskd pavri je izoblikoval v enkratni pevski organizem, ki uspešno ohranja in neguje melos naše domače pe-
smi; kot aktiven družbenopolitični delavec z vso vnemo plodno sodeluje v odborih in sekcijah kulturnih društev in združenj V železarni, občinli in republiki Sloveniji.
Oba zbora skupščine kulturne skupnosti sta sprejela tudi sklep o podelitvi izredne Prežihove plakete.
Ob 50-letnici plodovitega dela in za iz-redne zaluge pri širjenju slovenske glasbene kulture v zamejski Koroški je Folti Hartman 9. julija v Pliberku dobil srebrno Prežihovo plaketo.
Naše iskrene čestitke!
VABILO
Slovenska prosvetna zveza Celovec vljudno vabi na veliko gledališko predstavo na prostem, ki bo
26.	in 27. avgusta ob 19.30 v bližini Vazarja v Spodnjih Vinarah pri Št. Primožu v Podjuni. Tokrat bo prvič na koroškem uprizorjena Mi-kelnova dramatizacija novele koroškega pisatelja Prežihovega Voranca »Samorastniki«. To bo ena izmed osrednjih prireditev ob 70-lctnici Slovenske prosvetne zveze.
Oglejmo si to prireditev v čimveč-jem številu.
V slučaju slabega vremena sc prireditev prestavi za en teden.
Aplavz za MPZ Fužinar
leše godba - noš ponos
Ze ko so odhajali na Nizozemsko so nas nadvse razveselili. Ne pomnim toliko toplega, dolgotrajnega in spontanega aplavza, ne pomnim toliko žarečih lic in zadržanih solz sreče, zadovoljstva in vshičeno-sti kot tisti ponedeljkov večer v športni dvorani (ki je premala in konec!) ko so bili naši godbeniki z nami in mi z njirm, ko smo bili oboji hvaležni, pa ponosni in navdušeni, mi nad njihovim znanjem, ki so si ga iz dneva v dan leta in leta pridobivali, *>ni z nami, ker so v nas našli iskrene, navdušene poslušalce, ker so nas popolnoma osvojili...
297 točk so priigrali v prvi oziroma umetniški težavnostni skupini na letošnjem 8. svetovnem prvenstvu v nizozemskem Kcrkradeju, kjer je letos nastopilo več kot 200 pihalnih in simfoničnih orkestrov ...
Vrnili so se z visokim odličjem — z zlato medaljo ...
Častno so zastopali vse nas železarje, pa krajane, občane, Slovence in Jugoslovane ___
(In naj mi predsednik kulturnih organizacij Slovenije Jože Humer in predsednik Poslovodnega sveta železarne Franc Fale ne zamerita, da mi prav sedaj pride na Pamet objaviti tudi v Koroškem fužinarju njihovi popotnici naši godbi tja na svetovno prvenstvo, ker preprosto spadata zraven.)
Jože Humer je zap:sal:
»Dokler doma, večer za večerom, s polnimi pljuči in cvetočimi ušesi prodiraš v skrivnosti izbrane skladbe, bojujoč se sam s seboj, (z družino), z inštrumentom, s ko-
lektivom in (kdaj pa kdaj tudi) s kapelnikom, si Ravenčan, in to ni malo.
Ko se odpraviš v paradni godbeniški obleki po Sloveniji, si Korošec, in to je več.
Samo čez Kolpo ti je treba, pa boš prvemu, ki te ogovori in povpraša, kot iz topa povedal, da si Slovenec. Zdaj se odpravljate na tuje in ste Jugoslovani. To pa tudi v tujčevih očeh nekaj velja.
Lovorike v takihle mednarodnih arenah znajo priplavati in še bolj odplavati po kaj različnih vodah, skozi kaj različne kanale. Ne vode ne kanalov si ne boste mogli izbirati. Zato vam nihče pameten ne bo podtikal sumljive napotnice: zmaga za vsako ceno!
Za nekaj drugega, pomembnejšega gre, kar nam je Zupančič strnil v verz:
kar zmore, to mož je storiti dolžan.
To pričakujemo od vas in to vam zaupamo!
Srečno, naši ravenski Jugoslovani!«
Franc Fale pa:
»Ze več kot tri desetletja naši vrli godbeniki zvesto služijo nam delavcem Železarne Ravne. V ponos so kraju, občini in domovini. In tako, kot je rasla in se razvijala naša tovarna plemenitih jekel, so se ob njej kalili in plemenitili naši godbeniki vse od osvoboditve do današnjega dne. Povsod in vedno so bili z nami, naši so in njihovi smo mi.
Globoko smo jim hvaležni, da so tako visoko dvignili glasbeno kulturo. Ob veselih, svečanih in žalostnih dogodkih z glasbo pišejo del našega viharnega življenja. Posredujejo ga kot svečan odmev velikega
Zasluženo zlato
Ubranost
časa, ko jugoslovanski narodi svobodno gredo v tak samoupravni družbeni red, ko se bosta delo in glasbena kultura še tesneje objela in skupaj združena korakala k velikemu cilju.
Tako, kot so najboljši športniki ponos naše delovne skupnosti in domovine, so člani našega pihalnega orkestra ponos naše glasbene kulture. In to, kar je v športu olimpiada, je za pihalne orkestre svetovno prvenstvo v Holandiji. Pridnost, vztrajnost in visoka kvaliteta so dale našim godbenikom priznanje, ki jim pripada. Šli bodo na glasbeno olimpiado pihalnih orkestrov.
Pot v Holandijo je zahvala za dolgoletno plemenito delo. To je tudi življenjski cilj kapelnika Jožka Hermana. To je priznanje vsem godbenikom in funkcionarjem.
Tovariši godbeniki! V daljni Holandiji boste zastopali Železarno Ravne, Slovenske železarne, Slovenijo in Jugoslavijo. Dostojno nas zastopajte! Pokažite in dokažite svetovni javnosti, da v socialistični Jugoslaviji lahko v malem kraiu uspeva velika glasbena kultura! To si želimo — to pričakujemo od vas.
Srečno pot in mnogo uspehov vam želimo!«
In kakšno veselje je bilo, ko ste prišli nazaj. Pred Namo jih je čakala navdušena množica, pa nageljčki, pa stiski rok, objemi in tu in tam tudi kakšna solza. Presenečeni so bili naši godbeniki »naša pleh muzka«, kakorkoli že, vedno NAŠA!!!
Pa smo hoteli slike, članke, pa žal nič ali bolj malo. Da vtisi še niso urejeni, da bodo slike šele poslali... a kai, ko tiskarna ne čaka. Preslikali smo medaPo, objavljamo zapis Ivana Gradiška, ki takole komentira Holandijo in težko pridobljeno zlato:
»Tu in tam se človek odloči za kakšen večji skok, pa če je nanj pripravljen ali ne. Naš pihalni orkester se je za takšen
Dakovački vezovi
Ko so dobili nove uniforme so se prišli zahvalit kar v železarno
skok odločil in se je nanj tudi temeljito pripravljal z neštetimi napornimi vajami.
Ze v almanahu smo zapisali, da bo v Holandiji vsakdo našel svoje mesto, pa če se je precenjeval ali podcenjeval. Tritisoč-glava množica in tričlanska mednarodna žirija odmerjajo kvaliteto in težavnostno stopnjo neoporečno in visoko strokovno.
V soboto, 15. julija, ob 20. uri po jugoslovanskem času, smo šli na oder v trdni veri, da so z nami vse Ravne. Velik psihični pritisk in odgovornost sta nas motivirala, da smo dali od sebe vse, kar zmoremo in znamo. Za veliko razumevanje, za moralno in materialno podporo kraja in železarne smo si priborili zlato v veliki družini pihalnih orkestrov z vsega sveta, od naših orkestrov pa največ.
Toliko za sedaj, kajti vtisi še niso urejeni, pa tudi »k sebi« še nismo povsem prišli.
Najlepša hvala vsem za vse, predvsem pa za ganljiv in nepričakovani sprejem.«
Na koncu pa še vedno navdušeni nad velikim podvigom iskreno, spontano in množično kličemo našim godbenikom: prejmite naše iskrene čestitke in resnična hvala.
Urednik
prof. Silva Breznik
Vsako leto drugo soboto in nedeljo v juliju se Bakovo odene v pisanost barv najrazličnejših noš iz vseh koncev Jugoslavije. Ob zvokih tamburic se pomikajo povorke narodnih noš in ulice so pretesne za vse radovedne obiskovalce. »Vezovi« so prilika, da pokažejo vso bogastvo, ki so ga shranile še babice za svoje vnukinje; to so dnevi, ko spet pojejo skoraj pozabljene pesmi in zaplešejo narodna kola.
Za nas — ravensko folklorno skupino, pa je bilo vse še večje doživetje. Marsikdo
je prvič pristno doživel panonski svet, koroška duša se 'težko vživii v 'nepregledne ravnine; ne moreš se niti nagledati prostranosti Baranje, kjer v teh dneh vse zlati — žitnica Jugoslavije se bohoti v vsem svojem krušnem bogastvu.
Z nami je potoval tudi Ivan Pepelnik, predsednik IO SIS za požarno varnost, katera že navezuje stike z ravenskimi gasilci, tako da je folklora bila pravzaprav dvojen gost, gost gasilcev v Bakovu in nastopajoča skupina na prireditvi. Pepelnik
je večkrat med vožnjo dejal, da nas bodo toplo sprejeli, da so velikodušnejši kot mi Nejeverno smo ga poslušali. Toda že v Bakovu sta nas prišla pozdravit Mumel Rado, po rodu iz Šmartnega ob Paki, drugače pa komandant garnizona Bakovo in Mijo Krajtner, predsednik sindikalnega odbora občine Bakovo. Nista nas le pozdravila, še ves večer in naslednji dan sta bila z nami, seveda smo ,se poskušali oddolžiti — naši muzikantje so vžgali poskočno in že se je okrog nas nabrala gruča poslušalcev. Nato so nas odpeljali v vas Josipovac, kjer živi slovaška manjšina-In tu se je začelo. Slovanski širokosrčnosti ni bilo ne konca in kraja. Staro in mlado nas je prišlo pozdraviti s šopki, zaplesali smo, mi z njimi, oni z nami. Vsepovsod le nasmejani obrazi, odprta srca, polne mize njihovih domačih specialitet. Ni bilo dovolj, še v sosednjo vas Punitovci, kjer se je spet začelo znova ... jesti, piti, ples . • ■ vse do pozne noči, ko smo še enkrat odšli v Bakovo, da smo si ogledali prireditveni prostor.
Pa spet v Josipovac, kjer so nas pričakale družine, pri katerih smo prenočili. In spet povsod topel sprejem, naenkrat toliko topline, da ti postaja nerodno.
Brugi dan pa je bil za skupino naporen dan. Povorka po dakovačkih ulicah se je začela že ob devetih, daj je bilo 46 nastopajočih skupin; tudi dve iz »naše« vasi, ki ju vodi ravnatelj tamkajšnje šole Mirko Kneževič. Naši muzikantje so udarili poskočno in fantje ter dekleta so zaplesali p° ulici navzdol, nepregledne množice pa ploskale in ploskale. Popoldne pa še boj zares; nastop v parku, kjer so tudi ocenjeva-in nastopajoče. Ravenska folklora je zaplesala »Steljarajo« in tisočglava množica je navdušeno ploskala in spet povabila: »Pridite spet!« Z nastopom sta bila celo Miklavc in Mihelač zadovoljna in marsikatero objestnost prejšnjega dne sta odpustila,
Naša folklora
um
& HA KOROŠKEM
VRES V SEDMEM LETE
Vresova pota v minuli sezoni:
25.	9. 77	odkritje spomenika	Šentanel
2.	10. 77	slovesnost ob zaključku I. športnih iger	
		obmejnih dežel	Ravne
1. 11. 77		komemoracija na Barbari	Prevalje
6.	11. 77	nastop na skupščini DPD Svobode	Prevalje
12.11. 77		koncert zborov — zmagovalcev radijske-	
		ga tekmovanja	Novo mesto
18 .11. 77		koncert	Kidričevo
26.11. 77		republiški festival Revolucija in glasba	Ajdovščina
4.	12. 77	tonsko snemanje za radijsko tekmovanje	Ravne
15. 12. 77		koncert	Čačak
16. 12. 77		svečana akademija ob Titovih in partij-	
		skih jubilejih	Čačak
17. 12. 77		mladinski koncert	Varvarin
17.	12. 77	koncert	Varvarin
23.	1. 78	proslava ob 100. obletnici rojstva Otona	
		Zupančiča	Ravne
27.	1. 78	ista proslava	Prevalje
17.	2. 78	občinska revija Od Pliberka do Traberka	Črna — Prevalje
18.	2. 78	Koroška poje	Ravne
10.	3. 78	koncert	Slovenj Gradec
24.	3. 73	predkongresna radijska oddaja v tovarni	
		Marles	Limbuš — Maribor
9.	4. 78	republiško tekmovanje zborov Naša pe-	
		sem 78	Maribor
26.	4. 78	otvoritev slikarske razstave	Ravne
26.	4. 78	proslava ob dnevu OF	Prevalje
12.	5. 78	sedmi letni koncert	Prevalje
19.	5. 78	koncert	Jesenice
26.	5. 78	koncert	Ravne
2.	6. 78	kulturni večer pri vojakih na orožnih va-	
		jah	Kokrje
1.	7. 78	akademija ob dnevu borca in otvoritev	
nove tovarne	Gornja	Radgona
Sedma koncertna sezona je za nami. Bralcem Koroškega fužinarja podajamo Pregled zborovega dela v minuli sezoni. Kdor spremlja zborovstvo v naši občini in v širšem slovenskem kulturnem prostoru, so mu prizadevanja vseh pevcev znana in jih zna pravilno ceniti. Tistim, ki do kulturnega amaterizma še nimajo povsem zbastrenih odnosov, pa bodo morda naslednji podatki vsaj delno pripomogli k pravilnemu pogledu na to pomembno družbeno delovanje.
Temu pregledu nastopov naj dodamo in Posebej poudarimo:
— zbor je za svojo dejavnost prejel letos prvič podeljeno Prežihovo plaketo — naj višje občinsko kulturno priznanje,
— na petem republiškem tekmovanju Kaša pesem 78 je zbor vnovič dosegel srebrno plaketo mesta Maribor,
-— ob koncu lanskega leta je izšla zbo-rova plošča koroških ljudskih pesmi Pri Sili rožce rastejo,
■— zhor se je tudi v tej sezoni udeležil
ker tokrat so plesalci zares pokazali, da Veliko znajo.
še po slovo v šotor h gasilcem in Re-bernikova harmonika je neumorno pela, to zavrteli smo se s komandantom in Mitom in težko smo zapustili vso gostoljubnost. Besede so premalo, take stvari je treba doživeti.
radijskega tekmovanja Amaterski zbori pred mikrofonom,
— opravili smo pomembno koncertno turnejo v pobratenih občinah Čačak in Varvarin,
— tudi letos smo izdali koncertno knjižico Vres 78, deležno pohvalnih ocen,
— povabili so nas k predkongresni oddaji v Marles,
— zbor se je v minuli sezoni sestal 111-krat na vajah, nastopih, koncertih, .snemanjih in pogrebih,
— v desetih mesecih smo imeli 27 nastopov, prevozili smo okrog 4500 km.
— v zboru je sodelovalo v tej sezoni 52 pevcev,
— ob koncu sezone smo se pevci podali na izlet.
Tolikšna je letošnja bera, njeno kvaliteto pa so ocenjevale strokovne komisije in naši poslušalci. Nedvomno pa je bilo za vse to potrebno veliko vloženega truda zborovih pevcev, njihovega zborovodje Jožka Kerta in odbora pod predsedstvom Petra Prikeržnika. — Vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k zborovemu delu in mu pomagali v njegovih težavah, se iskreno zahvaljujemo.
Po dvomesečnih počitnicah bo zbor vstopil v svojo osmo sezono. Ljubitelje pesmi, predvsem tenoriste, vabimo k sodelovanju.
Odbor MPZ VRES
MISLI
Za dobro ,se je treba boriti kot vojak, vendar, kateri vojak lahko isam dobi vojno?
Sartre
Vase glej! V sebi imaš vir dobrega, ta ti bo neprestano žuborel, če boš neprestano kopal.
Mark Avrelij
Če isi storil doibno delo in ga je drugi užil, čemu iščeš kot bedak še tretjo stvar, namreč sloves dobrotnika ali povračilo?
Mark Avrelij
»Vres« na letošnjem republiškem tekmovanju amaterskih zborov v Mariboru
Ervin Wlodyga
100 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA NA RAVNAH 1878-1978
Vodilni gasilci od leta 1878 do leta 1919 Poveljniki:
Josef Kleinlercher — predsednik leta 1878 in 1879
Jakob Prosen — poveljnik od leta 1878 do leta 1885
Martin Karner — poveljnik od leta 1889 do leta 1890
Jakob Prosen poveljnik od leta 1890 Josef Bohm — poveljnik od leta 1891 do leta 1900
Dr. Josef Hohn — poveljnik od leta 1901 do leta 1906
Jurij Safer — poveljnik od leta 1907 do leta 1919
Podpoveljniki:
Josef Kleinlercher — leta 1879 (do leta 1882 manjkajo podatki)
Vincenc Riedl — leta 1883 do leta 1885 Martin Karner — leta 1886 in leta 1888 Josef Sirnik — leta 1887 Jakob Prosen — leta 1889 in od 1895 do 1899 leta
Teodor Reichi — leta 1890 do 1894 Blagajniki:
Vincenc Grosselli, Johan Szokol, Josef Kleinlercher, Josip Samitz, Teodor Reichi, Hans Hlade.
Tajniki:
Johan Grosselli, Teodor Reichi, Peter Čare
Društveni zdravniki:
Dr. Josef Hohn, dr. Hans Krasnik, dr. Er-hard Herzfeld, dr. Ferdinand Esle.
Gasilstvo v novem veku Starejša doba
Novi vek, ki se v splošni zgodovini šteje od 1492 oziroma 1500 naprej, se začenja z velikimi iznajdbami in odkritji, ki se s časom izpopolnjujejo. Prav za prav pa se začenja novi vek za vsako stroko v drugem času, in sicer od kake posebne iznajdbe ali posebno znamenitega dejanja, ki spremeni prejšnji red v tej stroki. Tako se začenja novi vek za vojaško vedo že sredi XV. stoletja z iznajdbo smodnika in topičev, približno isti čas tudi za tiskarstvo in književnost z Gutenbergovim izumom tiskarne. V verskem oziru se začenja nova era leta 1517, ko je Luther razglasil svoje nauke v Wittenbergu, v geografskem pogledu tvori prehod v novi vek Krištof Kolumb z odkritjem Amerike (1492), v astronomiji pomeni prehod šele leto 1543 smrt slavnega zvezdo-slovca Kopernika.
V epohi teh velikih iznajdb in izumov pa čujemo tudi o — zopetnem — izumu brizgalne. Meščan v Augsburgu z imenom Anton Plattner, po poklicu je bil zlatar, je 1518 skonstruiral brizgalno. Nimamo niti točnega opisa niti slike te iznajdbe, temveč samo račun stroškov za njo, vendar se že iz tega računa spozna toliko, da je bila brizgalna podobna stroju »Ktezibija«. Kako je delovala, ali je ustrezala vsaj takratnim potrebam, nič ne vemo; brez dvoma pa je bila zelo okorna.
Skoraj istočasno s Plattnerjevim izumom pa se pojavi v poročilih še velika ročna brizgalna, bat na njej je premikalo vreteno. Podstavek je bil pritrjen na kolesih in bat z vretenom so menda premikali podobno, kakor meljemo danes kavo. Spredaj, blizu ustnika je bil lijak, skozi katerega so vlivali vodo v cilinder. Mnogo vrednostni tudi ta iznajdba ni imela in tudi ni dolgo obstala.
S Plattnerjevim izumom so se v 16. stoletju ukvarjali še drugi augsburški meščani in so skonstruirali še druge brizgalne, niso pa menda dosegli vidnejših uspehov, kajti minilo je skoraj sto let, preden se je pojavila v poročilih zopet senzacionalna vest o čudoviti brizgalni.
Leta 1602. je neki »von Aschhausen« skonstruiral posebno dobro brizgalno, ki jo je ponudil mestu Niirnberg v nakup. Poročilo govori o »novi iznajdeni, prečudni brizgalni«, ki jo je mesto Niirnberg res kupilo in so jo potem razkazovali kot posebno znamenitost; tudi njeno uporabnost so večkrat poudarili. Od tega časa naprej je postala brizgalna glavno gasilno orodje. Henrik Zeisig opisuje leta 1614 v delu »Theatrum machinarum« več tipov brizgaln in omenja na njih tudi zvratnice.
Od sredine 17. stoletja naprej se izpopolnjuje umetnost brizganja v razmeroma kratkem razdobju z velikimi koraki. Leta 1655. je dodal brizgalni niirnberški šestilar z imenom Hans Hautsch še vetrnik, ker poročilo omenja, da je bil curek vode neprekinjen. Isto poročilo tudi pravi, da je gonilo ob dveh vodoravnih drogih po 14 mož.
Skoraj istočasno slišimo tudi prvič o tlačnih ceveh. Prej so brizgali pač bolj na slepo; na buči je bila zgoraj medena cev, iz katere je sikal curek vode. Če so hoteli curek naravnati, so morali brizgalno obrniti v tisto smer. Kljub temu pa je curek šel svojo pot, in kamor je ravno padel, tam je pač učinkoval. Nekdo, čigar ime ni znano, pa je skušal napraviti na to metalno cev mehke, upogljive, sešite cevi iz goste tkanine — jadrovine. Praktičnost se je sicer uveljavila na požari-šču, toda imela je dve hibi: sešitki niso dolgo držali in — bila je silno draga.
Take tlačne cevi je uvedel Jan van der Hay-de leta 1672 v Amsterdamu. Ker pa tudi niso dolgo držale, so poizkusili s cevmi iz usnja, ki so jih spočetka sešili, potem pa skovali (znitali). Pa tudi te cevi so imele dve napaki. Bile so sicer res bolj trpežne, zato pa neprimerno bolj okorne in drage. Ze leta 1720 je tkalec Beck v Lipskem napravil prve tkane cevi, ki so se potem polagoma udomačile.
Skoraj istočasno s tlačnimi je uvedel pri brizgalni Jan van der Hayde tudi sesalne cevi (1679); prvotno so bile iz bakra, pozneje iz usnja.
Pripomnil bi še, da je prve gumirane in preparirane konopne cevi izdelala šele leta 1874 tvrdka Beuringer v Hannovru.
Z uvedbo vetrnika, tlačnih in sesalnih cevi je postala brizgalna, če jo motrimo iz čisto
mehaničnega in teoretskega stališča, za gašenje prav sposobna priprava, s katero so lahko ogenj učinkovito in stanovitno napadali H1 krotili. Toda za hiter naskok je bilo vse, dovoz, orodje in priprava — preveč okorno, kakor sploh vsa gasilska priprema. Preden Sp brizgalno pripeljali, postavili in vse uredili’ je minilo toliko časa, da se je požar navadno že preveč razširil.
Temeljnih novosti v konstrukciji ročnih brizgaln od teh časov ni bilo. Iz težkih, okornih orodij se je polagoma razvila današnja enostavna, priročna in praktična brizgalna | na človeški pogon, ki je dobila v sredi preteklega stoletja prvo samodelujočo sovrstnico V parni brizgalni, ki jo je pa danes že popolno- j ma izpodrinila lahka motorka.
Kako globoko je bila prazna vera še v času iznajdb in tehničnega napredka zasidrana n® j le v preprostem ljudstvu, temveč tudi v najvišjih krogih, nam pričata naslednja dva pri' mera. Leta 1742 je izdal vojvoda Ernst Avgust saško-weimarski to-le naredbo: »Upoštevajoč, da požari prizadevajo toliko gorja in jih je zato treba sprečiti, naročam, da mora biti v vsakem mestu in vasi pripravljenih ve® lesenih krožnikov, s katerih je že kdo jedel in na katere je potrebno na praznik pri p°' jemajoči luni opoldne med 11. in 12. uro s svežo tinto in novim peresom narisati figur® in napisati besede po priloženem vzorcu. C® izbruhne požar, se mora en tak krožnik z besedami »v imenu božjem« vreči v ogenj, in če se ogenj ne bi dal ukrotiti, se naj to p°' novi še dvakrat, s tem bo požar gotovo poga-šen. Take krožnike morajo imeti shranjene V mestih župani, v vaseh pa rihtarji, in jih morajo na naveden način v primeru sile uporabiti, vendar naj ostane ta naredba za meščan® kakor za kmete tajna. Dano v Weimarju, dn®
24.	decembra 1742.«
Tudi wtirtenberški vojvoda Karl, ki je bil sicer vsestransko nadarjen vladar in dostop®1? za časovne novosti, je nekoč pri ognju skuša* uporabiti neki »žegen« s tem, da je po nasvetu jahal okoli požarišča in izgovarjal nek® kozje molitvice.
Če je bilo v naj višjih krogih tako, si lahk® živo predstavljamo, kakšne prazne vere s° bile v navadi šele pri preprostem ljudstvu!
\umv . \
Moštveni voz, ki ga je leta 1885 podaril gasilskemu društvu tedanji lastnik posestva Javornik
— grof Pandolfi
w|#i
f>sMfca
Pred gasilskim domom na sejmišču v Guštanju leta 1899
Gasilstvo v Mežiški dolini
v Dobrih 135 let je minilo, odkar se je začelo širiti prostovoljno gasilstvo. Pobudo za to človekoljubno organizacijo je dala gasilska formacija v Durlachu (mestece na Baden-skem), ki je bila nekaka obvezna meščanska Sasilska milica. Izkazala se je z discipliniranim nastopom ob velikem požaru v gledališču v Karlsruhe (28. 2. 1847). Po njenem tehničnem vzoru so organizirali prostovoljna gasilska društva v večjih mestih v Nemčiji. Od tod se je ta ustanova širila na vse strani. V Avstriji je bilo prvo ustanovljeno leta 1851 v Reichstadtu (na Češkem), dve leti pozneje pa ze poklicno gasilstvo v Gradcu. Leta 1870 so Ustanovili prva prostovoljna gasilska društva na slovenskih tleh v Ljubljani in Ptuju ter J Mariboru, že šest let prej v Varaždinu in leto 1872 v Slovenj Gradcu.
Da je danes gasilstvo zelo razširjena in po-J toebna ustanova, je vsakomur znano. Gasilstvo nikoli ne vpraša, kdo je v sili, na pomoč Sne, kadarkoli in kjerkoli je potrebno. Koristnost in potrebo gasilskega društva je J sPoznalo prebivalstvo v Mežiški dolini že raz-toeroma zgodaj.
V času, ko so bile še skoraj vse hiše lesene jn krite s skodljami ali deskami, so bili ve-
J uki požari, ko je pogorelo pol trga ali vasi, tokorekoč pravilo, lokalizacija na eno ali dve Poslopji pa je bila le častna izjema. Da se nekaj stori za zaščito proti požarom, so 31. oktobra 1872 v Gradcu izdali gubernialno Uredbo, veljavno tudi za Koroško, in požarni red za podeželje. V 78 paragrafih določa trški Požarni red vse potrebno: a) glede prepreče-vanja požarov, b) glede hitrega odkritja in razglasitve požara, c) podrobnosti glede gašenja in priprav za to, in č) glede ukrepov, ko je ogenj pogašen.
Važno za nas je določilo 48 c): priprava za Sašenje), ki pravi, da morajo komorni uradi 7seh trgov in mest kupiti na komunalne stroške manjkajoče gasilno orodje.
Vsak kraj naj ima po krajevnih razmerah to svojem premoženju primerno kovinsko brizgalno, voz in sod za vodo, lestve, mačke, krampe, usnjate čebre in drugo. Manjkajoče je treba takoj priskrbeti in potem na prikladnih mestih dobro shraniti in skrbeti, da bo vedno vse v redu in pripravljeno za uporabo, to tega sklepamo, da tudi trg Guštanj ni ostal indiferenten, brezbrižen in si je priskrbel tovrstno orodje; gasili pa so tržani, predvsem rokodelci in obrtniki pod vodstvom trškega rihtarja. Kakšno je bilo takšno gašenje pri neprikladnem orodju in neizvežbanem moštvu, s> lahko živo predstavljamo. Dobrodelna je tooč ognja, če jo človek ukroti in zaščiti, grozna pa je njegova uničujoča sila, kadar se sprosti.
Leta 1878 je mali Guštanj s fužinami vred skoro do polovice pogorel. Ker pa so leta 1872 Ustanovili v Slovenj Gradcu in nekako tedaj tudi v Pliberku prostovoljno gasilsko društvo, leta 1875 in v Dravogradu in Marenbergu (Radlje) in ker je guštanjska občina premo-Sla takrat le dve majhni prenosni brizgalni, Predvsem pa požarna nesreča — vse to je tukajšnje občane spodbudilo, da so ustanovili svoje prostovoljno društvo.
Obdobje 1878—1919
Ustanovitev prostovoljnega gasilskega društva v Guštanju Ustanovni občni zbor je bil dne 12. oktobra 1878 v gostilni Kleinlercher (sedaj Dalmati-Uec — Cvitanič). Na tem zboru so izvolili naslednji odbor:
Predsednik: Josip Kleinlercher — gostilničar in pivo-eksporter,
Poveljnik: Jakob Prosen — pivovarnar in Kostilničar (sedaj cvetličarna)
Tajnik: Johan Grasselli — trgovec Blagajnik: Vincenc Grasselli — učitelj Gospodar: Josef Samitz — čevljar Odbornik: Johan Szokoll — trgovec in mesar
Na dan ustanovitve je bil sprejet tudi STATUT prostovoljnega gasilskega društva Gu-stanj, ki ima 20 članov. Sledijo podpisi usta-Uoviteljev — odbornikov.
Ta STATUT je bil potrjen 7. aprila 1879 v Celovcu.
V Guštanju je bil še do leta 1925 običaj, da je moral vsak novo sprejeti gasilec seči v
roko predsedniku ter s pogledom v oči slovesno obljubiti, da bo zvesto in po vseh svojih močeh izpolnjeval naložene mu naloge. Iz blagajniške knjige je razvidno, da so že 7. oktobra 1878 pobrali 11,95 goldinarjev članarine, za gasilski krog pa so tega dne plačali 5 goldinarjev. Ker pa jim je primanjkovalo sredstev, so decembra priredili tombolo, ki jim je prinesla 43,43 goldinarjev.
Naslednje leto v februarju so priredili plesni venček s srečelovom. Kupili so dva kolobarja za cevi, štiridelno strešno lestev ter raztegljivo lestev.
Dobili pa so tudi pravila, nakar so izvolili dokončni upravni nadzorni odbor.
Ob ustanovitvi je štela četa 24 članov, v tem letu pa že več kot 50, kar dokazuje, da so tedanji tržani kljub začetnim težavam imeli mnogo razumevanja za razvoj gasilstva. Prvo gasilsko orodje je bilo: berglovka in nekaj metrov cevi, navadna lestev in 15 čebrov. Ta oprema je bila shranjena v hiši učitelja Josipa Bohma (Eratova). Sklenili pa so tudi, da si mora vsak član na lastne stroške kupiti vso potrebno opremo.
V gostilni Kleinercher je bila na Silvestrovo »tombola« (najbrž srečelov).
Blagajniška knjiga pa ob koncu leta izkazuje 49.33 goldinarjev.
Leta 1880 so si guštanjski gasilci postavili svoj dom (na nekdanjem sejmišču, sicer skromen, saj je meril komaj 5X5 metrov, toda z njim so si pridobili svoj prostor, kjer so imeli shranjeno orodje, ki se je počasi izpopolnjevalo. Tedaj so kupili tudi prve gasilske bluze in kape, otvoritev doma pa so svečano proslavili.
Iz cesarske pisarne so dobili 80 goldinarjev za svojo dejavnost. Za kupljeno opremo so morali plačati 150 goldinarjev.
Iz letnega poročila za obdobje 1880/81 je razvidno, da je bilo 56 izvršujočih ter 12 podpornih članov. Priredili so plesni venček v februarju ter silvestrovanje. Prireditvi sta v naslednjih letih postali tradicionalni obliki dejavnosti guštanjskega gasilskega društva.
V perzonalni hiši je izbruhnil požar 17. avgusta 1882. Ponoči se je vnela streha, šele z velikim trudom so gasilci požar omejili. Hiša je bila zavarovana pri zavarovalnici Feniks na Dunaju za 1000 gold. Ob istem času, ko je gorela perzonalna hiša, je začelo goreti še na dveh straneh, tako da je tedaj zgorelo nekaj hlevov, polnih sena. Pri tem požaru se je poškodovalo nekaj gasilske opreme. Počile so cevi, pokvarila pa se je še druga oprema. Zavarovalnica jim škode ni hotela povrniti.
V letu 1883 so se naročili na gasilski časopis. Naročili so tudi 100 izvodov statuta, ki so jih potem razdelili med člane društva.
Navzoči so bili tudi pri gasilski prireditvi v Pliberku. Težava zaradi prevoza je bila v tem, da tedaj v Guštanju vlak še ni obstal. Zaprosili so južno železnico, da bi vlak tega dne tu obstal, v nasprotnem primeru morajo iti peš na Prevalje. Prosili pa so tudi železnico, da jim da popust. Kakšne težave!
Za »Steigerje« — kletalce so naročili 20 delovnih oblek.
Septembra 1884 so se guštanjski gasilci tudi fotografirali. To so najbrž prvi posnetki tukajšnjih gasilcev.
Iz letnega poročila je razvidno, da je bil izvoljen za poveljnika Jakob Prosen.
Imeli so tri različne brizgalne ter 115 m cevi. Vodo za vaje so črpali iz vodnjakov ter Meže. Požara v tem letu ni bilo.
Večji napredek so guštanjski gasilci zaznamovali v letu 1885, ko so kupili prvo brizgalno, šleme in svečane obleke.
Tedanji lastnik posestva Javornik — grof Pandolfi — je podaril četi moštveni voz. Koroška gasilska zveza je dala tukajšnjim gasilcem nalog, da morajo dne 11. septembra 1885 v paradni obleki skupaj z drugimi občani stati ob železniški progi in mahati, ko se bo mimo peljal z dvornim vlakom avstrijski cesar.
Tudi v tem letu ni bilo požara.
Julija 1886 se je dneva gasilcev v Šentvidu na Glini udeležilo devet guštanjskih gasilcev.
Pri Simonu Ublu v Dobji vasi je to poletje požar upepelil hiše in hlev.
Na občnem zboru leta 1887 so izvolili za blagajnika Teodorja Reichla, za tajnika pa Hansa Hladeta. Izvolili pa so tudi tričlanski nadzorni odbor. Na tem zboru so tudi sklenili, da bodo gotovino nalagali na hranilno knjižnico. Mesečno članarino je pobiral poveljnik Prosen. Člane, ki niso redno plačevali članarine, so po dvakratnem opominu ter če je po treh mesecih niso poravnali, izključili.
Naročili so prvo štampiljko. V sredini štampiljke je bil znak-kladivo-sekira-čelada. Določili so tudi prvega kletalca (plezalca) Filipa Krajgerja, za kletalca pa: Gregorja Krevha, Aleksandra Husarja, Franca Vinklerja, Mihaela Vetterja, Florjana Kučarja ml. Adal-berta Feutla, Franca Praseka, Valentika Kreuha in Alojza Pragerja. Namestnik Krajgerja je bil Johan Schnitzer. Deželna gasilska zveza v Celovcu jim je nakazala za cevi 100 goldinarjev.
Gasilskega izleta 1888 v Dravogradu so se gasilci udeležili z godbo in peš.
Pri Riidlu Vincencu (Jagerwirt-Jager) je gorelo o kresu 1888. Le-ta se je gasilcem za pomoč pri gašenju požara in reševanja premoženja posebno zahvalil. Nekaterim gasil-
Gasilska vaja na trgu v Guštanju leta 1901
cem so tedaj zgoreli podplati na čevljih, kar je društvo dalo popraviti na svoje stroške.
Deseto obletnico društva so proslavljali dne
31.	9. 1888. Na trgu je bila glavna vaja, razen tega pa so odlikovali gasilce. Za desetletno dobo so prejeli dva rdeča trakova, za petletno pa enega. Trakove so nosili na levem rokavu.
V tem letu so naročili 20 m navadnih cevi, 3 spojke, 3 m tlačne cevi, novo strešno lestev, ročnik in veliki boben za cevi. Imeli so prevozno ter malo brizgalno, 7 raznih lestev ter 2 vozili za orodje. Vodo so črpali iz Meže in vseh vodnjakov.
Občina je morala izročiti načrt za 25 hiš v strnjenem naselju za nočnega čuvaja.
Pri žganju dimnikov so morali vedno biti navzoči tudi gasilci. Občino so zaprosili za novo raztegljivo lestev ter nekaj orodja pa tudi za dodatno brizgalno. Zaprosili pa so jih tudi, da jim dovolijo izvesti nočno vajo. V mesecu oktobru so izdelali grb sv. Florjana za gasilski stolp.
V tem letu ni bilo v kraju nobenega požara.
Dne 8. februarja je umrl poveljnik Martin
Karner. Njegovega pogreba so se udeležili vsi gasilci. S privoljenjem občine so za začasnega poveljnika postavili dotedanjega podpoveljnika Jakoba Prosena.
Za nakup nove lestve jim je koroška gasilska zveza nakazala 80 goldinarjev, občina Guštanj pa se je tudi obvezala, da bo nekaj prispevala.
Gasilci so se udeležili proslav v Pliberku, Dravogradu, Celovcu, St. Pavlu in Slovenjem Gradcu. Petnajsto obletnico obstoja so proslavljali novembra 1893. Ne preveč izdatno podporo jim je nakazala koroška gasilska zveza v Celovcu.
Leta 1895 so podaljšali gasilski dom za 10 metrov, kunili so raztezalno ter kljukaste lestve ter okrog 200 metrov tlačnih cevi.
Tudi na vsakoletne prireditve niso pozabili.
Leta 1896 so organizirali požarno ekipo v tovarni, sestavljali so jo tesarji in dnevničar-ji. Skunino je vodil mojster Franc Kave, požrtvovalni gasilec, dolgoletni član in poznejši poveljnik gasilske čete Guštanj. Ta gasilska skupina je bila po sedanjih pojmih in potrebah ter napredku siromašno opremljena. Posedovala je ročno brizgalno z 290 m cevi, raztezalno lestev in nekaj požarnih kavljev. Člani tega gasilskega voda so bili včlanjeni v gasilsko četo Guštanj, ki jim je nudila tako teoretični kakor praktični pouk. Ta skupina je bila zadolžena, da skrbi za požarno varnost v podjetju.
Poveljnik je bil v tem letu Josef Bohm, njegov namestnik pa Jakob Prosen.
Na skupščini leta 1897 so predlagali, da bi kupili novo gasilsko zastavo. Bohmova in Ro-gatscheva žena sta se obvezali, da bodo to zastavo priskrbele in darovale guštanj ske gospe. Blagoslovitev zastave je bila povezana z vrtno veselico.
Leta 1898 so se udeležili okrajnega gasilskega dneva v Pliberku.
Avgusta 1899 so gasili požar pri Svetiju. V tem mesecu je bil tudi gasilski dan v Feld-kirchnu. Tukajšnji gasilci so se ga udeležili. Grof Henckel iz Wolfsberga jim je nakazal denarno podporo. Kupili so gasilske čelade.
Z gasilskimi častmi so pokopali dolgoletnega gasilca in odbornika Hansa Hladeja.
Ob nastopu novega stoletja (1900), se je društveno delo nadaljevalo tako kot vsa prejšnja leta. Nabiralne pole so krožile po Guštanju kar celo leto, prirejali so plesne venčke, ob pustnem času, ob koncu leta pa silvestrovanje.
V poletnem času so imeli vrtne veselice s tombolo, samo da so nabrali nekaj sredstev. Mesečno članarino so pobirali po raznih gu-štanjskih gostilnah. Pred vsakim takim vplačevanjem je moral gasilski trobač kakšno uro trobiti po Guštanju, da gasilci ne bi pozabili na svojo dolžnost. Tega dneva pa so se veselili tudi gostilničarji.
Zapisnike so pisali sproti (z roko v gotici), bili pa so kolikor dalje je trajala seja, vedno slabše čitljivi. Morda je bila temu kriva slaba luč (tedaj še ni bilo električne luči, morda pa tudi preveč zaužitega alkohola). Občasno jim je deželna gasilska zveza nakazala podporo za njihovo dejavnost.
Tega leta je h gasilcem pristopil še danes živeči gasilec Fridl Rožank (98 let).
Godba na pihala
Leta 1902 so ustanovili godbo na pihala. Do tedaj so ob raznih prireditvah morali najemati godbo od drugod, največkrat v Mežici. 2e prej sta obstajali dve manjši skupini godbenikov v Guštanju in Kotljah, kjer so igrali tudi nekateri domači gasilci. Med temi je bil tudi Alojz Kostvvein, ki se je že z osmimi leti naučil igrati na trobento. Leta 1898 so ga poklicali k vojakom. Kljub temu, da je bil izučen strugar, je bil s srcem in dušo nri godbi. Svoj triletni rok je odslužil pri vojaški godbi v Pulju kot godbenik. Tu je svoje znanje iz-pooolnil, tako da je takoj, ko se je leta 1901 vrnil od vojakov, začel v domačem kraju zbirati godbenike. Iz majhnih skuoin je leta 1902 postavil na noge godbo pod okriljem guštanj-skih gasilcev. Stela je 21 mož. Tudi uniforme so imeli gasilske. Postal je kapelnik, med godbeniki pa naj omenim Franca Sušnika, Ernsta
Pipana, Florjana Viternika, Josipa Kajzerja, Jakoba Sečnjaka, Ivana Pušnika, Josipa Top-liča, Karla Sečnjaka, Ivana Freccja, Franca Stefiča, Petra Mežnarja, Poldija Kotnika, Otona Vidmana, Vincenca Stoparja, Ulbinga, Ivana Gruberja. Godbeni predvodja je bil Pos-pišil.
Vsi godbeniki so bili delavci, instrumente pa so si kupovali sami. Prvi nastop so imeli na lepo nedeljo, dne 1. septembra 1902. S štirimi koračnicami, kolikor so se jih naučili, so nastopili pred domačimi poslušalci. Za kraj je bila to velika senzacija, pa tudi velika kulturna pridobitev.
Število godbenikov je iz leta v leto raslo, tako da je leta 1910 godba štela že 30 mož-Igrali so na raznih gasilskih, lovskih in pO' dobnih prireditvah. Igrali pa so tudi ob raznih godovih in »ohcetih«. Bili so znani že daleč naokoli, zato ni čuda, da so jih vabili od Celja do Celovca. Pri pogrebih tukajšnjih ga-silcev so igrali zastonj.
Marsikateri godbenik je moral ob izbruhu vojne odriniti na fronto. Vrnilo se jih je le nekaj. Zaradi vojne in ker ni bilo več godbenikov, so leta 1916 guštanjsko godbo razpustili. Po končani vojni pa ni bilo lahko dobiti godbenikov, da bi jo ponovno sestavili.
Meseca aprila 1923 je osrednje društvo kovinarjev skupaj z obratnimi zaupniki ustanovilo jeklarniško godbo. Prvi načelnik in ustanovitelj je bil Luka Juh, godbeni predvodnik in odbornik pa Matija Gradišnik.
Meseca februarja je izbruhnil požar pri Laj-mižu, meseca junija pa pri Plesniku.
Leta 1903 jim je Konrad Rosenbauer iz Linza poslal ponudbo za brizgalno v vrednosti 1300 kron. V tem letu bi morali plačati 500, leta 1904 400, ter leta 1905 400 kron, in to brezobrestno. Na vse strani so pošiljali prošnje za dodelitev denarnih sredstev, da bi mogli kupiti novo brizgalno. Ob 25-letnici obstoja društva so podelili nekaterim zaslužnih! članom diplome. Dobili so jih: Johan Husar, cevovodja, Jakob Prosen, Florjan Kučar, Aleks Husar, Franc Joph, Matevž Kramer, Klemen Mihelač, Johan Senica, Fridolin P°' dršan, Filip Schuman, Josef Kleinerchen in Agnes Tschebul.
Mesto Slovenj Gradec je pogosto trpelo zaradi požarnih nesreč. Najhujši sta bili v letih 1632 in 1903.
Dne 12. aprila 1632 je po neprevidnosti neke gospodinje nastal ogenj, ki je upepelil vS® mesto razen cerkve sv. Duha, sirotišnice h1 Tottenbergerjevega stolpa. Pri tem požaru S° zgoreli takratni mestni sodnik Krištof Progi' njegov sin in 9 drugih oseb.
Dne 10. maja 1903 pa je nastal v mestu P°' žar, ki je uničil 88 stavb. Goreti je začelo v Cerkveni ulici. Ker so bile malone vse his® s škodljami skrite in je nastal močan južni veter, se je ogenj razširil tudi na glavno uli®°’ Požar je uničil vsa poslopja tega dela mesta razen hiše trgovca Winklerja. Zaradi viharja se je razširil s tako hitrostjo, da so ljudje komaj rešili svoje življenje. Človeških žrtev sicer ni bilo, pač pa je zgorela vsa živina. Številnim gasilnim društvom ter vojaštvu iz Mh' ribora in Celja se je po skoro dvodnevnem naporu komaj posrečilo pogasiti požar, ki Sa je baje povzročila zlobna roka požigalca.
Pri gašenju tega požara so sodelovali tudi guštanjski gasilci, za kar jim je nozneje deželni glavar iz Gradca poslal posebno pismeno zahvalo.
V letih od 1904 do 1914 so prirejali vsako' letne prireditve, pridno so vadili ter pobiran članarino.
Leta 1904 so kupili novo brizgalno, za ka* so morali firmi Rosenbauer nakazati 50 kroh akontacije.
Naslednje leto pa so kupili mehanično lestev na kolenih.
Leta 1910 so dobili drugo brizgalno, izdelek firme Rosenbauer iz Celovca, ter 250 m ceVj-Članstvo je naraslo na 85 mož. Pridobite'' opreme so praznovali z veliko proslavo, ki s se je udeležili tudi gasilci iz oddaljenih krajev. Prireditev je bila uspešno izvedena, P tudi dobiček je bil precejšen.
Marca je požar zajel ves zahodni del Crh® ter ga upepelil.
35-letnico obstoja društva 1913 so proslav' ljali v mesecu avgustu, tega meseca pa so guštanjski gasilci udeležili tudi okrajnega ga' silskega dneva v Dravogradu.
Guštanjski gasilci leta 1902. Sedijo od leve: Luka Smavcer, Filip Krajger, Franc Jopp Johan Husar, Jakob Prosen, dr. Josip Hbhn — guštanjski zdravnik in poveljnik, Jurij Salcr Pavel Trobe, Peter Care, Josip Sirnik, Josip Caks. Stojijo I. vrsta: neznan, Leopold Roženk ’ Anton Pernat, Johan Skrivarnik, Johan Zalokar, neznan, Matija Veter, Avgust Smolak Franc Trenan Stojijo II. vrsta: Franc Ledinek, Josip Gruber, Filip Šumah, Matija Kramer, Klemen Mihelač Jurij Repotočnik, Rudolf Apšner, Anton Čadež, Valentin Mrak. Stojijo zadaj: Sperdin Rokus’ Sebastijan Siher, Franc Hartman, Josip Senica, Anton Saria, Ivan Smavcer, Florjan Kučer’ Fridl Roženk — edini še živeči, sedaj je star 98 let in Ridla.	’
Meseca julija 1914 je izbruhnila 1. svetovna Vojna, vpoklicanih jc bilo precejšnje število gasilcev. Društveno delo je zamrlo, le članarino pri zaostalih so še pobirali.
Avstrijska vlada je leta 1916 pozvala društva, naj prodajo vsa orodja iz bakra in medenine, zlasti spojke, valje ročnih brizgaln, fočnike, hidrantne nastavke, čelade, svetilke tn podobno.
Leto pozneje sta Gasilska zveza in Rdeči križ podpisala pogodbo o sodelovanju pri reševanju in ustanovitvi reševalnih kolon, ki jrna j o naslednje naloge: 1. nuditi prvo pomoč in prevažati bolnike, 2. oskrbovati skladišča, j 3. sodelovati pri javnem zdravstvu (dezinfekcijska služba), izvežbati in izšolati moške in bolniške strežaje.
Kljub sporazumu z Rdečim križem je v letih 1917—1918 popolnoma prenehalo vsako organizirano delo. Gasilstvo je zaživelo šele po | Prvi svetovni vojni.
Vodilni gasilci od leta 1919 do 8. 5. 1945.
Jurij Šafer — poveljnik — načelnik od 1919 (1907) do 1927
Ivan Zmavcer — načelnik od 1927 do 1928,
in namestnik načelnika 1926/27
Dr. Boštjan Erat — načelnik od 1930 do
1932, predsednik od 1933 do 1936
Karl Bevc — predsednik in poveljnik od
1937 do 1941 (do okupacije) leta 1940 samo
predsednik.
Maks Gigcrl — občinski gasilski vodja med okupacijo (1941 do 8. 5. 1945)
Anton Konečnik — namestnik poveljnika 1924 in 1925, podnačelnik in poveljnik 1930 do 1932, poveljnik 1933 do 1936 Franc Kave — namestnik poveljnika od 1919 do 1923, 1937 do 1939, poveljnik v letih 1928 in 1929 ter 1940. Namestnik poveljnika 1932 do 1936.
