GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 52, No. 5-6, Ljubljana 1994 UDK 630*1/9 1 SLO ISSN 0017-2723 LETO 1994 • LETNIK 52 • ŠTEVILKA 5·6 Ljubljana, maj, junij 1994 VSEBINA -CONTENTS 233 Uvodnik 234 Samo Foltin Komuniciranje gozdarjev z gozdnimi posestniki Foresters' Communications with Forest Owners 251 Mladen Prebevšek Protipožarno varstvo gozdov Fire Prevention in Forests 257 Mitja Cimperšek Sonaravnost je odziv gozdarstva na novo miselnost Close-to-Nature Approach is the Response to the New Mode of Thinking 263 Simona Pecek Nekaj v1isov o Tasmaniji in zanimivih drevesnih vrstah njenih gozdov 269 Mitja Cimperšek Iz zgodovine Attemsovih gozdov 271 Boštjan Anko Strateški plan mednarodne zveze gozdarskih razisko­valnih organizacij (IUFRO) 272 An. Simic O gozdarski fakulteti v Sarajevu v vojnih razmerah 273 Strokovna srecanja 280 Iz tujega tiska 285 Književnost 287 ln memoriam 288 Strokovno izrazje Naslovna stran: foto: Špela Habic GozdarSk•~n•k SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence, Miran Orožim, mag. Dušan Robic, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batic, dr. Dušan Mlinšek, mag. Živan Veselic Odgoyorni urednik mag. Zivan Veselic, dipl. inž. gozd. Tehnicni urednik Aleksander Leben Lektor Darinka Petkovšek Dokumentacijska obdelava Teja-Cvetka Koler Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavceva cesta 15 Žiro racun -Cur. ac. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erj avceva 15 501 01-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna narocnina 1.200 SIT za dijake in študente 500 SIT Polletna narocnina za delovne organizacije 8.000 SIT Posamezna številka 400 SIT Letna narocnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go­zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne­nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne številke 3, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšic, Ljubljana Poštnina placana pri pošti 61102 Ljubljana Gozd in voda . Bilo je v Poljcah, kot bi po dolgi nevihti, ko temni oblaki še vedno grozece visijo z neba, sonce zvabi/o na plano (zelene} martincke; ki bi se k skupnemu gretju "zaradi proceduralnih zapletov« sicer spravljali zelo obotavljivo, na koncu pa bi se jih, željnih sonca (novih spoznanj in izmenjave mnenj}, na planem pred svojimi domovi vendarle zbralo toliko kot v najlepših dneh. "Enkraten prizor«, bi rekel fotograf; "povsem razumljivo«, bi menil, kdor se bolje spozna na ekologijo in življenjske potrebe martinckov. Poljce, 11.-13. oktobra 1994. Študijski dnevi na temo GOZD IN VODA. Kljub prenovi slovenskega gozdarstva, ki že nekaj let dodatno jemlje moci prav vsem slovenskim gozdarjem, smo v letošnjem letu v našem gozdarstvu spet zabeležili dogodek, ki bi zaslužil posebno pozornost vselej, v casu, ko za slovensko gozdarstvo vendarle še ni konec naporov, da bi v organizacij­skem pogledu na novo shcdilo, pa mu gre še prav posebno priznanje. Razmere na Zemlji, v aridnejših predelih našega planeta še posebej, iz dneva v dan bolj potrjujejo, da postaja vprašanje zdrave pitne vode eno osrednjih vprašanj preživetja cloveka. Zdrava voda postaja vse pogostejša tema razprav ekologov, tudi gospodarstvenikov in politikov. Gozd je v borbi cloveka za zdravo vodo njegov najboljši naravni zaveznik. Ljudje, ki se na podlagi ponujanih strokovnih prepricevanj niso pripravljeni dovolj poglo­biti, zakaj pravzaprav gre pri neproizvodnih vlogah gozda, se zacenjajo sami zanimati zanje, ko jim zacne teci (umazana} voda v grlo. Vsaj v pogledu te vloge gozda, kaže, da s sogovorniki v prihodnje ne bo težav. študijski dnevi GOZD IN VODA so resnicno obravnavali eno osrednjih tem sodobnega sveta in gozdarstva še posebej. Pokazali so življenjski interes veliko strok za skupno reševanje vprašanja zagotavljanja zdrave vode. Prav interdisciplinarnost jim je dala poseben car. Gozdarskemu oddelku Biotehniške fakultete, še posebej prof. dr. Boštjanu Anku kot osrednjemu organizatorju gre vse priznanje za izvedbo koristne prireditve, Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo ter Zavodu za gozdove Slovenije pa zahvala, da sta na njej zagotovila res množicno udeležbo gozdarskih strokovnjakov. Urednik Gozd V 52, 1994 233 GDK: 945.2 :944(497.12*12) Komuniciranje gozdarjev z gozdnimi posestniki Foresters' Communications with Forest Owners Samo FOL TIN* Izvlecek Follin, S.: Komuniciranje gozdarjev z gozdnimi posestniki. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1994. V s lovenšcini s povzetkom v ang lešcini, cit. lit. 7. Komuniciranje z razlicni m i javnostmi pomeni danes zelo pomemben del poslovne politike po­djetja ali službe. Z njim predstavi posameznim javnostim svoje delo, vizije in nacrte, prek njega stopa v stik s svojim okoljem. Preuceno je bilo stanje na relaciji gozdar -gozdni posestnik v GG Maribor. Opravljeni sta bili dve vrsti anketiranj, in to med gozdarji in posestniki v mariborskem GG obmocju. Rezultati kažejo na dokajšnjo neinformi­ranost posestnikov o dosedanjem delu in prihod­njih nacrtih gozdarjev in dokajšnjo neaktivnost, še posebej pa neorganiziranost tovrstnega dela v GG Maribor in tudi drugod. Pricakovanja o prihodnjem nacinu organiziranja gozdarstva so med posestniki nejasna, pomešana, saj jim še niso jasne naloge javne gozdarske službe in izvajalskega podjetja. Kljucne besede: komuniciranje, gozdni po­sestnik, javnost, odnosi z javnostjo. 1 UVOD INTRODUCTION Naslov clanka je bil tudi naslov moje diplomske naloge pod mentorstvom prof. dr. l. Winklerja. Anketiranje je potekalo v aprilu in maju 1993, analiza rezultatov pa v juniju istega leta. Materialno mi je pri izvedbi diplomske naloge najbolj pomagal sklad dr. Franca Munde z dodelitvijo štipen­dije. Ravno v casu , ko sem bil absolvent na fakulteti, je bil v gozdarstvu velik vakuum, ki je nastal zaradi neupoštevanja stare zakonodaje o gozdovih, nove pa ni in ni • S. F. dipl. inž. gozd., Gregorcicev dr. 8, 62250 Ptuj, SLO Synopsis Foltin, S.: A Communication between Forestry Experts and Forest Owners. Gozdarski vestnik, No. 5-6/1994. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 7. Communication with different types of public represents a very important part of business policy of a company or service nowadays. Thus its work, visions and plans are presented to individual types of the public. By means of com­munication, contacts with the environment are enabled. The situation regarding the relation tore­star -forest owner has been studied in the Maribor forest enterprise. Two types of inquires were carried out in the Maribor forest enterprise region, i.e. among foresters and forest owners. The resulls prave that forest owners are badly informed on the work performed by foresters and their future plans, they also prave high inactivity and bad organization in performing such type of work in the Maribor forest enterprise as well as else where. The expectations of forest owners as to the future organization of forestry are vague and confused since they do not distinguish the tasks of the public forestry service from those of a company performing forestry work. Key words: communication, forest owner, dif­ferent types of the public, relations with the public. bilo. Zaradi tega je v gozdovih vladala vse vecja anarhija, med gozdarji pa vse bolj pesimizem in apatija. Poleg tega pa je tako posestnikom kot gozdarjem manjkalo infor­macij in pogosto niso vedeli, kako in kaj naj delajo oziroma kaj posestnik lahko naredi in cesa ne. Gozdarstvo še vedno vse preveck rat po­zablja, da je pomemben del družbe, pred­vsem pa je pozabljala na to opozarjati tudi druge. V zadnjem cas u se na podrocju odnosov z javnostmi premika na bolje tudi na podrocj u gozdarstva, vendar je po mo­jem mnenju treba zaceti na zacetku. Raz­licn i reklamni filmi so lahko le vrh ledene gore odnosov gozdarjev z javnostmi in jih lahko upravicimo šele takrat, ko imamo n atancno opredeljene raz licn e ciljne sku­ 234 Gozd V 52, 1994 pine komuniciranja in izdelano strategijo komuniciranja s temi skupinami ljudi. Raz­licne skupine ljudi namrec zanimajo razlicni problemi in je treba z njimi navezovati stike na razlicne nacine. Seveda se je najslabše zapirati v ozke kroge in prepricevati že prepricane. Namen naloge je bilo prouciti, kakšno je bilo tedanje komuniciranje gozdarjev z goz­dnimi posestniki v GG Maribor, pri cemer mislim predvsem na revirne gozdarje, ali kot jim pravi vecina posestnikov >>logarja«, in gozdnimi posestniki razlicnih socio-eko­nomskih skupin in z razlicno veliko gozdno posestvijo. Prav tako sem skušal zajeti pricakovanja in želje tako gozdarjev kot tudi posestnikov. Tako pridobljeni podatki bi lahko bili vodilo za gozdarje, kako in s kom komunicirati, kje so bile do zdaj narejene napake in kje stanje ustreza pricakovanjem. Raziskava, ki smo jo opravili, je komaj zacetek tovrstnih raziskav v gozdarstvu in nam je vsem, ki smo pri tem delu sodelovali, manjkalo predvsem izkušenj. Upam, da bodo prihodnja raziskovanja lažja in bodo pri tem pridobljene izkušnje koristile. 2 OBLIKE IN SMERI KOMUNICIRANJA V GOZDARSTVU 2 COMMUNICATION FORMS AND DIRECTIONS IN FORESTRY Gozdarstvo kot dejavnost splošnega po­mena in tudi kot ena gospodarskih dejavno­sti, mora med svojim poslovanjem komuni­cirati z zelo razlicnimi skupinami ljudi. To so razlicne interesne skupine in posamezni­ ki, s katerimi se gozdarstvo v poslovanju srecuje že zdaj, ali pa se šele bo. Gozdar­ stvo mora s temi skupinami komunicirati, in to primerno znacilnostim vsake izmed sku­ pin. Tako bo spoznalo interese in cilje posamezne skupine, skupina pa bo spo­znala delo in cilje gozdarstva. Z vidika gozdarstva smo opredelili na­slednje ciljne skupine: -interna javnost, ki jo predstavljajo za­posleni v gozdarski organizaciji; -lastniki gozdov; -drugi uporabniki gozdov; laicna javnost ali širše družbeno oko­ lje; politicna javnost; poslovni partnerji. Te ciljne skupine se spoznajo na podlagi podobnih interesov in pricakovanj do go­zdarstva. Namen komuniciranja gozdarstva z vsemi temi ciljnimi skupinami je, da nas »V celoti in pravilno razumejo« (GRUBAN 1990), s tem pa bomo laže zadovoljili tudi lastne interese in si povecali ugled. "Ugled v javnosti je treba graditi dolgo­rocno in si ga je treba tudi zaslužiti -ne gre ga zapravljati po malomarnosti, ker bo trajalo zelo dolgo, da se spet povrne« (GRUBAN 1990). Da bi sploh lahko uspešno komunicirali, pa moramo najprej ugotoviti, kakšno je mnenje o gozdarstvu in naši organizaciji v vsaki ciljni skupini. Na podlagi rezultatov takšne raziskave potem pripravimo ustre­zen komunikacijski program. Pri pripravi komunikacijskega programa moramo vedeti, kdo bo prejemnik našega sporocila, kakšen bo cilj sporocila in s tem v zvezi, kako bo sporocilo sestavljeno in kakšna bo tehnika posredovanja sporocila. V tej nalogi smo si izbrali skupino lastni­kov gozdov kot ciljno. 2.1 Komuniciranje z lastniki gozdov 2.1 Communication with Forest Owners Komuniciranje gozdarjev in lastnikov go­zdov je lahko vecplastna. Pri stiku gozdar -lastnik nastopa gozdar ob razlicnem casu v razlicnih vlogah. Gozdar kot delavec v javni službi predstavlja in tudi varuje javni interes za gozdove in v skrajnem primeru (gozdarska inšpekcija) deluje tudi restriktiv­no. Gozdar kot delavec v javni službi pa lahko izvaja tudi svetovalno službo za po­speševanje in strokovno pravilno delo goz­dnih posestnikov z gozdom. Lahko pa je gozdni posestnik le možen poslovni par­tner, gozdar pa predstavnik izvajalskega podjetja, ki se poteguje za pridobitev ne­kega dela in enakovredno tekmuje z dru­gimi konkurenti na trgu. Razlicnim vlogam tako gozdarja kot tudi gozdnega posestnika GozdV 52, 1994 235 je prilagojeno tudi njuno medsebojno komu­ niciranje. Pri razmerju gozdar-podjetnik in gozdni posestnik, kjer gozdar tekmuje na trgu, je vecina »adutov« v rokah gozdnega posestnika, saj bo ob neprimerni ponudbi odšel h konkurentom. Pri razmerju gozdar -javni uslužbenec in gozdni posestnik, paj_e položaj drugacen, saj ima gozdar nalogo svetovanja (posest­ nik njegov nasvet sprejme ali pa tudi ne), ima pa tudi z zakonom dolocena pooblasti­ la. Nekatere teh vlog so med seboj locene , tako da jih opravljajo razl icne osebe v gozdarski službi, pri drugih pa se socasno pojavljajo elementi vseh treh vlog. Tako ima gozdarski inšpektor nalogo predvsem skrbeti za gospodarjenje v skladu z zakono­dajo, medtem ko je imel revirni gozdar doslej tako nadzorno, svetovalno, kot tudi nalogo pridobivanja del in odkupa lesa. Vse takšne vloge revirnega gozdarja pa se lahko med seboj tudi izk lju cujejo, zato je vprašljiva uspešnost takega dela. Komuni­ciranje z lastnikom je za gozdarja še pose­bej zapleteno ravno zaradi teh razlicnih vlog. Gozdar je namrec v dolocenem tre­nutku nastopal kot izvajalec zakonskih do­locb, kjer se nikakor ni mogoce pogajati, naslednji trenutek pa že kot prožen poslovni partner, katerega poslovno delovanje se lahko, kot vsako drugo poslovanje, giblje tudi na robu zakonitega. Iz tega sledi, da je optimalna rešitev, ce so te tri vloge gozdarjev locen e in to tako, da jih opravljajo razlicne osebe. Tudi to so razlogi, zakaj je bila locitev GG na javni zavod in izvajalsko podjetje nujna. 3 METODA PROUCEVANJA 3 INVESTIGATION METHOD 3.1 Oblike anket 3.1 lnquiry Forms Stanja in pricakovanja smo skušali zajeti z anketo. V ta namen smo sestavili dve vrsti anket. Prva je bila namenjena gozdarjem, in to revirnim gozdarjem, ki so delali v revirjih z 236 GozdV 52, 1994 zasebno gozdno posestjo. Anketa je bila sestavljena iz treh vsebinskih sklopov: 1 . vprašanja, ki se nanašajo na revir (velikost, struktura po lastništvu in velikosti posesti) ; 2. vprašanja, ki se nanašajo na videnje gozdarstva in Gozdnega gospodarstva zdaj in pricakovanja v prihodnosti; 3. vprašanja o oblikah in nacinu komuni­ciranja revirnega gozdarja z gozdnimi po­sestniki. Druga vrsta ankete je bila namenjena gozdnim posestnikom in jo sestavljajo prav tako trije deli: 1. opis socio-ekonomskega položaja gozdnega posestnika; 2. vprašanja, ki prikažejo odnos poses­tnika do gozda in vedenje o pomenu gozda; 3. vprašanja, ki se nanašajo na odnos posestnika do gozdarjev, njihovega dela, oblike dosedanjega komuniciranja in vide­nje gozdarske službe v prihodnosti. 3.2 Izbira vzorca in anketiranje pri gozdarjih 3.2 The selection of a Sample and lnquiry with Foresters Izbira gozdarjev za anketiranje je pote­kala na dva nacina: 1. Anketo smo razdelili vsem revirnim gozdarjem Gozdnega gospodarstva Mari­bor, kar je znašalo skupaj 39 anket. Skupaj z anketami smo razdelili tudi navodila za izpolnjevanje ankete. Revirni gozdarji so izpolnjevali ankete na sedežih upravnih enot, od koder so potem izpolnjene poslali na sedež obmocja v Mariboru. Od 39 odda­nih anket smo dobili vrnjenih 29, kar pomeni 7 4 % razdeljenih anket. Iz organizacijskih enot Podvelka in Ormož nismo dobili vrnjene nobene ankete. 2. Ker sva bila z mentorjem mnenja, da bi bilo pametno povecati število anket, je bila anketa izvedena tudi med populacijo študentov gozdarstva višje stopnje, ki študi­rajo ob delu in opravljajo delo revirnega gozdarja. Tem študentom so bile ankete poslane po pošti. Odziv je bil za anketo, izvedeno po pošti, relativno visok. Od 72 povabljenih se je odzvalo 40 študentov ob delu, kar pomeni 55% poslanih anket. Iz­ med teh štiridesetih smo izlocili tri, ki so bili revirni gozdarji v revirjih, kjer so gozdovi samo v državni lasti. Tako anketirani go­zdarji so bili iz cele Slovenije, razen iz GG Maribor. V, obdelavi smo torej imeli 66 anket revirnih gozdarjev, kar pomeni nekako 13% celotne populacije revirnih gozdarjev v Slo­veniji. 3.2.1 Urejanje anket gozdarjev 3.2.1 The Arranging of Foresters' Jnquiries Zbrane ankete smo grupirali po tem, kakšna velikost posestev prevladuje v re­virju anketiranca. Sestavili smo dve skupini revirnih gozdarjev. V prvi so bili tisti, pri katerih je v revirju delež gozdne posesti velikosti do 5 ha manjši od 50%, gre torej za revirje s prevla­dujoca veliko gozdno posestjo. Takšnih revirnih gozdarjev je bilo anketiranih 28. V drugi skupini revirnih gozdarjev pa so bili tisti anketiranci, pri katerih je v revirju delež posesti velikosti do 5 ha enak ali vecji od 50 %.Pri njih torej prevladuje majhna gozdna posest. Takšnih je bilo 38 anketira­nih gozdarjev. Naš namen je bil ugotoviti, ali obstajajo med obema skupinama razlike in kakšne. Prav tako tudi, kako se trditve o komunici­ranju z gozdnimi posestniki ujemajo z rezul­tati ankete med samimi posestniki. Bolj kot zanimivost smo izlocili tudi sku­pini anketiranih gozdarjev mariborskga GG in iz drugega dela Slovenije. 3.3 Izbira vzorca in anketiranje pri gozdnih posestnikih 3.3 The Selection of a Sample and lnquiry with !1 Forest Owners Anketa rned gozdnimi posestniki je bila opravljena v maju 1993 rned posestniki GG Maribor, in sicer osebno z vsakim posestni~ kom posebej. Anketiral sem sam s pomoc­nikom, ki je pred tem dobil natancna navo­dila za anketiranje. Posestnike smo izbrali po indeksu poses­tnikov, ki je na GG Maribor. Ker srno želeli, da bi bili zastopani gozdni posestniki vseh treh geografskih tipov v GG Maribor, to je v nižini, gricevju in v hribovju, sem temu primerno izbral tudi gospodarske enote. Znotraj teh sem nato slucajnostno izbral katastrske obcine, znotraj le-teh pa še po­samezne posestnike. Tako smo med gospodarskimi enotami v GG Maribor izbrali naslednje: -Lovrenc na Pohorju, -Ruše, -Zgornje Dravsko polje, -Boc, -Destrnik. V vsaki gospodarski enoti smo nato slucaj­nostno -z žrebom -izbrali po pet katast­rskih obcin, v teh pa po deset lastnikov z metodo preskoka. Izbirali smo vsakega de­setega. Katastrske obcine, ki so bile slucaj­nostno izbrane, so naslednje: -GE LOVRENC NA POHORJU: Ku­men, Cinžat, Rdeci breg, Recenjak, Lo­vrenc na Pohorju; -GE RUŠE: Lobnica, Bistrica, Pekre, Tabor, Sp. Vrhov dol ; -GE ZGORNJE DRAVSKO POLJE: Race, Pobrežje, Dobrava, Skoke, Prepolje; -GE BOC: Poljcane, Dežno, Stari grad, Hrastovec, Jelovec; -GE DESTRNIK: Markovci, Drbetinci, Sp. Velovlek, Vintarovci, Jiršovci. -GE SMRECNO: Planina, Šmartno na Pohorju, Bojtina, Smrecno in Frajhajm. Skupno število tako izbranih lastnikov je bilo 300. Anketo smo opravili pri 209 goz­dnih posestnikih. Najpogostejši razlog, da anketa pri izbranem posestniku ni bila opravljena, je bil, da ni bilo nikogar doma. Zaradi neažuriranega indeksa lastnikov go­zdov je nekaj posestnikov zavrnilo sodelo­vanje, ker se je kot lastnik njegove posesti vodila oseba, ki je umrla že pred 15 in vec leti. Skupno število opravljenih anket je pred­stavljalo slab odstotek vseh gozdnih poses­tnikov v GG Maribor. S tem je bila zastopa­nost posestnikov po strukturi posesti in socio-ekonomskih tipih tolikšna, da je bilo mogoce iz rezultatov narediti enostavne zakljucke. Vecje število predstavnikov bi mogoce bilo potrebno znotraj skupine nek­metje, vendar nadaljna širitev vzorca pred­vsem zaradi zelo velikih stroškov ni bila vec mogoca. To je tudi vzrok, da za socio-eko- GozdV 52, 1994 237 nomski tip posestnikov, ki spadajo med nekmete, ni razc l enjenih rezultatov ankete po velikosti posesti. Pri socio-ekonomski pripadnosti sva z mentorjem opredelila tri osnovne tipe: -kmetje; -polkmetje, to je zaposleni, ki pa imajo še kmetijo in živijo na vasi; -nekmetje, ki nimajo statusa kmeta, imajo pa gozd in živijo vec ali manj v vecjem kraju ali v mestu. Kot velikostne razrede posesti sva dolo- cila: -gozdna posest do pod 3 ha -gozdna posest od 3 -pod 12 ha -gozdna posest od 12 ha naprej. Kot vodilo takšni razdelitvi so bile izku­šnje, pridobljene na terenu, in pa številcno zadostno zastopanje po posameznih razre­dih, za morebitno ugotavljanje razlik. 