275. Številka. Ljubljana, v sredo 30. novembra 1898 XXXI. leto Iziaja vsak dan mveeer, izimti nedelje in premike, ter veija po poeti prcjeman eh avitroogeriki dežele m vse leto 15 gld., ca pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., %■ »-don m mm 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja oa dom za vie leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuua se po lO.kr, na meaeo, po 80 kr. aa fetrt leta. — Zatnjedeiele toliko vec, kolikor poštnina znata. — Na narocbe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. Za osoanil a plafnje ae od Itiriztopne pe'it vrste po 6 kr.. ce se oznanilo jedenkrat tieka, po 5 kr. ee se dvukrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnittvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravniltvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon. 61. 3-i. Vabilo na naročbo. Sli ■evo aarotbe, etare goipede zarucolke pit, katerim bo poteki« koncem meacM naroCnina, preilmo, «1» Jo ob pravem eam ponove, da po-AUJaaJe no preste ba in da dobe vee Številke. SLOVENSKI NAROD velja as IJnblJauikr Baruealke brea peill|a- aja na doia t Vee leto . . . g Id. IS— I Četrt leta. . . gld. S-SO Pol leta. . • n •*SO J Jeden mesec. 1*10 Ba poall)anJe na dona ae računa lO kr. na mesjec, SO kr. aa četrt leta. S pošll|nn|ena po po i ti rel|at Yao loto . . . gld. 15-— I Četrt leta . . . (Id. 4-— Pol lota ... M S*— I Jeden sneeee • s« 1*40 W Naročaj« ae lahko a vsakim duevoui, a k krala ae mora pozlati tndt naročnina, dragaee ae ne oalrnmo na dotično naročilo. pT~ Mjlat ee nztavlta IO. dan po potekli nnroc- •to ob pravem caan. Upravniotvo »Slovenskega Naroda". Klika zopet ruje. Tista nestrpna klika, katera smatra pravosodje os Slovenikem za svojo domeno in ki oddaja sodiška mesta ter je tako sčasoma postala nekaka postranska vlada s sedežem v Gradca, js zopet na dela. Sedaj razpolaga z različnimi predsedniškimi mesti pri različnih okrožnih sodiščih na Slovenskem in js svoje zmage popolnoma gotova. Mi hi o stvari prav gotovo ne pisali, ako bi nas ns bila različna imenovanja v pravosodju prepričala, da je le nekaj na tem, kar se govori o Bovladi znane graške klike. Kar je bilo v zadnjem času imenovanj, pri vsakem se je izkazalo, da so bili imenovani prav tisti gospodje, katere je rečena klika z ozirom na njihovo neskaljeno nemško prepričanje designirala sa dotična mesta. Sedaj se nam poroča iz Gradca, da sili ime* imenovana klika na to, naj se občespoštovani predsednik okrožnega sodišča v Novemmestu, gospod Gerdešič, umakne v pokoj ter je že določila njegovega naslednika in sicer je izbrala v to šele pred kratkim državnim pravdnikom v Ljubljani imenovanega gospoda Trenta, na čigar odločno nemško mišljenje se klika lahko zanese. Nadalje se nam poroča, da sili ta klika predsednika okrožnemu sodišču v Celju, gospoda Ullepitacha, naj odrine k najvišjemu sodnemu in kasačijsktmu dvora na Dunaj, za njegovega naslednika pa je designirala deželno sodnega svetnika Ekla, moža, ki se ne odlikuje po ničemur drugem, kakor z dolgočasno in silno gostobesedno svojo nesposobnostjo in pa z naravnost provokatoričnim nemškonacijonalnim fanatizmom. Ta mož, čigar otročiči po ljubljanskih ulicah s svojim heil kričanjem pozornost mirnega občinstva nase obračajo, hoče postati predsednik okrožnega sodišča v Celja I To bi bila brca slovenskim poslancem in slovenskemu prebivalstva v okoliša celjskega okrožnega sodišču, katera ne more in ne sme ostati brez političnih posle lic. Po naii sodbi je že zadoji čas, d« pride na mesto predsednika okrožnega sodišča v Celju miren, treznomisleč, nepristransk in pravičen mož, ki se za svojo karijero nima zahvaliti jedino svojemu fanatičnemu nemškemu mišljenju, temveč svoji sposobnosti in svojemu juridičnemu znanju. Opozarjamo slovenske poslance na ta naklep graške klike, kateri so se doslej skoro vsi njeni naklepi posrečili in pričakujemo, da jih na izpol nitev njihovih dolžnosti ne spominjamo zaman. Ako so vlada pri tako važnih imenovanjih ne bo ozirala na zahteve prizadetega prtb valstva in slovenskih državnih poslancev, potem vemo pri čem da smo in bomo po tem uravnali svoje postopanje. Mislimo da bi bila vsaka daljša beseda v tej stvari popolnoma odveč, zatorej: amen. W aLJublJtanl, 30. novembra. Nagodbeni odaak posluje Že jako zaspano, kar kaže, da nadaljnje debato le bolj pro forma, ne pa resno. Pm] včeraj Sni m bi odsek sploh ne bil mogel imeti seje, ako bi ne bilo opozicije. Členi desnice so prišli prav pičlo. Vse kaže, da se bliža komedija svojemu koncu. Princ Jurij grški je dobil baje na dan, ko je bil imenovan guvernerjem Krate, jako ljubeznivo brzojavno čestitko od carja Nikolaja II. Princ hoče izdati proklamacijo, katera bode dovoljevala vsa-koršno veroizpovedanje ter popoloo politiško in državljansko prostost ljudstva. Tudi zastopnikom Krete, kateri bo obiskali princa na Grškem, je novi guverner isto izjavil. Princ je napram krečanskim beguncem in prebivalcem Pireja izrazil željo, da opuste vNakoršne ovacije o priliki njegovega odpo-tovaoja na Kreto. Afera Drejfus - Picquart Odlok vojaškega guvernerja generala Zurlindena, da pride Picqaart pred vojno sodišče, še predno se r.i kttsacijiki dvor odloČil za revizijo Drevfusovega procesa, je vzbudil v zadnji Beji parlamenta veliko vznemirjenje. Socijalist Charles Bos je predložil interpelacijo, v kateri povdarja. da je Picquartova afera daleko hujša od afere Drevfusove, ker se tu popolnoma pogreša bona iides. Nidalje pravi, da sta si obe aferi v tako tesni zvezi, da vojno sodišče nikakor nima pravice soditi Picqnarta, dokler ni k.i-sacijski dvor govoril, in ni Drevfusova afera povsem pojasnjena. Socijalist Millerand je povdarjal, da nikakor ne sme priti do koiifi.kta mej vojnim sodiščem in kasacijskim dvorom. Največje razburjenje pa so vzbudile besede bivšega ministra Poincare, kateri je izjavil, da se je leta 189 4. začel proces proti Dreyfu8U za hrbtom vseh ministrov. Čudi se milemu postopanju proti Esterbazvju, dočim je bil Picquart takoj zatožen, ko uiti du Pat v de Clam ni prišel radi slaparstva pred sodišče. ,1U sem leta 1891. minister, a izvedel sem šele po časopisih, da so ziprli Drevfusa; iatotako je bilo to povsem neznano mojim kolegom L^vgnesn, Đarthou u in Delcasse ju". Barthou je to izjavo potrdil. Nadalje poroča Poincare, d t ministri n i s o o krivdi Drevfusa imeli, ni vedeli prav nobenih dokazov, razun kar so izvedeli iz bordereaua Nikdar ni ministerski predsednik Dnpuy ali kak drug minister slišal izpovedi Drevfusove, kakoršno je baje LISTEK. Miroslav Tyrš. (Na „Tvriovem vccVru" ljubljanskega , .Sokola" predaval Viktor M u rnik.) (Dalje.) Toda TyrSu ni bilo dano, učakati velikanskega razvoja njegove stvari. Iz VVaida se ni vrnil ozdravljen, bolezen se je vsled neumornega dela iz nova pohujšala. L. 1874. se je zopet odšel zdravit najprvo na deželo in potem v Italijo, kjer je živel skoro dve leti deloma v Pizi, deloma v Klorenci; tudi tu se ni izlečil. Vrnivši se domu, je iz nova začel bolehati, in po letu 1882. je napredovala bolezen tako, da se je po težkem notranjem boju, ki je njega dušo pretresel do najtajnejših globin, moral odreči službi društvenega načelnika. Solze so polile Sokole, ko se je poslavljal od njib in vdušde vsako besedo; viiski pri slovesu so oslabili njegovo zdravje še bolj in moral je zopet iz Prage. V Oetzu na Tirolskem, kjer se je zdravil, je dne 8. avgusta 1884. I. pozno proti večeru na sprehodu zašel in na ozki, spolzli cesti ilpodrenil in padel v derečo Aacho. Po 14dnevnem trudapolnem iskanju so našli Tvrševo truplo, je začasno pokopali v Oetzu, pozneje pa prepeljali v Prago, kjer so je v črno za- strti telovadnici praškega „Sokola* deli v brončeno rakev na katafalk, okoli katerega je kot častna straža stalo noč in dan po 8 Sokolov v društveni opravi s sabljami v rokah. Pri pogrebu se je najlepše pokazalo, kaj so izgubili Čehi v Tyršu. Imel je kraljevski pogreb, in h grobu ga je spremilo na statine društev, tisoč in tisoč Ijudij. V sprevodu so bile tri godbe in nebroj zastav. Sokol«tvo je imelo v sprevodu svoj oddelek. Spredaj so jahali podnačelnik praškega „Sokola", jeden vaditelj in TvrŠev pobočnik. Na to so nesli 72 črno zastrtih sokolskih zastav v im pozantni skupini po 4 v jedni vrsti; potem so korakali staroste vseh sokolskih drnštev, za temi 1600 Sokolov v društveni opravi v četah po G v jedni vrsti. Vsi Sokoli so imeli na levi roki črn pasek. SokoUke vrste je zaključilo 30 četverostopov Sokolov, ki so na Itandardam podobnih drogovih nesli 120 jednakih lovorjevih vencev s črnimi takovi — venci vseh sokolskih društev. Kako globok vtisk je naredila skupina zastav in vencev na gledalce, da se posneti iz naslednjega popisa v nekem češkem listu: „Ganljivejšega trenotka morebiti v svojem življenju nisem doživel, kakor tu, ko se je približala sku pina 72 črno zagrnjenih sokolskih zastav. Če so že dolgi sprevod, žalobni zvoki pogrebnih koračnic, zloženih na besede narodni pesnij — „Hej Slovane, Kje domov mfij in Moravo" — grobni molk tisočev zbranega ljudstva silno in veličastno vplivali na vsakoga, je bil učinek celega gozda sokolskih zastav povznašujoč, da, presunljiv. V tem se znai mogočni vtisek v vseh, v tem izpoznavamo, da so ee tudi gledalci udeležili sprevoda z duhom in srcem. Tisoč in tisoč Ijudij — in grobna tihota — tiho! nad nami se vznaša duh velikana, kateremu se vsi, kar se nas je zbralo, divimo in katerega spoštujemo! Tisoči Ijudij in nikogar ne slišiš uiti dihati! In sedaj te zastrte zastave! — Bratje dragi, to se da čutiti, nikdar ne popisati! Kakšne tajinstvene vesti nam privevajo veterci, ki se prerivajo skozi ta gozd zastav! Kakšna to močna slutnja zavesti in navdušenost i! Kakor bi se duhovi v*eh čeških junakov vznašali nad temi prapori in pozdravljali duha Miroslava Tyrša in blagoslavljali narod...