Sle v m 2S2. (Posan:ezra številka 3 vinarjev.) w Trsta, v r^eđCik^i^. isjiija * <» - 1 - - - .Vi^i', » Izbaia vsak dan. tudi ob nedeljah ob 5 zjutraj. In praznikih, UredniStvo: L'l^ca Sv. FrsnčiSka AtBkega §». 20, I. nadstr. — Vsi dor - nai tv zijajo uredništvu lista. Nefrankirana piscna se ne -•rejctnHjo in rokop-si se ne vrača.'o. l»:ajatelj in odgovorni urednik Štefan Godku. Lastnik kcnsorci) In s .Edinost* Tisk tiskarne .Edinosti', vpisne zadruge 2 on elentm poroštvom v Trstu, ulica Sv. FraniilkJ Atiškega 5L 70. Telefon uiedniftv* in uprave 4tfeV. 11^57. Naročnina zoiii: 2m celo leto.......K 31 "20 2a pol leta................. 15-60 za tri ...........................• 7 80 ii otdcljtko U4i|« ta etis M» ...... • t*30 M pol lds .....................0 Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po S viaaijcv, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se rafun.ii.> na milimetre v Siroko^ti ene kolone-Cene: Oglasi trgovcev in obrfflt'^ov mm po lu vin- G- vrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- ' -uov . .........mm po 20 vin. Ogiasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsak« naaaitna vrsta ............ i— Maii t>giasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa *0 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Nar»£nlna In reklamacije se gnSfl: upravi lista. Plačuje se Izključno I« upravi .Edinosti* — Plaća in toži se v Trstu. Upsv« in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. PranćJSk* A«lik«g» *. 340. — Poitnohrantlnični ra£un it. '41.652. 0 političnem položojn. fDopls izza kulis.) Dunaj, julija. Na potu je — novo ministrstvo, ali brez Becka. Iščeio tudi za Jugoslovane ministra, ki — ni poslanec, ali bi bil imenovan v gosposko zbornico, ker ie ze bil — kandidat za to mesto. Njegov protikao-idat je bivši dolgoletni aktivni slovenski politik, zasluzen in ugleden mož, ki bi bil — kolikor se da roditi iz izjav celo iako radikalnih slovenskih krogov dunajskih — jako na mestu /a bedarijo dobo. Ali proti njemu rujejo same osebnosti in zavist. Tu je bil te dni mcki slovenski gromovnik iz domovine, ki je baje smatral za potrebo — udariti tu i po obeh prvakih Jugoslovanskega kluba. Iz krogov Jugoslovanskega kluba se Čuje glas. da za tako vlado, ki bi bila zopet le nekaj začasnega, ni nikakega pravega vzroka in da ne vede k nikakemu pravemu namenu. Ta nameravanj novi kabinet bi bil — brez Cehov, ki načeloma izjavljajo, da nočejo vstopiti v nobeno vlado. Prihodnji teden pa bosta baje poklicana v avdijenco k cesarju — podpredsednik poslanske zbornice Udržal in tajni svetnik poslanec Prašek. • * * Cehi in položaj. Homatije na Češkem niso tako enostavne, kakor si mislijo naši idealisti. O približno podobni edinosti, kakoršna vlada v Jugoslovanskem klubu, iJanes še ni niti govora. O tem sem že poročal in navajal suha dejstva. — Jutri bo na Češkem šest taborov, ki so jih sklicali češki socijalni demokratje v namen, da se uprejo — sklepom v Pragi. — Tudi bo zborovala iutri v Pragi parlamentarna komisija Češke Zveze (30 poslancev), in v razgovoru bodo praški dogodki. Danes je bil tu češki politik, ki je v zbornici izborno govoril, — in o nekaterih rečeh, kakor mu je bilo naloženo. Povedal je, da praški sklepi so ^elo bolj nei>o-slanskih krogov; ti so le — terorizirani! Sedanji položaj je ustvarilo neke vrste — časopisja in ljudi, ki so za njim. * * m Jugoslovani in Čehi. O dohodu dr. Korošca in dr. Kreka v Prago tn o njiju odhodu je prišlo v češkem časopisju njo rezkHi polemik, v katere se jc vmešalo tudi — slovensko dijaštvo, ki sodi in obsoja popolnoma po načinu tistih, ki vso to zadevo namenoma pačijo. Naša delegata nista zalezla v soctjalno-demokratski dom, kjer da so ju imeli »ujeta« in se je potem vse skuhalo, marveč sta šla v ka/arno, kjer sta čitala — Večer« in njega prijazni pozdrav! Zabeli ju je posebno naskok na njiju — du-hovnlštvo. Takoj sta bila na jasnem, «_a nimata v Pragi ničesar iskati in napisala sta znano izjavo, v kateri stoji v nasprotju s tendencijoznm. »sk>vinsky knez« nalašč: ; predednik Jugoslovanskega kluba« in »član parlamentarne komisije«. — Na to sta bila do pozno v noč v družbi agrarnih voditeljev ,x>slancev Stanjka in Va-ceka; Stanjek se je posebno dolgo razgo-varjal z dr. Korošcem. Ta je izročil Stanj-ku rečeno izjavo. Stanjek je sicer silno obžaloval ta dogodek, govoril o zadoščenju. kakršno le hočeta, ali — storil ni nič. — Ako bi bil zagotovil, da bo drugo jutro vse poravnano, pa bi dr. Korošec in dr. Krek ostala in izjava bi bila izostala. Zgodilo pa se ni nič, narobe, »Večer« je drugi dan nadaljeval in vekoma in potoma trdil — neresnične reči, ki se zdaj po-navljaja v takozvanih radikalnih vrstah. Vse, kar pišejo o nedostojni zanki, v katero da sta se dala naša delegata ujeti, je nertostotna igra in žalosten pojav v našem pobratimskem razmerju. Ali po dobljenih informacijah od avtoritativne slovenske strani se more trditi, da vsi ti pojavi ne bodo imeli za parlamentarno delovanje nlkakih slabih posledic. Na Dunaju bodo vsi poklicani Činitelji zopet lepo edini v — načelih naše skupne politike, v uinevanju položaja nasproti enim in Istrm sovražnikom. Reakcija v jugoslovanskem taboru Je le posamična faza za poseben slučaj, — ali pODLISTEjt. MKilonar, kl I« Izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chav — Ce bi 'le Lozeril tudi umrl za zadti-šenjem. ga ta smrt prav gotovo ne zade- iie zaradi pogoltnjcnja milijonov mojega zeta. Posledica tega kapitanovega poseta pri de Lozerilu je torej bila, da se je kapitan tedaj, ko je bi! sodnik de Badičre v posutih pri Avrori, bavil s preiskovanjem sten v svoji sobi. Obtrka! jc dvakrat že vse štiri stene in ni na^ei ničesar. Jezilo ga je y.e, in zamr-mral je: — Poizkusimo na Jrug način. \ zel je svečo in je žnjo i>onovno začel romati okoli sobe. PodržaJ jc plamen k s tem je tudi stvar za nas končana. Generalizacija je nepravilna in ne odgovarja resnici ne pri ogromni večini Češkega Svaza. še manj pa pri Jugoslovanskem klubu. Jugoslovanski klub ima jasno začrtan program s svojo izjavo, ki — podira meje dualizma. Jugoslovani imamo že dalj časa toliko poguma, da proglašamo svoje i>opolno edinstvo, dočim je češka zahteva po Slovakih — vsaj v tako odločni obliki — novejšega datuma. Isto tako gotovo pa je tudi, kakor stvari st^jć, da Jugoslovani ne vstopilo v nobeno vlado, ki ne bi načeloma soglašala z našim programom. Govora more biti le o sredstvih in »otih. kako priti do tega cilja. — Jugoslovani smo bili že neštetokrat v trdi opoziciji proti vladam, v katerih so sedeli tudi Cehi, ne da je koga radi tega srce bole^ — in utegne še biti, da bomo rajši zopet iedli tak kruli opozicije, kot pa da bi sedeli v vladi, ki bi bila našim idealom nasprotna. _ Zvezna armnđnn poroHln. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se razglaša: 29. julija 1917. Vzhodno bojišče. — Ob gornji Putni so bile izvršene pod pritiskom nasprotnika potrebne operacije. Severno doline Casinu so odbile naše gorske čete več napadov. V južni Bukovini In v ozemlju Tomiiatika smo iztrgali sovražniku višino za višino. Zvezne divizije prodirajo preko gornje doline Moldave tn proti Šipotu ob Sučavi. Mesto Kut! »e v naših rokah. Severovzhodno odtod je bil ponoči osvojen kraj Ruska Banila. Reka Ceremož ]e prekoračena. Tudi vzhodno Horodenke je bil ruski odpor brezuspešen. Sovražne črte so bile prebite. Onstran Dnjestra se ie raztezalo zasledovanje preko višin severno Zaleščlkov in do odseka Zbruča pri Hiisiatimi, kjer se je umaknil sovražnik čez državno mejo. Italijansko bojišče. — Italijanski letalci so v tretjič obiskali Idrijo z bombami; en prebivalec je. ubit, eden težko ranjen. Balkansko bojišče. — Nič novega. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. julija 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Topovska bitka v Flandriji je divjala včeraj od ranega jutra do noči nepretrgoma. Razvoj topovske sile tvor! višek učinka mas v tej vojni. Na več točkah bojišča so lastni in sovražni sunki izzvali srdite krajevne pehotne boje. Od prekopa La Bassee co južnega brega Scarpe je zvečer topovsko delovanje narastlo. Ponoči izvršeni napadi angleških bataljonov vzhodno Mon-chy so -h: izgubonosno razbili. Tudi pri OŠsusu, severno St. Quent*na, So bili angleški delni napadi brezuspešni. — Armada nemškega cesarje vica: Zaznamovati ie povečanje bojnega delovanja ob Chemiuu des Bames, v šampanji in ob Mozi. Jugovzhodno Aiilcsa so Francozi napadli zjutraj enkrat, zvečer pa trikrat z močnimi silami. Koiinski pespoik je s priznano vzttzjnostjo po hudem boju iz bližine odbil vse napade sovražnika. — Letalsko delovaaje je bilo izredno * živahno. posebno na ilandrski fronti. Sestreljenih je fcilo 35 sovražnih letalcev. Nadporočnik Bostler je na čelu svoje lovske skupine uničil brodovje šestih sovražnih letal in izvojeval sam 20. zmago. Nadporočnik vitez Tutscher je sestrelil 19. in 20. nasprotnika. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav. (Bohmova armada): V vzhodni Galici.fi so se Rusj na obeh straneh Husiatina umaknili čez državno mejo. Naši armadni zbori so prispeli do Zbruča, drugi se približujejo izlivu severnega Sereta v Dnjester. Med Dnjestrom in Prutom so se ruski zadnji oddelki jugovzhodno Horodenke postavili v bran; krepek napad ie prebil njihove postojanke. Zasledovanje na obeh bregovih Dnjestra se nadaljuje. — Frcnta nadvojvode vsaki razpokci, toda plamen je gorel vedno navpično navzgor in čutiti ni bilo niti najmanjše sapice, ki bi ga bila zmajala. Končno, ko je svetil v kotu pri levi se je plamen nekoliko nagnil. — Tu je, — >e dejal Hanibal potihoma, a veselo. — Zrak prihaja s stopnjic skozi to špranjo in^iagiba plamen. Po tem odkritju je bilo ostalo za starega vojaka lahka stvar. Dasiravno je bil izhod zelo dobro skrit pod izrezljanim obojem, ga je vendar prav lahko našel. — Enostavna stvar kot abeceda, — je d Jal sam pri sebi, ko je s prstom pritisnil na pero, nakar so se vratca takoj odprla. Hanibal ie zagledal v debelem zidu stopnjice. — Poselimo torej našega ljubega zeta, — ie zamrrnral, vstopi vsi skozi ozka vrata. — • Štirideset stopnjic je bilo navziol in Jožefa: V dolini Ceremoža s-nio zavzeli j Kuti. Nad in pod mestom izvršujemo prehod čez reko. V gorovju pritiskajo naše divizije med boli za sovražnikom čez* cesto Šipot — Moldava — Sulica. Južno oitoške doline so bili odbiti močni ruski napadi na Mg. CasinuluL Ob gornji Putni smo izvršili predvčerajšnjem z r pri če te operacije. — Mackensenova armada: Na severnem pobočju gorskega grebena Odobesti so se izjalovili sovražni sunki. V tcirunski nižini le pičel ogenj. Macedonska fronta. — Položaj je neizpremenjen. Prvi generalni "kvartirmoister; d1. Lu^-endorff. