i, ^ „«P« S"«*»* ¿j.,. »d Holfl»^ PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urninilki »« upravntškl on» torti 2067 South L»wndaU* Avo. Off le« of Publication t 2667 South La wndaU A v«. Telephon«, Rockwell 4904 Omm liât» J« 16.00 Knurl - MT0Bd-«lMa «.«.r J.nu.r, I«. UM. .t U» ,-KrffW. puICAGOl ILL., PONDE1JEK, 7. AVGUSTA (AUGUST 7), Wtt * Chicago, Illinois. uxWr the Act konferencah, ie že prej vršile v Rimu in u. Upoštevali smo dejstvo se tukaj vršili razgo-reprezentantl Italije in ki ho rezultirali v skle-prot ¡komunističnega pak-.er» mu se je j>otem pridruži Japonska. To je dobro nje za nas v zvezi z naŠi-^ijami, katerih cilj je tes-iperacija med Japonsko, I-in Nemčijo v vojaških za- . H japonskega kabineta so v«Ji seji tudi razpravljali o ^tvi militaristične zveze z in Nemčijo. se je pritožil, da se ne drži dogovora, ka-Je sklenila z Veliko Brita-8 tem »e je obvezala, da l*Mla protibritako agitacl-K"*j*kem, toda doslej Še ■vn-la nobenega koraka am?n a\y. — Protibrit-«e je spremenila v tudi |»roti Američa-1,1 drugim tujcem na Kitaj-M- prt-se-«vtiega tajnika Hul-r,'*|i''» (K»godbe.' » i«^lani*tvo v Pe- vanje federalnega delavskega odbora. V tem odseku ho trije burbonakl demokrati In dva republikanca. Domače vesti ORGANIZACIJA DETROIT, MICH^-S t a v k a avtnlh delavcev pri General Motorju je končsns. Volilni izid pomeni, da je unija CIO predstavnica klavniških delavcev v vseh klavnicah Armour & Co. Kot taka je bila priznana pri prejšnjih volitvah med delavci v njenih klavnicah v Chicagu, Kansas Cityju, St. Paulu, Sioux Cityju, East St. Louisu, St. Josephu in Omahi. Kritiki francoske vlade aretirani Pariz, 5. avg. — Daladierjeva kampanja proti kritikom njegove politike na levici in desnici se nadaljuje. Pet članov revolucionarne levice je bilo aretiranih in obsojenih na več let zapora. Obsojenci so člani skrajne socialistične grupe, ki vodi opozicijo proti vojnim hujskačem. Sto ranjenih v eksploziji plina lx>ndon, 6. avg. - SU> <^b je bilo ranjenih v eksploziji plina, ki seje pripetila v trgovskem distriktu. Eksplozija je poškodovala neko stanovanjsko hišo in zamajala tudi katedralo St. Paula v bližini. Nemške podzemske utrdbe poplavljene Aretacije inženirjev in kontraktorjev Metz, Francija, 5. avg.—Nemške podzemske utrdbe ob tri milje dolgi črti ob reki Reni so poplavljene. Zaradi silnih deževnih nalivov je reka prestopila bregove in zalila utrdbe. Stene utrdb niso mogle vzdržati pritiska in so se podrle. Sem je dospelo |wročiio, da je nemška tajna policija (Gestapo) aretirala čez trideset inženirjev in kontraktorjev na obtožbo sabotaže. Očitajo jim, da m rabili slab material in Cement pri gradnji utrdb. Te so se podrle pod pritiskom vode.~ Devet delavcev nacijske delav-nke fronte, ki so pomagali graditi takozvano Siegfriedovo trd-njavsko črto, je pobegnilo v Lu-xembourg. Preplavali so reko Sur in se rešili, čeprav so jih strojnice na nemški strani reke obsule s točo krogel. Utrdbe, ki so pod vodo, ležijo BLED, SLOV KNIJ A.—Min «trski predaednik Cvetkovič je izročil regentu, knesp Pavlu, nov načrt sporazuma med Srbi In Hrvstl. Načrt je )f *e«tavljen zadnji teden na talnih sestankih med Cvetkoviče» ln dr. Mačkom potem, *ko je Hr, Maček javno zagrozil, da ae HrvaŠka odcepi od Jugoslavije. Domneve ds načrt vsebuje obliko fede-raliziranih držav Jugoslavije In da bo objavljen 8. avgusta. VARŠAVA, POIJSKA.-—Vrhovni poveljnik paljnke armade spet grozi, ds bo Peljska z orožjem branila vaško krftenje njenih pravic in interesov v koridorju in (idansku. PARIZ.—Angleške in franco-nka vojaška mlaljs je odpotovala v Moskvo. MADRID.—-Diktator Franko je dal ustreliti IS eUeb v zvezi z umorom civilnega gardista. I &ANGH AJ.—Japrta-cljsko postopanje, Je pri zaslišanju priznal, da Ima oporo pri komunistih, odločno i »a Je zavrnil obdolžltev, da Je član komunist -čne stranke. Ako komunisti agi-tirajo za nasilno strmoglavljenj« vlade, Je to zanj novica. "Nikdar še nisem slišal kakega ko-m un Is ta, da bi urglral nasilno atrmoglavljenje vlade", Je rekH Bridges. vkorakanja Hitlerjevih čet v Prago Je organltaclja oživela pred nosovi nacljeke tajne policije. Ts se zaman trudi v naporih, da potlači uporno gibanje. ' Glavni namen orgsnltsolje Je nerodna enotnost v borbi w neodvisnost. Organltaclja Cehov v tujini dobivajo Informacije o notranji situaciji svoje domovine. Druga važna naloga tajne organizacije Je mobllltscljs rekru-tov za Zvezo čeških leglonsrjsv. General Uv Prchala Js vrhovni poveljnik Češke legije ne Poljskem. Ta Ima že 18,000 članov, ki so pripravljeni alušltl vsaki državi, ki Je pripravljena pome-gati Cehom v borbi m neodvisnost. Češki izseljenci imajo svoje organizacije na Poljskem, v Franciji, Rumuniji, Angliji Ameriki. in Angleški plemiči zavezniki nacijev! Šir jenje nacijske propagande v Anglij* London. 5. avg. - Notranji 'minister Samuel Hosre je dejal v parlamentu, da organizacija Link, kl so jo ustanovili angleški pMMprWfcf^ Ifcv jo v Kwejlinu. provinca Kwang Ni. Bombe so uničile več pošlo-pij t« postaje. âtirje angleški misijonarji, med temi škof Scott, so moral, iapustiti Tien na ukaz J.p»n-akih vojaških avtoritet. Do*£j no Japonci izgnali Če» 50 angleških miaijonarjev i» mest v severni Kitaj aki. Deportscijsko |H>atopanje j« bilo odrejeno proti Bridgasu. ki je bil rojen v Avstraliji, ns obto- "T. vpr*Aanjc Thom«. B. «t!Tn<»vll('lJI MU .............. ,ir,"ih Iriške vladne oblike komu kor I-1 plemiče v. L,. zi1:: vikiT- J. « a............... •• ^t IÄU k. h, r ^ |*ro|»««nd» v - Mglrala rabo alle za strmoglav Angliji lijan je ameriške vlade, jo bi takoj zapustil ali pa uničil." Bridgea je dalje rekel, da W on agit irai za nasilno atrmogla vljenje vlaile, če bi živel v Nem-, čljl, "her tam nI demokracija Roaka diktatura mu je ljubša nego fašistična, ker Rualja ne «»greta svetovnega miru kakor ga o-gražajo Nemčija, Italija ln Je- Angleiki mornarji se uprli : London, ». avg. - Trideaet mornarjev, članov issuidke |»ar-nika Blue Ktar. je bil« aretiranih na obtošbo ujsira. ObU»žnlca jim «»čita, da ao zadržali odh*»d parnika ve/ ur RevolU Je sle- hrnmhmréS clvUbtev. __—¿i, . častniki Ignorirali „ ,„„. m . ^-.r^T " ............'i PROSVETA THB ENLIGHTDfimrV in umiNA si POUTOKMB Ü M lato, M M «HIM. m «tov« ttost m mm 91M m «to lato. MM to »al latoi aa to. _ rtoaai far to« Harta« CMtota M M »ar »aar. Ckk*#a »»4 »Utoi t« M par »aar »M »ar .**•» aa aa rrafe*. BtoaHal Irtararta «mMm («i m. «mm. paal tU t aa »rtaato M**Ualriia to v |a »HM> »rttato« g ot -Maeaaarlpto to u4 aaadUNM artUiaa «III m« hm mm—i M Marta», »laya. IU". ato. will ha »IM kr PRO«VKTA LawaSala Ar*. OT T» riDKEA v • f* • v ' , ^ „;.._. ... __ ^^ __ _ _______ | 3B5jSS& T5SSSME Glasovi iz PE08VETA POttDEUfx jamo ñu »eje in zborovanja, več /Va stavkovni fronti vse mirno OMto 9 afcltosN m prtmm (Ja* au MM), patov « mJU^» - mit m Ia »MIaÍSja nvaiaa. raaavns jv ». «a aa «ap Sto SS —tort. Gospodarska vojna Vlada Združenih držav je razveljavila trgovinsko pogodbo z Japonsko. To pravico daje naši vladi pogodba sama, katera določa, da ena ali druga stranka lahko razveljavi pogodbo po testih mesecih napovedi. Napoved, ki je bila zdaj objavljena, bo veljavna v prihodnjem januarju, v tem času se pa seveda lahko vrle pogajanja za novo pogodbo. V teku pogujanj v prihodnjih šestih mesecih se lahko marsikaj dogodi v od noža jih med Ameriko in Japonsko. Najmanjšega dvoma ni, da bo ameriška vlada zahtevala drugačne pogoje v novem trgovinskem paktu z ozirom na kitajski položaj. Saj je očitno, da je baš ta položaj prisilil ameriško vlado k temu koraku, kajti ameriška vlada težko gleda japonsko agresivnost na Kitajskem in še težje trpi, da Amerika na podlagi jiogodbe zalaga japonske militariste z bojnim materialom. Nedvomno pride torej do diplomatičnih in trgovskih konfliktov. S strani Amerike že napovedujejo prepoved izvažanja bojnega materiala na Japonsko in prav tako uvažanja japonskega zlatu In srejbra v Ameriko, s strani Japonske pa napovedujejo preklic pogodbe z deveterico držav in druge maščevalne ukrepe. Vse to so znamenja prihajajoče gospodarska vojne z Japonsko in morda tudi z njenimi fašističnimi zavezniki v Evropi. Ce pride