\ : —mm leto-i PROSVETA gSLASILO SLOVENSKE jjtAtOPNE PODPORNE JEDNOTE Chlengo, nt, sobota, 21. Januar)« (January SI), 1928. moi a f sTuth Uwadafe A* Obtožnica ja bila natnemu odaaku no t Washington, D. C. — Goo. W. Lewis, legislativni aaatopnik sa rudarsko organizacijo, jo izročil senatnemu odaaku za meddržavno trgovino dokument, v katerem obtožuje Andrew Mellona, Pennsylvanzko železnico, Neyv York Central železnico in druge železniške družbe ter premogov-ne podjetnike zarote. Lewis zaključuje dokument z besedami, da so za sedanje kaotične razmere v premogovni in-dustjjl odgovorni železniški in premogovni podjetniki. Lewis naglala, da je bil tajnik Mellon ravnatelj Pittsburgh Coal kompanUe, dokler ni vstopil v kabinet, njegov brat, Id je zdaj ravnatelj» j* pa prelomil jacksonvijlsko pogodbo, ki sta jo podpisala dva ravnatelja te družbe. DrugO premogovne družbe so posnemale Pittsburgh Coal kompanijo. Import I rale ao 8tavkokaz# na stotine in tisoče. Zadnjo jesen so pa izgnale iz kompanijskih hiš okoli 12,000 družin. Lewis povdarja, da je dobro znano, da Pittsburgh Coal kom-panija sodeluje a Hillman Coal & Coke kompanijo, Jones t Laughlin Steel kompanijo, In: land Steel kpmpanijo, Wheeling Steel kompanijo, Bethlehem Mining korporacijo in drugimi kompanijami, da se zavrže pogodba z rudarsko organizacijO. Navedene so tudi izjave veli-^ Wmdfrotnnlh podjetniko<" pokazujejo, da so se zavezali tem velikim finančnim skupi« nam, ds pretrgajo stike z rudar-«ko organizacijo, .namestijo v premogovnikih stavkokaze, izže-nejo rudarje iz kompaniakih stanovanj in uzlužbjjo pobojnike proti unijakim rudarjem. iekzrie prati radarjem Dmt rtdarjev aH« mrli Njih tovariši ao jih oteU gotove smrti po trudapokm deliL— Dvanajst ur ao bili ločsnl od svojih tovarišev. Car Mailing .t .¡>*U| f m,|t i i « » i rmpramja zmi/ 11SS. At si Ost. S. 1S1T, sathsrtsiš os Jene 14. IIIS Prihodnji meaec še zbere zastopniki veek unij v Waahlngto-nu «a naval na kongres. HUTLEGARJI SE OČITNO NORČUJEJO IZ POLICIJE. Trije "butlegnrjl" ubiti v dnevu. — Policija avečaaetz-javlja, da že pokaže "botlegar- jem." Chicago, I1L.— Ubijanje 'but-IcRarjev' v Chicagu in okolici Chicaga je prišlo tako v modo, da ne mine teden, da bi ne bila ubita dva ali trije. V sredo so pa ubili lu^r tri v enem dnevu. Joseph Fassa in John Fullerja ko našli ustreljena v cestnem jarku ob Orrovi cesti. Dvajset minut kasneje so našli ustreljenega tretjega "butlegarja" Jo-Hiph Caaaianda, šest milj proč ob stegerjevi cesti. Dva "butle-Rurja" aU doma v Chicago Heigh tsu, eden pa v South Ben-. Hazleton, Pa. —. V premogov niku Oneida št. 1, ki je lastnina Lehigh Valley Coal kompanije, so peli piki in lopate avojo monotono pesem, ko je nepričakova-no zagrmelb, kakor da se svet podira. Seaedel in zrušil se je premogov steber, s stropa doli sta se pa vsula premog in skalovje. Trenotno je nastala tema na meatu nesreče. In ko ss je prah nekoliko polegel, je devet rudarjev, med njimi sedem mladih, spoznalo, da je nJim pot odrezana iz premogovnika. Med njimi in njih tovariši je ležali velika groblja premoga la skalovja, ki je segala do stropa. Pričeli so trkati ns stene, a odgovora ni bilo. Sele po preteku neksj ur so čuli trkanje. Prihajalo je od njih tovarišev, ki ao z mrzlično hitroetjo kopali pot do njih. Vsalcs minuta se jim je zdels večnost. Sele po dvanajstih urah so njih tovariši prodrli do njih in rešil vas. Na srečo ni bil nihče poškodovan. Fmk LtaHk h- MJaftta h s 61 glaeovi proti 13 korupcijo pri volitvah, reja čaka enaka apoda. Washington, D. C.—Senatna zbornica je 19. t. m. izključila senatorja Franka L. Smitha iz IlUnoiaa in pristaša stare republikanske garde s 91 glasovi proti 28. Izključen je bil na podlagi obtožnice senatnega odseku, ki je preisksl njegovo izvolitev in dognsl, ds je bil Smith izvoljen s pomočjo korupcije, ker je imel na razpolago kampanjski sklad 1458,782 In v U sklad so največ prispevali podjetniki javnih naprav, predvsem magnet I na u 11 v Chicagu. Odsek js smatral. da si je Smith takore-koč kupil aedež v aenatu. Tega mnenja je bila tudi večina zbor-niče, kar je pokazalo glaeovanje. Proti Smithu je glaeovalo 89 demokratov in 21 takozvanih progresivnih republikancev ter farmar - laborit Shipstead, za Smitha je pa glssovalo 21 republikancev stare garde in dva demokrata. Zdaj pride na vrsto senstor Varé iz PenasHpalje, ki je tudi obtoien volilne korupcije. Skoraj gotovo bo tudi on izključen. SpringMd, 111. — Govemer Smeli je zagrozil da on imenuje izključenega Smitha aenator-jem ne glede na akcijo esnsta. Govemer Ima pravico imenovati novega senatorja, kadar sa sasedinjem kongresa Iz-1 mesto, Stara garde v U-linoisu je selo razksčens vsled izključitve Smitha. Aretacije fcemunlalfT v Turčiji Angora, 20. Jaa—Turška poli-djeje si^rals r markih komunistov v Angori. ki eo bUl uposleni kot stavbni delevd. Tu-kai Je mnogo ogrskih delavcev ¡¡TnI njimi eo Turki odkrili tajno komunistično organizacijo. Borita. 90. jaa. -t jia nekega pisarja je v četr-tek večer porodila I* Pred dvome letoma je W» srsč-nT oče obdarjen a trojčki Se-dem otrok v družini v dveh letih jo lop rekord, aa Mlami. Florida.—Eksekutiva Ameriške delavake federacije je sklicala konferenco vseh unij, ki tvore federacijo, za 7. februarja v VVashingtonu v svrho kam pa nje v kongresu sa omejitev sod-nijskih prepovedi proti stavku-jočlm delavcem. Vae unije so pozvane, da pošljejo delegate ks-kof na konvencijo. Predsednik Green pravi, da bo konferenca podobna izredni konvenciji, j Senator Norris je informiral Greena, da njegov aenatni odsek, kateremu on predeeduje, bo začel zasliševati prizadete stranke glede predloge sa omejitev aodnij sirih prepovedi 8. februar ja. Unije morajo torej biti pripravljene do tega dne sa kampanjo in pobijanje ugovorov s stra nI Industrijskih msgnatov, Id bodo silovito napadli predlogo. V senatu je več zakonskih osnov sa odpravo protidelavakih "indžunkšnov," toda federaciji najbolj ugaja Shlpateadova, ker najbolj odgovarja Željam unij. MsUlka MnrnrMIn Apel aa Callana značl, da ubekal škofje najbrž priaaa ja sakon In prekliče jo Inter éÊLt City, SO. Jan.—Apel ubežneg* mehiškega episkopsts is Združenih državah na Calle-sovo vlado sa mir med cerkvljc in.državo so tolmači.