* — Tyrš je bil sređuje postave, širokih ramen in mogočnih prs. Držal se je po koncu, hoja mu je bila hitra in jako prožna, pogled uprt v daljavo. Glavo so mu krasili črni, gosti, kodrasti lasje. Nosil jih je nazaj počesane, tako da je bilo široko in visoko čelo do cela prosto. Oči sive, nos someren, na lahko zakrivljen, kratka brada, kratki brki. Ves obraz je bil moško krasnega izraza, energičnega in plemenitega. (Da],e pr ih. slišal stotnik Lebrnn Renault Ta mož, poklican k 1 )upuy.i. izpove li sploh ni omenil. „Molk m* je aila mučil, zato sem srečen, ko se je našla prilika, da izrečem, kar vem, je končal govornik." Cavaignac je odgovoril, da je stotnik Lehrun - Renault povedal Drtvfusovo izpoved tedanjemu vojnemu ministru Mercierju, d i pa je možno, da je stotnik evojo iz* poved preklical. Vojni min eter Freycinet je dejal, da se izroči kasacijskemu dvoru vsi dossierji, in da žele vsi mniitri, da bodi v celi zadevi lu3. Mini-sterski predsednik I)apuy je odklonil zahtevo, naj se preiskava Picquartova odgodi, Češ, da kasacijski dvor pozna svoj delokrog. Akti so mu na razpolago. — Drevfua je br/.ojavil svojemu odvetniku, naj mu preskrbi vprašanja ki se tičejo revizije njegove ob jo Ibe. Španija premagana. Ne le na morju in na suhem, nego tudi na gladkem diplomatskem parketu je spodletelo Španiji, in udati so mora Ameriki v vsakem o«iru Zaman je bil ves odpor mirovne komisij* v Parizu, zaman so se nadejali dobLka od ne.dcge v z,edinjenih državah, Španija izgubi tudi F.tipine, d>bi pa le 20 milijonov dolarjev odškodnine Španija nima skoraj nobene kolonije več. Ni k lanja svetovna država Karola v., v ka'ni ni zašlo solnce nikdar, se je skrčilo popol noma. Tako žalostnega miru še ni sklenila nobena dr/ava. Kitajska kraljica je izd tla ukaz na oblastva svoje dr..ave, d i morajo kristjane iu misijonarje varovati. „ZveJela sera" — pravi kraljica v »i/oem ukazu — ,da je ljudsvo v zadnjem času kristjane nabadalo ter blo ž nj;mi v konti ktu. Strugo zapo-velujem, d i se morajo vse kristi;a'iaka liše božje katerekoli narodnosti skrbno ščititi; z misijonarji, ki žive v deželi, je najuljudnejše ravn iti iu pri razporih nnjj d.mač ni in tujci ju pravično postopati. I.juJstvo ru'-ra s kristijanl v miru živeti. Iao-stranske potovalce, ki hote deželo prtiskavati, treba vedno prijazno sprejet). K lor su ne bode ravnal po tem ukazu, — ne izvzemal najvišjih oseb, — bude najstrožja kaznovan." !z občinskega sveti ljubljanskega. v Ljubljani, dne 20. novembra. Seji. katero se je udeležilo 26 občinskih svet likov, je predsedoval žopau Hribar. Overovata Ijema zapisnika sta b la imenovani obč. svetnika Ur. Hlldnik in Ž nb i c. Zupan Hribar je naznanil, da mu je vladika Jjsp Juraj Strossmayr poslal svoto 1000 gld. v namen, da se za mestno dvorano ljubljansko napravi alegorična slika. Skof» Strossmayrj a je napotil jednak dar gospoda Gorupa k temu vele-oušnemu činu. >aipan je dostavil svojemu naznanilu CM je darovano sveto uaiužil v mestni hranilnici, in da je radi naprave dotične slike že stopil v dogovor z gdč Kobilcevo. Obč. svet. dr. Tavčar je s topimi besedami izrazil veelja občinskega svefa na tem daru čast noga meščana ljubljanskega, na daru škof.*, katerega vsi iz srca spoštujejo in je predlagal, naj se naroči županu, da .zreče vladiki Stroannibyrju v imenu obč. sveta naj skr i.eSc z. hvalo. — Sprejeto z živahn mi dobm- in Slava klici. Zupan Hribar je dalje naznanil, da se mu je poklonila deputacija mestnih uradnikov in gi naprosila, naj obč svetu sporoči zalivalo uradnikov za sklenjeno regu aci,o uradniških f,l«»č ter za siuž ben i pragmj-t:ko ter dalje, da se je v Trstu usta-j) vilo društvo sv. N kolaja v zaščito slovenskih deklet, za katfro je prosi, naj obč svet dovoli, da iz kredita za razne | odpore nakaže ti mu društvu 50 gld., kar je obi\ h ve t. odobril Naznanil je dalje, da je trboveljski premo garski družbi p/sal zaradi ljubljanskega premi.gar-^ega kirtela in prosi, naj se premog kakor prej daje vsem prodajalcem premoga. Družba je odgovorila, da je »amo nekaterim trgovcem naročila, da se mora;o za premog oglašati pri Schiffrerci, Treo tovki in pri Stricelpi, drugim pa da ga daje kakor prej. Zupan je novic pisal, naj ga daje direktno vsem, a družba je zopet rekla, da je rečenim trem naročila, da morajo drugim po originalni!) cenah oddajati premog, želji županovi pa da ne ustreže. Župan je na to odgovoril, da so rečeni trije prodajalci na druge izvršdi presijo iu že dosegli zvišanje cene premoga, zajedno pa je magistrat ukrenil kar treba, da varuje javno korist iu to na podlagi urad nega zapisnika, s katerim je dokazano, da so ime novani prodajalci druge prisil 'Ji izvišati ceno premoga. Končno je župan prečital jako obsežni dopis dež predsednistva, v katerem se obširno razlaga pomen tržnic in pomeu ljudskih kopeli, ter se magistratu naroča, da spravi stvar pred obč. svtt, naj bi ta v tem ozirn čim prej sklenil kar treba. Ob:, svet Plantan je k temu dopisu dež. predatduištva pripomnil, da je dopis na obč. avet moral narediti jako čuden uti«, kajti iz dopisa izhaja, da vlada ne zasleduje delovanja obč sveta s tisto pazljivostjo, s katero js dolžna je zasledovati. Ko bi dež. vlada zasledovala delovanje obč. sveta, bi morala pač vedeti, kaj je obč. svet že sklenil in o čem se posvetuje in bi potem ne prišla v položaj, ponujati nekaj kot cisto novo jajce, s čimur se je o bi svet že bavil ali sb še bavi. Župan je že v svojem po* ročila z dne 16. septembra 1897 nas ve to val napravo ljudske kopeli, in v finančnem programu z dae 30. septembra 1897 se označuje naprava ljudske kopeli kot jedna prvih in najpotrebnejših naprav in se nasvetuje tudi naprava tržnic. Obč. svet je tudi v svoji seji s dne 21. decembra 1397 soglasno sklenil, napraviti ljudsko kopel in sklenil je, da se izvrši ta naprava v proslavo 50Ietnice cesarjevega vladanja. Vlada tur-] niti ne ve, kaj je obč. svet že sklenil in nasvetuje post festum nekaj, kar je že davno sklenjeno. (Veselost. Klici: Čujte! Čujte!) Isto tako je s tržnico. Župan je v svojem poročilu z dne BO. septembra predlagal, naj se sileue naprava tržo oa in naj se zanjo določi svoti 200 000 gld. Obč. svet sicer še ni imel prilike v tem oziru storiti defiustiven sklep, a razpravljal je že večkrat o tej stvari, zadnjič, ko je šlo za nakup nekdaj Gestrinove hiše na Poljanski cesti. Obč. svet se je torej že bavil z obema vprašanjema; glede jeduega je že storil svoj sklep, glede druzega pa gre samu še za sredstva Z ozirom na to je pop »I-noina odveč, da se dopis dež. vlade odstopi policijskem odseku, kakor ju nasvetoval župan m je go v; riuk predlag |l, naj se vladi odpiše, da je kopel že sklenjena, glede tržnice pa da se bo v kratkem sklenilo. (Dobro klici ) Obč. svet. dr. Krisper je izrekel s/oje začudenje, da dopisuje vlada mestni občni še vedno v nemškem jeziku. Znano je, k 'ki uapori se delajo, da bi dcžavni uradi s slovenskimi občinami slovenski uradovali in znano je tudi baronu II inu, da je višja oseba, kakor je on, obljubila, da se bode pričelo energično postopati za pravice slovenskega jezika. Spomenica shoda odvetuikov in notarjev je povdarjala po ebuo, da se prav pol.tičui uradi upirajo slovenskemu uradovanju. Mes ni zbor prve so ^en«ke občine nikakor ne sme mirno prenašati, da mu deželba vlada dopisuje v nemškem jeziku, toliko I m m, ker so celo male občine izven Kranjske že I dosegle tisto pravico, katero dež. vlada prvi slo-I venski občini če vedno krati. Vluda se utegne morda izgovarjati, da znajo vsi členi mestnega zastopa nemški To pa ne sme priti v poštev. Občinski zastop je slovenski in že tako zahteva, da mn dopiatljfl vlada v njegovem jeziku. Sicer pa so seje javne, vsak poslušalec ima pravico zahtevati, naj se vse govori in čita v njemu umljivem jeziku. V Ljubljani se saie že zahtevati, da zna vsak Nemec slovenski nikakor pa ni treba, da bi znal vsakdo nemški. Vlada greši torej proti javnosti, ako pošil a občinskemu zastopu nemške dopise. Govornik vpraša župana, ali je že sturil, kar treba, da s-i temu v okom pride in predlaga, naj se odgovoru na rečeni dopis dostnvi prošnja, naj dež. vlada z mostno občino slovenski uraduje. (Dobro klici) Župan Hribar je pojasnil, da dopisuje mestni magistrat d»ž. vladi v avtonomnih zadevah izključno aloveneki. v zadevah prenesenega delokroga pa Iti v nekaterih nemški. Z ozirom na govor obč. svet. Plantana izjavi, da je sklep obč sveta, zgraditi v proslavo s trj evepja jubileja ljudsko kop it, koj takrat dež. vladi ofic'jalno naznanil. (Klic : Pozabili so, kar smo sklenili za cesarjev jubilej! Veseiost) Občinski svet je na to npr>jel predlog obe. svetnika Plartana in dodatni p edlog ob';, svetnika dr. Krisperjd. Po prečitanji in odobrruji zapisnika sadnja spje je župan Hribar naznani!, da se je vsled interpelacije obč. svet. Kozaka vršd pri tovarni za Inp izvid glede jano, v katere se soda staka. Tovarna je 870J čas dob la dovoljenje napraviti dotična jame, a pripravljena J4 dovoliti, da mestna občina brez platno odvaža gramoz ž nje lastnega sveta in vo lo potem napeljati v to novo jamo, vs!ed česar ne bo več tistih nepnlik, ki dajejo povod pritožbam. Radikalno bi se cdpomoglo samo če bi se napravil kanal od tovarne v Ljubljanico, a tovarno ni mogoče v to prisiliti, občina pa sedaj ne bi zmogla stroškov. Občinski svet je vzel županovo poročilo na znanje. Obč. svet. L e n č e je poročal o dopisu knezo -škofijskega ordinarjata v zadevi o zidanju cerkve na Banu. Za to cerkev je volil pokojoi Kosler (>00o gld. z dostavkom, če se cerkev v 10 letih ne sezida, sme njegov sin ali rok za zgradbo podaljšati ali svoto