do tega, se bo svetovnu situacija v marsičem iz-premenila. Saj je vendar očitno kot beli dan, da so tako zvane vodilne demokratične velesile s komunistično Rusijo vred v glavnem — odgovorne za ustvaritev fenomenalne Hitlerjeve bojne mašine, za oborožitev fašistične Italije in za prehranjevanje japonske militaristične zveri. Ako ne bi bili Hitler, Mussolini in japonski poglavarji vsa ta leta redno dobivali najvažnejših aurovln iz Amerike, Anglije, Fruncije in Rusije na |>odlagi obstoječih trgovinskih paktov, ne bi bili nikdar v stanju struhovati — istih demokratičnih držav, kakor to delajo danes. To fašistično strahovunje svetu je res ironično z ozirom na |>oložaj, v katerem se mo-mentalno nahajutu zlasti Anglija in Francija; obe velesili se vročično oborožujeta in pripravljata na obrambo v glavnem proti Nemčiji — istočasno pa še vedno zalagata nacistično Nemčijo z materialom, s katerim Nemčija gradi in povečuje svojo bojno mašino! — Slično ekonomsko politiko vodijo Združene države, ki redno zalagajo Nemčijo, Italijo in Japonsko z bombažem, oljem, jeklom, železom in dovršenimi izdelki. Nuravno so tu trgovinske pogodbe in trgovina se vrši s privatnimi drufthami, ki imajo moč iu privilegije v notranji politiki; so neštete druge ovire, ki so neznane v totalitarnih državah, so pa velik faktor v trgovinski politiki Amerike. Vendar dejstvo na dnu je. da trgovinska |M>litika Združenih drŽav zelo dobro služi fašističnim diktatorjem iu ja|H>iiskim nupadal-cem. Omogočila jim je, da so se oborožili do zob in zdaj lahko strahujejo Kvropo in Azijo. Cas je torej, da se ta politika radikalno re-* vldira, če ljudstvo Združenih držav noče doživeti, da se bo prej ali slej moralo z orožjem braniti zoper monstruma, katerega je hote ali nehote samo pomagalo zgraditi. Ako živiš v kraju, obdanem ml volčjih brlogov, moraš biti vsaj toliko pameten, da ne boš volkovom metal kosov mesa iu dopustil, da ti zrastejo preko glave — če jih h«»češ izstra» dati . . . naselbin Zidan* k o tU) poročilo Sharon, Pa. — Po trimesečni težki bolezni sem se zopet podal med moje številne prijatelje in prijateljice. Med tem časom sem mnogo bolečin prestal. Tolažila so me številna pisma iz raznih naselbin in tudi osebni obiski na mojem domu. Ti obiski so dobro vplivali na moje zdravljenje. Zamudil pa sem mnogo veselih uric in priredb, ki so se vršile po raznih naselbinah. Dobil sem mnogo pismenih povabil, toda sem jih moral s težavo odložiti. Naj mi dopisniki torej oproste. • Z veseljem pa sem čital razne dopise in se zanimal za priredbe, in to posebno še v Imperials Library ju, Syganu, Moon Runu, 'Nelsonu in Clairtonu. Na teh priredbah so nastopili kot glavni govorniki gl. uradniki SNPJ, katere zelo rad poslušam, ker naa pozivajo na delo za napredek naše slavne jednote. Čital sem tudi Zornlkov dopis, v katerem je poročal o programu iz Imperiala in opisal razne govornike. Ne vem, zakaj .e tako malo upošteval govor gl. tajnika Freda Vidra, o katerem je zapisal, da je on največ navduševal poslušalce v prid .ednoti, ne ve pa, če so njegov j tovor vsi upoštevali. Mar misli >r. Zornik, da krajevna društva vabijo gl. odbornike zato, da bi nas navduševali za politiko, po kateri hrepeni on? Resnica je, da jih društva vabijo zato, du navdušujejo občinstvo za SNPJ. V drugem dopisu zopet nekaj piše, kar ni podobno ne politiki ne klobasi. Enkrat skoči v ko-ruznik, drugič v zevnik. Enkrat caplja za rev. Coxom v Harris->urg in se navdušuje zanj, kako velik dobrotnik in boritelj za revno ljudstvo je, drugič za nekoga drugega. Kar se tiče rev. Coxa, je bila vsa njegova ^dobrota" in "borbenost" v tem, da je na pitts-jurškem trgu prejemal odpadke, katere je potem delil lačnim judem, ki so morali v krušnih inijah čakati po več ur v hudem mrazu, bogatini so se pa v pest smejali. To sem videl na lastne oči in to se je ponavljalo dan za dnevom. 0 tem "ljudskem bori-telju" ne slišimo že več let, od-tar je na krmilu "new deal". In za take se br. Zornik navdušuje. On tudi pravi, da se čusi spre minjajo, o čemer pu mu je že odgovoril br. l^angerholc in ni treba, du bi še jaz ponavljal. Anton Zidanšek, 262. zastopnik Prosvete. Iskreno se zahvaljujem naši dobri in skrbni materi Šlovenbki narodni podporni jednoti za hitro in točno izvršitev svoje obligacije, kakor tudi društvu Triglav in drugim za vence. Prav tako tudi sorodnikom, prijateljem in znancem za obiske in pomoč in za izrečene tolažbe, soža-Ija in sočutja, kar nam je v veliko uteho za nikdar pozabljenega moža in očeta. Cecelia ftetinz in družina. Litvinov na potu... Scena: l«elno zasedanje sovjetske Jtbornice v Kremlu. Cas: 245: julija lOTil zvečer. "Maksim Litvinov, dolgo let komisar za zunanje zadeve v sovjetski vladi, je zaman iskal i«edeža v zbornici. Reditelji so mu «»dkazali »edei v prazni vrsti stolov, kjer je Litvinov sedel z»iati . . . P. S.—Maršala Tuhač*\sk*Her.) 1 Zahvala U Halle, IIL—Kakor je že poročal v Prosveti John Furur, je mojega ljubega soproga in očeta šestih otrok elektrika tuko hudo ožgala pri delu pri Alpha Cement Co., da je po 14 urah v velikih mukah za vedno zatianil svoje trudne oči. Pokojni je bil star 63 let, doma iz Hukošeka pri Mrežicah, štajersko. Kmalu po ustanovitvi Slovenske narodne |>odporne jednote je priatopil v društvo Triglav št. 2, katerega zvest član je bil do svoje smrti. Zapušča mene, žalujočo soprogo, štiri sinove, dva hčeri iu enega brata. Iz coloradskih hribov Created Butte, Colo. — Je že minilo nekaj časa, ko sem zadnjič pisal v Prosveti in povedal novosti. Citam razne dopise in se včasi tudi nasmejem, posebno pa Tonetu Zidanšku, ki včasih kaj špasnega piše. Prosveta ima podučljive dopise in tudi kaj za šalo. To pa mene veseli. Ce ni v novini dopisov in šalji-vosti, ni zame vredna dosti. V Zidanškovem dopisu sem čital, da je mačka podavila piščance. Ce bi mačka imela dovolj mleka, bi tega ne storila in piščance pri miru pustila. Ker pa je bila lačna, si je sama pomagala. Mar ni mačka bolj pametna ko človek? In mačka nima duše kot jo ima najvišje stvarstvo božje, vendar pa človek človeka ubije, kar se o mački ne more reči. Tudi jaz imam par lepih mačk, ki rade jedo mleko, Še rajši pa steakl Moja žena jih dovolj nafutra z mlekom in se piš čancev ne dotaknejo. Tudi mla de čikice puste pri miru in so povsem poštene. Zakaj? Zato, ker so site vsega. Kar se tiče dela, ni tukaj nobenega že od marca meseca. Pri jami včasih po par dni v kotlih zakurijo, poženejo fen ali veter-nik, da imajo dovolj zraka v jami, nakar vanjo pošljejo Bvoje prijatelje, potem pa spet og^nj pogasijo. Tako se dela tukaj, samo po prijateljih gre. , Unijo imajo, ampak povem, da ni vredna piškavega boba, k se stena ne prime. Krivi so rudarji. Od ;500 majnarjev ne vem, Če je dvanajst unionistov. To n unija United Mine Workers, pač pa menda Johna D. Rockefeller-ja. Nihče noče na seje, nihče noče govdriti, potem pa delajo bossi, kar hočejo. Kolesa tečejo le tako dolgo, dokler se ne zlomijo. Ampak, prijatelji moji, kadar se bo voziček polomil, ga bo nekdo moral popraviti in bo precej stalo. Ko sem bil mlad in sva šla z očetom v senožet čistiti, mi je rekel: "Sin, če vidiš lepo drevo, glej, da ga lepo zrih taŠ in oklestiš spodaj od zemlje in bo potem lepo raslo." Tako b bilo treba tudi z unijo napraviti, pa bi bilo bolje. Samo prispev ke plačevati, ne pa iti na seje, ne zadostuje. Tako se godi tud pri društvih. Ne, bratje in sestre, Hrvati in Slovenci, jaz ne želim nikomur slabegu. Potrebno je, da zahajamo na seje, ne glede kakšne so. In ko pridete na sejo, je treba tudi govoriti, da to in to n pravilno niti dobro za vas in za napredek. Nič ne pomaga potem govoriti, češ: "Si videl, ka vraga so sklenili na seji, ko mene nI bilo tam!" Ce je tako, je to moja In tvoja krivda. To n nobena civilizacija. Ce bolj zaha- *e naučimo in več dobrega naredimo. Ni pravilno, ko pravimo: »oslal bom asesment in doma pri peči ostal. Tako delajo člani u-nije. Tako se dela povsod. Ko sem jaz spadal v unijo, nisem nikdar izostal od seje in tudi govoril sem — še preveč, zato tudi nimam dela, toda vseeno živim, l^etos smo imeli mraz do 6. ju-ja. Mrzlo je bilo tako, da smo morali ves čas peči kuriti. Potem pa