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 28. (Ker.) Wolffov urad poroča: I. V zapornem vodovju okrog An-gHje so naši podvodniki ponovno potopili 26.000 ton. Med potopljenimi ladjami se nahaja tudi anglešk: parnik »King David« (3688 ton), z 58 leu It in municijo na potu iz Bresta v Arha*igelsk. — II. Novi !>od-vofJniški uspehi v S"cdozemskem morju: Več parnikov in jadrnic, skupaj 20.000 ton. — III. Eden naših vzhodno-morskih zrakoplovov je v noči na 27. t. m. z dobrim uspehom napadel baterije in utrdbene naprave na Alandskih otokih ffer je eno baterijo prisilil k molku. Vkijub srditemu obstreljevanju se je zrakoplov povrnil nepoškodovan. Nač. adm. štaba mornarice. BEROLIN, 28. (Kor.) VVolifov urad poroča: Dve holara-ski ribiški ladji ste bili v zadnji noči potopljeni po nemških pod-vodnikih. Po nadaljnih poročilih so bile potoj>Ijene še tri ribiške ladje. — Glasom neke vesti nizozemske brzojavne agenture se domneva, da je bilo skupaj potopljenih deset holandskih ribiških ladij. Revaluciia v Sušili, Aretacija Lenina. STOCKHOLM. 28. (Kor.) Glasom >,Bir-ževih Vjedamosti« ^ia Lenin in Sinovjev izjavila, da se ne bosta dala z lepa aretirati. AMSTERDAM, 28. (Kor.) »Handels-blad.< poroča iz Stovkhalma. se aretacija Lenina od oficijozne ruske strani potrjuje. Grozilno pismo Kerenskemu. STOCKHOLM. 28. (Kor.) Glasom »Novega Vremena« je prejel Kerenski od kri-žarke »Aurora« pismo, v katerem mu mo-konca meseca julija prostovoljno ne odstopi s svojega mesta. PETROGRAD, 28. (Kor.) Petrograjska brzojavna agencija poroča: Sklicanje narodne skupščine v Moskvo je bilo preloženo do definitivne sestave kabineta. Misli se, da bo kabinet v nekaterih ni bilo možno odstraniti z diplomatično rutino, ali z Greyevimi razsediščnimi formulami«. In sedaj je prišel čas, meni Zenker, da se pove naravnost, da bi se ta spor tudi po voini ne končal, ako se ne odstranijo njega naravni povedi. Še tako obnemogla Srbija da bi se vedno zopet vračala k Pa-šiče-vi politiki — tem prej, čim manjša bi bila. Pisec sodi, da bi ne imelo nikakega smisla, ako bi ustvarili državo, ki ne bi imela nobene gospodarske raison d' etre (pravice do obstanka). Še uesmiselneje da bi bilo, ako bi Crnogoro na novo oživeli, saj da je on iinjl med vojno prilike, da ie proučil vso nje smešnost in gospodarsko nemožnost. A Srbija, ki se bo grupirala okolo Kosova, bi imela ravno tako malo gospodarssih možnosti -obstanka, kot jih ima Crnogora, ostala pa bi v družbi s poslednjo ognjišče protiavstrijskih ag»-tac'j- . . , Zenker prihaja- na teh premisah do zaključka: da sreča za Srbo-Hrvate je le v njih združenju. Ali tako združenje izven obdonavske monarhije da nasprotuje predpogojem državne prosperitete (pro-cvita), »ki jih jc ustvarila narava; nasprotovalo pa bi tirJi vsaki pameti, ki je na koncu konca vendar ni smeti izločiti od sedeža visoke politike. Združenje vseh Srbo-Hrvatov v suvereno narodno državo, kakor bi hotela ententa, bi pomenjalo ravno tako gospodarsko izključen je Av- ničaim vratom in pogledal v sobo. In ni se malo začudil prizoru, ki ga je ugledal. Pri mizi, na kateri je stala cela baterija steklenic, večjidel že praznih, je sedel Brichet in si je ravno natakal velik kozarec. Istočasno pa je Hanibal tudi že opazil njegove napol zaprte oči, povešeno spodnjo ustnico in za/.arel obraz. — Pijan je kot mavra! — je_ dejal zadovoljno sam pri sebi, potem pa ie začel šteti steklenice. — Sedem, osem, devet!----starec dela imenitno! . Brichct je tedai dvignil kozarec k ustom in ga izpraznil v dušku do zadnje kapljice. — Imenitna pljuča ima! Bravo! Jaz sam bi ga ne prekosil! — mu je potihoma izrekel svoje priznanje Hanibal, ki je s pogledom pravega veščaka sledil prizoru v spalnici. striie, kakor je bilo prod- vojno izkliu-čeno malo kralje.4^t\o Srbsko. Ako bi so Avstrija spravila v tak položaj, bi pos.ala istotako nevaren sovražnik evropskega miru. kakršen ie bila Srbija pred vojne!« Zenker meni, da tudi za Nemčijo bi bilo to stanje neznosno, ker bi bila ta nova * r-žava v posesti vseh kPučev do vrat m fzhod, ker bi bila potem vsa Jadranska ristanišča in vse železniške nrrre v r<\:> Velike Srbije. Zenkerjeva skupna sodba jc torej, da le združenje vse-i Srbo . v okvi.. cbdonavske monarhije r-idi rešitev, ki H bila enako sprejemljiva in koristna za v ; dele. Samoobsebi umevno pa je, da bi se spričo te velike naloge av s-tro-ogrska notranja in tudi gospodarska politika ?~iorn!i primerno na novo orijentirati. Status quo ante da ni bil ne lep, ne Jofcer in suženjsko vstrajanje pri stare« v južno-sIovansKe:*« vprašanju bo po vojni tem manje možno, nego kje drugje v politi?'? tega da nas nobena stvar ne približa tV'O svetovnemu miru, kakor bi na*-, »če H južno - slovanskem vprašanju nnpra\:i7 končnoveljaven mir — mir v svobodi -i pravičnosti!