Boljši rezultati na račun prihrankov TRICETRLETNI OBRAČUN NAŠEGA POSLOVANJA V drugem polletju se pogoji gospodarjenja izredno zaostrujejo. To se odraža v manjšanju gospodarske aktivnosti, zaposlovanja in akumulativnosti gospodarstva. Tako so zelo prizadeti rudniki, metalurgija in podjetja bazične kemične industrije. Zaloge gotovih izdelkov se povečujejo, ker podjetja v upanju, da je taka situacija le prehoden, kratkotrajen pojav, ne vsklajujejo proizvodnje s potrebami tržišča. Zaradi tega je vedno več nelikvidnih podjetij ali celo takih, katerih obstoj je resno ogrožen. Razumljivo je, da se ta gibanja inočno odražajo na gospodarsko aktivnost Cinkarne, ki je prav tako zašla v stagnacijo. Obseg proizvodnje je bilo treba prilagoditi tržnim potrebam. izboljšati kvaliteto in asortiment proizvodnje ter ne- Pretekli mesec je bil v sindikalni dvorani zbor vo-lilcev. Več o tem berite na 3. strani. Vsem delovnim ljudem čestitamo praznik republike katerim proizvodom celo zmanjšati cene. Zmanjšanje obsega realizacije in padec cen einko-vim izdelkom na svetovnih tržiščih ob visokih carinskih ba-rierah sta odločilno vplilala na akumulativnost. Ob zaključku prvega polletja je delavski svet, ob sprejemanju obračuna, sprejel sklepe, katerih izvedba naj bi izboljšala ekonomičnost poslovanja, in zagotovila večji ostanek dohodka za sklade. V tretjem trimesečju so bili doseženi v tem oziru že boljši rezultati, na račun prihrankov, čeprav se obseg poslovanja ni povečal. Seveda pa je bila izvedena šele prva faza ukrepov, saj nas najtežje še čaka. Obseg poslovanja Celotni dohodek po izdanih fakturah je za 9,? % manjši od onega, ki je bil dosežen v devetih mesecih preteklega leta. Medtem je celotni dohodek po plačani realizaciji še bolj padel, ker se je poslabšala likvidnost naših kupcev. Odnos med fakturirano in plačano realizacijo pa se v primerjavi s prvim polletjem tega leta ni bistveno spremenil. (Nadaljevanje na 4. strani) Proizvodnja in produktivnost v oktobru Proizvodnja je v oktobru porasla v primerjavi s septembrom za 16%. Porasla je proizvodnja: v topilnici, New Jersey rafina-ciji, žveplene kisline, cin-kove pločevine, autotipij-skih plošč, čašic za galvanske elemente, anilinskih barv, kromovega galuna, cinkovega sulfata, litopona in superfosfata. V mesecu oktobru smo proizvedli tudi prve količine modre galice. Kumulativno je proizvodnja v desetih mesecih letošnjega leta za 1,2% manjša od dosežene proizvodnje v istem razdobju preteklega leta. Obstoja možnost, da v naslednjih .dveh mesecih nadoknadimo del izgubljene proizvodnje in dosežemo vrednost skupne blagovne proizvodnje, ki je bila dosežena v letu 1966. Zaradi znatne udeležbe predelovalnih poslov v izvozu je bil mesečni plan izvoza za oktober dosežen z 88,9 %, čeprav je bil po fizičnem obsegu večji od planiranega. (Nadaljevanje na 2. strani) Delovna konferenca ZK v našem podjetju, ki bo v drugi polovici tega meseca, bo imela specifično obeležje, ki je značilno za današnji čas. Odgovoriti bo morala na vrsto vprašanj, ki zadevajo organizacijo pri njeni vodilni vlogi razvoja in demokratizacije naše družbe. Čeprav je glavni namen konference prilagoditi organizacijsko shemo današnjim potrebam in bo zato težišče usmerjeno v vsebinska vprašanja vloge ZK danes in v prihodnje pa vendar ne bo mogla iti mimo vprašanj, ki terjajo opredelitev in izoblikovanje enotnih stališč. To so vprašanja gospodarjenja, kadrovske strukture, samoupravljanja, problematike mladih, poleg teh pa še vrsto drugih, o katerih bo konferenca razpravljala in tudi sprejela določena stališča. Tudi pereča vprašanja partijske discipline in neupoštevanja načel demokratičnega centralizma morajo najti svoje mesto na konferenci, kajti samo enotna, disciplinirana organizacija lahko uspešno premaguje protislovja, ki se v družbenem razvoju vsakodnevno pojavljajo. UREDNIŠTVO RAST PROIZVODNJE V VALJARNI Ob reorganizaciji predelovalnih obratov je uredništvo »Cinkarnarja« naprosilo tovariša Miloša Ranta, dipl. inž. metalurgije, da napiše za bralce »Cinkarnarja« sestavek o sedanjem stanju predelovalnih obratov. Danes priobčujemo sestavek o valjarni. Več kot osemdeset let je že minilo, odkar je bil zvaljan prvi cink v Celju. Na enem samem valjanem ogrodju, ki je občasno obratovalo, je bila letna proizvodnja (Valjanih izdel- danes v ,enem mesecu. Proizvodnja je bila namreč prilagojena ,tedanjim jugoslovanskim potrebam po cinkovi pločevini in ostalih valjanih izdelkih. Šele nekaj let po vojni se za- Izlivanje cinka iz električne pretaljevalne peči kov za današnje pojme zelo majhna. Komaj da je presegla današnjo nekajdnevno proizvodnjo v valjarni. Do druge svetovne vojne so valjarno le malo povešali in modernizirali,, Proizvodnja je , bila povečana na nekaj nad 1.000 ton, znašala je torej, približno toliko kot znaša Proizvodnja in produktivnost (Nadajevanje * 1. strani) V minulih desetih mesecih smo dosegli 79% letnega plana, v primerjavi z vrednostjo doseženega izvoza v desetih mesecih preteklega leta pa zaostajamo letos za 4,7 %• Struktura izvoza po področjih je še vedno ugodna ter znaša udeležba izvoza na konvertibilno področje 80 odstotkov, 20 % izvoza pa odpade na vzhodnoevropska in,klirinška področja. Produktivnost dela, ki je sicer še manjša za 2,6% kakor v preteklem letu, je biU izboljšana v primerjavi s kumulativnim rezultatom devetih mesecev za 1,7 po-ena. Tržne prilike na področju kemičnih proizvodov so se slabše kot v preteklih