UDC UDK 910.1:551.4(497.12) - 863 OSNOVNE SMERNICE ZA PROUČEVANJE KVARTARNIH SEDIMENTOV IN NJIHOVE IZRABE NA SLOVENSKEM Milan Š i f r e r , Darko R a d i n j a in Drago M e z e Za objavo priredil Miilan Š i f r e r * Na Geografskem inštitu tu Antona Melika smo začeli leta 1959 s široko zastavljenim proučevanjem kvartarnih sedimentov in njihove izrabe na Slo­ venskem. S to nalogo smo hoteli dobiti kolikor mogoče zaključeno podobo razprostranjenosti, strukture, geneze in kvalitete najrazličnejših kvartarnih sedimentov, obenem pa smo hoteli osvetliti tudi njihovo izrabo. Pri tem smo imeli pred očmi še posebej opekarništvo ter izkoriščanje proda v številnih prodnih jam ah, ki so pogosto zelo nesm otrno razporejene po naših najrodo- vitnejših ornih površinah. S tem v zvezi nas je zanimal razvoj posameznih obratov (opekarn, gramoznic itd.), njihova proizvodna moč. te r razporeditev v pokrajini. K tem u proučevanju so nas navajali tako aplikativni kot tudi povsem znanstveni nagibi. Tako smo želeli v okviru že nakazanih problemov še po­ sebej poglobiti naše znanje na področju kvartarne geomorfologije, ki je doži­ vela v zadnjih dveh desetletjih velik razvoj. Predvsem so se razširila tovrstna proučevanja iz nekdaj poledenelih področij tudi na preostali teritorij, ki je doživljal ob močno sprem injajočem se podnebju kvartarne dobe zelo dina­ mičen razvoj. O tem nam pričajo poleg zelo svojskih teras in drugih reliefnih oblik iz tega obdobja tudi velikanske množine najrazličnejšega akum ulacij­ skega gradiva, ki se je ohranilo po planotah, na pobočjih in terasah te r po dnu dolin in kotlin odnosno kraških depresij. Zaradi tako na široko zastavljene naloge smo pritegnili k tem u prouče­ vanju poleg stalnih članov našega inštitu ta tudi naše zunanje sodelavce. Sestavili pa smo podrobne smernice, ki vključujejo poleg napotkov za proučevanje tudi navodila za sestavo elaborata, posameznih kart, diagra­ mov itd. I. SMERNICE ZA PROUČEVANJE KVARTARNIH SEDIMENTOV A. Problematika proučevanja ilovic1 V geomorfološki literaturi je vse do zadnjega prevladovalo naziranje, da so sive ter m odre ilovice z vložki šote jezerskega porekla. Jezera naj bi * Dr., znanstveni svetn ik , G eografski in štitu t Antona M elika, Slovenska akadem ija znanosti in um etnosti, N ovi trg 4, 61000 Ljubljana i Zaradi preglednosti je problem atika za ilov ice in prod podana ločeno. Pri sestavi elaborata je treba oboje sm iselno združiti. 12 — GEOGRAFSKI VESTNIK 177 nastala v dolinah ob robu pleistocenskih ledenikov te r v čelnih kotanjah, ki so jih le-ti ob svojem um ikanju zapustili za seboj. Do obsežnejših ojezeritev naj bi prišlo v ledenih dobah tudi v dolinah, ki so se znašle na robu široko­ poteznega fluvioglacialnega nasipanja. Prevladovalo je nam reč naziranje, da so reke, pritekajoče iz nepoledenelega sveta, le neznatno nasipale in tako nika­ kor niso mogle konkurirati širokopoteznem u fluvioglacialnemu nasipanju. Zato bi voda v teh dolinah zastajala te r se razlivala v jezera. Novejša proučevanja so potrdila številne ojezeritve v poledenelem svetu, k jer so se poleg jezerskih ilovic dobro ohranile tudi jezerske delte, medtem ko so močno om ajala domneve o obsto ju jezer v dolinah na robu širokopo­ teznega fluvioglacialnega nasipavanja. Dokazati je bilo nam reč mogoče, da je prišlo ob višku poledenitev tudi v n jih zaradi močnega dotoka periglacial- nega drobirja s pobočij do močnega nasipanja, ki je po intenzivnosti docela konkuriralo nasipanju ledeniških voda. Dokazati je bilo mogoče tudi, da so v teh dolinah ohranjene m odre oziroma sive ilovice povečini denudaci jskega te r plavnega značaja. Veliko ilovic izvira iz obdobij hladnodobnih iglastih gozdov. Do izredno močnega nasipavanja ilovnatih sedimentov pa je prišlo tudi v holocenskem obdobju. V dolinah, ki so zarezane v skrilave te r druge h itro razpadljive vododržne hribine, pa je povečini močno ilovnat periglacialni drobir iz ekstrem no hladnih viškov poledenitvenih obdobij. Tem problem om kaže posvetiti torej v okviru našega proučevanja ilovic na Slovenskem še posebno pozornost. Ob pristopu k tem u delu nas predvsem zanim ajo naslednji vidiki: Al. Glavne značilnosti nahajališča ilovice: a) topografski opis in razprostranjenost ilovic, b) poglavitne reliefne oblike, ki so izoblikovane v tem ilovnatem terenu (naj­ nižje dolinsko dno, prva terasa nad njim , starejše terase, pobočja, kraške depresije itd.; zbrati je treba tudi imena, ki že sam a po sebi kažejo na ilovnat svet), c) značaj ilovice (sestava, plastovitost, m enjava barve in njen izvor, eventualni organski oziroma antropogeni ostanki itd.), d) kam ninska sestava kam ninske podlage bližnjega gričevnatega ali hribovi­ tega obrobja, e) rekonstrukcija reliefnih oblik živoskalne podlage pod ilovico (depresije, hrbti, police, pobočja, doline, kraške depresije itd.), f) debelina ilovice (opozoriti m oram o na obm očja največje debeline ilov­ natih sedimentov ter na sprem injanje n jih debeline v različne sm eri (npr. v pobočja, p ro ti povirju doline, proti sredini širše ravnine itd.), g) nivoji talne vode v ilovicah (število horizontov in približna karakteristika vodnatosti posameznih horizontov, globina talne vode, ki lahko otežuje ali celo prepreči izkoriščanje ilovice itd.). A2. Podroben opis plasti v ilovnatem kompleksu: a) sm er in upad ilovnatih p lasti (poleg same nagnjenosti p lasti je treba do­ gnati ali padajo v sm eri nagnjenosti dolinskega dna, pobočij, ježe, živo­ skalne podlage ali pa leže diskordantno na smer), b) debelina posameznih plasti (opozoriti m oram o tudi na vse spremembe debeline plasti vzdolž doline, pobočij itd.), c) drobna izoblikovanost posameznih plasti (svojska nagubanost, skrivenče- nost, žepaste ali klinaste zajede itd.), d) barva plasti (ugotoviti je treba, odkod barva: ali jo dajejo kamnine, organ­ ski ostanki ali različne kemične primesi), e) tekstura plasti (podroben opis debeline peska ali debelejših kam ninskih kosov v njej; ali so kosi zaobljeni ali robati; ugotoviti je treba, v kateri sm eri se množina debelejšega peska, proda, grušča ali morenskega dro­ b irja v ilovici veča npr. v pobočja, proti