377SlovenSki čebelar 11/2016 letnik CXviii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE nas narejene prihodnje leto v okviru nedavno spre- jetega projekta iz Ciljnega raziskovalnega programa. Dr. Peter Neumann je kot novo nevarnost za opraševalce v Evropi predstavil malega panjskega hrošča. Znano je, da napada tudi čmrlja gnezda in da vsaj v laboratorijskih razmerah v čmrljem gnezdu uspešno sklene celoten življenjski krog. Čmrlji se si- cer bojujejo proti hrošču, vendar je njihova obramba prešibka, da bi preprečili škodo. Kakšen je vpliv hro- šča na divje populacije čmrljev, še ni znano. Sam sem kot somentor predstavil prve rezulta- te raziskave študentke Pedagoške fakultete Martine Furlani. V njej s pomočjo ankete ugotavlja razume- vanje pomena opraševanja in pestrosti opraševalcev pri osnovnošolcih. Udeleženci so bili nad rezultati navdušeni. Izražali so prepričanje, da bi bil rezultat v njihovih državah gotovo veliko slabši ter da bi bilo enako raziskavo dobro izvesti tudi v drugih državah. Vodja povezave SUPER-B dr. Jacobus Biesmeijer je pripomnil, da bi slovenski otroci lahko učili nizo- zemske kmete, za katere se je v eni od podobnih an- ket izkazalo, da precej slabo poznajo opraševalce. Ko bo raziskava končana, bodo njeni rezultati pred- stavljeni tudi v Slovenskem čebelarju. Veliko zaslug za dober rezultat ima gotovo ČZS, saj izvaja številne dejavnosti, ki potekajo tudi v šolah. Omenil sem tudi prizadevanja ČZS in Slovenije za razglasitev svetov- nega dneva čebel. Srečanje se je končalo s sejo upravnega odbora povezave, na kateri smo pregledali poročilo o dejavno- stih v minulem letu in začrtali načrte za prihodnje leto. Zahvala V februarski številki Slovenskega čebelarja ste bili povabljeni k sodelovanju v anketi o opraševanju, ki poteka v okviru povezave SUPER-B. Odzvalo se je več kot 300 slovenskih čebelarjev, to pa je bil dru- gi najboljši odziv v Evropi. Vsem, ki ste anketo izpol- nili, se najlepše zahvaljujem. Raziskava poteka pod vodstvom Univerze v Readingu (Velika Britanija), ko bodo rezultati znani, pa bodo predstavljeni tudi v Slo- venskem čebelarju. 7. evropska čebelarska konferenca EURBEE v Romuniji Od 7. do 9. septembra letos je bila v Romuniji sedma konferenca EURBEE, ki združuje doktorske študente in raziskovalce na področju čebelarstva z vsega sveta. Konferenca se je odvijala v mestu Cluj- -Napoca v osrednjem delu Transilvanije. Gostiteljica konference je bila Univerza kmetijskih ved in veteri- narske medicine (UASMV CN), ki je bila ustanovljena pred 145 leti in slovi kot ena izmed najboljših univerz v Romuniji. Predsednik 7. konference EURBEE je bil Daniel Severus Dezmirean. Na konferenci je so- delovalo več kot 300 doktorskih študentov in znan- stvenikov, ki so predstavili rezultate svojih raziskav. Tej konferenci je sledila še 12. konferenca COLOSS (COlony LOSses, Združenje za raziskave čebel), na kateri je sodelovalo približno 90 članov z vsega sve- ta. Na njej smo se o tekočih dejavnostih posvetovali v delovnih skupinah, npr. o vzreji čebel ter o zatiranju varoj, malega panjskega hrošča in azijskega sršena, o izvajanju monitoringa itd. Oblikovali smo načrt pri- hodnjih dejavnosti in govorili tudi o možnostih sode- lovanja ter prenosa znanja v prakso. V nadaljevanju predstavljam vsebino