Franc Gradišnik — podpredsednik — leta 1940.
Engelbert Gostenčnik — podpredsednik leta 1940
Tajniki:
Josip Dolinšek — od 1919 do 1929 (leta 1926 27 in leta 1930 je bil namestnik tajnika)
Aleksander Skutnik 1926—1927 Kark Bevc — 1930 do 1936 Miroslav Tassotto — 1937 do 1940 Franjo Gorenšek — 1941, do okupacije in Ivan Marošek — 1941, do okupacije.
Blagajniki:
do leta 1926 manjkajo podatki.
Ferdo Lečnik od 1927 do 1930 Franc Suler leta 1931 Robert Jamšek od 1932 do 1937 Ivo Vravnik leta 1938 in 1939 Ivan Cvetko leta 1941 do okupacije.
Obdobje 1919 do 8. maja 1945 Jugoslovanska gasilska zveza v Ljubljani
Dne 15. decembra 1918 je bilo v Ljubljani Posvetovanje, ki je zgodovinskega pomena za Jugoslovansko gasilstvo. Namen zborovanja le bil združitev gasilstva iz celotne države v Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana. Na Zborovanju je bilo sedem odbornikov »Slovenske deželne zveze prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem«, sedem odbornikov “Kranjske deželne gasilske zveze« in dva odbornika »Zveze slovenskih prostovoljnih požarnih bramb za Spodnje Štajersko«.
Zastopniki slovenskega gasilstva so v Ljubljani sprejeli naslednjo izjavo: »Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana, v kateri so združena vsa slovenska gasilna društva s sedežem v krajih, ki spadajo v ozemlje Narodne tdade v Ljubljani ter združujejo že danes nad 250 gasilnih društev in nad 8000 članov, radostno pozdravljajo osvoboditev slovenskega haroda iz tisočletnega robstva tujih narodov }u združitev slovenskega naroda z ostalimi Jugoslovanskimi narodi...
Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je v ju-hiju 1919 potrdilo pravila gasilske zveze.
Občni zbor »Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani« je bil 1. junija 1919 ob 10. uri v veliki dvorani mestnega doma.
Vclikovška gasilska župa
Gasilskim društvom iz velikovškega okraja so tik pred nemško zasedbo poslali vabila, naj
se pridružijo Jugoslovanski gasilski zvezi v Ljubljani. Zasedba je preprečila načrte.
Ker so se razmere na južnem Koroškem vsaj za silo uredile, vabijo koroška gasilska društva, da prijavijo svoj pristop k Jugoslovanski gasilski zvezi Ljubljana.
Ko bo dovolj ali pa vsaj primerno število gasilskih društev, jih razdelimo po gasilskih župah, dotlej pa ostanejo v neposrednem stiku z Zvezo.
Gasilska župa v Velikovcu je imela 30 društev v vsem tedanjem okraju. Še pred dokončno odločitvijo o usodi Koroške, to je pred plebiscitom, je bila velikovška gasilska župa ukinjena, ostale pa so slovenjegraška, boroveljska, in mariborska.
Mrtvilo se je v gasilskih društvih vleklo v letih 1919 in 1920. Deloma je bila temu kriva negotova situacija na Koroškem (društva so bila vsa v nemških rokah), deloma pomanjkanje nadrejene organizacije.
Ko se je po nesrečnem koroškem plebiscitu situacija kolikor toliko razčistila in je gasilska zveza ustanovila za našo dolino gasilsko župo korotansko, so v zimi 1920/21 tudi gasilska društva vzeli v roke novi, slovenski odbori.
Ustanovni občni zbor gasilske župe veli-kovške je bil dne 24. maja 1920 v Sinči vasi, in sicer v orodišču tamkajšnjega gasilskega društva. Gasilska društva — med drugimi tudi Guštanj — vabijo na ustanovni občni zbor. Poleg načelnika in njegovega namestnika naj se tega zbora udeleži še en odposlanec društva.
Pripomba: Gasilska društva iz slovenjgraškega, boroveljskega, mariborskega in velikovškega okraja, ki še niso prijavila pristopa k »Jugoslovanski gasilski zvezi«, vabijo, da nemudoma prijavijo svoj pristop, vsaj do ustanovnih občnih zborov, zakaj pravico glasovanja in volitve bodo imeli le zastopniki onih društev, ki pred ustanovnim občnim zborom prijavijo svoj pristop k »Jugoslovanski gasilski zvezi Ljubljana« v Ljubljani.
Iz pravil je razvidno, da je bil stari društveni zakon novembra 1918 razveljavljen, maja 1919 pa zopet potrjen.
Pokrajinska uprava je preko okrajnega glavarja na Prevaljah naročila gasilskemu društvu v Guštanju, naj čimprej sprejme vzorna pravila, ki jih je izdala Jugoslovanska gasilska zveza.
Priskrbeli so tudi nove članske knjižnice ter nov vežbovnik. Prej so bila povelja bolj ali manj nemška, oziroma so jih gasilci po svoje v slovenščino prevajali. Nekako od te-izvira. tedanje povelje »riti proti lipi«. V bližini gasilskega doma je stala namreč ve-lika lipa, pa so si ustrezno povelje po svojem prikrojili.
Gasilska društva, ki so bila združena v Jugoslovanski gasilski zvezi v Ljubljani, so bila razdeljena na župe. Pod gasilsko župo korotansko so spadala sledeča društva: Dravograd Crna, Guštanj, Mežica, Prevalje.
Iz blagajniških knjig je razvidno, da je bil podporni član od leta 1922 do 1928 tudi Prežihov Voranc-Lovro Kuhar.
Zopet je zaživelo društveno življenje. Znova so začele krožiti nabiralne pole. Zopet so začeli prirejati gasilske venčke, da bi prišli do denarnih sredstev, ki so vedno primanjkovala.
Omenjajo tudi gasilski pozdrav, ki se glasi takole: Sovraštva ne gojimo, poznamo le pomoč, pomagat prihitimo, naj dan je — temna noč.
Leta 1923 pa so že proslavljali 45. obletnico obstoja.
Pri blagoslovitvi novih zvonov v Guštanju dne 24. in 25. marca 1924 so bili polnoštevilno zastopani tudi tukajšnji gasilci.
Ob peti obletnici osvoboditve Mežiške doline je bila v Guštanju velika slavnost. Tedaj so v Dobrijah odkrili spomenik Franju Malgaju. Te proslave so se udeležili gasilci cele Mežiške doline.
Korotanska gasilska župa je imela svoj občni zbor dne 23. marca 1924. Za župnega načelnika je bil izvoljen Tom Fiirber, sedež Pa, bil v Mežici. Pokrajinski zlet J.G.Z je bil meseca junija v Šoštanju.
Veliki župan mariborske oblasti je leta 1924 ukazal podeliti najvišja odlikovanja z zlato kolajno za civilne zasluge gasilcem: Juriju Saferju, Ivanu Husarju, Filipu Krajgerju, Leopoldu Roženku, Viktorju Žagarju in Valentinu Mraku.
S srebrno kolajno za civilne zasluge so bili leta 1925 odlikovani gasilci: Josip Kaiser Anton Skrivarnik, Leopold Lerh, Matija Mar-zel, Ivan Tevž, Pavel Trunki, Maks Losch, Florjan Kučer, Ivan Legner, Franc Hartman, AVa!>1 Frece> Eranc Kamnik, Jakob Mežner, Andrej Kert, Martin Grabner. Na izrednem
občnem zboru Korotanske gasilske župe leta 1925 so odklonili, da bi se župa povečala, vendar so se iz slovenjgraške župe v korotansko premestila sledeča gasilska društva: Maren-berg, Muta, Ribnica, Vuhred in Vuzenica. V guštanjskem društvu je bilo v tem letu včlanjenih 109 gasilcev.
Korotanska gasilska župa je izročila diplomo častnemu članu župnega predsedstva Juriju Saferju, ker je tako sklenil občni zbor v letu 1924.
Župno nadzorstvo je zahtevalo od društva, naj čimprej uredijo vse po navodilih. Zapisnike naj dostavljajo v poslovnem slovenskem jeziku, naložiti morajo dnevnik, voditi točno knjigo požarov, zapisnike vaj ter udeležbo. Po občnem zboru morajo takoj poslati zapisnik župi ter poročati o izidu volitev. Na občnem zboru leta 192G so za častnega člana društva med drugimi proglasili tudi grofa Jurija Thurna.
Meseca septembra je bila skupna vaja na Prevaljah. Vaje se je udeležilo tudi 70 guštanj skih gasilcev. Zaradi pomanjkanja vode je bila vaja neuspešna. Pohvaljeni pa so bili gasilci, ki so bili disciplinirani.
Iz tajniškega poročila leta 1927 je razvidno, da je bila prva gasilska župa za Mežiško dolino ustanovljena 15. 4. 1920. Za predsednika in načelnika je bil izvoljen Jurij Safer iz Guštanja. Društvo je 1. maja 1921 pristopilo k jugoslovanski gasilski zvezi Ljubljana.
Guštanjski gasilci so se junija 1927 udeležili blagoslovitve prve motorne brizgalne na Prevaljah. V tem mesecu pa so imeli tudi predavanja iz prve pomoči. Precej gasilcev se je udeležilo na župnega zleta v Libeličah.
Društvo je pridno zbiralo denar za novo motorno brizgalno. V ta namen so priredili veliko tombolo. Veliki župan mariborske oblasti jim je poslal enkratno podporo v znesku 2000 din. Začeli pa so tudi že razmišljati, da bo treba povečati gasilski dom, kjer bodo imeli shranjeno motorno brizgalno, razen tega pa tudi garažo za nov reševalni avtomobil, ki ga je v tem letu dobil RK Guštanj.
Kolo jugoslovanskih sester v Dravogradu je meseca oktobra odkrilo spomenik dvajsetim vojakom, padlim v koroških bojih leta 1919. Pri tem odkritju so sodelovali tudi gasilci.
Razmišljali so tudi, kako bi na sejmišču -zgradili bazen za primer požara. Meža je bila preoddaljena, studenci pa precej suhi. Dostavljali so prošnje na občino, da jim priskrbi denarna sredstva, o tej želji pa so tudi obvestili Korotansko gasilsko župo. Občinski od-
bor (župan Juh), pa je sporočil, da je za naslednje leto predvidenih 10.000 din za gasilstvo. Denar je namenjen za motorno brizgalno, ki naj bo tako močna, da bodo črpali vodo tako daleč, kolikor bo potrebno, kolikor to ni mogoče, naj se odpovedo črpalki ter zgradijo bazen.
Gorelo je pri Lampretu, na Javorniku in pri Pongracu na Ravnah. Magistrat Guštanj je za leto 1927 postavil v svoj proračun 5000 din za novo brizgalno.
50. občni zbor je bil 8. januarja 1928. Zaradi obolelega načelnika Jurija Šafarja, je občni zbor vodil namestnik Franc Kave. Uvedli so nova vojaška povelja. Ustanovili pa so tudi sanitetno-reševalni oddelek pod vodstvom dr. Erata.
Magistrat Guštanj (župan Juh) je sklical zastopnike gasilskega društva ter RK Guštanj, da so si ogledali zemljišče, kjer naj bi zgradili garaže ter skladišča goriva. Zgradba pa mora ostati kot neprenosljiva last občine Guštanj.
O proslavi ob 50-letnici je Gasilec 1. septembra zapisal:
»Dne 15. julija 1928 je obhajalo prostovoljno gasilsko društvo v Guštanj u 50-letnico obstoja, gasilska župa korotanska pa je priredila isti dan župni zlet v Guštanju. Z dopoldanskim vlakom je prispelo preko 200 gasilcev, da prisostvujejo redki slavnosti. Posebno častna je bila udeležba društev Mežica in Prevalje, ki sta prispeli s svojimi godbami. S kolodvora so odkorakala društva, preko 300 članov, s tremi godbami (Guštanj, Mežica, Prevalje) po lepo okrašenih ulicah na trg, kjer je župnik J. Rehar daroval sv. mašo. Po maši je navzoče pozdravil načelnik Zmavcer, posebno vladnega svetnika R. Koropca s Prevalj, ki je tudi počastil to redko slovesnost s svojo navzočnostjo. Za domačim načelnikom je zbrane goste pozdravil v imenu domače občine Luka Juh. Vladni svetnik Koropec je naglasil, kake važnosti je gasilstvo in se pohvalno izrekel o napredku in požrtvovalnosti gasilstva. V imenu gasilske župe korotanske je pozdravil navzoče župni načelnik Vončina Ciril iz Mežice. Zahvalil se je poleg že navedenih tudi tovarišem iz gasilske župe Slovenjgraške ter Ferku, kot zastopniku starešinstva imenovane župe. Vončina je poudarjal, da se moramo ob vsaki priliki zavedati gasilske ideje in kar je glavno, gasilski program pravilno razumeti in izvajati. Ne s paradami, temveč z delom bomo dosegli uspehe in utrdili obstoj posameznih društev. Zavedati se tudi moramo, da nas bo tudi javnost cenila in sodila le po uspehih. Po mimohodu je zastopnica guštanj skih žen in deklet v imenu istih pripela krasna traka na zastavi guštanj skega in mežiškega gasilskega društva v spomin 50-letni-ce obstoja. Ob 14. uri se je vršila gledalna gasilska vaja domačega društva, ki je izpadla zelo dobro. Brizgalne in vse orodje je delovalo brezhibno. Popoldanska veselica je dobro uspela, ker je bilo krasno vreme, tudi je bilo preskrbljeno v vsakem oziru v popolno zadovoljstvo posestnikov. Popoldne je prispelo tudi društvo Kotlje s svojo godbo, tako, da so na veseličnem prostoru igrale štiri godbe. Proslava se je zvršila v naj lepšem redu in bo ostala vsem posestnikom v naj lepšem spominu.«
Julija je izbruhnil požar v shrambi za seno na Čečovju. Lastnik Ivan Krajger je tedaj zgorel. Pri Filipu Merkaču, Štalekerju v Kotljah se je novembra 1928 vžgalo gospodarsko poslonje.
Požar v mizarski delavnici pri Matiji Ledineku je izbruhnil 20. januarja 1929, naslednji dan pa je gorela rafinerija tovarne Gol v Dravogradu. Pri tem požaru sta tukajšnja gasilca Hubert Legner ter Robert Jamšek komaj ušla pred padajočim zidom, za kar sta prejela posebno pohvalo.
51. občni zbor so imeli marca 1929. Izrekli so mnogo zahval za pomoč in sodelovanje ob 50. obletnici. Tovarna jim je prizidala gasilski dom v izmeri 4,5 metrov X 18 metrov. Društvo je tedaj štelo 126 članov. Skoraj vsi so imeli paradne uniforme in nove delovne obleke.
Od Rudolfa Pleinarja so dobili avtomobil »De dion pouton« za društvene namene. Novo motorno brizgalno so blagoslovili julija 1929. Botra je bila grofica Sofija Thurnova.
Odbor narodno kulturnih društev v Guštanju je 9. junija 1929 proslavljalo 10. obletni-
Jakob Prosen — prvi poveljnik 1878
co osvobojene Mežiške doline, ki so se ga udeležili tudi tukajšnji gasilci.
Dne 31. avgusta je umrl Jurij Šafer, dolgoletni načelnik — častni ter prvi predsednik in načelnik Korotanske gasilske župe. Pokopan so ga z vsemi gasilskimi častmi.
Leta 1930 je društvo štelo 117 članov. Na občnem zboru so dolgoletnemu in vestnem11 tajniku Josipu Dolinšku izrekli zahvalo za njegovo delo. Pridno in natančno je opravljal tajniške posle društva vsa leta. Kot občinski tajnik tolstovrške občine je za kopile dopisov uporabljal stare občinske akte ter tako pripomogel, da so še danes ohranjeni v gasilskem arhivu (kakšna štednja). Zahvalili Pa so se tudi Josipu Sikori, ki je gasilski arhiv tako vestno čuval, da je še danes ohranjen.
Na dan zaščitnikov gasilcev za sv. Florjana so dne 4. maja 1930 pripeli na društveno zastavo nov trak, ki ga je darovala kot spomin na blagoslovitev motorne brizgalne grofica Sofija Thurn. Vsa slavnost se je vršila pred guštanj skim magistratom.
Kongresa Jugoslovanske gasilske zveze V Krškem so se udeležili sledeči člani: Rajko Kotnik, Josip Sater ter Robert Jamšek z zastavo.
Župni zlet Korotanske gasilske župe se Je vršil dne 6. julija 1930 v Mežici. Društvo je bilo zastopano s 25 gasilci.
Od grofa so kupili avtomobil in ga predelali za gasilske potrebe. To vozilo je služilo še dvajset let svojemu namenu (Steyr).
Korotanska gasilska župa je sporočila, d* morajo po naročilu JGZ Ljubljana odstranit' z vseh društvenih praporov ter spraviti V arhiv vse tujejezične trake, prapore, kar Je na praporih v prejšnjih deželnih barvah, ker je vse to nasprotno ideji Jugoslavije.
Kmalu zatem je po nalogu sreskega načelstva na Prevaljah žandarmerijska postaja V Guštanju odvzela društveno zastavo, drog za zastavo ter raznovrstne trakove. Sele marca 1931 so vse to dobili vrnjeno. Da bi gasile1 prišli do denarja za novo zastavo, so jo ponudili v odkup grofu Vincencu Thurnu za vrednost nove zastave — približno 6 do 7000 din. Le temu se je zastava zdela predraga, Pa je nakup odklonil. Trak, ki ga je poklonila njegova žena, je vzel nazaj ter društvu nakazal denar, kolikor je stal prej ta trak. Zupne-
Dr. Boštjan Erat — član GD je postal 1. 5.1928-Predsednik je bil od 1930 do 1936. Bil je us^a* novitclj Rdečega križa in reševalne službe v Guštanju
Prva brizgalna prostovoljnega gasilskega društva Guštanj iz leta 1904. Poleg nje stoii nstan™ ni član Filip Krajger. To brizgalno so prodali leta 1935.
p zleta v Mežici ter blagoslovitve nove mo-| ‘Orne brizgalne se je članstvo udeležilo z za-J stavo.
Novembra 1930 je bila slavnostna otvoritev Jiovega Sokolskega doma, kjer so bili navzoči tudi gasilci.
J V Črni je dne 15. novembra izbruhnil ve-| uk požar. Med gašenjem je nekdo vlomil pri : tamkajšnjem načelniku ter odnesel 12.000 din.
| ” grofovi žagi v Mušeniku je bil septembra j Požar, ki pa so ga kmalu zadušili.
Na občnem zboru leta 1931 so sklenili, da bodo prodali staro ročno brizgalno ter moštve-I Ut voz ter povečali cevni stolp.
V Guštanju je bila 15. junija 1931 velika poplava, reševalne akcije pa se je od 115 čla-U°v udeležila le četrtina gasilcev. Nekateri so ralši sedeli v gostilni ter opazovali, kako reševanje poteka. Črpali so vodo iz Žmavcerjeve hiše.
Julija so sodelovali tudi pri gašenju požara I ha Prevaljah.
| Na občnem zboru dne 6. marca 1932 je bil . 2a načelnika izvoljen dr. Boštjan Erat, za poveljnika Anton Konečnik, za njegovega namestnika Franc Kave, tajnika Karl Bevc in blagajnika Robert Jamšek, odbornikov 4 ter 3 Pregledniki računov.
Za Jožefovo 1932 so igrali igro »Revna kot cerkvena miš«, decembra istega leta pa igro sVražji Rudi«.
Ko je minister za trgovino in industrijo Ivan Mohorčič septembra 1932 obiskal Gu-rianj, so ga pozdravili tudi gasilci.
Na 54. rednem občnem zboru so ugotovili, ha šteje društvo 90 rednih, 16 častnih in 35 Podpornih članov.
Marca 1933 so imeli prvič predavanje o zaščiti proti strupenim plinom.
Društvo je začelo zbirati denar za nakup hove zastave. Pokroviteljstvo nad to veliko Proslavo, ki je bila 2. julija 1933, je prevzel hiinister fizičnog vaspitanja naroda dr. Lavo-slav Hanžek. Zastavi pa je botrovalo 24 bo-Iric. Zastavonoša je bil Ivan Zmavcer ml. V drog zastave so zabijali srebrne in zlate žeblje po ceni 50, oziroma 100 dinarjev. Ta proslava je bila povezana tudi z župnim zletom.
Z mnogoštevilnim zastopstvom so se proslave udeležila vsa sosednja društva, prispel le tudi zastopnik Jugoslovanske gasilske zve-^e iz Ljubljane, sreski načelnik ter mnogo drugih častnih gostov.
Zakon o organizaciji gasilstva
. 15. julija 1933 je kralj Aleksander potrdil 'h razglasil gasilski zakon, s katerim se je prvič urejala organizacija gasilske službe v kraljevini Jugoslaviji. Le-ta od svoje ustanovit-ye decembra 1918 ni imela urejenega področja javne službe, tako da je gasilska organiza-dija delala v skladu s tradicijo, svojimi pravili in razširjenostjo med ljudmi. Zakonska heurejenost dokazuje, kako malo so se takratni režimi in vlada brigali za varnost ljudi. ki v mnogih predelih Jugoslavije niso bili zavarovani za primer požara in so po nesreči največkrat obubožali.
Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana je sporočila, da morajo do 12. novembra 1933 sklicati izredne občne zbore. S tega zbora morajo odposlati pozdravni telegram kralju Aleksandru I. in ministru za telesno vzgojo naroda dr. Lavoslavu Hanžeku v Beogradu.
Društvo je imelo 101 rednega, 14 častnih,
1 ustanovnega ter 38 podpornih članov. Gasilci so na tem zboru morali zapriseči:
»Jaz kot član prostovoljne gasilske čete v Guštanju prisegam pred edinim Bogom, da hočem vladajočemu kralju in domovini zvest hiti, varovati narodno in državno edinost, svojo dolžnost po ustavi, državnih zakonih in gasilskih predpisih vestno vršiti, zapovedi svojih predpostavljenih slušati ter čast in ugled Sasilstva po vsem ščititi in v vsem delovanju kot gasilec se brigati izključno za obče dobro iako mi Bog pomagaj!«
Pod prisego se je podpisalo 79 gasilcev. Novembra 1933 je bil izredni občni zbor Korotanske gasilske župe. V ta odbor je bil 'zvoljen tudi Karl Bevc iz Guštanja.
Velika povodenj v Guštanju
Dne 23. septembra je bila v Guštanju velika povodenj. Preplavili sta reki Meža in Reka. Posebno velika nevarnost je bila pri Pe-
ruciju in pri Oražnu. Noč in dan je osem gasilcev pomagalo reševati ogroženi hiši.
Na Brdinjah pri posestniku Alojzu Lesjaku pa je decembra 1933 požar uničil stanovanjsko poslopje. Devet gasilcev je skušalo v hudem mrazu rešiti, kar se je še rešiti dalo. Zaradi velikega mraza so celo cevi popokale.
Pri posestniku Florjanu Kamniku Brdinje je požar februarja 1934 uničil stanovanjsko hišo in hlev. Gasilo je 11 gasilcev.
Marca 1934 so igrali v Sokolskem domu igro »Nedolžni lahkoživec«.
Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana je naročila, da morajo od 1. januarja 1934 voditi statistiko požarov, potresov, plazov in poplav.
Septembra in decembra 1934 se je več kot 20 guštanj skih gasilcev udeležilo celodnevnih tehničnih tečajev v Dravogradu in na Prevaljah.
Gasilski avtomobil Steyr so preuredili za prevoz moštva, izdelali pa so tudi prikolico za motorko in cevi. Stari avtomobil De Dion Pouton so odjavili. Meseca junija 1935 so v enem dnevu izbruhnili v tovarni kar trije požari. Vse tri požare so pravočasno pogasili. V tem mesecu pa je pogorelo tudi gospodarsko poslopje in hlev, ki je bilo vse pod eno streho, pri Čarfu v Guštanju. Ta požar je gasilo 25 gasilcev.
V mesecu maju so imeli župni tečaj, predavanje o gasilstvu ter o jetiki. Gasilci so se udeležili tudi velikega narodnega tabora, ki je bil 1. septembra 1935 na Poljani. Po celi Dravski banovini je bil 9. in 10. novembra 1935 dan narodne obrambe. V letu 1936 so se vrstili tečaji in predavanja za gasilce, ki so nameravali polagati izpite za podčastnike in častnike. Občni zbor so imeli 26. januarja 1936. Predsednik je ostal dr. Erat, kulturno prosvetni odsek pa je prevzel Karl Bevc.
Gasilska četa je leta 1936 izstopila iz gasilske zajednice »Samopomoč«.
V gradu Javornik je oktobra 1936 izbruhnil požar. Vnel se je dimnik za posle. Zaradi hitrega posredovanja se požar ni razširil. Kritizirali pa so nekatere gasilce, ker niso pospravili orodja.
Kongresno kolajno so leta 1936 in 1937 prejeli: Hubert Legner, Anton Konečnik, Karl Bevc, Bogomir Plešnik, Ivo Wankmiler, Blaž Lave, Filip Lečnik, Mihael Zavodnik, Franc Steki, Franjo Jelen, Ivan Zabukovec, Franc Cokan, Miroslav Tassotto, Ivan Šišernik, Robert Jamšek in Viktor Ule.
Za dolgoletno in požrtvovalno delo je bilo
17.	oktobra 1937 odlikovanih 48 gasilcev, in sicer: Filip Krajger, Franc Sušnik, Maks Leš,
Josip Kajzer, Leopold Lerh, Franc Kave Jakob Mezner, Franc Suler, Josip Sikora, Ivan Zmavcer, Ivan Verčko, Aleš Skutnik, Anton Rebernik, Ivan Milovnik, Josip Mezner, Stefan Šteharnik, Anton Čadež, Franjo Hartman, Anton Mori, st. Rok Vušnik, Alojz Kor-per, Jakob Kokal, Josip Vidrih, Anton Konečnik, Matija Ledinek, Josip Marošek Lovro Krivograd, Josip Stifnik, Jakob Gruber Ivan Ladinek, Alojz Tassotto, Franjo Stefič' Robert Jamšek, Franjo Jelen, Filip Lečnik’ Bogomir Plešnik, Ivan Šišernik, Ivo Wankmi-ler, Franc Obritan, Ožbi Arnold, Ivan Logar Karl Bevc, Hubert Legner, Miroslav Tassotto, Franjo Steki, Viktor Ule, Ivan Petrač in Martin Skitek.
Decembra je društvo v Sokolskem domu priredilo veseloigro »Zakonci stavkajo«.
Požari:
1.	maja 1937 je pogorela hiša in gospodarsko poslopje »Steharska bajta« na Tolstem vrhu. Gasilci niso mogli posredovati, ker na kraju požara ni bilo vode, pa tudi zaradi pre-oddaljenosti in hribovitega terena.
g°rel° tudi Pri Ivanu Repotočniku pd. Klošterniku na Tolstem vrhu, kjer je zgorela žitnica, hlev ter vse poljedelsko orodje. Ceta ni posredovala, ker je bilo že prepozno.
Največji požar pa je izbruhnil decembra 1937 v tovarni lepenke na Prevaljah. Pri gašenju sta se ponesrečila dva prevaljska gasilca. Zaradi mraza se je pokvarilo približno 150 metrov cevi.
Vrsta požarov, ki so jih gasilci našli večinoma že v polnem razmahu in so jih udušili dokazuje, da je bila izvežbanost primerna in da se je članstvo vedno zavedalo svojega gesla — bližnjemu na pomoč, naj bo kjer in kadarkoli.
Društvo je leta 1938 sklenilo z zavarovalnico SL A VIJ A V Ljubljani požarno zavarovanje. Pri Francu Gostenčniku, pd. Mraku na Selovcu, sta aprila 1938 pogorela hiša in hlev. Gasilcev niso klicali, saj v bližini ni vode.
Marca 1938 je bil v šoli v Dravogradu po-učni tečaj o bojnih strupih, obrambi ob napa-du iz zraka, zaščiti pred požari in reformiranju čet. Protiplinska razstava v posebnem vlaku na kolodvoru na Prevaljah je bila aprila 1938 (obramba v primeru plinskih napadov sovražnika iz zraka).
Kraljeva banska uprava v Ljubljani je predpisala vaje prebivalstva pred napadi iz zraka, ki naj bi bile oktobra. Izvedli naj bi tudi vaje v zatemnitvi. Izdana so bila posebna navodila in zadolžitve za gasilce vsake če-
Odlikovanje z zlato svetinjo za civilne zasluge so prejeli leta 1924 naslednji gasilci: od leve: Viktor Žagar, Filip Krajger, Jurij Safcr, Johan Ilusar, Leopold Roenk in Valentin Mrak
te. Izdelan je bil tudi celoten plan za nočne vaje proti napadu iz zraka.
Oficirske izpite so leta 1938 opravili gasilci: Franc Gradišnik, Rajko Kotnik, Bogomir Plesnik, Hubert Legner, Josip Sater, Mirko Tas-sotto, Josip Skof, Blaž Kave, Karl Bevc in Ivo Wankmiler.
Podoficirski izpit pa sta položila Josip Šteharnik in Ivan Matajdl.
Aprila so odigrali igro »Nobene žene več«.
Gasilska zajednica dravske banovine Ljubljana je izdala okrožnico, da se morajo gasilci udeležiti proslave, ki jo prireja Narodni odbor v počastitev proslave 20-letnice Jugoslavije'na Prevaljah, kjer bo 25. septembra 1938 koroški narodni tabor.
Gozdna uprava grofa Thurna na Ravnah je v spomin Luke Kerta in Folteja Vezjaka, ki sta izgubila življenje pri požaru v papirnici, vzidala v obnovljeni tovarni lepenke v Zagradi pri Prevaljah spominsko ploščo.
Avgusta je bil v Ljubljani gasilski kongres. Prikazali so obrambo pred naoadom iz zraka. Na tem kongresu so guštanjski gasilci nastopili z naraščajem.
V tem letu, ko se je že pripravljal svetovni požar, je oblast naročila, da mora imeti tovarna svojo gasilsko enoto.
Za prelomnico v organizaciji industrijskega gasilstva moramo šteti ravno to leto. Tedanja oblast je zahtevala od vodstva tovarne, da v požrtvovalnem pogledu osamosvoji in ustanovi pravno samostojno gasilsko enoto. Kapitalističnemu ustroju podjetja pa izdatki za gasilsko četo niso ugajali, zato je podjetje organiziralo gasilski vod, ki je bil podrejen gasilski četi Guštanj. Organiziral ga je povsem po načelu prostovoljstva, nesebičnega žrtvovanja za ohranitev proizvodnih naprav, ki so bili življenjski pogoj za člane in za ostale delovne tovariše. Za predsednika in poveljnika je bil izvoljen Engelbert Gostenčnik, za Poveljnikovega namestnika pa četni poveljnik Franc Gradišnik. Gasilski vod je s tem postal samostojno telo.
Gasilski vod je štel tedaj 36 članov, 3 oddelke po 10 gasilcev in poveljstvo. Začel se je vidno uveljavljati.
V tem letu ni bilo požara. Izvršujočih je bilo 70, podpornih 37, samaritani pa 4. Razpustili so kulturno prosvetni odsek.
Podružnica sv. Cirila in Metoda Tolsti vrh je leta 1939 poslala vsem društvom guštanj -ske občine poslanico o dejavnosti društev. Društva naj nemoteno nadaljujejo svoje društveno delo, toda v tem nevarnem času naj odstranijo medsebojne nestrnnosti in naj se zedinijo v delu za narodno obrambo posebno na severni slovenski meji. Dogodki nas vsak dan znova opominjajo. Strnimo svoje vrste v teh usodepolnih časih v pospešenem in osve-
ženem delu za boljšo sedanjost in bodočnost (predsednik Rudolf Šimon, tajnik Jože Jordan — oba učitelja).
Guštanj je v aprilu obiskal ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Pri sprejemu je bila tudi gasilska četa. Banu so predali spomenico, v kateri ga obveščajo, da društvo v tem letu proslavlja 60-letnico obstoja. Kupiti nameravajo novo ročno brizgalno za zračno peno in prenoviti društveni dom. Stroške bo krila velika javna tombola, zato je četa zaprosila za 6000 tablic. Ministrstvo pa jim jih je odobrilo le 3000. Zato so ga zaprosili za vsaj 4000 din podpore.
Proslava 60-letnicc
Društvo se je že mnogo prej začelo priorav-ljati na proslavo 60-letnice, ki naj bi bila 2. julija 1939. Poslali so vabila in prošnje na razne strani.
Na dan proslave je bilo vse zelo slavnostno. Zvečer baklada, naslednji dan slavnostna seja. Na žunnem nastopu je bila velika vaja z vsem orodjem. Naraščaj pa je pod vodstvom Miroslava Tassotte nastopil s prostimi vajami. Kongresni odbor gasilske zajednice v Ljubljani je zastopal Boris Ivanc, ki je imel tudi slavnostni govor.
Decembra je bila v Guštanju nočna vaja v obrambi pred napadi iz zraka, združena z vajo za zatemnitev.
Med letom pa so bila za vse prebivalstvo predavanja o obrambi pred zračnimi naoadi.
7, razvojem gasilstva se je vedno močneje čutila notreba po gradnji novega gasilskega doma. ki naj bi snrejel pod streho tako mestne kot tudi industrijske gasilce. Posebno slednji so imeli zelo slabe in neprimerne prostore za shranjevanje opreme.
7e v tem letu je trško društvo kunilo ves material za gradnjo novega doma, prav tako je priskrbelo tudi že načrte in lokacijo. Toda
II.	svetovna vojna je nrekrižala vse načrte marljivih gasilcev. Kupljeni gradbeni material je pozneje okupator zanlenil ter raznrodal, oziroma so se z njim nekateri okoristili.
62.	občni zbor je bil 2. januarja 1940. leta.
G"sipka žima sreza Dravograd ,ie sporočila, da inozemci ne morejo biti iz.voljeni v novo četno unravo. Kmalu za tem sta kot ino-z.omca izstopila iz. društva Hubert Legner ter Osiander Karl.
•Teklarniški vod se je uradno priključil k matični četi 23. maja 1940.
Vajo v obrambi pred naoadom iz zraka so imeli meseca junija. Občina Guštanj (nredsed-nik Dominik Kotnik) ie določila, kdaj bodo vaje vojnih gasilskih čet ter dostavila seznam ljudi, ki so bili določeni za razne funkcije v primeru vojne. Vaje z zatemnitvijo so bile ju-
lija, avgusta, oktobra in novembra. Sodeloval je oddelek za motorko, ročno brizgalno, sanitetni oddelek, oddelek za odkopavanje ruševin, pokončavanje in čiščenje bojnih strupov. Sodelovalo je več ko 100 ljudi.
Izdelati so morali poseben načrt o organizaciji požarne ter reševalne službe. Gozd krojaškega mojstra Franca Hartmana iz Gušta-nja je gorel aprila 1940. Pri gašenju je sodelovalo 12 gasilcev.
63.	občni zbor je bil 26. januarja 1941. Navzočih je bilo 50 članov.
Izbruhnil je svetovni požar
Med okupacijo
Za občinskega vodjo prostovoljnega gasilskega društva je bil postavljen Maks Gigeri-
Iz maloštevilnih dopisov je razvidno, da so morali gasilci že maja 1941 predati občini inventurno stanje društvenega inventarja. Oddati so morali tudi razno posodo in steklenino.
Nemška uprava je julija v šoli na Prevaljah organizirala »prešolanje« — poseben seminar za gasilce iz Mežiške doline. Za vse je predvideno skupno kosilo, zato morajo gasi}' ci, ki se bodo udeležili tega predavanja, prinesti s seboj živilske karte. Priti morajo v civilnih oblekah. Državni vodja SS in šef nemške policije v ministrstvu za notranje zadeve je sporočil, da maloštevilnih gasilcev ne smejo odtegniti od gasilske službe. Kolikor bi kdo hotel prostovoljno prestopiti k S A, ima prednost gasilska služba. V Guštanju je ostalo še 31 gasilcev.
Okrajni gasilski vodja pa je julija 1942 tajno in hitro zahteval sporočilo, koliko poseduje društvo starih cevnih armatur (sklopk), veznih in viličastih komadov ter drugih medeninastih gasilskih pripomočkov, ki jih ne potrebujejo več.
Vse vodje gasilskih društev je pozval, naj v zimskem času marljivo vežbajo s svojim1 moštvi. Vse stroške je poravnala tukajšnje občina (župan Karl Osiander).
Oktobra 1942 je na Brezjem dvoru v Kotljah izbruhnil požar. Za 12-urno gašenje je dobilo 6 gasilcev odškodnino 50,40 RM.
Izdelali so načrt, koliko ljudi in kam morajo spraviti gasilsko orodje v primeru zračnega alarma.
Meseca februarja 1934 je vodja gasilcev sporočil občini, da ima 59 aktivnih ter 30 rezervnih mož.
Imeli so predavanja, čiščenje in podobno-Iz knjig je razvidno, da je bilo 1942. leta takšnih »Appelov«.
Več podatkov za medvojni čas ni na razpolago.
Iz potrebe in da bi okunator zaščitil prisvojeno imovino, je podjetje kunilo motorko z 8001 zmogljivosti na minuto in B cevi.
Med zasedbo ni bilo občnih zborov.
Vodilni gasilci od leta 1945 do 1978
Karl Bevc — predsednik od leta 1945 (P° vojni) do 1947
Franc Fišer — predsednik od leta 1948 do 1949
Mirko Tassotto — predsednik od leta 1950 do 1953
Ivan Žunko I. — predsednik od leta 1954 do 1961
Ivan Žunko II. — predsednik od leta 1962 do 1968
Jože Klemen — predsednik od leta 1969 d0
danes
Franc Gradišnik — poveljnik od leta 1945 (po vojni) do 1949
Jože Smid — poveljnik od leta 1950 do 1963
Dušan Brankovič — poveljnik od leta 1964 do 1966
Alojz Klančnik — poveljnik od leta 1967 do 1968
Miha Knez — poveljnik od leta 1969 do 1972
Vlado Mihin — poveljnik od leta 1973
Anton Kokalj — poveljnik od leta 1974 do 1975
Franc Krauzer — poveljnik od leta 1976 dalje
Miroslav Tassotto — tajnik od leta 1945 (p° vojni) do 1949
Huštanjski gasilski dom na dan proslave 60-letnice, dne 2. julija 1939
Jakob Vajs — tajnik od leta 1950 do 1968 Alojz Klančnik — tajnik 1969 do 1970 Ivan Veršnik — tajnik od 1971 do 1977 Majda Gola — tajnik od 1978 dalje Ivan Vravnik — blagajnik od leta 1945 (po v°jni) do 1947 Anton Konečnik — blagajnik od leta 1948 1949
Gino Roncelli — blagajnik od leta 1950 do 1955
Jože Škof — blagajnik od leta 1956 do 1958 Karl Pogorcvčnik — blagajnik od leta 1959 Jože Šteharnik — blagajnik od leta 1960 do danes.
Po osvoboditvi (1945—1978)
Nekdanji guštanjski gasilci so takoj po Osvoboditvi zopet začeli urejevati svoje vrste. Reselj e do društvenega dela je zopet zaživelo. Kljub povojnim težavam niso obupali. S pomočjo ljudske oblasti je gasilsko delo začelo dobivati novo obliko. Marsikaj je manjkalo, kar je okupator uničil, oziroma odpeljal. Toda to jih ni motilo, s trdno voljo, pa tudi z gasilsko trmo, so marsikatero težavo hitro odstranili.
Sekretar krajevnega odbora OF v Gušta-hju Luka Juh je 24. 6. 1945 sklical prvo gasilsko sejo pod vodstvom Franca Gradišnika. Ka tej seji so določili naslednji odbor: Karl Bevc — predsednik, Franc Gradišnik — po-veljnik in namestnik predsednika, Viktor Ule podpoveljnik, Mirko Tassoto — tajnik, Ivo ^ravnik — blagajnik, Blaž Kave -— orodjar, hamestnik Ignac Gradišnik, odborniki: Anton Konečnik, Avgust Šuler, Franc Gorenšek, Brane Steki, Gabrijel Jovan. Predlog novega odbora so dostavili občini in NM Guštanj. Po-°blaščenec pri OF je bil Franc Gradišnik.
Od oblasti so začela prihajati razna navodila in okrožnice o delovanju gasilstva. Okrožnica, ki jo je junija dostavil Okrožni odbor OF Maribor, odsek za notranje zadeve, daroča: Po odloku Ministrstva za notranje Sadeve pri narodni vladi Slovenije, bivša gasilska zveza Jugoslavije ne obstaja več.
Okrajni, krajevni in mestni odbori OF morajo postaviti v odsekih za notranje zadeve referente za gasilstvo. Organizirati se mora takoj prostovoljna gasilska enota. Prostovoljko gasilstvo mora zajeti najširše ljudske Jhnožice. Clan lahko postane vsak moški ali ženska, ki ni sodeloval za okupatorjem ali domačimi izdajalci in je osebno pošten. Ljudstvu se naj da možnost čim širšega udejstvovanja pri gasilski milici. Referenti morajo skrbeti za to, da se organizirajo bivše gasilske čete, kjer so že obstajale, kjer pa ne, naj
se na novo organizirajo. Poveljnik in njegov namestnik sta odgovorna za strokovno izobrazbo članstva. Kjer je pa poklicna milica, vodi gasilsko milico poveljnik poklicne gasilske milice. Dostaviti je treba tudi najnujnejši seznam orodja, ki ga potrebujejo za uspešno delo. Kolikor je imovina raztresena po drugih krajih, jo je treba takoj zbrati in oču-vati. Obnavljati je treba takoj gasilske domove in naprave. Industrijski obrati si morajo postaviti lastno industrijsko gasilstvo. Naj tekmujejo med seboj, kdo bo prvi ustanovil svojo gasilsko enoto. Narodna vlada Slovenije je junija 1945 izdala navodila o zaščiti setve. Na koncu tega navodila je zapisano: Težka je odgovornost za ureditev naše prehrane. Storiti moramo vse, da nam sovražnik ne bo uničeval našega žitnega bogastva in nas s tem pahnil v lakoto. Vestno izpolnjevanje navedenih nalog bo samo prispevalo k splošni ljudski blaginji.
Okrožnica okrožnega odbora OF Maribor — odseka za gasilstvo navaja: Po izvršeni reorganizaciji se bo prostovoljno gasilstvo povezalo in oblikovalo v gasilske zveze federalnih edinic (bivša zajednica), te pa bodo po svojih zastopnikih sčasoma formirale gasilsko zvezo Jugoslavije (bivši savez).
Naziv čete je sedaj: »Prostovoljna gasilska enota.« Treba je takoj popisati imovino bivših gasilskih čet. Vsa imovina prostovoljnega gasilstva pripada pristojnim NOO, ki morajo po svojih referentih takoj pristopiti k obnavljanju gasilskih domov in gasilskih naprav. Poveljevanje je slovensko in začasno po bivšem »Vodniku«. Pridno delajmo in vadimo, v pomoč bližnjemu in naši mladi državi.
Na 87. rednem občnem zboru guštanj skega gasilskega društva dne 15. julija 1945 je bilo navzočih 49 članov. Navzoč pa je bil tudi župan Luka Juh. Ugotavljali so, da člani ne kažejo prevelikega veselja do gasilskega dela. Potrdili so že prej postavljeni odbor kakor tudi sistem alarmiranja. Iz poročila je razvidno, da je v začetku štela četa 22 mož. Inventar pa je bil tak: neuporaben avtomobil, motorna brizgalka »Rosenbauer«, berglovka, dva voza za cevi, strojna lestev, strešna lestev, 740 metrov uporabnih cevi, 24 pasov za kletalce, 12 kom. vrvi, aparat za gašenje s peno, 17 nemških gasilskih uniform ter razno drugo manjše orodje.
Zavzemali so se tudi, da bi jim odstopili bivšo Legnerjevo garažo, ki je bila zgrajena z gasilskim gradbenim materialom.
Proračun za leto 1945/46 je znašal 50.100 dinarjev, popravilo doma pa bi stalo 60.000 dinarjev.
Prometnemu odseku okrajnega odbora OF na Prevaljah so prijavili avtomobil Bussing,
ki je imel še nemško registracijo. To vozilo naj bi nadomestilo avtomobil, ki so ga uničili umikajoči se ustaši. Vozilo pa so kmalu zatem zaplenile oblasti. Zupan Alojz Winkler je predlagal, da bi le popravili svoj avtomobil. Nemške čelade naj prebarvajo belo z zvezdo na čelu. Na župana so pritiskali, naj bi jim vrnili sireno, ki jo je odvzel okupator, stole ter razno steklenino. Prvo glavno vajo so izvedli 29. julija 1945.
Prijavili pa so tudi vojno škodo v višini 58.725 dinarjev. Vse enote jugoslovanske armade so dobile nalogo, naj vrnejo orodje, ki so ga vzele gasilskim enotam.
Okrajna gasilska konferenca je bila 28. oktobra 1945 na Prevaljah. Na prvem občnem zboru jeklarniških gasilcev, ki je bil 28. januarja 1946, je bil za načelnika izvoljen Anton Vušnik, za poveljnika pa Albert Plazovnik. Pri naslednji seji so zopet prosili sekretarja Ivana Kokala ter župana Alojza Winklerja, da bi posredovala pri okrožni narodni imovi-ni, naj jim prepiše Legnerjevo garažo in vrne odvzet avtomobil. Preizkusili so hidrante novega guštanjskega vodovoda, kar je dalo zadovoljive uspehe.
68. občni zbor je bil februarja 1946. V prejšnjem letu ni bilo požara niti elementarnih nesreč. Vaje zaradi slabe udeležbe niso imeli. Bilo pa je predavanje o gasilstvu. Delo čete je v glavnem počivalo. V gasilstvo naj se vključi čim več mladih članov. Četa šteje 64 članov, večinoma starih in onemoglih. Izvoljen je bil naslednji odbor: Karl Bevc — načelnik, Franc Gradišnik — poveljnik, Mirko Tassoto — tajnik in Franc Gorenšek, Ivo Vravnik — blagajnik, za okrajnega delegata določijo Bogomirja Flešnika za podpoveljnika pa Viktorja Ulca.
Za okrajnega gasilskega poveljnika je bil imenovan Ivo Vravnik, zato sta mesto blagajnika prevzela Franjo Mezner in Gabrijel Jovan.
Društvo je prosilo jeklarno in KLO Guštanj, naj jim odstopita Legnerjevo garažo, RK Guštanj pa društveno sobo v gasilskem domu.
Premišljevali so kako bi prišli do denarnih sredstev. Ze stara gasilska tradicija je bila prirejati veselice in tombole. Na tomboli v tem letu sta bila glavna dobitka svinja in ovca.
V tem letu, in sicer novembra, je bil že drugi, to je 69. občni zbor. Zal se ga je udeležilo le 25 članov. V tem letu so bili 4 gozdni požari. Pri gasilski vaji na Javorniku se jim je odtrgal cilinder pri motorki, ki je bil že prej počen. Gasilci so pomagali kopati guštanjski vodovod. Zupan Alojz Winkler je predlagal, da bi v društvo vstopili vsi gu-
Prvi gasilski avtomobil DE DION POUTON — 1929
Ob priložnosti društvene proslave 75-letnice in sprejema nove društvene zastave ter motorne brizgalne in prisege članov dne 19. julija 1953. Zadnja vrsta od leve: Franc Kamnik, Alojz Vidmar — IPGD, Franc Greiner, Henrik Lasnik, Vinko Božič, Peter Rupreht, Jože Vidrih — PGD. Jože Miklavc, Ivan Podržavnik, Ivan Pcčolar, Jože Videršnik, Jože Kuzma — IPGD, Borko Janez, Ivan Osovnikar — IPGD, Blaž Kave, Ivan Žunko II. Stojijo spredaj: Jaka Vajs, Ivan Verčko, Jože Skof, Ivan Drofelnik, Gino Roncelli PGD, Adolf Šteharnik — IPGD, Oto Gradišnik, Alojz Nabernik, Jože Šteharnik PGD, Franc Pečnik, Ignac Skitek, Rudolf Scrkezi, Jože Podcršnik, Stefan Hojnik, Jože Sotovšck, Leopold Jelen, Edvard Novinšek IPGD, Ivan Žunko I., Rok Vušnik — PGD. Sedijo: Karl Bevc — PGD, Avgust Kuhar — Zel, Franc Gašper — IPGD, Gabrijel Jovan, Mirko Tassotto PGD, Franc Gradišnik — IPGD, Gregor Klančnik, direktor Železarne, Leopold Cič — sindikat, Jože Vidrih I. PGD. Na tleh: Lado Pirtovšek — IPGD, Franc Praprotnik, Franc Verhnjak, Ivan Cifer, Franc Pergovnik, Ivan Zvonar — IPGD.
stanjski posestniki. Tudi on je ta dan pristopil.
Ko so v letu 1947 gasilci že računali na garažo in so tudi z RK že sklenili dogovor o razdelitvi te garaže, jo je vzelo v najem okrajno gospodarsko podjetje. V starem gasilskem domu je tudi RK še obdržal svojo sobo.
70. redni občni zbor je bil januarja 1948.
Okrajni zastopnik je na tem zboru pohvalil gasilsko četo kot eno najboljših v okraju.
