Septembrova številka
Izhaja drugo soboto vsakega mesca Urednlitvo In upravna
Dunaj XVI/2,
Neulerchi nfelderstrasse 21. Inserati se sprejemajo in poceni zaračunajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina:
Za Avstrijo celo leto K1‘50 Za inozemstvo ,	, K2‘—
Posamezne številke h 10.
Odprte reklamacije so poštnine proste.
Poštno-hran konto: 88.153.
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Št. 9.	Ljubljana, dne 21. septembra 1912.	V. leto.
Ljubljansko tobačno delavstvo!
V ponedeljek, dne 30. septembra 1912 takoj po končanem tvor-niškem delu na
shod v Ljudskem domu
Spored:
Govor poilanca dr. Kreka.
Ljubljano v višji plačilni razredi Poroča tov. Marija Andlovič.
Davki in delavstvo. Poroča obč. svetnik tov. Tomaž Novak.
Zahteve moškega delavstva. Poroča tov. Anton Novak.
Govor poslanca J. Gostinčarja.
Delavke I	Delavci I
Državni zbor prične kmalu zopet zborovati. Dvignimo zato vsi svoj glas, da se ob ureditvi plač ljubljanskemu tobačnemu delavstvu storjiena krivica popravi. Popravi se pa le, če pridemo delavci in delavke res na shod, da z ogromno udeležbo dokažemo, da se zavzemamo za pravice, ki grejo naši žuljavi roki!
Podporno društvo delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tvornici.
To le gotovo čitajte!
Tobačni delavci! Tobačne delavke! Nad našim današnjim člankom smo zapisali, da to-le, kar pišemo, gotovo či-
tajte. Veste zakaj? Zato, ker bi radi, da bi prevevalo vse tobačne delavce in vse tobačne delavke ljubezen do svojega stanu v taki veliki meri, da bi lahko gore ljubezen premikala. Kdo ljubi svoj stan? Tisti, ki se za vsako stvar zanima, ki tiče ne le samo njega, marveč vse njegove delavske tovariše in tvoarišice.
Pri nas v ljubljanski tobačni tovarni lahko mi, ki Vas dobro poznamo, trdimo, da je ravno ljubljansko tobačno delavstvo v marsikaterem oziru lahko zgled vsemu drugemu delavstvu. Važnost strokovne organizacije dobro umevate, zato ste tudi z redkimi izjemami vsi strokovno združeni. Tudi bere se veliko med Vami, in sicer stvari, ki se zde drugemu delavstvu težke. Res, najtežje vprašanje je delavsko vprašanje, zato pa tudi delavstvo večkrat šepeta, kako da so pusti delavski listi. Kajne da, lepe povesti se veliko lažje čitaj o, kakor pa težke stvari, kako da je z denarnim vprašanjem zvezano tudi delavsko vprašanje. Veliko se bere med Vami, saj je naročenih na »Našo Moč« do 500 tobačnih delavcev in delavk. Ravno glede na »Našo Moč«, ki jo kot živega zlodja sovražijo vsi delavski sovražniki, Vam iskreno priporočamo. Tisti »Glasnikovi« naročniki, ki jo še nimate, naročite se na njo. 700 Vas je, ki jo še nimate. Saj listih šest helarjev, ki jih plačate za njo vsak teden, prav gotovo nikjer ne boste pogrešali. Potrebno pa je, da veste, kako se godi tudi delavstvu po drugih tvornicah in delavnicah. Le ubogajte nas, saj ne gre za našo, marveč za Vašo delavsko korist.
In še nekaj!
Veste, vse je pri Vas primeroma dobro, samo to pa ni prav, ker greste tako neradi na shode* Ni prav pa ni. Poglejte: svet sodi o delavski razsodnosti in o delavski zavednosti po tem, koliko ljudi se udeleži delavskili shodov. Priznavamo: veliko napravi dobrega pisana beseda, a živo izgovorjena beseda bolj učinkuje. A vpoštevati moramo tudi to-le: kadar gre za kako delavsko stvar, pa se sklene resolucija ali pa spomenica, ljudi pa ni veliko na shodu, kaj zaleže resolucija ali spomenica? Vladni zastopnik, ki je navzoč na shodu, poroča oblastem, koliko da je ljudi na shodu. In če jih je malo, potem pa pravijo pri glavni direkciji, ki o vseh shodih izvejo: »Saj ljudje so zadovoljni, vodo dehfcjo le kaki hujskači: Gostinčarji, Moskerci in odbori.« Ni sicer to res, ker ljudje zahtevajo, da se napade in krivice odpravijo in popravijo, ampak pri gospodi ob zeleni mizi pa le drži.
Poglejte! V ponedeljek dne 30. t. m. bo Vas shod .v Ljudskem domu. Šlo bo za zelo važne stvari, za kronce! Koliko krone dobi ljubljanska tobačna tvornica manj, kor ni v tistem plačilnem razredu, v katerem bi morala biti in tudi mora priti A da se Vaša zahteva uresniči, morate tudi pokazati, da to tudi resno zahtevate. Dokažete pa to s tem, da tudi vsi pridete na Vaš shod! Gre za važne stvari. Kdor ne pride na shod, pokaže le, da je zadovoljen s sedanjo plačo, ki je glede na ljubljansko draginjo prenizka in krivična.
Stavbna zadruga avstr, tobačnega delavstva.
Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza jo vedno vso svojo pozornost obračala na vprašanje o delavskih stanovanjih. Na zdravje delavca in delavke nobena stvar tako ne vpliva, kakor vpliva stanovanje. Saj večjidel svojega življenja prebije človek v svojem stanovanju, v katerem je prisiljen, da spi. Zrak po tvor-nicah, pa naj bodo uvedene še tako dobre in še lako moderne priprave za prezra-čenie in naj se še tako vpoštevajo navo-dil(l moderne vede o obrambi delovskega zdravja, ni nikdar tak, kakršen mora biti in kakršnega bi morala uživati delavska pljuča. Če to velja splošno za vse delav-
stvo, velja pa še bolj za tobačno delavstvo. Velike dvorane, v katerih dela veliko delavk, izpuhtenje mokrega tobaka, prah suhega tobaka, to vse povzroči, da zrak po delovnih dvoranah ni in ne more biti zdrav. Vpoštevati se mora tudi to, da je med tobačnim delavstvom veliko žensk, ki ne morejo z izprehodom vzravnati v svežem zraku, kar je napravil škode pokvarjen zrak v tvornici. Delavka je marveč prisiljena, da ko> zapusti tvornico, gre hitro domov, kjer jo čakajo gospodinjska dela. Ko pa konča gospodinjska dela v kuhinji in če ima še otroke, je vesela, da more iti po dokončanem truda-polnem delu počivat. Predvsem bi se moralo vpoštevati, da imejta delavec in delavka zdravo spalno sobo. Če je spalnica dovolj obsežna, da pride na vsako osebo toliko zraka, kolikor ga potrebuje, je primeren nočen počitek mogoč. Ako pa spalnica ni dovolj velika, če spi v njej preveč ljudi, če ima še druge napake, če se ne zrači, pa spalnje ne pomenja odpočitka, marveč človek ne spi, ampak le drema, kar seveda nikakor ne pospešuje zdravja, marveč mu škoduje.
Iz zaduhle sobe hiti delavka v nič manj zaduhle delavnice, kjer se ponavlja dan za dnevom, teden za tednom, leto za letom že opisana žalostna povest. Delavka si nekoliko pljuča okrepča v svežem zraku le takrat, kadar gre z doma na delo in iz tvornice domov. Drugega okrepčila pljuča ne dobe. Zato tudi tako razsajajo bolezni med tobačnim delavstvom. Ne more se dovolj priporočati tobačnemu delavstvu, da naj kolikor mogoče veliko prebije na svežem zraku, ki ga človeško telo tako potrebuje.
Kakšna so stanovanja tobačnega delavstva.
Če že splošno delavska stanovanja niso dobra, so pa še posebno slabe stanovanjske razmere po krajih, kjer sc nahajajo tobačne tvornice. O tem smo že v »Glasniku« svojčas veliko pisali, ko smo objavili prestavo nemške knjižice, ki se jo pečala z razmerami stanovanj tobač-!.iega delavstva. Dokazali smo, da je naravnost grozna stanovanjska beda med tobačnim delavstvom. Razmere se seveda še niso čisto nič izboljšale. Naša »Zveza« je pač prisilila glavno ravnateljstvo, da je priznalo, da obstaja stanovanjska beda in da se mora kaj proti njej ukreniti in da je zato izdelalo načrt, kako se boriti proti obstoječi stanovanjski bedi tobačnega delavstva. A kakor je za vsako stvar potreben denar, bi izpeljava tega načrta stala velike denarne vsote, ki jih pa zdaj, ko vlada po državnih blagajnah
velikanska suša, nimajo. Zato se je izdelal program, zelo lep, zelo obširen, a ne vemo, če doživimo mi in naših otrok otroci, da ga tudi izvedejo. Podrobnosti načrta, ki ga je izdelalo glede na stanovanjsko bedo glavno ravnateljstvo, pa tudi niso znane in se zato tudi ne more presojati, če je program res tudi tak, da bi se odpravile vse ngpake, kakor tudi ne, kdaj da se izvede. Če vpoštevamo tozadevne izkušnje po drugih delokrogih držav,ne uprave, pač ne smemo preveč upati. Da ne bomo zopet razočarani, rajši manj kakor več upajmo. Ako pa še proučimo določila, ki obstajajo v že obsto-jočil hišah, namenjenih tobačnemu delavstvu, ni brez vzroka bojazen, da program glavnega ravnateljstva pač ni kdo-sigavcdi kako obsežen. Od časa, ko se je o stanovanjskih razmerah poizvedovalo, je pretekla že daljša doba, stanovanjska beda je vsak dan večja, priznali so, da stanovanjska beda res obstoja, a več niso storili. Tudi občine, ki so v gotovi meri dolžne, da skrbe za to, da se stanovanjske razmere njih prebivalcev izboljšajo, dozdaj v krajih, kjer pride tobačno delavstvo v poštev, niso ničesar storile, dasi je odpomoč res zelo nujno potrebna.
Kaj na'j se stori?