konference po vsebinskih sklo- pih (nevrobiologija, genomika, vedenje čebel, popu- lacijska genetika, ekologija opraševalcev, biološka aktivnost čebeljih pridelkov in patologija čebel). Pesticidi in nevrobiologija čebel V minulih 50 letih je čebela postala pomemben model za različne raziskave vedenja, zaznavanja, učenja in sposobnosti pomnjenja. Čebele so postale eden izmed najbolj preučevanih modelov žuželk, saj je bilo doslej zbranih že precej podatkov o anatomiji, Maja Smodiš Škerl*, maja.smodis.skerl@kis.si * Dr., Oddelek za živinorejo, Čebelarstvo, Kmetijski inštitut Slovenije Od leve: dr. Maja Smodiš Škerl, dr. Manuela Čitar, Tanja Tehovnik, prof. dr. Aleš Gregorc 378 SlovenSki čebelar 11/2016 letnik CXviii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE fiziologiji in etologiji živčnega sistema pri čebelah. V zadnjem času je aktualno preučevanje vpliva pestici- dov, ki jih uporabljajo v kmetijstvu, na živčni sistem čebel, saj imajo ti pogosto lahko pogubne posledi- ce. Sodelujoči v tej sekciji so predstavili najnovejše rezultate svojih raziskav o razumevanju delovanja če- beljega živčnega sistema v normalnih razmerah in pod vplivom pesticidov. Gordana Glavan je skupaj s sodelavci z Biotehniške fakultete predstavila različ- ne vplive organofosfata diazionon na aktivnost mem- bransko vezane in vodotopne acetiholinesteraze v glavi in oprsju medonosne čebele. Odpornost čebel proti boleznim in njihovo prilagajanje okoljskim spremembam Na področju genomike čebel so aktualna preu- čevanja načinov prilagajanja čebel na okoljske spre- membe. S primerjalnimi študijami različnih populacij je mogoče pridobiti značilnosti genskih zapisov od- pornosti proti boleznim in značilnosti selekcije. Pre- davatelji so predstavili tako nove tehnike in orodja nove generacije sekvencioniranja kot tudi pomen delovanja genov in njihovega reguliranja. Populacij- ska genetika je zelo pomembno področje preučeva- nja biodiverzitete in problematike opraševalcev. Za učinkovito opraševanje rastlin na kmetijskih in drugih površinah v naravi je treba ohraniti in zaščititi popu- lacije opraševalcev. Med njimi so bili obravnavane medonosne čebele, čebele samotarke, neželate čebele (Melipona) in čmrlji. S sodelavci s Kmetij- skega inštituta Slovenije sem sodelovala s pred- stavitvijo rejskega dela, selekcije in kakovosti matic kranjske čebele v Sloveniji. V okviru te sek- cije so bile še predstavitve iz geometrijske morfo- metrike, mikrosatelitov, sekvencioniranja celotnega genoma in podobnih tehnik. Okoljske spremembe se po vsem svetu kaže- jo v izgubi in degradaciji naravnih in polnaravnih ha- bitatov, v podnebnih spremembah in vedno večji intenzivnosti kmetijstva. Zaradi invazivnih vrst je ra- znovrstnost čebel še dodatno ogrožena. V sekciji Ekologija opraševalcev je bilo 15 ustnih predstavi- tev, 12 posterjev in dve predavanji z vabljenima pre- davateljema. Razpravljali so o ekologiji opraševanja divjih rastlin in kultur, o vplivih invazivnih vrst in rabe tal na raznovrstnost opraševalcev ter o ekologiji me- donosne čebele v kmetijskem okolju. Biološka aktivnost čebeljih pridelkov Čebelje pridelke zaradi njihovih biološko ak- tivnih značilnosti vse pogosteje uporabljajo tudi v medicini in farmaciji. Med skupinami aktivnih sesta- vin ali posameznih spojin