mesecih, saj so bile po duinpinških cenah uvožene velike količine litopona iz CSSR, nadalje velike količine kompleksnih mešanih gnojil, zaradi česar stagnira prodaja domačih gnojil. Vsi napori so trenutno usmerjeni v to, da se za prihodnje leto zagotovi prodaja žveplene kisline v takem obsegu, da bodo kapacitete polno izkoriščene. V mesecu oktobru je bfl v tem oziru že dosežen napredek. Problem obratnih sredstev se iz dneva v dan zaostruje, splošna likvidnost pada, istočasno pa .rastejo stroški tožb in obresti, jar v znatni meri vpliva,pa.višino dohodka. začnejo rasti. Med tem časom smo začeli valjati prvo cinkovo pločevino za izvoz. Povečane naprave ji n izboljšana organizacije dela pripomoreta, da leta 1962 dosežemo proizvodnjo skoraj 7.000 ton valjanih /izdelkov. Istega leta prično priprave načrtov za novo, večjo in modernejšo valjarno, ki naj bi bila zgrajena v bližini nove naprave za rafinacijo cinka po sistemu New Jersey. Ta načrt je bil opuščen, ker bi bili stroški izgradnje 'preveliki. Med tem je bil sprejet sklep o postopni razširitvi in »modernizaciji obstoječe valjarne. Tak način povečanja pa ima tudi senčne strani. S postopnim povečanjem proizvodnje je težko istočasno usklajevati posamezne kapacitete. To pa pomeni, da se v vsaki fazi povečeva- nja pojavljajo posamezna ozka grla. Rast proizvodnje v valjarni v zadnjih letih nam najlepše prikaže, kako se je valjarna širila in modernizirala. Tabela I vsebuje podatke o letni proizvodnji vseh valjanih izdelkov, koliki del celotne proizvodnje je samo valjane pločevine ter koliko pločevine je bilo izvalja-no v enem 'obratovalnem dnevu valjarne. Leto Valjarniška proizvodnja v tonah Izvaljano pločevine v tonah Pločevine na obratovni dan v tonah 1962 6.917 5.218 19,3 1963 9.375 7.399 24,2 1964 10.905 8.359 31,1 1965 10.901 8.423 35,2 1966 13.125 12.031 40,8 1967 (16.400) (15.400) (55,-) (Podatki za leto 1967 so približni) Proizvodnja v valjarni čenja hitrejši razvoj valjarne. Nabavljene so bile nove valjar-niške naprave, povečana je bila peč za likvacijsko rafinacijo in montirana prva Električna peč za pretaljevanje cinka. Za povečanje proizvodnje je bilo uvedeno dvo in troizmensko delo v valjarni, ‘Učinki dela valjalcev Pri pregledu tabele ali pa diagrama najprej opazimo navidezno stagnacijo proizvodnje v letu 1965. Upoštevati pa je treba, da je bilo leta 1964 porabljenih 6.350 obratovnih Jur za valjanje; valjarna je obratova- la tudi ob nedeljah, leta 1965 pa samo 5.738 obratovnih ur za valjanje praktično enake proizvodnje. Da |pa proizvodnja ni stagnirala nam potrjuje tudi podatek o tem, koliko je bilo (Nadaljevanje na 3. strani) RAST PROIZVODNJE V VALJARNI (Nadaljevanje z 2. strani) izvaljane pločevine na obratov-ni' dan dvojčka parne valjalni-ške naprave; leta 1964 31,1 tone pločevine na dan, leta 1965 pa že 35,2 tone na dan. Za boljšo ocenitev dela v valjarni pa je potrebno, da si ogledamo še podatke o učinkih defet posameznega zaposlenega v valjarni zadnjih nekaj let. Zaradi tesnega prostora v valjarni in pa da bi čimbolj povečali učinek dela, smo uvedli sistem »tekočega traku« od vlivanja blokov do prevzema cin-kove pločevine, namenjene prodaji. Ta sistem Je v veljavi od leta 1963, ko smo postavili novo valjalniško napravo in prvi uli-valni stroj. Tak sistem pa ne dovoljuje nobenih zastojev pri posameznih napravah. Pri sedanji proizvodnji in 'obstoječih napravah pa drugega sistema dela ne moremo uvesti, ker. nimamo prostora za odlaganje blokov in platin, niti nimamo ustreznih iogrevalnih peči. Zato pa zahteva sistem dela dobro delovno disciplino vseh zaposlenih v valjarni in predvsem dobro vzdrževanje naprav ter pravočasna popravila. Leto Valjalčev učinek v kg;h Izkoristek valjanja _ v % 1962 23,6 42,9 1963 38,7 48,0 1964 33,5 55,9 1963 41,2 37,8 1966 41,7 34,3 učinek vatjaca izkoristek v at jan j a proizvodnjo in odpravili ozko grlo pri pretaljevanju cinka. Zato pa se je pojavilo novo ozko grlo in sicer pri predvalja-nju vlitih blokov. S postavitvijo še drugega valjalnega dvojčka, katerega pa že imamo v Cinkarni, bo odpadlo tudi ozko grlo pri predvaljanju. Valjarna je z letno proizvodnjo nad 16,000 ton valjanih izdelkov, od’ katerih je okoli 91 % pločevine, dosegla svoj višek na sedanji lokacij. Nadaljnja naloga je povečati izkoristek in izboljšati kvaliteto. Več pozornosti kadrovskemu vprašaijU:> NA ZBORU VOLIVCEV POROČAL OBČINSKI ODBORNIK INŽ. DRAGO ČEH V ponedeljek, 23. oktobra je biil v sindikalni dvorani našega kolektiva zbor volivcev četrte, pete in šeste volilne enote. Glavni direktor našega podjetja tovariš Drago Ceh, dipl. inž., je kot predsednik zbora delovnih skupnosti pri celjski občinski skupščini seznani navzoče s problematiko, ki ji je celjska občinska skupščina v zadnjem času posvetila precej pozornosti. Ko je obravnaval kadrovsko problematiko v celjski občini, je dejal, da je analiza strukture kadrov, ki jo je napravila občinska skupščina, dala porazne rezultate, ki so se nedvomno v mnogih kolektivih odrazili pri izvajanju gospodarske reforme. Odstotek zaposlenih z ustrezno kvalifkacijo je jzred-no nezadovoljiv. Medtem, ko se mladi ljudje ne -morejo zaposliti. čeprav imajo ustrezno izobrazbo. mnoga delovna mesta zasedajo ljudje z neustrezno kvalifikacijo. To je tudi eden. izmed vzrokov, da je produktivnost manjša; na drugi strani nih službah, nima ustrezne kvalifikacij«, •' glede tehničnega kadra pa je dejal, pa je stanje mnoge boljše, čeprav še popolnoma ge zadovoljuje. Nakazal je, da bomo tudi v našem podjetju morali na tem področju še marsikaj izboljšati. Glede gibanja gospodarstva v celjski občini v preteklem tri-četrtlefju je tovariš inž. Ceh! dejal, da proizvodnja v letošnjih prvih devetih mesecih v skoraj vseh gospodarskih organizacijah nekoliko zaostaja za lanskoletno. Manjšo proizvodnjo je dosegla črna metalurgija (okoli 80°!