TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA 19. julij / mali srpan 2012, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XVII, ŠTEVILKA 7 (165) Občan - 19. julij 2012 Nagovor župana KDO JE PROTI NAPREDKU V OBČINI »Občinski prostorski načrt (OPN) je temeljni prostorski akt občine. V njem se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. Občinski prostorski načrt je pomembna podlaga za racionalno in trajnostno načrtovanje vseh posegov v prostor v občini in za zagotavljanje kakovostnih pogojev za življenje in delo njenih prebivalcev.« (internet). Takoj po nastopu funkcije župana so me iz skupne občinske uprave obvestili, da OPN ni veljaven. (Naj spomnim: OPN je občinski svet sprejel na 3. izredni seji 19. decembra lani, v zadnjih dneh vladanja župana Pukšiča!) Vprašanje o razlogih za neveljavnost OPN sem poslal na Ministrstvo za okolje in prostor. Prejel sem odgovor, da OPN ni veljaven, ker ni pridobil vseh potrebnih soglasij. Takoj sem vzpostavil stik z odgovornimi na ministrstvu, da bi problematiko razrešili v dobro občanov občine Destrnik. Pozvan sem bil na delovni sestanek na ministrstvo, kjer se nisem mogel pogajati, kakor mi očita svetnik Zelenko, saj ministrstvo ni tržnica, kjer bi barantali z zakonodajo, temveč je institucija, ki zahteva ZAKONSKO USKLAJENE prostorske akte. V okviru zakonskih možnosti mi je bila ponujena edina možna rešitev, sicer bi OPN naše občine poslali v presojo na Ustavno sodišče. Po- Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Tadej Urbanija, Kristina Hauptman, Nada Zupanič in Petra Arnuš Anžel. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: clanki@casopis-obcan.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 070/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 2 udarjam: EDINA REŠITEV in s tem možno delo v občini je, da OS sprejme sklep, s katerim zadrži izvajanje SAMO ENE (!) sporne točke OPN, vse drugo pa lahko stopi v veljavo. Sporen je samo 75. člen, ki določa proizvodno-stanovanjsko cono v Janežovskem Vrhu, za katero ni bilo pridobljeno potrebno soglasje, saj evropska direktiva ni naklonjena tovrstnim spremembam v podeželskem (kmetijskem) okolju. Trenutno bi lahko OPN rešili s tem, da to točko zadržimo, hkrati pa takoj začnemo postopek za njeno ponovno kategorizacijo in opredelitev tega področja ter pridobitev dodatnih novih mnenj in okoliščin za ustanovitev te cone, saj je to po zagotovilih ministrstva možno postopoma, v nekaj letih. Rešitev se mi zdi tako preprosta in nezahtevna, da sem bil prepričan, da se bodo z njo strinjali tudi svetnili SLS: Branko Zelenko, Ivan Slukan, Zdenko Zorec, Marjan Irgl, Ivan Hauptman, Irena Bauman in Aleksander Koser. Pa sem se uštel, kajti prav ta večina v OS, ki je akt izdelala in ga ZAVESTNO! (tako pravi svetnik Zelenko) sprejela NEZAKONITO, je preprečila sprejetje predlaganega sklepa. Sklep moramo poslati na ministrstvo v juliju, sicer bo sprožen ustavni spor, ki lahko traja tudi nekaj let. Preprečitev sprejema sklepa in zavajanje ljudi s strani Branka Zelenka ter SLS, češ da imajo zagotovila (čigava?), da to ni potrebno in da je OPN veljaven, je uvrstilo našo občino med tiste, ki tega dokumenta nimajo, in ga zaradi odločitve svetnikov SLS še lep čas tudi ne bomo imeli! Posledica pa je, da se bo vsaj nekaj let v občini manj gradilo, ker za to nimamo veljavnega temeljnega akta – OPN-a. Ker teh zagotovil, ki jih omenja svetnik Branko Zelenko, nimamo dokumentiranih, jih kot veljavne priloge ne moremo poslati na ministrstvo, saj tam zahtevajo pravno veljavne sklepe. Ker so svetniki SLS zavrnili možnost, da OPN velja z zadržanjem 75. člena, ste občani upravičeni, da ste seznanjeni, kdo je krivec za to, da se v naši občini še nekaj let ne bo dalo graditi. Vsak bo moral poravnati svoje račune in sprejeti svoj delež odgovornosti, slej ko prej pa tudi s trdnimi argumenti pojasniti, zakaj je očitno ravnal v škodo občine in vseh občanov, ki si želijo hitrejšega napredka. Osebno sem se potrudil, kolikor je bilo mogoče, in našel trenutno najugodnejšo rešitev za vse, zato svetniki SLS škode, ki bo z njihovo odločitvijo zagotovo nastala, nikakor ne morejo pripisati meni. V okviru te problematike pa se lahko postavlja pod vprašaj tudi legalnost izgradnje čistilne naprave, ki je tik pred zagonom, in še kar nekaj objektov, ki se gradijo v občini. Če potegnemo črto pod vse in zberemo dejstva, lahko ugotovimo, da omenjeni svetniki SLS ne želijo napredka v občini, še več, kot novega župana me želijo onemogočiti, da bi mi uspelo v kraj pripeljati nove investicije. Najhuje pa je to, da kljub temu da nosi njihova stranka v svojem imenu besedo »ljudska«, s svojimi odločitvami najbolj prizadevajo prav ljudi – občane, saj jim tokrat s svojimi odločitvami neposredno onemogočajo oblikovanje parcel za gradnjo. Mar je komu v napoto morebitna uspešnost novega župana? Naj jih znova spomnim, da je njihovo osnovno poslanstvo skrb za skupno dobro, pa če je to skupini SLS prav ali ne! Župan Vladimir Vindiš Občan - 19. julij 2012 Nagovor župana Kdo želi zavajati občane in protizakonito postavljati direktorje občinskega podjetja Gradnje V zvezi z obtožbami svetniške skupine SLS in glede njene interpretacije zadržanja sklepa OS, s katerim je SLS želela postaviti direktorja javnega podjetja Gradnje Destrnik d. o. o., moram podati nekaj nujnih pojasnil oziroma dejstev, ki dokazujejo napačne interpretacije svetnikov SLS, neupravičeno obtoževanje mene in mojega dela pri razrešitvi postavitve direktorja. Res je, da je 27. člen Zakona o gospodarskih javnih službah prenehal veljati, vendar pa je bil prav ta člen podlaga za 23. člen akta o ustanovitvi javnega podjetja, ki določa: »Direktorja imenuje ustanovitelj podjetja na podlagi javnega natečaja pod pogoji, na način in po postopku določenem v statutu,« in samo v tem kontekstu je bilo uporabljeno sklicevanje na omenjeni 27. člen Zakona o gospodarskih javnih službah, glede na to, da je bil ta člen, ki je bil podlaga za 23. člen akta o ustanovitvi javnega podjetja, tedaj, ko je služil kot podlaga, veljaven. Statut javnega podjetja pa, kontradiktorno zgoraj citiranemu 23. členu akta o ustanovitvi, v 39. členu določa, da »direktorja podjetja imenuje nadzorni svet podjetja po izvedenem javnem natečaju pod pogoji, na način in po postopku, ki so določeni s statutom. K imenovanju si mora nadzorni svet predhodno pridobiti soglasje ustanovitelja, ki je zavezujoče.« Sami ste bili prisotni na izredni seji občinskega sveta 1. junija 2012 in torej veste, da se je v nasprotju s (čeprav s kontradiktornima določbama!) statutom in z aktom o ustanovitvi soglasje sprejemalo »naknadno«, torej po tem, ko je nadzorni svet javnega podjetja že imenoval direktorja Marjana Irgla. Naj k temu pripomnim še, da je bilo na izredni seji občinskega sveta, tudi z vaše strani, rečeno, da se glede na dikcijo 46. člena statuta direktor imenuje za dobo NAJVEČ dveh let, čeprav navedeni člen statuta govori za dobo NAJMANJ dveh let. V kolikor se pri tem sklicujete na določbe 515. člena ZGD, je jasno, da bi bilo v tem primeru potrebno spremeniti statut in akt o ustanovitvi podjetja (čeprav je vaša utemeljitev, da je podlago za 46. člen statuta potrebno iskati v 515. členu ZGD, prav tako napačna). Tudi 47. člen statuta je v nasprotju sam s seboj, saj se po dikciji tega člena v primeru razrešitve direktorja podjetja »... brez razpisa imenuje direktorja za najmanj dve leti, takoj pa se začne postopek za imenovanje direktorja«. Čemu začeti natečajni postopek (in to takoj!), če pa se imenuje direktor za dobo najmanj dveh let? Da gre za popolno anomalijo, potrjuje tudi kontradiktorna dikcija drugega stavka 46. člena statuta: »direktor« (imenovan brez razpisa) »... ima vse pravice in dolžnosti direktorja in to funkcijo sme opravljati do imenovanja novega direktorja najmanj dve leti od imenovanja«. Tako se izkaže nesmiselna vaša utemeljitev podlage 47. člena statuta, in sicer s 515. členom ZGD. Krivdo za to, da je Okrožno sodišče na Ptuju zavrglo predlagateljev predlog za splošni vpis spremembe glede subjekta podjetja, nalagate meni, z obrazložitvijo, da sodišču nisem predložil Odloka o ustanovitvi z vsemi popravki. Tudi če bi bilo to res in bi bil ta sodišču predložen, do predlaganega Občan - 19. julij 2012 vpisa ne bi prišlo. Naj zadevo pojasnim: Še vedno bi bilo potrebno predhodno soglasje ustanovitelja, ki pa si ga nadzorni svet podjetja ni pridobil, oz. je (kar je bila očitno že ustaljena praksa pred tem, kakor izhaja iz dopisa nadzornega sveta družbe, z dne 5. 