Posamezna številka 1 K.
Sk 279.
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljiilillani, v M, fine i ileceraDra tm.
Leto HM
• SLOVENEC« velja m polti u vse strani Jugoslavije In v Ljubljani: M celo leto napraj. fc 180'--m Ml leta „ .. h 8j'— n četrt leta * .. m 45'~ n en mesec „ •. „ 15*—
Sa taesoastvo celoletno K 240
ce Sobotna Izdaja: e
Za oelo leto.....K 30*—
m taosemstvo • • ■ , m 33 —
gsssa laneratl: Mam Knoatolpne petltvrsta (M ms sirote ta 3 mm visoka tU
prostor) m enkrat . . . po K poslane Itd. . . p« K Ow
Pri »odjem narottia pop—C
Rajmaa|il oglas iS/t mm KU,
Isbaja fsak dan ItvsoariH p*» neJeljek in lan po prtsaU^ cb 5. uri šjatrai.
|W Oretelštro jo v Kopltsrjert allcl Itev. 6/ia Rokopisi se ne vračajo; aelrankirans plsmr. se ne sprejemajo. Uredn. telet. it v. 50, opreva. itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
. ivi je v Kooitsrlev! al. 6. — Rečna potttne hrta.
tj<iM|aagke št. e« <uročalao In it 349 se oglase,
avatr. tn 6eS«e 24.7»?, »ar. 23.511, bosn.-btro. 7583.
Na praui poti.
(K proslavi »dijaškega dne« 8. dec. 1920.)
Mišljenje današnjega zrevolucijoni-ranega sveta koleba iz ekstrema v eks-trem. Zdi se, da so padle vse one številne opore, ki bi žamogle dati posamezniku kakor tudi družbi ono duševno ravnovesje, ki je nujno potrebno za pravo stvarno spoznanje človeškega smotra, za ptavo uravnavo človeške volje v smotreno smer, Človeška družba poka v temeljih pod silnimi udarci elementarne socialno-politične svetovne revolucije, čez noč vstajajo novi preroki -geniji in čez noč zopet izginjajo, ideja za idejo vstaja pred preplašenimi obrazi človeštva, ena drzneiša in smelejša od druge, zmeda pa se noče umiriti, dan na dan postaja večja, neprenehoma se množe nezadovoljne ljudske mase, neprestano se pojavljajo novi silni potresni sunki, od ure do ure se množe obupni klici potapljajočih se, pesimizem raste na obzorju kot strašen orjak, še malo in obup nad človeško družbo bo popoln.
En sam krik odmeva danes po svetp.: Kdo je kriv? Križaj ga! In človeštvo sodi in križa — samo sebe. Povsodi išče krivcev in povzročiteljev sedanjega socialnega z)la, svoje krivde pane vidi. Moderni svet je zavrgel |3oga in njegovo postavo. Mrtva tvar mu je nad dušo, ki jo zanika. Zavrgel je Ljubezen in »-odi! sovraštvo, sebičnost, izkoriščanje. Posameznika je potvaril in ponižal, od celote pa zahteva krščanskih vzorov. Kaka nesmisel! Slabi udje, zanič organizem, izrojena človeška družba, ki bo uničila prej ali slej vse svoje kulturne prvine in sama sebe. Zato sc kaos množi, zato ta vsesplošna ncstalnost, zato kolebanje, zato ta grozni strah pred popolnim zlemom človeštva!
Kje je Mesija, ki bo dvignil svojo mogočno roko in potegnil človeštvo iz močvirja, kj bo vrgel svitlo luč v črno temo zmedenih pojmov? TaMesijajevnas samih. Zakaj prenovitev človeške družbe je prenovitev posameznikov. Poedinci so odpadli od Boga in njegove postave, poedinci morajo spoznali svojo zmoto, poedinci se morajo vrniti spet k Njemu in z Njegovo milostjo in pomočjo k praktičnemu krščanstvu! Le na ta način bo prišla družba znova do spoznanja, da. je načelo: Iz Boga, za Boga, k Bogu — edina rešilna bilka, edini dej, ki je v stanu, ustvariti duhovno in mateiijalno ravnovesje v človeški družbi, kjer ne bo razrednih bojev in medsebojnega, klanja, marveč splošna za-dovoljnost in obči blagor ter za končnim smotrom stremeče medsebojno delo.
Jugoslovansko katoliško dijaštvo se je zavedlo tega neoporečnega dejstva. ,Ono, ki je v blatnih strelskih jarkih, kjer
so drugi končnoveljavno omahnili na levo, doživeli višjo resnico samo v sebi, sc smatra v najvišji meri. poklicano, da potom popolne preroditve samega sebe prenovi materialistični svet in ga popelje cilju, pravzoru nasproti. Zato je sklenilo ob priliki prvega orlovskega tabora v Mariboru, proslaviti praznik Brezmadežnega spočetja kot dijaški dan in na njem zbrati vse svoje notranje sile za prenovitev posameznikov in družbe.
V čas;h, ko slavi svobodomiselstvo i zinago svojega razdiralnega dela. v času, ko gre religija, predvsem katoliška, nasproti velikim viharjem, je ta očitna izpoved jugoslovanskega katol. dijaštva velikega pomena. Nasilje na eni bo roddo vztrajnost, požrtvovalnost in junaštvo na drug: strani.
Dr. A. Mahnič, ki se posdavlja od tega življenja, ki je prvi udaril po svobodomi-selstvu v Sloveniji, ni mogel doživeti lepše 70 letnice, kot jo doživlja danes: Svet se definitino cepi na levo in desno. Kar jc bi-! lo sredi, je' padlo. Na eni strani armada protiverskega, na drugi neustrašene čete j katoliškega radikalizma. Sara je napovedal ; ta čas, sam je prerokoval tako notranji ' razvoj. In danes gredo njegove besede v klasle. Kclo bo zmagal? Mahnič, mi in katoliški svet ve, kdo; treba je le neustrašenega poguma in vztrajnega dela.
Dr. Krek, naš oče, kliče iz groba: Niso vsi mrtvi, ki so pokopani: duha ne boste ubili, o bratje! On, ki jc prvi započel praktično krščansko delo za ljudstvo, bi bil danes neizmerno vesel, zakaj množe se vrste, ki propoveduiejo samozatajo in rastejo čete pod mogočnim praporom kršil, socializma.
Pot, ki jo je kreni'o jugoslov. katol. dijaštvo, je prava. Naj vztraja na njej, naj ostane zvesto večno veljavnim nadnaravnim načelom. Mladina je b<!a, ki je vedno verovala v ideale, mladina je, ki veruje danes, mladina je, ki bo no pravem spoznanju prerodila našo dobo in začela novo. Bodimo glasni klicarji te dobe, utirajmo ji pot!
» W	rn	<n	Ttf
irjsi pilKaf.
Ljubljana. 6. dccembra.
Juiri se sestanejo Radičevci v Zagrebu na dvadnevno konferenco, iz njihovih vrst se sliši, da nameravajo skleniti abstinenco v ustavotvorni skupščini in svojo konferenco proglasiti za permanentno, da bi ji na ta način dali neko obliko hrvatskega sabora. Vlada je na to pripravljena. Da bi Radiča odvrnil od te poti, je ministrski predsednik dr. Vesnič uradnim potom obvestil javnost v smislu, da so volitve od 28. novembra bile izvršene v vsej državi kot enotni, nedeljivi celoti in da
morejo na ta način Izvoljeni poslanci vršiti svoje mandate edinole v ustavotvorni skupščini, ki se po zakonu sestane dne 12. t. m. v Belgradu. Vesnič je zagrozil, da. bo vodstvo Radičeve stranke odgovorno poleg izgrednikov, ako bi. se povodom zborovanja seljačke stranke rušil red.
Radičeva stranka je s svojim demago-štvoni priborila 47 mandatov in zato se Radič sedaj čuti gospodarja položaja v Hrvatski. Ako ga ta zavest moči premoti in preslepi, da otvori hrvatsko konsiituanto, bo centralistom storil veliko uslugo. Izgleda, da se demokratje takega Radičevega poizkusa vesele, da bi dobili priložnost za oktroa centralistične ustave.
Ako gie Radičeva skupina v konstituanto, so avtonomislične in federalistične skupine tako močne, da nobena vladna večina ne bo mogla preko njih na dnevni red. Kar pišejo danes demokratski listi, da je dr. Korošec opusti! avtonomistično stališče, je prosto varanje javnosti, kar s stališča demokratskih metod ni nič novega. Demokratje ne nameravajo s tem nič dru-zega, kakor vzbuditi v javnosti mnenje, da ni centralistični ustavni načrt, kakor so ga proli glasovanju dr. Korošca sklenili v ministrskem svetu, nič nevarnega; hkrati bi radi odvalili nekaj svoje centralistične krivde na voditelja SLS. To jc prav neroden poizkus,ko so pred par dnevi celo sami poročali, da je dr. Korošec v ministrskem svetu oddal oddvojeno mišljenje. Tedaj so trobili zmagoslavno v svet, da je dr. Korošec osamljen. Pozabili so pa pridejati, da jc osamljen glede ustavnega načrta samo v — sedanji vladi. Ako bo tud' v konstituanti, ki bo vprašanje ustave rešila, je seveda drugo vprašanje. Slovenska in hrvatska ljudska stranka je šla v volitve z Bunjevci vred z avtonomističnim programom, Hrvatska zajednica in Jugoslovenska muslimanska stranka pa s federalističnim. Tudi Radič je federalist. Hrvatska, Slovenija, Bosna, Dalmacija so se izjavile proti centralizmu. Ne smemo pozabiti, da so šle za SLS. tudi druge stranke v volivno borbo z avtonomističnim programom. Ako 'oi njihovi poslanci sedaj po volitvah ne mislili tako, potem so te stranke volivce varale in njihova dolžnost bi potem bila, da položijo mandate. Žal da volitve v konstituanto niso bile izvršene v prvi vrsti v znamenju državnopravnih programov, ampak predvsem v znamenju razr. boja. Ako bi konstituanta ne bila delazmožna, bi morala vlada razpisati neve volitve z apelom na narod, da se izjavi pri volitvah, je-li za centralistično, avtonomistično ali celo federalistično obliko države. Večina bi bila brez dvoma proti centralizmu.
Ustavni načrt, kakor ga je sprejela vlada, je nesprejemljiv, ker je skrajno centra-
lističen. Državo delj v 35 okrožij, odpravlja pokrajine in pokraiinske vlade. Slovenijo deli na dve okrožji, ljubljansko in mariborsko s Prekmurjem in Medjimurjem. Pokrajinske »skupščine« bi imele približno dejansko kompetenco kakor sedaj občina, n. pr. pospeševanje vseh vrst poljedelstva, dobrodelne zavode, skrb za pokrajinsko strokovno šolstvo, dočim bi spadalo ljudsko šolstvo pod državno kompetenco. Pokrajine bi pa smele ustanavljati — knjižnice, prirejali tečaje, skupščine pa bi se smele celo — posvetovati, da bi njihovi nasveti izginili za večno v zaprašenih arhivih osrednje vlade. Morda bi centralistične stranke nato utegnile narodu raz-jašnjevati, da so napravile avtonomističen ustavni načrt!
Plebiscit ¥ ŠtezJI.
LDU Opo!jc, 2. dec. (Orient.) Breslav-ski škof kardinal Bertram jc 21.novembr duhovnikom v Gornji Šleziji prepovedc udeležbo pri plebiscitu. Zaradi tega so polj slu škofje papežu poslali pismo, kjer pro testirajo proti temu odlok-; in naglašajo, da bi bila vsled tega izvedba plebiscita » rokah nemških duhovnikov, katerih je V Gornji. 1 lezi ji 75%. Odredba škofa Bertra-ma odreka tudi semeniščnikom in večjemu delu duhovnikov udeležbo pri ljudskem glasovanju. Odredba nasprotuje načelu versaillske mirovne negodbe. Dasi se kardinal pri tem sklicuje na posebno pooblastilo, katero je baje dobil od Sv. Očeta, vendar poljski školjc ne morejo verjeti, da bi lo odgovarjalo resnici in intencijam Sv. Siolice. Škofi želijo Cerkvi vse dobro in naglašajo, da je poljski narod vedno vzdrževal prijateljske odnošaje z Vatikanom in poudarjal svojo popolno svobodo. Vsled tega prosijo papeža v imenu pravičnosti, naj svoje apostolsko dostojanstvo porabi v to, da se ta krivica odvrne od poljskega naroda. Pismo so podpisali kardinal Kakov/ski, nadškofa Bilczevvski in Teodorovvicz ter škofi Przczdziecki, Sa-pieha in Fulmen.
LDU Varšava, 2. dec. (Orient.) Odredba breslavskega škofa kardinala Ber-trama je na Poljskem povzročila veliko razburjenje. Včeraj je bilo zaradi tega v deželnem zboru predloženih več interpelacij, ki so se bavilc s to zadevo. Posl. Bu-banovvicz je pozval vlado, naj takoj začno pogajanja s Sveto Stolico. da se Gornja Šlezija odcepi od nemške breslavske škofije in da dobi posebnega apostolskega upravnika, kakor Reka. Posl. Reger je zahteval, naj se poljski poslanik pri Vatikanu Kovvalski odpokliče in naj se apostolskemu nunciju v Varšavi Rottiju vrnejo poverilnice. Minister za zunanje stvari Sa-
Fr. Štele :
XVIII. umefetogtna razstava.
(Konec.)
Sicer pa ni nič tako strašnega na tej razstavi. Razstaviti so: brata Anton in Franc Kralj, Jakac ter dijaka Musič in Skalicky.
Višek razstave pomenita Kralja. Razstavila sta plastične in slikarske umetnino. Središče njihovega oddelka tvori Fran Kraljeva Mati božja iz raznobarvnega kamna. Pri nas smo videli še malo umetniških del, iz kamna mogoče še sploh ne, kjer bi življenje tako elementarno prevevalo materijo kot pri tej Madoni. Madoua zavita v dolg plašč in sivega kanma, na podstavku rdečkaste barve in z istotakini nimbom, glava, roke, dete in noge so iz belega marmorja, kača, na kateri stoji noga, pa črna. Mati. božja je z nežno belo nogo jezno stopila na vrat kače, ki se zvija pod njo. K desnemu ramenu stiska nebogljeno dete Jezusa, kakor v strahu, cla so inu kaj ne zgodi; obraz gleda ostro v daljavo in na nežnem obrazku te žene se boli zrcali kot riše odsev take elementarne jeze iu pri. tem prožetosti važnosti dela, ki ga izvršuje, da J si je težko misliti bolj popolno vizijo apoka- j liplične Brezmadežne. Jezna poteza okoli njenih ust, ki jo je grajal ueki kritik, je ravno |
najlepše na nji. Delo bi zaslužilo, da pride v primeren prostor, kjor bo moglo priti do veljave, ali da ga kupi država za Narodno galerijo, kjer so nam ga ne bo treba sramovati pred tujci.
Omeniti moram še dva lična kipca iz lesa Ant. Kralja: Strast in Madc.no.