Zakon o prostovoljnih gasilskih društvih je sprejela ljudska skupščina LRS 19. maja 1948. leta. Meseca julija se društvo preimenuje v »Prostovoljno gasilsko društvo Guštanj«. Odsek za notranje zadeve Dravograd je to ustanovitev potrdil. Zaradi sprejemanja novih pravil je bila oktobra 1948 sklicana izredna skupščina gasilskega društva. Ugotovili so, da v tem letu v našem kraju ni bilo požara.
Redni občni zbor je imelo društvo februarja 1949. leta. Izredni občni zbor, ki so ga imeli prejšnjo jesen naj se šteje za rednega. V društvu je 65 članov. Prekrojiti je treba uniforme, tako da bodo ustrezale predpisom. Za popravljanje starega in izrabljenega avtomobila je Alojz Šlojf porabil nad 500 ur, za kar so mu priznali enkratno nagrado. Večjih požarov ni bilo, pač pa so bili trije manjši — gozdni. Ravenski gasilci so se udeležili prekopa posmrtnih ostankov komandanta I. koroškega bataljona, Franca Pasterka »Lenarta« in so jih prepeljali aprila 1949 iz Mežice v Avstrijo čez državno mejo na Viču. Junija so pomagali sekati les. Z veliko muko so popravili gasilski avtomobil Steyr iz leta 1902. Ker pa so bili dokumenti med okupacijo uničeni, je moralo šest vodilnih gasilcev ta nakup potrditi, nakar so ga šele registrirali. Ker je pri gasilcih pač vedno primanjkovalo denarja, so z dovoljenjem oblasti izvedli nabiralno akcijo. Zbirali pa so tudi nove člane, katerih letna članarina je tedaj znašala 120 dinarjev. Popisali so tudi gasilsko orodje.
Okrožnice poverjeništva za notranje zadeve so naročile, naj društva svojega orodja ne uporabljajo za druge namene, ampak samo za gasilstvo. V požarno varnostnem tednu naj organizirajo razstave (gasilska oprema, orod-
je, literatura, izdana po letu 1945, dokumenti, slike, grafikoni in drugo). Septembra naj predvajajo propagandni film, prikažejo naj praktične vaje, pregledajo stavbe v trgu in jeklarni, na stenčasu naj prikažejo zgodovino guštanj skega gasilstva, razne slike, opis posameznih požarov in podobno. Po šolah naj predvajajo o gozdnih požarih, gasilski taktiki. Na večje posestnike naj vplivajo, da bodo zgradili, oziroma poglobili bazene, ribnike, po možnosti tudi uredili dotok vode v bazene. Ustanoviti so nameravali gasilski pevski zbor. Vse to so delali po posebnem načrtu. V društvu je bilo tedaj 67 članov, od tega 4 članice. Zal še ni bilo naraščaja. Z ustanovitvijo pevskega društva se tukajšnji SKUD ni strinjal, češ da to ni njihova zadeva. Raznih gasilskih predavanj v Guštanju naj bi se udeležili tudi gasilci iz Kotelj.
Ministrstvo za notranje zadeve LRS je določilo alarmne znake, ki naj se uporabljajo v primeru požara, da ne bodo enaki onim, ki jih uporabljajo razna podjetja.
V letu 1950 so na vsaki seji razpravljali samo o tem, kako bi prišli do avtomobila, saj je bil stari vedno v popravilu, kako bi zgradili nov dom, potrebovali pa bi tudi novo motorno brizgalno.
Na občnem zboru (72.) so ugotovili, da so bili v prejšnjem letu štirje požari, in sicer: 18. aprila v gozdu nad Prevaljami, isti dan v gozdu nad Dravogradom, 14. maja je gorelo gospodarsko poslopje Šrotnek, požar so pogasili gasilci iz Kotelj, ter 6. novembra pri Blatniku v Dobrijah, kjer se je vžgal avto tvrdke Gradis (niso stopili v akcijo). Za vaje je bilo porabljenih 672, za udarniško delo 412 ur. 8. oktobra 1949 je 15 članov z bakljami sodelovalo na večernem zborovanju v prid slovenske Koroške. Skupno z industrijsko četo pa so tega dne izvedli parado z orodjem. Ustanovili so pevski zbor, vendar pa se zaradi načelnega stališča gasilske zveze LRS ni mogel razvijati.
Zaradi novega poveljevanja je bil vsak četrtek po končani vaji sestanek s poveljniki in desetarji. Razmišljali so o tem, kako bi pritegnili v gasilske vrste kar največ mladink,
vendar zanje niso imeli uniform. Od zveze so sicer dobili nekaj starih uniform, ki pa so jih \ mladinke odklonile.
V oktobru so gasilci teden dni pomagali j urejati ceste. V tednu tehnike pa so organizi" rali predavanja z naslovom »Tehnika in gasilstvo«.
Okrajna gasilska zveza Slovenj Gradec ie januarja 1951 sporočila, da se morajo vse gasilske enote združiti v eno samo gasilsko društvo, ki ima naslov »Prostovoljno gasilsko društvo Guštanj«. Društvo naj bi imelo tri čete, in sicer PGD, druga bi bila ženska četa a tretja četa jeklarne Guštanj. Vsaka četa naj bi imela svojega blagajnika, poveljnika, podpoveljnika, tajnika in tudi svoj gasilski inventar, za katerega bo odgovarjal orodjar, za inventar vseh čet pa bo odgovarjal društveni gospodar.
Društvo je imelo januarja 1951 svoj 73. redni občni zbor. Za kongres GZ LRS v Ljubljani sta bila določena Mirko Tassoto in Jože Šmid, za skupščino okrajne gasilske zveze 7 Slovenj Gradcu pa Ivan Cvetko in Avgust Ravlen.
Na tem zboru je poveljnik IZČ — Železarne Guštanj sporočil, da pristopijo k prostovoljni gasilski četi Guštanj, predlagal pa je tudi, da bi s skupnimi močmi zgradili nov gasilski dom, kar so vsi navdušeno pozdravila Želeli so tudi, da bi imeli skupna gasilska predavanja. Društvo je tedaj štelo 143 članov — 36 aktivnih, 15 mladincev, 16 članic, 13 zaslužnih in 63 podpornih članov. S pristopolU industrijske čete se je število članstva povečalo za 53 članov. Želeli so, da bi jim železarna odstopila brizgalno, ki jo je nameravala dati Gradisu. Pogajali so se z RK Guštanj, da bi jim izročil stari reševalni avtomobil.
V preteklem letu je bilo 6 požarov, in sicer-nad votlo pečjo — gasili sta obe četi, v občinskem gozdu, nad železniško postajo v Guštanju, v Jugovem gozdu v Dobrijah, na ekonomiji Javornik — sodelovali sta obe četi — ter v kalilnici Železarne Guštanj — sodelovali sta obe četi. Bil je še manjši požar v Lečnikov! ledenici. Niso pa pomagali gasiti požara 'j Kotljah in Rušah, kamor so jih tudi klicali; Za predavanja in udarniško delo so porabi}1 401 uro. Zaradi starosti in bolezni je odstopi! dolgoletni funkcionar in blagajnik Anton Ko-nečnik. Na njegovo mesto so izvolili Gin8 Rončeli j a.
Januarja so izvolili gradbeni odbor za gradnjo novega gasilskega doma: Mirko Tassoto — predsednik, Jože Šmid, Ivan Cvetk°> Franc Gašper, Alojz Šlojf, Jakob Vajs in Gino Rončeli. Namesto Karla Bevca je bil naslednji mesec določen v ta odbor Oto Gradišnik. Vendar pa niti v tem pa tudi ne v naslednjem letu z lokalnimi oblastmi niso dosegli sporazuma, zato se je ta odbor razšel. Krajevni ljudski odbor je društvu poslal dopis’ da morajo 22. aprila sodelovati pri manevru civilnega značaja. Obe četi redno vadita ne samo pri gasilskem društvu, amnak tudi kot gasilci pri PAZ. Pregradili so skladišče goriva. Vanj se pride iz orodišča. Ministrstvo z0 notranje zadeve LRS je ukinilo prepoved siren v gasilske namene. Da pa bi se gasilski alarmni znaki ločili od ostalih znakov, ki jih uporablja PLZ, so predpisali: Gasilski alarmni znak v primeru požara traja nenrenehom3 3 minute, se ponavlja, je enozvočen brez vsakega nihanja — valovanja zvoka. Uporabljati pa se sme v res nujnih primerih.
Pod nadzorstvom gasilcev so v mesecu juliju pregledali dimnike v Guštanju. Leta 1951 so po društvih začeli zbirati star baker za izdelavo značk dolgoletnim in zaslužnim članom. V mesecu novembru so se sanitetno reševalnega tečaja udeležile tudi članice tukajšnjega društva. Štab OGZ Slovenj Gradec je meseca decembra 1951 povišal v podčastnike Franca Drofelnika, Alojza Nabernika, Marij0 Šlojf. Od IPGD Guštanj pa: Franca Gašperja, Leopolda Jelena, Franca Kamnika, Edvarda Novinšeka, Martina Poderšnika, Jožefa Sotoška in Adolfa Šteharnika.
Okrajni ljudski odbor Dravograd je novembra 1951 izdal odločbo, da dovoljuje ustanovitev in delovanje »Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva« v železarni Guštanj. V tem letu je bila ustanovljena desetina pionirčkov.
Iz poročila 74. letne skupščine, ki je bila januarja 1952, je razvidno, da v preteklem letu na tem območju ni bilo požara. Vaje so imeli
GftSILStl Dom
VrtSl«*«* &A
1 i redno, od julija dalje tudi z desetino pionir-| lev. Na tekmovanju okrajne gasilske zveze v I Slovenj Gradcu so guštanjski gasilci dosegli \ mesto. Meseca februarja je bilo tekmova-I ['je vseh čet v Mežiški dolini. Guštanjska če-| « se je uvrstila za Prevaljami, nakar se je | udeležila tekmovanja v Mariboru. Oktobra je j eeta sodelovala pri skupnih vajah protiletalske zaščite v Guštanju. Dobro so se izkazale j Predvsem članice. Ekipa se je udeležila tudi I Pianevrske vaje v Kotljah ter okrajne gasilske vaje v Slovenj Gradcu. Tudi v streljanju ! s° se gasilci pomerili med seboj. Prvi nastop Pa novo ustanovljene pionirske desetine je bil j !• julija v Kotljah. Na tekmovanju v Slovenj I Gradcu pa so že dosegli drugo mesto. Sodelovanje z industrijsko gasilsko četo poteka v Pajlepšem redu. V društvu je bilo 153 članov. Geta 1951 je umrl dolgoletni član in funkcio-Par Anton Konečnik.
Ustanovili so pevski odsek. Skupaj z IPGD so imeli predavanja. Predstavniki Železarne Guštanj, gasilske čete Guštanj in KLO Gu-| stanj so se sporazumeli, da bodo zgradili j skupni gasilski dom.
Revizijska komisija Sveta za energetiko in ! ekstraktivno industrijo vlade LRS je odobrila Sradbeni program za gasilski dom v Gušta-Pju. Urediti pa morajo še razmerje udeležbe Pled železarno in KLO Guštanj, ki bo objekt mdi uporabljal.
Pri Mihi Juraku so oktobra 1952 pogoreli stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in : Pridelki. Manjši požar je bil v Plešivčniko-Vem gozdu meseca junija, nadalje gozdni po-2ar meseca julija na Smrkovcu.
Ravenski gasilci so sodelovali na partizanskem srečanju v Mežici 1. do 3. maja 1953.
Požar je 30. aprila 1953 uničil več kot 60 odstotkov hleva pri Srotneku. Gasile so PGD Kotlje, Ravne in ind. gas. d. železarne Ravne.
OLO Slovenj Gradec je maja 1953 izdal °dločbo, da sme društvo na svojem območju ?-oirati prostovoljne prispevke za nakup Manjkajočega orodja. Ravenčani so kupili v Žalcu novo motorno brizgalno, sicer samo °00 litrsko namesto 800 litrsko. Ima B sesalne cevi in C izlivke. Železarskemu društvu pa so Vrnili sposojeno brizgalno. V res že nujno popravilo so poslali staro brizgalno. V priprav-(lalni odbor za proslavo 75-letnice društva so izvolili v odbor: Karla Bevca za predsednika, Jožeta Šmida, Ivana Žunka, Gabrijela Jovana, Viktorja Ulca, Jožeta Škofa, Miroslava "assoto, Marijo Šlojf in Jakoba Vajsa. Sektorskega tekmovanja v Slovenj Gradcu se maja 1953 udeležili prvaki sledečih društev: PGD Ravne, Dravograd, Stari trg, Le-Sen. Na tem tekmovanju so ravenski gasilci [ *asedli prvo mesto.
Ljudski odbor mestne občine Ravne jim je ! ^Poročil, da bo kupil novo zastavo ter jim jo j2ročil ob 75-letnici (predsednik Ivan Kokal), Kar so gasilci z veseljem sprejeli. Da bi pa Prišli do denarnih sredstev, nameravajo prodajati zlate in srebrne žebljičke.
Spominske dni so gasilci praznovali v ted-Pu od 12. do 19. julija 1953. Z lepim delovnim Programom. Vse prebivalstvo je navdušil skupni nastop gasilskih enot Mežiške doline Pa mokri vaji velikega obsega.
Za požarni objekt so izbrali gospodarsko Poslopje državnega posestva Javornik, ki so 8a napadli od vseh strani, ostale stavbe pa so Manili. V akciji je bilo deset agregatov s “000 m cevi.
Pri vaji je sodelovalo 150 gasilcev in videli sjho udarnost, ki dokazuje, da je naše gasilstvo sposobno braniti narodno premoženje. Če Povemo še to, da je od odhoda industrijske “Ote iz doma v železarni pa do brizganja vode z njenega sektorja, vzhodno od Javornika, •Pajalo samo 16 minut, potem lahko ocenimo, da je naše gasilstvo vsestransko pripravljeno. po vsem videzu in po izjavi funkcionarjev °krajne gasilske zveze je vaja na tako težavnem terenu odlično uspela. Pokazalo se je, da gasilstvo mežiškega sektorja sposobno °hiejiti tudi velike požare, in to z naglim na-?topom. V naslednjih dneh so gasilci priredili 'gro (komedijo Charletova teta), koncert in Predavanje. Za zaključek tedna je bila gasilca povorka in baklada, v nedeljo pa zaključ-Pi nastop z mokro vajo na trgu in z razvitjem Prapora. Prisostvoval je tudi poveljnik gasil-stva LR Slovenije Miran Špicar. Ob 75. letni-c* je bilo 70 članov, med njimi 16 članic, 10 Mladincev in 18 pionirčkov. Društvo je bilo
na tekmovanju proglašeno za okrajnega prvaka. Ob 75-letnici je imelo PGD Ravne naslednji upravni in nadzorni odbor: Mirko Tassoto — predsednik, Jože Šmid — poveljnik, Gabrijel Jovan — podpoveljnik, Jakob Vajs — tajnik, Gino Rončeli — blagajnik, Jože Škof — adjutant, Alojz Šlojf — orodjar, Ivan Žunko I — prosvetar, Alojz Nabernik in Franc Drofelnik — desetar, Karl Bevc — predsednik nadzornega odbora, Jože Zmav-cer, Oto Gradišnik in Viktor Ule — člani. Ob tej obletnici so bile razdeljene tudi spomenice za dolgoletno službovanje. Spomenice so prejeli: Bogomir Plešnik (30), Mirko Tassotto (30), Karl Bevc (25), Viktor Ule (25), Blaž Kave (25), Jože Šteharnik (15), Oto Gradišnik (15), Franjo Anže (40), Aleš Skutnik (50), Ivan Žmavcer (50), Anton Čadež (50), Filip Lečnik (30).
MOLO Ravne je dal popraviti streho gasilskega doma, ki je bila v že zelo slabem stanju.
Izpit izprašanega gasilca so januarja 1954 opravili: Jože Vidrih, Peter Rupreht, Franc Grajner, Ivan Žunko I. in II. Vinko Božič.
Iz poročila 76. rednega občnega zbora je razvidno (31. 1. 1954), da je razen požara pri Srotneku, ki je bil že omenjen, gorela še baraka, ki pa je niso mogli več rešiti, ampak so branili samo sosednje stavbe. Ob proslavi so gasilci opravili 682 prostovoljnih ur. Zamrlo pa je delo pevcev, ki so se nato razšli.
K društvu je pristopilo nekaj mladincev, članstvo pa so razdelili v desetine. Vsekakor pa bi zopet radi poživili pionirsko desetino. Železarna Ravne je gasilskemu društvu za njihov stari Steyr dodelila štiri cilindrski avtomobilski motor Ford.
Reka Suha je 4. junija 1954 prestopila bregove ter poplavila Gradisovo naselje. Tukajšnji gasilci so skupaj z gasilci Gradisa dva dni pomagali pri izpraznjevanju zalite kleti.
Zelja po zgraditvi skupnega doma je postala zopet tako močna, da so na izredni seji meseca julija 1954 ponovno sestavili gradbeni odbor. MOLO jim je odobril kredit 1,500.000 dinarjev. Ker prvotni idejni načrt namenjen za skupni gasilski dom, ni več ustrezal so zahtevali novega. Sklican je bil sestanek zaradi lokacije predstavnikov LO IPGD in PGD Ravne.
Po dolgem premišljevanju so sklenili, da zgradita četi skupen gasilski dom. Zedinili so se nekako tako, da bi gradili tam, kjer stoji sedaj Izobraževalni center. Določili so tudi, kakšne prostore bodo gradili in kako jih bodo uporabljali. Na naslednjem sestanku, kjer je bil navzoč tudi direktor Klančnik so postavili nov gradbeni odbor.
Meseca decembra so kupili v Rogatcu rabljen avtomobil Chevrolet. V zimskih mesecih 1954/55 so imeli predavanja za mladince obeh društev. Na 77. občnem zboru januarja 1955 so ugotavljali, da so v prejšnjih letih mnogo premalo storili, da bi vključili v gasilstvo več mladine. Sicer se je to stanje nekoliko zboljšalo, ko so postavili za desetarja Ivana Žunka II.
Predsednik Ivan Žunko je gasilce pozval, naj se v čim večjem številu udeležujejo gradnje novega gasilskega doma.
Dolgoletnega aktivnega člana, predsednika, predsednika nadzornega odbora PGD Ravne in podpredsednika Okrajne gasilske zveze Slovenj Gradec — brivskega mojstra Mirka Tassotta — so 19. januarja 1955 z vsemi gasilskimi častmi pospremili k poslednjemu počitku.
Kupili so si 10 paradnih oblek. Stare črne delovne obleke pa so predelali za pionirje.
Razpravljali so, zakaj se gasilsko društvo Ravne in IPGD ne združita, če pa gradita skupen dom. PGD Ravne se s to združitvijo ni strinjalo, sklicujoč se na dolgoletno tradicijo. Na drugi strani pa je bila IPGD bolje opremljena. Tudi Okrajna gasilska zveza se ni strinjala z združitvijo.
Do združitve ni prišlo.
Avgusta 1955 je izbruhnil požar v čistilnici jeklo litine v Železarni Ravne. Za uspešno gašenje tega požara se je Železarna Ravne PGD Ravne posebej zahvalila. Zal pa motorna brizgalna Rokovica ni delala tako, kakor bi bilo potrebno. Imela je preslab pritisk.
Strela je avgusta 1955 povzročila požar pri Milanu Pandelu na Tolstem vrhu. Pogorel je hlev s senom ter orodjem. Gasilci cevi niso razvili, ker je požar že prej uničil poslopje.
Dne 9. avgusta 1955 je bil na Ravnah na Koroškem izvoljen iniciativni odbor Občinske gasilske zveze Ravne na Koroškem, ki je vodil posle do občnega zbora in izvolitve rednega upravnega odbora. Delo, namen in naloge Občinske gasilske zveze so določili z enotnimi pravili za gasilstvo Slovenije. Okrajno gasilsko zvezo Slovenj Gradec so ukinili. Ustanovili pa so novo okrajno gasilsko zvezo v Mariboru.
Svoj 78. letni občni zbor je imelo društvo
29.	januarja 1956. leta.
Tedaj je štelo društvo 69 članov (35 članov, 10 mladincev, 12 članic, 12 rezervnih članov)! V prejšnjem letu je umrl tudi Ivan Žmavcer.
Občni zbor Občinske gasilske zveze je bil
19.	februarja 1956.
Narasla voda je 2. in 3. junija 1956 ogrožala stanovanjsko hišo, mlin, hlev in lesen pri—
80. občni zbor PGD Ravne na Koroškem dne 22. 12. 1957. Od leve: Hinko Lasnik Anton Čuk
Peter Rupreht, Cilka Kefer, Ivan Žunko I. — predsednik, Ludvik Pavlin kom LM Ivan Ko-
— predsednik občine, Jože Skof, Ivan Žunko II., Viktor Ule, — II. vrsta: Jovan Gabriiel Jakob Vajs, Jože Šteharnik, Alojz Slojf, Karl Pogorcvčnik, Jaka Kovačec, Jože Smid.
Slavnostna seja ob otvoritvi skupnega gasilskega doma na Ravnah dne 17. 9. 1961 v Domu žc-lezarjcv Od leve: Franc Gradišnik — predsednik IGD Železarne Ravne, Ivan Žunko I. pre -sednik OGZ — in predsednik PGD Ravne in predsednik okrajne gasilske zveze Maribor Anton
Pšeničnik
zidek pri Oražmu pri stanovanjskem poslopju Franca Hudrapa je zdrknil plaz do hise, podrl škarpo, voda pa je vdrla v stanovanje.
Nekdanjega predsednika in častnega člana gasilskega društva Ravne dr. Boštjanu Ekarta so 22. julija 1956 z največjimi častmi pokopali. Bil je to naj večji pogrebni sprevod.
Nov gasilski dom, ki so ga skupaj gradili, je vidno rastel, tako da je imel že opremljeno predavalnico ter pisarno v čelnem poslopju, y katerem so bili: dvoje družinskih stanovanj, namenjenih za gasilce, ter prostori za poklicne gasilce in reševalce. Ker pa je bil investitor gradnje Železarna Ravne in so se pokazale druge potrebe, je gasilstvo že dograjene prostore prepustilo železarni, gasilcem pa je ostala le pisarna in predavalnica, ki jo je pozneje zasedel Izobraževalni center. Se nedograjeno orodišče je prevzela MlS.
Koordinacijski odbor za gradnjo gasilskega doma so razpustili.
Ravenski gasilci so imeli 79. letni občni zbor januarja 1957. Pri reševanju državnega in privatnega premoženja so opravili gasilci več kot 400 ur prostovoljnega dela. Včlanjenih je bilo 27 članov, 7 članic, 18 rnladincev, 11 pionirjev ter 15 rezervnih ter 1 častni član.
Pri kino predstavah so bili vedno navzoči kot dežurni naši gasilci. Vključiti so hoteli v svoje vrste tudi Gradisove gasilce, vendar jim to ni uspelo.
Na dan samega občnega zbora je izbruhnil požar v študijski knjižnici na Ravnah. Ob tej priložnosti je nastalo vprašanje bazena za vodo.
Zaradi gradnje novega gasilskega doma so se sestali zastonniki Železarne Ravne — sekretar Franc Fale in IPGD Jože Horjak, nadalje člani upravnega odbora PGD pod vodstvom predsednika Ivana Žunka I. Navzoči so bili še Ludvik Pavlin, Ivan Kokal in Alojz Skrlovnik. Po dolgotrajnem razgovarjanju so sklenili: Vsi navzoči se strinjajo z gradnjo skupnega gasilskega doma. Projekti naj se izdelajo do meseca aprila naslednjega leta. Dom pa mora biti do jeseni pod streho. Na občnem zboru (80.), ki je bil dne 22. decembra 1957, so v gradbeni odbor izvolili Ivana Žunka I., Ludvika Kokala ter Jožeta Šmida.
Z velikim veseljem in z napornim delom se je gasilcem posrečilo usposobiti dva tovorna avtomobila, Chevrolet in Mercedes. Večjih požarov na njihovem področju ni bilo. Sodelovali so pri gašenju gozdnega požara na Br-dinjah pri Kotljah ter pri gašenju požara pri Fari na Prevaljah.
Predsednik Ivan Žunko I. je meseca maja 1958 odstopil, do naslednjega občnega zbora je njegovo funkcijo prevzel podpredsednik Karl Pogorevčnik.
Ze mnogo pred proslavo 83. obletnice obstoja društva so se gasilci nanjo pripravljali. Brez nabiralne akcije seveda ni šlo. Na dan proslave, to je 14. septembra 1958, so imeli lepo okrašeno okolico doma ter tudi notranjost. Saj se je vsa slovesnost odvijala okoli doma. Sprejem gostov, slavnostna seja, odhod gasilcev na slavnostni prostor, pripenjanje trakov (Železarna Ravne, OLO Ravne, OGZ Ravne, Občinski sindikalni svet Ravne, stanovanjska skupnost Ravne), razdelitev priznanj in diplom, govori. Vse to je pripomoglo, da je bila slavnost dostojno izvedena.
Gradbeni odbor za gradnjo skupnega gasilskega doma je imel v tem letu več sej. V mesecu oktobru je predsednik pri komisiji za revizijo projektov pri OLO Maribor zagovarjal idejni projekt, ki je bil z malenkostnimi spremembami tudi odobren. Dostaviti so morali utemeljitev gradnje in rajonsko karto. Vse želje giede prostorov v novem domu so pred-
ložili Projektivnemu biroju. Iz okrajnega Ša' silskega sklada jim je bil dodeljen prispevek . v višini 500.000 dinarjev. Pri Kovini Prevalje | so takoj naročili opeko. Začeli pa so tudi na* biralno akcijo za les.
Vedno in povsod pa se pojavi vprašanje j prevoznega sredstva — gasilski avtomobil ; Imajo sicer dva stara, pokvarjena avtomobila, pa kaj jim pomaga, če se v primeru be ne morejo odpeljati na pogorišče. Včasin so se vozili s konji, danes v atomski dobi Pa bi morali z vsem svojim orodjem in z vsem j izvežbanim moštvom hoditi peš. Kljub term1 j so v preteklem letu opravili pri skupnih va- I j ah, akcijah in podobno 3449 prostovoljnih Ut Pri požaru, ki je izbruhnil decembra 1958 na Trgu na Ravnah (Bevc — Erat) so s požrtvovalnim delom in budnostjo obvarovali mesto ter preprečili več deset milijonsko škodo. Odnosi med obema društvoma (PGD — IPGD) so iz leta v leto boljši. Pri društvu je včla- | njenih 46 aktivnih članov, 5 članic, 13 rezervnih, 1 zaslužni, 16 mladincev ter 12 pionirjev Predsedniško mesto je ponovno prevzel Ivan j Žunko I.
Med PGD Ravne in IPGD Ravne so skleni' j li najemno pogodbo za prostore v gasilskem domu. Ta pogodba je sklenjena za tako dol' j go, dokler se na Ravnah na Koroškem ne bo : zgradil in komisijsko prevzel v uporabo nOv gasilski dom, ki je v gradnji. Ker društvo ni- I ma svojega prevoznega sredstva, so se IPGP dogovorili, da jim posodijo svoj avtomobil za vaje.
Društvo je meseca decembra kupilo nov avtomobil brez karoserije, ki so jo naslednje leto izdelali v Šent Petru pri Novi Gorici. Tovorni avtomobil so razstavili, dele pa prodali'
Predsednik Ivan Žunko I je poročal, da le polemika v zvezi z gradnjo gasilskega don*a zaključena. Na Ravnah gradijo nov gasilsjd dom za vse tukajšnje gasilstvo. To je velm prispevek delovnega kolektiva naše železarn* gasilstvu, saj je bila ona investitor te zgradbe. Stare niso več popravljali. Po prizadevanju mladinskega referenta Ivana Žunka I jim je uspelo pridobiti zopet 18 mladinceV; Mladince, ki so dopolnili 16. leto, so vključn k članom. V preteklem letu sta bila na raven skem območju dva požara in en gozdni, ki ga je povzročila lokomotiva, drugi pa je bil Prl Gičmanu. Sodelovali so še pri treh drugih P°' žarih, in sicer: dvakrat v Železarni Ravne te* pri požaru pri Avlnu-rajon Prevalje, medtem, ko na Najbrževem pri požaru niso sodelovali, ker niso imeli prevoznega sredstva-Udeležili so se tudi reševanja Gradisovega naselja, kjer je grozila poplava.
Požar v stari valjarni in kovačnici leta 1969
Karl Bevc — pristopil k PGD Guštanj G. 11.1927. Predsednik in poveljnik od 1937 do 1941. Prvi Predsednik po vojni 1945 do 1947. Sedaj je Častni predsednik in najstarejši član gasilskega društva (preko 50 let).
Avtoobnova Šempeter pri Novi Gorici je obvestila gasilsko društvo, da je gasilski avtomobil TAM Pi izdelan ter da ga morajo marca 1960 prevzeti. S tem se je tukajšnjim gasilcem uresničila dolgoletna želja.
Gasilci so 24. julija 1960 priredili veliko tombolo. Glavni dobitek je bil osebni avto
Fiat 600.
Železarna Ravne se je društvu v mesecu ; avgustu pismeno zahvalila za sodelovanje pri j gradnji gasilskega doma. Organizirali so tom-! bolo ter zbirali les, s tem pa so pomagali kriti | manjkajoča sredstva.
Hotuljski gasilci so zaprosili ravenske gasilce, da bi jim odstopili svoj stari dom, ker nameravajo zgraditi novega. Prošnjo so jim odobrili, vendar naj dom sami podrejo, pro-I stor pa očistijo.
Predsednik je na 83. občnem zboru januar-| ia 1961 poročal, da so mnogo truda vložili, da j so dobili nov avtomobil, še več pa so si prizadevali, da bi kar največ prispevali pri gradnji doma. Z zgraditvijo in naselitvijo stolpnic ^ Čečovju je nastal nov problem. Kako v primeru požara brez opreme (lestve) reševati | ljudi s 30 metrske višine? Prav tako je na Če-| Čovju problem vode. Hidranti so brez pritiska, bazenov za črpanje vode pa ni. V preteklem letu so opravili 4468 ur, največ za spravljanje lesa ter organiziranje tombole. Na | njihovem območju je gorelo enkrat, vendar | niso mogli mnogo rešiti, ker je gorelo na kmetiji, kamor niso mogli z avtomobilom, pa tudi vodne razmere so bile slabe. Izven svojega raj ona so pomagali trikrat.
Otvoritev novega skupnega gasilskega doma
Ze zgodaj spomladi 1951 so se zbrali člani obeh gasilskih društev, da bi dostojno proslavili to svojo veliko prireditev. Postavili so Pripravljalni odbor. Za predsednika so določili Franca Gradišnika, člani pa so bili: Jože Horjak, Franc Gašer, Adolf Šteharnik, Rado Wutej, Jože Kert, Vlado Vališar, Ivan F.unko I, Ivan Žunko II, Karl Pogorevčnik, Jakob Vajs, Jože Šmid, Alojz Šlojf, Henrik j Lasnik.
S tem so se začele priprave za odprtje gasilskega doma. Odprli naj bi ga 22. 7. 1961. Vendar dela do omenjenega dne niso bila končana, zato so dan otvoritve prestavili na
17.	september 1961.
Za otvoritev doma gasilcev na Ravnah na Koroškem so se gasilci zelo potrudili ter prid-ho pomagali pri zadnjih pripravah.
V soboto, 16. septembra, je bila slavnostna akademija v Titovem domu. Podelili so značke za dolgoletno službovanje v prostovoljnem gasilstvu. Značke je podelil predsednik Občinske gasilske zveze Ivan Žunko I. Prejeli so jih: Viktor Ule, Alojz Šlojf, Jože Šteharnik, Anton Čuk, Jakob Logar, Alojz Nabernik, Gino Roncelli in Jakob Vajs.
Okrajni poveljnik Milan Klemenčič se je v svojem govoru spomnil 20-letnice vstaje slovenskega naroda in hitrega napredka slovenskega gasilstva po osvoboditvi. Da so dobile Ravne na Koroškem najlepši dom v Sloveniji, gre zasluga predvsem Železarni Ravne. Nato je razdelil gasilska priznanja I. II. in
III.	stopnje: Mirko Meznerju, Alojzu Šlojfu, Francu Drofelniku, Otonu Gradišniku, Henriku Lasniku, Alojzu Klančniku, Jožefu Šteharniku.
Med govorom predsednika pripravljalnega odbora Franca Gradišnika so nad domom krožila letala Aerokluba Slovenj Gradec.
Sledili so pozdravi raznih zastopnikov. Predsednik okrajne gasilske zveze Maribor — Anton Pšeničnik je ob koncu svojega govora povedal: »Dom naj bo shajališče onih, ki so si zadali nalogo, da pomagajo sočloveku, kadar je v nesreči.«
Direktor Železarne Ravne Gregor Klančnik pa je govoril o velikih prizadcvan ih za izgradnjo in modernizacijo Železarne Ravne za dvig življenjske ravni in o velikih žrtvah železarjev. V težavah se organizacije krepijo in novi dom, ki pred petimi leti ne bi bil takšen, kakršen je, naj bo pripomoček k temu, da bo gasilstvo zmoglo vedno težavnejše naloge, ki jih bo zahtevala od njega prihodnost. Nato je v imenu investitorja izročil ključe doma predsedniku Industrijskega gasilskega društva Železarne Ravne Francu Gradišniku. Gasilci in ostalo občinstvo so si ogledali sodobne in lepo urejene prostore.
Povorka, ki se je formirala pred domom, je nato odkorakala po mestnih ulicah na Čečov-je, kjer je bil mimohod. Parado je vodil namestnik okrajnega poveljnika Alojz Murko, prevzel pa jo je okrajni poveljnik Milan Klemenčič s štabom in delegacijami. Tega mimohoda se je udeležilo 264 gasilcev, na koncu povorke pa je bilo 13 orodnih gasilskih avtomobilov in avtocistern. Popoldne so bili nastopi domačih gasilskih enot in oddelka Maribor — mesto. Sodelovala je godba.
Za akademijo ob otvoritvi doma gasilcev je Marija Hriberšek spesnila Balado o jesenski noči.
Člani društva pa so z večjim veseljem nadaljevali z delom. Vadili so in tekmovali. V podčastniško šolo so poslali Ivana Pepevnika in Jožeta Klemena. Pripravljati pa so se tudi začeli za naslednji občni zbor 84., ki je bil januarja 1962.
Društvo je v prejšnjem letu opravilo 42 vaj. Od teh je bilo 31 šolskih ter 11 mokrih. Na tem območju v preteklem letu ni bilo požarov, pač pa so gasilci sodelovali pri gašenju dveh požarov v Kotljah.
Ob koncu občnega zbora je zastopnik Občinske gasilske zveze razdelil značke za dolgoletno delo. Dobili so jih: Ivan Žunko I, Jože Šmid, Ignac Gradišnik, Franc Drofelnik in Mirko Mezner.
Na Ravnah je bil tečaj za izprašane pionirje — gasilce. Tega tečaja se je udeležilo 15 kandidatov. Vsi so ob koncu tudi opravili izpit.
Ob občinskem prazniku je bila na Ravnah velika gasilska parada.
V požarnovarnostnem tednu so izvedli manevrske vaje na Čečovju s črpanjem vode iz reke Suhe, kar je zelo dobro uspelo. Predsednik in podnredsednik sta predavala v šoli o začetnih požarih in preventivi. Šolski mladini pa so tudi razkazali gasilske prostore.
Meseca januarja 1963 je bil tridnevni tečaj za šoferje tiniziranega avtomobila. Jože Klemen pa se je udeležil strojniškega tečaja, ki ga je priredila OGŽ Ravne. Na društvenem 85. občnem zboru PGD Ravne, ki je bil januarja 1963, ni bilo volitev, ampak je ostal stari odbor. Za gasilce je to leto pomembno zaradi kongresa. Ze celo leto so se nanj pripravljali. Društvo se je udeležilo vseh proslav v občinskem merilu, sodelovali so na občinskem kakor tudi na okrajnem prvenstvu. V preteklem letu so imeli na svojem požarnem rajonu dva gozdna požara in začetni požar v baraki Gradisovega naselja. Sodelovali pa so
Tassotto Miroslav — pristopil k PGD Guštanj
10.	12. 1924. Tajnik je bil od 1937 do 1940. Prvi povojni tajnik od 1945 do 1949. Predsednik od 1950 do 1953.
tudi pri gašenju goznega požara v Kotljah in v Žerjavu. Skupno je pri teh akcijah sodelovalo 44 članov. Med letom pa so imeli tudi 33 vaj, kjer je sodelovalo 387 članov. V zimskem času so izvedli štiri predavanja za vzgojo članov, razen tega pa tudi tečaj za pionirje. Vključilo se je premalo mladine, ki se rajši pridružuje športnemu društvu, kakor pa bi se ukvarjala z gasilstvom. Kljub temu je imela mladina v preteklem letu 30 vaj. Razveseljivo je, da je vključenih kar 15 pionirjev, ki so opravili tečaj za izprašane pionirje ter tekmovali v občinskem merilu. V preteklem letu so opremili orodni voz z vgrajeno črpalko.
Ob preselitvi v novi dom (medtem so starega že porušili) so popisali nerabni, oziroma stari inventar. Razen tega so nekaj odstopili tudi na novo formiranemu gasilskemu društvu v Jamnici. Za dolgoletno službovanje in priznanje je prejel značko Fran Grajner, pionirjem pa so izročili priznanja za izprašane gasilce — pionirje.
Motorni brizgalni so morali stalno popravljati, celo izposojevati so si hoteli v Kotljah in v železarni. Končno so se odločili, da bodo kupili novo, in sicer znamke »Sora«.
Na 86. občnem zboru marca 1964 se je predsednik zahvalil članom, ki so pripomogli, da so postali okrajni prvaki. Poleg nove brizgalne so kupili tudi dve kljukasti lestvi. Skupaj z organi LM opravljajo požarnovarnostne preglede. Značke za dolgoletno službovanje v gasilskem društvu so prijeli: Franjo Anže, Jožef Škof, Karl Pogorevčnik, Ivan
II., Jože Klemen, Ignac Gruber, Alojz Trup.
V preteklem letu so bili štirje požari. Najhujši je bil požar pri Hudrapu, ki je nastal ob eksploziji bencinskih hlapov. Kljub hitri intervenciji so bili zaradi slabih motornih brizgaln skoraj brez moči. Saj so ob tej priliki odpovedale kar tri motorne brizgalne. Brez vode pa je bila njihova akcija neuspešna, zaradi česar so morali prenesti mnogo neumestne in neupravičene kritike, saj niso sami krivi, če nimajo primernega orodja za delo.
Dva požara sta bila dimniška in nista povzročila večje škode. Četrti pa je bil gozdni, ki pa se tudi ni razmahnil, saj je bil kmalu pogašen. Članstvo je v preteklem letu opravilo 15.564 prostovoljnih ur. Dolgoletni in agil-
Franc Gradišnik — pristopil k PGD Guštanj 1. 3. 1D29. Takoj po svobodi ga je OF Guštanj določila, da zopet organizira gasilstvo. Gradišnik je prevzel funkcijo poveljnika, ki jo je obdržal do leta 1951. Od 18. 10. 1951 do 22. 1. 1967 je predsednik IPGD — Železarna Ravne. Od tedaj naprej pa je častni predsednik tega društva
ni poveljnik se je na tem zboru iz zdravstvenih razlogov umaknil.
Na zahtevo OGZ Ravne so izdelali podroben delovni načrt. Predvideli so tako orodje: terensko vozilo, motorno žago, motorno brizgalno s celotnim priborom, Tomosovo brizgalno, povečanje gasilske orodjarne oziroma garaže.
Skupščina občine Ravne na Koroškem je sklicala posvet zaradi plana varstva gozdov in gašenja gozdnih požarov.
V požarnovarnostnem tednu junija 1964 je občinska gasilska zveza pregledala društveno delo. Na občinskem tekmovanju je PGD Ravne doseglo prvo mesto.
Jugoslovanska gasilska zveza je svojo stoletnico proslavljala v Varaždinu, ker je bilo tam ustanovljeno prvo gasilsko društvo. Za to priložnost je bila izdana slavnostna številka Gasilskega vestnika. Proslave in tekmovanja v Varaždinu se je udeležila tudi desetina ravenskega društva. Na tej proslavi je nastopilo okoli 3000 gasilcev iz cele Jugoslavije.
V požarnovarnostnem tednu so izvedli manevrsko vajo v verigah z napadom na Javornik, z odvzemom vode iz Suhe pri Titovem domu. Pri tej vaji sta sodelovali še IGP železarna in GP Prevalje.
Ob 29. novembru 1964 je društvo prevzelo dve Rosenbauerjevi motorni brizgalni.
Na 87. občnem zboru, januarja 1965 so sprejeli gasilski statut.
Na 89. letnem občnem zboru, ki je bil februarja 1967, je komandir poročal, da je bil v preteklem letu samo en požar na njihovem požarnem območju. Trije pa so bili drugod. Pri gašenju teh požarov je sodelovalo vedno približno 12 gasilcev. Člani so imeli 20 vaj, mladinci 75, pionirji pa 18. Člani so se udeležili občinskega tekmovanja, dosegli so peto mesto.
Mladinci so dosegli na občinskem tekmovanju I. mesto. Na medobčinskem in na republiškem tekmovanju so dosegli I. oziroma II. mesto. S tem dosežkom so se uvrstili na med-
narodno tekmovanje, ki je bilo v Karlovcu. Tam so dosegli VI. mesto. Pionirji pa so se na občinskem tekmovanju uvrstili na II. mesto.
Med letom so obiskovali tečaj ter opravili izpite za gasilskega častnika štirje člani. Za dolgoletno službovanje so prejeli značke: Gabrijel Jovan in Oto Gradišnik (30), Hinko Lasnik in Jože Vidrih (20), Jakob Kovačec in Miha Lesnik ter Bernard Zver (10).
Pripravljalni odbor za 90. obletnico so sestavljali Ivan Žunko I. in II., Ivan Pepevnik, Jakob Vajs, Alojz Klančnik, Jože Šteharnik, Anton Kokol, Jože Klemen.
Teden požarne varnosti na Ravnah
V vsej Sloveniji so gasilci praznovali zadnji teden v oktobru teden požarne varnosti. OGZ Ravne je ta teden prestavila za en mesec nazaj, tako da so praznovali od 25. septembra do 2. oktobra. Prestavili pa so ga zato, ker je 25. septembra praznovalo GD Crna svojo 80-letnico delovanja! Priredili so častniški tečaj, ki so ga obiskovali vsi vodilni funkcionarji.
Po vseh društvih so priredili oglede orodišč in gasilskih domov za občinstvo in šolsko mladino. Imeli so veliko propagandno vajo s sodelovanjem vseh gasilskih društev Mežiške doline in z uporabo najmodernejših (novih) gasilskih brizgaln. Pri vseh šolah je bilo razpisano nagradno tekmovanje za učence višjih razredov za najboljšo nalogo o gasilstvu in preventivi v gospodinjstvu. Razpisana pa je bila tudi nagrada za društvo, ki je v tem tednu pripravilo najboljšo razstavo ali izložbo. V dneh od 26. do 30. 9. so bile tudi nenapovedane vaje pri vseh društvih, tako da so dobili točen pregled udarnosti in pripravljenosti vsakega posameznega društva. Na propagandni vaji na Ravnah je sodelovalo z novimi motornimi brizgalnimi Rosenbauer-avto-matic pet društev, in to: Ravne železarna, Ravne — mesto, Prevalje, Mežica in Crna. 2e-lezarniški gasilci pa so prikazali še reševanje z višin, gašenje z ročnimi gasilskimi aparati vseh vrst in prehod človeka, oblečenega v negorljivo obleko, skozi plamen. Sodelovala je tudi ravenska godba na pihala.
Vaja je zelo dobro uspela in si jo je ogledalo nad tisoč Ravenčanov. Pri nagradnem tekmovanju za najboljšo nalogo o gasilstvu je sodelovalo 23 višjih razredov osnovnih šol. Prvo nagrado je dobila učenka 7. a razreda osnovne šole Prežihovega Voranca na Ravnah Marjeta Matvoz.
Iz vsega tega lahko razberemo, da je pomen tedna varnosti potreben. Gasilci se držijo starega in preizkušenega pravila, »da je treba ogenj gasiti prej, preden se je vnel.«
Naslednji, to je 90. letni občni zbor, je bil decembra 1967. leta. Mladini bi radi priskrbeli nove uniforme. Imeli bi več volje in veselja do dela. Imeli so močno pionirsko enoto. V tem letu so tekmovali s tremi desetinami. Tudi mladina kaže lep napredek.
V tem letu so bili trije gozdni požari. Posredovanje gasilcev je bilo usDešno. Pri gašenju požarov je sodelovalo 41 članov.
Člani so imeli 18 vaj, mladinci 34, pionirji pa 19.
Člani so tekmovali na občinskem tekmovanju ter dosegli 3. mesto. Mladinci pa so bili na občinskem kakor tudi na medobčinskem tekmovanju prvi. Prva desetina nionirjev je doma dosegla drugo, na medobčinskem tekmovanju pa prvo mesto.
Gasilsko društvo Ravne je 18. 4. 1968 prevzelo nov gasilski avtomobil Zastava 620 B — gasilec od Karoserista Maribor.
90.	obletnico obstoja društva so proslavljali skupaj s proslavo 720. obletnice Ravne v oktobru 1968. Ob tej priložnosti je bila na Ravnah gasilska parada.
Društvo je prejelo visoko odlikovanje, ki ga je podelil načelnik štaba GZ Slovenije Milan Vrhovec.
Kako so se gasilci pripravljali na svoj jubilej, pove samo to, da so na gasilskem tekmovanju v občini tekmovali s štirimi enotami, člani, mladinci, starejši in mlajši pionirji. Vsi so dosegli prva mesta. Tudi na medobčinskem tekmovanju so odnesli vsa prva mesta. Z republiškega tekmovanja so prinesli domov tri bronaste plakete, člani pa so se uvrstili na mednarodno tekmovanje v Leobnu.
Šmid Jožef — vstopil 1. 5.1941, poveljnik od leta 1950 do 1963. Od tedaj naprej častni poveljnik in član
Gasilstvo treh dolin
Gasilska zveza Slovenije je imenovala koroško operativno območje, ki se je odcepilo od mariborskega. Sedež cone je na Ravnah, kjer je tudi njen komandant Vlado Vališer.
91.	redni občni zbor je bil januarja 1969.
Iz poročila komandirja se vidi, da na tein območju prejšnje leto ni bilo večjih požarov. Bili so sicer manjši, ki pa niso povzročili občutne škode. Skupaj jih je bilo šest. Komandir je opozoril na neurejenost hidrantnega omrežja na Ravnah, predvsem na Cečovju, kjer bi bilo ob izbruhu večjega požara, hitro in uspešno posredovanje zelo dvomljivo, če že ne obsojeno na neuspeh. Pri volitvah so nastale precejšnje spremembe v vodstvenem kadru.
Proslava 100-letnicc gasilstva na Slovenskem je bila v Metliki 17. 8. 1969.
Z vsemi gasilskimi častmi so gasilci cele Mežiške doline pospremili 2. avgusta 1969 k zadnjemu počitku dolgoletnega, vestnega in marljivega člana ter funkcionarja Alojza Šlojfa.
Velik požar, ki je izbruhnil 1. junija 1969 v Železarni Ravne, je upepelil lahko kovačnico in del valjarne. Pri gašenju je sodelovalo 217 gasilcev iz 15 gasilskih društev.
Gasilsko društvo Ravne je imelo svoj 92. občni zbor 6. februarja 1971.
Sodniške izpite so opravili: Jože Klemen, Alojz Klančnik, Mihael Knez, Jože Magdič' Ob požarnovarnostnem tednu v mesecu septembru so gasilci uredili izložbo na Trgu svobode, kjer so skromno prikazali razvoj gasilstva na Ravnah od ustanovitve dalje. OGZ j® pregledala orodišče in osebno opremo. Pr> kmetu Maku na Zelenbregu je bila manevrska vaja. Praktično so prikazali delo z ročnimi gasilskimi aparati pri večjih trgovinah in ustanovah. Izvedli so manevrsko vajo pri »Trav-nekarju« na Tolstem vrhu. Zaradi oddaljenosti črpališča vode so izvedli suho vajo v verižnem sistemu, ki tam edino pride prav. Pr* pregledu hidrantov so ugotovili, da niso vzdrževani niti označeni. Razen nekaj izjem so neuporabni. Izvedli so skupno vajo s civilno zaščito. Vsa navodila na tej vaji so prejemali preko primopredajnikov.
Železarna Ravne je ob 350-letnicl fužinar-stva v Mežiški dolini predala društvu spominsko plapelo.
Klemen Jože — gasilec od 1951 — podpoveljnik in mladinski gasilski ref. Predsednik PGD Kavne od 1969 dalje. Je višji gasilski častnik in član UO OGZ Ravne.
Mnogo so razpravljali o združitvi GD mesta Ravne in GD Železarne Ravne. Zaradi te-Sa je SO Ravne sklicala sestanek upravnih odborov obeh društev, vendar upravna odbora nista sprejela nobenega predloga.
