LETO XUn. ŠT. 18 PTUJ, 6. MAJA 1991 CENA SO TOLARJE« Prvomajske slovesnosti Pihalni orkester Ptuj Je že po tradiciji zbujal l^tujčane iz prvomajskega dremeža. Obhod ulic in trf^ov je pričel Že zelo zgodaj, ob desetih pa so se mu v imenu vseh zah- valili v gostišču Mesaric, kjer so jim postregli z okrepčilno kislo juho. Pri planinskem domu na iioču pa je bilo ob prazniku rekordno število obiskovcdcev: organizatorja srečanja —- bistriški svobodni sindikati in Planinsko društvo Poljčatte —- sta sprejela več kot 6.000 ljudi. Vsega je bi- lo zadosti: govoranc, godbe, zabave in preizkusa znanja v planinskem kvizu ter športnih tekmovanj. I^po vreme in prazftično vzdušje maju je tudi na Jeruza* lem pritegnilo veliko občanov ormoške občine. Ob tradi- cionalno dobri gostinski ponudbi so si ljudje dali duška do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne. K prijetnemu prvo-' majskemu vzdušju so pripomogli glasbeniki pihalnega or- kestra Ormož, ki so igrali budnico že v jutranjih urah ter se peš sprehodili po ormoških ulicah, in seveda ormoške matoretke. Posebnost srečanja je bilo plezanje rm mlaj. Praznično je bilo tudi v drugih krajih ormoške občine. Na predvečer prvega maja so v Podgorcih v organizaciji lovske družine lircsnica — Podgorci zakurili prvomajski kres ter postavili mlaj, pri Tomažu so peli odrasli pevski zbori ormoške občine, v središki kapeli — podružnici Župne cerkve svetega Duha pa je bil v soboto dobro obi- skan koncert klasične glasbe, ki ga je pripravila do- mačinka, študentka solo petja Saška Kolarič. M. (ioznik, V. Topolovec Danes v Ptuju cvetlični sejem v Miklošičevi ulici v Ptuju bodo danes ob desetih odprli tradicionalni cvetlični sejem z akcijsko prodajo. Pripravlja ga ptujsko turistično društvo, odprt pa bo do sobote, 8. maja. Cvetice in zelenjavne sadike bodo na tržnici po polovičnih cenah prodajali Kmetijski kom- binat Ptuj — enota vrtnarstvo Starše, cvetličarji in Kmetijska zadruga s kooperanti. Na sejmu, ki bo odprt vsak dan od 10. do 16. ure. bo naprodaj tudi vrtnar- sko orodje. Tradicionalni cvetlični sejem je ena od aktivnosti ptujskega turističnega društva, ki ima za cilj. da bi bilo mesto čimbolj ocvetličeno in urejeno ter v po- nos Ptujčanom in v veselje obi- skovalcem. MG Po plezanju na mlaj na Jeruzalemu (fotografija desno; Foto: Š. Hozyan), prvomajska budnica Pihalne godbe Ptuj (fotografija levo zgoraj; Foto: Kosi) in veselo prvomajsko razpoloženje na Boču (fotografija levo spodaj; Foto: Samo Brbre). Drugo ptujsko prvomajsko srečanje V počastitev dneva upora proti okupatorju in medna- rodnega praznika dela je v soboto popoldne, 1. maja, pred gasilskim domom v Ptuju potekalo že drugo ptujsko srečan- je. Pripravili so ga ptujski Svobodni in Neodvisni sindikati v sodelovanju z občinsko skupščino, borčevsko organizacijo in večino političnih strank v občini Ptuj. Praznični nagovor pod mlajem je Imel ptujski župan Vojteh Rajher. - FotQ;M.Qzfnec ^ ______ ....._______________„.........._____ ________............_______ Med številnimi Ptujčani in gosti sta bila tudi ormoški župan dr. Jože Bešvir in žu- pan Gornje Radgone Lojze Vogrinčič. Slavnostni pr- vomajski nagovor je zbranim namenil ptujski župan Voj- teh Rajher, čestitkam ob prazniku dela pa so se pri- družili predstavniki nekate- rih ptujskih strank. V imenu Socialdemokratske stranke je govorila Vera Enieršič, v imenu Slovenske ljudske stranke Janez Žampa, v imenu Stranke demokratične prenove pa dr. Jože Petrovič. O pomenu dneva upora proti okupatorju in mednarodnega praznika dela je zatem raz- mišljal predsednik občinske borčevske organizacije Ivan Rau. V imenu občinske orga- nizacije Neodvisnih sindika- tov Ptuja je zbranim ob praz- nikih čestital Marjan Lenart, v imenu občinskega odbora Li- beralnodemokratske stranke Gabrijel Berlič, v imenu So- cialistične stranke Ptuja dr. Lojze Arko, v imenu Zelenih Ptuja pa mag.Boris Gerl. Ob visokem mlaju so zai- grali člani Pihalnega orkestra Ptuj, ki ga vodi prof. Tone Horvat. S pesmijo se jim je prirdužil Komorni moi^ki pev- ski zbor pod vodstvom Franca Lačna. Po nastopu ptujskih mažoretk pa je zagorel prvo- majski kres, za katerega so poskrbeli ptujski gasilci. Ti so se potrudili tudi za prijetno nadaljevanje prazničnega sre- čanja. Ob zvokih ansambla Ptujskih 5 so ga mnogi po- daljšali tja do zgodnjih jutran- jih ur. —OM 2 ~~ DOMA IX PO SVETU 6> MAJ 1993 ^ TEDNIH POPRVOMAJSKI KOMENTAR pelo, znoj in disciplin« Marsikdo je bil ob odločitvi delavk ptuj- ske Delte, da po štirih dneh prekinejo stav- ko, katere poglavitna, a neuresničena zahte- va je bilo zvijanje osnovne plače na 90 od- stotkov tistega, kar jim zajjotavlja kolektiv- na poj^odba, presenečen. Tisti pa, ki so stav- ko pobliil-.e spremljali, so se najbrž vprašali, kaj se je /.j{«)diIo, da so se delavke /, izjemno poj»umno, a objokano predsednic<» sindikata odločile, da stavko prekinejo. Tisti stavkovni teden pred prvim majem je bil vroč. V Delto so prišli tako člani vod- stva kakor tudi člani centralnejja delavske- j»u sveta. Na začetku se je še /delo, da bodo predstavniki delavcev na delavskem svetu podprli stavkovne zahteve delavk Delte (kajti le kdo ni /a višje plače ), a so eden za drugim ob boku svojih direktorjev izjavlja- li, da stavke ne podpirajo. Edini, ki so se z zahtevami vsaj malo strinjali, so bili pred- stavniki skupnih služb -— tem sicer že nekaj časa grozijo z odpu,sti presežnih delavcev. Kes presenečene s« delavke Delte spozna- le, da jih v stavkovnih zahtevah po tihem vsi podpirajo, ko pa je treba na delavskem sve- tu to podporo tudi glasno potrditi, vsi utih- nejo. Samogovore pa Imajo direktorji posa- meznih tovarn, ki na dolgo in široko razla- gajo, kasne metode up<»rabljajo za miritev delavskih zahtev po višjih plačah. Po njiho- vem težava ni v te^m, da ljudje z nizkimi plačami ne morejo preživeti, temveč v me- dosebnih odnosih v kolektivih, ki da jim v Delti niso bili kos. Labod nima izgube, tudi njihovi partnerji jim ne odpovedujejo sodelovanja in lani so na primer imeli zaposleni v njem kar osebne dohodke, kakršne jim zagotavlja kolektivna pogodba. Razlogov za preplah s finančnega stališča torej ni. Toda namestnik direktorja Marjan Vodopivec je po štirih dneh, ko de- lavke stavke še kar niso hotele končati, le našel pravo formulo. Prej je trikrat prišel na Ptuj, ne da bi delavkam tudi v resnici kaj ponudil /a pogajanja. Ko ni mogel več trka- ti na zavest "pridnih in dobrih delavk, se je spomnil, da luhko ponudi svoj odstop in ga utemelji tako: "Če boste dobili 10 višje osnovne plače, potem jaz odstopim in vse skupaj bo pripeljalo Labod v stečaj. Če pri tej zahtevi popustite« potem pa bom še ostal in skupaj bomo preživeli." In glej ga, zlom- ka, zadeva je delovala! Z orošenimi očmi jim je povedal svoj predlog in uspelo mu je, Ne da bi hoteli kritizirati odločitev delavk Delte, človek se po štirih dneh stavke vpra- ša, kaj st) z njo dosegle. Res je, da bodo za- menjali vodstvo ptujskega podjetja in da nova ekipa pontija delo, znoj in disciplino, kar naj bi povrnilo zaupanje. Toda ali je problem res samo v znoju, disciplini, odpo- vedovanju Za boljše čase in v izgubljenem zaupanju? Ali morda ne gre za to, da delov- na sila dobi take plače, kot sj jih je sposob- na priboriti, kakršne ji pripadajo glede na raven življenjskih stnjskov in seveda glede na kolektivno pogodJ)o? Zakaj pa jih potem sploh podpisujejo? Če jih delavke kršijo, je hudo, če pa vodilni, ko jim ne plačajo dela, pa nihče ne ukrepa. Samo pri nas lahko direktorji uspejo s trkanjem na zavest zaposlenih, češ to je pod- jetje vseh nas in ne uničujte ga s stavko ... lam, kamor bi radi prišli, delavci vedo, da bo- do dobili siuno toliko, kolikor je lastnik pri- pravljen popustili njihovim zahtevam. Pri nas pa, ko ni Se ničesar jasnega o la- stnini, ko sindikati predvsem nabirajo poli- tične točke in ko se delavci še vedno ne zave- dejo, da bodo dobili Ic toliko, kolikor si bo- do priborili, so zgodbe o stavkah hudo žalo- stne. Darja Lukman-Zunec Odvzeto prepočasi vračajo Na okroglo mizo o vračanju po drugi vojni odvzetega premoženja, ki sojo minuli ponedeljek v slovenjebistriškem domu kulture pripravili bistriški Krščanski demokrati skupaj s člani Združenja lastnikov razlaščenega premoženja, so prišli tudi predstavniki združenja iz pomur- skih in podravskih občin, pa tudi dr.Ldo Pirkmajer in Tine Jaklič, podpredsednik Združenja la- stnikov razlaščenega premožanja Slovenije. Udeleženci so bili mnenja, da procesi vračanja nacionaliziranega premoženja tečejo prepočasi. Se vedno so odprta Številna vprašan- ja, težave so pri državnem od- škodninskem skladu, obveznic, s katerimi bi pokrivali odškodnino, država še ni izdala. Po drugi strani se jih ljudje bojijo, ker menijo, da so brezvreden papir in da bodo po- novno potegnili kratko, kot so že tolikokrat do sedaj. Srečanja lastnikov razlaščenega premoženja na bistriški okrogli mizi se je udeležil tudi Ivan Lah. predsednik občinskega Združenja lastnikov razlaščenega premoženja občine Ormož, ki šteje trenutno samo 173 članov (prvotno se jih je prijavilo 320). Ivan Lah je pove- dal, da so mnogi razlaščenci vklju- čeni neposredno v združenje na državni ravni in da pošiljajo svojo letno članarino kar na ta naslov. Občinski odb(.:)r v Ormožu šteje 11 članov: iz manjših krajevnih skup- nosti imajo v njem po enega, iz večjih, kot so Tomaž, Središče in Ormož, pa po dva člana. ormoški razlaščenci nezadovoljni z zakonodajo Zakon o denacionalizaciji je v veliko členih protisloven, menijo ormoški razlaščenci. Tako so za mnoge sporni členi o vračanju kmetijskih zemljišč, še posebej pa tisli, ki govorijo o vračanju trajnih nasadov. Ivan Lah je pripomnil, da so primeri, ko želi podjetje Je- ruzalem Ormož nekatere vinogra- de, ki so stari 20 let, uporabljati še naslednjih 10 let, kljub temu, tako piše v 28. členu, da pridejo v poštev za nadaljnjo rabo samo ti- sti, ki so novi ali obnovljeni. Po- vedal je še o primerih, ko je bivši Kmetijski kombinat arondiral po- samezne parcele in v zameno dajal nacionalizirane. Tako je prišla na- cionalizirana posest v zasebne ro- ke, kjer je vračilo možno samo v obliki odškodnine, to je obveznic. Razlaščenci niso zadovoljni z 19. členom, ki govori o vračanju nepre- mičnin, ki služijo dejavnosti držav- nih organov ali za dejavnosti s po- dročja zdravstva, vzgoje in izo- braževanja, kulture in drugega. Mnogi želijo v tem primeru vračilo nepremičnin v naravi, ker kot sami pravijo, obveznicam ne z.aupajo. '•Razlaščenci smo v ormoški občini dokaj mirni. Ne delamo po- sebnih težav občinski denacionali- zacijski komisiji, kljub temu da nas na sestanke in drugo ne vabi- jo. Zaradi tega smo nekoliko užal- jeni, ker so v drugih občinah člani ZI.RP v občinskih komisijah za vračanje odvzetega premoženja. Pri naši podružnici je zrasla ide- ja, da naj bi bila iz SKD in SLS ustanovljena komisija, ki bi sode- lovala z občinsko pri postopkih vračanja. Vendar so nas zavrnili, češ da so v tej komisiji lahko sa- mo člani občinske skupščine. Sicer pa je zakon o denacionali- zaciji dosti manj revolucionaren, kot je bila nacionalizacija. Takrat se je vse naredilo resnično hitro, čez noč. Nihče te ni vprašal, ali imaš od česa živeti ali ne, pre- moženje so ti vzeli, pa konec. V.se je bilo urejeno v nekaj dneh, uredili pa so, to lahko trdim, v mnogih pri- merih pt:)lpismeni ljudje, kar se še danes vidi pri številnih odločbah o dovzemu. Ne samo tiskovne in dru- ge napake, tudi veliko tehničnih na- pak je bilo, ko so zamenjavali par- celne številne in drugo. Takrat ni nihče razmišljal o tem. da seje lju- dem dogodila krivica." je povedal med drugim Ivan Ixih. malodušje dedičev "Veliko ljudi iz tistih časov, ko naj bi prevzemali posest ali drugo, je danes starih ali pa so pomrli. Dru- ga generacija več ne čuti do te pose- sti ali zemije prvinske navezanosti. Do odvzetega premoženja imajo mlačen odnos. To se lepo vidi pred- vsem takrat, ko je potrebno iti na posvete v Ljubljano ali kam dru- gam. Iz ormoške občine ljudje neka- ko še gredo, iz drugih krajev Slove- nije pa veliko manj. Ko sem se z ljudmi osebno pogovarjal in jih spraševal, zakaj je tako, so mi mno- gi rekli, češ da /a ves dan ne morejo z doma. Ob tem sem si misli takole: Če si ne vziimeš nekaj ur časa, da bi slišal tisto, kar te zanima in od česar je odvisna tudi tvoja prihodnost, po- tem ti pač tisli vinograd, gozd ali njivska parcela ne pomeni toliko, kot bi ti morala," je dodal predsed- nik ormoške podružnice ZI.RP. Ljudje so premalo solidarnimed sabo. še potarna Ivan Lah. Če je nekdo že dobil svojo lastnino na- zaj, se v veliko primerih ne potru- di, da bi bil še naprej član ra- zlaščencev, češ svoje sem dobil, za drugega pa me ne briga. Tudi s cenitvami so težave. O tem se pritožujejo številni razlaščenci in predvsem starejši postajajo že ne- strpni in razočarani. Pa jih povsem razumemo. Kdo ve, kaj si ixxlo lahko kupili s prizjianicami! Ali se bo po- novila zgodba enega izmed ra- zlaščencev, ki je na prvem širšem se- stanku v Ormožu povedal, kako sta si z materjo po vojni za denar oziroma cxiškodnino, ki sta jo dobila za svojo nacionalizirano posest, lahko kupila samo radio. Vida Topolovec TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika m lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99 telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev. ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. V AOiSU ŠE VEDNO KBITIČH0 Irez sklada rešitve m lii bilo..." čeprav so razmere v Agisu še vedno zelo kritične, .so v skladu prepričani, da se bo podjetje re.šilo. Kot je povedal vršilec dolžnosti direktorja krovnega podjetja, ki naj bi ga do konca leta ukinili, Anton Ilec, je Agis podjetje, ki bo v celoti ali po de- lih zanimivo za tujce. Ti se zanj že nekaj časa resno zanimajo. Prve popraznične dni se bodo o tem pogovarjali s partnerji iz Avstrije, ki jim pomagajo pri iskanju potencialnih kupcev. Brane Obal, novi predsednik upravnega odbora Agisa, zamenjal je Polono Bobnar, je po temeljili preučitvi podatkov iz zaključnega računa prvega tromesečja ocenil, da podjetja še niso dovolj "očiščena" in da takšna, kot so se- daj, ne bodo zanimiva za tujce. Čeprav je določanje trajnih pre- sežkov delovne sile zelo neprilju- bljeno, bodo z njim po vsej verjet- nosti nadaljevali. Tokrat naj bi "udarili" po režiji. Trenutno Agis zaposlujejo okrog 740 delavcev. Razmerje med delavci in režijo je še vedno zelo neugodno. Razmere v družbah oziroma podjetjih so ze- lo različne. Trenutno najbolje sto- ječa firma je TAP, ki ima proiz- vodne zmogljivosti optimalno za- sedene do jeseni. .Še pred enim le- tom ji je zelo slabo kazalo. V To- varni orodij in strojev imajo zmo- gljivosti zasedene le polovično. To je tudi edina Agisova družba, kjer do 23. aprila še niso izplačali marčevske plače. Velike težave imajo tudi v Zavorah, ki so bile včasih Agisova najboljša firma. Zmanjšanje proizvodnje je predv- sem posledica recesije avtomobil- ske industrije v Nemčiji. Licenčni partner je močno zmanjšal proiz- vodnjo. Proizvodnja tahografov v istoimenski firmi je v okviru obse- ga proizvodnje iz zadnjega četrle- tletja leta 1992. Tudi v tej firmi vztrajno iščejo rešitve, ki bi jim pomagale iz težav. Nekaj možno- sti se jim nakazuje v servisni de- javnosti. Delavci so izredno neza- dovoljni, posebej tisti, ki delajo pri montaži, saj prejemajo izredno nizke osebne dohodke, ki so nižji od drugih v Agisu. Kot poudarja Anton Ilec, Agis brez sklada ne bi preživel. Nado- mestila za zadnjo skupino pre- sežnih delavcev (skupaj jih je 306) je prevzelo Ministrstvo za delo. Aprila so njihova nadomesti- la v bruto znesku znašala enajst milijonov tolarjev. Republika je z zakonskimi akti prevzela dolgove iz davkov in prispevkov. Mini- strstvo za finance naj bi prevzelo obveznosti po stanju 31. marca le- tos do elektrogospodarstva. Sku- paj z Ministrstvom za delom in Zavodom za zaposlovanje vodijo aktivnosti za samozaposlovanje. Pospešeno pa delajo pri tem, da bi dosegli deblokado žiro računa. S tem se bodo odprle realne možno- sti za postopno reševanje upra- vičenih zahtevkov delavcev po višjih izplačilih osebnih dohodkov oziroma da se bodo postopno pri- bližali izplačilu 80 odstotkov plače po kolektivni pogodbi. To v tem trenutku sindikat, ki sicer očita vodstvu podjetja, da za de- lavce doslej ni' ničesar naredilo, tudi najbolj zanima. Trudijo se tu- di, da bi nekdanjim delavcev iz- plačali odpravnine. Gre za skupi- no 160 delavcev, ki so jim zakon- sko izračunano odpravnino znižali na 36.36 odstotka. Nekateri so no- vi sporazum o višini in načinu iz- plačila odpravnine podpisali. 54 so tako 29. marca v celoti iz- plačali izplačali na novo izračuna- no odpravnino. Del odpravnine pa so izplačali tudi delavcem, ki na novo izračunano odpravnino niso pristali in so se odločili za tožbo. Ce bi želeli izplačati vso prvotno izračunano odpravnino, bi potre- bovali 574.469 nemških mark. Za zmanjšano odpravnino, se pravi 36,63 odstotka zakonsko izračuna- ne odpravnine, pa potrebujejo 208.875 nemških mark. Doslej so na račun odpravnin bivšim delav- cem izplačali 1 15.250 namških mark. Tudi v prihodnje se bodo trudili, da bi dolgove do bivših de- lavcev čimprej poravnali. MG 24. praznik krajevnih skupnosti mesta ptuja Glasbeni paviljon, kulturni in špopU ppogpam Ob 8. maju, prazniku krajevnih skupnosti mesta Ptuja, bo jutri ob 16. uri v Ljudskem vrtu slovesnost ob odprtju glasbenega pa- viljona, ki so ga simbolično sicer odprli že konec lanskega leta. Kot je povedal vodja tajništva krajevnih skupnosti občine Ptuj Jože Maučec, bo slavnostni go- vornik ob 24. prazniku ptujskih krajevnih skupnosti predsednik občinskega izvršnega sveta Bran- ko Brumcn. Pripravljajo bogat program kulturnih in šponnih pri- reditev. Nastopila bosta ptujski pevski zbor upokojencev in Pihal- ni orkester Ptuj. v tekmi v malem nogometu pa se bosta pomerili ekipi občinskih uslužbencev ozi- roma politikov in predstavnikov krajevnih skupnosti mesta Ptuja. Z odprtjem glasbenega paviljo- na se v Ljudskem vrtu pričenjajo poletne kulturne prireditve. Pro- gram že pripravljajo. Jutrišnjo osrednjo slovesnost ob letošnjem prazniku mesta Ptuja bodo končali z veselično prireditvijo, ki jo pri- pravlja gostišče Mesaric. Nosilec ureditve Ljudskega vrta je projektni svet, ki ga sestavljajo predstavniki krajevnih skupnosti Franca Osojnika. Jožeta Potrča in Borisa Ziherla. Vrt so pred leti pričeli obnavljali. V letu 1992 pa je ureditev Ljudskega vrta postala občinska naloga, financiranje je prevzel občinski proračun. Kra- jevne skupnosti pa ne glede na to še vedno pomagajo z denarjem in prostovoljnimi aktivnostmi. Letos bodo očistdi hudournik. Ureditveni načrt, ki gaje izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, predvideva etapno ureditev Ljudskega vrta. Letos ga bodo na celotnem območju, meri 5,5 hektarov, hortikulturno uredi- li.S postavitvijo prelivne komore iz stanovanjske soseske Rabelčja vas—Nova vas do ribnika bodo uredili dovod vode, ribnik bodo olepšali z vodometom, uredili pa bodo tudi peščeno igrišče za od- bojko. V tretji etapi bodo zgradili balinišče in trimsko stezo, v četrti pa Švicarijo. Ljudski vrt naj bi v nekaj letih ponovno dobil svojo nekdanjo podobo, ko je bil rekrea- tivno in športno središče Ptujča- nov in kraj, kamor so se zatekali ob koncu tedna. DRUGE NOVOSTI IZ PTUJSKIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI ____^ V krajevni skupnosti Turnišče nadaljujejo gradnjo kanalizacije v dolžini 305 metrov. Pričeli pa so tudi aktivnosti za ureditev kanaliza- cije v naselju Rabelčja vas in delu Nove vasi za okrog 70 stanovan- jskih hiš. Gradnjo bodo financirali z denarjem sklada za urejanje stavbnih zemljišč in sredstvi posa- meznikov. Ureditev te kanalizacije je tesno povezana z realizacijo pro- grama ureditve Ljudskega vrta. Se- daj se fekalne vode s tega območja prosto stekajo proti Ljudskemu vrtu. KABELSKA TELEVIZIJA PTUJ Jože Maučec je napovedal več novosti tudi pri kabelski televiziji Ptuj. Dogradili bodo sprejemno postajo in antenski sistem, kjer bodo dodali še eno parabolično anteno, ki bo omogočila sprejem devetih novih satelitskih progra- mov. I\)godbo o tem bodo kmalu podpisali. Junija bodo Ptujčani lahko že izbirali med skupno 26 programi — sedmimi zemeljskimi in devetnajstimi satelitskimi. Pri- dobili so tudi ponudbo za obnovo glavne ptujske satelitske postaje. Deset starih modulov za sprejem satelitskih programov bodo za- menjali z novimi. Gre za novo verzijo sprejemnikov, s katerimi se bo povečala kakovost signala. Načrtujejo pa tudi širitev kabel- skega sistema čez Dravo na desni breg in čez železniško progo v smeri Spuhlje. Pogodbe že podpi- sujejo. Priključek naj bi stal 850 nemških mark v tolarski proti- vrednosti z možnostjo plačila v 18 obrokih. MG BOSNA IN HKRCKGOVI. NA; Na vrhunskem sestanku v Atenah, kamor sta Vancc In Owen poklicala voditelje sprtih strani, je Radovan Karadž.ic odobril mirovni načrt. Predsed- nik BiH Alija Izetbegovič je ob koncu srečanja v Atenah med drugim povedal, da bi bila ta- kojšnja prekinitev ognja najpri- mernejši dokaz za resnost srb- skega podpisa mirovnega na- črta. Srbske sile so namreč kar med pogajanji izvedle ofenzivo na frontni črti v severovzhodni Bosni. Karadžič naj bi se za podpis mirovnega sporazuma odločil predvsem na osnovi pritiska iz Srbije, ki je pod grožnjo vse hujše izolacije. Srbija ja izvedla tudi pritisk na bosanske Srbe, saj jim je prekinila dobavo gori- va in rezervnih delov. Kot po- ročajo poznavalci, se je najbrž ustrašila grožnje z vojaško in- tervncijo. za katero se jc le dni zavzel tudi ameriški predsednik BiH Clinton. Karadžičev podpis najbrž praktičiio ne bo pomenil niče- sar, le Srbi si bodo pridobili čas za uresničevanje svojih ciljev. Mednarodna skupnost jc vse bolj pripravljena na to. da to- kratno neizpolnjevanje podpisa- nega kaznuje z vojaško inter- vencijo, kajti sicer bodo vsa po- gajanja le krinka za doseganje ciljev z voja.