(J, sledi ji barvasta I VABIMO | | NOVE j | KRVODAJALCE 1 I NA 1 ODVZEM | IKRVI | 1 DNE | j 25.N0VEMBRA J Na zboru volivcev je glavni direktor seznanil navzoče med drugim tudi s kadrovsko strukturo zaposlenih ira območju celjske občine Do letošnjega leta je naš delavec v valjarni hitreje povečeval proizvodnjo s svojim fizičnim delom kot pa so se povečevale kapacitete valjarne. Del povečanja proizvodnje je bil dosežen zaradi boljšega izkoristka materiala od vlitih blokov do gotove pločevine in to predvsem po postavitvi livnega stroja. Teoretično se lahko doseže izkoristek vlitega bloka do 68 %, vendar moramo upoštevati še izvržek med valjanjem in izvržek pri kontrolnem prevzemu pločevine V idealnem primeru jc lahko izkoristek okoli 60 %. V naši valjarni pa izkoristek zadnja leta tniha med 54 % in 58 %,, kar zavisi od količine pločevine v primerjavi z ostalimi valjanimi izdelki in pa od strogosti pri kontrolnem prevzemu pločevine za prodajo 'na jugoslovanskem tržišču. Konec lanskega leta smo postavili nov valjani dvojček za valjanje pločevine. Letos poleti pa smo zgradili še novo peč za pretaljevan je cinka in postavili drugi livni stroj. Tako smo pridobili nove naprave za večjo pa je potrebno za tako delo več ljudi. Zaradi tega je občinska skupščina priporočila vsem gospodarskim organizacijam, da kadrovski problematiki posvetijo večjo pozornost. Tovariš direktor je omenil, da tudi v našem pod jetju mnogo zaposlenih, zlasti v strokov- mefaTurgija (90%). Medtem, ko so podjetju bazične industrije v dokaj težkem položaju pa je koviiisko-predelovalna industrija presegla rezultate, ki jih je dosegla preteklo leto v enakem obdobju. (Nadaljvanje na 4. strani) triCetrtletni obračun (Nadaljevanje s 1. strani) Do zmanjšanja fakturirane realizacije je prišlo zaradi: povečanega obsega predelovalnih poslov, zmanjšanja fizičnega obsega realizacije nekaterih proizvodov, znižanja cen nekaterim našim proizvodom na domačem tržišču in zaradi padca cen einkovik izdelkov na svetovnem tržišču. 9 Zaradi pomanjkanja obratnih sredstev smo v večji meri, kakor v preteklem letu opravljali uslužnostne predelave ciu-kovili koncentratov in pločevine. Zaradi tega je realizacija teh dveh proizvodov po vrednosti manjša, pa čeprav Je bil fizični obseg prodaje večji. • Manjši je bil fizični obseg realizacije naslednjih proizvodov: — avtotipijskih in ofset plošč — zaradi preusmeritve tiskarn na mikrocink in kemolit plošče, katerih prodaja je močno povečana; — cinkove žice, žlebov in cevi — zaradi zmanjšanja investicijske izgradnje in spremenjenih tržnih pogojev; — žveplenih in azo barvil ter tekstilnih pomožnih sredstev — zaradi uvoza po dempinških cenah in situacije v tekstilni industriji; — kromovega galuna — zaradi manjše proizvodnje v usnjar-nah; ‘— natrijevega hidrosulfita — zaradi uvoza; — natrijevega sulfida — zaradi uvoza po deminških cenah; — litopona — ustavitev starega obrata zaradi nove kapacitete v Šabcu; — svinčevih oksidov — zaradi izpada prodaje glajenke in spremembe asortimenta; — ultramarina — zaradi zmanjšanja investicijske dejavnosti; — modrega bakra — zaradi velikih količin modre galice na trgu; — organolov — zaradi uvoza italijanskih barv. • Zaradi tržnih prilik smo znižali cene, oziroma spremenili prodajne pogoje, ki predstavljajo dejansko znižanje cene naslednjim proizvodom na domačem tržišču: žlebovom in cevem, svinčeni pločevini, nekaterim anilinskim barvam, natrijevemu hidrosulfitu in premaznim sredstvom. • Cena cinka je na londonski borzi v primerjavi s povprečno ceno v devetih mesecih preteklega leta padla, zaradi česar je padla tudi cena cinko« vi pločevini in cinkovemu prahu v povprečju za 30 $ pri toni, kar je vplivalo na zmanjšanje realizacije, izvoza in dohodka. Vrednost izvoza v devetih mesecih letošnjega leta znaša mnR\ 4.017.406 S in je za 5,8% manjša od dosežene vrednosti v istem razdobju preteklega leta. Do vrednostnega zmanjšanja izvoza je prišlo zaradi večjega obsega predelovalnih poslov in padca cen. Fizični obseg izvoza pa je bil večji. Struktura izvoza po področjih: konvertibilno področje 78,82 %, vzhodnoevropsko področje t6,97 %, in ostalo klirinško področje 4,21 %. Področje proizvodnje Manjšanje obsega poslovanja, ki je v celotnem gospodarstvu v drugem polletju tega leta še bolj intenzivno kakor v prvih šestih mesecih, je močno prizadelo gospodarsko aktivnost metalurgije in bazične kemične industrije. Zato so tudi proizvodni rezultati Cinkarne v drugem polletju še bolj nezadovoljivi od onih v prvem polletju Čeprav je bila šestmesečna proizvodnja v letošnjem letu še za 2% večja od one v preteklem letu, ugotavljamo, da je kumulativno za devet mesecev vrednost skupne proizvodnje že za 1 % manjša, kakor v preteklem letu. Za sicer visoko postavlje- Staremu avtomatskemu ulivalnemu stroju se je pridružil še en kladah, cinkovega belila, žveplene kisline (nove kapacitete), cinkove pločevine, svinčeve pločevine, čašic za galvanske elemente, mikrocinkovih plošč, cinkovega sulfata, superfosfata, kemolit plošč, UBT barv in ko-rocinka. Pogled