Meseca marca je bil manjši požar pri Veg-lu na Tolstem vrhu. Pač pa so gasilci 15. 7. 1970 sodelovali pri reševanju ob poplavi, oziroma nalivu, v DZ Ravne, v skladišču Ljudskega magazina, pri Kefrovem mlinu ter pri »Toniju« v Kotljah.
Prostovoljno gasilsko društvo Ravne je Irnelo svoj 93. letni občni zbor 6. februarja 1971. leta.
Ob obisku predsednika SFRJ Tita na Rav-bah 6. 7. 1971 so gasilci opravljali rediteljsko službo na Ccčovju.
OGZ Ravne je razpisalo nagradno tekmo-vanje za šolsko mladino osnovnih šol v pisa-hju šolskih nalog in risanju. V prvi skupini je zmagala Iris Stumberger — OŠ Ravne, v drugi pa Alenka Kolmančič OŠ Ravne.
Železarna Ravne je novembra 1971 sklicala posvet predstavnikov občine, KS Ravne ter Sasilcev na temo »Alarmne naprave in njiho-va uporaba.«
Meseca februarja 1972 so pokopali pri Barbari dolgoletnega člana in funkcionarja Gabrijela Jovana.
Ravenski gasilci so pregledali svoje delo na ®4. rednem občnem zboru dne 3. marca 1972. V preteklem letu ni bilo večjih požarov. Predsednik Jože Klemen ter Alojz Klančnik sta bila imenovana za višja častnika. Osemnajst Pionirjev pa je prejelo diplome za uspešno opravljeni izpit za pionirja — gasilca. Nekaj hlesecev pozneje je opravilo ta izpit še 11 pionirjev.
Mestna gasilska organizacija zelo skrbi za vzgojo mladega gasilskega kadra. Saj poleg tekmovanj prirejajo tudi krajše seminarje, Pa katerih dobivajo mladi gasilci — pionirji Potrebno gasilsko znanje. Vodil jih je Ivan Peoevnik.
Kupili so vozilo IMV-kombi.
Ob proslavi 100-letnice prostovoljnega ga-silkega društva v Weizu pri Gradcu (Avstrija) je bilo veliko mednarodno gasilsko tekmo-vanje, na katerem je nastopilo 474 desetin in 4740 gasilcev iz Francije, Švice, Nemčije, Italije, Jugoslavije, ČSSR in od drugod. Inozemske ekiDe so nastopale v srebrnem in bronastem razredu. SR Slovenijo je zastopalo 12 desetin, toda med vsemi inozemskimi gasilci so sc najbolje odrezali gasilci ravenskega prostovoljnega gasilskega društva v naslednji po-
stavi: Franc Krauzer — desetar, Vlado Mihin, Alojz Kušej, Srečko Golej, Ivan Rezar, Alojz Cas, Franc Adamič, Stanko Kotnik, Miha Lešnik z vodjem Jožetom Klemenom. V mednarodnem srebrnem razredu so zbrali 374 točk, kar je zadostovalo za prvo mesto. V bronastem mednarodnem razredu so podelili točke z desetino iz Impola, ter kot mlajši od Impola zasedli drugo mesto. Za ta mednarodni uspeh jih je gasilska zveza Slovenije izrekla javna priznanje in pohvalo.
V tem letu so imeli že drugi redni letni občni zbor, in sicer 95. 9. decembra 1972. Člani so imeli 53, mladinci 31, pionirji A-24, B-22 vaj. V tem letu so bili naslednji požari: v železarni (oddelek za šibki tok), nato pri Krivogradu na Tolstem vrhu, kasneje pri Jeromlu na Stražišču pri Prevaljah, meseca julija pa je izbruhnil požar v stolpnici na Cečovju. Razen požara v Železarni Ravne so bili vsi le manjšega značaja.
Ponovno so govorili o združitvi društev v kraju. Po mnenju članstva pa ta zadeva še ni »dozorela«, zato so jo prepustili toku časa.
S pomočjo gasilskega sklada Ravne, Železarne Ravne in drugih je društvu uspelo kupiti orodni gasilski avtomobil TAM-2001-ga-silec, ki so ga prevzeli meseca septembra 1973 v Mariboru.
Društvo je z Republiško skupnostjo strokovna služba Ljubljana — sklenilo pogodbo, da uvede na svojem območju dežurno službo za reševanje in odstranjevanje poškodovanih vozil s cestič.
Na seji meseca maja 1973 je predsednik Jože Klemen obvestil člane odbora, da so v izdelavi načrti za adaptacijo gasilskega doma. Imenovali so gradbeni odbor v sestavi: Jože Klemen, Vlado Mihin in Franc Krauzer.
Meseca decembra je bil skupni sestanek gasilskega društva železarne ter gasilskega društva Ravne — mesto. Razpravljali so o tej gradnji, vendar pa zaradi tehničnih ovir niso prišli do končnega sklepa.
Iz poročil 96. občnega zbora, ki je bil januarja 1974, vidimo, da je bilo društvo pridno in delovno. Zopet pa so ugotovili, da imajo premalo sredstev za nakup razne opreme. Kaj pomaga izvežban gasilec, pa če je še tako pogumen, če mu manjka najosnovnejše — npr. pomanjkanje dihalnih aparatov, močne prenosne luči, premalo azbestnih oblek, plinskih mask in podobno.
Pri društvu je 36 operativnih članov, 13 mladink, 12 mladincev in 12 pionirjev.
Rešili so problem avtomobilov, nastala pa je težava zaradi motornih brizgaln. Društvo se nahaja na območju, kjer se stalno pojavljajo gozdni požari, žal pa so v takih primerih brez skoraj moči.
Potrebovali bi Tomosovo brizgalno za hribovite predele in gozdne požare.
Požari: v lanskem letu je bilo sedem gozdnih požarov, od katerih je bil eden večjega obsega: Bil je združen požar — talni in površinski. Udeležili pa so se tudi gašenja gozdnega požara v drugem okolišu. Naloga požarnega varstva gozdov postaja vse bolj dolžnost vse javnosti, vseh ki so zaintererirani za ohranitev gozdov. Ob hudi prometni nesreči so sodelovali pri iskanju ponesrečenca, ki ga je odnesla Meža.
Za tekmovanje so se zelo dobro pripravlja-
li.	Skupno je bilo za to opravljenih 1862 ur.
Člani so tekmovali na občinskem prvenstvu na Poljani ter dosegli I. mesto, na medobčinskem v Šmartnem pa so bili drugi. Pionirji so na občinskem in conskem prvenstvu dosegli prvo, na republiškem pa II. mesto. Z brentačo so dosegli republiški rekord. Mladinke so bile na občinskem tekmovanju prve, na conskem pete, na republiškem pa druge. Tudi ta skupina je dosegla republiški rekord za razvijanje cevovoda na 105 metrov. Tudi mladinci so se udeležili vseh teh tekmovanj. Na vseh so zasedli odlično II. mesto. Zahvala za take uspehe gre tekmovalcem kakor tudi vodstvenemu kadru.
Na 96. občnem zboru je UO ustanovil 5 članski iniciativni odbor za združitev obeh društev; vendar pa so ga v mesecu aprilu aprilu zopet ukinili.
Kot pomoč za Kozjansko je gasilsko društvo septembra odstopilo svojo motorno brizgalno »Soro« ter komplet cevi za trodelni napad društvu Sela na Kozjanskem.
Predsednik društva Jože Klemen je na 97. občnem zboru, ki je bil 22. februarja
Ivan Žunko II. — višji gasilski častnik. Član društva od 1947 dalje. Predsednik PGD od 1962 do 1968, predsednik OGZ — Ravne od 1964 dalje.
1975, povedal, da sklepi iz prejšnjega leta niso bili v celoti uresničeni. Kupili in montirali so radijske oddajnike in sprejemnike v avtomobilu. Zataknilo se je pri uvozu, montaži in spremembah v oddajniku, oziroma pretvorniku na Uršlji gori. Ko bo zgrajen tam pretvornik, bodo povezana vsa društva koroške pokrajine. Druga, vendar neizpolnjena želja gasilcev, je bila dograditev gasilskega doma na Ravnah — saj se v sedanjem stiskajo kar tri ^društva. Tare jih pa tudi vprašanje, kako reševati ljudi iz stolpnic ob morebitnem večjem požaru. Nimajo dovolj visokih lestev, platna za spuščanje ljudi ipd. Nujno bo treba kupiti avto s cisterno. Vse pa je povezano z velikimi finančnimi izdatki. Res je, družba in občani v vsej zgodovini gasilstva niso toliko dajali in prispevali za gasilstvo kot danes. Res pa je tudi, da so glede na naseljenost, modernizacijo, rast večjih objektov — potrebe v gasilstvu toliko večje. Zahtevajo temeljito znanje slehernega člana, zato so potrebni strokovni tečaji, šole, potrebna je literatura predvsem pa sodobna oprema. Vse to pa zahteva precejšnje stroške. Začeli so se pripravljati na 100-letnico obstoja društva.
V lanskem letu so bili na tem območju trije gozdni požari ter požar v zgradbi. Ravno tako pa so pomagali pri požarih zunaj svojega območja. Najhujši je bil večdnevni požar spomladi 1974 v Žerjavu, kjer pa so bili skoraj brez moči. Na vseh požarih skupaj so bili navzoči 1517 ur.
Sodelovali so tudi pri iskanju izginulega Stante iz Mežice ter pri čiščenju mazuta iz Meže. Za vaje so porabili 1815 ur.
Za proslavo 100. obletnice obstoja društva so že tedaj izvolili pripravljalni odbor: Karl Bevc, Jože Šmid, Mirko Mezner, Jože Škof, Henrik Lasnik, Blaž Kave, Zdravko Jamer, Ivan Globočnik, Milan Zimšek, Jože Klemen, Anton Kokal, Mihael Knez, Jože Šteharnik, Oto Hafner, Franc Krauser, Ivan Veršnik.
Občinska gasilska zveza Ravne na Koroškem je meseca maja izrekla zahvalo za pomoč in sodelovanje pri gašenju velikega gozdnega požara, ki je divjal od 25. aprila do 5. maja od Mežice do Črne.
Reka Suha je 10. 7. 1975 po silnem neurju močno narasla. Prestopila je bregove ter preplavila vse ob svojem toku ležeče področje. Zalila je stanovanjski blok v Prežihovi ulici, v gostišču pri »Dalmatincu«, pri Paradižu in Oprešniku v Malgajevi ulici, pri Lasniku in Cesarju. Za reševanje teh objektov so gasilci porabili 88 ur.
Gasilci so pohiteli z naslednjim 98. občnim zborom. Imeli so ga 28. novembra 1975. leta.
Na tekmovanju
Iz leta v leto se sestajajo na občnih zborih in konferencah, podajajo in poslušajo poročila o minulem delu, hvalijo in grajajo. Tudi načrtujejo. Ta občni zbor je potekal v posebnem obeležju dveh jubilejev. Tridesetletnice osvoboditve in 98-letnice njihovega obstoja.
Minilo je trideset let, odkar si je človeštvo oddahnilo od najbolj krute morije, objokovanja izgubljenih ali ubitih svojcev, od bombardiranja, požarov in materialnega uničenja, kakršnega zgodovina ne pomni. Ne more se reči, da so vse prizadejane rane že zaceljene, pozabljene. Sposobni pa smo bili zgraditi in obnoviti to, kar danes imamo. Za to nam marsikdo zavida.
Gasilstvo pa ima za seboj dolgo in strmo pot. Marsikdo bi na tej poti omagal, če ne bi bil z dušo in telesom gasilec, ki je pripravljen nuditi bližnjemu pomoč tudi za ceno svojega življenja.
Dolga leta so se borile proti ognju, večinoma nezadostno opremljene in maloštevilne posadke. Število članstva, oziroma aktivnih gasilcev, se je po vojni krepko povečalo. Tudi motorizacija narašča bliskovito, kljub temu pa si želijo še več in boljšo opremo, kar je hkrati nujno zaradi večanja števila prebivalcev kakor zaradi načina gradnje (stolpnice). Želijo si avto cisterno, že zaradi terena, ki je
hribovit, navadno pa so ogrožene domačije na območjih, kjer primanjkuje vode.
Kljub pomanjkanju sredstev so z veliko voljo in prostovoljnim delom precej naredili.
Brez pomoči pa vsega tudi ne bi zmogli. Pomagale so jim družbenopolitične organizacije, društva in posamezniki. (SZDL Ravne, Občina in KS Ravne, Železarna Ravne, gasilsko društvo Železarne Ravne ter druga društva in organizacije).
Spomnili so se tudi, da se praznuje leto žena. V društvu je desetina mladink. S svojim delom so dokazale, da so vzgojene v socialističnem duhu ter, da so svoje delo vzele resno. Ob vsem napornem delu niso zaostale za drugimi. Gasilci so se udeležili proslave ob 30-letnici zmage na Poljani ter proslave 100-letnice društev v Dravogradu in Radij ah.
Na svojem območju niso imeli nobenega požara, pač pa so pomagali gasiti velik požar v Črni in Kotljah. Sodelovalo je 52 članov, opravili pa so 880 ur.
Člani so se udeležili tekmovanja za Šaleški pokal ter občinskega tekmovanja (3). Na medobčinskem tekmovanju so bili prvi.
Pionirji so na občinskem tekmovanju dosegli 1., na medobčinskem pa 2. mesto.
Mladinke so bile prve na občinskem ih medobčinskem tekmovanju, na republiškem pa so bile tretje.
Podobno je bilo pri mladincih, s to razliko, da so na republiškem tekmovanju dosegli drugo mesto.
Sprejeli so nov statut. Meseca januarja 1976 je občina Ravne odredila vpis spremenjenih pravil društva v register društev te občine.
Zaradi združitve Gasilkega društva Ravne ter industrijskega društva železarne Ravne je bila januarja 1977 sklicana 1. seja iniciativnega odbora. Izvolili so za predsednika Jožeta Sedclšaka, za podpredsednika pa Ivana Globočnika.
Na raznih sejah so razpravljali o tem, vendar se društvi še nista združili.
Letna konferenca (99) je bila 26. februarja 1977.
Iz poročil je razvidno, da je društvo uspešno delovalo, posebno mladi naraščaj, izredne so mladinke, želeti bi bilo, da bi iz njih nastala dobra ženska desetina, ker bi te pritegnile še mlajše v gasilsko organizacijo. V društvu je 31 operativnih članov, 10 mladink, 5 mladincev ter 22 pionirjev. Zelja vseh je, da bi v jubilejnem letu dobili avto-cisterno ter hidravlično lestev za reševanje in intervencijo v višjih nadstropjih.
Na tukajšnjem območju so bili v preteklem letu trije gozdni požari, 2 požara v stanovanjskem ter eden v gospodarskem poslup-ju. Pri vseh teh požarih so člani opravili 213 ur. Da bi se kar najbolje izkazali na tekmovanjih, je bilo treba opraviti precej vaj, za kar so porabili kar 1842 ur.
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari v občini Ravne na Koroškem je izdelala program razvoja gasilstva in varstva pred požari, ki ga je skupščina SIS sprejela dne 23. 3. 1977.
Po ugotovitvah požarne ogroženosti občine Ravne se za najosnovnejšo zagotovitev varstva pred požari predvideva po posameznih krajevnih skupnostih, oziroma gasilskih društvih, naslednji razvoj gasilskih enot in gasilske opreme:
Gasilsko društvo Ravne na Koroškem
Društvo mora imeti 4 operativne enote, skupno 40 operativnih članov z vso zaščitno in osebno opremo.
Potrebna je taka gasilna oprema: gasilski orodni voz, gasilska avto-cisterna ali kombiniran voz, avtomobilska hidravlična lestev, terenski gasilski voz za gašenje gozdnih požarov, lažji gasilski voz s tehničnimi napravami in napravami za kemijsko gašenje, 4 prenosne brizgalne z zmogljivostjo 1X400, 2X300 in 1 X 1200 1 vode na minuto, vsa dodatna oprema, potrebno je povečati orodišče in garažo pri domu gasilcev.
Meseca novembra 1977 je občinska gasilska zveza izdelala program dela za leto 1978,
Za zagotovitev varstva pred požari so potrebne izredno temeljite in daljnosežne preureditve Doma gasilcev na Ravnah, če želim0 omogočiti društvu normalne pogoje za del°; Že sedaj morajo parkirati v dveh boksih tri vozila, v letu 1977 so naročili gasilsko avtoci-sterno, za nadaljno zagotovitev požarnega varstva cele občine predvidevajo nakup mehanske gasilske avtomobilske lestve in tehničnega vozila za reševanje ljudi pri cestnih nezgodah’
Dom bodo povečali za tri do štiri bokse 1° po možnosti uredili društvene prostore, namenjen za vzgojo kadrov v društvu in za colo občinsko GZ. V letu 1977 naj bi priskrbeli lokacijska dovoljenja in tehnično doku-kentacijo. V letu 1978 naj bi zbrali vsa P°' trebna dovoljenja in pričeli — po možnosti Pa tudi dokončali z dograditvenimi deli.
Na posvetovanju o gradnji doma na Ravnah, ki je bilo meseca januarja 1978, so predlagali v gradbeni odbor sledeče člane: Jože Klemen, Franc Krauser, Majda Gole, Ivan Zunk° in Ivan Pepevnik.
Društvo se mrzlično pripravlja, da l)i k»f najbolj dostojno proslavilo svojo 100-letnic0-Že meseca januarja 1978 so izvolili raznc odbore z različnimi delovnimi nalogami.
Občni zbor v jubilejnem letu 100-letnice obstoja gasilskega društva na Ravnah je b‘
25.	februarja 1978.
Gasilka
Pred gasilskim domom na Ravnah leta 1974. Od leve: Ivan Pcpevnik — član UO PGD Ravne, Franc Krauzer — podpoveljnik, sedaj poveljnik PGD Ravne, Anton Kokal — poveljnik PGD Ravne in Jože Klemen predsednik PGD Ravne
Predsednik društva Jože Klemen je na ob-Čnem zboru ob 100. obletnici ustanovitve gasil-skega društva orisal delo od njegovega nastanka dalje. Omenil je, da so veliko razpravljali o združitvi obeh gasilskih društev v kraju. Omenil je, da imajo v krajevni samozaščiti in v splošnem ljudskem odporu gasilske enote zelo pomembno vlogo. Biti pa morajo dobro in ustrezno opremljene. Resno se tudi Pripravljajo, da bi dogradili gasilski dom.
Iz poveljnikovega poročila (Franc Krause) Pa je razvidno, da je od 66 članov ter 8 članic v društvu 43 operativnih članov, 9 mladink, 3 mladinci in 25 pionirjev. V preteklem letu se je povečalo število članov in članic, kar je velika pridobitev društva.
Strokovni kader pa je sestavljen iz 2 višjih častnikov, 4 častnikov, 6 podčastnikov, 8 strojnikov, 11 šoferjev ter 5 bolničarjev. Posedujejo orodni voz in kombi ter tri motorne brizgalne. Pričakujejo pa še letos že plačan kombiniran voz s cisterno. Avtomobila sta opremljena s 4 UKV aparati za zvezo.
V preteklem letu so imeli skupaj 50 vaj, Pri tem so opravili 1101 uro. Lansko leto sta bila dva manjša gozdna požara. Pomagali pa so gasiti požar v Mežici.
Operativa že več let preventivno deluje. Po delovnih organizacijah in šolah so prikazali gašenje z ročnim gasilnim aparatom. Na os-Povni šoli »Prežihov Voranc« so ustanovili gasilski krožek.
Na tem ohčnem zboru so bili kot gostje navzoči gasilci iz Dakova, katerim so pozneje tudi vrnili obisk. Društvi se nameravata Pobratiti. Nekateri člani so prejeli posebna Republiška odlikovanja: Ivan Pepevnik, Karl Bevc, Anton Kokal, Mihael Knez, Jože Smid, Jože Šteharnik, Franc Krauser, Franc Ada-htič, Alojz Ceh, Ivan Rezar.
Odlikovanja za požrtvovalnost pa so prijeli. «ato Jože Šmid. Karl Bevc, Mihael Knez, Anton Kokal, Jože Vidrih, Hennh Lasnik, Jakob Vajs, Jože Klemen, Jože Šteharnik, Mirko Mezner. Srebrno Alojz Čeh, Franc Krauser, Franc Adamič, Ivan Plešej in Oto Bafner.
Iz podčastnika v častnika I. stopnje so bi-H povišani: Franc Adamič, Ivan Rezar ter Jakob Kovačec. V višjega častnika I. stopnje Pa Jože Klemen.
Izvedli so razna tekmovanja, na Ravnah pa 9. julija 1978 republiško tekmovanje za članice.
Proslava 100-lc(nice obstoja društva 7. in 8. oktobra 1978 na Ravnah na Koroškem.
Ob koncu lahko ugotovimo in mirne duše trdimo, da je bila pot, ki so jo prehodili prostovoljni gasilci Raven od ustanovitve do danes dolga in naporna ter odgovorna. Mnogo so žrtvovali iz ljubezni do bližnjega, tudi življenja.
V 100 letih se je veliko spremenilo. Vrstili so se požari in poplave, prometne nesreče, prirejene so bile posvetne in cerkvene parade in mimohodi, pogrebi in razne prireditve, povsod in vedno so prostovoljni gasilci morali biti navzoči.
Bili so pridni kot mravlje, izpopolnjevali so se in vadili, zbirali so na vse mogoče načine denarna in druga sredstva, vse to za nakup in izboljšanje potrebne opreme.
Vse to so delali iz ljubezni do bližnjega in društva, za plačilo pa so občasno prejemali kakšno javno priznanje ali odličje, na katerega so bili posebno ponosni. Niso vprašali, ali je dan ali noč, mrzlo ali toplo, lepo ali slabo vreme, prišli so, kadar je bil kdo v stiski, ker jim je to velevala vest.
Radi so se zabavali ter kulturno izživljali, nikoli pa niso pozabili na dolžnost.
Gasilstvo je organizacija, ustanovljena iz potrebe, in ni je sile, ki bi jo zrušila. Z zadoščenjem se morejo ozreti na prehojeno pot, na katero so lahko ponosni. Prav gotovo bodo to delo tako tudi nadaljevali, da jih bodo njihovi nasledniki posnemali in presegli, ker samo ta način je porok za nadaljno rast.
K visokemu jubileju jim krajani iz srca čestitamo in jim želimo še veliko uspehov.
OPOMBA UREDNIŠTVA:
Ta stoletna kronika prostovoljnega gasil-tva na Ravnah je bila še bolj obširna. Mogoče bi moralo biti urednikovo pero še bolj dosledno, odločno ...
Ce pa se spomnimo teh desettisoč in deset-tisoč prostovoljnih ur tudi v povsem nemogočih razmerah, vseh nevarnosti, ki so jim gasilci izpostavljeni, če se zavemo, da 100 let ni vsak dan — in da je to navsezadnje le častitljivo dolga doba, potem je najbrž prav, da sedanjemu rodu in zanamcem ostane kronološki zapis o tej humani in plemeniti dejavnosti, ta kot je pred vami, spoštovani bravci.
To je tudi naš doprinos obenem z iskrenimi čestitkami k visokem jubileju, ki ga praznujejo letos ravenski gasilci.
Urednik
Balada d hinelijslvu
SO Ravne na Koroškem je pred dvema letoma sprejela družbeni dogovor o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva. Ker se tega dogovora — razen nekaj izjem — podpisnice ne držijo, stoji Sklad za pospeševanje kmetijstva na majavih nogah, kar spravlja pospeševalno službo v težaven položaj. O tem je bilo že precej razgovorov in razprav, vendar se stvar do danes še ni premaknila. Sam ne vem, kaj me je prijelo, da sem o tem pisal Antonu Aškercu, ki pa mi je brez vsakega komentarja poslal svojo svetovno znano, a tokrat malo spremenjeno pesem:
Sestanek bil je živ. Povedal i on je
delegatom
tam nekaj predlogov.
Brezplodno debatiral, predno razočaran odšel je domov.
»Hm, pravijo, da ni baš pametno govoriti tod obsorej!
Delegate da včasih rado se zavaja na ravni tej.«
vam,
Pa bil je Martin svoje dni delegat gradiva vsa prebral, bil vajen kritike je vsake — pa bi se bal?!
»Še na občini kritike bal se nisem, povedal vsakemu jo v oči — pa tukaj mar kot dete bi trepetal, če papir šušti?!«
Prišlo je do tiste točke ... Čuj tam od mize: »Joj! od kod bi vzel?«
Desetina gasilskega društva Ravne, na tekmovanju v Dravogradu ob njihovi 100-letnici 1978. Cepijo od leve: Jože Verdinek, Bojan Filip, Zvonko Čuk, Alojz Videršnik — stojijo: Ivan Rezar, Franc Krauzer, Alojz Ceh, Jože Ceh, Franc Adamič
Ajnžik
V KRESNI NOČI
(Nadaljevanje)
Lanska razburljiva kresna noč mi ni mogla iz spomina in bolj ko se je bližal letošnji kres, bolj me je mikalo, da bi šel poslušat, kaj se bodo pomenile krave v uri, ki jim je enkrat na leto dana za razgovor. Najbolj me je zanimalo, kako so krave zadovoljne na novih stojiščih, ki smo jim jih z velikimi stroški uredili.
Bil sem v zadregi. Nisem bil prepričan, da bom ta skrivnostni pogovor čul, če bom šel ob tisti uri v hlev zavestno, za take reči moraš namreč imeti pogoje: imeti moraš pri sebi praprotno seme in sicer nevede. Ker mi ni uspelo dobiti praprotnega semena, kaj šele nevede, sem imel v uspeh malo upanja. Sicer pa, poizkusim lahko, sem si dopovedoval in naoeto čakal na to skrivnostno uro. Razume se, da o svoji nameri nisem nikomur kaj krknil, niti ženi ne; pri takih rečeh moraš namreč biti previden, kajti coprnija je le coprnija! Pozneje sem se prepričal, da za copranje dandanašnji niso tako zahtevni pogoji; živino lahko čuješ govoriti tudi brez praprotnega semena (isamo malo udarjen moraš biti!). Ni mi žal za ta korak, kajti čul sem čudno .zanimive reči, ali bolj moderno povedano — krave so iznašale probleme, ki so zelo aktualni. Na tebi, dragi bralec, pa je, da vse to verjameš!
Od napetega pričakovanja tisti večer nisem mogel zaspati; premetaval sem se in .si z raznimi mislimi krajšal čas. Vedel sem, da se pred enajsto uro ne smem približati hlevu, kdo ve, če ga ne bi s tem kaj polomil. Tudi te napete minute so minile in malo pred enajsto sem se tiho splazil iz postelje, se oblekel in odšel proti hlevu. Imel sem občutek, da delam nekaj, kar
»Kaj? — Kdo si božji? — Od kod nai
vzameš, vprašaš?—
I, kamor si dal!«
»Dal sem, kot predvideva občinski za SISa dva,
proračun,
in za novo podnisani samoupravni sporazum.
Oh, in sedaj, odkar delegatski imamo nov sestav,
nam narobe hodi in ta odlok prekleti, zadosti dela nam težav!
Oh, to teži... Martinu se poblisne, pred njim za mizo sopeč, pripognjen razlaga govornik, svinčnik v roki vihteč!...
Pa bil je Martin svoje dni delegat vam in ni se dal...
Kako nocoj poražen bil je na sestanku, pa le ni znal!
A ko čudno razlagajo mu resnico, ga stisne hlad; da je kriza in ni denarja — za kmetijski sklad!
Ajnžik
ni prav, kar ni pošteno; neki glas mi je pravil, naj se vrnem, toda radovednost je bila močnejša in pripeljala ime je pred hlevska vrata.
V hlevu je bil že pravi ramuš. To me je prizadelo, kajti računal sem, da bom na svojem prisluškovalnem mestu že ob začetku pogovora. Prepozen sem bil samo za minuto, morda dve, vendar dovolj, da sem zamudil to, kar me je čudno zanimalo. Rad bi namreč čul, kako se je začel ta pogovor, kakšen znak je bil dan za to. Katera krava je otvorila, naijstarejša ali tista, ki je bila za to izglasovana? Kako je začela?. Tovarišice in tovariši!?. Prav gotovo je pozdravila morda katero še posebej, ugotavljala sklepčnost, predlagala dnevni red, skratka, vse tiste formalnosti, brez katerih ljudje ne moremo shajati.
»Moderna, moderna stojišča, toda kako se me počutimo na njih, to nas nobeden ne vpraša,« sem najprej čul zajedljivi glas Rjavke. »Pomislite! Poldrugi meter dolgo in meter široko stojišče, to je ves prostor, ki ga ima vsaka od nas v tem hlevu! Okovane v železje, okoli in oikoli beton, trda ležišča, to je udobje, ki ga nam nudi moderen hlev!«
»Tudi ljudje se zadelujejo z betonom,« je z mirnim glasom odgovorila stara Drina. »Stanovalci v blokih in stolpnicah imajo prav tako odmerjen prostor kot me tu v hlevu!«
»Toda ljudje .se zabetonirajo sami, nihče jih v to ne sili,« se ni dala ugnati Rjavka.
»Navsezadnje,« je dejala preudarno Ro-ža, »moramo upoštevati to, da kmetje bolj obnavljajo hleve kot svoje hiše. Za novogradnjo ali obnovo hleva dobijo namreč posojilo, za popravilo stanovanja pa ne.«
»Mene ne bodo doilgo bolele kosti na tem ležišču, hvala Bogu, da sem že stara. »S tem se je potroštala priletna Roža.
»Bolj kot ležišče, matr-ajo mene rešetke,« se je pritožila mehkonožna Volga. »Radovedna sem, kaj bo z rasti o iz te žu-pe v kanalu? Zdaj ne bo več pravega gnoja.«
Bil sem razočaran. Toliko dela, truda in denarja smo vložili v hlev, zdaj takšno nezadovoljstvo! Vendar o tem, ali snoo naredili prav ali ne, ni bilo časa razmišljati, kajti slediti sem moral nadaljnjemu pogovoru.
»Bolj kot o našem udobju premišljujem o tem, kaj bo z našim mlekom,« je zaskrbljeno rekla Drina.
»Kaj bi se sekirala o tem, me damo mleko in nas nič več ne skrbi, kaj bo z njim,« jo je zavrnila Dima. »Ga pojedo sami ali prodajo, mene to ne boli.«
»Prodajo, prodajo, saj v tem je problem,8 je nadaljevala Drina in .se spustila v razpravo o tem aktualnem vprašanju. »Pri trgovini z mlekom namreč ni tako enostavno. Mleko je proizvod, ki ima neredno proizvodnjo, na drugi strani pa še bolj neredno potrošnjo, vrhutega pa je čudno hitro kvarljivo. Saj ga konzervirajo, kar podraži mleko, toda premalo se pobrigajo, kako bi ga več potrošili. Pri potrošnji mleka so na dnu lestvice preslabi so pri predelavt sir raje uvažajo .. .«
»Kot pri gradnji hlevov so ljudje nerodni tudi pri prodaji mleka,« jo je prekinila zajedljiva Rjavka. »Ponašajo se z visoko razvito tehniko, modernimi pripomočki in s hitrimi prevoznimi .srodntvi, toda pri trgo-
Mihclačcva stala
vini z mlekom so tako nerodni! Kakšno sranje je bilo letos za prvomajske praznike! Dva dni ga enostavno niso odkupili, s čimer so spravili kmete v veliko zadrego in denarno škodo. To se ne sme zgoditi več!«
»Res, to .se ne sme več zgoditi,« ji je da-la prav Drina. »Krave namreč nismo stroji, ki jih lahko v soboto ustaviš in v ponedeljek spet poženeš, proizvodnja pa steče nehoteno naprej! Mleko proizvajajo v naših vampih žive bakterije, zato se mlečna proizvodnja ne da zaustavljati, kot bi to prišlo komu na misel. Če te bakterije iz kakršnega koli vzroka poginejo, traja nekaj dni, da spet ožive. To je zapleten proces, ki ljudje ne razumejo. Mlečna proizvodnja mora teči nepretrgoma, razen tedaj, ko je krava suha; v petek in svetek, za nas ni praznika!«
»Je res mleka preveč?« je boječe vprašala Vijola, prvesnica, ki kaže, da bo dobra molznica.
»Ne bi ga bilo preveč, če bi ga več popili,« se je spet spustila v razlago Drina. »Če bi ga spili vsaj toliko kot tiste prevar-jene vode ...«
»Tej prevarjeni vodi se reče pivo in ljudje ga ne pijejo, ampak ga črepljejo kot hiidve vodo,« jo je prekinila Rjavka.
»Rivo je prišlo tako v modo, da ga pije vise od kraja,« se ni dala motiti Drina. »Nanj navajajo že otroke, koliko ga pa popije mladina, o tem ne bi govorile. Medtem ko za mleko skorajda nimajo reklame, je reklama za pivo vsepovsod. Trdijo, da je redilno, ,tekoči kruh' mu nekateri pravijo. O hranilni vrednosti našega mleka, ob katerem so vsi od kraja zrasli, se čudno malo govori.«
»Cula sem, da dobijo nekateri kmetje po milijon in več na mesec za mleko,« je spet spregovorila Volga in tako spremenila snov pogovora.
»To se čuje imenitno, toda v resnici ni kaj čudnega,« je spet modro razlagala Drina, ki je, po vsem isodeč na vsako stvar gledala objektivno. »Kaj ima kmet od teh milijonov, če pa vse vloži nazaj v kmetijo, v mehanizacijo? Stroji so za kmeta velika pridobitev — brez njih ne more s pri-
dom gospodariti — vendar mu požrejo domala vse dohodke. Ni vse to, če si drage stroje nakupi, drago ga stane tudi vzdrževanje.«
»Edina rešitev je v tem, da se združijo,« je rekla mlada, neizkušena Šema. »V združenem delu pri pridelovanju krme in v skupnem hlevu bi se proizvodnja mleka in mesa pocenila; tako bi kmetu več ostalo za njegov standard.« Nisem pričakoval, da se bo začela tudi razprava o zakonu o združenem delu.
»V tem ni rešitve,« je bila spet v ognju Rjavka, »vsaj v praksi ne. Če so si kmetje zdaj še v dobrih odnosih, bi pri takem načinu kmetovanja imeli stalne prepire. Pa tudi živina bi se v takem skupnem hlevu grdo gledala, ne mogla bi se privaditi.«
»Skupni hlev, to bi bilo nekaj imenitnega,« se je oglasil z lomljenim, pubertetnim glasom poldrugo leto star bikec in zacepetal z nogami kot otrok, kadar nekaj nestrpno pričakuje. Očitno je pri tem mislil samo na to, da bi lahko v skupnem hlevu ponagajal sosedovim teličkom, ki jih je na jesenski paši mogel gledati samo od daleč.
»Imenitno, imenitno,« ga je oponašala Rjavka. »Kaj ti veš, kakšen direndaj lahko nastane v hlevu s toliko sortami živine?! Vsako govedo ima roge in ...«
»Jaz pa mislim,« jo je prekinila Drina, »da bi zastran živine v skupnem hlevu ne bilo problema. Živina bi se že nekako navadila na skupno življenje, tega se pa nikakor ne bi mogli navaditi ljudje.«
»Saj ljudje nimajo rogov,« se je delal važnega bikec, ki je bil očitno ponosen na svoje sicer kratke, toda močne roge.
»Res, da ljudje nimajo rogov,« je z mirnim glasom razlagala Drina, »toda imajo drugo, še hujše orožje: jezik! Z njim se znajo imenitno braniti, še veliko bolje pa napadati. Nimate pojma, kaj lahko nastane, če se ljudje spopadejo s tem orožjem! Če naredimo krave med seboj kakšen obračun, je to hitro gotovo, obrnemo se naokoli in že je spet vse pri starem. Vse drugače je pri ljudeh. Jeze ni zlepa konec, lahko se vleče leta in leta, včasih tudi vse življenje. Imajo tudi za to šolane ljudi, ki jih mirijo in jih skušajo spraviti. Veliko-
krat tega sodniji ali advokatom ne uspe, jeza in spori ostanejo in pravde se vlečejo v nedogled. Jaz ne verjamem, da bi ljudje v skupnem hlevu dobro gospodarili. Prepirali bi se že pri delu, še veliko bolj pa pri delitvi dohodka.«
»Skupni hlev bi prišel prav takim, ki niso posebno naužiti na delo,« je dregnila v jedro Volga.
»Mislim, da ljudje še niso dorasli za tak način dela.« Dobra stara Drina je zmeraj našla pametno misel. »Saj vidite ...« Škrc. Tišina.
Kako žal mi je bilo, ker je ura pogovora potekla. Saj je bilo tako prijetno poslušati; zanimiva je bila snov pogovora, prijeten pa je bil tudi način, kako so se krave pogovarjale. Ni bilo namreč tistega navzkrižnega govorjenja ali prerekanja, kar je na sestankih tako zoprno. Krave so počakale, da je vsaka povedala svoje, če pa je katera že segla v besedo, je predgovornica utihnila, skratka, sestanek je potekel mirno in lahko rečem, da je bil zelo ploden, čeprav je minil brez turške in cigaretnega dima! Lahko bi bil za zgled ljudem! Sicer pa, krave imajo za razgovor na leto samo eno uro časa, ljudje pa si ga jemljemo za take reči vsak dan!!
ZOPER PRETIRANO UPORABO ANTIBIOTIKOV ČEBELJA LEKARNA
Nerazumna poraba zdravil, predvsem antibiotikov, ne le pri odraslih, marveč tudi že pri otrocih, je resno vznemirila zdravnike po svetu in v Sloveniji. Najprej so v svojih vrstah, potlej pa tudi javno izrazili dvom v tako hitro porabo zdravil, ki se jim mikrobi, le-te naj bi uničili (kot povzročitelje najrazličnejših vnetij), prilagajajo in postajajo odporni. Velika poraba antibiotikov vseh spektrov, vse manjše učinkovanje teh umetno pridobljenih zdravil in ne nazadnje tudi veliki stroški, pa skrb o morebitnih posledicah teh, ne še tri desetletja starih zdravil, so napotili mnoge zdravnike, predvsem pa farmakologe, da so se zazrli nazaj, v nekdanje zdravljenje, v čase, ko ni bilo o antibiotikih ne duha ne sluha.
Poti do starih zdravil so različne. Spet so se uveljavili najrazličnejši čaji in zeli, več pozornosti so spet namenili gibanju na svežem zraku, mnogi pa so začeli obujati stara pravila o zdravljenju z medom. Ta je kot zdravilo znan iz davnine, pa tudi iz bližnje preteklosti, saj je med NOV v najtežjih trenutkih ostajal edino »zdravilo«.
Opozorila svetovne zdravstvene organizacije o pretirani porabi zdravil in domače statistike, ki so postale še hitrejše in jasnejše, odkar recepte »pregleduje« računalnik, so vzpodbudile številne zdravnike, da svoj študij posvetijo medu in čebeljim pridelkom.
Svetovno raziskovalno gibanje
V dobi, ko je bilo vse, kar je imelo nadih »patine«, zanič, ko je bilo dobro le vse, kar je bilo moderno, je tudi med izgubil večji del svoje veljave. S spoznanji, da je narava največji učitelj, da človek s trganjem vezi s preteklostjo pozablja tudi na stvari, ki so mu bile stoletja in tisočletja v pomoč, so v marsikaterem laboratoriju nehali gledati v bodočnost, posvetili so se preteklosti. In tako so vse več raziskav posvetili tudi čebeljim pridelkom. Prav takšno vnemo kot drugje po svetu so pri raziskovanju učinkovanja čebeljih pridelkov pokazali tudi nekateri jugo-
Za spomin
IVAN LEBIČ - OSEMDESETLETNIK
slovanski znanstveniki in začeli ugotavljati stvari, ki jih niti niso pričakovali. V laboratorijih, pod mikroskopi in na živalih, kasneje pa tudi na klinikah, so potrjevali, da so v čebeljih pridelkih snovi, ki imajo ugoden učinek na počutje in zdravje ljudi. Kmalu je postalo znano, da je cvetni prah najbolj skoncentrirana hrana, kar jih poznamo, saj so v njem snovi, ki jih potrebuje organizem za rast in vzdrževanje biološkega ravnotežja. Za mleček so dognali, da je biološki pospeševalec in da hkrati zavira rast bakterij, plesni in virusov. Propolis je aktivna snov z izredno močnim učinkom proti virusom in bakterijam.
Uspehi domačih strokovnjakov
Raziskovalca slovenskega mikrobiološkega inštituta Bratko Filipič in prof. dr. Miha Likar sta dokazala, da matični mleček in propolis zavirata rast virusov. V poročilu »Vpliv propolisa in matičnega mlečka na razvoj nekaterih virusov«, ki ga je zaradi izrednih odkritij in dosledne znanstvene metode v celoti objavil tudi ameriški strokovni bilten »Interferon Scientific Memoranda« iz Buffa-la, med drugim ugotavljata:
»iz raziskave je razvidno, da naravni proizvodi med, matični mleček, cvetni prah in propolis nimajo samo fizioloških učinkov, ampak razen proti mikrobom delujejo tudi proti virusom. Vprašanje pa je, iz česa izvira ta antivirusna aktivnost in kakšno je razmerje med sestavo in vplivom čebele na anti-virusno dejavnost...« »Poskusi kažejo, da aktivna snov ni samo ena, ampak da gre verjetno za kompleks snovi, ki šele v pravilnem razmerju in ob aktivnosti čebele dajo fiziološko in antimikrobno dejavnost...«
Poskusi razvozljali razmerje
V Medexovih laboratorijih so čebelje pridelke mešali v različnih količinah in na podlagi učinkov so ugotovili, katera mešanica medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa deluje na človeški organizem najbolj ugodno. In tako je nastal APIKOMPLEKS, doslej edina in zelo učinkovita mešanica čebeljih pridelkov, ki je uspešno prestala tudi vse klinične teste. V njem so sestavine, ki zavirajo rast virusa, povzročitelja influence, tudi če so razredčene v razmerju 1:100.000.
Čebele niso zdravniki
Delovanje Apikompleksa so raziskali. Preizkusili so ga na več klinikah v različnih jugoslovanskih mestih in ugotovili so njegovo izredno ugodno delovanje. Preizkusili so ga ljudje sami in ugotovili njegovo uspešnost. Toda zdravnika ne med ne drugi čebelji pridelki ne morejo nadomestiti. Kadar človek zboli in se ga loti visoka temperatura, mora upoštevati navodila zdravnika. Poskusi v uglednih klinikah pa kažejo, da za infekcijskimi boleznimi zboli neprimerno manj ljudi, ki jemljejo žličko Apikompleksa dnevno. In v tem je največja moč naravnega preparata. V preprečevanju bolezni, mnogi zdravniki pa ga svetujejo že tudi kot edino sredstvo, ki pomaga pri zaviranju rasti virusov, je nenadomestljiv. Zato ga je danes moč najti na prodajni polici sleherne lekarne in v vseh večjih trgovinah. Ker ga je ustvarila narava brez pomagal kemije, je popolnoma nenevaren in ne more povzročiti nobenih škodljivih stranskih posledic.	Jože	Vetrovcc
MISLI
Vet je merilo mojega življenja.
Pearl Buck
Kdor želi slišati iskreni glas vesti, mora znati ustvariti tišino okrog sebe in v sebi.
Graf
Kdor hoče uživati mirno vest, mora mirno živeti.
Chesterfield
Osemčlanski družini se je 24. marca 1898. leta pridružil še deveti član — Ivan. V Šmartnem v Rožni dolini mu je stekla zibel, okrog katere so ob njegovem rojstvu stali štirje bratje in dve sestri. V skromni bajti je teklo življenje te številne družine. Njen glavar je bil oče — tesar. Na ramenih skrbne matere sedmerih otrok se je znašlo breme cele družine, ko jim je kmalu umrl oče. Ivanu je bilo takrat komaj štiri leta. Osnovno šolo je obiskoval v rojstni vasi, šolanje pa je nadaljeval v Celju, kjer je bila že v času cesarske Avstro-ogrske dvojna gimnazija: slovenska štiri-razredna in nemška osemrazredna. Ivan je obiskoval najprej slovensko gimnazijo, višje razrede pa na nemški. Kot šestošolca pa so ga 1916. leta poklicali v vojsko. Mla-
Ivan Lebič
dega gimnazijca je pot najprej zanesla v Gradec, kjer je opravil nekaj mesecev vojaških vaj in na pomlad 1917. leta se je znašel na italijanski fronti. Le dva dni je bil vojak na fronti avstrijske vojske. Eksplozija granate, ki je zadela ob traverzo nad strelnim jaškom, v katerem je ležal osemnajstletni mladenič, ga je močno ranila. Desno nogo mu je dvakrat zlomilo, imel je močan odprti zlom, levo pa enkrat. Bilo je to neko pomladno popoldne na planini Monte Gabrieli, blizu današnje slo-vensko-italijanske meje. Živo se spominja — kdo se ne bi — kako so ga takoj prenesli v obvezovališče, mu nudili prvo pomoč in ga zopet takoj odpravili čez hribe v vojaško bolnico in od tam v Logatec. Sprva sploh ni čutil nobenih bolečin. — Spomin na Logatec je grenak; za vse življenje se mu je zapisal v spomin. Tu je izgubil desno nogo. Močne rane so se mu pričele gnojiti in morali so mu amputirati nogo nad kolenom. Po operaciji so ga pre-
peljali na zdravljenje v Krems ob Donavi, na Spodnje Avstrijsko. In po daljšem zdravljenju, kjer je nekega dne skorajda umrl zaradi nenadne krvavitve, ki pa je v spanju sploh ni čutil in jo je na srečo opazil bolnik s sosednje postelje, se je vrnil v Celje. Nadaljeval je šolanje in izredne končal sedmo gimnazijo. Pa je zopet mO' ral na Dunaj, v protezno delavnico in tu je dočakal konec vojne. Slovenske fante so prepeljali v Ljubljano. Močna je morala biti želja tega mladeniča po študiju, da je kljub vsem težkim okoliščinam tako vztrajno segal po knjigah. Izredno je dokončal še osmo gimnazijo, se nato prijavil za maturo, se sam pridno učil, in pozi®® 1919. leta maturiral na Poljanski gimnaziji v Ljubljani. — Zelja po nadaljevanju študija na univerzi se mu ni uresničila-Moral je zaprositi za zaposlitev. In tako je pot zanesla Ivana Lebiča v šolskem letu 1919—20 na tolstovrško šolo na Ravne, v naslednjem šolskem letu pa se je mladi učitelj prestavil na Prevalje. Tod je ostal vsa nadaljnja leta. Letošnjo jesen bo 58 let od tega. Tisto leto se je po plebiscitu preselila na prevaljsko šolo tudi mlada učiteljica iz Globasnice — Linhartova Nežkai doma iz Libuč pri Pliberku, ki je naslednje leto že postala življenjska družica Ivanu. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Dorica, Marjan, Joži in Lojze.
Kako suhoparno lahko izzveni tako p1' sanje življenjepisa, če v njem ne predstavimo človeka, njegovega dela in pomen3 njegovega ustvarjanja. Vse >to pa je odgovorneje in težje kot pobarati jubilanta z3 njegov življenjepis. Ze teh nekaj nametanih vrstic nam daje slutiti slavljenčevo trdo, žilavo, a vedno optimistično naravnano življenje, ki ga je spremljalo vse od bridke mladosti, rane in težke invalidnosti, kar pa mu nikoli v življenju ni odsevalo tako, kot bi marsikomu drugem®-Prevelika je bila želja po spoznanju in dajanju vsega dobrega in lepega drugim, d3 bi lahko v nijem zavladala malodušje i® obup nad usodo.
Pisati o pomenu in ocenjevati jubilantovo življenjsko delo bi bila velika predrznost učiteljevega učenca, ki ga vežejo spomini na prve šolske ure, ko srno se nebogljeni šolarski posedli jeseni 1949. leta v stare, oguljene klopi in ko je po dveh palicah stopil po razredu proti tabli sivi moZ z vedrim nasmehom na obrazu, LebičeV ati, naš prvi učitelj, ki nam je vklesal abecedo — osnovo vse nadaljnje učenosti —- ^ naše nezavozlane otroške možgane. Bil i®1 je tudi prvi zborovodja, botroval je moji1® prvim uram klavirskega pouka in mi stat ob strani, kadar me je strogi učitelj klavirja — sin Lojzi — ostro pokaral, če s® mi okorni prsti udarili na napačno tipk0 klaviature, ki je ni bilo ne konca ne kraj3 v levo ,in na desno. In kasneje mi je kot gimnazijcu ali študentu že zaupal kakšno pevsko vajo s cerkvenim zborom in me tako popeljal v svet zborovstva. — Nikoli ®e
SKROMNO PRIZNANJE j
Korejo učenci poplačati dolgov svojim Učiteljem. Najboljše plačilo je uspešno nadaljevanje tistega, kar te je učil.
Kdo na Prevaljah ne pozna Lebičeve družine? Pa ne samo na Prevaljah, tudi iz-v&n kraja, kjer je Lebič preživel dobro polovico stoletja in se skupaj s svojo življenjsko družico razdajal za vzgojo otrok,
kulturno rast ljudi in z lastnim zgledom in delom pomagal ljudem, so slišali 2a slavljenčevo ime in ga poznali.