4 REZULTATI RAZISKAVE 4 INVESTIGATION RESULTS 4.1 Navezanost posestnikov na gozd in odnos do gozda 4.1 Attachment of Forest Owne rs to their Forests and their Relation towards Them 4.1.1 Splošni podatki o posestnikih 4.1.1 General Data on Forest Owners Skupno število anketiranih posestnikov je bilo 209, kar predstavlja pribl. 1 % goz­dnih posestnikov mariborskega gozdno go­spodarskega obmocja. 56% anketiranih so kmetje, 32% polkmetje in 12% nekmetje. Zastopanost po velikostnih razredih gozdne posesti kot tudi po socio-ekonomskih tipih je prikazana v preglednici 1. Med posameznimi socio-ekonomskimi tipi obstajajo razlike v deležu gozda v celotni posesti. Najvecji delež imajo po pricakovanju nekmetje, saj imajo poleg go­zda ponavadi še zelo malo druge posesti. Povprecni delež gozdne posesti pri nekme­tih znaša 75%, polkmetih 61 % in pri kmetih 59%. Delež gozda pa narašca z rastjo velikosti posesti in znaša pri kmetih z veliko posestjo že vec kot 70 %. Po površini imajo povprecno najvec gozda kmetje (1 O ha), sledijo polkmetje (8.7ha) in nato nekmetje (3.5ha). 238 GozdV 52, t994 4.1 .2 Navezanost na gozd 4.1.2 Attachment to Forest Rezultati ankete so pokazali, da najvec­jemu številu gozdnih posestnikov pomeni gozd »rezervo za hude case« in jim »daje obcutek varnosti«. Med samimi socio-eko­nomskimi tipi ni vecjih razlik, toliko vecje pa so le-te znotraj tipov, v odvisnosti od velikosti posesti. Znacilnost nekmetov je posebej poudarjen pomen gozda kot re­zerve in kot vir lesa za domaco porabo, ki je najveckrat dopisana k odgovoru »drugo .. ·" pri tem vprašanju. Delež kmetov, ki jim »gozd daje vecinski delež dohodka in bi brez njega kmetija ne mogla obstajati<< raste od O% pri mali gozdni posesti (-3 ha), prek 7% pri srednje veliki gozdni posesti, pa tja do 59% pri veliki gozdni posesti (nad 12 ha). Podobno, a ne tako izrazito je gibanje pri polkmetih, kjer pa z rastjo posesti raste predvsem delež tistih, ki jim gozd daje »manj kot drugi deli kmetije, a še vedno pomemben delež<<. Vecina posestnikov je za delo v gozdu "zelo zainteresirana in ga tudi opravlja<< (46%), ali pa ga »Opravlja obcasno<< (36%). Prvo prevladuje predvsem pri kme­tih, obcasno pa delo opravljajo pri pol-in nekmetih. Z rastjo posesti in s tem naveza­nosti na gozd mocno raste tudi zainteresi­ranost za delo v gozdu. Pod pricakovanji majhen je odstotek tistih, ki bi dela dali v izvajanje. še najvecji je pri kmetih s srednje veliko posestjo, in sicer 23% vseh tovrstnih kmetov. V vseh drugih tipih je delež nezain­teresiranih za delo v gozdu manjši od 15%, kar velja tudi za nekmete. 4.1.3 Odnos do gozda 4.1 .3 Attitude Towards Forest Pri tem smo mislili predvsem na to, v kolikšni meri poznajo gozdni posestniki ne­proizvodne funkcije gozda in se jih zaveda­jo, ter njihovo mnenje, ali so te funkcije lahko vzrok omejevanju lastninske pravice pri ravnanju z gozdom. Prav tako smo zelo na hitro hoteli dobiti vpogled v znanje po­sestnikov o gojenju gozdov. Za to, da gozd opravlja razen pridelave lesa še kakšno drugo funkcijo, se je oprede­ Preglednica 1: Struktura anketiranih posestnikov glede na socio~ekonomski tip in velikost posesti, prikazana s številom sodelujocih posestnikov Table 1: The Structure of Forest Owne(s lncluded into lnquiry as to the Socio~economic Type and Size of the Estate, Presented by the Number of Forest Owners lncluded Kmetje Farme rs Polkmetje S emi-farmers Nekmetje Nonfarmers Skupaj Total % O-pod3ha 54 26 15 95 45 3-pod 12ha 30 25 8 63 30 12 ha­ 33 16 2 51 24 Skupaj T ota/ 117 67 25 209 % 56 32 12 Graf 1: Delež gozda v celotni posesti, prikazan po velikostnih razredih, za socio~ekonomske tipe posesti Graph 1: The Share of Forest within a Total Estate, Given by Size C/asses, for Socio~economic Estate Types Kmetje Polkmetje Vsi posest. Farmers Semi-farmers Owners in total J' DO -pod 3 ha D 3 -pod 12 ha 1!112 ha ­ lilo 65% posestnikov, pri cemer so najvec­krat omenjali gozd kot zracni filter in zadrže­val ec vode. Vecji delež tistih, ki menijo, da je gozd dobrina širšega družbenega po­mena (76%), kaže na to, da posestniki ta pomen sicer poznajo, ne zavedajo pa se, da so ravno koristi, zaradi katerih je gozd dobrina širšega družbenega pomena, tudi funkcije gozda, ki jih je treba pri gospodar­jenju prav tako upoštevati in jih gozd ne opravlja ne glede na njegovo stanje. Raz­like v takšnem mišljenju so med samimi tipi manjše kot glede na velikost posesti. Tako je 74% kmetov mnenja, da je gozd dobrina širšega družbenega pomena, istega mne~ nja je 78% polkmetov in 84% ne kmetov. Najmanj navdušeni nad tem, da bi imela družba pravico kontrolirati posestnika pri delu v gozdu, kažejo kmetje s srednje veliko gozdno posestjo (54% opredeljenih GozdV 52, 1994 239 Preglednica 2: Odvisnost posestnikov od dohodka iz gozda, prikazana v% odgovorov Table 2: The Dependence of Owners on the lncome from Forest, Given in the % of Answers Kmetje Polkmetje Nekmetje Farme rs Semi-farmers Non­ G-3 3-12 12ha­ G-3 3-12 12ha­ farme rs ha ha ha ha Daje vecino dohodka the major part of income o 7 59 o 4 31 4 Daje del dohodka a part of income 24 53 36 23 48 44 16 Je rezerva represents a reserve fund 54 33 3 42 32 25 48 Sreds. za višji standard 6 o 3 4 o o 8 a means for higher standard Za domaco porabo for home use 16 7 o 31 16 o 24 Preglednica 3: Zainteresiranost za delo v gozdu po socio-ekonomskih tipih posestnikov (v % odgovorov) Table 3: The Interesi for Forest Work According to Socio-economic Types of Forest Owners (in the % of Answers) Kmetje Farmers Polkmetje Semi-farmers Nekmetje Nonfarmers Skupaj Total Zelo zainteresirani high interest 53 40 25 46 Opravljam obcasno work performed occasional/y 27 48 50 36 Dal bi v izvajanje interested for hi red work 11 6 13 10 Ne delam nic none work performed at all o 2 4 1 Potrebujem helpneeded 9 4 8 8 za kontrolo), najmanj pa to moti kmete z veliko gozda, saj jih 85% meni, da družba ima to pravico. Posestniki vseh socio-ekonomskih tipov v veci ni menijo, da je najbolje zacet i z nego že v mladovju, kar se pozneje izplaca. Na podlagi vecin e odgovorov, da se »nega izplaca, in to še posebej v kvalitetnem gozdu«, pa lahko sklepamo, da nege ne razumejo toliko kot možnost povecevanja vrednostnega prirastka, ampak predvsem kot pomoc pri rasti in odstranjevanje bolnih ali poškodovanih osebkov. Z mnenjem, da 240 Gozd V 52, 1994 od nege ni velike koristi, še posebej izsto­pajo polkmetje s srednje veliko posestjo, 22 % kmetov z malo gozda pa ne ve, kje je nega najbolj koristna. Prakticno noben posestnik ne pozna pojma rastišce in ga razumejo ali kot vrsto tal ali pa kot tip gozda (mešan, iglast, listnat, bukov ... ). Vse to prica o dokaj pomanjkljivem zna­nju posestnikov o gojenju gozdov. Tak­šnega mnenja so tudi anketirani gozdarji, od katerih 77% meni, da ••vecina posestni­kov ne ve veliko o gozdu in delu v njem, a si mislijo, da veliko vedo«. Pri tem med gozdarji po povprecni velikosti posesti v revirju ni bistvenih razlik. Torej caka go­zdarje še veliko dela pri zvišanju ravni znanja posestnikov za delo v gozdu (pred­vsem na podrocju nege) in o koristnosti teh del. Drugace pa se posestniki najbolj navdu­šujejo nad mešanim gozdom, o katerem menijo, da je najbolj odporen proti razlicnim motecim vplivom. Mešani gozd daje tudi najvec razlicnih sortimentov, ki jih rabijo posestniki za domaco rabo. 4.2 Odnos do gozdarjev 4.2 Attitude towards Forestry Experts V tem sklopu vprašanj smo hoteli ugoto­viti, kakšen je odnos posestnikov do Gozd­nega gospodarstva in njihovega doseda­njega dela, pa tudi kakšna so pricakovanja od gozdarstva v prihodnosti. Zanimalo nas je, ali so med sodo-ekonomskimi tipi pose­sti kakšne razlike glede teh vprašanj in ali na odgovore vpliva tudi velikost gozdne posesti. Rezultate anketiranja posestnikov smo primerjali s primerljivimi vprašanji v anketi za revirne gozd arje in iz tega izpeljali vzroke morebitnih razlik. 4.2.1 Odnos do dela gozdnega gospodarstva 4.2.1 Attitude towards the Work Performed by a Forest Enterprise Med posestniki prevladuje bolj negativen vtis o dosedanjem delu GG kot pri gozdar­jih. Tako je le 38% posestnikov odgovorilo na vprašanje ))vaš vtis o dosedanjem delu GG« z dober ali zelo dober, 54% posestni­kov pa z zelo slab, slab ali ne najboljši. 8% posestnikov se ni želelo opredeliti. Pri tem je pozitiven vtis (odgovora ))dober« ali »zelo dober«) najvišji pri nekmetih (56%), najnižji pa pri polkmetih (34 %). Tudi znotraj sodo­ekonomskih tipov obstajajo razlike. Tako v splošnem z rastjo posesti raste tudi negati­ven vtis o dosedanjem delu GG. Rezultati kažejo, da ima 40% kmetov z malo gozda dober ali zelo dober vtis o dosedanjem delu GG, medtem ko ima takšen vtis le še 24% kmetov z veliko gozda. Dokaj realen vtis o mnenju posestnikov o dosedanjem delu GG pa imajo gozdarji, saj jih 43% meni, da imajo posestniki dobro ali zelo dobro mnenje o GG, 54% pa jih meni, da ne najboljše, slabo ali zelo slabo. V tem pogledu so mariborski gozdarji, v katerih obmocju je tudi potekala anketa, celo prevec crnogledi, medtem ko so drugi anketirani gozdarji veliko bolj optimisticni. Glede na mnenje posestnikov maribor- Graf 2: Mnenje posestnikov o dosedanjem delu GG in predstava gozdarjev o tem mnenju gozdnih posestnikov Graph 2: Opinion of Forest Owne rs on the Work Performed by Forest Enterprises and the Attitude of Foresters on this Opinion of Forest Owners GozdV 52, 1994 241 skega GG celo prevec optimisticni. Vzrok je morda drugacno delo v drugih GG. Klub temu, da z rastjo posesti raste tudi negati­ven vtis o dosedanjem delu GG, pa vec gozdarjev iz revirjev s pretežno veliko po­sestjo, kot pa gozdarjev iz revirjev s pre­težno malo posestjo, misli, da imajo poses­tniki pozitiven vtis o dosedanjem delu GG. Na sploh pa imajo gozdarji veliko boljše mnenje o dosedanjem delu GG, kot poses­tniki. Tako jih ima 76% »dobro« ali »zelo dobro« mnenje in le 24% slabo ali zelo slabo. Graf 3: Mnenje anketiranih gozdarjev o dose­danjem delu GG Graph 3: The Opinion of the Foresters lncluded in the /nquiry on the Work Performed by Forest Enterprises Pri oceni položaja in ugleda, ki ga je gozdarstvo uživalo takrat, so si gozdarji zelo enotni. Skoraj 90% gozdarjev je meni­lo, da je gozdarstvo podcenjevano. Tak­šnega mnenja so bili prav vsi revirni gozdar­ji, ki so bili anketirani v mariborskem GG, nekako bolj optimisticni so gozdarji zunaj mariborskega GG, od katerih jih je »kar« 19 % menilo, da ima gozdarstvo položaj kot mu pripada. Podobni rezultati so pri naslednjih dveh vprašanjih. Na vprašanje: »Ali mislite, da je GG veliko naredilo z denarjem, ki je šel pri prodanem lesu za biološko amortizacijo 242 Gozd V 52, 1994 in za ceste«, je bilo z delom gozdarjev zadovoljnih le 18 %, delno zadovoljnih pa še nadaljnih 29 % posestnikov. Bolj zado­voljni s tem, kar je GG naredilo z denarjem od lesa, so bili polkmetje, kar je nekako v nasprotju z njihovim negativnim vtisom o delu GG. Mogoce je, da je negativen vtis polkmetov posledica tega, da najvec pol­kmetov meni, da gozdarji niso imeli primer­nega odnosa do lastnikov gozdov (31 %), in to predvsem zaradi neupoštevanja lastni­kovega interesa. Da bi lahko bili o takšni trditvi prepricani, pa bi bilo potrebno izvesti podrobnejše raziskave. Vecina tistih, ki so menili, da bi GG lahko z denarjem od prodanega lesa naredilo vec, je na prvo mesto uvrstilo nego gozda kot najbolj pomanjkljivo, nato varstvo gozda in potem še gradnjo cest. Podobno je stanje v vseh socio-ekonomskih tipih, manjše razlike so le znotraj tipov glede na velikost posesti. Tako polkmetje z veliko gozda ne omenjajo gradnje cest kot pre­malo intenzivno, ampak premajhno finan­cno pomoc pri vlaganjih v gozd. Kot osnovni vzrok takšnim stališcem vi­dim dejstvo, da v vseh tipih in v vseh razredih, razen polkmetov z veliko gozda, v vecini pravijo, da jih GG ni nikakor obveš­cal o porabi denarja, ki je bil namenjen biološki amortizaciji in cestam. Popolnoma neobvešcen ih se cuti skoraj 80 % anketira­nih kmetov in nekaj manj pol-in nekmetov. N eobvešce nost je še posebej velika pri kmetih z malo in srednje veliko gozda. Najbolj se cutijo obvešceni polkmetje z veliko gozda (»le« 31 % neobvešcenih ). Kot nacin obvešcanja najveckrat omenjajo revirnega gozdarja in sestanke z gozdarji. Ocitno je informiranost pomemben dejavnik pri tem, kako je neka skupina zadovoljna z delom GG. Na drugi strani pa imajo revirni gozdarji izrazito pozitiven odnos do dosedanjega dela GG, saj je na podobno vprašanje kot posestnikom 80% gozdarjev odgovorilo z veliko ali zelo veliko, medtem ko ni nobe­nega gozdarja, ki bi odgovoril z malo ali zelo malo. Vzroke takšnemu razhajanju v mnenjih o dosedanjem delu GG je prav lahko poiskati v boljši informiranosti gozdarjev in cenjenju lastnega dela, kot tudi neinformirCU 50 ~~ >'l:l Oti 40 Cl<') "C<') oe 30 ~~ ti 20 t! ti ~ .., 10 c:: cu o ..... 3,5 3 2,5 .., ~ ~ ·~ 2 ....:.._ .!Il o .o.._ 1,5 ~ .8 =E >::s .!! c:: 1 >rl) ti :S 0,5 o 0-3ha 3-12 ha 12 ha- c:=:=:::J vecin. posestnikova c:=:=:::J vecin. gozdarjeva ____,._ pogostnos obiska most/y forest owner's mostly forester's visits' frequency vec ini tudi uradne ure za navezovanje sti­kov. Podobne rezultate kaže tudi anketa med gozdarji, le da ti menijo, da dajejo pobudo vecinoma gozdarji in ne toliko posestniki. število stikov, ki jih navajajo posestniki in gozdarji, se dokaj ujema. Anketa gozdarjev kaže tudi, da vec ina revirnih gozdarjev ne sreca niti enkrat na leto do 20% gozdnih posestnikov. Kot nacin kontaktiranja z gozdarji poses­tniki poudarjajo predvsem osebni stik z revirnim gozdarjem, pa tudi stik po telefonu. Ta prevladuje pri polkmetih z veliko poses­tjo. Nasploh delež kontaktiranja po telefonu raste z velikostjo posesti, medtem ko med socio-ekonomskimi tipi ni razlik. Pri nekme­tih je najvecji delež tistih, ki z gozdarji niso prihajali v stik (16 %). Delež posestnikov, ki še kako drugace prihajajo v stik z gozdarji, je zanemarljivo majhen (skupaj 5 %). Posebej pogrešam razlicne dopise, komuniciranje prek medi­jev, razpisi (npr. za najdebelejše drevo). Da je osebni stik za informiranost premalo, kaže tudi stopnja neinformiranosti gozdnih posestnikov s strani gozdarjev. Podobni rezultatom ankete posestnikov so tudi re-zultati ankete med gozdarji. Ti prav tako najbolj omenjajo osebni stik in stik po tele­fonu, pisma in dopise kot nacin kontaktira­nja pa je omenilo 24 % gozdarjev. Delež takih je še nekoliko vecji pri revirnih gozdar­jih, kjer v revirju prevladuje manjša posest (32 %), pa tudi revirni gozdarji zunaj GG Maribor so na tem podrocju bolj aktivni, saj tak naci n kontakti ranja navaja 30 % anketi­ranih gozdarjev. Želje posestnikov po nacinu navezovanja stikov se bistveno ne razlikujejo od dejan­skega stanja, le da so višji deleži za telefon­ski stik. Relativno malo je takih posestnikov, ki z gozdarji nocejo imeti nikakršnega stika (4 %), pa še teh je veci na ne kmetov, pri katerih prevladuje majhna posest. Na GG Maribor sem izvedel, da pri mno­žicnem komuniciranju s posestniki obcasno sodelujejo tudi z mediji, in to predvsem z radiom, Kmeckim glasom in Vecerom. Te­me, namenjene posestnikom, so bile pred­vsem o denacionalizaciji in podlubnikih, o zadnjih pa so sami izdali tudi brošuro. Za posestnike so organizirali tudi predavanje o varstvu pri delu pri spravilu lesa in o drugih funkcijah gozda. Zlasti na drugo je bil odziv zelo skromen. 246 GozdV 52, 1994 Preglednica 4: Možnost in interes usposabljanja za delo v gozdu med razlicnimi Socio-ekonom­skimi tipi lastnikov gozda (v % odgovorov) Table 4: The Possibility and Interes! for the Qualifying for Forest Work in Different Socio-economic Types of Forest Owners (answers expressed asa percentage) Kmetje Polkmetje Nekmetje Farmers SemHarmers Nonfarmers Nirham, ame zanima 23 28 41 1 do not have but 1 am interested in Nimam in me ne zanima 43 31 51 1 do not have and 1 am not interested in Imam, ame ne zanima 8 o 4 1 have but 1 am not interested in Se izobražujem 26 41 4 1 am beinq educated Rezultati ankete o možnosti in sodelova­nju gozdnih posestnikov pri izobraževanju pa kažejo, da kar 65% posestnikov trdi, da sploh nimajo možnosti usposabljanja za delo v gozdu, 40% posestnikov pa takšno izobraževanje niti ne zanima. V tem po­ gledu se posestniki diferencirani po socio­ekonomski strukturi, razlike pa so tudi zno­traj teh tipov. Tako se po rezultatih ankete izobraževanja najbolj udeležujejo polkmetje (40%), najmanj pa nekmetje. Tako pri kme­tih, kot tudi polkmetih pa je udeležba naj­vecja pri tistih lastnikih, ki imajo gozdno posest vecjo od 12 ha. Pri manjših gozdnih posestnikih je zani­manje za izobraževanje veliko manjše, kar je še posebej poudarjeno pri posestnikih z malo gozda (do 3 ha). Na podrocju popula­rizacije izobraževanja bo še posebej veliko treba storiti pri kmetih in nekmetih s 3 do 12 ha veliko gozdno posestjo, pa tudi pri velikih kmetih, ki so še vedno premalo udeleženi pri izobraževanju, so pa zelo zainteresirani za delo v gozdu. Poznavanje revirnega gozd arja je v veliki meri odvisno od socio-ekonomske strukture in tudi od velikosti posesti. Svojega revir­nega gozdarja posestniki v vecini poznajo (77 %). Najvec takih, ki revirnega gozdarja ne pozna, je med nekmeti, najmanj pa med kmeti. Kmetje in polkmetje z veliko gozdno posestjo vsi poznajo revirne gozdarje njiho­vega gozda. Posestniki se v veliki vecini z revirnim gozdarjem tudi dobro razumejo, noben anketiranec pa ni izjavil, da se z revirnim gozdarjem zelo slabo razume. Posestniki tudi sicer vecinoma trdijo, da so gozdarji imeli primeren odnos do njih, vendar je 25% negativnih odgovorov prav tako lahko vzrok za zaskrbljenost. Vtis o negativnem odnosu gozdarjev do posest­nikov je še posebej velik pri polkmetih (31 %), majhen pa pri nekmetih (17%). Negativen v1is pri polkmetih raste z velikos­tjo posesti, kot glavne tri vzroke pa navajajo neupoštevanje lastnikovega interesa (86% tistih, ki imajo negativno mnenje), nespo­štovanje dogovorjenega (48 %) in vsiljeva­nje svojega mnenja (29 %). Glede na to, da je bil zakon o gozdovih sprejet ravno v casu anketiranja, je zelo zanimivo vprašanje o ))sodelovanju in mož­ nosti sodelovanja posestnikov pri izdelavi gozdnogojitvenega nacrta za njihovo goz­dno parcelo«. Kar 75% posestnikov trdi, da do zdaj niso sodelovali pri izdelavi gozdno­gojitvenega nacrta za njihov gozd, 55% vseh posestnikov pa k temu niti ni bila nikoli povabljena. Pri tem ni bistvenih razlik med posameznimi sodo-ekonomskimi tipi pose­sti, dolocene razlike pa nastopajo znotraj tipov, v odvisnosti od velikosti gozda. Naj­manj možnosti sodelovanja so izrazili kme­tje in polkmetje z velikostjo posesti med 3 in 12 ha (63% in 75% anketiranih), najvec dobrega sodelovanja na tem podrocju pa izražajo prav nekmetje. Vse to še dopol­njuje sliko o pozitivnem mnenju do gozdar­jev med nekmeti in dokaj negativnem med posestniki s srednje veliko gozdno poses­tjo. Nekmetje imajo v povprecju najmanj GozdV 52, 1994 247 stikov z revirnimi gozdarji (0.8 na leto), zato vzroka takšnih rezultatov nismo mogli izluš­citi iz ankete. 