porabiti za kak dobrodelen namen. Ordinarjat prosi mestno občino za primerno podporo ter dostavlja, da misli na barju ustanoviti posebno kuracijo. Poročevaltc je predlagal, naj se sklene začenši z letom 1809. naložiti skozi 10 let po 500 gld. v mestno hranilnico. Če se v 10 letih ne začne z zgradbo, ima občina pravico, da podaljša rok ali da kapital z naraslimi obrestmi vred porabi v kak dobrodelen namen. ObČ. svet dr. Tavčar je rekel, da doslej še ni slišal, da bi bila na barju potrebna posebna cerkev, a da ne bode nasprotoval, če se ustanovi ekspozitura in ne sezida samo podružnica. Ne zdi ee mu pa potrebno, da bi občina si vezala roke in posu maje Koslerja določila, da se mora naloženi denar porabiti za kak dobrodelen namen, če ee cerkev v 10 letih ne zgradi. Po kratkih opomnjab obS. svet. L en če ta js bil sprejet odsekov predlog. Obč. svet Le oče je poročal o prota ji mestnih čuvajev na Grada za prispevek h kurjavi inje predlagal, naj se vsakemu nakaže dva sežoja drv. Obč. svet. dr. Hndnik js poročal o prošnji prebivalcev šentjakobskega predmestja, da se jim izpolnijo nekatero želje is oskrbi blagodejni upliv njihovega okraja. V prošnji, na kateri je na prvem mesto podpisan župnik Rozman, se zahteva, naj se na Šentjakobski trg premesti kak trg sa živila in naj se Trubarjeve ulice prekrate, naj se na mesta, kjer je b.la redu ta, čim prej zgradi dekliška jsem-razrednica, za zgradbo žnpnišča pa n »j se v Fiori-janskih ulicah odkupi nekaj hiš; naj se Florijanske ulice in. Karlovska cesta bolje razsvetle, ožina pri Paichlovi hiši naj hi razširi, Tesarske ulice naj se zopet odpro, v Prulah naj se napravijo ceste in zgradi naj se most čez Ljubljanico na Opekarsko ivh'o in odpravi naj se hiša v Z/onarakih ulicah št 13. Prošnjiki pravijo, da prosijo pohlevno ven der zahtevajoče Poročevalec j* pojaso.il, da je odsek uvid I in spoznal, da je šentjakobski okraj nekako zapuščen in da je treba zanj kaj storiti, ali izrečenim prošnjam je le težko ustreči in kar na kratko že celo ni mogoče. OJsek se je zjednil, da premesti trg za drva s cesarja Jožefa trga na Sv. Jakoba trg. Zgradba dekliške osemrazredaice je že sklenjena in se začne v kratkem zidati, glede zgradbe župnišča pa je prej treba rešiti vprašanje 0 prispevkih, predno se more kaj skleniti. Flori-janske ulice in Karlovska cesta so tako razsvetljene kakor vse drugo ulice. C*st» na Prulah s* napravijo nekatere v kratkem. Most na Opekarsko cesto bi bil jako drag, sicer pa treba čakati, da se izvrši osuše nje barja, ker prej pač ni misliti na nove 1 ostove. Glede odprave hiše v Zvonar kili ulicah morajo prej govoriti deželni zdravstveni s.et, mesLni zdravstneni svet in društvo zdravnikov. Poročevalec je predlagal, naj se premesti prodaja drv s cesarja Jožef * trga na Sv. Jakoba trg in naj se sprejmejo nekatere resolucije, s kat rimi se priznava nujna potreba žj sklenjene gradnje šolskega poslop.a in potr ba zgralbe župnišča , ako bodo obravnave ugodno iztekle; dalje se izreka, da se je za raz* svetljavo Fiorjanskih ulic in Karlo ško ceste že potrebno ukrenilo, da na odpravo Paichlove hiše sedaj še ni misliti, da otvoritev Tesarskih ulic ni neobfndiio potrebna, in da se v Prulah v kratkem odpre pot čez Abliuov in Farkašev svet. Župan Hribar je p.ipomoil, d t glede želje, naj se trg za živila premesti na S/. Jakoba trg se bo sklepalo še pri razpravi o predlogu obč. svet. Žitnika, naj se jedsu del trga premosti v „Zveztio*. Omenil je tuli, da je bila pri njem deputacija, ki mu je povedala, da hoče kranjska hranilnica veliko prispevati za nakup hiš za župnišče. Obč. svet. Žužek je opomnil, da razsvetljava v Fiorjanakih ulicah ni tako razdoljona, kakor je bila prej, na kar je župan Hribar pojasnil, da pridejo na dve plinovi luči tri žarnice, vslel česar je veliko več žarnic, kakor je bilo prej plinovib luči j, a žarnice niso skoro nikjer ravno tam, kakor so bile prej plinove luči. Zadnji čas se je Število žarnic v rečenih ul cuh pomnožilo in jih je zdaj raz-cerno toliko kakor v vsakih drugih ulicah. Stari trg je razivetljon z obločnicami in je morda to vzrok, da mislijo prebivalci Ftorijanskih ulic in Kar-lovske ceste, da je tam preveč tema. Obč. svet je sprejel odsekove predloge Oo6. svet. dr. Tavčar je poročal o pogodbi b plmov j družbo. Ta je na naročilo, da mora v 14 dneh povedati, če sprejme nasvetovano pogodbo, odgovorila, da se v tem roku ne more izjaviti, ker mora sklicati prej izredni občni zbor. To pa na gre kar na kratko, ker večina delničarjev prebiva v Nemčiji. Plinova družba je prosila podaljšanje roka do 1 januvarja 1809. in zajedn? vprašala, če mora dotlej prositi dovoljenja tudi za kopanja, katera so potrebna vsled polaganja vodovodnih cevij itd. Poročevalec je predlagal, naj se prošnji^godi v toliko, 1. da se rok za izjavo, če plinova družba sprejme pogodbo ali ne, podaljša do 1. januvaija I«'.»'.» z dostavkom, da je to nepreklicao zadnji rok; 2. da se magistrati naroča, dovoljevati le take premembe v h m1 ti nji mreži, ki so neobhodno potrebne, a družba mora za vsako premembo prositi dovoljenja. Obč. svet. Šubic je izrazil svoje začudenje, da je večina delničarjev zuuaj Avstrije, in ker je po njtgovem mnenju že upravni svet opravičen, sklenili pogodbo, je predlagal, naj se prva točka odsekovega predloga odkloni. Poročevalec obč. svet. dr. T a v č a r je opozarjal, da po statuta mora družba občni zbor nekaj časa poprej razglasiti in dati časa, da se delnice vloži;. Argumenti s katerimi družba evojo prošnjo podpira, so vsaj verjetni. Sicer pa naj se sprejme odsekov predlog že zategadelj, da se ne bo reklo, da je obč. svet proti družbi silovito postopal. Obč. svet je sprejel odsekov predlog. Obč. svet. Žužek je poročal o razdelitvi Po-žlepovega sveta ob Dunajski cesti na stavbišča in je predlagal, naj se izjemoma dovolijo stavbe tik iegulačne črte. — Sprejeto. Obč. svet. Žužek je poročal o prošnji tvrdke Faleschini v zadevi odškodnine zaradi usada za I aMestnim domom" in je predlagal, naj se predloženi I Mr Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narodu" ftt 275, dnć 30. novembra 1898. račun odkloni in n»j se magistrata naroči, da izračuna, koliko je bilo valed prenaredbe prvotnega na črta več dela. — Sprejeto. Obč. svet 2 a že k je poročal o nivelih na rasnih krajih mesta na podlagi komisijskega ogleda in js predlagal, naj ae poročilo vzame na znanje. — Sprejeto. Obč. svet. Dimnik je poročal o raznih sol ■kih zadsvah in so bili njegovi predi gi vsi sprejet'. Koncsm seje se je obč. svet dr. Hodnik oglasil za interpelacijo Rekel je. da je iz dopisa deželna vlade glede Ijndske kopeli in tržnic-? p isuel obžalovanja vredno dejstvo, da dež vlada ne ve niti zs sklep-, ki so bili storjeni v proslavo cesarjevega jubileja in dež. vladi uradoma naznanjeni Kale se, da hoče dež. predsedništvo nekako z vrha komandirati in si prisvajati zastag*, ki ne gredo njemu, ampak obč. svetu. To je toliko čudnejše, ako se uvažu;e, kako vlada sicer postopa. Govornik j« rekel, da js iz zanesljivega vira izvedel, da se v pogodbo mej vlado in stavbinsko družbo glede zgradba vladnega poslopja nahaja določba, da mora stavbenik pri zgradbi porabiti več tisoč štirijaških metrov tube lute od star h zrušenih hiš. To js to I ko čudnejše, ker st.vbni red v § 47. odst. 4 po rabo tacega materijala izrecno prepoveduje. Vlada čnva nad občino, da ne krši zakona, sama pa ga krši na tako eklatantan način Z mirom na to je govornik vprašal župana, če mu je ta slučaj znan io če hoče vlado opozoriti na to kršenje zakona Podžupan dr. vitez Bleivvais-Trsteniški pravi, da se je o tej stvari govorilo tudi že v deželnem sdrsvst vene m svetu, kjer se je koustatovalo, da takisto kakor pri vladnem poslopju se je posto palo tudi pri novi gimnaziji. Govornik je pojasnil, kako škodljiva je poraba šute in poved J, da je deželni zdravstveni svet prosil vlado, naj v prihodnje več tako ns postops, ker tako postopati, se pravi, ne imeti pred očmi korist prebivalstva. Župan Hribar je izjavil, da odgovori na in terpelacijo v prihodnji seji ter dostavil, da deželni predsednik pri svojem dopisu radi kopeli iz tržnice ni imel postranskih namenov, ampak ji pisal in ■krbi za blagor mesta. Sledila js potem tajna seja. Dnevne vesti. V Ljubljani 30 novembra — (Deželni predsednik baron Hein) je ad peraonam uvrščen v tretji činovni razred. — (»Sočine* infamije.) V soboto smo priobčili dopis iz goriških učiteljskih krogov, kateri je spisal uglfden in občespoštovan učitelj in v katerem je dopisnik razvil neke svoje nazore glede aktnvalnih vprašanj. Dopis je bi! mirno in atvarno pisan, a izrečen je bil v njem poziv, naj ae noben goriški učitelj več ne naroči na .Sočo", in izrečeno js bilo v njem, da si posvetna inteligenca na Goriškem ne da več od „Soče* ukazovati tor da si ustanovi nov list, ako „Soča" ne krene na drugo pot. T* ga spekulativni Gabršček seveda ns prenese in izlil je vsled tega na nas vso svojo jeso v gorjansko zarobljeni .izjavi-, v kateri nam očita, da smo z našimi dopisniki stopili v službo najsrditejšega lahoostvs in vlade, da nesramno zavračamo temeljne zahteve goriških Slovencev, da tako, kakor naš dopisnik, more pisati le prodana podla dola brez iskre narodne Časti, a priobčevati jib more Is list, ki je prodan lahonstvu in vladi itd. itd. Stari, neumni manever, ki kaže duševno siromaštvo G.brščekovo. .Soča", ki je po svoji politčni nerodnosti, nesramnosti in neumnosti •pravila slovenstvo na Goriškem v nevaren položaj, si proti stvarni kritiki ne zna drugače pomagati, kakor s surovimi psovkami in s podlim sumniče njem, katero pa niti našega zaničevanja ne doseže, toliko manj, ker prihaja od človeka, ki je beračil okoli Rinaldinija in Gol m toliko časa, da si je kaj priberačil, kar mn žepe polni. Hudobno natol cevanje tacega Človeka nas ne odvrne od našega pravičnega in poštenega prizadevanja, zlasti ne ker je očitno, ds smo si nakopali sovraštvo „Sočine" klike s tem, ker smo se zavzeli za goriško nčiteljstvo, vzl ic temu, da nas je polit, društvo „Sloga" koj ko se je začelo uči teljeko gibanje oficijalno naprosilo, naj goriškim učiteljem ne od premo predalov nsisga lista, to se pravi, naj goriško uči-teljstvo pustimo na cedila, da je klika okrog „Soče* laglje zaduši. Tisti trenotek, ko smo sklenili, da ne ugodimo prošnji društva „Sloge", smo vedeli v naprej, kako bo .Soča" na nas planila in vedeli smo v naprej, da se bodo na nas vaipala snmničenja vsake vrste, ali to nam ni ▼telo poguma in tndi najnovejši izbruh nam ga ne vtame, ker imamo zavest, da ss borimo za pošteno • tvar proti hinavstvo in kori sto lovstva — (Jubilejna gledališka predstava,) ki se bo vršila s posebnim sijajem v petek, dne 2 decembra, obseza jako zanimiv in raznovrsten vzpored, kateri prijavljamo na drugem mostu. Abonement za diugo jubilejno predstavo, ki se bo vršila v torek, 6. decembra ter je namenjena srednješolski mladini, obrtnem in delavskim krogom, ne velja. — Razposlalo se je ve liko število povabil aa slavnostno predstavo. Možno pa je, da se je nekaj vabil po-izgubilo. Zato naj se blagovolijo oni, ki vabil slučajno ne bi dobili, oglasiti za-nj^, ako jih hočejo dobiti. Vabljen pa je it.ik vs.