Sam pravi, da mu je bila prvo in najvažnejše opravilo — služba — učiteljevanje. In temu je isledilo seveda vse drugo: Vodil je pevske zbore, tamburaški zbor, sodeloval pri številnih igrah, pomagal pri organiziranju sadjarskih in čebelarskih tečajev, vodil je kreditni odsek pri nekdanji hranilnici in posojilnici na Prevaljah. Bil )e dolgoletni odbornik pri Rdečem križu in Zvezi vojaških vojnih invalidov. Za vse to dolgoletno prizadevno delo je Ivan Lebič Prejel 1971. leta odlikovanje predsednika hspublike — red zaslug za narod s srebrno *Vezdo. Poleg tega najvišjega priznanja pa hranijo doma še številna druga priznanja '0 spominska darila, med njimi je tudi zlata Gallusova značka za dolgoletno delo na glasbenem področju.
Ob tej veliki angažiranosti pa je bilo še Vedno dovolj časa za družino. Dobro se je ^vedal pomena — danes večkrat že zvodenele fraze — zdravega družinskega okolja. V tistih časih, ko družine niso bile ta-ko razbite in ko ljudje niso bili tako obremenjeni s hlastanjem po materialnih dobrinah, je bilo v marsičem laže poskrbeti 2a tisto pravo družinsko življenje, kakršno današnji rod tako pogreša. Skupna skleda ’a pomenek za mizo, pesem ob harmoniju, ki je stal v kotu sobe, pa harmonika in kitara v drugem kotu in citre, tamburica in Violina, pa stalaže leoega čtiva in kupi not
pesmaric — to je bilo tisto zdravo okolje, v katerem so odraščali štirje otroci in se ob zglednem življenju svojih staršev — dčiteljev — posvetili večinoma prosvetlim ©oklicem: hči Dorica je bila učiteljica, Marjan je profesor zgodovine, sin Joži travnik, Lojze, profesor arheologije, pa je postal odličen, cenjeni glasbeni pedagog in skladatelj.
Ure in ure bi poslušal pripoved. Prijeten je pogovor in poučen nam mlajšim. Kljub osmim križem je Lebičev ati še ved-ho veder. Pred nedavnim ga j-e skrbela kirena na očesu. Bojazen, da ne bo več mogel brati, je takoj pregnal z operacijo. Zonet ga lahko vidimo ob knjigi, njegovi Vvesti spremljevalki. Miza v kuhinji, za hatero preživlja največ časa, odkar ga je bolezen priklenila na dom, je zopet obločna s knjigami, revijami in časopisi. Mirko branje pa mu »motijo« stalni obiski Prijateljev, ki si kaj radi vzamejo čas za hratek klepet. Kot da bi s tem hoteli, da hi se nam vsaj za hip ustavil čas, ta večni kreganja!ec, in se umirili sredi vsakodnevnega vrveža.
še na mnoga leta, Lebičev ati!
V imenu DPD Svobode Prevalje, vseh kevcev, ki jih je kdajkoli vodila Vaša roka, s katero ste skozi vse življenje kazali kot k odkritemu prijateljstvu, s katero ste 'mdno znova in vedno globlje odgrinjali Pot vsemu lepemu in dobremu!
Jožko Kert
V začetku letošnjega leta je nastopil zasluženi pokoj Franc Šmarčan, kmetijski tehnik, nazadnje šef obrata za kooperacijo pri Koroški kmetijski zadrugi, TZE »TRATA« Prevalje. Njegovo delo in zasluge za razvoj zasebnega kmetijstva v naši občini so velike, zato ne sme oditi neopazno.
Čeprav je prišel iz »spodnjih krajev«, je bil vseeno »naše gore list«, pravi Korošec, na kar je tudi nemalo ponosen. Prav hitro se je namreč aklimatiziral in se vživel v naše okolje, posebno v življenje kmečkega človeka. Pod Goro si je izbral življenjsko tovarišico, si ustvaril dom in tako postal še bolj naš.
Franc Šmarčan
On spada v tisto generacijo kmetijskih strokovnjakov, ki je v našem kmetijistvu zaorala ledino. Hudo zaraščena je bila ta ledina, saj poleg zastarele miselnosti nismo imeli skoraj nobene mehanizacije. Trdovratno smo se držali zastarelega načina kmetovanja, pridelovali smo vse, vsakega po malo; zategadelj tudi nismo imeli izrazitih tržnih viškov. Bili so to časi, ko se je na kmeta gledalo še z drugačnimi očmi, ko njegovo delo ni bilo cenjeno, ko kmetijstvo ni bilo priznano kot pomembna gospodarska panoga. Kmetijski strokovnjaki so morali s kmeti vred vztrajati, niso smeli postati malodušni in vreči puško v koruzo. Ni bila lahka takrat služba kmetij-ca! Poleg svoje odgovorne službe je moral biti nekakšen posrednik med kmetom in družbo, ki je nameravala kmete združiti v obliki, ki za njih ni bila sprejemljiva. Prepričevati, pojasnjevati, z domačo besedo razlagati ukrepe, ki nam dostikrat niso bili jasni.
Dragi Franc!
V imenu vseh pavrov v občini ti s temi skromnimi vrsticami izrekam za tvoje požrtvovalno delo našo zahvalo in priznanje! Bil si pionir v delu in prizadevanju, da krenemo od zastarelega načina kmetovanja v sodobno, bolj donosno kmetijsko proizvodnjo, da bi naše garanje rodilo večje sadove in bilo bolj cenjeno! Bil si glavni vodja in organizator v zadrugi Tolsti vrh; pod tvojim vodstvom je ta mala zadruga za takratne razmere zelo dobro gospodarila. Širil si nam obzorje in nas prepričeval o pomenu zadružništva, ki je zasebnim kmetom nujno potrebno. 2e davno so zaraščene poti in steze, po katerih si pešačil od kmeta do kmeta, do vsake bajte na našem koncu! Preprosta beseda strokovnjaka najde pravo pot in mesto ter je tudi kmečkim ljudem razumljiva. Takšno strokovno, a obenem preprosto besedo si vseskozi širil tako na terenu kot v pisarni in — uspehi niso izostali. Službo kmetijskega strokovnjaka si nastopil in vodil v letih, .ki za kmete niso bila niti malo perspektivna; v pokoj si odšel v času, ko je kmetijstvo z uspehi dokazalo, da je zmožno dati nekaj od sebe in da sredstva, ki jih je za pospeševanje kmetijstva vložila družba, niso bila proč vržena! Skoraj neverjetno se sliši, da potrebe po mleku in govejem mesu v naši občini že pokrivamo sami, in to kljub dejstvu, da število porabnikov stalno raste in da so vedno zahtevnejši. Samo šest odstotkov je v naši občini kmetov; ker pa se določeno število kmetov iz kakršnega koli vzroka še vedno ukvarja z naturalnim kmetovanjem, je število kmetov, ki proizvajajo za trg, še manjše; zategadelj je ta podatek še bolj otipljiv in razveseljiv. V teh uspehih je vloženo tudi tvoje delo in trud, ti rezultati so lahko tebi v osebno zadovoljstvo, kajti pri vsem tem ima tudi pionirsko delo kmetijskih strokovnjakov velik delež.
Ni bila lahka tvoja služba v času obvezne oddaje, ko si moral zastopati interese kmeta in družbe, ki v krizi obnove porušene domovine ni imela drugega izhoda. V teh težkih časih si nam stal trdno ob strani; čutil si z nami in nam bil v oporo takrat, ko kmetje še nismo bili zdravstveno ali socialno zavarovani!
Gotovo si :se tega zavedal, ko si ob upokojitvi v duhu delal bilanco o svoji prehojeni življenjski poti in uspehih. Ce ti je bilo kdajkoli v življenju žal, da si izbral in šel v ta ne preveč cenjeni poklic, so ti zdaj ti usnehi bili v uteho, saj so dokaz, da tvoje delo in napori niso bili zaman, ampak da so obrodili bogate sadove.
Dragi Franc! Iskreno ti želimo, da bi svoj zasluženi pokoj dolgo in zdrav užival, da bi se ne odtujil od kmetov, ampak da bi še prišel med nas; da bi še kdaj stopil na svoja prehojena, a zdaj že zaraščena pota in steze! Tvoj strokovni nasvet nam bo tudi zdaj dobrodošel.
Ajnžik
ftei
Ivan Modrej
KNAPOM POZDRAV
Večer na Uršlji gori. Strmim v globače in globeli pod seboj; tam zadaj tone v mraku mogočna Peca, na levi in desni se prižigajo luči po samotnih kmetijah.
Spodaj ob Meži se je zasvetlikal roj luči, to so Ravne z železarno; za njo se dviga kopasto gričevje, v večerni zarji se izgublja daleč v Podjuno in proti Svinjski planini. V grapah pod Peco je vse zavito v molk in temo.
Oči iščejo v tisto smer, v spominu se prižigajo podobe črnih kopačev, blatnih in utrujenih knapov; svetilke nosijo po samotnih stezah, oči jim blešče, srca jih vabijo v zavetje prijaznih, skromnih domov.
Dvanajsti in trinajsti rod kopljeta svinec in rijeta v kamnite gmote Pece, v bregove okrog Žerjava, Mušenika, Jazbine in Tople.
Povest knapov, črnih jam, zasutih in sveže izkopanih rovov, kdaj se začneš? V Mežiški dolini zgodaj. Iz davnine slišim odmev dlet in kladiv, topot rimske konjenice na kamniti cesti. Vidim potne srage na licih sužnjev v prah sesutih cesarstev.
Davno je že tega. Tisočletja so minila, odkar je pevec zapel hvalnico noriškemu železu. Od človeškega dela je ohranjen porumenel in sprhnel pergament, a ostale so Peca, Jazbina, Topla in Meža, ki so pile znoj in kri, tožbe in kletev pradavnih knapov.
Prišli so grofje Thurni; Hans Sigmund Ottenfeldski je za njimi prinesel listino iz leta 1665, ki mu je zagotovila lastništvo rudnika v Crni. Olcar je odvrgel cepin in plankačo, prijel je za kramp. In prihajali so novi: hlapci in gospodarji, bajtarji in ofarji. Kopali so po odročnih grapah, rili po kamenju; za njimi so ostajali rovi, iz-hojene steze, poti, ob Meži rudarske kasarne. Udarci krampov so zmotili mir, ki je kraljeval med gozdovi, jok otrok je napolnil rudarska naselja.
Vidim očeta, kako koplje zgrbljen v rovu, od zore do mraka. Vidim sina, ki mu ognje-
ni zublji peči razžarjajo koščeni obraz. Vidim žene, kako jim zemlja razjeda roke. Od zore do pozne noči v bregovih. Vidim otroka, kako mu ugaša sonce v očeh. Pobič ima žuljave roke: od zore do mraka misli na zelene gozdove in pisane trate, oči pa so kalne in vidijo samo prah in znoj in kamenje in rudo.
Gospodje so prišli iz Plajberške rudarske unije; lastniki jamske posesti so se združili in rekli: »Več svinca morajo dati jame!« V Žerjavu so zagorele peči, v nedrjih Pece in Jazbine so zabrneli stroji. V Topli je posvetila luč. Vagončki so zamenjali samokolnice, vrtalni stroji, primitivno orodje. »Več svinca hočemo,« so rekli gospodje. Koliko sveta se je nagnetlo ob Meži? Jih vidiš ob nedeljah in shodih. Vidiš krčme in mize in ljudi okrog njih? Pisane lajbiče nosijo, smejejo se in tožijo, jokajo in stiskajo pesti, govore o prihodnosti. Mojcka se je zjokala na poti v Koprivno; doma v bajti so ji branili ljubiti knapa Ožbija. Zdaj ga ima, a knap je zapil zaslužek, postavili so ga na cesto. S čim se bomo preživljali? O, gospodje se dobro preživijo, svinca je vsak dan več; že ga talijo v tonah, že ga vozijo parizarji na Prevalje. O, svinca je mnogo, veliko je dobičkov in prostrano je tržišče plajberške unije. Pa so se gospodje zapletli v vojno; izgubili so jo in cesarstvo z njo. Rudarji so slekli lajbiče in oblekli vojaške suknje Malgajeve vojske. Pokalo je pod Peco in daleč tja v Podjuno; nemirni časi so bili. Gospodje v frakih so tedaj potegnili črto na papirju in črta se je zarezala v koroško zemljo, razpolovila jo je na dvoje, kot da bi prerezali materino ljubeče srce.
V Mežico so se pripeljali gospodje v cilindrih iz daljnje Anglije in so izobesili tablo: Continental European Mineš Limited. Spet so zadonele eksplozije v rovih, spet so zagorele peči v Žerjavu, ponovno je začel teči razbeljeni svinec v kalupe z oznako
CEM. Spet so drdrali vlaki s Prevalj v šk' J ni svet. Z njimi je šel svinec iz mežiška1 ^5 jsm.	ovj
Svinec. Več svinca so zahtevali ti klc spodje. Zopet vojna. Tisočletni sovražni jin v službi nacističnega zmaja je stegni zo kremplje po bogastvu naše koroške zemlje' Duh svobode se je prebudil. Knapi odha* ( jajo v slovensko vojsko. Spet je tekla krt hudi časi so bili, streljanje talcev, zapira' ob nje v nemška uničevalna taborišča. Po Sti' iel riletni borbi je bila premagana strahovih' da na naših tleh.
Svinec. Mnogo so ga nam odpeljali y svet. Pa ga spet vozijo, a sedaj ga saffli-Gospodov iz plajberške unije ni več, tab*0 evropske kontinentalne rudarske družbe )e prevrnil vihar druge svetovne vojne.	p,
Svinec, ti siva kovina! Iščejo ga, kopi]6" jo, talijo, trinajsti rod je zavihal rokavft dvanajsti uči in svetuje: »Prekleto, rudnik ^ je naš.«
Svetli in novi avtobusi vozijo rudarje v £ Žerjav. Nove hiše so zrasle in še rastej0 ^ ob Meži. Mladina igra športne igre. Planin' Sl ci hodijo na Peco, Raduho, Uršljo in Smre' a kovec. Študentje prihajajo iz Ljubljani Maribora: ta bo inženir, ta zdravnik, & t profesor.	d
Noč je na Gori. Strmim v globače in gl°' ® beli pod seboj! Tam zadaj tone v noč m°' ^ gočna Peca in z njo koroški večer. Na ne* s bu se prižigajo zvezde.
Knapi, pobje in dečle iz Mežice, Žerjal in Črne, kličem vam z rudarskim pozdra' vom: »Srečno«!
MISLI
Smeh
Prav gotovo se je bolje s smehom otre' sati sveta, kakor zalivati ga s solzami.
Tagore
Če se smejiš, se smejiš bližnjemu; če j°' češ, jočeš nad samim seboj.
Indijski pregovo1
V smehu leži ključ, s katerim spoznam0 človeka.
Carlyle
Kdor se smehlja, namesto da bi besne« je vedno močnejši.
Japonski pregovOf
Če hočete spraviti ljudi v smeh, morat° ohraniti resen obraz.
CasanoV0
Silim se, da bi se vsemu smejal, ker se bojim, da bi se mi bilo treba jokati.
Beaumarchai5
Najbolj izgubljen dan od vseh je tist>f ko se nismo smejali.
Chamfort
Srečanje pod Kamniškim sedlom
Renata Picej
(J)olttoeno Svitee
Julij, 1976
Skoraj prazna motorka se enakomerno lepi železniške postaje. Mrzla jutranja megla °vija mrke hale sive železarne. Okolje ni naklonjeno razmišljanju in občutkom, zato stoiku ob zamaščenem oknu zgolj zato, da se izognem radovednim pogledom sopotnikov v »agonu; misli pa so ob tem povsem mrtve. Prevalje.
Carina.
Mož v uniformi se bliža. Za hip se pomudi ženski poleg mene, ji otipljivo zre v zajetno košaro pri nogah, potem pa je že tu in:
»Kam pa vi?«
»Na potovanje.«
»In kam bo šla pot?«
»Na sever. V Skandinavijo.«
Mož črnih brkov ostrmi, se zamisli in ne-Ikemično motri moj zabuhli nahrbtnik.
»Sami?« vpraša čez čas, ko prenatančno Prelista potni list.
»Ja!«
»Pa vas ni strah? Pa sploh veste, kje je to, *aj je tam? Pa veste, kaj vas lahko čaka?«
Strah, ne, tega nimam. Tudi vem, kam sem jiamenjena. Samo, kaj tam je, ne, tega natančno ne vem. Slutim, da je nekaj lepega. Zakaj grem sama? Seveda je bilo precej posameznikov, ki so se navduševali nad idejo, a pri ideji so tudi ostali. Ko je bilo treba na »lak, so poniknili v različnih izgovorih. Sicer Pa je potovanje tudi tako dobro, če ne še P°ljše. Občutek, ko se zaveš, da si daleč od 'loma, odvisen samo od svojih sposobnosti, s»oje iznajdljivosti, prilagodljivosti, ko tiste Pni živiš sam od sebe — zaradi sebe, je vreden tveganja. Ampak carinikova podoba me spremlja vseh 31 dni. KOPENHAGEN, OSLO,
Stockholm, helsinki, haparanda, Narvik, TRONDHEIM..., povsod imam Pred očmi podobo njegovega obraza, ki pravi: ‘Pa veste, kaj vas čaka danes?«
Tako sleherni dan začnem s tem: »Kaj neki *Pe čaka danes?«
Čez dober mesec dni pripešačim na Holmec. ~b 6. uri zjutraj iz Pliberka nimam vlaka za Jugoslavijo. Tako pod oblaki, ki komaj še uržijo vodo, dobro uro premetavam splahnel Pahrbtnik z rame na ramo, preden se znajdem Pred carinarnico, kjer v jutranjem dolgočasju Posedajo možje uniform, med njimi tudi mož * brki. Takoj se me spomni. To razberem z Pjegovega obraza, še preden me pozdravi z: ‘No, kako je bilo na Švedskem?« Ponudijo mi stol in pustijo, da govorim ...
Nobenega avtomobila ni, ki bi me morebiti tapeljal proti Ravnam, zato me nekoliko poseje proti domu zapeljejo cariniki.
In potem je v meni začelo glodati. Nažirali So me spomini na trenutke s severa. Dnevnik,
sem ga pisala med potjo, številne razglednice, prilepljene med tekst, šop fotografij, te Pome priče doživetega, so govorile ...
Tako mrzel je sever, pravijo ljudje, prav Ptčesar nima, kaj bi torej hodili na svojo koto preizkušat zaprtost ljudi in draginjo, pa so tako daleč povrhu.
Ampak, kako nepozabna je, če se ti nasmehne stara, brezzoba Laponka, ko se ustaviš °b njenem šotoru in pokimaš v pozdrav. Na °brazu, izžrtem od vetra in mraza, lahko med Pubami odkriješ nasmeh — veselje ob sreča-Pju.
Nepozabno je, ko se skupaj z domačini poslavljaš od velikanskih kitolovk, katerih krmila so naravnana v smer — Severno ledeno
Pporje.
Ko ves prerukan od večne vožnje z vlakom tjutraj najprej zagledaš temno, nepremično Jezero, iz katerega najzgodnejši sončni žarki Sesajo megličasto vedro peno in jo obešajo na Utevje ob obali. Tišina jezer se z zrcalne gla-
dine razliva na okolico, na še neprehojene gozdove in močvirja.
Pa prvo srečanje s fjordom. Najprej tista steklena, bela reka pred konico fjordovega jezika. Iz same žive skale se priplazi in polzi po belem produ, ki se razpotegne v mivko. Tu si razrije rokave, da potem v deltastem izlivu leze v objem morja. Med tem spreminja barvo. Prozorna zelena postane, po nekaj metrih temnejša, še temnejša in končno modra. Ko se vpije v temne globine morja, prevzame barvo oljnato zelene modrine. Krepke stometrske skalne stene, harmonijo morja in reke zapirajo v ozko vkljukano dolino. In daleč nad njenim domom, med vrhovi gora, kjer kljub poletju gnezdijo snežne zaplate, je pripeta železnica ... Proga KIRUNA—NARVIK.
Poznam ga, ki v gugalniku s pogledom na Uršljo najde svoj mir. Meni ta pogled budi spomine in nemir.
Julij, 1977
Skoraj prazna motorka se enakomerno lepi od železniške postaje. Mrzlo jutro pohlevno vdihava strupeno gmoto, ki se vali iz mrkih hal železarne. Tam daleč za to smrtonosno zaveso curek sonca. Objema vrh gore in za trenutek se ti zazdi, da ne bo nikoli pritipal v dolino, v mesto, kjer se čez življenje vedno plazi rdečerjava smrt.
Pod menoj spet to znano, težko pričakovano drhtenje koles.
Vsa velika in mogočna ždi gora nad napredkom današnjega modernega časa. Uršlja! Tako zelo me spominja na sever...
Samo, zdaj ni časa za razmišljanje. Zdaj se začenja potovanje.
Priprave za pot so bile, kar se denarja tiče, izredno dolge. Študentski žep trpi pač za kronično finančno stisko. Prva pomoč — študentski servis. Denar je bil zbran, konzerve in ostala hrana tudi, torej je bilo treba v nahrbtnik naložiti le še nekaj obleke in si v Ljubljani priskrbeti Inter-rail vozovnico za vlake na večini evropskih železnic.
No, tokrat ne potujem sama. S prijateljem, ki je že tri leta s starši živel na Švedskem, pozneje pa v železarni v AVESTI še večkrat opravljal počitniško prakso, se odločiva za skupno popotovanje. Tudi zanj je sever pravi magnet in dejstvo, da je njegov oče še vedno tam, vključiva v najin potovalni načrt. Zelo dobro je namreč, če imaš kje daleč od doma nekoga, ki ga poznaš in za katerega veš, da te bo sprejel pod streho, ti ponudil hrano in prenočišče ter se povrhu še razveselil tvojega obiska.
Po dveh dneh neprekinjene vožnje se ustaviva v AVESTI, pri Marjanovem očetu. Za tri dni, kolikor sva jih preživela z njim, sva bila dobro preskrbljena. Mesto z okolico vred že oba dobro poznava, zato sva čas izrabila za obisk pri prijateljih. Težko je zdaj opisati naj zanimivejše stvari. Poskusila bom s Sve-nom. Na razpolago nama je dal družinski vikend s hrano, pijačo in vsem ostalim, kar pač sodi zraven. Zal se nama mudi naprej, zato to zapeljivo povabilo preloživa na čas vračanja, če bo proti koncu počitnic ostalo še kaj dni »za oddih«. Na vsak način pa sva imela še toliko časa, da sva si pri Bjornu ogledala mačjo farmo. Izplačalo se je. Ce vidiš kar 21 mačk, ki so povrhu še prav vse čisto črne in se za nameček sprehajajo po bajno urejeni, tipični švedski vili, ti to gotovo še dolgo ostane v spominu.
Pravzaprav se je pravo potovanje začelo šele potem, ko sva zapustila Avesto, ki leži v pokrajini Dalarne v srednji Švedski. Za pot proti Haparandi, mestecu, ki leži na meji s Finsko, si izbereva nočni vlak, ki na srečo ni poln nama podobnih nahrbtničarjev, niti drugih potnikov, zato celo pot udobno prespiva. Kondukterji so tod okrog izredno obzirni, vsaj pri nočnih vožnjah, in te ne gnjavijo vsako uro za karto, kar se tako rado zgodi v Nemčiji, Franciji, pa še marsikje drugje. V Haparandi prestopiva na vlak za Tornio in Kerni. Skoraj cel popoldan časa imava, zato jo mahneva do obale Botniškega zaliva. Po dolgotrajni vožnji sva se veselila osvežitve v morju, žal iz tega ni bilo nič — naletela sva
Na otočku jezera v Vuanislahtiju
na kalne valove, kjer niti četrt metra od obale ne vidiš dna. Tako sva lahko opazovala le ribiče, ki so skakali po obali in pripravljali čolne. Kaj so v takšni umazaniji lahko lovili, je zame res uganka.
Vlak za Helsinki sva ujela le po naključju. Se pravi čas sva ugotovila, da imajo Finci čas za eno uro pomaknjen naprej. Če naj opišem vagone, v katerih smo prepotovali 700 km do Helsinkov, moram reči, da gre za moderne živinske vagone. Leseni, kot da bi jih od zunaj obili z deskami, s trdimi klopmi, ozkimi okenčki; vse to ti res vzbuja tesne občutke. Za vsak primer pa najdeš na hodnikih na stene pritrjene vitrine, kjer je spravljena žaga, kladivo, vžigalice in morda še kakšna malenkost. Kljub temu, da se je na vlaku drenjal še cel regiment vojakov, množica potnikov in nahrbtničarjev, sva pot in seveda tudi noč še dobro prestala.
Na Aero-flotu v Helsinkih se pozanimava za izdajo ruske vize — želela sva namreč na enodnevni izlet v Leningrad, za kar naju je navdušil neki Nemec, ki sva ga spoznala na vlaku. Zal bi morala čakati predolgo, kar 14 dni, zato se nemudoma odločiva za to, zaradi česar sva sploh prišla. Odpraviva se torej na iskanje majhnih, mirnih krajev, kjer kaniva ujeti še zadnje ostanke življenja, kjer civilizacija ni zasejala svojih metastaz.
In tako pristaneva najprej v Parikkali. To je majhen kraj, le nekaj kilometrov pred mejo z Rusijo. Youth hostel najdeva kar tri kilometre zunaj naselja. Neka ženska, ki je edina živa duša, ki jo lahko odkrijeva v okolici železniške postaje, nama potem, ko nekajkrat zapovrstjo čisto brez zveze ponovi:	»Iksi,
kaksi kilometri. No, one, two kilometri.« Pa spet od začetka, s temi svojimi iksi, kaksi kilometri, kar naj bi pomenilo, da je najino prenočišče nekaj kilometrov naprej. K sreči se od nekod prikažeta dva fanta, ki ju ženska, precej okajena, pregovori, da naju zapeljeta do prenočišča. Začuda tudi ta dva nekam alkoholno zaudarjata. V naslednjih dneh se na take vonjave že tako privadiva, da jih komaj še zaznava, saj je pijanih in sploh alkoholno prestrašenih ljudi v Skandinaviji na vsakem voglu na pretek. Prepoved javnega točenja alkohola očitno ni prinesla pričakovanih rezultatov. Torej ena izmed ugotovitev — Skandinavci so pijanci.
V Youth hostlu se utaboriva v sobi, kjer sta že dva Nemca, ki tukaj že tri tedne študirata za svoj izpit iz fizike, poleg njiju pa še fant in dekle iz Italije, ki sta tu kot turista.
Vzdušje v sobi je zaradi atomov, ki uhajajo fizikoma, precej turobno, zato se Italijana spravita na hodnik, midva pa odrineva na nočno raziskovanje okolice. Nedaleč od hiše odkrijeva jezero in ob obali negiben čoln. Jasno, da si ga izposodiva in odveslava po nepremični gladini, odeti z gostimi plastmi megle, ki se na trenutke razgrne in takrat skozi meglene razpoke zasije luna, čez njo pa v divjih sunkih vetra vihrajo mrežasti črni oblaki. Takšne podobe narave in miru nisem doživela še nikoli, zato bo to doživetje neizbrisno ostalo v mojem spominu.
Zal nama naslednje jutro ni prineslo pričakovanega. Komaj se prebudimo, že nam na uho udarjajo rafali glasnega govorjenja in smejanja, poleg tega pa je dvorišče polno taksijev in avtobusov. In včeraj sva bila že prepričana, da sva na najboljši poti, da odkrijeva mir in tišino. Takoj zloživa nahrbtnika in se skupaj z Italijanoma odpraviva proti železniški postaji, kjer se kar vsi štirje znajdemo pred problemom — kam zdaj. Italijana se potem odločita za vlak proti jugu, midva pa seveda v tistega v Nurmes.
Komaj se v starih vagonih dobro zagunca-mo, že nam sredi cvetočega travnika zmanjka sape. Lokomotiva se ustavi in ne piskne več. Na mestu obstojimo kot pribiti. Kondukter se na vprašanja, kaj je narobe, le smehlja in bežno pomislim na možnost, da je to pač že smeh iz obupa, kajti ne smemo mimo tega, da so vlaki kondukterjem zelo blizu. Potniki, ki nam nemo čakanje v vagonih ne prija, poska-čemo z vlaka in priredimo dveurni piknik, ki mine brez posebnosti. Ko potem zagledamo novo lokomotivo, nam je veliko laže pri srcu. Zaradi te velike nepredvidene zamude se odločiva, da bova izstopila na prvi najmanjši postaji.
Na slepo srečo izbereva Vuonislahti. Kmalu nama je jasno, da bolje sploh ne bi mogla izbrati. Kar sva tako dolgo iskala zaman, sva torej našla. Prišla sva v naselje z nekaj hišami, trgovino in gostilno, ki pa ni gostilna v našem smislu — gre za mešanico med Youth hostlom, okrepčevalnico in poceni hotelom. 150 dinarjev stane dvoposteljna soba na dan. Takoj se odločiva za tridnevni postanek.
Iz ure v uro sva bolj presenečena nad vsem, kar imava tu na razpolago, oziroma kar odkrijeva. Kuhava sama, zato naju »ognjišče« zdaj najbolj zanima. Kuhinjo najdeva v pritličju stavbe, ki bolj spominja na skedenj, vendar je to res samo videz, kajti lesena fasada skriva v notranjosti nesluteno okusno
urejene prostore. Če se omejim samo na k*1' pr, hinjo — opremljena je z vsem, kar potrebuješ ne za kakršnokoli pripravo jedi, kuhinjske orna- gj( re so v rdeči barvi, mize in klopi ter stene Vg pa so lesene. Res enkratno, če si navajen na kuhinje brez posode, s pokvarjenim štediln)" ^ kom in polomljenimi stoli, kar se je meni ze ^ večkrat zgodilo. Zgornji prostori tega navi- ^ dežnega skednja so za 40 din nudili prenočišče morebitnim nahrbtničarjem, ki pa jih ves čas najinega tukajšnjega obiska, z izjemo Man3 iz Rima, ni bilo. Sicer pa, kdo bi zašel v *e J kraje povsem naključno? Ta, ki se znajde v „ tej divjini, je tu po službeni dolžnosti —■ sre-čava namreč nekega Finca iz Helsinkov, K* ' tod okrog raziskuje kameninsko sestavo tal je na lovu za lepimi prizori, neokrnjeno na* ravo... ali pa je tu doma.	q
Sto metrov od Youth hostla leži veliko j®'	^
zero. Kdo bi mu štel otoke in otočke, ko pa j***	^
je toliko. Na bregu sloni majhna lesena b®'	^
raka, iz katere se vije tanka nit dima. Rado- ^ vednost naju prižene prav do vhoda, kjer na- ^ letiva na družbo Fincev. Marjan, kot že toh' ^ kokrat do sedaj, spet s pridom uporabi zna' ^ nje švedskega jezika, ki je tej skupinici razumljiv, pravzaprav le dvema — Esku *n Anne, s katerima se kar kmalu spoprijatelji' I va. Izkaže se, da govorita tudi nemško, zat® jezikovnih preprek nimamo. Povabita naju *) njihovo družbo, neke vrste sindikalni izle	(
podjetja s tehničnim materialom in motor]r	i
Pozneje izveva, da prodajajo v njihovi trg®' vini tudi Tomosove motorje, ki baje gredo k® dobro v promet. Izveva tudi, da so pri nji takšni skupni večeri zelo priljubljeni, čepra jih imajo le dvakrat letno. Poleti gredo v sav' no, pozimi smučajo, večer pa prav tako za' ključijo v savni. Kar z več strani pride P®' vabilo, naj se tudi midva udeleživa njihov savne in zabave, ki sledi. Prvič bom v savn*.	p
zato me res zanima, kaj me čaka za lesenih®	E
stenami. Najprej so na vrsti moški, potem P® še me. Rahlo sem začudena nad sramežljivost' jo Fink, ker imamo Skandinavijo vendar za deželo brez predsodkov. Ker savna takoreko kar plava na vodni gladini, se ohladimo n^ sila enostaven način — odpremo vrata in skO' čimo v jezero. Verjetno ni treba še posebej , omenjati, da voda ni le mrzla, temveč ledena^ ■ Za nameček je ura že nekaj čez deveto zv®' čer. Priznati moram, da mi je stvar izredn ugajala, še posebej pa mi je prijalo, da so ib na koncu dodelili pohvalo, češ, da tako divj savno, kot so jo pripravili danes, zdržijo 1 najbolj finski Finci. V prostoru poleg savn®> kjer so se na ognjišču že cvrle klobasice, s° tudi za naju pripravili nekaj prostora. Z nama so ravnali tako, kot da se poznamo že o® rojstva, kot da bi bila njihova. Medtem ko je večer pretakal v noč, smo se veselili, pog°' varjali v polomljenih jezikih, bogato začinj®' nih s kretnjami rok, pridno praznili pivo 1 konzerv ter se na zasilnem plesišču vrteli ritmu finske glasbe.
Skandinavci so znani po svoji zadržanost) in nepristopnosti. Nama se to pravzaprav n nikoli primerilo, še najmanj pa v družbi te® prijaznih »savnarjev«, kot sva jih po ten* srečanju poimenovala. Ko smo se po res lep"* urah skupne zabave poslovili, so nama dal vse, kar je od pojedine ostalo, in tako narn.j za nekaj naslednjih dni ni bilo treba skrbet za hrano in pijačo.
Naslednji dan je bil sončen in topel, ko nalašč, da si starega čolnarja podkrepil s šn' cem jugoslovanske slivovke in tako zastohJ prišel do čolna, za katerega si sicer moral » kar seči v denarnico. Po mirnem jezeru °^Tl' neva proti privlačnim otokom in še slutiti n moreva, koliko lepega se skriva v bližnji »" daljni okolici. Veslava z otoka na otok, dvl' gujeva nastavljene ribiške mreže in pasti z^ rake, za konec pa na enem izmed otokov 1®' viva ribe, ki jih — za čuda — naloviva tolik®; da jih je dosti za ribji piknik na obali PreC_ savno. Od časa do časa nam dela družbo M®' rio, ki je kar naprej na lovu za lepimi f°t®' grafskimi motivi. Večkrat sva skupaj stikal® po okolici ali čepela na pomolu oziroma s spotikala med skalami na obali, ko sva čakal®’ da bo zašlo sonce.
Marjan je potem, ko sva že nekaj dni zaman iskala kakršnokoli razglednico, s kater® bi se oglasila domačim, le iztaknil eno. Cist v redu je bila, le zimski motiv me je rahl
Utrujenost po naporni vožnji
Presenetil, saj takole sredi poletja navadno še Pe razmišljamo o snegu. Ker pa je bila razglednica sploh edina v vsej trgovini, sva bila vesela, da sva dobila vsaj to.
Vuonislahti je pravi raj za ljubitelje jagod, jPalin, robid in borovnic. Teh sadežev je toliko, da se do sitega naješ, če le za nekaj Petrov zapustiš obalo jezera.
In vendar morava kljub vsem lepotam tega kraja naprej. Vlak, ki med potjo proti Nur-Ptesu vedno obstane na mestu, kjer avtomobilska cesta ali samo kolovoz prečka železniško progo, je izjemno počasen. Spominja na Srednje počasno poštno kočijo kje na divjem zahodu. In potem, ko smo po tej res naporni Počasnosti končno v Nurmesu, nama uslužbenka na železniški postaji pove, da vlak proti ®uloju, kamor sva zdaj namenjena, že pelje. ‘Poglejta, tamle se že premika,« nama res jjljudno pove. Hip za tem pa že zdirja k možu, ki stoji ob tirnicah z velikansko rdeče-zeleno ‘ablo v rokah in verjetno mu je rekla, da sta “e dva potnika, ki bi se rada z današnjim vlakom odpeljala do Oula. Da bom kratka — vlak se je res ustavil.
Oulu naju je presenetil. Nisva namreč mislila, da je to tako veliko mesto. Utrujena in Prež volje, da bi do onemoglosti pešačila do *outh hostla, sva najela taksi, ki naju je odložil pred velikansko zgradbo, vsaj meni se je tdela prvi hip prav velika in šele naslednji Pan sem videla, da pravzaprav ni večja od ''olike večine ljubljanskih stolpnic. Youth Postcl je bil študentski dom, ki so ga med počitnicami spremenili v zatočišče raznoraznih svetovnih potepinov. V njem si res lahko na-Sol celo zbirko ljudi iz raznih krajev sveta. Oula si pravzaprav sploh nisva ogledala, saj Sva že naslednjega dne navsezgodaj odrinila Proti Rovaniemiju, končni postaji za potniški Promet. Železnica pelje potem naprej do ruske meje. Mesto naju sprejme vse v soncu, ki Peverjetno toplo sije na valovito pokrajino. Poiščeva »štop plac«, kjer že ves onemogel dvotari neki Nemec, ki pravi, da danes ni do-Per dan za štopanje. To kmalu tudi midva Ugotoviva, ko že več ur sediva ob odcepu za •lordkap. Za naju se čez čas postavi še neka ‘Onska, za katero pravzaprav dolgo ne ugotoviva, če štopa ali kar tako za kratek čas stoji °b cesti. Stala je ob cesti, stegovala palec in 'oko pred mimovozeče avtomobile, ko pa je kateri med njimi ustavil, se je sramežljivo "rnaknila s ceste in odkimala z glavo. Ta sko-'aj cirkuška predstava, ki je trajala kar nekaj ur, me je verjetno še obdržala na cesti, sk'er bi si že premislila in predlagala, da gre-Va nazaj na vlak in na Švedsko. In tako sediva in čakava. Poželjivo zreva v mimovo-k®če avtomobile in razmišljava, ali bova sploh kdaj videla tisti severni del severa, ki je najviše ležeča točka Evrope. In tako ga dočakala — namreč njega, ki naju je 600 km prepeval v svojem Range-roverju. Jyrki je, tako kot midva, namenjen na raziskovanje severne Skandinavije, le da je za ta podvig malo bo-Ve pripravljen in opremljen od naju. Poleg avta ima s seboj še kanu, hrano za cel mesec 'd kup stvari za vsak primer.
Dolgolasi, bradati mož prijazne zunanjosti kaju torej zmaši v svoje rdeče vozilo in ne kozabi omeniti, da greva lahko z njim le, če strinjava z njegovo odločitvijo, da po asfal-”U ne bo vozil. S tem se prav rade volje sprijazniva, saj tako tudi nama ustreza. In spet Se začnejo presenečenja. Naletela sva namreč ka tipičnega bohema. Komaj se za nami izgubi ksfalt, že se najin šofer razgovori, in to kar J'več jezikih. Tekoče jih govori šest, za sedmega pa pravi, da je še v delu.
Tako po valoviti, ozki cesti vozimo proti Severu. Jyrkiju se res nikamor ne mudi, zato kaju večkrat vpraša, kaj bi še želela videti, kziroma kam naju naj zapelje, da bodo najine kalje kar najbolj potešene. Ustavljamo se pred 'ropi severnih jelenov, ki počasi, brez bojazni d strahu pred človekom, stopicajo po cesti in niti slučajno takoj ne umaknejo. Potem se “Vrki spomni, da bomo nabirali jurtron, to je ®adež, ki edini raste na Laponskem in je prava poslastica, vsaj najin prijatelj pravi tako. 'h tako se odpravimo na nabiranje te poslanice, do nosu zavarovani z raznimi kremami )U spreji proti komarjem, ki jih je vedno več 'd so že več kot le nadloge. Jurtron raste na
vlažnih tleh in po močvirjih, zato sem večkrat mokra pod noge. Pa vse to bi človek še prestal, če bi bil jurtron pol toliko dober, kot je napovedal Jyrki. Vodena sladkoba malinam podobnega sadeža mi res ne nudi nobenega užitka, zato se umaknem z bojnega polja komarjev in drugih insektov ter jo mahnem v avto. Jyrki in Marjan se vrneta šele, ko je plastična posoda polna te rumene brezokus-nosti. Ko je to komaj dobro za nami, je spet treba izstopiti. Na vrsti je namreč občudovanje lišajev, ki se v pestri paleti barv širijo in raztezajo pod redkim drevjem in grmičevjem in predstavljajo glavno hrano severnim jelenom. Spet malo naprej nas omami visok hrib, verjetno edini daleč naokoli in neodpustljivo bi bilo, če si ga ne bi bolje ogledali. Razen radijske antene in na tone oglatih skal ne odkrijemo nič drugega. Kljub temu pa je Jyrki zelo zaposlen s fotografiranjem. Ko smo končno spet v dolini, pravzaprav na ravnini, se spet ustavimo. Jyrki študira specialen zemljevid in ves navdušen vzklikne, da bomo po dveh kilometrih že ob strugi reke, ki da je baje odlična za vožnjo s kanujem. No, s to reko ni bilo nič, skupno smo namreč kaj kmalu ugotovili, da so skale in kamni, ki jih je rečno dno polno, le prehuda ovira za še tako izkušenega kanuista. Najin bradač se le nasmehne in pravi, da je tam naprej še toliko rek, da mu je kar všeč, da s to ni nič. Po tem postanku smo načeli za naše pojme izredno dolgo razdaljo, saj smo brez postanka kar celo uro rili po prahu in blatu, zadržala nas je šele reka, ki si jo lahko prešel le s trajektom. Tod se ne splača postaviti mostu, ker je premalo avtomobilov, ki bi ga uporabljali. S trajekti potem še dva- do trikrat prečimo reko, seveda za to ne plačamo prav nič, kar se mi zdi kar malce čudno. Naštela sem le nekaj naših glavnih postankov, kajti med temi se je zvrstilo še cel kup manjših — ko je Jyrki na hitro skočil iz avtomobila in naredil posnetek, dva, potem peljal spet nekaj kilometrov pa spet slikal, slikal in spet slikal. Obenem nama je kar naprej govoril, da morava pogledati to drevo, ki da je tipično severno, pa spet to jezero, pa sončni zahod, pa to in ono... Tip je imel res čut za lepoto, oziroma sva midva imela čut za štopanje, ko sva se postavila na cesto ravno takrat, ko je proti tišini severa norel tudi on.
Da bi spali v »stilu«, kot je rekel, naju je peljal spat v leseno brunarico, ki bi je sama gotovo nikoli ne odkrila. Namenjena je Fincem, ki radi pešačijo skozi gozdove, baje je to pri njih kar ljudski šport. Ko smo po močvirjih, raztrganih cestah in cestnih sledeh le prišli do tega prenočišča, je bilo že zasedeno. Finska družina z dvema majhnima otrokoma si je v njej poiskala zatočišče, vendar to ni bila nobena ovira, da pod isto streho ne bi prespali še mi. V neposredni bližini je brez-šumno stalo jezero, obdano s posameznimi otočki brez. Bile so neme lepotice tega odmaknjenega kraja, kjer sem imela občutek, da se čas še sploh ni pojavil. Iz jezera smo tudi zajeli vodo za juho, ki smo jo skuhali na odprtem ognjišču, v velikanskem vegastem loncu. Prijala je vsem, čeprav smo jo zaradi velikega števila lačnih ust hudo razredčili. Na ognjišču je še dolgo v noč, pravzaprav bi morala reči — v mrak, saj se sploh ni stemnilo, živahno plapolal ogenj, mi pa smo se pogovarjali, govorili o Jugoslaviji in Finski ter postajali prijatelji.
Jyrki, ki je noč prebil na losovih kožah, je vstal prvi in pred kolibo za vse nas zaspance skuhal zajtrk. Ko smo se dvignili, je ogenj že divje lizal skodelo, obešeno nad njim. Nič nenavadnega se mi ni zdelo, ko sem potem pri jezeru naletela na severnega jelena, ki se ni splašil in je v grmovju izginil šele, ko se nas je naveličal opazovati. Pa ta jelen sploh ni bil edini, ki nas je opazoval. Spoznala sem še enega radovedneža — gre namreč za izredno radovedno ptico, ki živi le na severu in ji pravijo kukila. Ne splašiš je zlepa. Prileti v neposredno bližino človeka, sl ga dodobra ogleda, nato pa spet odleti. Ce se nameniš h kakšnemu drugemu delu ali kakorkoli zamenjaš bivalni prostor, je že za teboj in radovedno obrača glavo.
Danes se Jyrki ne izkaže preveč s svojo kuharsko sposobnostjo. Razvajal naju je s kar dobro hrano, ki je vso imel še od doma .— s
Narvik naju pričaka v soncu
svoje farme, za katero pravi, da jo ima le za hobi. To mu rada verjameva, saj se inženirju tehnične matematike sicer s tako stvarjo ne bi bilo treba ukvarjati. Nenehno naju je zalagal z zdravilnimi solcci, sadeži in čaji, kavo, marmelado in drugim. Strasten pristaš zdravega načina življenja je, zato njegovi čaji in kave niti po naključju ne bodo sladkani. Ampak, saj se vendar na vse navadiš.
Ko končno dosežemo prvo večje naselje — Inari, Jyrkija kar zmrazi — zagleda namreč cele kolone Nemcev in drugih turistov, ki se oborožujejo s spominki — kožami in rogovi. Turistično vzdušje tudi nama ni prav nič všeč, zato jo nemudoma odkurimo naprej.
Seveda smo takoj za naseljem spet krenili z asfalta, iskali smo drugo reko, ki bi prišla v poštev za vožnjo s kanujem. Po nekaj urah jo le odkrijemo, potem pa jo še nekaj nadaljnjih ur zasledujemo v njenem bogato oklju-kanem toku. Spet zaman, ta je spet predivja.
Kako naj sploh povem, kaj vse sva doživela s tem posebnjakovičem, ki se je tako trudil, da bi nama pokazal kar največ in najlepše, kar ti lahko nudi sever.
Ko je Jyrki končno našel svojo reko, smo se poslovili. Zal nihče od naju ni imel vozniškega dovoljenja — Jyrki nama bi sicer zaupal svoj avto, da bi ga spremljala ob reki, ko bi bil on v kanuju. Tako sva ga pustila ob kameniti obali reke Teno, po kateri je nameraval do 180 km oddaljenega Tanabra.
Prvo noč zatem, ko sva se razšla z najinim »skrbnikom«, sva prespala v Lakselvu, kamor sva prišla utrujena in zaspana ob devetih zvečer in našla Youth hostel zaprt, kamp zaseden, o hotelih pa se zaradi visokih cen sploh nikoli nisva pogovarjala. Edino rešitev sva videla v iskanju kakšne zasebne sobe. Hitro sva spoznala, da ljudje tukaj, dobrih 100 km pred Nordkapom, tega načina turizma ne poznajo. Za nama so brezupno zapirali vrata in tu in tam naju je oblajal kakšen pes. Ura pa je neusmiljeno tekla in vsak premik kazalca je bil opozorilo zase — čimprej nekam na toplo, sicer naju bo pri 7 stopinjah in divjem vetru, ki se je zaganjal z odprtega severnega morja, ki je valovilo kakšen kilometer vstran, še pobralo. In potem pozvoniva pri veliki sivi hiši, kjer se naju usoda končno usmili. Lastnik hiše, nek letališki uslužbenec, je njen edini stanovalec, zato naju rade volje sprejme. Dodeli nama celo prvo nadstropje in tako se za to noč razšopiriva v štirisobnem stanovanju. Dobrodušni tip naju povabi celo na večerjo in ob tej priložnosti se zaklepetamo tudi o našem Jadranu, ki ga je spoznal med letošnjim dopustom. Stanovanje ima, razen sobe, kjer je velika stereo aparatura in morje plošč in magnetofonskih trakov, postelja in še nekaj drobnarij, povsem neopremljeno. Le v dnevni sobi so še zavese — zato pravi, da ko priredi
kakšno zabavo, ni tako pusto. Ostale sobe pa so mu čisto odveč, a stanovanje na vrhu pa je že leta prazno. Pravi, da je praznih stanovanj iz leta v leto več — ljudje se selijo v južne predele, kjer ni stalnega mraza, oblakov, vetra in nekaj mesecev teme na leto.
Ko naslednji dan štopava in se dolgočasiva na cesti, po kateri ti redko pride naproti še kaj drugega kot ovce, taksiji, cele kolone vojaških avtomobilov — tu okrog je namreč veliko vojaških oporišč — in dva, trije rdeči avtobusi, me polagoma načenja panika. 2e ure in ure zaman stojiva in čepiva ob cesti ter se upirava ledenim sunkom vetra, ki se bolj in bolj zaganjajo iz morja. Da se predstava o Severu ne bi okrnila, se spustijo oblaki skoraj na doseg roke in zasolzijo. In te kapljice, pravzaprav sploh še ne kapljice, ampak drobni razprški, ki lahkotno sedajo na obleko, kjer se razcejajo, me bolj in bolj vznemirjajo. Zdi se mi, da skupaj s temi mo-krimi sledmi seda name in se počasi razširja boleč občutek samote tega zapuščenega kraja in vprašanje, če bova kmalu prišla od tod.
Premakneva se naprej po cesti. Od daleč je dobro vidnih nekaj dreves, katerih veje segajo skoraj do ceste. Pod njimi si najdeva zatočišče pred dežjem. Zdaj sva bliže morju in dobro vidiva obalo, na kateri se cefrajo dolgi, sivi valovi. Vse postane sivo. Sivo je nebo, sivo je morje, sivo postane skopo drevje. Še zrak je siv in ob vsakem vdihu se tega znova zavem.