4.3.2 Zunanji komunikacijski znaki 4.3.2 External Communication lndices Zunanje komunikacijske znake smo vklj ucili v obe anketi, in to naslednje : kako bi posestniki želeli, da jih gozdarji nagovar­jajo; najprimernejša obleka za gozd arja svetovalca in gozdarja podjetnika; pa tudi željen cas obiskov. Gozdarjem smo posta­vili podobna vprašanja. S tem smo hoteli dobiti sliko o tedanjem stanju. Na vprašanje o najbolj primernem casu obiska, je najvec posestnikov odgovorilo, da je najbolj primeren cas zjutraj (38 %), medtem ko je 30 % posestnikom vseeno kdaj. še posebej je vseeno za uro kontak­tiranja nekmetom (40 %), tako kmetje, kot tudi polkmetje pa imajo za najprimernejši cas do 9. ure zjutraj. Pri polkmetih je mocneje izražena želja za cas kontakti ranja po 16. uri (22 %). Vzrok temu je najverjet­neje služba, ki jo opravljajo zraven kmeto­vanja. Gozdarji so v vecini odgovarjali, da pri kontaktiranju s posestniki ne gledajo na uro, ali pa imajo stike s posestniki ves delavnik. Pri tistih, ki so se opredelili za uro, prevladujejo jutranje ure do 9. ure zjutraj. Jutranje ure so še posebej pri srcu gozdar­jem, v cigar revirjih prevladuje mala gozdna posest (39 %), kar v vecini ustreza tudi manjšim gozdnim posestnikom. Sedanje stanje in želje se torej v veliki meri pokriva­jo. Vecina gozdarjev ima v službi obleko prilagojeno delu (44 %), oziroma nefor­malno in udobno (41 %), pri tem ni bistvenih razlik med tistimi, kjer v revirju prevladuje velika, in tistimi, kjer v revirju prevladuje mala posest. Le 11 % anketiranih gozdarjev pa nosi v službi gozdarsko uniformo. V nasprotju s tem pa posestniki menijo, da je za gozdarja svetovalca najprimernejša go­zdarska uniforma. Takšno mišljenje ima 67 % posestnikov, medtem ko se 23 % posestnikom vrsta obleke ne zdi pomem­bna. Še manjšemu številu posestnikov je pomembno, kako je ob lecen gozdar podjet­nik (36 %). Za gozdarja svetovalca se go­zdarska uniforma najbolj zdi primerna nek­metom, isto vrsto obleke pa imajo za najbolj primerno tudi za gozdarja podjetnika. Po­sestniki torej vsaj navzven ne vidijo razlike med gozdarjem svetovalcem in gozdarjem podjetnikom. Hkrati povezujejo gozdarsko uniformo z gozdarjem, kar je lahko zelo mocen zunanji identifikacijski znak, ki sam po sebi prinaša gozdarju tudi do loceno stopnjo avtoritete, tako strokovno kot tudi formalno. Tega pa se ocitno gozdarji ne zavedajo dovolj. Vecina posestnikov si želi, da bi jih go­zdarji vika li, kar v vecini gozdarji tudi po cno, hkrati pa nagovarjajo posestnika glede na njegov status, pri cemer je glavni kriterij poznanstvo s posestnikom. Preglednica 5: Opredelitev razl i cnih socio-ekonomskih tipov posestnikov o najprimernejši obleki gozdarja svetovalca (v % odgovorov) Table 5: A Definition of Various Socio-economic Types of Forest Owners on the Most Appropriate Outfit for a Forester (answers expressed as a percentage) Kmetje Farme rs 66 Polkmetje Semi-farmers Nekmetje Nonfarmers Gozdarska uniforma forestry uniform 60 88 Obleka in kravata a suit and a tie o o o Neformalna in forma/ 9 13 4 Je vseeno irrelevant 25 27 8 248 Gozd V 52, 1994 5 SKLEPI Stanje v komuniciranju gozdarstva z jav­nostmi ocitno ni najboljše. Kot je bilo raz­brati iz pogovora z delavci na GG Maribor, nikjer ne obstaja koncept, ki bi opredeljeval ciljne skupine, s katerimi bi naj gozdarstvo komunicirala, še manj pa so dolocene stra­tegije komuniciranja s temi skupinami. Go­zdarji pricakujejo, da bodo osnovne usme­ritve in material za delo prihajali iz za to že organiziranih služb v Ljubljani. Takšne zakljucke je lahko izpeljati tudi iz rezultatov opravljene raziskave. V GG Ma­ribor se še najvec trudijo v komuniciranju z laicno javnostjo, predvsem s šolajoco se mladino, veliko manjši uspehi pa so na drugih podrocjih javnosti. Tudi tu ni niti za te namene dolocenih sredstev, niti materia­la, oziroma ga je odlocno premalo. Stanje v komuniciranju gozdarjev z goz­dnimi posestniki pa je še slabše. Gozdni posestniki z gozdno organizacijo ne priha­jajo v stik drugace kot osebno prek revir­nega gozdarja ali pa po telefonu. Nujno je širše obvešcanje, saj z do 20% lastnikov skoraj 70% gozdarjev sploh ne prihaja v stik. Kot možne nacine povecanja intenziv­nosti na tem podrocju predlagam dopise posameznim skupinam gozdnih posestni­kov, vecje angažiranje gozdarjev v medijih in terminih v teh medijih, ki so namenjeni gozdnim posestnikom. Hkrati s tem pa bi bilo treba povecati izobraževanje posestni­kov predvsem na podrocju nege gozda in gozdnega nacrtovanja. Pomanjkanje informiranosti med goz­dnimi posestniki se kaže tudi v pricakova­njih glede prihodnje gozdarske službe, saj velikokrat ne locijo funkcij javne gozdarske službe od funkcij izvajalskega podjetja. Nasprotno od tega pa imajo revirni gozdarji veliko vecja pricakovanja, kot bi jih lahko imeli glede na odgovore gozdnih posestni­kov. Njihovo mnenje o dosedanjem delu GG je veliko boljše kot mnenje posestnikov, hkrati pa se pritožujejo nad slabim položa­jem, ki ga ima gozdarstvo v družbi, in necenjenostjo njihovega dela. Mislim, da je takemu položaju v veliki meri botrovala neagilnost in neposredovanje informacij o delu gozdarjev, namenjenih zunanjemu krogu ljudi. Ker je gozdarstvo dejavnost, ki nesporno presega okvirje ciste gospodarske dejavno­sti, bo treba pri informiranju vseh vrst javno­sti narediti veliko vec. Glede na odzive na morebitne napake pri delu z gozdom je videti, da vse vrste javnosti te informacije tudi pricakujejo in jim za gozd ni vseeno. S komuniciranjem pa se bo še v vecji meri moral »spopasti« tisti del gozdnega gospo­darstva, ki se bo preoblikoval v izvajalsko gozdarsko podjetje, ki bo skupaj z drugimi ponudniki nastopala na trgu. Trenutno sta­nje ni najbolj obetajoce, vendar je temu v veliki meri kriva zakonska neurejenost na tem podrocju. Vse predpostavke za konku­rencno nastopanje na trgu ima, predvsem kar se tice strokovnosti in opremljenosti, manjka pa zazdaj še predvsem prožnosti. Gozdarstvo je torej na razpotju. Ali bo krenila v smer svoje obrobnosti ali pa bo predstavljalo tisti dejavnik, ki bo vplivno sodeloval pri oblikovanju našega prostora. To je odvisno tudi od tega, koliko bodo o gozdarjih in o njihovem delu vedeli drugi. Za to pa morajo poskrbeti predvsem sami. V okviru Zavoda bi se naj oblikovala strategija in cilji komuniciranja gozdarstva z razlicnimi ciljnimi skupinami. Ta bi veljala tako za državne gozdarske inštitucije, kot so gozdarski del pri Ministrstvu za kmetij­stvo in gozdarstvo, Oddelek za gozdarstvo pri Biotehniški fakulteti, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, kot tudi za posame­zna gozdnogospodarska obmocja. Posa­mezne inštitucije bi nato na osnovi oprede­ljene strategije izdelale smernice komunici­ranja, ki bi bile prilagojene konkretnim raz­meram. Takšno sistemsko delo na podrocju ko­municiranja je za gozdarstvo edini izhod, ce noce biti izrinjeno iz dogajanj in ce si hoce pridobiti ugled, ki mu po mnenju zaposlenih v tej dejavnosti tudi pripada. 5 CONCLUSIONS The situation as to the communication of fore­stry with different types of the public is obviously not very good. Based on the discussion with the employed in the Maribor forest enterprise, a Gozd V 52, 1994 249 concept defining target groups relevant for the communication with forestry is lacking, neither is there a definition regarding communication strate­gies with these groups. It is expected !hat basic directions and work materials are going to be supplied by the already established offices in Ljubljana. Such conclusions can also be drawn based on the results of the investigation carried out. ln the Maribor forest enterprise most efforts have been done in the communication with the lay public, first of all with students. Far worse success can be established with other segments of the public. ln this sphere as well there are neither means nor material for these purposes or they are far too scarce. The situation as to the communication of fore­sters with forest owners is even worse. The contacts of forest owners with their forest organi­zation are only limited to those with a district forester and to telephonic ones. lnforming on a broader scale has become quite a necessity because al most 70% of foresters can not contact up to 20% of forest owners. Some posslble ways how to improve the intensity ln this field are letters to individual groups of forest owners, more in­tense engaging of foresters in mass media and during the time intended for forest owners. Besi­des, more education possibilities should be orga­nized for forest owners, which especlally holds good of the spheres concerning forest tending and planning. Lack of information with forest owners is also reflected in the expectations regarding the future forestry service when the functions of the public forestry service are often not distinguished from those of a company performing forest work. Contrary to !hat, the expectations of foresters are by far too high than they should be, regarding the answers of forest owners. Their opinion as to the forest work performed by forest enterprises is much better than that of forest owners. At the same time they complain. about a bad position forestry has in the society and the lack of appre­ciation of their work. According to the author's opinion such situation is due to feeble engaging and omitting to forward information on the work performed by foresters, intended for the external public. Due to the factthat forestry is an activity which undisputedly surpasses the limits of pure forestry activity, a lot more will have to be done in the field of informing all spheres of the public. Based on the reactions to possible mistakes done in forest work, it could be expected that all spheres of the public are in want of such information and !hat they care abo.ut the forest. Communication will primarily have to be !aken over by that part of forest management which is going to be tran­sformed into a company performing forest work and which will appear on the market together with other tenderers. The presen! situation is not a promising one yet it is mostly due to legislative disorder in this field. All the predispositions for market compelition, first of all the know-how and equipment, are presen!, there is, however, lack of flexibility. Forestry is at a crossroads. It can either choose to be marginalized or represent a factor with an active role in the shaping of our environment. Yet this also depends on the fact how the general public is made acquainted with foresters' work. And informing is primarily the task of foresters. Within the scope of The Forest Service a strategy and goals of communication of forestry with different target groups should be formed. These should be respected by state forestry institutions, like Forestry Department with the Ministry for Agricu)ture and Forestry, the Depar­tment for Forestry at the Biotechnical Faculty and The Forest Institute of Slovenia, as well as by individual forest managing regions. Communica­tion guidelines, adapted to relevant situations, should be worked out by individual institutions on the basis of the defined strategy. Such systematic work in the field of communi­cation is the only way out for forestry to gel the reputation il deserves according to the opinion of those employed in this sphere. 6 VIRI 1. DŽINIC, F., 1981. Komuniciranje. Ljubljana, Delavska enotnost. 2. FOL TIN, S., 1993. Komuniciranje gozdarjev z gozdnimi posestnik!. Diplomska naloga, Ljublja­na, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. 3. GRUBAN, B. s sodelavci, 1990. ABC PR Odnosi z javnostmi na prvi pogled. Ljubljana, PR Center. · 4. JEFKINS, F ., 1991 . Odnosi s javnošcu za vaš biznis. Beograd, Privredni pregled. 5. MALGAJ, M., 1987. Stiki gozdarstva z jav­nostjo v Sloveniji. Diplomska naloga, Ljubljana, Biotehniš~a fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. 6. MOZINA, S., DAMJAN, J., 1992. Poslovno komuniciranje. Ljubljana, Ekonomska fakulteta. 7. WINKLER, 1., 1992. Gozdar kot delavec gozdarske službe in kot delavec izvajalskega podjetja., študijsko gradivo za predmet gospodar­jenje z zasebnimi gozdovi, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 15 s. 250 GozdV 52, t994 GDK: 432.0/.2:435.1 :434: (497.12 Kras) Protipožarno varstvo gozdov Fire Prevention in Forests MladE)n PREBEVŠEK• Izvlecek Prebevšek, M.: Protipožarno varstvo gozdov. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1994. V slovenšcini s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 6. Protipožarno varstvo ima na Krasu bogato tradicijo. Skozi desetletja se je oblikoval celovit sistem obvešcanja in ukrepanja ob požarni nevar­nosti. številne zakonske in organizacijske spre­membe pa so ukinile stare varstvene norme. Pred nami je obdobje izgradnje novega sistema varo­vanja gozdov pred požari. Kljucne besede: protipožarno varstvo, sanaci­ja, obnova požarišc 1 RAZLOGI POŽARNE OGROŽENOSTI GOZDOV 1 THE REASONS FOR FORESTS BEING ENDANGERED BY THE FIRE Gozdove v mediteranu in submediteranu pogosto pustošijo požari. Požarno nevar­nost v prvi vrsti povzrocajo specificne kli­matske razmere. Kljub temu pa ne moremo trditi, da je požar neizogiben naravni pojav, saj naravni procesi v gozdu (semenitev, obnova in razvoj vegetacije) niso odvisni od pojava ognja. Požar se lahko zgodi v sami naravi (strela ob suši) ali pa ga pov­zroci clovek. V preteklosti je ogenj služil kot sredstvo osnovanja in vzdrževanja kmetij­skih površin (pašnikov) na prostoru, ki je že stoletja intenzivno izkorišcan. Požigalni­štvo je torej potencialno nevarnost za po­žare spremenilo v dejansko. Preintenzivna izraba prostora je privedla do hudih degra­dacijskih procesov in nuja je vzbudila priza­devanja za vrnitev gozda, ogenj pa je Dolžni smo opombe, da je avtor napisal clanek pred velikim požarom na Krasu. Kot bi želel napovedati hudo uro za kraške gozdove in doka­zati, da nesreca ni bila nakljucna (op. ur.). " P. M., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Koper, Vojkovo nabre­žje 37, 66000 Koper, SLO Synopsis Prebevšek, M.: Fire Prevention in Forests. Gozdarski vestnik, No. 5-6/1994. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 6. Fire prevention has had a long tradition in the Karst. Throughout decades, an integral system of informing and measures in fire danger has been formed. Due to numerous legislative and organizational changes, the old prevention stan­ dards have become out of date. A new system as to fire prevention in forests will have to be set up in the future. Key words: fire prevention, restoration, recon­stitution of scenes of fire postal zanj resna ovira in nevarnost vse do danes. Ljudje požigajo še danes in to zav­zema vsako leto znacilen delež med vzroki požarov (grafikon 3). Požarno ogroženost povecuje tudi me­toda obnavljanja degradiranih površin z borovimi nasadi, ki se nato sami širijo na okolišne opušcene pašnike. To smo pri nas opustili že v petdesetih letih. Drugod v mediteranu pa tako obnavljajo še danes. Borove kulture na primernih površinah in v obvladljivem obsegu pomenijo veliko ekolo­ško pridobitev (izboljševanje klime, zašcita prsti, vpliv na vodni režim, podlaga za vrašcanje avtohtonih listavcev, itd.) ter omogocajo lesno proizvodnjo, razvoj kme­tijstva, turizma in rekreacije in številne druge posredne koristi. V prevelikem ob­segu pa pomenijo veliko požarno nevar­nost, možnost kalamitet bolezni in škodljiv­cev in pojave nenadnega padca vitalnosti, precenjen lesnoproizvodni pomen ter druge težave, povezane z monokulturami. Gozdarji so se med prvimi zavzeli za aktivne ukrepe varstva gozdov pred požari, saj so pogosto nemocni opazovali, kako se stoletna borova kultura, ali z skromnimi sredstvi vzdrževane mladovje spreminja v pogorišce. Pogosto se je po uspešni obno- GozdV 52, 1994 251 vitvi požarišca, z setvijo ali sad njo, ponovno pojavil ogenj in vse postavil na zacetek . Zato je gozdarstvo davno postavilo teme­lje organiziranega požarnega varstva. S skrbjo za varstvo gozdov so se izoblikovala eticna nacela, ki so ponos gozdarstva. O trudu za varstvo gozdov lahko izcrpno prica vsak, ki je v tridesetih letih obstoja Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa Se­žana bil cla n kolektiva. Njim prepušcam tudi poglobljen zgodovinski pregled, ki ga bodo nekoc morali pripraviti. Sam lahko pricam o stanju organizira­nega varstva gozdov na Kraškem obmocju zadnjih deset let, od dobe tik pred Zakonom o gozdovih iz leta 1985 (UL SRS, št. 18/85) do danes. Priznati moram, da bodo nekateri za­kljucki verjetno subjektivni, vendar oprti na prakticna dejstva in posledice. 2 PREJŠNJA ORGANIZACIJA POŽARNEGA VARSTVA 2 THE PAST ORGANIZATION OF FIREFIGHTING MEASURES V dobi pred sprejetjem Zakona o gozdo­vih iz leta 1985 in še dve leti po njegovi uveljavitvi je Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa imel aktivno vlogo v orga­nizaciji preventivne protipožarne opazo­valne službe. Skrb je bila posvecena orga­nizaciji obvešcanja in cimhitrej š i intervenciji ob nastopu požara v naravi. Izdelan je bil samostojen in dokaj celovit sistem, od ob­vešcanj a o nastopu požarne nevarnosti na celotnem obmocju ali posameznih delih (Kras, Istra, del obcine Ilirska Bistrica in Gorica ter Pivka), do organizacije opazova­nja, gašenja in zašcite požarišc. Pri obnovi požarišc so se dosledno upo­rabljale raznovrstne metode setve, ki so se skozi desetletja izkazale za najracional­nejšo obliko obnove. Za druge nacine ob­nove gozdov na pogorišcih (sadnja) ni bilo nikoli zagotovjenih trajnih sredstev, še manj pa za vzdrževanje, pogosto pa tudi rasti šce ni bilo primerno za obnovo z sadnjo. Podobno organizacijo protipožarne zaš­cite , kot jo je imel Zavod vse do leta 1987, imajo še danes številne mediteranske 252 Gozd V 52, 1994 države (Italija, Francija, itd.) in povsod jo vodi gozdarska služba. Organizacija požarnega varstva gozdov: • razglas povecane požarne nevarnosti, ki so ga na pobudo gozdarstva z Odloki pravno podprle in prek Razglasov objavile lokalne skupnosti ter sredstva obvešcanja; • aktiviranje opazovalne straže na dogo­vorjenih mestih, katerih gostota se je vecala s povecevanjem nevarnosti in zmanjševa­njem vidljivosti; • radijska povezava s centralo na se­dežu Zavoda za pogozdovanje in meliora­cijo Krasa v Sežani; • tekoce obvešcanje centrale o na­stanku požara in od tod aktiviranje policije, gasilcev, lokalnega gozdarja; • usklajevanje posegov na požarišcu in po potrebi mobiliziranje dodatnih gasilskih in drugih enot (vojska); • sodelovanje pri vodenju gašenja z us­merjanjem pozornosti na primerna mesta za gašenje; • organizacija zašcite požarišc. Tem fazam so sledili postopki: evidentira­nje požarišca z izdelavo karte in cenitev škode na požarišcu; pozneje pa po nacrtu izvedena sanacija in obnova. Postopki so nastajali skozi dolgoletne izkušnje in vsa­kemu delavcu so bili postopki jasni (ne pa prijetni). Poseben problem je bilo financira­nje sistema obvešcanja, saj je bremenil lokalne skupnosti. Tudi zašcita požarišc je bila dolgo predmet sporov, saj smo gozdarji vedeli, da povzroci ponovitev požara vecjo škodo kot pri prvem nastanku; vendar ga­silci tega niso hoteli razumeti. 