Obširno se nam je predstavil Franc Kralj to pot kot ilustrator. In na mah je postal s tem ilustrator, ki mu lahko obetamo še veliko bodočnost. Razstavil je ilustracijo Ii knjigi Franceta Bevka: - Pastirčki pri kresu in plesu«, med drugim pa opozarjamo posebno na »Cvet«, na »Bue, bue«, na »Priprosto ljubezen«, na »Zmagoslavje« in na »Slutnjo« . Odlikuje jih živahna fantazija, humor in sigurnost linije; po večini obstojajo iz samih linij brez senčenj, sem in tje tudi iz kontrastov močnih enostavnih črnih ploskev proti belim; njihov splošni značaj je tak, da bi jih lahko imenovali ludi rafinirane kaligrafične proizvode; človek ima vtis, du jih jc »napisal •izurjen duhovit kaligraf. In to je ravno, bi rekel, poskusni kamen za take vrste dela. Ker kuj je primitivna ilustracija drugo kot igra izurjenega pisca s peresom po ali pred delom z namenom, da okrasi ploskev, ki leži pred njim, ali da izloči j>o napornem clu-ševneni in mehaničnem delu pisanja odvečno napeto energijo, s tem da roka veselo za-igra po papirju, vodena od notranjega ritma in zaključi delo v elegantnih veselih zavojih črt
Enakopravno stopajo tem risbam na sirau majhni reliefi iz mavca, kjer se eleganci in nežnosti linije pridruži še velikopotezna eleganca oblike, lii se uveljavlja pogosto z ogromno silo.
Izmed del Toneta Kralja bi opozoril še na deloma obdelan kos kamna, ki nosi v katalogu ime »Spoznanje ;. Idejo mu je dal bržkone kamen sam, njegova naravna oblika ga je začela mikati, da je izobličil na njem klop-čič nagih teles, ki se zdi, da so i/.rastla iz kamna, da so so rodila ž njim nekje v pra-preteklosti, ko so elementarne sile oblikovale skorjo zemlje in njeno vsebino. Kot da se je kos japonske fantazije, ki tako rada oživlja
v umetniških oblikah slučajne zanimive ali čudne naravne oblike kamnov in dreves, utelešenih v umetniškem hotenju T. Kralja!
Kar se ličo formalnega iu vsebinskega značaja del obeh Kraljev, je jasno, da je Tone učenec svojega brala, vendar pu jih v< a-nes ui težko ločiti. Vzemimo samo . eiija dela: »Strah bodočnosti«; in »V potu svojega obraza«. Jaz bi rekel, da je najsilnejša in ludi najbolj pose1 na stran Tonetovega talenta vizionarnost; siccr se izraža še malo okorno, brez liste neposrednosti, ki odlikuje n. pr. Francetovo M. Božjo ali njegove risbe, a pozna se ji, du je prava, da izvira iz notranje potrebe.
Največ na ti razstavi je razstavil Jakac. O njem je svojo sodbo povedal dr. V. Molu v >Doi» in Svetu« št. 9—10, Prav jc. da je
stopil pred nas s kolektivno razstavo svojih dei, kajti vsaj jaz sem čutil naravnost potrebo, da bi ga bližje spoznal, a reči moram, da bi bil brez škode lahko izločil iz te kolektivne zbirke vsaj dvotretjinsko delo. Mislim, da bi mu bilo celo koristilo, ker bi prišel bolj do veljave kakor v gozdu skic, študij itd. Jakac jo spreten, velikopotezen risar; po svojih sredstvih iu pojmovanju sveta in umetnosti je impresionist, ki pa očividno čuti potrebo, iti preko tega iu se poglobiti. Sanjavo, lirično razpoloženje pokrajino gledane skozi lahko meglo, označuje Jakca kot poela narave.
Njegovo stremljenje po poglobitvi svoje umetnosti se kaže posebno v njegovih linorezih in nekaterih risbah. Prav jo, da se zanima za grafiko, kajti lo je hvaležno polje iu pri nas še popolnoma neobdelano. Svetoval pa bi mu, dn bi segel po kakem hvaležnej-šeni materialu kakor je linoleum. Mogoče po lesu. Linorezi namreč dokazujejo Jakčevo dobro voljo in talent ?.a te vrste umetnost, na drugi strani pa nosijo preočitno na sebi pečat vseh pomanjkljivosti tega materiala. Prvič so tiski z malimi izjemami slabi, pegasti, drugič je umelnik prisiljen slilizirati svojo poteze bolj kot pri kakem drugem materialu, kar vodi pri ilustracijah h »Kurentu«, ki so dobro zaznamovane, do očividnih neokusno-sti; hoto bi unif. iik nikdar no prišel do tako neokusne slilizacije kakor deloma tu.
Pa še v neki drugi smeri se poskuSa Jakac. to jo tista, ki sem jo mislil takrat, ko
pieha je odgovoril, da mu je nuncij Ratti i.agotovil, da ne ve ničesar o tem, da bi Sv. Stolica kardinalu Bertramu podelila kaka posebna pooblastila. Nuncij ne veruje, da bi Vatikan mogel odrediti kaj takega. Poljska vlada je protestirala pri nunciju Rattiju in pri plebiscitni komisiji ter je naročila poslaniku Kovvalskemu v Rimu, naj odločno zahteva razveljavljenje okrožnico kardinala Bertrama, nadalje naj se kardinalu Bertramu odvzame cerkvena ju-risdikcija na glasovalnem ozemlju ter naj se imenuje poseben apostolski upravnik. Zbornica je soglasno sprejela nujnost Du-banowiczeve interpelacije in pozvala vlado, naj potem svojega poslanika pri Vatikanu izposluje, da Sv. Stolica prekliče okrožnico kardinala Bertrama. Posl. dr. Glabinski je od vlade zahteval, naj se odločno zavzame za to, da se prepreči, da bi v Gorenji Šleziji glasovale osebe, ki so sicer tam rojene, ki pa ondi ne prebivajo. Zunanji minister Sapieha je odgovoril, da je načrt, da bi glasovali tudi takozvani emigranti, ki prebivajo zunaj Gornje Šle-zije, kakor n. pr. v Koelnu, le predlog, ki pa potrebuje soglašanja obeh strank. Poljska vlada je izjavila, da z nobenim pogojem ne bo sprejela tega predloga in je ponovno protestirala proti glasovanju teh emigrantov.
LDU Bytom (Beuthen), 2. dec. (Orient). Tukaj je bil sestanek delegatov poljedelskih zvez vse Gornje Šlezije, katerega se je udeležilo 2000 oseb. Sklenili so protestirati 1. proti okrožnici kardinala Bertrama, 2. proti pravici glasovanja, ki se je dovolilo Nemcem, rojenim v Gornji Šleziji, ki pa prebivajo drugod, in 3. poslati poljski vladi v Varšavi in njenemu predsedniku Witosu brzojavko, kjer izjavljajo, da se strinjajo z njima.
I
Amerika in Zveza narodov.
, LDU Pariz, 6. dec. (DunKU) Dopisnik »Liberte« poroča: Potovanje senatorja Cornicka v Evropo ima dvojen namen. Najprej ima Cornick nalogo, se natančno poučiti o željah evropskih velesil in srednjeevropskih držav glede gospodarskega sodelovanja z Združenimi državami. Dalje je njegova misija posvečena zvezi narodov. Harding hoče, predno bo končnoveljavno govoril o svojem stališču, izvedeti, koliko sta Anglija in Francija pripravljeni izpre-meniti v pogodbi v zvezi narodov. Osebno mnenje Hardinga in njegove okolice stremi za tem, da je za vstop Zedinjenih držav v zvezo narodov potrebna vsaj ena izpre-memba: Ukinjenje vseh političnih poslov sveta zveze narodov, znatno zmanjšanje agend tajništva, ki naj opravlja le administrativne posle, zlasti pa opustitev njegovega političnega, gospodarskega in pro-pagandističnega delovanja. Vsi sklepi o pretrganju diplomatičnih stikov, gospodarski blokadi ali skupnem oboroženem nastopanju, naj preidejo od sveta zveze narodov na mednarodno razsodišče.
Annunzio.
LDU Berlin, 6. dec. (DunKU.) »Lokal-anzeiger« javlja iz Lugana: Bonomi je izjavil D'Annunzijevemu zastopniku v Rimu, da je bila blokada proklamirana vsled napačnega tolmačenja ukazov. D'Annunzio je odgovoril na to, da bo regenca Reke za enkrat odstopila od napovedbe vojnega stanja pod pogojem, da italijanska vlada popolnoma razveljavi sovražne Caviglieve ukrepe proti Reki.
LDU Rim, 6. dec. (Brezžično) Kakih 100 senatorjev je poslalo d' Annunziju brzojavko, v kateri mu priporočajo zmernost in ga svare pred prelivanjem bratske krvi.
sem v »Slovencu« zapisal trditev, da bo občinstvu Jakac trši oreh kot Kralja. To je 3mer čistega, absolutnega slikarstva, kakor bi jo mogoče najprimernejše imenovali, ki se kaže v plakatih za Kogojev koncert, v naslovni strani kataloga prireditev (žalibog je tiskarna katalog opremila, kar se da neokusno, in tudi naslovno stran pokvarila, ker ni dala napraviti klišeja za celo stran, kar bi bil predpogoj učinka!) v plakatih za sedanjo razstavo ter Mesesnelovem ex libris. Pravega prehoda od večine njegovih del k ti smeri ni videti, zato ne vem, ali je nastopil to pot res iz notranje potrebe, ali le vsled vpliva sočasne mode. Gotovo je, da je to smer, ki ima nedvoumno bodočnost v ptaaktni umetnosti in opremi del književne obrti.
Mušiča in Skalickega je popolnoma pravilno označil dr. V. Molč v »Dom in Svetu«. O tem, ali spadata na razstavo ali ne, bi se sicer dalo prerekati; odrekati jima pa resnosti iskanja in hotenja nima nihče pravice. Za umetniško razpoloženje ndadine sta gotovo karakteristična, zato po mojem tudi ni mogoče u prekati Jakopiča, da jima je dal priliko, da se pokažeta pred javnostjo. Ne vem, zakaj bi morali občinstvu prikrivati, kako se razvija in kam stremi mladina.
Po mojem bi ravno la razstava zaslužila več pozornosti kot marsikaka druga. Molk in preziranje pa sin pri takih rečeh pač najmanj umestna«
Arg3ntin<|a izstopila iz
Zveza narodov.
LDU Ženeva, 5. dec. (šBA) Voditelj argentinske delegacijePueyrreden je danes popoldne izročil predsedniku zveze narodov Hymansu pismo, v katerem naznanja, da sc smatra argentinska vlada za primo-rano, da izjavi, da ne more več sodelovati pri nadaljnjem delovanju zborovanja zveze narodov. V pismu spominja delegat nh argentinske predloge in izvaja: Mislili smo, da se bodo naši predlogi vpoštevali, kakor hitro bo to mogoče, ker se nanašajo na vprašanja, ki so zelo važna za ustavo zveze. Glasovanje pa je napravilo našemu upanju konec.
Mir med Rusijo in Polisko blizu!
LDU Krakov, 6. dec. (DunKU) »Go-niec Krakovvski««, glasilo poljske ljudske stranke javlja iz Rige: Mirovna pogajanja v Rigi se v najhitrejšem tempu nadaljujejo. Volja po miru, ki jo je pokazala Poljska opetovano, je našla odmeva pri sovjetski vladi. Predsednik ruske mirovne delegacije Joffe je prejel iz Moskve navodila, naj deluje na pospešenje pogajanj. Kakor se govori, se je delegacija sovjetske republike izrazila, da upa in želi mirovna pogajanja končati še ta mesec tako, da bo mir lahko podpisan 24. decembra. Poljska mirovna delegacija se trudi na vse načine, da približa termin za podpis mirovne pogodbe. Poljska in ruska delegacija se trudita tudi, da uvedeta hitro medsebojni trgovski promet. Ni izključeno, da se promet med Poljsko in Rusijo uvede še pred podpisom končnoveljavne mirovne pogodbe.
LDU Pariz, 6. decembra. (Brezžično) »Temps« doznava iz Rige: Iz izjav, ki sta jih podala Dombski in Jofle zastopnikom časopisja, izhaja, da se pogajanja bližajo važnim odločitvam. Delegaciji stojita neposredno pred podpisom miru, ki ga je pričakovati v bližnjih tednih. Dombski je tudi izrazil upanje, da bo sklenjen mir trajen.
Razna perottla,
MAŽARSKE SPLETKE NA ČEŠKEM.
LDU Praga, 6. dec. (DunKU) Kakor javlja »Pondelnik«, je poslanec Horozov-sky stavil radi državi sovražne agitacije mažarskih krščanskih socialcev vladi interpelacijo, v kateri trdi, da mažarska vlada to propagando oficielno podpira. Agitacija se vzdržuje z mažarskim denarjem in pod patronanco mažarske vlade deluje v Budimpešti slovaška centrala s posebnim vojaškim poizvedovalnim oddelkom. Interpelacija opozarja na zvezo mažarske ljudske stranke z levičarskimi strankami in razkriva načrt upora, ki se je pripravljal meseca avgusta t. 1. Posestnik Ruday, voditelj mažarskih krščanskih socialcev je bil aretiran, ko je ravno hotel prekoračiti mejo. Pri njem so našli mobilizacijski načrt.
LJUDSKO GLASOVANJE NA GRŠKEM.
LDU Pariz, 6. dec. (Wolff) Kakor poroča ^Matin«, se je ljudsko glasovanje na Grškem izvršilo popolnoma mirno. Venize-losovi pristaši se glasovanja niso udeležili.
WRANGLOVO BRODOVJE.
LDU Pariz, 5. dec. (Wolff.) Po vesteh iz južne Rusije je Francija izjavila, da bo ščitila Wranglovo mornarico. Glavno oporišče vojnih ladij bo Biserta, trgovinske ladje pa bodo odšle v Toulon.
MEDNARODNA SOCIALISTIČNA KONFERENCA.
LDU Bera, 5. dec. (ŠBA) Danes se je tukaj sestala mednarodna ljudska konferenca, ki sta jo sklicali neodvisna socialistična stranka Nemčije in švicarska social-no-demokratična stranka. Konferenco, ki je izključno sestavljena iz zastopnikov onih socialističnih strank, ki so nastopile za drugo internacionalo, se uradno udeleže Crispien, Ledebour, Hilferding, Rosenfeld (Nemčija), dr. Fridrich Adler, dr. Oton Baucr (Avstrija), dr. Kari Čermak (socialistična delavska stranka), (Zadnji zastopa Češkoslovaško.)
EVROPSKI KOMUNISTI.
LDU Berlin, 5. dec. (DunKU) Danes se je tukaj otvorilo zborovanje v svrho združitve komunistične in novokomunisti-čne stranke. Zastopniki komunističnih strank Anglije, Mažarske, Češkoslovaške in Holandije so imeli pozdravne govore.
AMERIŠKI MILITARIZEM.
LDU \Vashington, 6. dec. (Brezžično) Novoizvoljeni predsednik Harding se je v nekem svojem govoru izjavil za obsežno graditev ameriškega brodovja, dokler se ne doseže splošno razoroževanje.
GOSPODARSKI SESTANEK V BRUSLJU.
LDU London, 6. dec. (Brezžično) Sestanek gospodarskih strokovnjakov se bo vršil 13 dec. v Bruslju. To bo prvi korak do izvajanja nemških obnov. Sledil mu bo
sestanek ministrov. Angleška vlada je vztrajala pri tein, da se obeh sestankov udeleže nemški zastopniki in je s svojo zahtevo prodrla napram francoskemu stališču.
ANGLEŠKA VLADA SE POGAJA S SIN-FAJNOVCI.
LDU London, 6. dec. (Brezžično) »Times« priobčujejo vesti, da se je vlada začela pogajati s sinfajnovci.
IZGREDI NA ŠPANSKEM.