Molčiva. Nimava si kaj reči. Če bi kateri odprl usta, bi gotovo rekel: »Greva na avtobus?« »Ampak, saj nimava dovolj denarja ...«
Ko po dolgih urah upanja sediva v avtu, ki poskakuje proti Nordkapu, sem srečna skoraj do solz. Zal si prijaznega voznika nisem vtisnila v spomin, zato tudi zdaj ne inorem napi-
sati kaj drugega, kot da naju je pripeljal na cilj. In kako naju je pričakal Nordkap? Nič kaj veselo. Več sto metrov visoka skalna pečina, ki se zažira v severno ledeno morje, ždi pod razjarjeno severno naravo in nama ne privošči niti enega fotografskega posnetka. Razočarana sem nad turisti, ki jih tukaj res nisem pričakovala. Vsaj v tako velikem številu ne. Kolone Nemcev in Francozov, kamor pogledaš. To nama pospeši odločitev, da se obrneva, in to takoj. Nazaj se odpraviva po Norveški.
Spet imava srečo s štopom. Pobere naju mlad vojaški zobozdravnik. Naključje nas združi kar za cel dan. Za dan, v katerem spoznava dobrega prijatelja.
Pot je naporna, kar še najbolj občuti šofer, ko spretno križari z dolgim volvom po ozki, vijugasti cesti, ki je speljana zdaj preko valovite planjave, zdaj kje visoko, pa spet nizko nad fjordi. Vreme se je že zdavnaj zjasnilo in sonce, kot da nadomešča razočaranje na Nordkapu, ožarjuje špice in snežne krpe v kotanjah velikih in razpotegnjenih, iz morja rastočih gorskih gmot. Oranžna svetloba se odbija od mrtvo mirnega morja v zalivih in nas bode v oči. Vse je oranžno in zato še veliko lepše in nepozabno. Ustavimo se le tri- štirikrat, sicer se počasi premikamo proti jugu in Tromsoju, kjer se bomo poslovili. Nekajkrat moramo še na trajekt, da skrajšamo pot, sicer bi lahko obvozili ves jezik zaliva, ob katerem je cesta, vendar po kilometrih in času precej daljša, kot presekana s trajektom. Po odsekih asfalta in makadama drsimo ob fjordih mimo ribiških vasic. Slikovit vtis odneseš ne le zaradi živahno poslikanih hiš, tudi paj-čevinasto razpihnjene ribiške mreže ob zalivski obali prispevajo svoje. Ustavimo se pri Laponcih, ki so naši stalni spremljevalci že
Majda Rodič, jugoslovanska in balkanska rekorderka, mladinska prvakinja Balkana na 100 in 200 metrov prsno in članska balkanska prvakinja na 200 metrov prsno ter udeleženka svetovnega prvenstva v plavanju 1978 v Zahodnem Berlinu. (Zadaj desno profesor Henrik Medvešek, ki ima izredne zasluge za kvaliteten vzpon ravenskih plavalcev.)
ves čas. Ob cestah imajo postavljene šotore in. pred njimi razstavo svojih izdelkov — lZ kož severnih jelenov. In ne le iz kož. Tukaj pri teh ljudeh se turisti, največ Nemci, oto-varjajo z razkošnim rogovjem, ki ga pripn0 na strehe svojih avtomobilov, da se lahko po* tem pred znanci in prijatelji pobahajo, kje daleč so bili in kaj so videli. Ko pa sva prev te ljudi opazovala v Inariju in drugih krajih> sva lahko spoznala, da so prišli sem samo zato, da so bili tukaj. Če bi jih tako mimo* grede vprašal, kaj so videli, bi verjetno ne imeli povedati kaj drugega, kot da je hrana draga — če si je niso prinesli s seboj, da so cene hotelov visoke — če niso spali v prik°' lici, da je vse drago — če so sploh kaj kuplh> da je strašno mrzlo — če seveda niso bili za-varovani s krznom, da je..., ampak za tako rogovje se vsekakor splača na to pot. Osnova tej domnevi je bil pogovor dveh Nemcev, se nekje na Finskem, ko smo se ustavili ob so* dih oziroma cisternah za bencin, postavljenih kar ob cesti v bližini neke kmetije. Nemca sta imela hude težave, ker eden med njima nika* kor ni mogel dobro pritrditi dveh parov r0' gov na streho svojega avtomobila. No, P^f Laponcih nisva nič kupila, le najin prijatelj se je nekoliko zadržal z njimi. Pozneje sm° naleteli še na Laponce, ki ne živijo pod šo' tori, ampak v hišah, narejenih iz zemlje in prekritih s travo. To so stalna naselja Lapon' cev. Sele, ko pride zima, se odpravijo s svO' jimi čredami jelenov proti jugu iskat novih pašnikov. Poleti jeleni ne potrebujejo posebn6 oskrbe, zato so bolj ali manj prepuščeni sam sebi, medtem ko njihovi lastniki počivajo i° se ukvarjajo s prodajo spominkov.
V Tromsoju se zadrživa dva dni. Dobro SJ ogledava mesto, ki je najsevernejši kulturn1 center z univerzo. Leži na otoku, ki ga s kop' nim povezuje veličasten, v loku oblikovan most, pod katerim plovejo največkrat ribiške ladje. V pristanišču sva naletela na prave ve' likanke med njimi. V Jouth hostlu srečava Klavdijo iz ZDA, ki je že drugo leto na P° po svetu in nič ne kaže znakov, da bi se kma' lu nameravala vrniti. Potuje s štopom in men tem potovanjem je spoznala že tričetrt EV' rope. Tudi pri nas je bila. V Beogradu je našla zaposlitev za nekaj mesecev, potem jo je mah' nila naprej. Nekaj časa je bila tudi v DubroV' niku. Z nekim Dancem, ki je tudi že spozna1 našo državo, sta se potem pogovarjala o na' takarjih in trgovcih, ki sta jih oba poznala, 111 sicer iz Sarajeva.
Na poti do Narvika, kamor je še nekaj kilometrov, se nama je grdo zataknilo. Nisva bila pripravljena na to, da nama bo sredi div' jine zmanjkalo štopa — pa se je zgodilo. Dd' hovnik, ki naju je naložil, je bil namenjen ^ neko zakotno vasico, zato naju tudi odložil n1 na kaj manj zakotnem kraju. Kar cel pop°l' dan ni bilo mimo nobenega avtomobila. Zat° sva pešačila do prvega obljudenega naselja pet hiš, gostilna in bencinska črpalka. Črpa1' karju sva se potem zasmilila, pa naju je vz k sebi na dom. Naslednji dan sva raje žrtve' vala vsak po dvanajst starih jurjev za avtobuS do Narvika, od katerega sva bila ločena sam0 za sto kilometrov. Spet sva imela srečo — * deset minut sva ujela zadnji večerni vi® proti Stockholmu. Prav nič me ni veselU0 prespati v tukajšnjem Jouth hostlu, kajti Pre' dobro se spominjam lanskih oderuških cen njem.
Tukaj se v glavnem končuje najino potov®' nje. V Stockholm sva se pripeljala šele P° treh dneh, ker sva se v Kiruni odločila ^ stransko železnico, ki je speljana skozi osrčj0 Švedske, sredi pokrajine iglavcev, močvirij l0 jezer, kjer lahko celo uro zaman čakaš h9 kakšno hišo, preko neukročenih, kristalno £•' stih gorskih rek, sredi kraljestva divjih žival’ Nemalokrat se je zgodilo, da smo na vsem 1®' pem obstali. Pogled skozi okno ti je poveda < da smo s tem dali prednost enemu ali več 1° som. Vse skupaj čisto po domače.
In vsak naslednji prevoženi kilometer naj0 je odnašal naprej proti jugu, naprej proti do' mu. In vsaka ura je bila dalj od dogodkov ^ bližja spominom. Spominom na Skandinavij0’ ki se nama je dala takšna, kakršno sva želel9’
Severna stena Matterhorna
Dan je pričel počasi ugašati, skalni stebri Postajajo vse temnejši, le snežne in ledne strmine se še svetijo. Iz prenapolnjene kote smo se zatekli na greben nad njo. Z nate je tudi Amerikanec Pat, prijazen fant,
^ je s prijateljem prišel pod to goro iskat svojih hotenj. Pripoveduje, kako plezajo v Yosemitih, jaz pa prevajam ostalim.
V vsem svojem škrlatu se na na vzhodu smehlja Monte Rosa. Res, božanski je njen tesmeh in občutek imam, da nam želi srečen vzpon.
Počasi se oblačimo, Milan in Silvo kukata pasulj, vmes pa neprestano govorimo kr tako vsaj poskušamo pozabiti na napote in nevarnosti, ki nas čakajo nocoj.
»Bolje, da nesemo hrano s sabo v steno,« Slasno premišljam, »saj v vodniku piše, da s° dobri prostori za bivak, pa bomo gori tealicali!«
»Pa ja!« se ostali strinjajo, kajti iz tabora na Theodulu, dolge tri ure naporne koje od tod, smo prinesli premalo hrane.
Med gore se počasi plazi čarobna tišina Poči, vrnemo se v kočo. Odvečno hrano spravimo v moj velikanski nahrbtnik in Posedemo za mizo, vsak s svojimi mislimi, turisti so že odšli spat, saj jih vodniki že °b dveh vržejo iz postelj. Skrbi se pretakajo med nami. Le kaj bomo doživeli v steni, kaj če nas preseneti vremenski pre-°brat? V viharju mora biti strašno tam Sori, saj take slave ta stena najbrž nima testonj. Napetost med nami vedno bolj na-tešča, besede so vse redkejše.
Čez nekaj časa pride »chief« in oznani: ‘Pinito!« Oditi moramo. Poberemo nahrbtnike in se zapodimo v noč. Sneg je še me-bak, ni še zmrznil, zato se nam udira. Poleno nas zanaša, ko prečimo snežišče s dornlija proti steni. Nataknemo si dereze 'h prižgemo svetilke. Na nebu utriplje vse Polno zvezd, le lune ni od nikoder, saj je tele pred nekaj dnevi bil mlaj.
Dolgo smo pričakovali ta trenutek in teaj kar ne morem verjeti, da se res odpravljamo v razvpito severno steno Matter-borna. Vse je tako domače. S strmega snežišča zapležemo v skalovje, z njega pa zo-Pet na snežno vesino. Nenavezani hitro Papredujemo po ozkih žlebičkih, ki so jih Papravili plazovi. Kmalu pridemo do vrha te prečimo snežišče proti desni. Zaustavi Pas zelo široka krajna poč, a kmalu na Pesni najdemo prehod in se pričnemo navezovati.
Pred tremi dnevi smo že bili na tem teežišču. Od dveh do dvanajstih smo stali spodaj in zijali gor, iščoč prehode. Hoteli teio ugotoviti, koliko je resnice o padajočem kamenju, pa ni priletel niti kamen.
»Od kod potem steni tak sloves?« smo se spraševali.
»Madona, če bi imel dereze in vrv, bi se kar sedaj zapodil gor,« je dejal Emri.
Vse skupaj se mi je zdelo zelo varljivo, ledišče je bilo videti dolgo komaj za trd
raztežaje, skala pa tudi ni bila videti preveč zasnežena. Ti pogledi so nam močno dvignili moralo, s katero smo bili še dve uri prej čisto na koncu. Helikopter je namreč reševal ljudi s Solvay-hutte, zasilne koče pod vrhom gore, pa sem vprašal glavnega reševalca, ko je helikopter pristal, kaj meni o razmerah v steni.
»Nemogoče,« je odgovoril, »preveč snega in ledu, štirje se že vračajo iz stene.«
»Poglej tja, proti levi,« mi je kazal, »z vrha sta dva padla, tam na skali ležita!« Zelo dobro je znal angleško.
»Pa lahko gremo pod steno ob tej uri?« sem ga vprašal.
»Zakaj pa ne, seveda lahko greste, vendar je ravno tam lani enega ubil kamen, ki je priletel iz stene!«
No ja, dobro nas je potolažil, vseeno smo odšli pod steno.
»Vsaj oglejmo si jo, če smo že tako daleč prišli,« smo si bili enotni, da bi jo preplezali, pa tako nihče ni več mislil.
Na snežni strmini smo potem srečali dva Nemca in dva Francoza. Vračali so se iz stene, kjer so bili tri dni in so se morali obrniti zaradi snežnega meteža in plazov. Samo: »Lavinen in Eiss.« Izčrpani so bili
in nič pametnega nisem mogel zvedeti od njih.
Milan prične plezati, vrv mi počasi teče med rokami. »Le kaj dela?« se sprašujem, misleč, da je nad krajno počjo že kar gladka ledena strmina, po kateri moraš samo korakati in na nič misliti. Končno vrv steče in zavpije mi, da varuje. Ko se potegnem čez prvo vzpetino, vidim, kaj ga je zadržalo. Vse skupaj je en sam mehak, snežni most. Plezam kot po jajcih. Tu in tam se noga udre in pod njo zazija luknja. Emri pleza za mano. Kmalu pridem na trdno snežišče in že sem pri Milanu. Splezam še 40 metrov in ko se vrv napne, izkopljem stojišče, zabijem cepin, ugasnem svetilko na čeladi in varujem. Čudovita noč je. Spodaj, pod seboj, vidim tri utripajoče lučke, ki plezajo proti meni. Na desni je Zermatt. Vse polno raznobarvnih luči, kako neresnično. Spredaj se rišejo na nebu Walliške Alpe, nad njimi pa so razsute mežikajoče zvezde. Glavo naslonim nazaj na sneg in jih gledam. Prepoznam to in ono ozvezdje ter štejem utrinke. Sedem jih naštejem, preden pride Milan do mene. Pleza dalje, vrv kmalu poteče. Prižgem svetilko in odidem naprej. Silvo je prišel že skoraj do mene, pa ima krajšo vrv in izkopati si mo-
Matterhorn
ra novo stojišče. Plezanje je čudovito. Kdo bi si mislil, da bom v tej zloglasni steni tako užival! Hitro nama gre, saj plezava le po pet, deset minut en raztežaj. Naenkrat zaslišim oddaljeno brnenje letala, naslednji trenutek pa mi zahrešči mimo glave takšen trušč, da o čem takem še sanjal nisem, pa sem že marsikje slišal padajoče kamenje. En sam kamen je priletel in tako hitro odtulil, da se še prestrašiti nisem utegnil, kaj šele, da bi si nahrbtnik potegnil na glavo! Plezanje je kar izgubilo svoj čar. Ta prekleti kamen nam je nalil straha v kosti. Sedaj smo videli, kaj je lahko Matterhorn, če hoče. Komaj čakam, da bo konec te snežne vesine. Pa je ni in ni. Vidim samo deset metrov pred sebe, do koder seže soj svetilke. Še dobro, da je v snegu nekaj sledi prejšnjih plezalcev. Pričele so voditi bolj v desno. Vedno bolj strmo je, pa tudi sneg je postal trd ko kost. Zdi se mi, da se že s trebuhom dotikam strmine. Končno prideva do skal. »Naštepala« sva kar osemnajst raztežajev po ledišču. Globoko spodaj na snežišču opaziva dve lučki.
»Najbrž sta Poljaka,« si rečeva. Čudno se mi zdi, da sta se odpravila v steno, saj se mi je prejšnji dan zdelo, da se le važita, ko sta rekla, da bosta vstopila za nami.
»Da smo le v skalah,« si rečeva, »bomo lahko vsaj kje kaj pojedli in spili. Pošteno me je izsušila ta »dirka«.
Tudi Emri in Silvo sta že prišla do naju. Vse skupaj je postalo še bolj navpično, da še za varovališče ni prostora, kaj šele za malico! Pričnem plezati. Najprej strm trd sneg, potem nekaj metrov votlega, tankega požleda, nato skala. Oprimki so še kar dobri, kolikor jih sploh je. Tu in tam dereza nekoliko zdrsne in ukreše iskro. Plezam proti desni. Držim se za lusko in p rep rij e-mam, z derezami pa škripljem čez plato. Zabijem klin, desno derezo zabijem v po-žled in splezam še nekaj metrov.
»Konec vrvi!« se derejo spodaj vsi trije. Rizbijem požled, zabijem klin in varujem. Stopala me bolijo od napora, ko moram stati na konicah derez. Milan kmalu prileze do mene in se zažene po strmem požleje-nem žlebu do skal in nad njimi varuje. Ne vidim ga, ker svetilka ne nese tako daleč. Vse je črno. Nad njim slutim te temne previse. Le kaj bo zgoraj? Moramo jesti, da nam ne poidejo moči!
»Heej! Je kaj prostora pri tebi?« ga vprašam.
»Nee! Malo više bomo pa najbrž že lahko jedli,« mi zavpije dol.
Tako smo plezali še kakih sedem raztežajev navzgor proti desni, primernega prostora pa ni in ni bilo. Medtem so zvezde ugasnile in pričelo se je daniti. Strahovit mraz je pritisnil. Na sebi imam poleg hlač le srajco in vetrovko, saj je bilo ponoči, ko smo pričeli plezati, prav toplo. Z Emrijem stojiva na ozkem grebenčku in preklinjava vsak svojega soplezalca, češ, da sta prepočasna. Treseva se ko šibi na vodi. Komaj čakava, da bova lahko pričela plezati. Končno Milan zavpije: »Varujem!« in me odreši mučnega čakanja. Vendar v skalah ni nič bolje. Napredujemo počasi. Plezanje je postalo zaradi krhkega požleda skrajno kočljivo. Goljufam se na konicah derez, cepin pa še za ravnotežje ni dober. Ko zabijem oklo v led, le-ta poči, razleti
se na vse strani in mi brizgne v obraz. Na težjih mestih piham kot lokomotiva. To še toliko bolj zaradi praznega želodca in višine, saj že včeraj nismo nič pametnega pojedli. Kar nekam navadil sem se že na to kočljivo plezanje, vendar je telo venomer napeto do skrajnosti. In to izčrpava.
Po nekaj raztežajih se stena rahlo položi, tako da nad glavo nimamo več brezupnih črnih previsov, ampak je tam čudovito temno modro nebo. Pričenjali smo že verjeti, da imamo steno »v žepu«, saj smo na levi opazili Solvay-hutte, nakar pridemo pod strm žleb, na debelo požlejen z gladkim ledom. Tu se smer razcepi. Po žlebu pelje lažja varianta, ki je nevarna predvsem zaradi padajočega kamenja, desno pa težja, ki je pred kamenjem varna.
»Dovolj imam tega prekletega tankega ledu,« si mislim in zaplezam v desno. Na skali je za ped na debelo suhega snega. Ze zdavnaj sem prenehal razmišljati, ali bo dereza držala ali ne, ko bom stopil nanjo. Tu mi ne preostane drugega, kot da zabijam dereze v tanek, prhek sneg in stojim tam, klin pa zabijem v prhko skalo pod snegom in varujem. Milan pride mimo mene in zapleza v navpično rumeno skalovje. Nad sabo opazi tudi nekaj klinov. V celi smeri smo naleteli le na en klin, tukaj pa jih je naenkrat cela vrsta. Spleza nekaj metrov, preklinja in modruje, da tu ne more biti prava smer, ker je pretežko. Rečem mu, naj sname dereze. Obesi se na klin in si jih odveže. Medtem sem jaz oblekel puhasto bundo, ker me je spet zazeblo, tudi košček čokolade sem našel v vetrovki. Silvo pripleza že skoraj do mene, ko se Emri spomni, da bi bilo bolje, če bi šla kar po kuloarju navzgor in splezati mora še navzdol kočljivi raztežaj. Brez derez gre Milanu mnogo bolje. Prepleza strm odstavek in me varuje. Splezam do skal in si snamen dereze. Pričnem plezati po majhnih oprimkih in šele sedaj opazim, da imam konice prstov rahlo omrznjene, tako da ne morem dobro tipati za oprimki. Kmalu priplezam do Milana. Oba se strinjava, da je bilo »pet plus«.
»Še kake tri, štiri raztežaje, pa bova na vrhu, preudarjava. Plezam po zasneženi skali. Vse je zameteno, oprimkov pa nikjer. In še veter je pričel pihati. Na desni je tri metre od mene lep žlebiček, pa nikakor ne morem tja. Plezam po konicah prstov ob njem, ko pa vrv poteče, moram prečiti v žleb. Zdi se mi, da visim v zraku. Tistega, na čemer stojim, sploh ne vidim. Končno le zabijem čevlje v sneg, ki pa je le pet centimetrov debel, spodaj pa gladka skala. Ne vem, zakaj mi niti enkrat ni zdrsnilo. Najbrž mi je strah podpiral noge. Bolj desno opazim, da je sneg debel kar 15 centimetrov in tam si izdolbem stojišče. V sneg gre le pol cepina, klina pa tako ni kam zabiti. Varujem Milana, ki se goljufa po majhnih stopih spodaj in preklinja, ker ne more v žleb.
Od nekod je priletel poln helikopter turistov in kroži nad nama, turisti pa opazujejo na skale prilepljeno senzacijo pod seboj. Gledam Milana in si mislim: »Sedaj boste imeli pa enkratno predstavo, če mu zdrsne.« Nič takega se ni zgodilo in helikopter je odletel. Milan se loti prečke. »Sedaj pa ne vem, kaj bo,« mi sporoči. Pa je bilo. Kmalu je pri meni in se prične vzpenjati po strmini navzgor. »Še dva, tri raz-
težaje, pa bova na vrhu in bova lahko jed' la,« meni. Ko jih splezava, se nama odpre nov razgled. Kake štiri raztežaje više vidiva ogromen, rjav previs, nad njim Pa slutiva vrh. Hoja po tem strmem, prhkem in tankem snegu nad 4000 metri je praV morilska. Noče in noče biti konec, midva pa potrebna hrane in pijače pihava kot dve črpalki in se počasi pomikava navzgor. Plezava po ozkem, izpostavljenem grebenu, silovit veter pa naju hoče vreči dol. To je ( igra za živce! Ko ravno loviš raznotežje p° in ozkem razu, se ti zaleti sunek vetra v boki de kot bi te butnil medved. Pa še oba naen- * krat plezava. Nebo je popolnoma jasno, z3' Se; to sta pa veter in mraz toliko bolj silovita’
Za neko skalo, dvajset metrov nad ma' ki no je tisti rjav previs, mi je zadosti teg3’ * Zabijem klin in varujem. Ko pripleza M1' ttQ lan do mene, odpreva nahbrtnik in pojeva nekaj čokolade.	*
Sedaj plezava levo od grebena, ki se kot te, val na morju vzpne v rjav previs. Iz str- ^ mega snežišča tu in tam gledajo skale. Cel° na klin naletiva. Ko priplezava do vrha snežišča, zagledava pravi vrh. Spodaj, da-leč pod nama pa vidiva Emrija in Silva, ^ ki plezata gor. Ko premagava kakih sto metrov ozkega, položnega grebena, se le-t3 ki preneha vzpenjati. Vrh se zareže pred na]11 kot nekakšno dolgo nožasto razočaranje’ Kakih 50 stopinj strmo snežišče pet metrov pod robom reže pot, ki so jo shodili turisti, na drugi strani pa prepad. Na italijaU' tj skem vrhu sva. »Preplezala sva severu0 ^ steno Matterhorna,« si pravim. Vendar s° sploh ne zavedam, da so sanje postale resničnost. Globoko notri je zakopano veselje> ki bo šele čez nekaj dni privrelo na dau, te pa bo takrat silnejše. Vem le to, da je vzpe' |a njanja konec in da v tem prekletem mraz3 p, in strmini ne bova mogla jesti, niti poča' kati onih dveh. Ture pa še zdaleč ni koneC; saj sva strašno visoko in se bova še precej te nagarala, preden bova prišla dol. Ura Je pol enajstih. Spodaj se pričenja oblačiti i° sl megle se vlačijo sem in tja, vendar se čudoviti »horni« vse naokoli še vedno drzn° te zapikujejo v temno motno nebo. Prečiva 0a ^ švicarski vrh in začneva sestopati. Naleti^3 na prve turiste. Tudi Poljaka, ki sta se ^ prejšnjo noč za nami obrnila, sta že tu- |t Pravita, da sta zgrešila smer. Prave banje’ te ne stopinje, smo puščali za sabo, pa sta zgrešila! Sestopava po vedno strmejšo111 sengu. Nazadnje prideva do skal in se £ spuščava po debelih vrveh čez navpič°e skoke. Greben je strašno dolg ...	4
Od daleč je Matterhorn ena najčudoV1' tejših gor, od blizu pa le kup razbiteg3’ rjavega kamenja, iz katerega bi rad čih1 j, prej izplezal. A vseeno sem ga vzljubil. 5®' ti le sedaj spoznavam, da ga imam vedno raj' ž ši, ko ga doma gledam na sliki in se spono1' ? njam napetega in lepega plezanja v nje' s govi na videz odvratni steni...	t)
Daleč spodaj sva malicala in počakal3 j Emrija in Silva. Potem smo sestopali nena' ii vezani. Pri koči Solvay-hiitte je bilo tolik0 [ prostora, da smo se lahko usedli. Kar n3' s enkrat sem zaspal. Pot dol smo komaj n3' n šli, tako strma je. Plezanje je še vedno n3' peto, kajti, če bi zdrsnil bi se zapeljal \ dna. Z Emrijem sestopava zadaj, ker f>9 J je pričel mučiti čir na želodcu. Ta kriŽ®^ \ pot, nekajkrat sva namreč še zašla, se r \ končal na koči Hornli ob šestih popoldan- ( Do devetih smo bili v koči in se pogovaf' s
Milan Vošank
STRMA ZIMSKA POT
(Dularjeva zajeda v Jalovcu)
, Gledam sliko, gledam jo, podobo naše gore, J' najraje bi zavriskal, zavpil, raztresel naše kjanje v podivjane vetrove, ki bi ga raz-n6sli, podarili vsem kot veliko povest, na-stalo v dneh samote, trenutkih trpljenja, ve-Wja in sreče.
Sobotno popoldne je, polno poetičnih misli, silijo na papir, polno nemirnih pogledov 'kozi okno, na sive veje dreves, na vrhove klenih smrek in obrisov zasneženih grebenov.
Mehki zvoki klavirja se prelivajo po sobi, f Peči prasketa ogenj; tako domače, prijetno 'e> toda tako zaprto med zidove; le spomini Se prebujajo in žive: tam je bilo vse tako Vozeče divje, odprto, razprostrano in mrzlo.
Začelo se je takrat, po odru je divjal ko-?rolasi kitarist v svetlečih oblačilih, udarjal Po strunah in množica iz teme ga je obcu-®°Vala, mu odgovarjala.
Govorili smo o gorah, o zimi, bila so debeta, ples, nasmejani obrazi...
Pod stropom dvorane se je vrtinčil ciga-!®tni dim in Janez je razvozljal skrivnostne Franove poteze.
Odločili smo se, da gremo skupaj.
Sredi decembra se je vreme zjasnilo, tisto ^edzadnjo nedeljo smo drveli na Gorenjko, zijali smo v stene od daleč, v ponedeljek kečer smo se odločili, v torek popoldan so ie znašli težki nahrbtniki na naših plečih.
Jalovec!
Dularjeva zajeda..., doslej sem nanjo le Mislil v trepetu občudovanja, julija sem jo PrVič ugledal, njena previsnost se mi je zde-a nemogoča, in sedaj naj bi jo preplezal...,
p°zimi...
Decembrsko jutro!
Neslišni kriki prvega sonca parajo nebo. Ni strah, ne čutim tesnobe, le veliko pričakovanje visi v zraku. V beli posodi se kuha Java jed in Janez prepričuje Zorana, naj ‘ika ožarjene vrhove.
Vrv se je napela, prijazna luknja pod ste-bo ostala sama.
Mrzlo je, da prsti otrdijo, vrvi se zapletejo,
divjo samoto odmevajo prve kletvice. .Janez izgine za ogromnim previsom, tanka, °ela vrv, prosto padajoča v zrak, se napne k potegne v steno ogromen nahrbtnik. Zoran 6 muči s prižemami in stopnimi zankami.
Sedaj gre zares, v steni smo, v tej veliki Mni, navpik presekani z ogromno zajedo, ki J}?i navzven in je nabita s kupom rjavih dinov.
j Sedim v luknji in urejam vrvi, rdeča, mo-ra, vijoličasta, tri različne barve, trije bra-
tli z Amerikancema, ki nista odšla v ste-'M- Oskrbnica mi ni hotela dati Coca-Cole šilinge, ko pa je zvedela, da smo prepletli severno steno, mi jo je dala kar zakotij. Potem je prišel »šef« in oznanil: »Fi-Mto!« in oditi je bilo treba. Milan in Silvo odšla na Theodul v tabor, midva pa sva '‘gotovila, da imava sebe preveč rada za tkšno mučenje, namreč, dež je pričel ro-**Ii, in sva kar na koči prespala. Devet-Vjst ur se nisva prebudila!
Matterhorn; Severna stena — Schmidto-smer; v juliju 1977 plezali Milan Kolar, °že Emeršič, Silvo Lupša in Rok Kolar; V steno smo vstopili ob 22.30, na vrhu pa *Mo bili ob 10.30 naslednjega dne. To je 'la šesta jugoslovanska ponovitev te 'Meri.
dati plezalci, trije razbiti značaji in ena velika ideja na poti k uresničitvi.
Začel je Zoran, že prvi meter višine si je moral iztrgati z lestvico, nato mu je šlo hitreje, z zavesami snega pa je zasul Janeza na stojišču.
Sinoči smo hoteli steni ukrasti skrivnost, bila je videti kopna, za nas ugodna, današnje jutro je to potrdilo in dvignilo našo moralo v močan zalet.
Janez že vpije nekje nad Zoranom, na vso moč hitim proti prvemu stojišču. Tik pod njim mi prsti otrpnejo, da se z vso ihto po-služim prižeme.
Da odmotam vrvi, moram nekajkrat prehoditi ozko, zasneženo poličko. Ves čas upam, da ne bom odletel v sneg pod steno.
Spet plezam, ni mi do nihanja na vrvi, zato jo rajši udarjam kar po klinih, varujem pa se na zgoraj vpeti vrvi, s pomožno vrvico in prižemami.
Vpet v nekaj klinov visi Janez ob steni, vrv mu počasi drsi med rokami. Iz stene venomer lete kosi snega, kaže, da ima Zoran tam zgoraj težavno delo.
Zabijem klin, se vanj vpnem in čakam. Razgled je tukaj še lepši, gozdnate, zelene Karavanke na vzhodu ne kažejo znakov zime, nazobčani greben Ponc pa je videti nedotakljiv. Čez vse se razpenja ogromna modrina neba.
Vrvi se napnejo, prijatelj odhiti navzgor. Izbijem nekaj klinov in se spravim na njegovo mesto. Nekaj časa stojim v lestvici, nato očistim sneg s poličke in se usedem. Ska-
lovje je mrzlo, odbijajoče, le ozračje je kot magična, nevidna zavesa, za konec decembra sploh ni hladno.
Zgoraj vidim rob, zdi se mi tako blizu, da vanj koj podvomim, verjetno bo konec stene daleč zgoraj in se še sploh ne vidi. Skalovje čudnih oblik je ostro zarezano v nebo; kako lepa vsemirska spojenost barv.
Med čakanjem verjetno mineta dve uri.
Začne se spet prodiranje v navpičnost. Veliki nahrbtnik pade ob steno, skupaj z njim se približujem ogromni luknji. Visim na vrvi, vpeti v kline in vsako izpenjanje je sila težavno, grozeče ob bojazni, da bi vrv z mano zanihala nad globino. Izbijam nove kline, nahrbtnik se zatika, me spravlja ob živce, vse skupaj pa se le počasi pomika navzgor.
Sredi zajede me pričaka Janez. Stoji na polički pod luknjo, zgoraj za robom vpije Zoran.
Spet ostanem sam, v negotovosti, ali bo še danes kaj plezanja zame ali bom čez noč ostal kar tu. Glasen, nerazumljiv pogovor zgoraj mi ne pove ničesar novega.
Dan počasi ugaša, meja sončne svetlobe se dviguje proti vrhu Kotove špice, nato izgine in čez steno se potegnejo ogromne sence, ki postajajo vedno temnejše. Ozračje se počasi ohlaja, na nebu ugledam prvo zvezdo.
Janez mi zavpije, naj ostanem kar spodaj, ker više ni prostora.
Bivak v steni, vedno se nanj pripravljaš počasi, bojiš se ga, trepetaš pred dolgimi, mrzlimi urami, pa si ga spet vesel ob misli,
Naš vzpon
J RLOVEC
ifiieoa
OCgMft ; l/l
Vi it K! n : ioo m
PtA Tl
00
ifiieoa
Zord¥i
)
— biVaK
KGHIV
PO UCfl PBeinj W *raF«« A LUKum o JTotisVe
Plezanje
da bo za njim prišel nov dan, novo plezanje in morda rob stene. Z vsakim najmanjšim opravkom hočeš zapraviti kar največ časa, preusmeriti svoje misli v življenje drugod, vse skupaj pa je pred tabo kot velika stvarnost, ki se ne da prevarati.
Noč!
Na čelado nataknem baterijo, na poličko postavim dve goreči sveči. Venomer se oziram v dolino v čudnem, neznanem pričakovanju, ki si ga ne znam razložiti. Tam spodaj ždi tišina s svojo strašno močjo, razširja samoto, ki me vedno bolj oklepa.
Se enkrat prihite glasovi ostalih dveh do mene, voščimo si lahko noč. Potegneta nahrbtnik k sebi.
V steni Triglava sva z Rokom bivakirala skupaj, kljub mrazu sva se zamotila s pogovorom; v Civetti je naju z Milanom stena razdvojila, vsak zase sva čakala jutra na ozkem prostorčku sredi navpičnosti.
Tokrat, v tej dolgi zimski noči, bom spet sam, ne bo prijateljevih, včasih nesmiselnih besed dolgočasja, pa vendar tako potrebnih, bo le strupen mraz, bo le trepetajoče pričakovanje jutranje zarje.
Zabijem nekaj klinov ter nanje obesim opremo, v prostorno luknjo potisnem bivak vrečo, vanjo spalno vrečo, v to pa še nahrbtnik za noge. čevlje zavežem na klin, nase navlečem vso obleko, čez vse oblečem ogromen vestan in se spravim v vrečo. Naenkrat mi je toplo, da na mraz kar pozabim.
Od zgoraj se usipajo kosi snega, tudi onadva se pripravljata na noč.
Kljub žgoči žeji tlačim v sebe hrano in bonbone, pomešane s snegom.
Trepetajoči plameni sveč rišejo pošastne sence, ki se večajo in manjšajo, zde se mi kot žive. Dolgo zrem v majhne plamenčke.
Veter se igra s snegom pod steno in zasipa naše sinočnje stopinje. Dolgo, težko smo gazili. Pod Travnikom je risala naše sence luna, pod Šitami se je skrila, da sem v gosti temi prijatelja za seboj le slutil, ob robu stene Jalovca pa se je spet pokazala ter s svojo svetlobo lajšala zadnje naporne korake.
Glasovi vetra utihnejo, zazeva tišina.
Nekje nad Ratečami venomer trepeta lučka.
V svetlobi sveče začnem brati Anteno, najdeno pod steno. Počasi zadremljem, čez nekaj časa pa me začne boleti vsa desna stran, na kateri ležim. Obrnem se in spet berem, dokler črke ne zaplešejo.
Upihnem sveči.
V veliki luknji pod steno smo sinoči našli udobna, v pesek izkopana ležišča. Trdno smo spali do ranega jutra, polnega sonca.
Čez glavo si potegnem bivak vrečo in skušam zaspati. Začnem sanjati o pijači, da si v hipu v usta stlačim pest snega.
Spanca ni, zrinem se na rob luknje in naslonim na komolce ..., na jasnem nebu se med zvezdami premika rdeča pika letala.
Luna riše pravljične sence vrhov, ostri greben Mangarta žari v svojem ledenem oklepu.
Če bo šlo tako naprej, bomo jutri vsekakor izplezali, Zoran je že precej visoko, vrvi so napete. Velika želja po uspehu, po robu stene, mi napolni vse telo, je kot dišeča omama, kot ekstaza.
Naveza štirih je pred leti, prvič pozimi, v treh dneh preplezala to smer, še prej pa je bilo nekaj navez zavrnjenih.
Za Karavankami, v Celovški kotlini mimo ždi megleno morje.
Preplezati Dularjevo zajedo sprva ni bila naša namera, hoteli smo se preizkusiti v Ši-tah, Triglavu ali Špiku. Toda slabe razmere drugod so nas pripeljale sem, kjer je bil videti prehod še naj lepši.
Spet se potegnem v bivak vrečo, ne dremljem dolgo, skozi misli mi gre množica stvari, razblinjajočih se v ozračju, ki jih v hipu zabriše v pozabo.
Z Janezom sva se spoznala slučajno, preizkusila sva se v Zajedi spominov v Stenarju, postala sva prijatelja. Drugače je bilo z Zoranom, dolgo sva se spoznavala v dolini, šele nato sva skupaj preplezala dve težki smeri. Zmaja v Ojstrici in Steber v Dedcu. Veliki dejanji, ki sta vodili do skupne poti, do Jalovca.
Lepa je ta noč. zvezde utripajo, med množico lučk iščeš svojo.
Stene pod sabo ne vidim, previsno pada do snežišča, previsi so tudi nad menoj.
Živeti z gorami, živeti z njihovim utripom, spoznati jih v globine ... dolge so gorske poti..., moji prvi plezalni koraki so bili mladostno, brezglavo hrepenenje, brez občutka za pravi smisel počutja. Z leti je stvar postala resnejša, plezanje je postalo ena od idej življenja.
Nekoč nisem vprašal: zakaj, kam..., samo šli smo za mislimi in danes žive v spominih nepozabni trenutki takratnih norosti.
Kako srečna sva bila s Hansom, ko sva preplezala ZZ v Raduhi.
Vsaka pot gre navzgor, širi se, če je le volja in moč ... Ali nisem zato to noč v luknji sredi previsne stene?
Navpične plošče Kotove špice me spominjajo na francoske gore, na montblanški granit.
Spet se pogreznem v dremavost, v razburkano množico sanj, v mlečno belo meglo, polno obrazov, ki jih poznam. Obrazi drug za drugim počasi zblede, le eden ostane in skušam ga objeti, mu zašepetati nekaj besed, njen nasmeh pa lebdi v soju oddaljenih prelivajočih se barv, njeni lasje se dvignejo v vetru. .., stresa me mraz, obraza ni več, le nejasno zrem v blede zvezde in rahlo rdeči vzhod. Kmalu bo dan.
Zoran vpije Janezu za uro, da pretrgam monotonost okrog sebe, se še sam pridružim temu vpitju.
Neokretno se pripravljam na plezanje, skalni obrisi postajajo vse jasnejši, pritisne oster mraz.
Jutro!
Na vrv obesim prižeme s stopnimi zankami in pričnem počasi telovaditi navzgor. Previsnost postaja vse manjša, dokler se ne raztegne v ogromne plošče. Tu še bolj plezam, kot se potegujem s prižemami. Janez leži na nekakšni polici, vrvi so napete še naprej. Odhitim po ploščah do Zorana ... Pod manjšim previsom razmotava vrvi, dve zatem privežem nase ter se ovesim z vso opremo.
Naredil se je lep dan, poln bleščečega sonca, poln valujočih barv v romantičnih od-
tenkih. Dolina Tamarja je zalita z belo meglo, raztegnjeno nekam daleč.
Kristalno jutro!
Prišla je vrsta na mene, začnem plezati-Počasi gre, klini so redki in ves čas iman' občutek, da se bodo še ti izruvali. Previsna stena, kot da me na vsak način hoče vred s sebe, vendar neugnano rinem naprej, se raztegujem na ozkih gredinah, zabijam noge v peči, stopam na prečke lestve, grabim ostre oprimke: priplezam pod črno streho.
V kotu pod streho leži kup starih zagozd le kdo jih je rabil?
Pod streho prečim do ozke, zasnežene P°" ličke. Starih klinov ni dovolj, zato zabije^11 še svojega, stresam sneg s prijemov, nazao' nje pa se ni več kam prijeti in že binglja,1J v lestvicah sredi previsne stene. Prehod naprej je sila težaven, zato se odločim za va' rovanje kar tu, v lestvicah. Privežem se tesno k steni, pripnem vrv za Zorana, drug pa si vržem čez rame.
Prijatelj se počasi s prižemami vleče pr0*' meni. Naslonim se v vrvi in čakam. Sten pod mano strmo pada do plati, rdeča in bela vrv prosto visita v zraku.
Se tri raztežaje, oznanja Janez.
Zoran mimo mene spleza do konca poli00’ po nekakšni zajedi nato hitro izgine za r°D'
Vrv drsi, zgoraj pojejo klini, spodaj v Pr°' visih preklinja Janez, na beli vrvi se P°zl” bavajo nahrbtniki.
Danes bo konec navpičnega potovanj3’ stopili bomo na vrh in se vrnili v dolino.
Spet bo siva megla, hrup cest, mračne Pre davalnice.
Ostali bodo spomini.
Včasih je tako lepo živeti od spominov.
Med sivimi stavbami bom iskal stare sl$a in ko si bom zaželel novih, bom spet oprt
nahrbtnik.
Jutri grem na akademijo, da vidim, če Setn opravil izpit iz filozofije.
Sedeli bomo za mizo, polno piva in pril3 telji bodo spraševali.
Srečen sem, če jim lahko kaj povem.
In nekoč bom o vsem tem napisal zg° bo ...
Vrv se izteče, Zoran vpije, naj začnem P*e
zati, Janez, naj ga počakam. Začne se
be-
ličlt1
sedni boj. Nazadnje po zaledeneli p0) splezam do zajede. Tako hitim, da mi ne j o prsti in pod stojiščem z veseljem UP rabim prižemo.
Janez izbija kline v prečki.
Z Zoranom potegneva nahrbtnike k Nadaljuje po precej široki zasneženi P° lici, nato odhiti za rob.
Pritrjena vrv se napne, prijatelj spodaj vleče navzgor.
Nadenem si nahrbtnik in varovan od dv strani zaplezam na polico. Kar težko je, ^ prav s stojišča ni bilo videti tako. Sipek SO ^ drsi navzdol. Vrvi se pravokotno obrnejo zasneženo grapo.
Varujem Zorana na zasneženem hrbtu, ,e zabija kline v zadnjem raztežaju in h1 navzdol kose snega.
Dan se je že prevesil krepko v drugo V° lovico. Rob stene je tako blizu, da bi S e dotaknil, pa vendar je še zelo daleč.
1 H1
S težkim nahrbtnikom in kupom oPfe,a, It-
t
Idi
«r
okrog pasu začnem plezati, vse pa se mi
za'
tika, me vleče navzdol. Nazadnje mi je VS V dovolj, zavpijem soplezalcu zgoraj, naj P trdi vrv, pripnem prižeme in kar brez st P nih zank počasi rinem navzgor. Ves izmU se znajdem na ogromnem snežišču.
Smeri je konec, vrh pa je še daleč, nosno se zasaja njegova konica v temno dro nebo.
Bliža se mrak, spet sonce zadnjič os^f Kotovo špico in se nad Mangartom poslov •
m0'
tl>
Stena malega Jalovca se pokaže v svoji veličini.
vsej
;ban'
Po sipkem snegu Zoran spleza na grelp Na grebenu Civette mi je bilo kljuk ( črpanosti žal, da je konec plezanja, tok sem tega vesel.
dolga, ponekod se močno udira v rahel pršič, spet drugje se je treba loviti na ostrem snežnem ali skalnem grebenu.
Po strmem žlebu se spustimo z vrvmi. Spička, z vršnega grebena Jalovca še čisto majhna, postaja vedno večja, prava gora.
Mehak sneg v temnem koluarju nam ne dela težav.
Počasi vso opremo zložimo v nahrbtnike, nad koluarjem vrvi, pod njim pa še dereze in cepine.
Spet smo pod ogromno piramido, navpično steno, pod goro, ki jo zapuščamo.
V luninem siju se večajo naše sence. Naših stopinj izpred dveh dni ni več, zasul jih je sneg. Vsak zase vlečemo gor proti dolini, se opotekamo, padamo v sneg in spet hitimo naprej.
Kot pred dvema dnevoma nam stena Šit vzame lunino svetlobo, Travnik pa jo vrne. Hojo nam tu lajšajo še nezasute stopinje.
Veliko snežišče Ponc mi prinese spomine na samotne poletne poti.
Bo res konec pravljično napete pustolovščine?
Za kočo nas pogoltne gozd, nase nas sprejme uhojena steza proti Planici.
Steber Mojstrovke žari v lunini svetlobi.
Se enkrat se ozrem v ogromno piramido naše gore, velika temna črta ponazarja Dularjevo zajedo.
[Jalovec: Dularjeva zajeda, ocena VI, višina 300 m, 21. in 22. dec. 1977 plezali Janez Marinčič, Zoran Bešlin (oba člana AO Ljubljana Matica) in Milan Vošank (član AO Ravne), efektivnega plezanja je bilo 19 ur, to je bila druga zimska ponovitev te smeri; v steno smo vstopili v sredo, 21. dec. ob 8. uri zjutraj, na vrh Jalovca pa smo stopili v četrtek, 22. dec. ob 19.15 zvečer.]
Mojca Potočnik
VIŠE IN DALJE — PODOBA KOROŠKEGA ALPINIZMA
Dolina z lučmi je še tako daleč. Vame sili ;ska čudna tesnoba, strah, ki si ga ne znam Vložiti.
Na grebenu si navežemo dereze.
Vodstvo prevzame Janez, po snežišču preči ^Vzgor, proti naslednjemu grebenu. Zvezali •bo vrvi, da bi ga dosegel.
Ob vrvi hitim po njegovih stopinjah. Sne-5če postaja vedno strmejše, dokler se ne 'ti v skalno zajedo in se nad njo raztegne Ogromno, poševno planoto.
Odpre se pogled na temne Julijce, v Trenti do morja. Doline na severu so zalite z ^glo, na jugu so jasne. Lučke naselij utri-‘Sjo in vabijo.
Okrog lune je barvast obroč, kot svetni-b sij.
Zvijemo vrvi in zmečemo odvečno opremo ! nahrbtnike. Po ozkih, ne preveč strmih polkah odkolovratimo proti vrhu na levi. Pod jVhi je strmina nenadoma presekana, spo-slutimo ogromno steno; korak postane še Nežnejši.
Zaustavi nas v strmino položen kamin, za-s snegom. Janez ga takoj prepleza, z Zo-*itom pa se raje naveževa. Plezanje se kon-5 na ogromni snežni ploščadi, razvlečeni do »ha.
Počasi, drug za drugim se vzpenjamo ^zgor. Zasadiš cepin, stopiš dva koraka, ga Jjfereš..., tako smo hodili po strminah Mont 'anca.
Iz snega gledajo ogromne ovalne klade. Strmina postaja večja, snežišče se oži.
Janez pohiti naprej, vidim ga, kako izgine , ? robom, trenutek zatem se razleže vrisk, % radosti in veselja.
Poda mi roko in me potegne na vrh. Nemo » pozdravlja dolg lesen kol. Na vrh stopi * Zoran.
Nahrbtniki padejo v sneg, ponovi se pri-1 ?taljski obred stiskanja rok. Premagali smo alno navpičnost, dohiteli dolinske sanje.
1 , Zakaj se ne znam na grebenih ali vrhovih
• !0ta glasno veseliti svojega dejanja, zakaj
• Ju vedno tiho, zakaj iz mene takrat ne 1 ^arjajo čustva, ki dosegajo višek doživetega
dolini?
• Sedim na nahrbtniku in nemo zrem v
• Jfornno obličje Mangarta, v njegovo tisoč-atrsko steno.
j Janez napiše naša imena in vzpon na zad-™ stran raztrganega zvezka.
. .Na grebenu Mangarta sveti lučka, tam je 1 ,<*a. Dolina Trente se mi zdi kot začarana, !?{a daleč spodaj v Tamarju pa kot privid, ' Ji ga želiš.
- JlŠina!
t .vržemo nahrbtnike nase in se po ostrem ®Žnem grebenu napotimo v dolino. Pot je
Pot koroškega alpinista vodi od Šmo-horice pod vrhom Uršlje gore do skalnih sten Raduhe in Pece, od tod pa dalje in više v slovenski in evropski alpski svet ter v svetovna gorstva. Mnogi omagajo že na začetku in že po nekaj vzponih zapustijo kraljestvo iskalnih previsov. Nekateri se prebijajo dalje in krojijo podobo našega alpinizma.
Doslej so alpinisti Mežiške doline dosegli različne uspehe, prav zadnja generacija plezalcev pa je pokazala največ, njena pot više in dalje še ni končana.
Alpinizem v naših krajih se je pričel razvijati v letih pred drugo svetovno vojno in ,se je v kratkem času močno razmaknil. V mladostnem poletu je obiskovalce skalnih sten zaustavila okupatorjeva morilska roka. Leta 1938 so se alpinisti združili v AO na Prevaljah. Mnogi vojne niso preživeli. Tisti, ki so še ostali v naših krajih, so po osvoboditvi pričeli znova. Zbrali so mlade ljubitelje gora in leta 1948 zopet ustanovili alpinistični odsek na Prevaljah. Kmalu so se oblikovali odseki alpinistov tudi v drugih krajih Mežiške doline: v Mežici, Žerjavu in na Ravnah, pozneje tudi v Črni. Glas o dejavnosti koroških alpinistov se je razširil po Sloveniji.
Vendar se alpinizem v Mežiški dolini ni razvijal nenačrtno, ampak v obliki presihajočega valovanja. Rila so obdobja, ko so koroški alpinisti v slovenskem merilu veliko pomenili, sledila pa so jim sušna leta, ko so ,se iz naših krajev podajali v gorske stene Je posamezni navduševalci. Zdaj so bolje uspevali alpinistični odseki v spodnjem delu doline, potem zopet tisti v gornjem delu. Da bi se alpinistična dejavnost v naših krajih poenotila in okrepila, so se odseki združili v Koroški alpinistični odsek, vendar tudi združena organizacija ni dobro delovala. Krajevni odseki so se znova osamosvojili.