4. 2012) razreševal in imenoval direktorje javnega podjetja brez predhodnega soglasja ustanovitelja ter v nasprotju z zakonskimi predpisi (sklep nadzornega sveta javnega podjetja, z dne 10. 5. 2012). Nadaljnji zadržek oz. anomalija pa izhaja iz dikcije 39. in 41. člena statuta javnega podjetja; 39. člen: »Direktorja podjetja imenuje nadzorni svet podjetja …« in »K imenovanju direktorja si mora nadzorni svet predhodno pridobiti soglasje ustanovitelja, ki je zavezujoče …« (kar potrjuje moje zgornje navedbe o potrebnem predhodnem soglasju). 41. člen: »Ustanovitelj imenuje direktorja javnega podjetja po izvedenem razpisnem postopku, ki ga objavi nadzorni svet …«. Kdo, glede na dikcijo statuta, torej imenuje direktorja? Ustanovitelj ali nadzorni svet? Takšnih anomalij in kontradiktornosti prav tako pa neskladij z zakoni in s podzakonskimi akti je mnogo, glede na dejstvo, da gre za vitalne akte javnega podjetja v lasti občine, pa je po mojem mnenju sramotno in škoduje ugledu tako podjetja kot občine. O očitkih, da povzročam materialno škodo javnemu podjetju, naj vas opomnim, da za nelegitimna ravnanja nadzornega sveta javnega podjetja, direktorjev podjetja, »tako imenovanih« oz. bolje rečeno »po sklepih nadzornega sveta imenovanih direktorjev družbe« in ne nazadnje tudi za vprašljiva ravnanja dela občinskega sveta (svetnikov SLS), nisem odgovoren. Sam sem prevzel mandat šele v tem letu, za zatečeno stanje podjetja je potrebno na odgovornost poklicati tiste, ki so takšno stanje ustvarili, in le ti so lahko odgovorni za to, sam pa bom in tudi sem, čeprav ob vašem nesoglasju, ukrepal skladno z možnostmi, ki jih imam na voljo. Še enkrat pa poudarjam, da se do sedaj izvedeni postopki imenovanja direktorjev ne izvajajo pravilno, tako s procesnega kakor tudi z materialnega vidika. Zato vztrajam pri zadržanju izvajanja odločitve Občinskega sveta Občine Destrnik o soglasju k imenovanju Marjana Irgla za direktorja Gradenj Destrnik. Navedbe, da načrtno zavajam svetnike s pomočjo zunanje pravne službe in ustvarjam konflikte med občinskim svetom in županom, škodujem ugledu občine, so v celoti neutemeljene. Želim in zahtevam le, da se vsi postopki izpeljejo skladno z zakonskimi predpisi, da se upošteva, zasleduje in varuje le javni interes ter da se javno podjetje vodi in upravlja skladno z namenom, za katerega je bilo ustanovljeno. Župan Vladimir Vindiš 3 Občan 90 let Petričeve Anike Anikinih 90 let 10. julija 1912 je bilo na Stražeh veselo, ko so pri Simoničevih dobili zdravo deklico. Ana so jo poimenovali in ji zaželeli lepo in dolgo življenje. Ana je res dočakala že 90 let, vendar so bila ta mnogokrat grenka, saj ji življenje ni prizanašalo. Otroštvo je preživljala s sestrama in z bratoma na majhni kmetiji. Vzgajali so jo v delovnem duhu, ki ga je 1952 leta prinesla v Jiršovce 1, ko se je poročila k Petričevim. V prvem letu po poroki je ogenj uničil gospodarsko poslopje in zakonski začetki so bili polni odrekanja ter trdega dela, da so postavili nov hlev. 1954 se je rodil sin Martin. Mlada družina je delala na majhni kmetiji. Pridelali so za golo preživetje. Sin Martin je razmišljal o službi, o odhodu od doma. Mama Ana, ki je 1972 postala vdova, ga je pregovorila, naj ostane doma in nadaljuje s kmetovanjem. Tinek je upošteval njen nasvet in danes je uspešen kmetovalec. 70 glav živine, prevladujejo krave mlekarice, si še vedno pogleda tudi mama Ana. S snaho Katico, ki je k hiši prišla 1978, sta v dobrih odnosih, ponosna je na vnukinji Olgo in Marjetko, najbolj pa jo razveseljuje vnuk Janko. Vse tri je popazila, ko so bili majhni. Če katerega od vnukov dalj časa ni v hiši, želi, da ga pokličejo, da se mu ni kaj zgodilo. Še vedno bi bila rada za štedilnikom, saj je do svojega 85-ega leta vrtela kuhalnico in kuhala za celo družino. Lansko leto je imela večje zdravstvene težave in je morala za dalj časa v bolnišnico, kjer je navezala stike z Liziko iz Cirkovcev. Na njen 90. rojstni dan jo je ta njena bolnišnična prijateljica poklicala že zjutraj in ji zaželela še mnogo zdravih let. Mnogo zdravja pa so ji zaželeli tudi župan Vladimir Vindiš, ki ji je ob njenem jubileju stisnil roko, nazdravil in podaril čudovit šopek. Obiskala sta jo tudi predsednica Društva upokojencev Sveti Urban – Destrnik Julijana Černezl in poverjenik društva Janko Dominko. Podarila sta ji praktično darilo in ji zaželela trdnega zdravja. Tudi člani uredniškega odbora časopisa Občan se pridružujemo vsem iskrenim željam. Nedeljsko popoldne je čas za počitek, je pa tudi čas za obiske. In zelo veliko obiskovalcev je imela v nedeljo Ana Petrič, saj so ji za 90. rojstni dan prišli voščit sosedje in prijatelji. Tudi državni poslanec Franc Pukšič je Ani zaželel zdravja v nadaljnjem življenju in jo razveselil s šopkom rož. Lepim željam sta se pridružila še svetnica Irena Bauman in Miran Čeh. Včasih je slavljenka ob osebnem prazniku zaplesala, sedaj pa ji moči tega ne dopuščajo več. Vedno se je tudi razveselila obiska. Vsakemu je postregla z domačim kruhom, tokrat pa so to naredili njeni bližnji. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič Besedilo in fotografija: Nada Zupanič 4 Občan - 19. julij 2012 Občan Tudi v šolskem letu 2011/12 učenci uspešno zastopali šolo Tudi v šolskem letu, ki se je pravkar zaključilo, so učenci – Tomaž Pesek uspešno zastopali šolo in dosegli vidne rezultate na državni – Nejc Pesek ravni. V znak zahvale sta jih sprejela oba župana Občine De- – Nina Brumen strnik Vladimir Vindiš in Občine Trnovska vas Alojz Benko. Oba sta jim zaželela še veliko uspehov v življenju in se jim zahvalila, saj so s svojim delom prispevali tudi k promociji obeh občin. Tudi ravnatelj Drago Skurjeni jim je zaželel – Ana Vertič DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ NEMŠKEGA JEZIKA: uspešno življenjsko pot. Na koncu so se vsi okrepčali s pico – Anja Klasič iz krušne peči Pri Mici. – Jan Leban Učenci, ki so uspešno predstavljali obe šoli in občini, so: DRŽAVNO TEKMOVANJE ŠKL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA Doživetje pod slamo (2 ZLATI državni priznanji) – Aljaž Muršec – Jernej Plohl – Sandra Lovrec – Anja Fladung – Nina Brumen – Nina Milošič – Tjaša Vrhovšek – Maruša Kocbek – Nika Matjašič – Adrijana Pongrac – Nuša Drevenšek – Venesa Kuhar – Ines Horvat – Barbara Gabrovec – Laura Karo – Ana Vertič – Mirjana Koser – Larisa Belec – Maja Druzovič – Anja Colnarič – Aneja Lorbek – Sergej Polanec MLADI RAZISKOVALCI – Žan Vrečar Doživetje pod slamo (ZLATO regijsko, BRONASTO držav- – Žan Simonič no) – Alen Karo – Sandra Lovrec – Tomaž Pesek – Maruša Kocbek – Barbara Gabrovec ZLATO VEGOVO PRIZNANJE – MATEMATIKA – Matic Krepek – Nejc Pesek – Matic Krajnc – Davorin Krajnc – Tilen Lacko Kolar – Simon Koser BRONASTO PRIZNANJE IZ KEMIJE – Davorin Irgl – Blaž Potrč – Blaž Potrč – Neja Hrastar – Sandra Lovrec DRŽAVNO TEKMOVANJE »KAJ VEŠ O PROMETU?