sta prišli vročina in suša. Zdaj, na 27. julija, smo dobi-prvi dež. Ali povem vam, da e bil takoj potreben klanket na postelji. Kar se tiče zelenjave na vrtovih, imamo jako lepo in vse epo rase. Povedal bom o mladem paru, ki sta se poročila pred dVema nevoma. Ženin, Italijan iz Ka* abrije in fant od fare je star 61 et, punca pa 13 let. Jaz mislinf, a ni treba boljše postave in tudi ne lepšega para kakor sta ta dva — 51 let in 13 let. Takšna I »stava je bila pred 60 leti v Sibiriji v Rusiji. Zdaj pa sodite sami. Tudi v Ameriki je nekaj narobe, - Naj povem tudi ta-le dogodek, ukaj v gozdu so sekali prope a-opornike. Bila je skupina pet udi. Bili so pijani in enega ta-o pretepli, da je drugi dan po-t legel. Nobene besede ni bilo več z njega. Tudi so ga sezuli «n za«i kurili ogenj pod nogami. T«sti, ki e za to odgovoren, je obtožen umora prve vrste. Paul Panian. O obisku in drugem Sharon, Pa. — Kar se tiče de-a tu v Sharonu, ni vredno, da bi omenjal. Delamo toliko, da imamo za sol, moko moramo pa kupiti. Na 23. julija sta bila tukaj na obisku John Rupert in njegova lena iz Barbertona. On In soproga ter Mary Zeleznikar in hčer-ca Mirni, poročena Zdravje, so bili na daljšem potovanju po A-meriki. Obiskali so več držaV. Ustavili so se tudi v Puefblu, Co-orado, kjer so obiskali več pri-ateljev in znancev, prav tako tudi v Leadvillu, kjer so obiskali sorodnike. Potem pa so se odpe-jali proti Nevadi in Los Ange-esu, Cal., k bratu Tonetu Grudnu. Zanimivo snidenje po 36 etih. Tam so ostali šest tednov. Kakor sta mi pripovedovala, so si ogledali več zanimivosti. Nazajgrede so se ustavili tudi v Roundupu, Mont., pri bratrancu Franku Grudnu. Prinesla sta mi več pozdravov od mojih prijateljev in znancev. Torej lepa hvala vsem za pozdrave in tudi jaz vam želim zdravje. V Prosveti z dne 11. julija sem čital dopis sharonskega dopisnika. Kdorkoli je čital moj dopis v 126. štev. Prosvete je lahko videl, da nisem nikogar osebno napadel. Dopisovalcev pa je več tu. Pravi, da se je nasmehnil, ko je čital moj dopis. Po mojem mnenju se je sam sebi. Kar se tiče hvale, jo za svojo osebo odklanjam od kogarkoli. Vredni pa so jo "naši malčki". Vsak čitatelj lahko ve, da se jaz nisem še nikoli hvalil po časopisih. On pravi, ako gledamo na hvulo, tam ni dela od srca. Pravi tudi, ako jih bo kdo šuntal in hujskal, se lahko zgodi, da malčki zasovražijo po nedolžnem tega ali onega. Jaz sploh nisem nobenega šuntal rn ga tudi ne bom. Pa naj zadostuje in pozdrav vsem čitateljem Prosvete. John Novak. 262. Cleveland. — Na stavkovni fronti pit Fisher Body1 je bilo včeraj in danes, 2. in 3. avgusta/ vse mirno. Ljudje, stav-karji in simpatičarji, se niso zbirali v tako velikem številu ko prejšnje dni, ker niso bili pozvani od vodstva unije. Stav-karji imajo seje in zborovanja vsaki dan. Iz teh zborovanj prihajajo tudi sklepi in povelja. V veljavi je še vedno policijski sklep, ki omejuje število pi-ketov samo na pat pri vsakem vhodu. Unija se trudi, da bi dobila dovoljenje za več piketov, toda ji ne dovolijo. Koliko skebov dela ali lenu^ hari v tovarni, natančno ni znano. Sodi se, da od 26 do 60. Vsi ti spijo in jedo v tovarni. Na velikem dvorišču tovarne je sicer videti veliko avtomobilov, toda* ti spadajo delovodjem in vzdrževalnim delavcem, ki imajo dovoljenje od unije za delo. Teh delavcev in delovodij je veliko več kot bi človek na prvi pogled sodil. Zopet veliko tistih avtov spada policiji. Kaj in kako pa je s policijo? Podpisani aem si zopet ogledal vse natančno oki*og in okrog velike tovarne. Na vseh strAtegič nih točkah okrog tovarne je policija, pešci in na motornih kolesih, ki letajo okrog. Se več pa je policijskih avtov, s katerimi patroljtrajo. Te avte je lansko leto dalo mesto policijskemu de-partmentu za večjo varnost prebivalstva pred roparji itd. Sedaj jih» pa ob( vsaki priliki rabijo proti stavkarjem. Kar sem videl v veliki garaži tovarne, me je pa prav prese-nečilo. Tam sem atopil malo bliže k oknu in videl sem mnogo policijskih konj, lepih konj, o-krog 40. Videl sem tudi veliko policije, konjenikov, pešcev in v civilu. Prav tako sem videl tudi nekakšne postelje, na katerih policaji menda spe ponoči. Ni sem pa mogel videti bolj natančno drugih atvari v garaži, ker sta bila takoj pri meni dva zagrizena policaja, ki sta me proč odgnala. Vprašala sta me, kaj tam iščem in zakaj imam pisal ni papir in svinčnik v roki. Ko sem povedal, da sem poročevalec za čikaški list, me je eden nahrulil, če imam dovoljenje od varnostnega direktorja Eliota Nessa, Ko sem odgovoril, da ga nimam, sta me takoj izgnala proč. Kakor sem sprevidel, je še vedno na licu mesta okrog 460 mož uniformirane policije.. Koliko je detektivov, nihče ne ve, ker jih je težko spoznati. In slednji so najbolj zagrizeni in brezobzirni. Največ je mladih. Ognjegasne brizgalne sedaj ni več na dvorišču. Vem pa, ako jo bodo še potrebovali, jo bodo takoj spet pripeljali.il (Pred domovi ali stanovanji skebov še vedno piketirajo stav karji in simpatičarji. Teh sedaj ni domov, ker so noč in dan v tovarni. Je več slovenskih, še več pa hrvaških delovodij, ki vozijo stavkarje v tovarno. Za ne katere se že dobro ve, o drugih bomo pa še izvedeli. Ne zame rim tistim, ki imajo dovoljenje, da lahko delajo, toda dovažanje skebov na delo je pa neodpust-no, pa naj bo Peter ali Pavel. Pretežna večina našega slovenskega naroda simpatizira s stavkarji, za kar jim čast. U-pam, da tudi naši trgovci, ker delavska zmaga je tudi njih zmaga in korist, t) tem boju bom še poročal. Anton Jankovich. zastopnik Prosvete. Človeške indrMj^M pravice \ I Ko je francoska narodna ukinit I reki i ^pravila fevdall p ^ J rekla načela, nazvana "Declurl? ■ de P homme et du citove^ki n T >V podlaga vsem človeškim to izjavo na splošno slabo po^T Kfl tisnemo plodna gesla, razgE^l vinski deklaraciji. v ¿1 I. Ljudje se rode ter ostani l I enaki v pravicah; družsb^»! ustanoviti samo na obči koristi. 1 II. Smoter sleherne politične „i i ohranitev prirodnih in nezastarljiv* £1 vih pravic; te pravice ao prostost ! nost in odpor nasilju. ITI. Načelo vrhovne oblasti biva bUt J narodu; noben zbor, noben posameznik 1 vršiti oblasti, če ta ne izvira h^no'£ IV. Svoboda je v tem, da moreš i^JI kar ne škodi bližnjemu. IzvajanjeVJ pravic vsakega človeka ima potakem d J ste meje, ki zagotavljajo ostalim Alanom 1 be uživanje istih pravic. Te meje morJ čiti zgolj zakon. 1 V. Zakon sme prepovedati le dejanja J na za družbo. Kar v zakonu ni zabraniJ sme ovirati. Nikogar ne smemo siliti rJ čenja to, česar zakon ne veleva. j VI. Zakon je izraz obče volje; vsi drj nI smejo osebno ali po zastopnikih priiJ k njegovemu oblikovanju; biti mora isti za vse, bodisi da ščiti ali pa kaznujll so vsi državljani enaki v njegovih očeh, J kisto vsi pripuščeni k vsem javnim dosti stvom, mestom ali službam po svoji zmoiil pri tem se gleda samo na njih kreposti in| spretnosti. ] VII. Nihče ne sme biti obtožen, prijj zaprt drugače ko v primerih, določenih i konu, in sicer v predpisanih oblikah. Kdd zavzema za samovoljne ukaze, jih poiiljs vaja ali veli izvajati, bo kaznovan; toda ulj državljan, pozvan ali zasačen v imenu pod mora takoj slušati; z odporom se pregrej VIII. Zakon mora določati le točne in m potrebne kazni. Nihče ne sme biti kazm drugače ko na osnovi zakona, postavljen«! razglašenega pred prestopkom, in enaka no izvajanega. IX. Ker se vsak človek smatra nedolžes kler ga nismo proglasiti za krivega, men kon zaustaviti vsakršno strogost, ki ne bi potrebna, da si zagotovimo njegovo osel dar se smatra za neobhodno, prijeti ga. X. Nikogar ne smemo vznemirjati t njegovih nazorov, celo verskih, samo da razodevanje ne kali javnega reda, določa -V zakonu. XI. Svobodno, izražanje mnenja in spada med najdragocenejše človekove pr* vsak občan sme torej prosto gov6riti, pi tiskati, vendar odgovarja za to prostost t merih, določenih v zakonu. X3I. Jamstvo človeških in državlja "Zahteva javno oblast; ta oblast je (Mmovljena v prid vsem, a ne v zasebni rist onim, katerim je poverjena. XIII. Za vzdrževanje javnega oblast strošek uprave so skupni prispevki neobk potrebni; porazdeliti se morajo na vse ol enako po njih sposobnostih. XIV. Državljani