V zadnjih letih so opozorili našo koroško in slovensko javnost mladi alpinisti iz Raven in Prevalj s svojimi vrhunskimi plezalnimi dosežki.
OD ŠMOHORICE DO MATTERHORNA
Ravenčani so organizirani v alpinističnem odseku, Prevaijčani pa v sekciji, ven-
dar so oboji tesno povezani. Organizacijsko in delovno dobro sodelujejo: imajo skupne občne zbore in sestanke, skupaj trenirajo, organizirajo tečaje, snujejo skupne odprave in naveze in skupne so tudi njihove delovne akcije. Skoraj bi lahko govorili o enotnem kolektivu, zgrajenem na tovarištvu, ki se gradi v skalnih previsih. Od take skupine lahko še veliko pričakujemo.
V odseku in sekciji so zbrani v glavnem sami mladi fantje in dekleta, polni mladostnega poleta, načrtov in upov pa tudi resne pripravljenosti za dello. Starejši člani te skupine ,so močno občutili praznino ob menjavi generacij. Na začetku poti »više in dalje« jih nista vodila zanesljiva roka in nasvet izkušenega učitelja ali inštruktorja, ampak so se morali prebijati sami, kajti generacija med njimi je že prenehala redno plezati, ko so pričeli oni.
Na alpinistično pot so stopili pred petimi leti. Kakor vse generacije doslej so tudi oni preplezali prve raztečaje na Šmo-horici, kjer je skoraj vsako leto začetni alpinistični tečaj. Začne jih navadno veliko, obdržijo se le najtrdnejši. Tisto leto so se resno in trdno oprijeli alpinizma štirje. Udeležili so se tabora v Vratih in opravili še republiški alpinistični tečaj. Ze prvo leto so se podali v ostenje Raduhe, uvedli pa so tudi stalne treninge »na skal-cah« pri Votli peči.
Naslednje leto je četverica zopet taborila v Vratih. Plezali so slovensko in nemško smer. Ni jim bilo lahko — blili so začetniki, sami so morali odkrivati smer in se spoprijemati s tehniiko plezanja, ki je še niso dobro obvladali.
V letu 1975 se je iskupina povečala in okrepila. Novi so lahko ,že hitreje napredovali, začetne ovire so jim pomagali premagovati starejši tovariši. »Stara« četverica je šla za 1. maj plezat v Paklenico, kjer je vsako leto tabor jugoslovanskih alpinistov. Na poletnem taboru v Vratih jih je bilo že 12. Največ je tedaj dosegla naveza, ki je preplezala njegov steber. Pozneje so plezali še na Okrešlju in obiskovali Grossglookner.
Leta 1976 jih je v Paklenici plezalo že deset. Poleti so v Julijcih plezali Čopov steber, Bavarsko in Peternelovo smer. To so
Pogled v steno Jalovca
Ob otvoritvi nove telovadnice v Mežici
že lepi dosežki in zdaj se niso počutili več tako začetniško. Tehniško plezanje so dodobra osvojili. K temu jim je veliko pripomogla Raduha — bili so redni gostje nje-nlih skalnih sten.
Lani so že prestopili meje slovenskih alp. Opravili so 550 vzponov v domačih in tujih gorah, kar jih uvršča med vodilne alpinistične kolektivne v republiki. Še posebej so ponosni na vzpone najvišjih težavnostnih stopenj (ocene 5 in 6), ki so jih opravili v Julijcih (zajeda v sitih), v stenah Civette in v severni steni Matterhorna, medtem ko je bila odprava na Mont Blanc bolj informativne narave. Med prvomajskimi prazniki so se zopet udeležili alpinističnega tabora v Paklenici. Ta narodni park v Velebitu, ki nudi množico najrazličnejših plezalnih smeri v času, ko so naše gore že ali še pod snegom, so obiskovali zopet ob dnevu republike. Jeseni so taborili tudi v Dolomitih.
DENARNE TEŽAVE
Tudi letos so (in bodo) ravenski in prevaljski alpinisti veliko plezali. Od decembra do julija, ko ,se prava plezalna sezona šele prav začne, so opravili že okoli 240 vzponov, med njimi več prvenstvenih. Med prvomajskimi prazniki so v Paklenici preplezali vse najtežje smeri. Odpravljajo se v Julijce, nato pa v francoske alpe, ki so jih spoznali lani, letos pa se tam nadajajo vrhunskih plezalnih uspehov.
S to odpravo si bodo pridobili tudi organizacijske izkušnje, kar jim bo pomagalo pri organiziranju velike koroške odprave v eno od svetovnih gorstev (Hindukuš, Ka-rakorun ali Ande) čez dve leti, o kateri že zelo resno razmišljajo. Zato bodo skrbeli, da bodo plezali kar se da redno in v najrazličnejših razmerah doma in na tujem. Organizirali bodo žepne odprave v Dolomite in v avstrijsko pogorje Vilder Kaiser. Te odprave plezalci sami financirajo, pa so za odsek najmanjše breme, medtem ko posameznikom zelo koristijo. Na žalost pa si jih teže privoščijo tisti, ki še niso zaposleni. Zadovoljiti bi se morali s stena-
di od sklada za SLO, vendar bodo še ved' no močno odvisni od lastnega žepa, posebno če se bodo hoteli pripravljati na omenjen0 veliko odpravo. Zanjo si morajo pridobiti veliko izkušenj, to pa je mogoče le z redkimi in težkimi vzponi.
mi v gorah bližnje okolice, vendar tudi oni hrepenijo VIŠE IN DALJE, kar je geslo naših alpinistov.
Kakor vse mlade organizacije, ki uspešno delujejo, nimajo pa v svojih vrstah izkušenih organizatorjev, ki bi znali iz različnih virov izvrtati denar, imajo tudi alpinisti AO Ravne in AS Prevalje — težave s financiranjem. Lani so od TKS dobili komaj dobro tretjino od skupno porabljenih sredstev, glavni del so prislužili sami z delovnimi akcijami. Kosili so travo v železarni. Čeprav se dela ne otepajo, jim je košnja v veliko breme, saj je treba kositi poleti in v zgodnji jeseni, ko je glavna sezona za plezanje. Radi bi opravljali alpinistom primernejša dela (take akcije imajo baje na Češkoslovaškem). Vendar koroški alpinisti tudi letos kosijo travo v ravenski železarni. Tako si bodo prislužili denar za odpravo v francoske alpe.
Težava je v tem, da jih družba — financerji! — ne priznava za enakopravne drugim športnikom, če tudi so njihovi dosežki vredni republiškega, državnega, včasih celo evropskega imena, športnikom, ki potujejo na tekmovanja, ni treba skrbeti, kako in s čim bodo potovali, kje bodo prebivali, kaj bodo jedli — za vse poskrbijo njihovi spremljevalci, športni funkcionarji in trenerji. Alpinisti so popolnoma prepuščeni sami sebi. Izbirajo najcenejše načine potovanja, ne oziraje se po hotelih, ampak prenočujejo v šotorih in bivakih, hranijo se skromno, kolikor le dopušča na-pornost plezanja. Veseli bi bili, ko bi jim vsaj potovalnih stroškov ne bilo treba plačevati samim, čeprav se zavedajo, da bi morali izpopolniti tudi opremo. Plezalci z boljšo opremo dosegajo na lažji način večje uspehe, kljub temu, da jih po znanju, vzdržljivosti in volji ne presegajo.
Letos se bo stanje nekoliko izboljšalo, saj bo sklad za vrhunski šport sofinanciral njihovo dejavnost. Pomoč pričakujejo tu-
VZGOJA PODMLADKA
Sedanja generacija alpinistov pa ne skrbi samo za vrhunsko plezanje, ampa^ se z enako skrbjo posveča tudi vzgoji pod' mladka. Saj bi vse njeno prizadevanje iz' zvenelo v prazno, ako se ne bi moglo nadaljevati v mladih. Zato ni redko, ko sta* rejši, izkušeni plezalec porabi v navezo pripravnika in ga popelje v steno spoznavat osnovne plezalske veščine. Prav tak° »na skalcah« pri Votli peči sodeluje]0 starejši plezalci in začetniki. Prvi trenirajo, da obdržijo telesno kondicijo, rnlao1 se od njih učijo plezati in uporabljati ple' žalske orodje: vrvi, kline, lestvice ipd.
Razen »osebne« šole plezanja pa alpin^' sti organizirajo tudi redne tečaje za alp1' niste-začetnike. Navadno so ti tečaji n° Uršlji gori, letos v aprilu pa so ga imeli Z* kandidate iz cele doline na Peci. Udeleži' lo se ga je 25 pripravnikov in je dobr° uspel. Morda bo to pripomoglo, da se b° znova poživila alpinistična dejavnost tu° v gornjem delu Mežiške doline.
Ravenska in prevaljska plezalska sk3' pina se je v petih letih več ko podesetil3' zato ni čudno, da so se njeni uspehi tak0 pomnožili in povečali. Vendar bo prav ^ tos odšlo več najaktivnejših plezalcev Štu' dirat v Ljubljano in Maribor, pa se bo t° krepko poznalo tudi našemu alpinizm3 Čeprav se bodo vračali, se bo njihov st| z domačim krajem in tovariši v plezanj
le nekoliko omajal. Zato je toliko v'
DEJAVNOST — VREDNA IN POTREBNA RAZUMEVANJA
Alpinizem ni šoort množic, pa tudi 1,3 samo domena redkih izbrancev. Oplaja s v planinstvu — njihova športna veja L Navaden planinec išče v gorah mir 13 sprostitev, alpinist pa se podaja v steno v boj in na delo. Biti mora telesno in d3 ševno pripravljen ter oborožen z znanje13' V steni ne tekmuje s tekmecem ali 1,3 sprotnikom, ampak v boju z naravo p juje svojo zmogljivost, vzdržljivost, ZB®
.eh
nje, moč. Premagovati mora napor, trpe mraz, vročino, pogosto tudi lakoto in Ko pride na vrh, je njegova zmaga nagr3
jena z nepopisnim občutkom sreče, ki i3 podvojena še s tem, da jo lahko deli
prijateljem — soplezalcem, s katerim s*3 bila v steni življenjsko povezana.
V gore lahko zahajaš redko: lahko gre samo enkrat v letu, pa se boš vrnil v dolino; plezati pa moraš redno, drug3 bo gora močnejša od tebe. Vendar bi h10 ral osnove plezanja obvladati vsak, kdor 5 (sam) podaja v visoke gore. Prav bi b1 J ko bi se z osnovnimi prvinami plezanja znanjali gojenci planinskih šol. Tako imeli alpinisti širše zaledje, naj bi se alpinizem odločal marsikak planinec, ki spoznal, da je sposoben za to. Zdaj se 1
li
et .1
vredno in za nadaljnji razvoj koroške#3 alpinizma .tako pomembno, da bo tudi ma ostalo še dovolj vnetih in izkušenih 3j pinistov, ki bodo nadaljevali delo začeto1 kov te generacije.
m
&si
m
ie
>ai
li;
?a
'fti
le
in
la
'a,
hr
‘k.
bi
•h«
tii
Vlado Strahovnik
Revija mladih atletov Slovenije na Ravnah
Po večletnem zatišju večjih atletskih priselitev na Ravnah so se koroški atletski de-avci konec aprila odločili za organizacijo !ežjega republiškega tekmovanja. Odločitev ,e bila dokaj smela, saj je za organizacijo Prireditve takega značaja bilo potrebno marsikaj na stadionu posodobiti ter priskrbeti note atletske naprave in rekvizite. Z razumevanjem železarne ter predvsem tozda družbeni standard je uspelo v okviru možnosti, ob ve-%em trudu prizadevnih atletskih delavcev ^roškega atletskega kluba in novo ustanoven e koroške atletske zveze, pripraviti sladite in atletske naprave do vseh zahtevanih Podrobnosti. Tudi organizacijski odbor tekmovanja pod vodstvom novega predsednika foroškega atletskega kluba Dura Haramije J1 vodje tekmovanja Pavla Cesarja je poskr-o®l, da so vse službe odlično opravile svoje telo.
Vtis sodelujočih in obeh delegatov atletske teeze in zbora atletskih sodnikov Slovenije k bil po njihovih izjavah enkraten. Obžalo-tenja vredna je bila morda le ugotovitev, da te startu ni bilo nekaterih klubov iz Ljub-tene, Gorice in obale, ki so svoje opravičilo poročale šele po tekmovanju, nadalje mladincev in mladink, ki so nastopali v državni teprezentanci na balkanskih mladinskih atlet-kih igrah v Turčiji in ne nazadnje začetek Julija je čas dopustov in maturantskih izletov, 0 je okrnilo udeležbo predvidenih 12 finali->tov v vsaki disciplini.
, Organizacija tega tekmovanja je močno izboljšala možnosti za atletsko vadbo, pridobi-‘‘ smo ovire in zapreke, skakališče za skok * Palico, metališče z ustrezno zaščito za met diska in kladiva. Tudi sodniški zbor je že teposobil polelektronsko merjenje časa, kar 16 dejansko eden prvih primerov v Sloveniji, tej večji atletski kolektivi najemajo za tak tečin merjenja časa drage atletske naprave iz Inozemstva in plačujejo primerno visoko na-tepinino. Ravenski sodniki-merilci časa so Pod vodstvom Rapnika in Polajnerja v ta na-teen dodatno usposobili elektronsko napravo te plavanje, ki jo bo mogoče v prihodnosti še dopolniti s fotofinišem za avtomatsko merjene časa in določitev vrstnega reda.
Pri vseh posodobitvah in dodatni ureditvi biotskih naprav v parku telesne kulture pa 1)8taja zelo aktualno vprašanje posodobitve teletske steze in skakališča — ali natančne-6 povedano — vgraditve umetne prevleke: Urtan, sintales itd. Trenutno so tako modernizirani le štirje stadioni v Sloveniji (Celje,
Maribor, Nova Gorica, Velenje). Izdelani pa so načrti in začenja se posodobitev v Novem mestu, Kočevju, Ljubljani, Kranju, Kopru, Brežicah in še kje, torej v območnih centrih, in če smo se odločili za koroški področni center atletike, bo potrebno razmišljati tudi o tem. Res je, da nas potrebe investicij v šolstvu, otroškem varstvu, kulturni in zdravstvu silijo k samoupravnemu odločanju za zbiranje sredstev v te namene. Vendar smo se prav tako samoupravno odločili tako v občini, regiji in republiki za telesno kulturo. Na podlagi portoroških sklepov dajemo prioriteto atletiki, ki je v pravem pomenu »kraljica« športov, oziroma osnovna panoga ostalih športov.
Zaman bi bilo govoriti le o uspešni organizaciji, novih objektih, ki odpirajo širše možnosti za atletsko dejavnost, če se ne bi ustavili tudi pri dejavnosti in rezultatih domačinov. Tekmovalke in tekmovalci koroškega atletskega kluba so uspešno tekmovali. Pri mladinkah se je ob pričakovani zmagi Darinke Skuk na 800 m uspešno uvrstila njena mlajša sestra Tanja na 3. mesto. Tudi uvrstitev Darinke Stefl in Ljube Sagmajster na 4. in 5. mesto v teku na 400 m je zelo dobra. Uvrstitev Andreje Bari in ženske štafete 4X100 m na 5. mesto je prav tako uspeh, ki ga nismo pričakovali. Dekleta so tako z doseženimi 4556 točkami dosegla 5. mesto takoj za Novim mestom.
Mladinci so bili delno še uspešnejši: Mitja Kadiš je potrdil vlogo favorita v skoku v daljavo ter pridal zlati kolajni še srebrno v teku na 100 m in bronasto v štafeti 4 X 100 m. Povsem nepričakovana je bila zmaga Dušana Strmčnika v skoku v višino, saj je do sedaj močno zaostajal za tekmovalci Novega mesta in Celja. Z osvojenim 2. mestom na 400 m in 3. mestom na 100 m se je Miran Sagmaister uvrstil mnogo bolje, kot smo pričakovali.
Tudi Pešič se je zelo solidno uvrstil v metu krogle — dosegel je 2. mesto, veljal je sicer po rezultatih, doseženih v predtekmovanju, za favorita, vendar je za 2 cm zgrešil svoj cilj. Toda Pešič je še 2 leti mladinec in bo z vztrajnostjo in pridnostjo pri vadbi imel možnost dosegati tudi zmage in boljše rezul-
tate. Tudi Okrogelnik in Franc sta v tekih na 3000 m in 2000 m z zaprekami dosegla nepričakovane uvrstitve in z doseženimi točkami pripomogla k skupni uvrstitvi mladincev na 5. mesto.
Uspehi domačih tekmovalcev so bili nad pričakovanimi in jih ne zmanjšuje niti odsotnost nekaterih slovenskih klubov. Prizadevnim in borbenim domačinom, tekmovalcem koroškega atletskega kluba lahko ob dosežkih le čestitamo, kar velja tudi njihovemu prizadevnemu trenerju profesorju Kotniku. Želimo jim veliko uspehov tudi v prihodnosti.
Rezultati tekmovanja so v tekih in skokih pokazali prav tisto slabost, ki kliče po nujno potrebni modernizaciji tekališč in skakališč, kot smo že omenili.
Pri celotni, sicer zelo uspešni organizaciji tekmovanja, ki je obveza za prihodnje — na Ravnah naj se poleg občinskih in področnih tekmovanj organizirajo tudi republiška prvenstva (za državna je že pogoj steza z umetno maso) — pa ostaja v koroški regiji odprt problem — delo posameznih selekcij. Ce lahko govorimo o uspešnem delu I. selekcije, pa je dejavnost II. selekcije po posameznih šolah dokaj različna, odvisna od zavzetosti in nagnjenosti telesno vzgojnih delavcev do te športne zvrsti. Manjka ustrezen strokovni kader, ki ga ni tudi pri samem klubu, saj en sam trener ob občasni asistenci še enega ali dveh ne more pokrivati dejavnosti v širokem spektru atletskih disciplin od tekov na kratke, srednje in dolge proge do vseh metov in skokov, kar je vsekakor nujno. Klub in koroška atletska zveza bosta morala vzgojiti lastni strokovni kader, oziroma pritegniti tiste strokovnjake, ki so na razpolago. V skladu s prioriteto športnih panog v republiki in občini, morata doseči ustrezen premik pri delu predvsem II. selekcije in zagotoviti nadaljnji napredek in razširitev dejavnosti.
Ravno revija mladih slovenskih atletov je dala dodatno spodbudo za razširitev dejavnosti in odprla možnosti za kvalitetnejšo vadbo, hkrati pa je opozorila na določene obveze, ki jih v preteklosti nismo v celoti uresničili, v prihodnje pa jim bo potrebno posvetiti kar naj večjo skrb.
*reba prej odločiti in šele nato smeš pokusiti. Strah pred neznanim pa marsiko-& odbije, da nikoli ne stopi na pot, ki bi teu morda dala veliko zadoščenje in oseb-jga zadovoljstva pa tudi tveganja. A beganje je toliko manjše, kolikor bolj Maš preceniti svoje moči in znanje.
Narav plezanja je drugačna od tekmovanja v športnih arenah pred množico gledalcev. Dejavnost alpinistov je skrita očem kdovednežev, saj se na svoje podvige odjavljajo v samotna kraljestva gorskih skal in previsov.
Alpinizem slabo poznamo, zato se nam Mi skrivnosten, odbijajoč in nevaren. Ko te se bolj razširil med nami in bi ga bolje Moznali, bi morda tudi poskusili razumeti prizadevanje naših mladih alpi-testov.
Prvič na Ravnah
Mira Delalut
Izlet ZB v Črno goro
ga videli le na razglednicah. Sneg na L°v' čenu nam je onemogočil ogled mavzolej*' v veliko žalost vseh izletnikov. Žalost je kmalu zamenjalo veselje, ko se je pred na*
mi odprl prekrasen pogled na morje in
Ko-
Krajevna organizacija ZB Prevalje je za prvomajske praznike organizirala izlet v Črno goro. Izleta so se udeležili člani ZB iz cele Mežiške doline. Izlet je bil dobro organiziran in zelo zanimiv. Zato smo se odločili, da opišemo nekaj zanimivosti s tega potovanja.
Zbrali smo se na prevaljski železniški postaji. Z nami je potoval tudi harmonikar. Ze na začetku nam je zaigral nekaj veselih viž in nas takoj spravil v dobro voljo. Vesela pesem nas je nato spremljala vso pot. Do Maribora nas je popeljal potniški vlak, tam pa so nas že čakali spalni vagoni in vodič in nadaljevali smo pot proti Beogradu. Beograd nas je pozdravil v sončnem jutru, mi pa smo se peljali dalje proti Titogradu. Pot nas je vodila po novi progi Beograd—Bar, voziti se po tej progi je pravo doživetje. Speljana je zelo drzno skozi planine in čez kanjone. Tuneli in čudoviti mostovi se vrstijo drug za drugim. Eden najlepših mostov na tej progi je most čez Suho reko. Most povezuje dva tunela in je speljan 130 metrov nad kanjonom. Pri Ko-lašinu doseže proga najvišjo nadmorsko višino 1032 m. Tu se začne spuščati proti morju.
Ko smo popoldne prispeli v Titograd, nas je na postaji pozdravil tovariš Franjo Primožič — borec Koroškega odreda. On je naš rojak, doma izpod Pece. V Črno goro je bil premeščen kot oficir in tam živi že dvaindvajset let. Srečanje je bilo nadvse veselo.
Ogledali smo si Titograd. Na ruševinah Podgorice, ki je bila med vojno popolnoma porušena, je zrastlo res lepo novo mesto.
Drugi dan smo z avtobusom nadaljevali pot v Cetinje. Ob poti Titograd—Cetinje leži mestece Rijeka Crnojeviča. Do tod sega zaliv Skadarskega jezera, ki je s 370 km2 največje jezero na Balkanu in zelo bogato z ribami. Posebnost jezera je ribica »Uklje-va«, ki živi le v tem jezeru. Nad mestom še stojijo zidovi prve tiskarne na Balkanu, imenovane »Obod«. Unikat prve tiskane knjige je shranjen v muzeju v Cetinju, nekdanji prestolnici Črne gore. Obiskali smo vrsto muzejev, vodiči pa so nam pripovedovali o zgodovini naroda Crne gore.
Popoldne smo nadaljevali pot proti Baru. Ustavili smo se pri rojstni hiši Petra Petroviča — Njegoša, pesnika, državnika in vladarja Črne gore. Na planini Lovčen mu je postavljen veličasten mavzolej, ki pa smo
torski zaliv. Pozabili smo na strah Pre<^ vožnjo po lovčenskih serpentinah in uživa' li ob lepoti tega dela naše domovine.
V Budvi smo se ustavili le za kratek č*5’ da smo malo razgibali otrple noge. Nada ljevali smo pot mimo Sv. Stefana, Petrove3 na morju, Sutomora in zvečer prispeli/ Bar. Šoferju smo se zahvalili za varno VOZ'
rrtll
njo, on pa nam za vesele pesmi, ki smo jih prepevali.
V Baru smo se že kar utrujeni namesti
po spalnih vagonih in prespali vožnjo
Bar
—Beograd. Zjutraj smo zopet vsi čili in ra" dovedni hiteli na ogled Beograda, ki f>a večina od nas še ni videla. V petih ura smo s pomočjo vodiča videli in slišali reS veliko. Prepolni lepih vtisov in utrujen1 smo končali ogled Beograda. Ko pa je har' monikar zaigral partizansko pesem; sir*0 vsi zapeli, pozabili na utrujenost in dobra volja je bila zopet tu.
Domov smo se vračali s poslovnim vla' kom in marsikoga so simpatične stevarde' se, ki so nam stregle, prav očarale.
Veseli in zadovoljni smo se vrnili na K° roško. V imenu udeležencev izleta se org3' nizatorjem prisrčno zahvaljujemo za dobr° organizacijo. Vsem nam bo izlet ostal v ^ pem spominu in želimo si, da bi se še kdaj srečali na takšnem potovanju.
Ti
10V]
zdi '■ud ti C ik, Po 1 'Ut lot
\
POZ
'dr
'dr
io
I
Mici Kotnikova
Takrat pa luža bila je rdeča
j
Neka lovska družina v slovenjgraškem okraju je ugibala, kam usmeriti dobro prigospodarjeni višek denarja. Deževali so šaljivi nasveti. »Kupiti vilo, najeti hotel« ... Pa je ostalo pri vikend hišici. Kmetje bodo darovali po nekaj dreves, drugi pomagali izdelovati. Hišica jim bo služila za beg pred sitno ženo, pred napetostjo v službi, za zaupen pomenek ob čaju, ki si ga bodo lovci sami skuhali...
Kdo pa bo hišico izdelal? Ja, partizani so se lotili kar sami, zakaj se tudi lovci ne bi.
Na Mali kopi bo vikend za lovce postavljen, so sklenili. Poiskali so si primeren kraj, določili so prostor za temelje. Menjajoče so se vrstili pri delu. Eni so nabirali kamenje, drugi zidali temelje. Zbito betonsko maso so pokrili, da se osuši. Z merami pa so odšli iskat izdelovalce.
Pa je naneslo po lovcih znancih, da so najeli brata Mirka. »Fric« ga kličejo, »Fric« je poznan tudi v domači lovski družini. Obljubili so mu jabolka, krompir in kdo ve, kaj še. Pa so »zglihali«. Za razrez lesa so se domenili pri Ravnjaku. Vračajoči se prazni kamioni z Otiškega vrha so gredoč les pripeljali. Ravnjakov Francij je pričel rezati, žago je bilo čuti ob deževnih dneh, po večerih in spet ob zgodnjih jutrih.
Pribrčal je traktor k bratu. Na gorici pa se je v soncu svetil kup drobnega obrezanega lesa.
Neko popoldne nesem k bratovim mleko. Mudilo se mi je. Močan naliv me je zadržal, da nisem mogla domov. Bratova hčerka Danica me povabi v novo narejeno hišico, ki je bila le sestavljena, a ne zbita. Vrat še ni imela. Tudi pregrad ne. Od zgoraj je bil izdelek prekrit s folijo. Danica mi poda odcepljeno tanko latico: »Nariši mi, kako bi si ti to bajtico pregradila za predsobo, za kuhinjo, za spalnico, za shrambo, na, nariši zdaj, ko tako dežuje, saj imaš čas, no,« moleduje štirinajstletno dekle.
»Pa ti zariši najprej svoj načrt«, ji latico vrnem.
Dekletce se odmakne od vrat in že dolbe črto v trato, na kateri stoji stensko ogrodje vikenda. Zagovina prekriva travo, drobni delčki izdolbenega lesa ležijo po tleh. Vedno več črt jev prostoru, ki je imel površino 5X3 metre. Lahko tudi malo manj — ali pa več.
Danica čeblja: »Sto bo štuo, što bo štuo.« Smeji se, ko ji povem: »Ja, pa še za samo postuv ni dojst pvaca.« »Vieš, kk je pa Mir-ca naštelava, čist dregače!« In zopet riše črte v prostoru. S škornji čofota po deževni luži, ki je silila v notranjost. Pa se zravna in pove. »Včara so jagri mimo šli, so tuj prišli gledat, ka se dieva. Grta v Suško so se pelali pol.«
Domišljija dekleta se izraža v risih **a travi. Otroške sanje v tistem brezskrbneI** svetu ...
Vračam se. Naliv je malo ponehal. Po °e sti do doma se izogibljem dolgim luža*1*' Cestnim lužam. V bližini Macigoja je dan avtocesta. Po nji so dežne luže. Tista luza takrat pa bila je ...
V Macigojevi bajtici je stanoval Florij _ gospodinjin brat s svojo družino in žen* nimi starši.
Zeni Marički je potekel čas nosečnoS^j Porodi so bili pred petdesetimi leti povS° kar na domu.
Sredi februarja 1928. leta je bilo. letce je bilo rojeno. Skrb mamine matere in poklicne babice je minila, samo še poste, ljica se mora ločiti, potem pa bo ob skrbn* negi mlada mama Marička kmalu okreval3’
Dolg je Macigojev graben do Ravnjak0 vega »holc pvaca«, po takratni ozki cesti globači je hitel Florij. »Zie skuzi postu^ premaka, leti, Florij, po dohtarja!« je Pr° sila Maričkina mati.
Pokojna gospa »eba«, kot rečeno pokli***11 babici — Jugovi, Katkini mamiki, je nar/ čala: »Mirno — mirno ležanje do prihod zdravnika, brez njegovega posega se PoS^f ljica ne bo ločila, krvavitev pa je nastop1 nevarno močno.«
Babica je odšla, čakala jo je še drd£a mama, da ji v teh težkih urah pomaga.
Tudi krči so pri Macigojevi Marički po-l’ '«vno nastopili. Prevelike bolečine ni e ^držala ob tihem ležanju. Bilo ji je grozno '»do. Ob trzajočih krčih se je premikala, j fri je ge kapljala s postelje na tla ...
Človek obleče, kar mu kdo v roke da v »kem trenutku. Potem pa v divjem teku to buornih »furovskih« cestah. Koliko mi-’ '»t je le rabil mož Florij za dve uri dolgo j '°t na Prevalje.
r V današnji hišici »Plavi« je služboval . '»znani zobozdravnik Flis. Poleg zobo-i 'dtavstva je opravljal službo vsestranskega
'dravnika.
i Tudi k porodnici na Macigojevo pod Urš-' goro se je napotil z »dohtarsko torbo«.
Peš sta šla. Dolga pot do Brančurnika,
1 za vsak korak kane kaplja mamine krvi. °tem pa po Brančurnikovem grabnu, ko k v takem trenutku ni ne konca, ne kraja. rej da s Kogavskih travnikov človek pri-6 čez Žagarjevo in Šteharsko polje tja tor pod Lagoječo hišo, zna skapljati veliko — veliko kapljic. Od Lagoječe hiše do litijevega lesa je treba obiti dolg — dolg travniški rob. Makijev položni gozdni te-ten. Tu se človek maso ustavi — v hladu Menih macesnov in lepo raščenih smrek.
Ne. Onadva nista počivala. Naprej — na-N- Trnove. Ob košnji. Kolikokrat je treba Obrusiti koso za en sam redove od Maki-fevega korita do oreha na meji. Potem pa ^eiti vso dolžino Ravnjakovega grunta.
»ridi« se cesta skrije v les. Hoja po Wnjakovem lesu — slaba cesta — pavr-®ka, furmanska globača. Tu vzpetina, malo '»Vnega, spet klanec, za njim drugi. Tam jrča peska. Dalje klanec in razrit teren od ^gostih neurij na Macigojevem. Potem Mžnjica — steza. Ne steza, le pohojena Praprot, malinovo grmičevje, razpletena totrogovina med razmetanimi vrhi in vetrni, ki so ostali za grofovskimi »olearji«.
in tam pa kakšna ogromna odkrušena Poč, ki so jo sprožili v cesto plohi ob spravilu. Ob cesti marsikje obrnjeni »kore-Mklni«, drugod visijo za stoječim dreve-!°tn ogromni razpadajoči plohi ali »škajt-"o«. Mostnice ležijo vse križem pod razdrobi in obnovljenim mostom, ki ga je odneha povodenj.
Ali se je Florij zavedal tiste poti? Pot skozi strmi Macigojev les. Navzgor — navzgor. Kaj je bilo v mislih moža — očeta 'balih petih otrok, ko sta slednjič le stopila V Macigojevo znoteršnjo. Dolga in strma Pšenica z kdo ve kolikimi robovi in kopici, kjer so davno nekoč kuhali oglje. Tam Pod vrhom pa je Macigojeva domačija. Kako je s porodnico? Travniška cesta se vle-— vleče ali bo mogoče ustaviti krvavi-*ev. Nihče ne opazuje pred hišo, kdaj Prideta. V Floriju se stopnjuje nemir in Zadihanost od naporne poti. Ne čuti torbe, ki jo nese za zdravnika.
Proti bajti nameri Florij korak mimo gospodarjevega poslopja, kamor se je pozneje poročila sestra Tekca in kjer je odracal Florij. Zdravnik stopi prvi. Pri vratih Pa obstane. Tiho ihtenje prihaja z babičine Postelje, ob njej se tiščijo štirje otroci. Do vrat jima je prišla naproti luža — luža krvi. Še je bilo čuti pasti kapljivo — redko kapljico s premočene posteljnine.
Utrujeni mož se je naslonil na mrtvo Zono Maričko.
Zdravnik Flis pa se je nagnil nad dekletce — komaj rojeno sirotico: »Kdo se bo pa nad tebe zdaj pripognil.«
Na vse strani so šle sirotice v rejo. Ob obiskih bližnjih sosedov v Flisovi ambulanti pa je zdravnik rad povedal: »Kako lepa je bila tista mlada porodnica — Macigojeva Marička. Še mrtva je bila lepa ... a pot je bila predolga tja gori do Macigoja.«
Dolgih petdeset let prepozno so zgrajene ceste, po katerih se popeljejo »jagri na ja-go«. Za volanom sedijo tudi »dohtarji« pa zobozdravniki v »oberštajerskem gvantu«. Popeljejo človeka, ki ga na poti dohite. Ko bi rajna Macigojeva vedela: Danes pot do Macigoja ni več tako dolga — dolga za okroglih pet litrov kapljic človeške krvi.
Naslednji dan je sončen septembrski dan. Danica je zopet v vikend hišici. Po obrezanih brunih tolče z latico. »Kk si je le Ravnakov Francij raztalov ...«
Francij si ni »talov« te petmetrske dolžine bajtice — za gotovo vem.
Za očetom je gledal, ko so ga po kratkem pogovoru ob žagi zapuščali: »Ko bi še bli ambart tk fejst, da bi še moli jit na jago, tam v lesu čvovek pozabiš na vse križe, tam je tk lopo vse tiho — ko paseš rehlov-je, pa tisti nemir v čvoveku, ko dieš na ramo poka.«
Slovenjegraški jagri se bodo srečali v notranjosti odpeljanega vikenda, ki je v
Kotu sprožil spomine na pripovedovanje o dogodku, ko so odtekle življenjske kapljice mlade matere petih otrok — Lojzke, Joži j a, Korija, Fanike in deteta — Lenčke — Fortin. Pripovedovali sta naša mama in Makij eva babica — botrca Maričkinih otročijev.
Osojnikova —■ Najevska Lizika, današnja Makij eva babica, so bili bratranka Florij e-va. V istem tednu so rodili hčerko Pavliko, današnjo Stavčko gospodinjo. Pripovedujejo: »Pavlika je bila komaj rojena, ko mi prinesejo vest o Maričkini smrti. Bila sem še slaba, vest me je grozno zadela. Zbolela sem, tako sem se prestrašila.
Danes pa ob močnih porodnih krvavitvah prisilijo v bolnici porodnico na globoko dihanje. Ob globokem vdihavanju in izdihu se krvni obtok preusmeri v prsni koš. Prav je, da se k porodom zatekajo mamice v bolnico, kjer je znanost medicine napredovala tako daleč, da porod ne ogroža več življenja matere. Preveč boleč je bil pogled na Florijevo družino. Lojziki je bila odločena na jesen pot v prvi leški razred. Jozij je bil v 6. letu kot danes oni v vrtcih. Faniki je bilo dve leti. Najmlajše še ni imelo imena — pol ure — uro in koliko minut čez? Kdaj pa kdaj se je Marička še zavedla. Objokana bleda otroka ob nji — Lojzka in Jurij. In je spet objel mamico sen nezavesti.
Miran Kos, zlato z balkanskega mladinskega prvenstva in edini jugoslovanski finalist z evropskega prvenstva (5. mesto na 100 metrov hrbtno)
Frančiška Žaže
Spomini
Čeprav je že mnogo let, odkar je Krajgar-jeva mati v grobu, pa vendar bi vam rada napisala nekaj vrstic o njej in njenem gospodarstvu.
Ko se je oče po prvi svetovni vojni vrnil domov, ni bil več zdrav, zato tudi za delo ni bil več sposoben. Ni bilo dolgo, da je moral umreti. Mati je postala vdova, ni je ostalo drugega kot težavno posestvo in devet otrok. Mati ni bila samo gospodinja, ampak tudi gospodar. Pridno je garala in gospodarila, da smo se preživljali. Bila so različna leta, včasih je bila letina dobra, včasih pa slaba. Blizu je bila železarna. V tovarni je bilo le malo zaposlenih, zaslužek je bil tudi bolj slab, zato so si delavci še pri kmetih sadili krompir. Tisto zemljo so morali odslužiti. To je kmetom veliko pomagalo, da so vsaj ob košnji in žetvi lahko poklicali delavce na pomoč. K nam so radi prišli. Da jim je le mati dala pošto, so se takoj odzvali. Še danes se dobro spominjam koscev: Cegovnika, Anžeta, Rebrnika, brata Capelnika, Polanca, Lipuša, Šišernika in drugih. Tudi domači fantje so že pomagali, tako da je bilo kar po štirinajst do petnajst koscev. Ne morem pozabiti, kako so pridno kosili, vmes pa vriskali in peli, da je bilo veselje. Dekleta smo tudi pridno grabile. Mati jim je pripravljala zajtrk, malico, kosilo; vse to jim je odnesla kar na travnik, pa kako so bili zadovoljni. Preden so odšli domov, so vedno še lepo zapeli, potem pa vriskaj e odšli ali na delo v tovarno ali pa počivat, da so zmogli delo v tovarni tudi ponoči. Ko smo že seno spravili, se je začela žetev. Tudi žene delavcev so bile pridne in so velikokrat prišle pomagat. Mati je vedno skrbela za dobro hrano, tako da so bili delavci zadovoljni. Tisti, ki so poznali mater in še žive, imajo mnogo spominov, ki pričajo o njenem značaju.
Spominjam se sušnih let, bilo je leta 1927 ali 1928. Že v juniju se je začela suša. Po seneni košnji so postajali Krajgarjevi bregovi vedno bolj rjavi. Ko smo poželi rž in pšenico, je bilo treba sejati ajdo. Ta se je morala sejati, upali pa smo, da bo sušne dobe_ kmalu konec. Starejši brat je vpregel vole in šel orat. Pri oranju sta mu pomagala še dva. Brat je držal plug in priganjal vole, eden je sedel na plugu, drugi fant pa je vodil vole. Pri tem se je tako kadilo, da orač skorajda ni videl volov. Zemlja je bila popolnoma suha, mati je posejala ajdo, brananje pa je bilo prav tako težko, čeprav je brat obtežil brano s težkim kolesom. Grude so brano nosile kar povrhu. Ko je bila njiva posejana, ni bilo videti drugega kakor grudo pri grudi. Mati nam je na-
ročila, da moramo grude potolči, drugače ajda ne bo mogla vzkliti. Stric Polda je brž napravil štiri tolkavke, s katerimi smo tolkli grude. Tolkavka ni bila drugega kot kol, na koncu katerega je bilo težko poleno. Med tolčenjem smo se ozirali v nebo, da bi videli, kdaj se bo prikazala meglica z dežjem. Tolčenje grud se mi je zdelo delo za jezljive ljudi, saj si lahko tam udaril, kolikor si hotel, gruda ni zave-kala, kvečjemu se ti je le odmaknila.
Sonce pa je žgalo na vso moč. Vsi studenci so bili osušeni, le glavni vodnjak je še imel vode za kuhanje. Za druge stvari smo morali hoditi v štiri kilometre oddaljeno Reko. Mati je vsak dan gledala v nebo, še je imela upanje, da bo padel dež, vendar dežja že štiri mesece ni bilo. Vročina je bila neznosna, saj je bilo tudi do 35° C. Mati je vsa zaskrbljena ogledovala ajdo in otavo. Nekaj rožic je le pognalo, največ je bilo divjega korenja. Mati je poklicala kosce, da pokosijo tiste rože. Dekleta smo koj hitro pograbile otavo. Takrat ni bilo treba volov in voza, saj ni bilo kaj naložiti. Tudi ajda ni zrasla in je bila res taka, kot pravijo, žabi do ušes. Ajde nismo mogli žeti in smo jo kar populili. Pridelek je bil zelo slab, vendar mati kljub temu niso obupali. Vedno je moralo biti vse lepo obdelano, pa če se je splačalo ali ne. Danes se kmetje veliko pogovarjajo, kaj se splača in kaj ne, nazadnje pa ugotovijo, da se tako nič ne splača.
Ko smo jeseni pridelke pospravili, je bilo treba še stelje. Spet so prišli pomagat delavci.
op
Ju 4 !
časov l
»i
. •}r
Ze navsezgodaj so se zbrali doma, si brusi|j Jn sekire in žage, potem pa so odšli v gozd dela s s steljo in drva. Ves dan so pridno delali in k' ■ dobre volje. Zvečer pa, ko se je zmračilo, se zbrali, zakurili ogenj, zraven pa vriskali 1 prepevali, da je bilo veselje. Potem so PrL j domov in ko so se umili, so sedli k večerji- k so se malo okrepčali, je prišel pušeljc na vrs •
Za pušeljc je bil pripravljen kolač ali pa 1**® žganja. Noter je bila vtaknjena smrekova jica. Na veji so bili razni okraski pa tudi da rila, kot so cigare, cigareti in bonboni. P šeljca pa ni dobil vsak kar tako. Zanj se J bilo treba zelo boriti. V borbo so dali m j . dolgo poleno. Ko so poleno vrgli v sobo, soj^ J planili nanj. Kateri je poleno obdržal, je Jt bil pušeljc. Le-ta ravno ni imel tako veli*^ vrednosti, ampak za steljerajevca je bila lZ ^ redna čast, če si je pridobil pušeljc.	t	|j.
Na steljerajah tudi godbe in plesa ni manJ ^ kalo. Čeprav so bili utrujeni, so vsi plesali * bili dobre volje, prepirali se nikoli niso. G « spodinje so imele polne roke dela s priPr® ; 113 Ijanjem jedi. Včasih so pripravili gostijo k it na ženitovanju.	.	i-
Ko je prišel pust, je bila kot običajno pd Krajgerju veselica. Rekli so, da če na Pus*»e j) veselice, takrat tudi korenje ne obrodi- , zjutraj je mati pristavila velik lonec svkd' skega mesa. S starejšo sestro sta pripravili te sto za krape. Spekli sta jih tri velike jerbaS • Prvi krap je eden od fantov pojedel na sliv’ ^
\
1 i ' 1 >1
1 t|
i i
V meglenem snu so se oddaljevali mamici zaskrbljeni obrazki štirih otrok z materjo Barbaro in očetom — pobožnim možem — Macigojevim Tonijem.
Klice babice, dedka in otrok je zagrnila tema Maričkine nezavesti, ki je nastopila ob popolni izkrvavitvi.
Tudi dimno napravo za lovski vikend je izdelal domačin — nekdanji sosed in rejenček Ocvirkovih, kamor so z Macigoje-vega nosili v mlin.
Ob prijetnem pomenku v novi lovski hišici je prav, da zdrknejo spomini nazaj, tja
v leto 1928.
Bele so bile poljane, ceste, bele strehe na domačijah, mimo katerih je hitela dvojica. A pot od Flisa do Macigoja je bila predolga ...
(Hvala za podatke Funtkovi babici Tekci s Prevalj)
Prečudni svet
?Pa zato, da je bolje obrodila. Hitro po ko-smo dekleta malo počedile po hiši, fantje J so vpregli vole in sani ali pa gare ter odšli
* sosedovega Toneta. Bil je bolan in je težko <(Jil, zato so ga vedno pripeljali, da je sedel J Pečjo in vlekel harmoniko. Ze ob prihodu •zaigral polko, da se je daleč slišalo. Ljudje
* Prišli in začela se je veselica. Tudi maškar •manjkalo. Ko so se razživeli, so maškaram JPo nagajali. Na ta dan so veliko plesali, pa
* se je kdo spomnil, da gre za korenje, so še *1 poskočili in vriskali. To se je vleklo do
^ica Danic
Jelkina zaroka
usili ielat
bili
), 50 li in rišli . K o rsto. liter ve-da-pu-5 Je eter
do-	za	s^av0- včeraJ 3e kilo ču-
[ike ^sto dušečo soparnost. Naj se zlije, da jz- >0 potem spet mogoče na delu, v službah J doma v gospodinjstvu vzdržati. Okna nj- "Sovin so osvetljena v mračnem dežev-i in tein jutru. Veter nosi dežne kaplje preko jv- iarnena P°d dežnik. Tudi avtobus že prijat aja. Za njim še eden. Potniki se vozilom ,tr>aknejo za korak — dva. Silijo z odprte-pri čakališča k avtobusnim vratom. Še ved-ni mlada Homčeva mama najde ob oknu 2e ’razno mesto zase. Sprevodnik lovi ravno-"g- °d sedeža do sedeža, se. Homčeva se okrene za možem, ko spre-vif tednik zapušča potnika ob njenem sedežu. ^°ža opazi zadaj na stojišču avtobusa.
enajste ure ponoči. Ob tej uri se je veselica končala. Hiteli so domov, da so še kaj použili pred pepelnico. Nekaj jih je seveda še ostalo. Mati je sedaj prinesla na mizo veliko skledo krapov, mesa in hren z jajci. Posedli smo k mizi in jedli z velikim užitkom. Ko smo se najedli, smo počistili mizo in začela se je molitev. Vsi smo pokleknili in molili rožni venec. Nobeden se ni obotavljal ali branil.
Takšen red in lepe navade je imela Kraj-garjeva mati. Znala je ljubiti delo, življenje in ljudi, zato je bila tudi med vsemi priljubljena.
Razsvetljene hiše švigajo mimo vozila, 'kozi rosna okna se slabo ločijo domovi
>b
cesti. Vseeno pa so dobro vidna visoka
Osvetljena okna nove šole. Tja mora ona R' Homčeva. Mogoče bo danes poprosila ‘Ha, danes verjetno ne bo veliko strank, aradi slabega vremena, da ji pusti prej za-^stiti službo — zaradi obiska na šoli. Homčeva hiti k visoki šolski stavbi. Nje-se šolajo vsi v teh učilnicah. Spet in spet °bivajo starši vabilo na roditeljski sesta-Rek. Prav je to, zelo prav. Sproti je mogo-6 usmerjati šolarčke. S pomočjo šole in ^aršev so odpadle že mnoge slabe ocene v boških spričevalih.
. Stopnice, ob njih povečane figure čudnih Ritij
na steni. Stopnice — ovinek in spet upnice.
Prijazno pozdravljajo posamezni učenci, hite v spodnje šolske prostore.
. Vrata ob vratih na dolgem hodniku. Pridna tovarišica odzdravi v opoldanski uri. Helkina mama ste — bom prinesla redovalnico.«
Pomenek se začne zaupno: »Hodi Jelka R kino, se pozno vrača?« Homčeva odkima, aj vendar njeno šestnajstletno dekle tako tečno prihaja domov. »Veste, gospa, vaše ,ekle, ki je bilo vedno za zgled drugim, je [Ho nekam popuščati.« »Kaj bi moglo bi-'•« »Poglejte ocene — same odlične, angleščina — najboljša med vsemi v razredu, 1,1 drugi predmeti — odlično za odličnim.« 'Pl zdaj,« pa se zamišljena tovarišica obrij6 k mami. — »kaj pa — bi — mogla biti ^akšna ljubezen morda vmes?« Izključeno.
Jelka se vrača tako točno — zmeraj ako točno.
Zvedrilo se je. Umite ceste, zrak je zopet 'st, prijetna vožnja v spomladanskem ju-tanjem hladu.
. šolska okna so razsvetljena. Še malo, pa “odo počitnice. Homčeve otroke pazi babi-
ca. Zdaj še spijo. Potem pa se sami spravijo v šolo. Babica pa popazi, da si ne bi zaležali.
Jutri je tetin rojstni dan. Nekaj ji bo treba kupiti... kaj bi — kaj bi kupila — ugibljeta Homčeva, ko se vzpenjata po ozki stezi, ki vodi do stavbe, kjer poteka njun službeni delavnik.
Pri teti Stanki je zbrana vesela druščina sorodnikov in sosedov. Teta ima navado ob svojem rojstnem dnevu pripraviti prijetno srečanje s tistimi, ki jih ima rada.
Belo pogrnjene mize čakajo goste. Dehteče cvetje v vazah poudarja slovesnost večera. Tudi Homčevi prineso slavljenki cvetlični šopek. Babica — tetina sestra — je vsa raznežena. Pomaga goste spraviti za mize. V pražnjih oblekah so vsi nekam pomlajeni. Prijeten vonj kavice je dosegel goste, ko sta Stanka in babica prinašali jedi in pijačo na pogrnjene mize. Vse polno šopkov je prispelo z gosti. Nekatere vaze se morajo umakniti na okno k zavitim darilom. Vino je romalo iz roke v roko. Z malo zamude vstopi še mlad tetin gost. Po videzu ga Homčevi poznajo. Priselil se je iz drugega kraja. Tudi govorica je tuja.
Teta ga gostom predstavi. Prostor za mizo mu izbere na nasprotni strani Homče-vega sedeža. Vino je jelo delovati. Prijetna družba. Gostiteljica je domiselna. Vse to je
očeta Homca toplo raznežilo. Teta zopet naliva. Vonj vroče kavice opaja znance tetinega večera. Babica se pravkar vrne z izpraznjenimi pepelniki, ko se dvigne tuji mladenič, ki v koroški vasici živi le leto dni.