3 SPREMEMBE PO ZAKONU O GOZDOVIH IZ LETA 1985 3 CHANGES AFTER THE FORESTRY ACT IN 1985 Zakon je prinesel številne spremembe, nekatere pozitivne, druge negativne. Med pozitivne spremembe spada 20. clen, ki je gozdarjem na Krasu omogocil prehod iz pretežno represivnega v preventivno ukre­panje. Zacela je nastajati sistematicna mreža protipožarnih presek. Z njo je bila možna hitrejša intervencija pri gašenju in uporaba modernejših tehnologij gašenja, posledica so bila manjša požarišca, škoda in stroški. Tudi sanacija in obnova požarišc se je zaradi 20. clena dosledno izvajala. Morda tudi zaradi tega na Kraškem obmoc­ju, Kljub veliki potencialni nevarnosti, ni bilo vecjih gradacij borovega lubadarja. Med negativne spremembe je spadal 18. clen, ki je bistveno nacel in pozneje porušil sistem obvešcanja in s tem aktivnega var­stva. Pretrgane je bilo aktivno vkljucevanje gozdarstva v sistem obvešcanja o požarih in organizacije pri gašenju, zašcita požarišc se je opušcala. Zakon je predpisal, da je za zagotovitev sredstev za varsto pred požari (pri tem je bil mišljen sistem opazo­vanja in obvešcanja) potreben samoupravni sporazum z lokalnimi skupnostmi. Ohlap­nost tega predpisa je spodbudila že prej prisotne težnje lokalnih skupnosti po samo­stojnih nacinih opazovanja in obvešcanja, kar pa vse do danes ni v celoti zaživelo. Zato so lokalne skupnosti opustile financira­nje skupne opazovalne službe, ki je veljalo do sprejetja Zakona o gozdovih (1985). Financni vir, ki ga je zagotavljal 20. clen pa smo pozneje ruš ili gozdarji, ko smo z netec­nimi informacijami o velikih sredstvih, ki naj bi jih prejemalo Kraško obmocje, skušali ohraniti rente v maticnih obmocjih. Porušen je bil organiziran sistem varstva gozdov pred požari. Posledice pa se niso pokazale takoj, ceprav so bile številne. Vplivale so na slabo in nepravbcasno infor­miran je gozdarjev o požarih, izgubljen je bil pregled nad potekom gašenja in s tem pomemben vir informacij pri nacrtovanju (dostopi, smeri požarov, mesta intervencije itd.). Zato so preventivni ukrepi izdelave protipožarnih prometnic imeli omejen pozi­tivni ucinek, ker niso bili izvedeni tam, kjer je bilo najnujnejše, ampak so sledili dolgo­rocni dinamiki izgradnje. Pomanjkljivost, ki bi s casom izginila, ce ne bi usahnili financni viri in tako je mreža protipožarnih presek ostala na zacetku. Po letu 1989 so sredstva za protipožarno preventivo skoraj popolnoma usahnila, in ker ni bilo vec povezav z drugimi dejavniki varovanja pred požari (lokalne skupnosti, gasilci), so ostale le negativne posledice. V gozdarstvu se je stopnjeval boj za doho­dek (na Krasu za preživnine) in protipo­žarno varstvo je pomenilo strošek, ki se ga je poskušalo zmanjšati na minimum. Posle­dice se poznajo celo na evidencah o poža­rih, ki v tem obdobju ne odražajo dejan­skega stanja, kar je razvidno iz tabele v Gozdarskem vestniku št. 1/93, kjer av1or navaja 11 požarov v letu 1989, kot tudi v letu 1990 (57 požarov), kar je mocno pod dejanskim številom požarov v tem obdobju. Zavod za pogozdovanje je dalj casa opo­zarjal na pomankljivosti, vendar zaradi sla­bih evidenc in s tem strokovnih razlogov in deževja, ki je zmanjšalo število požarov, tako da ni bilo potrditve v naravi, zaradi nepoznavanja problema pri odgovornih ter lokalnih strukturah ni bilo odziva. Problemi Grafikon 1 : število požarov po velikosti požarišca Graph 1: The Number of Fires according to the Size of the Scenes of a Fire 25 ......_......__ ~ ' " j 20 " 10 1~ '­ ~ v / do0,5 0,6-2,0 2,1-5,0 5,1·10,0 10,1-15,0 15,1-20,0 P~in.11 (ha) /Area --------­20,1-30,0 30,1-50,0 nad50,1 Gozd V 52, 1994 253 neurejenega sistema varstva pred pozan so ostali prikriti in niso bili deležni vecje pozornosti. V zadnjih letih nam narava ni prizanesla. Na dan so prišle vse, v minulih letih, prikrite pomankljivosti. Najbolj izrazito opozorilo je leto 1993, ko Je število požarov sicer le nekoliko nad vecletnimi povprecji (108), toda površina in struktura sta skrajno zaskrbljujoci. Skrb je vzbujal tudi celoten sistem, ki, kolikor je obstajal, ni deloval. Podatki za leto 1993 so prikazani v tabe­lah, povzetih iz letnih evidenc Zavoda za pogozqovanje in melioracijo Krasa. Porazdelitev požarišc ima znacilno krivu­ljo, kjer prevladujejo manjša in zelo velika požarišca. V letu 1993 je pogorelo vec gozda kot grmišc in pašnikov, kar je zelo zaskrbljujoce in pretežno gori državna ter vaška (morato­rij) lastn1na. Med povzrocitelji prevladujejo neznan1 vzroki, sledijo pa jim prometn1ce, kot v letih parne vleke, takoj nato pa je požigalniška tradicija (kmetijstvo, namerno), ki ima glo­boke korenine. Na skrb vzbujajoce stanje in vrzeli v sistemu protipožarne zašcite so se prve odzvale gasilske organizacije in Ministrstvo za obrambo. Organizirali so mednarodni seminar na temo Varstvo pred požari v naravi po poprejšnji obravnavi teme na letnem republiškem zboru v Sežani. Pripra­vili so Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju, s katero so zaceli urejati podrocje požarnega varstva. Uredba sicer ni prinesla nikakršnih prakticnih izboljšav pri varovanju narave, ker ni aplikativna, zato je le formalno reševala nakopicene probleme, toda pomenila je zacetek reševa­nja porušenega s istematicnega varovanja narave pred požari. Temu je sledil Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93), ki je vnesel sistemske spremembe in prenesel obveze varstva na lastnika, uvedel prepoved kurjenja tudi na gozdnem robu; na podrocju sistema go­zdarskega požarnega varstva pa ni prinesel bistvenih prakticnih novosti (ostaja možnost urejanja s podzakonskimi akti ). Pobuda je zato ostala pri Ministrstvu za obrambo, kjer so v Zakonu o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71 /93) dodobra poskrbeli za gasilske organizacije, nasprotno pa je celovito in organizirano varovanje narav­nega okolja pred požari ostalo nedoreceno. Grafikon 2: Pogorele površine gozdov, grmišc in pašnikov po lastništvu (ha) Graph 2. Burnt down Areas of Forest, Brushwood and Pastures according to Ownership 500 450 400 350 ......... ro .s:: 300 .._.. ro ro c ~ 250 >§ ~ 200 > 0.. o 150 100 50 o Kultura Gozd Grmišce Cadastral cu/ture Forest Brushwood 254 Gozd V 52 1994 vir degradacija in erozije ter izredno nega­ Tako so usahnile iluzije o tem, da bo Obrambno ministrstvo poskrbelo za varova­ nje gozdov. Izdelan je samostojen sistem varovanja, ki opazovanje in obvešcanje ur_!3ja na vec vzporednih in dragih nacinov, kot so: helikopterske patrulje, lokalna letal­ska društva, opazovalnice prek civilnega služenja vojaškega roka in še vrsto alterna­tivnih virov. V gašenje so vkljuceni helikop­terji in druga sredstva (posebna terenska vozila), ki pa postanejo ucinkovita šele, ko požari zavzemajo velike površine. Po­sredno je v Zakonu o varstvu pred požarom razbrati tudi vlogo, ki je namenjena gozdar­stvu; le-to nacrtuje varstvene ukrepe v gozdovih za potrebe posameznih lokalnih skupnosti, v sam sistem obvešcanja pa, smo vkljuceni tudi kot ljubitelji narave. Grafikon 3: Požari po vrstah povzrociteljev Graph 3: Fires according to the Types of Causers 4 STANJE DANES 4 PRESENT SITUATION V gozdarstvu je stanje na podrocju var­stva gozdov pred požari še nadalje nedore­cena. Zadnja protipožarna preseka je bila narejena v letu 1989 in kot kaže še dalj casa ne bo sprememb. Vzdrževanje presek je edino opravilo, ki je na obmocju Zavoda za pogozdovanje in melioracljo Krasa v zadnjih letih izvedeno v omembe vrednem obsegu, toda mnogo pod potrebnim. Sanacija požarišc, ki so zadnja leta šte­ vilna, se ne izvaja ali pa z zamudo, odvisno od lesnega trga ne pa zaradi varstvene nuje. Popolno nasprotje ob primerjavi z skrbjo, ki jo posvecamo v Sloveniji varstvu pred smrekovim lubadarjem. Vsako poža­rišce postane prej ali slej žarišce lubadarja, o c E~ • E6 !: z ze .5 "" .. GozdV 52, 1994 255 tiven krajinski motiv. Gradacija borovega lubadarja sicer nima enakih razlogov za nastanek kot pri podlubniku na smreki (ni poletne secnje, ni povpraševanja po boro­ vem lesu, klima itd.) ima pa druge vzroke: velike površine borovih gozdov, velik delež zarašcajoc ih travnatih površin z borom, ve­ liko število nesaniranih požarišc in v zadnjih letih skokovit padec vitalnosti bora v zapo­ rednih sušnih obdobijh. Tudi sedanja stop­ nja razvoja izvajalske gozdarske službe na našem obmocju lahko bistveno pripomore k nastopu gradacije. Tudi obnova pogorišc se ne izvaja do­ sledno, nekaj le v minimalnem obsegu. V letu 1994 smo prejeli sredstva za obnovo 13,8 ha pogorišc v zasebni lasti (v državnih gozdovih nic), kar je 29% vseh pogorišc, potrebnih obnove. Mnenje, da bodo sana­ cijo in obnovo gozdov na pogorišcih opravili lastniki, je prakticno dokaj jalovo upanje, saj za te ukrepe nimajo niti najmanjšega interesa. Vprašanje interesa lastnika za delo v borovem gozdu na Krasu je posebno vprašanje, povezano z nastankom borovih nasadov in pozneje z opušcanjem kmetij­ skih površin, na katerih je zdaj borov gozd. Teh gozdov ne bi bilo, ce bi obstajala možnost in interes izkorišcanja teh površin v druge namene, kar je pokazala zgodovi­ na, in tudi pred lesnoproizvodno funkcijo so številne druge. Lastnik (posameznik ali va­ ška skupnost) pa se še danes ni sprijaznil z borovim gozdom na posesti, še manj pa je pripravljen na varstveno delo v njem. Vsiljuje se vprašanje ali moramo na Krasu res vedno gozdarji prvi in edini razmišljati o regeneraciji gozdov in jo izvajati. 5 ZAKLJUCEK Kratek pregled razvoja požarnega var­ stva kaže, v kakšnem stanju je varstvo v -obmocju, ki je imelo varovanje gozdov pred požari desetletja za prvo nalogo. Želje sa­me, da bi gozdarstvo prevzelo pobudo pri varovanju narave pred požari, so za zdaj premalo. Zavest, da smo pri dnu pa lahko obrnemo sebi v prid. Pred stroko je obdobje oblikovanja podzakonskih aktov, v katerih lahko varovanju gozdov pred požari damo primerno težo. Na podlagi kvalitetnega pro­grama in strokovno izdelanih usmeritev, za katere naj bodo zagotovljena finan cna sred­stva, se odpirajo nove možnosti vklju ceva­nja gozdarstva v varovanje narave. Po­trebno se bo za požarno varstvo tudi prila­gojeno organizirati, kar je vsekakor minima­len strošek. Dogovoriti se je potrebno z drugimi nosilci (Obrambno ministrstvo, lo­kalne skupnosti) o vklju cevanju gozdarstva v sistem obvešcanja in s tem vzpostaviti celovit sistem; omogociti aktivno spremlja­nje in pozneje prakticno nac rtova nje var­stvenih in gozdnogojitvenih smernic ter pre­ventivnih proti požarnih ukrepov v gozdnem prostoru. 5 CONCLUSION A short survey of the development of fire prevention shows the prese nt situation in this field in the area where fire protection of forests has been the main task for decades. There is no way back anymore. Desires that forestry should take over the incentive in nature protection against tires are immaterial at presen!. The knowledge that the situation can not be worse could be a kind of remedy for us. Forestry profession will have to form statutory instruments, which could give fo­rest protection the adequate value. Based on a quality program and professionally elaborated guidelines requiring financial support, new possi­bilities as to the role of forestry in nature protection can be opened. It is possible !hat firefighting measures could require a special type of organi­zation, which would, however, represent minimum expenses. Agreements on the introduction of forestry into information system should be made with other bearers responsible for protection (Mi­nistry of defence, local communities), enabling thus the setting up of an integral system. Active following and later on practical planning of protec­tion and silvicultural guidelines and preventive firefighting measures within the forest space should be made possible. LITERATURA 1. Analiza evidence požarov v letu 1993, arhiv Zavod za pogozdovanje in meloracijo Krasa Se­žana, Sežana 1993. 2. Zakon o gozdovi ti, Uradni list SRS, št 18/85. 3. Zakon o gozdovih, Uradni list RS, št. 30/93. 4. Zakon o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št 71!73. 5. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju. 6. Prelec, F., Varstvo gozdov na kraškem goz­dnogospodarskem obmocju. GozdV, 51, str. 8. 256 Gozd V 52, 1994 GDK: 113:118:574.4:630 Sonaravnost je odziv gozdarstva na novo miselnost Close-to-Nature Approach is the Response of Forestry to the New Mode of Thinking Mitj,a CIMPERŠEK' Izvlecek Cimperšek, M.: Sonaravnost je odziv gozdar­ stva na novo miselnost. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1994. V slovenšcini, cit. lit. 11. Novi ekosistemski koncepti ln druge sistemske znanosti so vplivali na spremembo globalnega mišljenja o okolju. Novim spoznanjem o ekosi­ stemski naravi gozda sta se gozdarska teorija in praksa odzvali s paradigmo sonaravnega ravna­ nja. Kljucne besede: ekosistem, entropija, sona­ ravnost 1 UVOD INTRODUCTION Odkar se je clovek postavil na zadnje noge, ne more ujeti ravnotežja. (Stanislav Jerzy Lee) Zeleni povrhnjici našega planeta -bios­feri in cloveštvu -grozila duhovna, moralna in gospodarska kriza zastrašujocih razsež­nosti. Eksplozivno narašcanje prebivalstva, lakota, vojne, ujme, nesrece svetovnih raz­mer (Cernobil, Bophal, Seveso, Three Mil es Island) ter ekološki kolapsi dokazujejo, da politiki in gospodarstveniki ne obvladujejo razvoja. Od 17. stoletja naprej so na svetovni nazor vplivala nacela Newtona, Descartesa in Bacona. Ti so ucili, da deluje narava skrajno racionalisticno po mehanskih in matematicnih zakonih ter ima neomejene možnosti rasti. Središce vsega dogajanja na planetu je clovek in njemu je narava dana v brezmejno izkorišcanje. Zato smo * Mag. M. C., dipl. inž. gozd., Ulica 14. divizije 19, 63250 Rogaška Slatina, SLO Synopsis Cimperšek, M.: Close~to~Nature Approach is the Response of Forestry to the new mode of Thinking. Gozdarski vestnik, No. 5~6/1994. ln Slovene, lit. quot. 11. New ecosystematic concepts and other scien­ces dealing with systems have had influence on the altered overall thinking regarding the environ~ ment. The reaction of forestry theory and practice to the new cognitions on the ecosystematic nature of the forest was the paradigm of close-to-nature approach. Key words: ecosystem, entropy, close-to-na­ture approach bili vseskozi prepncani v neomejena sa­moohranitvene sposobnostih narave, v ne­skoncnost njenih rezerv in brezmejne teh­nicne zmogljivosti cloveka. Oboroženi in omamljeni z velicastnimi znanstvenimi in tehnološkimi dosežki smo se otresli materialne odvisnosti od narave, toda s posekanimi koreninami in brez izvir­nega stika z duhovnostjo prejšnih rodov. Ker naša pamet zaostaja za lastnimi dosež­ki,· se prepad med nami in naravo še poglablja. Antropologi ugotavljajo, da smo razvojno ostali na kamenodobni ravni, toda namesto preprostega lesenega kija nes­pretna opletamo z atomsko bombo. Cim bolj se razvija clovekova zavest na simbol­nem oziroma na mišljenskem podrocju, tem bolj krni naš naravni instinkt, z njim pa tudi tisti zavorni mehanizmi, s katerimi se vse druge živalske vrste prilagajajo okolju. An­ton Trstenjak zato upraviceno trdi, da manjka našemu zavestnemu odlocanju ti­picna živalska zanesljivost zadevanja. Trajnostni razvoj postaja kljucno vpraša­nje globalne ekonomije in okoljske politike našega planeta. Mejnika v postopnem spre­minjanju miselnosti ljudi sta bili leta 1972 objavljena študija Rimskega kluba o mejah rasti in okoljska konferenca Združenih nara- GozdV 52, 1994 257 dov v Stockholmu istega leta. Junija 1992 je bila v Rio de Janeiru svetovna konfe­renca o okolju in trajnostnem razvoju s priporocili o varovanju vseh naravnih do­brin, zlasti gozdov in ozracja ter o preprece­vanju širjenja pušcav. Udeleženci so spre­jeli temeljno vodilo prihodnjega ravnanja na planetu: "V središcu zanimanja trajnos­tnega razvoja je clovek, ki ima pravico do zdravega in bogatega življenja. Razvoj mora potekati v sozvocju z naravo in nikoli na racun prihodnjih generacij.<< Poudarek ni vec na brezobzirnem kolicinskem, tem­vec na kakovostnem razvoju, to je takem, ki zmanjšuje obremenitve okolja. Naša najpomembnejša naloga je ohra­njati ekološke sisteme, ki trajno vzdržu­jejo življenje na planetu. Med naravnimi sistemi so gozdovi najpomembnejši branik pred grozecim orwelstvom in tudi zadnji izvir, ob katerem še lahko duhovno doži­vimo bližino velicastnega snovanja narave. Zato ravnanje z gozdovi ni zgolj politicno, tehniško ali lastniško vprašanje, temvec globoko filozofsko, saj posega v naše mi­šljenje, duhovnost, moralo, etiko, skratka v kulturo cl oveka. Posebnost gozdarske stroke je njena skrb za prihodnost, za ohranitev narave in cloveka v njej. Gozdar­stvo je izrazito naravnano v prihodnost in to, kar danes sadi, neguje in vzgaja, bodo morda uživali otroci naših vnukov. Vedno vecje število razumnikov, humani­stov in ekologov ugotavlja, da bo clovek moral korenito spremeniti svoje obnašanje do narave, zlasti pa bo moral zamenjati izkorišcevalski odnos s kooperativnim part­nerstvom (Vester 1993). Martin Heidegger je že pred tremi desetletji ostro obsodil znanost in tehniko, ki se zaslepljeni pehata za enim samim ciljem -podjarmljanjem narave. ce hocemo preživeti, potrebujemo nov nacin vedenja oziroma nauciti se mo­ramo živeti drugace. Veliki dvomljivec Ber­trand Russel se sprašuje, kako prepricati vesoljno cl oveštvo, da bo sprejelo drugacna preživetvena nacela. Na pragu 21 . stoletja dosega moderno gozdarstvo zastavljene cilje z novo paradig­mo, imenovano sonaravno gozdarjenje, ki korenini na filozofsko-eticni in metaf iz icni 258 GozdV 52. 1994 ravni ter optimalno združuje ekološke za­hteve z ekonomskimi. Nova paradigma iz­haja iz ekologije, ki obravnava svet kot nedeljiva celoto, medsebojno povezano z množico fenomenov, ki se ravnajo po zako­nih termodinar 1ike in živih sistemih. 2 OD TEHNOKRATICNEG A H KIBERNETICNEMU MI$LJENJU 2 FROM TECHNOCRATIC TO CYBERNETIC WAY OF THINKING Okolje smo že tako spremenili, da se bomo morali sami spremeniti, ce bomo hoteli preživeti v tako izmalicenem okolju. (N. Wiener) Nova dognanja na podrocju kvantne me­hanike, astrofizike in mikrobiologije so spro­žila nove ideje in povzrocila spremembo ustaljene paradigme, ki je temeljila na sta­bilnosti in predvidljivosti. Celo najvecji um našega stoletja, Albert Einstein je moral priznati, da narave ni mogoce uokviriti v norme in fizikalno matematicne zakone, kajti vse okrog nas je nepredvidljiv casovno odvisen razvoj, enormna mnogovrstnost, sestavljenost ter nepovratnost. Celovito kritiko industrijske družbe, ki je izzvala današnjo epohalno krizo, je leta 1982 zapisal fizik Fritjof Capra v svoji knjigi The Turning Point, v kateri je tudi orisal temelje miselne in vrednostne prenove dru­žbe. Po mnenju Ericha Fromma je prvic v zgodovini fizicno preživetje cl oveka odvisno od duhovne spremembe v smeri humani­zma, solidarnosti z okoljem, namesto hotenj po posedovanju sveta, torej zamenjavi ka­tegorije "imeti" z "biti". Ce cloveštvo, ujeta v sindrom rasti, v kratkem ne bo spremenilo odnosa do narave in uveljavilo ekohumani­zma, nima nobenih preživetvenih možnosti. Lamarck in Darwin sta v nauku o nelocljivi povezanosti cloveka z evolucijskim razvo­jem univerzuma zakolicila pota modernega razvojnega mišljenja. Spremenjena misel­nost novih Mojzesov se nanaša na prenos racionalnega v intuitivno, na premik od analize k sintezi, od redukcionizma k celo­vitosti; pri vrednotah pa gre za zamenjavo narašcanja z ohranitvijo, kolicine· s kako­vostjo, tekmovalnosti s sodelovanjem in prevlade s partnerstvom. 