ško agresijo. Da Karadžičev podpis moida niti ni tako pomemben, priča tu- di dejstvo, da podpis brez strin- janja samozvanega parlamenta bosanskih Srbov, ne pomeni ničesar. Če bo parlament pri do- sedanjih odločitvah vztrajal, bo- do morda prišle prav priprave Američanov za zračne napade na položaje Srbov in istočasno dovoljenje Muslimanom za uvoz orožja, ki bi se tako lahko vsaj dostojno branili pred srb- skimi napadi. KUSLIA: Poraz ruskih po- slancev na nedavnem referendu- mu je tako hud, da si bodo le težko opomogli. Vendar po dr- žavi še naprej vzpodbujajo de- monstracije proti Jelcinu. Ruska opozicija na shodih zahteva sklic posebne seje parlamenta. Do vrelišča so pripeljali sobotni krvavi spopad demonstrantov s policijo. V njem so ranili več kot 200 policistov in 70 demon- strantov. Opozicija zahteva ta- kojšen sklic parlamenta in raza- pravo o sobotnih dogodkih. Jcl- cin je ob tej pobudi že napove- dal, da bo v primeru izredenega sklica kongresa izdal ukaz o prepovedi vseh organizacij pro- vokatorjcv. V nedeljo se je pred ruskim parlamentom zbralo do tisoč ljudi, ki so izražali nestrinjanje s sobotnimi dogodki. Predsed- nik paramenta in največji Jelci- nov nasprotnik Hasbulatov pa je že imenoval poslansko skupino za raziskavo uporabe sile proti mirnim demonstrantom na dan državnega praznika. ITALIJA: Ta država se kljub referendumu o uvedbi političnih reform še dalje zapleta v poli- tične škandale. Nazadnje so se Italijani razjezili zaradi odkrit- ja, da poslanska zbornica sodni- kom ne dovoli brskati po dejav- nosti socialističnega prvaka Bcttina Craxija. Najhujši kon- flikt z državo pa so vzpodbudili milanski javni tožilci, ki so pri ustavnem sodišču sprožili tožbo proti parlamentu, ker naj bi si uzurpiral pristojnosti. Hdini. ki bi lahko presekal vozel, v kate- rega seje /aplelcl parlament. Ji; predsednik republike. FRANCIJA: Poraz franco- skih socialistov na marčevskih volitvah je bila za nekatere pre- hud. Bivši francoski premier in ugledni socialist Pierre Berego- voy se je v soboto dopoldne ustrelil s pištolo svojega varno- stnika. Najbolj naj bi ga priza- dele obtožbe desnice, da se j*^ leta 1986, ko je bil finančni mi- nister okoristil z brezobrestnim posojilom milijon frankov, ki mu ga je dal neki francoski po- slovnež. Pripravila: DL?- TEDIiIIC^'!:ll^JLi^ POROČAMO, KOMENTIRAMO — I Pmiin županu Ob 40-letnici delovanja in pevskega p<)slanstva je ptujski /upan Vojteh Kajher \ ponedeljek, 26, apri- la, pripravil svečan sprejem /a pevce Komornega moškega pevskega zbora Ptuj. Poleg sedanjega diri- genta Franca Lačna se je sprejema udeležil tudi prvi dirigent tega /bora — profesor Jože Gregorc, ki je L veseljem obujal spomine na povojne začetke tega zbora. Pevcem sta ob jubileju poleg župana čestitala še predsednik izvršnega sveta Branko Brumen in občinska sekretarka za kulturo In Izobraževanje Kristina Šamperl-Purg. V imenu pevcev se je za sprejem zahvalil predsednik zbora Boris Pelcl, v zahvalo pa je v dvorani mestne hiše zadonelo nekaj priljubljenih pesmi, ki bodo kmalu na kaseti ptuj* skih komornikov. ?o[o: M. Ozmec Govori se... ... DA je kitajski veleposla- nik ob obisku v Ptuju dobil potrditev napovedi o prevladi rumene rase. Sodeč po ozkih stolih v posebni loži proštij- ske cerkve je gotovo menil, da je zanje — manjše in manj plečate — že vse pripravljeno. ... DA je enološki magister ptujske kleti dal na novinar- kscm srečanju direktorju mle- karne dober nasvet: "Mlekar- na naj poskusi za začetek z UNI mlekom." Nasvet je bil posledica tarnanja direktorja mlekarne, da novinarji raje za- hajajo v klet kot v mlekarno. ... DA sta bila ob prvomaj- skih proslavah v časih pred de- mokracijo eden ali dva govorni- ka. Letos jih je govorilo večje število. Razlika je v tem očitna. Podobnost pa je v tem, da go- vornika takrat in jih tudi letos ni skoraj nihče poslušal. Živel torej dobri stari prvi maj. ... DA se bančna konkurenca že pozna na reklamnem po- dročju. Banka, ki se je lani pokroviteljstva kmečkim do- brotam izogibala, se je letos ponudila sama. ... DA na čelu ptujskih mažoretk strumno koraka mažoret. Razlika bi bila opaz- na zgolj v evinem kostimu. ... DA je bila oddaja radia Ptuj o tem, ali sta radijska od- daja ali časopisni prispevek sama po sebi kulturno dejanje, zagotovo kulturna. Zaradi na- slova rubrike seveda. Njeni umotvornosti pa je že po ne- kaj minutah zapel NaVček odrešilne pozabe. ... DA izvrstne dobrote slo- venskih kmetij škodijo ptujski telefoniji. Glavnemu organiza- torju je organizacijska sila enostavno odtrgala kabel od aparata do vtičnice. Iztf0ii0li smo 27 SKLEPOV O ZAČETKU REVIZIJE Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Ptuj je do petega ma- ja, ko je po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij potekel rok. izdala 27 sklepov o začetku postopka revizije lastninskega preobliko- vanja podjetij. V celi Sloveniji je bilo takih sklepov čez tisoč. Kot je po- vedal direktor Ivan lement, bodo v postopku revizije zajela skoraj vsa ptujska družbena podjetja. Reviziji se jih je za zdaj nekaj izognilo, ne glede na to pa dvom ostaja, ali je bilo v njih v resnici vse v redu in ni priSlo do oškodovanja družbenega premoženja. Direktorje podjetij, ki so v postopku revizije, je služba povabila na raz- govor, na katerem jih je sezjianila z delom, ki ga tx) služba pri njih opra- vljala. Revizijo v ptujskih pt)djetjih bodo opravljali tudi delavci iz drugih podružnic SDK Slovenije, saj naj bi v kar največji meri izključili subjek- tivni dejavnik. Pričakovati pa je, da se bo Število predlogov za revizijo še povečalo glede na to, da naj bi že v kratkem sprejeli predlog sprememb in doix)lnitev lastninskega zakona, ki se nanaSa na ptxlaljSanje roka in bolj konkretnih določb, kdaj gre za oškodovanje družbene lastnine. DAVKARJI SO POSLALI POLOŽNICE, OBČANI SO PRESENEČENI Ptujska i/postava Republiške uprave za javne prihodke je te dni posla- la zavezancem položnice o plačilu akontacije davka iz kmetijstva, davka od premoženja (stavb) in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Cjre za polletne obveznosti, ki jih morajo poravnati do 15. maja. Na po- ložnici je tudi navedena specifikacija obveznosti. Akontacije davka iz kmetijstva plačujejo zavezanci, če njihov katastrski dohodek v letu 1993 presega 306.264.00 tolarjev, akontacijo davka od premoženja pa vsi la- stniki stanovanjskih prostorov nad 160 m- stanovanjske površine in občani, ki so lastniki prostorov za počitek in rekreacijo. Nadomestilo za stavbna zemljišča je predpisano z odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in se razlikuje po conah za stanovanjske in poslov- ne prostore. Izpostava Ptuj bo pri naslednji akontaciji izdala zavezancem odločbe, iz katerih bodo razvidne osnove, stopnje in celoletna obremeni- tev za posamezno obveznost. Kljub temu da gre za že znane obveznosti, med občani vre. ____________. PLAN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA DO LETA 2000 29. aprila je republiška vlada sprejela plan zdravstvenega varstva do leta 2000. Pripravljali so ga skoraj dve leti, do srede maja pa ga bodo iz- dali v obliki knjige. Z njirh želijo zmanjšati prezgodnjo umrljivost ter povečali kakovost zdravja prebivalcev Slovenije. Plan temelji na analizi zdravstvenega stanja prebivalcev ter vsebuje strategijo razvoja zdrav- slvnega varstva, predvsem razvojna področja, naloge in cilje zdravstve- nega varstva, osnove za razvoj zdravstvenih dejavno-sti ter specifične potrebe in možnosti zdravstvenega varstva posameznih območij. Glavni vzroki umrljivosti v Sloveniji so podobni kol v državah zahodne Evrope. Na prvem mestu so bolezni srca in ožilja, rak ter poškodbe. Zelo pa so zaskrbljujoči podatki zaradi poškodb, ki so v Sloveniji glavni vzrok smrti od 1. do 49. leta .starosti. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE SE BODO POVEČALE V direkciji za gospodarsko infrastrukturo pripravljajo predlog za po- večanje najemnin za poslovne prostore. Te so zamrznjene že nekaj me- secev. Občinski izvršni svet pa je direkciji naložil, da preuči možnosti za znižanje najemnin zasebnikom v Prešernovi ulici v Ptuju, na ob- močju, kjer se trenutno izvaja gradnja plinskega omrežja. Zaradi omen- jene gradnje se jim bo promet gotovo zmanjšal. POVEČANJE MANDATNIH KAZNI Že nekaj časa veljajo nove mandatne kazni, ki jih lahko inšpektorji izrečejo na kraju dogodka. Povečale .so se za dvakrat. Mandatna kazen za neizdajo računa znaša za zaposlenega pri obrtniku pet lisoč tolarjev, za obrtnika pa deset. Onemogočanje kontrole po zakonu o prometnem davku in po zakonu o dohodnini se kaznuje z desel lisoč tolarji, tisoč to- larjev znaša kazen, če kupec nima računa, ko pride iz trgovine, če pa je brez računa, ko prihaja iz gostilne, pa je kazen pet.sto tolarjev. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA OB SVETOVNEM DNEVU NEKAJENJA — 31. MAJU Ob tem dnevu bodo začeli več akcij, ki bodo postale stalne. Cilj je pri- dobili čimveč kadilcev v okviru zdravilišča in širše, ki se želijo odvaditi kajenja, t^ri lem jim bodo pomagali tudi njihovi strokovnjaki. Ločili bo- do prostore za kadUce in nekadilce, v zdraviliških hotelih bodo obisko- valci lahko izbirali sobe za kadilce in nekadilce. Bodočim nekadilcem ponujajo paket odvajanja od kajenja v zdravilišču. Če ga bodo pričeli izrabljali 31. maja. bodo imeli 10-odslolni popust pri hotelskih in zdrav- stvenih storitvah. Terapevtski tim zdravilišča bo pripravil več spodbud- nih pisem, da bi vsi, ki se bodo odločili, da ne bodo kadUi, vztrajali pri svoji odločitvi. Letos načrtovane aktivnosti bodo končali z velikim gala ple.som nekadilcev, ki bo 11. septembra. Ob tej priložnosti bodo tudi izžre- bali srečne dobitnike lepih nagrad izmed vseh, ki so se 31. maja odločili, da ne bodo več kadili. Vse bodo testirali, da bi nagrade ne prišle v neprave roke. Prva nagrada je desetdnevno potovanje v Španijo. V akcijo zdravi- lišča Rogaška Slatina se bo vključilo tudi uredništvo Tednika. Vabimo vse, ki se ŽA.'lijo odvaditi kajenja, da se nam oglasijo. TELEVIZIJA PTUJ V SOBOTO NA 3. KANALU V Ptuju in okolici ne manjka dogtxlkov. V /xidnjih štirinajstih dneh jih je bilo še posebej veliko. Nekatere je s kamero obiskal Tinček Ivanuša in sijih bomo lahko ponovno ogledali to soboto ob 21. uri na tretjem kanalu. V Cir- kulanah so 24. aprila na okrogli mizi govorili o turizmu kot haloSki bodočno- sti, komorni moški pevski zbor je praznoval 40-letnico, zasebno podjetje Korpar je končalo investicijo Zlata črta, 23. aprila je sejmaril Jurij, praznovali smo prvi maj. pozornost pa so zaslužili tudi nekateri drugi dogodki. Pripravila: MG Izv0cl0li smo ob dnevu upora proti okupatorju Svečanoist v Mostiu Delegacija borcev je /f spomeniku položila venec. Foto: M. Ozmec \ Ob slovenskem državnem prazniku 27. aprilu, dnevu upo- ra proti okupatorju, je občinski odbor Zveze borcev in ude- ležencev narodnoosvobodilne borbe v Ptuju na sam praznični dan, v torek, 27. aprila, pripra- vil osrednjo proslavo v Mostju. ob spomeniku poslednjega spo- pada Lackove čete. Nekateri so — tako kot nekoč — v Mostje prišli peš. Nekaj po enajsti uri je zbrane nagovoril Ivan Rau. predsednik občinske borčevske organizacije. Obudil je spomine na dogodke pred po- slednjim bojem Slovenskogo- riške — Lackove čete in po njem ter opozoril na nezavidljiv položaj borcev v današnji druž- bi, predvsem pa na nekatere po- skuse razvrednotenja NOB. Delegacija borcev NOB iz ra- zličnih enot je,k spomeniku pa- dlim položila venec, v kultur- nem sporedu pa so nastopili čla- ni moškega komornega zbora in recitator Peter Srbčič. Po kon- čani slovesnosti so udeleženci obujali spomine na Toplakovi domačiji. _OM^i.. Spomine na NOB je obudil Ivan Rau, predsednik občinske bor- čevske organizacije. 4 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 6. MAJ 1993 - TEDMIK BUKOVCI: Ob republiški cesti Ptuj — Zavrč bodo kmalu■ končali gradnjo 300 metrov pločnikov skozi središče Bukovcev ia] ureditev prehoda za pešce z utripajočo rumeno lučjo. Pločnik bodo i v celoti plačali krajani iz sredstev krajevnega samoprispevka, opra-^ vili pa so tudi dela v vrednosti 600 tisoč tolarjev. ' TEDNIK DKSTRNIK: V nedeljo, 16. maja, bodo imeli tu volitve krajev-j nega župana. Oblikovali so tri strankarske liste. Demokrati, social-i demokrati in neodvisni podpirajo kandidaturo Franca Pukšiča. Slo-' venska l_)udska stranka je kandidirala Janeza Žampo. Ivan Burinaj pa je samostojni kandidat, ki gaje predlagala skupina krajanov. Po-I leg župana bodo volili tudi člane sveta krajevne skupnosti iz posa-i me/.nih vasi. Hkrati z volitvami bodo izpeljali tudi anketo, ali so\ krajani za samostojno občino Destrnik. za priključitev k Trnovski! vasi in Vitomarcem ali pa za priključitev k mestni občini Ptuj. Od-| govarjali pa bodo tudi na vprašanje, ali so za spremembo imena; kraja v Sv.Urban. ; TEDNIK LKSKOVlEilATIVNE raiPRAVi ZA DOt^OdAN^i Mcai Geoieti v Zavpeu, CMenah, Leskovi, Podlehniku in letelah v OBMEJNIH OBČINAH LSIANON ILl 17 OBČINSKIH KOMISIJ ZA OZNAČEVAN.jL IN OBNAN iJANJi; DRŽAV NK NH JK Z REPUBLIKO HRVATSKO * OZNAČEVANJE MEJE BO TRAJALO OD TRI DO PET LET * PIONIRSKO DELO GEODElOV PRI OZNAČEVANJU MEJE * V PRETEKLOSTI JE VSA DELA V ZVEZI Z MEJO OPRAVILA VOJSKA BREZ CIVILNE SLUŽBE Direktor geodetske uprave Ptuj Boris Prenizl je povedal, da se te dni na območju krajevnih skupnosti Zavrč, Cirkulane. Leskovec, Podleh- nik in Žetale, kjer poteka meja s so- sednjo Hrvatsko, pričenjajo opera- tivne priprave za določanje meje. Meja s sosednjo državo je dolga 546 km. od tega je okoli 40 km poteka na območju ptujske občine. V 17 obmejnih občinah z republiko Hr- vatsko živi okrog 450 tisoč prebival- cev. Na meji s Hrvatsko je 168 kata- strskih občin, meja je prikazana na 230 listih temeljnih topografskih načrtov oziroma 51 listih topograf- ske karte v merilu 1:25 000. "Kljub nekaterim zapletom se je v letošnjem letu le pričelo določanje in označevanje državne meje med Slovenijo in Hrvatsko. Obe med- državni komisiji za državno mejo sta se dogovorili za osnovne načine in postopke dela. Država Slovenija bo prevzela izvedbo osnovnih geo- detskih del na prvem sektorju držav- ne meje, ki sega od tromeje med Slovenijo, Hrvatsko in Madžarsko do konea meje naše občine s Hrvat- sko oziroma do Donačke gore," je o začetku dela pri označevanju in ob- navljanju državne meje z republiko Hrvatsko povedal Boris Premzl. Kaj so osnovna geodetska dela? "Osnovna geodetska dela zajema- jo izvajanje obnove obstoječih in postavitev novih točk triangulacij- ske mreže, iz katerih se bo v nadal- jevanju razvila operativna geodetska izmeritvena mreža, ki bo služila iz- meri celotne trase državne meje." Kako dolgo bo trajala ureditev triangulacijske mreže? "Dela pri na ureditvi triangulacij- ske mreže bodo predvidoma trajala do konca julija letos, sama določitev in izmera meje pa bosta trajali nekaj let. Pri geodetski mreži, določitvi in izmeri meje bodo delali delavci Geo- detskega zavoda Slovenije iz Ljublja- ne, Geodetskega zavoda iz Celja in Geodetskega zavoda iz Maribora, pri sami določitvi in izmeri meje pa bodo po vsej verjetnosti sodelovali tudi de- lavci ptujske geodetske uprave." Zakaj delajo pri nas geodeti od drugod? "V občinskih upravah za takšna geodetska dela nimamo dovolj kva- litetne opreme, zato lahko to opravi- jo le omenjeni geodetski zavodi. Pri tem pa bi radi Še posebej opozorili na to, da Geodetskega zavoda ne bi zamenjevali z Geološkim zavodom. Geodeti se ne ukvarjamo z razisko- vanjem "notranjosti zemlje", ampak merimo njeno površino za izdelavo topografskih in katastrskih načrtov, pri čemer geodetska izmeritvena mreža služi kot osnova za izmero. Krajevnim skupnostim Zavrč, Cir- kulane, Leskovec, Podlehnik in Že- tale smo zato poslali dopis, v katerem jih obveščamo o geodetskih aktivno- stih na terenu, saj vemo. da so nezau- pljivi do vsakega avtomobila z ozna- ko Ljubljane ali kakšno drugo, ker sumijo, da so prišli zaradi urejanja odlagališča jedrskih odpadkov." MEJE KATASTRSKIH OBČIN — BODOČA DRŽAVNA MEJA Zadeve v zvezi z določanjem in zaznamovanjem državne meje in raz- mejitvijo opravlja republiški upravni organ, pristojen za zunanje zadeve. Meja s sosednjo državo Hrvatsko je poselx^n problem. Državi sta obljubi- li, da bivše republiške meje ne bosta spreminjali. Težava pa je v tem, da republiška meja — sedaj državna me- ja — z republiko Hrvatsko ni bila ni- koli natančno določena, predvsem pa na terenu ni označena. Državna meja s Hrvatsko je določena le s smiselno uporabo 7. člena Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območju občin (Uradni list SRS, št. 28/80), ki pravi: "Območja občin se določijo s katastrskimi občinami." Me- je katastrskih občin so torej bodoča državna meja. Vemo pa. da meje kata- strskih občin na terenu niso označene. Geodetska služba v Sloveniji je že konec leta 1991 pripravila pro- jekt določitve, zaznamovanja in raz- mejitve med Slovenijo in Hrvatsko. Občinske geodetske uprave bodo v veliko pomoč pri razmejitvi s Hrvat- sko glede na to. da poznajo krajevne razmere. OBČINSKA KOMISIJA ZA OZNAČEVANJE IN OBNAVLJANJE DRŽAVNE MEJE Ptujska občin.ska komisija za oz- načevanje in obnavljanje državne me- je z republiko Hrvatsko je bila imeno- vana 21. maja prejšnjega leta. Vodi jo predsednik občinskega izvršnega sve- ta Branko Brumen, tajnik je Boris Premzl. člani pa so še Ludvik Maučič iz Pcxilehnika. Peter Vesenjak iz Zavrča in Milan Čuš s Policijske po- staje Ptuj. Njena naloga je ugota- vljanje in evidentiranje problematike v zvezi z označevanjem in obnavljan- jem meje z republiko Hrvatsko ter so- delovanje z mešano hrvatsko komisi- jo za označevanje in obnavljanje državne meje. Člani komisije so bili že nekajkrat na terenu, sestali pa so se tudi s predstavniki krajevnih skup- nosti. Pripravila: MG ORMOŽ Občinska revija pevskih zbopov in vokalnih skupili "štirje pevski zbori in pet vokal- nih skupin je potrditev, da je v or- moški občini pevska kultura Z£lo živa," je v svojem nagovoru med drugim povedal predsednik OZKO Ormož Bojan Burgar na občinski re- viji odraslih pevskih zborov in vo- kalnih skupin, ki je potekala pod or- ganizacijsko taktirko Kulturno- umelniškega društva Tomaž pri Or- možu in Občinske zveze kulturnih oragnizaeij Ormož. Ugodno-je pev- ski nastop ocenil tudi prof. Jože Ciregorc, ki je po končani reviji opravil strokovne pogovore z diri- genti zborov. S pesmijo Sloven'c Slovenca vabi je pričel revijo domači, tomaževski moški pevski zbor, ki ga vodi Stan- ko PŠak. Sledili so nastopi mešane- ga pevskega zbora DPD Svoboda iz Ormoža, ki ga vodi Jože Barin-Turi- ca, moškega deceta KUD Miklavž pri Ormož, ki ga vodi Leon Lah. moškega pevskega zbora Ivanjkov- ci, ki ga vodi Branko l'ifnja. de- kliškega komornega zbora Ormož, dirigira mu Alenka vŠalamun, or- moškega okteta Ormož, vodi ga Ra- do Munda. m dekliškega seksleta s Koga. Občmsko revijo je sklenil cerkveni |wski zbor sv. Tomaža, ki ga vodi Stanko Pšak. Vida Topolovec Z letošnje občinske