« Kti snirl obojeni! riŽ« pr • I vojno Sf j t o ti »čenih n i rod h fr votn (Post Marckhl v r.borniri H junija ll,17. Narod listn h b v-'ne in li gcnce, last ii ir dnik • , nar d brc. v^n ih narodnih pravic je obsoei m smrt! Hik narod i-če 7a ton} oo re : vzt ala. se bori, obupuje in k ie no oni ^a. Smrt ie » egov delež. Ko oški Slov-nci smelo eči, d^ n?maj • la; š *e nfeli » nce. Kar je je sre n r> jadralo mim > brezdn3 in čeri germaniz^ci;1, je mora t tez mejo v druge dežele, a \ ;>a mor med nemškim prebivalstvom gVdati odf'aleč. kako se pripravlja n t n n r ni narodno srmt Le par Ht-m v pravem pomenu besede je, da so ostali 'e niži ur d-n ki — SI >venc' med Slovenci, bodisi, jih vsled r zum'jivo pop 'Inoma in«1if- ren*- o fja vedenja v narodnem o iru niso Mkoj sp' z '^i, bodisi, da jih potrebujejo za tol m »če ali prevajatelje v skrajni sili Po stanju 1. 1. 1913 je bilo od prib'l^no 200 poliiicnih uradnikov kakih 14 Slo vencev in 186 Nemcev v sfoven-kem in me anem de'u dežele, med tem: scve noben višji uradnik, noben okr.vni glavar; od 7 7 deželnih uradnikov sta 2 Slovenca; na srednjih šolah in na učitejišču je bilo 7*4 Nemcev in 8 Slovencev, pri jus ični oblasi v slovenskih in mešanih sodnih okrijih 6 3 nem š k i h in 4 slovenski uradniki, pri državni železnici kakih 600 Memcev in 15 Slovencev, p i ju-*ni železnici 173 Nemcev in ^Slovencev, pri pošti 160 Nemcev in 5 Slovencev, pri davčnih ura lih 102 Nemca in kakih 8 Slovencev! Kdor je v priv itne-n bčevanju govoril slovensko, ta je žalil Nem e, in kd r se ie trznil v javnosti kli ati po pravicah ?a Sloven e, tega je neni^kon^cijona no ča <» pisje mzkričalo za nacijondn ga hujsk«ča. U adnik kajpada bi bil p> stal ne ogo , ko bi se bil dr ni! k j takega storiti. Edino slovenska duhovščina je v velikem svoj« m idealizmu in z veliko, občudovala vredno požrtvovalnostjo stala na branika za svoj narod; zato pa so jo razkrićali z « veleiz-dajal^ko, da bi jo diskredi srali, in so planili v začetKU vejne po njej, kakor obzirno ra/-ravlja interpelacija naših posla cev v državnem zboru. Edini s ovenski p klanec na Koicškem, Grafenauer, se je na Dunaju vsa leta mnogo trudil, pa vsa njegova pri-zadevania so ostala brezuspešna. Kjerkoli je zastavil svoje velike du evne vrline, kjerkoli je trkal, povsod mu je sledila senca nemškega nacijonalca pos'an a Doberniga n onemogočila vsak nspvh. Kon Čno je moral v ječo, iz katere ga je reš-la vele-dučnost presvit'ega česa/ja. Na vse ponudbe slovenske ja>n;stl za spravo z Nemci ni bilo nobenega dmeva. Nemški nacijonalci so upali, da je ne bo treba, ker koroških Slovencev ne bo več dolgo. Ob; ojeni smo I ili. da delimo usodo Gosposveškega poljS, kjer so naši slovenski pradedje \ red 500 leti še v stoliće vali s^oje kneze v slovenskem jeziku sedaj pa e tam skoro že popolnoma zamrla slovenska g -vori.a. Nemškonaci nalna polit ka si tudi v državnem zboru ni upala priznati tega kar je uganjala doma na Koroškem s Slovenci. Zato je p -slanec Dobernig na Dunaju v bornici svoj čas dejstva, ki jih je šlbal p slanec Grafena er, imenoval bajke. Računal je pri tem, da takih dejstev nihče ne bo verjel, ker so v ure]emh razmerah res neverjetna, nezaslišana. Dobernlg Je na Dunaju izk ajtal, doma pa se je nadaljevala politika neverjetnih drjstev. Koroški Slovenci so bili pred vojno od nemškonacionalne in vladne polit ke na smri obsojeni. Sedaj pa nastopa v državnem zberu zopet nemški nacionalec poslanec Marckhl in trdi: Že pted vojno se je uganjala s frazo o „tlačenih narodih14 frivolna igra. T-da po vojni — te vere nam nihče ne vzame — čaka ves slovenski narod leoša b o d oč no s t, in tudi koro- Mran u. »fcDINOM* Stev. 2119. V Trstu, dne 30. Julija 1917. IVA S'ovenci ustanejo kot polmrliči iz naro- j čine groblje in začno dihati zrak zlate na- j rodne Svobode in samostojnosti. ilazne politične vesti. Slučaj Maksa Hardena. Znani nemški publicist Maks H? rdeti je v svojem listu' »Zukunit« ojstro kritiziral nemško dr- ■ žavno vlaio. odrekajoč jej vsako izpre-| vidnost in očitajoč jej nacijonalistično; enostranost in tesnosrčriost. In nemška vlada se ie maščevala nad njim. V isti hip, ko ie razglasila svoj namen za uvedbo splošne in enake volilne pravice v pruski deželni zbor m ko so se optimistične duše v Nemčiji nadejale parlamentariziranja vlade, uveliavlicnja ljudske volje, torej tuM večc svobode, je vlada prepovedala »Zukunit« za čas vojne in je Hardena, njega. ki se je boril za mir na podlagi sprave in sporazuma, poklicala v vojake za službo — pisarja. In vsi šovemstični listi so padli po njem kot lačni psi na mastno kost. Posebno so mu očitali nedoslednost in brezznačajnost, ker je izpremenil svoje nazore. Začetkom vojne da je pisal precej vojevito, sedaj pa da se poteza za mir na podlagi mirnega sporazuma. Proti tej gonji je nastopil Bruno Goetz v nekem članku v »Neue Ziircher Zeitung« z izvajanji. ki kolikor toliko veljajo torti za naše ljudi in naše razmere. Nič slabega da ni, če kdo izpreminja svoje nazore, cim Je'videl, da so bili prejšnji krivi. Ne le, da taka izprememba ne more biti v podlago za očitanja, marveč je to hvalevreden, pošten, nravstven čin. Le da mnogi nimajo toliko poguma, da bi javno izpovedali: motil sem se, nisem imel prav. Tudi večina nemških posateljev nosi v svojih prsih dvojne idejale: pacificistične in imperialistične — eden in isti pisatelj piše deloma socijalistično, deloma vojevito. Je socijalistov. ki so razkrili svoje ncmštvo, in je generalov, ki so začutili v sebi srce za delavno ljudstvo. Ali, kakor rečeno, vsi ti nimalo poguma — iskrenosti. Makso Iiarden pa je oJkrito izpovedal