LDU Pariz, 6. dec. (DunKU) Iz vse Španije poročajo o izgredih. Pričakujejo, da proglasi vlada obsedno stanje.
ZAROKA RUMUNSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
LDU Pnriz, 6. dec. (DunKU) Iz Bukarešta poročajo, da je kralj v prestolnem govoru naznanil zaroko rumunskega prestolonaslednika z grško princezinjo Heleno in rumunske princezinje Elizabete z grškim princem Jurijem.
STAVKE.
LDU Leipzig, 6. dec. (Wolff) Včeraj dopoldne se je tu vršila skupščina obratnih svetov in njih funkcionarjev, v kateri se je enoglasno sklenilo, da se v ponedeljek zjutraj preneha z delom v 55 velepod-jetjih tukajšnje kovinske industrije. Od približno 35 tisoč tukajšnjih kovinskih de-lavccv jih bo stavkalo 15.000.
LDU Dunaj, 6. dec. (DunKU) Tomo-ljem včerajšnjega sklepa so stopili ('anes v stavko uradniki skupine C, približno 20 tisoč po številu.
ČchESloircEfre zctsce.
č Čsl. minister narodne obrano proti politiki vojaštva. Na Češkem so nastopile svobodomiselne in socialistične stranke pri urejevanju države za najdalekosežnejše svoboščine in pravice tam, kjer so upale, da bo imela korist — ne država, ampak stranka. Iz tega razloga so prodrli tudi socialisti z zahtevo, naj se da aktivna volivna pravica aktivnim vojakom, ki morajo imeti vse pravice kakor drugi 21 let stari državljani. Pred kratkim pa je nastopil general Husak, minister narodne obrane, na skupni seji brambnih odborov proti političnim nastopom vojaštva in tudi proti aktivni volivni pravici. »Ne gre za to, ali naj vojak voli ali ne, mnogo bolj važno je vprašanje, ali naj imajo politične stranke glede vojaštva interes kakor na eksekutivni sili države ali kakor na svojih volivcih.« Vpliv strank, ki se bore med vojaštvom za glasove, zanaša strasti političnega življenja med vojake, ki morajo iti, ako treba, v boj na povelje vlade, proti kateri so kot volivci z glasovnico nastopili. Število vojaških glasov je pa tudi malenkostno v primeri vseh volivnih glasov. Komaj poldrugi odstotek med volivnimi opravičenci je vojakov. Torej lo število prav nič ne odločuje, zlasti še, ker se glasovi razbijejo na več strank. General Husak je končal svoj referat z besedami: »Namenjen sem, kadarkoli predložiti odboru gradivo, zbrano o vplivu volitev na vojaštvo in disciplino. Ne dvomim, da ni daleč čas, ko bo nujno treba o tem problemu trezno in mirno presojati in konkretno ravnati. Prepričan sem, da bomo do te dobe, jaz in vsi moji na sledniki v ministrstvu narodne obrane, ponavljali vedno »ceterum autem censeo«: odstraniti politiko iz armade, odstraniti volivno pravico aktivno služečih vojakov.«
č Masarykova knjiga »Europa a Rusko« prestavljena v laščino. »Editrice italiano di Napoli« tiska prevod Masarykovega dela, ki je filozofija zgodovine in verstva na Ruskem. Prelagatelj je začel kot ujetnik v Avstriji s prestavljanjem.
z vzhoda.
Boljševiki se pripravljajo na nove boje? Po poročilih iz Carigrada utrjujejo boljševiki obrežje polotoka Krima.
Ruske čete na kitajskem ozemlju. Glasom moskovskega radija so kitajske oblasti naprosile boljševiško armado na Daljnjem Vzhodu, da pomaga razorožiti ostanke armade generala Semenova, ki je zbežal iz Zabajkalja v Mongolijo. Boljševiške čete so že prekoračile mejo in bodo kitajsko ozemlje zapustile takoj, ko izvrše svojo nalogo.
Ruska nevarnost. General Petoten izvaja v »Libre Parole«, da so boljševiki z zavzetjem Krima dobili zvezo z vsem vzhodom, vsled česar se vse vzhodno vprašanje nahaja v sferi njihovega vpliva.
Ruski beženci v Jugoslaviji. 2000 ruskih civilnih bežencev bo na stroške Angležev iz Hajdar-paše po železnici prevedeno v tabor v Tuzlo, kjer se bodo uredili na svoje stroške.
Uboga Ukrajina. Ukrajina mrgoli sedaj hajduških čet, ki se bijejo z rdečimi četami, katere jih seveda nadlkriljujejo, vendar trpe vasi, železniške postaje in ljudstvo vsled grabeža, požarov, bojev. Razun popularnega Maknota se je pojavil Pavel Siromahka, ki mobilizira ljudi, kadar je treba napasti kak boljševiški oddelek ali transport, magazin itd., potem se pa vsi spet razkrope po svojih vaseh. Poebno je močno to haidu&ko gibanje v kijevskem
okrožju. Tudi ze'.o primanjkuje oglja, ker se oglje iz donskega basena prevaža vse v Moskvo. Vsled tega so prenehale delati mnoge tovarne in so pogasili zadnji še delujoči plavž v Jekaterinoslavu.
Nsmci delajo. V Berlinu se snuje že »TreuhindelsgesellschafU, ki bo stopila v trgovinske odnošaje z Rusijo. Namerava se 50 milijonov mark v zlatu deponirati v nevtralni državi kot garancija za plačila ki se bodo efektuirala v Germanlji.
Trade- Union proti Moskvi. Internacionalni kongres strokovnih zvez v Londonu, kjer so bili v večini levičarji, ie sklenil: »Kongres izjavlja, da je nevzdrž-ljivo, če ruski komunisti sprejemalo vladne funkcije, obenem pa hočejo voditi svetovno delavsko gibanje. Ne more se dopustiti; da bi vladarji katerekoli države, čeprav komunistične, obenem bili voditelji internacionalnega delavskega pokreta«.
Militarizacija v sovjetski Rusiji se nadaljuje. Trockij je zapovedal višjemu vojaškemu svetu, da se čimprej zgradi zra-koplovna floti'a, ki naj bi bila gotova saj do polet ;a leta 1921, Lomonosov se je odpeljal iz Stoc'(holma v Berln, da se dogovori z nemškimi tovarnami glede dobave materiala in strejnih delov. Flotila je potrebna »za sigurnost sovjetske republike«.
Stara ruska metoda. V Moskvi so v zadnjih dneh novembra zaprli okoli 850 oseb, posebno oficirjev in delavcev. Med njimi je tudi nekaj ljudi, ki so veljali za komuniste. Stvar pa je ta-le: Sovjetska delegacija v Pragi je potom svojih agentov organizirala več protiboljševiških društev med Rusi na Češkem in v Nemčiji, začela korespondenco med njimi in osumljenimi osebami v Rusiji in tako prišla na s'ed antiboljševiške organizacije v Moskvi. Vsi aretiranci se nahajajo v zaporih v Butirki in preiskavo vodi sam predsednik »črežvičajke« Dzerdzinski.
Fritožbs gladujočega delavstva. Organ komunističnih petrograskih delavskih sindikatov, »Trud«, piše resen članek o pomanjkanju živil, vsled česar delavstvo čedaljebolj omaguje in produktivnost oada in pada. »Mi se ne pritožujemo več, da manjka drugih za življenje potrebnih reči, kuriva in transportnih sredstev, ne moremo pa pustiti iz očesa enega: fizično propadanje delavstva.«
Danci v plebiscitni akciji v ozemlju Vi'ne. Liga narodov je pozvala tudi Dance, raj sodelujejo pri plebiscitni akciji, ki se bo izvedla v okraju Vilna. Svet danskih ministrov se je odločil, da Danci pošljejo nekaj svojega vojaštva tja.
Tudi Španci gredo v Vilno. Mednarodno varnostno službo v vilenskem okrožju bodo poleg drugorodnih ententnih oddelkov vršili tudi Španci, ki so že nabrali večje število dobrovoljcev, kateri bodo šli tja v spremstvu španskih mornarskih čet.
V sporu med Litvo in Poljsko nastopajo nemški dobrovoljci. Poljaki opozarjajo ententne sile, da služi v litevski armadi že nad 3000 nemških dobrovoljcev. Razun tega so Nemci opremili Litvance z raznim vojnim materijalom, zlasti z malimi topovi kalibra 77 mm.
»Kurjer Lwowski« o Jugoslaviji. V 233 štev. »Kurjera Lw.«, z dne 25. nov., je uvednik izpod peresa dr. T. Lubaczew-skija (Zagreb), v katerem na simpatičen način razpravlja pisec o podlagah edinstva jugoslovanskega in izraža prepričanje, da se bo dvignila izpod razvalin svetovne vojske Jugoslavija do ugleda in moči, ko izvrši potrebno gospodarsko ozdravljenje in s prosvetnim delom dvigne splošno kulturo nekaterih zaostalih pokrajin.
Boj proti tifusu na Poljskem. Sanitarna komisija Lige narodov objavlja stanje akcije, ki ima namen omejiti strašno razširjeni tifus v poljskih deželah. Razen Italije in južnoameriških držav prispevajo skoro vse večje države neke vsote v ta namen. Poljska vlada izdaja za to sanitarno vojsko dnevno nad dva milijona poljskih mark. Vzlic temu se je doseglo šele toliko, da je 12% obolelih izoliranih. Ker je Poljska po novih vojskah izčrpana, ji je Liga narodov priskočila s pomožno akcijo na pomoč. Podpisali so na njeno prizadevanje kot pomožno darilo zoper tifus: po 50.000 frankov Švica in Francija; Anglija 50.000 funtov šterlingov; Kanada 200.000 dolarjev; Španija 40.000, Belgija 100.000, Grška 10.000, Perzija 20.000, Bulgarija 27 tisoč, Siam 1000 funtov šterlingov. Danci bodo prispevali primerno večjo vsoto. Nemčija je hotela vrniti nemškega zdravnika kot revizorja v to akcijo, a so jo odbili. čehoslovaške in Jugoslavije to poročilo ne omenja.
Stalna služba žensk v poljski armadi. Iz poročila poljskega vojnega ministra (žurnalistični oddelek) posnemamo (po »Rzecz pospolita« z dne 29. nov.): Ministrstvo vojne je že odredilo razpust dobro-voljske lige žen. Z ozirom na za nedoločeno dolgi rok podeljeni dopust akademični mladini, srednješolcem in dobrovoljnikom pa je izgubila armada velik del inteligentnih č'anov našega vojaštva. To pomanjkanje bi se dalo deloma kriti s pomožni i službami. Z ozirom na zavest odgovornosti in vneto izoolnievanic dolžnosti so oo-
v' -1 n 3
možni oddelki važen del armade, nujno potreben za neoporečno poslovanje armad-nega aparata. Ker pa so poročila armad-nega vodstva o poslovanju Lige žen v vojni službi polna hvale, odreja ministrstvo obenem z razpustom, oziroma likvidacijo Ich ženskih pomožnih oddelkov novo organizacijo centralne šole Lige žsn, v kateri r.aj se izobražujejo poljske žcne-dobrovoljke, nc siccr za boj z orožjem v roki, pač pa naj dobivajo strokovno izobrazbo o tistih pomožnih si >žbah, za katere co žene sposobne po dosedanjih izkušnjah,— Sanjali smo o odpravi militarizma, mesto tega pa vidimo, kako se oboroževanje nadaljuje in se žc ženske urijo v vojaških po:lih. Žc strelne vaje v srednje šole in ekserciranje v lj ideke šole pa bomo popolnoma — demilitarizirani Kakor se vidi. nas strašna vojska še ni izmodrila in militarizem šc živi. Izčrpane, zadolžene, kulturno propadajoče države
se hite na novo oboroževati. Ne le kapitalistični zapad, tudi boljševiški vzhod si ne more misliti bodočnosti brez armad, ki požirajo tri četrtine vseh državnih dohodkov.
Mase ukrajinskih Židov se izseljujejo na Poljsko. Iz Volinja se širi vest, da emigracija Židov raste do silnih dimenzij. Izseljujejo se najbogatejši in najbednejši Žid-je. Oitropola, kjer so pred časom boljševiki pomorili mnogo Židov, je odšlo 80% židovskega prebivalstva. Iz Sfarega Konstant inova 30%, iz Fol' onega 25%. Poleg Židov se izseljujejo tucli Poljaki. Obcji puščajo na mestu svoje imetje brez varstva, "li pa je prodajajo za par odstotkov de-janrke vrednosti.
MelropolU Szcplycki se je na poti v Rim ustavil na Dunaju, kjer jc imel konference z zas^rsniki apostolstva sv. Cirila in Metoda iz 0'omuca.
: državnih organov posle državne uprave , v pokrajini. 01. 44. določa, da se ustanavlja za posle posebnega krajevnega in pokrajinskega značaja posebna krajevna in pokrajinska samouprava, urejena po načelu volitev. Za samoupravne posle se ustanove posebni samoupravni organi.
Po določilih zakona prevzamejo krajevno in pokrajinske uprave nastopne posle: 1. finančno oblast; 2. oblast izvrševanja javnih del; S. pospeševanje pokrajinskih gospodarskih interesov, kmetijstva, živinoreje, vinogradništva, rudarstva in gozdarstva; v ta namen imajo pokrajinske oblasti ustanavljati potrebne ustanove vseh vrat; 4. skrb za izvrševanje svojih nalog v pokrajini; 5. skrb za narodno zdravje v pokrajini .kakor tucli za naprave, ki pospešujejo zdravstveno stanje v pokrajini: 6. skrb :'a javno varnost; 7. pokrajinsko ekonomijo; 8 pokrajinske humanitarne ustanove; 9. pokrajinske prometne ustanove; 10. sodelovanje pri vseh ukrepih n pospeševanje narodne prosveto v pokrajini; ^1.1. sodelovanje pri ustanavljanju pokrajinskih strokovnih šol; 12. sodelovanje i ii določevanju ustanov za varovanje, zakonov zi vzajemno pomoč in ustanavljanja poljedelskega zavarovanja; 13. regulacija potokov in rek v svrho zavarovanja pred poplavami ter osuševanja barij; 14. združevanje s sosednimi pokrajinami radi skupnega izvrševanja ekonomskih in socialnih na'og, ki presegajo okvir in morene pokrajine. 01. 45. določa, da sta organa pokrajinske uprave pokrajinska skupščina in pokra'inski odber. Pokrajinska skupščina se voli s tajnim in neposredn;m glasovanjem. Skupščina voli iz svoje srede pokrajinski odbor, ki je izvršilni organ pokrajinske uprave. Pokrajinska skupščina voli pokrajinsko uradništvo, v kolikor po zakonu ta pravica ni prenesena na pokrajinski odbor. Po čl. 46. ima pokrajinska skupščina pravico izdajati pokrajinske naredbe v vseh vprašanjih, ki spadajo v njeno področje. Pokrajinske naredbe razglaša pokrajinski načelnik, ki ima pravico, da zadrži proglasitev, ako smatra, da je naredba nasprotna ustavi ali zakonom. V tem slučaju mora naredbo takoj predložiti pristojnemu ministru, ki mora v roku 10 dni predložiti naredbo, opremljeno s svojim mnenjem, državnemu svetu v presojo. Ako državni svet spozna, da je naredba nasprotna ustavi in zakonom, se ne razglasi. Državni svet pa je dolžan, da tekom meseca dni izreče svojo sodbo. 01. 50. določa, da je državni svet vrhovno administrativno sodišče. Člane državnega sveta imenuje kralj na predlog ministrskega sveta. Državni svet ima dolžnost: 1. da kot najvišje upravno sodišče rešuje administrativne spore; 2. da kot organ vrhovne državne uprave sklepa o aktih administrativne narave; 3. da vrši nadzorstvo nad samoupravo posameznih enot ter rešuje spore o pristojnosti med državnimi in pokrajinskimi oblastmi; 4. da odločuje tudi o drugih vpraašnjih, ki mu jih zakon stavi v njegovo področje; 5. odloča o sodni oblasti. Oleni 54 do 60 govore o državnem proračunu. 01. 61. in 62. govorita o ureditvi vojske. 01. 63. določa, da je državljanstvo v vsej kraljevini SHS enotno. Vsak državljan je prsd zakonom enak. Plemstvo se ne priznava. 01. 64. jamči osebno svobodo. 01. 65. določa, da se noben državljan ne mere pregnati iz države. 01. 66. govori o nedotakljivosti stanovanja. Po čl. 67. je imetje zajamčeno. Fevdalni odnošaji se odpravijo. 01. 68. jamči svobodo vere in vesti. Po čl. 69. je tisk svoboden v mejah zakona. Ne sme se odrediti cenzura niti kaka preventivna odredba, ki bi preprečevala izhajanje, prodajo in razpečavanje spisov in časopisov. Časopisom in drugim tiskovinam se more prepovedati razpečavanje, ako vsebujejo žalitev vladarja in članov kraljevske hiše ali tujih državnih poglavarjev ali pa da pozivajo državljane, naj neposredno s silo spremene ustavo ali obstoječe državne zakone. Po čl. 70. imajo državljani pravico zborovanja v mejah zakona. 01. 71. jamči pisemsko tajnost. Po čl. 72. ima vsak državljan pravico, da toži pred sodiščem državne in samoupravne organe. Po čl. 73. so vse državne službe enako pristopne vsem državljanom. Po čl. 74. sklepa o izpremembah ustave ustavo-tvorna skupščina s kraljem. Ustavotvorno skupščino tvorita narodna skupščina in senat, združena v eno celoto. 01. 75. določa, da moreta predlagati izpremembe v ustavi kralj ali pa narodno predstavništvo.
