TRIBUNA -Pravoverni muslimani, mnogo ^orja se zgrinja na nas, toda obupati ne smemo, kajti taka je Alahova volja, Vedno se moramo zavedati, da je le eden Alah, in Muhammad je njegov prerok. Alah je velik, ni ga večjega, kot je Alah, in njegova volja naj nas vodi v zemeljskem življenju, ki naj bo takšno, da bo všečno Alahu| Nikoli ne smemo obupati, kajti Kur*an nas uči, da se vse dogaja po Alahovi volji in Alahova volja je, da je zlo kaznovano in dobro nagrajeno. Pripraviti se raoramo na Džihad, sveto vojno proti vsemu, kar je krivoverno in Dragi verniki, zadnje čase mnogo Ijudi toži zaradi različnih^ težav v posvetnem življenju, pri tem pa pozabljajo na za6asnost svojega zemeljskega bivanja in večnost bivanja v onstranstvu. Le Bog, ki vse vidi in vse ve, lahko odloči, kakšno bo večno bivanje njegovih podložnikov, ali bodo na vekov veke peklenske^ muke trpeli za svoje zemeljske grehe, ali se bodo v vicah grehov očistili, ali pa večno hebeško blaženost kot nagrado za brezgrešno in Bogu všečno življenje uživali. Le tisti, ki se bodo tudi v trpljenju obrnili lc Bogu in jim bo življenje PARftjSKI KOTIČM Tovariši in tovarišice^ v zadnjera času se pojavlja^Jo mnoge težave, ki pa niso posledica slabosti v sisteinu, empak nedoslednosti v njegovem izvaoanjn. Zastaviti si moramb Jasno opredeljene cilje in dosledno delovati za njihovo uresničitev. Pri tem moramD imeti stalno pred očmi de^stvo, da je treba ves cas »iediti avantgardi delavskega razredat ki je edina sposobna voditi boj za dokončno odpravo vseh probleraov, ki izhajajo prav iz pre raajhne vloge ZK v vseh področjih družbenega življenja* KOTlfEK 2fl mt wmm smtt Kdor drugemu vejo žaga, ne bo imel kam sesti Navada pri nas je, da politiki vsake tol iko časa javnostiv da 1jSi h inter-vjujih podajo inter-pretacijo po1 i 11čnega dogajanja. Ob tem kar se pove, je vselej enako pomembno tudi to, kdo od po 1i 11kov pr i de do besede. Na pod1agi s1edn jega je mogoče ceIo sk1epat i o 11 h i h spremembah v oblastn ih vrhov i h. v pros-toru, k.jer novice o tem, Kaj se dogaja tam zgoraj izvirajo od bol.j al i manj naključnih udeležencev najraz 1 i čnejS i h se.j, na katenh se meri.jo in podirajo razmerja moči, in kjer se takSne nov i ce ne sme.jo izrekati glasneje kot to dopuSčajo koluar.ji, je takSen poKazatelj izredno pomemben, Podobno velja tudi za ce 1 os t r an sk i i n t e r v j u v najveCjem slovenskem dnev-niku Delu ob vel iKem cJrzavnem prazniku. V nasprot ju s sp1oSni m pričakovanjem, da bo ob tej pr i 1oznost i nagovor i1 slovenski narod eden od obeh ug ] edn i h i n pr i 1 -jubljenih slovenskih prvakov Milan Kučan ali Joze Smole al i pa, ker je v tem casu izredno vroče vprasanje slovenskih :->d dobiti denar za te subvencije, sploh pa: subvancije ja ali ne, a grerao na cestn, sendvič sem, sendvič tja, na dru.ji strani pa čepi vprašanje o ekonotnski u ravičenosti projekta in nje^ovih izvajalcev. Govorilo se ,je o odnosih we¦< -tudenti in prof-esorji, o p.isrednem vne->ava.-iju politike v projekt. ^aht^ve;o ss je zameno-.vo .v' .-cistv* projekta! Večina -ie, vs---.i v t3.: skuoini, oro.-ekt ocenila nerativno. Kolegi, ki ste sodelovali - ali vi, ki še boste. A ne bi bilo bolj sraiselno tisti dolgoročn^ spr-sr.eniti v krat^oročniv ¦'-''. Skupaj smo usotavljali, da nivo študi.ia že -iolgo ne zedošča dobrerau študentu. A potrebujeno iolgoročno študijo, da bomo to tudi znanstveno ugotovili? A boroo potera potrebovali še dolgoročno izvedbo, da s: bodo spotoma odpraVjale napake? Študent.je se mnogo hitre.je staraio V:ot tisti, ki službujejo znotraj projekta. Študentje potrebujemo takojšnoe akcije, pa čeprav za začetek še tako majhne. Mogoče bomo s tera dobili ^aranci.jo za s^iselnost projekta. S svojimi predlogi sera se počutil skoraj odvečnega. Res da moramo najpreo poznati osnovna izhodišča in načela za prcjekt, ampak predloge, ki bi jih sprejeli profesorji in študent.je brez več.jih pomislekov in bi resnično lahko premaknili situacijo, bi morali začeti upoštevati takoj. Qo»azd I^evenšek TRIBUNA-STRAN3 centralnl komlte zveze komunistov slovenlje tomšlčeva 5 61000 Ijubljana Števllfe§/Sl. 24.11.1987 datum: Spoštovano uredništvo Tribune! V skladu z Zakonom o javnem obveščanju vas prosim, da objavite moj odgovor na zapis Vide Bajc: "In vendar se vrti" v drugi številki Tribune, letnik 37, stran 3 Tovariško vas pozdravljam! 1 priloga ZEMLJA SE VRTI SAMA, ODNOSE PA SPREMINJAMO LJODJE Seje habilitacijske komisije so javne. Prispevek Vide Bajc: IN VENDAR SE VRTI, je sporočilo z ene od sej habilitacijske komisije. Janvost ima pravico do objektivne, celovite in pravočasne informacije, poročevalka s take seje ima pravico do svojega mnenja o dogajanju na seji, s katere poroča, ljudje, ki smo vpleteni v javno sporočilo, imamo pravico, da se oglasimo, če menimo, da jc s sporočilom nekaj narobe. Vsa ta dolgovezna uvodna pojasnila dajero zato, ker bom po-skušala dokazati, da je prispevek Vide Bajčeve zgleden pri-raer javnega sporočila, ki ne prenese niti eleraentarnih stro-kovnih novinar-skih kriterijev za objavo, poleg vseca pa vse-buje tudi politična stališča, ki rae naravnost izzivajc k polemiki . Pa pojdimo lepo po vrsti: Zapis sporočilno ni zrel za objavo: Najprej ni jasno, v katerih elementih je to sporočilo POROCILO o dogajanju na seji habilitacijske kosnisije, v katerih elementih je KOMENTAR o tej seji, v katerih 'elementih pa 0BVESTIL0 študentoci o izvajanju programa dela Predsedstva UK ZSMS. Vse to troje je med seboj brezupno pomešano. Da sporočilo tovarišice Bajčeve ni poročilo se vidi iz tega, da iz njega nl mogoče ifcvedeti nič povsem gotovega o tem, kaj se je dogajalo, kako je to potekalo, kdo vse ir. na kateri strani je pri tem sodeloval. Ce sporočilo tovarišice Bajčeve ni poročilo, arapak komentar s seje habilitacijske kotnisije, je samo po sebi umevno, da se ne trudi na dolgo in široko pojasnjevati sestava koroisi-je, njenih kompetenc, načina priprave njenih stališč in na-čina glasovanja o njih. Komentatorju tega res ni treba pojas-njevati, vendar raora vse te reči VEDETI do zadnjih pOdrobnos-ti in z nobeno besedo v komentarju ne sme v javnosti razšir-jati neresničnih vesti. Neri;snične so v tem sporočilu naslednje vesti, ali če vam je ijubše ,dejstva: Habil,itacijska komisija NE ODLOCA ampak "dajc; Svetu visoko-šolske temeljne ali delovne organizacije MNENJE o tetn, ali so izpolnjena z zakonom določena merila za izvolitev oziroma ponovno izvolitev v naziv visokošolskega učitelja, znanstve-nega delavca in sodelavca". 0 tem kakšno MNENJE dati do predioga za izvolitev dr. Veljka Rusa v naziv rednega profesorja in magistre Spotnenke Hribar por.ovno v naziv strokovr.e .sodelsvke r.i bilo "malo več razprave samo v političnem delu delegacije", kot je to napisala tova-rišica Vida. Razprava je potekala tudi na seji habilitacijske komisije in habilitacijska komisija kot celota je izoblikovala v obeh primerih svoje mnenje. Ta.koraisija je res sestavljena dvodomno. Eno polovico članov voli univerzitetni svet - iz vrst visokošolskih .učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev ter študentov - drugo polovico pa ns predlog RK SZDL Skupščina SRS - iz vrst družbenopolitičnih in drugih javnih delavcev. Kooisija dela na sejah, mnenje je sprejeto, če ga potrdi večina članov konisije posebej iz "skupščinske" in posebej iz "univerzitetne" polovice. TRIBUNA-STRAN4 Tako je bilo tudi tokrat, le da je "skupščinska" polovica habilitacijske komisije predhodno sana oblikovala in argu-mentirala predlog onenja o obeh dveh zadevah. Izglasovali pa sta predlog soglasno in ločeno obe polovici habilitacijske komisije. Iz sporočila tovarišice Bajčeve si ni mogoče ustvariti jasne predstave o tem: KAKO je na sejt komisije potekalo argumenti-ranje tega mnenja niti za dr. Veljka Rusa niti za magistro Spomenko Hribarjevo. Ni namreo jasno povedano, da je "skup-Sčinski" del habilitacijske komisije na seji poročal o DISKOSIJI, ki jo je v pripravi na sejo ločeno opravil s tem v zvezi In kjer so bila izoblikovana naslednja večinska stališča: Glede dr. Veljka Rusa je ta del habilitacijske komis-ije predlagal, da ne glede na specifičnost njegovih strokovnih pogledov na nekatera ključna razvojna vprašanja socialistič-nega samoupravljanja, komisija da mnenje, da izpolnjuje z zakonom o usmerjenem izobraževanju določena merila za izvo-litev v naziv redni profesor. Glede magistre Spomenke Hribar je 'Iskupščinski del" r.abilita-cijske komisije predlagal, da konisija da mnenje, da izpol-njuje z zakonora določena merila za ponovno izvolitev v naziv strokovne sodelavke, da pa ob tem tudi jasno povc, kaj mer.i glecie tistih kandidatkinih stališč, o katerih so potekale po-lemike v javnosti. Komisija kot celota je soglasno ugotovila, da so bili ideološko politični nazori magistre Spomenke Hri-bar upravičeno in argumentirano javno zavrnjeni, da pa to ne sme vplivati na njeno ponovno izvolitev v naziv, ki omogoča normalno opravljanje strokovnega poklicnega dela, ki je bilo s strani eminentnih regioloških strokovnjakov pozitivno ocen-jeno. Mnenja v koraisiji,v nobenem od njenih delov, niti v komisiji v celoti.se torej niso kresala o tem ali so stališča magis-tre Sporaenke Hribar "všečna političnemu vodstvu, ampak o tem ali je mogoče ob zakonodaji, ki jo imamo.človeka z javno za- zavrnjenimi, polltiki ZK nasprotujočimi idejnopolitičnirai stališči,potrditi kot primernega kandidata za ponovno izvo-litev v strokovni naziv. Poglejmo še neresnična dejstva, ki so se avtorici sporočila s te seje zapisala o vlogi CK ZKS tako v habilitacljski komi-sijl nasploh kot prt oblikovanju mnenj v teh dveh konkretnih habilitacijskih postopkih. Tovarišica Bajčeva v svojera tekstu posredno in naravnost trdi, da ima CK ZKS DELEGATA v habilitacijski komisiji in da je "skupščinski" del habilitacijske komisije za svoje delo odgovoren "politiki" in ne skupščini. To preprosto ni res. Res je, da je" Sonja Lokar članica CK ZKS in izvršna sekretarka P CK ZKS, pa tudi delegatka družbeno-političnega zbora. Res je, da jo je Skupščina SRS izvoliia v habilitacijsko koraisijo prav zato in ne iz ka-kega drugega razloga. Nikakor pa ni res, da sem na tej seji habilitacijske komisije zagovarjala IZRECNO IZOBLIKOVANA STALISCA KATEREGAKOLI ORGANA CK ZKS ALI CELO SAMEGA CK ZKS teh dveh konkretnih habilitacijskih postopkih. alisča, za katera sem se na habilitacijskl komisiji zav- a. sem izoblikovala satna, na lastno odgovornost, ker ocenila, da to ni težko storiti,spričo zelo jasnih, v nosti dobro znanih kongresnih in pokongresnih usmeritev 5_ . ' zlasti stališčP CK ZKS izoblikovanih v zvezi s ¦ stevilko Nove revije in stališč izoblikovanih na našera ^oimenovanem idejnem plenutnu. Zanje sem se zavzemala kot enaka med enakimi in z njitni, vsaj upain, da je tako, nisem prodrla zato, ker sem članica CK ZKS in izvršna sekretarksa P CK ZKS.ampak ker so vsi prisotni dobro čutili, nekateri pa to tudi javno in glasno povedali, da takšno stališče praktično pomeni ustvarjanje deraokracije za tiste, ki znotraj zelo široko pojmovane socialistične paradigme, mislijo drugače, pri čeraer za magistro Spomenko Hribar ni težko dokazati, da misli dostikrat celo povsea drugaSe - to pa je vsaj tollko demokracije kot jo Je sposobna uveljavitl v praksl katerakoll slovlta, z veliko tradioijo opremljena mesčanska demokracija (npr. v Zvezni republiki Nemčlji, kjer Je članstvo v KP nezdružljivo z nekaterimi Javnlol oz. državnlmi službami ali npr., v ZDA, o čemer pri-' čajo lzjave B. Zupančiča v zadnjem Teleksu). Nikjer nl zapisano, da se bodo s tem, kar sem dosegla in za-vedam se, da sem vplivala na nnenje, sprejeto na habilitacijski komisljl, strinjali vsi delegati v SkupšSini SRS, čet bo o tem tam stekla razprava niti vsi mojl tovariši v CK ZKS, saj gre za vprašanje interpretacije političnih stališč, ki je vedno lahko sporna. Tako sem ravnala po svoji vesti in komunističnem prepričanju in sem seveda pripravljena tudi sprejeti vse politične posle-dice. Nlkakor pa ne mislin mirno gledati, če poskuša kdorkoli moje javno delovanje S POTVARJANJEM DEJSTEV zlorabljati za • RAZPIHOVANJE ANTIKOMUNISTICNEGA RAZPOLOZENJA med študenti In v javnosti in to pod izgovorom, da si je treba prizadevati za več demokracije na unlverzi zlasti z bojem "za ukinitev tretje košarice pogojev za habilitacijo" in za vrnitev z univerze pregnanih "heretikov"". Gorje socializmu, v katerem sta samoupravna angažlranost in humanizem visokošolskih učiteljev in raziskovalcev razumljena kof omejevanje svobode in deookracije in ubogi "heretiki", če bi bila njihova usoda zares odvisna od takih zaveznikov, ki s šlrjenjem polresnic rušijo temeljne pogoje vsake demokracije: pravno državo in profeslonalno brezhibno obveščanje javnosti. P.S.: Horda pa bi univerzitetno, zlasti (mladlnsko) študentsko Javnost zanimali še stallSče in argumenti, ki Jih Je o "apornen primeru" imalela tovarišica Bajčeva. 0 tem je očitno pozabila zapisati kakšno vrstico! V LJublJanl, 23.11.1987 Vidih odgovor Sonji Lokar bo objavljen v naslednji številki TRIBUNE. Lahko bi ga tiskali že danes, zdi pa se, da bi to dalo naši kolegici prednost, ki morda ni povsem korektna. Izdal pa bom, da se izdajateljski svet Tribune— časopisov družbeni organ upravljanja — ni strinjal z obtožbami tov. Lokarjeve. Nobeden od članov Sveta ni našel slabe besede za Vidin članek. odg. urednik (v.d.) TRIBUNA-STRAN5 [Š+UDENTSKI KANDIDAT ZAREKTOR JA| O ncivdihu Boštjan M. Zupančič Dr. Boštjan M. Zupančič, rojen 1947. leta v Ljubljani, izredni profesor prava na Seton Hall Uhivštsity, New Jersey, ZDA. Klasično gimnazijo in pravno fakulteto je končol v Ljubljani, magistriral in doktoriral je na Harvardu. Poleg disertaci\e z naslovom »Criminal Law: The Conflict arid the Rules« (New York, 1981) je v knjižni obliki objavil še očbenik »Criminal Law: Its Nature and Its Function« (New York, 1983). Poleg strokovnih razprav v našlh in ameriških pravnih revijah je objavil tudi več poljudnih člankov in esejev. Predaval je na New York Law School, lowa Universit/, Fordham University in na pravni fakulteti Univerze v Atenčh. Glavno področje njegovega delovanja sta kazensko materialno in nrocesno pravo, ukvarja pa se tudi s pravno filozofijo, psihologijo in družbeno teorijo. \z knjige: Ustvarjam, lorej sem ' Iritelektualna dejavnost kake družbe razpada v dva različna in v resnici prav ločena dela. Ker sta ta dva dela v izobraževalnem in miselnem procesu sploh funkcionalno (in samo funkcionalno) močno povezana, mnogim ne pride na misel, da bi ju tudi pojmovno ločevali. Brezrazločka medproduk-cijo in reprodukcijo znanja pa vendar ne moremo smiselno razpravljati o posameznikovem navdihu kot ustvarjalnem motorju življenja družbe. Ber-trand Russell, sicer neustavljiv privrženec anglosaksonske »zdrave pameti«, človek, ki je s Heglom v svoji zgodovini filozofije opravil na nekaj straneh, je kljub temu zapisal: »Če bi vedeli, od kod prihajajo navdahnjene ideje, bi bila znanost prozorna kakor mesečina.« Vloga in naloga znanosti je zapisovati in razlagati Russellove »ideje« tistim, ki bi se sami od njih nikoli ne dokopali. Pojem razlaganja sploh temelji na pojmovni eksplikaciji; gre za post festum pojasnjevanje nečesa, kar se je ustvarjalnemu posamezniku posvetilo. Eno je stvar iz-umiti, drugo pa logično dokazati: deduktivni logični silogižem sploh ni opis ustvarjalnega miselnega procesa. Je zgolj poznejši dokaz za njegovo spojljivost z že sprejetimi mišljenjskimi modeli. Razlika med znanstvenikom in umetni-kom, če vzamemo, da sta oba ustvarjalna, je predvsem v mediju, katerega vsak izmed njiju uporablja. Znanstvenik uporablja visoko organizirane modele mišljenja. Zanje je poleg dognane (»eksaktne«) artikuliranosti značilna velika mera silogistične miselne togosti. Prostora za ustvarjalno intuicijo je tu malo, dokler ne pride do preskoka v nov model, kakor na primer pri prehodu iz evklidične v neevklidično geometrijo. Sem ter tja se pokaže kak štiriindvajsetletni Godel, ki mu uspe dokazati tisto, kar se je Russellu svitalo že prej v njegovih »Principia mathematica«. Umetnik pa po drugi strani prav tako živi od navdahnjene inovacije, le da je prostor za njegov navdih dosti širši, manj strukturiran in ujet. Seveda obstajajo področja umetnosti, ki so po razmerju med vsebino in obliko zelo podobna znanosti. Bachove fuge in tokate so na primer vezane na zelo strogo glasbeno obliko, poleg tega pa svoje izrazne moči ne zajemajo iz silovitosti začetnega navdiha, marveč iz malodane matematičnih variacij na pogosto skromno prvotno melodijo. Tu ne gre zgolj za vprašanje razlikova-nja med vsebino in obliko, saj v tem je ravno stvar. Pogosto je zahtevna oblika izziv za pregnantno vsebino, tako da razlikovanje med njima izgubi smisel. To velja tudi za klasično pesništvo od Ovida do Petrarke, pa za predimpresionistično slikarstvo.* Drugače kakor znanstvenikova ideja je umetnikov navdih pač toliko bolj neposredno metafizičen, kolikor globlje sega njegova življenjska radovednost. Pri umetnosti je zato čista reprodukcija znanja manj pogosta. Njena človeška vloga ni toliko poučevati kolikor plemenititi. Najprej umetnika samega, potem tudi tiste, katerih se njegova umetnost dotakne. Znanost gradi strogo na izraženih idejah preteklih generacij; umetnost odkriva življenje - kakor po Goetheju vsaka nova generacija - vsakokrat de novo et ab ovo. Šolanje je v umetnosti zgolj vaja v spretnosti izraza: vsebino mora temu izrazu dati umetnik sam od sebe in sam iz sebe. Umetnosti se ne da naučiti, poeta nascitur, ne da pa se je metafizično obubožanim niti razložiti. * O razlogih za razpad forme pri Picassu jc Karl Jung trdil, da so posledica notranjcga razpada pri umetniku. K tctnu sc bomo vrnili kasncjc. Umetnost, z drugo besedo, ni bergla čustveno skromnih. Umetnost je obrestnoobrestna renta metafizično bogatih. Spričo tega pa delitev na dva ločena dela intelektualne dejavnosti - na rflzlagalni reproduktivni del in pred\aga\ni produktivni del - ni mogoča v umetnosti, čeprav je značilna za znanost. Pri slednji je velikanska večina dejavnosti, tako raziskovalne kakor razlagalno-pedagoške, čista reproduk-cija idej, ki so prišle na misel drugim, prejšnjim generacijam. Da ta orjaški znanstveni stroj paradira kot ustvarjalno snovanje, še ne pomeni, da je cesar zares oblečen. Nekoč sem rektorja Harvarda, Dereka Boka, vprašal, zakaj je univerza fenomenu genija tako sovražna. Pri tem sem navedel nekaj znanih primerov, ko je univerzitetna srenja neutrudno napadala Ijudi z resnično novimi idejami. Ob splošno znanem dejstvu, da je pristna genial-nost posejana zelo poredko, je seveda Boku preostalo malo drugega, kakor da se utrujeno nasmehne ob takem vprašanju: vsaka množičnost in vsaka pretenzija na demokratičnost v takem okviru nujno vsebuje pritisk večine na manjšino. Večina pa je vedno večina povprečnosti. Seveda pa je zani-mivo, da se tistih nekaj izvirnih posameznikov med seboj vedno najde in poveže. Celo v svetovnem merilu, spomnimo se samo na slikarske in literarne skupine v Parizu. Izvirnost hitro postane izkaznica, ki podobnim jasno kaže na ustvarjalno enakost: // takes one to recognize one. Elitizem? Morda, toda potem je bil na primer Marxov krog izrazito elitističen in celo zelo napadalno razpoložen do ustvarjalnih diletantov. Da je določena mera povezovanja zmožnih neogibna celo v sovjetskih razmerah, priča Solženici-nov »Tcliček in hrast«. Imenitna bi bila sociološka študija, ki bi se lotila vprašanja, zakaj je povprečje izvirnim inovacijam tako sovražno, kar je res celo v danih intelektualnih okvirih, v katerih se da revolucionarna trditev izrecno doka-zati in empirično preskusiti. Toliko bolj izpostavljen je ustvarjalec na tistih področjih, kjer je za dokazovanje kake trditve na voljo zgolj deduktivna historična metoda. Prepričljivost tu privzema tržne značilnosti, ker postane neka trditev communis opinio na podlagi ponudbe in povpraševanja. V Freudovem pisanju na primer je malo izvimega in še danes ni prav jasno, ali ni psihoanaliza velika potegavščina. Toda svoje ideje o podzavesti, katerih večina izvira pri nemŠkih filozofih devetnajstega stoletja, je znal Freud odlično prodati. Znal jih je predstaviti kot nekaj neposredno uporabnega. Če je pri tem stvari nekoliko poenostavi! in celo zavozil, je to pač cena popularizacije. V večini primerov pa ni tako. Predstava, da javnost komaj čaka svojega izvirnega ustvarjalca, ki da se mora pokazati na odru druŽbe ob splošnem aplavzu, j6 povsem zgrešena. Zelo pogosto je kalček pohojen, še preden pogleda iz zemlje, tako da se niti sam nosilec ideje ne zaveda, da so mu vzeli še nerojenega otroka. Ob nekoliko grobem posploševanju bi rekli, da v evropsk^m kulturnem prostoru temu botruje gerontokratična, na fevdalno spominjajoča avtoritarnost, medtem ko v Novem svetu prevladuje kolo-nialni pragmatizem z geslom: What difference does it make, if it does not make a difference. V obeh primerih obstaja izrazit boj med tistimi, ki razlagajo, in tistimi, ki />rerflagajo. Ker so slednji v izraziti manjšini, se o tem boju v javnosti malo ve. Ker prerflagalci že po opredelitvi silijo v ustaljeni sistem s spre-membami, te pa zahtevajo napor že pri dojemanju, zlasti pa še pri uresniče-vanju, bosta odpor povprečnežev in inertnost družbenih struktur pobudo kaj zlahka zatrla. Dober Lakmusov test je tu mera razkoraka med idejo in akcijo v posamezni družbi. Večji ko je vpliv mentalno prožnih v kaki družbi, ŠTUDENTSKI KANDIDAT ŽAREKTORJA bolj prilagodljiva bo ta družba in manjši bo zaostanek povratnega vpliva (feedback lag). Odpor zoper inovacije in s tem povezana jalova konservativnost kake družbe bo povezan s strukturo družbene moči. Ta riba sicer ne smrdi samo pri glavi, bo pa najbrž držalo, kakor je to opisal že Maurice Duverger v svojem delii »De la Dictalure«, da si avtoritarna družbena struktura sama koplje grob z uničevanjem intelektualnega potenciala svojega naroda. IL___________:_____________________________________________ Po drugi strani pa je sama oblast s svojo fizično prisilo sploh mogoča zgolj s pozicij znanega. V pravu, ki oblšsti daje njeno pojmovno strukturo in preglednost, je razmerje med pojmom in dejanskostjo obrnjena zrcalna slika tega razmerja v znanosti. Že stari pravni filozof von Ihering je govoril o sprevrnjeni pravni miselnosti, pri kateri je dejanskost odvisna spremen-ljivka pravnega pojma (ukaza, pogodbe itd.)