* IMP4 hjfcurldnih krogih kot začetek poravnanja dve- kompromisnega p< letnega konflikte. Neki višji ura uradnik je dejal, da poravnanje lahko pride, če cerkev pride odprto na dan, pri zna svoj del krivde—doslej je metala vso krivdo na vlado—In ae postavi na stališče fs septembra 1928, ko je škof Pssquals Diss izjavil, da je konflikt končan. Ds konflikt nI bil končan, je bil kriv papežev nuncij Cay ruana, Id je pregovoril nekatere mehiške škofe na svojo stran in zavrgel Diasov kompromis, fikof Diaz js bil takrat pripravljsn prisnstl vladno naredbo registracije duhovnov. "Cerkvi ae nI treba izogibati prisnanju krivde, če res želi mir," je rekel omenjeni vlsdnl uradnik. "Cerkev ne more utajiti, da niso duhovniki vodili cele serije revolt. Urad glavnega štaba Ima cel muzej cerkvenih zastav, regalij in kellhov uplenjenih katoliškim vstašem v Ja liscu. Imamo tudi majhne orgle, ki ao elušile vstašem pri mašah v taboru. Več katoliških duhovnov je bilo Identificiranih z orožjem v rokah. Neki duhoven je pojasnil svojo dvojno službo .duhovniško In vojsško, ns sledeči slikoviti način: To (pokazal je na križ, ki mu je vi-sel na prsih) je za sinove božje, ta pa (potrkal je po revolverju, Id mu Je visel na pasu) je za sinove pek1e£_ » SEDEM DELAVCEV UBITIH. Panama City, Fia., 20. jaa. — Sedem delavcev, ki so delali pri gradnji mosta čez Vzhodni zaliv, Je bilo v četrtek ubitih, ko ae je podrl pod njimi oder, na katerem so stali. Teto less in jekla, ki se je vsula nanje, jih je sblla na dno v vodo. ki je na tistem mestu »0 čevljev globoka. Val ti nesrečni delavci eo pred kratkem prišli is Minnesota. Chicago. — Edward Hausner, 184« S. Loomis St., katerega je obetreM njegov pastorek pred par dnevi, ker je pretepal ajo-aster, je v četrtek rano od kregie v nI bilo ae nI zgodilo. da kar bi so kratje res Niti ene ■likati pri C. — Jackao-nov dan je prole! v zgodovino s obedom vred, ki ga je priredil narodni odbor demokratične stranke, ne da M sa sabo sapuatll kakšno sled o pravi demokraciji. Btlo jo veliko govoranc, a ¿dišati ai btfO ene napredne miali, Id bi mogate kalila mir demokratičnih in republikanskih kapiUliašov, ' John W. Daviš js bil vodja. aredajo pot med lojem In "suha-Prišlo jo pl- predsednJŠki kan-Učne stranka. Pi-Oeorge Lunn is V katerem Je da naj se u-demokrstične Toda V pismu ni bilo platforma. VroUH ao ae govorniki drug'«s dragim, toda noben govornikov nloéfienil s beaedo krivic, ki ae gode delavcem. Nihče ni črt*9 besede proti električnemu trustu, ki stesa svoje kremplje *po vodnih silah dežele, da monopol iz i ra prolzva-klaJanje ali Ubral je škim smo od govori, didat je smo Smith važuje stranke. električne si- Janje In odda le v deftoH. Nihče ni oiigpSal postopanja sodnikov napram stavkarjem Pennsylvania in Ohlju. Nobe-omenil, Brtttkl saksartkl dslavoi prti mHmJim mtz4i Podjetniki imajo v pregramu organizacije v la» rganlaadje in anlšanje — Delavci ae pripravljajo aa to podjetniško don ai omenil, dMa v ustavi zajamčene pravice stnvkujočih rudarjev v Coloradu teptajo ln odrekajo. Ravnotako ni nihče protestiral, ds jo predsednik Coolidge sa to, ds ss vladno trgovsko brodovje proda privatnim intereaom, ' Samo od daleč ss je mslo pri bližal današnjim vprašanjem v industriji Clsude G, Bowers, ko je vprašal, kaj republikanci razumejo pod besedo "proepcrite-ta," ako je milijon delavcev bres dela, tri milijone Jih pa dela s omejenim delavnim časom, In če je na tiaoče farmarjev pogna nih v bankrot, ker ne morejo plačati svojega vknjižonega dol ga. Opisal je eedaajf sistem ta ko, da naj demokratična stran ks proglasi svoj duševni bankrot, ako aa more najti vprašanja, pod katerim ae vrše v volilni boj. ni bilo nič o železnic in pre-uatanovitvl eka-portne korporacije, ki naj pomaga farmarjem, nič o stvareh, ki bi napravile delo bolj stalno ss delavee v industriji, nič o zavarovanju proti boleznim, poškodbam, starosti in braspoeei-noeti. Nihče oi protestiral proti sugestiji mornariškega tajnika, da as nsj isda sna milijarda dolarjev sa pojačanje mornar!-oe. Demokratični voditelji is raznih držav ao poslušali govornike, Jim kimali in kadar so ¿pregovorili. ao rekli, da so v jeseni dobri izgledi za lov na službe. Kaj naj delavstvo pričakuje ker od rspuMikanake. In to je nič. lllni boj. Govorjenega pa nacijonaHsaoiji žel mogovnikov, o us( Ns Ogrskem je Budapešta. 20. Jan.—Vrhovno aodišče je oprostilo štiri moške, ki eo nedavno ubili neko starko ds je "čarovnice." v Soegedinu je obrnil umora, toda vrhovno aodišče Je razsodilo, ds je vera v čarovnice dopustna In obtslsnri niso morilci ! Star. da jo eno» "naredila** so jo ubili s sekiro. Teka )* civilizacije na ■i Anglija.—«to tisoč organiziranih delavcev, ki delajo v auknarnah Yorkahira, opazuje svoje gospodarje, da pronajda-jo, kaj podjetniki rasumejo pod beeedo industrijski mir. TI brit-skl podjetniki zdaj obdržavajo konference z delavekimi voditelji. «Razgovarjajo se o problemih v industriji, msdtem pa ni sklsnjens pogodba, delavci delajo bres nje ln vsskčaa lahko prida do bojs. Bon Turner, predeednlk Narodne unije tekstilnih delavcev, se nahaja v Londonu. Tu pohaja konference sa mir v industriji. Podjetniki se obvestili svoje delavoe, ds sa gotove stroke v suknarskl industriji ne bodo vsč obnovili pogodbe % Podjetniki rasumejo Industrijski mir ns ta način, da ae sktensjo pogodbo s malimi lokalnimi ali dlstrtktnlmi unijami. To je vsrok, da nimsjo skupne ss j katerih aa udeležujejo saatopnikl podjetnikov ln delavcev, nobenegif uspeha. Podjoti nlki stremijo ss tem, da delavce pooepijo v male strokovne orga-nisacije, nakar isigrajo delsvee proti dslsvosm. Delavci to dobro vidijo. Zsto so sa odločen od- E proti snlžanju mesds ln oblo kampanjo sa organlalra-nje neorganiziranih delavcev Bo proti vsaki separatni pogodbi. Zahtevajo ono pogodbo sa vso industrijo. Obenem pomoč na vae strokovno slrano delavstvo. To pomeni, da ao napredni delavci proti lokalnim stavkam ln so pri volji braniti doMdanje pridobitve. Vm ¡9 M«N right*' Intervencija v stdjar j Nlkaragv! nI In- Havana. Kuba, 20. Jaa^-Ce-trti dan panamerlškaga kongresa je bilo še vse mirno, pohlevno ln uljudno. Ameriška delegacija se hvsll, da saatonj išče oposlcljo med LaUnsl, Mehiška delegacija, od katere so pričakovali, da bo vodila oposlcljo, Izjavlja v Intervjuvlh, da ne bo storils nobenega koraka proti politiki Združenih držsv napram Centralni Ameriki. De-legscljs is Nikafagve, katero Je imenoval predsednik Dlaa, prijatelj vlade Združenih držav, je proti vaakemu takemu koraku. Calo bojevita Argontlnija, is katere Je sadnje mesece prišlo naj. vsč protestov proti imporijsll-stični politiki v Washington u, molči. Ameriška delegacija ns marš slišati besede "Intervencija," kadar as govori J) Nlkaragvl. Ne-ki Američan je pojasnil, da ameriška vojaška aktivnost v Nlkaragvl nI nobena Intervencija, temveč "fnterpoclclJa"~kark»ll to pomeni. 2ELEZMCMJEI SE ŠELE ZDAJ OiniftJO 0(1 Weteon-Parkerjev šelssalAki aa raauma, — 2elesnlške družbe as ne arigajo deatl, kaj je «a V poeta vi. fttevHo sporov 'aa zvlAaje la ae anlftu J* 8TEV.