današnjim rečnim strugam , prod­ nim ravninam itd.), f) struk tu ra plasti (točen opis razporeditve kam ninskih delcev v ilovici, npr.: ali se vpletajo vmes tudi posamezni prodniki, kremenove skale ali cele skupine skal; nadalje lega debelejših kam ninskih kosov v m orebitnih že- pastih ali klinastih tvorbah itd.), g) kam ninska sestava ilovic: v okviru teh analiz kaže še posebej opozoriti na razločke v kam ninski sestavi posameznih p lasti ilovice ter na izvor ilov­ natega gradiva ter debelejših kam ninskih kosov v njej (ali so polzeli z bližnjih pobočij, starejših teras ali pa so jih nanesli potočki z obrobja itd.), v zvezi z izrabo ilovic je treba ugotoviti v njih množino apnenca ter sili­ katov, h) rastlinski in živalski ostanki (tu je treba označiti, v katerih plasteh in v kakšni legi smo našli organske ostanke, kot so les, listje, pelod, kosti, polži itd.), i) preperelost ilovic te r debelejših kam ninskih kosov v različno globoko ležečih plasteh. A3. Geneza in starost ilovic a) D e n u d a c i j s k e i l o v i c e Zanje je značilna plastovitost v sm eri nagnjenosti pobočij ali ježe. Na pobočjih z isto kam ninsko sestavo (skrilavci, peščenjaki itd.) ločimo ilovnate sloje predvsem po velikosti debelejših kam ninskih kosov v njih. Na splošno so ilovnate plasti z večjimi ostrorobatim i kam ninskim i kosi rezultat pospešenega mehaničnega razpadanja kam nin te r soliflukcije v poledenitvenih obdobjih. Pretežno ilovnate sloje pa pripisujem o v glavnem toplejšim obdobjem, ko so procesi denudacije zajeli predvsem povrhnje peščene ter ilovnate plasti, ki so nastale pri kemičnem preperevanju spodaj ležečega soliflukcijskega gradiva ali živoskalne podlage. Še posebno nazorno se to pokaže pri würm skem ter holocenskem m ate­ rialu, k jer sledi nad hladnodobnim i gruščnatim i sloji holocenska preperelina. Pri klim atsko ustreznih starejših sedim entih pa so problemi veliko bolj zapleteni. Stvari kom plicira predvsem globlja preperelost starejšega gradiva, saj so pri njem tudi debelejši kam ninski kosi globoko prepereli ali pa že povsem razpadli. Od nekdanjega skrilavega ali drugačnega pobočnega drobirja so se nam v tako nastalih ilovicah do danes ohranili samo še kosi krem ena te r drugih zelo odpornih kamnin, ki jih kemični procesi niso mogli do kraja razkrojiti. Hladnodobni izvor teh plasti nam pogosto izpričujejo tudi v njih ohranjeni organski ostanki te r najrazličnejši cryoturbatni pojavi, ki se jav­ ljajo na položnih površinah v obliki drobne skrivenčenosti plasti te r v zelo različnih žepastih in klinastih tvorbah. Denudacijske gruščnate te r finejše ilovice pogosto precej na debelo pre­ krivajo vznožja pobočij pa tudi starejše terase. Pogosto pa sestavljajo tudi terase same ter se v njih prepletajo z istodobno rečno naplavino. b) I l o v i c e p l a v n e g a z n a č a j a Te ilovice sestavljajo skoraj vsa široka najnižja dolinska dna, sestav­ ljajo pa tudi starejše terase ter se v bližini pobočij prepletajo z ilovicami denudacijskega porekla. Medtem ko so plasti denudacijskih ilovic nagnjene v sm eri pobočij, pa se nagnjenost plavnih ilovic sklada s padcem dolinskega dna. To je še posebno instruktivno pri ilovnati te r peščeni naplavini v na j­ nižjem dnu dolin, k jer so te odkladnine še ves čas v nastajanju . Za plavne ilovice pa je značilno še to, da se lokalno vpletajo med nje posamezne peščene ter prodne plasti, ki kažejo isti padec, kot prevladujoče ilovnate plasti. Med plavno ilovnato naplavino se vpletajo tudi posamezni debelejši prodniki, ki so jih nasule po ilovnatem površju podivjane poplavne vode. Za študij plavnih ilovic so še posebno zanimiva današnja poplavna pod­ ročja, k jer so procesi, ki jih ustvarjajo , še ves čas živi. Proučevanja v teh področjih so pokazala, da se odloži ob povodnjih veliko akum ulacijskega gra­ diva že takoj ob rečnih strugah. Grmovje, ob katerem se h itrost vodnega toka hitro zm anjša, to sedim entacijo še pospešuje. Dalje po poplavnih rav­ nicah nosijo poplavne vode zato povečini le še finejše plavje. S tako pospe­ šenim odlaganjem plavja neposredno ob strugah nastajajo pregrade, ki ob upadanju vode preprečujejo njen odtok iz poplavljenih površin, kar vse še pospešuje sedim entacijo. Za tem i pregradam i se ne useda samo nasutina poplavnih voda, am pak tudi gradivo, ki so ga nanesle vode po pobočjih v doline. Pri proučevanju teh ilovic m oram o posvetiti veliko pozornosti tudi vsem sprem em bam grobosti plavja v nasutini. Tako so že dosedanja proučevanja pokazala, da postajajo sedim enti v danjih ravnicah proti površini čedalje bolj debelozrnavi te r da se vpleta vmes poleg debelega peska veliko drobnega proda. Domnevamo, da je k tem u veliko pripomogel tudi človek, ki je s po­ spešenimi posegi v pokrajino (krčenjem gozdov, oranjem tal, gradnjo cest, naselij itd.) močno pospešil vodni odtok ter erozijo, v obm očju um irjan ja poplavnih voda pa nasipanje. c) J e z e r s k e i l o v i c e Novejša proučevanja kažejo, da je večina ilovic, ki so jim nekoč pripi­ sovali jezerski izvor, plavnega ali denudacijskega porekla. Plava te r siva barva ilovnatih plasti te r šota, ki sta bila nekoč poglavitna argum enta za nji­ hovo poreklo sta značilni tudi za denudacijske ter plavne ilovice. Zatrdno lahko določimo jezerski izvor nekih ilovic le na osnovi ustrezne flore ter favne ter fosilnih delt, ki so za jezera tako značilne. B. Problematika proučevanja proda in drugega groboklastičnega gradiva Diskusija o vzrokih akum ulacij v perialpskem svetu v kvartarnem obdobju še vedno ni zaključena. Že ves čas je odprto vprašanje, v koliki meri je pri kvartarnem nasipanju te r eroziji sodelovala tektonika in v koliki klima, ki ji novejša proučevanja pripisujejo čedalje pom em bnejšo vlogo. V naspro tju s starejšim i gledanji, ki so razlagala akum ulacijo ter erozijo izključno s tekto­ niko, se pojavlja v zadnjem času čedalje več glasov, ki skušajo razložiti vse to predvsem s sprem em bo klime, ko so se ustrezno spremenili tudi eksogeni procesi. Diskusijo so odprle že prve glacialnogeomorfološke študije, ki so opozorile na zvezo med ledeniki te r nasipanjem . Kasneje so razširili prouče­ vanja