« – Tomaž Pesek PREDSTAVNIK NA ZASEDANJU DRŽAVNEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA – Simon Koser – Aleš Štebih Razredničarke: Stanka Drobnak, Nataša Rantaša, Dragica DRŽAVNO TEKMOVANJE – ŠOLSKI PLESNI FESTIVAL Pešaković – Tjaša Matko Mentorji: Aleš Marđetko, Urška Horvat, Milan Kunčič, Dra- – Tamara Lovrec go Prelog, Gorazd Voglar, Valentina Vrhovšek Malovič, Na- – Sandra Lovrec – Aljaž Muršec – Neja Hrastar Občan - 19. julij 2012 taša Kolednik, Nataša Zebec, Katja Gajzer Ksenija Munda 5 Občan Srečanje muzikantov pri Šenku z Dinamiko Beseda o ansamblu Dinamika: Ansambel Dinamika je v sodelovanju z gostiščem Šenk iz Sv. Ane že drugo leto zapored organiziral prireditev Srečanje muzikantov pri Šenku, na katero so povabili glasbene prijatelje, skupine, pevce … vse, ki jim je všeč narodnozabavna glasba. Odziv je bil odličen, žal pa je sezona igranja, zato so se številni ansambli opravičili in obljubili udeležbo za naslednje leto. Na pikniku so sestavili različne zasedbe in tako so skupaj zaigrali profesorji glasbe, samouki, muzikanti, ki so glasbeno kariero že zaključili, študentje glasbe, pevci narodnozabavne in zabavne glasbe … Nastale so zanimive skupine, tako da je bilo zabavno celo nedeljsko popoldne. Za hrano in pijačo so poskrbeli v gostišču Šenk, katerega lastnik je nekdanji muzikant Miran Šnajder – harmonikar ansambla Sanje in kasneje ansambla Izvir. Organizatorji si želijo, da bi bilo takšnih srečanj še več in bi ansambli v različnih postavah igrali za »svojo dušo«, ob tem pa si izmenjali izkušnje ter anekdote, ki so jih doživeli. Žalijo si, da bi srečanje lahko organizirali v maju tradicionalno vsako leto in v še večjem številu pritegnili k sodelovanju skupine ter posameznike. Mednarodni večer otroške folklore Ohranjanje našega kulturnega izročila je predvsem v mladih nogah. Vsaj tako je bilo videti na mednarodnem večeru otroške folklore, ki je potekal v soboto, 23. junija 2012, v Volkmerjevem domu kulture. Večer, ki sta ga organizirali sekciji mladinske in otroške folklorne skupine Kulturnega društva Destrnik, sicer (žal!) ni privabil pretirano velike množice vaščanov, a tisti, ki so vendarle prišli, so se, po odzivu sodeč, imeli imenitno. Predstavili so se nam naši mladi folkloristi, od tistih, ki so komaj prestopili prag osnove šole, do tistih, ki so jo že uspešno zaključili, ki delujejo v štirih skupinah. Za urjenje njihovih etno-korakov se trudijo njihovi mentorji – mladinsko skupino vodi Marko Pukšič, mlajšo in srednjo Mateja Kuhar ter Kaja Horvat, otroško skupino v Trnovski vasi pa Kaja Horvat. Večer je popestrila tudi otroška folklorna skupina iz Lancove vasi, za mednarodno obarvan oder pa so poskrbeli mladi folkloristi iz Varaždina (Hrvaška). T. U. 6 Ansambel Dinamika deluje na slovenski narodnozabavni sceni že dvajset let. V svoji bogati glasbeni zgodovini so od leta 1993 do danes izdali 4 zgoščenke, v pripravi pa je že peta. Svojo kakovost so potrjevali na različnih festivalih v Sloveniji in tudi zunaj naših meja. Večkrat so se uspešno predstavili na festivalu v Števerjanu (Italija), na Graški Gori, v Škofji Loki, Cerkvenjaku, na narečni popevki in seveda na domačem ptujskem festivalu. Še posebej uspešno je bilo leto 2006, ko so na Ptuju prejeli nagrado za najlepšo melodijo za valček »Najlepše romance« in nagrado za najboljši kvintet. Člani ansambla so: Drago Dajčman – trobenta in vodja Stanko Štuhec – harmonika, klaviature, vokal Klavdija Štuhec – vokal, flavta Tomaž Dežman – vokal, kitara Renato Kapun – bariton, bas kitara, pozavna, vokal Ivo Ornik – kitara Daniel Prelog – klarinet, saksofon, vokal K.M. OBVESTILO O ODDAJI ČLANKOV ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO Članke za 8. številko časopisa Občan oddajte do 5. septembra 2012 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: clanki@casopis-obcan.si Članki naj bodo napisani v pisavi »Times New Roman«, velikost pisave naj bo 12. Največja velikost članka je lahko ena stran v Wordu, daljših člankov v prihodnje ne bomo objavljali. Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po elektronski pošti, jih pripravite posebej v priponki (v jpg formatu). Rokopise oziroma članke, ki niso posneti na disketi ali zgoščenki, zaradi prepisovanja oddajte teden pred navedenim datumom. Uredništvo Občan - 19. julij 2012 Občan Poj mi pesem o življenju … … smo vam pevci MePZ Sv. Martin pod vodstvom Primoža Krambergerja, profesorja glasbe, v Volkmerjevem domu prepevali v petek, 29. junija. Veseli smo, da smo se lahko v vašem kraju predstavili že drugič v tem letu. Zato se prav posebej zahvaljujemo g. Vladimirju Vindišu, županu Občine Destrnik, ki nam je z veseljem omogočil uporabo kulturnega doma. Iskrena zahvala je namenjena Piceriji pri Mici, kjer so poskrbeli, da smo se po koncertu nasitili z odličnimi picami. Zahvaljujemo se tudi g. Branku Veseliču za skrb pri ozvočenju in snemanju, pošti Destrnik za raznos letakov, g. župniku Jožetu Škofiču za oznanila pri svetih mašah in vsem, ki ste omogočili, da smo imeli prostor, kamor smo lahko nalepili plakate. Prav posebna zahvala je namenjena vam, naši dragi poslušalci, ki ste nas sprejeli z dobro voljo in pokazali navdušenje po vsaki pesmi. Hvala tudi za vse prostovoljne prispevke, ki smo jih bili zelo veseli. Naj vas v poletje popelje misel: »Nekaj pa je še takih ljudi, ki se jih človek razveseli …« In če jih srečaš, brez težav vidiš … z Urbana v Piran … Na snidenje na naslednjem koncertu … poslušamo Kreslina, smo zdaj doživeli pesmi v neki drugi, novi dimenziji – zvenele so nam bliže, še bolj domače, skoraj ljudske. To je bila osvežitev, kakršne v naši dvorani že dolgo nismo bili deležni. Kot gledalci smo lahko videli zbor kot velik prisrčen »pušeljc«, v katerem vsak izmed pevcev resnično uživa v sodelovanju skupine, njihove vedrine in pozitivne energije pa smo se takoj »nalezli« tudi v občinstvu. Kot poslušalci pa smo uživali v ubranih zvokih glasov in v sproščenem odličnem petju solistov ter celotnega zbora. Prisrčna hvala zboru Sv. Martin, da ste delili z nami to svojo svežino, srčnost in veselje do petja. In čeprav nas je bilo v dvorani bolj butično število, smo se počutili kot vaši posebni gostje, ki že dolgo niso tako ogreli svojih dlani z aplavzom kot prav na vašem koncertu. In bilo je kot kot v pesmi: » Ko pa prideš ti, se nebo mi razjasni.« In so se po vaši zaslugi vsaj za kratek čas razjasnili naši obrazi, da so zasijali nasmehi. Kako dobro, da še obstajajo taki ljudje! Majda Kunčnik Dušan Kos – občinski prvak 2012 v tenisu – moški posamezno MePZ Sv. Martin Kulturna osvežitev z zborom Sv. Martin Ko v teh neznosno vročih poletnih dneh iščemo vir osvežitve, se nam kot rešitev za ta problem skoraj zagotovo kot prva ne porodi ideja, da bi obiskali koncert kakega pevskega zbora. Večina »Vrbenčarov« je toraj posegla po klasičnih metodah ohlajanja: senca, klimatska naprava, bazen in hladna pijača. Tisti, približno osemdeset nas je bilo, ki smo se tovrstni osvežitvi tega petka, 29. junija, odpovedali, smo se zbrali v Volkmerjevem domu kulture, pripravljeni na urico zborovskega petja. In so prišli na oder: dekleta »v tisti beli obleki« in nekaj fantov »za okras« – zbor in ansambel Sv. Martin iz Dupleka. Prepustili smo se reki ubrano, mladostno in srčno zapetih pesmi Vlada Kreslina. Skladbe je za zbor in ansambel, ki ga je spremljal, priredil kar njihov zborovodja. Tisti, ki radi Občan - 19. julij 2012 7. junija 2012 je v organizaciji TK Destrnik potekalo občinsko prvenstvo v tenisu – moški posamezno. Tekmovalo je 8 igralcev: Dušan Kos, Mitja Podhostnik, Boštjan Gavez, Sandi Potrč, Primož Ljubec, Bojan Potrč, Robert Haložan in Milan Šteger. Razultati Polfinale: Haložan – Ljubec 1 : 9 Gavez – Kos 3 : 9 Finale: Kos – Ljubec 9 : 4 Prvenstvo je z najboljšo igro zasluženo osvojil Dušan Kos. Tenis klub Destrnik čez poletno sezono organizira »počitnice na tenisu«, tečaje in ugodno igranje tenisa. Vabljeni vsi, ki vas ta šport veseli! Tenis klub Destrnik 7 Občan Letni izlet Destrniškega okteta Poučna ekskurzija Društva kmetic Destrnik Kobarid je majhno in prijazno mestece, ki leži na zgodovinskem križišču poti skozi Posočje in proti Furlaniji. Premore bogato paleto spomenikov, med najpomembnejše sodijo: Tonocov grad, cerkev sv. Antona