-jkdo! — (Napačno mnenje ) Čuje se, da ss z iz vestne strani razširja go-orica, da se morajo 2. decembra razobesiti samo cesarske zastave. Poživljamo vse narodne posestnike, naj poleg cesarskih razobe sijo tudi slovenske zastave. — (Sloranski gost v Ljubljani) Profesor Roman ZtvHitiKki iz Krakova se je mudil dva dni tukaj ter študiral slovenske literarne in kul turne razmere. — Slovensko gledališče) Dandanes zlasti po nemSkiii gledališčh nobene Shakespearovih veseloiger pogosteje ne uprizarjajo nego njegovo veseloigro: „Kako se krotš ženske". Ker je ta Veseloigra našemu gledališkemu občinstvu znana že izza lanske gledališke sezoie, zatorej se nam ne zdi potrebno, da hi govorili o igri sami. Nova je b.la za nas le v toliko, ker smo videli včeraj v glavni ulogi, v ulogi hude, Brcne in divje Katarine, velečastito gospa Ljerk plem. Šramovo, ki ]>■ nastopila kot gost sin či na slovemkem odru. Gospa Ljerka pl ferainova, ki jo je včeraj slovensko občinstvo precej pri prvem nastopu prav srčno in navdušeno pozdravilo ter so ji ljubljanske narodna dame naklonile v znak cdkritib simpatij prekrasen šopek s trakovi, se nam je pokazala v ulogi vročekrvne Katarine kot prava u metn;ca. Igrala je svojo ulogo z vso prirodnoBtjo, s toplim izrazom v vsaki gesti, z nemirno, kipečo krvp, z najprimernejšo nebi zd nostjo, s strastnim akcentom v lepo zvenečem, v najsimpatičnejše nuans ranem, vso divjost značaja izraznjočem govoru, a povsod in vedno dostojno in t i io li.-.š v ulogi Katarine ima igralka ka-koišna je gospa pl. Šramova, mnogo prilike, da pokaže mnogostranost svoje igralske sposobnosti. V prvih treh dejanjih besni in divja ter se razburja do skrajne jeze ob vsaki malenkosti, kjer lahko igralka drugačih zmožnosti, nego je gospa pl. Šra-mova, igri in sebi v kvar pretiravu ; v zadnjih dveh dejanjih se ji polagoma umirja nemirna kri ter se naposled do cela umiri ter začne — dejali bi — noimaluo pluti po žilah Ta prehod iz ognja ježev m rno odanost, v srčno ljubezen, je (zlasti v četrtem dejanju v prizoru z gospodom Inemanom) pogo dda gospa pl. Šramova t*ko izborno, tako rwali-Btiško, da je zbudila mej občinstvom oduševljeno, dolgotrajno ploskanje. Poleg gospe pl. Šramove se je najbolj odlikoval g Inemannv ulogi plemiča Petrucbia, katerega je oblekel v simpatično masko in v lepe kostume. Petruchh j^ mož dobrega srca, odločne volje in neomajnih sklepov, za katerdi re-aliaovanje uporablja skrajna, tudi kruta sredstva. Vso to, njegovi notranjosti neslično, pretirano in prisiljeno zunanjost je pogodil g. loemann s premišljeno igro toliko izvrstno, da je njegov Petrucuio vreden vs^ga priznanja Drug* vloge v tej veseloigri niso toliko važne, a vendar so take, da jib ne spretni igralec lahko do cela karikatira in akvari harmoniški vtisk. To ae je t^di včeraj deloma zgo dilo. Jako elegantna in prav dobra je bila gdčna. Slav če v a. Oteta Baphisto je kaj dobro pogodil g. Verovšek, pristojalo pa bi mu bolj nekoliko več moštva in idločnosti. D>b9r je bil g. Lovšin kot Lucentio in g Danilo kot Hortensio Gospod Po lasek in g Štur m sta bila plemiča po oblek', a ne po igri. Tran»o je bil g. Prejac — dober eicer, a no prav dober. Njegova uloga se nam zdi jako hvaležna in igrati bi jo moral s krepkejšim izrazom v besedi, z večjo nerodnostjo v gosposki suknji in z vidnejšo domišljavostjo. G H o u s a je neznatno ulogo Grumia pogodil jako primerno v igri in maski, takisto smo bili zadovoljni z gosp. Puše m, ki je igral Curtisa. Gbdališčo je bilo napolnjeno, v parterju so stali po dolgem času zopet stoli. Občinstvo je bilo s ploskanjem jako radodarno. —a — — (Marijina bratovščina.) Vsi čas'iti člani Marijine bratovščine se aljudno vabijn, da se v praznovanje vladarske petdesetletnice Njegovega Veličanatva cesarja Franca Jožefa 1. udeleže slovesne sv. maše, ki ee Vode darovala v cerkvi sv. Florjana v petek 2. decembra t. 1. ob 6 uri zjutraj. Odbor. — (Južna železnica) ne bo v petek ne sprejemala ne oddajala tovornih pošiljatev. — (Mila jeaen) V predvečer 1 decembra dobili smo po prijaznosti gospe Irme Kopp iz Sevnice Veliko škatljo polno duhtečih dokazov o mili jeseni, razcvetelih krasnih rož Gospč. Vida La psjna nam je poslala iz Krškega zimzelen, cvetlico katero so že stari Slovenci visoko čislali, ter nam pisala: Ako bi bila pa ta cvetlica samo zimzelen, smelo bi jo slavno uredništvo v koš vreči. A ker je v letošnji zimi postal zimzelen zim- cvetoč, nadejam se, da ga ne boste vrgli proč. — Gosp. P Pogačnik pa nam je poslal iz Čateža bnčino in češpljevo cvetje dostavijajoč: Raznih cvetic pomladanskih je vs» polno. Di je le lepo vreme, lete bučele in nosijo zalogo, dasi to zanje ne bo dobro. — (Odbor občine Šmartno pod Šmarno goro) je od oči 1 v svoji slavnostni seji dne 23. t. m za cesarjev spomenik v Ljubljani 50 gld. — Za tako majhno občino, ki je im*la v teku malo let primeroma že ogromnih stroškov, je tak prispevek res požrtvovalei in s t*ga se mir-} sklepa'i; kako razvit je v tej obč ni čut lojalnosti do pra-Vivišenega cesarskega prestola. Di je tako gre zasluga onim vrlim možem, ki vodijo odbor, katerim bodi izrečena na tem mestu zaslužena čast »n spoštovanje. — (Moška in ženska podružnica sv Cirila in Metoda v Kamniku) proslavljate 50let-nico vladanja Nj. Veličanstva presvitl-?gi cesarja Franca Jožefa I. s tem, da ho v ta namen dne 4. decembra t I. o pol 11. uri dopoludne sv. maša v frančiškanski cerkvi Prosi se za jubilejne darove, kateri naj se blagovolijo vpošiljati dotičn^mi bi a gajniku in dotični blagajničarici. — (Za lovce.) V nedeljo dne 4. decembra napravi vrhuiško lovsko društvo velik lov na srne v revirju ,Lepa dolina* v Presarskem okraja; ta lov se enači onemu v revirja Raskovcu. Streljalo se bode mnogo, gospodje gostje dobro došlil — (Iz Vipave) se n m piše: Obč odbor je v seji dne 24. decembra t. 1. sklenil poslati za cesarjev spomenik v Ljubljano 25 g'd., za obdarjenje tukajšnje šolske mladine dati 20 gld, na predvečer trg razsvetliti, razobesiti zastave, streljati s topiči tudi drugi dan in pogostiti občinske reveže. Povodom petdesetletnice nadaljevalo se bode tudi nabiranje darov zi okrožno bolnico v Vipavi. Šolska mladina se bole isti dan obdarovala vsa s spominskimi knjiž'cami, ozir. s cesarjevimi podob cami in vsi d čki z jubilejskimi kolajnami. V ta namen daroval je tudi tukajšnji krajni šolski svet 20 gld. od dobrotnikov pa se je nabralo krog 100 gld Iz tega denarJH obdarovali se bodo revni šolarji z obleko. Županstvo v Vrbpolji — kateri otroci so všolani v Vipavo — nakupilo je zi svoje otroke za blizu 80 gld obleke. * Jris nova opera P Mascagnija ima do cela »imbil.stičen libreto, čegar ,dejanje* se godi v Jipami Vsebine libreto pr*v za prav nima. Os-be so napol duhovi, napol ljudje, prikazni japonskih pravljic. Opera je v Rimu precej ugajala, dasi je glasba takisto „d kadentska" kakor libreto. Orgina'nosti pa men la ne kaže preveč, kritiki trdijo, da prepisuje Mancajrni že sam ga Bebe. * (Nesrečni st ariši) Na Dunaju je voz tram vajske družbe povozil 13!etnega Karola Liissnitzi, da je na mestu mrtev obležal. Ko so se stariši vrnili s pokopališča, našli so stanovanje vdrto, iz omare pa je izginilo zlatine v vrednosti 250 gld. * (Vlečka zopet moderna) V Parizu hočejo zopet uvesti vlečko iu mnogo dam že p meta ulice s tem modnim repom DunajČanka se pa vlečki še upirajo. „Wiener Mode" tudi piše proti vlečki.I * (Krvna osveta.) Blizu Palerma je sedela nedavno neki večer kmetska rodbina Gangemi pri večerji. Mahoma sta počila dva strela. Mati, sin in ženin jedne hčera so se zgrndili na tla. Vzrok temu strašnemu načina „vendette" je baje ljubosumnost * (Strašna nevihta) V nedeljo n ponedeljek je bda na atlantski obali od W.ishingtona do B >-stona strašna nevihta. Sneg je naletaval, kakor že več let poprej ne. Promet je popolnoma ostavljan. Veliko ladij je bilo zelo poškodovanih. 