imajo pravo, sami in svojih predstavnikih ugotoviti nujnost ji dajatev, jih svobodno dovoliti, nadzirati uporabo, določiti njih kakovost, višino • tovanje in trajanje. XV. Družba sme zahtevati račun od * ga javnega nastavljenca o njegovem po< uju» . ..u- XVI. Nobena družba, v kateri pnv* zajamčene niti ni določena delitev oblasti,! pravice do obstanka. XVII. Svojina je nedotakljiva m sveu. 4M leve proti d l eshv, kongreaalra Niel: Sol Bloom, načelnik kon vrednega mumaričnega ndneka. admiral W. D. Kdilh N. Kogrr». general (ieorge Marshall in državni ptdlsjnik Sumner Weltes. Novice iz Sygana Sygan, Pa. — Najprej se moram fahvaliti vsem, ki so se u-deležili naše plesne veselice 15. julija. Hvala gospodinjskim klubom posebno iz Moon Runa in Midwayja, od kjer so prišle v tako velikem številu. (Ne vem, če so nalll avtomobil in pasažirje, ki so se bili tisti večer izgubili —hujše ja bilo, ker so se od nekaterih klubov izgubile prav vse.) 1 Novice našegs gospodinjskega kluba so sledeče: V juliju sta se dve člsnki omožili. Ann Krem žsr ja bolna in ji želimo hitrega okrevanja. Mary Pustavrh pa je postals vdova. Njen mož Anton je bil ubit v premogovniku 18. julija. Vse. ki smo ga poznali, je ta novica zelo pretresle. Bil je eden najuglednejših mož in zveat član društva Brsstvs 6 SNPJ. V imenu gospodi n j skegs kluba izrekam sožalje soprogi (Dalj« aa t. *raaU komur se ne more vzeti, razen kadar tO zahteva javna blaginja, zakonito oprt« a poprej se mora dati primerna «M«"» Konserviranje krvi za krvni prenos > Profesor dr. Lenormand je imel n« ^ ski akademiji v Parizu predavanj« o konserviranja krvi za krvne ^^ je, da bi se morala pripravlja* k*»^ kri za operativne posežke v ^J"' dobi, ker bi se dalo na ta nač« njencem rešiti življenje, ce, je dejal Lenormand. "^"¡„«M ter pripravile primerne zaloge mm krvi na razpolago. Pred dvajaetimi leti (Iz Prosvete. 7. .vfusU W Domač, vesti. Cikaš*. Kdin£ Kazimira) Je poročala, da kmi* zaprli Mstha Pogorelcs Vasi« kazala za neresnično. Delavske vesti. Na Angle*«*»" neralna stavka. ( kl * * h inozemstva. ^ pirale Budimpešto. p^F teror nad komunističnim» deta^ Sovjetska Rusijo. VJ* # j Je obvestila I^eninovo vla > vse bivše ruske vojne ujetnik ko povrnejo d«»mov. ovice ¡ starega kraja JU Jofcnijc UJNIKA BRADESKA SlBJO IZSLEDm ija Loka, 21. julija.—Ce-i novih razbojstvih zlo-' Josipa Bradeška tre-ni slišati, so oblastva ven-budno na preži, da za j a-grnega vlomilca. Vroče , in obširni gozdovi Polho-jb Dolomitov nudijo Bra--i dovolj zavetja. Vse eunje orožnikov, zajeti je doslej izjalovilo. Da je ¿o, niso kriva z>;olj ugod-jivtlišča, marveč tudi pre-jtvo. ki daje, kakor je ugo-l Bradešku potuho. Lju-pgi podkupljivi in zato »ko jim Bradeško stisne kovačev v roko. Drugi spet ilutvom prijavili, kdaj in p, videli, toda se boje nje- i maščevanja. j te dni so napeli orožniki lile. da zajamejo Bradeška. ¡t jasno, da ima pomagače, ipruvili hišno preiskavo pri itniku Juriju Igliču v Cr-vrhu nedaleč od zaselka ivca, da morda dobe kak-dedi, ki bi jih privedle na pot. Orožniki so preiskali gospodarsko poslopje, pa no soseščino. Hišni gospo- ii «o posumili o njem, da ve kaj več o Bradešku, je Hka trdovratno molčal. Ko mu predočili hude zakon isledice tudi za dotičnika, zločincu kaj ve, pa molči, se iču počasi razvezal jezik, fcl je, da je bil prejšnji te pri njem Bradeško. Oglasil ob 21. uri, zadržal pa se eno uro, kajti takoj potem il k sosedu, svojemu »ncu Osredkarju, po doma togi, in ontal potem pri njem vso noč. Igliču je dal eik» 120 din, da kupi hlače, 19-letni sin Polde pa je 40 din z naročilom, naj gre jovcu Koširju in prinese j», kruha in cigaret. Polde milo vestno izvršil in za-22 din, ostali znesek je riko Poldetu daroval. Pred dom iz Igličeve hiše Brade ni pozabil povedati, da bo ojrar, ki bi ga izdal orožni-brez usmiljenja ubil! Poje tudi, da odhaja proti itcu. Ija poštene javnosti pa je slej ko prej, da bi zločinca, ki vzbuja strah in trepet, skoro zaprli. Ljubezenska tragedija v Lipovcu Celje, 21. julija.—Davi se je raznesla po Celju in okolici vest o pretresljivi ljubezenski tragediji, ki se je odigrala v prvih jutranjih urah v Lipovcu pri Lju-bečni. Sele 20 let stari posestnikov n Ivan Vrečko iz Lipovca je imel že nekaj časa ljubezensko razmerje s čedno 17 letno šivilj-ko vajenko Hedviko Novakovo iz Arclina pri Vojniku, ki se je učila pri šivilji Aškerčevi v Celi, Vrečko, ki je bil že nekaj dni nekam raztresen, se je odpe-al včeraj s kolesom proti Vojniku. Okrog 22. se je vrnil domov, kmalu pa se je zopet odpe-al s kolesom od doma in se oči vidno kmalu nato sestal s svojo in družini. Pogrešale ga bomo I bo v ProsVetI, da bo članstvo tudi me, ker nas je vozil skoraj videlo, kaj je za frmom. na vsako priredbo gospodinjskih Pravijo, da so za SNPJ, Ušla .........................„„klubov. Naj mu bo lahka ameri- juz jim dokažem, da ji delajo zvoljenko. Okrog treh zjutraj ška zemlja! škodo. To je razvidno iz laži v sta se Vrečko in Novakova pri- Angleško poslujoče društvo Napreju * 19. julija pod rubri- Jolly Juniors 669 SNiPJ je prire- ko Javna govornica. Tiste laži dilo izlet svojemu mladinskemu proti Zaitzu, Molku, JSK in oddelku v South parku. Pova- Gardnu ste vi sami skovali v bili so tudi mladinski oddelek Pittsburghu in nihče v VVind- našega društva. Prav lepa hva- sorju, Ont. Vse skupaj je ab rdni ivedbe so nadalje dognale je Bradeško dokaj svobod bal po Črnem vrhu. Sele w je izvedelo, da je priše foko pred časom iz Koširje rgovine popolnoma pijan in potem ven dan ležal kakor kan pod vaško lipo. Zbral se njega moški in ženski * nikogar ni bilo, ki bi sto-»ajbližje orožniške posta-vlomilca prijavil. To dej * dokaz, da vaščani Bra v kolikor nimajo strahu »jim, ščitijo, V ljudeh splo 1 ver*. da Bradeško ne bo v r,»ke oblastvom, ako pa zaprt-jc, j,, ¿.¡sto R0t0vo, da nfi»lu na svobodi. Zani J J*. j prišli ponj, bi ve kje. Bradeška opi-Plošnem kot človeka, ki kr«J* »talno menjava e, da izvršuje L sjno (»I» koncu pa neveds ni re-'' te ugotovitve že nloinunti poatavil na da izpreminjs tudi ^"«t. Zadnjikrat so '"Vfkem klobuku brez brk in bra--n-v* v tako zvano "neko, ** Bradeškom izdana sključen«,, da ee bo «vojim zaaledo-državna» meje. Že- Jurja in Ponove vasi so kmalu prišli s svojimi motornimi briz-galnami na kraj požara. Požrtvovalnim gasilcem se je posrečilo ogenj, ki bi bil lahko upepelil vso vas zaradi pomanjkanja vode, le omejiti. V veliki nevarnosti so bila sosednja poslopja, ki so jih zaradi silne suše oblivali s vodo in jih tako obvarovali pred besnečim ognjem. Pihal je tudi silen veter, ki je daleč na okoli raznašal goreče snope in o-gorke. Vodo so spraznili iz vseh vodnjakov in celo gnojnih jam. Tako je bila vasica Vrbičje res po čudnem naključju obvarova- prijateljein za lepo vsoto. Vse to' nama ostane v trajnem spominu. Frank in Kozi kordieh. Kongres zaključil svoje zasedanje Grupa otrok iranskih lojalistov, ki je dobila zavetje v Franciji. na propada, pri čemer so si pri- Tel€iraphu Biike organizatorjev dobili največ zaslug vestni gaall- 8iovenskega dneva - Dečmana, ci. Posestnik Podržaj pa trpi ve- Archa, Kluna in Spolarja. To liko škodo, saj mu je ogenj upe- vam je 2meg in kombinacija! pelil vse seno in žito, ki ga je Na eni 8tranj hvaH {n se p08l\|. pred nekaj dnevi skrbno spravil ¿uje najbolj zagrizenega proti-pod streho. (delavskega lista, na drugi se pa dela, kot da ga obsoja! Glasovi iz ga nekoliko drugačna, bolj jezuitska, toda namen je isti. V mnogih slučajih se jim je to tudi posrečilo, danes pa delavstvo in organizacije tr(>e radi razdiraštva. Ali se jim bo to posrečilo tudi pri SNPJ? Upam in vem, da ne. 1'hit v uvt»rneereM Mr Int.vre, Pa. -r- Dne HO. ju- , lija je v avtnl nesreči izgubil Stanovanjtki načrt življenje br. John Turk, član zavrien društva Solkan UGl SNPJ. Živel je še par ur po nesreči in umrl Wasklngton, D. C„ «. avg. — j v strašnem trpljenju. Po zdrav- «Zasedanje šest i »sedemdesetega nlkovem mnenju je bil dobaaed- kongresa je bilo sinoči zaključeno zdrobljen po vsem telesu. n0| ko j* v|«ja zbornica sprejela Pokojni je bil član SNPJ nad resolucijo, da se vsota apropria-30 let. Pred 21 leti je ustanovil cij zniža