Listek.                                                                 643
združen z modroslovno fakulteto, in njega namen je najprej ta, da se vadijo člani samostojno znanstveno obravnavati slovniška in književna vprašanja zlasti v obsegu jugoslovanskih jezikov i 11 književnostij; po drugi strani pa podaja seminaristom priliko, da se uče" utrjevati in praktično uporabljati pridobljena znanja, pri čemer je osobito gledati na pripravljanje za učiteljske službe po srednjih šolah. Zato so uvedene vaje po dve, ako treba, tri ure na teden, ki obsezajo pismene naloge in ustna jezikovna in stvarna razlaganja književnih del. Člani slovanskega seminara so lahko redni slušatelji modro-slovne fakultete ali pa tudi takšni slušatelji drugih fakultet, ki imajo že dov61j znanja, da se resno bavijo s temi študijami. Člani so redni in izredni. Izredni člani se udeležujejo samo ustnih vaj, redni člani pa predlagajo mimo tega pismena dela, in sicer vsaj po jedno na semester. Tisti člani, ki se odlikujejo po temeljitih delih in pridnosti, dobe" ustanovo po 30 gld na semester; za sedaj so odločene štiri ustanove. — Radostno pozdravljamo novi seminar, ki bode izredne važnosti za naše vseučiliščnike, zajedno pa nam je iskreno zahvaliti g. prot. dr. Kreka, da ga je izposloval pri naučnem mini-sterstvu.
XI. izkaz darov za  Prešernov  spomenik.             Preuesek          .    gld.   753"39
Drugoletniki mariborskega semenišča.............       „        12" 15
Andrej  Mahorič v  Ptuji.................,,         y —
Pet slovenskih abiturijentov ljubljanske realke..........,,       32'—
Skupaj    .    .    gld.   804*54
Osebna novica. Kanonik in profesor č. g. Jožef Mam, predsednik »Matici Slovenski«, bil je o priliki svojega umirovljenja odlikovan z viteškim križem Frančišek -Jožefovega reda. Castitamo!
Književnost hrvaška. (Konec.) Tiste, ki se bavijo s politiko, zanimala bode Zivkovičeva brošura ,,K ako je postala hrvatsko-ugarska n a -godba?" — Za gospodarje je v Zagrebu v vseučiliški knjigarni v hrvaškem prevodu izšla francoskega strokovnjaka Emila Gautiera knjiga ,,Preokret u p olj od j els t v u", ki je konec lanskega leta vzbudila veliko pozornost pri Francozih in Rusih. Knjiga dokazuje, da bi pri umnem gospodarstvu na Francoskem lahko živelo sto milijonov, na Hrvaškem pa deset milijonov ljudij. — V Zadru se je osnovalo novo hrvaško društvo ,,Pučka knjiga", ki bode udom svojim za letnino 50 krajcarjev ali pa za ustanovnino b goldinarjev dajalo vsako leto po 4—b knjig nravne in gospodarstvene vsebine, namenjene zlasti preprostemu kmetskemu ljudstvu. Prva knjižica ima prvi del ,,Pučkih razgovora", ki jih je prav po domače spisal znani  pisatelj in rodoljub,  duhovnik Mate Nekič.
—  O lanski ,,h r v a t s k i j u b i 1 a r n i i z 1 o ž b i" je napisal Janko Ibler z nekaterimi drugimi strokovnjaki vred precej obširno knjigo, katero pojasnjuje 47 portretov iu 22 drugih podob.    Ta lepa knjiga   bode   posebno   zanimala   posetitelje lanske   zagrebške razstave.
—  Jugoslovanska akademija znanostij je izdala svoj ,,Lje t o p is" za leto 1891. in tri nove knjige svojega glasila ,,Rada" (zv, 107., 108. in 109.). V letopisu čitamo, da je štela Akademija 6 častnih, 29 pravih in 35 dopisujočih udov; izdala pa je 12 knjig razne vsebine, ki smo jih navedli v lanskih književnih poročilih. V 107. knjigi ,,Rada" je priobčil sedaj že pokojni dr. N. Selak obširen životopis slavnega Dubravčana, zdravnika Jurija Armana (1668.—1707.), ki se je po svojem vzgojitelji tudi zval Ba-glivi. Prof. dr. Kispatič je priobčil v isti (in v 109. knjigi) razpravo o ,,Potresih u Hrvatskoj" začenši od XIV. stoletja do naših dnij. Dr. Sulek je spisal članek ,,0 p r i-tlikovcih"; a predsednik Josip Torbar zanimljivo razpravo o ljudeh, ki ne ločijo in ne čutijo nekaterih barv.  V   108.  knjigi čitamo najprej  prof.  dra. Milivoja Srepela razpravo