30 bark se je baje potopilo. Pri Bostonu je več oseb utonilo. Davila i Podporno drnitvo za slovenske visoko-soloe na Dunaju V X. občnem zboru tega društva bil je zarad izvanrednih zaslug za društvo imenovan častnim udom g. Fr*nce Dolenec, trgovec v Mariboru. Odkar obstoji to društvo, na hiral je vsako leto ter nabral čjz 800 gld. za ub ->ge slovanske visokošolc* na Dunaju. Slava mul — V spomin vladarjeve petdesetletnice so društvu pristopili kot ustaiovuiki z darilom po 50 gld. gg. : Dr. Mirko Ploj, c kr. tajnik v finančnem minister-btvu plačavši prvi obrok 10 gld ; IvanLizar, nad reviden* ju;mo železnic*, plačavši obrok z 1 0 gld. ; dr. Jtnko Hočevar, odvetniški kanddat, plačavši 1 in 2. obrok po 10 gld, skupaj 20 gld Dalje so društvu darovali: Viaokorodni Anton pl. Sušič. c. in kr. polkovnik v Celji 15 gld , gosp. A Knafelc, uradnik ces kr. drž železnic v B djaku je mej ta-mošnj'mi Slovenci nabral 5 gld. Na Dunaju so društvu darovali gg.: Dr. K'em. S^shun, dvorni in sodni od-etnik 5 gld ; dr Al H-.-man, dvorni in sodni odvetnik 5 gld.; Al. Kremžar, mag svetnik 5 gld. ; dr Anton Primožič, c. kr. profesor 5 gld.; gospa Marija Primržičeva 5 gll.; g. Peter HlaČar, n ado lici j a ^ se v. zah. železnice 3 gld ; g. Josip Šolar, mag. uradnik 2 gld — Za toliko blagih darov bodi vsem iskrena zahvala I — V seji meseca oktobra oglasilo se je 58, v seji meseca novembra pa GO revnih dijakov za podpore, V teh dveh sejah je odbor raz,« delil tnei nairevnejSe diiake 470 gld. v gotovini in obvdoieab Već prošenj moral jh oribor odbiti. Ker toliko revnih dijakov elo^eneke krvi še nikdar ni bilo na Dnneju, treba br de izvanredne pomoči. Daiuje naj torej \sak, kdor le kili'kaj premore, za nboge slovenske trpine v tujem mestu! Darove bode hvaležno eprejemal društveni blagajnik, vč. g. Fr. Jančar, monaignor, papeški Ssatoi knmcrnik, župnik n. vit. reda, I)unaj, I. Smgeratrasae 7. Telefonična in brzojavna poročna Dunaj 30 novrmbrd. C sar se je s pismom kardinalu Schonbornu zahvalil za čestitko tp;skopaU, v katerem p;snm pravi, da ga navdaja iskreno zadoščenje, ko vidi znamenite izraze lojalnosti povodom njegovega jubileja. Dunaj 30. novembra. Podelite1 namest-niškega čina barona Ileinu je povsem ekscep -jonelna. Doslej se je podoben slučaj zgodil samo jedenkrat, ko je bil Žiga Thuno imtno-van nam*stn kom na Soliiograškem, dasi je v Solnogradu sistemizovano mesto deželnega p-ed-stdnika. Dunaj 30. novembra. Nemška opozicija nadaljuje tiho ebstrokcijo v nsgodbenem odseku. Dunaj 30. novembra. Kako resno sodijo Nemci konflikt mej FiVrschejem in Heroldom, svedoči de;stvo, da sedma in tretja skupina posbncev včeraj niti sklepčni nista bili, dasi imajo v njih opozicijonalci večino. D. nes t ta bili skupini zopet skhcati, in zrpet nista bili sklepčni. Načelrik Henztl je pndsedništvu predložil prezenčno listo, iz katere je razvidno, da je bilo odsotnih 19 nemških pcslancev, ter je cdložil naf elništvo. Dunaj 30 novembra, Gospodska zbor niča je imela danes sejo, v kateri je odobrila trgovinsko pogodbo z Jipocsko in odbila zahtevo, naj na Stojalovvskega tožbo dovoli sodno preganjanje kneza Sapiehe. Dunaj 30. novembra. Današnji članek „N. Fr. Pr., v katerem se ta list zavzema uprav veleizdajsko za Prusko proti Avstriji, je v vseh pa tri jo t. čnih krogih obudil največje ogorčenje. Odgovor dobi „N. Fr. Pr." že danes zvečer. Budimpešta 30. novembra. Ministerski predsednik grof Thun je prišel davi sam semkaj. Danes je kenferiral z Banffvjem in Lukacsem in se odpelje zvečer zopet na Dunaj Pariz 30. novembra. General Mere er je na banketu, kateri mu je priredil 4. voj povodom svojega umirovljenja, imel senza-cijonelen govor, v katerem je rekel, da odo brava vojaško zaroto, ki je naperejena proti »domačim Turkom", češ, da bo Francija vojaštva hvblezna, da se je oprlo proti njemu naperjenemu gibanju. Avstrijska speoljalitata. Na želodcu bolehajocina ljadem priporočati je porabo pristnega ..Mollevega .Seidlita-praAka", ki ju preakuseno domaće zdravilo in npliva na lelodec krepi Ino ter pospefiilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po postnem povzetji rasposilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlanben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan i varnostno znamko in s podpisom. D pod 2 fikatljici. irektna posiljatev ne 5 (5—16) žuv. 3o. Deželno gledališči- i Ljubljani. Dr. pr.k.-j. V petek, riii« 2. rieeembra 1MIM. SI»»ttonlna pr*-•> let, Marij.n trg. fit. 5, vnetje trebufine mrene. Dno *il. novembra: Kristina Poltnig. trgovčeva hći, 6 let, Resljeva cesta fit. 16, vnetje možganske mrene, — Anton Daznik, učiteljski pripravnik, 19 let. Martinova cesta St. 73, jetika. V deželni bolnici: Dne 84. novembra: Elizabeta Alič, delavčeva žena, 67 let, srčna hiba. — Ivan Čebul, gostač, 55 let, pljučnica. Dne 2f>. novembra: Ivana Gorso, čuvajevažena, 41 let, jetika. — Adam Pnčik, piskrovezec, 48 let, jetika. — Neža Knisak, gostija, H4 let, vnetje črev. — Terezija Dekalič, dninarica, 58 let, krč. Dne *27. novembra: Ana Škerjanc, posestnikova hči, '.i leta, (lavic.t. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. November -Cas opa sovsnja Stanje barometra v mm. l; II Vetrovi Nebo |i? a + o« 0-, m 29. 9, zvečer 731 2 89 sr. sever oblačno 30. • 7. ajutraj 2. po pol 727 8 128 6 88 10-4 brezvetr. sr. jzah. megla 1 del. obl. 176 Srednia včerajšnja temperatura 11*6*. ta 10 9* nad lormalom. Sinoči seje bliskalo; danes ob 1. uri popoldne kratka pa močna nevihta. HruLnaO-slcei borza dne 30 novembra 1898 jkapni državni dolg v notah..... 101 gld 10 ki. iknpni državni dolg v srebru .... 101 . — . tvstrijska zlata renta....... 119 Avstrijska kronska renta 4° .,..... 101 Ogerska zlata renta 4°/0....... 119 Jgerska kronska renta 4°/0 tvstro-ogerske bančne delnice Ireditne delnice...... Ciondin v ista........ •■JemSki drž. bankovci za 100 mark 10 mark......... »O frankov........ talijanski bankovci..... 1 kr. cekini ....... 97 »14 369 120 59 11 9 44 K 90 , as , 86 , 55 . S : 45 . 79 : 66'/, . 55 . 70 . Zahvala. Za vse srčne dokaze sožalja, ter za mnogotero pomoč, ki so jo izkazali v prvi vrati rodbine Peče, Lovšin, Lončar in Knmp dalje tndi gosp. c. kr. pripravniški ravnatelj Fr. Hubad o bolezni našega predragega tovariša Antona Baznika in tudi za pokritje pogrebnih stroškov gospodom duhovnikom Št. Peterske župnije, gospodom profesorjem ter gospodom pripravnikom izrekajo naj iskrenejso zahvalo četrtoletniki ljubljanskega učiteljišča. Izvod iz voznega reda veljaven od dat L oktobra leee lota, 0«2ho>d la LJubljane juž. kol. P-osr« ««a Trst U Ob 12. nri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthat v Ansse, Solnograd; čet Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ot 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbil, Pontabel, Beljak, C« lovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; ces Selzthal v Solnograd; čez Amstetter na Dunai. — Ob 11. uri 50 m. dopoludne osobni vlak v Trbil, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selsthsl, Dunaj — Ob 4. nri 2 m. popolndne osobni vlak v Trbia, Beljak Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lene - Oastein Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc Čarih, Genevo Paril. čez Klein-Reifling v Steyr, L: ic, Badejevice, Pisanj Manjim vare, Heb, Fraacove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Reve samseei ta v eevje. Meiani vlaki: Ob 6, uri 15 m. ajutraj, ob 12. mi -o m. popolndne, ob 6. ari 30 ai. s večer — Prihod v I,|nt»Jj»no j. k. Proga la Trblftn. Ob 5. ari 46 m tjutraj osobni vlak a Dunaji via Amstetten, is Lipskega Prage, Francovih varov, K ar lr vi h varov, Heba, Marij in d varov, Plznja, Bndejevic, Solco^rada, Linca, Stevra, Aosseea Ljnbna, Celovca, Bel aka, Frantensfeste. — Ob 11. ari 17 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovit varov, Heba, Marijinih varov i'lzma, Badejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Oeneve Cnrihr, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Oasteina Ljnbna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndne osebni vlak s Dunaja Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pon tabla. — Ob 9. uri b m. zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca Poutabls — Progo la Novoga mesta la Moćev|o Me&anivlaki: Ob S.nri 19 m. sjatraj, ob 2. nri 32 m popoludne in ob 8. ari 35 m. zvečer. — Ocllio«! Is L|ab-IJmii*- d. k. v Ksnuilk. Ot 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10, uri 25 min. zvečer, zadnji ono ob nedeljah in pravnikih v oktobra — Prihod v l.fjubiJmiio d. k. Is KmdiiiIIcm, Ol 6. uri 56 m. aja traj, ob II. uri a m dopoludne, ob 6. ur 10 m. in ot 9. ari 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih v oktobru. (1044) Naznanilo. Častitim p. n. odjemalcem se s tem najuljudneje naznanja, da bodo naše prodajalne dne 2. decembra 1898. L vsled slavnosti cesarjevega jubileja popolnoma zaprte. (1867, Ljubljena, 30. novembra 1898. Iv- Buzzolini, Ant Stacul, J- C- Praunseiss, gham & Murnik- Samostojna gospica ifiče avetlo sepnrlrano sobo in, če m osno, ta- juUrk, obed in južino. (1869-9) Ponudba apravniitvn #Slovenak«gs Naroda". Notar na deželi tiče stalnega uradnika ■ lapo pisavo Pevci imajo prednost. — Naslov pri np avnifitvn »Slov. Naroda". (1841—8) pO ceni se priporoča (1865—1) v Ljubljani, gomenskega ulica it 16, H trgovski pomočnik izurjen v manufikturni in ip cerijski stroki, 2*11 tvojo službo premeniti. ^Naslov pove iz prijaznosti uprsvniitvo .Slov. Naroda'._(1866-1) Stara, dobro vpeljana, v sredini metta ležeča prodajalna za špecerijsko blaga In ioanjetoč, se radi rodbinskih razmer pod ugodnimi pogoji ceno Odda takoj ali pozneje po dogovora (1858—1) Naslov pove npravnifitvo »Slov. Naroda*. Prodajo svojega lesenegaiii galanterijskega Haga nadaljujem v hiši slaščičarije g. Kirbischa na Kongrunim trgu vhod na ajledalilki stolbi (poleg „Tonhslle") in prodajam zaradi inanib ekolUin po jako nizkih cenah in za vsako ceno. (1836-4) Franc Stampfl. Gospodske ulice št. 3f L nadstr. Govoriti ae mora od 11.