2.1 Zakon entropije je vrhovno pravilo vesolja 2.1 The Law of Entropy is the Supreme Ru le of the Universe Vse procese v naravi in družbi poganja soncna energija. Brez stalnega dotoka zu­nanje energije bi se krožni tok snovi prekinil in biosfera bi se hitro razgradila. Svojo organizacijsko strukturo lahko vzdržujejo samo sistemi, ki so sposobni zmanjševati entropijo. Izraz je leta 1868 skoval nemški fizik R. Clausius in izhaja iz grškega "tro­pe«; energija+tropos pomeni spremembo, pretvorbo ali razvoj. Medtem ko prvi zakon termodinamike govori o ohranjanju energije -ta ne more nastati iz nic niti ne more izginiti, pravi klasicna formulacija drugega zakona, da energija nenehno prehaja iz uporabne-ga v neuporabno stanje oziroma iz reda nastaja nered. Ob vsakem dogodku v naravi se del energije razprši, tako da postane neuporabna za prihodnje delo. To kolicino razsute energije oznacuje entropi­ja. Razvoj naravnih sistemov poteka v smeri vedno vecje entropije, vse do t.i. toplotne smrti, ko preneha vsaka aktivnost in so snovi enakomerno razpršene v okolju. Zakon o narašcanju entropije je Einstein oznacil za najvišji zakon universuma. Biosfera s procesi fotosinteze upoca­snjuje entropijo, iz nereda ponovno vzpo­stavlja red in ustvarja skromno, vendar za cloveško civilizacijo izjemno pomembno akumulacijo proste energije Sonca, ki bi bila sicer za vedno izgubljena. Zaradi nena­sitne potrošniške miselnosti porablja clove­štvo vec energije, kot jo ustvarjajo zelene rastline in vedno bolj posega v rezerve fosilnih goriv, ki niso nic drugega, kot v prejšnih geoloških dobah nakopicena son­cna energija. Toda te neobnovljive in ome­jene rezerve clovek pospešeno izrablja na racun prihodnjih rodov. Dennis fvleadows je s sodelavci Rimskega kluba v študiji Meje rasti preplašil svetovno javnost o nei­ zbežni katastrofi, ki bo nastopila po letu 2050, ce cloveštvo ne bo zavrlo pocetia neomejene rasti. Za biosfero in njene sestavne dele Je znacilna neprestana snovno energetska !Z~ menjava, ki je nastala s slucajnim rojstvom žive snovi (fvlonod 199'1) in se kaže v ~iba nju atomov med njo in neživim okoljem Zivljenje v bistvu živi od entropicne degra­dacije Sonca. Soncno energijo so zmožne produktivno uporabljati samo zelene rastli· ne, ki v procesu fotosinteze ustvarjajo na planetu okrog 1 OO biljonov ton no vrh organ· sldh snovi na leto. !,t 1 mm širokimi branikami. Les je mehek, gladek in predvsem trajen, saj po­gosto zdrži. stoletja. To trpežnost pa pripisu­jejo_ olju1 ki pomeni kar 70 % teže lesa in ga je lahko ekstrahirati. Olje uspešno upo­rabljajo tudi v kozmeticni industriji. Gostota olja je 520 kg/m3, je zelo stabilno in odporno proti pokvarljivosti in morskim organizmom. L. franklinii je eden redkih iglavcev, ki se lahko razmnožuje tudi vegetativno. Pove­šene veje ob dotiku s tlemi formirajo kore­nine, kar je zacetek novega drevesa, ki pa lahko doseže starost tudi 2300 let. Nothofagus cunninghamii tam. Fagaceae Nothofagus cunninghamii je eno izmed prevladujocih avtohtonih dreves v Tasmani­ji. Doseže starost 500 let. Les, ki je od rožnate do rdece barve, je zelo cenjen in se uporablja predvsem za izdelavo pohištva. Barva lesa je odvisna od kvalitete zemlje. Rdec les dajo drevesa na tleh, bogatih z bazaltom. V primerjavi z L. franklinii les še zdalec ni tako trpežen, ravno nasprotno, zelo je obcutljiv za insekte in gi ive, ki ga napadajo in povzrocajo njegov propad. N. cunninghamii najdemo predvsem v vlažnem tropskem gozdu, pa tudi v evkalip-Slika 4: Lagarostrobus franklinii tusovih sestojih (v nasprotju z evkaliptusi Slika 5: Panj drevesa Eucalyptus regnans-drevo je merilo v višino 90 min je imelo obseg debla 30m. ne prenese požarov). Zraste do 60 m viso­ko, z deblom do 3m premera. Ima temno zeleno, najveckrat okroglo krono, dolgo ravno steblo in gosto olistane veje. Listje je blešcece zelene barve, ko fe mlado, pozneje pa postane temno zeleno. N. cunninghamii cveti zgodaj spomladi in razvije 6 mm velike plodove z veliko kolicino semena. Atherosperma moschatum tam. Atherospermataceae Atherosperma moschatum je aromatic­no, vedno zeleno, do 45 m visoko drevo, ki ga najdemo v vlažnih tropskih gozdovih skupaj z N. cunninghamii. Deblo je mocno , sive do svetlo krem barve, pogosto pokrito z lišaji. Krona ima za vrsto znacilno stožcasto obliko s su li ca­stimi listi temno zelene do celo rumene, spodaj pa sivo zelene barve. Tudi les A. moschatum je zelo cenjen, eden izmed najbolj iskanih, zaradi lahkega dela z njim in zaradi znacilne kremaste Slika 6: Eucalyptus risdonii barve, vcasih tudi s spektakularno crno crnjavo. Lubje, smola in spremljajoce olje so zelo aromaticni , z vonjem po cimetu. Življenjska doba dreves je okrog 200 let, s tem da so lahko korenine tudi starejše, saj se v primeru, da drevo odmre, na istih koreninah razvije novo drevo. Acacia melanoxylon tam. Leguminosae Ime Acacia melanoxylon izvira iz znacilne temne barve lesa. Je ena najbolj poznanih avtohtonih vrst tega rodu v Tasmaniji, raz­širjena na njenem SZ delu. Tako jo najdemo v vlažnem tropskem gozdu in evkaliptuso­vih sestojih. V zacetku 19. stoletja so ugotovili, da ima izredno kvaliteten les cokoladno rjave bar­ve, vcasih tudi z rdecim odtenkom, ki ga danes izvažajo po celem svetu. Drevo je visoko od 40 do 45 m visoko ter doseže 130-140cm v premeru, s kratkim steblom in visoko, široko krono. Najveckrat zrastejo majhna grmicasta drevesa do 20m Slika 7: Araucaria bildwillii (Vse slike -foto: Simona Pecek) GozdV 52, 1994 267 visoko. Lubje je hrapavo, temno rjave bar­ve. Oblikuje tenek 6-10cm dolg strok, rjave barve. Drevo se zlahka razmnožuje -z majhnim, crnim semenjem. Med avtohtonimi vrstami, ki rastejo v tropskih deževnih gozdovih, pa so posebej zanimivi avstralski evkaliptusi (Eucalyptus sp.), Araucaria bidwillii ter Dicksonia antar­tica. Evkaliptus Eucalyptus, tam. Myrtaceae Evkaliptus imenujemo tudi modri gumije­vec, ker pokriva njegove liste sivo moder vošcen oprh. K temu rodu prištevamo naj­manj 500 vrst. Doma so skoraj izkljucno v Avstraliji, razen E. alba in E. deglupta, ki izvirata iz Indonezije. Najvec vrst pa je razširjenih ravno v Tasmaniji. Vegetaciji Tasmanije dajejo ponekod prav evkaliptusi znacile n pecat. Njihova sivkasta zelenina in njihovi listi, ki se ob soncni pripeki povesijo navpicno navzdol, zbujajo vtis otožnosti. V tropskem dežev­nem gozdu jih ni, srecujemo jih v subtrop­skih gozdovih in v savanah. Mnoge vrste evkaliptusa imajo v mladosti široke, sedece in nasprotne liste, na starej­ših drevesih pa so listi ozki, premenjalni in pecljati. Ko se odpro njihovi cvetni popki, odvržejo s temen dvoplasten pokrovcek. Ta pokrovcek je nastal iz vencni h listov, caše pa sploh ni. Evkaliptus je žužkocvetka. Seme evkaliptusov potrebuje zelo visoke temperature, da vzklije. Kalitev semen omogocajo tudi spontani požari (zelo vroce vreme z mocnim vetrom, povzroci samovži­ga), ki so na Tasmaniji pogosti. Ker so evkaliptusi odporni proti požarom, le-te tudi preživijo. Danes na podrocj ih , kjer že dolgo ni prišlo do spontanih požarov, gozdarji n acrtno požgejo dolocen del gozda prav z namenom, da se bo gozd obnovil z novimi mladimi evkaliptusi. Les evkaliptusov upo­rabljajo v razli cne namene-za les za ladje, pohištvo, telegrafske drogove, dišavna olja in papir. Že omenjeni E. amygdalinaje pravi gozd­ni orjak. Obseg takih orjakov znaša pri tleh kakih 30m; na višini 70 m, kjer se šele zacenja krašnja, pa kakih 12m. To so prav gotovo najvišja drevesa na svetu. V Tasmaniji imajo registriranih 136 redkih in ogroženih rastlinskih vrst in 11 zelo ogroženih vrst, za katere velja, da bodo izumrle v naslednjih 10-20 letih, ce ne bodo poskrbeli zanje. Najbolj jim je nevarna urbanizacija. Eucalyptus risdonii spada med zelo ogro­žene vrste. Omejen je zgolj na podrocje ob vzhodni obali reke Derwent, ker potrebuje kvalitetna in precej vlažna tla. Je majhno, le 2-8m visoko drevo, s sivo plavimi listi, primerno za gojenje tudi v vrtovih. Araucaria bidwillii tam. Araucariaceae Araucaria bidwillii je avtohtona v Avstra­liji. Ta golosemenka s stožcasto zaokro­ženo krošnjo lahko zraste na naravnem rastišcu do 50 m visoko. Mnogo lepša so mlada drevesa, ki pa z leti izgubijo c udovit videz, ker ostanejo debla v spodnjem delu skoraj gola, najnižje veje pa visijo proti tlem. Stranski poganjki poženejo v dveh nasprotnih nizih, na njih pa so spet v dveh nasprotnih vrstah namešceni listici, ki so svetlo zeleni, dolgi 2 cm in sulicasti. Cvetovi so enospolni. Moški so združeni v macice, ženski pa v okrogle storže. Razmnožuje se lahko s semeni, z mladimi potaknjenimi poganjki ali s koreninskimi poganjki. Dicksonia antartica tam. Pteridaceae Dicksonia antartica je drevesasta pra­prot, doma v tropskih deževnih gozdovih Tasmanije. Ima mocno steblo, ki lahko zraste precej visoko, in zelo široko, košato krošnjo iz ogromnih trikrat pernasto deljenih mahal. Praprot spada v skupino zašcitenih tasmanskih rastlinskih vrst. 268 Gozd V 52, 1994 GDK: 902(497.12.09) Iz zgodovine Attemsovih gozdov Mitja CIMPERŠEK• V državnem Arhivu v Ljubljani so med listi~ami iz gradu Podcetrtek tudi Službena navodila za gozdarje (logarje) z letnico 1851. Napisana so bila po odpravi fevdali­ zma (leta 1848), v obdobju, ko je gradnja železnic napovedovala gospodarski vzpon in boljšo možnost prodaje lesa. V uvodu Navodil izstopata dva, za tiste case znacilna pogleda na gozdove: (1) narava gozda je postala tako po­membna, da zbuja vedno vecje zanimanje širše javnosti in (2) v ekonomskem in financnem pogledu so gozdovi za marsikaterega lastnika nepo­grešljiv vir prihodkov. Ti dve ugotovitvi veljata tudi za gozdno posest v Obsotelju, zato se mora gozdar pri gospodarje~ nju, varovanju in nadzoru strogo ravnati po teh navodilih. § 1 -Gozdar je neposredno podr'ejen pisarniškemu predstojniku. §2 Gozdar mora vsako nedeljo dopoldan porocati predstojniku o vseh pomembnejših opažanjih pre~ tek/ega tedna. Pomembnejše dogodke morata tako zabeležiti, da je razvidna složnost njunega dela. Skupno morata sestaviti tudi nacrt za najnuj~ nejša opravila v prihodnjem tednu. §3 Predstojnik se mora strinjati z vsemi odlocitva­ mi, ki zadevajo gozdove. §4 Gozdar mora vsaj enkrat na teden pregledati vsako gozdno parcelo; kjer opazi prilastitvene težnje tudi veckrat, v posebnih primerih pa celo vsak dan. §5 Posebno pozornost mora posvecati posestnim mejam. Vsako zlorabo meje mora takoj sporociti predstojniku. Ta pa lahko ukrepa šele potem, ko preveri stanje na terenu. §6 Vsako tatvino ali poškodbo mora predstojnik obvezno prijaviti tudi pristojnemu sodišcu. Poprej pa se mora posvetovati z direkcijo. * Mag. M. C., 63250 Rogaška Slatina, Ulica 14. divizije 19, SLO § 7 Vsaka prijava mora biti opremljena z vsemi pomembnimi podatki. §8 Gozdar mora preprecevati gradnjo novih pro~ metnic, zlasti~tam, kjer so obstojece v zadovolji~ vem stanju. Ce bi se pojavile nove izvozne poti, jih mora z delavci takoj prekopati ali zasuti. §9 Brez predstojnikovega soglasja ni dovoljena prodaja lesa ali druga raba gozda. § 10 Lesni izdelki se lahko prodajajo samo 8., 9. in 1 O. v mesecu, druge dneve pa samo izjemoma. § 11 Najmanj 8 dni pred izvozom mora biti obvešcen voznik. § 12 Vsako prodano drevo se mora oznaciti na panju. § 13 Les ali druge proizvode mora kupec placati vnaprej, in to z gotovino. Gozdar oceni prodajno vrednost lesa po razmerah na tržišcu (ponudba in povpraševanje) in po uporabnosti drevesa. § 14 Kupnino lahko prevzame samo predstojnik. Na koncu meseca morata sestaviti obracunsko poro­cilo. § 15 Vsak racun, ki ga sestavi gozdar, mora sopod~ pisati tudi predstojnik. § 16 Gozdar mora predstojniku porocati tudi o vseh drugih dejanjih, ki zadevajo gozdove. § 17 Gozdar mora redno pregledovati pomlajene in nepomlajene dele sestojev in skrbeti za pravoca­sno nego. § 18 Predstojnik mora vsako polletje porocati o izvr~ ševanju teh navodil. § 19 Kršenje navodil ima za posledico prekinitev delovnega odnosa. §20 En izvod navodil prejme gozdar, drugega pa predstojnik. Ekselenca grof Ignac Attems, direkciji v Slovenski Bistrici, 22. marca 851 (podpis). GozdV 52, 1994 269 Ni nam znano, kdaj je nastopil na sve­tovni politicni sceni plemiški rod grofov Attems. Po podrobnosti grba (srebrni trizob na rdecem polju) s frankovskimi knezi, bi lahko domnevali, da ima njihov rod kore­nine na Frankovskem. V vec stoletnem razvoju se je rod razcepil v številne družin­ske veje z vec kot 2000 osebami. Utemelji­telj štajerske veje Attemsov je bil Ignac Marija 1, ki je živel med leti 1652 in 1732 in opravljal ugledne naloge za cesarski dvor. Svoj položaj si je utrdil z nakupi številnih posestev v Gradcu in na sloven­skem štajerskem (Štatenberg, Podcetrtek , Hartenštajn, Brežice, Vurberk, Slovenska Bistrica in Rajhenburg). Kot velikodušen mecen je podpiral graditelje in arhitekte, oboževal pa je slikarje. V takratnih casih je na mrec vsaka uglednejša fevdalna rodbina šolala in zaposlovala svoj krog umetnikov. V slovenskih gradovih in cerkvah so ohra­njene številne umetnine iz tega obdobja, ki jih strokovnjaki uvršcajo v sam vrh evrop­skega barocnega slikarstva. Med temi iz­stopalo mitološke poslikave slovenskih gra­dov: Statenberg, Brežice, Slovenska Bistri­ca, Dornava in z Marijino ikonografije okra­šene cerkvene notranjšcine v P odcetrtku , Zagorje pod Bohorjem ter v Slakah pri Pod cetrtku. Deželni glavar Ferdinand Marija l. (1746­1820) je zaslužen za ustanovitev graškega muzeja Joanneuma, kjer je spravljen velik del pisne zgodovine Slovencev. Zaradi za­slug, ki jih je imel pri zacet ni gradnji Zdra­vi l išca v Rogaški Slatini, so mu leta 1818 odkrili doprsni kip. Njegovo ime je pove­zano z dvema glažutama, ki sta uspešno proizvajali steklenice za mineralno vodo. V bolj oddaljenih gozdnih predelih je prodajal glažutam in fužinam les na rastilu. Njego­vemu sinu Ignacu Mariji 111. smo lahko hvaležni za gradnjo južne železnice (Du­naj-Trst) prek štajerske in ne prek Madžar­ske, kot je bilo prvotno nacrtovano. Dr. Ferdinand Marija 111. je bil med obema vojnama lastnik okrog 5000 hektarjev velike gozdne posesti na Pohorju in v Obsotelju, za katero je vložen zahtevek za denaciona­lizacijo. Sedež veleposesti je bil v Slovenski Bistrici, pomožna gozdarska izpostava pa je bila na gradu Podcetrtek. Attemsi so se zavedali velikega pomena strokovnega znanja, dr. Ferdinand je v Munchnu študiral gozdarstvo in ekonomijo ter doktoriral iz tise. V pohorskih gozdovih je stalno zapo­sloval 20-30 delavcev pri secnji in izdelavi, pol toliko delavcev pa je skrbelo za spravilo lesa po vodni riži do žage v Bistrici. Med obema vojnama so sekali okrog 14.500 m3 lesa na leto, v prometno zatišnih obsotelj­skih gozdovih pa bistveno manj. Ker ni bilo nobenih cest, so drevesa vecinoma proda­jali na panju. Podobnost med pohorskimi gozdovi in gozdovi okrog Podcetrtka se še danes vidi v smrekovih monokulturah, ki so nastale po vzoru fratarjenja. To je bilo golosecno go­spodarjenje s požiganjem secnih ostankov in podrasti. Dve leti so na pogorišcu pride­lovali poljšcine , tretje leto pa so med žitarice pomešali smrekovo seme. Ce seme ni vzklilo so ci st ine posadili s smreko. Sadike so vzgajali v številnih lokalnih drevesnicah, ki so se ohranile še v povojni cas. Monokul­ture so nastale konec 18. stoletja, ko so tuji gozdarski strokovnjaki v naše kraje zanesli doktrino najvecje zemljiške rente. Matema­ticni izracu ni so pokazali, da prinaša smreka med vsemi drevesnimi vrstami naj­vec dobicka, posebno ce jo gojimo kot lesno njivo. Ceprav se je gozdarstvo v tem casu že povsem osamosvojila od glažutar­stva, fužinarstva in drugih manufaktur, se je spremenilo najvec naših gozdov iz listna­tih v iglaste ravno v tem obdobju (množicna denaturizacija). Skoraj c isti smrekovi sestoji so danes stari okrog sto let. Osnovani so bili na neprimernih rasti šcih hrastovo-gabrovih in predgorskih bukovih gozdov. Zaradi pogo­stih ujm, dolgotrajnih sušnih obdobij in pod­lubnikov jih vedno teže vzdržujemo. Vsiljuje se vprašanje, kako se bo gozdarstvo v prihodnosti odzivala do smreke. Eni pravijo, da je »historia vitae magistra«, medtem ko drugi zatrjujejo, da se iz zgodovine nihce ni še ni cesar nau cil in da se cloveštvo vedno znova uc i na lastnih napakah. 270 GozdV 52, 1994 GDK: 972.2 Strateški plan mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO) IUFRO, ustanovljena 1892 v Eberswaldu (Nemcija), je najstarejša mednarodna zveza raziskovalnih organizacij -s kate­rega koli podrocja -na svetu. Po zadnjem sestanku (decembra 1993 v Burkini Faso) je Izvršni odbor objavil na­slednji plan, ki bo gotovo zanimiv tudi za slovenske privržence ideji IUFRO: VIZIJA IUFRO si prizadeva združevati znan­ stveno razumevanje vseh vidikov drevesa in gozda v sodelovanju znanstvenikov in ustanov-clanic z vsega sveta. Na ta nacin skuša razvijati trajnostno rabo gozdnih eko­sistemov, da bi bile domacinom in družbi kot celoti zagotovljene mnogonamenske koristi. POSLANSTVO Poslanstvo IUFRO je pospeševanje med­narodnega sodelovanja v raziskovalnem delu na podrocju gozdarstva in sorodnih znanosti. NAMEN 1. Pospeševati sodelovanje med go­zdarskimi raziskovalnimi organizacijami in med posameznimi znanstveniki. 2. Pospeševati razširjanje in uporabo ra­ziskovalnih rezultatov in standardizacijo ra­ziskovalnega izrazja in tehnik. 3. Obravnavati vprašanja regionalnega ali svetovnega pomena, ki zahtevajo med­resorni ali interdisciplinarni pristop. 4. Objaviti rezultate zgoraj omenjenih dejavnosti in nagrajevati izjemno delo, ki prispeva k napredku gozdarske znanosti. 5. Pomagati državam v razvoju ali v težavah, da bodo lahko razvile svoje razi­skovalno znanje in zmožnosti. VODILNA NACELA Pravila IUFRO zahtevajo, da organizacija ostane neodvisna in nepoliticna, kar prak­ticno pomeni, da mora biti nerazlikovalna. Glavni namen IUFRO je pospeševati mednarodno sodelovanje v znanstvenem delu na celotnem podrocju raziskav, pove­zanih z gozdarstvom. Vse ravnanje Zveze mora biti skladno s temi vodilnimi naceli. CILJI 1.a) Razširiti obseg sodelovanja. b) Povecati število ustanov-clanic. c) Izboljšati stike med znanstveniki. d) Okrepiti stike z drugimi mednarodnimi organizacijami. 2.e) Povecati število IUFRO konferenc in seminarjev vseh vrst. f) Razširiti krog bralcev IUFRO publikacij o raziskovalnih metodah, tehnikah in izraz­ju. g) Povecati število regionalnih delavnic, seminarjev in drugih dejavnosti h) Ustanoviti interdisciplinarne projektne skupine ali delovna telesa za obravnavo svetovnih vprašanj. i) Povecati število publikacij o interdisci­plinarnih, regionalnih ali svetovnih vpraša­njih. 3.j) Z ustreznimi nagradami dajati prizna­nje znanstveni odlicnosti. k) Izboljšati publicisticno dejavnost. 