na staro in novo destilacijsko peč v topilnici nimi planskimi zadolžitvami pa zaostajamo kar za 10%. Devet dvanajstin letne planske proizvodne zadolžitve smo pri avtotipijskih ploščah, čašicah za galvanske elemente, svinčenih oksidih, superfosfatu, zeleni galici, kemolit ploščah in pri oljnem mini ju. Proizvodnja vseh ostalih proizvodov je pod planirano. V primerjavi s preteklim letom je porasla proizvodnja naslednjih proizvodov: cinka v Proizvodnja vseh ostalih proizvodov pa je manjša kakor v istem razdobju preteklega leta. Finančna efektivnost in rentabilnost Čeprav se je finančna efektivnost v primerjavi s prvim polletjem nekoliko izboljšala, kaže razvojna linija finančnih pokazateljev še vnaprej negativne tepdence razvoja, ker po- ' slovni stroški in vložena sredstva hitreje naraščajo, kakor celotni dohodek. Udeležba neto-produkta in dohodka v celotnem dohodku je manjša kakor v preteklem letu, tudi če izvzamemo povečan del amortizacije. ki kot rezultat revalorizacije povečuje poslovne stroške. (Nadaljevanje na 7. strani) Več pozornosti kadrom (Nadaljevanje s 3. strani) Število zaposlenih se v primerjavi z lanskim letom ni bistveno spremenilo; produktivnost je glede na doseženo proizvodnjo manjša kakor lansko leto. Občinska skupščina priporoča vsem gospodarskim organizacijam, da se morajo zavzemati za reformna „ prizadevanja, modernizirati 'svoje proizvodne naprave, povečati izkoristke in produktivnost, truditi se morajo za uspešno prodajo svojih izdelkov na domačem in tujem tržišču, da bodo kot dobri gospodarji aktivno zaključili letošnje poslovno leto. V svojem poročilu je tovariš glavni direktor seznanil volivce z dohodki in izdatki občinskega proračuna, nadalje je poročal o poteku regulacije celjskega poplavnega področja, ki zaradi tega, ker podjetja neredno plačujejo svoje prispevke, ne napreduje zadovoljivo. Obrazložil je tudi dotok prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki je namenjen ureditvi vodovoda, kanalizacije in drugih komunalnih vprašanj. Ker vsi občani ne plačujejo tega prispevka redno, kar zavira izvajanje predvidenih komunalnih del, je občinska 'skupščina predlagala ostrejše ukrepe za tiste, ki svojih obveznosti ne bodo izpolnjevali. 1» Vabimo nove krvodajalce Upravni odbor podjetja je ugodil prošnji občinskega odbora RK in odobril drugo letošnjo krvodajalsko akcijo, ki bo v soboto, dne 25. novembra. Z gotovostjo računamo, da se bodo odzvali vsi dosedanji krvodajalci, ki so že večkrat tako izpričali svoj humani odnos do bolnih sodelavcev. Posebno vabimo one, ki letos še niso oddali krvi in one, ki je doslej še sploh niso darovali. Pri naših krvodajalskih akcijah sodeluje že več let nekaj nad 300 članov kolektiva, ki darujejo kri skoraj vsako leto. Nekateri med njimi tudi večkrat na leto. Iz leta v leto pa opažamo, da je priliv no- vih krvodajalcev vedno manjši. Ne moremo trditi, da narašča število tovarišev, katerim je pomoč sočloveku deveta briga. Vzrok manjšega zanimanja za oddajanje krvi je lahko le pomanjkanje agitacijskega dela, prepričevanja in prikazovanja osebne odgovornosti vsakega za lastno zdravje in zdravje sočloveka. Le malo je med nami takih, ki ne morejo dati krvi zaradi šibkega zdravja. Večina tistih, ki odrekajo pomoč jsvojim tovarišem, počenjajo to zaradi lastne nevšečnosti ali pa sebičnosti. Velika naloga naših sindikalnih podružnic je, da osvestijo širši krog delav- 1» 1» s> i» i» i' i» c <> V t ŠTIPENDIJA ZA ENEGA OD MLADIH TALENTOV cev o nujnosti darovanja krvi. Saj>tega dragocenega zdravila ni moč kupiti ali sintetično izdelovati. V letošnji pomladanski akciji smo zbrali 36,4? cm5 krvi, kar je razmeroma malo v primerjavi z drugimi leti. Glede na število zaposlenih in povprečne potrebe krvi za enega bolnika bi morali zbrati v Cinkarni letno vsaj 90 litrov krvi. Upravni odbor je odobril tudi tokrat vsem krvodajalcem dela prost plačan dan s priporočilom, da moramo zbrati čim več krvodajalcev v neproizvodnih obratih in službah. Oddaja krvi bo v obratni ambulanti od 5. ure zjutraj do 15. ure. Na pobudo občanov in nekaterih krajevnih organizacij SZDL je bil pri občinski konferenci SZDL Celje ustanovljen poseben sklad za štipendiranje mladih talentov. Namen tega Isklada, ki bi bil formiran iz prispevkov delovnih in družbeno političnih organizacij je s štipendiranjem omogočiti prehod na višjo stop- njo šolanja tudi tistim izredno nadarjenim učencem, dijakom in študentom, ki zaradi materialnih pogojev v družini, ne morejo nadaljevati študij na višjih in visokih šolah. Pogoj za dodelitev štipendije je torej odličen uspeh v nižjih šolah in majhen dohodek na družinskega člana njegove družine. Naš upravni odbor je to pobudo (občanov osvojil ter sklenil, da naše podjetje podeli šti- pendijo enemu od teh dijakov, ki bi študiral tehnično smer. Ta dodelitev štipendije je isto, kot če bi naše podjetje vplačalo v omenjeni sklad okoli 5.000 no-vih din na leto. Ta štipendija je neobvezna pač pa mora (odbor, ki razpolaga s tem skladom, sporočiti ime dijaka, ki bo prejemal štipendijo našega podjetja. D. M. KADROVSKE SPREMEMBE v komerciali, predeloval, nik obratih in v anorganski kemiji Na predlog upravnega odbora* je centralni delavski svet na svoji seji v septembru imenoval >za direktorja komercialnega sektorja tovariša Alojza Rupnika, dipl. inž., ki je bil d* slej glavni inženir delovne en* te predelovalni obrati. Za glav; nega inženirja delovne enota predelovalni obrati pa je Ml