na periglacialna področja in na obm očja s toplejšim i klim atskim i raz­ m eram i, k jer so geomorfološki procesi precej drugačni. Pri nas smo doslej še posebno sistem atično proučevali sledove glacialnih dob z obilnimi ledeniškimi odkladninam i te r ustreznim fluvioglacialnim nasi­ panjem , kot tudi učinke tedanje klime v nepoledenem svetu. Tu je prišlo v tej dobi do močnega mehaničnega razpadanja kamnin, soliflukcije in s tem povezanega fluvioperiglacialnega nasipanja. V zadnjem času pa se veliko razpravlja o geomorfoloških procesih v terciarju , toplejših kvartarnih ob­ dobjih in še posebej v samem holocenu, ko je prišlo v glavnem do erozije, ki pa so jo vsaj v srednjih ter spodnjih delih dolin prekinjale v hum idnejših fazah faze nasipanja. Ta proučevanja so nas opozorila na to, da sestavlja holocensko gradivo predvsem veliko več drobnega peščenega, pa tudi ilov­ natega akum ulacijskega m ateriala, ki je rezultat predvsem kemičnega pre- perevanja kam nin ter dotoka tega gradiva po pobočjih v doline. Zanimivo bo s prav sistem atičnim i proučevanji proda, peska in drugega groboklastičnega gradiva vsa ta dognanja še poglobiti. V okviru tega bo treba še podrobneje osvetliti zakonitosti fluvioglacialnega ter fluvioperi­ glacialnega nasipanja ter razločke v intenzivnosti ene in druge akum ulacije v različnih delih poledenitvenih obdobij. Nove rezultate pričakujem o tudi od študija raznih toplodobnih akum ulacij od pliocena pa vse do današnjih dni. Pri tem bo treba podrobno proučiti številne stike teh akum ulacij z ust­ reznimi ledeniškimi sledovi te r z najrazličnejšim i pobočnimi sedimenti v različno starih terasah ter v dnu dolin. Ta dognanja bodo koristno dopolnile tudi prav podrobne analize kam ninske sestave, granulacije, zaobljenosti in še drugih značilnosti različnih groboklastičnih sedimentov, ki jih zajemajo naša proučevanja. Vsa ta dognanja o sedim entih bodo koristna tudi za prakso, saj bodo dala poglavitne podatke o njihovi razprostranjenosti te r o številnih njihovih lastnostih, ki so pom em bna za njihovo izrabo. BI. Osnovni podatki o pokrajini, v kateri razlikujemo prod in druge groboklastične sedim ente a) Poglavitni orientacijski podatki o proučevanem področju. b) Poglavitne značilnosti reliefa v bližnjem te r širšem zaledju: — osnovni morfološki podatki o dolini, kotlini, o bližnjih vrhovih, grebenih te r bolj ali m anj razsežnih planotah, — kam ninska sestava reliefa, — njegova tektonska zasnovanost te r ustrezno različna p re trto st kamninske podlage, — opis ožjih ter širših delov dolin v odvisnosti od petrografskih in tek­ tonskih dejstev te r ustrezno različne učinkovitosti eksogenih procesov, — karakteristika pobočij v odvisnosti od kam ninske sestave ali eventualne tektonike. c) Pregled dosedanjih raziskav te r njihovih rezultatov. Pri tem nas še posebej zanim ajo vsa dosedanja dognanja o kvartarnem razvoju pokrajine s sle­ dovi nekdanjih poledenitev ter istodobnih fluvioglacialnih te r fluvioperi- glacialnih, pa tudi drugih nasipanj, ki so se ohranila po pobočjih, v različno starih terasah ter v najnižjem dolinskem dnu. B2. Geneza proda ter drugih groboklastičnih sedim entov a) Podroben o p i s r a z š i r j e n o s t i , lege in debeline proda te r drugih groboklastičnih sedimentov: — lokacija in razprostranjenost proda ter drugih groboklastičnih sedimen­ tov, — iz kvartarnih sedimentov sestoječe reliefne oblike (najnižja dolinska dna, terase in vršaji in opis njihove absolutne in relativne višine ter obsežnosti), — kam ninska sestava in izoblikovanost spodaj ležeče živoskalne podlage (živoskalne police, večje depresije različnega izvora, erozijska korita, drobna linearna razjedenost, z vrtačam i in drugimi kraškim i depresi­ jam i razjedeno živoskalno površje itd.), — debelina prodnih ter drugih plasti. Že ti osnovni podatki nam včasih veliko povedo o genezi te r nahajališču prodnih te r peščenih plasti. Tako npr. nas večje količine apniškega proda po kraškem površju, k jer danes ni površinsko tekočih voda, opozarjajo, da je prišlo do nasipanja v klim atsko drugačnih razm erah, kot vladajo pri nas danes, in da so tako ti sedimenti fosilni. Običajno povezujemo take otoke prodne nasutine z ledeno dobo in to z ledeniškim ali s fluvioperiglacialnim nasipanjem . Po kraškem svetu se je ohranilo tudi veliko še starejšega, pove­ čini neapniškega proda, ki nam omogoča zelo tehtne zaključke o hidrograf­ skem razvoju tam ošnjega kraškega sveta te r o morfogenezi reliefa nasploh. Za gospodarsko izrabo so še posebno velikega pom ena tista večja nahajališča proda, peska, grušča ali morenskega gradiva, ki so kot oaze sredi povsem kraškega sveta te r pomenijo tako edino ugodnejšo možnost za preskrbo ta- m ošnjih naselij z ustreznim gradbenim materialom. V norm alnem reliefu pa po živoskalnih policah ohranjen prod omogoča zanimiv študij odnosa med nasipanjem ter bočnim vrezovanjem rek, oziroma njihovi vlogi p ri nasta jan ju ožjih te r širših delov dolin v različno odpornih kam ninah. Ta proučevanja nam omogočajo tudi prehod k razpravi o razločkih med pleistocenskim te r še starejšim razvojem reliefa, ki se je razvijal v drugačnih klim atskih razm erah. b) S t r a t i g r a f s k a r a z č l e n i t e v p r o d a te r njegov odnos do m oren ter najrazličnejših pobočnih sedimentov. V vertikalnem te r horizontalnem profilu se m enjavajo plasti ilovice, peska, proda, konglom erata, grušča in breče, vmes pa so ponekod tudi posamezni skalni bloki zelo različnega izvora (n.pr. bloki tonalita, podorne skale, ostanki svežih ali preperelih moren, z ledenimi ploščami naplavljeni skalni bloki itd.). Tako pestre in h itre sprem em be različnega akum ulacijskega gradiva so najbolj pogoste na obm očju nekdanje poledenitve, k jer se že na kratke raz­ dalje m enjavajo m orene z jezerskim i sedimenti, fluvioglacialnim prodom ter pobočnimi sedimenti. Izven poledenelega sveta pa prihaja do pogostejše m enjave različnih sedimentov predvsem na stiku med dnom dolin in ravnin s pobočji oziroma z višjim gričevnatim ter hribovitim svetom, k je r se pre­ pletajo sedim enti glavnh rek z nasutino stranskih pritokov ter različnim