4.1) Povecati programsko pomoc deželam, ki so v razvoju ali v težavah. m) Prizadevati si, da bodo za naštete dejavnosti zagotovljena ustrezna sredstva. Kdo bo rekel preambiciozno, drugi pre­malo -vsi pa naj bi se zamislili, kje je v teh prizadevanjih mesto slovenskega go­zdarstva. Na tem podrocju namrec Slove­nija nikakor ni nerazvita. dr. Bošjtan Anke GozdV 52, 1994 271 GDK: 945.31 :945.33 :(497.15 Sarajevo) O gozdarski fakulteti v Sarajevu v vojnih razmerah Vojne razmere so povzrocile, da je gozdarska fakulteta v Sarajevu po 43 letih nepretrganega delovanja prekinila delo in ni vpisala novih štu­dentov. Vse predvojna imelje -objekt, oprema, dragocena in bogata knjižnica -je ostalo na drugi strani Miljacke. Zgradbo fakultete je požar unicil, uniceni so tudi vsi ucni objekti na Igmanu in številne vzorcne površine na Betaniji in Trebe­vicu. No, to ne pomeni, da je na fakulteti delo povsem zastalo. Na fakulteti se je, na drugih krajih, nadaljevalo s konzultacijami in izpiti. Stro­kovnjaki s fakultete so bili v tem letu dejavni pri izdelavi programa obnove gozdov in revitaliza­cije mestnih zelenih površin. Ucitelji s fakultete so oblikovali Zakon o gozdovih. Zakon je Vlada Republike Bosne in Hercegovine tudi sprejela. Oblikovana je tudi metodika ocenitve škode na gozdovih in gozdnih prometnicah, nastale zaradi vojne. Ucitelji so sodelovali pri reviziji ucnih planov in programov srednjih šol. Napredek pri pedagoškem delu Za to šolsko delo je znacilen napredek pri pedagoškem delu. Pedagoško delo se je organi­ziralo in poteka za prvi, trelji in cetrti letnik, medtem ko so v drugi letnik vpisani samo štirje študenti (pripadniki oboroženih sil Republike BiH ne morejo spremljati pedagoškega proce­sa). Pred vojno je bilo na fakulteti 90 % študentov iz drugih krajev Bosne in Hercegovine, skupno pa je bilo 600 redno vpisanih. Zdaj so razmere povsem drugacne. V mestu je okrog 50 študen­tov, ki so vojni obvezniki in branijo mesto na prvih borbenih linijah. Kljub temu študijskih ob­vez ne zanemarjajo, tako da so v tem casu polagali izpite, 11 pa jih je diplomiralo. šest študentov je padlo v oboroženih silah Republike BiH_. Umrla sta tudi dva upokojena profesorja. Studenti prvega letnika so priceli z delom po novem ucnem nacrtu in programu, izdelanem po vzoru ucnih nacrtov in programov gozdarske fakultete v Zagrebu in Biotehniške fakultete v Ljubljani. Po besedah dekana fakultete prof. dr. Vladimirja Beusa bodo terenske vaje organizi­rane »na dolocenih objektih v svobodnih conah okrog Sarajeva (Igman, Betanija, Trebevic), ko bodo za to primerni pogoji, izpite vseh predme­tov, ki jih študenlje poslušajo, pa niso povezani s pedagoškim delom na terenu, pa bodo študen­lje lahko opravljali takoj po zakljucku letnega 272 Gozd V 52, 1994 semestra, konec tega meseca Ounija 1994-op. ur.), po dogovoru z uciteljem ". Laboratorijske vaje so izvedene delno -osnovni problem pri njihovem izvajanju je po­manjkanje kemikalij, v zimskih mesecih tudi kuriv. Vaje so bile cesto demonstracijske, tako da so študenlje tudi v pogledu teh vaj izpolnjevali pedagoški program. Prof. Beus poudarja, da se je, kljub neugod­nim okolišcinam in kljub temu, da ni mogoce izvajati nekaterih oblik pedagoškega dela, "z vecjim prizadevanjem študentov in cesto men­torskim delom uciteljev v dobri meri preprecil padec kakovosti bodocih strokovnjakov«. Tuja pomoc Glede na pomen gozdarske fakultete za Re­publiko, se danes na fakulteti, poleg pripravlje­nosti in želje, da se uniceno obnovi, razmišlja o organiziranju fakultete inštitutskega tipa, na ka­teri bi se poleg izobraževanja (2. in 3. stopnje) izvajalo tudi znanstvenoraziskovalno delo, »per­manentno izobraževanje« strokovnjakov, kar bi omogocilo pretok znanja h gozdnemu gospodar­stvu. Celotno delo bi potekalo na katedrah fakultete, najboljši kadri pa bi se po besedah prof. Beusa vkljucili v pedagoško delo. Poleg naporov, da bi se obnovila ucila, knjiž­nice itd., so ucitelji mnogim inštitucijam tudi nastavljali prošnje za pomoc. No, kakor je obicaj­no, je bila tudi fakulteta deležna pomoci bolj v besedah, vendar imamo po besedah dekana prof. Beusa »Od nekaterih tudi konkretne oblju­be, npr. od gozdarske fakultete v Zagrebu in Biotehniške fakultete v Ljubljani«. Tudi Narodni inštitut agronomije v Parizu je pripravljen pomagati z opremo in knjigami. Pre­jeli smo že nekaj publikacij, fakulteta pa mu je posredovala spisek nujne literature. Ob tej priliki naj omenimo tudi nenavadno podrobnost: med publikacijami, ki smo jih prejeli od pariškega inštituta, so tudi publikacije Instituta za topo/ar­stva iz Novega Sada. Prof. Beus pravi, da ga »Skrbi, ker se kljub temu, da smo na pragu po/elja, še ni zacelo sanirati visokošolskih objektov Univerze. Šolski objekti bi morali imeti pri obnovi prednost, ven­dar ne vem, koliko se tega zavedajo mestne in druge oblasticc. An. Šimic STROKOVNA SRECANJA GDK: 945.31/.33 (497.12) Ugotovitve in priporocila pogovora o gozdarskem izobraževanju UVOD Pobudo za pogovor sta dala Upravni odbor Zveze gozdarskih društev Slovenije in Komisija za izobraževanje pri Zvezi v okviru TEDNA GOZDOV. Pogovor je bil 23. maja 1994 ob 1 o. uri v sejni sobi Gozdar­skega inštituta v Ljubljani. Udeležila se ga je vecina predstavnikov vabljenih institucij in organizacij. Namen pogovora je bil prido­biti k sodelovanju vse institucije in organiza­cije, ki so kakorkoli povezane s strokovnim izobraževanjem v gozdarstvu ali se zanj zanimajo. Pogovor naj bi bil prvi resen korak v pripravah na strokovni posvet, ki ga na isto temo organizira Zveza letos jeseni. Na pogovoru so svoje poglede in predvidevanja predstavili zlasti predstavniki institucij, ki so k takšni predstavitvi bile povabljene že prej. Prinašamo povzetke predstavljenih pri­spevkov in priporocila, kar naj služi za izhodišce za pripravo posvetovanja o goz­darskem izobraževanju, ki bo predvidoma proti koncu letošnjega leta (8. decembra ­op. ur.). 2 POVZETKI PRISPEVKOV 1. Dr. Iztok Winkler, Univerza v Ljubljani, Gozdarski oddelek BF: Gozdarski oddelek izvaja prenovljeni pro­gram fakultetnega študija že tretje leto (tretji letnik). Programski poudarki so predvsem na gozdni biologiji in ekologiji, tehnicnih znanjih in ekonomiki gospodarjenja z go­ zdovi ter na povezavi med navedenimi vsebinami. Predvideno je širjenje progra­mov s poudarki na gospodarjenju z vsemi naravno obnovljivimi viri (lovno gospodar­stvo, parkovno gospodarstvo, naravna de­dišcina, urbano gozdarstvo ... ). Nadaljnje širjenje programov je v znatni meri odvisno ' od ustrezne kadrovske in materialne podla- :-1 [j ge, zato bo v prihodnje potekalo preobliko­vanje programskih vsebin postopoma in v okviru posameznih predmetov. Program se za zdaj izvaja še vedno v 8 semestrih, program in želja pa sta za podaljšanje na 9 semestrov. Programi Gozdarskega oddelka temeljijo na dolocilih Zakona o visokem šolstvu in s tem v skladu je pripravljen tudi program za visokošolski študij. Tu bodo poudarki na prakticnem delu, interdisciplinarnem študi­ju, ekologiji in ekonomiji. Program naj bi bil trileten s 6 mesecnim prakticnim poukom v sodelovanju z javno gozdarsko službo in drugo gozdarsko operativo. Bila naj bi to odprta šola (pogoji vpisa). Koncept pro­grama je formalno v postopku potrjevanja, o potrditvi pa odlocajo univerzitetni organi. Postavlja se vprašanje smiselnosti dveh visokošolskih programov za potrebe go­zdarstva, racionalnosti študija, lokacije šo­le. Gozdarski oddelek bo revidiral programe podiplomskega študija, ki poda bolj kot doslej prilagojeni potrebam stroke in samim kandidatom. V tem smislu že tece interdis­ciplinarni študij varstva okolja. 2. Prof. Tome, Gospodarska zbornica Slovenije: V pripravi je zakon o poklicnem šolstvu. Uvaja se tripartitno interesno partnerstvo: Gospodarska zbornica, sindikati in država (ministrstva). V novih razmerah, ob vecjem poudarku interesov gospodarstva in stroke, bo vec poudarka tudi na prakticnem uspo­sabljanju za posamezne poklice. Aktualno bo zato vprašanje usposabljanja kadrov (mentorji, mojstri) in usposobitve ucnih mest, postavlja se vprašanje ravni srednjih poklicnih šol, potreb po poklicih in kadrih, ustreznih podzakonskih predpisov. Razci­stiti bo treba vrsto odprtih vprašanj: profili in nomenklatura poklicev, programi znanj, verifikacija in izpiti, zahtevana kakovost GozdV 52, 1994 273 znanj in prihodnji razvoj poklicnega izobra­ževanja. Posebej velja opozoriti na problem izo­braževanja in usposabljanja lastnikov go­zdov, zlasti kadar sami opravljajo dela v gozdu. Potrebno bo zagotoviti vsaj mini­malno strokovnost njihovega dela in znanja. 3. Mag. Pavle Kumer, Splošno združe­nje gozdarstva Slovenije: Soocamo se z dejstvom dolocene zapo­stavljenosti poklicnega izobraževanje v pre­teklosti. V novih razmerah v slovenskem gozdarstvu postaja znacilen problem raz­meroma šibka gospodarska baza državnih gozdov, izstopa specifika gozdarskega de­la. Kakovost poklicnega izobraževanja terja ustrezne selekcijske pogoje pri izobraževa­nju in zaposlovanju, prav tako pa terja novi izobraževalni sistem doloceno poenotenje, ki bo omogocal o prekvalifikacije iz poklica v poklic (primeri invalidnosti, ipd.). Zagoto­viti bo treba primerne oblike stimuliranja za gozdarske poklice. Naš gozdni delavec bi moral postati "nacionalni športni delavec«. Z nacionalnega vidika, posebej pa z vidika interesov sindikatov, bo treba zagotoviti pogoje, ki bodo stimulirali in primerno vred­notili delo v gozdarstvu, omogocali napre­dovanje ter zagotavljali varnost zaposlitve. 4. Mag. Janez Pogacnik, Splošno zdru­ženje gozdarstva Slovenije: Združenje se že aktivno vkljucuje v dejav­nosti v zvezi s preoblikovanjem poklicnega šolstva, predvsem kar zadeva programe za že obstoj ece poklice. Dejansko se z reorga­nizacijo gozdarstva pri delih v gozdu uve­ljavljajo ocitnej e kot doslej 3 kategorije delavcev: izvajalci, lastniki in delavci v okviru sosedske pomoci. Omenjene kate­gorije imajo tudi v pravnem oziru in glede pogojev varstva pri delu razlicne statuse, cesar Zakon o gozdovih ne precizira, posle­di cno pa zato tudi ne podzakonski akti, ki so v pripravi. Uveljavljanje novega sistema v gozdarstvu naj temelji na nace lu : ~> Hiti pocasi! «, naj torej ohranimo sedanji sistem izobraževanja in obenem pripravimo nove programe, ki bodo dovolj domišljeni in us­klajeni z novim sistemom poklicnega izo­braževanja. Izpostavlja se dilema: ali visoki ali višji študij gozdarstva, kaj je racionalno, kdaj uvajati nove programe, zakaj, kako in za koga? Združenje je mnenja, da bi bilo tudi v prihodnje racionalno usposabljati re­virnega gozdarja tudi ali predvsem iz go­zdarskega tehnika. V prehodnem obdobju bi le morali rac un ati tudi z usposabljanjem gozdarskega tehnika za delo v revirju po sedanjem programu, vsaj dokler ne bosta uveljavljena nov šolski sistem in nacionalni program. Tako bodo vodenje revirjev lahko postopoma prevzemali gozdarji z visoko ali višjo šolo (v 5-1 O letih). Združenje predlaga izdelavo primerjalne analize s tovrstnimi sistemi izobraževanja v Avstriji, Švici, Nem­c iji . Združenje izhaja s stališca, da ima svoje naloge v prihodnjem partnerstvu pri oblikovanju poklicnih in strokov11ih izobra­ževalnih programov. 5. Bojan Kranjc, prof. in Pavel Vrtovec, dipl. ing., GŠC Postojna: Z vsestransko krizo gozdarstva in tudi poklicnega šolstva v zadnjih letih se je znašel v krizi tudi GŠC, saj se je vpis v sedanje tri smeri poklicnega izobraževanja v zadnjih letih mocno zmanjšal (negotovost poklicev in zaposlovanja, stroški bivanja ucencev v internatu in opreme ucencev, itd.). Takšne razmere lahko v skrajnih po­sledicah privedejo tudi do predloga ustano­vitelja in financerja, da šolo ukine in vanjo vseli kako drugo šolo. Potreben bo enoten nastop in interes stroke ter njeno vsestran­sko boljše sodelovanje s šolo, predvsem pa bo treba poenotiti koncepte in interese v gozdarskem poklicnem izobraževanju. Ti bodo v marsicem odvisni od podzakonskih predpisov o pogojih izobrazbe in zaposlo­vanja v gozdarstvu, ki so, žal, že predolgo v pripravi. Posebej je treba osvetliti potrebe, pogoje ter programska izhodi šca v skladu z reorganizacijo poklicnega izobraževanja, tako rednega šolanja kot izobraževanja odraslih in primerljivost izobrazbe z drugimi evropskimi državami. Nikakršnih zakonskih osnov ni za izobraževanje lastnikov go­zdov, ki postajajo v novih razmerah po­memben dejavnik, saj bo 80% slovenskih gozdov v zasebni lasti. GŠC trenutno še ne more pripraviti kon­kretnih novih programov, ker za to še ni jasnih zakonskih in drugih podlag. Šola pa zelo resno razmišlja o možnih predlogih in rešitvah in v ta namen tudi sodeluje s 274 GozdV 52, 1994 pristojnimi in zainteresiranimi institucijami. Izhajamo iz temeljne predpostavke, da mora biti sistem poklicnega izobraževanja celovit in vertikalno povezan ter vsestran­ sko prehoden, vse od nižje poklicne šole do vkljucno višjega in visokošolskega študi­ja. Osn.ova rednih izobraževalnih progra­mov bosta predvidoma sredješo/ska pro­grama: poklicna nižja šola (3 leta, IV. stop­nja) z nadgradnjo poklicne srednje šole (2 Jeti) ter štiriletna strokovna šola (oboje V. stopnja). Zunaj rednega šolskega programa bi bili tecajni programi na ravni nižje šole (111. stopnja) za interesente z nepopolno osnovno šolo. Iz 3-letne poklicne šole bi bile dane možnosti opravljanja mojstrskega in delovodskega tecaja in izpita. Prav tako bi bili obšolski tudi programi dodatnega usposabljanja in specializacije na ravni srednje šole, ter programi usposabljanja za gozdarske poklice na ravni nižje šole. Do­datna obšolska oblika bo program za abso/­vente drugih srednjih šol, ki bi se želeli zaposliti v gozdarstvu ter tecaj za poklicno maturo. Slednja bi bila v vsakem oziru podlaga za vpis v višješolski in visokošolski (fakultetni) študij. Obšolske dejavnosti bi bili tudi razlicni tecaji z verificiran/mi obli­kami usposabljanja za razlicne potrebe, med njimi bi posebej poudarili tecaje za lastnike gozdov. Realno lahko tudi v prihodnje pricaku­ jemo razmeroma majhne vpise v programe GŠC, tembolj zaradi negotovosti glede po­klica gozdarskega tehnika. Dokler razmere v poklicnem šolstvu ne bodo jasne, je nujno treba obdržati sedanje programe GŠC. Kot perspektivno varianto predlaga GŠC tudi program tehnicne gimnazije (naravoslov­ne), v smislu ekološko-gozdarskega pro­ grama širše usmeritve. GŠC resno prica­ kuje glede takega programa podporo go­zdarske stroke, saj lahko tak program pri­speva k ohranitvi GŠC, razširi interesno podrocje za vpis na šolo, pomaga pri us­merjanju mladine v gozdarske in druge poklice in dejavnosti ter omogoci šoli so­lidno kadrovsko osnovo in kakovost šola­nja. Med koristi takega programa je mogoce prišteti tudi primernejše pripravo ucencev za študij gozdarstva in drugih biološko us­merjenih oblik študija. V prihodnje bo GŠC nedvomno potrebo- val pomoc in sodelovanje zlasti Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ter strokovnega organa za izobraževanje pri GZ Slovenije. Izpostavlja se zlasti problem dragega po­klicnega šolanja, ki ga normativno s sred­ stvi Ministrstva za šolstvo in šport ni mo­ goce zadostno pokrivati, zlasti ne kar za­deva opremo in delovna sredstva. Prav tako je šola že zaprosila za gozdni revir, ki bi ji kot šolsko posestvo služil za potrebe poklicnega izobraževanja. Med zainteresi­ranimi bo treba cimprej doseci dogovor o pogojih dodelitve revirja in gospodarjenja z njim. 6. Mag. Živan Veselic, Zavod za go­zdove Slovenije: Zavod za gozdove Slovenije je šele v nastajanju (v maju 1994), zato konkreten program izobraževalnih nalog Zavoda še ni izdelan. Temeljna razmišljanja so: kakovost opravljanja del v gozdovih, poudarki na višje in visoko izobraženem strokovnem kadru, vloga in ustrezna strokovna uspo­sobljenost lastnikov gozdov, strokovnost in varnost pri delu v gozdu. Ni še jasno, kdo vse bo te izobraževalne naloge opravljal, kako in na cigav racun. Izdelati bo treba ustrezne izobraževalne programe in se do­ govoriti o pogojih njihove verifikacije. Ocitno bo potrebno uskladiti izobraže­valne koncepte in dejavnosti vseh, ki bodo udeleženci teh dejavnosti ter s tem v skladu tudi zagotoviti potrebna financna sredstva. Sedanja proracunska sredstva Zavoda ne omogocajo tovrstne dejavnosti. Takšne de­javnosti terjajo vsaj desetletne programske osnove in zagotovitev virov financiranja na takih podlagah. 7. Mag. Ferlin, državni sekretar za goz­darstvo, Ministrstvo za kmetijstvo in goz­darstvo: Osnova politike ministrstva je Program trajnostnega razvoja gozdov v Sloveniji, ceprav ga bo treba še nekoliko dodelati. Ministrstvo se zaveda aktualnih problemov in potreb, zato namerava pri uresnicevanju tega programa pritegniti k sodelovanju vse pristojne vladne in profesionalne institucije, na podrocju izobraževanja pa zlasti Mi­nistrstvo za šolstvo in šport. še letos je treba pripraviti nacionalni program gozdar­skega izobraževanja, ki bo temeljil na novih Gozd V 52, 1994 275 razmerah. Treba bo dolociti osnovno strate­gijo izobraževanja in zagotoviti celovitost izobraževalnega sistema, vkljucno tudi z raziskovalnimi programi. Ustrezni norma­tivni predpisi, ki bodo sprejeti, bodo osnova in izhodišce za izdelavo takega programa. Potrebe po izobraževanju lastnikov so specificne in mnogovrstne, interesi so raz­licni, sredstev za te namene zazdaj ni. Institucije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem ali so po svojem statusu soudeležene pri teh nalogah naj sodelujejo in pripravijo ustrezne programe in jih ponudijo lastni­kom. 8. Mag. Golob, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo: Izmed potrebnih podzakonskih aktov je doslej pripravljen le Pravilnik za zaposlova­nje v javni gozdarski službi, ki predvideva v glavnem zaposlovanje kadrov od vkljucno višje šole navzgor, le 30 mest je predvide­nih za dela s srednjo tehnicno izobrazbo. Zavod po pravilniku o zaposlovanju v casu do 1999 še zaposluje tehnike z nad 20 leti delovne dobe brez zahteve po dodatnem izobraževanju, mlajši tehniki pa bodo do navedenega leta morali koncati višjo šolo. S pravilnikom bodo doloceni tudi minimalni izobrazbeni pogoji za zaposlovanje v izva­jalskih gozdarskih podjetjih. Iztocnic za predpisovanje pogojev za delo lastnikov gozdov v lastnem gozdu ali v okviru sosed­ske pomoci v Zakonu o gozdovih ali v drugih zakonih in predpisih ni. Zaželeno je, da Zavod za gozdove Slovenije in GŠC pripravita programe izobraževanja lastni­kov gozdov. Pravilnik o minimalnih izobra­zbenih pogojih pri zaposlovanju v gozdar­stvu je sicer bil doslej pripravljen v vec variantah, razprava je še vedno v teku. Vanj vsekakor ni mogoce vkljuciti nikakr­šnih dolocil v zvezi s pogoji dela lastnikov gozdov, zato bo izobraževalne programe zanje treba ponuditi lastnikom gozdov ne­posredno in v njihovem lastnem interesu. 9. Anica Zavrl, dipl. ing., Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov Slovenije: Skladu je predloženih vse vec prošenj za dodelitev zem lji šc za potrebe šol. Postavlja se vprašanje, v kolikšni meri bodo ta zem­ljišca šolam dejansko potrebna zaradi izva­janja ucnih programov in v kolikšni meri je 276 Gozd V 52, 1994 pri tem navzoca težnja po reševanju finan­cnih potreb teh šol. V smislu razrešitve omenjene dileme bi bilo potrebno, pred koncno odlocitvijo o dodelitvi zemljišc , skli­cati pogovor na ravni Ministrstva za kmetij­stvo in gozdarstvo ali celo na medresorni vladni ravni. Pri tem je namrec bistveno vprašanje placevanja ali neplacevanja rente za takšna zemljišca. 1 O. Svetovalka Jelka Šušteršic, prof., Zavod za šolstvo in šport: · Kljucni problem, ki se izpostavlja v seda­njih razmerah, so pogoji in potrebne oblike stimulacije, ki naj zagotovijo potreben vpis v programe GŠC. Treba je zagotoviti zado­sten vpis v šolo in dolociti pogoje, da bo interes za vpis. Ob tem se postavlja tudi vprašanje, kako zagotoviti izvajanje diferen­ciran ih programov na šoli. Svojo besedo s tem v zvezi ima tudi Strokovni svet, ki od loca o pogojih opravljanja zakljucnega izpita in mature. Kakšna bo v prihodnje vloga poklica ••gozdarski tehnik« oziroma maturanta srednje gozdarske šole in kak­šne srednješolske poklicne profile bo v prihodnje potrebovalo gozdarstvo? 