Politične novice.
-f Težke obdolžitve zoper ministra Pribičeviča. V našem listu št. 204 je bil pri-občen dne 7. septembra 1920 članek, ki smo v njem reproducirali članek belgrajskega dnevnika »Balkan«, v katerem se očitajo ministru prosvete Svetozaru Pri-bičeviču podlosti iz njegovega političnega in zasebnega življenja. Ker so trditve belgrajskega dnevnika izmišljene, kakor smo se kasneje prepričali, obžalujemo in pre-klicujemo vsebino dotičnega članka, ki je bil priohčen brez vednosti našega odgo-
vornega urednika, in popravljamo s tem g. ministru Pribičeviču storjeno krivico!
-j- Seja za izdelavo zborničnega poslovnika. Za včeraj je ministrski predsednik dr. Vesnič sklical v Belgrad člane odbora za volivni zakon na odborovo sejo za izdelavo poslovnika za konstituanlo. Od poslancev Jugoslovanskega kluba je bil pozvan dr. Josip Hohnjec, ki je bil v začasnem narodnem predstavništvu član odbora za volivni zakon. Poslovnik bi bil v veljavi samo tako dolgo, dokler si kon-stituanta ne izdela svojega, ako ne bi osvojila že izdelanega.
+ Staroctni predsednik konstituante bo najbrž Nikola Pašič, ako ne bo sprejel mandata za sestavo vlade. Kakor znano, otvori konstituanto najstarejši pcs'anec in vodi seje parlamenta, dokler si skupščina ne izveli rednega predsednika. Kct kandidata za to mesto se imenujeta Ljuba Jova-^ovič, minister na razpoloženju, ali Aca Stojanovič, bivši predsednik srbske narod-nc skupščine,
-f Volivne karakteristike in kurlozu-•^i. Pod tem n-slovom razmolriva g. Stojan M. Prctič v »Samoupravi« izid volitev za ustave l v orno skupščino. G. Protič ponavlja in svrje siaro s'a>išče, da ni v korist parla:r.{>n! črnemu delovanju, da volivni zrkori varuje m?Tc rkupine, namesto da bi ostpnke E;-! vcčhrkim strankam in tako cl"'sa' p' ilnrncntFino delo. Druga posebnost je pej.iv no\lh slrank, ki pa so prehodnega 7r ■ čaja in s?rao posledice vojnega ra-.f o'cžen'a in Ircnolnih razmer; radi-'?ga jc pogrelo, račun:ti z mirni preveč fccdočnrst. Ticila pcebnost je izvoli-'ev 55 komunističnih poslancev, od katerih edpade na severno Srbijo 14, na jnžno 13, 'orej 32, dečim jih jc iz vsega ostalega kra'j?stva samo 23. V Srbiji so^najmočnej-^i, ker ;e tam n-oč demokratskega ministra za notranje najbolj občutna. Demokratska stranka je povsod izšla iz velilev oslabljena razen v južni Srbiji, čeravno je zlorabljala agrarno reformo v strankarske s vrhe. V severni Srbiji., ki voli 103 poslance, so jih demokratje dobili samo 31, radikalci pa 42, akoravno so proti radikal-cem porabhVi vsa sredstva in raditega ustanovili seljačko stranko. V južni Srbiji so pa uspeli, ker co tam posebne razmere — takorckcč vojno stanje —, kjer je narod najmanj izobražen in se more najlažje delovati s pritiskom in nasi'jem, z zlorabo agrarne reforme in učiteljsko politiko. Tam so dobili 24 mandatov, a radikalci samo 9, komunisti pa tam 18. Značilno je, da je bilo v Demokratski zajednici nad 80 poslancev prečanov, sedaj jih jc od tam samo 34, odno?no 3, torej samo tri več, kakor jih ima Demokratska zajednica samo v severni Srbiji. Napoved demokratov, da bo radikalna stranka uničena, se ni uresničila. Radikalci so dobili 97 mandatov.
-J- Volivne mahinncšje v Slavoniji, h
Osijeka se nam poroča: V Osijeku in viro-vifiški županiji so črtali iz volivnega imenika 8600 državljanov, ki so na ta način bili ukanjeni za volivno pravico. Predstavnik Hrvatske pučke stranke vladni svetnik Ljuboj Dlustuš je v seji glavnega volivnega odbora 2. decembra podal radi tega protestno izjavo v imenu Hrvatske pučke strarke in napovedal, da se bo proti temu nezakonitemu postopanju konstituanti pred^žila pritožba in zahteva, da se take volitve ne priznajo za pravoveljavne in se za virovitiško županijo odredijo nove volitve. HPS jc dobila v viroviliški županiji 3301 glas in s tem en mandat.
-f Razkol med francoskimi socialisti. LDU Pariz, 6. dec. (Havas) Desničarska socialistična stranka, podpirana od socialistične sredine je izdala poziv proti priključitvi tretji internacionali in proti boljševizmu. Na strankinem zborovanju v Toulu se bo odločilo, kdo pristopi h komunistom in kdo ostane zvest socialistični stranki. Vsekakor pa jc to prvi korak do razkola v stranki.
Dnevna novice.
—	Umrl je v Korčuli profesor Vice Smrkinič.
—	Reški kapucinski provincial o. Bernardin Skrivanič je smrtno nevarno zbolel.
—	Poroka. i\a Veliki Dolini v mokriški kapeli sta se poročila: dr. Štefan Vuletič-Vu-kasovič, odvetniški koncipijent in dr. Zlata Ilavličck, zdravnica.
—	V Sv. Križu pri Kostanjevici ni dobila JDS 70 glasov, ampak samo 7 (sedem) in še te — razen dveh — pomotoma.
—	Podružnicam Slovenske Straže! Podružnice Slovenske Straže, kakor tudi vse bivše odbornike opozarjamo i a okrožnice, ki jih bo te dni razposlala naša pisarna. Prosimo pa, da gg. odborniki že sedaj ukrenejo vse potrebno, da se podružnice čim preje ožive. Premenjena pravila, kakor tudi vse informacije sc dobe v društveni pisarni, Miklošičeva cesta 8.
—	O domovinskem zakonu. Sprejeli smo dopis: Ker se koncem tega leta vrši štetje prebivalstva, bi bilo primerno, da se obenem popravi domovinski zakon. Pomisliti ic treba, da domovinski zakon ori-
4E?J
m
m
Sstf
Srit. Ki
I?.
LDU Belgrad, 6. dec. (ZNU) Načrt ustave, ki je bil sprejet na minictrckem svetu, je bil danes razposlan vsem ministrom.
Belgrad, 6. dec. (Izvirno) Ministrski svet je sprejel definitivno redakcijo načrta ustave, ki se bo predložil ustavot/orni skupščini kot glavni predlog. Ta načrt se deli v 10 oddelkov in 73 členov, ki določajo v glavnem nastopno: 01. 1. določa, da je kraljevina SHS ustavna, parlamentarna in nasledna monarhija. 01. 2. govori o grbu kraljevine. 01. 3. govori o službenem jeziku, ki je srbskp-hrvatski, a v slovenskih krajih slovenski. 01. 4. doioča, da vršita ustavno oblast kralj in ustavotvorna skupščina. Zakonodajno oblast vršita kralj in narodno predstavništvo. 01. 5. določa, da vrši upravno oblast kralj preko odgovornih ministrov po določilih ustave. 01. 6. določa, da vrše sodno oblast sodišča, ki izrekajo in vrše sodbe in sklepe v imenu kralja na podlagi zakona. 01. 7. določa, da kralj potrjuje in proglaša po zakonu imenovane državne uradnike ter daje vojaške čine po določilih zakona. Kralj je vrhovni poveljnik vojne sile na suhem in na morju. Kralj podeljuje po zakonu določene rodove in odlikovanja. Olena 8. in 9. govorita o kraljevi pravici pomiloščenja. 01. 10. določa, da predstavlja kralj državo v vseh odnošajih s tujimi državami, proglaša vojno in sklepa mir. Ako država ni napadena in ako ji vojna ni napovedana od kale druge države, je potrebno za napoved vojne predhodno dovoljenje narodnega predstavništva. Za ratifikacijo popolnoma političnih sporazumov, ako niso določeni potem ustave in državnih zakonov, ni potrebno predhodno odobrenje narodnega predstavništva. Kralj sklepa pogodbe s tujimi državami, vendar je za ratifikacijo teh pogodb potrebno odobrenje narodnega predstavništva. 01. 11. govori o dolžnosti kralja, da sklicuje narodno predstavništvo k rednemu in izrednemu zasedanju. Ukaz, s katerim se zaključuje eno zasedanje, mora vedno vsebovati naredbo, ki določa pri-četek novega zasedanja. Kralj ima pravico, da razpusti narodno skupščino, tozadevni akt pa mora vsebovati naredbo, s katero se razpisujejo nove volitve najdalje v roku 3 mesecev in s katero se sklicuje narodna skupščina k zasedanju najdalje 4 mesece po dnevu razpusta skupščine. 01. 12. določa, da kralj ne more biti obenem poglavar kake druge države brez dovoljenja narodnega predstavništva. Ako kralj kljub določbi vendarle sprejme krono kake druge države, se smatra to kot odpoved prestolu kraljevine SHS. 01. 13. pravi, da nobena kraljeva odredba nima moči in se ne more izvršiti, če nima podpisa pristojnih ministrov. Za akte kralja kot vrhovnega poveljnika vojske je odgovoren minister za vojno in mornarico. 01. 14. pravi, da je kraljeva oseba nedotakljiva. Kralj se radi ničesar ne more klicati na odgovornost, niti ne more biti tožen. To pa ne velja za kraljevo zasebno imetje. 01. 15. določa, da vlada v kraljevini SHS kralj Peter I. Karagjorgjevič, nasledstvo prestola pa pripada kraljeviču Aleksandru ter njegovim moškim potomcem iz zakonitega zakona po prvorojenstvu. Ako bi kraljevič ne imel moških potomcev, preide prestolonasledstvo na žensko potomstvo po istem redu, ako pa bi ne bilo ženskega potomstva, preide prestolonasledstvo na žensko potomstvo kralja Petra I.
01. 27. določa, da obstoja narodno predstavništvo iz narodne skupščine in senata. Narodno skupščino setavljajo poslanci, ki so voljeni po neposrednem in tajnem glasovanju. Na vsakih 40.000 prebivalcev pride po 1 poslanec. Narodna skupščina se voli na 4 leta. Volivno pravico , ima vsak državljan, ki je dovršil 21. leto. j Častniki, podčastniki in vojaki pod zastavo ; nimajo volivne pravice. Podrobnejša določila za volitve predpisu je poseben zakon, s katerim so bo ludi odločilo o ženski volivni pravici. 01. 28. določif, da obstoja se- ' nat iz iOO članov. Senatorji morejo postati državljani, stari nad 40 let, ki so dovršili j srednjo ali kako btrokovuo tšoJo. Senatorjg
volijo člani pokrajinskih in okrajnih skupščin ter delegati občinskih odborov. Na vsakih 5 odbornikov se izvoli 1 delegat. Podrobnejša določila o volitvi senatorjev predpisuje poseben zakon. 01. 29. določa, da se senat voli na 9 let, na vsaka 3 leta pa obnavlja z velitvijo novih članov v izmeri ene tretjine volivnih edinic. Po prvi volitvi se bodo s kocko izžrebale one volivne edinice, ki imajo izvesti volitve po preteku 3 odnosno 6 let. 01. 30 določa, da se senat sestane istočasno kakor narodna skupščina ter preneha istočasno tudi z delom. Senat se ne sme razpustiti. 01. 31. določa, da se narodna skupščina sestane v prestolici k rednemu zasedanju vsako leto dne 20. oktobra, ako pred. tem ni bilo s kraljevim ukazom sklicano k izrednemu zasedanju Ako je v slučaju vojne presto-lioa premeščena kam drugam, se narodna skupščina sestane v kraju začasne presto-liee. Ledno zass'anje se ne sme prej zaključiti, dokler ni rešen državni proračun. Seje narodne skupščine se morejo odložiti najdalje za 2 meseca. Za ponovno odložitev je potreibno dovoljenje narodne skupščine. Zakonske predloge more predložiti narodna skupščina ali senat. 01. 33. določa, da se zakonski predlog, ki ga je sprejela narodna skupščina, predloži v odobritev senatu. Ako ga senat sprejme brez opombe, se smatra, da je narodno predstavništvo predlog sprejelo. Ako je senat izvršil kake izpremebe, se morajo iste predložiti narodni skupščini v ponovno oceno. Ako narodna skupščina sprejme izpremembe senata, se smatra, da je zakonski predlog sprejet od narodnega predstavništva. Ako narodna skupščina ne sprejme izprememb, potem predloži senatu svoj prvotni predlog ali svoje izpremembe predloga. V tem slučaju sklepa senat samo o tem, ali sprejme predlog v celoti ali ne. Ako ga spi^jme, se smatra, da je predlog sprejet od narodnega predstavništva. Ako ga senat odkloni, potem narodna skupščina končno odloča o tem predlogu po preteku enega meseca. Predlog se smatra za sprejet, ako ga skupščina sprejme brez izprememb z večino enega glasu nad polovico skupnega števila svojih članov. Na isti način in z istim postopanjem odločuje narodna skupščina o zakonskih predlogih, ki so se najprej razpravljali in sprejeli v senatu. Ako senat izvrši opombe v proračunu in finančnem zakonu, ki je bil sprejet v narodni skupščini, skupščina nato razpravlja o izpremembah senata ter končno odloča o proračunu in finančnem zakonu. Predlog, ki je bil načeloma odobren v katerikoli zbornici, se ne more v drugi zbornici predložili v teku istega zasedanja. 01. 33. določa, da se proglašajo zakoni s kraljevim ukazom, ki vsebuje besedilo zakonov, sprejetih od narodnega predstavništva. Ukaze podpisujejo vsi ministri. Čl. 35. določa, da ima narodna skupščina pravico enkete kot tudi preiskave v volivnem ter popolnoma administrativnih vprašanjih. Po čl. 36. imajo poslanci pravico vprašanj in interpelacij v narodni skupščini. Po čl. 37. smejo v narodni skupščini govoriti njeni člani, člani vlade in vladni poverjeniki, člena 38. in 39. govorita o imuniteti.