- Pri znanosti in filozofiji je stvar obrnjena. Zato pravo in z njim oblast nujno izhajata iz večnih resnic (intelligible essences). Ne glede na to, kako resnične so. Tisti, ki prisega na večne resnice, ne misli, temveč predpostavlja. Zato Platonov kralj filozof ne obstaja. Če je kralj, ne more filozofirati, ampak tnora ukazovati. Če je filozof, mu stvari ne morejo biti kar »jasne« in zato ne more ukazovati. V oblast se bodo novatili taki, ki jim je do moči, ne do premišljanja. In tudi, če so premišljali poprej, velja, da oblast kvari. Absolutna oblast kvari absolutno. Moderne družbe s svojo tehniko in z zapletenostjo delitve dela postajajo vse bolj odvisne od izvirne ustvarjalnosti svojih članov. Nova tržišča, npr. računalniško, na katerih se oplaja kapital, so proizvod ustvarjalne domišljije posameznikov. Geografska ekspanzija kolonialnega imperializma ni več obetavna. Phhajamo v dobo intelektualnega kolonializma. Ta, čeprav manj oprijemljiv, ni nič manj resničen, če pomislimu, da samo ameriška računal-niška podjetja oropaj) Evropo in tretji svet vsako leto za najmanj deset tisoč nadarjenih mladih inženirjev. Uspeh kake družbe v prihajajočih desetletjih bo premo sorazmeren njeni zmožnosti, da ustvari razmere za izvirno kreativnost. Za slednjo sta bistvena dva elementa. Prvi je pogoj materialne svobode, torej možnosti, ki jih ustvarja zadostna akumulacija raziskovalnega kapi-tala. Za1 ustvarjalno dejavnost je potreben denar, denar in še enkrat denar. Drugega pogoja ni mogoče ločiti od prvega. Do zadostne akumulacije sredstev prihaja namreč na dolgi rok le tedaj, če imajo ljudje svobodo sproščati osebno iniciativo. Ustvarjalnost je občutljiva sobna rastlinica. Družba ima lahko veliko pametnih ljudi. Če pa se ne počutijo svobodni v vsakem pogledu, nimajo možnosti zaživeti kot celotno doživete.osebnosti, bo ostala njihova inteltgenca povsem aplikativne narave. Za ustvarjalnimi bo taka družba capljala v neki razdalji in se čudila tistemu, kar bi bila lahko ustvarila iz lastnih moči. Marksistična teorija o odmiranju države ni iz trte zvita. Danes bi bil Marx prvi, ki bi z gospodarskega staltšča trdil, da je odmiranje države gospodarska nujnost in ne zgolj ideološki luksus proletariata. Ni mogoče na primer ločevati tehničnih ustvarjalnih možnosti in svo-bode od splošne strpnosti do razlik, ki obstajajo med ljudmi. Raven tolerantnosti v družbi določa premer prostora, v katerem vsakdo lahko postane to, kar v resnici je. Ustvarjalen je lahko samo človek, ki je našel samega sebe. Če družba ni strpna, bo za tako samopotrditev potrebna prevelika mera pogumne poštenosti. Le malokateri jo bo z velikimi žrtvami dosegel. Preostali pa ne bodo živeli svojih življenj, temveč takšna, kakršna jim vsiljuje nasitna družbena zavest. Odtujeni bodo sami sebi, s tem pa tudi drugim in svetu sploh. Navdih je lasten samo emancipiranemu posamezniku. Ustvarjalnost sloni na spontanosti in samoniklosti, ki ne more biti dana zgolj na poklic-nem področju. Biti mora splošna življenjska lastnost. Kolikor bolj postaja jasno, da že prozaični gospodarski uspeh kake družbe terja izvirno in ustvarjalno reševanje problemov, toliko bolj postaja državno vmešavanje v organsko rast družbe zaviralen anahronizem. Toliko bolj je tudi jas a razlika med preprosto reprodukcijo in ustvarjanjem novega znanja. Most med produkcijo starega znanja in produkcijo novih spoznanj in teorij je most sproščenega navdiha. V kitajski knjigi sprememb, / Chingu, se prvi heksagram imenuje Ustvarjalnost.«« Povezan je s hrepenenjem in z Ijubeznijo, s spoznavanjem rahlih, a pristnih notranjih vzgibov. Do te modrosti se je Zahod dokopal šele v sedemdesetih letih tega stoletja. Literarni kritik Deleuze in psihiater Guattari sta takrat pri založbi GallimardC izdala knjigo »Antioedip - capitalisme et la schizophrenie«. V tem delu sta razvila morda najbolj revolucibnarno psihološko teorijo, odkar je Freud zansal pojem Ojdipovega kompleksa. Slednji namreč predstavlja transmisij-^. Jermen, po katerem se splošno družbeno nasilje prenaša v družinsko d>namiko, ki navsezadnje prav tako nasilno doseže, da se otrok identificira z ocetom. Ta identifikacija je po eni strani cement za integracijo osebnosti, po ***& strani pa je to tisti primarni proces pranja možgan, po vzorcu katerega ^J^držuje pri človeku splošni strah pred oblastjo. Prav iz tega podožive- tega strahu pred očetom pa tudi izvira pripravljenost Ijudi, da se odpovedo -ne da bi se tega zavedali - svoji samodejnosti in svoji samoniklosti. Kolikor otrok doživlja sebe kot različico očeta in si ne more drzniti, da bi živel lastno življenje, toliko bo tudi kot odrasel človek dobesedno odtujen tistemu, kar bi lahko bil po svoji genski zasnovi. Patriarhalna avtoritarnost, ki sloni na falični prevladi - skupnem imenovalcu cclotne družbe - v kali zamori avtentičnost človeka. Odtujen dovek pa ne bo ustvarjalen. Če je po Freudu otrok oče človeštva, potem je družba oče otroku. Nestrpna družba, nestrpni starSi, nasilni učitelji, avtoritarna univerza, oblastni šefi - vse to v poslednji konsekvenci izvira iz nasilnosti države. Država je ne le monopol nasilja, ampak tudi njegov poslednji vir. S tem pa vir strahu odtujenosti in botra kilavi ustvarjalnosti. III. Znižanje ravni nasilja v družbi, bo imclo za posledico revolucionarno preobrazbo osebnosti. Znižanje paranoidnega nasilja v draSini preprečuje edipalizacijo, t. j. suženjsko identifikacijo z očetom. Vprašanje je filozofsko obdelal že Hegel v svoji Fenomenologiji duha (glej npr. Kojeve, Introduc-tion a la lecture de Hegel) in na katero se je nedvomno naslanjal tudi Marx v svojem dojemanju aiienacije. Ker na identifikaciji z očetom temeiji stereotipna organizacija moderne osebnosti, je predhodnik nove osebnosti, kakrSno opisuje Nietzsche v Zaratustri, osebnosti, ki ima oblast nad svojim hotenjem in je zmožna držati obljubo, razpadla kafkovska osebnust shizuidnega tipa. De-edipalizacija je kot psihološki proces notranjega poistenja s samim seboj najprcj razpad osebnosti na prafaktorje, katere je puprcj vezala malta Ojdipovega kom-pleksa. Ta pojav shizofrenizacije spremlja eksistencialistična »groza pred ničem«, ki je osrednja tema Sartrovega in Heideggerjevega pisanja. Iz tega razpada »zdravc pameti«, torej osebnosti, ki je plod podrejanja od zibelke do groba, osebnosti, ki ni nikoli zaživela Iastnega življenja, se rojeva nov svet. Kafkovski, morda in za sedaj notranje razpršen in neusklajen kakor stroj, katerega zobniki se ne skladajo med seboj, vendar svet, ki ni nika-kršno presenečenje. Napovedali so ga, da, celo živeli so ga že predsokratični filozofi, od katerih genija živimo še danes. Poznal ga je Shakespeare in ga klinično opisal v svojih Sonetih, še zlasti v štiriindevetdesetem. Poznali so ga umetniki in literati vseh časov, preroSko pa se je zanj zavzemal ravno Nietzsche v svojih delih. Danes je takih ljudi veliko več. Iz razreda po sebi postajajo razred zase. Da je ta shizoideologija - destruktivna glasnica novcga ustvarjalnega sveta -segla tudi v slovenski kulturni prostor, je mogoče prebrati pri piscih, kakor so Hribar, Kermauner itd. (Zato je prav zabavno, da nepoučeni Javoršek v svojem »Adamovem jabolku« Kermaunerju očita dementio praecox in splošni razpad osebnosti. S tem mu je napravil najlepši kompliment.) Ker fluidnosti miselnih sistemov ni mogoče deliti od osebnostne togosti, je opazovalcu eksistencialistično snovanje, npr. pri »Novi reviji«, tista jasa, na kateri se jasni povsem novo, razburljivo in vabljivo obzorje prevrednotenja vseh vrednot. Pričetek graditve resnično novega sveta. De-edipalizacija moderne osebnosti, katerega znanilec je njen shizoidni razpad, bo in je že statističen proces. Iz te dezintegracije bo v prihodnjih desetletjih vzniknila nova renesansa. Razpad starega poteka simultano z graditvijo nove zavesti o svetu, ki nas obkroža. Smo v fazi izrazite hegeljan-ske revolucije, v kateri se elementi starega - najprej na osebnostni in potem na interakcijski družbeni ravni - preigravajo v nove konstelacije in sestave. Značilna za ta novi svet ljubezni, medsebojne komplementame različno-sti, avtentičnosti in pristnosti - bo predvsem višja raven svobode. Če Heglov Selbsbewufitsein danes ni mogoč, ker ljudje sploh še polno ne obstojč - saj to je bistvo odtujenosti - je pa za novo psihologijo značilna predvsem svoboda tudi v odnosu do samega sebe. Danes si večina še ne more predstavljati, da človek more nekega dne vstati čisto predrugačen in z zavestjo, da je prerojen v občutku resnice in svobode, ki sta pravzaprav eno in isto. V danem trenutku pa bo navdih - Maslow pravi temu »peak experience« - prebil ozke okvire norosti in bolečine. Ustvarjalnost, ki je . poprej snovala v dušah pesnikov in filozofov, se bo razlila po vsej družbi. To dojemanje se prebija celo v okvirih, ki so poprej veljali za toge miselne modele. Danes se je zgolj z intenzivnostjo pojmovanja mogoče dokopati do protislovij, s katerimi je obremenjen vsak mehanični model mišljenja od matematike do prava. Še več, prava inspiracija danes dialektično teži k preprostemu razkrinkavanju teh protislovij, ne da bi si še zastavljala vpraša-nje o »bistvu stvari«. Kartezijanski modeli ločevanja pojma od dejanskosti, splošnega od posamičnega in posebnega dobivajo vse bolj pomen orodja, s katerim je mogoče veliko storiti, ki pa ga sicer ne kaže jemati preveč zaresno. Mrak prosvetljenskega racionalizma morda spodbudi k lčtu Miner-vino sovo modrosti. Družba, ki bo to prej spoznala, ker se bo učila od svojih pesnikov, bo sprostila svojo ustvarjalnost in prva zakoračila v novi svet. ZADEVA: obrazložitev evidentacije dr. Veljka Rusa za predacdnika RK SZDL Slovenije Veljko Rua se Je rodil 18. 12. 1929. V partizane Je ael a trinajatim leton -v NOB Je 3odelovala vaa družina. Po osvoboditvi Je opravljal več najodgovor-nejaih funkcij, dokler se ni vpisal na Filozofsko fakulteto v Beogradu, kjer Je diplomiral, se potan preusoeril iz filozofije v sociolc«ijo ter tam doktoriral. Predaval Je na Fakulteti za sociologijo, politlčne vede in novinarstvo ljubljanske univerze, dokler ga niso 1971 od tam nagnali - pa ne samega. Gre za enega slavnih dogodkov t.i.mračnih 70. let. Sedaj je na dobri poti, da ga spet habilitirajo za rednega profesorja. Dr. Rus je znanstvenik mednarodnega ugleda, ki uživa tudi v slovenski javnosti vellko spoštovanje. V čaau evidentacije še predava na Univerzi Južne Karoline v ZDA, vendar se bo sredi decembra , torej še pred volitvami novega predsedstva RK SZDL, vrnil v Ljubljano. NJegovo predsednikovanje zvezi slovenskega delovnega ljudstva - preprlčani saa, da bi bil sijajen predsednik - bi bilo - tako ae nan zdi - dokaz, da si lepšega ne bi mogli želeti - da je ta organizacija dozorela, da Je sposobna spoštovati tudi tiste, ki niso pozablli avojih mLsli in svoje integritete celo tedaj, ko ta mogočnim ni bila povšeči. Ta izvolitev bi bila tudi dokaz zaupanja SZDL slovenskim intelektualcem. Vemo, da Je obilo razlogov - bolj ali marvj dobrih - da do nje ne bi prišlo, pa vendar kot predstavniki ljubljanskih atudentov, bodočih slovensklh intelektualcev, pozivamo tiste, ki bodo odločali in tiste, ki bodo volili, naj tega predloga ne zavržejo zlahka in brez pretehtane misli. Politika je preveč resna stvar, da bi Jo lahko preveč prepustili poklicnim politikom. V vodstvu SZDL bi Studentje - in ne le mi -radi videli pokončne, neodvisne, modre ljudi, ki zna Jo poslušati in ki umejo najti tudi pravo raisel in pravo beaedo. '....... sekretarka predsedstva UK ZSHS LJublJana ZvezasodallstlCne mladlne*Slovenlje UNIVERZITETNA KONFERENCA Kerenlkova 4, 61000 LJubljana Datum: 27.11.1987 Na5 znak: 0583-VB-SR " REPUBLISKA KONFERENCA SZDL SLOVENIJE Kadrovska komislja Komenskega 7, 61000 Ljubljana ZAOEVA: evldentiranje kandidata za podpredsednlka RK SZOL Predsedstvo UK ZSMS Je na svojl zadnji seji evldentiralo za Clana P RK SZDL tudl akademika Andreja O. 2upanCIča In novlnarito Alenko Puhar. Dr. 2upančlč In Puharjeva nc želita kandldirati, sta pa predlagala, naj predsedstvo UK ZSMS evidentlra Matevža Krlvica (kl je že evldentlran za člana P RK SZDL) Se za podpredsednlka RK SZDL. Andre} O. ZupanCiC }e dejal, da ga je pripravljen evidentiratl tudi on sam, če lahko to storlio tudi posamezniki In ne le organizacije - In je predlagal članom predsedstva, naj se mu v tem pridružljo. 2al je ta predlog prišel prepozno, da bi lahkp sklicali sejo predsed-stva in tov. Krivica dostojro evldentlrall, predpraznični čas pa nam |e zaradi nedosegljivosti dveh članov predsedstva onemogočil korespondenčno sejo. Matevža Krivica tako za podpredsednika SZDL evidentira skupina posameznlkov, med njimi Je večina Clanov P UK ZSMS LJubljana, predsedstvp pa bo kandidaturo podprlo na naslednji sejl. Menimo, da Je kandidat preveč znan in spoštovan, da bl nam ga bilo treba predstavljati ali zagovarjati. Krivic je v Sloveniji skorai simbol za poštenega, korektnega, vestnega človeka, borca za pravičnost in demokratičnl socializem. KaJ naj Se rečemo? etarka P UK ZSMS Vida Bajc ZADEVA: Obrazlolltev evldentlranja ANOREJA RUSA za neprofeslonalnega Clana prl predsedstvu RepubliSke konference SZDL Rus AndreJ, ro|. 13.8.1962 v L)ubl|anl, |e fesenl 1987 dlplomlral Iz soclologlie na Fakultet! za soclologijo, politiCne vede In novlnarstvo prl Unlverzl Edvarda Kčrdelja v LJubl|anI. Ves čas Stodija se Je odllkoval kot dinamlčen Clovek, vpet v dogajanja v naši druJbL Vsele| |e podplral skuplne In posameznJke, kl so se trudlli za presegan|e nepravllnostl v naSem slstemu ter z njlml deloval za demokratlzadjo polItiCnlh odnosov. N|egovo delovanje nlkakor nl bllo zgoij verbalno. To se Je kazalo v Javnl, odkriti udeležbi v bojkotu študentsklh stanarln, preko katerega so se reševala vprašanja študenlskega standarda. Kasneje |e prevzel funkcljo člana predsedstva Uni-verzltetne konference ZSMS Ljubljana In rr.esto glavnega urednlka Tribune, kjer je obe funkclfi obeleJII s svojimi Izvirnlmi prispevkl. Kot njegovl večletni kolegl In sodelavci menlmo, da je Rus Andrej eden tistih Izjemnlh Ijudl, kl jlh SZOL s svojlmi amblcloznimi usmeritvaml potrebuje. Sekretarka Unlverzitetne konference |Z S M : l/lda Ba1l|anl, lllrska «, |e po pokllcu plsateij. Dlplomiral Je 1960 Jeta na Hlpzofskl fakulteti - Oddelek za prlmer|a!no knJIJev- oost In Hterarno; teorljo na IJiAlJanskl unlverzl. BIBUOGRAFIJA- Veno Taufer Je avtor eoajstlh pesnlšklh zblrk ("SvJnCene zvezde", samozaložba, |958,*"yodenJakiH, I986). treh knJ'9 ese|ev '" gledallSSklh splsov, pesnlške lqre v verzlh, veL knjlg za otroke. Je sourednlk In soprevajalec antologlje sodobne slovenske llterature (festnajst avtorjev), objavljene v anglešClnl v Londonu 1970. Prav tako Je soprevajaiec v anglešLino pri veC slovensklh In jugoslovansklh llterarnlh antologljah, objavljenlh v AngllJ! (Penguln 1971) |n v ZOA. Veno Taufer Je prevajalec prlbllžno Stlrldesetlh knjlžnih enot prevodov, predvsem poezife, Iz angleščlne, makedonščlne, srbohrvaSčlne, ruščlne In francoščine. Za svoje delo |e prejel števline nagrade in slcer: a/ za izvlrno delo: nagrada Prežernovega sklada leta 197«, nagrada "Branko Mlljkovlč" za najbo!)5o knjigo pesml v srbohrvaščlni za leto 1985 (za zblrko "Godec pred peklom", kl Jo Je prevedla M. Mltrovlč za beograjsko založbo prosveta), nagrada "Slmona Jenka" za najboljio pesnlško knjigo zadnjlh dveh let (1987), b/ za prevafalsko delo: "Zlato pero", ki je makedonska nagrada za prevajalsko delo (1975), "Sovretova nagrada" (1975). DRU2BENOPOLITICNO DELO IN SLU28OVANJA Začel je objavljatl leta 1953, najpre) llterarne, gledaliSl|ana kot novlnar. Leta 196« |e bll trl mesece kot Žtlpendlsl Prešerf>ovega sklada na |ezlkovnem In llterarnem Studlju v Makedonljl, leta 1972 Je bil kot štlpendist francoske vlade na gledaliSkem študljskem bivan|u v FranciJI, leta 1982 kot gostujočl profesor v okvlru Folbrlghtove fundaclje en semester predaval na unlverzl Maryland v ZDA o llterarnefn prevajanju. Predsedstvo Unlverzltetne konference ZSMS menl, da Je njegovo vsestransko delovanje vellk prlspevek k razvoju naSe druJbe In da bl njegovo delo prav gotovo vellko prlspevalo tudi k vsestranskemu dclovanju naše frontne organizaclje In njenlh usmerltev. ZAIKCVA: obrazložitcv cvidcntacijc pi.iaU-lJ.i TOHHTA PtRSAKA aa člana predsedatva RK SZDL Slovenlje Rodil se Je 2. Januarja 19*17 v Ločke« vrhu v Slovenskih goricah. Hodil v osnovne aple na Stari gori, pri Tomažu, v Juršincih, v Desterniku in v Vidnu ob Sčavnici, potem v ekonomsko arednjo šolo v Hurski Sobotl. Studlral in diplomlral na oddelku za priroerjalno književnost in literamo teorijo na Filozofaki fakulteti v LJubljani in na oddelku za gledališko in radijsko režijo na ACRFT v LJubljani. V letih 1973/7<< svobodni umetnik, potem vojak, od 1976 do poletja 1978 zaposlen v Kmameni teatru 55 v Sarajevu, nato leto in pol svobodni umetnik, končno od 1.1.1980 zaposlen na AGRFT v Ujubljani, sprva kot asistent za gledališko režijo, sedaj predavatelj teorije gledallšča. Ton« Peršak deluje kot pisatelj in publicist in Je od leta 1978 izdal 5op proznih knjig (Novelete, Prehod, Sledi, Vrh, LJubljanske novele, tik pred izidon Je ronan Smer Haraburg - Altona), izvedenlh Je bilo sedem njegovih radijskih iger in dve TV igri (Odmor in PodnaJeoniki), izdal pa je tudi dve knjigi publicistike (Pogovori z režiscrji in Med stvamostjo in domišljijo). Vse od študentskih let, ko Je sodeloval v t.i. študentsketn gibanju in predsedoval dooski skupnosti v Akademskem kolegiju, ae vtika tudi v razne sarooupravne in družbeno politične organe oziroma skupnosti (raed druglm Je bil član univerzitetnega sveta ljubljanake univerze, član Sveta za kulturo pri RK SZOL, član predsedstva ZKOS, član odbora za skladen razvoj pri KSS» v dveh cnandatnih obdobjih član upravnega odbora DSP, predsednik komisije 2a spremljanje ustavnih sprememb pri DSP - v tej vlogi je sodeloval tudi s predsedstvom UK ZSMS, pred kratkim Jc bil izvoljen za člana usl3vrio koraisije Skupščine SRS). Ze vrsto let Je član urctiniškega odbura revijc Sodobitost in od uat.ntwvit.vo ai.