pobočnim gradivom. Že na osnovi takih stratigrafskih razm er v neki pokrajini je mogoče na­ praviti nekatere zaključke o nihanju ledenikov, o zelo svojskih odnosih med fluvioglacialnim, fluvioperiglacialnim te r toplodobnim nasipanjem , pa tudi o zvezah vseh teh akum ulacij z ledeniki, s procesi na pobočjih te r z dogaja­ njem v rečnih koritih oziroma v dnu dolin. Dosedanja proučevanja kažejo, da je p ri nas večina proda te r konglome­ ra ta fluvioglacialnega te r fluvioperiglacialnega porekla. Dognati je bilo mo­ goče tudi, da je fluvioperiglacialno nasipanje po intenzivnosti konkuriralo fluvioglacialnemu, ob višku poledenitvenih obdobij pa je vsaj nekoliko stran od ledenikov slednje prevladovalo te r precej na široko prekrilo fluvio­ periglacialno nasutino. Za nasipanje v toplih obdobjih so bila še posebno odločilna obdobja z obilnejšim i padavinami, ki so pripeljala v zgornjih delih dolin do erozije, v srednjih in dolnjih pa do akum ulacije. Močno intenzivno je bilo v teh obdobjih tudi plavljenje ilovic, ki so nastale pri eroziji p rsti ter dotoku tega gradiva po pobočjih v doline. c) K a m n i n s k a s e s t a v a p r o d a in drugega g r o b o k l a s t i č n e g a g r a d i v a Pri teh raziskavah se ne smemo om ejiti samo na posamezne petrograf- ske analize akum ulacijskega gradiva, am pak m oram o čim bolj kompleksno zajeti vse sprem em be, ki jih kaže nasutina vzdolž dolin te r proti obrobju, k jer se prepleta z najrazličnejšim i pobočnimi sedim enti te r z akum ulacijskim gradivom, ki so ga nanesli stranski pritoki. Tovrstne analize so nam v veliko pomoč pri tolm ačenju geneze te r klim at­ skih razm er v obdobju nasipanja obravnavanega akum ulacijskega gradiva. Tu naj opozorimo samo na ugotovitve, da je prišlo do intenzivnejšega razpa­ danja apnenca in soliflukcije predvsem v zelo hladnih poledenitvenih obdob­ jih, m edtem ko so razpadale druge kam nine vsaj lokalno tudi v prehodnih te r v sledečih prav toplih obdobjih. Učinki tako različnega razpadanja so še posebno očitni v dolinah, v katerih nastopajo poleg apnenca lažje raz- padljive vododržne hribine. V njih se nam reč še posebno nazorno kaže, da v hladnodobni nasutini pogosto skoraj povsem prevladuje apnenec, medtem ko je v toplodobni veliko več hitro razpadljivih skrilavih ali podobnih drugih vododržnih hribin. Vse to nam še posebno nazorno ilustrira jo razločki v kam ­ ninski sestavi vvürmske te r holocenske nasutine. c) T e k s t u r a — Debelina prodnikov, grušča te r ledeniških skal. V tej zvezi nas zanima sprem injanje debeline prodnikov po dolinah navz­ dol, kot tudi v samem vertikalnem profilu in to tam , k jer gre za akum ulacijo ene in iste reke, kot tudi tam , k jer se m enjava v vertikalnem profilu prod različnih rek in je zato m orda že zaradi same različne kam ninske sestave raz­ lično debel. Pri teh raziskavah bo zanimivo dognati, koliko se debelina prodnikov te r peska v recentni nasutini loči od ustreznega gradiva v starejših akum ulacijah, ki so se ohranile pod holocensko naplavino in po višjih, veliko starejših terasah. Videti je namreč, da je v istem reliefu nasutina iz top­ lih obdobij na splošno bolj finozrnata kot iz hladnejših ter sušnih. — Zaobljenost akum ulacijskega gradiva (proda, morenskega drobirja, grušča itd.). Za geomorfologijo so dala tovrstna m erjen ja nekatere že prav zanimive rezultate. Tako je mogoče na njihovi osnovi že zelo eksaktno ločiti meliščni drobir od soliflukcijskega, ta dva pa spet od morenskega te r proda. Zelo eksaktno je mogoče ločiti tudi fluvioglacialni prod od fluvioperiglacialnega. Proučevanja so pokazala, da je ledenodobno morensko gradivo kot tudi isto­ dobni fluvioglacialni ali fluvioperiglacialni prod veliko slabše zaobljen, kot pa recentne morene te r fluvialna nasutina. Na osnovi teh m erjenj lahko torej ločimo hladnodobne sedim ente od toplodobnih, kar je za geomorfologijo gotovo velikega pomena. Od številnih m etod za m erjenje zaobljenosti je dala Cailleuxova še posebno dobre rezultate. d) S t r u k t u r a Odnos med debelejšimi ter drobnejšim i kam ninskim i kosi v nasutini (skoraj povsem nesortirano gradivo, delna sortiranost in plastovitost gradiva, izrazita m enjava plasti z debelejšim ter drobnejšim gradivom itd.). Pri tem nas zanim ajo razločki med m orenskim gradivom, periglacialnim drobirjem , različnimi toplodobnimi meliščnimi grušči, kot tudi med klim atsko in genetsko različnimi fluvialnimi sedimenti (fluvioglacialni prod, fluvioperiglacialni prod, različna toplodobna fluvialna nasutina). Tu naj opozorimo samo na že ome­ njene ugotovitve, da je npr. ob istih rekah v ledenodobnem produ na splošno veliko m anj peska, kot pa v holocenski oziroma recentni nasutini. e) P r e p e r e l o s t a k u m u l a c i j s k e g a g r a d i v a Pri teh proučevanjih m oram o opozoriti predvsem na tiste osnovne tipe prsti, ki so se razvili tekom kvartarja na različno starem akum ulacijskem gradivu. Prav na osnovi različno intenzivne preperelosti različno starega gra­ diva je mogoče p ri izoliranih fragm entih ohranjene nasutine te r ustreznega površja zatrdno določiti njegovo pripadnost tej ali drugi akum ulaciji oziroma površju. To nam omogoča zelo zanimiv študij odnosa med različno starim i nasipanji. V okviru tega proučevanja nas še posebej zanim a debelina prepereline, značilna horizontiranost prsti, pa tudi njen značaj. Pri tem m oram o opozoriti na to, v kakšni m eri so se v njej še ohranili prodniki. Zanima nas tudi p re­ perelost silikatnega proda, ki se je še ohranil v njej. Že dosedanja prouče­ vanja so nam reč opozorila na zelo zanimive razločke v preperelosti m etam orf­ nih ter m agm atskih kam nin v preperelini v različno starem akum ulacijskem gradivu. Stopnjo preperelosti izkazujejo beli, svetlosivi ali rahlo zelenkasti oziroma rjavkasti pasovi, ki sežejo pri različno starem gradivu različno globoko v posamezne kam ninske kose. Tako seže ta preperelost p ri würm skem produ te r m orenskem in soliflukcijskem gradivu do 0,5 mm globoko, pri starow ürm skem oziroma m ladoriškem do 2 mm, pri riškem 4—5 mm, pri mindelskem 10—15 mm, pri domnevno giinškem pa celo 30 mm globoko. Pri