—NUMBER 17 SovftH p$bM*h Izgoi TinHiht Chicago, I1L — V tukajšnjem meatu so ss sbrall saatopnikl dvajsst Msanlčaraklh organisa-clj, da preiščejo uspehe, ki jih je prlnsael Watson-Parkerjev železniški sakon, o katerem eo pripoveclovali. preden je bil sprejet, da sa bodo sporna vprašanja mod šslasnlčarjl ln Želes-nlškhnl družbami reševala^na prijateljski način, Noboden lsmsd predsednikov želMniča|raklh organisacij nI vesel uspsbov, ki jih imajo želos-nlčarji.od nJega. Zakon ni prav nič j )o bolj šal nekaterih «aleanl ških družb. Trda tn ošabna so cam, kot ao bila, ko nI bilo te posta vs. Nekatere Šelesnles namenoma kršijo tretje? točko druge aekčl Ja te postavs. Ta točka garantira žalasnlčarjsm pravioo do or-ganisacije in da is volijo svojs zastopnike. družba še vedno odtrguje mesečna prlapevke, uslužbencem svojo kompanijsko unijo. Delavci, ki delajo v delavnicah te vi^' delavskih organizacijah,^ vetdesst odstotkov tek delavcev Je članov rasnih mnij, ki so prv* družene Ameriški delsvskl fe-derselji, ampak kompanljs sa* htevs vseeno od njih, da Jejo prispevke sa kompanijako unijo, , M lnHoUfi družba Jo odalovlla eden ln tri-desst str^nikov, ker so bili člani Mednarodnega društva stroj nlkov. v Zeieznllke drušbs ns marajo tudi prlsnatl okrajnih odborov uMluibencov sa Isravnavo sporov, ki nastansjo med njimi In uslužbsnel. Z drugimi bssadami povedano, pomeni, da želesnlško družbe tsko rsslagajo sakon, kot njim koriati, Zelesnlčarjl ss najbrž so pet zatečejo h kongresu, ko bodo dognans napaka tega sakona, ki Jih znajo želesnlško družbe prav dobro Izrabiti BEOBGANIZACUA SOCIALE HTIC N K STRANKE. ' New York, N. Y. — Morris liillouit In Joe. Oneai, ki ste ae udsleftils seje socialistične ekse-kutive v PMladelphlJI. naaaanjs-U. da se bo na konvenciji, ki se ho obdrievslS v mesecu aprilu v New Yorku, predlegala reorga- ae prilagodi "ameriški» političnim izkušnjam In praksi." Ns konvenciji v aprilu bodo sum tudi kandldMt ' GROB USTANOVITELJA MORMONSKE VERSKE HEKTE ODKRIT. - JtMcph Hm 11 h In nj#ip>v brst sls bila ubita L 1844. ..... Nauvoo» lit, 20. Jan. — Grob Joeeph /Smitha, ustsnovlteljs mormonske verske sekte, ln njegovega brata Hyroma, jo bil v četrtek odkrit v tem meatu. Id bila nekdaj prva trdnjava mormonlsms. Grob Js odkril W. O. Hsnd, Inženir, s pomočjo lokalnih članov te verske sekte. Joeeph Smith In njegov brat sta bila ubite v zaporu, v kate-rem ste bila pripeljana pod obtožbo zarote v svesl s razdejanjem poslopje, lista "Ths Nau-voo Es|K>sltor,M ki Ja prinašal razkritja o pollgamljl mormon- V mormonskih verskih krogih ss b*te smatrata ss muče-nlks. Odkritje bo končalo ugibanja ln prelsksvsnjs o sgubljenlh grobovih, ki je bilo v teh kro. glh na površju od I. 1944, ko ste bils brsta ustreljena. Od krogle preluknjšiaa lobanja ln druge evidence, ki so posnsne članom te verske sekte, potrjujejo Idea-tlflkseije Joeephs In Hyrom Smitha. ' . f POROČILO O NAKAZANI IJOLNIftKI PODPOBL Uradno poročilo la gtaal. da je bilo saeakrat la-gnanih 90 voditeljev. ^^■■90. Jan.—Oflcijelna sovjetska časnikarska agentura Taas js včeraj prvič poročala o izgonu voditeljev Trockljeve o-l>ozlclje—kar ao listi v inozemstvu poročali še pred snim tednom. Kot glavni vzrok lagona je navaden "poskus opozicije, da prlds v dotiko s moskovskimi predstavniki Inosemsks buržoa-slje." Uradno aovjStako poročilo so glaal: "Takoj po kongresu vsaruako komunistične stranka, na katera« Je oposlcljs temeljito pogorela. so vodjo opaaieije poskušali organizirati podzemsko kampanjo sa protiaovjetsko ofsnsivo. V ta namen ao vodje opozicijo skušali priti v dotiko s predsuv-nikl Inosemsks buržoasijo. ki M nahajajo v Moakvl, Potom iatlh so žrooklstl sačell pošiljati v lno-semstvo svoje zlobno, lašnjive Informacije." Poročilo as nadaljuje, da jo vlada poalala 90 vodllnlk trookl-stov v rasne kraje dežele v "pokoj," ker ao odrekli ponudene službe v ondotnlh krajih. Običajne isgonsks določbe so blle v tem slučaju suspoadlraao. Tro-ckisti so smsli vsoti svoja dra-dobivajo od vla-" kar ns velja sa navadns Isgnance. TrockiJ ja odpotoval 19. januarja g vlakom v Taškant, od-Jco^^f poj « vosom In kamelo preko gorovja Alatau v Vlernjl, Aha! Alta ki jajilinv u severno od jesera Isikul, TrockiJ u jo bila ponu- mestu province Aotrakan, pa ja odklonil slušbo. TrockiJ Jo vasi s soboj svojo šsno, dvs obleki, dva para škornjev In tri pare spodnjs obleke. Prejemal bo 9t Mii^lJ^v HKM^^MI ^oliojnliMii Draga vest, ki nI oflaljolna, so glasi, da sta se Gregor Zlnov-Jev In Lev KamenJev skesala In nameravata obrniti hrbet Tro-cklju. Zdaj pišete brošuro, v kateri boeta "razkrinkala" Tro-cklja. S tem upata priti naaaj v stranko. Moskovski komunisti komentirajo to vo»t s poml-lovsnjsm, češ da Je te že tretjič, kar ste Ztnovjev In Kamenji«v nastopila v vlogi Judeža ttkar-Jota. t | (Zi no v Jev ja bil predsednik soaJeta v Leningradu in prod-tednik izvrševalaaga odbora trotja internacionale, dočlm je bil Kamenjev sovjetski poslanik t Italiji ) šlno s sebpj in de "pokojnino,M BUTLEGARSKA RITKA. V bitki js Ml sdea aktt* dva pa St, Louis, Mo., 90, jaa. — V bitki tekmujočih butlagarjev v stanovanju Charlas Splcussa. ki as je vržlls v četrtek svečer, jo bil en butlegsr ubit, dva pa sta bils težko ranjena In boeta najbrž podlegla ranam. V bitki so rabili avtomatične revolverje. V vojni, ki ae vrii med tekmujočimi buUegarskiml sindikati v St. Loulsu, ja bilo ubitih od novega lete do danes še 14 oeeb. Ukor al Wsshlngton, D. C^ | krsUkl senatorji so v četrtek imeli konferenco, na kateri so Izrekli zaupnico svojemu voditelju v zbornici Robineonu in dali ukor Hefllnu, ki je dan poprej kritislrel Robinaena v avojem govoru proti katoliški cerkvi. En asm aenator—Trammoll Ig Florido—Je glasoval proti ukoru. Hoflln je kasneje Isjsvil v sbomlri. da je bO ukor eprajot pod pritiskom kotoiišanov, toda , njemu ne sevale jeaika la en bo še nadalje kriUsiral u jS i i*. ^ m * ií a "Î. .....'^ilv' tá^mM SOBOTA, 21. JANUARJA PROSVETA NABODNB PODPORNE JEDNOTB H JO. TÍI ENLIGHTENMENT" iris» ubscription: United SUUi (llflft Chleage) Md CMaae» trJO. and foreign —nnérj— »JO par yr. MZMBES of THB US UKn v atiesa)« a. pr. (Du. fl«ltS7) pabf vikfi ímm ^ aajrieva IHgMBt ds vsm je a tea áneraai pslsAAs aarelalae. HniU J» frarilTwi, es fO* a» «alfid MS. POKOJNINA ZA STARE IN OBNEMOGLE DELAVCE JE PROTIKRSC^NSKA! Tega ni rekel kakšen brezverec, mohnmedanec, budist, pogan, proteetantovaki ali pravoslavni kristjan, ampak izrekel Jih je klerikalec predsednik znane klerikalne organizacijo av. Vincencija Pavlanakega v Kanadi, ako so poročila v dnevnikih reaničn*. Dnevniki so poročali, ds Je Družba av. Vincencija Pavlanskega nastopila proti postavi za uvedenje pokojnine za stare in za delo neapo-eobne delavce. Predsednik te organizacije je dejal, da morajo otroci podpirati onemogle in za delo neapoaobne starše, ne pa država. T*mu je dodal, da je pokojnina sa stare in onemogle protikričaiuka. Ce bi te beaede izrekel mlad in nezrel frančiškan, ki je bil ie le vključen v klerikalno armado, da se bojuje za pojačanje in podkrepitev klerikalizma in za vse nazadnjaške cilja in namene, ki ao v zvezi a takim bojem, bi na btto treba gubiti beeed zaradi take izjave, ker mladi in nezreli ljudje maraikaj rečejo o stvareh, ki jih rte razumejo. Nekaj drugega je, ako reče kaj takega predaed» nik organizacije, ki ftteje tisoče svojim članom in ki v javnoeti nastopa v vlogi samaritana. Otroci naj podpirajo obnemogle