revije. Foto: Štefan Hozyan Veliko zanimanja za ptujsid muzej v prvih treh mesecih letošnjega leta so v ptujskem muzeju ime- li trikrat večji obisk kot v prejšnjih letih v tem obdobju. Tako je obiskalo muzej do aprUa okoli 7000 obiskovalcev, med njimi je bilo tudi nekaj tako pomembnih gostov, kol so veleposlaniki, ki bivajo v Sloveniji, novinarji srednjeevropskih držav, dunajski uni- verzitetni profesorji, Skof dr. Grmič idr. Sicer pa se sestava obi- skovalcev nagiba v prid osnovnošolcem in srednješolcem. Teh je bdo v lanskem letu, ko so bde na ogled turkerije. med 81.000 obi- skovalci kar 70 odstotkov. Razstavo turkerij so zaprli januarja le- tos, nato pa pripravdi še razstavo nakita in lutk. McZ KULTLRA, IZOBRAŽEVANJE — 5 ZGODOVINA RHJGIJE ZA MLADI piše: Tjaša Mrgole-Jukič 32^_ Alene so bile z agoro, mestni- mi vodnjaki, mestno hišo. so- diščem, državnim arhivom, umetniško galerijo slik. sve- tiščem, gimnazijami in liceji res pravo mesto tudi v današnjem pomenu besede. ATENSKA DEMOKRACIJA_ Delaven človek, čeprav neple- menitega rodu. a dober rokode- lec, je lahko odprl delavnico, najel delavce in izdeloval npr. keramične izdelke. Trgovina je uspevala, če je izdeloval kvali- tetno in lepo blago. Zaslužil je veliko denarja. In tako si je mi- slil; Denarja ne bom naložil v banki, saj dobim premalo obre- sti, raje ga vložim tja. kjer se bo kup denarja res povečal. Kot dober trgovec je vedel, da mora denar krožiti, ne pa ležati kar tako brez koristi. Z zasluženim denarjem je zgradil ladje, najel mornarje in li so njegove izdelke vozili in prodajali po svetu. Sedaj je postai še bolj bogat. Na tak na- čin -— s sposobnostjo in znan- jem — je obogatelo veliko aten- skih meščanov. Nekatere delav- nice so bile po svojem značaju celo podobne industrijskim obratom in so zaposlovale tudi po 100 ljudi. Z bogastvom se je meščanom dvignila samozavest. Ker so po- stali enako bogati kakor aristo- kracija, so se počutili enako- vredni, da tudi oni odločajo o državi — polisu oziroma držav- nih poslih — politiki. Glej, glej, od kot izvira ta beseda, ki jo skoraj dnevno uporabljamo tudi mi. Tako je že leta .507 pr. n. št. Kleistencs razglasil enakost vseh meščanov. Volja meščanov seje izražala v ljudski skupšči- ni, ki je zasedala na agori. Za- kon je predpisoval, da je ljud- stvo — demos samo odločalo o usodi države. Obveljal je zakon, s katerim se je strinjala večina volilcev. To pomeni, da so neposredno izvolili vladarje in urednike, lahko pa so jih tudi odstavili ali celo izgnali iz države, ako jim niso ustrezali. Tudi takih prime- rov ni bilo malo. Ali veš, kako se imenuje obli- ka političnega sistema, kjer ljudstvo (grško DKMOS) z ne- posrednimi volitvami določi, kdo bodo njegovi predstavniki? Da. to je vladavina ljudstva ali DKMOKRACUA. Glede na to, da je vladala ari- stokracija, torej sloj ljudi, in je bila oblast dedna, torej je vla- danje prevzel sin od očeta, in neodvisna od volje državljanov, je atenska demokracija novost in izreden napiedek. Res je. da je imelo volilno pra- vico vse ljudstvo, torej vsi me- ščani. Toda ali veš, kdo so bili atenski meščani? Za atenskega meščana je veljal samo odrasel, svoboden moški, čigar ata in ma- ma sta bila tudi meščana. K me- ščanom niso šteli tudi meščank, kar pomeni, da niso smele voliti in odk)čati o politiki. Meščani pa tu- di niso bili tujci in tudi ne njihovi otroci. Sam pa si verjetno takoj uganil, da k ljudstvu niso šteli sužnjev. Tako je v atenski demokraciji lahko resnično volilo in odločalo le majhno število ljudi, okoli 14 odstotkov vsega prebivalstva. Za listi čas je to bila velikanska šte- vilka. Ti pa boš rekel, da to sploh ni demokracija, .saj danes voli v demokratičnih deželah okrog 70 odstotkov ljudi (sem ne štejeva otrok!). Demokracija je kot politični si- stem zamrla za celih 2000 let in ponovno vzklila v drugačni oblki, saj se je pojem svobode, človeka in demokracije spremenil. Kako počasi je šel razvoj, pa si lahko le misliš, če veš, da so npr. v Švici, moderni evropski državi, dobile ženske volilno pravico komaj leta 1971, torej pred samo 18 leti. In ko boš šel na volitve, se spomni, kje in kdaj se je rodila de- mokracija, torej politični sistem, v katerem danes živiš. Šolski zvonec nam je zaupal l*iUJ * Na osnovni šoli dr. l.judevita Pivka so imeli 20. aprila' dan odprtih vrat. Delo na šoli je tokrat potekalo nekoliko drugače kot običajno. Vsi učenci od 1. do 8. razreda so delali v različnih de- lavnicah, učenci četrtih, šestih in sedmih razredov pa so tega dne sklenili projektno delo o lončarstvu nekoč in danes. CIRKOVCK * V sredo, 21. aprila, so pripravili člani zgodovin- skega krožka z mentorico Meto Kodrič zanimivo predstavitev razi- skovalne naloge z naslovom Znamenja. Ugotovili so. da je na ob- močju njihovega šolskega okoliša 28 znamenj, kapel in križev. V nalogi so raziskali njihovo zgodovino in pomen za ljudi. Osmošolci pa so si 22. aprila ogledali znamenitosti stare Ljubljane. Cankarjev dom in v Umetnostni galeriji dela evropskih slikarjev. ORMOŽ, PTU.I, SLOVKNSKA lUSTRKA * V prostorih ma- riborske Pedagoške fakultete je konec minulega tedna potekalo re- gijsko tekmovanje mladih računalničaijev. V prvi skupini, v kateri so bili učenci^ prvih in drugih razredov, je zasedel prvo mesto Jer- nej Zoreč. OŠ Ormož, tretje pa Aleš Zoreč. OŠ Mladika. V drugi skupini, kamor so spadali učenci tretjih in četilih razredov, je bd prvi (jregor Bien, OŠ Olga Meglic, drugi Mitja I3ezget, OŠ Poljčane. V tretji skupini z učenci petih razredov se je uvrstil na prvo mesto Marko Cilavinič, OŠ Miklavž pri Ormožu, na drugem mestu je pristala Tina Obreht. OŠ Majšperk. V četrti tekmovalni skupini — učenci šestih razredov — se je uvrstil na tretje mesto Davor Vnuk, OŠ Miklavž pri Ormožu. V peti tekmovalni skupini, učenci sedmih razredov, seje uvrstil na tretje mesto Primož Kola- rič, OŠ Olge Meglic. Med osmošolci pa so se najbolje oilrezali tek- movalci iz ptujskih osnovnih šol. Prvo mesto je zasedel Primož Šparl. OŠ Ljudski vi1, drugo Marko Lešnik, OŠ Olge Meglic, tretje Jurij Mesaric, OŠ Majšperk. Prvo- in drugouvrščeni iz vsake ekipe bodo nastopili na osmem državnem tekmovanju v znanju iz računalništva, ki bo v tem mese-: cu v Ljubljani. UUDSKA UNiVEBZA ORMOŽ Spomladanski in poletni izobraževalni programi Ob izobraževsilnih oblikiih, ki na ormoški Ljudski univerzi v tem času -še potekajo, jc minuli ponedeljek 45 shi.šateljev uspešno skleni- lo 42-urni tečaj vinarstva in kletarstva. Do dveh tretjin je tečaj fi- nanciralo Ministrstvo za šolstvo in .šport, drugo pa slušatelji sami. Predavali so strokovnjaki iz ornio.ške ter ljutomerske občine. Ker je ne samo v ormoški ol-)čini, temveč tudi drugje čedalje več malih zasebnih |X)djelij, pa tudi nezaix)slenih, ki imajo ustrezno ix)prejšnjo izobraz- 1x1, vendiu" so zaradi njene iiremajline uporabnosti .nekoakurenčni na trgu de- lovne sile, so pripravili pn:)gram usix)- sabljanja za račun(ncxl|e, ki ga je spre- jel Strokovni svet Republike .Slovenije za vzgojo in izobraže\ anje. V us|xisa- bljanje se hihko vključijo vsi, ki so uspešno zaključili katerikoli srcd- nješolski izobraževalni program jxnc zahlevnostne stopnje, llsposjibljanje lxi trajalo 400 ur. ix)iik pa lx) trikrat teden- sko ixi štiri (xxiago5ke ure. V programu aktivnosti v letu turiz- ma so si Ormožu zastavili nalogo, da usposobijo turistične vodnike za ob- močje ormoške ol-HJine. ki bi to delo opravljali v slovenskem ali tujem je- ziku. Prednost pri vpisu v tečaj imajo tisti z ustrezno ix')prejŠnjo izobrazbo, nimajo pa dela, ter seveda \si, ki jih tovrstno delo z ljudmi veseli in ki ob- vladajo katerega od tujih jezikov. Spoznali se bodo z naravnimi značil- nostmi in kulturnozgodovinskimi znamenitostmi oWine. Zanimiv je tudi tečaj nemškega jezika z naslovom Nemščina — igre — šport — zabava za otroke med 8. in 12. letom ter mladino med 13. in 16. letom, ki naj bi potekal med Šol- skimi počitnicami od 19. junija do 28. avgusta na avstrijskem Ko- roškem. Program, kjer ob učenju spoznavaš prijatelje v tuji deželi, je postal med mladimi prava uspešni- ca. Institut lX"ulsch Inlensiv organi- zira program skupaj s klubom Kar- ntner Uoliday. renomiranim podjet- jem za organizaciji) počilnikovanja otrok. Dopoldnevi od ponedeljka do petka bodo rezervirani za pouk jezi- ka. V majhnih skupinah se šolarji učijo to. kar potem popoldne pri ak- tivnostih v*jirostem času lahko prak- tično takoj uporabijo in utrdijo. Na različnih zahtevnostnih stopnjah se učenci ne gulijo slovnice in besed kot v šoli. Pedagoško izobraženi in izkušeni učitelji poskušajo z vsemi sredstvi komuniciranja pripraviti učence do tega. da govorijo brez strahu in spontano. Seveda pa k učenju sodijo tudi prosti čas. igra in zabava, tega pa je v dneh, ko mladi bivajo v bližini Osojskega jezera na avstrijskem Koroškem, obilo. Vida Topolovec ČREŠNJEVEC — 13. REVIJA FOLKLORE SLOVENJEBISTRIŠKE OBČINE Pri bistriški folltlori močan osip Trinajstega srečanja folklornih skupin občine Slovenska Bistrica, ki Je potekalo minulo soboto pod pokroviteljstvom ZKO Slovenska Bistrica in KUD Štefan Romih iz Črešnjevca v dvorani Doma kulture na Črešnjevcu, se je od nekdan- jih šestnajstih udeležilo samo osem. Prišle so le tri šolske skupine iz osnovnih šol Tinje, Laporje in Zgornja Ložnica, dve tamburaški skupini iz Makol in Šmartna na Pohorju in tri odrasle folklorne skupine iz Tinja, Poljčan in Makol, Že v prvem delu prireditve je bilo ob predstavitvi folklornih šolskih skupin opaziti, da šolniki nekako pozabljajo, daje potrebno tudi v osnovni šoli gojiti narodno zavest, kamor med drugi sodita domača slovenska pesem in fol- klora. Tako tudi osnovna šola v kraju gostitelja, na Črešnjevcu, letos ni imela skupine, čeprav je vedno uspešno gojila otroško fol- kloro. Sicer pa tudi na sami prire- ditvi ni bilo nobenega učitelja iz domače šole. Nastop šolskih folklornih skupin je bil prisrčen. Nekaj začetniških težav sta sicer imeli skupini iz Tinja in Laporja, je pa ložniška prikazala resnično dober splet iz ljudske zakladni- ce pod naslovom "Ko se ptički ženijo". S to postavitvijo so se mladi Ložničani predstavili tudi na letošnjem področnem srečan- ju folklornih skupin v Lenartu in na državnem v Cankarjevem domu v Ljubljani. Obe nastopajoči tamburaški skupini iz Makol in Šmartna na Pohorju delujeta šele nekaj me- secev. Ob nekaterih začetniških teževah so jim nagajali še stari in izrabljeni instrumenti. Kljub temu pa obe skupini kažeta, da se bosta razvili v dobra glasbe- na sestava. V zadnjem delu prireditve so nastopile še tri odrasle folklorne skupine. Prva, iz Tinja na Pohorju, je predstavila star ljudski običaj za svečnico ter splet pohorskih plesov. Sledil je nastop že evrop- sko znane folklorne skupine iz Poljčan s .staro .slovensko ljudsko šego "Botrinja na binkoštni pone- deljek" ter s plesi iz Dravinjske doline. Videlo se je, da je mentor Branko I-uks pripravil skupino ta- ko, da lahko mirne duše nastopi tudi izven Slovenije. Za prijeten konec srečanja je poskrbela skupina iz Makol s pri- zorom "Sejemski dan v Makolah" ter dravinjskimi plesi. Videlo se je, da ima skupina veliko izkušenj, saj je bila predstavitev kvalitetna in primerna tudi za zahtevnejše prireditve. Bistričani bi lahko bili veseli, ko bi imeli tako kvalitetne skupi- ne, in ni prav, da jim za njihovo delovanje namenjajo vedno manj denarja. Prav tako pa bodo pri ZKO morali vplivati na šolske ravnatelje, da bodo ponovno bolj naklonjeno gledali na domačo — slovensko folkloro in da bo imela vsaka šola svojo foklorno skupino. Prireditev so si ogledali tudi slovenjebistriški župan Ivan Puč- nik, od združenja FS Slovenije pa Nežka Lubej in Vasja Samec, kije tudi vodil strokovne pogovore. Pohvalil je kvaliteto, mentorjem pa svetoval š nekatere izboljšave. Vodje folklornih skupin pa so imeli nekatere pomisleke, ko je le- tos odpadlo skupno družabne) sre- čanje udeležencev občinske re\ije, saj se ob takšnih priložnostih ljud- je med sabo spoznavajo in spletajo prijateljstva. Predlagali so, naj pri- hodnje leto pri ZKO Slovenska Bistrica tega ne pozabijo. Vida Topolovec Z letošnjega nastopa folklornih in tamburaških skupin sloveniebi- striške občine. Foto: Samo Brbre Ivan 0^0001^ EJvaiiiiiiiiftjilliiarliiLB^^^ (4. NADALJEVANJE) Razjezim se in se napotim za njo. Da se mi ne izgubi med go- sposko, tam. v velikem, vese- lem mestu. Od- peljem se. naro- čim sosedu, naj pomolze kravi- '-'e in jih nakrmi. Zasačim jo med najbolj razigranimi gosti v gostilni. Poje. pleše in se smeje iz polnih prsi, kot kraljica je bila. "liijezuuus!" zakriči. ko me '''igleda. "Kaaaj pa ti. lucifeeer. delaš tukaj, ko mi je najlepše?!" zgrozi in me nadere kot tuje- ga, smetljivega berača. Opra- vičim se gostom, jo pobašem. pa hajd domov, da je otepala in brcala kot nori bikec. Tako sem jo moral iskati po ^^etu kot iglo v senu. izgublje- no pri vsakem večjem delu. Včasih smo stikali za njo tudi ponoči, še sin nii je pomagal. I>ARILNA POGODBA ^UDiČEVKO_ l^ielisičila me je. naliickala^'^ ^'^ sva .šla k advokatu in tam naredila darilno pogodbo. Po tej pogodbi sem ji zapisal polovico vsega, kar sem imel. Premičnine pa nepremičnine, tudi pol hiše!!! V srce mi je že zlezla, z mili- mi besedami in božanjem, pa je nisem več vedel ven izvabiti. Vse potrebno je opravil odvet- nik, z žigi in podpisi. To je bilo drugo leto po odhodu sina v vojsko. Takoj, ko je začutila polovico njej zapisane, podarjene, moje zemlje pod nogami, je pokazala, da je res zlodejevka. Brundala je in gundrala"''^. da jo imarn za cunjo pri hiši: "V tej koči nisem ne dekla ne Žena ne gospodinja \ Samo gara- la bi ti. Jaka. od življenja pa ni- mam nič! Stare cunje nosim, med ljudi me ni na spregled, in slabo se mi godi. Tako to ne gre več dalje. Jaaakaaa. pa konec!" Vidite: komaj sem ji prepisal njeno polovico, že je drug dan nisem več videl. Mislil sem si namreč: Če ji prepišem, bo skrbela vsaj za svojo polovico! Heeh. kje pa! Pri nobenem vejkem^'' delu je ni bilo več poleg! Nihče mi ni kuhal, nihče pral. Po tri tedne je ostajala v mestu in se potepala gori po Maribori! Četrti teden pa je enkrat prišla. vzela kramp za kidanje gnoja, usekala po omari, ko me ni bilo doma, in pobrala ves denar, do zadnje pare! Tam sem imel shranjeno vse. kar sem dobil za telice. prašiče in letino, pridel- ke. Pa še vse prihranke. Bankam ne zaupam, veceste! Kar naenkrat sem bil nag in bos siromaček. brez dinarčka v žepu! Kaj mi je preostalo, kako naj se preživim? Jabolka in tu- klo sem prodajal za mali de- nar. V tistih časih so ljudje še pili in kupovali tako nedolžno pijačo, danes pa lokajo samo še vino. Prevzeli so se. siromačcki. včeraj še kočarji, danes gospo- da; visoko so dvignili nosove, zdaj. ko smo vsi vsak dan bolj enaki siromačcki. tisti, ki kaj delajo, in tisti, ki se sam^ dela- jo, da delajo, a spijo. Kmetiču pulijo najboljšo rodno zemljo iz rok in jo pozidavajo. in tiste be- tonske kisle prodajajo norcem za milijarde. Po dva dinarja sem dajal liter, po tri. Danes je to nični denar, mene pa je rešil. Za kruh in sol in petrolej je bilo, pa za cuker. Pa je prišel moj sin domov, bilo je leta 1965. Oženil seje in živel z ženo v prednji hiški te naše slamnate kočice. Seveda stari in mladi drug drugemu de- lajo hudo kri. Mlada dva sta ho- tela svoje! Ona pa je svoje raz- sipavala kot moko. Sklenil sem. da hudiča babje- ga izplačam in ji vzamem nazaj zemljo mojih dedov, ki sem ji jo po poroki pripisal: o moja gla- va, votla! Lepega dne sem šel v Žabjak in tam srečal nekega gastarbei- terja. ki je delal v Nemčiji. Ne- kaj sem mu obljubil, zastonj se še mačke nikar... Dejal mi je: "Jaz ti prcskrbim dokumente, garancijo in delo v Avstriji, po- sestvo, grunt pa zaupaj sinu". Hotel sem babo salamensko izplačati in izročiti vso de- diščino sinu, ne samo polovico. Sklenil sem, da zanesljivo grem v švablandijo. Ona, luciferka — žena, pa je nekako zvedela, da sem namen- jen v tujino. Milo se je stisnila k meni in se mi dobrikala: "Ja- kec. bodi dober, vzemi še mene s .seboj! Dobra bom kot kruhek, boš videl. Jaaakec moj!!!" Kaj sem hotel, kaj sem mo- gel, pajek me je dobil v mrežo kot muho. Sklenila sva. da gre- va oba. Dala sva šmuglari-^'^, kar je zahteval za plačilo. Dobila sva dokumente, naravnost iz Zagre- ba. Čez nekaj dni sva se odpel- jala v Kleine Wiessenthal. Zaposlila sva se v kuhinji bol- nišnice, kjer sva oba lepo pomi- vala posodo. Krožnik za krožni- kom, jaz. kmet. od pete do glave. Dve leti sva delala tam. na kliniki. Bolnikom nisva stregla, saj nisva bila kvalificirana bol- ničarja, pa tudi nemški nisva znala. Minili so trije meseci, pa jc Nežika že furjala: "Grem do šefa Baumgartnerja. pojdi še ti. To je pasje delo!" Pa sva Sla, se pritožila, in se vrnila med poso- do. Hotel naju je celo nagnati. Počasi sem se navajal. Ko so me spoznali za sposobnega, so me namestili kot pomočnika kii- " hara-^'\ Njemu sem pomagal mešati, pripravljati, streči. vse, kar je zahteval on in delo samo. Za delo pa sem imel oči. to pa to! Skakal sem. kot je naneslo in mi prineslo kakšno marko več v žep. Bilo je modernizirano, tehni- ka! Vse na plin. nič na drva. povsod na gumbe, sodobno, čisto, sama avtomatika, da se ti zmeša od samih naprav in stro- jev... Sredi kuhinje je stal en ve- liki špaihef". Na njem smo ku- hali za vse bolnike. Hranili smo tristo aboneniov. Jezika. nemščine, sem že vedel nekaj še iz časa okupacije, nekaj pa sem se je navičija^^- med kuhanjem. Kratka sreča, nato — leča. Od tam pa — ijoooj, najine sreče je bilo hitro konec! Ona je bila preveč hudobna. Pogra- bila je cutije, spokahi, jaz pa za njo. In sva romala drugam. Bilo je na Bodcn Scc. Pelja- la sva se najprej tiazaj, v A\'- strijo, do Obersdorfa, to je do tiste skakalnice, kjer letijo li- sti korajžni pubcci kol plički na smučeh. Tam so ludi Slo- venci medalje pobirali, zalo tudi nas, kuhaije, cenijo. . Stopila sva z avtobusa, kar na slepo, in šla na avtobus do dvojne meje. Tu se Avstrija in Nemčija stikata. Nikjer nc moreš priti poleg, le če greš preko MiJiichna ali Bodcn Sceja. Skesatia sva se vrtiila. Neverjetno, kako lepo so na- ju sprejeli! SH NADALJUJli Prevarala, na]xMnajstiIa. — Ne- godovala, momljala. — Velikem delu. — -'8 In jabolčnik. — ^'^ Pre- kupčevalcu. — Kuharjevega po- močnika. — Velik Štedilnik. — Naučil seje. 6 ~~ IZ NAŠIH KRAJEV MAjf TEDMIK v Ptuju prva zasebna arheološka zbirka v prostorih Turističnoinfor- mativnega centra Ptuj. v zname- nitem mestnem stolpu, je od od srede. 28. aprila, odprta prva zasebna stalna arheološka zbir- ka v Sloveniji. V sodelovanju s TlC-om, Narodnim muzejem v Ljubljani in ptujskim arheo- loškim muzejem jo je postavil ljubitelj antične umetnosti in kulture Ivan Brač, ki je rojen na Hrvaškem, sicer pa od študen- tskih let živi v Ptuju. Temu, za Ptuj vsekakor po- membnemu kulturnemu dogod- ku, je bila namenjena posebna svečanost v prostorih ptujskega gledališča, kjer je zbrane pozdra- vil Peter Vesenjak. član ptujskega izvršnega sveta, odgovoren za tu- rizem, gostinstvo in trgovino. Življenje in delo Ivana Brača je v kratkem orisal dr. Adolf Žižek, ki je med drugim dejal: "Ivan Brač je bil rojen leta 1955 v Dakovu na Hrvaškem. Svoje otroštvo je preživel v so- sedstvu teološke fakultete in to teološko ozračje je vplivalo na njegov poznejši razvoj. Navdihe za svoje duhovno življenje je črpal tudi iz prostranih slavon- skih ravnin. V Dakovu je končal gimnazijo, nato pa je študiral fi- lozofijo v Zagrebu. Iz Zagreba se je nato preselil na Ptuj, kjer seje tvorno vključil v tukajšnje življenje, tako da je Ptuj postal njegov novi dom. Nekateri Ptujčani ga poznamo kot bohema. filozofa in pesnika. Že vrsto let pa jc njegov hobi tudi arheologija. Med svojim ar- heološkim raziskovanjem je prestopil iz spon vsakdanjosti v drugi svet. ki mu ga omogoča antični Poetovio s svojim arheo- loškim bogastvom. Kot posledi- co njegovega ljubiteljskega ar- heološkega delovanja odpiramo arheološko zbirko, ki ima dal- jnosežni pomen: 1. arheološki material je jav- no pr-edstavljen turistom. 2. turist je že pri samem iz- voru informacij v TIC-u napo- ten v ptujski muzej, kjer je zelo bogata arheološka in numizma- tična zbirka. 