slednjem so vsaj p ri produ tudi že sam a kam ninska jed ra povečini vseskozi preperela. Iz geomorfoloških vidikov je zanimiv stik m ed preperelino ter podlago. Ta kontakt je lahko razm erom a oster ali je počasen; na stiku so lahko razvite različne žepaste tvorbe, ali pa že prave vrtače in podzemski jaški, ki sežejo tudi po 10 in več m etrov globoko. V tej zvezi m oram o ugo­ toviti, ali sestavlja podlago prod, konglom erat ali različne apniške, dolo­ m itne, skrilave, peščene ali druge kamnine. Pri vseh teh raziskavah mo­ ram o upoštevati ugotovitve, da je horizontirana preperelina značilna v glavnem le za holocenske te r m ladopleistocenske sedimente, m edtem ko so pri starejših akum ulacijah povrhnji horizonti zaradi denudacije te r solifluk- cije povečini že odstranjeni. Tako se je na sedim entih iz srednjega te r še starejšega pleistocena ohranil povečini samo še B horizont, p ri še starejših sedim entih pa je tudi ta povečini že odstranjen. Razen tega je že sama pi'odna podlaga največkrat vseskozi preperela. Pri teh prodnih zasipih je treba še posebno podrobno proučiti, katere kam nine so se v n jih še ohraniie. Tako sta ohranjena apnenec in dolomit v staropleistocenskem produ povečini samo še lokalno, bolj so ohranjene različne m etam orfne te r m agm atske kam nine in še posebej različni kremenovi peščenjaki, krem en in roženci, pri še starejšem gradivu pa so se ohranili največkrat samo še kremenovi prodniki te r roženci. f) S p r i j e t o s t p r o d a in drugih g r o b o k l a s t i č n i h s e d i m e n t o v Pri tem kaže opozoriti predvsem na to, ali je npr. prod že do k ra ja zlep­ ljen ali se vmes vpletajo slabše zlepljene plasti, ali je prod v glavnem še svež in so zlepljene le posamezne plasti. Pri tem pa ne gre opustiti opažanj, ali so m očneje zlepljene plasti z debelejšim ali pa z drobnejšim prodom in kako vplivajo na zlepljenost vložki mivke, peščene ilovice ali prepereline. Zanimivo bo dognati, ali je prišlo do konglom eriranja proda v obm očju nihanja talne vode ali pa pod vplivom atm osferske vode, ki je pronicala skozi prod v no tra­ njost. V tej zvezi bo treba še posebej paziti na to, ali so m očneje zlepljeni samo posamezni kompleksi prodne nasutine, m orda nekoliko pod površino prodnega zasipa, ali pa je prod m očneje sprejet samo v povrhnjih plasteh in to po površini terase te r njene ježe. Na značaj cem entiranosti lahko opozori tudi to, ali je vezivo karbonatno ali silikatno in če se vpleta vmes preperelina. C. Pregled in razvoj najvažnejših reliefnih oblik, ki jih je pri nas zapustila kvartarna doba Pri teh razglabljanjih bo treba poseči nekoliko bolj na široko te r poleg morfoloških sledov kvartarne dobe vključiti v obravnavo tudi starejše oblike. Tu mislimo predvsem na ostanke širokih uravnav, ki so po današnjih pogledih povečini pliocenske starosti. S tako na široko zastavljenim delom bo nam reč mogoče veliko tehtneje poseči v razpravo, kako razložiti velikanske spre­ membe, ki so pripeljale do prekinitve nasta jan ja širokih ravnikov te r končno do erozije. Znano je nam reč, da so nekoč vse te sprem em be razlagali kratko- malo s fluvialnimi procesi oziroma s tektoniko. Tako bi prišlo po teh pogledih v obdobjih tektonskega m irovanja do nastanka širokih uravnav, ob sledečem tektonskem dviganju te r ob zastojih v tem dviganju pa bi prišlo do erozije te r do nastanka številnih teras, ki so s približevanjem geološki sedanjosti čedalje ožje. Po novejših pogledih so bile za ta razvoj odločilnejše klimatske prilike z ustreznim i mehanizmi, ki so v različnih klim atskih pasovih zelo raz­ noliki te r lahko pripeljejo tudi do tem eljitih sprem em b v morfogenetskem dogajanju. Po teh pogledih bi bili široki ravniki plod tople klime v terciarju. Ustvarili bi jih korozijski, denudacijski te r drugi morfogenetski procesi, ki u stvarja jo v ekvatorialnih te r savanskih podnebnih področjih Avstralije, Afrike in južne Amerike podobne reliefne oblike še danes. Raziskovalci teh področij opozarjajo, da nasta jajo takšni ravniki celo v znatnih nadm orskih viši­ nah, tako nad 1000 in celo nad 1500 m. Ker prevladujejo tam korozijski ter denudacijski procesi, transportira jo tam kajšnje reke skoraj izključno samo drobnejše plavje in zato niso zmožne intenzivnejše erozije. Te morfološke procese so pri nas prekinile prve močne ohladitve ob koncu pliocena ter ob prehodu v pleistocen. Šele v tem obdobju je prišlo do intenzivnejšega mehaničnega razpadanja kam nin in do nastanka obilnih količin proda, ki je za intenzivnost fluvialne erozije tako zelo pomemben. S tem i pogledi se dobro ujem ajo tudi naše ugotovitve, saj je prišlo do prekinitve nasta jan ja ravnikov dejansko ob končevanju pliocena in ob pre­ hodu v pleistocen. Zanimivo je, da so prve terase, ki so se zajedle v stare ravnike, še zelo široke. Videti je, da so rezultati prvih ohladitev in da so se pri njihovem nadaljnjem razvoju deloma spet uveljavili procesi toplejših kli­ m atskih razm er, kar je pripomoglo do znatne razširitve teh površin, ki so zato tudi na apnencu zelo široke. Z naslednjim i, ekstrem nejšim i in čedalje pogo­ stejšim i ohladitvami pa se je erozija okrepila, terase postajajo vedno ožje te r čedalje številnejše, š irš i so le še pedim enti, ki izvirajo iz obdobja tik pred giinško poledenitvijo. Za klim atsko tolm ačenje vsega tega dogajanja pa govore tudi čisto konkretne raziskave številnih pleistocenskih teras, ki nesporno kažejo, da do njihovega nastanka ni prišlo zaradi tektonskih, ampak iz povsem klim atskih vzrokov. Tako je bilo mogoče pri nas že doslej zatrdno dokazati kar 6 ali 7 fluvio- glacialnih ter ustrezno število fluvioperiglacialnih teras. Prod v prvih terasah so nasule izpod ledenikov tekoče vode, prod v drugih pa je rezultat ekstrem ­ nega dotoka periglacialnega drobirja v doline. Dokazati je bilo mogoče, da je sprem ljala vsako nasipanje močna lateralna erozija in da leži zato v terasah ohranjen prod na sam ostojnih živoskalnih policah. Dokazali pa smo tudi, da so globinsko erozijo, ki je sledila vsakem u takem u nasipanju, priklicali povsem klim atski vzroki. Uveljavljala se je takoj po prenehanju ekstrem