-m glavni utvJnik pevije Hiskc. Tone Peršak ni član Zveze komuniatov, menimo pa, da Je mož, kakrsne bi želeli videti v vodstvu slovenSke SŽDL. Njegova lzvolitev bi potrdila odprtost SZDL za kritična mnenja in pobudc, ki niao požegnane z vrha. sekretarka predsedstva Univerzitetne konference ZSMS Ljubljana REPUBLISKA KCM^FERENCA SZDL Kadrovska komislj« N Komenskega 7, 61000 L|ubl|ana ZAOEVA: Evldentlranje kandldatov za predsedstvo RK S2DL ObveJCamo vas, da Je predsedstvo Unlveriltetne konference Z5MS Lfubljana na »«11 6. Izredn! seji, dne 23.11.1987 sklenilo, da za (unkcl)e v Predsedstvu Republiške konference SZOU evidentlra: - « predsednlka RK SZOL: *- Veljko RUS - *a neprofesionalne člane predsedstva RK SZDL: ^orut Repanšek Andrej Rus BoJidar Novak M'ran Lesjak' Branko SvetlčiČ Mojca Drfar-Murfco ¦ ? veno Taufer Af«rej O. 2upan{ie BO9omir KovaS Alenka Puhar "*ter Pregel) - za predsednlco Koordlnacljskega odbora u stanovanjsko gradn|o prl RK SZDL: Jasmlna DrlaniC - za eiana koordinacljskega odbora za stanovan|sko gradn|o pri RK SZOL: Branko S«etlCtL Na skupnl se|l (Vedsedstva UK ZSMS L]ublfana In predsedstva Unlverzitetne konference 2SMS Marlbor, dne 25.11.1987, |e bll za neprofeslonalnega Clana predsedstva RepiisliSke konference SZDL eoldentlran ie Tone Petiak. kretarka predsedstva UnlverziVftne konference ZSMS . L|ubl)ana TRIBUNA-STRAN9 OBJAVLJENO PISMO Slovenci, ki iz političnih razlogov živijo v tujini, in njiho-va razmišljanja so prav gotovo ena od trdoživih tabu tem. Za nas so to eksotične živali. Predstavljamo si jih - kadar sploh pomislimo nanje - ali kot topoumne pasjeglavce ali pa kot zbirko bolj slabo obveščenih starih gospodov, za katere se je čas ustavil nekaj desetletij tega. Zadnje leto je sicer zarezalo v to sliko - sedaj je, kaže, že dovoljeno natisniti mnenje, da ga je tudi Ijudska obiast kdaj srala -tako kot ga serjejo morda vse oblasti tega sveta, posvet-na in cerkvene - da se je v desetletjih naše svobode stre-Ijalo, zapiralo in šikaniralo tudi nedolžne Ijudi, oziroma Iju-di, katerih krivda ni imela pametnega sorazmerja s kazni-jo, ki so jo morali pretrpeti. Od tega spoznanja pa je le korak do dobrovoljne ugotovi-tve, da ni nujno, da je tisti, ki se izmuzne očetovski roki, ki tepe v imenu Ijudstva, lopov, čeprav je prav mogoče, da vseeno je. Če k temu pridjamo še vero, da imajo Ijudje pravico, da povedo svoje, kadar ni ravno očitno, da lažejo - in da imamo tudi mi, ki smo kasneje prišli na svet, pravi-co, da slišimo veliko zvonov in se sami odločimo, kaj si mislimo o njih - smo že na nevamih tleh. To potrjuje aler-gični odziv povvers that be ob poskusu tiskanja pisma ne-kega Žebota (99 % naše generacije je tedaj prvič slišalo zanj) v poletni Mladini (povzetek pisma najdete v Delu, 5.9—s.R., na vso zadevo meče zanimivo luč pismo v NaSih razgjedih, 25.9.87/str-. S12) ko je Mladina morala samo zato še tretjič v tiskamo in naj bi, če prav razumemo zabite izjave v Delu ( 26.9. ) in Teleksu račun verjetno plačala SZDL Slovenije - šlo naj bi za 600 starih milijonov. Z drugimi besedami: ko iz londonske akademske revije The South Slav Journal s konca lanskega leta orevajamo pismo Ljuba Sirca, verjetno žgečkamo nekega globoko v želodcu oblasti spečega hudiča. Pa vendar. Avtorjeva mnenja so zanimiva in marsikdaj preverljiva. Zdi se, da ima včasih prav, včasih se morda moti. Novi, presenetljivi in dvoma vredni se nam zdita dve tr-ditvi iz pisma: (a) da naj bi do ubijanja političnih naspro-tnikov KPS pod obtožbo narodne izdaje prišlo že poleti 1941; (b) da naj bi OF decembra 1941 oznanila, da bo li-kvidirala vsakogar, ki se bo boril proti okupatorjem zunaj nje. Prvo trditev je skoraj nemogoče preveriti in menimo tudi, da ni pravilna. Ljubo Sirc je bil rojen v Kranju 1920. 1943 je diplomiral na Ijubljanski univerzi (pravo in ekonomija). 1960 je dok-toriral v Svici (Friburg). Predaval je mednarodno ekono-mijo na univerzah v Daki (Bengalija) St. Andrew (V. Brita-nija) in v Glasgowu. Dear Editor, Pismo, ki komentira moje spomine, objavljene v South Slav Journal, iesen/zima 1985, me je spodbodlo, da napišem ta dolgi, splošni od-govor. Upam, da ga boste lahko tiskali. Dr. Peter Urbanc (v Kanadi živeči tajnik Slovenskega nacionalnega komiteja, op. ur.) je neupogljiv. Neutrudno napada vse, ki se - kot jaz -ne strinjajo z njim, da je bila v letih 1941-1945 edina pa-metna politika, da si pozabil, da so Jugoslavijo okupirali nacisti, Nemci. Pravi, da sem naiven - to me ne moti, a stvar je preveč resna, da bi mu pustil zadnjo besedo. Dovolil si bom, da ponovim, da so bili nemški nacisti ne-varni in da so imeli v načrtu, da izbrišejo slovensko Ijud-stvo. Na to svarilo bi dr. Ur-banc najbrž odgovoril, da nas Nemci ne bi napadli, če ne bi bilo puča 27. marca. Kako pa to ve? Nemci so nosili v sebi svoje staro sovraštvo do nas - sovraštvo, ki tu in tam, po-sebno v Avstriji, še diha -tako da težko verjamem, da bi nas pustili v miru, še po-sebno če bi, Bog ne daj, v vojni zmagali. Dr. Urbanc bo morda rekel, da niso mogli zmagati, saj so bile tukaj Združene države in Britanija. Mogoče, mogoče, ampak če bi se vsakdo odločil, da se naj drugi borijo zanj, bi se svet težko rešil Hitlerja. (...) Resnično dvomim, da bi^bili mi lahkojako srečni kot Švi-carji ali Švedi, stara nevtral-na naroda, ali Turki, Španci, Portugalci z roba,dogodkov. Še za Švede in Švicarje ne vemo, kako bi se jim godilo, če bi Hitler zmagal, mi Slo-venci pa smo zapirali ne-mško pot k Sredozemlju. Če nam je bilo to všeč ali ne, tedaj smo bili v vojni z na-cistično Nemčijo, Nemci so okupirali pol Slovenije, takoj so prepovedali rabo našega jezika in začeli izseljevati naše Ijudi v Srbijo in potem na Hrvaško. Moja družina je morala pobegniti na ozemlje pod italijansko okupacijo vso našo lastnino, ne le to-| varno (dr. Urbanc poudarja, da smo bili za slovenske raz-mere bogati), tudi stanovanjei so po ukazu Reichkommis-sarja zasegli za krepitev ne-j mške države. Naj mi dr. Urbahc oprosti, aj ni mi bilo všeč ne to, kar soj Nemci storili z nami kot naro-j dom in Jugoslavijo kot drža-j vo, ne to, kar so prizadeli: meni in mojim. Nemci so re-; kli: »Slovenec ne sme imetij podjetja v obmejnem pasu.« Komaj sem čakal, da storim kaj_proti njim. Ce zanemarim ta subjek-' tivni pogled, bo še vednoj ostalo staro pravHo politične; moralnosti, da se človek nei pridruži tujemu sovražniku,; pa naj je bil z domačim reži-j mom v kakršnih koli že odno-j sih. To še toliko bolj velja za tujega sovražnika Hitlerjeve] sorte. To pravilo in moje su-| bjektivne izkušnje so me za-j varovale pred vsako skuš-j njavo kolaborantstva z naci-1 sti, ki niso bili samo tuj so-j vražnik, temveč tudi barbarij in morilci. To je prima facie razlog proti kolobariranju z Nemci v Sloveniji. A potem so se za-čeli dogodki med Slovenci samimi. Komunisti so najprej organizirali Antiimperialistič-no fronto, ko pa je Hitler na-skočil očetnjavo proletariata pa Osvobodilno fronto. Poleti 1941 so začeli z ubijanjem političnih nasprotnikov pod pretvezo, da so kolaboranti. V drugi polovici 1941 in prvi polovici 1942 so tako pobili nekaj tisočev slovenskih Iju-di, moških in žensk. Da je bilo še huje, so decembra 1941 uzakonili to ubijanje z izjavo, da je Osvobodilna fronta prezvela suverenost nad slovenskim Ijudstvom in da bo vsakdo, ki bi se boril z okupatorjem izven OF, likvi-diran. Ta korak je uničil mo-ralne korenine Osvobodilne fronte, kolikor jih je sploh imela, saj je bila očitno od začetka zamišljena kot in-strument za prevzem oblasti po nalogu Kominterne. TRIBUNA-STRAN 10 Naša skupina v OF, vodil jo je Nagode, je s pismom pro-testirala in zahtevala pojas-nilo, kaj vse to pomeni. Za kazen so nas kot skupino vr-gli iz Frotne, poveclali pa so nam, da lahko ostanemo v OF kot posamezniki. Ženska skupina, ki jo je vodila Ange-la Vode, je bila tudi izključe-na. Nihče ni rekel besede čez to, ne Kocbek, ne Vid-mar, ne Marušič, ne sokoli. Morali so se zavedati politič-ne nemoralnosti stališča OF, zakaj so molčali? Zdi se mi, da so komunisti zelo spretno blažili posebno Kocbekove vbodljaje vesti z igranjem na slovensko suverenost, tako da je Kocbek najbrž sprejel grožnje z likvidacijo z mislijo na motto »moja dežela, v do-brem in slabem«. A to je bil začetek njegovega lastnega padca. Dotlej so si komunisti seveda že spletli mrežo čez vso Jugoslavijo in so posta-jaii vse bolj gospodarji polo-žajar nihče drug pa ni posku-šal gledati stvari širše. Naj vprašam Dr. Urbanca, ali misli, da sva bila naša skupina in jaz sam naivna, ker nismo molčali ob tem zlo-slutnem dodatku k programu OF. Morda je čudno, da ko-munisti niso ubili nikogar od nas, tedaj je bilo življenje tako poceni. Napori komunistov, da bi preprečili Ijudem boj proti na-cistom in fašistom le potrju-jejo, da je bil boj proti zuna-njemu sovražniku edina pot naprej, tudi edina pot naprej v »tekmi« s komunisti. Pol-kovnik Vauhnik je obiskal Nagodeta in mu povedal, da je kolaboracija nujna, da je le tako mogoče doboti orožje od sovražnika in se pripraviti na zavezniško izkrcanje. Ma-jor Novak, Mihailovičev ko-mandant v Sloveniji je govoril podobno. Prepričani smo bili, da vodi takšna politika v go-tov poraz, a kaj smo mogli? Poleti 1942 je nekaj Sloven-cev sprejelo orožje od Italija-nov, da bi se borili proti ko-munizmu. Verjel sem^ da je ta politika pogubna. V dogovoru s svojo skupino semse namenil, da pobegnem v Švico, da bi ple-diral proti kolaboraciji in raz-knl komunistične mahinacije, kl bi jih morali obrzdati drugi 'judje, ki bi se organizirali in se borili proti nacistom in fa-sistom. Mar misli dr. Urbanc, aa je biio to prepričanje naiv-po? Ce tako meni, bo to ver-Jetno zato, ker se mu zdi, da je bilo naivno pričakovati, da se bo kdor koli razen komu-nistov postavil po robu naci-stom. Ko bi le kdo poskušal! Globoko sem bil vznemir-jen, ko se je izkazalo, da ima-jo Novaki vojaki neko vrsto prijateljskih odnosov z Italija-ni in da drugi Ijudje sodeluje-jo z italijansko policijsko. Ko gledamo nazaj, lahko razu-memo, da je obnašanje ko-munistov spodbudilo nekate-re Slovence k misli, da lahko pri takšnih domačih naspro-tnikih človek pozabi na staro pravilo, da ne smeš sodelo-vati z zunanjim sovražnikom. A tudi če si spremenil svoje moralne standarde (jaz jih ni-sem in jih tudi ne bi mogel), je ostalo vprašanje taktike, vprašanje, kam te tvoja deja-nja v resnici vodijo. Sedaj vemo, da so se komunisti ra-dostili (glej dušan Prijevec, Nova revija 45, str. 34), ko se je krepila t.i. bela garda. Jas-no jim je bilo, da imajo svoje-ga glavnega nasprotnika, Slovensko Ijudsko stranko, v tistem kotu, kjer so jo želeli imetL Stališča in ocene g. Sirca so njegova stališča, njegove ocene. Nikomur ne predlagamo, da jih posvoji. Nekatera so zmotna, nekatera pravilna, o nekaterih nimamo mnenja. Ne-katera so zmotna, nekatera pravilna, o nekaterih nimamo mnenja. Nekatera so preverljiva, nekatera niso. A naj si mislimo o njih karkoli že, obstajajo. Pismo, ki ga objavljamo, je del pogledov na našo preteklost in menimo, da bi bili rev-nejši, če tega pogleda ne bi poznali. Ko sem jesenl 1943 končno Izplaval v Svlcl in potem poležaval v bolnlcl zaradl zlomljene noge, ml Je vse to postalo več kot Jasno - fe Iz branja Svlcarskih časoplsov. Zasvltalo se mf ]e, da so si z bojem v oieh prevladujočega zahodnega Javnega rnnenja komunistl lzmlli svoj predtem dvomljM obraz ln da so Jih sedaj vsi popolnoma sprejemali kot zaveznike. V Jugoslavijl Jlm Je uspelo, da so odrinili Mihailovlča vstran In mu navesili dvom kolaboraclje. Nlhče nt vedel, ka] so komunlstl v resnlcl počeli, pa tudi mar ni bilo nlkomur. Grozno je bllo. Dr. Urbanc lahko sedaj govori, da je bllo vse to zmota in da bl zahodnl zaveznikl morall razumetl situacijo, oz. da bl jih mi morall prepričatl, kaj se v resnlci dogaja. A za nas so bili ti pogledi Zahoda zunanje dejstvo, ki ga nismo. mogli spremenitl, ki srrio ga morali preprosto vzeti v račua Kaj Je v tem naivnega? Najhuje je bilo - po časopislh sodeč - rla je slovenskim domobrancem In mnogim mojim prijateljem, ki so služiii v teh četah, grozila nevarnost, da bodo Izročeni komunlstom, če padejo v roke zahodnih zaveznikov. Kljub vsem zunanjim znakom, da domobranci sodelujejo z Nemci - nosili so nemSke uniforme, preskrbovali so jih Nemci, imeli so nemške zvezne oficirje - pa vendar večina od njih Nemcev ni marala, le komunistl so jih zmanevrirali v ta strašni položaj. Začel sem pošiljati svarila v Ljubljano po vseh poteh, kl sem jlh lahko našel. Ni t)llo lahko,-kajti premnogo Jugoslovanov in Slovencev, ki bi mi lahko pomagall, je ^je vedho verjelo, da je vse lepo in prav. ¦ iSJS^! \l OP. lA ,G. Pa ni bilo nobene potrebe, da bi metal slamo v veter in ugibal o položaju, v*e' je bilo jasno izpisano v govorih, fzjavah, časopisnih člankih. Se vedno mi ni' jasno, kaj so domobranski politlki mislili, da počno. Morall so imeti nekakšno zvezo z Londonom in Vatikanom. So res tam sedell kakšni ljudje, kl so jim govorill, da je njihova politika dobra? Zakaj bi se Kuhar In SnoJ v Londonu tako vznemirjala, se bala najhujšega, če bi bil tam kak znak, da zahodni zavezniki TRIBUNA-STRAN 11 odobravajo početje domobrancev? Se več, polkovnik Vauhnlk Je prlspel v Svlco, boida zato, da bi ponudll Zahodu podporo domobrancev In nekaterlh druglh čet, ponudba, kl Je bila bojda brez pogovorov zavmjena. Je Vairfinlk sporočll Ljifcljanl o tem dlplomatskem porazu? Sem bll nalven, ko sem dcuSal IJudi posvariU, kaj Jlh čaka? Morda so imell domobranskl vodltelji stike z zarotnlSdml elementi v nemSd armadl, kl so verjeli, da se bodo na koncu koncev zahodni zaveznikl povezali z nemško vojsko (ko se bo ta zneblla Hitlerja) in se spopadli 5 komunlstl. Iz Svlce se je zdelo karkoli takšnega hudo neverjetno, pa na) bl sl mnogl od nas Se tako želell. In kakSen bi bll rezultat takšnega obrata za nas Slovence? Neue ZOrlcher Zeltung 6.2.1986 ocenjuje knjigo o nemSkem pdporu proti naclzmu In poroča o mnenju znanstvenega srečanja v Berlinu, da nemScI zarotnlk! nlso Imell alternative Hltlerjevl zunanjl politlkl, da so se le hoteli znebltl flrerja, upajoč, da jlm bo potem dovoljeno, da ohranljo sadove njegove vladavine. PoložaJ ]e bil grozen (kako grozen, lahko vldimo iz Dnevnika Izidorja Cankarja -Ijudje zuna) nlso Imeli pojma, kaj se dogaja). Clovek se je čutll dolžnega, da poskuša pomagati, reSuje, kar bi se rešitf še dalo. Lahko bi seveda ostal v Svicl, a očltno nisem narejen Iz takšnega ostajajočega testa (tudi mnogi drugi niso bill), in tako sem se odločll, da grem v Francljo In naprej, naj bo kar hoče. To Je biio morda res ekstremno naivno, vsaj francoski kolaboratorji, s katerlmt sem bll zaprt v Annecyju, so tako menill. Ostalo )e še upanje, da bodo zahodni zavezniki, malo iz lastnih egoističnih inte-resov in malo zaradi demokraclje, človeških pravic in podobnega, skušali obrzdati komunlste. Dogovor Tito-Subašič se je zdel korak v tej smeri. A seveda nobena ameriSka ali britanska podpora demokratom ni rnogla dosečl nlčesar, Ce ni bito nobenega demokrata naokoli in če ni nihče storil ničesar. Tudi to je bil razlog, da sem se v Franciji pridružil partizanom - kljub svo|im hudim izkušnjam s komunistl. Drugl razlog je bil, da nl bllo nikogar drugega, ki bi se mu lahko pridružil. Super pametna polltika protikomunistfčne opoziclje v JUgoslaviji je dotlej že izločlla vsako drugo možnost Neumnost starih politlkov v londonskl vladi - Krek je bll med njimi izjema - nacionalistični prepirl in ubojl med seboj, oklevanje pred bojem z zunanjim sovražnlkom, komunistična propaganda in komunlstičnl agenti med zaveznikl - vse to je skupaj zapahnilo vsak drugl izhod. Pojav domobrancev v Sloveniji je nekomuniste v Jugoslaviji postavil v očeh Zahoda v Se slabšo luč. Ne smemo pozi-bltl, da so nosllidomo-branci vse zunanje znake kolaboranstva z Nemci - tn da po šestlh letih vojne s Hitlerjem ne britansko ne ameriSco javno mnenje nista bill razpoloženl za Iskanje Izgovorov. Ko sem 1944 prišel fz Fraoclje v Italijo, me je opogumilo vellko boljše -razumevanje komunistlčnlh partlzanov prl tamkajšnjlh zavezniSdh ofidrjlh. Potrudil sem se, da razširlm to znanje s pomočjo svojih vpogledov in izkušenj. Ni dvoma, da Je bllo v očeh dr. Urbanca vse to zelo naivno - komur.lstl bi me lahko ublli, kot so mnogo druglh in včasih me je bllo strah, a bolj sem se bal za očeta v LJubljanl kot zase. V svojl nalvnostl sem 9. maja 1945 končno prlSel v LJublJano. Kmalu smo zvedell, da so se domobranci skušall zateči k Britancem, pa so jih tl predall komunlstom. V svojl naivnosti sem leto prej svarll, da se bo to zgodilo. Dr. Urbanc pravl, da so se domobranci borlll za brltansko zmago. 2al tedaj - posebno po odkrlt]u, kako so nacistl v koncentracljskih taboriSčih pomorlll mllljone Ijudi - Britanci niso najbolje razumeli, kako se je lahko nekdo boril zanje na ta način, da Je sodeloval s Hltlerjem. Ko se Je razvedelo, da )e slovenska tajna policlja hladnokrvno pomorlla kakšnlh 12.000 domobransklh ujetnikov, sem bll globoko prlzadet, globoko ogorčen. Bri-tanci ne bi smeli dovoliti, da jih je nadzem, tako obsedel, morali bi vsaj malo razumeti komunfstiCno nevamosL Pa nlso - prav narobe, po šestih Ietih vojne so globoko upali, da bo mogoče živetl z ramo ob rami s komunizmom. To upanje je šlo tako daleč, da so oboji, Amerlčani in Britanci 1945-46 demobilizirali In da so Američani odšli domov. Umor dvanajst tisočlh je bll grozen zločin, kdorkoli so že bili. Pa sem vedel, da so večino od njlh prlsilili v domobranstvo In formalno sodelovanje s Hitlerjem komunisti in njihovo divjaštvo v 1941-42 in kasneje. Kot seda) pravlta Spomenka Hribar In Milan Aplh - borill so se s stallnlzmom, edinim komunizmom, kl so ga poznali. O voditeljlh, kl so jih zavlekli v to past, pa nisem tako prepričan. Spet ne dvomlm, da so mnogi med njlmi, posebno prvaki Slovenske ljudske stranke, pošteno verjeli, da )e pot, ki so po njej šll, najboljša mogoča. Ostane jim očitek, da bi morali bolje vedetl, kaj se dogaja v zunanjem svetu. Ko pa prldem do Leona Rupnika ln kroga ljudi okoli njega, je sodba žal ostrejša. Avstralski novinar ]e nekoč prlšei, da bi govorll z menoj o polltlki ljudi v LJublJa-ni v 1944-45. Posk«jšal sem mu pojasniti, kako so večlno teh Ijudi potlsnlll v nemške roke komunlstl, pa me Je vprašal: KaJ naj si mlsllm o članku, kl se je po]avil v LJublJanJ pod naslovom "KralJ v mreži judovsklh In framasonsklh pajkov"? Resnlčno, ka) naj sl Clovek o tem mlsll? Očitno so nekaterl IJudje verjell v mnoge od naclsttCnih norostl In kolabortralt čisto zares. Nekoč bo treba presejatl tudl to. Morda so blll takSnl ljudje tudl odgovoml za mučenja pred IIMdacIJaml v domo-bransklh časlh. Naj so bile te mnoge all redke, očltno je, da so blll Ijudje, kot sta blla dr. Grasselll all dr. Neuberger ubltl, Ceprav sploh niso blll komunlstl, le potSenl Slovencl, kl so se poskušall po svojth najboljSlh moCeh boriU z nemSko okupacljo. Ta motlv dr. Urbanc ves Las pozabtja. Nltl najmanj se ne strlnjam z dr. Urbancem, ko pravj, da so mučenja -in HkvIdacIJe značllna za levlčarske revolucije. ZnaCHna so tudi za revolucije z desnice, kot sta blll naclstlčna in ustaška. Nacistl so mučili ln morlll v Begunjah, če omenlm le en kraj v Slovenljl. Zato tako težko razumem, kako je lahko kdorkoli šel z njiml, pa čeprav naj bi bila to le pretveza. Dr. Urbanc me lahko mirno vpraša, kakšna bl bila po mojern najboljša polltika med vojno. V svojl nalvnosti verjamem, da bi obstajala poštena moJnost, da bi preprečili Tltu prevzem oblastl, Ce bl se našel voditelj s pogumom in domišljijo. Mlhailovič bl lahko Igral to vlogo, če bl mu uspelo obvladati protihrvaške in protimuslimanske reakcije velikega dela svojih Ijudi po porazu 1941 In ustaških pokolih, če bi v7trajal s slstematlčnimi vojaSkimi operacijami proti Nemcem, namesto da je včaslh samo čakal v hribih. Med vojno bi to stalo več človeških življenf, morda pa bl preprečlla komunistom prevzem oblastl in pokol po vojni. Ta masaker ni pokril le hrvaških In slovensklh domobrancev, temveč tudi štirldeset do petdeset tisoč četnikov v okolici Sarajeva. Vendar - še v najboljših pogojfh bi bila to huda naloga, zaradi sovraštva, kl ga je tako lahko zasejati med Jugoslovanl, pa tudi zato, ker so teda] mnogi, celo nasprotnikl komunlstov, še verjeli ali vsaj napol verjeli, da imajo komunisti nekakšno Cudežno rešitev za vse težave. Sele sedaj se ta morasta vera prlčenja razblinjatl. Poduk za danes? NajpreJ, ne obnašajmo se, kot da nismo bill vsl na ta, onl način premaganl. Celo komunistl so bil! premagani - saml od sebe, oz. od svo|e Ideologije, kl zavlra razvof In je pod znanstvenlm očesom člsta neumnosC Ne zmerjajmo eden drugega z naivcl, raje se potrudlmo, da bi kaj bolje razumeli, ka) se Je tedaj dogajalo In kaj je vodilo posameznlke. In če kdo skuša razumetl od njegovega drugačno obnašanje drugega Cloveka, ne predpostavljajmo tedaj, da s tem nekako prlznava svojo lastno krlvdo. Seveda me fe groza ob pokol-o domobrancev in skuSam razumetl, kaj Jih je prlvedlo, da so končall tam, kjer so, a to ne pomenl, da obžalujem, da nlsem bll eden Izmed njlh, posebno ker bof s komunlzmom z ramo ob rami z naclstl Se vedno ne vzbuja navdušenja v menl. Menim, da to velja tudl za Spomenko Hrlbar In druge plsce o grozotl te llkvidaclje. In končno, Le Je komu to všeč all ne, reSItev za probleme Jugosiavlje se lahko najde le na jugoslovanskem nivoja Ni rešltve za hrvaSke probleme, dokler sovražljo Srbe, ne za srbske, dokler sovražijo Hrvate In bosanske Muslimane, In končno ni reSltve za slovenske probleme, dokler Slovend sovražijo vse ostale. LJubo Slrc Glasgow 220*1 Aprll, 1986 TRIBUNA-STRAN 12 NEAL ASCHERSON ZAKAJ JE SEŽIGANJE LJUDI VEDNO SVINJARIJA? »Rehabilitacija« mrtvih: ta ritual je posebnost časov, ki v njih živimo. Le v Or-vvellovem stoletju se lahko kaj takega do-gaia. Ceta dostojanstve-nikov, drhtečih od občutka svoje veli-kodušnosti, prikora-ka k nekemu zavrže-nemu grobu in pravi: »Oprosti, da smo te usmrtili! Bil je le nes-porazum. Sedaj vidi-mo, da si imel po svoje tudi prav. odpuščamo ti. Da, tudi sebi smo odpustili. Na te rože. Glej, to cesto bomo imenovali po tebi. Bil si mrtev nihče; sedaj si mrtev nekdo. Česti-tamo!« Komunistične stranke, vsaj tiste na oblasti, slove po rehabilitiranju. Hruš-čov se je potrudil za ne-katere - le nekatere - od Stalinovih žrtev med sta-rimi boljševiki. Čehoslo-vaška komunistična parti-ja je rehabilitirala mrtve in žive mrliče Slanskyjevih sojenj. Na Madžarskem so odpustili grehe pepelu Lazsla Rajka. Kitajci so po koncu Kulturne revolu-cije in padcu Tolpe štirih rehabilitirali mrliče v tiso-cih. Ne govorim o dogodkih Po revolauciji, ko možje in zene izkopljejo in poča-stijo svoje v boju padle tovariše. Zanimajo m'e trenutki ko se morilci ali njihovi dediči poklonijo spominu umrjenih. Ta igra ¦ma seveda svoja pravila. Mrtvi podpišejo izjavo lo-jalnosti živim. Vselej se pokaže, da so branili prav tiste principe, v katere verjame sedanji režim. A branili so jih v napačnem času - kot pravijo Čehi, »v kompleksnih, izjemnih po-gojih...