Po čl. 40 tvorijo vsi ministri ministrski svet, ki stoji neposredno pod kraljem. Po čl. 41. so ministri odgovorni narodnemu predstavništvu in kralju. Kralj in narodno predstavništvo moreta obtožiti ministre radi kršitve zakona in ustave pri izvrševanju službenih dolžnosti. Po čl. 42. morejo upravne oblasti izdajati naredbe, potrebne za izvrševanje zakonov. Naredbe ne smejo nasprotovati ustavi in zmislu zakona, radi katerega so naredbe izdane. Člen 43. do-loču, da se vrši uprava kraljevine SHS po pokrajinskih in okrajnih oblasteh in skupščinah. Število pokrajin določa zakon o ureditvi pokrajin, ki pa ne smejo presegati števila 35. Pokrajine obsegajo od 25 do 600 tisoč prebivalcev. Pokrajine z mesti Belgrad, Zagreb in Ljubljano morejo imeti do 800.000 prebivalcev. Na čelu vsako pokrajine stoji pokrajinski načelnik, ki £>u postavlja kralj in ki upravlja uotem
zadeva velike nadloge ljudstvu samemu v prvi vrsti, v drugi pa občinam. Koliko je naših ljudi n. pr. na Hrvaškem, ki so še zmiraj semkaj pristojni, ker si niso mogli pridobiti domovinstva na Hrvaškem. Po mojem prepričanju bil bi sedaj prav ugoden trenutek za to, ako bi vlada izdala naredbo, da bi vsaka občina morala pri štetju prebivalstva v občini bivajoče prebivalec sprejeti v občinsko zvezo, in sicer po celi državi, in na tej podlagi bi občine sestavile občinske matice in bi vsak vedel, kam je pristojen; občinam bi pa tudi to večno pisarjenje na oblasti: »tukaj nepoznan«, *ni semkaj pristojen« bilo prihranjeno.
—	Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi svoje člane na mesečni sestanek v torek, dne 14. t. m. ob 5. pop. na porodniškem oddelku občne glavne bolnice v Ljubljao. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva, 2. Pogodbe z bolniškimi blagajuami referenta gg. dr. Košenina, dr. Homan, 3. Slučajnosti. — Odbor. (k)
—	Železnica Kočevje—Brodi—Mora« vfca. (ZNU) Dr. Rybar in dr. Trinajstič sta prosila ministra za javna dela, naj vlada čimprej prične z zgradbo železniške proge Kočevje—Brod—Moravica, da bi Slovenija dobila zvezo z baroško in bakarsko luko.
—	Klic obupanih vdov in sirot. Vdove !n sirote padlega moštva nismo najbrže več potrebne življenja v naši državi. Tri mesece se nas je popolno prezrlo. Ustavljena nam je vsa podpora, ki se nam je dosedaj nakazovala v tako pičli izmeri. Dosedaj smo trpele z otroci že mnogo vsled gladu, pomanjkanja, žalosti. Sedaj pa čutimo instinktivno, da se nam hoče zadati poslednji udarec z odtegnitvijo te že itak pičle podpore. Nikdo ne vpraša uboge matere, ali ima za otroke hrane, stanuje li v nezakurjeni sobi, je li deca bosa, lačna, prezeba? Kakšna vzgoja? Ničesar. 2a nas je vse prav in dobro. Niso li vredni potomci padlih očetov, da jim država kot) skrbna mati v teh strašnih časih lajša bol in tugo. Višji uradnik, delavec s stalno dobro plačo toži o draginji in pomanjkanju. Vedno primanjkuje ob koncu meseca vsega. Kaj pa me vdove z otroci? Tri mesece nismo prejele ničesar. Iz stanovanj bomo postavljene na cesto, Z otroci naj gremo od hiše do hiše prosit hrane. In isto naj učimo deco v nežnih detinskih letih? Ali res ni življenje naše dece več vredno? Le onim ženam in otrokom, ki imajo še živeče rednike, se zvišuje, nam pa se je še to malo odvzelo, kar smo dosedaj prejemale. Vse naše prošnje ne pomagajo ničesar, Vdova po delavcu, zasebnem uradniku, s kopico otrok ne živi le ob solzah žalosti, Ne moremo čakati, kakor se nam pravi, dokler niso že vsi občinski uradi podali popisa vdov in sirot, kar lahko zelo dolgo traja. Nekaj je vendar le potreba nakazati med tem časom, dokler se nam ne določi stalna pokojnina. Z otroci ne moremo žive v zemljo. Ali je res umrlo za nas vse usmiljenje pri merodajnih oblastih? Te vrstice, pisane v mrzli izbi od preproste roke. matere malih otrok, naj bi bfcle v resen pomislek gg. pri poverjeništvu za socialno skrb. Gre ne le za sedanjost — mnogo več za bodočnost. Gotovo je: »Kakršno seme se seje, tako se žanje.« — V imenu vseh vdov in sirot litijskega okraja.
—	Važno m one, ki prosijo za obrtna dovoljenja.. V smislu predpisov začasnega finančnega zakona smejo obrtna oblastva izdajati obrtne liste, koncesije ali kakršnakoli druga taka dovolila, ki so v zvezi za onega, komur se podele, le takim osebam, ki se izkažejo z uradnim potrdilom, da v plačilu davkov niso ua zaostanku. Stranke, ki prosijo pri obrtnih oblasteh za obrtne liste ali podobna druga dovolila, opozarjamo, da v lastnem interesu pri-lože prošnji potrdilo pristojne davčne oblasti, da so poravnale vse davke za pretekla leta in za minulo oplovico tekočega leta, ker bi se sicer prošnja ne mogla upoštevati.
—- Poizvedba. Dne 20. 9. t 1. rano v jutru Je šel 24 let stari posestnik Anton Bavdek iz Cerknice čez Pokojišče proti štaciji Borovnica. Med potjo je došel neko mlado žensko Ivanko, ki je doma iz Št. Petra, ki večkrat pride skozi Cerknico in kupčuje z raznimi stvarmi. S to Ivanko je šel Bavdek do borovniške postaje. V neki važni kazenski zadevi gre Bavdeku za to, da dokaže, da je v resnici ta dan šel skupaj z dotično Ivanko proti Borovnici in se odpeljal v Ljubljano. Bavdeku pa ni znan natančni naslov te Ivanke, zato se prosi vsakdo, ki bi vedel kaj natančnejšega o tej Ivanki povedali, da to sporoči na naslov Bavdekovega zagovornika, dr. V Pegana, odvetnika v Ljubljani.
ljubljanske novice.
lj s Velika noče, praznična igra v treh dejanjih, spisal Avgust Strindberg, poslovenila Ivanka Skrbinškova, se uprizori na danes zvečer pod režijo g. Silvestra Škerla kot slavnostna predstava za Dijaški dan. Haydnovih sedem besed Kristusovih na križu kot uvod v posamezna dejanja proizvaja na klavirju stolni regens chori vlč. g. St. Premrl. Pred predstavo govori g. dr. E. Besednjak iu svira popoln dijaški orkester. — P. n. občinstvo prosimo.
da ostane med posamozniim dejanji na svojih prostorih, ker so odmori popolnoma kratki.
lj Slavnostna predstava se začno daues točuo ob 20. uri v Ljudslcom domu. Vse, kar ljubi naše dijaštvo, naj so polnoštevilno zbere k prvi točki obširnega sporeda Dijaškega due. Večer obeta obilo resnega umetniškega užitka. Da ne bo pri blagajni prevelikega navala, priporočamo, da si vsakdo nabavi vstopnico že tekom današnjega popoldne. Dobe se od 14. ure uaprej v II. nadstr., v sobi SDZ.
lj Katoliško občinstvo Ljubljano pozivamo, da polnoštevilno prisostvuje cerkveni slovesnosti dijaštva jutri ob tričetrt na 7. zjutraj in ob 14. uri v stolni cerkvi.
lj Krekovi delavci! V sredo 8. dec. poro-mamo k našemu Evangelistu. Točno ob deseti uri se zberemo pred Ljudskim domom, odkoder odkorakamo skupno z našim dijaštvom na pokopališče pri sv. Križu. Na grobu govori tov-Zužek France in poje moški zbor dijakov. — Nihče naj ne manjka. Našemu delavstvu in di-jaštvu naj se pridruži v čim večjem številu tuT di ostalo občinstvo, posebno naši Orli iu Orlica.
lj Slavnostno zborovanje celokupnega ljubljanskega katoliškega dijaštva se vrši jutri točno ob 15. uri v veliki dvorani Ljudskega doma. Na sporedu so govori: dr. J. Srebrnič: Mahnič in dijaštvo; Mijan Krek: Danica; J. Jagodic: Akademik in Marija; J0Ž9 Piber: Pozdrav srednješolcev. Dalje orkestralne točke, petje in deklamacije. Naš mladi pesnik Anton Vodnik recitira svoje pesmi. — Vstop ima širša javnost, če si danes popoldan preskrbi vstopnice. Vstopnine ni. Vstopnice se dobe v Ljudskem domu v sobi Slov. dij. zveze.
lj Slavnostni komers se vrši jutri ob 20. uri v Ljudskem domu. Sodeluje krščansko žensko društvo iu popoln dijaški orkester. Vstop dovoljen samo s programom, ki ga je dobiti danes popoldan v Ljudskem domu v sobi Slov. dij. zveze ter euo uro pred pričetkom komer-za v Uniouu.
lj Umrl je v Prištini g. Rudolf P o d -k r a j š e k, ondotni okrožui inženir, ki zapušča pri svoji materi v Ljubljani troje nedoraslih sirot. Naši ljubljanski somišljeniki bodo ohranili blagega pokojnika v prijaznem spominu. Naj počiva v miru!
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov in katoliško mladeniško društvo imata v sredo, dne 8. decembra, na praz* nik Marijinega brezmadežnega spočetja cerkveno slavnost s skupnim sv. obhajilom v Križanski cerkvi. Sv. opravilo se prične ob pol 7. uri zjutraj. Med sv. mašo poje društveni pevski zbor.
lj Pod varstvom Matere božje je naslov lepi ljudski drami, ki jo bode vprizo-rilo katoliško mladeniško društvo jutri, na Marijin praznik, v Rokodelskem domu. Igro poživlja mnogo pevskih točk, pred igro bode pa pel g. G. J. tenorski samospev »Kdo je ta?« iz p. Hugolin Sattnerjevega oratorija »Marij, vnebovzetje«. Prireditev se prične ob pol 5. uri popoldne, vstopnice sc pa dobivajo tudi dopoldne od 10.—12. ure v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12.
lj Odborova seja S. K. S. Z. bo v četrtek zvečer ob 8. uri v običajnih prostorih Jugoslovanske tiskarne. Prosimo polne udeležbe.
lj Predavanje S. K. S. Z. v torek, dne 7. decembra odpade, ker ima istočasno Slov. dijaška zveza v Ljudskem domu svojo slovesno prireditev.
Ij Seja odora prosvete frančiškanske župnije se bo vršila v četrtek, dne 9. decembra ob 8. uri zvečer.	(k)
ij Revček Andrejček, narodna igra s petjem v 5. dejanjih, se uprizori na praznik, 8. dec. ua Ljudskem odru. Začetek je ob pol osmih zvečer. Ker je igra splošno znana po svoji pestrosti in ljubkosti, naj nikdo ne zamudi posetiti jo. Vstopnice se dob£ v predprodaji že danes in tam kot ponavadi.
lj Osrednji svet Dražbe Sv. Elizabete
ima redno mesečno sejo v torek dne 7. t. m, ob 5. uri popoldne v Alojzijevišču,
lj Stolna Vincencijeva konferenca ima sejo danes v torek zvečer ob pol 7. uri v pisarni društva »Dobrodelnost«, Poljanski nasip 10.
lj Umrli so v Ljubljani: Henrik Jenčič, hišnik, 52 let. — Ernestina Galle, veleposest-nikova žena, 58 let. — Sonja Cvetko, sprevod-nikova hči, 1 uro. — Anton Zlobec, delavec 51 let. — Ivana Radovan, žena železn. čuvaja, 67 let. — Terezija Breskvar, posestnica, hiralka, 84. let. — Josip Kadunc, posestnikov sin, 1 leto. — Nikolaj Žunič, občinski revež, 77 let. — Avgust Erzin, magistralni uradnik v p., 72 let.
lj Za društvo oslepelih v vojni sta darovala mesto venca na grob svoje nečakinje g. Ernestine Galle gg. Gvido Zeschko 50 K in Valentin Zeschko 30 K.
lj Zadruga sodavičarjev za Slovenijo je sklenila vsled upeljave trošarine na sodavičarske izdelke ter podraženja v to stroko pripadajočih surovin, povišati cene sodavice in pokalic na 3 krone za komad.
lj Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico vabi gg. člane na sestanek, ki se vrši v četrtek dne 9. t. m. točno ob 8. uri zvečer v gostilni pri g. An t. Zabukovcu, Stritarjeva ul. Sestanek je važen vsled zadeve zvišanja pomočniških plač. Kari Kordelič, t. č. načelnik.
lj Našla se je ua južnem kolodvor u nova rokavica. Dobi se v Jugoslovanski tiskarni. IIL uadstrouie.
lj Izgubila se je v gostilni pri Figovcu na Dunajski cesti rujava listnica z večjo vsoto denarja in jako važnimi računi. Najditelj se prosi, da isto izroči proti nagradi polovične vsote denarja pri upravi »Kmetijskega lista« na Kongresnem tr tu 9.
Izgubila se je v soboto briljantna bro-ša. Pošteni najditelj se prosi, da isto odda proti nagradi na policijskem ravnateljstvu.
Ha]noue!Ssi paražila*
VLADA šE NE ODSTOPI.
LDU Zagreb, 6. decembra. (ZNU) Kakor koroča »Hrvat« iz Belgrada, je bila zahteva, da odstopi vlada še pred sestankom konstituante, odbita. Vlada bo podala ostavko, ko se sestane konstituanta.
PRISEGA POSLANCEV.
LDU Beigrad, 6. dec. (ZNU) V poslovnik za konstituanto je bila sprejeta odredba, da morajo vsi poslanci prii:«.^! kralju, državi in narodni edinstvenosti. Vsak poslanec, ki ne bi prisegel ali ki bi pri tem stavil kake meje, bo s tem izgubil svoj mandat.
LDU Beigrad, 6. dec. (ZNU) Načrt novega poslovnika, ki je bil sprejet v ministrskem svetu, se bo danes razdelil ministrom. Po tem poslovniku govori posameznih poslancev v konstituanti pri razpravi o posameznih člen:h ustave ne bodo smeli trajati dalj kakor poldrugo uro.