nih klim atskih razm er, ki so povzročile nasipanje. To nam zelo dobro ilustrira 3—5 kasnoglacialnih teras, ki so se zajedle v w ürm sko nasutino že ob samem umi­ kanju ledenikov iz dolin. Proučevanje na obm očju fluvioperiglacialnega nasi­ panja so opozorila še na to, da globinska erozija povečini ni prenehala takoj ob koncu toplejših obdobij, am pak se je nadaljevala še v sledeča hladna obdobja. Videti je, da je prešla ta erozija šele postopom a iz globinske v bočno. To se je zgodilo najbrže šele ob skrajnih viških poledenitvenih obdobij, ko je zaradi naraščajoče sušnosti in obilnega dotoka periglacialnega drobirja v do­ line prišlo do akumulacije. S tem drobirjem so se posebno na debelo zasuli zgornji deli dolin, veliko pa se ga je odložilo tudi v vršajih, ki so nastali ob vstopu potokov iz hribovja v doline. V slabo odpornih terciarnih in drugih m anj odpornih kamninah, je prišlo pri prestavljanju potokov z ene strani v ršaja na drugo do izredno močnega bočnega vrezovanja. Toda tudi v teh obdobjih globinska erozija najbrže ni povsem prenehala, kot lahko sklepamo na podlagi hitrega stan jšan ja debeline prodnega nanosa ob spodnjem delu teh vršajev ter dejstva, da se tu v nasutini nenadom a močno poveča mno­ žina kam ninskih kosov iz živoskalne podlage. Iz teh dognanj lahko torej povza­ memo, da je bila globinska erozija tekom kvartarja pri nas močno prevladujoč geomorfološki proces. Različki med toplodobno te r hladnodobno erozijo se kažejo predvsem v tem, da je bila p ri prvi m očneje poudarjena globinska erozija, p ri drugi pa poleg nje tudi bočna. S tem i ugotovitvami nam postane razum ljivejša izredno h itra te r močna kvartarna erozija te r s tem razvoj globokih istodobnih dolin in teras. Zanimivo bo torej vsa ta dognanja z drobnim i proučevanji še poglobiti te r dopolniti. Več pozornosti pa m oram o posvetiti v okviru naših raziskav drobni pre- oblikovanosti različno starih teras samih. V okviru tega kaže napraviti na­ slednje raziskave: 1. Podroben opis vpliva različno debele prepereline na različno razgibanost površja na historičnih, kasnoglacialnih te r w ürm skih prodnih ravninah in terasah. 2. Vzvalovljenost prodnih ravnin Pogosto opazujemo po starejših prodnih ravninah in terasah komaj za­ znavne, vrtačam podobne oblike. Tu nas zanim a geneza teh oblik in to predvsem v zvezi s problem om razvoja kraških oblik na različno starih in sprijetih prodnih terasah. Zanimavo bo tudi ugotoviti, kakšno vlogo je pri nastanku teh oblik pripisati periglacialni klimi. 3. Razvoj ježe Tu ne mislimo toliko na sam nastanek ježe, čeprav nas zanima tudi ta. Pred očmi imamo predvsem kasnejše preoblikovanje jež. Zavedati se nam­ reč m oramo, da je tudi ježe zajelo v dobah periglacialne klime prav močno preoblikovanje, predvsem najrazličnejši procesi denudacije, linearne erozije itd., ki niso zapustili za seboj samo posebnih reliefnih oblik, am pak tudi značilne stratificirane sedimente. Podrobna proučitev sedimentov v ježi nam je torej važen kažipot za kronološko uvrstitev teras. Pri tem se bodo gotovo pokazale velike razlike m ed terasam i z različno preperelim apniškim prodom. 4 . Nastanek in razvoj dolin < Pri tem gre za sistem atičen pregled dolin, ki so se razvile po različno starih akum ulacijskih površinah. Tu ne m islim o sam o na daljše vodne pritoke, ampak nas zanimajo tudi vse druge zajede in zareze v ježah, po terasah in ravninah, kjer ni morda o vodnem toku nobenih sledov. Vsako tako dolinico, žleb ali skupino takih oblik je potrebno podrobno opisati. Pozornost je treba posvetiti predvsem oblikam povirnih delov dolin in oblikam prečnih prerezov navzdol po dolini. Koritaste ali nesim etrične, danes povečini suhe doline na teh ravninah, tolm ačijo raziskovalci povečini s periglacialno klimo. Največ opore v diskusiji okrog teh vprašanj nam bo dal podroben ogled najrazličnejšega akum ulacijskega gradiva v sam ih dolinah in tudi ob njihovem izstopu na nižje terase. Ta vprašanja m oram o torej vključiti v raziskavo geneze najrazličnejših sedim entov, ki nastajajo pri pretransportiranju še svežega ali preperelega akum ulacijskega gradiva po pobočjih in v dnu dolin. Šele na osnovi tako podrobnih raziskav najrazličnejšega akum ulacijskega gradiva in študija procesov, ki so bili udeleženi pri njihovem nastanku, lahko ob poznavanju današnjih procesov in transportnih m ožnosti pridem o do za­ ključka, v kakšni m eri je lahko to ali ono gradivo in ob tem tudi ustrezna reliefna oblika rezultat sedanje klim e ali pa neke ekstrem nejše, morda peri- glacialne. II. SMERNICE ZA PROUČEVANJE IZRABE KVARTARNIH SEDIMENTOV A. Izraba ilovic (Opekamištvo, lončarstvo, pečarstvo, izdelovanje keram ike itd.) Pri nas obstajajo nekako trije osnovni tipi opekarn: zasipnice, ki so samo priložnostne in jih po izdelovanju opeke za eno ali več hiš opustijo, pa poljske peči in krožne opekarne, ki so stalne te r vezane na obsežnejše zaloge surovin oziroma na k raje večje potrošnje. Da bi čim bolj precizno razložili raz­ poreditev teh opekarniških tipov in to v vsej odvisnosti od zaloge ilovic, reliefa, potrošnje in prom eta te r da bi dobili čim bolj kompleksno sliko opekam ištva v Sloveniji, m oram o podrobno analizirati posamezne opekarne. Pri analizi posameznih opekarn m oram o prikazati: 1. lokacijo opekarne ozirom a njen m ikropoložaj, 2. ilovico kot surovino za opekarne (Obnoviti m oram o vsa tista dognanja iz prejšnjih poglavij, ki se neposredno tičejo opekarništva kot, npr.: kje ležijo ilovice, ki jih opekarna izkorišča, kakšna je kvaliteta ilovic, koliko so plasti debele, kakšne so zaloge za bodočnost, kje je nivo talne vode itd.), 3. razvoj opekarniškega obrata od prvih začetkov do danes, 4. karakteristika današnjega opekarniškega obrata z a) označbo poglavitnih opekarniških prostorov (kapaciteta peči, razvojni tipi in kapaciteta sušilnic) in b) prikazom proizvodnje opeke, ki naj oriše: — kdaj in kako p riprav lja jo gradivo za opeko, — kako uporabljajo za različne vrste opeke različno kvaliteto ilovice, — kakšne vrste opeke izdelujejo in koliko jo izdelajo na leto, — kako sušijo opeko, — s čim kurijo peči in od kod dobivajo kurivo, — sezonski potek del v opekarni, — dm gi vplivi na potek proizvodnje in obratovanja opekarne, — vzroki za kolebanje proizvodnje v teku m inulih let, — kam odvažajo in prodajajo opeko in koliko opečnih enot odpošljejo v posamezne kraje. 