iznre-ir:mbo svojega naziranja. Zato mu Bruno Goetz piše hvalo na taki odločnosti in neustrašljivosti. Goetz pa naglaša tudi, da slučaj Hardenov ni samo oseben, marveč postaja splošen! Pomemben ni samo za nemško, marveč tudi za evropsko javnost. Je velikega političnega pomena za svobodnosten razvoj. V Nemčiji razglašajo uresničenje svobodnih zahtev, v isti čas pa zabraniujejo svobodno izraža' ic svojega mnenja pisatelju, ki nastopa kot glasnik teh zahtev ljudstva! Kaka ču na luč — vsklika Gotz — pada s tem ra novo * demokratiziranje«! Tisoči pisateljskih prorokov narodnega hujskanja smejo svojo stvar zastopati na odprtem semnju, ter so v svojih uredniških sobah varni prcJ — strelskimi jarki in civilno vojno službo! Gorje pa njemu, ki se ie izpremenil in gc\ ori za spravljivost, mir in svobf Jol Postavljen ic na stran tistih, ki so «;d nekdaj smatrani za »nevarne« ljudi. Maše mu u-ta potom cKilne vojne službe! Zato prote s tuje G5tz v imenu svo-1 e. vesti in miru med narodi proti nasilju, izvršenem na Hardenu. Vsklika: Taka se nam ka-/e nova nemška svoboda v resnici! Slučaj Hardenov je simbol. Pojliroie o ženlfuf. - Žensko narodna nezavednost. Ponede' kova „Edinost" je priobčila vele-va7cn članek o „ženitvi in ženski n rodni nezavedno tia, ki ni ničmanj zanimiv p > svojem jedru, kakor je po svojem naslovu. R. vno radi teca si dodajem par besed! Z nj mi pa nikakor ne mislim dregati v do pisnikn zaroči n egovega mišljenja, pač pa ga le opozoriti, da utegne neka majhna netočnost ali nepravilnost v njem — vse one. ki jim pritiče - rajši oddaljiti, r e^o zbližati s ciljem, ki pa Je dopisnik v svojem rodo-Iju ju imel pred očrni. To „pribito" netočnost, ki si jo osmelim odtrgati vanja prične in k^~ča v stavku: Prib ti moram odločno, ua so možakarji od slovenskega kmeta do inte-ligenta v tem ozru značajnejši od žtnsk! Mislim, da se v tem zelo var te, g. do, i-snik, s^j jih je cela kopa, ki so v r^vno tem oziru ravno na protno! To si vam usojam zatrjati nt glede ra to, da ne g jim prav niči manj gnjeva — nego vi — za vse ženske, ki se cmo/ijo s ti jcem, in ki gotovo pose duj^m prec< jšno nKro prezira in zanič vanja za take, ki se vd jajo tujerodcu, kajti njihovega postopanja mi v res ici ne oprav tuje nikt.k izgovor: n.1 neprebavljiva zaljubljenost, ne žgoča ljubezen. Navzlic t-, mu pa vendar jemljem te reve v cbrambo, oočim mi sličnih mošk h, ki dospo na to stoi in;o, ne more prav nič opravičiti fer jili smatn m za nepreklicne grešnike in glavne krivce. Prepričanj j sem namreč, da ne dovaja ženske v njen ženitveni položaj !e na oJna mlačnost in nezavednos^ pač pa takozvane dušne in telesne okoliščine: tiho hrepenenje po zakonskem življen u, zdvajanje pred grozečo ji osamelost^o, ali — ker že n so vse Marijine hčere — strah p ed večnim devištvom.... Dok er ne pride doba, da bod > ženske za a a!e vasovat in p ep vat pod< knice izvoljencem svojega srca, do e laf bodo pač vedno e moški i te'ektua Ini provzroMtelji one nečuvene spo-ab.iosti, da se slovensko'dekle poroča z lta''janora, Nemcem. Madžarom. Zaiibog pa ne store t« ga le dekleta, ki nimajo smisla za narodnost in niti pojma o rodoljubju, marveč celo taka, ki so cel ► ] vrsto let zah ijala na slovenske prireditve, i na slovenska plesišča ter bile s trob 'jnimi znaki p-epasane društvenice. Da, do skrajnosti potrpežlj^e so morda mar sika ere zavrnile tujčevo ponudbo ter se udeleževale krotvo in pohlevn » narodnih prire itev, izle tov in \estlic. A moški ? Dasi pride najmanj desetero sloven-kih deklet na enega saine-<*a. ostaiaio raiši kom >dni samci. ali oa se p-»ženijo z Nenb ni, Ital'jan^cani in Furlan-kami. Slovenka jim je premalo lepa ali pr u-b^žna, premalo elegantna ali premalo koke-tna. preresna in premalo temperairenta i. t. d. in tako pravzaprav ni p'av nič čudnega, ako one, ki niso dovo'j jake, da bi na račun narodne zavednosti prenašale samostojno svojo neplodno samotarnost, ter ne čutijo v sebi sposrbnosti, samozataje vanja in žrtvovanj«, da bi prenašale tja do groba svoje dušno in telesno stradanje brez najmanjšega užitka, take se pač naveličajo vsega in se s porogljivim zm:garanjem ram oklenejo prvega ki jih zaželi, ne zmene se več ne za lastno narodnost, ne za njegovo mišljenje, *načaj in veroizpoved! Poročene s tujcem pa postopajo z otroki, kakor se j m zdi, da jim nekako narekuje že državni zakon: vzgojijo jih v očetovem duhu in po njegovem nazi anju. Baš nasprotno je — razen peSOce pre-čaitnih izjem — pri moških v tem oziru I Oni, ki sinejo poljubno izbirati in voliti, oni, ki imajo vso velevlast v rokah, postanejo, poročeni z Italijanko, Nemko ali Madžarko, v par let h očetje najzagrizenejšDi italijanašev, nemčurjev in madžaronov. V takih družin-h ukazuje le žena, le ona udarja takt ob va m pri vzgoji; mol Slovenec ne sme niti ziniti in visi na njeni niti liki papirnat pajaco. Uanek, ki ga je priobčil dopisnik v pon-deljkovi „Edinosti", je potemtakem zagledal luč sveti tik pred dvanajsto uro. Dobrodošel bodi vsaki in vsakemu, ki ni še stopil pred oltar, vendar pa sodbo in pravico z ozirom na kremenitost in krhkost značaja ^repuščaj-mo, komur gre! Mislim, da je več že sk, ki vsled lastne neomajne značajnosti — in rajši nego da bi se vdale tuj u - ostajajo osamele device, nego je moških, ki bi ostali