STRAH PRED RADIČEM.
LDU Zagreb, 6. decembra. (ZNU) B?n dr. Laginja se nocoj vrne iz Belgrada v Zat?reb.
LDU Zagreb. 6. decemb. (ZNU) »Večer« objavlja iz Belgrada nastopne informacije: Danes se je nadaljevala seia ministrskega sveta, katere se je udeležil tudi hrvatki ban dr. Laginja, ki je opdal obširno poročilo o političnem položaju Hrvatske. Vsi člani kabineta brez razlike strank so obsodili izjave Štefana Radiča proti naši državi, ki je edinstvena in kot taka priznana po vseh državah. V tej obsodbi je bil posebno odločen dr. Korošec, Banu dr. Laginji so bile dane instrukcije za primer, ako bi potreboval o rožništvo za ohranitev reda. Vojni minister je obvestil armijskega poveljnika v Zagrebu, da po potrebi stavi banu vojsko na razpolago. Za čas zborovanja seljačke stranke se ima prepovedati točenje alkohola,
LDU Bzlgrad, 6. decembra. (ZNU) Za včeraj napovedana seja ministrskega sveta katere se je imel udeležiti tudi ban dr. Laginja, da poroča o političnem položaju na Hrvatskem, se je mogla izvršiti šele popoldne, ker je ban šele takrat dospel. Seje se je med drugim udeležil tudi dr. Drinkovič, trajala pa je seja do 21. ure zvečer. Po banovem poročilu so bile banu in oblastvom na Hrvatskem dane instrukcije. Ban dr, Laginja ostane v Belgradu še danes.
VOLITVE V AKADEMSKO PODPORNO DRUŠTVO V ZAGREBU.
Zagreb, 6. dec. (Izvirno) Pri včerajšnjih volitvah odbora akad. podp. društva na zagrebškem vseučilišču so vsi liberalni omladinci nastopili z enotno listo proti članom »Domagoja«. Kljub temu je »Doma-goj« dobil S odbornikov s 169 glasovi.
KRALJ KONSTANTIN PRIDE V ATENE,
LDU Pariz, 6. dec. (Brezžično.) V Atenah so bile velike demonstracije za kralja Konstantina, katerih se je udeležila ogromna množica.
LDU Pariz, 6. dec. (DKU) Sotrudniku lista »Matin« je izjavil dr. Streit, da bo kralj Konstantin v petek ali v soboto odpotoval v Atene.
BORZA.
LDU Zagreb, 6. decembra. (ZNU) Devize: Berlin 198—200, Italija 506—509, Newyork 138—139, Pariz 843—848, Praga 165—166, Dunaj 26.15—26.60. Valute: dolarji 136—137, avstrijske krone 28—29, francoski franki 845—850, napoleondor 460—464, nemške marke 196—198, romunski leji 205—212, italijanske lire 495 do 500, turške lire 508—0, angleški funti 470—485, sovereign 522—0.
Prosvef©.
pr Bogoslovni vestnik. Vsled nenadnih zaprek v tiskarni se je tisk nekoliko zakasnil, vendar bo list sredi decembra že dotiskan. Opozarjamo, da se list ne bo pošiljal na ogled, ampak samo naročnikom, ki naprej plačajo naročnino (50 K) ali pa se na dopisnici priglasijo kot naročniki.
pr Versko-znanstveno predavanje »Društva sv. Bonnventure« frančiškanskih bogo-slovcev : Pomen Frančiškovih idej za našo dobo«, se je vršilo v nedeljo 5. t. m. na sam. porti ob nepričakovano obilni udeležbi. Mnogo jih je moralo oditi radi premajhne dvorane. Predsednik fr. Krizostom je v kratkih besedah očrtal cilj in namen društva, ki je dosedaj živelo docela -krito za samostanskimi zidovi. G. predavatelj, }•.. Torscdav io v značilnih
potezah podal karakteristiko naše dobe, ki je eminentno prehodna doba. Sledila je posrečena paralela mej našo iu Frančiškovo ero in nato očarljiv opis čudovitega moža ubožca iz Umbrije, ljubljenca srednjega veka in v isti meri ljubljenega, a manj umevanega v moderni dobi. Njegov mogočni vpliv, plemenita človečnost in njegova vseobsegajoča ljubezen ter viteška osebnost mu jo pridobila srca vseh. Zaželeli smo si, da bi nastopil tak mož sedaj v naši dobi iu dvignil naš rod iz sedanjega kaosa k soincu in življenju. Lepo zamišljeno predavanje je izzvenelo v željo, da se vsi oklenemo tega moža — vzornika in vtisnemo pečat njegove religijozne misli sodobni družbi, katero označuje »bogoiskanje«, neodoljiva težnja po notranji duhovni kulturi in univerzalnem, enotnem svetovnem idealu. In ta ideal je tako neizrečeno lepo v sebi utelesil Frančišek — moderni svetnik.	Fr. R. T.
pr Organisation Iranco-slovene je imela dne 27. novembra 1920 svoj občni zbor. Položaj društva je ugoden, ima jako lepo francosko knjižnico in organizira sedaj francoske konverzacijske kurze, ki so edini te vrste v Ljubljani. Kdor se je že bavil s francoščino, vsakemu nujno priporočamo, naj priglasi svoj pristop. Ta kon-verzacija je posebno pripravna za ljudi, ki nimajo časa redno obiskovati drugih francoskih kurzov, pač pa bi mogli tu in tam se udeležiti neprisiljenega pogovarianja v prijetni družbi in si izposoditi za domačo čtivo iz bogate knjižnice kako zanimivo knjigo. Priglasi pismeno, tudi ustmeno, -— OrganirrUion franco-s'ovene, Narodni dom pr Slovensko r.aiodno gledališče v Mariboru. — Začasno smo opustili poročila o posameznih predstavah, in sicer z namenom, da si moremo stvorili po preteku to dobe jasnejšo in popolnejšo sliko' o umetnostnem delovanju gledališča. V posameznostih more biti človek večkrat malo neresničen ali preveč subjektiven, dočim je presoja o gotovi zaokroženosti poedinic boljša in pravičnejša. — Delo slovenskega narodnega gledališča v Mariboru v tekoči sezoni ni ravno prvovrstno, kljub temu, da ima več moči iu sredstev na razpolago, kakor jih je imelo v lanski igralni dobi. Temeljitosti iu prave dramske ter igralske umetnosti smo videli dozdaj prav malo na odru. Ne moremo se ubraniti vtisov, kakor cla ni več prave iu vnete ljubezni pri v-ej reči in da se preveč popušča na račun vsakdanjosti. — Uprizarjajo ali pustijo se uprizarjati tudi take stvari, ki ne sodijo niti v boljši kabaret, kaj šele ria oder. Vsak resen motrilec more brez pridržka potrditi našo sodbo iu ker nimamo namena ne vzroka prikrivati je, jo izrekamo tudi javno. Če se stanje izboljša, more biti le v korist stvari sami in to tudi predvsem želimo. — Uprizoritev Strindborgovega »Vampirja« in »Smrtnega plesa« se je dvignila nekoliko nad povprečnost. Motila pa je neuso-vršenost igralcev, ki so lcolebali menjaje se z desne ua levo, z leve ua desno, tako da tudi tukaj ni bilo mogoče ujeti celotne slike. Uprizoritev Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorjanski« je bila ponesrečena iu pa čisto uecankarska. — O gostovanju ruskega »Črnega mačka« pa bo še najlepše, če molčimo. Dokler bode, gledališče streglo že itak nevzgojenemu občinstvu s takimi rečmi in s »Španskimi muhami«, »Brati Martini« iu pa sličnim, nima prav nič vzroka niti pravice do tožbe, da poslušajo n. pr. Strindbergov »Smrtni ples« prazni sedeži. — Na naredni praznik 1 decembra je bila v gledališču premiera dr, Iv. L a h o v e zgodovinske igre v treh dejanjih »Noč na Hmeljniku«. Snov je zgodovinska, vzeta iz časov Napoleonove zasedbe naših slovenskih krajev. Morda je bila igra kakor prigodna uprizoritev dobra, a veljave, kakor dramatično delo nima, vsaj takšna ne, kakor je bila pokazaua na odru. Gledalec vidi samo, da osebe prihajajo in odhajajo. — Skladatelj Viktor Parma, ki se je naselil stalno v Mariboru, je dirigirat v torek, dne 30. novembra sam lastno opereto »Caričine Amaconkec On, kakor drugi dan dr. Ivan Lah, sta bila od občinstva burno pozdravljena. Vesti o podeljevanju veucev pa ne poročamo, ker pri tem bi morali omeniti, cla je odšel Parma pozabljen iz gledališča. — Kakšno umetnost bomo imeli v prihodnjem času v Mariboru, o tem bodemo vestno sporočili. — Te dni nam bodo otvorili v bivši kazini umetniško razstavo. Koncertov se nam obeta cela vrsta. Obiskala uas bosta, kakor slišimo, tudi Marij Kogoj in »Človek z bombami«. Vsi iu vse pozdravljeni že vnaprej, ker lahko se zgodi, da vas takrat ne bo nihče.
Joso Josia. pr Jezersko. Spisala Rudolf Andrejka in Igo Muri. Ljubljana 1921. Založil generalni ko-misariat za tujski promet. — V tej, za seda-uje razmere res velelični knjižici je dr. Rudolf Audrejka slovenski širši publiki pravzaprav šele odkril planinski raj ua Jezerskem. Pač so ga Čehi že dolgo bolje poznali ko mi in s plemenito ljubosumnostjo skrivali pred svetom, morda zato, da so ga lažje branili germanske invazije, morda zato, da so ga bolj očuvali v njegovi naravni sveži lepoti in veličini. Saj vemo, kako naglo zibne pri redni mehki čar, kamor pride človek s svojim lahkomiselnim strookvujaštvom, poboljšarslvom in izkoriščanjem. Ali zdaj, ko je Jezersko definitivno naše, je vendar čas, da ga spozna širši jugoslovanski svei, tembolj, ker za dogledni čas ni pričakovati češkega pritoka. V sladki nadeli, da bo Jugoslovan, ki ca spozna ne bstno
Btev. 279.

T. deeenjIJra 1020.
Stran 5.
oči, ta biser »čuval, brezmejno ljubil, ln rajši j oko, ko ta biser izgubil,< je orisal gospod pisatelj ob sotrudnišlvu* jezerskega rojaka Ign. Murija ta tihi planinski svet s tako pestrimi barvami v solnčnt luči in v tako prisrčnem domačem tonu, da vsega prevzame čitatelja iskrena hvaležnost: čast Bogu, da smo vsaj ta divni kot naši domovini rešili, ko smo tolika ln tolikšno izgubili! Vendar knjižica ni samo z domoljubnega stališča gorke pohvale vredna, ampak tudi s praktičnega 6tališča veleporabna. Vestno n. pr. poudarja, katere ture in v katerih smereh so v tem »veličastnem amfiteatru goril« priporočljive manj izvežbanim izletnikom tn katere le veleturistom. Jasne sličice (pogled na Kočno, Makekov dom, Makekov mlin z Velikim vrhom v ozadju, pogled iz Štu-larjeve gostilne, Mlinarjev dom, miza v Mlinarjevi hiši, Kočna iz Makekovega doma pod Grin-tavcem) — lastni snimki marljivega pisatelja hvalijo fotografa in klišarno. Dr. Andrejka je vložil s tem lepim delcem fino izklesan sklepni kamen svojemu neutrudnemu delovanju pri generalnem komisarijatu za tujski promet. V
pr Srbska početnica. Sestavil I. T. Pokazala se je potreba izdati Srbsko po-četnico za Slovence, ker so razni srbski bukvarji, ki so se dosedaj v šolah uporabljali, pošli. Brezdvomno bo z novo knjigo, katero je sestavil vešč pedagog, vsestransko ustreženo, služila bo šolskemu pouku >rav tako dobro, kakor samouku. Razde-jena je v 4. poglavja. A. Uvod. B. Izreka. Naglas. Narečja. C. Cirilica. Tiskana in pitana cirilica s početnimi vajami in po-rebno razlago, opazkami in slovarčkom. Temu sledi zadnje poglavje obstoječe iz !2 najlepših srbskih sestavkov (beril) in »esmi z opombami, razlago besed itd. Tisk knjige je krasen .rabile so se za njo losebej naročene nove črke. Na sloven-kera književnem trgu ni nobene bolj pri-aerne početnice za pouk srbohrvatskega ezika. Cena 12 kron je jako nizka. Izšla je ' zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljub-jani.
pr Podkovstvo. Pouk kovačem in conjerejcem. Sestavil živinozdravnik L. Tepina, vodja drž. podkovske šole v Ljub-jani. Prvi del knjige opisuje na kratko ži-ralsko telo, kopito pa zelo obširno, raz-aga hojo in stojo ter daje nasvete, kako -avnajmo s konjem, ko ga podkujemo.. — / II. delu pisatelj našteva in opisuje raz-ične podkve in njih lastnosti, podkovne žeblje in kovalno orodje; uči, kako pre-sojajmo konja, preden ga podkujemo, kako snemajmo podkev, porezujmo kopito, kako podkev izbirajmo, umerjajmo, pri-?ravljajmo in pribijmo; nadalje, kako pod-rujmo spremenjena kopita in konje, ki napačno hodijo in sučejo noge; nega žrebeč-ih in nepodkovanih kopit ter podkovanje ipačenih kopit. — Tretji del obravnava copltne bolezni, preiskavo šepastih konj, »kovanje in razne poškodbe. — Besedilo topolnjujejo 104 zelo dobro uspele slike. — Kako nujno smo te knjige potrebovali, ledi že iz tega, da je izšla v tem za knjigo-ržtvo tako kritičnem času. Izvrstno bode ilužila kot učni pripomoček na civilnih in fojaških podkovskih tečajih. Kovač, ki iz-TŠuje podkovsko obrt, bode z njeno po-nočjo svoje znanje osvežil in 6popolnil. Conjerejec pa bode hvaležen za navodila, ;ako naj neguje zdravo in bolno kopito td. — Piscu te knjige, kateri že več ne-jo deset let deluje na podkovski šoli, izre-:amo svoje priznanje; knjigo pa kovačem i konjerejcem najtopleje priporočamo. — 'ena 45 K.
Katoliški vestnik.
c Sv. dežela in Judje. Palestina še ni rišla do miru. Že dalje časa so nesoglasja led latinskim patriarhatom in frančiška-i, čuvarji sv. dežele. Zato ie poslan od imske kurije angleški P. Robinson, da redi cerkvene zadeve. Vzrok te misije a je tudi židovska nevarnost. Pod angle-ko upravo so začeli sionisti upati, da ure-ničijo svoje cilje. Trenutek je ugoden, ingleži so namreč postavili za višjega ko-lisarja Sv. dežele Juda Herberta Samue-i. Sir Herbert Samuel se kaže Judom elo naklon;enega. Za uradne jezike je pro-lasil angleščino, arabščino in hebrejščino. iobota velja kot praznik. Udeležuje se nolitev v veliki sinagogi v Jeruzalemu, ločim pri pravoslavni službi božji ni za-lovoljil Grkov itd. Sionisti uoajo, da bodo 'Ognali arabske kmete (felahe) čez Jor-lan, in da se da zemlja židovskim koloni-tom z upravo krajevnih svetov. Anglo-»alestinska banka hoče podpirati vodovodna podjetja in pospeševanje rodovitno-ti dežele. Velika židovska univerza v Je-uza'emu nai krona ta sionistična strem-jenja. P, Robinson ima nalogo, da infor-nira rimsko kurijo o teh zadevah.