in italijanska kostnica, v kateri počiva več kot 7000 padlih vojakov, spomeniki iz prve svetovne vojne ter kobariški muzej. Člane okteta je na priložnostnem srečanju Darja Hauptman, tamkajšnja županja, že pred časom povabila na obisk v Kobarid. Pevci so soglašali, s seboj povabili še soproge in se 16. junija v zgodnjih jutranjih urah odpeljali odkrivat lepote Soške doline. Darja in Franc Hauptman sta jim pripravila čudovit sprejem na svojem domu. Županja je z izrednim žarom predstavila občino Kobarid in povedala, da bosta z možem spremljala program ogledov znamenitosti Kobarida. Pevci so se družini zahvalili z lepo pesmijo. Najprej smo si ogledali cerkev sv. Antona in kostnico, nato Kobariški muzej, ki se ponaša z nazivom najboljši evropski muzej leta 1993, ter mlekarski muzej. Sledila je izjemna panoramska vožnja po grebenu na meji med Slovenijo in Italijo, kjer smo občudovali Julijske Alpe, Benečijo in Padsko nižino vse do morja ter krasotico – reko Sočo. Sprehodili smo se po poti miru, kjer je vrsta obnovljenih ostalin iz prve svetovne vojne. Na Livku so nam na prijetni gorski kmetiji postregli z njihovimi dobrotami. Dan se je že nagibal proti večeru in lepi Kobarid ter čudovite gostitelje smo nameravali zapustiti. Takrat nas je vzpodbudila Rebeka, najmlajša v družini Hauptman, ki je vztrajala, da si moramo ogledati še najznamenitejši kobariški slap Kozjak. Sprehodili smo se do njega in bili očarani nad lepoto, Rebeki pa hvaležni za vzpodbude in vodenje. V mraku smo se poslovili od gostiteljev in se preko Vršiča odpeljali proti domu. Tudi tam bi si lahko ogledali marsikaj, saj so naše planine res čudovite. Vsi izletniki se želimo zahvaliti Francu, Rebeki in Darji Hauptman za ves trud in gostoljubje ter tako pestro paleto ogledov lepot Kobarida. Bili ste fantastični! V vročem junijskem dnevu, prav na Vidov dan, so se članice društva kmetic odpravile na ekskurzijo, ki so jo pričele z ogledom skulpture oziroma spomenika iz litoželeznih nagrobnih križev v Gorišnici. Avtor skulpture Franc Tobias je zbral več kot 280 križev, ki bi sicer končali na smetiščih, v obcestnih jarkih ali celo na kakšnem travniku ali njivi, in jih polžasto sestavil v skulpturo. Zanimivo je, da je pod križi urejen prostor za žare za tiste, ki nimajo nikogar, da bi poskrbeli za njihove posmrtne ostanke, pa tudi za tiste, ki so izrazili željo, da bi bilo njihovo zadnje počivališče pod križi. Žarni grob, kot ga poimenujejo, lahko sprejme blizu 4000 žar. Od tu so se odpravile do Dominkove domačije. Čeprav je Gorišnica le nekaj kilometrov od Destrnika, jih je večina prvič stopila v več kot 300 let staro panonsko hišo. Je najstarejša ohranjena in v celoti obnovljena tradicionalna panonska hiša na Slovenskem. Urejena je kot muzej na prostem. V gospodarskem delu je ohranjena oprema, v hiši pa so si ogledale črno kuhinjo in izbo, v kateri so nekateri predmeti stari toliko kot hiša. Ob njej je zeliščni vrt, ki je bil za članice društva zelo zanimiv. Pogledale so tudi v klet in poskusile vino z brajde ob hiši. Pot so nadaljevale preko mejnega prehoda Gruškovje do Trakoščana in naprej v Varaždin. Izvedele so, da je bil Varaždin nekaj časa celo glavno mesto Hrvaške. Prebivalci so ponosni na stari grad, ob katerem se nahajajo palače, cerkve in samostani. Varaždin ima eno najstarejših evropskih mestnih hiš, znamenito gledališče in pokopališče, ki je med petimi najlepšimi v Evropi. Zasnoval ga je Herman Haller po vzoru dunajskih parkov. Ima mnogo cipres, ki so oblikovane kot velik botanični labirint. Ogledale so si tudi muzej angelov, imenovan »angelijak«, ki je odprt komaj dobro leto. V centru Varaždina stoji čudovit prestol, na katerega so udeleženke izleta sedale druga za drugo in dobile občutek cesarice. Za ogled Varaždina bi potrebovale veliko več časa, kot ga je bilo na razpolago. Zadovoljne so bile z razlago, čeprav je bila v hrvaškem jeziku. Za zaključek ekskurzije so obiskale še vinogradniško kmetijo Pongračič v občini Zavrč. Od tu so se odpravile proti domu polne novih doživetij in lepih vtisov. Besedilo: Kristina Hauptman Fotografije: arhiv okteta Besedilo in fotografija: Nada Zupanič 8 Občan - 19. julij 2012 Uradni vestnik 7/2012 LETO XVII, številka 7 19. julij 2012 VSEBINA 1. SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 – SOD–UPB1 in št. 11/2010) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: - nabavna cena plina fco Destrnik 775,2407 EUR/t - kalo 5% 40,3649 EUR/t - marža 134,6373 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija - od podpisa pogodbe do 1. 9. 2012 ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 982,3011 EUR/t ali Skupaj - plinasta faza 2,4165 EUR/m³ Potrjuje se prodajna cena plina v višini 2,4165 EUR/m³. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0885 EUR m/³ in davek na dodano vrednost v višini 20%. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 5. 2012. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-1/2012-4, z dne 6. 4. 2012. Štev.: 354-1/2012-5 Datum: 9. 5. 2012 Župan Občine Destrnik: Vladimir VINDIŠ OBVESTILO Občina Destrnik obvešča, da bo v jesenskem času izvedla – k. o. Drstelja , parcelna številka *12/1, kmetijsko zemljišče javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin, ki jih je na- v skupni izmeri 115 m2. Zemljišče leži nad hišo Drstelja 44 črtovala v okviru sprejetega proračuna za leto 2012. – nad Gregorečevimi ob gozdu; Da se boste v času javnega zbiranja ponudb laže odločali, – k. o. Jiršovci, parcelna številka 817/1, gozd v izmeri 50,72 si določena zemljišča, ki ležijo v občini Destrnik, lahko v arov. Zemljišče leži pod hišo Jiršovci 33 – Maruhov gozd; naravi ogledate že prej. – k. o. Destrnik, parcelne številke 50/1, 50/2 in 51/2, opu- Taka zemljišča so: ščeni sadovnjak in gozd v naravi. Skupna površina je 36,46 – k. o. Jiršovci, parcelni številki *88/1 in 872/2, stavba, dvo- arov. Nasproti hiše Janežovski Vrh 42 (bivše Markeževo pod rišče in travnik v skupni izmeri 11,85 arov. Hiša Jiršovci 30 državno cesto). z okolico (bivše Maruhovo); Podrobni podatki o nepremičninah so javno dostopni in si – k. o. Janežovci, parcelni številki 415/2 in 416/6, nezazida- jih lahko ogledate tudi na spletni strani prostorskega infor- no stavbno zemljišče v skupni izmeri 82 m2. Zemljišče leži macijskega sistema PISO. blizu hiše Placar 38; Občan - 19. julij 2012 OBČINA DESTRNIK 9 Občan Predstavljamo naše občane S kočijo po Destrniku Nas boš 19. avgusta popeljal s kočijo po Destrniku? Mihael: Da, v krajši panoramski vožnji, npr. od turističnega doma do pokopališča oz. šole, če le ne bo cesta preveč obremenjena s parkiranimi avtomobili. Kakšni so načrti za prihodnost, boš povečal čredo, odprl šolo jahanja? V današnjem sodobnem času bi morda pričakovali, da ima 21-letni fant zgolj konjičke, povezane s trendovsko tehnologijo. Mihael Fric iz Destrnika 57 pa z ljubeznijo do konjev, ne zgolj avtomobilskih, ampak ljubečih živali, dokazuje, da temu ni tako. Zanimalo me je, od kdaj, in s ponosom pove, da je bil pri dedku Marjanu in njegovih kobilah že, odkar je bil še otrok. Konje preprosto obožuje. Njegova čreda kobil se pase po domačem hribu, žrebička pa razigrano galopirata. Sami smo se lahko prepričali, da zaigra srce, ko stojiš in občuduješ lepe živali. Mihael: Zaenkrat me pri širitvi omejuje hlev, obdržal bom štiri kobile, žrebička pa prodal. Ukvarjati se želim zgolj s konjskimi vpregami in se udeleževati različnih tekmovanj na tem področju. Tako sem si zamislil. Moj konjiček in šola jahanja bi predstavljala veliko odgovornost, zato ne razmišljam o tem. Mihael deluje zelo umirjeno in sproščeno, zato mu je uspelo tudi konje vzgojiti tako, da imajo priljudno naravo. Ne srečaš pogosto tako mladega fanta, ki si upa delati to, kar ga veseli in bogati. Želim, da mu uspeva. Besedilo in fotografije: Kristina Hauptman Pri svojih mladih letih imaš zelo odgovornega konjička, kajne? Mihael: Se mi ne zdi, ker imam konje resnično rad. Kakršno koli delo z nego in s krmljenjem mi ni težko, lahko rečem, da me sprošča. Pri negi mi ob moji odsotnosti pomaga babica, pri spravilu krme pa cela družina. Od kdaj te spremlja ideja, da bi imel svoje konje? Mihael: Ko smo ostali brez konj in je bil hlev prazen, sem se zavedel, koliko mi te živali pomenijo. Skrbno sem varčeval in si pred štirimi leti kupil prvo kobilo. Bila je precej divja, sedaj je že krotka, odlična za ježo in vprego. Kaj vse je potrebno narediti, da te konj uboga, da ga lahko jezdiš, vprežeš? Mihael: Kar nekaj znanja in izkušenj je potrebnih. Dedek in babica sta mi predala ogromno znanja, tako da sedaj delam zgolj po občutku. Biča skoraj ne uporabljam, konji me ubogajo na besedo. Vse tri kobile lahko jezdim in jih vprežem. Želela bi, da nam kaj poveš prav o svoji vpregi. Mihael: Zelo me zanimajo konjske vprege in vse, kar je povezano z njimi. V zimskih mesecih sem obiskoval tečaj o konjskih vpregah v Markovcih. Kupil sem kočijo, kar je bila moja velika želja. Veseli me, da so ljudje to tako dobro sprejeli, saj sem s kočijo odpeljal pred oltar mladoporočenca in zlatoporočenca. Spet se potrjuje stari rek, da ob porokah tudi konji prinašajo srečo. Bi se želel vključiti tudi v turistično ponudbo Destrnika? Mihael: S svojo vprego sem šele začetnik, vesel sem vsakega povabila. Če bo interes ljudi za mojo ponudbo, se bom z veseljem odzval. S turističnim društvom sem že dogovorjen za sodelovanje na letošnjem kmečkem prazniku. 10 Ananasov napitek pol ananasa banana sok ene limone jabolko Jabolko olupimo, zrežemo na krhlje (ni treba, da so majhni) in odstranimo peščišče. Ananas olupimo in če ima zelo trd kocen, ga lahko damo stran, sicer pa se v šejku niti ne čuti, ker se vse zmelje. Limono stisnemo in banano olupimo. Vse sadje zrežemo na kose, dolge okrog 3–5 cm, da bo šlo hitreje, in damo v posodo šejkerja. Vključimo, pretresemo in postrežemo v lepem visokem kozarcu, ki mu lahko rob okrasimo s sladkorjem ali pa zanj zataknemo rezino kivija, banane, ananasa, dežniček ... Za pravo razvajanje damo zraven še slamico in dolgo žličko. Občan - 19. julij 2012 Občan Zvonček Otroška varnostna olimpijada V okviru Doma upokojencev Ptuj že več let deluje skupina Zvonček, katere namen je samopomoč starejšim. Vodita jo prostovoljca ga. Mira Meško in g. Marjan Mihelič. Sestajajo se vsak torek v domu upokojencev. V skupino Zvonček, ki šteje 12 članov, niso vključeni le stanovalci doma upokojencev, ampak imajo to možnost tudi ostali; med drugim imajo članico iz blokovskega naselja Rimska ploščad. Cilj skupine je druženje in obujanje spominov na stare običaje, šege in navade. Ob zaključku aktivnega leta 2012 si je skupina v torek, 26. junija, ogledala viničarijo na Destrniku. Prva, ki je skupino Zvonček opazila ob viničariji, je bila soseda Lizika Bac. Zelo se jih je razveselila, saj je prepoznala nekaj znanih obrazov. Takoj jim je postregla s kozarčkom vina, pridelanega v njenem vinogradu. Nato sta skupino sprejela člana Turističnega društva Destrnik – gospodar viničarije g. Anton Ratek in turistična vodnica ga. Nada Zupanič. Gospa Nada jim je povedala, da se nahajajo v 300 let stari kmečki hiši, ki jo imenujejo tudi Toplakova viničarija. Toplakova zato, ker je bila po letu 1900 lastnica Toplakova Micka. Kasneje sta hišo odkupila zakonca Bac. Ker je bila stara hiška zanimiva za likovnike in druge umetnike, ki so se ob njej pogosto ustavljali in jo občudovali ter jo slikali, si je Lizika Bac prizadevala, da bi hiško obnovili in da bi služila v turistične namene. Tako je v letu 2007 Občina Destrnik hišo prenovila in jo 2010 predala v upravljanje Turističnemu društvu Destrnik. Po predstavitvi so si ogledali film o življenju in delu viničarja ter njegove družine v vinogradu nekoč in danes. Po zaključku ogleda viničarije se je skupina ustavila v okrepčevalnici pri Mici v Janežovcih, kjer so jim postregli s krapci iz krušne peči in z domačim vinom. Priprave na otroško varnostno olimpijado smo začeli z zapletenimi vprašanji, a smo jih na koncu znali kot pesmico. Nadaljevali smo z zanimivim kolesarjenjem. Videli smo, kdo zna dobro kolesariti, zato smo Mateja določili za vodjo. Vsak petek smo z veseljem izvajali kolesarsko vajo. Ko smo jo že obvladali, smo začeli z gasilsko vajo. Najbolje so jo obvladali Leon, Jan Oman in Nejc, šlo je tudi Janu Mahoriču, poskusili pa smo seveda še vsi ostali. Ostala nam je še vaja s kockami, ki pa nam je delala preglavice. Na dan tekmovanja smo bili vsi nestrpni. Prva igra nam je prinesla samo osemdeset točk, ker je imela nasprotna skupina več sreče. Sledil je zajtrk, potem pa se je tekmovanje nadaljevalo. Igra s kolesom nam je šla najbolje in nam prinesla sto točk. Pri igri s kocko smo upali, da ne bomo dobili civilne zaščite, saj nam je delala težave, a nam sreča ni bila naklonjena. Malico smo pojedli v jedilnici. Odpravili smo se na tribune in čakali na zadnjo igro. Sledila je gasilska igra, ki smo jo za las opravili pred nasprotno ekipo. Na koncu smo osvojili sedmo mesto. Na tekmovanju smo se imeli lepo. Posebej zanimivo je bilo srečanje z Dejanom Zavcem. Doživeli smo veliko novega in lepega, da nam bo za vedno ostalo v spominu. Tjaša K., Maja, Melani, Nejc, Matej in Jan O. iz 4. a Vikov vitaminski napitek 1/8 l marmelade (katere koli) 1/2 l korenčkovega soka 1/2 pomaranče limona banana Z lepimi občutki so se razšli pred domom na Ptuju z obljubo, da se v enakem sestavu srečajo tudi v naslednjem letu. 6 velikih žlic medu V imenu članov skupine Zvonček hvala prostovoljcema in vodjema skupine ge. Miri Meško ter g. Marjanu Miheliču, ge. Liziki Bac, Turističnemu društvu Destrnik, katerega člana sta tudi ga. Nada Zupanič in g. Anton Ratek, ter okrepčevalnici Mica v Janežovcih. 2 kepici vanilijevega sladoleda Besedilo in fotografija Srečko Herak Občan - 19. julij 2012 1 l mleka kokosovi kosmiči Marmelado, korenčkov sok, pomarančo in sok limone zmešamo v mešalniku z banano, medom in mlekom. Nato napitek nalijemo v visoke kozarce, dodamo vanilijev sladoled in posujemo s kosmiči. 11 Občan Šola v naravi Vaški piknik v Gomilcih V ponedeljek sem se zbudila zelo dobre volje in po glavi so se mi podile same prijetne misli. Končno: ŠOLA V NARAVI. Babica me je odpeljala do šole, kjer smo s sošolkami malo poklepetale, nato pa je prihrumel velik avtobus in nas odpeljal na Debeli Rtič. Zelo smo se zabavali. Prvi dan mi je bil zelo všeč, ker sem vedela, da se bomo naselili v prijetnih sobicah hotela Bor. Kosilo in zajtrk mi nista najbolj teknila, zato pa je bila večerja toliko okusnejša. S puncami smo še malo poklepetale, nato pa izčrpane legle k počitku. Naslednje jutro sem bila zelo utrujena, saj ponoči nisem mogla spati. Vstajali smo zelo zgodaj. Nato smo pozajtrkovali in se odpravili na bazen. Igrali smo se »pokaži, kaj znaš«. Nato smo se odpravili na plažo. Po kosilu smo spet šli na plavalni tečaj, se razdelili v skupine in se učili pravilno plavati žabico. Večerja je bila kar okusna, nato pa je sledil obračun med fanti iz Destrnika in Trnovske vasi. Ker so fantje iz mojega razreda zmagali, so se pomerili še s fanti iz Prekmurja. Vsi smo navijali za naše. Sledil je počitek. Sreda pa mi je bila še posebej všeč, saj smo imeli zvečer disko na prostem. Tam se je plesalo in zabavalo. Škoda je bilo le, da smo morali hitro domov. V četrtek smo se z ladjico odpeljali v Piran in si ogledali Tartinijev trg ter akvarij. Nato smo vadili za srebrnega V soboto, 23. junija, smo se vaščani Gomilcev zbrali na že 12. tradicionalnem vaškem pikniku, tokrat v Gomilcih 14 a pri družini Vajngerl. S skupnimi močmi smo pripravili hrano, da smo lahko nato nadaljevali z drugimi aktivnostmi. Moški so igrali nogomet, otroci so se kopali v bazenu, ženske pa so v senci veselo kramljale. Veselo in zabavno je bilo vse do poznih ur. Vsi, ki smo sodelovali, smo si obljubili, da se