starše na stftra leta! K^J pa če ti otroci nimajo sami kaj dati y usta, nimajo prostora, kfun bi položili zvečer avojo trudno glavo, ni* majo obleke, ki bi Jih varovala mraza, aploh nimajo Hiti sa sebe najnujnejših potrebščin za življenje? Kako naj taki otroci podpirajo svoje starše, ko poatanejo stari in ss delo naapoaobni? Kaj pa oni sUrši, katerim ao otroci pomrli in na stara leta ao starši ostali- osamljeni in s» puščeni? Kaj pa z onimi starimi ljudmi, ki ao ostsH sam aki, se niso nikdar poročili in nimajo otrok? Kam naj gredo ti? IT Ta vprašanja pokazujejo, kako neumno je govoril klerikalni agitator in predsednik klerikalnega društva Njegov govor lahko učinkuje le na one ljudi, ki se dajo voditi tudi a praznimi frazami, ker ne mislijo tako daleč, kot asga njih noe. •»— i . „ _ Kdo drugi pa naj akrbi za »tare in obnemogle ljudi kot država? Vsak državljan, ki dela dokler mora delati, neJsmerno koristi državi. Njegovo delo povzroča, da ims država dohodke, ki prihajajo v njeno blagajno kot davek. Ako delavci na delajo, ne, morejo podjetniki plačati davka. Ce država na dobi davka, mora bankrotirati Delavec prejema za avoje delo mezdo, ki komaj aa silo krije življenske stroške. Dobiček od delavčevega dela ima podjetnik. Temu raste premoženje, ker mu ga delavci mnoše a svojim delom. Zato je podjetnikova dolž-noet, da prispeva pri davkih v sklad, is katerega ae plačuje pokojnina za stare In obnemogle delavoe. NekrŠČan-ako je prepuščati stare in obnemogle delavce, da na stara leta trpe pomanjkanje in trpe zaradi tega, ker niao svojih mladih letih iakoriščall in izmozgavali drugih ljudi, ne pa če država zanje akrbi, jim izplačuje pokojnino in tako akuša saj deloma poravnati krivico, ki jo je storila nad delavakimi atar&i v njih mladih letih, ker jih ni šči lila t>red brezmejnim izkoriščanjem od atranl privatnih podjetnikov. Ta izrek klerikalnega generala pokazujc, kaj klerikalci žele atarim in obnemoglim delavcem. Ampak ta is rek tudi pove, da klerikalci povsod ovirajo socialno zakonodajo, kjer jo le morejo preprečiti. Prava cokla ao pocialnemu napredku.. Podporniki, pravzaprav stebri— kapitalističnega sistema blagovne produkcije in distribucije ao, obenem se pa laakajo revnemu ljudetvu kot dobrotniki. Klerikallzem je bil v preteklosti, je v sedanjosti in ostane v bodočnosti najboljši in najteenejši zaveznik kapitalizma. Njegovi nauki ao ljudstvu škddljivi in pogubonoeni. Zato Je dolžnost razredno zavednega delavstva, da ljudstvu odpira oči, da spoana škodljivo* naukov klerikalizma. Le a trajnim podukom je mogoča premagati tega ljudskega sovražnika, ki nastopa i oblačilih, da ukani ljudstvo. uaOflH ■■ MMAM MA^M VOTI IZ MSELMN Kite na Hacfcett, P«.—Nilukšn« «pre-membe nI za nas premogarje z novim letom, daal imo ie 10 me-hmv na stavki. Borimo ae za obetoj naše organizacije, ki jo hočejo baroni premoga uničiti. Ce etvar do dobra pregledamo, tedaj maramo priznati, da emo še vedno tam, kjer smo biti pred ia«a«ri Le .ta razlika je, da smo sedaj še bolj izčrpani, okoro bi rekel do kraja. Nikak-šnih sredstev nimamo, da bi se sa silo pseatvsIHor da M se naprej bojevali za nate pravice. Dot 10. Janam*a je bila tu-kaj sklteaiMi seja, katere ae je udeležilo veliko ljudstva. Izvoljen je bi odbor za pomoč «Uv-karjem. Nam pač ne kaže drugega, kot obrniti se na ustalijo-na srea naših rojakov po širni Ameriki, kateri ao tako srečni, da še delajo in zaahsftiio, četudi morda ne veliko. Apeliramo nanje, da nam priakočijo na pomoč, ker naš poraz pomeni tudi poras sanje, to je, za vae delav stvo Amerike. Na fš* članstvo naših podpornih organizacij ter ostale roj* be apeliramo, da prispevalo pomoč1 stavkujočim rudarji vsak po svpjih močeh vaJU s denarjem ali oWeko ali pa z jestvinaml. Vaak in najmanjši dar be dobrodošel Vae pošiljatve blagovolite poslati na naslov pomoiaega odbere: Vsaali Peralekek, Matt Per ntofcok In frank fcrfaaisfc FinleyviUe, Pa., Box 60. V Pa.—Stavka v tem kraju se še vedno nadaljuje in nikdo ne ve, kdaj bo končala. Brtavnih koeakov kar mrgoli naokrog, v časih pa poskusijo sudi a avojim krepatei, če imajo etavkarji kaj trde glave. A vae to nas ne oplaši, ker mi etavkarji vemo, da Je bolje doma sedeti in stradati, kot pa pod se* danjimi razmerami delati in od gledujaiiaaki Kolikor je meni znano, ni tu nobenega Slovenca, da bi stav kokaati. Skoro vsi tukajšnji Slovenci «padamo pod okrilje Stoveaeke narodne podporne jed-Lahko smo ponosni na organizacijo. Ako bi ___ /A tako skrbela sa svoje člane kot akrbi 8NPS, tedaj bi bilo rudarske stavke ie zdavnaj koneSbf * jn f ' '' ' Ml * Nale društvo št 248 8NPJ ae lepo sahvaU sa vae, kar je jed nota še dobrega storila v času te etavke. Naše društvo tudi priporoča, da se vse prispevke pošilja na predaednika jednotc, ker on je gotovo najbolje poučen, kje je beda največja. Pole« teše pa smo sigurni, da bede prišli vsi prispevki v roke stavkarjem, v katerih imen« so bili nabraalHHH Bratje delavci, kateri niete prisade t i vsled stavke, proeime vas, pomaRajte nam rudarjem v tem boju. Ako podležemo mi, pridi tudi vrsta ne vas. Marsikateri Izmed vae ne ve> kaj vse morajo rudarji preetati v tej stavki, otroci ao lačni in boai in v več krajih Še v šolo ne morejo, ker ntaaje obleke. Zatorej še enkrat apeliram na aa vodne delavce: Pomagaj ta nam v tam M«, ker naša zmaga ja vaša zmaga. naš poraz pa poraz nae vseh delavcev v Ameriki! Poedrsv vsem savednim de-lavoeml Jamea Wldasar, član društva It. 848. Stavka v Oeveidele. Pa^-Ko te ae prsmogaraka stavka vleče naprej v leto lSSa in še nobanafa znamenja ni. kdaj je bo konec. Neeelbina Coverdale jo znana kot bojišča, kjer ee bije boj med United Mine Workara unijo In Plttaburgh Terminal Coal kor-poraeljo. To omenjam le kar bUšnji promocorovi. ki jih laatuje PitUbur«h Ca«I ni ja. so obratovali pod odprto de* lavnieo še od Jsoenl lota lSZfi Ker pa taka* ni bilo je bed pričel/Sh laka^iT. Covardate je edoa največjih. Imr jih laetiijo Pittabnrgh Terminal korpons ja. Zalo pa J» lEmgaetja naj-prej poakaeUa avojo arečo pri tam rova e tem. da je akašs zlomiti eUvko. izvojevala je zloglaano aodnljsko prepoved, katero je Izdal njihov zvezni sodnik Shoemaker iz Pifteburgha, Pa. Svoječasno je v tem premogovniku delalo od »edem do de» veta to ljudi, med katerimi je bilo lepo število članov SNPJ od tu ia iz bttšajih neooibin/ v/nci emo ee šele takorekoč pričeli tukaj ustanavljati, namreč nekaj nas je, ki laatujemo svoje domove. DruAtvo It 4S7 SNPJ je ie štelo nad ISO Članov v odraalem oddelku inilepo število otrok v mladinskem oddelku. Imeli smo lepe upe v bo-dočnost, ali stavka nam je prekrižala vse naše račune vsaj za •kaj ¿ase* Kakor drugod, smo tudi tukaj premogarji po toHkih mee cih stavke jn neprestanega boja izčrpani. Za uepešno nadaljevanje tega boja, ki je obenem tudi vaš boj, rabimo od vas podre v visši oblikah. Ako bo iz-gubljen naš boj, tedaj bo prav-gotovo potisnjeno nazaj vse d* lovstvo