Če si vse, kar smo napisali, predočimo in če se še spomnimo žalostnih razmer glede na delavske razmere, nam pride nehote na misel, da se le po delavski Samopomoči izboljša ali vsaj prepreči nadaljnje poslabšanje delavskih stanovanjskih razmer. Delavske razmere po tobačnih tvornicah se tudi niso prej izboljšale, dokler si tobačno delavstvo ni z lastnimi silami in močmi ustvarilo organizacijo, jo okrepilo in izpopolnilo, da je moglo po njej ustvariti predpogoj za uspešno in energično zastopstvo svojih koristi. Z vztrajnim delom, ki sc je v izpopolnitvi organizacije izvedlo, si je tobačno delavstvo ne malo izboljšalo svoje delavske razmere. Ne kaže li, da se izkušnje, ki smo si jih pridobili na polju delavskega združevanja, uporabljajo tudi glede faa izboljšanje stanovanjskih razmer?
Ne moremo dvomiti. Tudi po samopomoči glede na izboljšanje stanovanjskih razmer se lahko marsikaj doseže, dasi moramo pripoznati, da so razmere na tem polju še veliko težavnejše kakor drugod in da je potrebna še večja vztrajnost in delavnost, če se hočejo premagati nastale težave. Težave in ovire nas pa ne smejo nikdar oleniti, marveč jih moramo premagati. Edina pot je, da se ustanavljajo zadruge. V dosedanjih razmerah je
pa bila tudi zadružna pomoč jako težavna, kar bi znali povedati tisti, ki so n. pr. delovali pri Slovenskem delavskem stavbnem društvu.
Državni stanovanjski sklad za mala stanovanja.
Vlada in državni zbor si nista mogla prikrivati, kako strašna da je stanovanjska beda ne samo pri nas, marveč v celi državi. Prisiljeni smo, da priznamo, da hi bilo lahko dobiti pota za uspešen boj proti stanovanjski bedi. Veliko se je predlagalo, a predlogi so imeli razne pomanjkljivosti in pojavile so se ovire, ki se niso lahko odpravile. Vpoštevati se je pa tudi moralo, da bi lahko oderuški veliki kapital vse postavne pripomočke izrabil zase in bi ves zakonit boj proti stanovanjski bedi lahko bil zelo otežkočen. Državni zbor je uvidel, da je mogoče od-pomoči stanovanjski bedi zgolj s splošno koristnimi stavbnimi zadrugami, ki jih država podpiraj, in je zato ustanovil stanovanjski pomožni zaklad za zgradbo malih stanovanj.
Državni stanovanjski pomožni zaklad za zgradbo malih stanovanj ima v prvi vrsti dolžnost, da olajša kredit splošno koristnim stavbnim zadrugam. Stavbne zadruge naj bi pa tudi s primeroma nizkimi sredstvi lahko pričele zidati stanovanja. Kako naj bi se to vršilo, hočemo pojasniti. Za zidanje hiše je predvsem potrebno, da se pri denarnih zavodih preskrbe potrebne denarne vsote. Na zgrajeno hišo se dobi prvo hipotečno posojilo do vsote 50 odstotkov, torej polovica, kolikor hiša stane, oziroma, kolikor je hiša vredna. Za prvo posojilo se plačujejo obresti navadno 4J/2 odstotka. To posojilo se zagotovi, oziroma vpiše v zemljiško knjigo. Če pride lastnik hiše v plačilne zadrege, ima prvi hipotečni upnik pravico, da če se hiša proda, si od prodajalne vsote pridržati, kolikor ima pravico tirjati. Ko se prva hipoteka, ki se navadno imenuje prvo mesto, dobi do polovice vrednosti hiše, je upnik vsestransko dobro zavarovan in gotov, da je dobro in varno svoj denar naložil.
Zelo redki so pa slučaji, da bi imel tisti, ki hišo zida, v rokah ves denar, ki ga potrebuje. Hranilnica mu dovoli prvo hipoteko do polovice, kolikor je hiša vredna. Drugo polovico potrebnega de-•aarja si pa mora graditelj drugod poiskati. Gledati mora, da si drugo hipoteko preskrbi pri kakem denarnem zavodu. Ker si je že prvi upnik svoje posojilo v zemljiški knjigi zavaroval, preostane drugemu upniku, če lastnik hiše ni več dober plačnik, le še tista vsota, ki jo
odtegne prvi v zemljiški knjigi zavarovan upnik. Računa se, da če se hiša na dražbi proda, se ne doseže tista vsota, kolikor je hiša dejansko vredna, marveč precej manj. Tisti, ki posodi na drugo mesto, nekaj riskira in se lahko pripeti, da vsega posojenega denarja ne dobi nazaj. Hipotečni upnik se za svoj riziko tako odškoduje, da zahteva visoke obresti za s voj izposojeni denar. Drugo posojilo se zato navadno ne dobi pod šestimi odstotki, večkrat se pa mora tako posojilo še višje obrestovati. Visoko obrestovanje pa povzroči, da hoče lastnik hiše obrestovati tudi svoj lasten kapital in obresti, ki jih plačuje za hipotečno posojilo. Čim višje se hipotečna posojila obrestujejo, tem dražja so samoobsebi umljivo tudi stanovanja.
Drugo posojilo se dobi navadno do 75 odstotne skupne vrednosti hiše. Prvo hipotečno posojilo se dobi navadno do 50 odstotkov, drugo do 25 odstotkov, torej četrtino vseh stroškov mora posestnik hišfi sam nositi, ker se tretje hipotečno posojilo sploh ne dobi in če bi se dobilo, bi se moralo tako visoko obrestovati, da bi obresti lastnik sploh ne mogel plačevati ali pa bi moral stanarino tako povišati, da bi stanovanj kljub silni stanovanjski bedi ne mogel oddati.