za $189,000,000. Prej tukajšnje društvo Ml. V Ame- je nižja kongresna zbornica zavr-riki je bil 85 let, tukaj pa 28 gin stanovanjski načrt z veliko let. Sploh je bil on prvi Slove- večino. nec tukaj. Doma Je bil iz vasi Vg| atuvljun¡ prtK)logi glinle Mal Cesovjc pri Novem mostu vg|)0BUvltve takozvane zaščitne na Dolenjskem. Tukaj zapušča muftd9 , rel|fn|h m b||| žalujočo ženo, onega sina štiri k L Unije Ameriške de-hčere, vs že odrasli, in več vnu- , ^ fütU.rucijt, ,n Kongresa "Združevatelje" pri Napreju Ali je Molek imel. pnrtikandi-vpraAam, ali je imela SNAVJ mo- data na zadnji konvenciji? N«. «4 11% * I ra'ne ali škodo od slo- Ali imajo zmožnega razdirača, naSeiDin venskega dneva? Pojasnite, kdo je imel moralen in tudi finančen5 (Nadaljevanj« s 2. strani.) dobiček od tega. Ta odgovor naj pripeljala s svojima kolesoma v Lipovec. Na travniku blizu Vreč-nikove domačije sta prislonila kolesi k drevesu. Iz doslej nepojasnjenega vzroka je izvlekel Vrečko samokres in oddal na Novakovo dva strela. Ena krogla je zadela Novakovo v glavo, druga pa v levo roko in se zarila v prsi :ik pod srcem. Nato si je nastavil Vrečko samokres na desno sence in sprožil. Krogla mu je prebila sence in izstopila pri levem sencu. Kljub težki poškodbi e Vrečko še izmil svoji izvoljenci rane in odšel nato kakih 300 korakov daleč od hiše ter sedel pod jablano. Ko je šel Vrečkov sosed okrog štirih zjutraj na delo, je našel Novakovo nezavestno na travniku, kmalu nato pa še Vrečka pod jablano. Vrečko, ki je bil ves zmeden, pa mu je odgovoril, naj se odstrani, sicer bo še njega u-strelil. Takoj so obvestili cel j ske reševalce. Se preden pa je prispel reševalni avtomobil iz Ce-ja, je Novakova izdihnila. Vrečka so prepeljali v celjsko bolniš nico, kjer se bori s smrtjo. Vrečko in Novakova sta zapu stila več poslovilnih pisem. V e-nem pismu sporočata željo, da t>i ju položili v skupen grob. Davi je prispela v Lipovec uradna komisija, ki je ugotovila dejanski stan in odredila prevoz trupla Novakove v mrtvašnico na pokopališču v Vojniku, kjer bodo truplo obducirali.,. da bi ga nadomestili? Zopet ne. Klic zavednemu Članstvu SNPJ naj bo: Varujte SNPJ in svoja društva, da se v nje ne vtihotapi uaprejevska razdiralna oziroma "združevalna" logika. SNPJ je>premagala že dosti bojev in tudi razdiračem ne bo uspelo blatenje naših uradnikov. Neko poročilo v Prosvetl govori, da so v Clevelandu že pred-konvenčni sestanki. To nič ne škodi, kajti drugo poročilo govori, kako so tam aktivni mla- kov, v starem kraju pa enega brata in sestro. Po prepričanju je bil svot>odomislec. Naj mu bo lahka ameriška zemlja po tru-da pol nem delu, vsem prizadetim pa naše globoko sožalje. Anton Mrolic. U61. la. Naš mladinski oddelek Ima surdno. Kako more gl. odbor djnHkj krožki, federacija, izlet- skoraj vsaki mesec manj članov, dati Proletarcu več oglasov na ker doraščajo in prestopajo v teden, če pa list izide le enkrat članski oddelek. Ce pa slučajno na teden? Ali nikoli ne čitate, gospa Štorklja kaj pusti, pa da Prosveta oglaša Proletarca, Johnny Barufaldi takoj nabrusi Proletarec v zameno pa Pro-pete, zaviha rokave in pravi: Ta sveto? mora biti član Jolly Juniors! Kako so zviti, so i>okazuU že Smo ponosni, da imamo v Syga- pred par leti na konferenci PM nu takega agitatorja. Želim, da v Libraryju, Pa., kjer je Vitko-tudi letos dobiš prvo nagrado, vich urgiral, da bi dobili L. Zor-Je pač vseeno, pri kateri števil- kota za agitatorja v njih kraje ki smo, glavno je, da smo pod — seveda, da bi ga izrabili za mogočno zastavo naše Slovenske svoje namene kakor danes iz-narodne podporne jednote. rahljajo Cankarjev glasnik. Rav-Mary Uršič, 6. |no tega Zorkota, ki .i«' upravnik Cankarjevega glasnika, sedaj Vesti iz Kridfjevorta «napadajo brez povoda Vitko-u .. . „ „ m vich je na konferenci agitiral za Bridgeport. O^Ker v našem N ne ZH Proietarca, dasi kraju ni naročnikov na razdira- » *borovalce, naj dobe «rfltat Naprej, Ml ga prijateIJ fc • Vse te mahinacije so z Pittsburgh« se:min tamipoš- dobro ¡irftbltl v prid Hebi Ije po par izdaj Tako sem v - näivnoati nekaterih del, kako me v izdaji z 12. Ju- :.. .... v uB t Fašistična kontrola katoliških društev Nov udarec katoliiki cerkvi lija krtači Lena Lokar iz Cleve landa. Prišla je tako daleč, da ji pri Enakopravnosti menda no- naših ljudi v Penni. Dokaz, da niso za SNPJ, je tudi to, da društva, pri katerih Nevaren požar St. Jurij pri Grosupljem, 21. julija. — Čeprav vlada zadnje dni silna vročina, kmetje pridno pospravljajo zadnje seno in zrelo žito pod streho. Po celodnevnem delu pa se ljudje takoj, ko se zmrači, spravijo k počitku, ne sluteč, da jih bo zadela ponoči nesreča. Zato jih silno prestraši sredi noči plat zvona in krik: "Gori T' < # Danes okoli pol 1. ponoči je izbruhnil požar v bližnji vasici Vrbičju, ki 'je upepelil posestniku Podržaju Antonu, po domače Ruparju, skoraj noy kozolec-dvojnik z 12 okni.- Ker je bilo poslopje natlačeno sena in žita, so ga ognjeni zublji v hipu zajeli. Ljudje, ki so zapazili požar, so prihiteli skupaj in začeli z reševanjem. Tudi gasilci iz St. čejo priobčiti osebnih izbruhov, imajo.komando, ne napredujejo. Naprej pa komaj čaka na take rastejo pa društva IW() v kast vari, da dela več razdora. Ne terih imajo celice Samo po bom odgovarjal prispevateljici\Mte v Sygan in Canonsburg bivšega Zarkometa v Prosveti>ri prvem ^uštvu kl poslu e ker nI nič stvarnega v izbruhu, angleško ^ PridobUi lM novih Ona naj še piše in ima veselje, ¿»anov Koliko so jih v Pit s ur-Toda kot članica SNPJ bi se «hu kjer je tudi dosti Sloven-mi zdelo bolj pošteno, ako bi pl- cev Tudi v Strabanu sta oh, sala v Prosvetl, ker je list bolj Ujultvt aktivni 1 udii h^ nas, razširjen in ima tudi vsak član kjer nas ni veliko, smo pridobili vS dokler ne prekorači U» 20 novih ten« v mladln-meje dostojnosti ali pravil. Ona aki oddelek v zadnji kampanji, ne odgovarja federacijskemu od- [Seveda, pri nas n. naprejevcev, boru, ki je sprejel tisto resolucl- da bi nas — zdruaev«! . Jo, toda |>o Snoyju je treba uda-| Dopisniki — Shaffer iz i udy niška farma itd..Tisti zarotniki proti nekaterim glavnim uradnikom so kot kaplja v morju. Toda. ako se jim godi krivica, zakaj se ne poslužijo pravil? To-a tega ne, k Napreju je treba, m bo rešitev! Tiste predkon-venčne grožnje bodo napravile tak vtis kakor ga je prvd zadnjo tista brošura iz Lemonta. Če se komu godi krivica In ako ni toliko možak, da bi zadevo prinesel v svoje glasilo ali pred društvo in pred i>orotnl odsek, s tem le jHikaže, da ni nekaj v redu. Kar se tiče prihodnje konvencije, bi bolj« uspela v Clevelandu ko v Pittsburghu. V prvem bi dobila vso koo|M*racljo — nekaj naprejevcev tam ne šteje-— v drugem se pa vidi, kaj Jo čaka. Zunanje pennsylvanske naselbine, na "»primer Strabane ali Johnstown, bi bile bolj na mestu, kar se konvencije tiče. S tem ni rečeno ,da v Pittsburghu nI lojalnih članov. Ampak kar se ds-nes dela pri Napreju proti SNPJ, presega že vse meje dostojnosti in društva kot članstvo bi moralo tem razdlralcem takoj povedati, da roko proč od SNPJ in njenih uradnikov. Ako so člani SNPJ, naj se poslužijo pravil. Čudno se ml je tudi zdelo, ds se da Zornlk tako zlahka preslepiti, Kaj Je videl koristnega na "slovenskem dnevu" za napredno delavsko maso ali SNPJ? Kim, 5. avg. — Katoliška dru-štva vzajemne pomoči bodo kmalu prišle pod kontrolo fašističnih organizacij, se glaai vest iz zanesljivih virov. To l)o nadaljnji udavec separatnemu obstoju katoliških organizacij v okviru fašistične države. Vest o fašistični kontroli je prišla potem, ko se je Katoliška akcija udala pritisku, iztrebila lajike iz vodstva in se |>odVrgla fašistom. V Italiji je okrog $000 katoliških pod|>ornih organizacij, ki imajo več tisoč članov meti delav ci in kmeti. Ti plačujejo prispevke v blagajne teh organizacij in dobivajo podporo, kadar so bolni In potem, ko dosežejo določeno starost. Organizacije posedujejo velike denarne sklade, ki bodo prišli pod kontrolo fašisti čne stranke. industrijskih organizacij so protestirale proti |>odaljšaiiju de. lovnih ur na 180 na mesec brex zvišanja plače, toda naletela so na gluha ušesa. Senat je zavrgel tudi predlog senatorja La