m več desetletij; obču t tli bomo vsi to izgubo, če smo «anisirani ali ne. Na tem mesta se moram za-hvaliti vsem, ki ste nam ie kaj pomagali, posebno i*' še kleve-landakim rojakom in' njih pomožnemu odboru za 'poslat Nadalje blatu Antonu Wozeiju in pa J. FMsu iz Dieksona, -Pa. za poslano vsoto in obleko. Torej lepa hvala vsem daDovaicem, ki so s tem dajšeli gorje trpe-člh stavkarjev in njih družin. Za društvo it. 4*1 — Look Gorili, prsdsižatk. Library, Pa. South Park, Pa» —— Članstvo društva It. 846 SNPJ se zahvaljuje bratu Vine. Cainkarju in članstvu SNPJ v obče m velikodušni dar f 100, katero vsoto smo prejeli kot v podporo članom oziroma stavkujočim premogarjem Prejmite vaj skupaj nsio iskre no zevalo. Podpora je bila \ resnici potrebne sedaj po devetmesečni stavki. Ravno tako pa ao Še sedaj potrebni etavkarji nadaljne podpore, kajti prav sedaj se bije boj med kapitalisti in delavci kot se še nikdar preje ni v teh krejih. Pravkar je tukajšnja premogovna družba Stineman Coal A Coke Co. obvestila 80 družin pis-meno, da te morajo izseliti iz kompanljskih hiš do 9. februarja. V tem je prfsadetlh tudi nekaj naših članov. Podpora je nujno potrebna, bodisi v denarju ali v obleki, kajti tu na centralnem premogovnem polju Penne izgleda, kof da nihče ne ve za nas v tej borbi. Nekaj smo d seveda tudi sami krivi, ker| plttsburškem distrlktu imajo raJllčne pomožne odbore In tam dobe različna darila prizadeti Ravno tako dobe naaeibine v bližini Pittsburgha podporo, ker v Pittsburghu imajo vsaki teden takosvani "Bundle day.** Mitu-kaj pa nimamo takšne prilike. Največje meeto* naši bližini je Johnstown, Pa., katero pa kontrolira Bethlehem Steel korpo-racija. Torej gorje onemu, ki bi m drznil kaj darovati stavkarjem v večji obliki! Pomnil bi m več časa. . Premogarski etavkarji ae nahajajo v veliki stiski. Podpore so potrebni. Svojo fronto drže kot levi. Tukaj v bližini na Por tagu, Pa., imajo po več milj dolgo piketno vrsto vsako jutro in svešer. Imajo od 800 do 800 stevkarjev na pUeetu, ki eo bo 60 čevljev eden od drugega. Po poročilih unijakih uradnikov jo premogareka fronta eedaj bolj trdna kot kedaj prej v čaeu 9-meeeine stavke. Splošna situacija etavko pa tedt izgleda bolj še kot preje, » V imenu društva št. SIS SNPJ ee le enkrat nnjprierčnoje i hvaftujem članatvu jedaote sa pomoč v tem kritičnem čaau. Pozdrav!—Jaeab Rapert, tajnik. vs je suhe in oči je imel nekam zabreklo krvave. Pogledoval je poetrani, a govoril pa je zelo priliznjeno, da si pač nihče ni miriti, da je on takšen "špekulant." Rekel je, da ima v Chioagu dve hiši tar da je rojak Steve qtonič v Chisholmu, Mino* njegov stric. On da "dela" v teb krajih že'nad IS let ter da pozna zelo veliko rojakov. Prišel je baje a Inonwoode, Mick. kjer je tudi veliko rojakov opeharil. Meni se dozdeva, da ta rojak to "dele" ie delj čeee. Zato pa svarim rojake, da na j se pazijo in naj nikar ne nasedajo takim ptičkom. Prosim rojake, č$ kdo kaj ve o njem, da to objavi, da sa bodo drugi znali boljše rav neti. Tukaj nas je mala farmarsks naselbina in napredujemo po svojih močeh pomalem. Imamo tudi društvo "Farmarska sloga št 600 SNPJ, ki Jteje okrog 60 članov v obeh oddelkih. Tu imamo tudi svojo moderno mlekarno, v katero se zatekamo, kadar nam je treba kaj okroglega. Moje mnenje je, da bi se naši rojaki bolj zanimali za farme, ker na farmah se vsaj pridela dovolj živeža in nimamo nobenega basa za seboj. Vse izgleda, da bo šlo vedno slabše v premogorovih. Tudi jaz sem svoječasno kopal premog v starem kraju nad deset let ter nato več let v Iowl. Sedaj sem Že 10 let na farmi. Res je bilo sprva težavno, ker sem prišel na neobdelano zemljo, toda eedaj pa je vse drugače, da se legije diha., Pozdravljam vse člane jedno-te in čitatelje lista!—Steve Bas- (Opomb«:—Ali niste čltali o ptičku, ki so ga zaprli v Clintonu, Indiana. Obrnite se na brata Franka Bregarja, Box 291, Clinton, Ind., ki vam badal podrobne informacije.) Prošnja In Primroee, Pa^-V pivi vrzti se moram zahvaliti za podporo, 1A jo je naše društvo št 281 SNPJ prejelo od brata Johna Terčeija iz Strabana, Pa. Prejeli smo vsoto $20, katero bomo razdelili med člane. Boiič, Paul Skaadar, Anton Kafnrr In Matt Ujme. Po 92: Andy Onim, Valentin Meh, Jo*ph Simonilč, Jernej Skrjan«, Joseph Klarieh, J«a. Briški, Jacob Kocki ia Joalp SUmac. Mike MariačU $3, Matt Stimac f6, Joe. G rum $1^0, Anthony J.Polk 50c in Louii Polk 60c. Navedeno vsoto sem prejel jaz in sem jo tudi razdelil med rudarje, ki «o bili najpotrebnejši. iskmta lrvala vsem darovalcem. Apeliram pa n* ostale ro-[ jake, da poenemajo darovalce ter da vsak po svojih močeh dt-*** Jr med *U*imJo- čimi rudarji še vedno Pomag»/le nam obdržati našo rudarsko organizacija Ako to izgubimo, sp bo gotovo poznalo tuuU med ostalimi delavci, četudi nišo organizirani. Torej str nimo se skupaj in zmaga bo Bratski posdrav! — Fmak V pomoč Štrajkujočlm premo- Jobnatown, Pa^-V soboto dne 14. t. m., sem se nahajal v mali družbi pri sobr. Jos. Luzarju na Bon Air ju. Med drugim se je naš govor nanašal tudi na štraj-kujoče rudarje, ki so vsled dolgega štrajka do skrajnosti izčr pani. Pojasnjeval sem kot očividec njih bedo in trpljenje. Zlasti trpe največ njih otroci, ki nimajo hrane ne obleke in v premnogih krajih niti kuriva. Sobr. Ivan KuŠar je s solznimi očmi sledil pojasnjevanju, segel je v žep ter potegnil iz njega petek, ga zopet umaknil pripombo: "Ne, to je premalo. In dal je $20, češ, to bo bolj odgovarjalo. Ker mi je dobro znan kot priden delavec, ki ima sam veliko druiioo, namreč 6 otrok, ki so še vsi samo od njsga odvisni, sem mu pripomnil, da bi bil totfk dar nekoliko si njega preveti. Pač pa naj se v naselbini izvoli odbor za pobiranje prispevkov v ta namen, kar se bo tudi skorogotovo zgodilo. Vendar je John vztrajal in prosil, da naj ta njegov dar pošljem na gl. stan SNPJ * pripombo, da U rad dal še več, ako bi zmogel. Rad ustrezam tej nje-I govi želji in prilagam ček za $20, Doeedaj še nismo prosili, ali katerega blagov^R? ¡oddati br. sila kola lomi in tako smo tudi mi prisiljeni proeiti rojake za pomoč. Tukaj nas je veliko Slovencev, ki nismo dobili niti centa podpore od našega-unijekega lokala. Ce človek vpraša za podporo, pa odgovore, da niamo potrebni, ker imamo hiše. Ce pa gremo ne banko za poeojilo na hišo, pa spet vprašajo, koliko smo dolžni na hiši. Povedati je seveda treba po pravici. Zopet odgovor: "Ne moremo pomagati; so slabi čaei." Dela pa tudi ni mogoče dobiti. Kaj nam je storiti? Obrniti se moramo na dobra Vca naših rojakov za podporo. Sploh pe ne vem kaj bomo počeli, ako stavke kmalu ne bo konec. Kdor Je Imel kakšne prihranke, so mu le davno pošli, kdor pa jih ni imel, je pa v še večji revščini. Zatorej rojaki, kjerkoli zbirkte milodare, «pomnite se tudi na svoje sobrate v Primrosu, Pa. Vae bomo z veseljem sprejeli in pravilno razdelili. V slučaju, da se pri nas izboljšajo razmere in pa v slučaju, da ate kje drugje vrtani na eeeto, vam bomo drage volje povrnili. V tej okolici je veliko stavko-kasov. Slovenci so trije, katš-rih pa ne bom imenoval z imeni, saj so itak že izključeni ia jad-note. Od umasenega dela pa jih pravgotovo nihče ne ustevi kot menda smrt. Posdrav zavednemu delavstvu in članstvu Jednote!