Z opisanimi razmerami mora računati tako zasebnik, kakor tudi zadruga, ki zida hišo. Državni stanovanjski zaklad za mala stanovanja naj tu priskoči na pomoč, ker je njegova glavna naloga, da omogoči cenene kredite in višja hipotečna posojila, in sicer tako, da prevzame država jamstvo za drugo hipotečno posojilo. Upniku jamči, da mu bo zadruga za zgrajeno hišo najeto drugo hipotečno posojilo točno plačevala obresti in vračala dolg. Če zadruga ne plača, plača za njo državni stanovanjski zaklad za mala sta, vanja. Hipotečni upnik je torej v vsakem slučaju varen, da se posojilo ravno-tako varno posojuje in vrača, kakor od prve hipoteke. Ne nosi tudi več velikega rizika in zato nima pravice, da zaideva za svoje pocojilo višje obresti in se mo; a zato kakor prvi upnik zadovoljiti z nižjim obrestovanjem. Zaradi državne garancije je torej mogoče dobiti posojilo ne le do 75 odstotkov, kolikor je vredna h ša, marveč do 90 odstotkov celotne vrednosti. Ostanek 10 odstotkov mora pokri i zadruga iz lastnih sredstev. Zadruga more zato s primeroma nizkimi sredstvi pričeti graditi hiše in ji je tudi mogoče, ker dobiva cenejši hipotečni kredit nastavi i stanarine veliko nižje, kakor če bi bi'a morala najeti dražje posojilo. Na opi ani način izkuša državni pomožni zaklad za
zgradbo malih stanovanj poskrbeti stanovanja in se boriti proti stanovanjski bedi.
Stanovanjski zaklad in stavbna zadruga.
Jasno je, da se morajo izpolniti gotovi predpogoji, da se doseže pomoč, ki jo nudi stanovanjski zaklad stavbnim zadrugam. Saj bi se lahko zgodilo, da bi zadruga lahkomišljeno gospodarila in da bi moral stanovanjski zaklad pokrivati vsled lahkomišljenega gospodarstva nastalo škodo. Veliki kapital bi se lahko izkušal okoristiti po ovinkih dobrot, ki jih nudi stanovanjski zaklad. Pomoči, ki je namenjena po stanovanjskem zakladu manj premožnemu prebivalstvu, bi bil deležen veliki kapital, ki bi prebivalstvo lahko še naprej plenil. Stanovanjski po-močni zaklad obsega zato celo vrsto pogojev, ki se morajo izpolniti, da dobi zadruga njegovo podporo.
Prvi predpogoj je, da je taka stavbna zadruga splošno koristna. Nikakor ne sme delovati le na to, da zgrajene hiše donašajo kolikor mogoče visoke obresti ali dividende, marveč mora dobiček zopet nakloniti svojim članom. V pravilih take zadruge mora biti izrecno izraženo, da dovoljuje svojim članom dividendo, ki ne sme presegati 5 odstotkov. Zadruga mori tudi graditi mala stanovanja. Postava določa, da se v malo stanovanje vračunava največ 80 kvadratnih metrov, a v to se ne vpošteva prednja soba, shramba, stranišče in kuhinja, ki ne sme obsegati nad 12 kvadratnih metrov, klet in drugi postranski prostori. Malo stanovanje sme torej obsegati manj kakor 80 kvadratnih metrov, več pa ne sme obsegati. Taka splošno koristna zadruga sme graditi stanovanja le svojim članom. Zidati sme tudi hiše, v katerih sc oddajajo mala stanovanja in eventuelno tudi male delavnice, graditi sme lastne hiše z omejenim številom malih stanovanj, ki postanejo sčasoma last zadružnikov. Splošna korist zahteva, da zadruga svojim članom prepuščenih stanovanj brez vzroka ne sme odpovedati in da brez vzroka ne sme povišati stanarine. Stanovanja v takih zadružnih hišah so torej neodpoved-Ijiva in sc stanarina ne sme zvišati. Splošno koristna stavbna zadruga, ki hoče, da je deležna dobrot, ki jih nudi stanovanjski zaklad, se mora podvreči nadzorstvu c. kr. ministrstva javnih del, ki se mu je nakazala uprava stanovanjskega zaklada. Te zadruge torej ne smejo na lastno jlest gospodariti in si morajo za vsako izpremembo pravil, če hočejo biti deležne dobrot, ki jih nudi malo-
Stanovanjski zaklad, preskrbeti potrdilo ministrstva javnih del.
V dodatnih postavah so opisanim splošno koristnim stavbnim zadrugam podelili še več ugodnosti, ki se tičejo prenosa kakor tudi davčne olajšave, tako da tudi v tem oziru splošno koristne stavbne zadruge nudijo in posredujejo svojim članom razne ugodnosti.
Skupno delovanje take splošno koristne stavbne zadruge določa zelo obširen zadružni štatut, ki se mora registrirati pri trgovinskem sodišču. Štatut, ali pravila, mora obsegati vse predpogoje, da obdrži zadruga svoj splošno koristen značaj, če hoče imeti koristi od malostano-vanjskega pomožnega zaklada. Vsaka iz-prememba pravil, ki bi zadrugi odvzela nje,.! splošno koristen značaj, povzroči, da izgubi pomoč stanovanjskega preskrbovalnega zaklada.