Polletta, progresiven iz Wisconsins, glede amendi-ranja farmskega zakona. Ta jo predvideval refinanciranje farmskih hipotek. Washington, D. C., 6. avg. — 'Vdoritliti uradniki in usIužIh*ii-so pričeli zapuščati politično imzicije v soglasju s sprejetim zakonom, ki jim prepoveduje po-tične aktivnosti. Avtor zakona, katerega je predsednik Itoose-velt že podpisal, je senator Carl A. Hatch, demokrat iz Nove Melke. Pojavilo se Je več nejasnosti glede tolmačenja provizij tega zakona. Krank Murphy, načelnik 'ederalnega Justičnega depart-menta, Je dejal, da je prejel ve-I ko število vprašanj «hI federalnih uradnikov glede tolmačenja zakona. Federalne distrlkt-ne pravdnlke je že obvestil, da bodo morali odstopiti, če bodo postali kandidatje za politične u-rade. V nekaterih državah so ! ederalnl uradniki in uslužbenci le pretrgali zveze s političnimi organizacijami. Tragedija čeike beguntke druiine Chicago, fi. avg. — Adela Lan ger, češka begunka iz Prage, je skočila skozi okno trinajstega nadstropja hotela Congress na cesto in se ubila. Prej Je vrgla skozi okno svoja dva otroka, k sta se tudi ubila. Policija Je na šla Karla Langerja, moža samomorilke, v hiši na naslovu 1627 llumlMildt Hlvd., kjer se Je nasta nil s svojo družino pred dvema tednoma. V Pragi je bil Langer i»ogat tekstilni tovarnar. Nje govi prijatelji so povedali, da J bilo njegovo podjetje vredno |k>I To Irugi milijon dolarjev. „ , . . 4 prišlo v roke nacljev, ko Je HI Ako želi kdo odgovoriti na te t|<« ^ ¡ la r^rm večkra ll « «nn ne rona samo kdar, kajti tega bi ne pustili, Naorejevega kalibra, bolje ' ., „ , JlL . , 4¡ " dasi blufajo ljudstvo, da niso ko- j uspavala iiša drušiva in^ozlla, "da si bo končala žlvlje Saj menda S DD Ixíkarjeva Iberia. Kot sem že rekel, ne t>om od munisti. Kaj pa so? Zakaj se ivoi sfm /a- rtTRci, ii«- «"'«•• "" i-........— —' •— , / - . vaše seje bodo plodonosne, v - . , . , govarjal na osebne pade v Na- boje svoj« barv«., ki nam je itak * , ¿¡ivU* mase v Vedno J J« ^ to prej u, v katerem najdeš najpod- znana? Menda zaU», ker so se K , ^ (Kjlmrnjkj morala vrniti v Češkoslovaško ^¿ izmišljotine, laži in obre-Ue neštet«,krat diskreditlral in ^ mtmom* to j« gotov«,, Ta strah Jo Je ,s,gnal v samo- kovanja proti osebam, ki so na jim nlkdo ne zaupa, ker nima- ^ KVOjjh nMjbo|j4jh mor p«> t i Naprejevl kliki. Jo nobenih princ pov. T«i se Je y |d nam |n HN,»J( >u. V isti izdaji Naprej tudi hva- pokazalo v d«'lavskih 'K,J'n iti pri {q . % PJlBdjrmlfl0 taktiko! Ho \l "slovenski dan" in odpornlh organizacijah. Kat«- s ^ „ t#mi kar „„ p^j nM.|___ kako je bila gospa Agnes Glavač re organizacije «»nI ne morejo ,onjrj, ,n ,meoncie in kapitan — so dobro vedeli, kaj sledi iz take bližine med lepim mladeničem in zaljubljenim dekletom. Francis in Leoncie sta pa začutila v srcu še nekaj, Česar kapitan niti slutil ni. Pogledala sta si globoko v oči ter jih v zadregi povesila. Francis je govoril tako. naglo in glasno, da ga je slišala polovica moštva. Nihče ni dvomil, da gre za konstrukcijo kompasa, ne pa za nekaj drugega. Toda kapitan Trefethen se je nekam čudno smehljal. Zapihal je močan veter in Francis je moral prijeti za krmilo. Njegova roka se je dotaknila njene. Znova sta oba zadrhtela In znova se je kapitan nasmehnil. Leoncie je pogledala Franclsu naravnost v oči. Potegnila je svojo roko izpod njegove in stopila v stran, kakor da je krmilo in kompas sploh ne zanimata. Francisu je pa očitala vest, da je prelomil dano besedo. Nehote se je ozrl tja, kjer j* stal Henry. Slednji mu je kazal hrbet tako, da Francis ni mogel videti njegovega obraza. Francis je mislil, da Henry sploh ni opazil prizora med njim in Leoncio, Leoncie se je sicer ozirala na zeleno obalo, toda videla ni ničesar. Zatopljena v svoje misli je vrtela nervozno zaročni prstan okrog prsta. In Henry, ki se je obrnil, da Jo opozori na oblaček dima na obzorju, je vse to opazil. Tudi kapitan je opazil, da je Henry vaa videl. Zato se je nagnil k njemu — krutost Indijanca je povečala v njem nesramnost Črnca — in mu šepetal : — Ah, sire, nikar si ne belita glave! Seno-rita ima veliko srce. V njem je dovolj prostora za tako nadarjenega gentlemana, kakor sta vidva, Kakor bi trenil z očesom, se je kapitan prepričal, da znajo belokožci ohraniti svoja intimne stvari zase. Henry mu je namreč odgovoril s svojo krepko pestjo tako, da je odletel ubogi kapitan daleč po krovu in obležal na tleh kakor je bil dolg in širok. V hrbtu, vratu in na čelu je čutil neznosne bolečine. In tu je prevladala v kapitanu indijanska kri nad zamorsko. Ves besen je planil pokonci in v njegovi roki se je zasvetil nož. Plavolasi mešanec Juan se je pojavil od nekod, kakor bi zrasel iz zemlje. Tudi on je vihtel v roki nož. Nekaj mož kapitanova posadke je obstopilo oba tovariša in čakalo ugodnega trenotka, da navali na Henryja. Toda Henry ni poznal strahu. Naglo je stopil korak nazaj in udaril po ograji s tako silo, da je železna palica odletela v zrak, Henry jo je prestregel in se pripravil k obrambi. Francis je opazil, da je njegov sorodnik v nevarnosti. Pustil je krmilo, potegnil revolver in priskočil Henryju na pomoč. — Kaj Je rekel? — je vprašal Francis svojega sorodnika. — Saj lahko ponovim, kar sem rekel — Je dejal kapitan grozeče, zakaj njegova zamorska kri je znova prevladovala nad zdravo pametjo. Mot je hotel najbrž s pretnjo o škandalu doseči kompromts. — Dejal sem . . . — Stoj, kapitan! — ga Je prekinil Henry. — Obžalujem, da sem vas udaril. Držite Jezik za zobmi in pozabite na vse, kar se je zgodilo. Zelo obtalujem. Pripravljen sem . . . - Henry Morgan je moral umolkniti, da skrije jezo, ki je ki|>elu v njem proti lastni osebi za to, kar je hotel reči. In vendar je izgovoril te (Minižujoče l>esedu, zakaj tu v bližini je bila Leoncie, ki ga je gledala in poslušala. — Da , . . Pripravljen sem . . . prositi vas odpuščanja, kapitan! — Kaj pa s telesno poškodbo, a? — je vprašal kapitan užaljeno. — Saj ste me udarili tako, da sem ves obtolčen. Nihče nima pravice |M»škdanika kralja Georgs — Bog ga ohrani — brez denarne odšk<»dnine. Kapitan je prišel z barvo na dan tako ne-žen i rano, da je malo manjkalo, da ga ni Henry še enkrat udaril. Ker je pa zatulil na svoji rami Francisovo roko, se je s težavo premagal, potej(tiil iz tepe dva cekina |m» deset dolarjev in ju stisnil kapitanu Trefethcmi v roko. liojtme, toliko ni vredna ta /.amorska mr- cina z dušo in telesom, — je zamrmral Henry. — Zelo me veseli, da ste tako bogato poplačali moje bolečine, — je dejal kapitan. — Dvajset zlatih dolarjev je res lepa odškodnina za obtolčeno glavo. Vedno sem vam na razpolago, sire. Priznam, da ste gentleman. Za to ceno me lahko udarite vedno, kadar bo vas srbela roka. — Mene tudi, sire, mene tudi! — je zbleknil kingstonski črnec Parcival in se zarežal. — Kar nabunkajte me, sice, za isto ceno, kadar hočete, magari takoj! In tepete me lahko vedno, kadar boste imeli preveč denarja . . . Tisti hip pa se je razlagal glas straže, in tako je bil ta komični prizor nepričakovano končan. — Dim! Oblak dima se vali za parnikom! Nekdo nas zasleduje! — ja vzkliknila straža. Kmalu je bilo vsem jaano, kaj pomeni ta dim na obzorju. Veter je polagoma ponehal in "Angelika" Je obtičala na morski gladini. Z veliko brzino se ji je bližal parnik "Dolores", ki je bil oddaljen samo še dobre pol milje tako, da so z "Angelika" z daljnogledom prav lahko opazili o-borožene ljudi na krovu bližajočega se parnika. Henry in Francis sta takoj spoznala poglavarja na čelu orožnikov. Nosnice starega Enrica Šolano so se znova napela, ko se je začel s svojimi sinovi pripravljati na boj. Leoncie sama ni prav vedela, za koga se bolj boji — za Francisa ali za Henryja. Na videz se je sicer pridružila splošnemu smehu in veselju, ki ja zavladalo na krovu "An-gelike", ko so spoznali v parniku staro, napol polomljeno jahto "Dolores", toda srce jI je govorilo, da se bliža nevarnost. Veselje med potniki In posadko je bilo še večje, ko je veter znova napel jadra In pognal "Angellko" proti severu z brzino devetih vozlov na uro. — Toda veter Je bil nezanesljiv. Morje je zdaj valovilo, zdaj zopet mirovalo. — 7jal vaa moram oposorltl, sire, da se nam