y
f štev. 22	13. april 1989	Leto: V.
/i'
Lč
v
V
iž
ZA SINDIKAT VSE VEČ DELA
Krit
je stroškov prevoza na delo
j^oški prevoza na delo so danes postali pri nekaterih že pomembna postavka pri obremenitvi družinskega proračuna. V letnem gospo--arskem načrtu imamo zapisano, da vračamo le 45 % stroškov prevoza .p'3' delo, kar nas uvršča na sam rep v ptujski občini.
0 pa je pogojevalo sindikalno pobudo, da se tudi pri nas ta problem Iliadi z večino podjetij v občini.
ja to vprašanje bilo že pred sindikatom naslovljeno tudi na v je le-ta že naložil strokovnim službam proučitev tega primera. g^^kaže lahko pričakujemo spremembo, sicer pa bo brez dvoma c tem
Ob
"tekla beseda na sindikatu.
. "tej točki je bilo v razpravi povedano še to, da smo pri vračanju j^tnih. stroškov na delo na samem repu v občini, smo pa hkrati edini, imamo malico popolnoma zastonj. To pa nikakor ni malo!
Mo
ob sobotah
-p
vi
ic
vr
f
p^vzaprav lahko z veseljem zapišem, da večina naših večjih kupcev i Veouje proizvodnjo, kar ima za posledico močno povečanje povpra-Z^nja po naših izdelkih.
v. Realizacij o vseh zahtev kupcev pa bomo morali zavihati rokave 3etno kdaj tudi v soboto ali celo nedeljo.
2vav_ta delovna sobota pa je bila tudi predmet razprave in sicer v
%eZl z obračunavanjem dopustov brez delovnih sobot.
oh 1:0 vprašanje daje član KPO za organizacijsko področje naslednji
^Eovor:
Kot
ta? S,tQ bili obveščeni bomo v soboto 15,4.1989 delali. Ker so ]<T Rere na trgu za prodajo naših proizvodov ugodne, velja trenutno p0^^ubturo čimbolj izkoristiti IJpobrati denar” in hkrati zadovoljiti VQ Rebe naših kupcev.
postno se še vsi spomnimo lanske spomladi, ko smo se otepali s o r^aRjkljajem naročil za naše proizvode in smo z zavistjo govorili i^jetjih, katera so imela dovolj dela. Ker smo se odločili za j^^Rnik, sobot nimamo planiranih kot delovne dneve. Enako jez ^a<aun°m dopusta, kateri predvideva sobote kot dela prost dan. Do ne °nske potrditve 40 urnika vsak mesec izplačamo prvo delovno soboto. bi j o opravili. Tako je tudi v mesecu aprilu, ob tem, da se odločimo za povečanje opravljenih delovnih ur v aprilu z 0vnim dnevom na dan 15.4.1989.
k.
Tako bodo v aprilu izplačani s -- prva sobota v aprilu 1.4.
dodatni delovni dan 15.4.
-- praznik 2 7.4.
“ ostali delovni dnevi - 19.
Delovni dan na dan 15.4.1909 je obvezen za vse naše delavce9 raZ^ za sodelavce, kateri so v bolniškem staležu.
Vzročna zveza med doseženo višino realizacije in višino mase OD „ postaja za vse nas realnost vsakega meseca posebej ob ugodnem dej; da v trenutkih konjukture in možnosti prodaje na trgu kakšna vl^; danes, res sami odločilno vpliyamo z uspešnim delom preko doseže*11 realizacije ha višino izplačanih OD za tekoči mesec.
Rast življenjskih stroškov
Stalno vprašanje na sindikatu je osebni dohodek z vidika rasti
življenjskih stroškov.	v 1
Zdaj že nerazumljivo dviganje cen vsemu potrebnemu za življenje 1 5
delo zbuja skrb vsem nam in sicer doma, kako bomo preživeli meseCl
v podjetju pa, kako bomo zmogli proizvodnjo in z dnevno spreminja • j očimi cenami vhodnih materialov in	vseh vrst energije.	'
Toda kljub vsemu KPO zaogtavlja, da	bo	storjeno vse, da bo	uresfl1	j,
gospodarski načrt in, da bomo delili OD kolikor bo največ mogoč6' £ Davek, ki ga žal še vedno plačujemo	za	to, bi rekli normalno	pos ’	-(
vanje, pa so izredno visoke obresti	za	obratna sredstva.	j
.	t
Regres zadnji dan v Aprilu	r
Regres za dopust bo ki smo jo sprejeli
izplačan zadnji delovni z letnim načrtom:
dan v Aprilu po les
:tV;
I.
II.
III.
IV.
v.
VI.
VII.
kategorija od kategorija od kategorija od kategorija od kategorija od kategorija, od kategorija nad
7,5 razreda
8,0 do 12,0
12,5
do 15,0
15,5 do 10.5
700 . razr. 630. razr. 560. razr. 490.
19.0	do 21,5 razr. 420.
22.0	do 24,5 razr. 350.
24,5 razredov
280.
000 din 000 din 000 din 000 din 000 din 000 din 000 din
Gledališka predstava da ali ne?
neto
neto
neto
neto
neto
neto
neto
na dela
vcž
na dela* * * * v' na deiavC' na deiavC', na delavC. na deiavC, na deiavC
E
v
,,{ Vi
Na konferenco 00S sta bili naslovljeni dve ponudbi za odkup prev8 ___ oz. vstopnic in sicer za ''DAMO IZ MAXIMA:’ gledališke skupine' DP^i Svoboda Ptuj in ;MIKL0V0 ZALOi: gledališke skupine PD Simon Gregor5' V iz Velike Nedelje.	■ °<
Predsedniki 00S iz delovnih enot so zatrjevali, da ni v proizvo^' Vi zanimanja za tovrstno kulturo in, da bi nakup predstave ali v s to? !?( pomenil razmetavanje denarja. Nekateri pa so mnenja., da pa bi f ^ vendarle morali v sindikatu skrbeti, tudi za tovrstno kulturo in 11 le tisto, pri kateri se le je in pije.	^
Predsedniki 00S so zdaj zadolženi, da do petka ugotovijo dejansK6 želje naših delavcev v tej zvezi.