čez eno leto ponovno zberemo in poveselimo na 13. pikniku, ki bo pri družini Arnuš iz Gomilcev 8 a. Besedilo in fotografija: Vili Mahorič delfinčka. Blaž,Tilen Krepek, Nika in jaz smo poskusili odplavati tudi zlatega, vendar je bilo zelo težko, zato ga nismo uspeli osvojiti. Na plaži smo se imenitno zabavali. Rebeka je postala peščena morska deklica, Danijel pa peščeni morski deček. Zvečer smo imeli tudi šaljive štafetne igre. Na poti domov smo si ogledali še Postojnsko jamo. Vsi smo že nestrpno pričakovali topel objem staršev. Da nam je čas še hitreje mineval, je poskrbel naš prijazni avtobusni šofer, ki nas je pritegnil z gledanjem televizije. Ta šola v naravi bo za vedno ostala v mojem spominu kot nekaj lepega in zanimivega. Sara Horvat, 5. a 12 Občan - 19. julij 2012 Občan Odgovor na članek »Sodba v imenu ljudstva za malega človeka« Tako kot vedno, gospod Milan Burina, ste tudi s člankom »Sodba v imenu ljudstva za malega človeka«, objavljenim 21. junija 2012 v časopisu Občan, občanom posredovali polovične informacije in jih tako želeli prepričati v vaš popolni prav. Osebno mi ni všeč, da v medijih komentiramo sodbo sodišča, vendar ste me v to prisilili, ker si osebno ne dovolim, da se manipulira z občani občine Destrnik. Z dopisom Ministrstva RS za infrastrukturo in prostor, v katerem je navedlo, da je odlok o komunalnem prispevku v občini Destrnik popolnoma skladen z vsemi zakonskimi in podzakonskimi akti, ter s sodbo upravnega sodišča sem dobil popolno potrditev , da sem na zboru občanov 20. januarja 2012 občane popolnoma pravilno informiral, čeprav nekateri niso hoteli prisluhniti (sodba in dopis Ministrstva za infrastrukturo in prostor dostopna na spletni strani wss.destrnik.si/1014svet, pod alinejo Druga gradiva). Ker je gospod Milan Burina začel s sodbo operirati v medijih, se mi je zdelo primerno, da na članek odgovorim, da dobijo občani popoln pogled, da si lahko sami ustvarijo sliko in ne kdo ima prav in kdo ne. Pa gremo po vrsti. Občinska uprava je na prvi stopnji izdala odločbo po uradni dolžnosti na podlagi uradnih podatkov. Med postopkom je gospod Burina Milan izvedel odmero zemljišča in v prvi pritožbi navajal dejstva, da se komunalni prispevek ne more odmeriti, preden je zgrajena kanalizacija, ter da nima možnosti priključitve, hkrati pa navaja, da se izvede odmera na podlagi novih podatkov, za katere pa na geodetski upravi še ni bila izdana odločba. Skladno s postopkom je referentka, ki je vodila postopek, izvedla ustno obravnavo. Na njej je zahteval, da se za nadomestno odločbo uporabijo novi podatki. Občinska uprava je na podlagi novih znanih podatkov izdala nadomestno odločbo, ki je bila višja od prvotne. Gospod Milan Burina se je v zakonitem roku na novo odločbo pritožil. Občinska uprava je na prvi stopnji preverila, ali so izpolnjeni vsi pogoji za pritožbo, in skladno z zakonom predala pritožbo v odločanje na drugo stopnjo. Ta je odločbo zavrnila kot neutemeljeno, ker ni ugotovila postopkovnih napak. Na podlagi izdane odločbe na drugi stopnji je gospod Burina vložil upravni spor, kot je bilo navedeno v pravnem pouku. Sodišče je pregledalo vse tožbene zahtevke in ugotovilo (vidno iz obrazložitve sodbe), da je občinska uprava postopkovno ravnala pravilno in da je bil komunalni prispevek izračunan pravilno, vendar drugostopenjski organ (na podlagi 253. člana ZUP) ob obravnavi pritožbe ne sme odločati v škodo pritožnika (10. točka obrazložitve). Vse ostale zahteve, navedene v tožbi, so bile zavrnjene. Sodišče je v sodbi razsodilo, da se odločbi odpravita in se zadeva vrne v ponovni postopek. V tožbi pa je pritrdilo, da se lahko komunalni prispevek pobira, preden je kanalizacija zgrajena (11. točka obrazložitve), prav tako je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno, da se ne boste mogli priključiti na kanalizacijo, ker ni priključka na parceli (12. točka obrazložitve). In kot končno je sodišče povedalo, da je tožba vsebinsko neupravičena, vendar je ugovor utemeljen, ker pritožbeni organ ne sme odločati v škodo pritožnika, čeprav je bil na podlagi druge odločbe komunalni prispevek pravilno obračunan. Spoštovane občanke in spoštovani občani občine Destrnik, s tem odgovorom sem hotel razjasniti dejansko stanje, hkrati pa vam povedati, da ne pustite nikomur, da z vami manipulira, ampak si vedno ustvarite svoje mnenje. Miran Čeh Občan - 19. julij 2012 SPANAKOPITA – grška špinačna pita (čas priprave 1 ura) SESTAVINE: 300 g vlečenega testa 1 lonček navadnega jogurta 1 jogurtov lonček – pol olivnega, pol rastlinskega olja 1 jogurtov lonček moke 1 pecilni prašek 3 stepeni beljaki ZA NADEV: 300 g špinače 2 velika pora 300 g feta sira 2 jajci 1 jušna žlica suhe ali sveže mete 3 jušne žlice olivnega olja 2 jušni žlici sezama za posipanje (po želji) PRIPRAVA: Najprej naredimo zmes s katero mažemo vlečeno testo: moko, pecilni prašek, jogurt in mešanico olja dobro premešamo v skledi. Dodamo stepene beljake, rahlo premešamo in pustimo počivati pol ure. Poru odstranimo zeleni del, beli del razpolovimo in ga narežemo na drobne rezine. V ponev damo najprej olje in nato por. Podušimo ga na rahlem ognju, dokler se ne zmehča (ne sme porjaveti). Dodamo špinačo: če uporabimo staro, zimsko z dolgimi stebli, jo prej poparimo v slanem kropu, dobro precedimo in narežemo. Če pa uporabimo mlado, kratko špinačo, jo primešamo kar surovo, skupaj s porom. Nekaj minut jo dušimo, dokler se mešanica pora in špinače ne posuši. V to zmes naribamo feta sir, pomešamo in dodamo dve jajci. Dodamo nekaj lističev mete, ki bo dala spanakopiti čudovit in značilen okus. Pekač (manjši in visok) naoljimo in nanj položimo prvo plast testa (prvi list mora iti tudi po stenah pekača) in jo namažemo z zmesjo beljakov. Ponovimo trikrat, nato sledi pripravljena špinača, ki jo prekrijemo s tremi novimi plastmi namazanega testa. Zadnjo plast položimo čez vse in jo rahlo pritisnemo navzdol po robovih, da objame celo pito. Namažemo z zmesjo beljakov in posujemo s semenkami sezama. Pečemo približno 30 minut na 180 °C. 13 Občan Stojni krožek »Posestnik« s Ptuja na junijski ekskurziji v Makedoniji Makedonija, dežela pestrih možnosti Dežela v mnogih ozirih spominja na Slovenijo. Raznolik relief, število prebivalcev, naravne danosti za pridelavo hrane, bogata kulturna dediščina, na splošno marljivi ljudje, ki se trudijo uspeti vsak na svojem področju, in težave s sosednjo državo okoli poimenovanja so le nekateri delčki poti, ki jih je na svoji poti mlade države morala prehoditi tudi Slovenija. Republika Makedonija (zaradi grškega nasprotovanja v mednarodnih krogih poimenovana tudi FYROM, Former Yugoslav Republic of Macedonia), ki meri 25.713 km², je neodvisnost razglasila kmalu po slovenski, in sicer 8. septembra 1991. Dobra 2 milijona prebivalcev poleg Makedoncev tvorijo še različne narodnostne skupine sosednjih držav (Albanci, Turki, Romi, Srbi in drugi), skupni BDP države znaša 21 milijard USD (121), na prebivalca pa 10.100 USD (kar pomeni 81. mesto v svetovnem merilu), denarna valuta se imenuje MKD, makedonski dénar. Površine, primerne za pridelavo hrane, glede na celotno površino države (1,01 milijonov ha) predstavljajo 39,4 %, od tega je skoraj polovica trajnega travinja. Gričevnat in gorski, gozdni svet obsega 37 %. Strukturo kmetijskega sektorja v 80 % predstavljajo manjše kmetije z do 3 ha zemljišč, ki so zelo razdrobljena. Bilanca kmetijskega mednarodnega trgovanja (uvoz/izvoz) za leto 2010 je pozitivna v višini 33,4 milijonov evrov (134,6/165 milijonov evrov). Po podatkih evropske komisije za leto 2009 (maj 2011), so v Makedoniji redili 252.500 govedi, od tega 128.600 krav molznic (za primerjavo s Slovenijo po SURS (s 1. 12. 