in bioaktivnimi lastnost- mi čebeljih pridelkov obstajajo interakcije, te pa so pomembne za antibiotično aktivnost proti povzroči- teljem bolezni in parazitom. Za ta namen uporablja- jo moderne tehnike za identifikacijo in kvantifikacijo kemičnih sestavin. V sekciji »Biološka aktivnost če- drajv.triglav.si #varendrajv Z DRAJVom do dodatnega 25 % popusta na avtomobilska zavarovanja. Preverite izzive na drajv.triglav.si in osvojite privlačne nagrade 379SlovenSki čebelar 11/2016 letnik CXviii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE beljih pridelkov« so so- delujoči obravnavali vpliv žlez z zunanjim izloča- njem na čebelje pridelke, ki izvirajo iz rastlin. Pou- darek je bil na prednostih njihove uporabe v prehra- ni in moderni medicini. Probiotiki in zdravje čebel Najobsežnejša sekci- ja je bila sekcija Patologi- ja, v okviru katere je bilo 29 predavanj in 74 poster- jev. Sodelujoči so med drugim obravnavali tudi različne poglede na zdravje čebel. Osrednje teme predavanj so bile diagnosti- ka, zdravstveno varstvo in interakcije gostitelj-parazit. Predstavili so tudi vplive pesticidov na zdravje čebel in interakcije med različnimi dejavniki, ki vplivajo na odmiranje čebel. Pierre Giovenazzo iz Kanade je skupaj s sodelavci predstavil razvoj posebnega pro- biotika za čebele ter občutno izboljšanje preživetja družin, njihovega razvoja in odpornosti proti bole- znim. Kanadski strokovnjaki prav zdaj razvijajo orod- ja za spremljanje ravnovesja črevesnih mikrobov pri čebelah. Orodja bodo čebelarju v pomoč pri ugota- vljanju zdravstvenega stanja družin. Omogočila bodo zaznati zdrave družine in tiste, ki potrebujejo pose- bej prilagojeno sestavo probiotika, takšnega, ki bo ugodno vplival na porušeno ravnovesje koristnih mi- krobov v njihovem črevesju in posledično na odpor- nost. V laboratorijskih razmerah so nekaj probiotikov preizkusili pri čebelah, okuženih z azijsko nosemo, in tudi pri neokuženih čebelah. Prvi izsledki raziska- ve so pokazali, da štirje testirani probiotiki izboljšajo preživetje obeh skupin čebel, vključenih v poskus. Z Biotehniške fakultete sta predstavili zadnje raziskave Manuela Čitar in Tanja Tesovnik. Manuela je opi- sala rezultate primarnih celičnih linij, ki so jih izolira- li iz medonosne čebele (A. m. carnica), Tanja pa je predstavila izražanje genov pri delavkah medonosne čebele, ki so bile izpostavljene neonikotinoidu tiame- toksamu in varojam. Znanost o znanju čebelarjev in spolnem življenju varoj Francoska znanstvenica Magali Ribiere - Cha- bert s sodelavci je poročala o spremljanju in opa- zovanju 5798 čebelnjakov v 17 evropskih državah. Tako so v okviru programa EPILOBEE, ki so ga fi- nancirale sodelujoče države in Evropska komisija, dve leti spremljali izgube čebeljih družin. Ugotovili so, da so zimske izgube obsegale od 2 do 32 % ter da bodo velikim poletnim izgubam družin zelo verjetno sledile tudi visoke zimske izgube. Ljubitelj- ski čebelarji z manjšim številom čebeljih družin ter z manj izkušnjami in čebelarskega znanja so imeli kar dvakrat več zimskih izgub kot poklicni čebelarji. V opazovanih čebelnjakih ljubiteljskih čebelarjev so zaznali tudi simptome bakterijskih okužb in napade- nosti z varojami. Po njihovem mnenju na izgube dru- žin najbolj vplivajo izkušnje in znanje