imenovan tovariš Marjan Osola, dipl. inž. doslej direktor k* mercialnega sektorja. •' Za šefa nabavne službe v komercialnem sektorju je bil im* novem tovariš Zdravko Flis, dipb ek. Dosedanji šef nabavne sh& be tovariš Bernard Ko s te ves, dipl. inž. pa je bil imenovan za obratovodjo obrata nimalna. Tudi na tem pod-l ročju bo treba še marsikaj j narediti. Novi predpisi, nove odločbe (Nadaljevanje z 8. strani) Ponovno mu bo odmerjeno nadomestilo po zaključnem računu podjetja za leto 1967 in to na podlagi razlike osebnega dohodka, doseženega na ustreznem delu v letu 1967 in 'ponovno valoriziranega osebnega dohodka, ki je prikazan za leto 1965. Valorizacijski količnik bo za leto 1966 določen šele v letu 1968. Pripominjamo, da tolmačenje v zadnjem odstavku temelji na sedaj veljavnih predpisih. Elektrifikacija železniških prog v Sloveniji V Sloveniji sta doslej elektri-fizirani le želežniški progi Ljubljana—Jesenice in od Ljubljane proti Trstu. Kmalu bo elektrificirana tudi proga Ljubljana— Zidani most; dela bodo dokončana predvidoma do 29. novembra. Naslednja etapa elektrifikacii je bo potekala proti Zagrebu — do Dobove. Zaradi vedno večjega prometa v koperski luki je predvidena tudi elekrifikacija proge od Kopra do Prešnice. V zadnji fazi pa bo elektrificirana še dvotirna proga od Zidanega mosta do Maribora. Press-servis Služba varstva pri delu je pri nekaterili primerih nezgod, ki imajo kot posledico tudi izgubljene dni, opazila, da je vzrok in izvor nezgode v neprimerni »šali« ali celo v škodoželjnosti samih sodelavcev. Jasno je, da je v takšnih primerih zelo težko iskati osebo, odgovorno za nezgodo ali poškodbo in je lažje najti skupino ljudi, ki je nedvomno nezgodo »priredila«. Naš kolektiv se bori proti nezgodam, in ne bo dovolil, da bi posamezniki ali skupine namerno skrbeli za naraščanje števila nezgod. Vsak izpad delovnih dni, bodisi kot posledica nezgode ali bolezni nam vsem zmanjšuje osebne dohodke in je zato dolžnost nas vseh odkrivati take »organizatorje nezgod«. Tovariši! Zavedajte se, da se »šala« z nastavljanjem nog, metanjem opeke in podobno večkrat konča kot poškodba pri delu; v ' prihodnje pa bomo stroške za zdravljenje in nadomestilo plače terjali od/tovrstnih »šaljivcev« — od krivcev. Tudi navada sodelavcu odviti vijake pri sprednjem ali zadnjem kolesu na sodelavčevem kolesu še ni* izumrla posebno pri kvMiflarffiiih delavcih re- Ce napravimo izvleček zneskov, ki so pripadali Janezu kot nadomestilo zaradi manjših osebnih dohodkov na drugem delu od leta 1963, vidimo, da mu je pripadalo oziroma, da je prejemal; / (zaradi lažjega pregleda in primerjave So vsi zneski prikazani v starih dinarjih); v letu 1963 10.681 S-din, v letu 1964 13.039 S-din, v letu 1965 nič, po prvi noveli mu je za leto 1965 ponovno priznano 14.363 S-din. Ta znesek je prejemal do 31. julija 1967. Po drugi noveli mu pripada od 1. marca 1967 12.922 S-din, a od 1. julija 1967 do 31. decembra 1967 ninia več pravice do nadomestila. Ker je odločba o višini nadomestila od 1. januarja 1967 dalje bila izdana šele z 12. septembrom 1967, je pri Janežu nastalo preplačilo v višini 19.467 S-din, ki jih bo moral vrniti Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje. V začetku letošnjega leta se je bilo v Beogradu ustanovilo Poslovno združenje proizvajalcev in predelovalcev svinca in cinka. S sklepom centralnega delavskega sveta je tudi naše podjetje pristopilo k temu združenju. Za člana upravnega odbora tega združenja je centralni delavski svet izvolil glavnega di- žijskih služb. Nato čakajo na izid »hvalevrednega posega«, ki bi se lahko končal s težko nezgodo ali. celo s smrtjo. Tovariši! |Mar nimate dovolj drugih skrbi, da še najdete čas za namerno pripravljanje gorja svojim sodelavcem, saj niti sovraštvo ne bi opravičilo takih dejanj. R. M. Kljub številnim opozorilom, opažamo, da vozniki viličarjev in akumulatorskih vozičkov premalo upoštevajo svojo odgovornost glede varnosti svojih sodelavcev. Voznik viličarja na primer dovoli, da se mu na vozila »obesita« tudi po dva delavca in iztisne iz viličarja še zadnje moči, samo da dobi »primemo brzi-no«, ki pa nikakor ne ustreza predpisom o vami vožnji na nepreglednem dvorišču, o var« nosti sopotnikov in varnosti delavcev — pešcev, prisotnih na dvorišču. Takšne »atrakcije« ne bomo v podjetju več trpeli in si bodo Namen našega sestavka je bil prikazati prizadetim invalidom predpise po katerih so jim bila obračunana nadomestila, nadalje gibanje teh nadomestil, prav posebno pa, da so osebni dohodki, ki so služili za izračun nadomestila za leto 1967 bili vzeti iz obdobja, ki ga določa zakonski predpis. In kdo je potem pogrešil? ♦ ♦ j Daruj | j svojo j ! kri! ! % X rektorja tovariša Draga Čeha, dip. inž. Tovariš inž. Drago Čeh je bil na prvi seji upravnega odbora tega združenja izvoljen za predsednika upravnega odbora. Ker pa mora vsak član imeti tudi svojega namestnika, je centralni delavski svet na svoji seji v septembru izvolil za namestnika člana upravnega odbora Poslovnega združenja za svinec in cink tovariša Slavka Vrhovca, dipl. inž., pomočnika glavnega direktorja To združenje se bo ukvarjalo predvsem z razdelitvijo svinčevih in cinkovih koncentratov, z racionalnim izkoriščanjem kapacitet v svojih podjetjih, z izgradnjo novih kapacitet, seveda če bodo soglasni vsi člani združenja, s skupnim nastopanjem na inozemskih tržiščih itd. morali vozniki — za nekaj podobnega — poiskati drugo ustrezno podjetje — najbolje cirkus. Voznik viličarja sme prevažali sopotnika le, če ima na. vozilu varno pritrjen ustrezni sedež za prevoz sopotnika, toda kljub temu odgovarja za njegovo varnost. Isto velja za akumulatorske vozičke, na katerih mora imeti sopotnik svoj prostor in ustrezen ročaj, za katerega se mora med vožnjo držati. ČUDNA < (> (' (» 1» (' l' (' o t' «> (' <> I' i' i' <> <» <> } <> «» AMERIŠKA DRSALNA REVIJA V LJUBLJANI Letos bo v Ljubljani vilni prvaki — državni, v od 12. do 26. decembra gostovala svetovnozna-lta ameriška drsalna revija HOLIDAY ON ICE. V reviji, ki bo v HALI TIVOLI bodo med 80 drsalci tudi SJOUKJE DIJKSTRA, olimpijska, trikratna svetovna in petkratna evropska prvakinja, plesni par EVA in PAVEL ROMANOVA štirikratna svetovna in dvakratna evropska prvaka ter seveda šte- iz posameznih držav. Drsalci bodo v čudovitih kostimih in vseh, tako zatrjujejo, bo 1.000. Izletnik bo seveda organiziral številne prevoze na to edinstveno prireditev, saj bo prevoz, vključno z vstopnico, precej poceni, glede na sedeže, po 27 in 32 N-di-narjev. Razumljivo je, da bodo tu manjše razlike v ceni glede na oddaljenost iz Celje TEKMOVANJE GOBARJEV Šnajder nabral največ vrst užitnih gob V nedeljo, 1. oktobra je bilo v Celju drugo tekmovanje štajerskih gobarjev (prvo je bilo lani oktobra v Mariboru), ki ga. je organiziralo'celjsko uredništvo VEČER v povezavi z mikološko sekcijo iz Celja. V ~ 4 ; ivoj žllndrine volne še vedno leži na tej strehi, toda ne v novem kisline, kakor smo objavili v prejšnji številki Cinkarnarja, am- Prtčujočl zavoj obratu žveplene_______________ ... pak na strehi ob kuhinji toplega obroka (nasproti stolpne žveplene kisline). Celotnemu kolektivu nove žveplene kisline se za neljubo pomoto opravičujemo in jih prosimo razumevanja. Uredništvo K tekmovanju se je prijavilo štirideset gobarjev, kar je že kar lepo število. Verjetno pa bi prišlo še več tekmovalcev, če bi o lem tekmovanju bila javnost nekoliko prej obveščena, tri dni poprej je le premalo. Tekmovalci so nabirali gobe v gozdu pri Arclinu; čas nabiranja je bil določen na tri ure. Tekmovali so v treh disciplinah: za največji goban (nagrada pokal), za največ nabranih gobanov in za največ nabranih vrst užitnih gob. že ob startu se je videlo, da so se tekmovalci razdelili v tri skupine, pač tako kakor je kdo poznal gobe oziroma ali bo imel srečo in našel velikega gobana pa tudi na število oziroma težo nabranih gobanov. Vsekakor je bila tretja skupina najbolj zahtevna (na tekmovanje, ki ga je priredil TT v Ljubljani, 8. oktobra je prva disciplina bila največ nabranih vrst užitnih gob!) vendar tudi najbolj mikavna, saj so tereni okoli Arcli-na bogati raznovrstnih gob, kar dokazuje dejstvo, da smo tam našli redko in že dolgo iskano gobo Violičasti koprenar, ki je bila potem razstavljena na gobarski razstavi v Mariboru. Po pretečenem tekmovalnem času je bilo na zbirnem prostoru precej živahno, k čemur je pripomoglo dejstvo, da so nekateri nabiralci pozabili na VTISI IZ ALŽIRA 1» (' ) Nekaj telefonskih pogovorov in že je padla odločitev, da potujem v Alžir. Nekaj dni kasneje sem se že z obilno prtljago in skromnimi napotki peljal proti Beogradu, od tod pa proti daljnemu, neznanemu cilju — Djebel Gustarju. Iz Beograda smo natanko ob 6. uri zvečer odleteli na dve in pol urno pot s Caravelo Air Algčrie. Pod nami se kmalu razprostre morje oblakov, ki postane končno nepregledno. Sele nad Italijo se odpre pogled na zasnežene vrhove Apeninov, nato spet morje in že se v daljavi beli hribovje Sardinije. , Končno utone vse v mraku, le večerna zarja še kratek čas krvavo rdeče odseva na krilih naše jeklene ptice. Malo pred Al žirom, ko se že spuščamo, zaidemo v peščene oblake, okna se nenadoma prekrijejo z neprodušno plastjo rjavkastega prahu. Končno pristanemo na Dar el Beidi, lepem in moderno urejenem letališču glavnega mesta Alžira. Carinski pregled — takten in nevsiljiv. Tu nas že čaka predstavnik »Rudisa«, ki nas popelje po krasni cesti, obdani s palmovim drevoredom v 20 km oddaljeno središče mesta, kjer prenočim v hotelu tik ob pristanišču. Spanja je bilo sicer bolj malo, za kar je skrbelo vso noč na tisoče avtomobilov, ki so ravno pod oknom na vso moč dajali »gas«. Zjutraj se mi je iz sobe nudil prekrasen razgled na pristanišče in romantično višavje v daljavi, ki se ostro odraža od čistega obzorja. Mesto samo je na prvi pogled podobno Trstu, le po obsežnosti je precej večje. Še leta 1954 je imelo 361 tisoč prebivalcev, danes pa jih šteje že blizu milijon. Zgradbe, ki datirajo izpred druge svetovne vojne so posebno v obalnem območju zgrajene v nekakšnem francosko-maverskem slogu, ki kar prijetno deluje in pričara človeku delček Orienta. K temu vtisu tudi pripomorejo slikovite noše okoličanov v beduinskih belih, rjavih ali črnih bumusih s kapuco, ki segajo skoraj do tal in žena zavitih v bele ali črne halje s feredtami. Na morju ni preveč živahnega prometa; le malo ladij je zasidranih v prostornem pristanišču in mogočne roke žerjavov mirujejo. Mesto samo je za naše pojme zelo čisto in se po snagi z njim ne morejo primerjati ‘naša obmorska mesta. Trgovine so bogato obložene z vsem, kar si le srce poželi. Večina robe je iz uvoza in je za naše pa tudi za pretežno večino njihovih mošenj, zelo draga. Zelo lepi so primerki domače obrti, ki pa tudi niso ravno poceni. (Nadaljevanje prihodnjič) , 1» <> I' . stroga tekmovalna pravila, da gobe ne smejo biti očiščene. KONČNI REZULTATI