5. delovno silo: — koliko delavcev in nameščencev zaposluje opekarna v glavni sezoni in kako se sprem inja njihovo število tekom leta, — kakšna je s truk tu ra delovne sile glede na spol, starost in kvalifikacijo, — od kod prihaja delovna sila na delo (navesti je treba poimensko kraje, iz katerih prihajajo delavci na delo, označiti razdaljo do opekarne v kilo­ m etrih in način, kako p rihajajo na delo, te r kaj počno zaposleni v »mrtvi sezoni«, 6. registracija in določitev lege opuščenih opekarn (zasipnic, poljskih peči in krožnih peči), 7. proučitev različnih obrti ali drobne industrije, ki se je razvila ob zalogah različnih kvalitetnejših ilovic (lončarstvo, pečarstvo, izdelovanje keram ičnih izdelkov itd.). B. Izraba proda, peska, grušča in m orenskega gradiva Pri nas obstajajo trije poglavitni tipi jam za izkoriščanje različnega kla- stičnega gradiva: priložnostne, stalne in nem ehanizirane in mehanizirane jame. Zanima nas njihova razporeditev, odvisnost od zalog klastičnega m ateriala, reliefa, potrošnje, prom eta itd.. Proučiti je treba njihov razvoj, stopnjo me- haniziranosti, potrošnjo, s truk turo zaposlenih ipd.. V ostalem smiselno veljajo navodila, ki smo jih prikazali glede izrabe ilovic in ki so prikazana v prejš­ njem poglavju. III. TEHNIČNA NAVODILA ZA SESTAVO ELABORATA Iz zajetnih tehničnih navodil, ki smo jih pripravili ob začetku raziskav, naj povzamemo na tem m estu samo poglavitne stvari. Tako m ora elaborat vključevati poleg pismenega poročila tudi karte, profile, diagram e (granulacij- ske in zaoblitvene), fotografije, analize (pelodne, m ikropaleontološke, petro- grafske itd.), sezname opekarn, gramoznic, vrtin in profilov. Pism eno poročilo m ora vsebovati kazalo vsebine in prilog (profili, diagra­ mi, fotografije ipd.), prikaz poglavitnih rezultatov te r s trn jen povzetek. Pod­ ročje, za katerega raziskovalci menijo, da ima pogoje za novo m ehanizirano opekarno ali gramoznico, je treba opisati v posebnem poglavju. Ta opis m ora med drugim vsebovati naslednje: položaj nahajališča v reliefu, obseg zalog (dolžina, širina, debelina in ocena kubature), sestava gradiva z opisom, profili, diagrami, fotografijam i te r sedanjo izrabo tal. Kartografski prikaz vsebuje predvsem tr i osnovne karte: a) razprostranjenost, morfološki položaj in struk tu ra kvartarnih sedimentov; b) razprostranjenost kvartarn ih sedimentov te r različnih razvojnih tipov ak­ tivnih te r opuščenih gramoznic, opekarn, lončarskih obratov, keram ičnih obratov te r bentonitnih kopov; c) od kod hodijo delavci na delo v posamezne obrate? Profili so sestavni del elaborata. Izdelati jih je treba zlasti tedaj, če so značilni bodisi za ugotavljanje zalog proda in peska oziroma njihove strukture, ali pa za genezo obravnavanega področja. Posamezne plasti v profilu je treba označiti z arabskim i številkami (od zgoraj navzdol) in z ustreznim i znaki. Točnejše opise posameznih plasti (petrografska sestava, zaobljenost, prehod k sosednji plasti) je treba pripi­ sati k profilu. Če je med dvema plastem a jasna m eja, potem označimo to v profilu s črto, ki loči dva znaka. V nasprotnem prim eru narišem o tako, da prehaja en znak polagoma v drugega. Na površju je treba označiti debelino in sestavo prepereline. Dno profila je treba označiti s pretrgano črto (----------), ako se plast nadalju je v globino. V nasprotnem prim eru pa se to p last za­ ključi s sklenjeno črto. V horizontali običajno zadostuje, da posnamemo 1 m širok profil, razen seveda v prim eru, k jer se plasti tudi v horizontalni smeri sprem injajo (izklinjajo, verižijo itd.). Diagrami se uporabljajo za prikazovanje določenih eksaktnih m erjenj, npr. za prikazovanje granulacijske struk tu re proda, morene, grušča, za zaob­ ljenost gradiva, za petrografsko sestavo itd. Granulacijska m erjenja so za­ mudna. Zato bo treba področje prej v celoti proučiti in dobro presoditi celotno akumulacijo, da bomo določili zares najbolj karakteristične profile za ta m erjenja. Tehnični postopek je naslednji: pri golici z enotnim gradivom, k jer gre za eno in isto plast, je treba s profila enakom erno nastrgati gradivo od vrha (npr. v širini ene ali dveh lopat). Gradivo, ki se nabere na tleh, je treba dobro prem ešati in razdeliti na štiri dele. Izbrano četrtino znova prem ešam o in ponovno razdelimo na štiri dele. S tem »četrtkanjem« skušamo dobiti čim bolj povprečno sestavo m ateriala. M aterial je treba razdeliti na gladki pod­ lagi, sicer se podrobnejše gradivo rado pomeša s podlago. Postopek ponovimo najm anj štirik rat. Analiziranega gradiva naj bo najm anj 10 kg. V profilu z različnimi plastm i analiziramo vsako plast posebej. Sejati začnemo s sitom, ki ima največjo presevno odprtino. Vanj vsujemo vse gradivo, ki ga mislimo analizirati. Gradivo, ki gre skozi sito, prestrežem o na ustrezno podlago ali pa na naslednje m anjše sito. Gradivo, ki ostane na situ, stehtam o in spravim o za m orebitne druge analize. Paziti pa m oram o na po­ dolgovate in ozke prodnike, da ne zdrknejo skozi sito. Gradivo, ki smo ga prej prestregli, posejemo skozi sito z naslednjim i m anjšim i odprtinam i in ga stehtam o. Postopek ponavljam o skozi vsa sita. Suho gradivo lahko uspešno presejem o tudi skozi več sit hkrati. Zložimo jih nam reč drugo nad drugim. Ko vse presejem o, dobimo vrsto granulacijskih skupin. Pri uspešni analizi, oziroma pri skrbnem sejanju in tehtanju , je vsota vseh granulacij enaka za­ četni teži. Za bolj grobo gradivo je pravilneje in tudi bolj priročno, ako analizi­ ram o več gradiva. Isto velja za gradivo, ki je zelo neenakom erne debeline. N asprotno pa zadošča za enakom ernejše in bolj drobno gradivo m anjša teža (5 kg). Za uspešno granulacij sko analizo m ora biti gradivo dovolj suho. Pri vlaž­ nem gradivu se drobiž nam reč lepi na večje prodnike. Drobne frakcije pa se razen tega lepijo tudi med seboj in na samo sito. Za granulacij sko m er­ jen je proda