« Sistem, ki rehabilitira na ta način, mora biti za-prt sistem, korporacija, ki ima v preteklosti, seda-njosti in prihodnosti v bi-stvu vselej prav, le njeni posamični člani ali vlada-joče figure so morda kdaj zatavali. Pokojni Arthur Koestler je rad govoril, da pozna svet tri zaprte si-steme, ki so sposobni pod svojimi pogoji opraviti z vsako kritiko: komuni-zem, Freudovo šolo in ka-toliško cerkev. O komunistih serrt že govoril, freudovci - kolikor mi je znano - niso nikoli pošiljali svojih disidentov v taborišča smrti in tudi sežigali jih niso pri živem telesu. Ostane nam še katoliška cerkev. O teh rečeh sem začel razmišljati, ko se je v za-četku 1986 pojavil po-skusni balonček, droben, a veliko bolj opazen od Halleyevega kometa. Dvignil se je iz starega mesta Krakova na Polj-skem, kot članek na prvi strani katoliškega tedni- ka, znanega po svojih zvezah s sedanjim pape-žem, ki je bil dolga leta tamkajšnji kardinal - in članek je zahteval - raz-greto in nepotrpežljivo -rehabilitacijo Jana Husa. Božje Ijudstvo Jan Hus, največji od re-formatorjev pred reforma-cijo, je bil Čeh. Rodil se je 1372 in večino življenja je prebil kot akademik na praški univerzL To je bil čas, ko so se Čehi že pri-toževali nad korupcijo svoje cerkve in prodorom Nemcev v ekonomskem in intelektualnem življenju. Hus je bil hkrati učenjak, ki je poživil češčino in ji dal novo črkovanje, pa-triot in družbeni reforma-tor, ki je potoval po deželi in vlival narodu duha. A najprej je bil pridigar. Poslušal je misli angle-škega Johna Wycliffa in pričel je govoriti, da Cer-kev ni le hierarhija, tem-več »Ijudstvo božje«, skupnost vseh, ki bodo zveličani. Kristus je videl kot voditelj Cerkve in pa-pež mu je bil le njegov na-mestnik. Zakramente je gledal po starem, rekel pa je, da jih ne more podeliti duhovnik, ki živi v smrt-nem grehu. Zavzemal se je za vrnitev k evangeli-jem, za Cerkev, ki bi opu-stila posvetno bogastvo in postala cerkev vseh Ijudi, tudi cerkev revnih. Verjel je, da je Jezus po-svetil obhajilo na oba na-čina - ne le kruh njegove-ga telesa temveč tudi vino njegove krvi. Umrl je kot žrtev zreži-ranega sojenja, ki v zlobi ne zaostaja za nobenim v Stalinovi Sovjetski zvezi. Poklicali so ga, naj se za-govarja pred koncilom v Constanci in mu poslali papir z obljubo varne vrni-tve. Ko je prišel, so ta list raztrgali z obrazložitvijo, da »dogovoh s heretiki ne veljajo«. Potem so ga za-prli, mu naprtili na glavo listo herezij, ki jih hi nikoli izrekel in ga, ko se ni ho-tel odpovedati prepriča-njem, ki jih ni nikoli imel, 6. julija 1415 sežgali na grmadi. Dve leti kasneje je njegov prijatelj Jerome iz Prage umri v ognju, ker je zavrnil podpis izjave, da je bilo sojenje Husu pravično. Večina katolikov se se-daj strinja, da je bila ta obsodba sramota in zlo-čin. Toda zgodovinar Ste-fan Svviezavvski je šel v tedniku Tygodnik Pows-zechny dlje. Pozval je pa-peža, naj izniči sojenje v Constanci. Zahteval je tudi rehabilitacijo Husa kot krščanskega misleca, »očiščenje tega velikega mučenika krivičnih obrožb, ki so padle nanj«. Trdi, da Jan Hus sploh ni bil heretik. Prav narobe. Izrekel je le ideje Druge-ga vatikanskega koncila (1926-65) dobrih 500 let preden je ta mogočni zbor privedel duha, življenje in delo Cerkve v korak z mo-dernim svetom. Odpadniki To je klasična zahteva po rehabilitaciji. Gospoda Swiezawskega mika ide-ja, da je »prava linija« Cerkve neprelomljena in čista. Po novem naj bi te-kla čez Jana Husa in odvrgla njegove morilce kot »odpadnike«, ki so v (kdnec na strant 15) TRIBUNA-STRAN 13 ABSURDNO 2IVLJENJE -ABSURDNA SMRT? Smrt v senci drugega primera »Istina o smrti Ernesta Braj-dera ko/ije bio priveden na in-formativno saslušanje zapravo Je priča ojednom promašenom životu i stoga vrlo kratka; Braj-derje doista umro, ali ne u za-tvoru kako se neki hrane fanta-zijama, več na travnjaku ispred svoje kuče u UliciBrigade brače Radič 4 u zagrebačkom naselju Trnsko.« >q (Borde Ličina) Smrt Ernesta Brajderja do danes ni razjasnjena. Njegov primer je potekal v senci »po-membnejšega« sojenja Do-broslavu Paragi, kjer naj bi Brajder nastopil kot priča. Vendar niti to ni povsem za-nesljivo. Brajder se je rodil 1949. leta, umrl pa 27. 11. 1980 v skrivnostnih okoliščinah. Bil je židovskega porekla in je bil v času smrti brez staršev, ki so že davno umrli. Gimnazijo je obiskoval v Zagrebu, nakar se je vpisal na ekonomsko fakul-teto, vendar ni doštudiral. Sko-raj 9 let je bil zaposlen v ured-ništvu časopisa »Čovjek i svemir«. Delovno razmerje je prekinil, ko je zvedel, da je neozdravljivo bolan. V bolnici je namreč zvedel, da ima raka na pljučih, zato je samovoljno zapustil bolnico, ker ni hotel biti objekt onkoloških raziskav. Brajder je bil torej na smrt obsojen človek. Vendar je smrt, ki bi jo pričakovali, po-vsem drugačna od tiste, ki jo je res doživel. Dne 24.11.1980 so ga aretirali. Privedli so ga v stavbo zagrebške policije. Od tega trenutka se izgubi vsaka sled za njim. Obvestilo o njegovi smrti se je skromno pojavila v časopi-sih pod rubriko »umrli«, tako so njegovi prijatelji tudi izve-deli, da je mrtev. Njegovega brata Antonia Brajderja so po telefonu pokli-cali delavci UJV v ZRN in mu sporočili, naj pride na bratov pogreb. Povedali so mu, da se je Ernest zastrupil ih da so ga našli, ko so v njegovo stanova-nje vdrli zaradi poziva. Njego-vo telo je prišlo na Sodno me-dicino zaradi obdukcije, ven-dar brat trupla ni rrtogel videti. Delavci na Sodni medicini so mu ustno povedali, da se je njegov brat zastrupil, da na te-lesu niso našli nobenih sle-dov bolezni (?). Antonio je odšel na Mirogoj, vendar brata ni mogel videti niti y pogrebnem zavodu - razloži-li so mu, da po obdukciji krst ne odpirajo. Brat ni zahteval, da se pri-mer njegovega brata razjasni do konca. Ena izmed verzij, za-kaj tega ni storil, pravi, da so mu grozili, zato ni pooblastil svojega pravnega zastopnika. Primer Ernesta Brajderja se je tako pozabil, kajti omenjen je bil zgolj v kontekstu »prime-ra Paraga«. Vsi načini smrti »Obdukcija na Zavodu za sudsku medicinu i kriminalisti-ku izvršio je dr. Josip Škavič. Uzrok smrti je malokrvanost usred razdora aorte. Nikakvih tragova na tijelu. Bio je trije-zan.« (Rezultati obdukcije z dne28. 11. 1980) Na istem mestu, kot najde-mo mnenje sodne medicine, najdemo tudi zapisnik Postaje prve pomoči z dne 27. 11. 1980. Ekipg prve pomoči trdi, da je bil Brajder še živ, ko je prispela na travnik pred stav-bo, v kateri živi. Povedal naj bi jim, da ga boli in da težko diha. In kaj naj bi Brajder počel zastrupljen na travniku pred hišo? V službeni verziji dogod-ka smrti, se Brajder nenadoma ne zastrupi, pač pa skoči sko-zi okno stavbe, v kateri je ži-vel. Lahko bi rekli, da je bilo njegovo telo razmesarjeno in da ga zato niso pokazali bratu ter da so zaradi obzirnosti do njega govorili, da je zastrup-Ijen. Vendar ne. Po uradni verziji je Ernest Brajder skočil skozi okno, uradna verzija avtopsije pa trdi, da na telesu niso bili najdeni nobeni sledovi nasilja. PriČe so ga videle na travniku pred hišo, kjer je pokojnik ležal in kjer naj bi mu iz ust tekla kri. Naj omenimo le to, da naj bi Brajder skočil iz petega nadstropja. Verzija, da na te-lesu ni bilo nobenih sledov na-ksilja, je torej zlagana in podtak- 'njena- Ce izpustimo preprosto dej-stvo, namreč da je praksa po-stopkov v primerih suicida drugačna, še posebno če gre za človeka, ki naj bi nastopil kot priča na tako pomemb-nem sojenju, kot je bilo tisto proti Paragi, nam ni jasno, kaj se je v resnici zgodilo. Nihče tega ne ve, tisti pa, ki so bili zraven, so nedostopni javno-sti. Vsa ta dejstva nam nami-gujejo, da je Brajder umrl po-motoma. Obdukcijsko poročilo, ki je bilo uporabljeno y primeru Er-nesta Brajderja, je bilo v na-šem desetletju že dostikrat uporabljeno. Zanimivo je, da praviloma v primerih, ki jih niso nikoli do kraja razčistili. Identičen primerzdravmškega poročila najdemo tudi v uradni verziji smrti Branislava Luko-viča, za katerega ni bilo po-vsem jasno, kako je umrl y centru Titove Mitrovice. Tudi zanj se ni natančno vedelo, za-kaj je z avtobusne postaje od-šel do zelenjavne tržnice in kdo sta bili dve osebi, ki naj bi ga pretepli in vrgli na cestišče. Izjave dveh mladoletnikov in voznika, ki je Lukiča podrl, so se med seboj močno razliko-vale. Ravno tako so se razlikovale med seboj verzije o smrti. Se več, v Brajderjevem primeru se močno razlikuje tudi verzija o dogodkih, ki naj bi se dogajali od trenutka, ko so ga aretirali, do trenutka, ko naj bi skočil skozi okno. Ernesta Brajderja naj bi soočili z zaprtim ParagoT 24. 11. 1980 zjutraj. Paraga trdi, da ga je res videl. Brajder naj bi imel zvezane roke in naj bi bil videti »posve utučen«. Kljub temu, da naj bi bil priča, ni evidentiran v spisih sodne-ga zapora v Petrinjski 12, niti v spisih zapora na Petrinjski 18. Iz evidence \& najverjetne-je izbrisan zaradi uradne verzi-je, da naj bi bil priveden samo na informativno zaslišanje, nato pa izpuščen domov. Za njegovo smrt so prijatelji zvedeli šele 2. 12. 1980 iz vesti pod rubriko »umrli«. Po-sebnega obvestila o datumu pogreba in smrti tisk ni objavil. Uradna verzija o samomoru Ernesta Brajdera je prišla v javnost naslednjega dne na dan pogreba. Na pogrebu so bili med ostalimi prisotni tudi agenti Službe državne varno-sti, ki so prvi sporočili, da se je sam ubil. Zanimivo pa je še nekaj. Stanovanje pokojnega Braj-dera je bilo zapečateno 24. 11.1980, ko sp ga odpeljali na zaslišanje. Stanovanje naj bi bilo odpečateno marca na-slednje leto. Ne ve se natanč-no, kako je Brajderju na nad-vse skrivnosten način uspelo skočiti s petega nadstropja in ostati nepoškodovan, niti kako je prišel v svoje stanovanje skozi - neodpečatena vrata, kjer naj bi bil nekaj minut pred smrtjo y pidžami. Sodni organi so y prisotnosti brata ing. An-tonia Brajderja, pravnega za-stopnika odvetnika Arka, od-vetnika Smiljana Paraga in Domagoja Paraga odpečatili stanovanje. čudno. Na stolčku oz. mizici poleg postetje so v pokojnikovem TRIBUNA-STRAN 14 stanovanju našli Sportske no-vosti za 24., 25. in 26. 11., čeprav se Brajder sploh ni za-nimal za šport. Časopisi naj bi bili dokaz, da je bil res izpu-ščen domov in da je tam vese-lo prebiral novice. Vendar so tisti, ki so časopis podtaknili, pozabili na malo podrobnost. Jutranja izdaja časopisa SN z dne 24.11., ki je Brajder nika-kor ni mogel kupiti, ker je bil osem ur pred izidom aretiran. Druga dva časopisa, ki so ju našli, Start z datumom 26.11. in Studio z dne 22. 11.1980, bi lahko ustrezala dejanskemu dogodku. Na zidu poleg vzglavja Braj-derjeve postelje je z velikimi tiskanimi črkami rjave barve pisalo HRVATSKA. Tega na-pisa ni dotlej nihče opazil, ker ga do njegove aretacije sploh ni bilo. Brajder ni namreč ne na tem ne na katerem drugem mestu v svojem stanovanju čečkal po steni. Napaka? Prvo vprašanje je, zakaj sta obstajali dve verziji o vzroku njegove smrti. Ko bi se Brajder zastrupil, bi bilo moč opaziti na njegovem telesu najverjetneje tudi sledove lisic, ki jih je imel na rokah na dan aretacije. Druga možnost je takšna, da je Brajder umrl, ker mu v za-poru ni nihče nudil zdrav-stvene pomoči. Znano je, da je bil Brajder odpuščen iz bol-nice zaradi hipoplastičnosti levega pljučnega krila. Trpel je strašanske bolečine, ki jih je preprečeval s pomočjo moč-nih analgetikov, npr. Valora-na. Prav lahko bi umrl zaradi pomanjkanja zdravil in ustrez-ne nege v zaporu. Verzija, da je človek skočil z več kot 20 metrov višine in ostal nepoškodovan, nam kaže, da so na tak način sku-šali prikriti poškodbe, ki bi bile lahko posledice predhodnih majtretiranj v zaporu. Ce res ni bilo nobenih sledr na telesu Ernesta Brajderja, še vedno obstaja dvom, kajti nih-Ce ni mogel videti njegovega trupla (mislimo na družino in prijatelje). In če je že res, da je Brajder-jevo telo pristalo na travniku brez znakov nasilja n.a sebi, to tudi ne pomeni, da je odšel prostovoljno v smrt. Ker ni prič (zato samomor), nihče ne more dokazati, da je bil lahko ustrahovan aji pa celo nagnan k skoku skozi okno spalnice. Omenimo haj še eno zani-mivost. Nekaterim Ijudem, ki so pokojnika poznali, so zagro-zili, da bodo končali tako kot on, tako so grozili Dobroslavu Paragi in ga prisilili, da je pod-pisal izjavo, da Ernesta Braj-derja ni videl v prostorih zapo-ra in da z njim ni bil soočen. Dvomi o resničnosti samomo-ra so pod takimi pogoji po-vsem opravičeni. Oorde Ličina, ki je pred leti v Vjesniku objavil nad vse ve-hementno apologetski članek o sojenju Dobroslavu Paragi, je vse akterje, ki so v tej zadevi bili prizadeti na tak ali druga-čen način, označil za Ijudi, ki so bili povezani s fašistično emig-racijo v tujini. Zato ni napis Hr-vatska nič presenetljivega. Edino, kar je zapustil Brajder, je bilo sporočilo: »Zvučnici To-nay i gramofon Lenco vlast-ništvo su Paraga Domagoja. Ernest Brajder.« Sporočilo zveni kot oporoka. Kaj se mu je torej zgodilo? Je bila njegova smrt posledica pritiska na težkega boinika, to-rej napaka? Nikakor ne poza-bimo, da je bil Brajder name-njen za pričo na procesu, ki je zaradi prizadevanj za resnico končal s štirimi leti na Golem otoku. JANEZ KNAP p. s. Vsi podatki o primeru Brajder so vzeti iz uradnih ver-zij, in sicer: Otpusno pismo iz Kliničke bolnice »Dr. Mladen Stojanovič« in dopisa SUP-a SDS-št. 238/5 z dne 15. 12. 1980. Uporabljeni so tudi članki iz posameznih številk Vijesnika, Borbe in Poročilo Amnesty Intemational. Natančnejši podatki so na vo-Ijo v uredništvu Tribune. NEAL ASCHERSON nekem trenutku zgbdbvi-ne pač vodili Cerkev. Bo Hus rehabilitiran, njegovo sojenje razvelja-vljeno, kot je Cerkev raz-veljavila proces proti Jeanne D'Arc, da so jo 1925 lahko naredili za svetnico? Vprašanje je, čigava roka drži vrvico tega balončka. Morda je to široka roka Karola Wojtyla, papeža Janeza Pavla II. Poteza bi bila v njegovem stilu in za nje-gove cilje. Včasih mu oči-tajo, da mu manjka na-vdušenja za ekumenske probleme, za premošča-nje razpok med verami. Tukaj bi lahko to zavrnil, pa še na področju, ki ga najbolj zanima: v vzhodni Evropi. Poteza bi spekla čehoslovaški režim, ki trdi duši katoliško cerkev in se stalno izgovarja, da so bili Hus in hisiti »napred-no«, patriotsko češko gi-banje, katolicizem pa prb-nemški, prohabsburški in sovražen češki neodvis-nosti. Če bi Vatikan sedaj pritisnil Husa na svoje prsi, bi se ta argument sesul. Ljudstvo ima Jana Husa še vedno rado in zli-tje te tradicije s katoliciz-mom bi češko cerkev pri-bližalo statusu »cerkve naroda«, ki ga uživa cer-kev na Poljskem. Debra politika, morda. A slaba zgodovina. Moj-ster Jan Hus je bil pogu-men, duhpvit, a predvsem neodvisen mož; ga morajo sedaj res ukrojiti v navad-nega predhodnika moder-ne cerkvene linije? Nekdo v Varikanu mi je rekel: »naj povedo resnico o njem, vsekakor - toda moža iz petnajstega sto-letja ne moreš postaviti v kontekst dvajsetega.« A v vzhodni Evropi so zgodo-vino vedno pretapljali, da vlijejo moderno strelivo, in sedanji papež - Poljak -ni vzvišen nad to skušnja-vo. Ne bi bil rad hudoben do učenega in dobro ho-tečega gospoda Swieza-wskega iz Krakova. A-morda je spregledal res-nično vprašanje. Veliki pridigar iz praške betle-hemske kapele ne potre-buje odpuščanja od niko-gar (in pred smrtjo je od-pustil svojim sodnikom). Ni tako pomembno, da se sedaj prizna, da je imel Hus »prav«. Neskončno pomembneje je reči, da je vselej, vsepovsod, napač-no ubijati Ijudi za njihove misli - celo še nimajo prav. p.: S. R. Nekaj filozofije je potrebno vsem razen najbolj neum-nih, in brez znanja bo to skoraj gotovo trapasta filozofija. Zavoljo tega se človeštvo vselej deli v sprte skupine fa-natikov, in vsaka od teh je prepričana, da je njena lastna sorta neumnosti sveta resnica. Arijci in katoliki, križarji in muslimani, protestanti in papeški, komunisti in fašisti so izpolnili dobršen del zadnjih 1600 let z jalovim bojem, ko bi že konec filozofije lahko pokazal obema stranema, da nobena nima nikakršnih razlogov, da bi lahko verjela, da imaPrav Bertrand Russell Toda pravi zmaji so vedno tihi in brez oblike in najgloblji pogum, ki ga človek lahko ima je tak-šen, ki ga bo podprl proti napadu senc. E. Pangborn, A Mirror for Observers TRIBUNA-STRAN 15 POROČILO O POTEKU RAZPRAVE V 4. DELOVNI SKUPINI Razprave na 4., »študentski« delovni skupini se je udeležilo približno 40 Ijudi, med njimi pa so prevladovali študenti. Med skoraj 4 ure trajajočo diskusijo so se vanjo s svojimi stališči, mnenji, predlogi in referati vključevali jskoraj vsi prisotni. Delo skupine je vodil dr. Peter Umek, ki je za razpravo predložili 4 teme: obravnavo opredelitve študenta, študentovega življa-nja in študija ter vprašanje dela v letu 1988.^ Z obrazložitvijo, da mora biti projekt DRVŠ tudi študentski in da Projekt sam s svojimi usmeritvami intervenira tudi v po-ložaj in vlogo študenta na unijverzi, je student Ijubljanjske Univerze predlagal, da delovna skupina obravnava odnos študentov do Projekta, njihovo sodelova-nje v Projektu ter predloge študentov za nadgrajevanje Projekta. Delovna skupina je ta predlog sprejela. V razpravi, ki je sledila uvodnim formal-nostim, se je najprej oblikovalo vprašanje vloge študenta kot subjekta v študijskem procesu. Razupravljalci, med katerimi so v tem delu razprave prevladovali profe-sorji in študenti mariborske univerze, so ugotavljali, da o študentu kot sugjektu študijskega procesa ne moremo govoriti, da je študent često žrtev učiteljeve sa-movolje. Dr. Maca Jogan se je zavzemala za spoštovanje osebnosti študenta in za krepitev stikov med študenti in učitelji iz-ven predavalnice, študent Milan Sajko pa je poudaril neustrezen odnos učiteljev do študentov, ki se v najbolj izostrenij obliki kaže pri opravljanju izpitnih obveznosti. Z opozorilom, da je potrebno spregovo-riti o vzrokoh študentove ne-subjektijvnojsti in z napotkom, da naj se ti vzroki iščejo v položaju univerze v družbi, v odnosu med univerzo in politično sfero družbe v primerjalni analizi s položajem učiteljev na univerzi, se je razprava polo-goma in ob vse pogostejših kritičnih in polemičnih tonih prevešala v svoj drugi del. dilemo, ali naj udeleženci razpravljajo zgolj o neposrednih, študentovskih pro-blemih ali pa naj to razpravo umestijo v širši konjtekst spološno univerzitetnih vprašanj je sklenil konsenz študentov, da se razprava preusmeri v obravnavp pro-jekta DRVŠ. V razpravi je bilo rečeno, da gre za do-Igotrajen, ahistoričen projekt, ki »pridelu-je stališča, privilegirani predmet politič-nega diskurza.