samci le, ker irso marali tujk. Žensko, ki se je omožila, s tujerodcem, je po večini prisilila le kakršnak lisibidi potre ba. in gotovo je le pri malo njih igral po-membiK> ulogo značaj. Vso pikrost poro^lji-*ost in p-milovanje zasluži t« rej gotovo le m <šk', ki < sličnim činom p kazal vso krhkost in p vost značaja, kajti pri n em zarr.ore ife, ai važno ulogo le materi aln » po-t eba in nkaka druga .... Le moški naj bi torej, preden se poročajo — temeliito preu d..rj li in pomislih, da bo pri vzgoji. lasTne dece imela njegova žena na več po' ter si zategadelj prisvajala večjih delžn- ti i pravic. Kajti dasi ni ravno potrebno, ^a premišlja žena o politiki, je vendar prekoriš n >, da po^na glavne poteze, ki podčrtajo njeno narodnost in njeno govorico, saj je tudi res pfi temeljevanju vzgoe najznamenitejši čini-teli. Prav zato ni vseeno, kakšno ženo ei mož izbere! — Z vsem, kar sem zabelež la, pravzaprav ni*em namerava'a braniti značaja žensk ter ga postavljati v ospredje, kajti po mojem mnenju ni značaj pri ženski nič manj dragocen, nego njena spolna poštenost. Po v dar iti sem le hotela, da zagazi nad po ovico Slovenk v tujčevo na očje le zbog premajhnega zanimanja zanje od stiani Slovencev. Ako pa si bodo gospodje moški postavili za tezo svoje življenske naloge trden sklep, da bodi njihova soproga le Slovenka ali Siovanka, j h bo le peščica nj h zdrsnila na krivo stezo. Le od Slovencev moških je odvisno, kakšni narodnosti bo pripadal njihov za od; od njih sa nih je odvisno, v kakšne roke pade deca slovenskih deklet! St pančičeva. Člani jiiSoslceansKejj kluba". Mislimo, da ustrežerno našlrn čitateljem, če objavimo v naslednjem imena članov Jugoslovanskega kluba z volilni okraji, katere zastopajo v državnem zboru. 1. Slovenci. 1. Dr. Benkovič Ivan, odvetnik in deželni poslanec v Celju; zastopa 29. štajerski volilni okraj Brežice - Sevnica -Laško. 2. Brenčič Miha, veleposestnik v Ptujski okolici, zastopa 26. štajerski volilni okraj Ptuj-Ormož. 3. Demšar Frančišek, posestnik in trgovec z lesom v Cešnjici pri Železnikih na Kranjskem, zastopa .4. volilni okraj Kranj - Okolja Loka. 4. Fon Josip, c. kr. deželncsolni svetnik v Gorici, zastopa 2. volilni okraj Gorica (brez mesta). 5. Dr, Gregorin Gustav, odvetnik v Tr-^tu, zastopa volilni okraj Ajdovščina-Ko-men-Sežana. (Ne izvršuje letos niaii iata, ker je v tujini. Po novein poslovniku je že bil pozvan, da se mora tekom 30 dni oglasiti, sicer izgubi mandat. Z odločitvijo sej ie ta rok podaljšan.) 0. Gostinčar Josip, podu radnik »Zadružne Zveze« v Ljubljani; 6. kranjski volilni okraj Cirknica - M rij a - Logatec -Vrhnika. 7. Dr. Gregorčič Anton, deželni olborni k in profesor bogoslovja v Gorici, zastopa 6. volilni okraj goriški Bovec - Kobarid - Tolmin - Cerkno - Kanal. 8. H! tunik Janez, župnik in deželni poslanec v Trebnjem na Dolenjskem, zastopa 9. krarrski volilni okraj Krško - Kostanjevica - Mokronog - Trebnje. 9. Jaklič Franc, nadučitelj na Dobrepo-liu. zastopa 10. kranjski volilni okraj: Velike Lašče - Ribnica - Žužemberk in ob-jine Banja Loka, Fara, Osivnica v Kočevskem okraju. 10. Dr. Jankovič Franc, okrožni zdravnik, deželnega glavarja namestnik, zastopa 2b. štajerski volilni okraj Rogatec -bmaije. 11. Jarc Evgen. c. kr. profesor, deželni odbornik v Ljubljani, zastopa 11. volilni okraj Metlika - Novomesto - Črnomelj. 12. Dr. Korošec Anton, prof. bogoslovja, urednik, deželni poslanec v Mariboru, zastopa 27. vol. okraj Celje. 13. Dr. Krek Ivan, profesor bogoslovja in Oež. poslanec v Ljubljani, zastopa 5. volilni okraj Brdo -» Kamnik. 14. Pišek Fraac, posestnik in deželni Doslanec v Grehovcu uri Mariboru, zasto- pa 25. volilni okraj štajerski Maribor (desni breg Drave) - Slovenska Btstrica-Kcrjice. 15. Vit. Pogačnik Josip, dež. poslanec in posestnik v Podnartu na Gorenjskem, podpredsednik poslanske zbornice, c. in kr. polkovnik, zastopa 3. kranjski volilrr okraj Radovljica - Kranjska Gora - Tržič. 16. Dr. Pogačnik Lovro, odvetnik v Trnovem, c. in kr. nad poročnik, zastopa 7. kranjski vol. Okraj Postojma-Senožeče-Ilirska Bistrica - Vipava - Lož. 17. Dr. Ravnihar Vlatfnrir, ctfivetmk v Ljubljani, zastopa 1. volilni okraj mesto Ljubljana. 18. Roikar Ivan, posestnik in deželni poslanec v Št. Jitrm v Slovenskih Gor čah, zastopa 24. vol. okraj Maribor (levi breg Drave), St. Lenart, Ljutomer. Gor. Radgona. 19. Dr. RyMF Otok ar, odvettrik v Trstu, c. In kr. nadporočaik, zastopa 5. voiitoii okraj tržaški (okolica). 20. Dr. Šusteriič Ivan, deželni glasvar vojvodine Kranjske, odvetnik itd. v Ljubljani, zastopa 2. volilni okraj okolica Ljubljana. 21. Dr. VerstovSek Kard, c. kr. profesor v Mariboru, zastopa 30. volilni okraj bo-štanj - Slovenji Gradec - Gornfi Grad. 22. Gratenauer Frančišek. Ta maniiat je sporen. — Starostni predsednik je proglasil'v otvoritveni seji 30. maja, da ie ta mandat izpraznjen. — Imunitetni odsek poslanske zbornice je soglasno sklenil, ta mandat proglasiti še vedno veljavnim. Poročilo odsekovo za zbornico v tem smislu je že pripravljeno in tiskano. — Zakulisni odgovori so toliki, da bo treba najbrže ta mandat šele z novo volitvijo pridobiti. 2. Hrvatie. 23. Biankini Jurij, ctežehii poslanec, glavni urednik »Narodnega Lista«, duhovnik z Zadru, zastopa 10. vol. okraj dalmatinski Dubrovnik - Kurčula - Ston. 24. Dr. Dubilić Ante. c. kr. deželnosod-ni svetnik v Šibeniku, deželni poslanec, zastopa 3. dalmat. volilni okraj šibeniški. 