TEKMOVANJA SO BILI TAKILE: NAJVEČJI GOBANI: Ljudmila Debeljak, Celje, 350 gr; Ciril Kmecl, Poljčane, 340 gr; Janko Ževart, Celje, 318 gr (dvojček); NAJVEČ NABRANIH GOBANOV: Ciril Kmecl, Poljčane, 2,25 kg; Slavko Belak, Celje, 1,85 kg; Janko ževart, Celje, 1,70 kg; NAJVEČ VRST UŽITNIH GOB: JOŽE ŠNAJDER, 43 VRST; Jurij Mogilnicki, Šentjurij, 35 vrst; Edo Koren, Celje, 33 vrst. Na lanskoletnem tekmovanju v Mariboru je v tej tretji skupini zmagala Celjanka Mara Bartosi, naša znana poznavalka gob; njena zasluga je, da so ravno Celjani oziroma člani gobarske sekcije v Celju zasedli vsa tri prva mesta v tretji naj-zahtnevnejši skupini. _ V ocenjevalni skupini so bili: Mara Bartosi (predsednik), Celje; prof. S. Sila, Maribor; prof. B. Bračko, Maribor ter kot gost in svetovalec profesor Ivan Stanič iz Ljubljane, znani gobar in avtor nove slovenske knjige »GOBE«. Tudi med člani našega kolektiva je veliko ljubiteljev nabiranja gob, ki so prav v mesecu oktobru prišli na svoj račun. Saj gobe, poleg tega, da popestrijo jedilnik, veliko pripomorejo k dnevni rekreaciji! Seveda je veliko takih nabiralcev, ki poznajo ‘le nekaj vrst užitnih gob, pravzaprav le gobane, lisičke ter medvedove tačke, druge pa pustijo vnemar. Prav gozdovi v celjski okolici so znani po bogastvu raznovrstnih gob, ki so prav dobre za pripravo raznih jedi. Seveda je treba gobe dobro poznati, ker marsika-ka le neznatna površnost ima lahko hude posledice. Nabirajmo le gobe, ki jih dobro poznamo, te seveda morajo biti zdrave. Tudi gobani, če so stari ali če jih zaužijemo prestane, so škodljivi. Če pobiramo gobe, ki jih le površno po znamo in potem iščemo nasvet od nekogar, ki je bolj izvežban si je treba zapomniti, da je treba gobe vedno prinašati cele, se pravi izruvati iz zemlje z nepoškodovanim betom, ker se prav nekatere gobe po betu razlikujejo od svojih strupenih vrstnic ali narobe. Strah pred zastrupitvijo je odvečen, če se držimo splošnih navodil o pobiranju gob. Pa še to: Ne brcajte gob, ki jih ne poznate, ker s tem še ni rečeno, da ta goba ni užitna. Mogoče jo bo pobral nekdo, ki jo pozna! J. S. kadrovske VES T I V MESECU OKTOBRU SO PRIŠLI V PODJETJE: Pajk Drago, Hlupič Ivan, Djakovic Milan, Polančec Stjepan, Ve-zovišek Ciril, Korez Stanislav, Rebernik Jože, Korez Jože, Lah Mirko, Tušek Milan, Topolovec Franc, Beclenik Avgust, Jus Martin, Bjelič Nikola, Ke-sedjiž Hamdija, Artič Adolf, Pešec Stanislav, Jezovšek Alojz, Dobrič Milovan, Kolar Jože, Korez Jože, Falnoga Stanko, Uka Ramadan, Nejedli Branko, Žgane Jura j, Čoh Branko, Jelen Ludvik, Marzelak Ivan, Uranič Ivan, Kramar Anton, Švigelj Jože, Gačnik Jože, Ve-delšek Anton, Primožič Albin, Ronče-vič Stevo, Leskovar Ivan, Markovič Konrad, Krmar Ivan, Hoblaj Dragu-tin, Franjčič Edvard, Brčinovič Stjepan, Vrenko Ivan, Jankovič Vladimir, Filipovič Vlastimir, Srbotnjak Edo, Dimeč Anton. ODŠLI IZ PODJETJA: Fijačko Edvard, 'lamin Ivo, Rak Jože, Kruleč Martin, Tušek Ivan, Hlupič Ivan, Polančec Stje-pau, Artič Adolf, Lah Mirko, Bedenik Avgust, Banjeglav Vašo, Šuster Dag-m-o, Omerzel Peter, inž.; Ubovič Bogomil, Filipovič Vlastimir, Jankovič Vlastimir. IZKLJUČENI IZ PODJETJA: Sodin Franc, Turnšek Franc, Majstorovič Petko, Guček Slavko, Gračner Ivan, Kuzman Franc. UPOKOJENI SO BILI: Brežnik Jože, Grajžel Ivan, Perc Jože, Galič Stjepan, Kolar Anton, Tlkec Kudolt, Stadler Janko. V JLA ODšLI: Blagotinšek Vinko, Močnik Anton. , ZAHVALA OI> nepričakovani |n nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste ga obdali s cvetjem, spremili k njegove-venni zadnjemu počitku, nam izrazili sožalje in stali ob strani. Iskrena hvala tudi tovarišu Tovorniku za poslovilne besede. Vsem še enkraPiskrena hvala. Hedvika in Marjanca Pečar * g S \ 4 Spoštovani tovariš urednik! \ času moje dolgotrajne in težke bolezni sta me na mojem domu obiskala zastopnika sindikalne podružnice. Zal me takrat ni bilo doma. ker sem se nahajal (na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Kaj tak stik z obiskom pomeni za obolelega člana kolektiva, je težko opisati in zna oceniti tak stik s kolektivom le oboleli član sam. Zato Vas prosim, da (objavite mojo zahvalo sindikalni podružnici v vašem Cenjenem listu. Lepe pozdrave Vam in ostalim! Celje, 23. oktobra 1967 Janko Stadler jjmstiizme KN|rZNlCE Cerič Z., H. Bačič: Pravni 1 ekonomski položaj radnlh organizacij. Zagreb 1967. S. 658. Dejanovič D.: Zakon o prometu robe s komentaroni. 2. Izd. Beograd 1967. S 380.12. Dobrenič S.: Linearno programiranje i njegova primjena u privrednoj orga-mVicijl. ZaZgreb 1966. S. 658.5. Hajster I. M., V. I. Lapickij: Organi-zaclja, planiranje 1 ekonomika energet-sFog gospodarstva. Zagreb 1964. S. 658.26. Investicije u poduzeču. Zagreb 1963. S. 658. Ivičlč M., M. Magerl, F. Stankovič: Zbirka prepisa o racinim odnosima. Zagreb 1967. S. 331.1. Katalog tekoče Strane periodike u bibliotekama Jugoslavije 1965. Beograd 1967. S. 017 Komentar k temeljnemu zakonu o delovnih razmerjih. Ljubljana 1967. S. 331.1. Kukoleča S.: Merenje poslovnog uspeha. Zagreb 1966. S. 65.011. l.ichtman W. I., P. A. Rehbinder, G. W. Karpenko: Der Elnffuss grenzflii-chcoaktlver Stoffe auf die Deformatlon voh Metallen. Berlin 1964. S. 539.3. Lisičar D.: Zbirka proplsa o spoljno-trgovl tiskom I deviznem poslovanju. Beograd 1967. S. 382. Nikolič V., D. Davldovlč, V. Čavič: Priročnik za primenu proplsa o porezu n-* promet. Beograd 1967. S. 336.2. Petkovič D., B. Novoselac: Zbirka carinskih proplsa. Beograd 