« Sredstva za Projekt se morajo uporabiti za znanstveno-raziskovalno nalogo, ne pa za pisanje po-litičnih receptov. Da se v projektu mešajo elementi politike, ideologije in znanstve-no-raziskovalnega dela, sp ugotavljali mnogi razpravljalci. Projekta DRVŠ ne glede na posamezne kvalitetne prispevke v njem ni mogoče ocenjevati s superlativi. Projekt je pojmovno nedosleden (še zla-sti pri tematiziranju razlike med visokim šolstvom in univerzo), preobsežen, tabui-zira nekatere probleme na univerzi (pri tem so bili omenjeni nekoilegialni odnosi med učitelji, slaba kadrovska politika, ki se vodi tudi pod vplivom ideoloških pred-sodkov, predosdkov, nesposobnost po-sameznih vodstev VDO, da zagotovijo kvaliteten potek študijskega procesa, beg študentov, mladih diplomantov in uči-teljev in tujino, itd.). Postavljen je bil dvpm v obstoj univerze in študentov. Razlogov za to, da se študenti ne vključujejo v Pro-jekt je več, zlasti pa je bilo poudarjeno, da študijski proces ne usposablja za znan-jstvenp-raziskovalno delo. Na univerzi naj tako ne bi posedali študenti, ampak učenci. Mirjam Milharčič-Hladnik, Bojan Ba-skar, Roman Lavtar, Rastko Močnik, Ma-vricio Olenik in Marjan Šetinc, so v svojih pisnih prispevkih negativno ocenili Pro-jekt. Njihova stališča je potrdila razprava. V zvezi z organizacijo in izvedbo Pro-jekta smo slišali kar nekaj predlogov. Projekt bi bilo potrebno reformirati, ga us-redotočiti na znanstveno-raziskovalne, kratkoročne in aplikativne raziskave. V organizacijski in izvedbeni strukturi Pro-jekta bi se CRU moral otresti administra-tivno-tehničnih opravil pri Projektu, se kadrovsko okrepiti in prevzeti glavnono strokovnega dela. Projekt DRVŠ danes ni univerzitetni projekt za univerzo. Če uni-verza teži k avtonomiji, če se želi postavi-ti kot »znanstvena univerza«, se mora okrepiti njen vpliv na Projekt. V včasih bučni in ostri razpravi je bilo mogoče sli-šati tudi zahtevo, naj se zamenja vodstvo Projekta, podano pa je bilo tudi mnenje, da ob zdajšnji organizacijski strukturi vo-dja Projekta ni potreben in da bi ga lahko zamenjalo kpordinacijsko telo vodij re-sornih skupin. Četrtkov sestanek naše delovne skupi-ne je bil zelo polemičen. Polemičnost raz-prave je iniciirala ugotovitev, da so bili mariborski šiudenti do nedavnega nein-formirani o poteku dela na projektu in celo o obstoju samega Projekta. Nekateri sodelavci Projekta so ugovarjali nekate-rim kritičnim pripombam na račun Projek-ta, še zlasti ugotovitvam, da Projekt ni znanstven, da tabuizira določena vpraša-nja, da nekateri avtorji niso formirali ref-leksivno kritične pozicije do navezave Projekt - univerza, itd. (M. L) TRIBUNA-STRAN 16 MUSTANG 1 Sovražim velika mesta. Težko prideš iz njih. Najboljše je, če te kdo potegne do avto-ceste, do prve črpalke ali po-stajališča tovornjakov. V San Francisu nisem poznal niko-gar, zato sem se hotel z avto-busom odpeljati nekam proti Nevadi. V Reno. Na postaji mi je prijazen starejši možakar z bradico povedal, da imajo dve ceni za avtobuse za Nevado. Eno-smerna je skoraj dvakrat dražja od povratne. Poleg tega dobiš zraven povratne karte še kupone za dva sen- peval. Ni mi jasno, čemu se je potem vozil z avtobusom. V Harrah's sem celo noč počasi igral ruleto in bil na koncu 20 $ v minusu (vmes sem zbral tudi 80$ plusa!). Proti jutru sem odšel štopat. Reno je majhno mestece in že po 20 minutah sem bil na avtocesti. Čez čas mi je usta-vil VW kombi, preurejen v ka-ravan, s počeno prednjo šipo. V njem dva dolgolasca. Ven se ni kaj preveč videlo. Kot da bi kdo s kladivom počil po šipi. Fanta sta čez 500 m po- Mustang 1 je najboljše kur-bišče na svetu. V Nevadi je prostitucija do-voljena, igranje na srečo tudi, strogo pa je prepovedano vsakršno orožje in mamila. Če te dobijo z jointom, lahko greš sedet za 20 let. Okoli vile se je bohotil velik vrt, obdan s kovano železno ograjo. Pozvonili smo in nekaj trenutkov za tem so se vrata odprla. Ko sem hodil čez vrt proti hiši, me je njegovo zele-nje očaralo in čisto sem poza-bil na puščavo vse naokoli te lepote. Rajski svet. dviča in dve kokakoli v casinu Harrah's. In kupon za 10$ ig-ralnih žetonov. Za 18 dolar-jev. V avtobusu je k meni prise-del tisti prijazni starejši moža-kar s postaje. Malo mi je po-stalo tečno vse skupaj, ker so me poi štirih urah mojega ob-stajanja v San Franciscu dvakrat povabili na pedranje m mi petkrat ponudili trde droge. Hvala. Na srečo.se je izkazalo, da je ta možak coun-try pevec in da ima celo kopi-co zlatih plošč. Tako je vsaj rekel. V dokaz je celo pot pre- brala še enega štoparja. ime mu je bilo Bread. Po kakšnih 10 miljah puš-čave je prišel izvoz z avtoces-te in na tabli je pisalo MUS-TANG 1. Zavili smo tja. Pred prelepo vilo je parkiralo kakš-nih 30 avtomobilov. Voznik je ustavil malo naprej, da smo imeli lep pregled nad vsem skupaj in prižgal joint. Bil sem grozljivo zadet. Potem smo takoj skadili še enega. Sele takrat so mi povedali, kje smo. Vrata v hišo nam je odprla madame. Eden od fantov me je predstavil in dodal, da bi (jaz) rad spoznal kakšno dek-le. Madame nas je prijazno povabila naprej in nas poved-la do nekih vrat. Za njimi je ča-kalo srce raja; kakih 30 deklet je pred vrati čakalo, razpo-stavljenih y polkrog, še enkrat toliko pa jih je ostalo zadaj, posedale so po foteljih ali pa so se sprehajale v ritmu než-ne glasbe. Bile so gole, polgo-le in oblečene; bile so majhne, srednje, visoke; bile so suhe, zaobljene, ena ali dve sta bili tudi debeli; bile so vseh ras, od bele do rdeče, profesional-ke in honorarke. natakarice, študentke, dijakinje, matere in žene, ki so se po končanem delu vračale v Reno za šank, v šolo ali k možu. Bile so čudo-vite. Nihče jih ni zaničeval za-radi dela, ki so ga opravljale. Vsak moški bi si želel imeti tak harem. Mustant 1 je pred kratkim kupil Prince. Jaz bi ga tudi. Dekleta iz polkroga so se počasi razkropila po sobi. Tis-ta trava mi je popolnoma iz-sušila usta in najprej sem ho-tel spiti pivo. Med potjo do šanka se je stisnila obme majhna Tajka in me vprašala, če bi rad lizal njeno muco. »Seveda,« sem odvrnil, »Samo tako sem zadet, da še s sabo ne vem kaj bi. Too sto-nedtofuck.« Razumevajoče se je nasmehnila in me spus-tila. Vse skupaj se je končalo dokaj klavrno in zelo zadeto. THC019 me je odvlekel v or-bito in želel sem si le še miru, da bi se poglabljal v možgan-ske kombinacije. Prepričal sem fante, da znam voziti in da bi rad vozil. Avtocesta je imela tri vozne pasove in dostavni pas. Upo-rabljal sem vse štiri. Po na-slednjem jointu sem se odpo-vedal volanu. Brez težav smo prišli do mesteca Winnemucca. Tam smo se hoteli še malo zaba-vati z ruleto in igralnimi avto-mati. Na robu mesta nas je usta-vil policijski avto. Nagnali so nas ven. Kot v filmu. Noge na-razen, z rokami se nasloniš na avto, popolnoma nebogljen si in že začutiš policijske roke na sebi, ko te otipavajo od vratu navzdol... Oblil me je mrzel pot in v hipu mi je postalo peklensko vroče. Spomnil sem se, da imam v žepu za dva jointa tra-ve. Zadet, kot sem bil, sem v hipu našel kombinacijo z dvajsetimi leti za en joint.. Policaji niso našli pri nobe-nem od nas ničesar in so za-čeli premetavati našo prtlja-go. Zdaj jih je bilo že osem, v štirih avtomobilih, parkiranih okrog našega kombija. Zahte-vali so dokumente. V Ameriki vedno hočejb, da TRIBUNA-STRAN 17 jim pokažeš vozniško dovolje-nje. Pokazal sem mednarod-no vozniško in policaji so si ga začeli podajati okoli in niso ni-česar razumeli. Medtem sem se primaknil h kombiju, segel z roko v žep po travo in jo vr-gel pod avto. Takoj mi je bilo lažje pri srcu. Policaji so hoteli videti še moj potni list. Dva sta odšla z mano do zadnjega dela kom-bija, kjer sta druga dva že ve-selo prekopavala po mojem nahrbtniku. Potni list je bil v posebnem žepu, sosed treh pipic za hašiš, nekaj paketov papirčkov in ostalih pripo-močkov za kajenje. Ko sem jim pokazal potni list so si og-ledati še notranjost žepa, rekli pa niso nič. Baje bi me lahko zašili že zaradi tistega, pa me niso. Kasneje mi je Bread po-vedal, da mora policaj spraviti človeka, ki ga je zaprl, do so-dišča. Verjetno se pujskom ni dalo ukvarjati z mano, ker bi imeli preveč problemov. Za-preti tujca pomeni dosti več dela kot zapreti Američana. Ambasada, mednarodne za-deve... zakajbi se človek tru-dil. Izgnali so nas iz Winne-mucce. Policijska patrola nas je pospremila še 10 milj iz mesta. Fanta s kombijem sta hote-la na sever, midva z Breadom pa na vzhod, tako smo se lo-. čili. Cez dva dni sva bila še vedno vpuščavi. Sanjarila sva o jointu in kar tako sem segel v žep - in izvlekel na dan tra-vo. Bog morda ve, kaj sem vr-gel pod kombi - jaz pa bi rad vedel. TRIBUNA-STRAN18 Bread je bil namenjen v Ro-sebud, indijanski rezervat na jugu Južne Dakote, kamor je bil povabljen na sončni ples. Vse skupaj me ni preveč zani-malo, dokler ni omenil indi-janske cerkve, kjer med cere-monijo jedo peyotl. Čez tri dni sva bila y rezervatu. Na poti naju je neko noč lo-kalni šerif povabil, naj prespi-va v mestnem parku. Priprav-Ijala se je nevihta in tako sva se spravila spat v lesene lope, namenjene za piknike. Zjutraj sem šel poravnat malo potre-bo do žive meje, ki je obkroža-la park. Živa meja je bila iz in-dijske konoplje. Potrgala sva nekaj vrhov in iih kasneje su-šila na soncu. Serifu sva bila hvaležna za vabilo. V Rosebudu sva spoznala belce, ki živijo na indijanski način. Povabili so naju k sebi, nama postavili majhen tipi in pripravili ogenj za sweat-lod-ge. Rekli so mi, da je to ne-kakšna savna. Sweat-lodge napravijo tako, da naredijo ogrodje 3 m v premeru in kakšen meter ali manj visoko in ga prekrijejo s ponjavami, da ne ostane niti luknjice. V sredini natedijo plitvo jamo, v katero navalijo razbeljeno kamenje. Vrata tesno zaprejo, da se v notra-njosti vidijo le žareči kamni, ki osvetjujejo Ijudi. Vodja cere-monijfe nadrobi na kamenje dišečih svetih rastlin in moli. Tudi vsi ostali rnolijo. Nato za-čne po kamnih polivati vodo. Ze prej je bilo vroče, zdaj po-staja neznosno. Znoj ti izbija iz vsake pore, gledati, ne mo-reš več, pljuča hlepijo po zra- ku. Hotel sem zakričati, naj me spustijo ven, jaz hočem ži-veti! Vsi ostali so bili mirni in tako sem tudi sam potrpel. Čez četrt ure je vodja zaklical »metaki assš«, vratar je odprl vrata fn spustil noter soparen poletni zrak, ki sem ga čutil kot odrešilen hladen veter. Želel sem ven, ven, ven. Nisem šel. Vratar je prine-sel še razbeljenega kamenja in še eno vedro vode in nas zaprl za naslednje četrt ure. Zdaj je bilo že lažje, vedel sem, kaj me čaka. Ko so se čez četrt ure vrata ponovno odprla in ni nihče pokazal, da misli iti ven, sem moral vprašati, kolikokrat bomo še dobili sveže kame-nje in vodo. Skupaj štirikrat. Po dobri uri smo prilezli ven. Bil sem izčrpan, odtaval sem do vedra z vodo in si jo zlil na glavo. Se čutil nisem da je mrzla. Prevzelo me je olajšanje in občutek popolne očiščenosti. Tako čist do tak-rat še nisem bil. Prostor, kjer so prirejali sončni ples, je bil nekaj milj od naselja, last vrača po imenu Crow Dog. Zraven družinske barake so stali tipiji, v katerih so stanovali plesalci. Več kot tristo jih je bilo. Prostor za ples je bil krog premera 50 m. Na sredi je bila skopana jama, ob njej pa je ležalo sveto dre-vo. Ples naj bi se pričel na-slednjega dne. Pred sončnim vzhodom so se zbrali plesalci, godbeniki in pevci, pa še mi ostali. Godbe- niki so imeli samo bobne. Za- čeli so počasi, plesalci so po- grabili vrvi, privezane na veje drevesa, in ga začeli postav- Ijati v jamo. Ko so končali, so okoli debla nanosili zemljo in ga utrdili. Okrašene vrvi so leno visele z vej. Takrat se je ritem spremenil, postal je div- ji, neobrzdan in vključili so se pevci. Začel se je ples okrog drevesa. Sončni ples traja tri dni. Moški, ženske in otrpci so od zore do mraka plesali okoli svetega drevesa, med ple-som niso smeli jesti. Tri dni so živeli od sonca, vode in pesmi. Ce je kdo omagal, ga je vrač brž odvedel v svveat-lodge, od koder se je plesalec vrnil z no-vimi močmi. Nisem štekal, kako. Nekateri plesalci so si z le-senimi palčkami preluknjali kožo in meso na prsih, pustili palčke v mesu in privezali na njih vrvi iz svetega drevesa, na katerih so jih drugi plesalci dvignili dva ali tri metre nad zemljo in jih pustili viseti. Po nekaj urah so si viseči s sun-kovitimi gubi potrgali meso, padli na tla in skoraj takoj za-čeli plesati. Nekaj moških si je dalo za-bosti palice v hrbet. Nanje so privezali vrv, na kateri je vise-lo ducat bizonovih lobanj. Te lobanje so nato trikrat vlekli okoli plesišča. Po treh krogih so se na lobanje usedli otroci, plesalec je stopil dva koraka nazaj in se takoj pognal na-prej, da mu je koža na hrbtu počila in se je znebil tovora. Ta verska grozljivka je tra-jala tri dni. Pomagal sem pri ognju, čistil taborišče, poma-gal pri kuhi - delal sem vse, kar so delali drugi. Tretji dan smo kuhali kot nori, ker se je po sončnem zahodu priprav-Ijala gostija. Plesalci so bili lačni. In izčrpani. Sončni ples je bil končan. Zbudili smo se v soboto, dan za peyotl ceremonijo. Čez dan smo pospravljali ta-bor in uživali v miru. Pozno popoldan so določili prostor za sveti tipi in ga postavili. Zvečer smo se postavili v vr-sto in eden za drugim vstopili vanj. Vse po pravilih, po levi strani od vhoda, ob oltarju iz zemlje, ki je kraljeval sredini tipija. Ponovno molitev. Seansa je bila posvečena nekemu umrlemu poglavarju, peyotl zanjo pa je prispevala njegova vdova. Indijancem je dovoljeno, da gredo enkrat letno v Teksas in si naberejo kaktusov. Drugače je peyotl prepovedana rastlina. Kaktus je bil zdrobljen, po-sušen. Do mene je prišel v steklenem kozarcu, z žličko, in vprašal sem Breada, koliko naj ga vzamem. Žlička bo do-volj, je rekel in dal sem v usta žličko peyot!a. Ogaben okus, šlo mi je na bruhanje. Hitro sem pogoltnil vse skupaj in dal kozarec naprej. Nato sem čakal. Pol ure, ena ure, ure in pol, meni pa še vedno nič. Vdova je molila in jokala, končno je kozarček spet pri-šel do mene. Tokrat sem se prisilil, da sem na hitro po-goltnil kakšnih 10 žlic peyotla in še na dlan sem si ga stre-sel, da sem ga imel za kasne-je. No, kasneje mi je postalo zares slabo in sem odšel iz ceremonije. Zadrževal sem bruhanje dokler nisem zaspal. Zbudilo me je sonce in bil sem zadet. Tega tripa ne bi opisoval iz dveh razlogov: pr-vič, ne znam opisati tega, kar sem doživel, in drugič, oblast bi mi lahko težila, da propagi-ram prepovedane substance. Bilo je izven vseh pričakovanj. Čez dva dni sem zapustil Rosebud v starem kombiju, v spremstvu osmih Indijancev in ene Indijanke. Dobil sem štop do New Yorka. m. r. Prišlo je zelo hitro in zelo po naključju. Prijatelj \z 2DA se je oglasil za nekaj dni na obisk in me je vprašal, če bi hotel za nekaj dni v Ameriko. Jasno, da bi! Kaj pa viza? Kaj pa denar? Pa čas? (No ja, tega je vedno dovolj za take stvari.) Odpeljala sva be v Zagreb na ambasado. Dve uri pogovora z nekim Sefom. rdeča nit ostajajočega vprašanja: "Kaj vem, da se boš vrnil v SFRJ?" Student, samski, brez nepremičnin - taki najraje ostanejo tam. Potem je moj ameriški prijatelj izvleke) svoj diplomatSki potni list in dobil sem vizo za dva meseca. Z denarjem je bilo skorajda lažje. Malo tu, malo tam jn se je nabralo dovolj za letalsko karto in tista dva meseca. Povratno karto za N.Y. sem dobil s fiksnim datumom odhodov, je najcenejša. Premišljal sem, da bi štopal v Bruselj in kupil stand by karto, pa se mi je zdel vsak dan v USA dragocen in sem rajši plačal več za fiksno vozovnico, kot da bi izgubil kakšen teden v Belgiji. Prijatelje in sorodnike je zanimalo, kaj bom delal tam čez. Se sa^ nisem vecei. Dom že kaj. Gutovo je v Ameriki kakšna stvar. ki se jo splača početi - ne za . deriat, za lastno ve^elje. pa ieprsv je lo sarro opazovan/e in spoznavarije Arnerican way of life". ^ega sem jmel ogromno. V oveh meseci^. sem se kar navadil na Ijudi, življenje in avtoceste. Se zdaj se sprašujem, zakaj nisem ostal. Kreten! m- r- je končal faks in je sedaj že v službi. TRIBUNA št. 3, leto XXXVII, sreda, 9.12.1987 glasilo UK ZSMS Ljubljana UREDNiŠTVO: Tomi Gračanin (gl.urednik), Miran Kalin (odg. urednik, v.d.), Tomaž Toporišič, Samo Resnik, Ruža M. Barič, Simona Fajfar, Marko Pečauer Predsednik izdajateljskega sveta: Matjaž Maček TISK : Tiskarna Ljudska pravica, priprava BEP - Dnevnik NAKLADA: 6000 izvodov Oproščeno temeljnega davka za promet po sklepu 5t. 421-170 z dne 22.1.1987 Naslov uredništva: Kersnikova 4, Ljubljana Telefon: 319-496,318-457 TRIBUNA-STRAN 19 Ante Rokov Jadrijavlč Urtonigla / 50*74 irantTgTY? bolnlea u Sczani 8.nov.l9S7. Br«vo Bogdan Jtovaki I Ja aialia da je najnoviji obrt dogadaja oko "Katadre" saao Još jedan pokuSaj aaalpullraiija javnla maeajem. Dali Je studant-novinar-uradnik KATEDHE Peter Toaai Dobrlla povreme-no uživao drogu, krltao se u krugu poznatlh narkoaana i bio povezan s tarežom preprod&vača droge, to je jedna Btvar, a aaavin druga stvar ja boj lCAJr-iKE za istinu, a protiv duboko ukorijenjanog slateaa laži, koji smo naalijedili od Staljina i naše etaljiniatičke frakcije unutar KPJ i SKJ. Uostalon, KATEflRD ne člnl aamo urednik Dobrila. Tu au i Oragicn Korade, Saao Resnlk i Igor Kekina ! Zato, "problem KATEJRE je predvsem problem nanil", kako tvrdi iarko Hojnik u "3olu", ne možeao shvatati uikako drukčije nego kao pokušaj podvale.Kakve to veze inaju članci "Jr. ¦ašelja ili Hilovana 3rk±6a e problemoa droge u Kariboru? Kakve bi to ve-ze moglo imati moje pis^io "pFaseči socijalizaa", koje Je navodno bilo objavljeno u iln.ZLJH.l krajein aprila ili početkoa maja ove gocline, s proble-mom droge u Kariboru? Hoče 11 svima nama, koji pišemo ova piaaa očaja i nade (Janasu,Jugi,Xladini,Katedxi,Jelu,itd.) uskoro aontirati neke slične optužbe? Izgleda da hoče! KaJrve to veze iaa otkrivanje u javnost plagijata Handijo Pozderca ili zakulisue borbe za vlast Slobodana Mijoševiia s NAVODNIM povremenlm uživanjoa droge urednika Petera Tomoža ^obrile? I kako to da Je to unap-rijed obdavldenoM^^^Je^o^p^a^drl^T- Sto 8e tiče borb« protiv narkonanije, želim naSeo SUP-u Još mnogo uspjeha. To Je opasnost, koju nnogl potcjenjuju, a to »« dobrim dijeloa odnosi i na "Hladinu", koja najčešče iz pomodarstra ili neoproza često koketira s tom temom na često ffumnjiv i nedoličan nažln. To a« Božda odnoei i na KAIEDRD, koju neaaa prilike Sitati, nitl saa Je ikad vidio. ALI? OVDJE JE.IPAK.RIJEČ O KLČEK URUGOM I RljeS Je o vrlo opaanoj «tik«tl "8irenje neistina 1 t«I«a usn««iraranju JaTnosti", kako j« to prarilno aoSio Bogdaa HOrak u aroa plwm "Oelu", 8poolnju6i najnOTiji sla2aj IVA CULJAJA, norinara DELAVSKE ERO09IOSTI. Ta otrcana frata, vesaaa ta aloglasn« članor« 133. i 157« EZ. daje ogro-¦nu aogučnost i ao6 Yla«todršci»a sa taror nad «rla latinelJubiTla 1 ¦lobodoljubiTi« gradanlM or« sealje. Ona J« joi i danaa prlkrlTono oruzje za dlktaturu polit-birokracid« i ¦•dlokraclj« nad eroa z«aljoa 1 ovia narodiBa.I za oiuranj« Btata8-quoa, naauprot odlukaaa 12. i 13. kongrese 3KJ. BTO NAM JE, JAKLE, ČIKITI ? Trebaao pred aud Javnoati (jer Je javnost aart sa mraSna enagel) poSetl pozirati ove ona koji doaad "NIGU HTJELI O3IEMIRAVATI JAVNOST"ItI Sve one koji su znall da au "Sachauakl proceai" bill obiSna »ontala i/ili u njoj učeatrvovall, all tobož« "nisu htjeli teLa utaeairltl javnosff sto ona koji au znall «a »ločina na Goloa otoku 1 aa Koaactu, ali "nieu htJeH taŠ« usnealriti javnoat"| ave ona koji su tnali sa ogroana dugova lnozanatru (koje au naprotir Tjeeto 1 us poao6 člana 133.KZ.) ¦kriyali od naa, J«r toboia "niau htjali taie umaalriti Jamoat"| ara ona koji ¦u davno prije znali sa pljačka "Agroko«arca",Ardi4a i Posdaraoa, ali toboEe "nlau htjoll teže uznoalriti javnoat"! ur* oae koji au rrlo dobro anali sa IHLDLNIU na Koaoru, % sa njaaa anagu i brojnoatt «a njen« isTore finanairanja (i ic budiota Fedaracujd,dakakol), all ato JoS 1 danaa "n«če da teže ssnealra Javno«tl". OSito je da je trv. "neuzneairaTanJe javnoati bilo 1 oatalo bo6bo ¦ oružje BIHOKHATSKE KON1RAREVOUJCIJE, koja a« odvljala i kod nas pod omor noa načalomt "ZATAiKAJ ?A VLADAJI" ^a tu kontrarevoluciju još niko nlje odgovarao( ni Rankovli, nlDuranovi^, ni Pozderci, nl HodSe. A vrijem« JellJer, ostavk« Pozderaca 111 Fadilja Hodž«, to Je ruganje naSoj Keroluciji. NJih traba prad aud naroda 111 barem pred otvorenl aud Javnosti. X X X SX X X X Najgore je» naaa u Hrvatskoj I Ovdja ;Jo8 niko nija nl pomlsllo odgovaratl za Obrovce (Dinu,Junu, Jadraneku ialJazaru.KUtinu, Tunel kroz U2ku,naTtna dugove.UniverziJadu, itd.).Ka Sudl me stoga, što Jo pri" Je 2-3 godlne Mlka gpiljak rekao da n« traba kopatl po proSloatd (groblju njihorth grešakal), Jer tiae aaao aoSeao "usnaalraratl Javnoat", več •a kao trabaao okranutl budučnosti (kuda bi aaa onl, lrtl "drugovf" spremno vodllD.Hrala «u, leprad srih po3t«nlh Hrvata, na oYakvoj "buduč-nosti", all naa ipak zanlaa dall 6eao 1 nadalja KRIVCIMA sa tolika pro- ¦ašaj« (7x10-70) MOBATI DAVATI X UALJS "IZRIMRE MZROVIIIS" (1 naravno, isniana prlTll«gida)?.I povrh avaga da zaborariao njlhovu proSloat 1 njihove greSka!1 X X X X X X Evo eaao Jednog primjaraj Jedne tabu-teme t nedavno i« ljubljaaaki "Nadaljaki Itoavnlk" piaao o "ša anaa Couarou", ovaj put IMA-COMMERCU, Clji Je dlrektor Vanja Spiljak, optuzanou sa ^umnjivi aanjak od neklh 90-tafc miliona dolara (II?). Vanjin otac, drug Mika ftpiljak, da na bl doRlo do "teieg uuralraTaaja Javnoati" eataakao Je oljalu tu afaru Jo8 prije 3-4 godine, ua poaoA Mltorada Vlaklža, pradBJadiuka aaborakog odbor« »a PRAVOSDBE i upraru, tako što au amjanlll alniatra unutraSnjlh poalova Hrrataka Parla Oažlja, kojl aa-gle Sudal-uaudlo tu aferu iatraživatl. RasJuriU bu neklh 30-tak inapektora, a glavnog saveznog inapaktora Stojakovlfia tužlll Sak 1 audu, Jar J« blo nadbllSl dlJu.Medutla, nadavno J« aaveznl Javnl tušilao Klloš Bakid uloElo (saveznl) VETO 1 tako prlvre« aeno apaaio lnapektora Stojakovlda. " Zauzrrat Hlloradu Vlaki6u, drug Mika Spiljak je spasio od ustaSke bruke Kiloradovog brata Borlroja Vlakiča u aporu a partizankom Andelkon RadeU6-JovanoTi6, tako Sto Je (Mlka f^piljak) zabranio listu "KomunlBt" (a kaanlja i "Danaau" i "Slobodnaj Dalaacijl") da tu aferu obljelodane u Javnost. JAVNOST JE.DAKU.OPET^SMRT ZA MRAČKE SNAGE II tlactradala Je partieanka Andelka R.J. na ^to je oStro reagirno general Uruno Vuletlč 1 Savez Boraea. ALI GIL ČUM 1 BKUKEI SveDočni .iika ilpiljak (lnače ratni llegalacl) uopio Je eve njih ušutkati, a eenera-la Druna Vuleti.ča Lak 1 amijenlti a (poSasnog) poloSaJa ^injskog Alkar-akog Vojvodel Tako smo ml Sinjanl doJivjall najy«6u sranotu u posljadnjih 350 god. da naa z nažeg alkarakog Vojvodu aajenjuje Jedan aočnl birokrat iz Zagre-ba. A ove godine, povodoa Oana Uatanka naroda Hrvatake , na mltingu naroda olnjake Krajlne, govor Je odriao Jodan alatanl ^pildak-jugend, Itajasto Slvog 1 zdrarog, alavnog ratnlka aa Sutjeaka, aterog ganerala Bruna VuletLda. 0, SRAI-fOTO,SRAM0TO I Jedaa ratnl llagalae, pljuje pr«d naSia očina najvedeg Junaka aa Sutjeake, a al slnovi palih Dalaatinaea na Sutjeacl, kukavlSki gladaao i lutlaol Neka naa ja vječna-aranota1 žto al alnovl pallh boraca Jo8 čekaao?! ZaSto anažno 1 težko ne uznemlrl- ao javnoat? Inačat "od pandura atrorlli aao VallkaS« doatojanatra podelil« idiotl lopovi naa Slna bogataSa kraCne du.