2011): 462.000 govedi), 850.000 ovc in koz ter 194.000 prašičev. Glavne poljščine so žita in riž, oljnice, tobak, grozdje, sadje in zelenjava, ki zaradi ugodnega stičišča celinske ter mediteranske klime dobro uspeva tudi na znanem območju Resen. Pridelavo sladkorne pese so v zadnjem obdobju opustili. Udeleženci tokratne ekskurzije so lahko videli veliko od zgoraj navedene kmetijske dejavnosti. Govedo pogosto redijo v farmskih obratih, proizvodni parametri so nižji od slovenskih. Na vzhodnem delu države se svet lepo spusti v rahlo vzvalovano pokrajino, kjer prevladujeta poljedelska proizvodnja in reja živine, proizvodnja vrtnin, sadja in grozdja pa je načrtovana v za oko prijetnih zaokroženih geografskih enotah. V pokrajini Tikveš, v Kavadarcih, obratuje največja makedonska vinska klet, v katero je bilo do leta 2011 vloženih več kot 22 milijonov evrov, predvsem v posodobitev opreme in tehnološko prestrukturiranje. V kleti, ki meri 1.500 m², letno proizvedejo okoli 20 milijonov litrov vina, polnilne linije napolnijo 6.000 steklenic na uro, videti pa je mogoče tudi 450 sodov za proizvodnjo vina po Barique metodi. Družba ima v lasti 1.000 ha vinogradov, 2.000 kooperantov pa prideluje grozdje še na nadaljnjih 6.000 hektarjih. Člani SK Posestnik so lahko degustirali odlično vino, ki se je prileglo prijetno hladnemu ambientu vinske kleti. Seveda niso izpustili premnogih makedonskih zgodovinskih znamenitosti v Skopju, Ohridu, Bitoli, Kičevu, Tetovu, Prilepu in Štipu, občudovali so Ohridsko in Prespansko jezero, stara mestna jedra, samostane, znamenito čaršijo, drugo največjo v tem delu za Sarajevsko. Vpliv močne grške in rimske kulture je npr. v glavnem mestu čutiti na domala vsakem koraku, izpostaviti pa velja impozanten kip Aleksandra Makedonskega na konju, katerega postavitev je močno vznemirila sosede Grke. Po Ohridskem jezeru so se popeljali z ladjico in med drugim videli Titovo vilo na težko dostopnem terenu, na drugi strani jezera se že razprostira Albanija, v Bitoli pa 14 so bili od grške meje oddaljeni vsega borih 10 km. Naporna ekspedicija je seveda ponovno dobro uspela, za kar gre velika zahvala tudi predsedniku SK Posestnik g. Antonu Zemljaku, ki se za to stanovsko in interesno strokovno združenje neumorno trudi že vrsto let. Tudi zato je krožek znan in uveljavljen preko meja domače upravne enote. Nenazadnje pa so take priložnosti pomembne tudi za druženje med člani, ki si izmenjajo veliko strokovnih informacij in izkušenj, strokovni sodelavci pa imamo priložnost izdatno informirati ljudi o predpisih ter normativih, strokovnih prijemih in zahtevah, ki jih prinaša podaljšana faza dveh let obstoječega plačilnega obdobja in novo sedemletno plačilno obdobje EU SKP med letoma 2014–2020. Idealna priložnost torej, ko lahko združimo strokovno in administrativno s koristnim in prijetnim. Uspešnost kmetijske dejavnosti v bodoče je namreč od prvih dveh dejavnikov vse bolj izrazito odvisna. Jože Murko, Kmetijska svetovalna služba Ptuj Člane delegacije so navdušile lepote naše občine 12. julija 2012 je dr. Milan Zver na Destrnik pripeljal dva poslanska kolega iz EU. Z županom sta celo delegacijo EU popeljala po občini. Goste so navdušile lepote naših krajev, urejena naselja in naložbe, ki se dodatno financirajo iz sredstev EU. Posebej navdušeni pa so bili nad dobrotami, ki so jih pripravile naše občanke, in nad kapljico, ki jo rodi ta naša zemlja. A.A. Ameriška limonada 5 dl sodavice žlica malinovega ali ribezovega sirupa žlička sladkorja limonin sok nekaj kock ledu Sestavine dobro zmešamo. Limonado ponudimo v visokih ohlajenih kozarcih s kockami ledu. H kozarcu lahko priložimo plastično slamico. Občan - 19. julij 2012 Občan »Kohečove murke« Vročina ne pojenja. Uživamo s hladnimi napitki, želimo pa si tudi osvežilne hladne jedi. Ena takih so kmečke kumare oziroma po domače »kohečove murke«. spomin je kot cvet, ki nenehno spomin je kot svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. SPOMIN 19. julija 2012 mineva 20 let, odkar nas je zapustil Kumare olupimo, naribamo in rahlo osolimo. Po približno 20-ih minutah jih ožamemo. Krompir olupimo, narežemo na kocke, skuhamo v slani vodi in ga grobo zmečkamo, da ostanejo koščki. V mleko zakuhamo moko in tako dobimo »kohec«. Krompir, kumare, »kohec«, drobno sesekljan česen in ostale sestavine zmešamo, po vrhu zabelimo z razpuščeno zaseko. Jed hranimo v hladilniku. Zapisala: Nada Zupanič VABILO Turistično društvo Destrnik prireja že 31. Kmečki praznik, ki bo potekal 18. in 19. avgusta. Letos želimo sobotni program popestriti s kmečkimi igrami. Ekipa za tekmovanje naj bo sestavljena iz 5 oseb (od tega naj bosta vsaj dve ženski). Igre so primerne za vse generacije, zanimive in zabavne. Prve tri ekipe dobijo lepe nagrade. Nagrado dobi tudi ekipa, ki bo oblečena čim bolj »po kmečko«. Kotizacija na ekipo je 10 eur – zagotovljena pogostitev. Igre bodo potekale v soboto, 18. 8., od 14.00 do 18.00 pred gasilsko-turističnim domom. Navijači zaželeni! Potem nas bo zabaval Boštjan Konečnik. Vabimo vas tudi v povorko s prikazom starih kmečkih običajev, ki bo v nedeljo, 19. 8., ob 14.00. Vsi nastopajoči bodo pogoščeni. Od 17.00 dalje nas bo zabaval ansambel Modrijani. Pridite in obogatite ter popestrite naš kmečki praznik. Informacije in prijave za kmečke igre do 14. 8. na natalija.hauptman@gmail.com ali na tel. 041 446 624. Prijava za povorko do 14. 8. na tel. 051 412 484 – Franc. Splošne informacije na tel. 041 484 814 – Ivan. Občan - 19. julij 2012 odzvanja, poganja, Potrebujemo: – 4 večje kumare – 60 dag krompirja – pol litra mleka – 15 dag moke – 2 dl kisle smetane – pol litra navadnega jogurta – tri stroke česna – kumino – sol – žlico sladke mlete rdeče paprike – zaseko UPRAVNI ODBOR TD DESTRNIK Predsednik TD Destrnik Ivan Hauptman Spomin je kot pesem, ki v srcih JANEZ HAUPTMAN z Destrnika 23 Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo. Vsi njegovi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Zahvala ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Anice Ber, roj. Mlakar iz Jiršovcev 36 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče ter svete maše. Hvala osebju Splošne bolnišnice Ptuj, ki se je do zadnjega borilo za njeno zdravje in ji lajšalo bolečine, hvala patru Andreju za cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, društvu upokojencev in Rdečemu križu Destrnik ter pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi 15 Občan 16 Občan - 19. julij 2012 Občan Prvi vaški piknik v Jiršovcih Vaščani Jiršovcev so se v soboto, 30. junija 2012, zbrali na kmetiji Petrič v Jiršovcih na prvem vaškem pikniku. Načrtovali so ga že več let, izvedli pa na enega najbolj vročih dni v letošnjem letu. Vsi prisotni so bili dobre volje, ki so jo krepile dobra hrana, primerno ohlajena pijača in šaljive tekmovalne igre. Pomerili so se v prenašanju vode na glavi, vožnji samokolnice, skakanju z nogami v vreči in vlečenju vrvi. Poskrbljeno je bilo tudi za nagrade. Prvouvrščeni je dobil gibanico, ki jo je delil z udeleženci piknika. Tekmovalne ekipe so bile naključno izbrane. Vsi člani ekip so se borili, gledalci pa so svoje favorite vzpodbujali s ploskanjem in z vzkliki. Ljudje so se veliko pogovarjali in se spoznavali, saj so nekateri sosedje, a se skoraj ne poznajo, zato organizatorji že načrtujejo srečanje tudi prihodnje leto. Da je prireditev uspela v polni meri, pa se vaščani in organizatorji zahvaljujejo sponzorjem: kmetiji Matjašič iz Levanjcev, Lovski družini Destrnik, EM-Gradu s Hajdine in nekaterim posameznikom iz Jiršovcev, ki so materialno pomagali. Zahvala pa gre tudi predstavnikom vaške skupnosti, ki so kuhali golaž in pekli na žaru. Posebno zahvalo pa si zaslužijo tudi člani družine Petrič. Udeležba na letošnjem pikniku je bila zadovoljiva. Vsi tisti, ki se letos niso mogli udeležiti vaškega srečanja, pa naj prihodnje leto le pridejo. Ne bo jim žal. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič Zaključni piknik veroučencev 4. razreda Veroučenci 4. razreda župnije Sv. Urbana smo se zbrali na zaključnem pikniku pri Pizzeriji »Pri Mici« v Janežovcih. Vsi smo že nestrpno pričakovali druženje, ki smo si ga obetali skozi celo veroučno leto. Že takoj na začetku smo se lotili nogometa. Tudi punce so sodelovale in so bile odlične. Pri nogometu se je posebej dobro izkazala učiteljica ga. Milena Zelenik, saj je ubranila zelo močne strele fantov na gol. Druženje smo nadaljevali z različnimi družabnimi igrami, najbolj zabavna je bila gnilo jajce. Punce so pomagale postreči pice. Po krajši zahvalni molitvi so nam zelo teknile. Vsi smo dobili sladoled, za kar je poskrbela učiteljica Milena, in ga z veseljem polizali. Sledilo je še fotografiranje in odhod domov. Veroučenci se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili prijetno druženje ob koncu veroučnega leta, posebna zahvala gre ge. Mileni Zelenik za celoletno potrpežljivost. Zelo se že veselimo novih veroučnih dogodivščin v naslednjem letu. Miha Kokol Občan - 19. julij 2012 17 Občan Društvo kmetic Destrnik Obujanje tradicije Petek, 13. julij, ni bil prav nič srečen dan za članice Društva kmetic Destrnik. Za ta dan so načrtovale že sedmo žetev zlatega klasja. Tokrat so žele na Zupaničevi njivi v Jiršovcih. Proti nebu so se ozirale v upanju, da jih dežne kaplje ne bodo pregnale. Dobra volja, delovni elan in pesem so bili tisti dejavniki, ki so doprinesli, da se je blizu 50 žanjic, koscev in gledalcev odpravilo na njivo. Žanjice so zavihtele srpe, si naredile »pante« in delale snope kot nekoč. Za dobro žetev je potrebna dobra ostrina srpa in kose in za to sta skrbela Jože Brunčič, ki je klepal srpe in Franc Hameršak, ki je srpe tudi nabrusil. Gledalci in tisti, ki so žanjice vzpodbujali, so kar sproti iz snopov delali razstave tako, da je bilo delo istočasno končano. S koso so kosili Ignac Sluga, Janez Horvat in Janez Klobasa, ki je prišel iz Gornje Radgone. Žeti so pomagale članice Društva podeželskih žena Gornja Radgona in članice Društva kmetic mestne občine Ptuj. Z obema društvoma sodelujejo destrniške kmetice že več let, ki se prihodnjo nedeljo nameravajo udeležiti žetve v Gornji Radgoni, kjer bodo v žetvi tudi tekmovale. Kmetice so bile vesele tudi predstavnikov nekaterih društev občine. Marjan Zelenik iz Prostovoljnega gasilskega društva in Ivan Hauptman kot predstavnik Turističnega društva Destrnik se žetve na stari način udeležujeta že več let. Tudi letos sta bila prisotna. Vreme se je zjasnilo, pesem pevk ljudskih pesmi Urbančank je žanjice in ostale spremljala iz njive. Po napornem delu se prileže malica in prav za vse delavke, delavce in gledalce je bila pripravljena. Feliks Majerič je poskrbel za ozvočenje, prav tako pa tudi za glasbo. Manjkalo ni niti plesa. Popoldne je minil v prijetnem druženju. Razšli so se v poznih večernih urah. S to akcijo so želeli obuditi bogato dediščino nekdanjega trdega, delovnega kmečkega življenja. Kmetice bodo s podobnimi akcijami nadaljevale. Za jesen načrtujejo trganje koruze, jemanje bučnih semen iz buč in trgatev. Tekst in fotografije: Nada Zupanič 18 Občan - 19. julij 2012 Občan Vrtec pri nas Od drobnega semena – do slastnega kruha Spomladi, ko se narava prebudi, začnejo rastline poganjati in vse postane živo in zeleno. To smo opazili tudi destrniški vrtičkarji in se odločili, da si bomo vse natančneje ogledali. Naša prva ugotovitev je bila, da se vse začne pri drobnem semenu. Pa ne bi bili pravi vrtičkarji, če ne bi poskrbeli, da se seme znajde v zemlji. Tako so vse štiri skupine vrtčevskih otrok imele ogromno dela s presipavanjem, štetjem, tipanjem, sortiranjem semen žitaric, preden smo jih posejali in posadili. Uspešno smo vrtnarili in kmalu je naše delo obrodilo uspeh – rastline so vzklile. Tu pa se je naša zgodba šele začela. Naši uspehi v cvetličnih lončkih so hitro rasli, mi pa smo se odpravili v Rogozniško dolino, kjer smo ob posevkih kot kakšni mini kmetje modrovali in ugotavljali, kaj je na posamezni njivi vzklilo (koruza, ječmen, pšenica ...). Delu je sledila prava stara »južna«: jabolko in izbor sedmih vrst kruha. Otroci so z navdušenjem posegali po koščkih koruznega, rženega, belega, ajdovega ... kruha in kmalu je ostalo le nekaj drobtinic. Navdušenje nad kruhovo malico na prostem je bilo za otroke spodbuda, da so odslej pozorno spremljali, kakšen kruh jedo pri zajtrku ali malici. Do odločitve, da sami poskušamo speči kruh, ni bilo več daleč. Spoznavali smo različne vrste zrnja, mleli s preprostim mlinčkom, moko in zdrob presipavali, sejali. Med drugim smo se naučili pesmico – recept za peko kruha: bela moka, lonček vode, košček kvasa, ščep soli – če to dobro skupaj zmešaš, fino se testo dobi. Že pripravljena je peč, hlebček kruha – dobra reč. Oboroženi s takšnim znanjem in pekovskimi kapami, ki smo jih sami izdelali, smo se odpravili h Gregorečevim, kjer nas je gospa Lenčica prijazno sprejela. Takoj smo skupaj zamesili testo, nato pa je vsak premesil svoj hlebček in ga dal vzhajat. Skupaj smo zakurili v pravi krušni peči, nato pa spekli celo košaro dišečih hlebčkov. Babica naše Maše, gospa Lenčica, nam je pomagala doživeti pristnost domače peke kruha in za to enkratno izkušnjo se ji prisrčno zahvaljujemo. Kjer smo mi, vrtičkarji, tam pravljica ni daleč. Svoja spoznanja iz realnosti smo obogatili še s pravljičnimi vsebinami slikanice Pekarna Mišmaš (S. Makarovič). Tako smo se naučili nekaj pesmi in plesov, izrazov v angleščini, spoznali nove besede, dramsko uprizorili zgodbo ter izdelali rekvizite in kostume. Konec junija je bilo vse pripravljeno, da v pravljico povabimo tudi starše, sorodnike in prijatelje. Vse štiri skupine otrok so sodelovale na zaključni prireditvi vrtca pod naslovom »PEKARNA MIŠMAŠ«. Vse, kar so otroci v tem projektu izvedeli, spoznali in doživeli, je v očeh odraslih morda nepomembno in nič novega, toda za otroke ima neprecenljivo vrednost. Po srečanju smo se poslovili z željo, da bi se mali in veliki na počitnicah ter dopustu odpočili, Občan - 19. julij 2012 užili čas drug z drugim in si nabrali moči za vse, kar nas morda čaka jeseni. Kamor koli pa nas bo odnesla počitniška pot, ne pozabimo na rek: »Naj človek pol sveta obteče – najboljši kruh doma se peče.« Za vrtec pri OŠ Destrnik Majda Kunčnik Obiskali so nas prijatelji Pred kratkim so naši učenci in učenke obiskali svoje prijatelje iz Avstrije. V torek, 5. junija, pa so nam Wildončani obisk vrnili. Ker smo vsa tri leta naše prijatelje gostili v Destrniku, smo se letos odločili, da se bomo srečali v šoli v Trnovski vasi. Poln avtobus otrok 2. a in 2. b razreda Ljudske šole Wildon v spremstvu gospe ravnateljice Christe Dörr, učiteljic Veronike Winkelbauer in Gerlinde Leitinger ter nekaj staršev je v Trnovsko vas pripeljal že v jutranjih urah. Učenci 3. a in 3. t razreda so svoje prijatelje pričakali kar na šolskem dvorišču, kjer so se pozdravili, se skupaj fotografirali ter se lotili skupnega projekta. V treh učilnicah so učenci združeno izdelovali svoje družinske albume, nakar smo se preselili v šolsko telovadnico. Učenci obeh šol so z veseljem prepevali v igri »pokaži, kaj znaš«. Sledil je nastop, na katerem je sodelovalo tudi nekaj učencev tretje triade OŠ Destrnik-Trnovska vas. Skupno druženje se je kar prehitro zaključilo, saj smo se ob 13.00 že morali posloviti. Obljubili smo si, da se bo naše prijateljevanje nadaljevalo tudi v prihodnosti. Katja Gajzer 19 Občan Turistično društvo DESTRNIK VAS VABI NA 31. KMEČKI PRAZNIK, ki bo 18. in 19. 8. 2012 pred gasilsko-turističnim domom na DESTRNIKU Sobota, 18. avgust 2012: 13.00–14.00 – prijava ekip 13.30 – postavitev klopotca 14.00 – kmečke igre 18.00–02.00 zabava z ansamblom BOŠTJANA KONEČNIKA Nedelja, 19. avgust 2012: 14.00 – povorka s prikazom starih kmečkih običajev 16.00 – podelitev priznanj za urejene hiše 17.00–24.00 – zabava z ansamblom MODRIJANI Za jedačo (domače gibanice) in pijačo bo poskrbljeno. ŠOTOR. Vljudno vabljeni! PRODAJAMO KAKOVOSTNO VINO Ivan Hauptman tel. 041 48 48 14 20 Občan - 19. julij 2012