—12. in od t,—2. nre in se tudi vzprtijemajo učenci in poocaje TMak dan do 9. are s večer. Posebni tedaj 1 aa dijaka, otroka in odrasla (začetnike). Vadbeni tečaji sa izurj ene ln aaaobnl pouk. Za poaabni ta6aj ob sobotih in nedsljab cd «/47.—*u8 nre s večer, ki ee začne v kratkem, ss išče se nekaj distinguirsnih parov odrssilb začetnikov. (1847—2) J2t*lffitaf"/>#> {M*r*i*rtt>rerrmJ i slsdtor-mmm Wm&mmm%\sWZ ^m vkubana, iabomega okaia, __5 klgr. v opleteni -steklenici sa gld. 870; Mati nor #oin. fmrn^Mm, steklenica 5 klgr. sa gld. 3 sladkorjem vknhtn, (1740—7) 11, uit ntil^ri.«^ Jagod, 5 steklenic v sabojćkn 6 klgr. sa gld. 5—; a^TAftltAnls najfinejši, s sladkorjem v pari MmMBgam§9%mmm% vkubaoi, v ssbojeku e tSgr. gld. 'AtO franko na vaško postno postajo pošilja Bohumtl Beno*, cukrar v Polici nad Mttujl (Politi a. d. Hsttau), ćaika. KOHCESHO najmočnejša naravna, arsen in žaleze ee-držujoča mineralna voda (lssa-is) priporoCevsna od prvih medicinskih avtoritet prit anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženakib boleznih, malariji itd. Pitno adravljeiije uporabljat •« akosl celo l«ls>. Zaloga v vseh trgovinah s mineralno vodo in lekarnah. |0| Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem na sv. JaLoba nabreiju v Plaučevi hiši za vodo odLprl svojo mesnico kjer bodem prodajal meso po nsaJnlsJIM eessals. Za mnogobrojen obisk se priporočam (1864-1) Andrej TrSitan, meaar. priporoča se častitim damam v hišo ali na dom._(im»2) Čopisazastave CFahnenquasten^ (1842-3) se dobivajo v trgovini JT. S. BENEDIKT. tese, sadje, ribe, vina i. t d. PnS Ijatv« v ometih po 5 kil oddiijam po poŠti, one oil 30 ki*, naprej pa po železnici h povzetjem. Take poSilJHt.te np l/.plitč.ajn v«akotnjir, posebno p. n. krčmar lom. dmiinam in onim, ki rabijo z;t dom različno jebtvine uli žele o raznih prilikah nabaviti si specijalitete, katerih se mi deželi ne dobi, ali pa le zelo drftgO, n. pr. morske ribe in rake, sveže sadje, lino olje i. t d. Glavni moj namen Je razpošiljati dobro blago In po nizki ooni Cenike razpoSljein rado voljno in brezplačno. Zu p n. gp, trgovce imam poseben cenik in zamorom dajati blago po tako nizkih kup d, da se no bojim konkurence. (M7—31) Tiuli Npr**|«'iiinin ZMNtopHlvis in » »»*Im-|i»'su poHrtMlotitnju. Z odličnim HpoStovanjem udani Einest 3Pogra.ro. v Trstu, v ulici San Francesco štev. B. s lepim, jako rodovitnim sadnim vrtom, kjer jo že mnogo let flobro pOHlnjcča strojarija, ležfče poleg c*-ete Radovljica Begunje, prodi* me iz proete roke pod ugodnimi pogoji. Ver m izve" pri Ustnici Katarini Volek, Zapuže, ponta Begunje, Gorenjsko. (1826 - 3) K* ********************************** I Trgovina z igračami in f S drobnim blagom I F. M. Schmltl-a S v Lingarjevih ulicah št. 4 * usnja si naznaniti p. n. občinstvu, da ima razstav- Sijeno pri tleh kakor tudi v I. nadstropju telikti l*l»«*r dMrll (1-66-1) i za Miklavža in za Božić «lr>.ftl ».1» Nveeke zn KožU-iih «lrev«*m<*u in itn- ej UHov ter prosi za blagovoljen obisk. S t s s B i Za jubilejsko razsvetljavo oddajata (1828—5) stearinske sveče prve kakovosti in najvišje svetlobe po originalni tovarniški eenl Kavčič & Lilleg Tjr Prešernovi]! nT 1 nmTi o I I A ■ pri novem mostu čez Krko v Novomestu. Svojo staroronomirano gostilno sem nprernenil v hotel z novimi, udobno opravljenimi sobami po nn|-■ii/JIIi f«*nn»i. Dobivajo se tudi nadalje mrzla m ^orkit i«'«ltln in le prlNlun \iiin in veilu« SVt4s :>t\«i po mm | MU j I la << >n»ti ter ob itkrbnl njenjirklMi Za prijazen obisk se priporoma 1 f i # w S (1868—1) Jožef nindisehef iHNlllik IlOl: !.». Brezov balzam. 2e «anr rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta nj«no deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše leputilo; ako se pa ta sok jio predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa Čudovit učinek. • f -. ' ■ .■ / Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, tOtf-i^O Mt- :*.<' «ll 11 £ i lllft.i no« Kiinlne laaklne o«l polti, ki puslnue vm1c<1 4<'K» f'IMo beln In ii**žti». Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-z&ve pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoliavost, ogerco, nosno rndečico, zajedce in druge nesnažnoati aa polti. — Cima vrču z navodom vred £ltl. I.50. l>r. Frideriki« Ii*'iigi*'i-« BENZOE-MILO. Najmilejso in najdohrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. (3—28) Dobiva se v I.JultlJnni v l t>. pl. Truk6c£y-jit lekarni in v v«eh večjih lekarnah. — Poitna naroČila vzprejema W. Ilenin« IMiiihj, \. BflanBSBSBBBBBB I1 s,.-isioimil sjosped! KmIivnljujciii Viih, «tn ntvi mi , poHlall Inlio Ir.vrHlUf* /.ilr«»il.» proli kHMlJn Iu ju -oli IJu. l*o-r-i»il SSItl jedili* Mtei milico fr-IMiU'i veK» mikH, pn Mtn mi kitM^IJ In prftuliul Mktiru preklala. I*«>mIJH(* ml tnUo| m- Si h\i-l* !«■ n : **■ \«if|;u i/i r»l itt-^it ir|»«»l< »n-mt Mokn I u ~ lMioJa <"■ -*J i* proti ktiHlJu. 't. \ ('IfNpiiMl n\ttiij« in V l»l*n«-l. 19. oktobra 1897. VnA Knlivnlnl Jakob K u p p a n. Trpni «"•«» v ho1< (Spitzwt'ge-rich-Saft-, ki tako izvrstno deluje proti kalija, prsoboli, hripnvosti, te-Akemu dihanju in proti starim boleznim, dobiva se vedno kviž v le karni k Zrmjskemu. II. Brodjovin, Zagreb, Zrmjs&i trg fit. 20. Naj vsakdo pazi na zaščitni znak. ker samo oni trpotcev sok je iz moje lekan.e, ki ima na steklenici sliko Nikole Aubiča Zriujskega, ban;« hrvatskega. Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom 7,"> novč. S trpotcevim sokom je dobro rabiti tndi gorski čaj proti kaSl|u. Cena 1 zavoju gorskega čaja pr >ti kašlju s točnim navodilom 'Ah ;. w Jidno in drugi pošilja so vaaki dan po poštnem povzetju Kdor tlenar naprej pošlje, naj za vozni list iu ki-štico priračuni 80 no\č. Lekarna k Zrinjskemu H. BR0DJ0VIN Zagreb Zrlnjakl trg it. 20. < eujeol K**Hpoil li-.. nrnic.tr : I*r»il kratkim iii pri Vun -Ilicu kreplltiili **» «"if wkili ki»|»-1114- : f ».i i- »o nn-iii in uiojiui Etiuureiu tuko «!"'■ m di'lot»lc. «la Ne moram \nio na lun «1 -lin-ni /iliu»tiii iiHJt<»pl«*Jt> «.»♦-Iitallti lav«»lite mi xn moji-auauc«* nt* in Steb Ifnlce po **0 tl«i\£. M puštuilU |miv It I- J* in poNlntl- IVIodriiM« 86. maja 1898. H NJ»OMtOVUIlJ«-U| \ I il X n n i c. Pr-i v«^ l< t•<^ ^ilm- š ved-Nke li it i > I i i <•«* delnjajd izvrst o proti vsem želodčnim b'dezuuu. popravljajo prebavo, čistijo kri. okrep>-čujejo lalodee. Te kapljic* ozdravijo vse bolezni želodca in 6reV, a dobi se dooer tek. Paziti je treba na zaščitni zn*k, ker samo one kn-pilne svedike kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikole Gubica Zrinjskega, liana hrvatskega. Cena 1 stekl. krrp lmb švedskih kapljic s točnim navodilom 8i> n.vč. Pošilja se vsaki dan s poštnim povzetjem. Kdor denar naprej poSlje, naj za vozni list in kištico j»n računi 20 novč. Lekarna 1: Zrtnjškemti H BROD JO VIN Zagreb, Zrlnjakl trg ?t. 20. Veli-tipuNloianl (;«>Mpo«l! Irlojn 8e)BMI l<*tala J• Ii*l m SOM i-I* «1 lrt'ii'J'1 1» kOMtl* boli. * i ■'• Je In u po tre b- »1»-vnii Yhm«* ..iiiitnl«! proti koKtiitoll**, ihlala Je tretji nbi nIJiijo« h*- Vam xa tO i/.r«-:! l; >■» mn^il«. o-laj« lil V Sina n pri Nlnbiol, due 83, aprila 1898. mIii^h pokoren It a r to 1 1.1 n i e U i. Narocbe, ki iznašajo 5 gld. tn več, se posiljdjo franko. IMCnastln proti konto, boli (Izlili«!) j- jako dobro zdravilo proti trgitnjn in kalanju v kosteh, revmatizmu bolečinam v kri-lioah, proti prehlajenja pri prepihu i. t. d Mazilu uiači izmučene žile, tat krepi »tario, kateri trpt' na slabosti n«>g. Vsaka steklen ca m» nove. (iTiha—9) Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrlnjakl trg it. 20. 1B 27—J) Razglas. Št. 41210 V torek, 6. decembra 1.1. »•m uradu s.ej 11. in 12. uro dopoldne vrdila se bode pri tukajanj minuendo licitacija za preskrbljevanje hrane in vožnje odgoncev pri odgonsko postajni občiskl ljubljanski za leto 1899. K toj licitaciji se vabijo podjetniki e prietavkom, da je prevzemniku vložiti 60 gld. varščine. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 18. novembra 1898. St. 12354 Razglas. (lcT)5) Ulic *£• JaiinvttrjM IMfltl. I. ob 10. uri dopoldne vrnilo se bode v deželni hiši (Turjaški trg št. 1) XI. izžrebanje 4°|0 obveznic kranjskega deželnega posojila kar oe s tem v splošno znanje prijavlja. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubi j sni, dne 16. novembra 1898. R. DITMAR Dtovarna za svetilke in kovinsko blago x na Dunaju. * Petrolejske svetilke Moderateur-svetilke. MElektrični razsvetljevali predmeti od najpriprostejsih oblik do aajelegantnejse oprave in v vseh vrstah. AInstalacije ;1838—2; za Relektrične razsvetljave. Ditniar-jeve svetilke v vseh renomiranih pro daj alnicah" svetilk. V a X X X X X X *>f»i* »r* *i» «p 41 41 r. l[dano podpisani javljamo, da je nahaja ' - r-- ttf- mesnica mtm od dne 30. t m. v novosezidani palači meščansko-bolniš^ega zaklada />i je /t nadaljnemu mnogobrojnemu obisku uljudno priporočamo. Veleštovanjem Jvan Jagrrovi dediči. (1846—2) s*- »M- it* % ^ -r v f ff i'f r t T r T 7??ff???T??TffT Restavracija Fantini Gradišče štev. 2. Usojam se p. n. občinstva nazn.njati, da se bode začelo točiti z dnem 1. «l«*«'«»tii t>r-ji t. 1. plznsko točilno pivo. Na dosedanje prijazno zaupanje računajoč, se priporoča ndano za daljno blagovoljno naklonjenost % „lespostovanjem u»6i) I«, Fantini. Razglas. Preselitev trgovine. Uljudno naznanjam, da nem ae presolil iz barake za knezo-s konj s ko palačo na Pogač ar je veni trgu za vodo) v Semenisčno poslopje na istem trgu, kjer nadaljnjem prodajo (1825—2) (JfiST lesene, pletarske in sitarske robe, žime in morske trave. Zabvaljevaje ae p. n. občinstva za dosedanje zaupanje in naklonjenost, priporočam an ae nadalje za obilna naročbe z odličnim s pošte ▼anjem Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je v svoji seji dne 25. novembra 1898 pri posvetovanju o praznovanji jubileja 50 letnega vladanja Njega Veličanstva efMttrJii Frtiiica «l<»zX* Ljubljana, Prešernove ulice št. 10—14 *«♦ pošilja za cesarsko jubilejsko slavnost po postnem povzetja brez strolkOT 2* m ve tli n le« ki gore 5 do 41 ur, cena 8 si il. 11 f iliiisltim vrtom, dalje već travnikov in njiv. ležečih deloma na Glincah, v trnovskem predmestju in v Brdu pri Viču, se pod ugodnimi pogoji iz proste roke (1844—2) proda, oziroma odda v najem. Nataiičneja pojasnila daje tvrdka T7"Id.ic <3z Con^p. "v X-ij-u-"bl3a,:nJ.. l/dajatelj in odgovorni n redni W r J o h*, p N o i I i. iij»rt!.i.in » iu tisk aNart;due Tiskarne". 