^s hazvaSe se patrioti"i i nPOD araaotom Lirl naS« pokoljanj« l DIS.1907. (III) TRIBUNA-STRAN20 ŠTUDIJSKI DNEVI - ZA KOGA? »There are many individuals who are liberated or who ap-pear to be so. Some of them seek disciples because they gave not geeded Nietzsche, who said: »What? You seek follovvers? You would multiply yourself by ten, by a hundred, by a thousand? Seek zeroes-.'"Remember this and know that any system of liberation may work once, for one indivi-dual." (po C. Benarešu) O Gorjupovih dnevih je bilo že skorai vse povedano. Srečanje slovenskih novi-narjev v Novi Gorici novembra letos ni pri-neslo nič pretresljivo drugačnega, razen tega, da so se z novinarji pogovarjali Iju-dje kot npr. CAr, Ertl (republiški sekretar za notranje zadeve), Šiftar (republiški ko-mite za informiranje) in ostali. Koliko pa je bilo poslupalstvo cenjeno, pa je najbolje izrazil predavatelj Bajt, ki je ob vstopu novinarjev s televizije na okroglo mizo izjavil, da njegono predavanje ni za jav-nost. Ob polni dvorani novinarjev je to več kot simptomatična trditev, posebno še, če naj bi bil namen teh študijskih dnevov jasen. Na gorjupovih dnevih je največ pozor-nosti zbudila okrogla miza Aktualni trenu-tek novinarstva, na kateri so oficialni za-stopniki represij nad novinarji zapadali v nadvse zanimive konfrontacije s svojimi izjavami in svojim vskodnevnim rarna-njem. Marian Šiftar je porabil npr. kar ve-liko časa, ker je poskusil razložiti spre-membe Zakona o jevnem obveščanju in je svoja podajanja razmejil najmanj v 6 točkah. To še ne bi bilo tragično, če ne bi glede zaplenjanja izjavil, da je temeljita, strokovna razprava o posameznih prepo-vednih razlogih nujna. Kako nujna je in predvsem kako zelo mogoča je ta razpra-va, se je izkazalo v primeru Katedra. Me-nim, da nihče ni dobil vtisa, da se kdorkoli res hoče o zaplembi pomeniti z novinarji. Strateško prelomnico v tem pogovoru je predstavljal tov. Bele, ki se je vprašal, kje naj bo mesto prepovedi javnega obveš-čanja v tiskarni ali potem. Edino kar bi bilo relevantno potegniti iz tega prispevka je ugotovitev, da naj se greh preprečuje ne tam ali potem, ampak že predmet. Tov. Eartl pa se je na tej okrogli mizi močno razhudil nad vinarji nekaterih me-dijev. Poleg grdobij, objavljenih v Mladini je njegov bes letel nad Pavliho, v kateri ga Novak zna šaljivo opisati, brez žalitev. Ertl je postavil temeljno hipotezo, namreč da ne gre v Mariboru za noben poseben odnos milice, kajti imamo samo sloven-sko milico, Komunist pa naj bi tmpliciral javnosti povsem drugačno podbo. Ertl se žal ni zaustavil pri vprašanju, zakaj poli-caji v Mariboru žalijo Ijudi (da zapiranja zaradi mamil niti ne omenjamo), najvaž-nejši problem je zanj očitno kako skriti to-vrstne informacije o policajskih malverza-cijah. Ta moja trditev pa se je uresničila takrat, ko je Ertl izjavil, da demokratizaci-je ne bo, če se bomo delili na vodiče in bogove. No, še vedno je bolša ta delitev, kot pa delitev na policaje in rajo. Kajti princip »kadija tuži, kadija sudi«, je bil ja-sen tudi pri primeru Dobrila. V široko za-stavljeni akciji, je bil »pogovarjan« tudi dobrila, vendar je ravno Dobrila zahteval dodatne informacije in ravno on je sprožil akcijo... {vemo kakšno, če sledimo ana-logiji tov. Ertla). Ertl je poudaril, da v no-beni izjavi nihče ni rekel, da je Dobrila kriv. S to izjavo si je poskusil precej ne-spretno oprati roke zaradi nekompeten-tnega postopanja z mladimi novinarji in že celo več - poskusil je utemeljiti pravilnost tovrstnih postopkov, pri katerih si lahko zaradi svojega pisanja pmadeževan z narkomanijo in dodvisen od lokalne, par-don slovenske policije. Tudi prispevek tov. Carja, republiškega javnega tožilca SRS, je bil korak naprej v demokraciji. Car se je razhudil nad Kajem in Nedeljskim Dnevnikom zaradi njunih bombastičnih naslovov v zvezi z aferami v Mariboru in v Novem mestu. Prisotnim je raztolmačil veljavne zakone, ki jih tangi-rajo, današnjo situacijo s frustriranim či-talcem,« povedal pa je tudi, da je »zakon naš imperativ, da druge možnosti nima-mo«. Poudaril je, kar bi marsikoga spravi-lo v zadregp, da je bil dr. Ljubo Bavcon njegov učitelj, zato se je tudi strinjal z njim, da je Kalinger ravnal pri zaplembi Katedre v skladu z zakoni, da pa ni ravnal hkrati dovolj politično modro. V nadalje-vanju se je posvetil opisovanju pogovo-rov, ki jih ima z javnimi tožilci po Sloveniji. Po tem opisovanju sodeč gre skorajda za apostolske debate znane že veloiko sto-letij nazaj, v katerih ena persona tolmači obstoječe (Ne bodite občutljivi na sra-motitve, ki letijo na vas!). Tov. Car bi glede na to, da je bil Bavco-nov učenec, lahko prikazal svoje delova-nje tožilca kot nekaj najbolj sakralnega, vendar se mu je, prepričanemu v nedolž-post določenih javnih tožilcev, izvila na- slednja misel, manreč da bi morali »ti Iju-dje dobiti svoje zadoščenje«. Da ne bo pomote, mišljen" ni npr. Dobrila, ostali uredniki s Katedre in njim podobni oseb-ki, mišljeni so sami javni tožilci. Pavle Car zagteva torej politiko noža, politiko oko za oko, ki bi se je mogli odrekati vsi tožilci, kajti takšno delovanje sodišč ni-koli ne more biti humano. Car je pozabil, da regine probationis (kraljice dokazova-nja) ne iščemo več z mučenjem, ampak z racionalnim dokazovanjem, kajti druga-če v mladih letih ne bi nikakor mogel brati Karla Maya, Doyla ali Christie. Pri tej svoji izjavi o satisfakciji uželjenih sodnikov je pozabil, da je zanikal svoje prejšnje izja-ve, in da je žal preveč jasno povedal, kak-šen možnosti ima novinar, če užali javne-ga točilca. S to njegovo izjavo so se Gor-jupovi dnevi pravzaprav končali, kajti grenkega občutka, ki ti ga pusti suveren s takšnimi izjavami, ne more izprati niti pi-jača. Končali pa so se tudi zato, ker je Car s svojo izjamo postavil novinarje v absurden položaj marionet, ne pa akter-jev dogajanja. V tistem trenutku je bila scena najbolj podobna primerom iz kono-loških združenj, na pa novinarskih studij-skih dnevov. Car je s svojo izjavo označil vse prisitne in te etikete se novinarstvo ne bo rešilo še nekaj časa. Kajti - še ved-no se bo našel kakšen hojnik, ki bo po-polnoma rade volje za zadoščenje neko-ga očrnil drugega. To je postalo ob nasto-pu tov. Carja povsem jasno. Žal bolj žalostno pa je bilo lokalistično razpredanje zgolj o dogodkih v Mariboru. Pozabljeno je bilo, da nekateri novinarji oz. pisci v Katedri niso bili le iz Maribora. Slovensko novinarstvo ni bilo in ni pri-pravljeno podpreti svojih srbskih kole-gov, katerih glave in položaji so na tra-gični razprodaji. Ne zglj, da gre za omanjkanje solidarnosti, gre za kopanje lastnega groba. Srbija je tudi v Jugosla-viji in če bo čistka uspela, tam, ne more nihče garantirati, da se ikanje satisfakcije ne bo nadaljevalo tudi tukaj in sedaj. Zaradi vsega tega mislim, da bi bilo re-levantno razmisliti o drugačni obliki Gor-jupovih denvov. Namesto takšnih eks-cesnih situacij, v katere so posamezni prisotni novinarji postavljali oficialne poli-tike (v zadovoljstvo ostalega dela avdito-rija), predlagam organizacijo leninovske-ga koncepta člana drušrva novinarjev Slovenije, nekakšno novo partijsko šolo s kandidatskim stažom. Takrat bi se ne-tančno vedelo, čigavo je zagoščenje (in kakšna je njegova cena) ALEŠVALDER TRIBUNA-STRAN21 CENTER ZA RAZVOJ UNIVERZE Socialnoekonomski položaj študentov vSRSloveniji xin. zaiojuček a* ¦ ' 1. Podatki o socialni strukturi kažejo, da je udeležba pocamesnita »lojev prebival-stva v vlsokošolskem izobraževanju nesorazmerna z vellkoetjo posameznega sloja. Dclež študentov, katerih očetje imajo »amo osnovno aolo ali manj, je več kot trikrat manjši od deleia moškega prebivalstva (potencialjii očetje) ob popisu leta 1981 z enako stopnjo končane izobrazbe. Delež študentov, katerib očevje iroajo višješolsko, visokošolsko izobrazbo, maglsterij, specializacijo aii doktorat znaša 29,9 %, pri tem pa je delež moškega prebivalstva z enako izobrazbo ob popisu leta 1981 znašal 8,6 %. Ob priinerjavi rezultatov ankete z rezultati ankete VK ZSMS iz leta 1981 ugotovimo, da se je socialna struktu-ra študentov sprenienila in da je sedaj ie manj študentov, katerih očetje imajo samo osemletno osnovno šolo (prej je bil delež 14,7 %, sedaj Je 8,5 %). Delež študentov z očeti, ki imajo visokošolsko izobrazbo in več, pa Je večji. 2. Regionalna neenakost v možnostih šolanja v SR Sloveniji še iimraj obstaja. Študentje iz različnih regij imajo različne možnosti za vključitev v visoko šol-stvo. Če o možnostih vključevanja mladib v visoko šolstvo aklepamo na podla-gi števila anketiranih študentov na 10.000 prebivalcev, potem *o možnostimla-dine iz ljubljanskih občln za vključevanje v visoko šolstvo za 38 %večje od slovenskega povprečja. Večje možnosti za vključevanje mladine v visoko šol-stvo imajo tudi v kraško-notranjski regiji (28 %več anketiranih od povprečja), v zasavsko-revirski regiji (16 % več) ter v severno-primorski regiji (14 % več). Mladi iz nekaterih regij v Sloveniji imajo manjše možnosti za vključevanje v visoko šolstvo in sicer v pomurski regiji, kjer število anketiranih študentov dosega komaj 67 % slovenskega povprečja, v posavski regiji (75 % slovenskega povprečja) ter v občinah širše ljubljanske regije (80 %) razen ljubljanskih ob-čin. Mladina, ki izhaja iz mestnega okolja,ima večje možnosti za vključitev v vi-soko šolstvo, saj je le 31,0 % anketiranih študentov ix vaškega okolja, 9,24% iz mest, ki niso občinski centri, 32,6 iz občinskih centrov in 27,0 % iz Ljub-ljane ali Maribora. Prevladujejo torej študentje iz občinskih centrov, Ljublja-ne in Maribora. 3 i Vrsta predhodne izobrazbe je zelo pomembna za vključitev v visoko šolstvo in za uspeh pri študiju. Še zmerom so določene vrste predizobrazbe pomemb-nejše pri vključevanju v visoko šolstvo. Največ je študentov-bivših gimnazij-cev (33,8 %), sledijo učitelji (11,3 %), naravoslovno-matematični tehniki (7,2 %), strojni tehniki (6,7 *), ekonomski tebniki (6,4 %) ter absolventi družboslovnih smeri (5,0 %). Deleži ostalih ahketirancev po posameznih vr-stah izobrazbe so manjši od 5 % oziroma večinoma ne dosegajo niti 1 %. Iz poklicnih šol prihaja le 0,4 % anketiranih. 4. Skupni dohodki študenta so v času ankete znašali v povprečju 48.000 din (mediana). Višina mesečnih dobodkov je pogojena z načinom njihovega biva-nja (pri slarših v kraju študija, pri starših v okolici fcraja študija.v študentskem domu, v podnajemniškib prostorib, pri sorodnikin, v lastnem stanovanju, drugje). 48,3 % anketiranim študentoro njihovi dohodki pretežno zadoščajo za pokrivanje potreb. 15,8 anketirancev s svojimi dohodki pokri-je vsepotrebe. 29,4 % ank«tirancem njihovi dohodki zadoščajo komaj za osnovne potrebe, 5,2 % študentom pa zelo težko tudi za osnovne potrebe. Dob-ra tretjina študentov torej po lastni presoji živi na robu eksistenčnega mi-nimuma. Največ eksistenčno ogroženib študentov živi v študentskih domovib (skoraj dve petini) , sledijo jim študentjc, ki živijo pri starših v okolici kraja študija (dobra petina). Delež eksistenčno ogroeenih študentov je najvišji v skupini študentov, katerib očetje imajo nedokončano osnovno šolo. Z naraš-čanjem dosežene stopnje izobrazbe očeta pada delež eksistenčno ogroženih študentov. Študentje, katerim njihovi dohodki zadoičajo le za osnovne potrebe oziroma težko tudi za le-te, prihajajo v glavnem ix vaškega okolja (skoraj dve petini), sledijo jim študentje iz občinskih centrov (skoraj tretjina). Zanimivo je, da je 85,0 % študentov, ki jim njihovi dohodki zadoščajo le za osnovne potrebe oziroma težko tudi za le-te, ocenjuje svoje materialne pogo-je kot povprečne. Videti je, da se večina oksistenčno ogroženib študentovne zaveda svojega položaja. Študemom v veliki meri pomagajo starši in sicer je znašala v povprečju (me-diana) denarna oblika pomoči od staršev 19.990 din na mesec. Višlna meseč-ne pomoči od staršev v denarju se razlikuje glede na način bivanja. Poleg de- narnih prispevkov pomagajo starši študentom tudi na druge načine. Tistini študentom, ki živijo doma, običajno krijejo vse stroške v zvezi s stanovanjem , prehrano in higieno. Skoraj polovici študentov starši kupujejo obleko in obu-tev. Več kot dve petini študentov prežMja vikervde doma pri starših in zato porabijo manj denarja. Dobra tretjina prinaša cxl doma hrano. Študentje so še zmerom dokaj materialno odvisni od svojih stari.ev. Med anketiranimi jih 56,4 % prejema štipendijo. V povprečju znaša vrednost štipendije (mediana) 36.000 din. Višina štipendije je različna glede na način bivanja. Najvišje štipendije dobijo v povprečju študentje podnajemniki, skoraj toliko dobijo tudi stanovalci študentskih domov in tisti, ki stanujejo drugje (pri sorodnikih, v lastnem stanovanju... ). Najnižje štipendije dobijo v pov-prečju študentje, ki živijo pri starših v kraju študija in tisti, ki živijo pri starših v okolici kraja študija. Število študentov, ki prejemajo štipendije, je večje v višjih leuiikih študija, kar je verjetno pogojeno s kadrovsko politiko združenega dela, morda pa je tudi odraz želja študenta po zagotovitvi zapos-litvc ob koncu študija. Med štipendisti je večji delež študentov z manj izobra-ženimi starši. Med študenti, katerih oče ima nedokončano osnovno šolo, je 83.8 % štipendistov. Z naraščanjem stopnje očetove izobrazbe pada delež štipendistov, tako je delež najnižji v skupini, kjer ima oče dokončano drugo stopnjo študija, specializacijo, magUterij all doktorat snanostl. Statistično pomembna zveza obstaja med dejstvom, da nekdo prejema itipendijo in pov-prečnim dohodkotn na člana družine. V skupinah Studentov, kjer Je povprečnl dohodek na člana družine večji, Je delež štipendislov manjši. 76,9 % ituden-tov, ki menijo, da je življenjski standard njihovih staršev nizek, prsjeina Sti-pendijo. Med tistitni študenti, ki menijo, da je standard njihovih staršev vi-sok, pa je le 32,7 % štipendlstov. Največ je štipendistov med prebivalci Stu-dentskib domov (72,3 %), sledijo jiro študentje podnajemniki (52,2 *). Največ je štipendistov, ki prlhajajo Iz vasi (68,6 L), sledijo študentje, ki prihajajo iz mest, ki niso občinski centri (64,4 %) in iz občinskih centrov (60,0 %). Najnižji je delež štipendistov iz Ljubljane oeiroina Maribora (36,5 %). Med štipendisti je 29,7 % študentov, U brez štipendije sploh ne bi mogli Studirati, 50.9 % takih, ki bi brez štipendije zelo težko študirali in 19,3 % takib, ki bi labko študirali brez štipendije (po lastni izjavi) • 5. Stanovanjske razmere ocenjuje več kot polovica študentov kot dobre, dve peti-ni, da so kar v redu in 6 % kot slabe ter 1 % kot nevzdržn*. Stanovanjske raz-mere so po mnenju študentov torej kar dobre. V največji tneri so s stanovanj-skimi razmerami nezadovoljni stanovalci itudentskih domov, sledljo jim štu-dentje podnajemniki. Študentje, ki živijo v itudentskih domovih, se v glav-nem pritožujejo nad hrupom ter slabimi higienakimi pogoji. Študentje podnajem-niki pogosto omenjajo vlago, mraz, previsoke cene... 87 % anketlranib ituden-tov najpogosteje študira tam, kjer si želijo. Večina študentov, ki ne študtra tam, kjer bi želeli, navajajo kot želeni kraj študija svoje prebivališče med študijem. Desetina študentov ima take »tanovanjske razmere, da jim ne omo-gočajo študija. 6. Več kot tri četrtine študentov je zadovoljnih s svojo prehrano. V največji me-ri so s prehrano zadovoljni študentje, ki se hranijo doma pri starših (89,9%), sledijo jim Usti, ki si kuhajo sami (70,7 %). Od tUtih študentov, kl jedo v študentski menzi, jih je zadovoljnih 69,9 %. Tretjina študentov meni, da jehra-na v študentskih menzah in v prehr&njevalnicab na visokošolskih organizaci-jah nekvalitetna, petina meni, da so pr^visoke cene inravno tako petina, da je hrana neokusno pripravljena. Največ študentov, ki so nezadovoljni s svojo prehrano, stanuje v študentskih domovih. Večina študentov ima vsaj en topel obrok dnevno (97 %). Mnogi študentje običajno ne jedo vseh obrokov. Zajtrku-je jih le 61,8 %. 90,5 % študentov kosi in 71,7 % jih večerja. Dopoldansko ma-lico ima približno ena četrtina študentov, popoldansko pa dobra petina. Sko-raj polovica anketiranih ne je vseh obrokov zato, ker nima dovolj denarja. Dobri dve petini študentov, ki ne jedo vseh obrokov zato, kernimajo dovolj denarja, stanuje v študentskib domovih, skoraj ena petina so studentje podna-jemniki in ravno tako skoraj ena petina je takih, ki živijo pri staršlb v okolici kraja študija. Pri hrani varčuje dobra četrtiaa študentov. 7. 63,3 % anketiranih študentov je izjavilo, da ima]o težave pri nabavi študtjskih pripomočkov. 41,9 * študentov meni, da so cene študijsklh pripomočkov In li-terature previsoke. 30,7 % Jih meni, da jih nl mogoče kupiti na našem trži-šču, 39,9 % jih izjavlja, da je v knjižnicah premalo izvodov literature in da Je ne posojajo na dom. 8. V prostem času se večina študentov ukvarja z dejavnostmi, kl sodijo med pa-sivne oblike preživljanja prostega časa. Le 26 % Studentov se aktivno ukvar-ja s športom in rekreacijo in le 9 % se jih ukvarja z amaterskim delom v dramski skupiiu, zboru, v raznib uroetniških In kulturnib dmštvih. Načinpre-življanja prostega časa je v veliki meri odvisen od razpoložljivih finančnih TRIBUNA-STRAN22 sredstev. Študentje v veliki meri varčujejo ravno pri stvareh, ki so povezane z načinom preživljanja prostega čaaa (53 % pri knjigab, revijah in časopisib, 39 % pri hobijih, 39 * pri obiskih kulturnih prireditev in 20 S pri rekreaciji). 9. Študentje pripisujejo največji pomen za uspešnost pri študiju naslednjim de-javnikom: vztrajnosti,rednemu obiskovanju vaj, veselju do študija in pridno-sti. Najmanj pomembni za uspeh pri študiju pa so po mnenju študentov nas-lednji dejavniki: družbenopolitična dejavnost, zveze in protekcije, blufiranje ter socialni in kulturni izvor študentove družine. Povezava med pripadnpstjo študenta določenemu izobrazbenemu sloju (izobrazba očeta) in dejstvom, da je nekdo že pavziral, je statistično pomembna. Čim višja je izobrazba očeta, večji je delež študentov, ki so že kdaj pavzirali. Vendar to ne pomeni, da so študentje iz teh slojev najmanj uspešni pri študiju. Ravno obratno! Delež študentov, ki pride do diplome druge stopnje je večji, čim višja je očetova izobrazba. Danes lahko pavzirajo predvsem tisti študentje, ki si to lahko pri-voščijo. Med razlogi pavziranja le nekaj študentov navaja ekonomske ražloge. Večina študentov itna negativno mnenje o prizadevanjih naše družbe za reševanje problematike študentskega standarda. 