Stavbna zadruga tobačnega delavstva.
Kmalu potem, ko se je ustanovil državni malostanovanjski pomožni zaklad v Avstriji, je Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza ustanovila tako splošno koristno stavbno zadrugo. Po zadrugi namerava, kolikor je to mogoče, tudi svojim članom pridobiti ugodnosti tega zaklada. Praktično hoče uveljaviti načelo, da se tudi glede na stanovanjsko bedo in glede na draga stanovanja lahko vodi boj z organizirano samopomočjo in delati na to, da se zla, v katerih trpi tobačno delavstvo radi slabih stanovanj, odpravijo. Da pa more zadruga doseči! svoj namen, je neobhodno potrebno, da tobačno delavstvo v velikem številu k zadrugi pristopi. Praktično veliko delati je le mogoče, če pristopi zadrugi veliko članov.
Predvsem se mora naglašati, da kakor ni zadružna organizacija vsesplošno zdravilno sredstvo za vsa zla v našem družabnem življenju, tudi naša zadruga ,‘ie more obljubiti, da tekom enega ali dveh let obstoječe razmere kar hipno iz-premeni. Tudi v zadružnem življenju velja načelo, ki se obnese v strokovni organizaciji, da se mora neumorno, vztrajno delovati, če se hoče, da se dosežejo uspehi. Nabrusiti se mora orožje, da se more uspešno bojevati boj. Če bi pričelo delavstvo z nezadostnimi sredstvi vojsko, doživi neuspeh. Zato se mora odkrito povedati, da v prvem letu zadruga dalekosežnio stanovanjskih razmer ne bo mogla izboljšati. Nekaj se pa mora storiti: kakor se je moralo strokovno delovanje pričeti, da so se pozneje uspehi dosegli, tako se mora pričeti delovati tudi na zadružnem polju. Delati se bo moralo
pridno, da bomo mogli kmalu pokazati večje uspehe. V čimvečjem številu bo pristopalo tobačno delavstvo tej zadrugi, tempreje bo zadruga tudi praktično delovala. Vse naše člane zato pozivamo, da naj s skupnim delom v blagor vseh članov in skupnega delavstva sodelujejo.
Kako postaneš član siavbne zadruge tobačnega delavstva?
Kdor (namerava stavbni zadrugi tobačnega delavstva pristopiti, mora vzeti in vplačati en poslovni delež, ki znaša 100 kron. Član, ki vstopi, mora tudi vplačati vpisnine 3 krone. Delež se lahko vplača naenkrat, če pa član tega ne more storili, plača prvi obrok v višini 10 kron, ostali znesek pa v mesečnih obrokih po 5 kron. Ko je delež popolnoma vplačan, član ni več dolžan zadrugi kaj prispevati. Deleži se sorazmerno z dobičkom, ki ga napravi zadruga, tako obrestujejo, da se po sklepu občnega zbora sme izplačati dividenda, ki pa ne sme presegati 5%. Posamezen član sme vzeti in vplačati tudi več deležev. Z denarjem, ki se vplača za deleže, si zadruga preskrbi tistih 10 odstotkov, ki jih za zgradbo hiš mora dobiti. Čim več deležev je zaznamovanih irt vplačanih, tim več lahko tudi zadruga za svoje člane stori,
Pravice članov.
Vsak član stavbne zadruge ima pravico, da je sodeležen dobičkov zadruge. Pravico ima, da zahteva stanovanje v hišah, ki jih zgradi zadruga. Nadalje pa ima tudi pravico, da mu zadruga zgradi lastno enorodbinsko hišo. V tem slučaju mora član poleg svojega deleža vplačati še 10 odstotkov za stroške hiše, ki naj se zgradi. Za ostalih 90 odstotkov preskrbi zadruga stavbno glavnico. Posamezni člani so deležni vseh dobičkov, ki jih imajo lastniki posameznih hiš, ki se jim morejo le po zadrugi zgraditi in ki bi si jo zasebnik nikdar ne zgradil.
Stanovanja v skupnih hišah zadruge se oddajo vsled sklepa občnega zbora članom tako, da jih tisti prej dobi, ki prej zadrugi pristopi. Čimpreje se zadrugi pristopi, tempreje si prilasti pravico do stanovanja v skupni zadružni hiši.
Delovanje zadruge.
Prve štiri mesece po ustanovitvi se je zabeležilo 200 poslovnih deležev. Sa-moobsebi umevno mora zadrugi pristopiti še veliko več novih članov, če hočemo, da bo zadruga dalekosežno delovala. Opozarjati moramo predvsem na to, da najbrže zadruga ne bo mogla takoj preskrbeti stanovanja vsem svy>jirn
članom. Nekaterim članom bo pač mogoče kmalu preskrbeti stanovanja; a neposredno bo to koristilo tudi članom, ki še ne dobe stanovanja v zadružni hiši, ker se z zadružnimi hišami pomnoži število praznih stanovanj. Kolikor stanovanj nudi zadruga, toliko stanovanj bo prostih po hišah zasebnikov in sc tako olajša stanovanjska beda. Če se pa zniža povpraševanje po stanovanjih, se pa tudi zmanjša nevarnost, da se povišajo stanarine, ker stanovanj primanjkuje. To dokazuje, da s svojim delovanjem zadruga ne nudi članom posredno ugodnosti, marveč da imajo dobiček neposredno tudi tisti člani, ki po zadrugi ne dobe stanovanj. Čim več članov pristopi zadrugi, tem več dobička nudi zadruga in koristi tako tobačnemu delavstvu.