čebelarja, zato je treba stanje spremljati na mednarodni ravni in si prizadevati za izboljšanje znanja in usposobljenosti čebelarjev. Bettina Ziegelmann in Peter Rosen- kranz iz Nemčije sta predstavila oceno različnih na- činov nanosa in časa delovanja spolnega feromona v razvojnem krogu pršice Varroa destructor. Odrasla samica V. destructor izloča ženski spolni feromon, ki vsebuje tri maščobne kisline in etil estre. Ena snov ali kombinacija te sestave feromona lahko zmoti ve- denje samca. Predhodni poskusi so pokazali, da se število oprašenih samic zmanjša, če čebeljo zalego pred okužbo z varojami popršimo z oleinsko kislino. V nadaljevanju študije so preizkusili različne metode nanašanja in različno sestavo spolnega feromona: 1. Oleinsko kislino so dodali v staljen čebelji vosek in nato pripravili satnico. 2. Oleinsko kislino so popršili neposredno na satnico. 3. Oleinsko kislino so popr- šili po pokriti zalegi. 4. Mešanico vseh sestavin hor- mona so popršili po praznih satnih celicah. Uspešnost parjenja V. destructor so ugotavljali tako, da so pri mladih samičkah iz umetno okužene zalege šteli semenčice. Po dodajanju oleinske kisli- ne v stopljeni vosek ali po nanosu te kisline na satni- co se je število semenčic pri samičkah zmanjšalo, poleg tega pa se 20 % mladih samičk niti ni parilo. Mešanica vseh sestavin se je izkazala kot neuspe- šna, prav tako pa se parjenje ni zmanjšalo, če so ole- insko kislino nanesli neposredno na pokrito zalego. Ugotovili so tudi, da se z vsakim ciklom zalege ne- koliko zniža stopnja neoprašenih samičk. Sklepajo, Udeleženci 12. konference COLOSS, ki je potekala 10. in 11. septembra 2016 380 SlovenSki čebelar 11/2016 letnik CXviii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE da utegne spolni feromon V. destructor postati dodaten pripomoček pri zatiranju varoj. Švicarski raziskovalec Paul Page s sodelavci je dokazal, da ima azijska čebela (Apis cerana) razvit socialni sistem odmiranja, ki pripomore k prežive- tju celotne družine. Tako večina z varojami okuženih osebkov čebel A. cerana odmre že med razvojem v odraslo čebelo, nasprotno pa se medonosna čebe- la (Apis mellifera) proti temu zajedavcu bojuje tako, da skupaj s parazitom iz gnezda odstranjuje okuže- ne osebke. Gre za t. i. samomor delavk socialnih žuželk. Občutljive čebele v razvojni stopnji bube na tak način rešujejo celotno družino pred odmiranjem. Na novo opisan pojav je pravzaprav posebna oblika medgeneracijske socialne imunosti. Geoffrey Williams iz Švice je skupaj s sodelav- ci iz Nemčije in Tajske preučeval vplive neonikotinoi- dnih pesticidov na razmnoževalno sposobnost trotov medonosne čebele. Ugotovili so, da se po upora- bi klotianidina in tiametoksama nista znatno zmanj- šali telesna teža in število semenčic, občutno pa se je skrajšala njihova življenjska doba. Zmanjšala se je tudi viabilnost semenčic (sposobnost oprašitve) in v skupini s pesticidi tudi število živih semenčic. Skle- pajo, da neonikotinoidni pesticidi negativno vplivajo na razmnoževanje samcev (trotov), posledica česar je preleganje matic v čebelji družini. Omenjajo tudi verjetnost, da se zaradi omenjenih pesticidov zmanj- šuje število divjih opraševalcev v naravi. S pametno odbiro do odporn(ejš)ih čebel Na konferenci EurBee so se predstavili udele- ženci