42 % jih meni, da so prizadevanja naše družbe na tem področju le občasna in nesistematična, 12 % jih meni, da so slu-čajna in stihijska ter 31 %, da jih čuti le takrat, ko "zavre" ob študentskih bojko-tih. 6 Itštudentov je napisalo svoje mnenje o prizadevanjih družbenih dejavnikov {13 področju študenlskega standarda. Navedli bomo le nekaj njihovih pripomb: - problematika se rešuje glede na razpoložljiva sredstva in ne po potrebi - komaj zadovoljiva ozirorna premajhna za študente z nizkim standardom in ki ne stanuje v kraju študija - občasna; rezultatov ni čutiti ¦ - prizadevanj ni . - prizadevanja so slalno prisotna, ni pa rezultatov - rešitve mimo študentov. - pesek v oči - nejasnost družbenih potreb v načinu študija in o potrebah družbe po kadrih. En itud«nt predlaga, da bi za standard študentov lahko storilo več gospodarstvo. Menlmo,da je ta predlog vreden razmisleka in podpore (morda v «tilu akcije "podarim-dobim"?). Glede na to, da sodi izobraževanje med pomembne kanale družbene promoeije, si je sociallstična družba postavila za cilj omogočiti vsem posameznikom enake možnosti za šolanje. Družbena prizadevanja na tem področju se kažejo v zago-tavljanju brezplačnega šolanja, v štipendiranju, gradnji študentskita domov, z regresiranjem prehrane, z dodel jevanjem bonov za prehrano v nedavni preteklo-sti... Vendar pa rezultati ankete kažejo, da vsa taprizadevanja ne zadoščajo za zagotavljanje enakih izobraževanih možnosti. Študentje, ki izhajajo iz najniž-jih izobrazbenib slojev, sicer večinoma dobivajo štipendijo, povečini tudi stanu-jejo v študentskih domovih, vendar pa jih večina ix teh slojev živi zelo skrom-no, saj jim njihovi dohodki služijo komaj za pokrivanje osnovnih potreb oziroma težko tudi za le-te. Prizadevanja družbe na področ ju Studentskega standarda bi labko v bodoče pote-kala v dveh smereb. Lahko bi jih ločili na širša družbeaa prizadevanja, ki naj bi bila vezana na vse stopnje izobraževanja in na spremembe v celotni drtižbi ter na ožja družbena prizadevanja, ki se tičejo le posameznih segmentov študentske-ga standarda. Glede na to, da sedaj "prileze" do visokega šolstva še manj otrok iz nižjih izo-brazbenih slojev kot pred leti, da so nekatere vrste predizobrazbe še zmerom "primernejše" za vključitev v visokcr šolstvo in da ie zmerom obstoja regionalna diferenclacija, bi se morala družbena prizadevanja na tem področju povečati ze v osnovni šoli. Osnovne šole bi morale bitl kvalitetnejše (predvsem manj učen-cev v posameznem razredu, bolj razvito poklicno usmerjanje in bolj razvita vzgojna ftinkcija šole, več ukvarjanja s talentiranimi otroci iz deprivUeglranega' okolja...). Predvsem pa bi morali poklicni svetovalci in učitelji v osnovnl Soli še v večji meri poskrbeti, da se talentirani otrod deprivileglranih slojev vklju-čljo v "primerno" srednjo šolo, ki jim bo omogočala nadaljevanje šolanja brez raznlh zapletov (diferencialni izpiti) in da dobijo štlpendijo že v srednji Soli. Za nadaljevanje šolanja naj bi dobUi tako štipendijo, ki jim bo omogočala Studij ob nekih normalnih življenjskih pogojih, n* pa životarjenje na robu eksistenčnega mlnimuma. Poleg štipendije bi kazalo morda zopet razmUliti o uvedbi študenta-kega posojila. Posojilo bi lahko dobili itudentje, ki ne morejo dobiti štipendije oziroma dovolj-velike štipendije (sploh taki študentje, ki jim njihovi starši ne pomagajo), vračali pa bi ga, ko bi se zaposlili. Poleg tega bi lahko ustanovili študentske posojUnice v okviru Studentskega servisa ali na univerzi ozirofna na visokošolskUi organizacijah, kjer bi si lahko sposodili denar študentje, ki so zaili v finančne težave ali potrebujejo večje vsote denarja za nabavo Studijskih pripotnočkov in literature. Kakžna naj bi bila družbena prizadevanja za izboljšanje življeniskih in študijskih pogojev študentov? Mnogi odgovori se nam ponujajo že iz kritike obstoječega sta-nja in iz predlogov študentov. Stanovantske razmer« itudentov bi lahko izboljšali tako, da bi zgradUi še kaksen itudentaki dom, tako da bi se zmanjšalo število itudentov, ki stanujejo v podna- jemniških sobab in stanovanjih. V novih študentskib domovih naj bi čim več štu-dentov imelo lastno sobo. Vsak študentski dom naj bi imel učllruco, ki bibUa od-prta tudi čez noč-^V sedanjih študentskih domovih bl bilo potrebno ¦npoaliti lnn itiieir*n» VTpnjifljft, urediti higienske pcjoje in uvesti večjo disciplino, saj se mnogi študemje pritožujejo, da v sedanjib razmerah nimajo miru za študij. Glede na pripombe študentov v zvezi s prebrano bi bilo potrebno poskrbeti, da bi bila hrana v študentskih menzab in v prehranjevalnicah na visokošolskih organi-zacijah kvalitetnejša. Ker dobra desetina študentov ne jevseh obrokov zato, ker nimajo dovolj denarja, menimo, da bi morali pomagati predvsem takiin študen-tom npr. z večjimi štipendijami ali z možnostjo posojila. Ker skoraj polovica an-ketiranih ne je, ker nimajo dovolj časa, bi bilo treba verjetno razmisliti o bolj racionalni razporeditvi vaj in predavanj na visokošolskih organizacijah. Študentom bi morali omogočitl lažji dostop do študijskih pripomočkov in literatu-re npr. z možnostjo najemanja posojU za nakup le-teb, z možnostjo odpločevanja na obroke brez obresti in s postavitvijo jotokoplrnlh avtomatov na visokošolskih organizacijah. Večjo funkcijo pri tem bi laHko opravile tudi knjižnice npr. z večjim številom izvodov knjig, z boljšo organizacijo čitalnic. Poglobljeno in načrtno razreševanje opisanih problemov bi olajšal tudi sistem stalnega spremljanja socialnoekonomskega položaja študentov. V ta nemen bi bi-lo potrebno dograjevati informacijski sistem. Zbiranje takšnib podatkov od vseh študentov pri vpisu je smiselno le za temeljne podatke, kjer imamo na voljo že daljše časovne serije. Za številna druga, zlasti "mnenjska" vprašanja so pri-mernejše periodične ankete reprezentativnega vzorca študentov po primerljivi metddologiji. TRIBUNA-STRAN23 PETER GREENWAY Nek angleški novinar je pred kratkim napisal, da je Peter Greenaway filmski režiser, čigar zadnji filmi sprožajo več vprašanj kot celotna Zgodovina zahodne filozofije Bertranda Russela. In pa režiser, ki vam takoj lahko z natančnostjo odgo-vori, koliko vprašanj sprožijo junaki v nje-govem filmu iz leta 1985 ZOO, ki smo ga pred kratkim lahko videli tudi v Ljubljani (namreč točno 402). Greenaway je izrazi-to hermetičen režiser, ki verjetno nikoli ne bo delal filmov za širšo publiko, njegovi filmi so traktati o posameznih popolnoma avtorsko suvereno izbranih temah, vpra-šanjih, predvsem pa formalno stilni eks-kurzi, kakršnih je v sodobni kinematogra-fiji zelo malo. Njegov zadnji film, ki ga že nekaj časa vrtijo s precejšnjim uspehom po dvoranah Evrope, spremlja zadnjih de-vet mesecev v življenju ameriškega arhi-tekta, ki pride v Rim, da bi tu postavil raz-stavo v spomin svojega vzornika iz 18. stoletja, Etienne-Louis Bouilleeja. Zmeraj očitnejše bolečine v drobovju ga pripelje-jo do prepričanja, da ga hoče zastrupiti žena. In ne samo to, zdi se, da hoče Krac-klitea (igra ga Brian Dennehy) žena tudi varati. Junak se v naraščajočem obupu (bolečine v drobovju se izkažejo za raka) popolnoma izključi iz družbe, svojemu ar-hitektu-idolu pa začne pošiljati pisma, ki seveda ne morejo doseči naslovnika. Njegova usoda se konča s samomorom. Seveda pa je film veliko več, kot samo zgodba nekega samomora arhitekta. Kljub temu, da Greenaway izjavlja, da snema filme, ker se pač rad igra z bese-dami in podobami, njegov film načenja vr-sto vprašanj o statusu sodobne umetno-sti, še posebej arhitekture v sodobnem svetu, vprašanje povezanosti arhitekture in filma, arhitektov in režiserjev, in pa se-veda zmeraj znova se ponavljajoča vpra-šanja o statusu filmske umetnosti v 20. stoletju. Njegov naslednji film Drovvning by Numbers bo po njegovih besedah eno-stavno spisek iger, razen tega pa pravi, da se mu po glavi mota še 14 projektov. Naslednje leto naj bi snemal film The Pil-low Book, spet v Rimu naj bi leta 1989 posnel film o iluzionizmu z naslovom The Stairs, in seveda še veliko stvari. Intervju, ki ga objavljamo, je izšel v ok-tobrski številki francoske revije Uarchi-tecture d'aujourdhui. VPRAŠANJE: Zakaj ste se odločili, da boste posneli film o arhitektu? PETER GREENAWAY: Iz večih razlo-gov. Najprej zato, ker je arhitekt danes postaf grešni kozel. Še posebej v Angliji je tako: Odgovoren naj bi bil za vse urba-nistične probleme. To vprašanje na nek način osvetljuje dejanje princa Charlesa v zvezi s povečavo Tate Galery. Poleg tega mislim, da med procesom nastajanja filma in izgradnjo neke zgradbe obstaja močna analogija. Prav tako lahko med ar-hitekti in režiserji potegnemo mnogo vz-porednic. Kot režiserji si tudi arhitekti za-mišljajo velike projekte, ki zahtevajo dosti denarja in niso nikoli do konca uresniče-ni. Poleg tega se okoli predstavnikov obeh poklicev zbirajo isti tipi Ijudi: produ-centi, financerji, organizatorji, kritiki, pu-blika. Tako arhitekt kot režiser lahko svoj projekt, potem ko sta zanj porabila čas, denar in domišljijo, tudi izgubita. Po drugi strani pa sem si želel posneti film v Rimu. In Rim je za nekoga, ki je arhi-tekt, najbolj izjemno mesto. V zadnjih dva tisoč petsto letih je bil ves zahod pod nje-govim vplivom. Narediti film z Rimom je narediti film o arhitekturi, o arhitektih, o tem, kar predstavlja civilizacijo z veliko začetnico. Obstajal je torej kup razlogov, zaradi katerih je bilo za glavno osebo tre-ba postaviti nekega arhitekta. VPRAŠANJE: Toda zakaj arhitekt, ki ne gradi? PETER GREENAWAY: To je simbol ne-moči, nezmožnosti reproducirati to, kar je včasih tudi karakteristika mojega režiser-skega dela. V tem je nekaj smrti, nekaj pogube. Film predstavlja ti dve temi. Po- doba Etiennea-Louisa Boulleeja, ki je gradil v začetku svoje kariere, potem pa ostali del svojega življenja prebil tako, da je snoval projekte za idealno mesto, predstavlja obliko manierizma, tako kot Andrea Doria, ki predstavlja njegovo prvo obdobje. Danes smo spet v obdobju ma-nierizma, post-corbusierovstva, če hoče-te. Za Stourleya Kracklitea je bilo bistve-no, da se je poistovetil z nekom, ki ni gra-dil, ker je tudi sam tičal v podobni situaci-ji. Takšen arhitekt iz določenega stališča prepoveduje kritike, ker njegova dela ne obstajajo v času in prostoru. VPRAŠANJE: Ali Krecklite, ime vašega junaka, kaj pomeni? PETER GREENAWAY: Kot v vseh mojih filmih so tudi tu imena takšne, da vzbujajo asociacije. Iz čisto fonetičnega stališča ime sugerira svetlobo ali razsvetlitev po močnem hrupu. Ostale osebe v filmu ima-jo barvita rimljanska imena kot Kaspazi-jan, Flavija, Julija, ki so polna pomenov. VPRAŠANJE: Se vam zdi, da bi film lahko imeli za dokumentarec o poklicu ar-hitekta?___________________________ PETER GREENAWAY: Takšno bi lahko bilo eno branje. In sicer v tem smislu, kot Risarjeva pogodba predstavlja probleme risarja in sestavlja dokument o tistem, kar se je dogajalo v desetih dneh v polletju rRIBUNA-STRAN24 1687. Tudi ZOO bi lahko imeli za doku-ment o Ijudeh, ki imajo dolge in nezado-voljujoče odnose z živalmi. Lahko bi rekli, da se Arhitektov trebuh sklene kot raz-prava o problemih sodobnega arhitekta. Hkrati pa je zaradi v njem uporabljene preteklosti postmoderni dokument o sta-nju arhitekture. VPRAŠANJE: Ali ste v tem filmu upora-bili arhitekturo na tak način, kot ste v pre-jšnjih uporabili slikarstvo? PETER GREENAWAY: Gre za homma-ge slikarstvu Ouatrocenta, Pieru della Francesci, Mantegni, ki so bili pravi moj-stri za postavitev človeške figure v urba-nem okolju. Lahko bi rekli, da sem si vse zamislil tako, kot da bi bil operater arhi-tekt. Vse stavbe so kadrirane v rastočem planu, s sposebno skrbjo za sii^etrijo, kar je tipično za klasično arhitekturo, ki se nanaša na antiko, tudi če je treba govoriti o fašistični arhitekturi; o baroku, o proti-reformaciji, o stilu beaux-arts..., ki so vedno bazirani na stebru in arhitravu. Ves film je organiziran na apoliničen način; na Godlike Way. Skozi ves film je pozomost posvečena herojskemu klasi-cizmu. Pomembno je, da je tudi Kracklite sam impozanten človek, ki se dviguje pred vso to neverjetno herojsko arhitek-turo. V bistvu je Rim po dva tisoč petsto leltih zgodovine danes še vedno živ, če-sar ne bi mogli reči za nobeno drugo sta-rejše evropsko mesto, Atene na primer. Hkrati pa je tudi mesto polno grobov in spominskih obeležij, ki govorijo o smrti in slavi, kar morda nakazuje tudi na to, da ima rim tudi arhitektumo zgodovino, ki iz-vira iz fašističnih idealov. Vsa rimska ar-hitektura je zelo klasična, zelo težka, bo-disi da gre za Konstantinov slavolok, za Caestiusovo piramido ali Avgustov forum in celo za sodobne stavbe, kot je palača italijanske kulture, itd. Da, v tem filmu je veliko pozornosti posvečene formalizmu, zato ker se mi zdi pomembno, da združiš pripoved in dogajanje filma z načinom, na katerega je posnet. VPRAŠANJE: Zakaj Amerikanec v Rimu pripravlja razstavo o Francozu? Za-kaj toliko različnih nacionalnosti? PETER GREENAWAY: Ta film je, tako kot vsi moji filmi, zasnovan kot čebula, iz cele vrste lupin, ki jih lahko lupimo v ne-skončnost. Ena od teh lupin je tema vri-njenca. Risarjeva pogodba je bila zgodba o vrinjencu, ki je brezupno poskušal pro-dreti v skrivnost nekega klana in je pri svojem projektu propadel. V Arhitektovem trebuhu imamo vrinjenca druge vrste: ameriškega arhitekta, ki prihaja v Rim, ki je za tiste, ki so arhitekti kjerkoli v zahod-ni Evropi, verjetno mesto njihovih korenin, iz Chicaga (kjer je veliko zanimivih stavb, zahodni Rim, mesto krvi, mesa in denar-ja). Moja prva zamisel je bila, da bi za glavnega junaka uporabil Angleža, ven-. dar se mi je zazdelo bolj metaforično upo-rabiti nekoga, ki prihaja iz prav tako agre- sivne kapitalistične dežele, kot je bil v za-četku Rim. Drugi predstavljeni vrinjenec sem jaz sam, Anglež, ki potuje v Rim. Tretji je Bo-ullee, ki ni nikoli potoval v Rim. Tako gre za film, ki odseva položaj treh tujcev gle-de na Rim. Eden od razlogov za temo tujca je refe-renca na tradicijo Hanryja Jamesa, tradi-cijo starega sveta nasproti novemu sve-tu. Seveda je med obema kultumi jarek. Krackliteova nezmožnost, da bi razbral znake, ki bi mu pokazali, kako naj se ob-naša, nezmožnost da bi opazoval nekate-re konvencije, ga napravi za žrtev lastne-ga entuziazma. VPRASANJE: Ali Kracklite ne trpi zara-di melanholije? PETER GREENAWAY: V eni od prvih verzij scenarija, zdravnik, ki ga obišče Kracklite, vpraša arhitekta, kakšna bole-zen bi najverjetneje dajala arhitekta in Kracklite mu zares odgovori: melanholija. Drugo čebulino lupino predstavlja dej-stvo, da film lahko pojmujemo kot doku-ment o napredovanju neke bolezni. V Za-četku Karcklite misli, da je preprosto pre-več jedel, ali pa da trpi, zato ker se še ni navadil na italijansko kuhinjo. Potem po-misli, da ga je morda zastrupilanjegova žena, ker je slišal zgodbo o tem, kako je Ekspazijan povzročil Avgustovo smrt. Po-časi se zave, da gre za bolezen, ki je nje-gova in ki se vedno bolj slabša: ima raka na želodcu. Da bi v svoji smrti našel nekaj dostojanstva, da ne bi bedno umrl, se spomni nasveta nekega zdravnika in na dan otvoritve svoje razstave napravi sa-momor. Spomenik Vittoriu Emmanuelu, kjer je postavljena razstava, je zasnoval arhitekt Sacconi, ki je tudi sam napravil samomor. VPRAŠANJE: Ko že govorite o Henryju Jamesu, alj mi lahko poveste, kakšna je podoba v kontekstu vašega filma? PETER GREENAWAY: Mislim, da bi to bila neverjetna Bpulleejeva zgradba, Ne-wtonov kenotaf. Če vzamemo še eno če-bulno lupino, potem lahko imamo film za razpravo na temo gravitacije, pa ne samo skozi arhitekturo in njeno matematiko. Nevvton je ves čas prisoten. Konec kon-cev je film vizualni fenomen, Nejton pa je prvi delal fizikalne poskuse v zvezi s sve-tlobo. Glavna predstavitev gravitacije je seveda kracklitova smrt. Gravitacija se pojavi kot »razrešitev« Kracklitove ne-zmožnosti, da bi sam dosegel neke vrste nesmrtnost. Hkrati pa ima Nevvtonov spo menik obliko kupole. Kot en del nekega arhitektumega trebuha (naslov filma je izbran zelo skrbno) predstavlja arhitektov trebuh, ki je njegov negativni del s tistim, kar je v njem in sicer z bolečino, tesnobo in gnilobo. Hkrati pa je tu tudi nosečnost Krackliteove žene, ki konec koncev pred-stavlja neko pozitivnost. Je tudi trebuh Rima, trebuh zahodne arhitekture, ki je iz njega izšla. In trebušasta oblika, če jo ho-čete vpeljati v kontekst Henrlja Jamesa, se ves čas pojavlja skozi oblike in vizual-ne motive filma, torta na mizi, oblika po-stav, pojavlja se kar naprej, še in še. (prev. J. P.) ¦iAŽZaMSIA} WL5L!/aMJ - "ul^kMIUl «U,LIL»)AMJ SALOMA, PRINCESA JUDEJSKA Neko jutro so se pričeli pod mojim oknom oglašati čudoviti beli pavi, s po-zlačenimi kljuni in nožicami bakrene barve. Spremljali so temnopolto sužnjo, oblečeno v numidijsko obleko, sešito iz nojevih peres. V roki je držala srebrno skledo in jo neslišno postavila na ne-ugleden nabiralnik - ko sem priropotal po stopnicah, ni bilo nikogar in nočesar večm, razen seveda srebrne posode, z vabilom na predstavo Saloma, na dvor kralja Heroda, šesti dan po saturnalijah, pb sončnem zahodu. bil sem prestrašen, hkrati pa vznemir-jen, kakor alkemist pred odkritjem. Sa-loma bo zopet prodrla iz podzavesti v zavest in strah red tem iztganjem je strah pred razkritjem osme tančice, ki je Saloma sama, razkritje skrivnosti, ki je možna samo tako, da pomeni osma tan-čica turkizno meglico, ki se dvigne v ju-tro poslednjega, sodnega dne. VVildova Saloma jekos biblije, eden njenih najžlah-tnejših kosov. je relikvija fanatičnemu verniku, ki kleči pred metaforo in joče od neizmeme lepote. Je svet jetnika, ki si šepeta na uho stavek za stavkom v ma-vričnem, neprekinjenem krogotoku, kakor je Ivan Cankar šepetal Prešemove verze, ujet v cukrarniški Dunaj. VVildova Saloma je citat, sadež, ki je dozorel iz svetopi-semskega cveta, postavljen v^večno sve-to olje in vsaka nadaljnja parafraza se lahko pojavi zgolj v obliki plesni, gnilobe, razpadanja, uničenja. Na žalost (rečeno iz kompleksa Salominme nedotakljivosti) in na srečo (zadnja beseda v prepiru s kom-pleksom), tako ne misli Leszek Kotakovv-ski in z isto pravico - ničesar umetniške-ga mi ni tuje - sta razmišljala Darko Lukič in Damir Zlatar-Frey. Kompleksov ostane še precej, seveda, najvztrajnejši pa tisti, o največjem le največji, o Procesu Orson VVells, van Gogha slika van Gogh, Josipa Broza Božidar Jakac, o VVoodiju Gurthriju poje BobDylan. Zato je bil začetek težak, ampak kompleks udarnega začetka, šusa droge v glavo, ki te vozi med oblaki do konca, je že zdavnaj premagan. Dobro vino samotraško, škrlatno kot plašč Ce-zarja, zadane počasi, na rava mesta, na najvzburljivejše erogene cone gledališke-ga sladokusca. ,Glasba je bila predstavi pri tem v veliko pomoč - hvala bogu, zato pa jo imamo, glasbo in če glasba skupine Laibach odzvanja Zeitgeist naše nesreč-ne sedanjosti, še.toliko bolje. Zdajle pa bo treba nujno spregovoriti pametno besedo z morskim psom, kakor je rekla Pika Nogavička. Osnova za dobro koteodramo je silno prepreosta. Igralci morajo znati plesat, plesalci pa igrat in odličen koreograf mora biti hkrati odličen režiser - tukaj pa zaskripa poden pod ko- reografsko čarovnijo in predrami oma-mljenega gledalca. Na oder se prikradejo preočitne režiserske poenostavitve sim-bolov in znakov (socer do potankosti iz-peljane), ki jim pokvarjeni gledališki Ijudje neVerjamejo (s spremembo luči menjano prizorišče kot nenehno menjavanje dveh filmskih kadrov, stilno izpadlo uporablja-nje rekvizitov baterijskih svetilk, telefon-ske slušalke, fizičen stik zapornika O. VVilda s Salomo, ki ga je obsedla, presla-botni in premalo strah vzbujajoči glas Jo-hanaanaiz vodnjaka, njegova glava, obra-sla z redkimi rjavimi lasmi, ki je imela si-cer povsem simpatično brado je imel na-vsezadnje tudi A. Duhrer; vsi ti očitki bi bili pravzaprav očitki O. VVilda, če bi slu-čajno dobil dovolilnico od nebeške upra-ve za enkraten večerni izhod). Celo se-dem sveč, ki so hvaležen atmosferski gledališki material je postavljeno v pre-očitno metaforo sedmih Salominih tanj-čic, od tu narej pa ni očitati ničesar več. SCenograf in kostumograf sta iz najbrž sila skopo odmerjenih soldov naredila pravi mali čudež, z maskami in materi-alomtkanine oz. blaga, ki ga je direktno iz statev prevzela koreografija in se ga lotila z jujžnoameriško ustvarjalnostjo in do-mišljijo hkrati. Sam pri sebi sem se za-hvalil Kseniji Hribarjevi in vsem neskon-čnim uram, ki sem jih pretolkel na njenih classih, se naučil, da je telo lok in tetiva, ki lahko proži v prostor puščice na naj-različnejše načine. Ko je Cezarjevo vino pripotovalo na pravo mesto, se je sprožil tisti tako težko pričakovani srh, ki se za-čne nekje pod vratom in se razlije po tele-su, srh veselja ob lepem, afriški črnci se v takih primerih na glas krohotajo, mi, ki RIBUNA-STRAN26 smo za malenkost bolj zavri, pa to občuti-mo pač tako. Kaj se s človekom dogaja takrat, je težko definirati, in če si zaradi službene dolžnosti škripanja prisiljen po-četi ravno to, je hudič. A nič ne de, ker bom šel predstavo gledat pe enkrat, če-sar se že veselim, in ker sem in še bom ustvarjalce pohvalil, me bodo na Herodov dvor gotovo spustili zastonj. Najzanimivejši del koreografije je del s palicami, kjer se ogromnemu živemu ježu gibljejo bodice kakor barve pri največjih mojstrih sestavljanja Rubikove kocke. In kakšen prijeten slučaj - razen Olge Ka-cjan ne bi vedel za nobeno gledališko igralko na Kranjskem, ki bi lahko izrala vlogo Salome, hčerke Herodiadine, prin-cese Judejske. Na vrhovih predstave je bila podobna živemu, gorečemu otoku, s katerega divje bežijo tropske živeli in se mečejo v razburkano morje. Presenetila je Nina Skrbinšek, Alja Tkačev pa žalost spoloh ne more več presenetiti, ker je po-znavalec njene igre presenečen, če ona ne preseneti. Robert Prebilje bil popolo ma enakovreden svojemu izkušenejšemu kolegu z akademije Kristjanu Mucku, Božo Vovk je reprezentančno predstavil igro stare šole s svojo neustavljivostjo, in ko predstava izzveni z razlitjem rdečega platna, kakor bi se iz od Salominega po-Ijuba razklane glave vsule v svet neskon-čne množice kitajskih boljševikov, se konča tudi delo odličnega plesnega zbora deklet, ki se jim je koreograf lahko posve-til perfekcionistično koreografsko.ne-obremenjen z njihovo ženskostjo. Tudi poklon, skoreografiran do slucajnosti, plesalčevim mišicam ni pustil, da bi se v morebitnem dolgotrajnem, sproščenem priklanjanju ohladile in ogrozile plesalče-vo zdravje, hkrati pa se tudi zgodba o Sa-lomijahko konča samo tako in nič druga-če. Študentom in upokojencem je odmer-jen popust pri nakupu vstopnece, ki je kljub na prvi pogled visoki ceni dosti ce-nejša od odpustka, ki ga bodo prej ali slej morali kupiti tisti, ki si predstave ne bodo ogledali. O dogajanju po predpremieri ne morem poročati, ker sem z ženo, Željkom Hrsom, Livijo Pandur in še nekaterimi starši jadrno odhitel domov, kjer se je varstvo za naše naslednike že iztekalo. MAKARČUDRA , c • 1 u -i- foto: Sonja Lebedmec TRIBUNA-STRAN27 V kulturi je zmeraj tako, da se zanimive stvari večkrat zgodijo na isti dan ali pa v istem tednu, potem pa si lahko pamagaš pač, kakor znaš. Ali greš gledat isti dan dva filma, npr. Temo Gleba Panfilova in Zoo Petra Greenwaya, ali pa enega od obeh ne boš verjetno videl nikoli. Tisti, ki ga en teden v novembru ni bilo v Ljubljani, je tako zamudil verjetno najboljše filme, ki jih bomo lahko videli do konca leta v Ljubljani, se pravi filme, ki so jih odvrteli na filmski šoli. Da Ijudje ne bi izgubljali živcev, tiste, ki so šili to usodno napako, sicer lahko napotimo v Union, kjer si bodo še nekaj časa lahko ogledovali Platoon in njegove vietnamske oskarje, tiste pa, ki jim je bližje post triler, pa v Komu-no, kjer bodo verjetno enako dolgo vrteli nekoliko manj uspešen film, posnet po največjem italijanskem bestsellerju zadnjih dvajsetih let, Imenu rože semiologa itd. Umberta Eca. tisti, ki si niso ogledali jugoslovanske oziroma srbske C produkcije Vedno pripravljene ženske v produkciji Croatie in Smart Egg Pictures iz Londona, si lahko oddahnejo. Zamudili niso ničesar. V Slogi že nekaj časa vrtijo nov program. Izrazito nežen film Nežna koža device Angele in pa trdo varianto z eksotičnim naslovom Tropske strasti in podnaslovom za tiste, ki teh strasti šeniso geografsko loci-rali: Ljubezen na Tahitiju. V Cankarjevem domu se je filmska sezona tega leta v bistvu že končala. Največ zanimivih stvari se je že in se še bo zgodilo v gledališčih. Koreodrama je pripravila zmeraj kontroverzno Salomo, ki je tokrat režirana in skoreografirana po dveh predlogah, tisti vsem znani Oscarja Wildea in pa novejši, nekaterim po praznovanju rojstnega denva tudi znanega mladega sarajevskega pisatelja in dramaturga Darka Luki-ča. V Gleju se je trenutno oblikoval center za boj proti hermetičnemu vladajočemu postmodernizmu in zoper njego-vo navado citiranja, vse v zvezi s premiero drame Heinerja Mujlerja Opustošena obala - Medeja kot material - Po-krajina z argonavti, ki sta jo pripravila dva avstrijska gosta. Če pa jim je uspelo obuditi MIT v »opustošenem sve-tu ...