Re
0:Pganizacija sindikata?
$e'
združevanju TOZD v enovito DO smo pričakovali9 da se bo to godilo tudi v sindikatu.
stalo pa j e po starem oz. še nekaj osnovnih organizacij več. Danes z.gotovostj o ugotavljamo, da nam takšna razdrobljenost jemlje ^ Cl3sko moč in, da bomo morali razmišljati o neki novi obliki ^Eanizacije.
]^'^Veo predlogov je, da bi bila le ena osnovna organizacija sindi™ z izvršnim odborom, v katerem bi bili predstavniki delovnih pj« « področij .
^ edsedniku konference je naloženo, da pripravi predlog nove orga-zt^anosti, o kateri bo tekla beseda na naslednjih sejah konference
izleti
i"
eCi
a'
J
e-
lSJf
jj-ndikat nekako ne
more mimo izletov
;tV;
#
lVcf
lVc*
iVC6
avc-'
niso bili problem, dokler je bilo več denarja. Zdaj pa ...
Sen' 2 malo denarja, Predlogov je več. Najbolj prav pa bi bilo, da v tem ukvarjajo v osnovnih organizacijah.
^stoPi iz sindikata
-o j,
si so se pojavile posamezne zahteve oz. želje po izstopu iz -t.e,'zž-kata. Zakaj? Zaradi občutka nemoči sindikata. Mar ni sindikat 2^ 0 močan, kot je močan sleherni njegov član. Se mar ta veriga trg i t^k"3? nas bi bilo boljše in koristnejše. Če bi vsi tisti, ki s no S1n^m sindikatom niso zadovoljni, povedal kakšnega si želijo. Torej stv0^ 8 Predlogi, pobudami in zahtevami, kajti le tako se lahko
s- ^i spreminjajo. Bolj bodo časi trdi„ bolj bomo potrebovali ■midikA-M

Ukat I
sindikat v podjetjih premalo denarja
K -
p0 sindikatu v 00 staja premalo denarja, je vedno prisotna zahteva nl0r)sPreminjanju razmerja med tem koliko članirane ostane 00 in koliko odvajati. Zakaj je razmerje 45 : 55? Da pa bi lahko ostalo več pa sc morajo sindikati v občinah, regijah, predvsem pa SjT^sinski reorganizirati - zmanjšati.
pa moramo zdaj ponovno zastaviti aktivnosti za razbremenjevanj -ve^'?^arstva. Prispevne stopnje namesto, da bi se manjšale, se a3o, pa še kakšno novo si izmislimo.
1 samoupravnih'delovnih skupin
om
toi
4
o^avni razpravi je Poslovnik o delovanju samoupravnih organov, t\lcj?r’0v in samoupravnih delovnih skupin. Da bi nam samoupravljanje rii0 * v novih pogojih gospodarjenja delovalo kot si želimo, bodo
In
^le
zaživeti samoupravne delovne skupine.
naj jih vodi? Predlogov je več. Naj bodo to delegati de lav-'■ca sveta, oddelkovodj i, sindikalni predsedniki ali kdo drug, se
sK6
zdaj y času javne razprave odločiti.
P°mbe pošljite v splošni sektor

Zadnje čase je Velik pritisk potujočih prodajalcev naj različne]’'
blaga po podjetjih. Prodaje se vršijo izven ograje in izven del|g časa. Takšen j;'e vedno dogovor. Vsi pa vemo, da ni tako, da kup^kj
tudi med delovnim časom. V bodoče bo teh prodaj seveda bistven®^ Na nas pa je, da se odločamo o pametnem nakupu. Takšni nakupi ' blaga ne moremo pomeriti ali bolje videti, najbrž ni najpamentješ’ Odločitev smo sicer vedno prepušlali vam.
ŠTUDIJ OB DELU NA TF I. STOPNJA STROJNIŠTVA
J
0 naših sodelavcev, ki se spopadajo z izpiti na Tehnični fakul, so za stopničko bliže cilju. Koncem marca so namreč opravili el1' težjih izpitov, to j e matematika II.
Čestitamo!
UGODNOSTI ŠTUDIJA OB DELU
Za šolsko leto 1389/90 razpisujemo sledeče ugodnosti študija c' Poklic-smer	Število ugodnosti Stopnja izob^
Oblikovalec kovin	5	IV
Strojni tehnik	7	V
Ekonomski-komer; alni tehnik	4	V
Inženir strojništva	5	VI
Dipl.ing. strojništva	2	VII
Ekonomist	2	. VI
Dipl. ekonomist	2	VII
Dipl.ing. računalništva	1	VII
ROK PRIJAVE 15.7.1909
Sedanji slušatelji, ki jim je že ali pa jim v kratkem bo pot^ pogodba o šolanju, vabimo, da se oglasijo v kadrovski službi ureditve morebitnega podaljšanja pogodbe.
Kadr. služb9
ZAHVALA
0,
P'
hi
v
bč
oj
t;
Pc
Ob
Ob boleči izgubi dragega očeta
Antona BAUMAN
se iskreno zahvaljujem sodelavcem za darovano cvetje in izrečena sožalja.
Prisrčna hvala vsem, ki ste se prišli od njega poslovit na za spremstvo na njegovi zadnji poti.
denarno;
A
ha
1.
2,
' P
h
k
Jože BAUMAN