3. bogata zasebna arheološka zbirka pusti v turistu vtis. da je prišel v zelo bogato antično okolje." Aarheološko delo Ivana Brača je predstavila Marjana Toma- nič-Jevremov. kustosinja Pokra- jinskega muzeja v Ptuju: "Z razstavljenim gradivom nam Ivan Brač predstavlja del dediščine, ki nam govori o Avtor prve stalne zasebne arheo- loške zbirke v Sloveniji Ivan Brač. življenju antičnih prebivalcev. Tako so predstavljeni bronasti in srebrni novci rimskih cesar- jev in njihovih žena od 1. do 4. stoletja. Razen tega je razsta- vljeno tudi nekaj nakitnih pred- metov, različno oblikovane sponke — fibule, okrasni ka- men za prstan, imenovan "ge- ma", zapestnice, uhani, prstani, različno oblikovane steklene ja- gode ogrlic in okrasne igle — lasnice, izdelane iz brona ali kosti. Na ogled pa je tudi nekaj predmetov za vsakdanjo rabo: šilo, okovje, lepo okrašen bro- nast ročaj in kamnit kalup za vlivanje okrasnih predmetov. Obiskovalec pa si lahko ogleda tudi nekaj keramičnih in stekle- nih izdelkov. Vse razstavljeno gradivo je avtor zbral pri svojih terenskih obhodih na območju antične Poctovione. Večino najdb je od- kril na Panorami, nekaj v okoli- ci 3. mitreja in na območju da- našnje Rimske ploščadi in bol- nišnice ..." Slovesnost je bila obogatena z izbranim kulturnim sporedom Komornega pihalnega kvarteta ptujske glasbene šole ter Ko- mornega moškega pevskega zbora iz Ptuja. Del razstavljene zbirke v TlC-ovih prostorih ptujskega mestnega stol- pa. Foto: M. Ozmec Odgovor Marili Svonšek glede mučenla živali Ogorčena krajanka piše, da je bila 6. aprila na mestu za ce- pljenje psov v Zgornji Pristavi zadnja na vrsti. Zakaj? Ker ima tako popadljivega psa. da ne more z njim v gnečo med druge pse. Pes je bil brez nagobčnika, čeprav ki je pri cepljenju obve- zen. Na vprašanje, zakaj ga ni- ma, je krajanka odgovorila, da mu ga niti slučajno ne more na- takniti na gobec, ker jo bo po- padek Dodala je Se. naj to stori- mo sami. saj NAS lahko ugriz- ne, ker smo plačani za to. Gospa Svenšek piše. da pes ni hotel iti na tisto nerodno mizo. Pri normalnih psih ni problema. V takem primeru ga lastnik in veterinarski bolničar dvigneta nanjo. Lastnik pri glavi, ker ga pes pozna in mu zaupa, bolničar pa za zadnje noge. Vsak pes je na mizi zmeden, prestrašen in sorazmerno miren, to pa izkori- sti živinozdravnik in ga vsaj re- lativno varno cepi. Tudi ta na- čin pri psu ogorčene krajanke ni prišel v poštev. čeprav je težak manj kot 15 kg. Pes jo je besno popadek čim se mu je približala z rokami. Kaj sedaj? Lastnico lahko prijavimo Občin- skemu veterinarskemu inšpektorju in Sodniku za prekrške, ker ni po- skrbela za ustrezno zaščito in je s tem onemogočda cepljenje psa. Lahko pa psa onemogočimo s po- močjo posebne vrvi. ki se mu na- takne okoli vratu in zategne. Poseb- ne pravim zato, ker je to p(.)rodna vrv za teleta in po zategu takoj po- pusti ter se ne more zategniti do konca. Lastnica se je s tem strinja- la. Psu smo nataknili vrv okoli vra- tu, jo ovdi okoli veje na drevesu in ga cepOi. Med 320 cepljenimi psi ta dan je bd to drugi pes, cepljen s po- močjo vrvi. Vsi živinozdravniki. kinologi in drugi ljubitelji živali si prizadeva- mo, da bi dobili ustrezen zakon o zaščiti živali pred mučenjem. Ta zakon naj bi med drugim prepove- doval vzgojo takšnih popolnih pa- sjih bedakov, ki popadejo celo la- stnega gospodarja, kot je to pes ogorčene krajanke. Seveda, pes je vse življenje na verigi, z njim se nihče ne ukvarja. Lastnik ga ima samo kot inventar, ki ima funkcijo lajati in grizti vse, kar mu pride v doseg čeljusti in kolikor mu do- pušča dolžina verige. Hvalisanje gospe Svenšek pred drugimi la- stniki psov, kako je edino njen pes "pravi pes", ker popade vse, kar vidi, je bdo skrajno neumno. Ne zaveda se, da pes prav tako potre- buje trenutke nežnosti in ljubezni in bo prav tako dober čuvaj pred nepoznanimi, do domačih pa bo nežen in prizanesljiv. Gospe Svenšek svetujem, da po- brska po policah z bogato kino- loško literaturo in spremeni svoj odnos do psa (čuvaja), ne pa da si vzgoji pasjega bedaka in se še hvali s tem. Takšen pes prej ali slej utrga verigo, pride v stik z ljudmi in nesreča je tu. Mali pes je še posebej nevaren za otroke, ker ne kaže groznega videza in ga hočejo pobožati. Takih in podob- nih primerov jc bilo lani registri- ranih na našem zavodu 178, letos pa že 35. Gospa Svenšek trdi. da smo jo zmerjali. Trdim, da nihče od pri- sotnih ni imel gospe za noro, vsi pa smo se strinjali, da ima norega psa. Res pa je, da so se v gneči ljudi, ki so se zabavali zraven, slišale pripombe, da je pes s svo- jjm obnašanjem podoben lastniku. Če si je gospa Svenšek ustvarila kakšno povezavo, ji ne morem po- magati. Veseli smo lahko, da je lastni- kov s takšnimi pogledi na psa in njegovo življenje vedno manj in da se odnos do živali spreminja na bolje. O mučenju živali bi lahko povedali največ mi živinozdravni- ki, ki vsakodnevno delamo na te- renu. Ko vidiš mlado, lepo. zdravo žival, privezano na dvometrski ve- rigi, brez zavetja pred mrazom in soncem, obsojeno na t.i. "pasje življenje", se res lahko zamisliš nad lastnikom in sistemom, ki to (zaenkrat) dopušča. Mislim, da je odgovor dovolj izčrpen in ne potrebuje nikakrš- nega opravičevanja ter ne mislim več o tem polemizirati v sredstvih javnega obveščanja. S spoštovanjem! Emil Senčar, dr. vet. med. P. S. Gospa Svenšek, zelo veseli bi bili, če bi nam vrnili našo po- rodno vrv, ki je omogočila varno cepljenje vašega psa, ker mu je po cepljenju niste upali sneti. Vrv je iz porodnega kompleta in le-ta je brez nje neuporaben. Sračaoie odraslih ilklornih skupin ob^p Pti^l V nedeljo, 25. aprila, so ZKO občine Ptuj, Folklorno društvo Lancova vas in Prosvet- no društvo Sela pripravili nastop šestih folklornih skupin z ra/ličnim in /elo pestrim proj^ramom. Srečanje so ob koncu popestrili gostje folklorne skupine Žele/ničarskei»a prosvetnega društva Franceta Prešerna i/. Celja. Pred polno dvorano so se naj- prej predstavili domačini iz sosed- nje vasi. Folklorno društvo Lanco- va vas. Zraven uspešnega nastopa so nam predstavUi nove noše iz Lancove vasi in okolice. Folklor- no društvo Dolena nam je pričara- lo poskočne in hitre gorenjske ple- se. Za njimi so nastopUe prekalje- ne plesalke in plesalci Folklorne skupine Vinka Koržeta iz Cirkovc. Z ubranim petjem, plesom in črno namezanim Lenartom so navdušUi gledalce. Z Destrnika je pripeljala Anica Toplak mlado skupino Folklorne- ga prosvetnega društva. Dekleta so nam odpele koledniško pesem ob svečnici. Folklorna skupina bolnišnice Ptuj je zelo uspešno od- plesala prekmurske plese. Ob tej priliki bi še posebej čestital delov- nem kolektivu bolnišnice za uspešno negovanje in podporo fol- korni skupini. Prava in zdrava slo- venska miselnost. Člani Folklornega društva Anto- na — Jožeta Štrafela Markovci so v svojem znanem in uspešnem sti- lu odplesali plese svojega kraja. Še posebej je navdušd njihov prisrčni godec. Revijo so sklenUi gostje iz Cel- ja. Prešernovci so nam zaplesali splet soških primorskih plesov. Vidna je bda stilna razlika med avtentičnimi domačimi skupinami in drugačnim načinom plesanja re- produktivnih folklornih skupin. Na koncu smo vsi skupaj zapeli in zaplesali ob spremljavi folklornih instrumentalnih ansamblov. V teh težkih časih so folklorne skupine občine Ptuj dokazale, da še naprej vztrajajo kljub poman- jkanju denarja. Še vedno ima občina Ptuj največ folklornih odraslih skupin v našem delu Slo- venije. Pomanjkljivosti so Se v od- nosu do urejenosti naše, gleda- liško neizdelane šege, neubranega moškega petja ter pomanjkljive umetniške discipline plesalk in plesalcev na odru. Vsem vodjem in članom folklor- nih skupin želim uspešno sezono in nasvidenje na naslednjem folklor- nem srečanju. Branko huk&_ utrinek z revije na Setih. Foto: Kosi O RAZVOJU TURIZMA NA PTUJU Postopno in načrtno do ciQa Ptuj se je med prvimi v Sloveniji odločil za razvoj turizma na osnovi celovitega mar-; ketinškega pristopa. Dosedanje uresničevanje projekta potrjuje, da je bila odločitev^ pravilna. Potrebno pa bo še veliko znanja, truda in vztrajnosti, da bo projekt v celoti zaživel. Predvsem si bo potrebno prizadevati za zagotovitev finančnih sredstev. V pro-| računu jih bo oziroma jih je vedno manj. Lani so iz občinske blagajne s 371.000 tolarji, kamor so všteta tudi sredstva, ki jih je za turizem prispe- vala kultura, porabili 18.258 milijo- nov tolarjev (za uresničevanje prve etape uresničevanja strategije oziro- ma za začetno oživljanje mesta). Za dejavnost Turističnoinformativnega centra je Šlo nekaj manj kot pet mi- lijonov tolarjev: projekt notranje in zunanje promocije, idejni in izved- lx;ni načrt celostne podobe Ptuja, ti- skanje objav idr., kar je izhajalo iz pogodbe s Studiom Marketing iz Ljubljane, ki je tudi avtor preijekta Strategija razvoja turizirta na Ptuju, so stali enajst milijonov tolarjev, za akcijo urejanja okolja in ocvetličen- ja starega mestnega jedra je bilo po- rabljenih skoraj 900.000 tolarjev, za sofinanciranje celostne podobe in urejanje bodočega obmestnega in mestnega prometa so plačali 500.000 tolarjev, kurentovanje 1992 pa je stalo 1.184.000 tolarjev. V mestnem stolpu je začel delati Turističnoinformativni center (TIC) za promocijo turistične in kulturne ponudbe Ptuja. Trenutno še posluje v okviru Turističnega društva Ptuj, v letu 1993 pa naj bi zaživel kot sa- mostojno podjetje. Delo TlC-a je bi- lo v prejšnjem letu uspešno. Razve- seljivo je, da si je 45 odstotkov sredstev, potrebnih za delo, ustvaril z lastno dejavnostjo. Lani je v okvi- ru velike promocijske akcije Slo- vencem in Ptujčanom sporočal, da je z Ptuj z okolico mesto stoterih za- nimivosti in možnosti, da se ga splača obiskati oziroma v njem žive- ti. V okviru zunanje promocije se je predstavljal pod geslom Ptuj — za- kladnica tisočletij, Ptujčanom pa kot Ptuj — zakladnica tisočletij je v naših rokah. V okviru celostne po- dobe Ptuja so bile izdelane informa- tivne table o najpomembnejših zna- menitostih Ptuja, ob glavnem dosto- pu v mesto s severne strani je bila postavljena aleja desetih srednje- veških zastav, ki označujejo prihod v turistično zanimivo zgodovinsko mesto Ptuj, postavili pa so tudi nove ulične table. Odzivi na medijsko predstavitev Ptuja so bili pozitivni. Gostov je bi- lo lani 11.373, sicer za dober odsto- tek manj kot 1991. leta, ustvarili pa so kar 30.950 nočitev. V Ptuju so v povprečju bivali 2,7 dni. Najpogo- stejši obiskovalci muzeja so bili Slovenci, od tujcev pa Avstrijci. Za razvoj ptujskega turizma je po- membno tudi priznanje Turistične zveze Slovenije, ki je Ptuj lani na- gradila s prvim mestom med turi- stičnimi kraji, in sicer za njegovo gostoljubnost in turistično urejenost. Priznanje za načrtni pristop k razvo- ju turizma pomeni tudi povabilo k soustvarjanju slovenske strategije razvoja turizma. Ptujska strategija je postala vzorčni projekt o tem, kako urediti turizem v nekem kraju. V Ptuj je privabila lepo Število pred- stavnikov slovenskih občin, še več pa se jih bo s projektom seznanilo-v tem letu. LETOS POUDAREK NA PONUDBI IN KAKOVOSTI Uresničevanje strategija razvoja turizma na Ptuju poteka skladno s projektom, so ugotovili na marčev- ski seji ptujske občinske vlade. Naj- več težav nastaja zaradi še nepopol- ne organiziraniisti in nesistemskega financiranja turizma, kar je problem tudi v drugih slovenskih mestih. Še vedno se v projekt dovolj ne vključujejo Ptujčani — ne kot posa- mezniki ne kot podjetniki. To pa povzroča težave na ponudbeni strani ptujskega turizma. Zato bo v letu 1993 osrednja pozornost namenjena pred\scm spodbujanju kvalitete po- nudlx;. Poudarek bo na uresničevan- ju podprojeklov, ki so jih v idejni obliki že predstavili občinskemu izvršnemu svetu. Gre za izdajo no- vih turistističnih razglednic Ptuja, popravek in dotisk prospekta Ptuja, izdajo kvalitetnih turističnih spo- minkov, izdajo internega informa- torja za občane Ptuja o turističnih akcijah, izdelavo prototipov sejem- skih stojnic, boljše organiziranje sejmov, dokončanje projekta organi- ziranosti in strategije z ustanovitvijo turistične skupnosti in Še za nekate- re druge načrte, ki bodo prinesli-to- liko pričakovano kakovost oziroma bodo obogatili ptujski turizem. MANJ IZ PRORAČUNA, VEČ NA TRGU Za uresničevanje omenjenih pro- jektov bo letos v ©bčinskem pro- računu za polovico manj denarja. Pe- ter Vcscnjiik, član občinskega izvrš- nega sveta za turizem, gostinstvo in trgovino, je povedal, da je /a letošnje uresničevanje turističnih načrtov predvideval 31 milijonov tolarjev, na koncu so mu ododbrili 8,7 milijona in ob sprejemu proračuna Še dodali za promocijo Ptuja milijon tolarjev'. 9,7 milijona tolarjev pa bo občutno pre- malo, da bi izboljšali ponudlx) ptuj- skega turizma. Zato bo potrebno do- datna sredstva iskati tudi zunaj občin- ske blagajne, na trgu. Uresničevanje letošnjih aktivno- sti v okviru Strategije razvoja tu- rizma na Ptuju je v veliki meri od- visno tudi od kadrov. V tem tre- nutku intenzivno delajo pri izbiri vodje Turističnoinformativnega centra. V ožji izbor je prišlo 5 od 21 kandidatov. Te v teh dneh čaka še zadnja preizkušnja — pogovor z znano komunikologinjo Ano Nušo Kneževič. lina letošnjih prednostnih nalog je utijevanje vloge Turističnoinformativnega centra kot gonilne sile razvoja ptujskega turizma. Poslanci ptujskega parla- menta so uresničevanje Stra- tegije razvoja turizma sprejeli samo "v vednt)st", saj se jim ni zdelo vredno, da bi o njej razpravljali. Tem za razpravo je v informaciji veliko. Ce ne o drugem, bi se dalo govoriti vsaj o tem, zakaj je toliko slovničnih napak v sicer lepo pripravljenem gradivu. Kden od vzrokov za poslansko molčečnost pa je lahko tudi v tem, da poslanci možnosti za razvoj najmočnejše industrije na svetu ne vidijo ali pa ji ne zaupajo. K temu pa je potreb- no še dodati, da so Ptujčani /c po naravi nezaupljivi in se otepajo vsega, kar prihaja od drugod. Strategijo raz>oJa tu- rizma so Jim pripravili drug- je, zato potrebujejo menda še dodatne spodbudo. MG Zaiumivosti iz oraioške občine sveti tomaž pri ormožu Naselje Tomaž pri Ormožu se bo preimenovalo v Sveti Tomaž pri Or- možu. Takšen sklep je obravnavala občinska skupščina na februarski se- ji ter svet Krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu in v istem besedilu ga je sprejel tudi ormoški izvršni svet. Geodetska uprava občine Ormož bo v sodelovanju s tomaževsko kra- jevno skupnostjo naročila nove tablice s hišnimi številkami, kijih lastni- ki morajo namestiti na hiši najkasneje osem dni po prejemu obvestila, daje tablica izdelana. najemnine za neprofitna stanovanja večja za tri odstotke Od 1. maja bodo v ormoški občini pričele veljati višje najemnine za neprofitna stanovanja. V času štirimesečnega trajanja Uredbe o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev in stanovanjskih najemnin za ne- profitna stanovanja se bodo najemnine oblikovale tako, da se povečajo samo do višine dosedanjega deleža, to je 2,9-odstotne vrednosti stano- vanja, ugotovljene v decembru 1992. V ormoški občini je sicer izračunana 7-odstotna dovoljena stopnja rasti, vendar rast najemnine ne sme presegati 4 odstotkov mesečno, zato so v aprilij neprofitne najemni- ne pc:)večali za 4, v maju pa še za 3 odstotke. Vida Topolovec KDO PIŠE ZGODOVINO Kam je izginilo ptuijsl(o msšm Zveze Iconiunistov v ptujskem arhivu zdijo med vsem mogočim gradivom tudi ptujski dokumenti 7.\e/Ai ko- munistov, organizacije, ki Je vodila življenje države, republike in mesta polnih 45 let. Arhi- varji so ga lepo uredili, spravili kot vse druge dokumente v lične škatle, na katerih so oz- načena leta nastanka gradiva in po posebnih šifrah lahko ugotoviš, kaj naj bi v posamezni škatli bilo. Pogojnik Je v tem primeru nujno uporabiti, saj ob nekoliko tenieljitejšem pre- gledu vsebine škatel ugotovimo, da prav/^iprav notri marsičesa tudi ni. Ni tistega, o čemer so še predvčerajšnjim dolge ure razpravljali in nato sprejemali pomembne odločitve, ni to- rej dokumentov, pisnih pričevanj o naši polpreteklosti in tako smo pravzaprav čez noč ostali tudi brez zgodovine. Kdo ve, kam Je izginilo ptujsko gradivo Zveze komunistov? Brskanje po arhivskem gradivu je dolgotrajen in mora biti tudi na- tančen posel. Lotili smo se ga sa- mo za leto 1971. v katerem smo iskali tri seje Občinskega komiteja ZKS I^tuj, na katerih so obravna- vali problematiko ptujskih infor- mativnih hi,š. torej Radia in Tedni- ka. Na teh sejah so namreč obrav- navali tudi 1'ranea Plohla, prvega direktorja Radia, o katerem smo pisali v prejšnjih številkah. Mimo- grede in v pojasnilo: dokument, ki smo ga našli v sodnem arhivu in ki je nastal prav tako v zvezi s se- jo OK ZKS Ptuj. priča prav o tem — da je OK ZKS Ptuj razpravljal na primer o .smrti Lranea Plohla, prav tega istega zapisnika pa v ar- hivskem gradivu ni. KAJ V ARHIVIH JE IN ČESA NI__ Tako v šestih škatlah arhivskega gradiva iz leta 1971 najdemo na primer opredelitev ptujskih komu- nistov do akcije solidarnosti v bo- ju vietnamskega ljudstva, najdemo teze za predavanja v večerni poli- tični šoli, programsko usmeritev idejno-političnega izobraževanja v ZK, ne najdemo pa niti zapisnikov niti sklepov posameznih sej OK ZKS Ptuj. Res je, da zapisniki po- sameznih aktivov ZK, na primer Stoperce, Kidričevo, delovnih or- ganizacij ... so, pa tudi za seje OK obstajajo vabila in morebiti še gradivo, ki so ga pred sejo prejeli člani. Kje je torej vse tisto, kar so se dogovorili in je bilo takrat, leta 1971, tudi zapi.sano izpod peresa Franca Fiderška. organizacijskega sekretarja občinske ZK? FRANC FIDERŠEK: ZAPISNIKI BILI V DVEH IZVODIH_ "Praviloma smo en izvod vsega gradiva in vsakega zapisnika poslali na CK v Ljubljano, eden pa je ostal v domačem arhivu. Tega smo vodili po delovodniku ix> zapisnih števil- kah: ix)sclvj smo arhivirali zapisni- ke organt)v in poselx-j osnovnih or- ganizacij. To gradivo smo pošiljali redno v Ljubljant) v arhiv ('!<.. in če ni česa tukaj, bi moralo bili tam." ARHIV CK ZKS_ Ta arhiv spada danes pod Arhiv Slovenije. Arhivistka Ncvcnka Troha je po-vedala, da je bilo vso gradivo pri njih do leta 1968, nato so ga dali pokrajinskim arhivom, v tem primeru ptujskemu. Od ta- krat naprej, torej tudi leta 1971 in kasneje, gradivo iz občin ni več prihajalo k njim, saj so se tudi na tem področju pričeli ravnati po na- čelu, naj se gradivo hrani tam, kjer je nastalo. IVAN LOVRENČIČ ZA POKRAJINSKI ARHIV PTUJ Vso pisno gradivo, ki tako ali drugače piše zgodovino, hranijo arhivi. Z Zakonom o naravni in kulturni dcdi.ščini je prepoveda- no kakršnokoli uničevanje. Samo po sebi umevno torej je, da arhiv- ska stroka ne bi uničila nikakršne- ga arhiva. In vendar: se je del gra- diva ptujske ZK "izgubil" v ptuj- skem arhivu? Ivan Lovrcnčič, ravnatelj ptujskega arhiva: "Arhiv je le prevzel gradivo družbenopoli- tičnih organizacij. Pred tem so DPO tu gradivo hranile. Res je, da je bilo to gradivo pod posebnim režimom, tako da je zanj skrbel le en delavec arhiva in vedno je bilo zaklenjeno. Ko sem leta 1985 prišel na to delovno dolžnost, smo to spremenili in gradivo izenačili z vsem drugim. Vendar lahko za čas, ko sem tu, trdim, da ni šlo od nas nič ven. Vsaj vem ne za to. Na.