Orlovska akademiia se pgi?.v!'3 v nc-'p'jc v Ljr.d kem domu n . č"si udeleženem ors»anizatoričnega tečaja. Začetek ob
3. uri popoldne, da bo tečajnikom mogoč povratek z večernimi vlaki. Komur zadnjič ni bilo možno ogledati si akademijo, naj se sedaj potrudi za vstopnico, sicer se mu lahko zopet pripeti, da ne bo mogel v dvorano vsled razprodaje. Spored raznovrsten! Predprodaja vstopnic od četrtka naprej v pisarni Orlovske zveze, Jugoslovanska tiskarna, III. nadstropje.
Orlovski praznik praznuje dne 8. t. m. Št. Peterski odsek v cerkvi Sv. Petra. Sv. maša je ob 7. uri.
Orel-Ljnbljana M. O. — Danes, v torek ob 6. uri zvečer važna odborova seja na Dunajski cesti štev. 29, pritličje. Udeležba dolžnost.	Predsednik.
Orlovski tečaj tržiskega okrožja se je pričel v nedeljo 5. t. ,m. po sv. maši. Navzočih je bilo nad 50 fantov iz Tržiča, Loma, Križa, Ko-vorja in Podbrezja. Otvoril ga je okrožni načelnik br. Vider. Po zapeti orlovski himni je pozdravil navzoče g. župnik in na to predsednik tržiškega Orla br. Franko. Br. Vider je predaval: Orli in njihovi ideali.
Šmihel pri Novem mestu. 3. nedeljo v ad-ventu t. j. 12. decembra se vrši pri nas v društveni dvorani javni sprejem v orliško zvezo. Po sprejemu je deklamacija, petje, majhna predstava. Vstopnina je prosta. Sosedne krožke in sploh vse naše somišljenike najtopleje vabimo ter upamo, da se gotovo in v obilnem številu odzovejo našemu vabilu in se udeležijo tega našega malega slavja. Pridite, ako mogoče v krojih, da pokažemo pred svetom javno svoje prepričanje, pokažemo, kako malo se bojimo zbadanja nasprotnikov, katero sigurno tudi sedaj ne izostane.
Z Jesenic. Orlovski praznik se bo pri. nas praznovali prav slovesno. Zjutraj ob 8. bo v farni cerkvi sveta maša s skupnim svetim obhajilom; v. maše se udeleži cel odsek v krojih. Pri sv. maši svira celotna društvena godba. Popoldne ob 4. uri vpri-zori obrtni naraščaj igro »Sv. Vid«. Pred igro se izvaja na odru par umetnih telovadnih točk, in se razdele članom sprejemne diplome. Pri celi prireditvi svira društveni orkester. Prijatelji povabljeni!
iospodarstuD.
BORZA.
LDU Curih, 6. decembra. (ČTU) Devize: Berlin 8.77 in pol, Holandija 195.25, Newyork 641, London 22.22, Pariz 38.15, Milan 22.85, Bruselj 40.50, Kodanj 90, Stockholm 123.80, Kristianija 89, Madrid 82.90, Buenos Aires 215, Praga 7.60, Varšava 1.10, Zagreb 4.60, Budimpešta 1.40, Bukarešta 9.20, Dunaj 1.90, avstrijske žigosane krone 1.30.
LDU Dunaj, 6. decembra. (ČTU) Devize; Curih 8700—8750, Pariz 3362.50 do 3412.50, Zagreb 382.50—387.50, Be grad 1530—1550, Budimpešta 98.75—100.75, Bukarešta 785—805, Milan-Trst 1965 do 1985, Varšava 85—87, Praga 641—646, Sofija 630—650. Valute: Dinarji 1522.50 do 1542.50, nemške marke 774.50—780.50, romunski leji 785—805, švicarski franki 8675—8725, francoski franki 3337.50 tdo 3387.50, češkoslovaške krone 649.50 do 654.50, italijanske lire 1955—1975, madžarske krone 102.50—104.50, carski rublji 308.50—312.50.
LDU Praga, 6. decemb. (ČTU) Devize: Curih 1373.50, Belgrad 240, Milan-Trst 307, Zagreb 59.75, Budimpešta 15.50, Varšava 14.25, Sofija 101.75, Bukarešta 124.50 Valute: Dinarji 234, avstrijske krone 15.50
m
g Strojno olje. Odsek minfotratva ža""pre-hrano v Ljubljani ima v zalogi nekaj strojnega olja po 26 K za kg franko sod. Reflektanti naj se obrnejo za nakazila neposredno na imenovani odsek.
g Vinski trg v Evropi. V Jugoslaviji množina letošnje trgatve ni velika, a vino je prav dobro. Dalmatinska vina se cenijo na 10—12 K, sadni mošt 2—3 K. V Rumuniji ima vino zelo visoke cene; v ozemlju, ki ga je Rumunija zasedla, so pa vinske cene mnogo nižje. Grki so imeli slabo letino in imajo visoke cene. Najboljši muškatelec stane 180 do 200 drahem za 1 hektoliter. Ravnotako tudi Italijani niso pridelali mnogo, a kvaliteta vina je zelo dobra. V nekaterih južnoitalijanskih deželah niso pridelali niti polovico lanske množine. Francozi pa so dosegli normalno množino blizu 50 milijonov hektolitrov. V Španiji imajo vzlic dobri letini visoke cene. Nemška Avstrija je pridelala malo, vsega skupaj okoli 150 tisoč hektolitrov. Na Ogrskem je trgatev izpadla dosti slabše kakor se je smelo pričakovati. Zato cene niso padle; tokajec stane 30-40 K, navadno vino 25—28 K liter. Morava in Slova-kija imata dobro letino, tako po množini kakor po kvaliteti.
g Propadanje ameriških firein. Listi poročajo, da je v Združenih državah v mesecu oktobru priglasilo 923 firem konkurs. Za vzrok se omenja majhno povpraševanje po blagu s strani konsumentov. Kakor so na-knadno poroča iz Pittsburga, je prišlo do kon-kursa vsled odpovedi kredita ameriških bank, tako da so bile tvrdko primorane prodajati blago dosti pod kupno ceno. Nadaljni priglasi konkursov se pričakujejo od vseh strani.
g Insolvence v Italiji. Veletrgovina z volno Centi Bioller v Milanu je prišla v to- ' žave; gre ja več milijonov lir, Konlcur? ic '
pa napoedala Societi Commerciale Internationale v Florenci; pasiva znašajo na 1 1 milijon lir.
g Gospodarska konferenca narodnost" nih držav, ki bi se imela vršiti v začetku decembra t. 1. v Požunu, je preložena na sredo januarja 1. 1921. Polkovnik Smilh, ki je dal pobudo za to posvetovanje, bo obiskal v kratkem vsa glavna mesta, da pripravi pot in od njegovega posredovanja je odvisno, ali se bo konferenca vršila ali ne. Dosedaj je svoje sodelovanje odrekla samo Ogrska, a tudi samo iz tega razloga, ker je določen za kraj posveta Požun. Ce bi se določilo drugo mesto, n. pr. Dunaj, bi I se Ogri udeležili. V načrtu posvetovanj, ki se je doposlal vsem vladam, se nahajajo sledeče točke: omiljenje prepovedi uvoza in izvoza in v zvezi s tem vladno centra-liziranje izvoza. Pogodbe o kompenzaciji blaga s posebnim ozirom na izmenjavo živil. Svobodni finančni promet: denarni preodkazi (prevoz gotovine, čekevni promet itd.), olajšave v razpolaganju z depoti itd, olajšave v vseh prevoznih zadevah in v poštnem in brzojavnem prometu, olai-šanje in zas'guranje transifa. Poleg teh točk nai bi konferenca izkušala tudi odpraviti težave, ki jih povzročajo posebni carinski tarifi, zvišavanje tarifnih postavk in odredbe glede indirektnih davščin. Če prizadete stranke v glavnem pristanejo na te točke, se bo izdelal na tej bazi podroben program. — Že prvo, kar naj bi se na tej konferenci obravnavalo, kaže, da je rodila to misel praktična potreba. Sosedne države so navezane druga na drugo; tudi mi Jugoslovani moramo kriti velik del svojih potrebščin v Nemški Avstriji, zlasti kar se tiče industrijskih izdelkov. Ta naša odvisnost od inozemstva je včasih celo prostovoljna in neutemeljena, četudi jo ustvarjajo državni uradi, kakor n. pr. finančno ministrstvo, ki je dalo tiskati reklamne plakate za državno razredno loterijo v Gradcu, Ker so pa sosedne države druga na drugo navezane, se lahko pričakuje od vsake, da ima dobro voljo, sporazumno urediti najprikladnejše pogoje za razvoj meddržavnega gospodarstva. Pri tem moramo pa opozoriti na nujno potrebo, da naše ministrstvo za trgovino in obrt, oz. ministrstvo zunanjih zadev sledniič vendarle že pokrene izdajanje lista, ki bo prinašal točne in zanesljive informacije o vseh zakonih in uredbah tuzemstva in inozemstva, v kolikor so praktične važnosti za našo trgovino in obrt Dosedanja negotovost je pogubna za naše narodno gospodarstvo.
Lfubffanska porota.
Porota.
Zimsko porotno zasedanje v Ljubljani je otvoril 6. decembra letos predsednik deželnega sodišča g. dr. Papež, votanta sta bila gg. dvorni svetnik Andolšek in nadsvetnik Hauffen; državno pravdništvo je zastopal dvorni svetnik prvi državni pravdnik Bežek. Šlo je za dve zadevi. V prvem slučaju se je zagovarjal Josip Vidmar, kateri je 8. oktobra letos udaril med prepirom svojega tovariša hlapca Andreja Cetina, s katerim sta služila pri gospej Če-šnovar v Kolodvorski ulici, tako nesrečno po glavi z drogom, da je Cetin umrl. Porotniki so nanje stavljeno vprašanje, če je Vidmar kriv uboja, soglasno zanikali in potrdili z 9 da in s 8 ne vprašanje, če je zakrivil Vidmar pregrešek zoper varnost življenja. Predsednik g. dr. Papež je nato razglasil sodbo, s katero se je Vidmar po § 325 k. z. obsodil na 4 mesece hudega ?apora.
Nato je porota razpravljala o sledeči zadevi :
Albertina Colja in Gusta Bisail sta kupili 27. julija 1920 v Gorici 56 kg podplatov in 6 kož boks usnja v vrednosti 2052 lir. Vrečo z usnjem sta pustili v veži krčmarja Jožefa Vončina, ker sta šli iskat nosača. To priliko je izrabil samski delavec Albin Lenardič iz Kojskega pri Gorici, da je ukradel usnje vredno 2052 lir in ga odnesel čez mejo v Jugoslavijo in,ga prodal. Pri današnji porotni razpravi je bil Lenardič obsojen na 16 mesecev težke ječe, poostrene s trdim ležiščem in postom na mesec.
Danes bo porota pod predsedstvom g. dvornega svetnika Regallvja razpravljala proti Francu Berlanu, ki se je predstavljal kot detektiv in »zaplenil!- veliko tobaka in cigaret Amaliji Čadeževi in Rozi Miklošič. Dalje se bo zagovarjal Franc Copar iz Divače, ki je obtožen, da je ukradel svojemu gospodarju Jerneju Severju v Kozarjah 6*800 kron.
Sodišče in policija.
Predsednik trgovske in obrtno zbornice s;. Ivan Knez tudi pred vzklicnini sodiščem obsojen.
V ponedeljek, dne 6. decembra 1920
jc razpravljal senat deželnega sodišča v Ljubljani pod predsedstvom g. dvornega svetnika Regallyja o vzklicih, katero so v'o,-'li pri okrajnem sodišču v Liubliani '
radi prodajo potvorjene moke obsojeni mlinarji in mokarji. Razpravljalo se je od 8. dopoldne do 1. popoldne; nekoliko pred 4. uro popoldne se je pričel vzklicni senat posvetovati; sodbo je razglasil g. dvorni svetnik Regally ob en četrt na 7. zvečer in jo jo utemeljeval pol ure.
Gospoda Knoza je zagovarjal g. podžupan dr. Triller, poročal je senatu o zadevi g. nadsvetnik Žebre. Gospod Knez je povedal, da je nabavil pšenico pri belgraj-ski tvrdki Beilgony, da je plačal naprej in da je imel pri tej pšenici milijon kron izgubo. G. dvorni svetnik Regally je ugotovil, da je bil g. Knez obsojen 11. junija, ker je prodal skvarjeno moko, na 50 kron globe. G. dr. Triller je v svojih izvajanjih poudarjal, da ga je osupnila Knezova zadeva, ker med vojsko ni prišel nikdar v konflikt z oblastjo. V svojih izvajanjih je očital prvemu sodniku, da se je podal nekoliko razburkanemu javnemu mnenju. Zastopnik državnega pravdništva g. dvor- ■ ni svetnik Trenz je izvajal, da bi moral g. Knez ravno kot veletrgovee dobro vedeti, kakšno pšenico je dal mleti v mlin. Kar tiče kazni, pa je rekel, da prepušča sodnemu dvoru, če bi ne kazalo spremeniti zaporne kazni v denarno kazen.
S sodbo vzklicnega senata, katero je razglasil in utemeljeval g. dvorni svetnik Regally, je vzklicno sodišče zavrnilo pritožbo g. Rudolfa Zorca; Mihelčiču Francu in Ivanu Kuralbi se je znižala zaporna kazen na 1 teden zapora; Jerneju Skubicu, Ivanu Pircu in Ivanu Glaviču se je pa znižala zaporna kazen na 4 dni zapora. Vzklio Pavla Bertonclja se je zavrnil. Krivdoreki prvega.sodnika so se potrdili, kazni so se pa deloma znižale, ker prvi sodnik ni upošteval rodbinskih pridobninskih razmer obsojencev.
Gospodu Ivanu Knezu se je znižala zaporna kazen na 14 dni zapora, denarna globa pa od 1000 na 950 kron.
V razlogih je izvajal g. dvorni svetnik Regally med drugim: Mnenje, da je mlinar dolžan vse zmleti, kar mu kdo prinese, je pomotno. Kar tiče posebno g. Kneza, je pa g. dvorni svetnik Regally poudarjal: Ce v mlin oddano blago ni dovolj čisto, se mora izčistiti. Ako se pošlje v mlin slaba pšenica, ne more priti iz nje dobra moka. Nobenemu odjemalcu g. Kneza se ni naravnost povedalo, da je moka zmešana z grahorjem. Mlinarji so g. Knezu ponovno poročali, da je moka slaba, toda g. Knez ni ničesar ukrenil, vsled česar se pač ne more govoriti samo o njegovi malomarnosti. Grahor sicer ni zdravju škodljiv, toda v tem slučaju gre le za potvorbo živil in za nič drugega. Krivdorek prvega sodnika jc bil zato utemeljen.
Kar tiče odmere kazni (10 tednov zapora) je bila kazen odmerjena prekruto. Prvi sodnik bi bil moral upoštevati tudi visoko socialno stališče, katero zavzema v družbi g. Knez, vsled česar ga hujše zadene tudi mala zaporna kazen.
Ker je bil g. Knez obsojen meseca junija na 50 kron, bi bil moral to prvi sodnik upoštevati; vzklicno sodišče je zato to upoštevalo in je g. Knezu znižalo denarno globo na 950 kron.