«, boste morali presoditi sami. V Drami je nova postavitev Stričkovih sanj F. M. Dostojevskega, ki naj bi Ijudi predvsem zabavala, Barbara Hieng pa po neuradnih virih pripravlja Brechta. Kaj več o tem drugič. Šentjakobsko gledališče je za tiste, ki ne sovražijo amaterskih gledališč, pripravilo »poetično izgro za mladino Milana Dekleve Zgodba o magnetnem dečku, Lutkovno gledališče z Bourekom pripravlja Aristophana, Akademijski film AGRFT bo gledališko obdelal Balantičevo poezijo, ki smo jo po boomu končne ponovne izdaje že precej pozabili, novo premiero pripravljajo tudi v Mladinskem gledališču in še kje. Skratka, če že ne bomo mogli videti zanimivih filmov, bomo šli lahko v teater. Cankarjev dom tja do 10. decembra ne ponuja skoraj ničesar res pretresljivega. V začetku decembra bodo imeli tudi tam gledališko premiero: Kožo z obraza ali Ljubezen je nebeška moč, dramo Manfreda Kergeja, ki je lansko leto po Evropi bojda žela precejšen uspeh, v izvedbi Lenče Ferenčak in režiji Matjaža Zupančiča. V sredo 4. decem-bra bodo tisti, ki bi radio drame radi slišali tudi v CD-ju, poslišali Mrtveca, ki pride po svojo Ijubico Svetlane Makaro-vič, dramo, ki jo je v svojih mladih letih uspešno postavil na oder Tomaž Pandur. To pa je v bistvu tudi vse. V četrtek 26. novembra se bo dalo v Francoskem kultumem centru videti še en film Erica Rohmerja: Le gonou de Claire (ob 18 h), naslednji teden, 2. decembra pa bodo Ijubitelji in skrivne oboževalke Bernarda Pivota lahko videli eno od njegovih uspešnic o knjigah: Apostrophes. Tisti, ki si vseh možnih knjig niste kupili že na knjižnem sejmu, se lahko potešite vsaj s prevodom tretjega dela Proustovega Iskanja izgubljenega časa Svet Guermanjtskih, ki je po vseh peripetijah končno izšel pri Državni za-ložbi. Se zmeraj vas v knjigarnah čaka Rdeča magija nikogar drugega kot v Trstu živečega Ripela. Lingvisti z Iju-bljanske FF pa si bodo že takoj po knjižnem sejmu lahko nabavili dvojezično izdajo Bohoričevih Zimskih uric. Pa še kaj. (T.T.) Appendix; če številka, ki jo berete, izide šele 9. decembra, bodo J§ nekatere stvari zgoraj seveda zastarele, to pa po zaslugi "kulturnegd JlJlll molka", ki so si ga nekateri meni neznani elementi privoščili za "obeležitev" nam vsem dragega preznika ob koncu novembra. Se pravi, če, poteratakem bi vas zanimalo, kaj boste lahko delali od 9« do 23. decerabra, se pravi skoraj do Božiča. V CD-ju, recimo, aelo malo, če seveda niste ljubitelji "taz?.resne 2lss^e"> 11«»12.,13. decembra boste lahko gledali Bneve plesa z gosti i Hadžerske in Henči;je,11-. decembra se boste večoedijsko "predstavljali" z Jurijem Korencea v predstavi z naslo.vom "Svetloba giba - svetloba sence", 15• decembra Eledali z vašioi otroki Čitto pravega gusarj8, nov slovenski otrooki film Antona Tomašiča, poslušali pa koncert Big Banda RTV Ljubloena. ?otem pa ostane samo še .Kric Kohiier, francoiiti novi valovec s svojiai štirimi "moralnimi zgodbami", se pravi štirimi filmi. Sano dva dni po tem, ampak za nas že prepozno, pa bo res pravi dogodek: Nostalgija Plesnega Teatra z gosti. Lepo bi bilo povedati še nekaj o filmih v Kinoteki, ki tudi ta mesec ne bo ravno briLirala: četrtek lo.^Body Heat Lavrrencea Kasdana, petek ll.jSedmi pečat vsi vemo katerega Šveda. pon.l*v Fossov Keberet, ki se ga da gledsti vsaj trikrat do štirikrat, sreda 16., Divje jagode se ve koga, petek 18.; malo preveč dolgočasen Ujetnik druge avenije z Jackom Lemnonom, Anne Bancroft etc. in potem torek 2i!., Trije kondorjevi dnevi Sydneya Pallacka (Redford, P. Dunaway etc.)« Kar nekaj, ampak lahko bi bilo več, predvsem pa kaj, kar že nekaj časa nismo nogli videti. TRIBUNA-STRAN28 IYrUMIiWCU/_M PISMO IZ AMERIKE FrankfurterAlgemeineZeitung PRELUBI PORNOFILI IN PRELUBE PORNOFILKE! Jesen se približuje, za njo pa še zima, mene pa so tu v Utahu, rodni deželi pre-mnogih znanih osebnosti, zatekle lepe novice. Zadnji teden sem v prilogi nedelj-ske izdaje VVashington Posta prebral, kako bodo tudi moji rojaki v Sloveniji lah-ko od letošnje jeseni dalje gledali filme, za katere si lansko leto tudi najdrznejši borci za pravice pornofilov niso nadejali, da jih bodo lahko videli v tako ugledni dvorani kot je Ijubljanska Sloga, kino, ki ga je takole ob popoldanskih ali večernih urah imel veselje spoznati tudi predvojni intelektualec, ki je večerne urice namera-val preživeti v eni od obeh »Sporting Ho-uses« ali po domače javnih hiš, ki sta krasili takrat še zeleno Ljubljano. In moram priznati, da sem se ob tej no-vicl iz srca razveselil. Naša borba le ni bila zaman! Tribunine strani, ki so jih lan-sko leto napolnile slike mladih deklet, sem pa tja pa tudi fantov in pa seveda vsem nam tako drage zgodbe, katerih prevod bo upam kmalu izšel tudi tukaj v Utahu, niso ostale brez posledic. Končno so tudi tisti, ki v demokratični javnosti od-ločajo o tem, kaj se sme in kaj se ne sme videti, poslušati ali brati, tako kot tista prijazna starejša gospa, ki je napisala pismo uredništvu in ga pohvalila zaradi naše rubrike, prišli do spoznanja, kako nujna, plemenita in delovne Ijudi povzdi-gujoča je naša umetnost, ki brez moralnih zadržkov opeva umetnost Ijubezni. In tisti, ki jih skrbi usoda filma so se prednosti, ki jih slehernemu občanu ponuja pornogra-fija zavedli prvi. V današnjih težkih časih, ko odkup pravic distribucije postaja ved-no večje ekonomsko breme, so bili pri-pravljeni žrtvovati dragocene denarce za nakup video kaset, tega čuda sodobne tehnologije, vse zato, da bo delovnemu človeku v kinu lahko ponudili na velikem platnu tudi umetnost Ijubljenja, mu prika-zali različne tehnike, formalne in subjek-tivne težave, ki jih lahko sreča pri uvelja-vljanju svoje potrebe in dolžnosti po pote-šitvi telesnih irf duševnih stresti. Ljublja-na je tako na mah postala velemesto, v katerem se po naporni službi skupaj s svojo izvoljenko za starih tristo jurjev lah-ko podate v posebne vrste kino, ki je kar posejan z amorčki različnih narodnosti in verskih izpovedi. In ne pozabite. V kinu smo si vsi enaki, še posebej, ko si svoje vrstnike ogledujemo takole brez obleke na velikem platnu. No, pa naj bo to o našem skupnem us-pehu dovolj. Jukaj v Utahu sem si prav zaradi razmer doma ogledal pekaj novih pornofilskih filmov in moram vam poveda-ti, da je letošnja pornofilmska bera več kot kvalitetna. Mislim, da boste nekatere med njimi lahko videli tudi v Ljubljani, saj sem se pri tukajšnjih prijateljih pomofilih zavzel za to, da bodo nekaj video kaset poslali brezplačno tudi v Ljubljano. Je že tako, pornofili moramo držati skupaj. Samo v Slogi je moč. Oragi prijatelji, oglašam pa se vam še zaradi nečesa nič manj pomembnega. Prijatelji iz Ljubljane so mi poslali pok pomofilske beletristike, ki sem ga z vese-Ijem pregledal in v upanju, da ga bodo objavili, poslal na zaenkrat še vedno edini časopis, ki dosledno podpira naše zahte-ve - študentsko Tribuno, ki jo z veseljem prebirajo tudi kolegi s Harvardske univer-ze. In o domači pornoprodukciji lahko po-dobno kot o tukajšnji filmski rečem samo najboljše. V manj kot enem letu smo se Slovenci, ki po svetu veljamo za narod pesnikov, izkazali tudi kot pomofilski ba-letristi. Zgodb je vedno več, zmeraj daljše so, konkretne, nekatere so eksotične, druge spet družbeno kritične, vse skupaj pa res pristno slovenske, pisane v kleni besedi, blizu kmečkemu življu in kar je še podotnih reči. Takole za uvod sem vamr pripravil nekaj družbeno kritičnega, tako rekoč sociološko pornostudijo o sloven-ski obali, njenih Ijudeh in njihovih nava-dah, polno kritičnih bodic, obenem pa Iju-bezni do slehernega občana. Mladi avtor je na straneh Tribune že objavljal, njego-ve (na žalost še zmeraj ne pomofilske) knjige so med Ijudmi zelo brane, zato upam, da bo tale kratka zgodbica nalete-la na dober odmev. Mislim, da si to tudi zasluži. O tem, kaj sem pripravil za vas za vbodoče, pa kaj več prihodnjič. Spušča se že noč in jaz se moram podati za kru-hom v mesto. Lepo vas pozdravlja vaš PRIMOŽTRUBA Franjo Frančič Fuk opolnoči (po sceni, ki se ponavlja...) Ne, težko je zdržat, ni javne bajte, pa ni zdravnika, pa nipenzjona, pa prihaja mraz, čeprav tu na obali ne pade pod nulo, samo drkaško razpoloženje, čik za čikom, ledra-sto krilo, malo nad pičko, rdeč pas, grize-nje nohtov, prekleti pofuklji, zdaj ne smete več stat v predverju Metropola, nagnali so vas do drevoredov, teh par, ki še zdržite, v briljantini plačanega močefita, duha po švi-cu in parfumu. Črtalo za ustnice ežev roki. Jeben posel, na Casinoju se vrti belo-rdeče-črna, utripajoča maketa rulete. Pol-noč se bliža, še nobene stranke. Ni se za čudit, če je cenavisoka. Ciao, Ornela gre z mordim audijem. Merda, stari, zapiti itali-janski hazarderji in volilci PSI. Špeh, pleše, krčne žile, gibcanje brez konca in kraja. Debele denarnice, ki so narejene iz jajc plemenskih bikov. Vsak tretji, četrti, nosi pri sebi umetnega kurca na bateriji, s pre-mično glavico. Kurbini sinovi. Pa ni druge-ga, samo posel. Mi, pa...., mraz je u božju mater! Počas, prav počas bo dvanajst. Jeben film. če se spomnim ene lutke, ene majhne plastične lutke, ki je imela plafmaste lase in izbočene joškice, brez zareze med no-gami. Ko ustavi starček v japonski makini, po-kimaš, zrecitiraš ceno. Dvesto tisoč lir za fafanje se mu zdi veliko. Pizda, kdo bi pa valjal njegov puščajoči mehkl nudel, ki za-udarja po scalini, kdo bi mu ga obdelal in ga po čudežu spravil pokonci. Narediva krog, nekam tiho je. Pri strunjanskem dre-voredu zavije v temo. Plačat prej, na roko. Spusti sedež in se uleže. Odpneš mu hlače in ga masiraš z dlanjo. Žilnata goba naraš-ča v spužvasto gmoto. Posesajoče mu ga cuzaš, s konico jezika obdeluješ vijolčasto glavco, s prsti gneteš po oteklih jajcih, da mu tisto malo močefutre plane v noč. A tip uživa, ne da se, prepit in star fe, kurac je mlahav, spustiš ga do grla in stisneš, zdaj ne more več, trzne, kot riba, dvakrat, tri-krat, ko mu pride te zadrži za lase. Prasec ti ga spusti v usta, pljuneš ven, ta odurni okus po postani scavnici. Najraje bi ga usekala, nagraužneža. On pa odpre vrata in te nažene ven: Via, via...! Po Mancu in temi hitiš proti Portorožu. Začne pršiti, iglice dežja. Mraz te trese, zavijaš se v lisico, pa ne pomaga, celo te pajka. Jeben posel, rečeš in pljuneš vjutro. TRIBUNA-STRAN29 INGEBORG BACHMAN Pesmi »Mladi potrebujejo voditelje in vzore, da bi jim mogli slediti.« »Ljubezen traja najdlje in nikoli nas ne spozna.« Ingeborg Bachmann je ena najpo-membnejših nemških pesnic, nedvo-mno pa tudi ena največjih pesnic na-sploh. Rodila se je 1926. leta v Celov-cu; svojo mladost je preživela »na Ko-roškem, na jugu, ob meji, v neki dolini, ki ima dvoje imen - nemško in sloven-sko. In hiša, v kateri so prebtvale mno-ge generacije mojih prednikov - Av-strijcev in vindišarjev - še danes nosi tuje zveneče ime. Tako je blizu meje še ena meja, meja jejzika - in jaz sem bila doma tu in tam,z zgodbami o do-brih in zlih dugovih dveh, treh dežel, zakaj za gormi, uro hoda daleč, leži že Italija.« kotpesnica je izšla iz skupine Grup-pe 47, povojnega nemškega literarne-ga gibanja, ki je združevalo vse tiste mlade hemške književnike, ki jim je vojna in zmeda po njej vtisnila pečat izgubljene generacije. Izdala je dve pomembni pesniški zbirki: PODALJ-ŠANIČAS (Die gestundete Zeit, 1953) in KLICANJE VEUKEGA MEDVEDA (Anrufung des GroBen Baren, 1956), ki sta bili obe nagrajeni. Poleg radij-skih iger in libretov za opere je pisala tudi novele, na primer zbirki novel Tri-deseto leto (Das dreiBigste Jahr, 1961) in Simultano (Simultan, 1972); od načrtovanega cikla romanov z na-slovom Načinl smrti (Todesartzen) pa je dokončala le roman Malina (1971, 1983 v slovenskem prevodu). Bila je doktorica filozofije; njena di-sertacija je nosila naslov kritičen sprejem eksistencialne filozofije Mar-tina Heideggerja (1950) in morda je prav v njenih zgodnjih pesmih čutiti vpliv teh in še drugih, podobnih nazo-rov o smislu in nesmislu, o koncu člo-veka in boga. toda odveč bi bilo tlačiti Ingeborg Bachmann v kakršnekoli ka-lupe, saj njene besede, ki so bile tako značilno in neponovljivo samo njene, same težijo k nečemu povsem naspro-tnemu. Umrla je v Rimu 17. oktobra 1973 v nepojasnjenih okoliščinah, v požaru namreč, ki ga je verjetno (nehote) po-vzročila sama s svojo zadnjo prižgano cigareto. V. J. fRIBUNA-STRAN30 PODALJŠANI ČAS Prihajajo težji dnevi. Do preklica podaljšani čas postaja viden na obzorju. Kmalu moraš zavezati čevelj in pse spoditi nazaj na dvorišča. Kajti drobovja rib so se ohladila vvetru. Luč lupin borno gori. Tvoj pogled dela gaz v megli: do preklica podaljšani čas postaja viden na obzorju. Onkraj ti Ijuba potone v pesku, narašča krog njenih plapolajočih las, pada ji v besedo, ukaže ji, naj molči, najde jo umirajočo jn željno slovesa po vsakem objemu. Ne poziraj se. Zaveži si čevelj. Pse spodi nazaj. Ribe vrzi v morje. Lupine ugasi! Prihajajo težji dnevi. REČI LE TEMNO Kot Orfej igram na strune življenja smrt in v lepoto zemlje in tvojim očem, ki vladajo nebu, znan reči letemno. Ne pozabi, da si tudi ti, naenkraf, nekega jutra, ko tvoje ležišče bilo je še mokro od rose in nagelj na tvojem srcu je spal, videl temno reko, ki je šla mimo tebe. Struna molčanja napeta na val iz krvi, sem zgrabila tvoje bijoče sece. Tvoj koder se je spremenil v senčne lase noči, črni kosmi mraka so zasnežili tvoje obličje. •n jaz ti ne pripadam. Zdaj toživa oba. Toda kot Orfej vem . za življenje na strani smrti, in modri se mi tvoje za vedno zaprto oko. PO TEM VESOLJNEM POTOPU Po tem vesoljnem potopu bi rada goloba, in ničesar razen goloba, videla še enkrat rešenega. V tem morju bi se vendar utopila! ko bi ne vzletel, mi ne prinesel ob zadnji uri lista. IZGNANSTVO mrtvec sem ki se sprehaja nikjer več prijavljen neznen v kraljestvu prefekta odveč v zlatih mestih in vzeleneči dolini že dolgo odpisan in za ničimer obdarjen le u vetrom le s časom in z zvenom! teh med Ijudmi ne morem živeti! Jaz se z nemškim jezikom tem oblakom krog sebe ki ga imam za hišo prebijam skoz vse jezike O kako se je zmračil! ti temačni ti deževni toni le malo jih pade V svetlejše pasove potem povzdigne mrliča! KLICANJE VELIKEGA MEDVEOA Veliki medved, pridi dol, kosmata noč, oblačni kožuhar s strarimi očmi, zvezdnimi očmi, skoz goščavo rijejjo migljaje tvoje šape s kremplji, budno čuvamo ognjišča, vendar si nas ti preklel, in ne zaupa- mo tvojim upehanim lakotnicam in ostrim, polodkritim zobem, stari medved. Storž: vaš svet. Vi: luske na njem. Ženem jih, valim jih od jelk na začetku k jelkam nakoncu, povoham jih, poskusim v gobcu in jih zgrabim s tacami. Če se bojite ali če se ne bojite! Poštejte v puščicah in dajte slepemu možu dobro besedo, da bo držal medveda na vrvi. In dobro začinite jagnjeta. Bo že res, da se je ta medved strgal, ne grozi več in vse storže ulovi, ki so padli z jelk, velikih, krilatih, ki so telebnile iz raja. Prevod: Vaclav Jarm TRIBUN/.-STRAN31 Slovenska poezija (8) ZAPRISEŽENI PRAH Pet pesniških zbirk Milana Dekleve, pet zapisovanj, dopisovanj, nagovarjanj, za-priseganj skozi zmeraj nekoliko drugačne možnosti pesnjenja. Morda bi tako lahko označili pot, ki jo je Deklevova poezija prehodila od svojih začetkov v oblikovni navezavi na Slovencem še zmeraj nekoli-ko tujo zvrst haikuja v njegovi prvi pesni-ški zbirki Mushi Mushi iz sedaj že kar daljnega leta 1971 do zaenkrat zadnje zbirke Zapriseženi prah, ki je pred krat-kim izšla v zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga. Deklevova poezija zapriseženega prahu ostaja po svojih temeljnih poetoloških iz-hodiščih zvesta svojim predhodnicam, obenem pa se v temeljno ubesedbvalče-vo pozicijo in obdelavo 'zdi se' nujno po-navljajoče se pozicije mikrokozmosa gle-de na makrokozmos oziroma naravne principe, ki to pogojujejo, po zakonu časa in prostora, ki mu pripada, vključuje da-našnji zgodovinski pa tudi umetniški tre-nutek. Pri tem Deklevi ne gre za povna-njenje oziroma jasno prezentacijo izrazito postmodemih pesniških postopkov in pri-stopov. Njegova poezija tudi tokrat ob-staja primarno skozi in zaradi nujnosti av-tohtone obdelave ponujajočega se pesni-škega gradiva. Če pa se ta obdelava iz- kaže za tipično današnjo, se pravi lastno drugi polovici osemdesetih let, je to se-kundarnega pomena in pretežno le sledi-ca za zmeraj klasifikacije in osistemljenja željne spremljevalce tekoče literarne pro-dukcije. Poezija Zapriseženega prahu je že, lahko bi rekli, onstran zavesti o smiselno-sti angažiranosti, hkrati pa se ogiba tudi pasti pretiranega sklicevanja in uporabe postmoderne tehnike literarnih referenc, nujnosti kar se da zapletenih predelav prototekstov, ki jih manj zahteven bralec enostavno ne more več prepoznati in je zato na žalost nujno izključen iz bralne igre prepoznavanja in užitka ob tem pre-opoznavanju. Deklevi gre za nekaj drugega, kar pa je venaki meri izraz današnjega zgodovih-skega trenutka: ubeseditev večno se vra-čajočega začenjanja, živetja in nedokon-čnega končevanja kozmosa, ki po narav-nem redu omogoča pretakanje mikro in makrokozmosa, prvinskosti naravnih principov in hkratne praznine in polnosti na srečo še vedno nepredvidljivega mi-krokozmosa. Mikro in makrokozmos sta si do neke mere seveda nasprotna, toda nasprotnost, ki je pretežno pogojena zgolj z začasnim stanjem civilizacijsko PRIJAJO, PRIJAJO TE SANJARIJE Kaj se je pritajilo za navzkrižnim zaslišanjem bitja, zgrbljenega v pisavo? Listanje po sonetih skomin razkrije svečane trenutke izbrane sreče. Prijajo, prijajo te sanjarije kože v dotiku, zvezdne naročilnice zasebne večnosti Zasople so duše - tja do stopal zasople - v kamrah, ki ne prepuščajo sublimirane smrti. To, kar je zunaj, in kar posvetno svetuje, je pšretežko, da bi se moglo pri-lagoditi oblili. Je pa veljavno: v besedi, v raztolčeni dlesni, v sodbi, ki nasprotuje drugim, ne sebi. Praznina, past Ijubezni, ti podčloveška usoda pesnjenja: patologija izraza. pogojenega makrokozmosa, se da z od-brisom te civilizacijskosti vsaj delno izbri-sati. Popolni primat makrokozmosa, sve-ta Ijubljenja, je trenutek prepustitve igram telesa, ki so obenem tudi igre duha. Ko se ta trenutek izteče, dualizem ostane, a vsaj v pesniški projekciji ni nenadomest-Ijiv. Poezija torej stopa v funkcijo zaprise-ganja možnosti prepustitve igri prelivanja kozmičnih silnic narave s primarnimi sil-nicami človeka, ki je preko svojega fizisa nujno v stiku s temi silnicami. Pri tem pa ubesedovalcu nikdar ne gre čisto zares, poezija ostaja seveda tudi prostor igre, ne tragedičnega zaklinjanja ampak sprostitve, besednih in pojmovnih iger, ki naj začarajo in odčarajo svet, ki ga reflektira tudi pčsniška beseda. Dekleva je mojster nepredvidljivih komparacij, me-njavanj odtenkov resnobnosti in igrivosti razpoloženj, predvsem pa jezikovno stili-stičnih drobnih igric in obratov, ki pesni-ško gradivo dosledno rešujejo pred ste-reotipnostjo, patetičnostjo, ohlapnostjo in še čem. Zato bi lahko dodalj še nekaj: Za-priseženi prah je zbirka, ki jo je treba bra-ti brez naglice, večkrat kar na glas, se v enaki meri predati vidnemu, slušnemu in .pojmovnemu zaznavanju. TOMAŽ TOPORIŠIČ ve.ro in pri tem Je naletel na ranoge težave, toda Alah mu Je pomagal ±n veliki so bili njegovi uspehi, kajti ljudstva zemlje so sprejela pravo vero. Pravoverni muslimani, bratje v Alahu, obrnimo se proti našemu svetemu mestu Meki, sezujmo obuvala in umiomo si noge in dvignimo roke k moli^vi. Izgovoriir milo ime našega boga Alaha, ki nas bo zagotovo uslišal, da bodo vse naše težave postale majhne in nepomembne, kajti Alah, ki