4anja, katero naj nadaljuje le mnogo lat v nate srečo!" Na to m je sklenilo jednoglasno, da gre S. decembra deputacija mestne hranilnice ljubljanske, obstoječ* if gosp. Vašo Petričića, gosp, podpredsednike Ivana Goga le in goep. pissrničoega ravnatelja Antona Kleina poklonit ss gosp. deželnemu predsedniku in ga prosit, nsj blagovoli naznaniti Njega Veličanstvu cesarju naj udane j Se čsstitks k , petdesetletnici vladanja ter neomejeno ndanost in avestobo mestne hranilnice ljubljanske. — (Notarska ebornica) je imela danes do* polndne ob 10. uri slavnostno sejo. Predsednik g. notar Gogola je v imeni zbornice s toplimi besedami izrazil čutila najglobok*j4e udanosti, najčistejše ljubezni in neomajauezvestobe do osebe Nje govega Veličanstva kakor do prejaene vladarske rodbine. Zbornica je pooblastila g. predsednika sporočiti to izjavo potom deželne vlade na Naj vidje mesto ter sklenila, to izjavo zabeležiti v zapisniku današnje seje. — (Za mestne uboge.) Povodom cesarjeve vladarske petdesetletnice poslal je Njegova Ekscelencija gospod deželni predsedoik, baron Hein županu 100 gld. sa mestne nboge. — (Cesarska zastava na stolpnem križu sv Jakoba cerkve ) Dane* ponoči bila je na stolp-nem križu Šentjakobske cerkve razobeAena cesarska zastava. Razobesil jo je gledališki ključarski pomočnik Alojz Ethartb, rojen Dunajčan, 20 let star, pristojen v Grensdof, v okraju Motlersdorf na Oger-skem. Ravno o polnoči prišel je Ekharth k stolpu sv. Jakoba cerkve in je zlezel po strelovodni žici kvišku. Do križa na stolpu rabil je 40 minut in je moral mej plezanjem osemkrat počivati, ker an ]e žica prehudo zarezavala prste Ko je priplezal do križa, privezal je z angleško vrvico drog z zastavo Štirikrat na križ. Zastava je črno-rumeDa, 6 m dolga in 1 80 //» široka in jo je kupil Ekharth sam. Ko je Ekharth pritrdil zastavo in se malo na stolpu oddahnil, podal ee je po isti poti nazaj. Ob polu 2. uri po polnoči prišel je s stolpa na Sv. Jakoba trg. Na poti navzdol je tudi moral trikrat noči vati. Dani je bila noč mesečna, ni nihče opazil Ekbartba pri plezanji na stolp. Dvjal je sam, da je videl na trgu stražnika patrolirati, kateri pa ga ni ojhziI na stolpu. Zastavo razobesil je Ekharth v proslavo cesarjevega, petdesetletnega vladanja, kar sama po nosom pripoveduje — (Državne železnice j Vsled ukaza c. kr. železniškega minieterstva opusti >e povodom cesar skega jubileja razobešenje zastav, kakor tudi raz svetljava na poslopjih c. kr. državnih ielssnio. — (Deželna blagajna kranjska) poslovala bode vsled jubilejnega praznika dne 2 decembra t. I. od osme ure do polu desetih predpoldne in potem od polu dvanajste do ene nre popoludne za Stranke. — (Miklavžev večer) priredi, kakor običajno, tudi letos ljubljanski „Sokol" v uvoji dvorani v ponedeljek due 5. t m. z jako zanim vim vspo-rodom, katerega priobčimo pozneje. Posebna pozornost, .se je obrnila letos na dekoracijo dvorane, ki bo povsem nova. Peklenski duhovi se letos ne bodo izjmščali iz svojega zapora, ker so nekateri se lani pregrešili proti Luciferjevim odredbam. Iz prijaznosti sodelujeta al. pevsko društvo „Slavec" in tamburaški klub .Zveada*. — (Krasne razglednice Ciril Metodove) je izdala vrla St. Jakobsko trnovska podruiaica, katere je po načrtu domačina umetniki g. Grma izdelala firma Vilmi v Pragi. Smelo rečemo, da tako umetniško dovršenih razglednic Slovenci doslej še in s te o imeli, da je vsaka taka sličica pravi mini ti.r umotvor, ki naj bi ne manjkal v nobeni slo-veueki hiši Tako bode tudi družba hitro imela izdatno pomoč in lep dohodek. ProdajuIci, ki žele teh razglednic, naj se obrnejo do podružnične bla gajničarice gdč. Jelice Lozarjeve v Ljubljani. — (Mestna hranilnica ljubljanska) Meseca novembra r. I. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 084 strank 301.697 gld. 50 kr., 564 strank pa vzdignilo 294.617 gld. 72 kr. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 20. do 26. novembra kaže, daje bilo novorojencev 18 (=26-73 %0). umrlih 23 («sa 34/15 %0), mej njimi je umrl za tifusom 1, za jetiko 5, za različnimi boleznimi 23 Mej njimi je bilo tujcev 8 (=34-7°/o), »z zavodov 10 (=43 4°/0). Za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 2, ssa tifuzom 1, za vratico 1, za rudečico 1 oseba. — (Družba sv. Cirila in Metoda.) Vrla rodoljubka gospa Minka Vraučič, železniškega uradniku soproga v Ljubljani in odbornica šentpeterske poddružoice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, pristopila je litrjski podružnici sv. Cirila in Metoda kot ustanovnica in plačala 10 gld , za kar se ji Uia potom srčno zahvaljujejo litijske Slovenke. — (Nova dola.) Visokorodni gospod grof Leon Auersperg sezidal bode v spomin cesarskega jubileju, na lastne stroške jednorazredoo ljudsko solo v Turjaku, za trg Turjak in vasi: Praznike, čatež in Suski. Prebivalci bodo le nekaj s tlako pomagali. Visoki c. kr. deželni Šolski svet js ustanovitev te Aole is dovolil. — (La vrlo naprej!) Neustrašeni sentjanaki posojilnici, katere niso mogli prisiliti vsi nemški mogotci koroški skupaj, ds bi se ne posluževala naeproti višjim instancam slovenskega jezika, je sledila tudi slovenska posojilnica v Tinjah. Zadnjič že, ko so Čitali znano miniatersko nkrembo v seji obrtnijeke in trgovinske zbornice, so rjuh Nemci zoper slov. duhovščino. Sedaj pa po zivljejo naravnost celovškega knezoškofa dr. Kahna na boj proti rogoviljenju slovenskih dušnih pastirjev. Škofa dr. Kahna dobro poznamo Še izza prejšnjih časov, ko je večkrat prav po nepotrebnem davil slovensko koroško duhovščino, vendar se nadejamo, da ga njegovi nemški bratje to pot ne bodo pod-kunli. Ali pa mar pač? — — (Koroški novidar.) Za vseučilišče in za nadsodišče v Ljubljani sta ee izrekli občini Globas-nica in Sele, ravno tako tudi za vseučilišče občni letni shod podružnice sv. Cirila in Metoda v Ško-cijanu. Živeli 1 — Zavod za slepe se otvori jutri, dne 2. grudna, v Celovca. Gojencev je do-dj 18. — Občinske volitve v Bistrici v Rožni dolini se bodo baje vršile začetkom drugega leta. Slovenci morda to važno postojanko izpulijo nemškutarjem iz rok. — Dne 21 listopada pripetda se je blizu St Ruperta ob Velikovcu smrtna nesreča. Po Slo venskem imajo po kmetih navado d-i nevestam, ki se omote iz domaČe vasi, zagrade* pot, ko jo hoče ženin odpeljati v cerkev. Tako so tudi tukaj nameravali, a prepozno. Poroka se je že izvršila, in svatje ho se hoteli peljati v bližnje mesto na ženi tovaujsko p( jedino. A zapazili so, da je pot zaprta. Mahnili so jo tedaj po drugi poti, kjer pa sta skušala dva fanta vendar le zagraditi, toda 30letnega najemnikovpga sina je zadel leteči konj z drogom tako nesrečno v glavo, da je še isto noč umrl. Vsa zadeva pride pred sodišče. — V Pliberku so zrna gali pri občinskih volitvah nemčurji, ker km- tov niso povabili k volitvi. * (Vsled žalosti v smrt) Na Dunaju je pred nekaj dnevi skočila v Dunav gospa Terezija Seissl, vdova Stotnika Rudolfa Seissla, kateri je pred kratkim umrl. Da Be žena razvedri, šla je na Dunaj k neki znani rodb ni, a ni se mogla potola žiti, zato Be je usmrtila. * (Strašen požar ) Kakor poročajo iz Lvova, pogorele so v toiek v Dolini velikanske solarnice ter stanovanja vseh uraduikov. Poleg* tega je zg > relo tudi ogromno lesa. Škoda znaša nad 180 000 gld. * (Ljubavni drami.) Pred nekaj dnevi je v mestu Szeudio, v bosorski župani|i, skočil v vodnjak piemožen mladenič Pavel Ssilvai ter utonil. Obljubi je Inpi deklici, da jo p iroč i, toda njegovi roditelji so mu tako dolgo pr govarjali, da se je oženil z drugo, bogato Dau po njegovi poroki bil je v istem kraju pleB, na katerega je prišla tudi Szdvaseva bivša ljubica Mladi zakonec je prišel slučajno mimo krčme, kjer so plesali, stopd je notri, zaplesal s svojo ljubico ter jej prisegel večno ljubezen. Na to je stopil n* dvorišče ter skočil v vodnjak, iz katerega so ga mrtvega izvlekli, — V M.trcheggu se je pa ljudska učiteljica An* Srerrer nevarno obstrelila, da je dva dni za tem umrla. Imela je razmerje z nekim svojim kolego, kateri je pa oh jsunem ljubil tudi neko drugo dekle, ka teri je tudi /.ikon obljubd. Ker na obeh straneh ta ljubezen ni ostala brez nasledkov, umaknil se je učitel| vsem ekrhem in pekoči vesti s tem, da se je — usmrtil. Osramočena učiteljica je na to tudi v smrti inkala tolažbe, dočim ee je druga ljubica vdala v žalostni svoj položaj * (Vojvoda igralec.) 21 letni vojvod* man-chesterski se je posvetil baje igralskemu poklicu. To pa zato, ker upa tem potom najlažje urediti si svoje slabe gmotne razmere. Vojvoda je imel v angleški gosposki zbornici zasesti važno mesto; no, temu se ni odpovedal, dejal jo namreč, da jo vsakokrat pripravljen za delo, ako zahteva domovina kaj od njega. * Eskimo psi — vozna živina.) Kanadsvn vlada namerava porabiti Eikimo-pse kakor vozno živino. Nakupila je v to svrho v Labradorju in v Gronlandiji veliko množino teh psov, kateri bodo po zimi vozili pošto. Vpregli jih bodo po pet ali šest v jedne sani. Te vztrajue živali prevozijo baje v jtdmin dnevu 50—60 angleekih milj po ledu in Bnpgn.