3 PRIPOROCILA Na osnovi povedanega, je komisija za sklepe: Vrtovec, Pogacnik, Vese li c, povzela PRIPOROCILA , ki naj bodo osnova za prihodnje sodelovanje v partnerstvu na po­drocju gozdarskega izobraževanja ter izho­dišce za jesenski strokovni posvet v organi­zaciji Zveze gozdarskih društev: 1. Na osnovi prihodnjih potreb reorganizi­ranega gozdarstva in na podlagi izhodišc za predvideno reorganizacijo poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji, ugo­tavljamo, da je naš skupni interes sodelova­nje v partnerstvu, katerega cilj in namen je usklajevanje interesov, potreb in strokov­nega dela na podrocju poklicnega in stro­kovnega izobraževanja za potrebe gozdar­stva v Sloveniji. V partnerstvo so poklicani in povabljeni v najširšem javnem interesu in v interesu stroke vsi, ki jih podrocje poklicnega in strokovnega izobraževanja za potrebe gozdarstva kakorkoli zadeva ali zanima: država s pristojnimi ministrstvi in strokovnimi službami, izobraževalne usta-, nove in zavodi, izvajalci del v gozdarstvu · prek Gospodarske zbornice in njenih orga­nov, lastniki gozdov po svojih predstavnikih, zaposleni v gozdarstvu prek sindikatov, pa tudi Zveza gozdarskih društev. 2. Pred državo in javnostjo je treba pou­dariti specifiko pomena gozdov ter drugih naravnih ekosistemov in naravnih obnovlji­vih virov, pogojev in potreb gospodarjenja z njimi ter poklicnega in strokovnega izobra­ževanja za tovrstne potrebe. Zaposlenim v gozdarstvu je treba zagotoviti varnost dela in varno delo. 3. Sistem poklicnega izobraževanja za potrebe gozdarstva in sorodnih dejavnosti naj bo celovit, vertikalno povezan do vkljucno višjega (po potrebi tudi visokega) študija, ter horizontalno prehoden in skla­den s sistemom poklicnega izobraževanja v državi. Postavlja se vprašanje smiselnosti dveh visokošolskih programov, kar je treba vse­stransko preuciti. Obenem je treba zagoto­viti tudi primerljivost izobraževalnega si­stema in poklicev z drugimi evropskimi državami. 4. Tripartitni interes na podrocju gozdar­skega poklicnega izobraževanja narekuje potrebe po ucinkovitem in strokovnem so­delovanju pri pripravi potrebnih izobraževal­nih programov, ki bodo skladni z ustrezno zakonodajo, predvideno nomenklaturo po­klicev, pogoji, ki bodo veljali za zaposlova­nje ter objektivnimi kadrovskimi potrebami. 5. Zagotoviti je treba strokovnost in var­nost pri opravljanju vseh del v gozdarstvu na vseh ravneh. Poleg rednega šolanja kadrov je zato treba omogociti in pospeše­vati vse oblike obšolskega izobraževanja, razne oblike specializacij ter oblike izobra­ževanja lastnikov gozdov. Za te potrebe je treba pripraviti ustrezne programe in pogoje za verifikacijo teh programov. 6. Dokler ne bodo znani vsi pogoji, ki bodo narekovali ustrezno reorganizacijo poklicnega in strokovnega šolstva, sprejeti ustrezni podzakonski akti in dokler ne bodo kolikor toliko objektivno znane potrebe po razlicnih pok licih in doloceni pogoji zaposlo­vanja v gozdarstvu, z enostranskimi reorga­ nizaci)ami, spreminjanjem izobrazbenih po­gojev in programov ne kaže hiteti. Do nadaljnega naj zato ostane izobraževalni sistem, in z njim pogoji zaposlovanja, nes­premenjen. Treba pa je v skladu s tekocimi spremembami postopoma le-te uvajati in zanje pripravljati potrebne programe. Pri tem je, tudi v javnem interesu, treba poiskati optimalne, vendar obenem racionalne reši­ tve. 7. Pripraviti je treba še letos nacionalni program gozdarskega izobraževanja (Mi­nistrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo), ki bo upošteval predvidene temeljne spremembe v pogojih in potrebah izobraževanja, dolocil potrebno strategijo, zagotovil celovitost izo­braževalnega sistema in vkljuceval tudi pro­ gram znanstveno-raziskovalne dejavnosti. 8. Treba je izdelati primerjalne analize izobraževalnih sistemov za potrebe gozdar­stva v drugih gozdarsko pomembnih drža­vah Evrope. 9. Med prvimi nalogami reševanja izobra­ževalne in zaposlovalne politike za potrebe gozdarstva je ureditev pogojev za nemo­teno delo GŠC v Postojni. Zagotoviti in stimulirati je treba zadosten vpis v pro­grame GŠC, omogociti izvajanje diferen­cialnih programov, pogoje opravljanja za­kljucnega izpita in mature, dolociti status gozdarskega tehnika in maturanta srednje gozdarske šole oziroma dolociti potrebe gozdarstva po srednješolskih profilih. 1 O. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdar­stvo naj v sodelovanju s Skladom kmetijskih zemljišc in gozdov ter z vsemi zainteresira­nimi izobraževalnimi zavodi cimprej doloci potrebe slednjih glede ucnih posestev ozi­roma zemljišc, gozdnih in kmetijskih, doloci pogoje dodelitve in njihovo namembnost. 11. V sodelovanju med Ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo ter Ministrstvom za šolstvo in šport je treba poiskati trajno rešitev glede financiranja izobraževanja za potrebe gozdarstva (podobno tudi kmetij­stva). Problemi so: -pri rednih oblikah izobraževanja zago­tovitev trajne oblike financiranja nabave in vzdrževanje opreme in delovnih sredstev, potreba po vzpostavitvi oblike stimuli- Gozd V 52, 1994 277 ranja kandidatov za vpis v posamezne programe, -sofinanciranje pospeševanja obšol­skega izobraževanja, specializacij, tecajev in v sedanjih razmerah še prav posebej izobraževanja lastnikov gozdov, -poseben problem v zvezi z dejavnos- GDK: 971:972.12 trni obšolskega in zunajšolskega izobraže­vanja bo tudi financiranje izdelave ustreznih programov, saj za tovrstne dejavnosti nima nobena od prizadetih institucij potrebnih proracunskih sredstev. Pavel Vrtovec Slovenski gozdarji v srednjeevropskem alpskem prostoru Slovenski gozdarji prek svojih stanovskih društev, prek našega gozdarskega inštituta in gozdarske fakultete že vec deset let uspešno sodelujemo s tujimi gozdarji. Pred nekaj leti, tocneje, oktobra 1992, smo bili tudi slovenski gozdarji (ne)uradno vkljuceni v reševanje problemov gozdarstva v gorskem ali alpskem svetu. Kako se je to zgodilo? Ker se v alpskem gozdnem prostoru pojavljajo drugacni in težji problemi kot drugod, so se gozdarska društva Bavarske (Nemcija), Tirolske (Avstrija) in Južne Tirol­ske (Italija)-že leta 1981 cisto spontano združila v neko delovno skupnost gozdar­skih društev alpskih dežel (Arbeitsgemein­schaft -ARGE-Alpenlandischer Forstve­reine). To njihovo druženje ali sestajanje pa ni utemeljeno z nobenim pravilnikom ali statutom ! Enkrat na leto, vedno oktobra, se upravni odbori sestanejo in se pogovorijo o vsebini problemov v alpskem gozdnem prostoru. Vsaka štiri leta pa eno izmed teh društev pripravi vecje dvo-ali tridnevno strokovno srecanje svojega clanstva (kot npr. v Davosu v Švici, leta 1993). Problemi o katerih se ti gozdarji na svoj'h sreca njih najveckrat pogovarjajo, pa so: · problemi lova in paše v gorskem svetu, problemi emisij in tranzitnega prometa, problemi tu­rizma v gorskem svetu in vprašanja, kako izboljšati varovalno vlogo gozda. Leta 1990 se je trem prej navedenim društvom pridružilo še gozdarsko društvo Kantona GRAUBUNDEN (Švica). Tako so zdaj v tem »klubu« že štirje. 278 GozdV 52, 1994 Oktobra 1990 je takratni predsednik Goz­darskega društva Tirolske, dipl. inž. gozd. Hubert RIEDER povabil k sodelovanju še slovenske gozdarje. Sestanka upravnih od­borov štirih gozdarskih društev v mestu FOSSEN na Bavarskem (Nemcija), sva se udeležila Franc CAFNIK in Branko ŠTAM­PAR. Že takrat so gozdarji z nemško govo­recega podrocja nakazali željo, da se tem društvom pridružijo tudi slovenski gozdarji. Oktobra 1991 sva se sestanka štirih upravnih odborov prej navedenih gozdar­skih društev v mestu CHUR v Kantonu GRAUBONDEN (Švica) udeležila predsed­nik ZDIT-a gozdarjev dr. Milan HOCEVAR in Branko ŠTAMPAR. Oktobra 1992 je bil sestanek v mestecu HALL na Tirolskem (Avstrija). Tega se­stanka sva se spet udeležila dr. Milan HOCEVAR in Branko ŠTAMPAR. Na se­stanku v HALLU so bili slovenski go­zdarji (takrat še ZOlT gozdarstva in le­sarstva) in gozdarji dežele Vorarlberg (Vorarlberger Waldverein) iz Avstrije, sprejeti v to družbo kot pridruženi clani. Kaj to pomeni? To pomeni, da nas bodo še naprej vabili na vsa njihova srecanja z željo, da aktivno sodelujemo pri reševanju prej navedenih problemov gozdov v alp­skem prostoru. Pri organiziranju prireditev (kot je bila npr. leta 1993 v DAVOSU) pa nimamo nobenih obveznosti! Potihem pa pricakujemo, da nam bodo kmalu predlagali organizirati sestanek upravnih odborov pri nas (npr. na Bledu). (Za takšen sestanek krijejo udeleženci vsak svoje stroške, prire­ dite lj pogosti udeležence samo s kosilom!) Na teh oktobrskih srecanjih predstavniki svojih društev podajo kratko porocilo o stanju gozdov v svoji deželi s posebnim poudarkom na ogroženosti in varovanju gozdov. Lanskega srecanja, oktobra 1 993 v me­stecu BURGEIS v dolini Vinschgau na Juž­ nem Tirolskem, se zaradi takrat izredno slabega vremena iz Slovenije ni udeležil noben gozdar. Vzporedno s tem pa je v evropskem alpskem prostoru tekla akcija o reševanju problemov gozda v alpskem svetu. Prof. dr. Peter GLUCK, sodelavec Inštituta za gozd­no gospodarstvo in gozdarsko politiko na Dunaju (BOKU), je že pred leti sestavil osnutek nekaterih predlogov o reševa­nju ogroženosti gozda v alpskem svetu. To je krajši izdelek, v katerem avtor s sodelavci opozarja na nekatere probleme gozdarstva v alpskem svetu in na to, kako jih reševati. Širše in bolj natancno pa so se teh zadev lotili na Evropski akademiji (EUROPA­ISCHE AKADEMIE) v Bolzanu (Italija). Podrocje gozdarstva pri tej Akademiji vodi nekdanji minister za gozdarstvo dežele Tirolske, dr. Herbert Scheiring. Po nekaj Foto: Janez Slavec letih dela in usklajevanja so zdaj nakazani problemi in nekatere rešitve ogroženosti gozdov v alpskem svetu zapisani v: Proto­kolu gorskega gozda v alpski konvenciji (Protokol Bergwald zur Alpenkonvention). Jeseni 1994 bo v Bolzanu sprejem prej navedene Alpske konvencije o gorskem gozdu. Prireditelji pricakujejo okoli 1 OO ude­ležencev -gozdarskih strokovnjakov, in sicer predstavnike gozdarstva alpskih držav Evropske unije (Francije, Nemcije, Italije), kakor tudi Švice, Liechtensteina in Avstrije in tudi Slovenije! Prav bi bilo, da bi slovenski gozdarji na tem srecanju sodelovali (vabila in vse po­drobnosti s tem v zvezi bomo dobili pravo­casno). Predlagam, da bi pri sestavi ekipe naših udeležencev sodelovali: Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Gozdarski in­štitut Slovenije, Zavod za gozdove in Zveza gozdarskih društev Slovenije. Od nas prire­ditelji pricakujejo referat (ca. 30 minut) in znanje nemškega jezika tistih, ki se bodo tega srecanja udeležili. Dr. Scheiring me je v zadnjem pismu prosil, ce mu lahko prisk­rbim za to priložnost nekaj barvnih diapozi­tivov iz našega alpskega sveta. Branko Štampar IZ TUJEGA TISKA GDK: 421 Kdo bo odgovarjal za škode, ki jih povzrocajo orkani? Jeremy Leggett: Who will underwrite the Hurricane? New Scientist, 7. avgust 1993 Avtor opisuje problem zavarovanja v pri­merih, ki jih povzrocajo naravne katastrofe. Zaradi orkanov, neviht in ostalih katastrof so morala zavarovalna podjetja od leta 1987-1993 izplacati 50 bilijonov dolarjev odškodnin. Med leti 1970 in 1992 so zavarovalnice s pobiranjem premij za zavarovanje last­nine na Floridi dobile 10 bilijonov dolarjev. Orkan Andrew, ki je 24. avgusta 1992 pustošil le nekaj ur po državi, je zavaroval­nicam povzrocil 16.5 bilijonov dolarjev iz­gub. Po delovanju tega orkana je 36 zava­rovalnih podjetij prenehalo zavarovati ali pa je zmanjšalo število zavarovanj lastnine v obalnem pasu Floride. Tako so tisoci do­mov in mnoga podjetja ostali brez zavaro­vanja. Njihovi lastniki so bili za zavarovanje prisiljeni zaprositi državni in federalni zava­rovalni fond. Mnogo zavarovalnic je strah zaradi vse vecjega števila orkanov, neviht in ostalih vremenskih neprilik. Mnogi to »divjanje« narave povezujejo z ucinkom tople grede. Zato mnoga zavaro­valna podjetja uporabljajo raziskave pod­nebja za ocenjevanje riz icnosti obmocij glede delovanja neviht in orkanov. Najvecja zavarovalna podjetja zaposlu­jejo svoje meteorologe in klimatologe; usta­navljajo posebna podjetja, da bi zmanjšali odtok sredstev zaradi škod ob vremenskih neprilikah. Tako so leta 1992 klimatologi in meteorologi iz 40 držav zak ljuc il i, da je segrevanje zemlje neizogiben pojav, ce ne zmanjšamo emisije škodljivih plinov v ozracje. V najslabšem primeru bo v naslednjem stoletju segrevanje doseglo nevarno stop­njo in sicer 0,3 oc na desetletje. Osemde­seta leta so bila toplejša za 0,2 oc od vseh prejšnjih desetletij, segaj oc 140 let nazaj. To desetletje se je zacelo z najtoplejšim letom v zgodovini. Dvig temperature bi vsekakor omogocil ugodnejše pogoje za nastanek orkanov, ki pogosteje nastajajo nad morjem, ki ima površino segreto nad 27 °C. Poleg orkanov je pricakovati tudi vec drugih n esrec zaradi segrevanja ozracja. Višje temperature bi povzrocile taljenje ledenikov, dvig nivoja morij, v koncni fazi pa poplave (na Nizo­zemskem in v vzhodni Angliji je leta 1953 v poplavah izgubilo življenje 2000 ljudi). Toplejša atmosfera bo povzrocila vec pada­vin na dolocenih obmocjih sveta, kar vodi k poplavam na teh obmocj ih . Globalno segrevanje bi neizogibno povzrocilo tudi vec suš, kar vodi tudi k povecanju števila požarov. Dve najvecji zavarovalniški družbi MU­NICH RE in SWISS RE se zavedata resno­sti problema in se zavzemata za osvešca­nje javnosti glede ucinka tople grede. Po­djetje MUNICH RE je javno pozvalo vlado in industrijo, da stopijo v akcijo in preprecij o katastrofo spreminjanja podnebja. Predla­gajo, da naj industrija vlaga kapital v pro­izvodnjo, ki rabi manj energije in da naj zacne uporabljati okolju neškodljiva goriva. Zavarovalne družbe spodbujajo uporabo so ncne energije. KOMENTAR Nenehen pohlep clove ka po energiji je privedel do povracilnih reakcij narave. Mar­sikje porušeno ravnotežje v naravi pov­zroca c loveku ogromne škode (uniceva nje bivalnih naselij, odnašanje plodne zem­lje ... ). C lovek z jemanjem naravnih dobrin, nji­hovo predelavo in nadaljnjo uporabo ter vracanjem energije v naravo v obliki uma­ 280 GozdV 52, 1994 zanije, povzroca v ekosistemih globoke spremembe. Primer je množicna uporaba fosilnih go­riv, pri katerih z izgorevanjem nastajajo ogromne kolicine C02• Povecanje kolicine co2 v ozracju povzroci dvig temperature v atmosferi -ucinek tople grede. Umazanija (emisija škodljivih plinov) pov­zroca v okolju globalne spremembe in kata­strofe, kot so orkani. Zato bo gigantsko porabo energije treba omejiti, obenem pa zaceti iskati in uporab­ljati alternativne vire (voda, veter, soncna energija). Rešitve je treba zaceti iskati tudi pri transportu energije, saj za naravi vzeto energijo porabimo še ogromno energije za njen transport. GDK: 4i4.i2 Pri takem objestnem ravnanju z energijo ne moremo mimo brezobzirnega izsekava­ nja tropskih gozdov, ki so hkrati tudi velik porabnik C02• Ta pa je eden izmed dejav­nikov, ki povzrocajo ucinek tople grede in s tem tudi pogostejše in hujše arkane, poplave in še nekatere druge naravne ne­ srece. Dolocena spoznanja o rabi, transportu in shranjevanju energije bo treba iskati v pra­gozdu, kjer so ti procesi naravnani tako, da je izguba minimalna. SKLEP: spoštuj in opazuj naravo, da boš lahko živel mirno in varno! August Kunc Nevarnosti presajanja genov za proizvodnjo pesticidov Bob Holmes: The pe ril s of planting pesticides, New Scientist, 28. avgust 1993 Kmetijstvo že dolgo casa uporablja pri proizvodnji svojih pridelkov razlicne sinte­ticne pesticide. Ti pripravki niso bili nikoli posebno priljubljeni, vendar se njihovo upo­rabo dopušca, ker pomagajo odstranjevati škodljivce, ki so v oceh pridelovalcev še vecji negativci. Odkritje biološkega insekti­cida oziroma skupine toksinov, ki jih izloca bakterija Bacil/us thuringiensis, je bilo zato sprejeto z velikim odobravanjem. Doslej so znanstveniki odkrili že vec kot 50 naravnih bakterijskih toksinov. Nihce ne ve, zakaj jih bakterije pravzaprav proizvaja­jo. Toksini delujejo na razlicne skupine 1 1 insektov, pršic in še nekaterih drugih žival­skih skupin. Beljakovinski toksini se odliku­jejo z veliko selektivnostjo in jih primerjajo s kirurškim nožem, saf odstranjujejo neza­želene žuželke, ne dotaknejo pa se njihovih naravnih sovražnikov. Prodaja toksinov Toksini Bacil/us thuringiensis, ki se nana­šajo s škropljenjem, so zaradi delovanja soncne svetlobe aktivni le nekaj dni, zato razmišljajo, da bi gene, ki sprožajo pro­izvodnjo toksinov. presadili neposredno v varovano rastline. Rastlina, ki sama pro­izvaja insekticid, bi lahko opravila tudi z žuželkami, ki so zavrtane v njeni notranjosti ali pa napadajo njene korenine. Tako bi lahko onesposobili tudi škodljivce, ki jih škropivo obicajno ne doseže. Raziskovalci, ki se ukvarjajo z genetskim inženiringom, ocenjujejo, da bodo vzgojili rastline krom­pirja in bombaža, ki bodo same proizvajale toksine Bacil/us thuringiensis, že v treh do štirih letih, podobno koruzo pa dve leti kasneje. Dobili naj bi torej idealne "insekti­cidne« rastline za kmetije 2i. stoletja. Stro­kovnjaki opozarjajo, da se uvajanje rastlin, ki bodo produkt genetskega inženiringa, bakterije Bacil/us thuringiensis se je v 80. lahko mašcuje. : letih pocetveri la in v svetovnem merilu letno Masovna uporaba insekticidov pospe­že presega vrednost i OO milijonov ameri­šuje razvoj odpornejših osebkov škodljiv­ških dolarjev. cev. Scenarij nam je dobro poznan iz upo­ 1 Gozd V 52, 1994 281 ,[ rabe sinteticnih insekticidov. Danes je ve­liko insektov resistentnih vsaj na en insek­ticid, posamezne vrste pa so kos že skoraj celotnemu arzenalu kmetovalcevih strupov. Do nedavnega se je menilo, da se pri uporabi Bacil/us thuringiensis odpornost žu­želk ne more razviti, saj komercialna pršila vsebujejo mešanico razli cni h toksicnih pro­teinov. Sklepali so, da je verjetnost, da bi bila žuželka hkrati odporna na vse toksine v pršilu, neznatna. Poleg tega v dvajsetih letih uporabe Bacil/us thuringiensis niso zaznali pojava resistence. V ZDA so leta 1985 odkrili odpornost nekaterih vrst metu­ljev v zabojih z vskladi šce nim žitom. Ka­sneje so podobne lastnosti odkrili tudi pri drugih vrstah žuželk v ZDA, na Japonskem in v Aziji. Laboratorijski poskusi so pokazali, da lahko odpornost razvije veliko razli cnih vrst insektov. Veliko strokovnjakov meni, da bi uvajanje pridelkov, ki bi sami proizvajali toksine, lahko pripeljalo do nastanka mogoc ne ar­made odpornih vrst škodljivih žuželk. Tako bi se uresnicile najbolj pesimisticne pre­rokbe nasprotnikov uporabe genetskega inženiringa. Nevarnosti se zavedajo tudi vodilna agrokemijska podjetja, ki v razvoj novega naci n a uporabe Bacil/us thuringien­sis vlagajo velika denarna sredstva. Širjenje resistence bi utegnilo zmanjšati cas komer­cialne uporabnosti tega biološkega insekti­Gida. Skupina proizvajalcev pesticidov je zato formirala raziskovalno skupino, ki razi­skuje nastajanje resistence pri žuželkah. Nacin dela skupine je bil že od samega zacetka kritiziran, ceš da je v trenutku, ko se pojavijo odporne vrste žuželk, v bistvu že prepozno. Razvoj odpornih žuželk so doslej obi­cajno preprecevali tako, da