—Fortanat Box 70, Primroea, Pa. ■■ S. oktobra 1.1, ao je tukej pojavil nekakšni agent, ki jo prodajal površnike ter molke obleke. Voak naročnik pa mu jo moral le naprej nekaj denarja dati. Take je ta ptiček nabral okra« ffO. Dejal Je. da naročaao priaoee Sm do-aet dal Doeedaj pa ga ša nt ker ao ae njegovi dnevi menda salo podaljšali ladajal ae je sa Viook je pribhi-ao 6 Čevljev In 9 inčev. Zakvnla Ia a«eL llurgrttatown, IV—V imenu vseh Slovencev v Burgettsfcrtrnu se zahvaljujem rojakom v De-troitu, ki ao darovali nam rudar-jem v pomoč. Razdelili smo med najpotrebnejše Slovence ia Hrvate. Razdeljeno je bilo med 28 družin. Detroitakl Slovenci In 81ovenke ao s svojimi darovi ti apeli pokazali, da ae našega položaja. Hvala veeai is dna arcat Pred par dnevi som prejel lepo vaoto od samih žena. katerim m moramo še poe*aj zahvaliti, pa nabiralcem. Darrv predsedniku SNPJ, Vinc. Cainkarju, da bo v pomoč družinam, ki so brez sredstev, V imenu štrajkujočih Johnu Kušarju: iskrena hvala! — A. nmm i VeoeUea v pomoč stavkarjem. White Valky, Plu—Tukajšnja slovenska podporna društva it. 282 SNPJ, It. 116 JSKJ in it. 142 SSPZ so se dogovorila, da prirede skupno veselico v pomoč stevknjočim rudarjem in članom navedenih organizacij dne 28. januarja v Slovenski dvorani na White Valleyju. Pri četek ob 6. zvečer. Cisti dobiček bo poslan na glavne urade omenjenih treh organizacij treh enakomernih delih; Ker je čas zelo kratek in pa ker nimajo vsa društva v tem času svojih sej, jih radi tega ni bilo mogoče uradno povabiti. Zato pa vabimo*vsa sooedna društva in ostale jugoslovanske rojake in rojakinje iz Exporta, Delmonta, Slickvilia ter Pleasant Valleyja, da ae te veselice čim v večjem številu udelaie. Sobratje in delavci, nikakor ne smemo dopustiti, da bi bil člani naših podpornih organizacij primorani pustiti jih radi tega, če ne morejo plačevati svojih aaeementov. Poleg tega pa je naša dolžnost, da Jim pomagamo. da hevojujejo zmago nad nikdar sitimi podjetniki premoga. To ni samo njih boj, več je tudi nas vseh. Njih ga pa bo tudi naša zmaga. Udeležite ae veeeticet— sa druitvo it. 282 SNPJ. vam Ohmi m: pa SI: 1 Grvm, K lark h. Matt "luni Otacga KaMU, Wallar Clavas, Jaka Pl. ~ Podpiaana nabirala za stavkujode rudarje v naaelbiai. Darovali ao: Dr«!t*B It. m SNPJ ms. Pa $1* Jaa. Ufttak. JoHan lWltak, Loja Start«, Jate lelar Ja Helija Baa. Po S0a: Toal Hribar, AUk Demaar. Jo-han Zakrajiak. rrank Boitt, Anton Mrak. AairaJ Mllavae. Te«t Ucman Ia Frank NaelM. Ton» Tav*a|J 40c Martb. Benrar if»o 25c Danici OlabeA, Joie Zakrajlek. TrJSkJl r*rUk. Frank Jeraajttf, Frank Ke ton». L BHO, AL SaMe *nln. Fr. Strel Hi.Jele Kvagac Skapaj SS7.41 NaaM in Andrej Ml-leveč, nabirpka. Kadar ae kavaaja bigot je Kadar se kavsajo med seboj bratje v Krlstu," imamo mj piknik. Vseh 1900 let, odkar je bil "svet odreien," se krščanski W*t)e vlečejo za lSse, izbijajo drt«^ drugemu zobe in pošiljajo drugr drugega v pekel. Namesto a hleva in enega pastirja," bil napovedan, je S vedno kakih sto hlevov in pol milijona Ti pastirji duš si navadno pu-resnico v obraz, kadar drug drugemu očitajo lumparije, vec. frrat se pa tudi lažejo, kajti'\sVt. jti namen posvečuje sredstva" pri vseh kristjanskih barvah enako. Kad*r v^i pravijo, da imajo prav, se gotovo vsi lažejo. Senator Tom Heflin, navdušeni demokrat in navdušeni ku- ščanske delale, kjer bo sveta ve- a in morala vtepa ljudem z bi-i v kožo oker nI sam pastir, zastopa pa pastir je v metodiHtič-nem prizidku volike protestantske štale. Heflin je kukluksar. ski misijonar v senatu, kjer krade senatorjem čas s tem, da vsak čaa bere žveplene levite katoliškim bigotom. Nekoliko jim pove resnice, nekoliko pa absurdnosti—kakor je že n&vada pri vseh bigotih. Pred par dnevi je Heflin dejal, da je Hfearst dobil ponarejene mehiške dokumente od me. hiške katoliške roašine v Združenih državah. Dokaza za to še ni, ali nič čudnega ne bi bilo, ako bi Heflin povedal resnico. Da Hearst dela i^fažo klerikalizma, ni'treba Heflina,%a bi nam to povedal. Najboljši dokaz je Hearstovo Časopisje, ki ga je senator Norris nazval gnojno jamo ameriškega žurnalizma. * Naj bo kakor hoče, kar se tiče Hearstovega gnoja, svobodomiselni socialisti se le smej emo, kadar čitamo, kako Heflin ha-rangira proti katoliški cerkvi. Smejemo se, ker vemo, da je Heflin velik hipokrit in bigot, nič boljši od katoliških bigotov. Heflin, kukluksareki metodist. se krega s katoličani radi "pa-pizma" in korita v hlevu ameriškega kristjanstva; krega se raft razlike med "tralala" in "hop-sesa." Kdo oe ne bi smejal? Heflin rohni nad Smithom in Smith rohni nad Heflinom—oba pa sta demokrata, oba podpirate kapitalistični sistem in oba prisegata na istega judovskega Je-hovo in legendarnega Krista. Kdo se ne bi smejal? On with the dance! IZNAJDBA JEKLARSKEGA KONVERTER! A. Od pamtiveka se je jeklo na-pravljalo v takozvanih odprtih ognjiščih (open hearth). To ao velike odprte topilnice naprav-ljene od ognjevzdornega mate-rijala, v katerih razgrevsjo železno rudo in koks ali oglje, dokler se vse ne stopi. Na to delavci z dolgimi drogi mešajo stopljeno kovino, dokler ni zmes povsod enaka. V primeri z mo-deriflm načinom izdelovanja jekla je ta proces bil Jako počasen. VeMk napredek Je bil storjen, ko Je Alexander L. Holley dne 2«. januarja 1869 dobil patent za takozvani "konverter." To Je velik metalni kotel, ki w lahko nagiblje, tako da se stop-J J ena kovina prelije iz odprtine na vrhu. Konverter je omogočil ceno izdelovanje jekla v veHkih količinah. Omogočil je tudi rabo starega železa za isielovanje jekla, dočim ja stara metod« zahtevala rabo le čiate rude. M-k> is kenverterja ee je iskazak) primernim za tračnice in stavbeno s vrhe. Stari način pa j« bil primeren sa izdelovanje f»-nejšega jekla. Iaam konverterja je imel ve-likanaM vpliv na rasvoj jeklarske industrije, železni« in IsdJ^ deletva: Dandanes Sdruten» dr-žave prodnrirajo več jekla ko« kateraaibodi druga drf^va svata. Za njo prihajajo po iedu Nemčija, Andsika, Krancun >n Belgija. Holley «ve iznajdba in kasaeh Ia ■ n i iMMrii ste o-, POBOTA; ti Poljudna beueda o hlgijent in skrbi ss zdravje GIMNASTIKA. # Ko spereš sobe, podrgni a ščetko tudi po jesiku in pogr-graj z uatno vodo, da raskušiš grlo eventuelnih bacilov kake angine ali kaj sličnega. Uživanje hrane naj bo kolikor mogoče zmerno. Tudi tukaj naj vlada lep red. Ce si sportaš, drži se svoje dijete, sicer pe past, da boš jedel svoji konatitu-ciji in delu primerno hrano. Kar zauiiješ, dobro pomešaj a alino in dfbro prežveči, da bo želodec lažje prebavi j al. Pazi, da bo hrana vedno čiata in sveža, da si s čem ne pokvariš