1967. S. 337. Planiranje proizvodnje 1 tehnlčko poslovanje. I—II. Zagreb 1967. S. 658.31. Stankovič R.: Integracija. Zagreb mi. S. 338.87. Objavljamo filme, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. novembra do 13. decembra 1967: KINO UNION Od 16. do 19. novembra — »VISOKA DRUŽBA« — ameriški barvni film. 20. novembra — »KOČIJA ZA DUNAJ« — češki film. Od 21. do 22. novembra — »ADIOS GR1NGO« — Italijanski barvni film. Od 22. do 25. novembra — »VISOKA ŠOLA NEZVESTOBE« — Italijanski film. Od 26. do 27. novembra »GLINASTI GOLOB« — jugoslovanski film. Od 28. do 29. novembra — »ASFALTNA DŽUNGLA« — ameriški kinotečni film. Od 30. novembra do 3. decembra — »IZGUBLJENA ŽENA« - španski barvni film. Od 4. do 7. decembra — »VRNITEV IVANHOEJA« — angleško Italijanski barvni film. Od 8. do H. decembra — »MODESTY Vrednost točke oktober 1967 I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA: 1. Predpražarna in žveplena kislina.......... 2. Aglomeracija.............................. 3. Topilnica I. in II. peč................... 4. Topilnica III. In IV. peč................. 5. Topilnica V. peč.......................... 6. Topilnica VI. peč......................... 7. Topilnica VII. peč........................ 8. Topilnica VIII. peč....................... 9. Topilnica IX. peč......................... 10. Topilnica X. peč.......................... 11. Topilnica XI. peč................. . . . , 12. Topilnica XII. peč....................... 13. Thede peči................................. 14. Cinkovo belilo............................. 15. Keramika................................... 16. Skupne službe topilnice.................... 17. Plinarna................................... 18. Nova žveplena.............................. 19. Nevv Jersey................................ 20. Skupne službe metalurgije.................. II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: 1. Valjarna cinkove pločevine................ 2. Cinkografija ........................., , 3. Oblikovalnlca cinkove pločevine .......... 4. Žlebovi in cevi........................ , 5. Cinkova žica........................... , 6. Skupne službe predelovalnih obratov .... III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA: 1. Kromov galun.........................., , 2. Na-hidrosuflt In metalit.................. 3. Na-sulfid................... 4. Litopon stari in clnkov sulfat............ 5. Litopon novi..................... , , , » 6. Povprečje litopona................... , , 7. Svinčevi oksidi.................... , , , 8. Aluminijski offset in kemikalije.......... 9. Superfosfat............................... 10. Povprečje superfosfata.................... 11. Ultramarin................................ 12. Zelena galica............................. 13. Modra galica........................ . . 14. Modri baker .............................. 15. Skupne službe anorganske kemije........... 16. Kemični obrat III — Mozirje............... 17. Skupne službe Mozirje..................... 18. Laboratorij............................... IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMUA: 1. Vse službe......................... * » » V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI: 1. Priprava dela........................... . 2. Strojni oddelek............................ 3. Gradbeni oddelek.......................... 4. Merilni oddelek........................... 5. Elektro oddelek .............. 6. Energetika................................ VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: 1. Strokovne službe ......................... 2. Družbena prehrana VII. CELOTNO PODJETJE: ..................... | > So li| s >23 I »a Sl il V* z * £ I 1,20 — 1,20 — 1,20 — 1,20 — 1,20 — 1,26 — 1,20 — 1.20 — 1,23 — 1,28 — 1,20 — 1,20 — 1,26 — 1,20 6,45 1,20 9,35 1.20 — 1,20 — 1,20 — 1,20 — 1,20 — 1,32 035 1,23 9,10 1.29 0,75 uo 4,33 1,25 — 1.31 — uo - 1,20 _ U3 — 1,26 — 1,26 — 1,22 — 1,32 — 1,23 13,50 1,25 — 1,24 — 1,20 1.20 — 1.20 — 1,22 7,62 1.22 1,20 — 1,20 1.20 1,20 0,39 1,20 13,05 1,20 — uo — 1,20 — 1,20 4,51 1,20 2,75 1,20 2,55 BLAISE« — angleško-ameriškl barvni film. Od 12. do 15. decembra — »GANGSTER SE VRAČA IZ BROKLYNA« — italijanski barvni film. KINO METROPOL Od 15. do 16. novembra — »HAJKA ZA VOHUNOM« — poljski film. Od 17. do 21. novembra — »TRI NOČI LJUBEZNI« — Italijanski barvni film. Od 22. do 26. novembra — »MAŠČEVANJE PODZEMLJA« — francosko-lta-lijanski barvni film. Od 25. do 30. novembra — »NESPRAVLJIVI« — ameriški barvni film. Od 1. do 3. decembra — STRAHOTNE POVESTI« — japonski barvni film. Od 4. do 5. decembra — »ZBIRALCI PERJA« — jugoslovanski barvni film. Od 6. do II. decembra — »TIGER IMA RAD SVEŽE MESO« — francoski film. Od 12. do 15. decembra — »OPERACIJA BLISK« — ameriški barvni film. KINO DOM Od 16. do 19. novembra — »DR. STItANGELOVE« — angleški film. Od 20. do 21. novembra — »VRNITEV« — jugoslovanski film. Od 22. do 26. novembra — »SKRIVNOST BELE NUNE« — zahodnonemškt barvni film. Od 27. do 30. novembra — »NEDOKONČANA POVEST« — zahodnonemškt barvni film. Od 1. do 4. decembra +- NEVARNOST« in »PROBOJ« — (dva ameriška wcsterna). 5. decembra — »BITKA ZA AFRIKO« — ameriški kinotečni film. Od 6. do 10. decembra — »FANNY HILS«, ameriški barvni film. Od 11. do 14. decembra — »PENELOPA« (Tigrica) — ameriški barvni film. Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatkošentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje •SKRITA