ši arhivisti izločajo samo more- bitno enako gradivo, škart. Če pa pogledamo v zgodovino, vidimo, da se danes rekonstruirajo poboji v Strnišču. za katere ni skorajda nič dokumentacije. Rekel bi, da počistijo za seboj že tisti, v času katerih so pisni materiali na- stajali, morda se kaj počisti še kdaj kasneje. Če pravite, da man- jkajo dokumenti tudi v gradivu ZK. se seveda sprašujem, ali bo- mo morali tudi ravnokar minulo zgodovino nekoč rekonstruirati?" FRANC TETIČKOVIČ, TAKRATNI SEKRETAR OK ZKS IN ZADNJI PREDSEDNIK ZK PTUJ Franca letičkoviča smo obiskali kot prvega moža partije v letu 1971, moža, za katerega smo dom- nevali, da je imel "vse niti takrat- nega političnega življenja v občini v svojih rokah". Frane Tetičkovič, danes upo- kojenec: "Sekretar OK ZKS l>tuj sem bd od leta 1969 do 1973. Ven- dar je nekaj formalno vodenje, ne- kaj povsem drugega pa dejansko. Položaj vedno obvladuje tisti, ki ima denar. V tistem času je prišlo do reorganizacije partije. Gospo- darstvo naj bi se takrat znebilo tu- torstva partije. Vi me sprašujete o informativ- nih medijih v tistem času. Vseka- kor je bilo izjemno pomembno in- formiranje. Vendar je partija obravnavala medije v okviru svo- jega normalnega dela. Partija ni vodda vsega, kot se želi prikazati. Mladina je delovala samostojno, hoteli so si priboriti svoj položaj v družbi, kot vedno. Sestav mladine je točno vedel, kaj hoče. Radio je bil enota SZDL. Ko je bil Plohi iz- ključen iz ZK, se je to zgodilo za- radi njegovega obnašanja. Ne vem sicer, kaj je rekel in kdo ga je pri- javil, vendar član ZK se je moral obnašati v skladu s pravili ZK. Imel pa je možnost pritožbe ... Njegova smrt me je pretresla. Vsega, kar vi pišete, se ne spom- nim, veliko tega nisem vedel. Ne vem, kdo bi izločil del gradiva ZK. Jaz vsekakor nisem imel česa skiivati. Ne vem, da bi se iz gradiva sploh kdaj kaj uničevalo. Možno bi bilo, da so sedaj, ob spremembi režima, kaj uničili tisti, ki so se pre- novili. Vendar vam pa povem, da sem osebno iskal dokumente iz pov- sem dnigega področja, vinarstva, pa tudi marsičesa nisem našel." VILKO PEŠEC, PRVI PREDSEDNIK PTUJSKIH PRENOVITELJEV_ Prvi predsednik Stranke demo- kratske prenove, ki je formalno na- sledila tudi zapuščino Zveze komu- nistov, Vilko Pešec se je ob vpraša- nju, ali je v njegovem času. torej ob sami spremembi političnega režima v Sloveniji, prišla kakršnakoli direktiva o selekcioniranju gradiva ZK, za- čudil: "Ne spomnim se, da bi takšna direktiva prišla. In ludi nič ne vem o tem. Moral bi vprašali \ Ljubljano." SMO OSTALI BREZ DELA ZGODOVINE? In tako smo v krogu, v katerem ni videti tistega, ki bi krog odprl. Vsaj tako — za časopis iie. Ponov- no ostajajo govorice, tudi tiste, ki jih na TV zaslonih slišimo kot že na pol uradne. Da so nekateri do- kumenti bili izločeni, da so goreli. In v prid temu gre tudi raz- mišljanje nekaterih komunistov, da so sami ustvarili dokumente, pa jih lahko tudi uničijo. To se je tako ali tako zgodilo z osebnimi dosjeji vsakega komunista. Fa, kot pravijo zgodovinarji, dosjeji zgo- dovine, razen res velikih ljudi, niti ne zanimajo. Ali je pripseval k splošnemu po- manjkanju dokumentov na vseh rav- neh (kot beremo v zadnjem času tu- di Službe državne varnosti in kot ugotavljamo mi navadnih občinskih sej) Zakon o varstvu osebnih podat- kov, ki ga je sprejela Še skupščina "prejšnjega sistema" leta 1990? Ta predpisuje, kateri podatki o posa- meznikih se lahko zbirajo. Kar se seveda lahko interpretira ludi tako: česar ne smeš zbirati, ne smeš imeti in torej lahko uničiš. In, bogokletno, pa vendar: če sklepamo po letu 1971 in domnevamo, da so enako preči- ščeni tudi dokumenti vseh drugih let, se skorajda upravičeno zamisli- mo. Nekdo je preprosto izbrisal del življenja, ki še sploh ni daleč za na- mi. Nekdo je preprosto uničil del zgodovine. Milena Zupanič PRIHODNJIČ: ODMEVI NA ČLANKE Doktor Lidiji Trop smo dolžni opravičilo v zvezi Z njeno izjavo ob smrti Fran- ca Plohla: Zapisali smo: '...Menila sem, da gre za opekline...,' moralo pa bi pi- sati 'Menila sem, da gre za spremembe, podobne ope- klinam.' Sogovornici se opravičujemo. Lenarške novice lenarški obrtniki na sejmu v madžarski Lenarški obrtniki se zavedajo, da premalo izkoriščajo lego ob- mejne občine. Ker bi radi nadomestili trge. ki so jih izgubili v nek- danji Jugoslaviji, so začeli sodelovati z madžarsko Gospodarsko in Obrtno zbornico. Obrtniki iz Lenarta se bodo predstavili v madžar- skem Zalaegerszcgu s svojimi izdelki na 80 kvadratnih metrih. Se- jem se bo pričel 13. maja in bo odprt do 17. maja. V soboto, 15.maja, bo na sejmišču Lenarški dan in takrat bodo imeli tiskovno konferenco. Udeležili se je bodo tudi predstavniki lenarškega izvršnega sveta in nekateri predstavniki iz republike. Predsednik lenarške Obrtne zbornice Jože Petrovič, je povedal, da so premalo zanimanja za udeležbo na sejmu pokazali gostinci in listi, ki se ukvarjajo s turizmom, saj se bo sejma s tem programom udeležilo le eno zasebno podjetje. pogodba namesto referenduma Splošna bonišnica Maribor bo v nedeljo pričela v Lenartu akcijo osebnega prostovoljnega izjavljanja. V bolnišnici so se namreč odločili, da namesto referenduma pripravijo posebno akcijo, ki bo lahko upoštevala voljo vsakega posameznika, tistega, ki želi prispe- vati za bolnišnico, in onega, ki tega ne želi. Pripravili so tudi po- sebno pogodbo, ki jo lahko podpiše vsak, ki želi prispevati en od- !>totck svojih neto prejemkov za izgradnjo internega oddelka bol- nišnice. Pri današnji povprečni neto plači znaša mesečno to pri- bližno 440 tolaijev. V lenarški občini bodo lahko podpisovali pogodbe občani med 7. in 13. uro po krajevnih skupnostih. V tem času bodo predstavniki krajevnih skupnosti skupaj z zdravniki mariborske bolnišnice pred- stavili vsebino pogodbe krajanom Svete Trojice, Lokavca. Zgornje Ščavnice. Lenarta, Jurovskega Dola, Benedikta. Voličine in Cer- kvenjaka. Akcija bo potekala do sredine junija, ko bodo predstavniki kra- .i^vnih skupnosti obiskali Lenarčane po domovih. matična knjižnica ima 4250 članov Občani v Lenartu si lahko izposojajo knjige v Matični knjižnici v Lenartu, ki ima svoje prostore na Nikovi 9 in v potujoči knjižnici (bibliobusu) v vsaki krajevni skupnosti. Ob koncu lanskega leta je knjižnica imela 33.208 knjig, 1.592 letnikov časopisov in časnikov ter 374 avdio in video kaset. l^enarška knjižnica ima vpisanih 4 250 članov, v potujočo knjižnico pa 1.142. Lani so bralci obiskali knjižnico 16.741 krat, potujočo knjižnico pa 11.860 krat in si izposodili v knjižnici 38.579 enot. v potujoči knjižnici pa 43.503 enote. Vseh 5.392 bral- cev sije izposodilo 82.082 enot. Marija Slodnjak slovenska bistrica — okol1180 ugodno rešenih zahtevkov za vračanje Najzajetnejša vloga za vračanje Anemsove posesti Do sredine aprila so razlaščenci v .slovenjebistriški občini vložili na občinsko dcnacionalizacijsko komisijo 490 zahtevkov, od tega 305 s popolno dokumentacijo, druge pa so vrnili razlaščencem in njihovim pravnim naslednikom v dopolnitev. Vseh odločb o denacionalizaciji so podali žc okoli 230, okoli 180 pa Jih Je ugodno rešenih. Nepremičnine, to so gozdovi in tista zemljišča, ki niso v kompleksih, so vrnjene v last in posest, samo v last pa tista, ki so v kompleksih. Vrnjenih je več kot 1.000 ha gozdov in okoli 200 ha kmetijskih zemljišč, 12.934 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč, 13 poslovnih prostorov, 9 stanovanj, 5 podjetij oziroma obrtnih delavnic ter ena stanovanjska hiša. \ Novih vlog za vračanje nacio- naliziranega premoženja priča- kujejo do 5. junija še nekaj, smo izvedeli od predsednice bi- striške občinske denacionaliza- cijske komisije Lidije Steber- nak. Na "zalogi" pa imajo še veliko zahtevnih in zajetnih. Zahtevek za vračanje so dali pravni nasledniki grofice Kode- ličeve iz Slovenske Bistrice, grof- je NVindischgretzi (sicer samo zahtevek, trenutno brez dokumen- tacije, to še zbirajo) ter bistriška grofovska družina Attemsi. Pri urejanju zemljiškoknjiž- nih izpisov za nekdanje Attem- sovo premoženje so ugotovili, da obstaja elaborat iz leta 1937, kjer je razvidno, da je razlastit- veni postopek, s katerim so v predvojni Jugoslaviji poskušali razlastiti veleposestniško in grofovsko zemljo, tekel že ta- krat. V Attemsovem primeru so celo že vrisane parcele z imenih novih agrarnih upravičencev. Ker je potem prišla vmes druga vojna, to ni bilo izvedeno. Nji- hova posest, okoli 2.000 ha, od tega okoli 1.500 ha gozdov, je bila potem na podlagi takratne kazenske zakonodaje 1945. in 1946. leta zaplenjena. Ker pa so bili 9. maja 1945. leta naši državljani, je dana pravna po- dlaga za vračanje odvzetega premoženja. "To bo brez dvoma najzahtev- nejši akt o vračanju. Že sedaj. ko na zemljiški knjigi urejajo do- kumentacijo, meri njihova vloga v višino več kot pol metra." je povedala ga. Stebernakova. V slovenjebistriški občini pa imajo v zahtevkih še veliko dru- gih, prav tako zajetnih zaloga- jev. Eden izmed njih je bistriški dom kulture, ki so ga pred voj- no imenovali Slomškovega. Na denacionalizacijski komisiji že imajo cenilni zapisnik in posto- pek teče dalje. Kdo pa bo nje- gov novi lastnik, je sedaj še težko reči. Prav o tem domu so govorili tudi na zadnji okrogli mizi. ki so jo v Slovenski Bi- strici organizirali SKD in ZLRP, vendar odgovora na to vprašanje takrat niso dobili. Zajetna vloga je tudi pri vra- čilu zaplenjenega premoženja studeniškega samostana, ki da- nes kaže klavrno podobo. Nekaj zahtevkov za vračanje cerkvene posesti so na občinski denacio- nalizacijski komisiji že ugodno rešili. To so primeri župnijskega urada Matere Božje na Prihovi, župnijske nadarbine rimskoka- toliške cerkve v Laporjah ter župnijskega urada sv. Martina Šmartno na Pohorju. Zahtevke za vračilo cerkvene- ga premoženja so dali še župnij- ski uradi Šentjanž — Starše. Makole. Kebelj. Spodnja Pol- skava ter šolske sestre iz Slo- venske Bistrice. Besedilo in posnetek: Vida Topolovec Nekoč cvetoč studeniški samostan kaže danes klavrno podobo maja ptujski grad v znamenju lutk llliski seminap iii lutkovne matineje Ob razstavi V svetu lutk Muzeja novejše zgodovine Celje na ptujskem gradu je Pokrajinski muzej Ptuj pripravil vrsto spremljajočih dejavnosti. Lne so Lutkomandija. sobotne pravljične matineje v palaeiju gradu. Prva predstava bo že to soboto: pravljico Medved praznuje rojstni dan so pripra- vile vzgojiteljice Vzgojnovarstvenega z.avoda Ptuj. Pred predstavo bo tudi predstavitev lutkovne dejavnosti vrtca v romanskem palaciju. Lutkomadija 1x1 v maju vsako sobtito ob 10. uri za otroke od Šestega do devetega leta, ob 11. uri pa od devetega leta dalje. Ob nedeljah pa bo ob 1 l.uri na gradu ne- deljska lutkovna matineja za otroke od tretjega do šestega leta. Ob četrtkih in petkih v maju bo Še lutkarski seminar: prične se danes ob 16.uri na gradu. L'deleženci se bodo seznanili tako s teorijo kot prakso. Med predavatelji so med drugim Bojan Čebulj, Breda Vari, Jože Zaje, Jasna Knez in Goga Šmidt. NaV H-^IZ NAŠIH KRAJEV 6. MAJ TEDNIK 4SKE GASILSKE ZVEZ iasilci bijejo plat zvona Iz nič se ne da ničesar storiti; nesreča najraje gostuje takrat, ko nam gre slabo; od države prosimo denar; marsikaj storimo zastonj in imamo pri tem celo velike odgovor- nosti; s sprejetjem nove zdravstvene zakonodaje ostaja nerešen problem zavarovanja gasilcev za primer poškodb pri prostovoljnem delu — so bili glavni poudarki na letni skupščini Občinske gasilske zveze Ormož. Poleg članov predsedstva OGZ Ormož in predstavnikov posamez- nih gasilskih društev i/, ormoške občine so se letne skupščine, ki Je bila tudi volilna, udeležili pred- sednika Izvršnega sveta in -Skupščine občine Ormož, pred- sedniki in poveljniki sosednjih občinskih gasilskih društev ter Kr- nest lA)ry. predsednik Zveze gasil- .skih društev Slovenije. Lani so gasilci v ormoški oliCini pomagali pri 21 požarih. V prejšnjih obdobjih so imeli več požarov na družbenih objektih, v zadnjem času pa je ravno obratno, saj je bilo 60 odstotkov vseh požarov na zasebnem premoženju. Pri gašenju je v lanskem letu so- delovalo .389 gasilcev in opravili so 575 ur. V to pa niso všteti pre- vozi pitne vode. kar so gasilci opravili v 55 primerih, ter Se dru- ge aktivnosti z raznih področjih reševanja. '■Tehnična oprema, s katero so opremljene naše enote, je zadovol- jiva, saj smo v preteklem obdobju obnovili ali zamenjali dotrajan voz- ni park. primanjkuje pa nam opre- ma za reševanje ob prometnih nez- godah in smo pri večjih in zahtev- nejših intervencijah odvisni od so- sednjih občin. Osnovna vozila in oprema so dobro vzdrževani kljub visoki staro.sti. saj bi nekateri pri- merki, predvsem motorne brizgal- ne. že sodUi v muzej," je povedal poveljnik štaba oix;rative OGZ Or- mož Ivan Vajda. V zadnjem času se izboljšuje tudi stanje pri vzdrževan- ju hidrantnega omrežja, a je pone- kod še vedno zanemarjeno. Vili Trofenik. predsednik or- moškega Izvršnega sveta, je pri- sotne spomnil na nekatere tudi za gasilstvo neljube dogodke. Tako so zaradi nesoglasij, ki so se v preteklosti pojavljala v OGZ Or- mož, poskušali pomagati, da bi lahko delo nemoteno teklo. Dobro se zaveda, da Je proračunskih sredstev, namenjenih gasUeem, malo, vendar drugače ne gre. Od- govoril Je tudi na kritiko, češ da pred novim letom ali ob drugih priložnostih na občini niso opravi- li sprejema za gasilce. Tega ne de- lajo tudi za druge, je poudard; pa ne iz pomanjkanja pozornosti, temveč zaradi štednje z denarjem. CirU Murko, poveljnik Zveze gasilskih društve občine Ptuj, je govoril o problemih nove zdrav- stvene zakonodaje. Navedel je pri- mer, ko se je pri gasilski interven- ciji poškodoval gasilec in se je iz- kazalo, da njegovo zavarovanje v tem primeru ni zadoščalo. Dejal Je. da nova zdravstvena zakonodaja postavlja gasilce v položaj, ko od- hajajo na kraj požara ali h kakšni drugi intervenciji na svojo odgo- vornost. Na ta problem so pristojne že opozorili in ti naj vprašanje rešijo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje skupaj z ministrstvi za delo. zdravstvo in obrambo — pod slednjo pa prosto- voljno gasilstvo tudi sodi. Veliko je bilo povedanega glede denarja, saj ga je premalo, še po- sebej za specialno vozilo, s kate- rim bi pomagali pri večjih in težjih prometnih nezgodah. Tako se lahko zgodi, ker za te reči pri- manjkuje sredstev, da ponesreče- nec, ki doživi težko prometno nez- godo in ostane ukleščen v razbiti- ne, umre zaradi nepravočasne in neustrezne pomoči. So naši ljudje kaj manj vredni od tistih, kjer de- nar za to imajo, je bilo še slišati. Ker Je bila to tudi voHlna skup- ščina, so za novega predsednika Občinske gasdske zveze Ormož izvolili Ivana Hržiča iz Velike Ne- delje, za podpredsednika pa Mira- na Fišerja iz Ormoža. Ob tej prUožnosti so se tudi zahvalili dolgoletnemu predsedni- ku Mirku Mundu. ki je dejal, da odhaja iz Občinske gasilske zveze Ormož zaradi težav pri financiran- ju, ker se z denarjem, to je 4,8 mi- lijona tolarjev, kolikor naj bi letos dobila OGZ iz občinskega pro- računa, pač ne da delati tako, kot bi morali. Vida Topolovec Z letne skupščine OGZ Ormož. Foto: Štefan Hozyan Alimal — prodajalna in pMaiaiciiumin v Kidričevem so v petek, 16. aprila, odprli prodajalno .\LIMAL, ki prinaša na trg stavbnega pohištva revolucionarno spremembo. To je prva prodajalna aluminijastih polizdelkov s sesta- vljalnico aluminijastih elementov po naročilu. Zasebnik Zvonko Jevšovar .si je oboje uredil v so-' delovanju s podjetniškim inkubatorjem Alin \ nekdanjih garažah sedanjega Taluma. V Alimalu so kupcem na vol- jo najrazličnejši polizdelki iz aluminija različnih profilov in velikosti. V sosednji sestavljal- nici profile lahko razrežejo po meri in jih tudi zavarijo ali za- kovičijo. Vsi aluminijasti izdel- ki imajo pred drugimi tovrstni- mi artikli več prednosti. Ne sa- mo da so bistveno cenejši od do sedaj uveljavljenih, na primer lesenih okenskih in vratnih ok- virjev in pločevinastih žlebov, kljuk in profilov. Tovrstni alu- minijasti izdelki so tudi traj- nejši in okolju prijaznejši. Bo- dočnost vidijo predvsem v izde- lavi aluminijastih okvirjev za okna in vrata ter drugih izdelkih iz aluminijaste pločevine--OM Zasebnik Zvonko Jevšovar razkazuje izdelke iz aluminija direktorju kidri- čevskega Alina Darku Vidoviču, s katerim tesno sodelujeta. Foto: M. Ozmec Klub Maksa Perca ima bogate načrte Klub upokojenih delavcev organov za notranje zadeve Maksa Perca v Ptuju ima okrog 60 čla- nov. Samostojno dela od leta 1991, ko so se ločili od istoimenskega mariborskega kluba. Sedež ima v zgradbi ptujske policijske postaje v Krempljevi ulici, v nekdanjih prostorih Zveze borcev. Za člane imajo odprto vsako sredo od 15. do 18. ure. a I Na občnem zboru v prejšnjem mesecu, ki so se ga udeležili tu- di gostje od drugod (predstavni- ki Zveze klubov Maksa Perca iz Ljubljane, načelnik Uprave za notranje zadeve Maribor, ko- mandir Policijske postaje Ptuj in njegov namestnik ter name- stnik ormoškega komandirja), so ocenili delo minulih dveh let. V tem obdobju so sprejeli vse potrebne akte za delovanje klu- ba, pričeli pa so tudi druge ak- tivnosti. Razvijali so različne oblike rekreacije, npr. športno dejavnost, organizirali pa so tu- di izlete. Trudili so se. da bi čim bolj usposobili prostore za delovanje kluba. Prav tako so se srečevali z aktivnimi policisti. Srečanja ob prazniku, 27. juni- ju, ki je zamenjal prejšnji 13. maj, pa so že tradicionalna. Ptujski klub Maksa Perca, ki ga bo še prihodnji dve leti vodil Koloman Lutarič. bo aktivno deloval tudi letos. Pripravili so bogat program aktivnosti, ki ga je občni zbor potrdil in ga že tu- di uresničujejo. 29. maja se bo- do udeležili srečanja klubov Maksa Perca v Velenju, ki ga organizira celjski klub. V špor- tnem delu srečanja bosta sode- lovali dve ptujski ekipi. Organi- zirali bodo dva izleta v tujino in enega na Kočevsko. Piknik bo- do že po tradiciji pripravili sku- paj z aktivnimi policisti. Ena od dejavnosti kluba bo še naprej sodelovanje s policijsko postajo in Zvezo klubov Maksa Perca ter z Upravo za notranje zadeve. Na občnem zboru so člane sez- nanili tudi z možnostjo, da se lahko vključijo v Mednarodno policijsko zvezo (IPA). MG martina golija v galeriji kranjc v lenartu ''Slikaiue je V meni'' Martina Golija je z likovnim izražanjem tesno poveza- na vse od dijaških let. Po uspešno končanem šolanju na šoli za umetno obrt v Ljubljani je sledil študij na likov- nem oddelku na Pedagoški akdemiji v Mariboru. Vse do svoje upokojitve je širila svoje pedagoško delo na srednji tekstilni šoli v Mariboru. Danes pa posreduje svoje boga- te izkušnje slušateljem Univerze tretjega življenjskega obdol)ja. ^ "Po upokojitvi imatii veliko več ča.sa za umetniško ustvar- janje, saj sem imela prej ved- no slab občutek, da kradcm čas svoji družini. Ko si ustva- riš družino, postane poklicno delo drugotnega . pomena. Kljub temu sc nisem nikoli odpovedala slikanju in ustvar- janju. Slikala sem med kuhan- jem ali pozno v noč," pove Martina, ki je zelo živahnega in ustvatjalnega temperamenta. Čeprav jc Martina Golija v letih svojega likovnega snovan- ja preizkusila vrsto razičnih sli- karskih in risču'skih tehnik, seje na razstavi predstavila slikanju na ncgrundirano platneno osno- vo v tehniki akvarela. Ta slikar- ska tehnika jo je pritegnila za- radi vtisa tiichkobc, vsaka pote- za je dokotična in napaka jc ne- popravljiva. Nekajletno razi- skovanje tega specifičnega sli- karskega postopka jc obrodilo sadove in nckdatijo simbiozo čistih barvnih sestav je nado- mestijo žlahtnejšc barvno pre- pletanje ter tako ustvmja efekte tonskega prelivanja. Večina gle- dalcev si ob bežnem ogledu njenih slik ne tiiore predstavlja- ti realnosti, seveda pa skrbne- mu gledalcu odpirajo poglede v stilizirano krajinsko panoramo, arhitekturne grupacije, skupine dreves, cvetlične aranžmaje, ki budijo spomine na folklorno cvetno omamcntiko, s katerimi seje tudi ukvaijala. Kot je v kritiki razstave zapi- sala Milojka Kline, jc pri Mar- tini Goliji v primcijavi s sta- rejšimi njenimi deli opaziti tudi večjo izčiščenost oblikovnih elementov, predvsetii pa osvo- bojcnost strahu pred praznim prostorom, ki re/.ultira v enako- vrednem vključevanju ncposli- kane bclitic v podobo celote. To daje njenim delotii dimenzijo lahkotnosti in zračnosti. Martina dodaja; "Kljub temu da sem žena priznanega umet- tiika, živiva povsem satnostojno in mož nitna vpliva na mojo umetniško u stvaijanjc." Marija Slodnjak Poenostavljene oblike, izpeljane v širokih ploskvah in z razgibanostjo različnih barvnih skal so grajene na povezovanju nasprotij ali poeno- tenju toplo-hladnih tonov. Vse to so izhodišča, ki jih bo Martina Golija še naprej raziskovala in nadgrajevala. Foto: MS mm mmJtm mm ti izoiiAžt^riMju mmm Ljudska univerza potrebuje dodatne prostore Ob koncu lanskega leta je tudi lenarška skupščina sprejela odlok o spremembi imena Delavske univerze v Ljudsko univer- zo. Ime naj bi prineslo nekatere vsebinske spremembe, še bolj pa naj bi približalo izobraževalne aktivnosti občanom. O delu in problemih, ki nasta- jajo pri njem. so se pred krat- kim v Lenartu pogovarjali di- rektor Ljudske univerze Ivan Mauko. predsednik izvršnega sveta Avgust Zavernik in pred- stavnica Zavoda za zaposlovan- je Maribor Meri Lorenčič. Pro- bleme lenarške enote Zavoda za zaposlovanja pa sta predstavili Terezija Firbas in Zdenka Mere. Ker je v občini brez dela ali pa iskalcev prve zaposlitve ved- no več ljudi, so se pogovarjali o možnostih zaposlovanja in blažitvi njihovih socialnih stisk ter o organizaciji posameznih oblik izobraževanja. Tudi v le- narSki Zavod za zaposlovanje financira nekatere programe izobraževanja. V Lenartu je že steklo izobraževanje za odrasle in uspešno so izpeljali nekaj izobraževalnih tečajev. Zavod za zaposlovanje in Ljudska uni- verza se s ponujenimi programi prilagajata potrebam. Ker je tu predvsem kmetijsko področje, industrija pa tudi v prihodnosti ne kaže možnosti večjega razc- veta, pripravljajo programe, ki so zanimivi za to strukturo pre- bivalstva. V lenarški občini kar 35 odstot- kov prebivalstva živi izključno od kmetijstva, zato bodo v jeseni iz- vajali vzorčni model za izo- braževanje kmetov, ki ga bo finan- ciralo republiško ministrstvo za šolstvo in kmetijstvo. Tudi v naši državi bi morali v prihodnosti imeti podoben zakon kot na zaho- du, da lahko kmetijo podeduje le dovolj izobražen kmet. Direktor Ljudske univerze Ivan Mauko je o|X)zord na problematiko v zvezi s pridobivanjema osnov- nošolskega izobraževanja, saj so la- ni z Zavodom zii zaposlovanje ugo- tovdi, da v treh lenarških podjetjih, kjer je bilo zaposlenih 450 ljudi, ni imelo dokončane osnovne šole kar 130 delavcev. Kljub temu da so jim na Ljudski univerzi poslali pt^nud- bo za dokončanje osnovne Šole, so se prijavili le trije. Ljudska univerza ima tudi pro- bleme s prostori, saj imajo le eno učilnico za 20 slušateljev, kije pre- majhna /ii vse tečaje. Učilnica ni opremljena z ustreznimi avdio-vi- zučUnimi in drugimi pripomočki /a kakovostno izvajanje programov. Tako zavod kot Ljudska univer- za se zavzemata, da bi brezposel- nim osebam ponuddi ustrezno znanje, ga dopolnili ali jim dali prdožnost za pridobitev izobrazbe. Ugotovili so. da se bodo v takšni sestavi v prihodnosti še mo- rali srečati ter brezposelnosti in izobraževanju odraslih nameniti stalno skrb. Marija Slodnjak aprilska zmagovalca zvezdnega prahu Duo Hollidav Duo Holliday je novo ime v slovenski zabavni glasbi. Sestavljata ga Mariborčanka Anica .Antič in Majšperčan Milan Trol. Milana ptujsko občinstvo že pozna, saj je pred štirimi leti ustanovil trio Holliday, ki je uspel s skladbo Sanjam te. Tisti, ki spremljate oddajo Poglej in zadeni, pa ste minulo soboto prav gotovo opazili, da je duo Hol iday v Zvezdnem prahu za mesec april zmagal s skladbico Kaj čuti srce. Milan Trol jc že vrsto let na glasbeni sceni bodisi kot ma- nager raznih skupin bodisi kot tekstopisec, skladatelj in vo- kalist. Pred štirimi leti Je usta- novil trio Holliday in fantje so posneli pesem Sanjam tc, ki je bila zmagovalka mariborskega radiograma in se jo veliko vrteli po slovenskih radijski valovih. Potem pa je trio raz- padel, saj so fantje morali od- služiti vojsko. Milan se je odločil za obli- kovanje ducta. K delu je pova- bil mlado in simpatično Mari- borčanko Anico Antič, napisal pesem Kaj čuti srce in prite- gnil k sodelovanju še Romana Grila iz skupine Remix. Skladbo so posneli v studiu Bon-Ton pod vodstvom Mira- na Tercža. Z njo je duel lepo pričel svojo glasbeno pot. Mi- lica in Milan pričakujeta, d'a bo pesem postala uspešnica in da se bo duet z tijo hitro uvel- javil. Za nastope v živo kot duet nimata težav, saj jc Milan managcr več glasbenih skupin in se, še posebej s skupino Rc- mix, pojavlja na njihovih na- stopih. Tisti, ki Milana pobliže poz- nate, veste, da jc neumoren. Zdaj pa čuti, da je na pravi poti in da bo o duetu še veliko slišati. Njegova želja seveda je, da bi duet posnel samostoj- tio kaseto. Za vse, ki bi ju radi spoznali ali ju povabili na na- stop, .