Delovanje zadruge je pa tudi težavno. Z ustanovitvijo stanovanjskega zaklada se je ustanovilo veliko stavbnih zadrug; prej obstoječe stavbne zadruge, so pa pričele živahnejše poslovati. Zato so se pa stavile na trg za posojila večje zahteve. Razmero na denarnem trgu so zdaj take, da se večina glavnice ne zbira po hranilnicah, marveč po bankah, ki pa nalagajo svoj denar v industrijske papirje, vsled česar primanjkuje denarja na denarnem trgu. To je že tudi naša zadruga čutila. Hipotečno posojilo, ki bi se visoko obrestovalo, se že dobi. Ce.neno posojilo je pa združeno z velikimi težavami, ker so svoja sredstva že tisti zavodi izrabili, ki poceni denar posojajo. Najetje cenenega posojila je pa tako važno vprašanje, da je boljše, da se zgradba hiše nekoliko odgodi in počaka toliko časa, da se denar poceni dobi, kakor pa pri dragem hipotečnem posojilu eno leto prej zidati. Teh načel se je držala tudi naša zadruga. Priznavamo, da zahteva stanovanjska beda nujno odpomoč, a moramo naglašati tudi, da ima zadruga splošno koristen značaj in da mora zato, kolikor le mogoče poceni delati. Ako zadruga prvo leto ni še veliko storila, ni tega povzročila nedelavnost zadruge, marveč stremili smo za tem, da kolikor mogoče v korist svojih članov delujemo. Naši člani naj pa izrabijo čas za to, da pridno nabirajo nove člane, da prične zadruga uspešno delovati, ko odneha sedanja napetost na denarnem trgu. Zadruga zgradi članom, ki to žele, tudi lastne hiše. Socialna demokracija nas je zato že napadala. Mi se seveda na socialno-demo-kraške zabavljače čisto nič ne oziramo in hodimo naprej po poti, ki smo si jo začrtali. Vpoštevamo, da zgradba lastne hiše če ni dobro premišljena, lahko spravi ubožno delavčevo rodbino v marsi-
katere težave. Last in vzdrževanje lastne hiše stane samoobsebi umevno nekoliko več, kolikor znaša stanarina za stanovanje. V drugem oziru se pa mora tudi vpoštevati, da zagotovi lastna hiša z malim vrtom delavski rodbini marsikatere ugodnosti. Nikakor nočemo tobačnega delavstva pozivati, da naj si za vsako ceno gradi lastne hišice; nočemo pa tudi tistim, ki zmorejo potrebno vplačilo in letne obroke brez težave vplačavati, odgovarjati, da si zgrade lastno hišo. Člani naše Zveze, ki to žele, bodo prav storili v svojo lastno korist, če to store po naši zadrugi, ker postanejo deležni marsika-teirh dobičkov, ki bi jih drugače ne bili deležni. Dolžni smo izpovedati: delavska rodbina, ki vplačuje za lastno hišo, ne sme to tako storiti, da bi vse za hišo porabila. Tobačno delavstvo res lahko računa z gotovo stalnostjo, a v vsaki rodbini se lahko kaj pripeti, da se mora rabiti tudi privarčevani denar, kakor se to zgodi, če obišče družino kaka bolezen. Vsaka rodbina, ki misli zidati lastno hišico, naj to vpošteva.
Ob kratkem času, ko obstoja zadruga, se je večkrat vpraševalo, koliko stane stanovanje v skupni hiši in koliko stane lastna hiša. Splošno odgovoriti je nemogoče, ker so v vsakem kraju drugačne stavbnp in zemljiške cene in ker so tudi davki in občinske doklade v vsakem kraju drugačne. Ne more se reči, koliko da bo znašala stanarina za eno stanovanje, kakor tudi ne, koliko da bo stala lastna hiša. Splošno se lahko reče, da bo stala lastna hiša, seveda z ozirom na velikost, kakor tudi na ceno zemljišča in stavbnih stroškov, 6000 do 8000 kron. Desetodstotno vplačilo bo torej znašalo 600 do 800 in mogoče tudi 1000 kron. Stanarine v hišah, ki jih bo zgradila zadruga, najbrže ne bodo veliko veliko nižje, kakor po zasebnih hišah, ker mora zadruga stavbišče ravnotako visoko plačati, kakor vsak drugi, zidanje stane zadrugo ravno toliko, kolikor stane zasebnika in se more o cenenem zidanju le previdno govoriti. Pri zadrugi je namreč to cenejše, ker si lahko preskrbi cenejši hipotečni kredit, da uživa glede na davke in pristojbine ugodnosti in ker računa le na skromno obrestovanje lastne glavnice in da zato v tem oziru stanarine niso posebno obremenjene. Največ vredno pri zadružnih stanovanjih je pa, da se zadružna stano-vapja ne morejo odpovedati in da se stanarina ne more povišati. Koliko pa to pomeni, dobro znajo vsi tobačni delavci in tobačne delavke sami.