25. Dr. Čingrija Melko, odvetnik in mestni župan v Dubrovniku, zastopa 9. vol. okraj Makarska - Vrhgorac - Metković. 26. Dr. Ivčevič Vincenc, bivši odvetnik v Zadru, predsefh ik deželnega zbora, zastopa 4. voL okraj Drniš - Trogir in občino Tromina v sodnem okraju Knin. 27. Dr. Lsginia Matko, odvetnik v Puli, namestnik deželnega glavarja, zastopa 5. volilni okraj istrski Pazin - Buzet -Labin j in krajna občina Barbana v sodnem okraju Vodnjan. 28. Peric Josip Virgil, sem. profesor, Častni kanonik, deželni poslanec v Zadru, zastopa 7. volilni okraj Imotski -Omišalj. 29. Dr. Prodan Ive, duhovnik in UTednik v ZaJru, zastopa 1. volilni okraj dalmatinski Rab - Palj - Zadar. 30. Dr. Sesardić Ante, odvetniški kandidat, c. in kr. nadporočnik, Sinj v Dalmaciji, zastopa 5. vol. okraj Sinj - Vrlika. 31. Dr. Sniodlaka Josip, odvetnik v Splitu, zastopa 6. vol. ukiaj Split. 32. Spinčič Vjekoflav, profesor v pok., deželni poslanec, zastoja 6. istrski volil v okraj Volosk o - Cr es -Krk in sodni okraj Lošinj. 33. Dr. Tresić-Pavlčić, pisatelj, zastopa 8. dalmatinski volilni ekraj Hvar - Vis -Brač - (Starigrari). 3. Sr^I. ~ ~ 34. Dr. Baljak Dušan, odvetnik v Zadru, zastopa 2. volilni okraj dalmatinski Benkovac - Kistanie - Obrovac in krajno občino Knin. 35. Dr. Vukotić Božrdar, odvetnik v Kotaru, zastopa 11. vol. okraj Kotor - Perast-Budova - Arovi.__ ADrevizaciiske stvari. Razdeljevanje izkaznic za kavno zmes. Danes, v poneJeljek, 30. t. m., se prično razdeljevati izkaznice za kavno zmes, veljavne za čas od 4. avgusta do 29. septembra t. 1. Izkaznice se bodo tekom uradnih ur dobivale v prostorih krušnih komisij proti izkazu z izkaznico za živila in sicer od jutri, 30. t. m., dalje do vštete sobote, 4. avgusta t. 1. * ♦ • GOVEJE MESO. Jutri, v torek, 31. t. m., se bo vršilo prilia-nje razdeljevanje govedine proii izkaznici za živila in proti izročitvi izkaznic št. 4 za govedino, brez ozira na serijo. Na vsako izkaznico št. 4 se bo moglo dobiti Vs kg mesa. — Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Sinigaglia, Barkovlje 41, Bin, Rojan 9, Dapretto, ul. Boccaccio 6, Pellis, ul. Ce-cialia de Rittmeyer 9, Cavallieri. ul. Poste 3, Gatznig, ul. S. Spiridione 7, Visinti-ni, ul. Cavana 22, Perlatti, ul. Sanita 9, Rivolt, ul. Massimiliana b. Fabbro, ul. S. Vito 7, Zadnik, ul. Piazza Giambatista Vic o, Benedettich, ul. S. Sebastiano 3, Levi, ul. Beccherie 6. Polacco, ul. Bec-cherie 47 (samo za Žide), Kustan, Piazza Legna 8, Pasqualini, ul. Marije Terezije 41, Pinter, ul. Farneto 9, Lenarduzzi, ul. Amalia 23, Poili, ul. Ac.uedotto 15, Pan-goni, ul. Giulia 18, Rodella, ul. Giulia 1, Malusa. ul. Giuseppe Parini 11, Periatti. ul. Barriera vecchia 4, Depace, ul. Bar-riera vecchia 26, Polli, ul. Istituto 38, Ta-pazzin, ul. Setteiontane 24, Cooperative Operaie. ul. Settefontane, Rizzian, ul. deli* Istria 1, Cau. ul. S. Marco 34, Rocco, ul. S. Marco 2, Godina, Skedenj 50, Gatznig, Skedenj 138. CENA: Prednji deli s priklado po K 672 kg, zadnji deli s priklado in drobnina po K 7f84 kg. Smrtna kosa. Umrl je včeraj v tukajšnji bolnišnici g. Josip Dobgna, c. in kr. finančni nadpaznik v Trstu. Zapustil je vdovo in dva sinova. Naše iskreno sožalje. Izgubljeno. Sinoči ob odhodu tramvaja na Lesnem trgu ob 9 in pol izgubil je nekdo listnico z vsoto denarja in važnimi dokumenti, posebno vojaškimi, ki nimajo za najditelja nobene veljave. Najditelj naj si pridrži denar in listnico, le dokumente naj vrne ali pošlje v uredništvo »Edinosti«. Dobi posebno nagrado. Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je pod obstoječimi pogoji dovoljen tudi na vojnopoštni urad 318, ustavljen pa na voj-nopoštni urad 618. Mestna zastavljalnica. V torek, 31. t. m., se bodo od 9'/2 ^op. do 1 pop. in od 3M> do 6 pop. prodajale na dražbi dragocenosti, zastavljene meseca septembra leta 1915. na rdeče listke serije 138 in sicer od št. 10.501 do št 13.500. Gospodarstvo. Konserviranje sadja. (Konec.) Drobno sadje je sušiti celo; »debelejše: hruške, jabolka in breskve, olirpljene ali neolupljene, je zrezati na krhlje ali obročke. Olupijeno sušje je slastnejše. Da jabolčni krhlji ne zarujave, se jih reže v l/2% solno raztopino, kjer se jih pusti okoli 20 minut, in potem se jih takoj da sušiti. Pri sušenju naj bodo peči in posode odprte zaradi izhlapevanja. Krhlje ali obročke je sušiti, dodeler ne zadobć nekake usnjate podobe. V zadnjem časti je zaradi pomanjkanja hrane in zlasti masti najvaižnejši saJni izdelek marmelada. To narediš iz vsakega, zrelega in nezrelega sadja, pitanega in divjega jagodičja in zmešano z nadomestki (peso, korenjem in bučo). Sadje in nadomestki se čisto operejo; kar je gnjilega in červrvega se izreze in s»kuha v lastnem soku, ali s prav malim dodatkom voK-e, samo toliko, da se ne prismndi. Kuha se sadje posebe in nadomestke posebe. Med kuhanjem treba seveda mešati. Ko je kuhano (razpušeeno), se precedi, ako je ravno potreba, skozi sito, n. pr. v slučaju, ako so notri sadne kosčice ali pri jabol-kah notranje sadne luskine. Se.'