evropskega projekta SMARTBEES, v okviru katerega bodo analizirali zdajšnje stanje genske pe- strosti evropskih čebel in možnosti za izboljšanje z uporabo primernih metod. Sodelujoči znanstveniki preučujejo kočljivo področje odnosov med čebela- mi, pršicami in virusi. S temi raziskavami naj bi dolo- čili mehanizme, ki vplivajo, da sicer neškodljivi virusi postanejo v kombinaciji z varojami nevarni za čebe- le. Znanstveniki, ki sodelujejo v tem projektu, upora- bljajo najmodernejše molekularno-genetske metode za preučevanje zmožnosti čebel, da razvijejo odpor- nost proti boleznim. Predstavili so prve podatke o odpornosti proti varojam pri različnih podvrstah me- donosne čebele. Nemški znanstvenik Ralph Büc- hler je s sodelavci opisal raziskavo, izvedeno pri 335 čebeljih družinah. Vzorce različnih podvrst in lo- kalnih hibridov so zbirali od julija do septembra 2015 na Hrvaškem, Danskem, v Franciji, Nemčiji, Italiji, Litvi, Moldaviji, Norveški, Poljski, na Portugalskem, v Romuniji in Švici. V zalegi so pregledovali starost bub, stopnjo okuženosti z varojami in stopnje v ra- zvoju varoj. Ugotovili so, da se povprečno 35,9 % pr- šic ne razmnožuje. Od teh jih je bilo 28,6 % takšnih, ki niso kazale nikakršnega znaka razmnoževanja, 48,7 % jih je imelo premlade potomce, pri 31,1 % pa je manjkal samček. Med genotipi so se pokazale značilne razlike, zato se bodo v nadaljevanju usmerili v nadaljnjo selekcijo te lastnosti. Organizatorji konference EURBEE so poskrbe- li za res pester in intenziven program. Splošen vtis je odličen. Poleg tega je Transilvanija zelo zanimi- va romunska pokrajina, kjer živijo prijazni ljudje, si- cer je dežela nekoliko posebna, vendar nepozabna. Prihodnja, osma konferenca EURBEE bo leta 2018 v Belgiji in že ima novega predsednika, ki je postal prof. dr. Dirk de Graaf. Udeležba na tovrstnih kon- ferencah je priložnost za srečanja znanstvenikov in strokovnjakov na področju čebelarstva, za utrjevanje povezav ter možnost mreženja novih in interdiscipli- narnih tem. Novice iz sveta Evropska unija Svet za medicinske izdelke za veterinarsko rabo (CVMP) pri Evrop- ski agenciji za zdravila je prejšnji mesec priporočil izdajo dovoljenja za trženje v Evropski uniji za novo sredstvo za zatiranje varoj s trgovskim imenom VarroMed. Učinkovini, ki ubija- ta varoje, sta dihidrat oksalne kisline in mravljinčna kislina. Sredstvo je v obliki tekočine, ki jo pokapa- ljamo po čebelah v panjih. Obe se- stavini sta, vsaka zase, že dalj časa znani kot učinko- viti sredstvi za za- tiranje varoj. Ker sta tudi naravni sestavini hrane, ne ogrožata zdravja ljudi, živali in tudi ne okolja, če sredstvo uporabljamo po navodilih proizvajalca. VarroMed je namenjen za uporabo v celovitem pri- stopu k zatiranju varoj, ki vključuje tudi apitehnične ukrepe, kot so izrezovanje trotovine ali omejevanje zaleganja matice. Uporabljamo ga lahko za zimsko zatiranje varoj v obdobju brez pokrite zalege (z en- kratnim doziranjem) ali v pomladnih oz. jesenskih mesecih v obdobju s pokrito zalego (z večkratnim doziranjem), vendar v tem primeru lahko povzroči povečano smrtnost čebel. Da bi preprečili predo- ziranje, priporočajo, da zdravilo doziramo zelo pre- vidno. Sredstvo lahko uporabimo le v brezpašnem obdobju.Evropska agencija za zdravila Fo to : I nt er ne t