ne posreči uiti, — je dajal kapitan Trefethen Francisu. — Ce bi veter stalno pihal, bi bila stvar drugačna. Tako pa zapiha In zopet poneha. Vse kaže, da je nevarnost blizu in da smo takorekoč že ujeti. Henry je mirno opazoval bližnjo obalo. Odložil je daljnogled In pogledal Francisa. — Govori ti! — Je vzkliknil Francis. — Ti veš, kako se lahko rešimo. Saj se ti že na obrazu pozna, da si si izmislil načrt. Pojasni nam, kako In kaj naj počnemo! — Pred nami sta dva otoka. Poznam te kraje in vam, da sta to Tlgrova otoka, — je spregovoril Henry. — Med njima je takozvana Yuchitanska ožina. Vhod v to ožino se imenuje El Tigre. In verjemite mi, da ima ta ožina res tigrove zoba. Na obeh straneh je morje tako plitvo in povsod je toliko skal, da niti čoln ne more skozi ožino, če ga ne vodi spreten krmar, ki dobro pozna pot. Samo sredi ožine je morje globoko. Ožina je samo za jadrnico, pa še to mora goniti veter od zadaj. Veter piha zdaj kot nalašč v pravi smeri. Nevarno morsko ožino bomo torej s lahkoto pasirali. Toda to je samo polovica mojega načrta . . . — Kaj pa, če veter spremeni svojo smer ali če poneha, sira? — je vprašal kapitan Trefethen. — Ta morsks ožina mi je prav dobro znana. Tam so vsdno hudi vrtinci in moja jadrnica se lahko rasbija ob skalo. — Ce bi se to sgodilo, vam povrnem vso škodo v zlatu — ja dajal Francis. Zdaj pa le urno na dan z besedo, kakšna je druga polovica tvojega načrta, dragi Henry. — Sram ma ja priznati, — se je zakrohotal Henry, —• toda sdi se mi, da bomo slišali več pristnih španskih kletev, nego se jih je razlegalo po chiriqulaksm zslivu, od kar je stari sire Henry pustošil San-Antonio in Bocas del Toro. Kar zijali boate! Leoncie je od veselja zaploskala in vzkliknila: — Čutim, da ja vaš načrt imeniten, dragi Henry! Saj ae vam že na obrazu pozna. Povedati mi morate, kaj ste si izmislili. Stopila sta v stran, da bi ju nihče ne slišal. Henry jo je objal Čaz pas in ji začel Šepetati nekaj na uho, dočim je začel Francis z daljnogledom opazovati oborožene ljudi na krovu parnika "Dolores", da skrije jezo, ki se ga je polastila pri pogledu na zaljubljeni parček. Kapitan Trefethen aa je škodoželjno nasmehnil in pogledal plavolaaega mornarja, češ, le paziva, da ne prideva ob mssten zaslužek. (Dalja prihodnjič.) Demokratski senator J. E. Murray is Montane. Rdeči balonček Napimila O. Ifcieheimma Z roko v roki sta šla skoti vrvenje ns zabavišču, a kljub temu je bil JUrgen liergstrasncr tako telo dsleč od Elizabete IV Ijala sta se na velikem kolesu in uiivala pogled na razsvetljeno mesto pod seboj. In vendar sts 'ijja <»lia zaljubljenca nad buče-čim morjem luči kakor dve majhni itgubljeni tvesdi. ki se njuni 1 m »t i cepita v dve smeri. Kakšna sila je vlekla JUrgens ml Klitabete? Videla Je, kako se je vbrml k »mchJjajočtmu deklet- cu in se Igral t ljubko opico, ki je če Ha na lajni, da bi dekletce odv rnil od joka Lepi in topli |K»mladpi večeri srečnim ljudem prinesejo še več sreče, žalostne pa napravijo še bolj brezupne, •«i je mislila Klitabeta. Opazovala je obrat ljubljenega Jilrgena. toda bil je tuj 4it mrk.-Nehote je taihtela. JUrgen Bergstrasser je bil kakor vn*ina moAkih, če vidijo Molze, v zadregi, pomešani t ganjenostjo. Kakor bi hotel potolažiti otroka, ji je hitro kupil velik rdeč balnoč+k, potlej se je pa it strahu pred prepihom ls-govoril, ds ima v sten sestsnek a poslovnimi prijatelji, da bi se lažje ločil od nje. Ponudil se je Elitsheti, ds jo spremi domov. Dekle je odkimalo. Strah jo je bilo tišine njenega majhnega steljejs. ki ji je v njem skorsj sleherni predmet tbujsl spomine ns srečo, ki je je— Elisabeta je to tanesljivo vedela—ta sme-rom konec. Pogumno se je nasmehnila a pobešenimi trepalnicami, da bi sadrtalfi sotos, ko je JUrgenu podals roko. Njegova visoka postava je kmalu izginila v gneči, nobenegs pogleda in tamaha v potdrsv! EHsabtta jt držala v tresočih se rokah rdeči balonček. Navdal jo je občutek osamljenosti, strah pred dolgimi večeri brez njega. Bres volje je šla skosi množico, s odsotnim nasmeškom je gledala vesele obraze, od časa do čaaa je obstala pred gnečo, metala je žoge v lutke, sgre-Šfla, si prikockala živobarvno cvetlično vazo, ki jo je podarila neki deklici, in naposled prišla do i shoda. Na lepem je začutila, da je utrujena, na smrt utrujena, skoraj preveč utrujena, da bi mogla biti žalostna. Ogledovala je veliki rdeči balonček. Lesketal se je v odsvitu električnih žarnic — bi} je kakor simbol veselega življenja, niti najmanj se ni ujemal z njeno žalostjo. Bilo ji je, ko da bi ta ljubki balonček predstavljal njeno ljubezen, ki je bila svetla in opojno rdeča in ki jo je pred nedavnim vso prevzela — prav takšna kakor balonček ene noči. Vedela je, da čustev ne more odgnati s silo, zato se jim je nemo vdala. Kakor je hotela spustiti rdeči balonček v temno noč, prav tako ne bo poskušala sadržati Jilrgena ne s besedami ne s sol zami. Začela se je smehljati in njen sklep ae ji je zasdel kakor žrtev ljubezni in ki jo je osvobodil bremena, sladkega bremena ljubesnl. Ali bo Jürgen odletel drugam, užival nove doživljaje, prav tako kakor tale balonček? Kdo ve, kje bo pristal! Morebiti pri človeku, ki je tako sam kakor ona. Hitro se je odločila in pritrdila na balončkovo vrvico listič s napisom: "Elisabeta te pozdravlja!' a Pesnik Mihael Vendelin je sedel pri pisalnem stroju, ko je jutro s svojim kristalnim dihom zavelo čez speče mesto. Preteg-nil se je. Vso noč je prečul In zlagal pesmi, da bi se z njimi udeležil nagradnega tekmovanja. Zdaj so se mu zdeli verzi prazni, obrabljeni in pusti. Z vročičnimi očmi je strmel na strehe mesta, ki se je prebujalo* v porajajoči se pomladi kakor živali iz dolgega zimskega spanja. Na lepem je zaplesal nad strehami rdeč balonček. Prinesel ga je nežni jutrnji vetrič in ga zanašal sem in tja, ko da bi ga bilo izgubilo med igranjem nebesno dete. 'Pesnik je očaran vstal, se nagnil skozi okno, da bi zagrabil balonček, prvi sončni žarek ga je obsvetil škrlatno rdeče, padel je in se apat dvignil. Zdelo se je, ko da bi se hotel ponor-čevati iz moža v podstrešni sobici, dokler se ni dsl naposled vendarle ujeti. Pesnik je držal v roki nežno stvarco kakor obdarovan otrok in bral napis: "Elizabeta te pozdravlja!" e Življenje js teklo dsl je in čss je zacelil raao, ki jo je Elizabeti prizadejala prva ljubezen. Sedela je v majhnem ateljeju, risala je vzorec za tvoriva in rokavice. prav tako kakor poprej, le da ji zdaj veseli žvilg spodaj pred hišo nI dal znamenja za prazničen večer. Sreče ni mogoče fcsiliti. je premišljevala Elizabeta ob dolgih večerih, či jim ni hotelo bi-ti konca in ko je bilo tako težko taspati. Smehljala se je prav tako ljubeznivo kakor poprej, ko Je odjemalks primerjala rokavice z nasobčanimi zapestji, jahalne rokavice aH pa dolge mehke rokavice is irhovine, ki *> se prijetne oprijemale ženskih lakti. "Vaše rokavice so kakor poe-sija." je dejala neka odjemalka. K tej obleki mi morate sešiti čisto svojevrstne rokavice." Elizabeta, ki je bres misli prelistavala neki časopis, je na lepem zardela, takoj na to pa preble-dela. Kolena so se ji tsko zašibi-la, da je morala seati. Mlada dama jo je osuplo pogledala. Kaj se je zgodilo dekletu? Elisabeta je bila pa s mislimi daleč odondod. Videla je rdeči balonček, kako je plaval obžarjen ob jutrnje sarje nad strehami spečega mesta, videla je, kako sta ae stegnili dve o-samljeni roki, ki sta potlej prijeli za pero, da bi napisali pesem, pesem o nepozabni, oddaljeni, a vendar tako zaželjeni Elizabeti. Pesem je dobila pri nagradnem razpisu drugo nagrado. Klic po Elizabeti, tuj človek je sanjal o njej, v svoji domišljiji jo je klical k sebi, njo, ki bi od osamljenosti skoraj u-mrla. "Kje te najdem, Elisabeta?" Mlada dama se je dobrohotno nasmehnila, ko je čes Elisabe-tine rame brala pesem mladega Mihaela Vendelina, ki je kar na lepem postal tako priljubljen. "Povedala bom pesniku, kakšno navdušenje so zbudili njegovi verzi," je dejala odjemalka smehljaje se. "Jutri ga bom najbrže srečala na zabavi, ki zanjo potrebujem dolge rokavice. Saj jih boste izgotovili?" Elizabeta je strmela v damo z lahkim nasmeškom. "Zanesljivo," je sašepetala, "recite, prosim, gospodu