so uporabili mocne odmerke insekticida, ki je pokoncal tudi odpornejše osebke. Seveda so v tem primeru žuželke, ki preživijo, resnicno od­porne. Dozdeva se, da je boljša izmenicna uporaba raz li cnih insekticidov. Tako na­ravna selekcija, ki razvija odpornost, lovi prem ikajoce tarco. Po drugi strani pa upo­raba razlicnih toksinov povecuje evolucijski 282 Gozd V 52, 1994 pritisk na žuželke, da razvijejo generalnejše oblike resistence. Vec obetajo integralne metode obvladovanja škodljivih žuželk, ki se zanašajo na naravne sovražnike, izme­njavanje razlicnih vrst pridelkov, izbiranje razlicnih terminov sejanja, in na va rcno uporabo toksinov Bacil/us thuringiensis ter drugih insekticidov. Pri morebitni prihodnji uporabi odpornih rastlin bo nujno potrebno ohraniti tudi dolo­cen delež kmetijskih površin z obicajnimi rastlinami brez bioloških toksinov. Te po­vršine bodo služile kot zatocišca za žužel­ke, ki ne bodo izpostavljene insekticidom in bodo tako zanje še vedno dovzetne. Osebki, ki bi si pridobili odpornost na poljih z »insekticidnimi« pridelki, bi se parili z osebki iz zatocišc . Pri tem naj bi se njihova odpornost utopila v genski masi neodpornih žuželk. Za obvladovanje žuželk, ki živijo in se razmnožujejo bolj ali manj na istem mestu, bi bilo bolje uporabljati mešanico »insekticidnih« in navadnih rastlin. Kakšna naj bi bila optimalna velikost zatocišc za žuželke? Najveckrat se omenja 1 O% po­vršine vseh njiv. Tukaj pa se zastavlja vprašanje, kako prep r icati kmetovalca, da bodo žrtvovali del svojega pridelka za odla­ganje nastanka odpornosti žuželk neznano dalec v prihodnosti? Ponujena rešitev je o citno bolj atraktivna v znanstvenem kot v komercialnem smislu. Clanek prikazuje veliko stisko, v kateri se je znašlo kmetijstvo predvsem v ZDA. Na­veza med znanostjo in tehnologijo proizvaja zaradi hitre uporabe nepreverjenih odkritij nove probleme, ki jih mora nato reševati z vedno e~stremnejš imi novostmi. Dejavnost, ki temelji na energetskih in snovnih vlaga­njih v umetne sisteme, tako tone vse globje. Tudi nekateri strokovnjaki priznavajo, da ne vidijo izhoda iz zacaranega kroga. Kme­tijstvo, ki za vsako ceno teži k maksimiranju proizvodnje, se je znašlo v slepi ulici, zato bo prisiljeno razmišljati o drugacni proizvod­nji hrane, ceprav za ceno manjšega pridel­ka. Roman Pavlin GDK: 627.11 (4-015) Dolgo sušno obdobje Fread Pearce: A Long Dry Season. New Scientist, 17. julij 1993. Voda -kri življenja. Da to niso samo prazne besede, bi se morale še posebej zavedati mediteranske države. Soocanje s katastrofalnimi posledicami pomanjkanja pitne vode je skoraj vsakdanji problem vecine mediteranskih regij že peto leto zapored. Fred Pearce v clanku z naslovom Dolgo sušno obdobje opisuje stanje in opozarja na posledice številnih projektov za ohrani­tev vode v posameznih sredozemskih drža­vah. Zimsko deževje, ki naj bi napolnilo naravne rezervoarje vode, je izpadlo tudi minulo zimo in le financno najmocnejšim se je uspelo zavarovati pred hudim pomanj­kanjem vode z gradnjo postaj za razsoljeva­nje morske vode in postavitvijo velikih jezov na z vodo bogatih rekah. Medtem pa klima­tologi dolgorocno napovedujejo nevarnost širitve saharske pušcave proti severu. Vse to je prebudila ob že vsesplošnem pomanj­kanju pitne vode v nekaterih južnih predelih Mediterana mnoge dežele k razmišljanju o zmanjševanju porabe vode. Dodatno obremenitev že tako nizkih za­log povzroca sezonska turisticna migracija prebivalstva, saj nekateri otoki (Malta) po­veca porabo vode vec kot dvakrat. Cena vode na tem oto~u je še vedno relativno nizka in zato se še vedno pojavljajo zahteve po namakanju. Na sreco z razsoljevanjem morske vode zagotavljajo potrebne kolicine pitne vode, ceprav je cena razsoljevanja vec kot trikrat vecja od cene crpanja podtal­ nice. V Španiji je vlada najhitreje reagirala na pomanjkanje vode z omejeno porabo (le 12 ur na dan), pac pa je nujno pridobivanje vode iz reke Guadalaquir poslabšalo hidro­loške razmere v mocvirju nacionalnega parka Donana na delti prizadete reke. Tu so še nekatere že skoraj izumrle vrste mocvirskih ptic. Gladina vode se je zmanj­šala za 50 cm in številne ptice so zacele izumirati. Porabo vode povecajo eksten­zivni namakalni sistemi, kjer se porabi pri­bližne 4/5 vode. Odvzem vode iz bolj vlaž­nih predelov z izgradnjo nacionalne vodne mreže je omejen, saj že zdaj obsega 40% meteorske vode in pusti le malo za napol­nitev zalog talne vode in mocvirij. Nacrti za vodni transport povzrocajo tako ekološke kot tudi politicne probleme, saj se regije, katerim vodo odvajajo, zavzemajo za loka­lizacijo porabe vode. Podobne probleme ima tudi Portugalska, medtem ko se je edina na Iberskem polo­toku izognila vodni krizi le kolonija Gibraltar. Tu že nekaj let zaporedoma uvažajo pitno vodo s tankerji. Poleg tega pa 2/3 potreb zagotovijo s sežiganjem odpadkov, kjer porabijo pridobljeno toplotno energijo za izhlapevanje morske vode. Grcija sledi Španiji pri gradnji namakal­nega omrežja. Veliki stroški preusmerjanja 20-65% pretoka najdaljše reke v državi Acheloos so potrebni za namakanje 200.000 ha tobacnih, riževih in zelenjavnih polj na vzhodu države. Ekologi upozarjajo na posledico tega projekta, saj je ogroženih 600 km2 mocvirnate pokrajine Missolonghi ob izlivu reke Arheloos, kjer so po Ramsar­ski konvenciji zašciteni biotopi razlicnih ptic­jih vrst. Libija in Izrael porabila že zdaj vse svoje obnovljive vodne vire. Veliko prihodkov od prodaje nafte porabi Libija za nesmiselni projekt crpanja fosilnih neobnovljivih vodnih zalog pod Saharo in za dovajanje vode v vec kot 1 OO km oddaljene farme na severu države. S prekomernim izkorišcanjem talne vode dodatno povzrocajo ekološko pusto­šenje. Umetno narejena reka je predrag in ekonomsko nesmiselen vir za oživitev kme­tijstva. Tudi Izrael se oskrbuje iz dveh ranljivih vodnih virov. Eden je jezero Kinneret (gali­lejsko jezero), iz katerega tece reka Jordan, njen velik del pa je odvajan v izraelsko nacinalno vodno omrežje. Drugi je obalni equifer, katerega gladina je že pod morsko gladino. Struktura skalovja, ki razmejuje morje od equiferja, pomeni vse vecjo nevar­nost vdora morske vode v zaloge pitne vode. Program za okolje pri OZN je predvideval uporabo indeksa »vodne porabe«. Gre za GozdV 52, 1994 283 kolicnik med kolicino porabe in kolicino obnovljivih vodnih virov. ce ta znaša vec kot 50 %, bo imela dežela v prihodnosti težave s preskrbo pitne vode. Libija in Izrael že zdaj po rab ita prek 1 OO % obnov­ljive vode. Egipt, ki crpa vodo iz Nila, jima tesno sledi. Klimatske spremembe lahko v prihodnjih desetletjih povzroc ij o velike raz­like v porazdelitvi padavin in recnih tokov. Klimatski model meteorološke postaje Had­leyjevega centra predvideva, da bodo re­dukcij dežja deležne predvsem južnosredo­zemske države. Model predvideva od 15 do 50% zmanjšanje talne vlage, ki je kljucn i element za rast rastlin. V primeru uresnicitve teh napovedi se bodo vsa inženirska prizadevanja za tran­sport vode koncal a kot slepilo in kupovanje casa oz. odlaganje soocanja z resnico o katastrofalnem pomanjkanju vode. Pred­vsem bodo morali ugotoviti, ce lahko še naprej 2/3 vode namenjajo namakalnim sistemom, še posebej kadar gre za pridel­ke, ki jih je že zdaj prevec . Poleg tega pa se pri namakanju izgubi vec kot 40 % vode z izhlapevanjem. Postavlja se vprašanje, kaj lahko gozdarji pripomoremo k zmanjšanju akutnega pro­blema pomanjkanja pitne vode v Sredo­zemlju? V nekaterih sredozemskih državah (Španiji) imajo velike površine mladih mo­nokultur iglavcev, ki so veliki porabniki pitne vode. Nasproti tem pa je avtohtona vegeta­cija, ko doseže klimaksni štadij, sposobna najbolj ekonomicno uravnavati porabo vo­de. Do lgorocno je edina rešitev v celostnem in sistemskem n acinu reševanja problema pomanjkanja pitne vode. Gozdarji morajo zaceti s postopno premeno umetnih mono­kultur iglavcev z avtohtono vegetacijo. Bo­gate izkušnje pri pogozdovanju našega Krasa so lahko v veliko pomoc pri revitaliza­ciji Sredozemja. Na primeru slovenskega Krasa smo spoznali, da po hitri poti, brez vmesnih razvojnih štadijev naravne vegeta­cije, ni mogoce zagotoviti uspešnega zdrav­ ljenja sredozemskega prostora. I zcrpana zemlja se mora najprej »odpociti••, ustvariti je potrebno pogoje za vracanje avtohtone vegetacije. Te pogoje lahko najbolj u ci nko­vito zagotovi pionirska vegetacija. Vmesna faza z mlado pionirsko vegetacijo je nujna, ceprav je vodnobi l ancno ta faza najbolj potratna v sukcesiji do klimaksne vegetaci­je, nato pa se izboljša celotni vodni režim krajine, pa tudi ozracje , na katerega blago­dejno vpliva povecana transpiracija vode iz novonastalih tal in povecane površine, ki jo ustvari strukturiran gozd. Janez Krc Kolikšen delež obnovljivih vodnih virov porabijo mediteranske države KNJIŽEVNOST GDK: 174.7 Abies alba (Mili) Manfred Horndasch: Jelka (Abies alba Mil/.) in njena tragicna usoda skozi cas Dolgoletni referent za gojenje gozdov pri Višji gozdni direkciji v Augsburgu, Nemcija, clan Bavarskega gozdarskega društva go­ spod dr. Manfred Horndasch je skoraj vse svoje gozdarsko udejstvovanje posvetil vprašanju jelke. Problematiko te drevesne vrste opisuje tudi v svoji doktorski disertaciji .. o zgodovini gozdarstva na Frankov­ skem«. V svoji knjigi, izdani leta 1987 z naslovom: »Stabiliziranje smrekovih sesto~ jev na obmocjih ogroženih od vetra« pred­ laga ukrepe na podlagi svojih dvajsetletnih izkušenj. Povzetek svojih dolgoletnih izkšenj z jelko je izdal v obsežnem delu: »Jelka (Abies alba Mil/). in njena tragicna usoda . skozi cas«. Knjiga je izšla v samozaložbi leta 1993. Napisana je »V zaskrbljenosti za ogrožajoco izgubo ene izmed naših naj­vrednejših drevesnih vrst naših gozdov in KNJIŽEVNOST gozdarstva« kot sam navaja v uvodu svo~ jega dela. Vsebinsko je obdelano vprašanje biogra­fije jelke, zgodovinsko-razvojno stanje in prakticne izkušnje s to drevesno vrsto. Posebej obdeluje avtor vzroke njenega ob­žalovanja vrednega nazadovanja, pri cemer navaja poleg svojih vecdesetletnih izkušenj vec kot 450 strokovnih del mednarodne literature. Gozdarsko društvo Bavarske zato vsem gozdarskim strokovnjakom toplo priporoca delo dr. Manfreda Horndascha: .. Jelka (A­bies alba Mil/.) in njena tragicna usoda skozi cas« Narocite jo lahko na njegovem naslovu: Mossmannstrasse 16, 86199 Augsburg-Nemcija za ceno 35 DEM plus stroški poštnine in davka. Franc Cafnik GDK: 911 Dr. Anton Prosen: Sonaravne urejanje podeželskega prostora (Dr. Anton Prosen, Katedra za prostorsko planiranje, Fakulteta za arhitekturo, gradbe­ništvo in geodezijo, Ljubljana, 1993) Naravni vir prostor je vse bolj izpostavljen medsebojnemu ucinkovanju razlicnih inte­resov. Z rastoco sposobnostjo cloveka, da manipulira z energijo, snovjo in informaci­jami postajajo posegi vanj vse korenitejši ter žal pogosto neorganizirani, brezobzirni in okolju neprijazni. Rezultat takšnih posegov je popacena podobna krajine, ki ne odseva le cloveko­vega odnosa do okolja, temvec predstav­lja tudi del naravne in kulturne dedišcine naroda. Podeželje še zdalec ni samo strateški prostor za pridobivanje hrane, ampak poleg te opravlja še številne druge funkcije, ki jih vedno ni mogoce gospodarsko ovrednotiti. Mednje spada ohranjanje naravnih prvin (vode, tal, zraka), oblikovanje kulturne kra­jine, vloga ))mestne spalnice« itd. Zato mora biti vsak poseg vanj skrbno premi­šljen, usklajen z razlicnimi zahtevami in potrebami družbe ter postavljen na ekolo­ške temelje. Naloga je vsekakor zahtevna GozdV 52, 1994 285 in klice k sodelovanju razlicne stroke, od naravoslovnih in tehnicnih, do družboslov­nih in humanisticnih. Dr. Anton Prosen s Fakultete za arhitek­turo, gradbeništvo in geodezijo v svoji raz­širjeni disertaciji nakazuje nekaj zanimivih rešitev. V šestih poglavjih, kolikor jih delo obse­ga, nam najprej predstavi pomen in metode planiranja pri urejanju prostora, nato nas popelje na kratek sprehod po zgodovini nastajanja slovenske agrarne krajine, temu pa sledi prikaz zakonskih in strokovnih rešitev s poudarkom na bavarskih izkuš­njah, upoštevajoc znacilnosti in posebnosti slovenskega prostora. Težišce dela predstavlja cetrto poglavje, kjer so podani temelji za sonaravno ureja­nje kmetijskega prostora. Avtor podaja eko­loški koncept varstva narave za razlicne naravne sisteme, predstavi pa tudi metode nege krajine in možnost preverjanja pose- GDK: 945.25 gov v prostor. Ob tem bi si gozd morda zaslužil nekoliko vec pozornosti, saj navse­zadnje pokriva vec kot polovico sloven­skega prostora. V petem poglavju obrav­nava vprašanje prenove in razvoja vasi, tako z gospodarskega kot tudi ekološkega stališca in zaokrožuje delo z vtisom per­spektiv pri bodocem urejanju slovenskega kmetijskega prostora. Delo dr. Prosena je tudi pomemben pri­spevek k bogatenju slovenskega strokov­nega jezika na tem podrocju, saj je v njem zbranih in prvic poslovenjenih mnogo stro­kovnih izrazov. Vsekakor si zasluži, da ga vzamejo v roke tudi pripadniki stroke, ki se ponaša s pionirstvom na podrocju sonarav­nosti. Tudi gozdar lahko izve marsikaj no­vega o urejanju prostora ob upoštevanju naravne in kulturne dedišc i ne, ali, kot pravi avtor sam, »S spoštovanjem do preteklosti in z mislijo na prihodnje rodove«. Alenka Korenjak Ucitelji biologije OŠ Janka Ribica, Veržej Ucna pot ob mrtvici reke Mure Oblikovno privlacna knjižica prihaja iz tistega dela Slovenije, ki ga Slovenci ne poznamo prav dobro in jo zato še posebno toplo pozdravljam. Enako naklonjeno spre­jemam dejstvo, da so se avtorji v prvi vrsti podpisali s skupnim nazivom, ki poleg po­trebe po tovrstnem izdelku kaže in nas opominja na doloceno pripadnost, za katero v casu modnega vzpona managerjev in »vstopanja v Evropo« preradi pozabljamo. Škoda je nameniti knjižico »le•• uciteljem biologije. Ponudimo jo lahko predvsem in tudi njim, prav gotovo pa bi na pot z radovedna pozornostjo stopili posamezniki razlicnih ciljnih skupin, ce bi le vedeli zanjo. Avtorji bi tako ob nekaterih razširitvah vse­bine predstavljali oporno tocko volje in zna­nja o nekem prostoru in casu ter tako vzpostavili komunikacijo s širšim interesnim okoljem, kar je nedvomno eden od name-nov in funkcij izobraženca, da ne recem ucitelj a. Ucna pot je predstavljena v devetnajstih fotografijah skupaj z naslovnico in s pre­gledno karto (kateri manjka oznaka merila). Opremljena je z znakom poti in opisana na dvaindvajsetih straneh na osnovi vsebin ucnega nacrta za 5. in 6. razred osnovne šole. V knjižici pogrešam razlago znaka in formalno osebno izkaznico poti (dolžina, nadmorska višina, smer, ... ). Glede na to, da poimenovanje poti navaja reko in enega od redkejših biotopov, bi pricakoval a geo­grafsko opredelitev Mure in definicijo vsaj mrtvice, ce ne že naštetja drugih redkih biotopov, ki jih ob njej lahko najdemo (logi, gaji, ... ). Nekateri so bili nedavno tega predstavljeni v Gei. Ne vem, ali je knjižica oziroma ucna pot strogo biološka. Širitev vsebine bi bila sicer dobrodošla, ceprav ni 286 GozdV 52, 1994 nujna. Knjižice nekaterih gozdnih ucnih poti (Panovec pri Novi Gorici, Predtrški gozd pri Radovljici, Šmarnogorska Grmada, Rakov Škocjan, Jesenkova pot na Rožniku, Bol­lenk na Pohorju, Svecina-Kopica,.· .. ), ki so bile postavljene vecinoma v sedemdesetih letih in so dostopne (najmanj) v Gozdarski knjižnici' v Ljubljani, bi lahko služile za širitev tematike. Precej prostora v knjižici je namenjenega opisu drevesnih vrst. Tudi zato jo predstavljam gozdarski strokovni javnosti. Priporocljivo bi bilo vse opremiti s skicami kot nekatere že so in dodati infor­macijo o uporabnosti posameznega lesa IN MEMORIAM ter razlikah v ekologiji posamezne vrste. Glede na to, da se podpisana ukvarjam s propadanjem gozdov, mi seveda manjka opozorilo na tovrstne probleme v gozdu -tudi ob Muri. Tudi s posluhom za posamezne bisere naše dežele, ki jih opazujejo naši otroci, lahko pokažemo svojo raven sposobnosti za življenje v casu in prostoru, ki ga živimo, zato ucni poti in njenim avtorjem na pot z veseljem in spoštovanjem tudi tale zapis. Nevenka Bogataj GDK: 902.1 Viljem Kindler 1912-1994 Življenjska pot Viljema Kindlerja se je zacela 14. 2. 1912 v gozdarski naselbini Leskova dolina sredi snežniških gozdov. Tako kot njegov ded in oce se je tudi Viljem zapisal gozdarskemu poklicu, ki ga je nad­vse uspešno opravljal do leta 1969, ko se je kot višji gozdarski tehnik upokojil. Pred vojno je služboval kot revirni gozdar na snežniškem veleposestvu Schonburg -Waldenburg. Med vojno je leta 1943 preži­vel nemško ofenzivo na Mašunu in požig gozdne pristave. Po vojni ga je poklicna pot kot gozdarskega strokovnjaka vodila prak­ticno po vseh primorskih gozdovih, vecino strokovnega dela pa je opravljal v snežni­ških gozdovih. Ljubiteljsko se je ukvarjal z raziskovanjem preteklosti in izbrskal pozabi marsikatero zanimivost iz zgodovine snež­ niških gozdov. Napisal je knjigo "zgodovin­ski paberki o srednjeveških gradovih ob zgornjem toku Velike vode in nekaterih drugih bližnjih gradovih«. Konec šestdesetih let, t. i. tretje obdobje Viljema je vezano na intenzivno hortikul­turno dejavnost. Z ozkim krogom zanese­njakov, ki jih je zbral okrog sebe, je zacel urejati zanemarjene in nepozidane mestne površine. Z njemu lastno voljo in zagnanos­tjo so na smetišcih in mlakužah nastali GozdV 52, 1994 287 parki in zelene površine, ki so dale Bistrici povsem drugacno podobo. Na njegovo pobudo so med prvimi v Sloveniji maja 1967 ustanovili Hortikulturno društvo »Vrtnica<<. Kot dolgoletni tajnik je bil ves cas duša in gonilna sila društva, njegova zagnanost in skrb za zelene po­vršine pa je postala že pr is lov icna. Poleg 12 ha zelenih površin v mestu je z vztrajnim pregovarjanjem preprical odgovorne ljudi v STROKOVNO IZRAZJE bistriških tovarnah, da so zace li urejati to­varniška dvori šca. Njegovo delo je odme­valo tako doma kot v slovenskem prostoru. Zveza hortikulturnih društev Slovenije ga je imenovala za castnega clana, prejel je tudi najvišje obcinsko priznanje »4. julij<<. Viljem si je s »kindlerjevim parkom<<, kot ga imenujejo Bistri cani, postavil vecn i spo­menik. Jože Maljevac V skupini Zveze gozdarskih društev Slo­venije za strokovno izrazje smo za sedaj sprejeli samo razlage štirih strokovnih ge­sel: sonaraven, -na, -no: skladen z naravo; upoštevajoc naravne zakonitosti gozd, -a, m: življenjska skupnost, v kateri prevladujejo drevesa gozdni prostor, -a, m: prostor, ki je v celoti porasel z gozdom gozdnati prostor, -a, m: prostor, ki je pretežno porasel z gozdom Dopolnjevali smo tudi prevod »Lexicon silvestre<< v slovenšcino in se strinjali o nekaterih dopolnitvah: Nemško geslo Dosedanji prevod Spremenjeni ali dopolnjeni prevod Standortskunde f, raziskave f pi rast i šc nauk mo gozdnem rastišcu forstliche Krumelstruktur f drobljiva sestava f grudi casta struktura f Bodenluftung f dihanje ntal z r acenje ntal, dihanje ntal Bodenverkrustung f zaskorjitev f tal zaskorjenje ntal Versauerung f zakisovanje n zakisovanje n, zakisanost f Vernassung f prepojitev f tal prenasicenost f tal z vodo namocenost f tal premocenost f dr. Marjan Lipoglavšek 288 Gozd V 52, 1994 J AHA, PA StH JlJ lJJtL, ŠPtW IN TOHAŽA! TAH NOTRt PDD SN6ŽNtfrA KAR TAfrA HI HORAlA OElJlJEIR DA St EOS1A RESNO WTILA DELA . IN >rA St RES. ZATOJt TO, KAR DraiH V šAPAH CISTO P~Vt fr! SAHO VAH PDVtH. Q6W LEPŠI J6, f