zadošča, če gradivo posušim o tako, da ga razgrnem o na ustrezni podlagi. Drobnejše frakcije, npr. pod 3 m m in pesek, analiziram o dovolj točno le v laboratoriju . Pri granulacijskem m erjenju proda si pomagamo na terenu s čopičem, s katerim v posameznem situ sproti odstranjujem o drobnejše frakcije s prodnikov oziroma s sita. Granulacijsko m erjenje ponazarjam o tudi grafično zaradi lažjega medse­ bojnega prim erjan ja. Grafični prikaz je dvojen. V stolpcih, k jer so razvidni relativni odnosi, te r v krivulji z absolutno izmero. Diagram v stolpcih rišem o na m ilim etrski papir. Posamezni stolpec naj bo širok 0,5 cm. Ob strani, v vertikali, so oznake za %, v horizontali pa oznake za granulacijo. Vsak diagram naj bo označen z rim sko številko, črko D (diagram) in oznako lokacije npr. D — I. — Lava. Is ta oznaka naj se uporablja tudi v tekstu. Razen tega označimo m erjenje tudi na karti. Granulacijska krivulja. Na absciso vnašamo granulacijske skupine, na ordinato pa odstotkovna razm erja. Za vsak diagram oziroma granulacijsko m erjenje m orajo biti v tekstu označeni naslednji podatki: a) oznaka granulacijskega m erjenja (zaporedna številka in naslov), b) število »četrtkanj«, c) izbrana začetna teža, to je teža analiziranega gradiva, d) teža posameznih granulacij in e) odstotkovna razm erja. Analiza, p ri kateri je razlika v skupni teži vseh granulacij večja od 1 % začetne teže, je treba ponoviti. Merjenje zaobljenosti gradiva opremo na granulacijsko analizo. Ta nam nam reč poda velikost prodnikov ali kakih drugih kam ninskih kosov, oziroma nam pove, v kakšnem razm erju naj nabiram o zaobljene skale različnih veli­ kosti. V pivem prim eru nam gre za določitev zaobljenosti določene granu- lacijske skupine, v drugem prim eru pa za zaobljenost celotne plasti ali akumulacije. Od številnih metod za m erjenje zaobljenosti naj opozorimo tu samo na Cailleuxovo, ki je dala za geomorfologijo še posebno dobre rezultate. Po tej metodi se izmeri indeks zaobljenosti t.j. [/ -1000 za sto različno zaobljenih skal. Pri tem pomeni »D« največjo dolžino kamninskega kosa, »r« pa naj­ m anjši radij zaobljenosti v ravnini največjega prereza. Za ravnino največjega prereza se sm atra tista, v kateri se največja podolžna os seka z najdaljšo prečno osjo, »1000« pa je stalni in nesprem enljivi faktor. Za m erjenje največje dolžine (D) uporabim o lahko kljunasto merilo, nekateri pa uporabljajo kar m ilim etrski papir. N ajm anjši radij določimo s pomočjo tarči podobnih koncentričnih krogov, na katerih so najm anjši krogi oddaljeni eden od drugega po 1 mm, večji po 2 mm, zunanji pa po 5 mm. Dolžino je treba izm eriti do 1 mm točno, m edtem ko radij zaobljenosti do 0,5 mm, ker bi sicer zaradi množenja nastala napaka prevelika (glej formulo!). Ob vprašanju koliko prodnikov ali kakih drugih kam ninskih kosov je potrebno izmeriti, da dobimo pravo podobo zaobljenosti m ateriala, se s trin ja­ mo s Poserjem in Hövermannom, ki v naspro tju z nekaterim i drugimi trdita, da nam 30 oziroma 50 prodnikov ne more dati prave slike in je zato potrebno izmeriti vsaj sto primerkov. Vrednosti, ki jih pri tem dobimo so med 1 in 1000. Čim bolj je skala zaobljena, tem bolj se približuje zaobljenosti 1000 in čim manj je zaobljena, bližja je vrednosti 1. Sto izm erjenih skal z indeksom med 1 in 1000 razdelimo zaradi lažje prim erjave na skupine 1—50, 51—100, 101—150 itd. Skupine na­ nesemo na absciso, število kam ninskih kosov, ki pridejo v posamezne skupine, pa na ordinato. S tem dobimo diagram zaobljenosti gradiva. H krati z granulacijsko analizo lahko izvedemo tudi petrografsko analizo. Zanima nas npr. razm erje med deležem apniškega in neapniškega proda bodisi v celoti ali po posameznih granulacijah. Apniški prod določimo s pomočjo razredčene solne kisline (HC1). Ponekod nas bodo zanimala druga petrograf- ska razm erja, npr. delež silikatnih kam nin ipd. Podrobnejše petrografske analize so mogoče le v laboratoriju. Ko določimo petrografske skupine, potem merimo na enak način kot pri določanju granulacije. Delež posameznih kam ­ ninskih skupin stehtam o in izračunamo procentualno razm erje. Ta razm erja niso nujna, m arsikje npr., k jer gre le za apniški prod oziroma drug drobir, pa sploh ne bodo potrebna. Petrografska analiza peska je zamudna in za naše terensko proučevanje ne pride v poštev. Analizo peskov lahko uspešno opravimo samo v laboratoriju. Fotografska dokumentacija. Fotografirali bomo predvsem: a) golice in profile na tistem področju, k jer so zadostne množine ilovic, proda in peska za nam estitev novih opekarn ali gramoznic; b) golice oziroma profile, ki so pomembni za razum evanje geneze in sploh za stratigrafijo akum ulacijskega gradiva; c) golice oziroma profile, k jer smo izvedli granulacijska ali druga m erjenja; d) golice, k jer smo posneli profile (prim erjava: risba — fotografija); e) golice in profile, ki jih iz kateregakoli vzroka posebej obravnavamo v ela­ boratu; f) opekarne, gramoznice in družbenogeografske pojave, ki so z njim i povezani. BASIC GUIDE-LINES FOR THE RESEARCH ON THE QUARTERNARY SEDIMENTS AND THEIR UTILISATION IN SLOVENIA Milan Š i f r e r (Summary) In this report the main m ethods applied by the Institu te of Geography of the Slovene Academy of Arts and Sciences in the research on the quartem a- ry sedim ents are referred to. The purpose of the research is to obtain inform a­ tion about the distribution, structure, genesis and quality of loams, clays, gravels as well as o ther coarse sedim ents dating from the quarternary period and about their utilisation in brick-works and gravel pits. The instruction contains, in detail, first the item s concerning the collection of m aterials, description of the site and of the layers, analysis of the genesis of the deposits (referring also to stratigraphy and petrography, texture and struc­ ture, degree of weathering and cementation), topography and land-forms on the sediments. In the second part, instructions provide some guide-lines for the research on the utilisation of loams and clays, sands and gravels as well as of moraine deposits. The th ird part contains technical instructions.