Vende-11 nu samo tri besede: "Elisabeta vas pozdravlja!" Mihael in Elizabeta sta se sprehajala v smehljajočem se poletnem jutru, kakor bi bila že tisočletja brat in seatra. Premišljevala sta čudno moč usode, ki ju je združila. Zato sta molčala. Ob žitnem polju je rasla lipa in poletni večer je vel nad valujočim žitom. Tedaj je spregovoril Mihael Vendelin; pripovedoval je Elisa-beti, da je bilo njegovo delo pusto in prašno, bres krvi in življenja, dokler ni prifrfotal v njegovo podstrešno sobico rdeči balonček. Lahno je pobožal Eli-zabetine roke, ki so polne pričakovanja počivale v njenem naročju. Sedla sta na rob travnika. Mihael Vendelin ae je zazrl v rosno kapljico, ki so sa v njej zrcalile mavrične barve. Avtomobili so drveli po ceati kakor izpuščene živali. Elizabeti se je zdelo, da je sposnals obras možs, sedečega sa krmilom. Morebiti je bila samo prevara, samo daljna podobnost s človekom, ki je nekoč mislila, da ga ljubi. Naj je bil ali ne, Elizabeti je bilo kakor bi odnašali mimodrveči avtomobili sadnjo sapico bolestnega spomina v blestečo daljavo. "S sto kilometri drve v svet," je pripomnil Mihael Vendelin, ko je smehljaje se gledal sa avtomobili, kakor bi uganil Ellzabe-tine misli. "Iščejo daljavo, v daljo hočejo, ker mislijo, da bodo tam našli srečo, a hite mimo nje." Oblak prahu se je dvignil in se razkadil kakor dim proti temnosinjemu nebu. "Mimo majhnih življenjskih dragocenosti vozijo, a prav te ustvarjajo veliko srečo. Poglej rosno kapljico, ali ni lepa kakor nobena stvar na svetu, v njej se zrcali ves svet, noben oblak prahu je ne more skaliti, tako čista in jasna je . . ." Rosna kaplja se je bleščala kakor diamant, ko se je Mihael Vendelin sklonil k Elizabeti in jo poljubil. Avtomobil je pa izginil kakor velikanski železni hrošč v sinji no prekrasnega dne. Pol ure... Napisal W. Kuravnky Marija je še enkrat natančno pogledala na pogrnjeno mizo. Sadnja solata, sardine, novi pr-tiči ... ne, ničesar ni pozabila! Kako ljubko se odražajo sinje cvetlice od snežnobelega prta! 'Peter bo tako vesel. Kolikokrat je že dejal: "Kjer zagledam spominčice, se takoj spomnim tvojih oči." Smehljaj je zaigral na Marijinih ustnicah. Nehote se je obrnila k zrcalu. Prej, kot dekle ni bila lepa. Šele ljubezen, vsemogočna umetnica, ji je podarila lepoto. V lica ji je vdihnila zdravo barvo in živahnost, v lase blesk, v sinje oči ji je pa vlila skrivnostno globino. Marija je pogledala na uro. Danes je končala s delom pol u-re preje kakor drugače. Odkar ima služkinjo* gre v majhnem gospodinjstvu vse kakor na maslu. Se pol ure mora čakati Petra. Ali naj služkinji pomaga pri likanju? Ne, ležalni stol na balkonu jo veliko bolj mika. Marija pohiti na balkon in sproži svoje vitko telo po mehkih bla-sinah. Tako prijetno je ležati na toplih sončnih žarkih. S priprtimi o!m? gleda mlada žena vesel polet lastovW. Kakor na nebu, tudi na njeni sreči ni oblačka. Daleč nekje so hudi časi, ko je Peter tekal po mestu za delom, ko je poštar kar venomer prinašal same grozeče račune in ko je prejokala marsikatero noč. Zdaj, hvala Bogu, ima pred seboj lepo bodočnost, sdi se, da se je 'gospa skrb' naposled le splasila od njihovih vrat. "Ah, če bi Peter že prišel" ..., si misli Marija, "ko bi bil že tukaj .. . Spominčice ga čakajo, sinje spominčice . . ." Na lepem se prestraši. Cisto natančno je slišala krik, grd krik . . . reško nesoglasje v njenih lepih mislih. Kaj je bilo to? Čakanja ne more več prenašati.J mo . . ." "To ni re»!" ^^ ogorčeno. »Ne ^^ niti besedice, Uivec." sr*mni Marija se odloči, da bo šla svojemu možu nasproti. Ali je bilo prej tudi toliko stopnic Ali so bile zmerom tako oske in strme? Kaj je Mariji? Njene noge so naenkrat postale težke ko svinec, roke so tako slabotne, da komaj drži v njih torbico. Ob izhodu sreča mladega moškega. Brezposelni gledališki igralec is sosednje hiše je. Pozna ga. Njen mož mu je že večkrat z majhnimi denarnimi zneski pomagal iz zadrege. "Dober dan, gospa Marija, prav, da sem vas srečal. Na poti k vam sem. Svojega moža pričakujete, kaj ne? Danes ga ne bo domov. Morebiti tudi jutri ne." Mariji se prično tresti kolena. "Kaj . . . kako? Ne razumem vas. Kaj hočete reči s tem?" "Gospa Marija, vaš prijatelj sem. Nisem mogel več gledati, kako vas vaš mož vara. Vaš mož Oproscam vam fcu,, £tJNva K0«pa in ¿L « dokazal, da .so SJS resnične. Pojdite , Z * > «iva. meno r Oobro, res radovešJ ne M-ija gre za njim. HcniJivf Ceste so takšne kakor rom, vendar «e Mariji * Njen spremljevalec Zm pred nekim hotelom tretjem nadstropja, je ljubezensko gne2do i moža in njegove ljubimke ' »ednji sobi stanujem jM A tako pogumni, da stopit« , noj gori? Dejal bom, da «w ja žena. Ta majhna komedi potrebna." ^ Nehote ogleduje Marij», zano pohištvo in nespodobn ke na stenah sobe it. 13. p ae izmučena zgane — prep so svetlo sive in v to sveti vo podlago so vdelane spa čice. Se dalje blodi njen po Marija zapazi na mizi »tek co vina in dva kozarca. "Kaj pomeni to?" 'To je čisto nekaj nava ga," odvrne mladi mož, p|« k vratom, ki držijo v 'so* sobo in prisluhne. "Malo morate potrpeti," lostljiva gospa, ni ju še v « Marija premaga stud in na stol. Tedaj se na lepem v s silo odpro. Na pragu je 1 jin mož v spremstvu dveh kih in s temnim pogledom kaže nanjo. "Prosim, gospoda, tukaj moja žena in njen ljubimec hotelsko knjigo sta se vp kot zakonski par, vino na zi . . . mislim, da je položaj volj jasen." "Peter, česa me dolžiš?" rija objame roko svojega "Jaz sem vendar tukaj "Pusti me," zarezi moi posled sem svoboden!" Opotekajoč se zapusti sobo. Na vratih se še en obrne in vidi, kako stiska mož gledališkemu igralcu r ke nekaj bankovcev ... • e * "Marija, kaj pa ti je? Cl te solze?" Marija odpre oči in se i polsnu zagleda v obraz svoj moža, ki se zaskrbljen skii nadnjo. "Ah, Peter," šepeta, kako de sanje sem imela!" "Ubogi otrok moj! Zdaj pa dala svojemu možu lep ljubček in — obed!" Litten to and Advertiu PAUNOECH'S YU60SUW Folk Songi and Afi Tamburitza Oreh«4 Station WWAE, Sssdsr II M* 8. Clark St., Chieaf« -mm i NAROČITE SI DHEVMKPROSVBi u. I. dva, tri Mri aH ŽENITVENA PONUDBA J Spoznati se želim s Hrvatico sli Slovenko v starosti 40 let ali več v svrho ženitvs. Biti mora dobra gospodinja, zdravega razuma in imeti mora neksj premoženje. Katera resno misli, naj piše na naslov: VDOVAC, 2667 So. Uwndale Ave., Chica-go, III. — (Adv.) SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA tadaje avoje publikacije la As p one hue ha« Prenveta sa keriatt, ter potrebno agitacija aeejik drnfttev In članstva ta m evojik Mej. Vsaks er gaaJaadja ta» običajne smjt Torej agitatoriM ta ajik naj Ue se aareä sa Ikl ™mm* pal üaaev Is ana drsiias k mL ** ■e eaaka, sa fleas aH seflsas M ® sne Istaa »rafalne. Kar pa člaal ša plačale pri as^-ts MJ tedalk. ae Jim te prišteje k naračatal. Terej sedaj al rmks.^-Ja Ust predrag sa dane SNPJ. Uat "T T'a* t u —a Ait.i Uat rui asa i» SNPJ.____ S*Uno Je v vsaki Irašftai aafcdo. U U rad «tal Ust mk Usta PreeveU Je: U Cicero la Cklesf« )• 1 tedaik la.......... t tednika la......... 4J9 M U» Ii t tedalke la............|J I tedalke Is.............. I tedalkev la. .......».H Za Zdrni. drlaeo la K a ai 1 t*didk In.........•< t tednika la......... t tedalke la............MS 4 tedalke la............ 1.SS • tedaikoT In........... all Sa K etape Je. lipo In It. spadaj i kupon, prt teši te petroma rseto doasrji^ Order e pisarn la al aaračlt« Preoeete. Mat. ki Je »sls m Pojssnlle:—Vselej kakor hitro kateri tek êlanor P^'1' ^ * SNPJ, ali ëe se preeeli pro« od droiins In bo sshUrai « ^ tednik, bode mors! tisti član U dotlčne druli"«. kip ^ naročena na dnemlk Prosveto, to takoj nasnsnltl ^ ^ In obenem doplačati dotično noto liste Prosveta A*o »n^ tedaj mors aprsvnUUo snišati datom sa to rtoio sttmm 01 PHOS V ET A. SNPJ, MS 1 Sa. Lawedale Ata. Ckks«a. PrllaAoae pošiljam aaraialao sa S* Prw* ^ ........ 1) ......................... eeeeeeeeeeeaeneeéeeeeeeeeeeo..v eaaaeaoeeeeeoeoeeaaooaeeooeeoeoae.o# ^^ Ustavile tedalk la «a pripišite k meji aaraislsl ■M Je dr Milne: ÊÊ ■a ..... a. • ........ a *+n *........ d ......" ...... t).......... •).......... 4).......... I>.......... Mosta...... Nov