Kdor želi, da si pridobi pozneje lastno hišo po zadrugi, lahko potrebno vsoto
nalaga pri zadrugi kot hranilne vloge, ki jih zadruga obrestuje po 3V2 odstotka. Vse podrobnosti so razvidne iz zadružnih pravil, ki se dobe v nemškem jeziku proti vplačilu 20 vinarjev.
Dedna stavbna najemninska postava.
Velike važnosti je postava, ki se je sklenila februarja 1912 glede na dedno stavbno pravo. Ta postava nudi splošno koristnim stavbnim zadrugam marsikaj dobrega. Določa namreč, da smejo javni zastopi, občine, dežele in države, javni zakladi in ustanove dajati v najem za dobdo najmanj 30 in največ 80 let stav-bišča, če se plača primerna najemnina. Zadruga, ki dobi tako stavbišče v najem, prihrani stroške za nakup stavbišča in tako bistven del stroškov.
Končne opazke.
Obrazložili smo bistvo stavbnih zadrug in dobičke, ki jih nudi lahko svojim članom. Naj bi tobačno delavstvo številno pristopalo zadrugi in tako izpopolnjevalo pričeto delo. Nasprotniki z raznimi sredstvi rujejo proti naši '.zadrugi. Soi-cialni demokratje ji odrekajo vsako sposobnost in napovedujejo stvari, ki se nikdar ne bodo uresničile. Nas to ne briga.
Delovanje naše stavbne zadruge.
Stavbna in stanovanjska zadruga avstrijskega tobačnega delavstva posluje zdaj šest mesecev in poda že lahko kratko poročilo o svojem dosedanjem delovanju. Prve mesece seveda zadruga ne more še delati čudežev, a smo že z dosedanjim uspehom zadovoljni. Dosedanji iz-kzai o številu članov in o blagajniških razmerah so povoljni in kažejo sledečo
sliko:
Število članov.................... 168
Število vpisanih trg. deležev .	168
Skupna vsota vpis. deležev . . 168.000 K Dozdaj vplačana vsota . .	.	13.605	»
Še ne vplačano................... 3195	»
Poslovno poročilo od 13. januarja do 30. junija 1912 izkazuje sledeče številke:
Dohodki:
Dvignjeno iz poštne hranilnice .......................K	24.875-70
Najeta posojila............t » 10.080'—
Vplačani posl. deleži	in	obrok	»	14.600-—
Vplačane vpisnine	.	. . .	»	495'—
Vplačila na lastno	pest	...»	7.520 —
Stroški in manipulacijske pristojbine i................»	1 13
Prodana pravila................»	10'—
Vsota ... K 57.581-83
Izdatki:
Cena »‘avbišča v Hajnburgu K 13.409-—
Notarski stroški za nakup navedenega stavbišča .	.	.	.	»	57-70
Vloga v poštni hranilnici	.	.	»	25.171'—
Vloga v dunajski osrednji
hranilnici ..................»	5.974'—
Vloga pri »Avstr, delavskem
kreditu....................»	11.320 —
Nakup inventarja.............»	2950
Povrnjena posojila............» 1.000-—
Ustanovni stroški, pisarniške
potrebščine, poštnine in vožnji stroški.................»	620 36
Blagajniško stanje 30. junija 1912	....................»	27-27
Vsota. ... K 57.581-83
Poročilo kaže, da je nakupila zadruga že v Hajnburgu eno stavbno parcelo, ki meri 13.409 štirjaških metrov. V Hajnburgu že letos zgradi sedem hišic za posamezne rodbine, ki postanejo last članov. Načrti, proračuni itd. so že predloženi ministrstvu javnih del, da se izposluje kredit iz državnega zaklada za zgradbo malih stafaovanj. Hišice se prične v najkrajšem času zidati.
V	Bavcu si je zadruga že pridobila opcionsko pravico za lepo stavbšiče z zmernimi cenami. Tu namerava zgraditi zadruga eno hišo z 12 stanovanji za stranke in pa dve mali hišici.
V	Novem Jičinu se vrše še pogajanja. Tu se nameravaijo zgraditi hiše s stanovanji in več malih hišic.
Če upoštevamo, da obstoja zadruga šele pol leta, moramo mirno reči, da je bilo njeno delovanje uspešno, in to tembolj, ker splošno stavbne zadruge težko dobe cenen hipotečen kredit za druga mesta. Zadruga si je pa kljub oviram zagotovila za bodoče leto večje vsote, tako da lahko bodoče leto veliko zida.
Če se bo pa zidalo in da bo zadruga lahko bodoče leto veliko delovala, je potrebno, da pristopajo člani v večjem številu. Na zadružnem polju doseže uspeh le smotreno delo. Ker del članov vplačuje svoje deleže v mesečnih obrokih, je želeti, da člani kmalu pristopijo, ker traja le nekaj časa, dokler se doseže z vplačevanji v obrokih potrebna ustanovna glavnica.
Opozarjali smo že, kako težavno da je preskrbeti ceneno hipotečno posojilo an drugem mestu. Takih zavodov, ki pridejo v poštev, ni veliko in se denar zato zelo lahko naloži. Na podelitev kredita se mora več časa čakati. V tej čakalni dobi lahko vplačujejo člani svoje deleže, zadruga lahko izdeluje načrte, izvede po-
trebna predpogajanja, tako da se lahko .prične takoj zidati, ko se izplača denar. Načrti in predpogajanja so pa odvisna od števila članov po posameznih krajih. Če ij hni veliko, zadruga ne more veliko storiti. Upoštevati se tudi mora, da so cene zemljišč in stavbišč vedno višje. V Hajn-feldu ho čez dve leti kvadratni meter stavbišča, ki je zdaj stal 1 K, veljal najmanj 2 K.