__ Davila i Uredništvu uašega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Stanko Pirnat, c. kr. notar v Mokrouogu 2 0 K, kot jubilejski dar. — Vesela družba v Idriji pri gosp. Fani za žen. p. dr. 6 kron. — G. dr. Gre-goric v Ribnici (na Štajerskem) 5 kron 14 v. kot prvi dar iz Pohorja. — Iz nabiralnika gospe K u h a r j e v e v D. M. Polji 2 kroni 16 vin. — G. T. Čampa 1 krono 60 vin. skupil na dražbi za štirko po gospici Hromčevi. — Skupaj 34 kron 9 0 vin. — Živeli rodoljubni darovalci iu darovalke in njih nasledniki! Za Prešernov spomenik v Ljubljani: G. i Ivan Karolnik v Kamniku 10 kron, nabral pri j pevanju krasne „Luna sije- v veseli družbi pri < „našem Jožetu Kendi* — Živeli vrli darovalci in njib posnemovalci! Zahvala. Preblagorodni g Jernej Tomšič, posestnik in privatier, spomnil se js predobrotljivo sentpetersks konference sv. Vincencija sa reveže, ter ji je blagodusno daroval 35 goldinarjev, sa kar se mu najtskrenejse zahvaljuje — Martin M a 1 e n S e k , župnik in t. č. predsednik. Knjidfcomnost. — Popevdice milemu narodu. Anton Hribar (Korinjski). — Tiskal Dragotin Hribsr. Vsebina: Hitite v rod. — Lirične. — Balade. — Romance. — Junaške. — O tej lični knjigi, ki obsegi 208 etranij, ki velja elegatno vezana v originalne platnice 1 gld. 50 kr, po poŠti 10 kr. več ter ima priloženo pesnikovo sliko, spregovorimo kmalu več. Za danes jo prav toplo priporočamo za Miklavžev dar lepim in zavednim Slovenkam 1 Telefonicna in brzojavna poročna Dunaj h decembra Jutrišnja „Wiener Zeitung" priobči na 20 straneh odlikovanja, katera je cesar podelil povodom 501etnega svojega vladanja. Cesar je podelil dedoma red ve, deloma naslove in dostojanstva. Vsled posebne želje cesa jeve se je zlasti jemal ozir na t»ke osebe, katere navad jo o tacih prilikah ne pridejo v poštev. Dunaj 1 decembra. Cesar ie najstarejšim členom armade, nadvojvodam Frideriku, Josipu in Rajuerju, šefu generalnega štaba B^eku, vojuemu inšpektorju VVuidischgratzu, fcm VValdsteinu in Reinl&nderju ter domobran skima ministroma VVelsersheimbu :n Fejervarvju podel 1 vojaški zaslužni križec z briljanti. Duttii' 1. decembra. Deželnosodnema svetniku v Ljubljani g. Karolu P le Škotu je povodom njegovega umirovljenja podeljen naslov in značaj višjesodnega svetnika, lstotako tudi deželnosoduemu svetniku G ottscheberj u v Celovcu. Dunaj 1. decembra Cesar je danes zjutraj sprejel v posebno dolgi avdijenci grofa Thuna in se je ob VJ - uro pop. s princezinjo Gizelo odpeljal v Wallsee. Dunaj 1. d-cembra. V poslanski zbor-nici se govori, da je cesar imenoval 22 novih tainih svetnikov, mej njimi posl. Abrahamo-'svicza in grofa Dzieduszvck* ga. Tudi členi episkopata so dobili redove ah so imenovani tajnimi svetniki. Odlikovani so tudi vsi predsedniki desničarskh klubov, izvzemsi dra. Ktthreina, in vsi trije čieni prezidija. Dunaj 1. decembra. Cesar je z lastnoroč nim pismom pravosodnemu min stru liuberju pomilostil vse tiste, ki so toženi ali obsojeni radi žalpnja Veličanstva ali radi žaljenja členov cesarske rodbine, ter nadalje pomilostil 199 in 34 9 kaznjencev, Dunaj 1 decembra. Danes se je vršila tukaj zanimiva spominska si a v nos t. Sešli so se členi pnega državnt-ga zbora iz 1. 1848, mej njimi Rieger, baron II el fer t, baron Pra žak in dr. T u mi če k. Kudlich, ki biva v Ameriki, in baron Z i e m i a 1 k o w s k i, ki je b dan, sta brzojavno oprostila Bvojo odsotnost. Rieger se ie z skreuitni besedami spominjal vseb umrlih tovarišev zlasti Fiachhofa. Vsi zbrani aastopniki se uleleže jutri korporativno mase v stolni cerkvi Dunaj 1- decembra* Residenca se pripravlja, da kar najslovesneje praznuje cesarjev jub.lej. Razsvetljava bo sijajna. Na mestni hiši bo gorelo 100.000 električnih lučij, tak sto na parlamenta in na borzi. Zvečer priredi 5000 egnjcgiscev iu veteranov bakljado. Dunaj 1. decembra Tu se je ustanovilo splošno avstrijsko društvo za hitro pomoč o elementarnih nezgodah Protektorat je prevzel nadvojvoda Kamer. V odboru je mnog) poslancev desnice. Dunaj 1. decembra. Pri današnjem žre banju srečk iz leta 1864. je zadela glavni dobitek v znesku 150.000 gld. srečka serija 3694, št. 63, drugi dobitek v znesku 20 000 gold. srečka serija 1890, št. 13 in tretji dobitek v znesku 10.000 gl. srečka serija 3694, štev. 16. Budimpešta 1. decembra. Magnatska zbornica je imela danes povodom cesarjevega jubileja slavnostno sejo. Pariz 1. decembra. „Figaro" javlja, da je bilo po ukazu kasacijskega dvora izvršenih več hišnih preiskav, pri katerih so se našli jako važni spisi. Iz uradnega lista. favrailae »II ekaeamllvB* dr»ib«i Zemljifiče **lo£. štev. 43 davft. ob*. S». Lenart, cenjeno 1708 gld. 94 kr., dna I. decembra t Škofji Loki. Zernljifcče vio*. Stev. 9S đavC. obft. Ribno, cenjeno 2t">8 gld. 44 kr. dne 1 derembra v Radovljici. Franceta Po ž e ne 1 a zemlji&ča vlož 6tev. 137 in fi9 kat. ob*. Ornivrh, cenjena 1099 gld. 94 kr, ozir. 1612 gld. 94 kr , dne .'i. decembra v Idriji. Zemljine vlož. stev. 4«)9 kat. obe. Karlovsko predmestje v Ljubljani, cenjeno 229 gld. 90 kr. dno ii. decembra v Ljubljani. in Helene Rizovi<*ar zrmljiS.'e vlož. Stev. f>*21 davc obe. Jižica, cenjeno .'180o gld, dne 7. decembra v Ljnhlani. NeJSe Levstek posestvo vloi Stev. 125 in 268 kat. <»bč. Sodražica, cenjeno 6Ht> gld. 8 kr., dne 7. decembra v Ribnici. Antona Dbeca temljiSče vlož. 6tt»v. 190 kat. obe. Znžemhfrk. cenjeno ti»}7 gld. in 121 gld., dne 7. decembra ▼ /uiemberkn. Meteorologično poročilo. Vitina nad morjem 3*iH>2 m. B 1 Cm opa-SI i Eovanja o y. Stanje barometra v mm. S.* Vetrovi Nebo 1 9 § •a S cu - So. 1/12. ■ 9. *veeer 7. »jnfraj ".i. popol. 73 i 7 7 88 B "39 r> 6 4-28 7 0 sr. jug si. svzh. si. svzh. skoro jas. megla pol obl. 61 Srednja včerajšnja temperatura 6 2% «a 77' nad normalom. na posestvu dr. Furlana v Mirkiih pri Vrhniki prodalo se bode t. j. v nedeljo popolndne ođ 3. ure naprej in dne 5. decembra celi dan od 8, nre zjutraj naprej obilo poljskih vozov in različnega poljskega orodja. Natančncja pojasnila da. dr. Josip Furlan (1873) odvetnik t Ljubljani. ■a je*en in mimo ima sa preprodajalca AJbert LIatzaer na Dunaji, I., Kohlmessirgasse 81 Zavoje vzorcev, obsegajoča irajce, jopice, hlače sa gospode,, dame in otroke, v zneskn 10 'iO gld. proti povzetju ali rTaoaJsklm referenoam. (1401—3^> polysulfiii? P> »Ijsulliii periloTec) je po natančnih poskusih edino tkanini" u*»mUoilliiv<» pralno Hredstvo, katero nesnago t»i»ino-t\ornu od perila loči iu ub enem brez smradu .I«*mIuII-U ai|t>. (ena zavitka 15 kr., odprtega .14 kr kilo. V trajnosti pe>rila b* skale pristedje. Dobiva se v vseh dobro založenih, špecerijskih prodajalnicah ; tovartilftko culomi ma\ Kranja k 1» liimin (1828—6) Kavčič & lilleg Prodajo svojega leseneoa in aalanterijskeaa blaga nadaljujem v hiši slašćićarije g. Kirbischa na Kongresnem trgu vhod na gledališki stolbi (poleg „Tonhalle") in prodajam zaradi znanih okolftcin po jako nizkih cenah in za vsako ceno* (1836-5) Franc Stampfl. ooooooooooooo « « « « « « « « « « Podpisana nsojava si svojim p. n. gostom nljudno naznanjati, da bodbva , . _ z dnem 15. grudna t. L za prihodnjo zimo opustila gostilniško obrt ter se ob jednem za mnogobrojni obisk tekom poletja najtopleje zahvaljujeva. priporočujoc se z odličnim spoštovanjem (1869J Medvode, dne 1 decembra 1898. Fran in Marija Jarc. decembra 1898. 00**0*000*000 « * « 8 « « » « « Razglas. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je v svoji seji dnć 25. novembra 1898 pri posvetovanju o praznovanji jubileja 50 letnega vladanja Njega Veličanstva cfMitrja Fratica Jožefa I. tudi sklenila: Naslednja želja naj se naznani potom dnevnih listov p. n. industrij ceni, trgovcem in obrtnikom: 2. december 1898 velja naj vsem industrijcem, trgovcem in obrtnikom na Kranjskem za praznik. Opravljajo naj se ta dan le ona dela, ki se navadno vrše le ob nedeljah in praznikih. (i«r.i—3> V Ljubljani, dne 26. novembra 1898. Trgovska in obrtniška, zbornica za Kranjsko. Otvoritev j>odjetja. S tem se vsojamo p. n. občinstvu naznanjati, da smo ustanovili tukaj Gradišče štev. 2 tehnični zavod na drobno in debelo pod firmo in se nadejamo našemu podjetju pridobiti glas odlične solidnosti ter prosimo p. n. občinstvo, da liam v tej stroki blagovoli naročila pošiljati, katerih najtočnejso izvršitev zajamčujemo. Z velespostovanjem (1868 — 1) Stevo Stunkowics, Specijalci! /»vod hcrollnake Industrije sa žarnice, podjetje za razsvetljevanje krajev, hotelov, zdravilišč^ bolnišnic*, kolodvorov, tovarn, »aumatano v In cerkva Itd« haloga (rlmUklli predmetov za stavtiliiRka podjetja, tovarne In žage, orodje ea kleti, blago la gumija, dvlualno orodje, zaloga vach vrst Mplritovlli žarnic, k»zo>1Iiio> vili Iti accvtellnovlli »vetllk, Calcluiu farlilt na debelo In na drobno. MtreHiil lepi In azhefttl, vozne odeje In linoleiini. Dusticss Oll Paint r£ Co., New Jork G. Hartmann & Co., Lipsko. trn Vknifžftfa varstvena znamka. V lastnem interenu naftih čestitih interesentov svarimo pred ponaredbaroi našega izvirnega izdelka „DusiU-mu, kakorsni se v zadnjem ('as i pojavljnjo Izrecno opozarjftmo na to, da le gornja varntvena znamka jamči za prietnost naše iznajdbe. Ohrabrena po naših v«likil> in hitrih uspehih skuša neka konkurenca deloma po jednako slovečih naslovih interesente premotiti, de'om* pn po vnliki cenenosti naši dobri stvari škodovati. j?o ceni pa, kakor znano, slabe ponuredbe niso nikdar! Po svoji dolgi izkušnji in oprti na mnoga sijajna priznalna pisanja is Avstro Ogerske in drugih dežel, katera so nu željo v izvirniku na razpolaganje, smo samo mi v položaju, prevzeli jamstvo za trajno dobrost ničih impregnacij V nadi, da Vam bodo te vrstice v pojasnilo in Vas obvarujejo zhh nasledkov, beležimo z velespo&to^anj^m 3>ll>4tfc?l!-*S* Oll F»Ell**t «fe Co. Izdajatelj in o