Dopoldne je g. okrajni sodnik Avsee razpravljal o več tožbah glede pokvarjene moke. Med drugimi je bila tožena tudi Gospodarska zveza, katero je sodnik oprostil, ker je Gospodarska zveza dobila pač slabo pšenico, toda jo zapovedala mlinarjem čistiti, dala precej moko preiskati in jo je prodala nc za hrano, marveč za pitanje živine.
• • «
s Rop v Koprivniku. V hišo kočarice Marije Žakomeli v Koprivniku pri Oslici je prišel neki 24letni mladenič, sre/nje postave, ko Žakomeli ni bila doma. Ko se je čez pol ure vrnila z 9let. hčerko Ferdi-nando in s 7 letnim sinom Antonom domov in ker je naš'a vrata zaklenjena, je poslala hčerko skozi okno v hišo, ki je potem hišna vrata od znotraj odklenila. Za mizo je sedel popisani, ki je zahteval kave, katero mu je Žakomelova tudi skuhala. Med razgovorom je napisal mlade-nič listek: »Blagovolite gospica biti pripravljena na smrt, če se zoperstavite ali. kričite! Biti morate popolnoma tiho in izdati vse denarje, potem ste prosta.« Ko je Žakomelova prečitala listek, je mladeniča prosila, naj jo pusti pri miru in mu je zatrjevala, da nima nič denarja. Neznanec je popadcl nato na mizi ležeči krušni nož in ji je grozil s smrtjo. Ker sc je Žakonelova bala za svoje življenje, je odprla neko omaro za obleko, iz katere je uropal neznanec denarja v vrednosti 2000 kron. Prft-dno je ropar odšel, je še rekel, da ima na razpolago še 8 tovarišev.
s Gornji grad. Iz usnjarske sušiln:ce Ivana Kranjca v Gornjem gradu je bilo ukradenih 10 rumeno obdelanih svin>kib kož vrednih 2000 kron,
sBaron Born okraden. Na Pristavi jc bil ukraden baronu Bornu 10 metrov rVgi goniini jermen vreden -6000 kron.
s Sap, Pocestnici Marjeti Zi"-"nč'č s Sapa št. 3 je bilo ukradeno obleke v vip.J. nosU 3500 kron.
s V pijanosti je napad?' g. Franc 1 les- J nega trgovcu Aniona Pavlica v Ljubljani in j ga je poškodoval na levem očesu. Pavlic se zdravi v deželni bolnici.
s Z razbeljenim železom je pri kovanju po nesreči obžgal delovodja Josip Vajder kovaškega vajenca Antona Završ-nika v Ljubljani.
s Na poti s sijma v Moravčah domov v Hrastnik je bilo ukradeno posestniku Jakobu Urankarju, ki je prodal vola na sejmu, 8000 kron.
s Sovražnik policije pred sodiščem. Ivan Kramar iz Spodnje Šiške je bil že osemkrat zaprt. Dne 5. oktobra letos je Kramar po Šiški razgrajal. Ko sta ga prijela policijski nadzornik Karel Vizjak in nad-stražnik Valentinčič, je nad njima kričal: »Barabe! Ravbarji! Postopači, niste za nič, samo postopate!« Nad g. Vizjaka je pa zakričal: »Lump, ti nič ne delaš!« — Sodišče je prisodilo Kramarju 1 mesec strogega zapora, poostrenega s postom in trdim ležiščem mesečno.
s Nevarni žepni tat obsojen. Čehoslo-vak Alojzij Nowy je dne 22. novembra letos ukradel na Ambroževem trgu v vozu električne železnice Primožu Košniku iz žepa denarnico, v kateri je bilo 2008 K. Ker je okradeni tatvino precej opazil, je prijel Nowyja, katerega je aretiral detektiv Sancin. Sodišče je prisodilo Nowyju 18 mescev težke ječe, poostrene s postom mesečno.
s Napad na 72 letnega starčka. Trije pijanci so 30. m. m. hoteli vlomiti v hišo 72 letnega Janeza Kastelica v Dolgem brdu pri Polšniku. Med tiščanjem vrat je udaril starčka neki pijanec s topo stvarjo po levi roki. Kastelic se zdravi v ljubljanski bolnici.
s Skopljan obsojen v Ljubljani. V Skop-Iju rojeni Mustafa Hadžič je ukradel 20.
oktobra v gostilni Do. Schiava črno pobarvani kovčeg, katerega je odprl v neki drugi gostilni in je bil aretiran. Deželno so-dišče v Ljubljani jc obsodilo zato Hadžiča na 10 mesecev težke ječe, poostrene s poslom na 14 dni.
s Svojega gospodarja je okradla Julka Štele iz .Ml-ke. Služila je pri trgovcu Fr. Pogačniki' v Spodnji šiški, kateremu je pokradla blaga v vrednosti 747 kron. Sodišče jo je obsodilo na 14 dni ječe.
sNaša mlsdina. Policijski nadzornik Loga*; je aretiral v opernem gledališču 'mladega vajenca Slavka •!., ker je v bufetu trosil denar za pijačo in za jedila. Na policiji je prijeli Slavko povedal, da je našel pred mestnim kopališčem na ulici staro črno usnjato denarnico z vsebino 735 K in da je od najdenega denarja že zapravil 330 K. Policija je zaplenila 405 K, ki jib je fant še imel, in ga izročila sodišču.
s Na glavnem kolodvoru ukradeno ie bilo gospei Mariii Božič iz Podnarta iz ročne torbice 3700 K in železniška legitimacija.
s Oropani železniški voz. Med vožnjo
iz Litije v Ljubljano je bil oropan voz 29.600 Gg Ln iz njega ukradeno 176 kg usnja namenjenega v Tržič za g. Gott-Lieda Pollaka.
s Osumljeni tatovi. Policija je izročila sodišču Karla Kalteneggerja, Antona in Albina Jerančiča, kateri so osumljeni, da so kradli tračnice, katerih je bilo ukradenih 35 do 40 na brodu pri Lazah,
s Brat okrade! brata. Iz Poljčan se je pripeljal v Ljubljano trafikant Metelko Franc iz Pekla pri Poljčanali, ki je ovadil ljubljanski policiji, da mu je ukradel v njegovi trafiki v Peklu njegov 24 letni brat invalid Ivan Metelko 460 K denarja, gumijev plašč in par gamaš v skupni vrednosti 1700 kron in da se je odpeljal v Ljub-
ljano, Na policiji so poslali po nepoštenega brata v invalidno vojašnico. Ivan Me-ielko je na policiji priznal, cla jc res okra-dei brata.
r Dolgo časa zasledovani tat aretiran. NadsfraŽnil: Gril jc aretiral na dolenjskem kolodvoru Alojzija Za 'arja iz Žalne, katerega jc obsodilo vojaško sodišče v Ljubljani 7. decembra 1918 na 5 let Zaradi tatvine. Aretirani Zalar je poleti 1919 okra-del v Žalni svojega sorodnika Franca Za-larja in ga oškodoval .za 700 kron.
s Tatvine v mestni elektrarni. Policijski nadstražnik Martin Erjavec je srečal 3. t. m. nekega mazača mestne elektrarne, ki je nesel nekaj v nahrbtniku. Stražnik je vprašal moža. kaj nese. Odgovoril mu je, da nese olje iz mestne elektrarne. Policija je zadevo zasledovala in ugotovila, da je dotičnik ukradel, kakor je sam priznal, mestni elektrarni 28 in pol litra olla. Na kmetih je že meseca junija prodal 12 litrov ukradenega olja, ki ga je prodajal liter po 15 kron. Ljubljanska mestna občina je oškodovana za 1091 kron 50 v.
s Tatvine pri Habetu v Št. Vidu. Jože Šusteršič iz Vižmarjev je ukradel Jožefu Habetu v št. Vidu nad Ljubljano kolo, vredno 2,500 kron in lonec masti. Spomladi letos je. pa ukradel Erkerju v Ljubbani mila in drugega blaga. Njegova mati Marija Šusteršič si je pa prisvojila ukradeno mast in 12 jajc, katere je ukradel Habetu njen drugi sin Avguštin Šusteršič. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo Jožefa Šusteršiča na 9 mesecev težke ječe, Marijo šusteršič na 6 mescev ječe in Avguština Šusteršiča na 48 ur zapora.
s Na Dovjem prijeti zagrebški tatici, Trgovcu Gerzonu Magdiču v Zagrebu je bilo dne 28. novembra ukradeno iz blagajne gotovine in zlatnine v vrednosti 327.830 kron. Zagrebška policija je ugoto-
vila, da sta Magdiču okradli sestri Ljudmila in Katarina Novak. Ljudmila je nam-vila, da sta Magdiča okradli sestri Ljud-ključe blagajne, s katerimi je odprla blagajno, ko gospodarja na dan volitev ni bilo doma. Po izvedeni tatvini sta se sestri odpeljali v Ljubljano, odtam pa na svoj doin, kjer ju je dobil zagrebški detektiv, ki ju je aretiral.
Jugoslovanski skladni koledai
Ea leto 1021 jc ravnokar izSel v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena 30 kron. —- Trgovci dobe popust.
Žepni koledarček za leto 1921 je tudi issgel istotam v prikupljivi in priročni mali žepni obliki in zelo okusni vezavi. Cena 12 kron, trgovci dobe znaten popusl.
Meteorologično poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. vlš.
(Jas opazovan a	Ha i o« metei v m ni	JLU»:U«O- raetoi v C	L'£ibruiii litorenci v C	Neuo, vetrov	P».iavra» v mm
4. 12. 21 h	734-5		0-6	sneg	
5. 12. 7 h	737-7	1-3	06	sueg J.	145
B./12 14 Li	730 8	1-8	0-6	sneg	
5. 12. 21 h	736*8	0-7	06	sneg	
6./12 7 h	730-8	0-7	0-9	sueg	10?
0. 12. 14 h	737-2	1-5	0-3	sneg j. z.	
Za dvakratno ob»avo v tednn se računa II kron.)
ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A„ Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJEs Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljubij. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel 366.) KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul, 13.
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE
Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE
OIup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
MODNI SALONI Golz! Marija, Židovska ul. 8 in 7. Hribar Rozi, Rimska cesta št. 6,
MODNE TRGOVINE Kunovar ivan, Stari trg 10. Megdič Pavel, Aleksandrova cesta-
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11.
RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta JO.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA
»Balkan«, Dunaj. c. 33. ReL 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wo!iova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20.
(Za avauramo obiavo v tedna se računa S kron.)
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mihuš L., Mestni trg 15.
TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM.
P
Erjavec & Turk pri »zlati lopati«,
Vaivaroriev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 21. Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ier. cesta.)
ZALOGA POHIŠTVA,
I F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
Pisalni siroj
pri upravništvu tega lista pod št. 4904.
samostojna gospodinja
dveh oseb v ljubljansko okolico. Pismene ali ustne ponudoe na go. Lampret, Ve-gova ul. 8. _4896
Proda se skoro nov stroj za izdelovanje zarezne cementne zlreSne opeke s prioližno 900 modeli. J. Haz-boršek, Šmartno pri Litiji.
Sprejemajo se naročila za
drva vsako inuožiuo se dostavijo na dom. Trgovina z drvmi. flhacljeva cesta 10, tramvajnska postaja Sv. Petra cerkev.
Oglasi v »Slovencu4 imajo velik vspeh.
čevljarski pomočnikisee cev-
A\ldCi iiiii imr^ ■ ■ iKikfiiiiiui ■ ■ b ib
Ijarskega
mojstra, h kateremu želi vstopiti v brezplačno učno dobo v svrho Isvežbanja šivanega dela. NatanCni pogoji po dogovoru. Naslov v upravi tega lista pod j,šivano" 4909.
Večjo količino
letn. 1918, 1919 in 1920 ima na prodaj po ugodnih cenah oskrbništvJ grajščine grofa Atlemsa v Brežicah ob Savi.
Proda se dobro ohranjen „ Lwhm (Kupe). Naslov VOZ-DrULllse izve pri upravništvu lista pod Stev. >3850
| Duhovnik Virgilij fJSeiifCl|iKQyO jO"
f'ii flfiiift" vsa'to ceno ngisc LilMi jlju ■ v prodajalni Kat. Tiskovnega
DruStva v Ljubljani.	'1895
Krasna perzijski preprogi2X3 s
proda. Naslov pove uprava .Slovenca" pod St. 4907.
Lekarna v Looalc« ffis^s?
in tuuti zdravil, Specijalitet(Scott.PagIiano, Valda, Ribje ol|e prve vrste, i. t. d.), obliže, vsakovrstna mila in potrebščine za toaleto. Prodaja po ugodnih cenah.
Znamenito naDoina kolina
KratKo navodilo za pravo pobožnost do Matere božjo. Priredil dr A Zdešar. Dobi se v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani in v vseh knjigarnah. Cena9 K60v.
na debelo in drobno, vse vrste moSki, ženski. otroški, kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah se dobe pri znani tvrdki Aiekss 1-der Obiat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Po-iilja se po povzetju po vsem kraljestvu.
TVORMICfl KEKSOV, PREPECEMCEV, OBLflTOV IN VEFELJNOV
priporoča svoje R0QflSKR SLRTINR fine izdelke.
Lesni trgovec z dobro vpeljano lesno trgovino, kojemu se nudi prilika kupiti veCje množine stoječega in posekanega lesa po ugodni ceni,
ravno došel in se dobi kakor tudi druge vrste papirčkov in stročnic pri
R. ERKER, Ljubljana
Resljeva c. 20. — Slomškova ul. 11.


ruz
z večjim kapitalom. Ponudbe pod „lesua Industrija" 4902 na upravo »Slovenca*.
ftika
z dolgoletno prakso in z dobrimi spričevali sprejme takoj rudnik Trbovlje.
Josipina JErzin naznanja v svojem in v imenu svojih otrok, vnukov iti vseh sorodnikov prežalostno vest, da je njen nepozabni soprog, gospod
Avgust Erzln
magistralni uradnik v p,
danes po težki dolgotrajni bolezni, previden s tolažili sv. vere, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb se vrši v torek 7. t. m. ob 14. uri iz hiralnice Radeckega cesta 9 k Sv. Križu.
V Ljubljeni, 5, deccmbra 1920.
Brez posebnega obvestila.

Furnir žagan 1 in 2 nun debel orehov, hrastov i. t. d. se ceno proda. Naslov pove anončni zavori Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
išče domaCn ivarnlca velikega ob
sega, katera producir.i korentne prvorazredne predmele. — Samo dobro uvedeni zastopniki, kateri u dva jo ponolno zaupati i« svojih odjemalcev z referencami, naj izvolijo pisati na Medjunarodni no-viuskš i oortasui zavod, llica 21 Zagreb pod šifio „Korentni artikel".
pristno norveško je sveže došlo in se dobi na drobno —- in debelo. —■
Drogerija ,SANITAS', Celje.
trpežno izdelane, gornji del iz dobrega usnia izdeluje
Čevljarska zadruga,
Vrbovec pri Mozirju.
Zahtevajte cenik!
M. Kuitrin,
Ljubljana — Maribor
Dunajska cesta 20 • Podi. JurSliava ul. 9
priporoča pnevmatiko, nvto-kole.su ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, golo, bakreno žico. elektrotehnični materija! po najnižjih cenah. Telefon št. 470.

MODNA TRGOVINA
H. ŠIMKOVIC nasl.
LJUBLJANA, MESTNI TRO 19.
priporoča svojo ravnokar došlo zalogo modnega blaga.
pletenin za dame, gospode in otroke. Nizke cene!