še telefonska številka Milana Trola: 794-646. dlž TEDMIICjzL^iJ^!Mi^ OD Tli IN TAM~~i OŽIVLJANJE SLOVENSKIH VINSKIH CEST Največ lahko naped zakonodaja \ Ptujska občina se že dolgo ukvarja s projektom vinskih cest v Halo/ah in Slovenskih goricah kot delom celovite turistične ponudbe, ki lahko privabi marsikaterega turista. Ta /elo ambiciozen načrt Je že od leta 1986 veliko obljubljal. Kot smo izvedeli od pred- sednika občinske turistične /veze Ptuj Stanislava Napasta, se Je pri tem projektu v zad- njih letih le malo naredilo. F.dina svetla točka je asfalt, ki ga sicer na teh cestah še tako hitro ne bi bilo. Lansko leto pa Je prineslo nekatere novosti tudi za projekt vinskih cest. (Jre za to, da Je s študijo o demografsko ogroženih območjih v Halo/ah in Slovenskih goricah omenjeni projekt p(movno "oživel". Projekt vinskih cest je za celo Slovenijo "prevzelo" re- publiško ministrstvo za kme- tijstvo in gozdarstvo. Severov- zhodna Slovenija, Posavjc in Pritiiorska, kjer so vinorodna območja, se lahko sedaj upra- vičeno nadejajo, da bodo za vinske ceste prišli drugačni časi. V Ptuju so se na odlo- čitev republiškega ministrstva odzvali tako, da so imenovali posebno občinsko kotiiisijo, ki je pregledala stanje obstoječih vinskih cest oziroma poti. Ob njih pa jc popisala vse kultur- nozgodovinske spotncnike, sa- kralne spomenike, znamenja in tudi druge turistične poti (romarske in peš poti, pa tudi Haloško planinsko pot z vse- mi že uveljavljenimi postojan- kami). Na podlagi lega popisa so v Halozah našteli 80 km osnovnih cest, kjer je možna ponudba, in več stranskih cest, ki se priključujejo na osnovno vinsko cesto. V Halo- zah poteka osnovna vinska ce- sta od Zavrča do Ptujske Go- re, nanjo pa se vežejo ceste do Žetal, Leskovca in na vzhodu do Turškega Vrha. Osnovne povezovalne poti peljejo iz Ptuja do Borla oziroma Ptuj- ske Gore. Slovenske gorice so pri po- pisu razdelili na vzhodni in zahodni del. V zahodnem delu potekajo vinske ceste od Me- stnega Vrha na Grajciiščak in nazaj proti Dcstrniku, v vzhodnem delu pa od Polcn- šaka prek Vinšaka, Rotmana in Juršincev na Gomilo ter od Polenšaka do Prcrada. Osnov- nih vinskih cest jc na območju Slovenskih goric okrog 50 km. K tctiiu pa je potrebno prišteti številne priključke, ki se vežejo na to cesto. Glede na to da jc sedaj pro- jekt vinskih cest republiški, prevzetna republika tudi oz- načevatije osnovnih in pove- zovalnih vinskih cest. Vsaka regija naj bi imela svojo pre- poznavno barvo, svojo promo- cijo in drugo, kar je potrebno za turistično oživljanje vin- skih cest. Kol je povedal Sta- nislav Napast, vsi veliko pri- čakujejo od zakonodaje, ki naj bi končno le uzakonila "kme- tijo odprtih vrat", kjer sicer ne ješ, lahko pa kupiš vse, kar takšna kmetija pridela — od fižola naprej. Smisel vsega je, da kmet to, kar pridela, lahko tudi direktno proda potro.šni- kom brez posrednikov. Zelo razveseljivo je v tem trenutku, da so se teh vprašanj teoretično lotili v Cirkulanah, ko so na okrogli mizi 24. apri- la predstavili svoj projekt vi- denja razvoja turizma v Halo- zah. Gradijo ga na alternativ- nem turizmu. Seveda pa je oživljanje vinskih cest v pre- cejšnji meri odvisno od kraja- nov satiiih. MG Hajoško turistično spoBJadovanje S celodnevnimi prireditvami so v soboto v Cirkulanah do- kazovali, da je haloška pri- hodnost v turizmu. Družba jim "ponuja" jedrske odpadke, oni pa ji odgovarjajo s svojim razvojnim programom, ki je lahko samo v turizmu in s ka- teritn želijo dokazati svojo sa- mozavest. Turizem pa ponuja- jo Halozam še drugi projekti, ki jih je sprejela občina Ptuj. Zanje pa med Haložani vsaj sestvu okrog gradu, vas pa se je najprej začela Širiti proti gradu. Na prido- bljeni zemlji so se vaščani začeli ukvarjali s poljedeljstvom in živino- rejo. V začetku petdesetih let je vas dobila elektriko. Z delovanjem to- varne v Kidričevem pa je precej vaščanov poiskalo zaposlitev v tej tovarni. S samoprispevki v osemdesetih letih so vaščani pridobili asfaltirane ceste, kupili nov cerkveni zvon, ob- novili cerkev in varnostno |xit proti Kidričevemu, katero u|xirabljamo predvsem mi Šolarji. Uredili so tudi skupni vodovod, telefon in kabelsko televizijo. Večina prebivalcev je zdaj zaposlenih v Ptuju in Mariboru, nekaj pa se jih ukvarja s poljedel- stvom. Imamo tudi dobro prometno |X)vezavo z Mariborom, žal pa ne s Ptujem, ki nam je bližnji. Spadamo pod krajevno skupnost Kidričevo. V naši vasi je približno 105 gospodin- jstev in okrog 420 prebivalcev. Naša najstarejša vaščanka je stara 90 let, vendar pa je vas po prebivalstvu mlada, saj si vse več mladih družin ustvarja svoj dom v naši vasi. Upam, da svoje vasi Kungote ne bom zapustil, ker se tu zelo dobro počutim in JO imam zelo rad. Boštjan Domine, 7. h, OŠ Kidričevo OTOŽNO SRCE če te kdo vpraša, kako sva se razšla, reci, da sva se smejala, čeprav jokala sva oba. Bojana Mesaric, 7. h, OŠ Kidričevo ŽIVLJENJE PISE RAZNOVRSTNE življenje je zelo raznoliko. Ne- kateri ljudje živijo zelo lepo, drugi živijo grenko življenje. Seveda pa lahko življenje traja različno dolgo, vendar je vedno prekratko. Poznal sem žensko, katere življe- nje je bilo zelo zanimivo. Ko je bila še majhna, je izgubila očeta. Že zelo mlada se je poročila. Na svet je spravila deset otrok, za katere je ze- lo lepo skrbela in jih vzgajala. Nudi- la jim je vse, kar jim je lahko. Ker pa so bili zelo težki časi in je bila pri hiši samo ena plača, so le malo- krat imeli polne trebuhe. Vendar se je razdajala in jim pomagala po svo- jih močeh z dobro voljo in nasveti. Vse otroke je uspela, kljub poman- jkanju, spraviti do kruha, do pokli- ca, do lastnega življenja. V^i otroci razen najmljše hčerke so odšli od doma in si ustvarili svoje življenje in svoje družine. Ona pa, ki je skrtela za vse in ji bolečina ni bila tuja, se je vedno razveselila, ko so JO otroci obiskali. Trdo življenje pa je iJovzročilo, da ni mogla uživati jeseni življenja. Bila je navadna ženska in vendar tu- di zelo nenavadna, lo je bila moja orna. Srečen sem, ker sem jo poznal. Za mnogimi v življenju ostane le spomin. Za njo je ostak^ deset mla- dih dreves. Vsa ta drevesa lx)do s pomočjo njenih spoznanj in dobrote živela za razvoj vedno novih dobrih Aljaž Čerček, 7. h, OŠ Olge Meglic KRI REŠUJE ŽIVLJENJE Ljudje se v življenju mnogokrat srečujejo z raznimi nezgodami |X)- škodbami, lxileznimi, iirometnimi ne- srečami. .Šele takrat spoznamo, kako važno je, da ljudje damjemo kri, to življenjsko vaznt) tekočino. V takih primerih darovana kri rešuje mnogo življenja in osrečuje mnogo ljudi. Predstavljamo si lahko, kako sre- čen je oče, mati, brat, sestra, sin, ko je ostal pri življenju njegov dragi sorodnik ali znanec, ker mu je živ- ljenje rešila kii, ki so jo darovali mnogi ljudje. Zato moramo spošto- vati in ceniti darovalce krvi, poseb- no Še zato, ker so le ti darovali svo- jo življenjsko tekočino zato, da bi pomagali sočloveku. Nekega pomladnega večera sem se s starši peljal domov. Naenkrat je oči ustavil avto, ker je bila pred njim kolona vozil. Kmalu smo ugo- tovili, daje pred nami prišlo do pro- metne nesreče. Videla sem. kako je z veliko hitrostjo pri|x?ljal rešilni avto in kako so reševalci poškodo- vanemu takoj nudili zdravniško po- moč. Na kraju nesreče je ostalo veli- ko krvi in poškodovanec je bil težko ranjen. Ker pa so mu zdravniki pra- vočasno nudili pomoč, je ostal pri življenju. Rešila ga je kri, ki so jo darovali neznani ljudje. Mojca Galič, 3. r., OŠ Scla TEDMIIC_rL^:i^!^il^ OD TU IN TAM 11 NA LETALIŠČU V MOSKANJCIH Predstavljamo vam specialno brigiii JIMJ Na letališču v Moškaiijcih se je dobrih deset dni uspo- sabljal del specialne brigade MORIŠ, ki je v primeru po- trebe namenjena v glavnem zaščiti državnega vodstva Re- publike Slovenije. Odred, ki smo ga srečali v Moškanjcih, pa je še posebej namenjen hitrim intervencijam po celot-| ni Sloveniji, /a prve skoke so se poklicni vojaki usposobi-] li pod vodstvom ptujskih padalskih učiteljev, sicer pa sta; jih vodila poveljnik poklicnega odreda Lado Iroha in Al-j bin Mikulič, pomočnik poveljnika za motivacijo in infor-| niiranje. \ "Morisovci" vadijo izsl(oke najprej na tleh — kot vsi športni padalci Lado Troha: Začetni sicoki se morajo izvesti iz letala, nato pa bodo naši vojaki skakali iz heli- kopterja, ki ga uporablja TO. V Moškanjcih so pod vodstvom učiteljev padalstva Mirom Vin- dišem in Stankom Čušem opra- vili prve skoke iz letala AN 2. Prve stike za sodelovanje smo navezali z g. Vindišem. nato pa je sodelovanje z Aeroklubom Ptuj zelo lepo steklo. V Moš- kanjcih se zelo dobro počutimo in želimo še priti. Ali bodo ti poklicni vojaki — padalci- samo skakali? Lado Troha. Ne. Pri nas so profesionalci zaposleni že leto dni. Sedaj se po osemmesečnem usposabljanju fantje odločajo za specialnost. Tisti, ki so se opre- delili za diverzante ali izvidni- ke, morajo opraviti tudi skoke. Govorimo o tako imenovanih diverzantih "voda-zrak-zemlja". Sicer pa imamo še druge spe- cialnosti: vojaški policist, tan- kist. protiterorist ... Specialna brigada MORIŠ, ki ji poveljuje polkovnik Tone Krkovič, je bila formirana že pred slovensko vojno ... Albin Mikulič: Rojstvo sega v leto 1990. in sicer je bila prva poslrojitev te brigade 17. decem- bra tega leta v Kočevski Reki. Zametki pa segajo v Zaščitno bri- gado TO, sicer pa v strokovnem smislu upoštevamo izročilo zaščitne enote bojno-političnega vodstva NOV in POS. V letu 1990 je bila brigada prvič pred- stavljena javnosti, kar je pri pri- padnikih KOS-a povzjočilo kar nekaj vznemirjenja in .so brigado vzeli pod drobnogled. Kasneje smo v kočevskih gozdovih urili naše pripadnike za primer agresi- je JA. V junijsko-julijski vojni v Sloveniji so se pripadniki te bri- gade na različnih koncih Sloveni- je tudi ustrezno izkazali. Po vojni smo pričeli usposabljati prav v tej brigadi prve poklicne slovenske vojake. Kdo lahko postane poklicni vojak? Albin Mikulič: Ustrezati mo- ra določenim kriterijem. Poleg splošnih pogojev, ki so potrebni za službo v TO, mora biti kan- didat tudi dober športnik, biti mora psihofizično stabilna osebnost, imeti mora peto stop- njo šolske izobrazbe. Postopek sprejemanja poteka tako. da po sprejemu prošnje opravimo raz- govor, kjer kandidatu povemo, kaj od njega pričakujemo in v kakšnih pogojih bo kot profe- sionalec delal. Nato se udeleži pri nas enotedenskega bivanja in preizkušanja, čemur sledi 8- mesečno šolanje. Šele nato ga dokončno sprejmemo v enoto. V padalstvu ste začetniki. Nimate primernega letala za izvedbo prvih skokov, prav ta- ko ste si padala izposodili od aerokluboV. Kako je sicer opremljena brigada MORIŠ? Albin Mikulič: Naša velika želja je, da bi imeli padala, kar pa je povezano seveda z denarjem. Sicer pa imamo vozni park, ki nam omogoča hitro premikanje po Sloveniji. Od orožja poseduje- mo nemške hecklerje, pištole ve- retta in star ter kakovostne ostro- strelske puške. Tudi naše unifor- me se razlikujejo od uniform dru- gih pripadnikov TO. Poglavitna naloga je, da so naši pripadniki gibčni pri opravljanju nalog, da nimajo odvečne opreme. Če smo kje dalj časa, kot sedaj na Ptuju, se prilagodimo razmeram in okolju. Seveda pa lahko na Ptuju spimo in se prehranjujemo v tu- kajšnji vojašnici. Slišali smo, da je življenje vas, specialcev, lahko zelo pe- stro. Preživeli ste nekaj zim- skih dni v naravi... Lado Troha: Doslej smo dva- krat bivali v naravi — jeseni in pozimi. Konec oktobra smo preživeli teden dni v Kočev- skem Rogu in se hranili samo s tistim, kar smo našli v naravi. To so bila jabolka, gobe, ko- stanj, ulovili smo tudi kakšno žival s pomočjo hladnega orož- ja. Bili smo bolj lačni kot siti ... Pozimi pa smo se kosali z mra- zom. Izdelali smo bivake, v ka- terih smo spali tudi pri 15 do 20 stopinjah pod ničlo. MORIŠ ima .sedež na Dolen- jskem. Najbrž je v brigadi tu- di največ Dolenjcev? Lado Troha: Veliko je res Dolenjcev, so pa pripadniki tudi iz drugih krajev. Prav s Štajer- ske jih je precej. V bodočnosti se bomo trudili, da bi nudili fantom iz drugih koncev Slove- nije boljše nastanitvene možno- sti, da bi bili res v enakoprav- nem položaju. Zaenkrat pa zara- di gmotnih razmer vsega tega še ne zmoremo ... ^ Zupanič Spoznali smo prve poklicne slovenske vojake Uspešni na teRmovanflii — težave s prostorom Zametki kluba borilnih veščin iz Ormoža segajo v marec 1982. leta, ko so bili ustanovlje- ni kot sekcija karate kluba iz Ptuja, vendar so že jeseni tistega leta v Ormožu ustanovili sa- mostojni klub, ki je štel v začetku 63 članov, kar je za Ormož razmeroma veliko. v minulih letih so imeli ob šte- vilnih uspehih, ki so jih dosegli mladi in zagrizeni borci ne samo v slovenskem merilu, temveč tudi širše (tako je Črtomir Zadravec 1985. leta dosegel celo tretje me- sto na evropskem prvenstvu) tudi težave. Vseskozi imajo probleme s prostorom, te pa bodo, vsaj upajo, rešili v letošnjem letu. Pa tudi or- ganiziranosti, predvsem navzgor, ni bilo prave, tako da so se mno- gokrat počutdi kot ""divji klub". .Sele konec lanskega leta je bda na državni ravni ustanovljena Zveza za kontaktni borilni šport Sloveni- je in bila prav tako ob koncu 1992, registrirana pri Ministrstvu za notranje zadeve, pričakovati pa ^e, da bo kmalu vključena še v Športno zvezo Slovenije. Danes ormoški tekmovalci tre- nirajo in tekmujejo v treh discipli- nah: semi, light in full kontaktu. Semi kontakt kot borilna veščina je nastal v Ameriki 1974. leta in je nekaka inačica kick bo.\inga. V Ormož je idejo o ustanovitvi Kluba bordnih veščin prinesel Predsednik kluba Danilo Korotaj Ivan Babic iz Pušincev, ki je bil v začetku tudi trener, dokler tega dela ni prevzel Vladimir Sitar. Or- možane je treniral uspešnih osem let. Kot pri tem pove Danilo Koro- taj, predsednik kluba, so bila štiri bolj, štiri pa nekoliko manj uspeš- na. Zadnja tri leta trenira ekipo Milan Prosenica iz Ptuja, sicer pa zagrebški Slovenec. Sam je bivši svetovni prvak supertežke katego- rije v full kontaku ali kung fuju iz 1982. leta (odpilo svetovno prven- stvo v Hong Kongu), 1984. (Man- chesler) in 1986. (Liverpool). PRECEJŠEN OSIP ČLANOV ""V začetka je bU v našem klubu precejšen osip, saj nas je od 63 vpisanih v letu 1982 ostalo samo 20 in ti smo dve ali tri leta dobro trenirali in dosegli nekaj vidnih uspehov. Mednje brez dvoma sodi tudi 1985. leta tretje mesto na evropskem prvenstvu, ki ga je do- segel Črtomir Zadravec. Uspeli smo vzgojni tudi tri državne prva- ke. Vse do 1986. leta smo v našem klubu tekmovali izključno v semi konkatu, kasneje sta prišli na vrsto tudi drugi dve disciplini. Irenirali sino dalje , vendar je v letih 1987 in 1988 dotedanja organiziranost nekako razpadala, kar se je kazalo tudi pri slabših uspehih. Potem smo se končno uredili in 1990. le- ta ponovno "našli sami sebe"; menjali smo tudi trenerja in konec lan.skega leta dosegli to, za kar smo si dolgo časa prizadevali — ustanovitev Zveze za kontaktni borilni šport, kije v začetku pove- zovala 8 klubov, sedaj pa se jih pridruždo še nekaj," je povedal predsednik kluba in dodal, da je od tistih 63. ki so se včlanili v klub spomladi 1982, ostal edini, vendar so se jim v teh letih pri- druževali tudi drugi. PROBLEMI S STARŠI, A PODMLADEK JE Tajnica društva Valerija Žinko je omenila, da imajo s šolarji kljub vsemu probleme, ker si starši narobe razlagajo ta šport. Imajo veliko predsodkov, ker menijo, da gre za grobo "prete- panje", ki lahko prinesejo šolar- jem veliko poškodb. Danilo pa dodaja, da imajo le precejšnje število šolarjev iz Or- moža in v lanskem letu celo od Miklavža. Na treningih pazijo na otroke, na tekmovanjih pa tako ali tako morajo biti v predpisani za- ščitni opremi, ki je za ta šport dra- ga. Samo za obvezne rokavice morajo odšteti 118 DP^M. nadal- jnjih 80 DEM za copate. 90 DLM za čelado, ščitniki za zobe. genita- lije in podkolena pa tako sodijo med osebno opremo. TEŽAVE S PROSTOROM Danes šteje _ Klub borilnih veščin iz Ormoža ponovno 60 čla- nov in članic. Aktivno se jih z bo- rUnimi veščinami semi. light in full kontakt ukvarja 30. 16 je ak- tivnih tekmovalcev, od tega šest vrhunskih. Imajo tri državne prva- ke, od zadnjega prvenstva pa štirje kandidirajo celo za svetovno prven- stvo v Atlantic Cityju. "V ormoški občini sicer Še ni ustanovljene športne zveze, pred dvema mesecema je bil ustanovljen iniciativni odbor, vendar moram poudariti, da naŠ Šport pri telesno- kulturni dejavnosti občine Ormož zadovoljivo obravnavajo in večji del denarja za delovanje kluba dobimo vendarle iz proračuna. Pohvalimo se lahko, da smo pri tej dejavnosti zad- nji dve leti dobro zapisani. Zuli pa nas prostor, in to takšen, ki bi bil sa- mo naš, kjer bi tekmovalci lahko trenirali, če hočete, tudi 24 ur. čez teden imamo treninge v telovadnici osnovne šole vStanka Vraza, tudi od Miklavža smo dobili ponudbo, da lahko treniramo v njihovi telovadni- ci, vendar to ni tisto, kar si mi želi- mo. V soboto imamo treninge v ma- li dvorani doma kulture, ki tudi ni primerna, pa vendar je ta prostor še nekako najbolj naŠ, in če bi ga izgu- bili, se bojim, da bi bilo konec tudi našega športa." KOLEDAR PRIREDITEV V LETU 1993 Za letošnjo leto imajo z /vezo do- govorjen koledar prireditev. Od tega so bila tri tekmovanja že izvedena. Prvo je bilo 28. februarja v Maribo- ru, kjer se je v semi kontaktu pome- rilo devet slovenskih klubov, drugo je bilo v Novi Gorici, tretje pa 4. aprila v Ljubljani, kjer so tekmovali v light in full kontaktu. V koledarju prireditev je med dru- gim zajiisano, da bo v letošnjem ok- .tobru organizator z^iključnega služ- lx*nega turnirja v semi kontaktu tudi Ormož. Seveda imajo Ormožani še neka- tere druge želje. Po tekmovalni plati imajo vse možnosti za nastop na svetovnem prvenstvu v light in semi kontaktu, ki bo jeseni v Atlantic Ci- tyju ter na svett)vnem jirvenstvu v luil kontaktu, ki bo v Bukarešti, vendar se še ne ve, ali bodo za pot in bivanje v krajih svetovnega pr- venstva lahko zbrali dovolj denarja. USPEŠNI NA OBEH LETOŠNJIH TURNIRJIH V uradnem lurnuju /a semi kon- takt, ki je potekal 28. februarja v Mariboru, so Igor Paušner, Danilo Korotaj in Marcel I-ekonja osvojili prvo mesto, Mario .