-aj se zmeša sadno snov s kuhanimi (popolnoma raz-puščenimi) nadomestki in se kuha med pogostim mešanjem do primerne, še ma-zave gostote. Preveč kuhana marmelada zgubi na vonjavi, okusu in barvi. Ko se ohladi, zamešamo vanjo na vsak liter (ozir. kg) po 1 gram bencojevcga na-trona, napoTnimo kupice, lor.ee ali steklenice in zavež mo s pergamentu im papirjem, ki smo ga ravnokar oprali v lahki raztopini 1% bencojevega natrona. Namesto dodatka bencojevega natrona, se zavezane posode sterilizirajo, t. j. postavi se jih v prostoren kotel ali kozico za Vz ure pokonci v vok'o, da se grla nad vodo, in se greje V2 ure v 90° C.; da posode ne popokajo, posebno steklene., založi dno kotla ali kozice s slamo. Sterili-ziranje namreč zamori vse kali škodljivih trosov, ki se nahajajo v posodi. Ako je izdelek premalo sladek, se doda sladkorja pred vporabo po okusu in zalogu Ker pa niso vse sadje in nadomestki hkfatu zreli, ali pa iSi ni mogoče dobiti, napravlja se takozvane polovičarske marmelade sproti iz vsakega sadja in jagodičja posebe, in se jih, ko 'Joba izdelovanja mine, v pozni jeseni zmeša. Za pravo trdo ukuhano omako brez sladkorja je jemati izključno samo zrelo sadje in sicer samo jabolka, hruške, kutne, češplje, slive in marelice, vsaka za-se, ali pa pomešano. Cisto oprane hruške in jabolka se zreže na krhlje; koščičasto sadje se pa razkroji in odstrani koščice in postavi v emaljirano čisto posodo na ogenj. Ko je skuhano do razmehčanja, s j precedi na sito in potem se ob vednem mešanju kuha ualie UJiko čaša, dokler se od kuhavnice več ne vleče. Še gorko napolni v segrete posode in zavezi, kakor je rečeno pri marmeladi. Ker ima omaka le malo Vode v sebi, se ne pek v ar j a in zraven jo še varuje trda skorja, ki se naredi na površju. Neukuhane soke se pripravlja navadno samo iz grozdja, hrušk in jabolk. Zrnasti se surovo, precedi skozi snažno krpo ter napolni v steklenice. Lahko se z malim dodatkom vo 'e tudi prej skuha in potem precedi. Napolnjene in zamašene steklenice treba sterilizirati ure v 80° C gorki vodi. Ako se kasneje zapazi, da se sok blodi, postavi se steklenice pokonci, da se gošča na dno vsede in se Čisto tekočino pretoči v druge steklenice, gošča se pa porabi za marmelado. Na novo napolnjene steklcnice treba tudi sterilizira*!. Nirnesto steriliziranja se doda 1 gram bencojevega natrana na liter soka. Sladke soke, katere smo dcsihdob kuhali iz malinj, ivanovega groizdiča, 1-rs-mulja, jagod in tudi iz robidenc z dodatkom 'SA — 1 kg sladkorja na vsak liter soka, treba lotos, kakor običajno, surov sok precediti in potem kuliaii brez sladkorja Yz ure ter napolniti v steklenico, katere treba sterilizirati, ali pa eodati po 1 g. benc. natrona, da se ne skvari, oziroma da ne zavre in steklenice razžene. Ako bo kasneje sla^Kor dobiti, se še enkrat prekuha in speni. Vkuhanje sadja v sopari tudi brez sladkorja se da vporabiti samo pri marelicah, breskvah, slivah, češpliah, grozdju in jagodah. Popolnoma zrelo sadje se uloži trio v supice, dobro pokrije s perg. papirjem in zaveže ter pol ure sterilizira. Ćešplj'am, slivam in marelicam se prej odstranijo koščice. Pred vporabo se pozneje skuha v sladkorju v kompot, kot izboren dodatek k moćnatrm jedem. Vse konserve je hraniti v hladnih in zračnih kleteh ter jih Je treba od časa do časa pregledati, ne pa odkrivati, ako so v stekleni posodi. Kjer se zapazi vrenje ali plesen, treba jih porabiti, ali pa ponovno sterilizirati. Kovinske posode niso za kuhanje sadnih izdelkov, ker se sadna kislina spotfi s ko-vinot ako ni emajlirana. Jos. fttr. -I V lit- z. rui žalosti n:«&iuiuja t>o v> era poroiluikoni, prijatelieirfln znancem tužno vest, daje naš n«-po'abai in ljublje i soprog, oče, zet in svak, c. kr. finančni nadpaznik danes, dne 29. ju'ija, ob 7's /ve er, v 4S letu svoje starost, po kra ki in mu ni bole n mirno zaspa v Gos o lu. Pogreb blagega, p k -jnika ko bo vršil v torek, ob 3 popoldne, iz mes ne bul-n šnice T ST, dne 29 julija 1917. Josipina, soproga. Vladimir in Danilo, sinova. mu OGLASI d I PD (□□I se računajo po 4 Btot - ~§J" 3 j iJai-lnO usbaaa b«>od. bo raca- • f^-^h ' najo 6uk-.t — Najmanjši « «j—.j : priBtojbiaa tn*a 40 «otmlc. ^LJlJj 1 prazne sode ke in m jhne. 1 iica l Forni 22 P-1 e*c 12"»:t Ktl{/i(T ! " ---- vsiLke vr^te k puje Jakob Msri^on. 1 bUuijL >oi i ario 21 i pri mestni bol' iinici) 1 Proda ■m sedl»r-iko orodje, burve. ko.es. itd, lil Trsi, Vi« dell Olmo 6, Gras i. 12-0 Kllplljčni cunje'fv kriva! • st*re -ey1l".- vrv,» Gras - i. in prep « ge T m t, Via d» 11'^ln o sti A 5 Sotfe železne h-snue, olje\e, pet olieve teknično kupuje Kur»", Settefontane 1. ZDRAVNIK M. Dr, Karo! Psnlčlč stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Drehcrjeve pivovarne) In ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za. notranje, nervozne in otrzfUe bo- ( sni (blizu cerKve sv. Aniona novega.) ZOSOZORAV^IK Dr. J. Č&miiak v Trstu, ul. Poste vscch q 12, vogal ulice delža Pos e. Izdiranje zodoi/ brez :•: bolečine. s-: :«: Plombiranje. :: UNETNi ZOdJS jaDRSkNSK šknm Trstf 0!a Cassa di Rlsparmlo ftw. 5 (Lnstno poslopje) Kapital Ni rezerva K 13,200 000__ Fllijalke: Dunaj Tegcthofstr sse 7 9. D«:brovnik, Kotor, Ljubljanu, Metković, Opai ja, Split, Šibenik, Zara. + Vloge na knjižice 312Cq na '^nliiici od dneva vloge do dneva vzdiha. Rentni davek plačuje banka svojega. Ob -.s, vanje vlog na tekočem in žiroraćunu po d jgovoru. Ak edi ivi će