Člani, ki žele, da se jim zgradi lastna hišica, morajo vplačati vsaj deseti del vrednosti hiše. Vrednost pa ni povsod enaka in se bo moralo vplačati 700 do 1000 K. Tisti člani, ki še niso vplačali te vsote, lahko pri zadrugi varčujejo in se jim obrestujejo vloge s 3V2% obresti.
Domače zadeve.
Evharistično slavijo ljubljanskega krščanskega socialnega delavstva minulo soboto v cerkvi nemškega viteškega reda je bilo zolo ganljivo in vzpodbudno. Krasni prepovedi o svetem Rešnjem Telesu je sledilo skupno sveto obhajilo in sveta maša, ob kateri je krasno prepeval slavnoznani pevski zbor Katoliškega društva za delavke pod izbornim vodstvom svojega pevovodje, č. gospoda Ferjančiča. Evharistično slavlje ostane vsem v najlepšem spominu.
Zahvala. Povodom evharistične slavnosti ljubljanskega krščansko socialnega tobačnega delavstva gre zasluga, da sc je tako lepo in vzpodbudno slavilo Najsvetejšega, čč. gg. nemškega viteškega reda, ki so tam odstopili cerkev in prevzeli cerkveno opravilo, nadalje slavnemu pevskemu zboru Katoliškega društva za delavke in njega pevovodji č. gospodu Ferjančiču kakor tudi udeleženkam in udeležencem, ki so se udeležili našega evharističnega slavlja. Iskreno se vsem navedenim in vsem, ki so ob tem slavlju sodelovali, zahvaljujemo.
Odbor Podpornega društva delavcev in delavk v ljubljanski tvornici,
Ljubljana, 18. septembra 1912.
Slovenski delavci v Ljub'jani, vpišite i^voje sinove in hčere v glasbeno šolo »Ljubljane«! Glasbena šola »Ljubljane« otvori letos pouk za vse inštrumente v orkestru, za klavir, solopetje, deklamacijo, glasbeno zgodovino poleg teorije, harmonije in kon’rapunkla. Poučevali bodo gospica J. L. Gerbič, g. B. Černy, oba
absolventa praškega konservatorija, g. J. Zdešar, absolvent dunajskega konservatorija poleg nekaterih drugih učnih moči. Vpisnina 2 K, učnina za predmet 4 K mesečno, teorija brezplačna. — Delavski otroci dobe, ako vlože prožnje, lahko tudi brezplačen poduk v vseh učnih predmetih. Vpisovanje se vrši od 3. do 7. ure popoldne v društvenih prostorih hotela »Union«, vhod iz Frančiškanskih ulic, desno, L nadstropje. V ljudskošolski zbor se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili deseto leto in so muzikalno nadarjeni. Vpisuje se ob gori navedenih dnevih. Poduk tega zbora bo brezplačen. Vse naše ljudskošolske učenke ih učenci, ki imajo posluh, v ljudskošolski zbor »Ljubljane«! Želeti je tudi, da bi se čim več mladeničev javilo za godbo na pihala, da bi bili sčasoma na razpolago za domač orkester, oziroma godbo. Somišljenike prosimo, da pošljejo svojo deco v glasbeno šolo »Ljubljane«, ki jim nudi temeljito in popolno izobrazbo v glasbi.
Slovenski de’avci in delavke — udeležimo se vsi velike loterije »Slovenske Straže«! »Slovenska Straža«, naše vrlo društvo, ki skrbi, da nam tujec ne potujči naših bratov in sester ob slovenskih mejah, je priredila veliko loterijo na korist ubogim slovenskim otrokom ob meji. Koliko je že »Slovenska Straža« storila za otroke slovenskih delavcev ob meji in v nemških industrijskih krajih! Zato pa se vsi in vse odzovimo njenemu vabilu in po tovarnah med sodelavci in sodelavkami uprizorimo veliko agitacijo za loterijo »Slovenske Straže«. V vsaki tovarni naj se dobi požrtvovalna romišljenica ali požrtvovalen somišljenik, ki zbira naročnike na srečke in denar za srečke pošlje »Slovenski Straži«. — Ena srečka velja samo eno krono, pri tem pa »Slovenska Straža« jamči, da dobimo tisoč pesloštiri-inpe'deset krasnih dobitkov v skupni vrednosti dvajsettisoč kron! Prvi dobitek je vreden pettisoč kron in obsega kompletno fino opravo za tri sobe in kuhinjo, obstoječo iz spalne oprave, jedilnice, salonske garniture, glasovirja in kuhinjske opravo. Drugi dobitek je vreden 1000 kron, tretji in četrti sta po petsto kron, vsi obsegajo lepe, praktične oprave. Ostali dobitki so vredni trinajsttisoč kron, in sicer deset dobitkov v vrednosti po sto kron, štirideset dobitkov v vrednosti po petdeset kron, sto dobitkov v vrednosti po dvajset kron, dvesto dobitkov v vrednosti po deset kron in tisoč dvesto dobitkov v vrednosti po pet kron.
Izdajatelj: Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moškerc. — Tisk .Katoliške tiskarne” v Ljubljani.