Šeruga, Jože Rob. Milan Korotaj, Sebastijan Pla- več in Smiljan Lukman pa tretje. Na drugem turnirju, v light in full kontaktu, ki je potekal v Ljubljani 4. aprila, so bili ormoški tekmovalci po- novno med najus[X'šnejšimi. Prvo mesto so osvojili Smifian Lukman, Marcel hekonja in Igor PauŠner. dru- go Milan Korotaj in tretje Mario .Semga, Sandi .Šterman ter Borut Pra- p<.)tnik. V full kontaktu je osvojil ixvo mesto Marcel lekonja, drugo .Mario Šeruga in tretje Danilo Korotaj. Vida Topolovec Najuspešnejši tekmovalci Kluba borilnih veščin iz Ormoža (od leve proti desni): Danilo Korotaj, Matcel Fekonja, Mario Šeruga, Smiljan Lukman, Igor Paušner Sandi Šterman in Milan Korotaj. Foto: Štefan Hozyan Strelci povabljeni v Mestno hišo Organizatorje državnega prven- stva v streljanju, tj. Strelsko družino Jožeta Lacka, predstavni- ke Teritorialne obrambe.in pred- sednika občinske strelske zveze. sta prejšnji četrtek sprejela ptujski župan Vojteh Rajher in predsed- nik izvršnega sveta Branko Bru- men. Organizatorje sta jih pohva- Ida za uspelo prireditev in špoilni- kom čestitala za dosežene rezulta- te. Ti so plod dolgoletnega dela na področju strelstva, je povedal predsednik občinske strelske zve- ze 1-ranc Simonič. Strelci so ob- činskima možema, zaupali svoje težave, ki so povezane predvsem z nedovoljenim uvozom orožja in municije. pa tudi s prostori za vadbo, ki jih nameravajo uporab- ljati tudi športniki borilnih veščin. Predsednik izvršnega sveta je me- nil, da bi bdo najbolje problem strelstva rešiti celovito. Takšni pa so tudi načrti, ki predvidevajo naj- prej usposobitev olimpijskega centra za streljanje na glinaste go- lobe, ki naj bi ga uredili tako, da bi bil primeren tudi za druge vrste strelstva. Tako bi dobili večji cen- ter za streljanje, ki bi imel širši, ne le občinski pomen, in bi znatno pripomogel k uveljavitvi Ptuja kot enega izmed športnih središč Slo- venije. McZ 12 — ZAMMIVOStili 6. MAJ 199J TEDNIK Nadaljeval sem ogled vesolj- ske opreme ter se še sprehodil sko/i prostore orhitalne postaje Skylah. Pod mikroskopom sem si ogledal zhruske kamenja z meseca, ki ga je prinesla leta 1972 posadka Apolla 17. Največje zadovoljstvo večine obiskovalcev pa je predstavljal trenutek, ko so lahko sami oti- pali na posehen podstavek prile- pljen del kamna z mesečeve površine. Čeprav je bil vsakdo pod budnim očesom posebnega varnostnika, so se obiskovalci postavljali v vrsto, da so lahko otipali kamen. Ko sedaj v jasnih nočeh vidim mesec, ki neslišno drsi čez nebo, si kar težko pred- stavljam, da sem njegov majhen del imel tudi sam v roki. Na posebni napravi je lahko vsak obiskovalec kar sam poi- skal, katera je njegova rojstna zvezda. Odtipkati je bilo po- trebno le rojstni datum in na zvezdni karti se je prižgala luč- ka, do katere je prišla svetloba. Meni se je prižgala pri zvezdi Poprima. Sedaj pa poizkušajte kar sami ugotoviti mojo starost. Seveda je potrebno upoštevati, da je od obiska muzeja minilo že leto in šest mesecev. V delu muzeja sem se srečal z največjim denarjem, kar so ga kdaj uporabljali, Kamniti denar s premerom okrog dveh metrov je bil plačilno sredstvo na Karo- linških otokih, izdelovali pa so ga na 250 milj oddaljcnam oto- ku Palau. Razstavljen je bil tudi drobiž, ki je imel v premeru le 70 centimetrov. Zanimiv je bil še oddelek, kjer so razstavljeni metcoriti ra- zličnih velikosti in sestave. Stalna gneča je bila v pro- storih.' kjer so na ogled dragi kamni in nakit. Nekateri dia- manti so še dodatno zavarova- ni, kot na primer diamant Ho- pe. Muzej premore samo v tem delu bogastvo neprecenljive vrednosti. Med razstavljenimi minerali sem slučajno odkril tudi primerek vulfenita iz me- žiških rudnikov. Pokopališče Ariington v VVashingtonu: spomenik sedmim vesoljcem iz nesrečne odprave Challengerja Nekega popoldneva sem zavil na vojaško pokopališče Ai-lin- gton, o katerem sem že veliko slišal. Večina nagrobnikov, ki so si podobni, je razporejenih v dolgih vrstah po rahlo valovitem terenu. Na zadnji strani imajo številke, medtem ko so spredaj navedeni ime in priimek, zvezna država in vojna prizorišča, na katerih se je vojak bojeval. Spo- minjam se nagrobnika s številko čez 46 ti.soč: vojak se je boril v korejski vojni, doma pa je bil iz Ohia. Obiskovalci so se množič- no ustavljali ob grobovih obeh Kennedyjev in ob grobu ne- srečne posadke vesoljske ladje Challenger, kije leta 1986 zgo- rela kmalu po startu. Naslednji del potovanja, ki me je privedlo v VVashington, bom strnil okrog zgodbe o Radosavu iz Bolgarije, s katerim sem se, seveda povsem po naključju, seznanil v Washingtonu. V ZDA je bival že okrog štiri mesece in najprej delal v San Diegu. Ko pa je tam dela zmanjkalo, je prišel iskat posel v prestolnico. Po po- klicu je bil livar, vendar pripra- vljen prijeti za kakršnokoli delo. Čeprav je navadno dobil delo sa- mo za dva ali tri dni v tednu, mu je uspelo privarčevati več, kot če bi v Bolgariji delal dve leti. Zvečer sva posedala pred hoste- lom dolgo v noč. žulila vsak svoje pivo in razpravljala o i,i zličnih stvareh. V spomin se mi je posebej vtisnila zgodba o imenu njego- vega sina, rojenega leta 1975. Leto pred tem se je bil poročil z Madžarko in mi tudi pokazal prstan. Sinu sta hotela dati ime Robert, vendar žene ves teden niso pustili iz porodnišnice sa- mo zato, ker ni želela imena za- menjati z bolgarskim. Radosav se je odpravil do partijskega predstavnika v kraju, kjer sta ži- vela. Ta mu je dal nekakšno knjigo s seznamom imen, ki pa so bila razen nekaj ruskih vsa bolgarska. Ker žene niso hoteli pustiti domov, se je ponovno odpravil do partijskega pred- stavnika, ki je očitno poosebljal absolutno oblast. Ta mu je ob- ljubil, da bo naredil izjemo, ker je žena tujka, vendar pod pogo- jem, če si bo ostrigel dolge lase, ki so tedaj postali moderni tudi v Bolgariji. Za sina je bil pri- pravljen tudi to storiti in se je takoj odpravil do najbližjega frizerja in zahteval, da ga ostri- že čimbolj na kratko. Ostrižen se je spet odpravil k partijske- mu predstavniku, ki mu je sedaj obljubil, da bo zadevo uredil. Vesel je o vsem obvestil ženo. ta pa mu je povedala, da so sina že zjutraj vpisali pod imenom Robert. Kdo je bil nazarenec Jezus 3. Nemški teolog Holger Kersten je prepotoval vse zgodo- vinske kraje v Izraelu, na Srednjem vzhodu, v Afganista- nu in Indiji, kjer naj bi po različnih izročilih živel Jezus. Dokopal se je do množice zanimivih dokazov in jih strnil v knjigi Jezus je živel v Indiji. \ TRIJE KRALJI •'Ko jc bil Jezus rojen v Bc- tlehcinu v Judeji, ob času kralja Heroda, glej, pridejo tiiodri z Vzhoda v Jeruzalem in reko: 'Kje jc judov.ski kralj? Videli smo namreč nje- govo zvezdo na Vzhodu in smo se mu prišli poklonit.'" (Matej 2, 1—3). V grški bibliji .sc tiiodri oz- načujejo z magi, ti pa so pri Perzijcih in Babiloncih pred- stavljali duhovnike, ki so se ukvarjali z naravoslovjem, po- sebej pa z zvezdoslovjem. Evangeliji ne govorijo na- tančno o domovini modrih. Beseda mag (kasneje izpeljan- ka za "magijo") kaže tia per- zijske duhovnike, ki so častili Zaratustro. Ljudsko izročilo ima modre za kralje, čeprav za to ni zgodovinske podlage. Tudi o številu modrih iz bibli- je ne izvetno ničesar. Od Ori- genovih časov se otiictijajo tri- je, najbrž zaradi treh vrst da- rov. Od 9. stol. naprej se zanje tiavajajo imena Gašper, Meli- hor in Baltazar. Kralj Herod Veliki (37 — 4 pr. n. št.) seje zelo razburil ("in ves Jeruzalem z njim." Matej 2, 4) zaradi prihoda modrecev, saj so mu bile dobro znane prerok- be o novem judovskem kralju. "Tedaj je Herod modre skrivaj poklical in jih izprašal o času. v katerem seje prikazala zvezda." (Matej 2. 7) Danes astronomi menijo, da Bellehemska zvezda ni bila novorojena zvezda, tem- več da je šlo za trikratno kon- junkcijo med Jupitrom in Satur- nom v znaku Ribe (riba je sim- bol za Kristusa in je služila za razpoznavni znak prvim kristja- nom), kije na nočnem nebu bila videti kot sij velike zvezde. O rojstvu nove zvezde bi zagotovo poročali kronisti tistega časa. vendar niso. Ko so magi prispeli v Jeruza- lem, seje zgodila druga konjun- kcija. Jezus, ki seje verjetno ro- dil 7. leta pr. n. št., je takrat bil •star dve leti. Zato je tudi Herod ukazal pobiti vse otroke do dveh let starosti, o čemer razen biblije poročajo tudi zapisi ese- nov. ki jih je Herod divje pre- ganjal. Iskanje modrecev z Vzhoda, da bi odkrili novo utelešenje božje besede, močno spominja na tibetanski običaj, ki se je ohranil vse do danes. Ko umre dalajlama (božansko utelešen- je), njegovi duhovniki na podla- gi astronomskih in drugih zna- menj iščejo lamovo novo inkar- nacijo. Ko najdejo dečka, ki mora prepoznati lamovo lastni- no (Jezusovi darovi?), ga odve- dejo s seboj. Zato je malo verjetno, da bi biblijski magi zapustili Jezusa v času, ko mu je pretila najhujša nevarnost. Po vsej verjetnosti so z njim pobegnili v Hgipl, kjer je pod njihovim okriljem rasel do 12. leta starosti. Potem se je vrnil v Jeruzalem in tam impre- sioniral judovske duhovnike s svojim znanjem, kot jc tudi za- pisano v evangelijih. JJEZUS V INDIJI__ V Novi zavezi nikjer na- tančno ne piše. kaj je počel Je- zus med svojim 12. in 30. le- tom. Luka samo kratko za- ključi: "In Jezus je napredoval v modrosti in starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh." (2, 52) To Jezusovo obdobje bi ver- jetno za zmeraj ostalo skrito, če ne bi ruski zgodovinar Nikolaj Notovič leta 1887 srečal dalaj- lame. ki mu je pokazal nekatere tibetanske svete spise. V njih piše. da seje božji otrok rodil v daljnem Izraelu in dobil ime Is- sa (tudi rnuslimani v koranu ta- ko imenujejo Jezusa). Ko je bil star 14 let. je v družbi trgovcev prispel v predel Sindha. "kjer se je naselil med Arijci. v deželi, ljubljeni od Boga. z namenom, da se duhovno razvije in si pri- dobi znanje o zakonih vzvišene- ga Bude." Mladi Jezus je nato potoval skozi Pandžab. Bil kra- tek čas med Jainisti in pripoto- val v Jagannalh, kjer so ga z ve- seljem pričakali brahmanski du- hovniki. Tam je Jezus preučeval vede. brahmanska sveta besedi- la. Ko je o svojih novih spoz- nanjih začel poučevati nižje slo- je, so se brahmani prestrašili za svoj kastni oziroma "razredni" sistem. Pred njihovo jezo se je prek Himalaje umaknil v Nepal, kjer se je zadržal 6 let. Ohranil je nauk o enakopravnosti med ljudmi, kar je kasneje razvidno iz evangelijev, ko pravi: "Bog. oče naš. ne dela razlike med svojimi otroki, ki jih vse ima enako rad." Jezus je bd prav ta- ko proti togemu tolmačenju pi- sanih zakonov in je dejal, da je "zakon zato. da bi ljudem kazal pot." Ko se je odločil za vrnitev na zahod, je po poti poučeval ljudi, s čimer si je pridobil velik ugled. Iz Perzije so ga izgnaii duhovniki v upanju, da ga bodo raztrgale dvije zveri. Pri povrat- ku v Palestino so ga modreci vprašali: "Kdo si ti in od kod prihajaš? Mi do sedaj še nismo slišali za tebe." Jezus jim je od- govoril: "Jaz sem Jud in na dan svojega rojstva sem videl obzid- je Jeruzalema in slišal tožbo mojega podjarmljenega ljud- stva." Dva rokopisa, ki ju je dalajla- ma izročil Notoviču. sta bila an- tologiji raznih tibetanskih tek- stov, ki so bili napisani v starem indijskem jeziku paliu že v prvem stol. n. št. Ko je Notovič te tekste prinesel v Evropo in jih predložil cerkvenim obla- stem, mu je papežev svetovalec v Vatikanu dejal: "Zakaj bi te spise morali objaviti? Nihče jih ne bo imel za posebno pomem- bne. Z njimi si boste samo na- kopali sovražnike!" Toda Noto- vič jih je objavil, vendar zaradi vpliva cerkve na vse ni bilo večjega odziva. H. Kersten je za Jezusovo bi- vanje zunaj Judeje poiskal indi- cije v bibliji. Naseljih je v slav- nostnem sprejemu Jezusa v Je- ruzalemu. Če bi Jezus do svoje- ga tridesetega leta res živel kot tesar, bi ga mestno prebivalstvo dobro poznalo. Navdušenje, s katerim ga je pričakal palestin- ski narod, kaže. da se je Jezus vrnil od daleč in prišel po dol- gem času z novim naukom in neznanimi sposobnostmi zdra- vljenja (ki so bile dobro znane v Indiji med jogiji). To trditev lahko zaznamo tudi v dodatnem pomenu Janezovega vprašanja: "Ali si ti. kateri mora priti, ali naj drugega čakamo?" (Matej 11", 3), JEZUS NAZARENEC V vseh grških spisih nosi Je- zus naslov "nazarenec", kar se redno napak prevaja kot Jezus iz Nazareta. Ko je srečal Pavla, mu je dejal: "Jaz sem Jezus, na- zarenec, ki ga moraš slediti." Nikjer v grškem tekstu ne piše, da je Jezus kadarkoli rekel, da je iz Nazareta. Luka in Matej poročata, da se je Jezusova družina po vrnitvi iz Egipta nastanila v Nazaretu. v Galileji.' Vendar ne povesta, koliko časa je Jezus tam prebil. Če bi ga morali klicati po rod- nem kraju, potem bi mu rekli "Jezus iz Betlehema". M. Lidz- banski je že leta 1920 dokazal, da beseda nazarenec iz etimo- loških razlogov ne more izvirati iz imena kraja Nazaret. To je le- ta 1963 potrdil tudi grško- nemški slovar za spise Nove za- veze. Nazaret je bila v tistem času majhna vasica, v kateri bi si Je- zus težko nabral znanje in načitanost. ki ju je sicer kazal. Od tod začudenje Natanaela: "Iz Nazareta more priti kaj do- brega?" (Janez 1. 46). Pri apostolih se prvi kristjani omenjajo kot nazarenci, med- tem ko sc Jezus šestkrat imenu- je za "nazarenca". Sama beseda izvira iz aramejske besede na- zar, ki pomeni bedeti in opazo- vati. Tako so nazarenci bili čuvarji ali izvršitelji svetih obredov. Nanje naletimo celo v Stari zavezi, kjer naj bi Samson veljal za "nazarita". Po Pliniju in Josephusu je na- zarenska sekta obstajala na jor- danski in vzhodni obali Mrtve- ga morja najmanj 150 let pred Jezusom. Nazarenci so za razli- ko od Judov in Rimljanov nosili dolge, razpuščene lase s prečko na sredini lasišča. Po takšnem videzu sta slovela Jezus Kristus in Janez Kistnik. Nazarenci so bili veja esenov. pri katerih se je močno čutil vpliv Bude in ved. Eseni so od Indijcev prevzeli obred umivan- ja s sveto vodo. ki gaje kasneje razširil Janez Krstnik. Ko se je Jezus po ki-stu v reki Jordan na- potil v puščavo, je po sedmih kilometrih neizogibno naletel na esenski samostan Qumran. ki so ga redovniki v svojih spisih imenovali "puščava". Po Marku pa piše: "Takoj nato ga je Duh odvedel v puščavo. Bil je v pu- ščavi štirideset dni jn noči in sa- tan ga je skušal. Živel je med zvermi in angeli so mu stregli." Angeli so v tem primeru lahko oznaka za esenske duhovnike, ki so se oblačili v bela ogrinjala. Po načinu življenja je bil Jezus veliko bližje esenom in budi- stičnim redovnikom kot Judom. Judovski rabini (teološki učitelji) so se ženili, imeli hiše ter živeli na enem kraju. Jezus pa je bil po- tujoči učitelj. Tako kot esenski in budistični duhovni ni posedoval osebne lastnine, ni se oženil in je bil brez stalnega bivališča. Tak- šen stil življenja je svetoval tudi svojim učencem. Ko so Jezusa križali, se je ena od obtožb glasila: "Jezus. NA- ZARENEC. judovski kralj". Kot sem že omenil, je Herod Veliki srdito preganjal esenc in nazarenec. kar je po vsej verjet- nosti bil tudi eden od političnih razlogov za Jezusovo križanje. Miranova prva kaseta Svetlolasega in simpatičnega Ptujčana Mirana Tetičko- viča ste najbrž že opazili v televizijskem spotu Kluba Ro- yal. Konec februarja je izdal prvo samostojno kaseto z naslovom Nazdravimo za rojstni dan. Naslovna skladba in skladba Marička sta se že kar lepo uveljavili. Pred šestimi leti je Mirim pričel kot vokalist pri ptujski skupini popularne glasbe Po- let. Potem jc za nekaj časa prekinil. Takole pripoveduje o svoji prvi kaseti: 'Takoj po zadnjem novem letu sem se srečal s prejšnjim članom skupine Polet Bojimom Šcru- go. Dogovorila sva .se, da bi posnel samostojno skladbo. In tako se je začelo — prvo skladbo sem posnel pri bra- tih Šarac iz Ljubljane. Ko sva z Bojanom povsem na- ključno srečala Braneta Jo- vanoviča-Brcndija, sva nm predstiivila skladbo; bila mu je všeč in napovedal je, da bi se dalo narediti kaj več. Potem smo se odločili za večji projekt — samostojno kaseto. Posneli smo jo v stu- diu Boruta Činča v Ljubljani." Glasbo in besedilo za veči- no skladb s kasete Nazdravi- mo za rojstni dan sta napisala Bojan Šeruga in Vojko To- mažič, pri naslovni skladbi je priskočil na pomoč Brane, pri skladbi Srečna oba sva, ki je priredba angleškega evergrcc- na, pa še pevka Sendi. S prvim odzivom na kaseto je Miran zadovoljen: "Kasclo sem končal konec februarja in brez reklame so jo povsod po Sloveniji pričeli kar lepo pro- dajati. Kmalu po njenem sne- manju smo posneli še video- spot v nočnem klubu Royal v Kidričevem. Spot ste lahko že videli na slovenski televiziji. S skladbami pa sem se že predstavil na Radiu Maribor in Radiu Ptuj, na Maijanci in na Maijančini prireditvi v Ve- liki Nedelji ... S sprejemom in odzivom poslušalcev sem zelo zadovoljen. Kot gost večera pa sem dvakrat nastopil tudi v klubu Royal." Skladbe na Miranovi kaseti sodijo v zvrst popularne gla- sbe in govorijo predvsem o ljubezni in prijateljstvu. Mi- ran si želi, da bi se z njimi predstavil na kar največ nasto- pih in da bi se mu kmalu po- nudila priložnost za snemanje še kakšne kasete. dlž TEDNIli 6. MAJ 199j ŠPORT — 13 m. Slovenska nogometna liga vzhod KLUB BORILNIH VESCIN PTUJ 8M inštruhtop i. TopiG na Ptuju Klub borilnih veščin Ptuj je v [le- lek, 2. aprila, organiziral seminar in opra\l|anje izpitov, ki ga je vodil glasni inštruktor šole borilnih veščin BUDOKAI dr. I-min Topič iz Zagre- ba, ki je nosilec črnega pasu 8. dan. Dr. Tropič je eden od začetnikov borilnih veščin v biv5i .lugoslaviji in eden najstarejših in najbolj cenjenih inštruktorjev pri nas in v tujini. Pod njegovim vodstvom smo v prejšnji državi spoznali in začeli trenirati KICK BOX (semi kontakt in fuU kontakt). Dr. Topič je tudi učitelj glavnega trenerja KBV Ptuj Vladi- mirja Sitarja, ki ima trenutno 3. dan. Naj omenimo, da je bil to njegov prvi seminar na Ptuju. Seminčir je potekal v telovadnici OŠ Olge Meglic v dveh skupinah (pionirji in člani). Stxielovalo je 60 pionirjev in 4.S članov ptujskega KBV, ki so six)z- naii mnogo novih tehnik. Na koncu se- minaija si) bile ptxleljene diplome za us|X'Šno opravljene izpite. Razdelili so jih dr. Topič in ptujski instmktorji Si- tar, Zinrajh in Pavlica. Po seminarju je bila izražena olx)jestranska želja, da Še večkrat organizirajo ixxlobno srečanje. Seminar je bil eden izmed mno- gih, ki jih ima v načrtu KBV Ptuj. .Naslednji bo v maju, ko pride na Ptuj inštruktor za orožje. Y ŠPORT SERVIS I DAVORIN MU N DA PTUJ - SLOVENSKI TRG 1 Pooblaščen "ROG" SERVIS • servis in popravila dvokoles • napenjanje loparjev za squash\ tenis in badminton • popravilo ribiške opreme Ptujčanom prehoilnl pokal v nedeljo, 18. aprila, je bilo finalno tekmovanje v streljanju z zračno puško serijske izdelave V. dopisne strelske lige invali- dov Slovenije. Ekipa DI Ptuj je nastreljala 985 krogov in zmagala pred ekipo DI Idrije (917 krogov). Za Ptujčane so nastopili Srečko Majcenovič (329 krogov), Eran- ček Ljubeč (322) in Ludvik Pšajd (334). Slednji je postal tu- di republiški prvak za leto 1993 v kategoriji G L Eranček Lju- beč pa je zasedel 3. mesto. Srečko Majcenovič je postal državni prvak v kategoriji G 3. Postal je tudi državni reprezen- tant s standardno zračno puško. V Ptuju je na državnem prven- stvu zunaj konkurence dosegel 569 krogov od 600 možnih. Kot posameznik je nastopil v Ljubljani tudi Jože Pinlarič in z 282 krogi osvojil 2. mesto. Prehodni pokal Zveze za re- kreacijo in šport invalidov Slo- venije smo osvojili za leto 1993 drugič. Sklenili smo ga osvojiti še tretjič in seveda v trajno last. Tako smo v sezoni 1992/93 osvojili skupaj 4 zlate, 2 sre- brni. 2 bronasti medalji in eno četro mesto. E. C. Izjemen uspeli ptujskili kolesarlei Ptujski kolesarji so na medna- rodni kolesarski dirki v Avstriji dosegli največji uspeh doslej. Tekmovanja, ki je bilo v avstrij- skem mestu NVolfsberg. se je v vseh kategorijah udeležilo 350 tekmovalcev iz več držav. Prvi dan je imel največ uspeha med ptujskimi