Želodca. Pri kopanju na prostem ne postajaj z mokrimi kopalkami na vetru. Qe le moreš jih ane-mi, ko prideš is vode, Iger je pa prilika dana, ae pa kopaj Čisto gol. Užitek, ki ga imaš pri kopanju, se v tem slučaju znatno povefea. Ce še kopalke suše na tebi, obstoja nevarnost, da si prehladi! notranje organe. Nastane neprijeten čreveani katar, ki ae razširi* često tudi na želodec in je zelo nevaren. Energija se porabi za delo, pepeíl pa oetane v mišicah in povzroča bolečine. Sele kri ta pepel odplavi in ga nadomeeti e evežim kurivom. Maaaža poapešuje to funkcijo krvi. Torej jo bomo uporabljali pred vaem tedaj, kadar naa bodo bolele mišice, Priporočljivo pa je, maairati ae dnevno, da imajo mišice vedno doati hrane na razpolago in v rezervi. Drugo temeljno pravilo masaže pa je: Mišk» morajo biti pri maeiranju popolnoma raz-mehčane! To enostavno dosežemo, da sedemo na horizontalno podlago. Važno je tudi, da kožo nama-iemo bogato z oljem; prav lepo'1 služi v te avrhe "Niggerol". Ker ie koža pueta, ae lahko primeri, da ae pri trenju vname. Poenb-iio neprijetna je maaaža puste kože ljudi, ki imajo zelo poraslo telo. V slučaju, da je mišica preveč utrujena (pretrenirana), pa če-sfo tudi masaža ne odpravi bolečin. Tu bi> priporočal nekaj vročih obkladkov na bolečo mišico. Ce si človek aeetavl iz navedenega nepretiran dnevni red, katerega ae točno in konaekvent-no drSi, ima jako lepe uepehe In je s seboj zadoyrijen. Sdino lepo negovano in krepko telo lahko brezhibno odpo-ruje vsem fizičnim in peihlčnim naporom ter zre s samozavestnim pogledom erečnemu in veselemu življenju naeproti! — "Zdravje," ' (Konse) Proseč bi izgubil besed, če bi hotel razloži^ v tam pogledu anatomijo človeka. Naše .telo ima ogromno levilo mišic, ki se družijo v ppapRšssne sisteme, da skupno premikajo U ali oni del tešeea. Vsakdo ve, kakšen pomen ima. .telovadba, kakšne neprecenljive važnosti je krepko in lopo rasvito telo. Cestokrat f premišljuje kdo, kako bi si nabavil kake ročke, kak ekspander ali celo kako drugo telovadno orodje pri današnji draginji. -j a, Pomni, da so metode, ki pre* pisujejo orodje v syrho izobraževanja mišic, zaetareie. Orodna telovadba ni prirodna in sa mlado, doraščujoče „telo škodljiva! NedoraalLijUudje se morsjo posluževati isključnp le prožnih, ritmičnih vsj In nlkdsr ne tez-nih. Vsaka vaja mora v kratkem čaaovnem presledku obremeniti mišico od minoma do makeima ln zopet razbremeniti do minima. V trenotku naj se to izvrši! Počasne, tesne vaje so le za krepka, že doraščena teleaa. Ta princip naj velja) ko ao mišice kvalitativno sadoeti razvite, Šele tedaj jih pomnoži, akrbi za njih kvantum. Paziti pa moramo pri tem, da ai njih kakovosti ne pokvarimo, prožne, ritmične vaje nam razvijajo mišice kakovostno, tezne nam jih pa po-množujejo, večajo. Kar ae tiče otroške gimnastike mišičja, veljaj pravilo: pusti otroka, da raja in skače po pro-stl volji, kajti človek Je v svoji mladosti še toliko originalen in priroden, da ee bo gibal po čistih prirodnlh principih po svojem instinktu. Glmnasticfraj zjutraj in po možnosti tudi zvečer. Ce ne na prostem, vsaj v zelo zračnem, prostoru! It»-to: telovadi če Is mogoče popolnoma gol! Ce ne, pa vsaj kolikor moč malo oblečen. Zračna kopelj med vcžba-njem je neprecenljive važnoetl, kajti koža vsrka bsl tedaj največ kleika! Prve dni vaa bodo mišice nekoliko bolele. Naj vas nfksr ne moti; ker to je ¿dtno snemanje, da ete pravilno vethali. Vsako vajo Izvedite tolikokrat, kolikor odgovarja vaši konetitoclji. In nikdar nobene favorltistrsti. da bi veftbaJ največ ono vajo, ki mi najbolj ugaja. Telo ae v tem elu&tfu razvije neenakomerno in to je grdo! NOVA POTA ZA ZDJiAVUB NIK BOMBNI. ki pe želi Gladi—toru vse najboljše v pred pustu, ko bo njegov "humor" praznoval avoj Chkago. — Okrajni aodnik Edmund K. /areckl Je v četrtek obsodil na eno leto zapora uradnika George Guzzarda, ki Je bil obtožen volilnih aleparij v 42 wardu I. 1928. Guzzard ae je skrival po raznih krajih več me-seeev, ko ee je zvedelo za sleparij«. Pred par dnevi je pa bil a-rotiran radi poakušenega ropa In odveden v zapor. Žrtve avtiafcHev. Chlcago. — V četrtek ao avto-motriti v Chicagu ubili štiri «ee- ss uporablja avtomaaaie, Tre-be je namreč razlikovati nego-vanje od krepitve. Prvo temetjm» pravilo vsake masaže Jot. Išaeirsj vedno teko, da petesaš proti srcu! in vobče? ' Ce telo opravlja dele, se tvori ■V tm 9 , NA PBODAJ FARME V GORNJEM WISCONSIN U j * ■ ' i Kupit« fi farmarsko zemljišče v gornjem Wlsconsinu le to , leto! Tu je icvretno dobre zemlja za deteljo in nudi vam dobro kmetijo za mlekarstvo, .tukaj dobro obrodi oves, rt, seno,< krompir in drugi taki domači pridelki. Posebno detelja uspe. ys tuksj, kamorkoli jo posejete eelo v divjini. Tukaj imamo dovolj solnca in doati deija, je veliko ježer in potokov, tu je iz-vrsten ribolov in mnogo divjačine. Dobre ceste, ljudske in višje šole. Tu imamo svoj prostor kjer se prodaja smetana (Creamery) in gre na enega največjih trgov za pridelke, ki je le par ur oddaljen. Cena ti rodovitni zemlji je od $12.00 de $30.00 en aker. Zemlja v jezerskih ospredjih je nekoliko dražja. Tri nakupu plačate le nekaj malega takoj, ostalo lahko plačujete skozi deset let. Tukaj je naaeljenih nad 600 družin, med temi je tydi 26 Slovenskih drailn in Imamo tukSj tudi društvo št. 499 S. N. P. J. Hi vom pokažemo kako ae prične z delom in vam damo vsa potrebna pojasnila. Pišite po našo knjiiieo ''Happy Homes and Farms That Pay," ta vam pokaže slike in vam pove vse potrebno. Pišite v slovenskem all angleškem jeziku ns naslov: John Geechel, Bos 194, Drapnr, Wte, ali pa na: Edward Hines nič. Samo koza se pase pred cerkvijo in petelin brska po travi. 1 Pa mi pride na misel po-gledati na desno in res: po cesti prihaja Dmitrij Naumič! Srce ml je začelo poskakovati in kar v glavi se m! je zvrtelo. Oj, si mislim, preeveta matj Bogoro-dicjl Koraka tako dostojanstveno. počasi, brada se mu na vetru trese, po mestno je oblečen in nizke čevlje ima na no-gsh. Pomisli no! Kar srce se mi je skrčilo, ko sem zagledala te čevlje. Oj. si mislim, kam meni, siroti, do ntfega, taki •neizobraženi, zdaj, ko ja sovjetski deputat In morda celo prvi med mestnimi ljudmi! Vsa zmešana sem obstala sa plotom ia noge so mi odpovedale. Tako ti Stojim, .on pa, Dmitrij Naumič kot sovjetaki deputat, sa mi po-čaai približa in me pocdravl: . — Bog daj, Pelageja Maksi-movna, — mi pravi. — Koliko let in koliko zim se še nisva videla . . . Jas 'pa, šleva, bi morala vzeti veaj to malho. Ne, nisem je vsela. Stojim ti in sijam na njegove čevlje in kar ganiti se ne morem. Ta ti govori zdaj menda z mestnimi sovjetskimi gospodičnami, si mislim, tfsto sa me je odvadil, moj* mužik. Saj nosi eelo nizke čevlja. Tada Dmitrij Naumič me še nahruli s svojim baaom: — Ah, Pelageja, ti si mi res prava butara! Taka neotesan- im, o čem pa naj govorim zdaj e teboj? Vaš, jas sem izobražen mož in sovjetski