Mladenič stopi k Homčevemu očetu. Roko mu pokrije z obema dlanema — kot v prošnji. Obraz mu je bled in poten. Drhtijo mu mišice ob ustih. Homčev ata postane pozoren. Vidi, da želi mladenič nekaj vprašati. Obotavlja se. Nato pa je bilo izrečeno. Homčev ata se je presedel. Rad bi odgovoril, obide ga želja, da bi mladeniča iz tujega kraja divje oštel. Izbira besede. Nobene ne najde dovolj težke, da bi odtehtala bolečino, ki je storjena Homčevim. In toliko upov so stavili — zaman. Koliko občasnih honorarjev je mama shranila za čas, ko bo treba šteti večje vsote za študij.
Četudi je sredi gostov, mora iztresti jezo nad tem človekom — iz tujega kraja. Homčeva mama joka. Babici se tresejo roke in ustnice. Tuji gost je povedal pred vsemi. Še vedno drži očeta za roko. Drhti. Čaka na očetovo besedo. Trenutna jeza je očetu vzela glas.
Teta je nalila prazne kozarce. Prva je dvignila čašo. »Pijte na moje zdravje!« Drugi so dvignili čaše k ustom, ko se zasliši glas slavljenke. — Tudi v njenih očeh igrajo vlažni biseri: »Pijte na zdravje naše Jelke in njenega zaročenca!«
Tako torej — spreleti očeta Homca: »Teta je vedela, on, oče, pa ne. Torej dobre ocene, angleščina — študij — konec njihovih nad, zaradi človeka iz tujega kraja. V očetovih očeh se megli. Ni besede. V grlu je suho. Pa zmoti očeta nekdo, ki je vstopil. Jelka je. Njegova Jelka. Kako tiho je prilezla — počasi — plašno. Gleda očeta v oči. Njene očke sredi rosnega, še otroškega lička — mar ne prosijo? Gleda ga proseče. Te Jelkine oči. Kolikokrat se je ljubeče sklonil nad svojo prvorojeno hčerko. Čuti, da postajajo uporna čustva mehkejša. Jelka stoji ob njem — postala bo mamica — sama še otrok. Mladenič je levo roko odmaknil z očetove desnice. Poiskal
»Martinčkanjc«
je mehko Jelkino dlan. Pa saj to ni tujec. Ta mladenič je on sam. On. Home. Njegovi spomini so zdrknili tja v leto 1947. Oče čuti, ganjen je — radost ga navdaja.
Tudi on sam je kot ta mladenič prišel na Prevalje iz oddaljenega tujega kraja. Pusta, tiha samska soba. Domotožje po domačih. Nepoznani ljudje. Nepoznane šege domačinov. Težave na začetku mlade domovine. V Plačanovi družinici je našel v devetnajstletnem dekletu svojo srečo in z njo se je navezal na ta koroški svet.
A on — Jelkin — Blažek — Jankovec. Jankovčeva bo odslej njihova Jelka. Naj bo. Nobene sence ni za očmi tega mladeniča. Darovati mu bodo morali mladoletnega otroka Jelko. Ljubi ga in on njo. Za iskreno ljubezen in zaradi osebne sreče dveh mladih ljudi bodo starši napravili črto čez nade v študiju. Nad črto bodo pa zapisali »ljubezen — bogastvo srca — otrokovega.«
Kot drobci rase — drobne pikice koroške krvi se prilepijo kdaj pa kdaj na Blažkovo delovno haljo. Utrujenih nog se vrača k Jelki. Koroški svet ga je sprejel. Radi ga imamo. In on nam pomaga. Mnogim, premnogim. Njegov drobižek s črnimi očki govori domače — koroške besede. Tudi v Blažkovih je vedno več opaziti tistih naših »grta pa dovta«. Postal je naš.
V prostih popoldnevih pa odide v tišino zelenih mogotcev — v Hom, v Jankovec, v tisti blagi mir čudovite lepote, kjer je vse tako spokojno tiho. V tisti del pobočja pod Uršljo goro, ki nosi dekliški priimek Jelki-ne mame — Jelkine babice — dedka — strica.
Po tihem gozdu lovec hodi, ko na delovnem mestu nobenga ni, po mehkem listju pot ga vodi, koroški svet, kak lep si ti.
Mici Kotnikova
Na šolskih stopnicah
Dekle mi prinese vabilo na roditeljski sestanek. Bil je oktobrski dan.
Postojim pred visoko dvonadstropno prevaljsko šolo. Pomalem prihajajo mamice. Nekaj jih na videz poznam. Mlada mamica v zelenem kostumu prijazno odzdravi. Obstanem blizu ob njej. Tiho govori. Zato stopim bliže k njej. Vidkova mama je, z Leš. Pred nedavnim je bila operirana na golšnih žlezah. Po operaciji si še ni opomogla. Glas se ji še ni povrnil. Boji se, da bi ji to ostalo. Čez čas se glas po operaciji okrepi. Pri nekaterih takšnih operativnih posegih ostane glas normalen kot poprej že kar prve dni, ko še ni mogoče požirati sline. Mamica rada govori. Bilo bi hudo, če bi za vedno ostal njen glas — šepet.
Bliža se čas sestankov. Precej mamic, tetk, stricev, babic in nekaj očetov je že pred šolo. Ze odhajajo v gornje prostore. Pozna jesenska popoldanska ura je. Na širokih šolskih stopnicah je temačno. Krog mene se vzpenjajo matere v gornje šolske prostore. V prvem nadstropju nas pozdravijo čudne stenske umetnine. Ko velikani so vdolbene v stenski omet figure, ki predstavljajo razne stanove Slovencev — Korošcev. Zazrla sem se v lik kmetice. Na podesu pa me premoti hoja ženice v sivem jesenskem plašču. Sivkasta tema bližajočega večera mi jo je zakrila med množico staršev na šolskih stopnicah. Njen korak mi je znan. Zagotovo je podoben nekim — meni znanim gibom. Morda se pa motim. Ljudje imajo podobne načine hoje.
Dvorana je zasedena do zadnjega sedeža. Na odru so razporejeni šolarji — pevci iz 6., 7. in 8. razreda.
Ljubka, še mlada učiteljica vstopi. Pozdravi roditelje z lepim, pohvalnim uvodom. Se posebej poudari in pozdravi polno zasedenost dvorane.
Potem zapoje zborček.
Visoka postava mladeniča pred številnimi mladimi grli. Pred tridesetimi leti se je poročila njegova mama — Florka iz Sebovja.
Ta vitki mladi pevski vodja pozna dobrote iz šebovske hiše. Nje ljubezen in gostoljubnost. Njegova žena pa je otrok moje sošolke Mežnarjeve Rezike na Fari.
Drug za drugim pevčki odhajajo.
Učiteljica nadaljuje roditeljski večer. Beseda ji gladko teče. Dar njenega govora človeka prevzame. V čustvih se meša lepota njenih besed z vsebino: Otrok — knjiga — dom — starši. Otrokova čustva. Skrbno bdenje nad njim. Tu pa tam mi stopi pred oči podoba ženice, oziroma način njene hoje v somraku večera. Ali je bila? Tedaj je v dvorani, ali ji je katera le podobna?
Srečanje v somraku na šolskih stopnicah? Učiteljica tekoče razlaga o pomembni izbiri
knjig za otroka. Moje misli zdrsnejo v davna šolska leta. Knjige Karla Maya smo v šoli kar požirali. Nekoč pa mi Ziboče sestre povedo, dobro se spominjam. Bila je nedelja. Vračamo se mimo papirnice od cerkve na Fari. Menimo se o knjigah. O pisateljih, ki so nam bili poznani. Gremo prav tam ob jabolčnih drevesih, kjer je avtobusna postaja pri Bran-čurniku, ko mi ena od Zibočih sester pove: »Karl May je bil v zaporu. Zaprt je začel pisati. Izmislil si je snov za bukle.«
Meni je bilo kar hudo, da bi bila vsebina priljubljenih knjig izmišljena. Ze kot otrok sem spoznala, da živimo podobno življenje kot njegovi junaki Efendi, Halef. Dalje Mii-barek z dvoličnim obrazom. Zaradi Rihove smrti sem jokala vsakič, ko sem knjigo ponovno brala.
S stopnice na stopnico se vračamo z gornjih šolskih prostorov. Ta s kupljenimi knjigami na razstavi, drugi brez njih, vsi pa s prvimi obvestili šolarčkov o uspehu v novem šolskem letu.
Na ovinku podesa v poltemi obstanem. Pred menoj je ona — Rozika. Nisem se motila. Tudi ona je obstala. Tiho me gleda. Ničesar ne morem reči. Vame strmijo njene oči. Gleda, bere na mojem licu, in jaz na njenem. Samo oči, ja, Rozika, samo oči so še takšne, kot takrat v šolskih klopeh. Ali te res nikoli pozneje nisem videla. Ob pogledu nate sem šele spoznala sebe. Človek se vidiš vsak dan, zato ne opaziš spremembe na sebi, ki ti jo ustvarijo tri desetletja in pol.
Opazila sem na tebi, Rozika, tudi ti si primerjala podobo, ki si jo v somraku srečala, s podobo sošolke iz let 1941—1942. Ob spoznanju ob vdolbinah na licih, ki so jih ustvarila leta, sva utihnili, ko bi si morali podati vsaj roko. Ne zameri. So trenutki, ki potrebujejo svoj čas ...
Stopala sem po Brančurnikovem grabnu. Ko se človek vračaš, si tiho zaželiš, da bi te dohitel avto s šoferjem, ki počasi vozi. Lago-ječi Roki j je še nekje na šoli. Saj ima kar štiri osnovnošolčke na prevaljski šoli in od vseh mora poizvedeti o uspehih. Nocoj bi pa najraje šla peš. Rada bi mirno podoživela srečanje v somraku na stopnicah prevaljske šole.
Roziko poznam že iz prvega razreda. Posebno pa mi je ostal spomin na prvi dan v tretjem razredu. Bilo je v letu 1937—38. Ze 40 let je od tega. Tudi moje dekle hodi to leto v tretji razred. Le da leška šola sedaj pošlje tret-ješolčke na Prevalje.
Bil je septembrski dan. Ze leto poprej smo leški šolarji hodili k pouku v novo šolo v »Fer-leseiner«. Tudi prvi dan tretjega razreda smo prišli vsak s svojega konca.
1
ti >a
I:
Ožbc Lodrant	'a
Z Roziko sva sedeli v klopi. Učilnica prazna. Otroci z vasi so se podili po dvoriš® ’ ] se igrali in glasno smejali. Midve pa sva hj* J sedeli sami zgoraj v razredu in ugibali,	;
učiteljica nas bo le učila, a bo le huda«. ^ ? se nama ljubilo igrati na dvorišču. Dolga P. * v šolo. Doma je že treba pri delu pomaga'' J9 Potem sedenje otroku kar prileže. Pa neI",,j na dvorišču potihne in že se čujejo kora j! živahnih otrok z vasi, njih drobno topotanj 1 po dolgem hodniku.	^
Vstopil je učitelj. Suh, visok gospod, Pr'D_, sel je torbo in klobuk v roki. Solarji so P , sedli na stara mesta kot v prejšnjem letu. J »Dobro jutro,« naju je s pozdravom prehj'
visok, temnolas in kot mladenič vitek učit®^ ^ Ožbej. »A vidve pa že tu čakata,« naju J
t
prijazno ogovoril. Odložil je torbo in klobj^ J in zakorakal med klopmi s tako prijazni.
obrazom do otrok, da je vsa bojazen na n}a. ^ izginila. Ob koncu med klopmi se je zasufc® ^ in gredoč povedal novemu razredu: »Da s.. bomo spoznali med seboj, si bomo pove®® ^
uuuiu	uiuu o v- uuj, oi
imena, usedli se bomo lepo, manjši bolj spr.. ^
V '1°
daj, večji bolj zadaj, potem si bomo zaze*e k
• lep0 »
poteklo, bomo odmolili kratko molitvico.« Pr ’ križal se je in začel glasno moliti, mi pa 1 njim. Ko smo odmolili in se pokrižali, narn J^ j naročil sesti. Od mize nam je naročal: »*'. j daj pa mi od kraja povejte imena, alo, k® , začnite, najprej deklice.« »Marica, Hilda,« s odmevala imena deklic, na vsem lepem P. j naštevanje imen prekine nenadni dekli’1:, t glas: »Prosim!« Učitelj Ožbej se obrne pr° 1 dekletu: »Le mirno počakaj, saj boš prišla P vrsto tudi ti,« ji prijazno pokima, misleč, 0 t želi dekle prehiteti druge s svojim imenobj' i »Naprej,« pokliče dekle, ki je bilo na vrS1’ I da pove svoje ime, pa se spet oglasi dekletc ; ! »Prosim, prosim, Kralj smrdi.« Novi učit® j se z nasmeškom obrne k dekletu: »Veš, nise te povsem razumel, kakšen kralj smrdi,« P'\ \ tem pa se zresni in reče vsemu razredu: »S P°j ukom smo pravzaprav že začeli, zato bi r® j da ne motite z rečmi, ki ne spadajo v šol®’ pouk.«	,
»Ja, pa ona smrdi,« je tisto dekle iz ya.e pokazalo na Roziko, »naj gre ven.« Učitelj } vstal izza mize, pogledal je po razredu * poklical Roziko k mizi: »Sem k meni Pr'“'gj ji je rekel z blagim očetovskim glasom. je Rozika zlezla mimo dveh deklet, da je OJ® gla iz klopi. Sedeli smo namreč v dolgih k'° peh po trije otroci. Počasi in tiho se je bliža' učiteljevi mizi. Nekaj deklic se je v kloPe. premaknilo, pričakovale so, da bo novi učit®fl
poslal Roziko na hodnik, kot prejšnje leto,
je razred poučevala učiteljica.
tj Rozika je vdano obstala ob učiteljevi mizi, Opravljena, da bo na ukaz novega učitelja ®la na hodnik. Pa se je nemalo začudila, saj S j očeh novega učitelja ni bilo nobene jeze.
Jko toplo je odmevalo po razredu, ko jo je $ Nševal: »Kako pa je tebi ime?« »Rozika.« | « Rozika si, to je pa čedno ime. Kje pa si 8 Mia? A, tam gori si doma, pol pa vidiš dol
■ ,vas, kdaj mame teh otrok vstanejo, da jim 1 ?uhajo zajtrk za šolo. A se vidi kaditi iz n teinikov? Potem pa vidiš, čigava mama je 1 $Prei pristavila kavico. Kaj pa vaša mama
■ Mhajo, ali žgance, pa ocvirke gor, pa jih j Ma ješ, pa popiješ mleka na vrh, mama ti | j} shladijo, a bojijo se, da bi šolo zamudila.
JjJiš, kako je to lepo, imaš mamo rada, pa I '“ja tudi, a veliko bratov in sestric imaš. Polj mi roke, tako imaš razpokane, a peso | Jntagaš obirati, pa krompir pobirati, naj ti | Mftia zvečer prste s čim namažejo, da ti zali «ijo. Snoči niso utegnili, a, mašinat so šli, ij* si šla pa spat, ko si še majhna. Pa si mo-lani iti na hodnik stati, pa te je kmalu ^klicala učiteljica, a včasih, včasih pa je pobila na tebe, okregala te je, ko te je po kon-wi uri ugledala pozabljeno na hodniku. Tudi jteimi si morala ven na hodnik. Ali si jokala, J te je zeblo? Nisi se jokala. A tako rečejo ^bia, na kmetih se mrazu ne smejo jokati, Pa je toliko dela na jesen, ko je že mrzlo. Zato nisi jokala na hodniku. Pa si velikost morala iti ven, a velikokrat, pa si jezna I8 dekle. A tako ti rečejo mama, da je to v tej Siei že v navadi, da otroci to podedujejo, 1 Piso oni sami krivi. Lepo pa ni tako sta-°Vsko neprijateljstvo, al, Rozika, lepo pa ni J Veš, Rozika, letos bo pa drugače, ko bom a S pri vas.«
I .Mehak in razločen učiteljev glas je utihnil.
°zika mu je tiho odgovarjala. Sedaj je mol-j Ma. Ožbej je izpustil dekletovo roko. Prijel j ? je za rame in še vedno sklonjen odvedel 'klico do njene klopi. Potem pa se je zrav-' M. odšel med klopmi. Dolgo je molčal. Le I ’l°Pinje so se čule. Odšel je k mizi, nato je , !?Pil k oknu. Jutranje sonce je medtem po-' Slo na okna učilnice. Ko se je Ožbej obrnil ,roti otrokom, smo iz sprednjih klopi opazili Mze v njegovih očeh.
Potem pa je začel tiho govoriti. Besede so ,?gle v naša srca. »Tudi sam sem bil sin bolj ‘ Snih staršev; kot sin preprostega delavca okusil veliko težkega, tudi pomanjkanje. ; Misil sem vojne grozote. Zakaj bi s tem so-• Sštvom med seboj nadaljevali. Delavci in 1 Setje, oboji so drug drugemu potrebni. Kaj '3tn je storilo to dekle — Rozika. Ali se vam k smilila? Tudi vi ste pozabili nanjo in celo kizimi, ko vam je bilo tu notri toplo. Ali ste J bali povedati, da jo zunaj zebe? Kaj ji boja rekli za to krivico, no, otroci, kaj ji boste iSedali? Zamislili smo se. Pogledovali smo ;°ziko, ki je sedela na koncu klopi pri oknu.
pravzaprav nikomur ni nič storila. Bila ' kmečka.
■ Saj tu pa tam se je še našel kak nerazgle-
kmečki človek, ki je kdaj v kakšnem Mdsebojnem sporu vrgel delavcem: »Preiti knapi.« Prav tako je bilo tudi med de-Wci nekaj ljudi, ki so ob kakšnem medse-:°jnem prepiru vrgli opazko na kmete: »Prosti pavri.« Otroci pa so za take nevredne Razke kaj dovzetni.
Med kmeti in rudarji je od nekdaj obviselo 'ekaj, kar bi imenovali stanovsko neprijatelj-Jvo. To se je zvalilo tudi na drobno majhno |®ziko. Bila je blaga, tovariška, iskrena in °trpežljiva. Pridno se je učila. Med odmori P rada obsedela v klopi. Nikoli ni poskočila drugi, če je tovarišica, ki so jo takrat cjcali učiteljica, otrokom povedala, da bodo R na izlet. Roziko so namreč doma uvajali i.kmečka dela. Na razpokanih drobnih prstjo se je poznalo, da mora deklica prijeti za jjarsikatero delo kot vsi otroci v tem domu. !|ePoznane so jim bile razne igre, tudi pokanje.
Morda je še tu in tam senca nekdanjih pre-fad. Se se med otroki zgodi kaj netovariške-?• Zatajena brca s čevlji ves teden boli. ‘rok se v spanju prebudi ob bolečem dotiku ?°lka, kamor je priletela noga v zimskem >lju. Nočni otrokov jok vzbudi misli. Se so kdovi. Podani pa so žal od nas — staršev — Jorda ob kakšnem dogodku, ki ga današnji Marji ponovijo, ker jim ga nespretno opi-
Mho?
Ožbej je na Leše prihajal peš ob vsakem vremenu. Peš se je tudi vračal. Na leški šoli je vloženega mnogo Ožbejevega truda, potrpežljivosti, med otroke pa je poleg šolskega znanja vnesel tudi tisti lepi čut do bližnjega.
Spominjam se dogodka s pozabljeno šolsko škatlico. Potrkalo je na začetku pouka na šolska vrata. Učitelj Ožbej odpre duri, zunaj pa je pozdravilo tri ali štiriletno dekletce. Prineslo je škatlico s svinčnikom in peresnikom. »No, le pojdiva, in poiščiva tistega tvojega bratca, ki je škatlico doma pozabil.« Ožbej in deklica sta šla med klopmi. Na sredini nekje je pa deklica pokazala na bratca: »On je, Da-nilij.« »A, on je, pa nisem opazil, da je brez svinčnika,« se Ožbej nasmehne obema. Deklica se vrača proti mizi, Ožbej pa za njo. Tam pa se učitelj pošali: »Ja, malo bi bilo pa le dobro prijeti Danilija za ušesa, da ne bo drugič spet pozabil na škatlico.« Nekaj ji je učitelj pošepnil na drobno uho. Punčka se bliža Danilijevi klopi. Sedel je na sredini. Ubogljivo se je dekletu pripognil, da bi ga dosegla. Stegnila je okroglo malo ročico. Vsi smo bili obrnjeni k dekletu. Zdaj ga bo pocukala, smo pričakovali. Rahlo se ga je komaj dotaknila. Takrat, v tistem dotiku Danili j evega ušesa smo spoznali dobroto Ožbej a, našega učitelja. Tudi čustva do Rozike so se nam zbudila šele po blagih učiteljevih besedah.
Notranjost otroka v tretjem razredu je še tako nepopolna — lastna spoznanja so še v povojih. Dekletce je odhajalo proti vratom, učitelj ji vrata odpre, med vrati pa jo vpraša: »Ja, koliko si pa ti stara, kdaj boš pa ti prišla v šolo?« »Cez dve leti. Štiri leta bom stara.« »No, le pridna bodi.« »Pa vi tuj,« korajžno odgovori, poda učitelju rokco in gre. Še dolgo je tisti dan ostal smehljaj na Ožbej e vem licu. Včasih je svojemu atiju prišla naproti hčerka Marjanca. Sama je prišla na Leše. Okroglih rdečih ličk je sedla h kateremu dekletu. Ati j so ji dali bel list in svinčnik. Imeli smo gosta. Dekleta so se potem rade pohvalile: »V naši klopi je sedela učiteljeva dečva.« Bila je malo mlajša od nas. Še sedaj rada pove: »Jaz mam pa atija t’k čudno rada.«
Na leško šolo je bil javljen obisk — nam neznanega ravnatelja. »Jutri pridejo na obisk z učenkami,« nam je učitelj povedal in naročal, naj bomo lepo tiho in spodobni med obiskom na šoli.
Napeto smo pričakovali naslednji dan. Druga ura je šla že h koncu. Rahlo je potrkalo. V naših možganih se je učenje ustavilo. Radovedno smo pogledovali k vratom. Učitelj Ožbej se je vrnil. Radosten smehljaj je ležal na njegovih licih. Ko je vstopil, smo na hodniku opazili odrasla dekleta, nekaj belega je bilo na njih. Ožbej je na trkanje namreč sto-
pil na hodnik. Zopet so se vrata zaprla. Zunaj je drobno stopicalo, šepet je segel s hodnika v naše klopi. Pričakovanje je bilo na višku. Zvezki so ostali na klopeh, delal pa nobeden ni. Učitelj Ožbej nam od mize poltiho pove: »Zdaj zdaj bodo prišli, vstanite in jih lepo pozdravite.«
Ne spominjam se več, kako so vstopile, pač pa vem, kako je bilo, ko so bile dekleta že v razredu. Cez roko so nosile štrene bele volne. Mehke, tanke nitke. Štrene so bile razpuščene in dolge. Dekleta so se razvrstile med klopmi. Sedela sem na kraju klopi, na koncu, kjer so stale ob fantovski klopi. Lepo oblečena, gosposka dekleta so delile leškim šolarjem volno. Vsakemu, tudi tistim, ki so imeli ovce sami doma. Cez mene se je nagnila gojenka neke višje šole, da je podelila štrene po vsej klopi. Tako tudi druge. V razredu je dišalo po naftalinu. Pozneje smo zvedeli: Gospod Lodrant in gospod ravnatelj z gojenkami in darili na Lešah sta sorodnika. Ožbejeva žena Micka je sestra dr. Franca Sušnika. Učitelja sta se med seboj pomenila o slabem socialnem stanju leških otrok. Gojenke neke mariborske višje šole so zbrale potreben denar za nikdar pozabljene darove. Naj se to pot v imenu nekdanjega leškega tretjega razreda profesorju dr. Sušniku najiskreneje zahvalim.
V naši hiši še hranimo jopico za devet- do desetletnega otroka, še vedno belo, spleteno iz podarjene volne.
Spominjam se, da se je prvi z novo jopico pokazal v razredu Anzij Juškov-Barnekarjev. Zadnja jopica pa je bila spletena Casovi Kristi. Ob urah ročnega dela jo je s pomočjo gospe Lebičeve sama spletla. Dekle je bujno raslo in ji je bila jopica že tesna, ko jo je dokončala.
Nekoč pa nam učitelj Ožbej naroči prosti spis z naslovom »Poklic, ki bi ga rada opravljala, ko dorastem«.
Takšna naloga pa že da otroku misliti. Druga dekleta šepetajo med sabo. Moje misli so bile ob mami, ko sem jim nekoč povedala: »Mama, ko bi jes tuj žihr bva učitelca, t’k lopo so oblečene...« »Eh sruota, duo bi pa men pol pomav, ko bom že ambart bol boga, pa saj bi šuvane kne moli pvačvat, t’k vidiš, da ni gnara ...«
Toplo so mi to povedali, videla sem, da bi mojim željam radi ustregli, ko bi bilo mogoče, tako pa... Šepet v razredu je potihnil. Čudno mirna ura je bila na šoli. Ožbej je popravljal in pregledoval neke računske zvezke. Kdaj pa kdaj je pogledal po pridnih učencih.
Pozvonilo je, morda zvonca leška šola niti ni imela. Cas odmora je pač nastopil. Zvezke smo oddali na učiteljevo mizo.
Včasih so tako vozili les (»furman« je Stiplovšck leta 1932)
Na Prevaljah je ob obletnicah vedno svečano
Po odmoru, kruh in jabolka so bile moja malica, včasih koruzni, včasih rženi kruh iz »fratne« rži. Tistega ni bilo mogoče dobro speči. »Je pač Špeh pa škuorja bek, pa napravlam k’k’r očm,« so bili mama nejevoljni, ko so tak hleb kruha prerezali. Bil je pa sladek po okusu. V šoli me je bilo sram, da bi ga otroci videli. Pa je bil koj dober. Mame so nam ga zamesile in spekle.
Spet sedimo. Učitelj je med odmorom spise pregledal. Pove o napakah s pikami in vejicami, razloži nekaj primerov. Potem pa se nam prijazno nasmehne. Očetovsko prikupno nas povpraša: »Bi hoteli vedeti, kakšne poklice si naš razred želi?« »Ja, ja,« je zabučalo po razredu. Učitelj položi prst na usta in začne naštevati.
Tiho smo poslušali, čuti je bilo najrazličnejše želje, v katerih stanovih so si leški šolarji naslikali prihodnost. Od mizarjev, čevljarjev, kovačev, elektrikarjev pa tja do šivilj, kuharic, natakaric, učiteljic, celo želja po poštarici se je v nekem dekletu zbudila. Pri vsakem poklicu je Ožbej malo počakal, da smo si v domišljiji utegnili ustvariti podobo zaželenega stanu. Tudi število je povedal za poklic, ki si ga je zaželelo več otrok. Še je počasi našteval. Iz ust otrok pa je donelo tu manjše odobravanje, tam večje navdušenje. Do takrat sem otrokom zavidala sproščene izbire. Učitelj je povedal že zadnje želje. Pomolčal je, potem pa bolj tiho povedal: »In ena dekla.« Dekleta so se prijele za lakte in se potresle z gromkim smehom držeč se druga druge: »Dekla, dekla, dekla,« so se tanko hihitale in v nenavadnem poklicu čutile nekaj, kar ni za človeka. Ožbe-jev obraz je bil resen. Njegove oči so bile uprte v strop. Dolgo je bil njegov pogled uprt v beli stropni omet. Pomalem se je smeh v razredu polegel. Barva mojega lica je bila najbrž čudno bleda.
Moj dobri učitelj Lodrantov dedej s Prevalj. Prisrčna vam hvala. Vi ste razumeli. Takrat bi posmeh otrok spodnesel moje noge. Hvala vam, iskrena hvala — bog lonaj vam, dedej. Danes me tega ne bi bilo sram. Tudi dekla, čeprav nje življenje ni rožnato, je našla v današnjih časih priznano mesto, tudi dekla je enako vredna komurkoli drugemu.
Leto v tretjem razredu je minilo. Prišla je druga svetovna vojna. Fantje iz Ožbejeve šole so se le redki vrnili. Mnogi so ostali kdo ve kje, tudi brez grobov. Daleč nekje je ostal tudi moj brat Francij.
Bilo je na zimo. K hiši je nekdo prinesel čuden sveženj. Mehak je bil. V njem pa je bilo toliko volnenih nogavic. Te velike, druge majhne, pa še manjše, takšne otroške. Tudi takšnih je bilo nekaj parov, ki so imele samo stopala. Tople, debele nogavice so bile splete-
»Nino bom poprosila za pomoč.«
Znana partizanka z naše tehnike »Netopir« je poslala dokument na univerzo: »Brez nadaljnjega — dijak Stanko iz iskrene slovenske družine, katerih se ni treba nikomur bati in ki želijo pomagati — človeško.« Lodrantova mama sklenejo roke: »Niniko mam t’k rada, t’k som ji hvaležna.«
Tako kot so učitelj Ožbej Lodrant zapisali v domačem listu članek, namenjen mladini: »Saj ne boste tako kruti, da bi uničili komaj začeto življenje teloha, če ga morda samotnega najdete, kot predujem bližajoče se vigredi, rajši se sklonite k njemu in ga za slovo poljubite, saj so mu namenjeni le kratki dnevi življenja,« tako so tudi naša mama večkrat vzdihnili: »Meni je zmirom teško, ko je trieba paketi zataušet, prej so rožike t’k liepe ko mvat čvovek, pol pa sruote ovednejo, so pa take kne vehice, glih tak je pa čvovek, ambart bogi grata ...«
ko
Vsi bomo ambart zaspali, vsi bomo h Barbari šli, člankov bi radi še vejko prebrali, ki vaša jih roka napisala bi.
Kako lahkoten je korak, ko stopaš mvat na šolski prag, le škoda, da kot trenil bi zbeži ta čas in več ga ni.
Od srca hvala — učitelj vam, kar ste v leški šoli dali nam.
Ze štirideset barti od tistih mav vaš gartelc posejan je bil, ko nam sijalo v razredu sonce je čez ka?, zdaj premnog naš vasij že je — siv.
Na jesen vsako leto znova se šola spet in spet odpre, stotine otročijev v spoznanja nova življenju v šoli naproti gre.
Naj jesensko sonce vas obsije, naj čilih ulije vam moči, naj vam še dolga leta srce bije za nas vse, ki smo vas vzljubili.
Rok Gorenšek
Dularjeva Pavla
ne iz debele volne. Po več nitk skupaj. Kaj vse so v družinah, kjer so poročene nekdanje Sušnikove hčerke — sparali, da so spletli za brezdomce po votlinah in kolibah, kjer se v hudem mrazu po ves dan niti kuriti ni smelo, da bi dim ne izdal pregnanih slovenskih ljudi med okupacijo. Za darove pa niso zahtevali ničesar, niti lističa s potrdilom ne.
Pa je vojna minila. Tudi šole so zopet oživele. Ožbijevi otroci so se pridno učili.
Sprejemi na univerzah so bili omejeni. Z dobrim spričevalom je bila potrebna potrdil-na listina o sodelovanju v NOV.
V Lodrantovi hiši ni bilo nobenega potrdila. Kazalo je, da bo univerzitetne želje treba opustiti. Bilo je tik pred pričetkom šolskega leta. Žalosten je pripravnik za univerzo obsedel ob starših. Solzne so bile Mickine oči. Oči Lodrantove mame. Na »šamrliju« so sedeli tisti večer. Kolena so objeli kot v molitvi, po licih so bile mokre proge, solze so kapljale na tla, na noge. Zaskrbljeni so bili zaradi Stanki j a. Zavrnjena je njegova prošnja. Sveti se solza na nogavici. Pa sklenejo roke in pogled je bil srečen, presrečen. Spomnili so se partizanke »Nine«.
Ni še dolgo tega, ko je praznovala SVOJ 56. rojisrtmi dan. Kruita usoda pa je »f” usmiljeno posegla po njenem življenju 10 ga uničila tako nenadoma, da tega ne remo prav verjeti, niti razumeti. Le 2®' lastno strmimo.
Radi isrno prihajali v njeno gostilne ^ Dullerju. Vsa leta svojega življenja nam Je bila blizu. Ko smo vstopili v gostilno, sm° znanci najprej vprašali po nji — Pavli- c je ni bilo doma, smo bili kar nekako i®' zočarani in težko nam je bilo pri srcU' Kadar pa smo jo našli doma, nas je s P®1'
jaznim smehljajem na licih povpra
šal®’
kaj želimo. Ko nam je postregla ter u®s po domače pobarala o tem in onem, kak0 prijetno in toplo smo se tedaj počutili!
Nenadoma pa je za vedno odšla in več nas ne bo prijazno spremljala v sv^1 gostilni. Nič več ne bomo deležni darov 10 dobrot njene 'kuhinje.
Simrt, ta večna umiirjevalka, jo je uh11 rila isredi dela.
Zapustila nas je žena, mati in gospo^1” nja, ki je bila znana ne samo na Kot°, škem, pač pa daleč po naši ožji domovi1’1 in še čez njene meje. Znana je bila po sV°' ji gostilni, Dularjevi hiši in po tem, kat 60 ta hiša in njeni ljudje prispevali v boju z® svobodo slovenskega naroda v pretek® vojni. Predvsem pa je bila poznana K svoji skromnosti in prijaznosti. Slovela J po svojem znanju in kuharskih sposobU0 stih kot malokatera druga. Koliko »ovSe ti« in raznih prireditev je bilo, ki niso h®0 gle niti smele miniti brez nje! Kdorkoli P jo je pobliže poznal, ni mogel mimo nje® skromnosti in pridnosti. Pridna je bila k°
1
mravlja, bila je takorekoč noč in dan
n®
nogah, poznala ni ne miru in ne pokoj®' Le tedaj je bila mirna in zadovoljna, če J vse sama opravila.
Kljub obiliai dela je našla v letih P9
vojni, ko se je vrnila iz partizanov, tU<P
3
čas in veselje za delo v družbenih orga®1^ zacijah. Od leta 1950 pa do svoje smrti 3 bila aktivna članica hotuljskega gasilske#9 društva. V upravnem odboru bivše k n1® tujske zadruge »Prežihov Voranc« v ljah je sodelovala vseh 12 let njenega stoja. Bila pa je tudi članica ZK, ^ SZDL itd. Nikoli ni odrekla pomoči, če je kdo potreboval.
Njene dobre lastnosti bodo ohranja}9 lep ispomin nanjo med nami, kd smo 3 imeli radi.
%
I
1
k
glavi v svinjake, je prav tako njena skrivnost. Najtežje opravilo, ki ga je Male opravljala dolga leta svojega življenja, je bila nošnja vode na glavi od žleba na dvorišču po strmih stopnicah v hišo. Kolikokrat smo posebno pozimi ali ob slabem vremenu zaslišali njen prestrašeni vrisk in nato ropot. Tedaj smo zagotovo vedeli, da ji je na spolzkih strmih stopnicah zopet enkrat spodrsnilo, da je padla s škafom ali mevtro vode na glavi vred. To njeno trpljenje je trajalo vse do leta 1947, ko smo zgradili pri Vužniku toliko zaželeni in potrebni vodovod.
Male ni bila samo dekla, delavka. Bila je mnogo več. Rada nas je imela, posebno otroke, skrbela je za nas kot mama kot babica. Hranila nas je, oblačila in nas celo zagovarjala, če smo kaj narobe naredili. Posebno ob zgodnji izgubi naše mame Lucije Gorenšek, nam je bila nekaj časa Male vse — mati, babica in teta. Njena podoba skromnosti pa bo živela v nas, pogrešal te bo tudi Vužnikov grunt.
Gretka Tevž
Ivan Močnik
Slovo od sosede Gretke Tevž
Gretka se je rodila 2. 11. 1923. leta v kmečki družini na Zelovcu pri Šentjanžu, kjer je bilo pet otrok, dva sinova in tri hčerke. Gretkina življenjska pot ni bila lahka, že od rane mladosti je bila navajena trdega dela na kmetiji.
Ko je leta 1941 okupator zasedel našo domovino, je njena družina vedela, kakšna je njihova dolžnost. Pomagala je borcem NOB v zaledju, Gretka sama je bila obve-ščevalka in kurirka, njena dva brata pa sta bila aktivna borca v NOB.
Po končani vojni se je Gretka poročila z Jožetom Tevžem in začela z njim samostoj-
Jamnik Pavla-Dularca
! Gorenšek
^	■	■	r	M	ll/fllill	It/l	>1	I	U	^	^
Vužnikova Male*
1 Vužnikova Male, naša Male kakor smo jo 1 ttžnikovi otroci pa tudi drugi Hotuljci Snovali, odkar smo se zavedali, je umrla.
: ^sla je in nas zapustila, da bo po dolgih, i (°raj 86. letih dela, garanja in trpljenja i '* Vužnikovi hiši, našla svoj mir in se
Mila.
. Mžnikova Male ali Amalija Ščinkovec, %or se je pravzaprav pisala, ni bila na-i(ltia dekla. Bila je ena tistih, nekdaj šte-Mih kmečkih rejenk, ki so postale tako-*oč lastnina grunta in so se podedovale 'prehajale hkrati z gruntom iz rok v ro-od očeta na sina. Bila je tako imenova-* hišna fantora.
Male je izhajala iz številne revne dru-M, raztresene po vsem svetu. Bratje so Mi v Ameriki, Nemčiji in kdo ve kje še Mgod. Male je bila v sorodu z družino Mnikovo, bila je sestrična dr. Franca Mftika — starejšega. V Vužnikovo hišo so Me prinesli še čisto majhno. Vužniku jo 1 hala v rejo občina.
Ko je prišla Male k hiši, so živeli še Mtni lastniki, ki so se pisali še po hiši Mii k. Ti so Vužnikov grunt zapustili naši iihi babici Marjeti, rojeni Trobej — porodi Kuhar. Nad 30 let je še »avžval« po-111 ta stari Vužnik Lenart Kuhar, Voran-brat. Male ga je preživela.
,^8 let je gospodaril Anton Gorenšek — Mejši — Male je ostala.
M. leto je gospodaril pri Vužniku Gorenak Anton — mlajši, ko je Male dotrpela, Štirinajst dni za njo, je odšel tudi on. Male je delala pri Vužniku vse, kar je pri hiši treba. Čisto njen posel pa je 'M nošnja drv in vode ter košnja PRIVA-I za svinje.
Koliko drv je bilo v vseh teh letih treba Miti po dolgih stopnicah v hišo, ve le M. Koliko korpov privasti je znosila na
no življenje na Ravnah. Jože se je zaposlil v tovarni, Gretka pa se je posvetila gospodinjstvu in hčerki. Ker je bilo takrat pomanjkanje stanovanj, sta se z možem odločila, da si zgradita svoj dom, svojo hišo. Gretka se je še bolj zavzeto in z večjo ljubeznijo posvetila gospodinjstvu, urejanju vrta, svojemu možu in hčerki edinki. Zadnje čase so ji največ veselja in nemalokrat tudi skrbi dajali mali vnučki. Kolikokrat smo jo videli, kako se je z njimi sprehajala, pogovarjala in jih vzgajala. Se pred nekaj tedni je bilo tako, a sedaj je ni več med nami. Tako hitro in nepričakovano je zapustila Gretka svoje najdražje, zato je njena izguba še bolj boleča.
Kot dobro, skrbno in ljubečo mater, babico in zvesto sosedo jo bomo ohranili v trajnem spominu. Naj ji bo lahka zemlja.
Franc Zabel
Vožniku v slovo
V marcu smo se Hotuljci za vedno poslovili od Lužnikovega očeta — Antona Gorenška. Pevci s Sel so zapeli na domu poslovilno pesem »Polje, kdo bo tebe ljubil.« Od sosedov se je poslovil sosed Jože Razgoršek —- Svetnet. Pri grobu je v imenu ZB Kotlje govoril Franc Zabel in povedal:
»Vožnikova kmetija, potisnjena pod Uršljo goro, je zavita v molk. Ljudje so se na tej domačiji vedno radi ustavljali, saj je bil gospodar Tone vsakomur prijazen, včasih redkobeseden; vesel pa je bil, če je lahko komu ustregel.
Sele leto je naokrog, ko smo hodili po »Vorančevi poti« in Vožnikova kmetija je gostoljubno sprejela številne goste. Vož-nik pa se je rokoval z enim, pa spet z drugim, spregovoril nekaj besed o gospodarstvu, o živini, malo pa tudi o svoji bolezni, a takih besed nihče ne vzame zares, saj ne more, kako naj bi smrt pobirala moške v najboljših letih — zakaj Vožnika? Mun-ki so vedno spadali med trdne gospodarje, ki se zlepa ne vdajo — tudi smrti ne.
In kdo bi v teh dneh, ko že vse diši po pomladi, mislil, da se življenjska pot tako hitro izteče. Nihče ni pričakoval, ko smo pred kratkim odnesli iz Vožnikove hiše »Malo«, da se bomo tako kmalu spet zbrali v žalostni sprevod, da pospremimo Vožnika na njegovi zadnji poti.
Anton Gorenšek se je rodil 20. maja 1928 leta. Zibel mu je tekla na Vožnikovi domačiji pod Goro. Rojstnemu kraju je ostal zvest do konca svojega življenja. Starši so mu bili svetal vzgled pri delu in v ljubezni do domače grude. Ko pa je prišla druga svetovna vojna in z njo okupacija, je takoj začel sodelovati s terenskimi delavci, ki so se zadrževali v kraju Kotlje, Uršlja gora. Bil je kurir, obveščevalec in vodič partizanske enote pri nameravanem napadu na policijsko postojanko Rimski vrelec. Njegova hiša je imela partizansko ime »Pri mizi«. Miza je stala pod drevesom na dvorišču, kjer so bili postreženi prvi partizani
Voznik
Rok Gorenšek
IVAN VRČKOVNIK
— ŠROTNEŠKI HLAPEC —
in drugi gostje, s pravo kmečko gostoljubnostjo.
Za zasluge med NOV je bil odlikkovan z »Medaljo zasluge za narod.« Po vojni se je aktivno vključil v obnovo porušene domovine. Sodeloval je povsod, kjer je bilo potrebno in kjer je imel veselje do dela.
Po očetovi smrti, v jeseni 1960, je prevzel Vožnikovo posestvo. Osem let kasneje se je poročil in dobil pridno ter skrbno ženo, ki mu je veliko pomagala pri vodenju gospodarstva. Najbolj si je želel, da bi si kupil traktor, pa mu zdravniki zaradi bolezni niso dovolili. Hišo je želel obnoviti. Štalo je uredil, napravil nove silose in splošno napredno gospodaril.
Po značaju je bil odločen včasih skoraj trd, a v srcu dober in je vsakomur rad pomagal, če je bil pomoči potreben. Najbolj mu je bil pri srcu grunt in da bi bil »pravi« Vožnik. Ni bil toliko užaljen, če ga je kdo kritiziral, pač pa če ga je žalil kot gospodarja Vožnika in grunt. Težko je obdeloval Vožnikovo posestvo, saj priteka izpod Uršlje gore kar enajst studencev, pa še mlake in ilovica povrhu. Vse to je moral premagovati z umnim gospodarstvom in s pridnimi rokami, če je hotel držati Vožnikovo posestvo na takšni ravni, kot njegov oče in dedi.
V času svoje težke bolezni — astme, ki ga je mučila devet let, je moral veliko trpeti, končno ga je premagala in iztrgala gruntu gospodarja, ženi moža, otrokom pa očeta. Težko je slovo od domačega grunta, ko veš, da bi še lahko veliko naredil. Zemlja bo zaman čakala, da jo zorje, zaman bodo čakale njive, da bi skrbno posejal izbrano seme.
Ko se v imenu Zveze borcev, prijateljev in znancev slednjič poslavljamo od Vožnika, se mu iskreno zahvaljujemo za njegovo nesebično delo med NOV. Zahvaljujemo se mu v imenu vseh, ki so bili deležni njegove kmečke gostoljubnosti. Saj nihče ni odšel od njegove hiše, da ne bi bil postrežen s kruhom in moštom. Za vse, kar je dobrega storil v svojem življenju, mu kličemo: »Hvala!«
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
V miru naj počiva v tej hotuljski zemlji! Uršlja ga bo varovala s svojo mogočnostjo. Do sem bo prihajala pesem njegovih stoletnih smrek, kadar bodo šumele v pomladanski odjugi in ječale v nevihtnih poletnih dneh.
Zdi se mi, dragi Anzi, da te še kar čujem, da te še kar vidim, kako me prijazno pozdravljaš in me sprašuješ: »No, kako se kaj imaš? Kako ti kaj gre? Imaš kaj novega za brati? Bi mi posodil?«
Saj so bile knjige tvoje prijateljice, tvoje veselje, ob njih si bil srečen kot le malokdaj s svojem 60-letnem življenju. To je bilo življenje nezakonskega otroka, pastirja, hlapca, vojaka, ujetnika, borca za svobodo, delavca Železarne Ravne, upokojenca ter tovariša sočloveka. Sam samcat, brez žene, brez otrok si prehodil svojo pot, pot svojega življenja.
Rodil si se 1917. leta na Gmajni pri Slovenj Gradcu. Predšolska in šolska leta si preživel v Šentjanžu pri Dravogradu. Komaj si izpolnil 13 let, si 15. januarja 1931. leta prišel v Kotlje na Šrotnek, kjer si služil in v službi napredoval od iberžnika, malega hlapca do hlapca in volarja. Služil si, dokler nisi bil aprila 1943 prisilno poklican v nemško vojsko. V nemši vojski si morda preživel najhujše trenutke v svojem življenju, saj si doživel strašne boje pri obleganem Leningradu. Doživel in preživel si strahoten ognjeni val eksplozij pri preboju nemške fronte in si se znašel v ruskem ujetništvu, kjer se je trpljenje le še stopnjevalo. Ko so te vprašali, če se želiš boriti za osvoboditev svoje domovine Jugoslavije, si se takoj prijavil. Čakala te je pot domov, polna najhujših krvavih bojev in trpljenja na sremski fronti, kjer se je sovražnik še posebno besno upiral. Leta 1945 si se po demobilizaciji iz vojske vrnil v Kotlje na svoj Šrotnek. Tu si ostal do oktobra 1948. leta, ko si se zaposlil v Železarni Ravne, kjer si na težkem delo vem mestu in težavnih delovnih razmerah delal vse do svoje upokojitve oktobra 1973. — celih 27 let. Svojega pokoja, miru po opravljenem delu žal nisi dolgo užival. Kruta bolezen, posledica dela in trpljenja, te je zgrabila in v kratkih treh mesecih zlomila tvoje življe-
nje.
Dragi Anzi!
S
Le
Ivan Vrčkovnik
predvsem pa poštenega človeka in prij
jate-
lja.
Pri Barbari boš spal svoj večni sen,
tod3
oči
košata Uršlja gora bo podnevi in P°n' skrbno čuvala tvoj grob in ti s svojim ^ terinskim pogledom pošiljala tudi pozdr3 Kotelj, ki leže pod njenim obličjem.
■
Listnica uredništva:
Opravičujemo se vsem avtorjevi katerih članke tokrat zaradi pomanj' kanja prostora nismo objavili.
Hvala za razumevanje.
Urednik
Ko jemljemo od tebe poslednje slovo, moram povedati, da si bil naš, da si bil pravi Hotuljec, saj si celih 47 let svojega življenja preživel med nami. Spoznali smo te kot pobiča, ko si prišel na Šrotnek, zato smo ti dali ime šrotneški hvapec«. Po hišah, kjer si stanoval v Kotljah, pa si bil še Ardevov Anza in Tonijev Anza. Pošten, priden in delaven si bil s svojem življenju. Zelo smo te radi imeli, ti pa si imel rad nas Hotuljce in bil ponosen na Kotlje, kjer je, tako si vedno rekel, tvoj dom.
Ker pa se je vseeno zgodilo, drugi Anzi, in je mogoče tako najbolj prav, da bo tvoj poslednji dom pri Barbari med sorodniki in ne pri Marjeti v Kotljah, ti obljubljam, da boš v naših srcih, v srcih Hotuljcev živel naprej. Ohranili te bomo v lepem, svetlem spominu kot dobrega, zvestega, pridnega,
Slike za to številko so prispevali:
E. Wlodyga, E. Perman, R. Picej, K-čina, J. Kert, F. Kamnik, A. Stiplovse^ Fotokrožek gimnazije, M. Vošank, Foto*. žek ŠC, S. Breznik, Fotoarhiv uredniš ^ in študijska knjižnica, ki je prispevala slovno fotografijo.
Izdaja odbor za informiranje ln kulturno deja
Železarne Ravne. Ureja uredniški odbor: dtp1- jt,
Jože Borštner, prof. Sliva Breznik, Inž. Jožko „\,  ,,  °
Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Jože Sater.
Inž. Mitja Sipek, Inž. Stefan Vovk, Milan Zai° ^0j«
z«f°;no
Lektor: Marija Potočnik. Odgovorni urednik- r|. Sater. Telefon 86 031, Interni 497. Tiska CGP
borskl tisk, Maribor.	*»'
Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. tleti
V>
l*1
kona o obdavčenju proizvodov in storitev metu (Ur. list SFRJ, St. 33/72) in mnenju »ekre za informacije SRS, St. 421/72) prosto plačila pr° nega davka.