kolesarji Roman Križanič. ki je bil pri mlajših mladincih četrti. Na zahtevni cestni dirki je pri starejših mla- dincih zmagal Mitja Mahorič. slovenski reprezentant Uroš Ko- smač, član Save Kranj, je bil tretji. Mahorič je zadnji dan tridnevne dirke ponovno zma- gal, tokrat pred Avstrijcema Jor- gom in VVernerjem. Prav tako je drugi dan v ostrem finišu zma- gal ptujski kolesar Miran Kel- ner med mlajšimi mladinci pred Avstrijcema Summerjem in Ov- senkom, zadnji dan pa je v tej kategoriji osvojil drugo mesto. Trener in znani kolesar Vinko Polončič meni, da zadnji rezul- tati potrjujejo, da so ptujski ko- lesarji na pravi poti za dosegan- je večjih uspehov. McZ ROKOMET — ŽENSKE Mmzl — Drava is:te (6:8) ^ Drava: Lašičeva, Hpr\'atova, Šobova 2, Malekova 3, Žalarjeva, Farkaševa 5, Topolovčeva 3, Mlakarjeva, Mimdova 1, Kau- čevičeva 2, Jurkovičeva, Skokova. Ptujčanke tudi v drugem der- biju sezone niso bile uspešne. Tokrat jih je premagala tret- jcuvrščena ekipa iz Bakovcev. V prvem polčasu so Ptujčanke imele še vse niti v svojih rokah in ves čas so kontrolirale rezul- tat ter tako na odmor odšle s tremi goli prednosti. V drugem polčasu pa je igral- kam Drave zmanjkalo idej za igro. z zelo velikimi težavami so dose- gale gole. kar pa so borbene do- mačinke znale izkoristiti in rezul- tat so spremenile v svojo korist. Kljub temu porazu in zaradi ostalih rezultatov v ligi ostajajo Ptujčanke še naprej najresnejše kandidatke za prvo mesto. DRAVA — ŽALEC (B) 21; 19 (14;9)_ Drava: Lašičeva, Honatova, Šobova 3, Malekova 2, Žalarjevji, Farkaševa 3, Topolovčeva 6. Mla- karjeva, Mundova 5, Kaučevičeva 2, Jurkovičeva. Ptujčanke so se pomerile z mla- do ekipo Žalca, ki jim je v jeseni edina odvzela točko. Tokrat je bil rezuUat izenačen le na začetku tekme, in to 2:2. V prvem polčasu so domačinke imele igro ves čas pod svojo konUolo, v napadu pa so s kombinatorno igro prihajale do zadetkov. V drugem polčasu pa so Ptuj- čanke popustile, v napadu so ved- no težje prihajale do gola na,sprot- nic, v obrambi pa so naredile kar devet težjih prekrškov za sedem- metrovke. Kljub temu zmaga ni bda v času tekme niti za trenutek ogrožena. -mb- STRELJANJE Tudi ptujski strelci so se ude- ležili dvoboja med Slovenijo in Hrvaško v streljanju z zračnim orožjem, ki seje končal s 6 pro- ti 2 za hrvaške strelce. Ptujčan Gorazd Selišek seje v streljanju z zračno pištolo med člani uvrstil na četrto mesto, Majda Raušl pa je bila med mladinka- mi peta. McZ Planinski koledar izletov in prireditev Planinsko društvo Ptuj prireja v maju tele izlete in prireditve: 22. maja bo Eranc Kodela vo- dil planince v Litijo na GEOSS 29. maja bo ob 10-letnici Ha- loške planinske poti jubiljeni po- hod, in sicer iz Podlehnika do Cirkulan. Ob krajšem kulturnem programu bodo podelili priznanja tistim, ki so Haloško planinsko pot prehodili desetkrat. Odhod bo ob 9. uri s posebnimi avto- busi z avtobusne postaje. Odbor za markiranje bo na- daljeval obnovo oznak na Ha- loški planinski poti. Odbor za informiranje in pro- pagando pri PD Ptuj KARTING OdlKne vožnje Ptujem Drugo dirko za državno prven- stvo v kartingu so športni delavci Karting kluba Portorož kar najbolje pripravili. Nastopilo je 50 tekmo- valcev, vsi najboljši, kar jih premo- re Slovenija v štirih kategorijah. Mladi ptujski tekmovalci so vo- zili odlično. Najuspešnejši so bili v kategoriji 12.5 ccm, kjer imajo izvrstno ekipo, žal pa jim v boju za splošno ekipno uvrstitev man- jka tekmovalcev v kategoriji 100 ccm S. kjer so pred leti sloveli z najboljšimi tekmovalci. Rezultafi dirke so naslednji: v kate- gonji .\ 1-60 je zmagala Asja Zupane, Moste. \yccA Prekom. Vrhnika, in Ko- dričem, Ptuj, 12. Paj in 15. Rok. oba l^tuj; v kategoriji A 100-J je zma&al Jernej Pitako, Moste. 5. Dominko, Ptuj: v kategoriji A 100-S je zmaga- la Nina Jcrančič, Pi)rtt>rož: v katego- riji C-125 ccm JC zmagal Mitja Z^- man, Ptuj, pred (ileSčičem. P(.x-to- rož, 3. -Šeruga, Ptuj, 4. Gabor, Ptuj. likipno; 1. Portorož 136 točk. 2. Moste 110, Ptuj 101 (ve6-boljših mest), Vrhnika 101 in Celje 46. Med športnimi delavci AMD Ptuj f£ potekajo vsestranske priprave na dirke za državno prvenstvo, ki bodo 27. junija na kartodromu v Hajdošah. Obenem pa že mislijo na mednarodne dirke, ki bcxlo 22. avgusta. S pridobit- vijo vodovoda, sanitarij in drugih po- gojev bo karltxlromu v HajdoŠah priznana mednarcxlna licenca in bo tako uvrščen v tudi v mednarodni ko- ledar prireditev. —anc Upeja Razlag — najboljša v Imi kadetski penrezentanci 14-letni Ptujčanki Andreji Ra- zlag, ki sicer nastopa za kegljaški klub EMO Celje, se je glede na dobre rezultate uspelo uvrsthi v državno kadetsko reprezentanco. Ognjeni krst je tKliično prestala to soboto in nedeljo v meddržavnem srečanju proti reprezentanci Hrva- ške. Srečanje je spadalo v okvir priprav za ekipno svetovno mla- dinsko prvenstvo in za evropsko kadetsko prvenstvo. V Zagrebu je s 398 podrtj keglji bila sicer druga v ekipi za Žnidaričevo (401), ven- dar pa je minus 18 kegljev po prvih dveh tekmovalkah spremeni- la v prednost 12, kar pa ni zado- stovalo za zmago, saj je dosti iz- kuSenejša Grivičeva izgubila za 23 kegljev in tako .so morale priz- nati premoč nasprotnicam za vse- ga 11 kegljev. Sobotni nastop v Celju pred do- mačim občinstvom in številnimi na,vijači (tudi iz Pluja) je bil še pod večjim psihološkim priti- skom. Andreja je ponovno lovila prednost nasprotnic za 18 kegljev in uspela z odličnih 419 ptxlrtimi keglji slovensko reprezentanco pripeljati v vodstvo za 20 kegljev. Tokrat je Grivičeva uspela držati revnotežje in mlade slovenske igralke so zmagale za 12 kegljev. Andreja je bila z 817 keglji naj- boljša kadetinja obeh dni, prema- gala pa je tudi vse kadete razen re- prezentanta Hrvaške Jaša .Šelen- diča (827), v skupni konkurenci (mladinke in kadetinje) obeh re- prezentanc pa je bila šesta. Kot najboljša članica reprezen- tance je prispevala svoj delež k promociji Ptuja, Slovenije in slo- venskega kegljanja, za kar je bila posebej nagrajena. Že to soboto jo čaka nova preizkušnja v srečanju z reprezen- tanco Avstrije. S. R. JUDO Občinsko prvenstvo zaiioeni;e osnovniH šol v torek, 20.^ aprila, sta Judo klub Drava in Športna zveza or- ganizirala občinsko prvenstvo v judu. Sodelovalo je 52 tekmo- valcev iz kar osmih osnovnih šol. Zanimanje za ta šport je ze- lo raslo tudi zunaj mesta, saj so zraven štirih ptujskih šol (OŠ Olge Meglic, OŠ Mladika, OŠ Ljudski vrt in OŠ Breg) tekmo- vale štiri šole s podeželja: (OS Dornava, OŠ^ Gorišnica, OŠ Majšperk in OŠ Cirkulane). Ve- liko zaslug za množičnost imata oba Judo kluba (Drava iz Ptuja in Gorišnica). Tukaj namreč učenci trenirajo. V šolah pa imajo veliko zaslug mentorji in učitelji telesne vzgoje, ki za ta- ke tekmovanje učence pripravi- jo, jih vzpodbujajo in jih na tek- movanja pripravljajo kot vodji ekip. Se posebej so pri organi- zaciji pomagali Ljubo Gajzer, Stanko Podvoršek (oba OŠ Olge Mejlič) in Ljubo Langerholc (OS Dornava). Organizacija tekmovanja je bila na visoki ravni, za kar gre- do vse zasluge članom Športne. zveze in izvršnega odbora JK Drava. Borbe so bile zelo kvali- tetne, kar je znak kvalitetnega juda in dela pri nas. Tudi sojen- je je bilo zelo kvalitetno. Tek- movanje se je končalo z dvema manjšima poškodbama, do ka- kih večjih poškodb ni prišlo. Najuspešnejše šole so prejele pokale, tekmovalci pa priznanja. Rezultati tekmovanja: 28 kg: 1. Rus. OŠ Gorišnica: 2. Boš- kovič. OŠ Olga Meglic; 3. Šmi- goc, OŠ Ljudski vrt; 3. Krajnc OŠ Olga Meglic; 31 kg: 1. Mu- ratovič. OŠ Olga Meglic; 2. Vu- zem. OŠ Cirkulane; 3. Vurcer. OŠ Olga Meglic; 3. Štumbergcr, OŠ Olga Meglic; 34 kg: 1. Raj- kovača, OŠ Mladika; 2. Brmež. OŠ Mladika; 3. Kujavec. OS Olga Meglic; 3. Ivančič. OŠ Cirkulane; 38 kg: 1. Rus. OŠ Dornava; 2. Ivančič, OŠ Dorna- va; 3. Rijs, OŠ Dornava; 3. Ho- slnik, OŠ Olga Meglic; 42 kg: 1. Iljavec. OS Olga Meglic; 2. Lapornik^OŠ Gorišnica; 3^Vin- kovič, OS Gorišnica; 3. Živič. OŠ Ljudski vrt; 46 kg: 1. Ornik, OŠ Olga Meglic; 2. Kovačec\ OŠ Dornava; 3. Žnidarič. OŠ Gorišnica; 3. Petek. OŠ Olga Meglic; 50 kg:^ 1. Žnidarič, OŠ Gorišnica; 2. Čuček. OŠ Ljud- ski vrt; 3. Pšeničnik, OŠ Majš- perk; 3. Rakuš. OŠ Ljudski vrt; 60 kg: 1. Marholt. OS Mladika; 2. Matjašič, OŠ Ljudski vrl; nad 60 kg: 1. Gole. OŠ Dorna- va; 2. Preloj;. OŠ Dornava; 3. Svenšek. OS Mladika; 3. Do- linmšck. OŠ Olga Meglic. Vrstni red osnovnih šol: L OŠ Olge Meg^lič in OŠ Dornava 25 točk. 3. OS Mladika 14 točk. 4. OŠ Gorišnica 10 točk. 5. OŠ Ljudski vrt 9 točk. 6. OŠ Cirkula- ne 4 točke. 7. OŠ Majšperk 1 točka. 8. OŠ Breo O točk. D. V. SMho tekmovanje nriadlh oraiosklli gasilcev V soboto, 3. aprila, je bilo ob 8. uri na strelišču v domu društev v Ormožu 12. tekmovanje članov gasilskih društev z območja OGZ Ormož v streljanju s standardno zračno puško. Udeležilo se ga Je 90 pionirjev in pionirk ter mladincev in mla- dink iz 10 gasilskih društev. Sodelovalo Je skupno 18 ekip. Pri organizaciji tekmovanja so predsedniku komisije za delo s pionirji in mladini pri OGZ Ormož v veliki meri pomagali člani Gl) Ormož in Luigi Zano- la. ki Je podaril dva pokala. Sodnik Je bil Imre Bočanski. Rezultati: pionirji: 1. GD Ko- račice 534 točk, 2. GD Hardek 528 točk, 3. GD Ključaiovci 364 točk; pionirke: 1. GD Sredi.šče 394 točk. 2. GD Trgovišče 259 točk; mladinke: 1. GD Središče 394 točk. 2. GD Brednica 183 točk; mladinci: 1. GD Ormož 966 točk. 2. GD Središče 720 točk. 3.^GD Miklavž 612 točk; posamezno pionirji: 1. Kristjan Kolarič (GD Hardek) 161 točk, 2. Jože Crnjavic (GD Ključaiovci) 153 točk. 3. Damjan Krasnic (GD Hardek) 147 točk; pionirke: 1. Sonja Skrinjar (GD Središče) 109 točk. 2. Sandra Smontara (GD Središče) 98 točk. 3. Jasmina Masten (GD Središče) 92 točk; mladinke: 1. Tadeja Raušl (GD Središče) 133 točk. 2. Sandra Žemljic (GD Središče) 113 točk. 3. Tanja' Stagar (GD Bresnica) 100 točk; mladinci: 1. Davorin Lesjak (GD Orniož) 267 točk. 2. Kristjan Kovačič (GD^ Ormož) 264 točk, 3. Darko Špacapan (GD Ormož) 260 točk. Vse štiri prvouvrščene ekipe so bile nagrajene s pt)kali, ostale ekipe so prejele priznanja za so- delovanje. Prav tako so prvi trije posamezniki v vseh konkurencah prejeli spominske medalje. Tekmovanje si je ogledalo ve- liko prijateljev ter privržencev te zanimive športne zvrsti. a. K. SAH Na nedeljskem srečanJUi šahislov Male Nedelje in Juršincev, ki je bilo v Mali Nedelji, je zmagala ekipai Male Nedelje z rezultatom 9.5 točke proti 6.5. Igrali so na osmih deskah. Povratno srečanje bo v Juršincih 22J maja. Mc^ 14 ~~ rSASVETl 6. MAJ 1993 TEDNIK NOVICE O DOMAČIH LJUBLJENČKIH PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA NavaJantii 11 čistočii Odgovornost lastnika • Vsalc lastnik domače živali si želi, da je njegov ljubljenec "čist", torej da ne opravlja svoje potrebe v stanovanju. s pomoč- jo različnih metod večina lastni- kov doseže, da pes nakaže željo oziroma potrebno, da gre ven. In za večino psov se šolanje na tej točki konča. Lastnik psa je družbeno odgo- voren in zalo ne sme dopuščati, da njegov ljubljenec nekontroli- rano onesnažuje okolje. s tem žali čustva drugih ljudi. Pasji iztrebki so eden glavnih očit- kov, ki letijo na lastnike p.sov, še posebej v urbanih naseljih. Navaditi psa, da iztreblja na ukaz, pravzaprav ni tako zelo tež- ko. Idealno bi seveda bilo, da bi to počel na lastnikovem ozemlju. Dandanes imamo na voljo že več vist lopatk za odstranjevanje pasjih iztrebkov in pritisk javnosti, češ da naj lastniki počistijo za svojimi šti- rinožnimi prijatelji, narašča iz dne- va v dan. V primeru nuje naj pes opi-avi svojo potrebo v odtočni ka- nal — izUebki bodo kanalizifani, ljudje pa jih ne bodo pohodili. Ne dovolite, da vaš pes opra- vlja potrebo na pločnikih, na zelenicah, plažah, otroških ter športnih igriščih. Tudi mestni park ni pasje stranišče! Čeprav problem glist ne spa- da neposredno v poglavje o pa- sjem iztrebljanju, pa bi želeli poudariti, da mora lastnik psa poskrbeti tudi za redno in pre- ventivno preprečevanje glista- vosti. Dober lastnik želi zdrave- ga in zadovoljnega psa — to pa je odgovorna naloga! Čimprej pričetek šolanja • Šolanje naj se prične že takoj, ko psička dobite, ponavadi v starosti šestih do osmih tednov. Mladič opravlja potrebo zelo pogosto, saj ima majhen mehur in črevo. Kmalu boste že po njegovem obnašanju ugotovili, kdaj bo iztrebljal. To se bo na- slednji hip tudi že zgodilo. Hi- tro mu podstavite časopisni pa- pir, seveda na primernem me- stu. Psiček ima raje to nekoliko mehkejšo varianto kot pa trda tla. Postopoma .se bo navadil sam poiskati papir. Čez nekaj tednov začnite po- stopoma pomikati papir proti izhodnim vratom. Istočasno zmanjšujte površino nastavlje- nega papiija. Ko je ta prehod opravljen, nastavite papir zunaj vašega stanovanja. Nato redno vodite psa na izbrano mesto: zjutraj, po obroku, po vsakem spanju ter zvečer pred spanjem. Iztrebke zažgile ali pa Jih od- plaknite v straniščni školjki. Moč navade • Starejši kot je pes. močnejše postajajo njegove navade. Zelo pomembno je. da ga naučimo dobrih navad, kot so na primer obroki, sprehodi in iztrebljanje ob določenih urah. Če vi prestavljate te ure, ste vi tisli, ki Je kriv za "napake" psa. To Je seveda krivično do vašega šlirinožnega prijatelja, sočasno pa ovira uspešno šolanje. Začetno šolanje vašega psa naj poteka v vašem domu in na vašem vrtu. Njegov imunski si- stem se razvije do popolnosti šele deset dni po obveznem ce- pljenju, zato pred tem psa ne vodite na javne površine! Odrasel pes • Pes. star šest mesecev, naj bi že pridobil na- vado opravljanja potrebe ob ločno določeni uri, seveda pod Foto: M. Ozmec pogojem, da so ludi njegovi obroki vsak dan ob točno do- ločenem času. Že po naravi bo pes raje izbral travo kol pa be- ton ali zemljo. To lahko s pri- dom izkoristimo med šolanjem, če je v bližini kak kos neobde- lane zemlje. Če imate starejšega psa, ki ni bil primerno izšolan, lahko po- skusile nadomestiti zamujeno z metodo, ki Jo bomo opisali v nadaljevanju. Seveda pa Je od- rasel pes manj dovzeten za učenje kot mladič. Ukaz ob pravem trenutku • Ko peljete psička na sprehod, ga dobro opazujte. Naučite se pre- poznavati znake, ki jih kaže, pre- den bo iztrebljal: nekateri se bo- do začeli gibati v krogu, drugi bodo ovohavali določen prostor. Točno v trenutku, ko bo pes pri- pravljen na iztrebljanje, uporabite ukaz, ki se vam zdi primeren. Ukaz naj bo vedno isti ter izrečen z istim glasom, da pes ne bo zme- den. Ko stvar opravi, ga pohvali- le. Kmalu se bo naučil povezavati ukaz z dejanjem, seveda če boste ukaz dosledno uporabljali. S tem boste dosegli, da bo pes opravil potrebno tam, kjer se bo vam zdelo primerno. Med procesom učenja se ne bi smelo zgoditi, da psiček opravi potrebo v stanovanju. Če pa se to vendarle zgodi, ga ne kregajte, razen če ga zalotite pri dejanju, kajti mladič ni sposo- ben povezovali oštevanja in da- janja, ki ga je zgrešil, če Je vmes preteklo nekaj časa. Niko- li mu ne potisnite smrčka v nje- gove iztrebke! Raje Jih lepo počitile, mCsto pa poškropite z deodoraniom — pes na lem me- stu ne bo nikoli več iztrebljal. Nadzorovanje vašega psa • Učenje navajanja na čistočo naj se vedno izvaja s psom na povod- cu, pa naj bo to v vašem vrtu ali na javnih površinah. S tem si bo- ste zagotovili možnost, da sami izbirate primerna mesla. Hoja ali tek vzpodbujata psa k iztrebljanju. To se ponavadi zgodi v prvih desetih minutah sprehoda. V primeru, da pes začne dajati znamenja, kjer ni primernega mesta v bližini, po- tegnete za jermen in nadaljujete z hojo. dokler primernega mesla ne najdete. Seveda je zaželeno, da s posebnimi pripomočki za psom ludi počistite. Ena izmed uspešnih metod je tudi ta. da psa. potem ko Je opravil potrebo, izpustite s po- vodca. Kmalu bo spoznal, daje njegova "svoboda" neposredno povezane z iztrebljanjem in bo to tudi izkoristil. Navadite psa, da bo iztrebljal na različnih vrstah površin (seve- da Je najbolje, če ga tega lahko naučile na domačem vrtu). Tako se boste izognili nepoliebnini težavam, ki bi se lahko pripetile, ko boste zunaj domačega terena. Učenje na povodcu nadaljujete tako dolgo, dokler pov\;lJe ni ved- no pravilno izvršeno. Šele ko psu dovolj zaupale, poizkusite izvesti islo vajo brez povodca. . Vzpodbujanje dobrih navad • Nikoli ne pozabite psa poh- valiti, če Je ukaz pravilno izvr- šil. Ugotovili boste, da je to ze- lo preprosto, vendar učinkovito sredstvo, ki vam bo zelo poma- : galo pri učenju. Vaš pes se bo kmalu navadil, da iztreblja, kjer in kadar vi želite. S lem ne bo žalil čustev drugih ljudi, pa tudi vas ne bo spravljal v nepotreb- no zadrego. Učenje navajanja na čistočo ne poteka hkrati z drugimi učni- mi procesi. Sočasno pa pomaga graditi dober odnos med vami in vašim psom. Gibanje za odgovoren odnos do malih živali MARIJA RUCIGAJ IZ LENARŠKEGA RDEČEGA KRIZA "Prva naloga je pomoč sočloveku" Odkar Marija RučigaJ opra- vlja delo sekretarke občinske organizacije RK. Je dobro spoz- nala ljudi. Ljudje niso samo drug drugemu pomagali, nudili so tudi prijazne besede in misli, bodrilni nasmeh in marsikomu zbudili upanje. Prijetno Je spoz- nanje, da na njenem področju živijo ljudje trdih in žuljavih dlani, ki pa imajo toplo, široko odprto srce. da tod živijo ljudje, ki ne mislijo le nase. temveč je njihov pogled uprt tudi preko ograje domačije, tja, kjer živi nekdo, ki ni tako srečen, kot oni sami. Glede na slabšanje social- nega in ekonomskega po- ložaja ljudi v lenarški obči- ni, saj so nekateri prav zares v stiski, se občani najbrž kar pogosto oglašajo pri vas za potrebno pomoč... m. RučigaJ: "V zadnjem letu smo med drugim opazili viden porast listih družin, ki se k nam zatekajo po pomoč v oblačilih. To so predvsem starejši občani. bolni in pa družine z večjim šte- vilom otrok, kar kaže na vedno večje pomanjkanje. Tako vrsto pomoči smo v preteklem letu nudili okoli 265-ki-at. To so za- beleženi podatki, pri tem pa vseh manjših oblik pomoči ne evidentiramo. Zelo dobro sodelujemo s Cen- trom za socialno delo, patro- nažno službo, krajevnimi orga- nizacijami RK ter s Karitas. Ta- ko smo nudili pomoč v pre- hrambenih paketih in pralnem prašku preko 180 družinam v občini. Ocenjujemo, da so v ob- čini potrebe še večje, vendar je nekaterim ljudem še vedno ne- rodno poiskati takšno vrsto po- moči. Prizadevali smo si, da smo ljudem ponudili pomoč na način, s katerim nismo prizadeli njihovih čustev. Glede na potre- be smo se organizirali talco. da pomoč delimo vsak torek." Mnogokrat potrebujejo ljudje, ki živijo v material- nem pomanjkanju, tudi to- pel sprejem in primerno be- sedo. Opažate tudi duhovno pomanjkanje? M. RučigaJ: "Da, teh prime- rov je vedno več. v mnogih družinah kali vskodnevni mir alkohol. Tako se včasih raje za- tekajo k nam kol na Center za socialno delo. Čeprav Jim tam tudi nudijo kakovostno pomoč, imajo ljudje do take vrste služb negativen odnos." Sc prebivalci vključujejo v krvodajalske akcije? M. RučigaJ: "Lani Je bilo v občini 14 ki-vodajalskih akcij. Odziv nanje je bil velik, saj se jih Je udeležilo 1317 občanov, ki so darovali okoli 600 litrov krvi. Naša občina je med prvimi petimi občinami v Sloveniji, ki imajo glede na število prebival- cev največ krvodajalcev. Poh- valno je tudi. da se akcij v veli- kem številu udeležujejo tudi kmetje, čeprav nimajo po odv- zemu krvi prostega dneva. Krvodajalstvo je tudi v prete- klem letu veljalo kot prioritetna naloga naše organizacije. To je področje, kjer ljudje na svoj način izpričujejo solidarnost in humanost." Ena od osrednjih nalog je skrb in pomoč beguncem. Kako ta poteka? m. RučigaJ: "Največ smo po- magali družinam, ki so nastani- le begunce iz Hrvaške, teh je bi- lo v naši občini 145. ter begun- ce iz BiH. ki jih je 50. Begun- cem smo pomagali s prehrano, toaletnimi potrebščinami ter oblačili in obutvijo. Glede oskrbe teh ljudi se redno povezujemo z RK Slovenije in Kai-itas v občini. Kljub poman- jkanju so se občani množično odzvali na razne akcije za zbiran- je prehrambenih artiklov." Kako pa poteka zdravstve- novzgojna dejavnost? m. RučigaJ: "To je del naše- ga programa, po katerem vzga- jamo mlade v osnovnih šolah kot tudi odrasle. Izvedli smo več vzgojnih predavanj, ki so se jih mladi z zanimanjem ude- ležili. Organizirali smo tečaje prve pomoči, merjenje krvnega pritiska in propagandne dejav- nosti. Seveda pa se mladi vklju- čujejo v delo naše organizacije pod marljivim vodstvom men- torjev RK na osnovnih šolah." Marija Slodnjak Marija Ručigaj izroča priznanje za 50 l(rat darovano \