deputat, znam ti na pamet vsa štiri pravda aritmetike. Secelovvlom-kih se spoznam. Ti pa, vidiš, kakšAs si! taj menda niti svojega imena ne znaš napisati na papir. Veš kaj, drugi na mojem mestu bi te sa tvojo omeje-nost in neizobraževalnost kar spodil. Jas pa sfcflim za plotom in ne morem spraviti is sebe nobene besedice. Slednjič napnem vse sile in pravim:' _ Nor to se razume, Dmitrij Naumič, nikdar se ne ozirajte nama, saj vam, da nisem sa vas. Toda v tem ie prime ta.ročko in pravi: — Beži no, šema, saj sem se same šalil, Pelageja Maksimov-na. Pustiva to! Kar tako Šalil sem se. Kaj pa misliš? Znova ma je srce zabolelo, kar sapo mi afprlo in komaj pem spregovorila: — Dušica, Dmitrij Naumič, ssj se tudi jss naučim tistih itirih pravil in morda celo vlom-kov. Potrudim se, da bom /nar Ia napisati tudi svoje ime na papir. Na bom vam delala sramota, izobraženemu . Banocelnik Ivan , Kusmlč ja vstal in začel hoditi po sobi. — Na tako, — je dajal, — sdaj je pa že dovolj. Zaklepetate si se. Čemu stokaš? Kaj ti je? — Jas da stokam« pravil? Saj ni res, Ivane Kosmiču. Kar odleglo nf je, ko sem ti vse to povedala. Zastran zdravja se pa ras ne moram pritoševati. Saj sa je moj Dmitrij Naumič samo šalil. Samo malo pošalil se je. — Nu, tako, to, ea razume, da je bila samo šala. '.Morda hočeš — Ni .tea^ Jvan Kuzmlč, hvala ti mšfit, pravi Pelageja. — Cas je it, da grem. Samo tiste vlomk* bi rada, Ivan Kuz-mlč. Kje neki bi jih dobila, kaj praviš? Kaj ko bi se oglasila pri učitelju ?•' • ' — Pri učitelju, seveda, kar k učitelju pojdi, vzdlhne ranocel-nik. — To rana s medicino nič aprivitl. "'t In Pelagejp je pustila na miši vrečo pšenice, nizko s« je poklonila kiniin vss srečna je odšla lz sobe na cesto. . (lat Proaveta vaak dan za ene leto In knjigo AMERIŠKI SLOtENCl* v™JfU> $1.0&~eko nam pošljete brez odbitka avoto $8.90. Ali pa tri knjige: SL6V..ANGLESKA SLOVNICA, viadna $2.00, ZAKON BIOGE-NEZIJE, vredna te PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna IIJO, skopaj vrednost 96.00 ia dnevnik Proaveta sa ena lete sa avoto $8.00. To velja za člane S. N. P. J. za vae ^ftjfc stare In nove naročnike. Ne člani pla- ffpZf čajo $tJ0. . tf}5i/ vrednosti sa knjig, a. pr. JIMMY HIGaHfi» ZAKON BIOGENEZUE, all pa ZAJEDALCE In HRBTENICO te INFORMATOR afcè nate poiljste avoto m Proaveta In knjigo JIMMY JIIGGINS. Nečlani trdAdv.) p.....................f........................................................... .................... (Dalja) "Imeniten Ipavec," je dejal vitas Ahac in mu ponudil čutaro. "Iz goatMnlce url Veselem medvedu tamle doli.' Strežniku se je ojaanll obraz. Pil je, se globoko oddaMI In rekel: "Ne vem, čemu se klatim jas. miroljuben medičar. tukaj «ari ponoči in sarana, ko ja megla! Kaj naj pa vidim. če je megla? Pa naj sspall okoli Vrhnlks in na Krimu devetindevetdeeet grmad — kako naj jih vidim, če je pa megla, megla, taka megla!" "Peklenska megla res!" je pritrdil vites. ' "Hudičeva. Čarovnice In pa njih črni ljubčkJ varijo v svojem kotlu nevihte In kuhajo točo. Ml smo pa v nevarnosti, ljubi moj gospod r Okrepčal se je tudi vitez Ahac, ♦ "Vsak dan pričakujemo Turka, ki bi rad prelival našo nedolžno kri, tolovaj. Toda, če pride ponoči ali zjutraj, ga na bomo videli prej, pravim, nego ga bomo imeli Čisto pred noeom, pred Pisanimi vrati ali pa v šentklav-škem predmestju." , "8aJ tudi streljajo pri grmadah." "Streljajo. Prav. Kurijo In streljajo na hohnih In hribih od kranjske meje doli noter do koroške. Toda — kaj pa, če presllšlmo strel? In Če ga slišim, ali morem vohati, kje je počilo, ali pri Sveti Magdaleni aU na Ahaci-jevi gori'ali na ljubljanskem vrhu? Paaja ftlužba taka!" "Pasja, pasja." "In vrhutega jih dobim najmanj dvanajst gorkih. če se zmotim in taspim^Ul pa Če sprožim top po nepotrebnem." "Obžalujem vas, prijatelj! Hm. hm: megla — dolgčas — potlej pa že dvanajst gorkot! Hm. Sieer pa tale Grad stoji jako ugodno, na križišču treh ceste." "Pa je vse preelabo zavarovan! Vidite, goepod, od tukaj do grajske trdnjave bi moral biti na robu ravninice vrhu hriba močan zid in proti izhodu globok jarek. Kaj pa. če priti rume Turki okoli Gradu mimo vaal. mimo Poljan sem gori?" "To bi bilo za naa narobe." je kimal vites Ahac. "No. tamle je par topov. Se lani smo dobili dvesto centov bakra in deaet centov koel-terja, da so vlili nove "kaše". Njih se Turek neznansko boji; kadar allši pok. kar sede na svoje široke hlače, če ni ravno na konju!" "Pa je vendar čudno: Turki so že od meseca marca na Kranjskem, pa le živa duša ne ve prav. kod ae potikajo. V nedeljo pred Marijinim oznanjenjem so šežgsli cerkev v Cerknici —" "Morda jih je gnal vrag ekosi Hruško In Ipevo na Laško, na Furkneko ali pa v Istro. Tukaj plenijo k mak čete ... Vsak čas pribeži nekaj kmetov . . Prišel je stražnikov tovariš in jela ata kartati Vites Ahac se je poekvit In odšel. Ob vsakem koraku je pokal njega lusklnastl okkp. ko je stopal debeli mož proti grmadi. Vrhu grajakega hriba so bili nagrmadili več jako velikih kupov drv in jO) polili s smo-k. Zraven je stalo par močnih nabitih mož-narjev. dalje gori pa nekaj dolgoeevnih "kač": poleg njih so ležale kamanite in telesne krogle Ns severoishodnem robu Gredu so popravljali grajakl vojaki okope od kamena, prati In hlodov ter poetevtjall velike vreča, napolnjene s peskom. Kmetje is okoike ao donašali ka-menja is aseašnagn kssnsokss. ee eevsroaa-pednt strani Gradu. Oblečeni eo bili * trde Ia neodvisnosti, al Vali dolarji yam bodo pomagali k jih vlagate v to banko. Vrnite te prihranjeite-dolar je iz svojega žepa ter Jih vložite i hranilno viofo, in a tem Jtardaate prttošnoat, ds delajo za Vi CHICAGO, IL PraktMea ptjanček. Sodnik: Obsojeni ste radi pijančevanja na 10 Din globe. Prihodnjič jih boste plačali 100. Pjjanček: Gospod sodnik, káj če bi vzel predujem. II iga Z vlakom »e ja peljala staraj* ša dama s svojim mošem. Nagnila ae je skozi okno In naenkrat je opazila v oknu nosečega vagona keoesto pasjo glavo. Potem je stopila na drugo stran vagona, da bi videla pokrajino s druge strani. In gkj! Iz okna sosednega vagona je molel kpo zavit papji rep. Dama ee je obrnila k svojemu možu rekoč: — Poglej, Robert, kdo bi mislil, da je pes teko dol* SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vratmce, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaikem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih 1 % Praktičen oče. Žena: Dragi moiiček. povedati ti moram veeek novico, da naš malček Še hodi. Mol: To me selo veseli. Naj mi gre po pivo. ' • . Gost: "Kaka, štirinajst dolar. Jev? Jas sem naštel k trinajst r' Natakar: "Oprostite, gospod, mislil sem. da ste prasnovem!!" VODSTVO TISKARNE APELIRA KA ČLANSTVO S.N.P.J* DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene saen* unijako delo prve vrste. Vaa pojaanilad^e vodstvo tiskarne PARIS 3. fob.-24. fol». Ss Ne Pe Je PRINTERY JCMCAGO, KL TAM SB DOBE "NA 2KUO TUDI VSA USTMEMA POJASNILA