PoSfni urad Celovec 2 — Verlagjpostamt Klagenfurt 2	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsor! Klagenfurt	Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov	P. b. b.
Letnik XX.	Celovec, petek, 2. julij 1965	Štev. 27 (1205)
Dva značilna pojava
V času, ko so predstavniki "številnih držav — med njimi tudi zastopniki nase države — razpravljali na seminarju OZN za človečanske pravice v večnarodnih skupnostih v Ljubljani o ukrepih za zagotovitev manjšinskih pravic in po dolgih, temeljitih diskusijah v zaključnem komunikeju postavili tozadevna načela, da je ,treba zajamčiti pravice vsem manjšinam, neglede na njihovo Številčnost, lokacijo in stopnjo razvoja, da je treba preprečiti vse oblike denacionalizacije in asimilacije, da ne Zadostuje zaščititi posameznika, marveč je treba zaščititi manjšino kot celoto itd., sta značilna dva pojava, o katerih koroški Slovenci ne moremo molčati.
Na tem seminarju v Ljubljani je namreč avstrijska zastopnica razdeljevala med delegati spisan elaborat 0 zaščiti manjšin in zlasti slovenske v Avstriji in pri tem v prilogi dodan rezultat zadnjega ljudskega štetja z navedbo vseh zmesi občevalnega jezika, ki jih je svojčasno skonstruiral sedanji podpredsednik koroškega deželnega zbora, OVP-jevski veljak dr. polfgang Mayrhofer. Ne samo, da ti rezultati še nikdar in nikjer v Avstriji niso bili uradno objavljeni in jih celo niti ni mogoče kontrolirati, le avtorica tega »neuradnega« elaborata kot uradna predstavnica nase države zamolčala, da smo se koroški Slovenci že v naprej odločno distancirali od rezultatov tega štetja, ki nima drugega namena, kot uradno reducirati in decimirati manjšino, ki ima zagotovljene pravice tudi v mednarodnem sporazumu. »Podkev« v Festivalni dvorani imenuje dopisnik ljubljanskega Dela dejstvo, da je pripomba pod črto, da gre pri vindi-sarskem jeziku za slovensko natrečje, bila pozneje s svinčnikom sramežlji-v° prečrtana.
Ta dogodek značilno soupada s Prvič postavljeno zahtevo poglavni-ka vindišarjev, OVP-poslanca dr. Einspielerja na občnem zboru »Ab-tztehrkdmpferjev« v Beljaku, da se Kajj »Windisch« prizna kot dodatni pbcevalni jezik za vse tiste Korošce, ki so po zadnjem ljudskem štetju p0 nalogU notranjega ministr-stva s svojim podpisom izjavili, da š°njo poleg nemškega državnega jc-?‘ka tudi »Windisch«■ kot domači
^tik, na drugi strani pa odklanjajo, ^a bi se jih imenovalo Slovence in Prištevalo k slovenski manjšini.
Sicer to ni nič novega, vendar pa Zahteva v tej obliki še nikdar ni bila Postavljena in pomeni javno potrdi-tev 'm priznanje, kar smo že vedno trdili, da vsa ta uradna zmešnjava Pri ljudskem štetju od vsega začetka n‘ imela drugega namena, kot uradno decimirati in po možnosti izbrisati obstoj koroških Slovencev.
V tej zvezi pa pomeni taka zahteva in zlasti tako delovanje izrecno kršenje določila § 5 člena 7 Dr-z<*vne pogodbe. To poudarjamo, čeprav vemo, da sc društvena oblast lUdi tokrat ne bo zganila; v osta-ern pa to delajo poslanci v zaščiti unitete. To je že stara taktika na ,.foškem, ki se tudi v drugi repub-'l ni spremenila, da omenimo samo Znano gonjo proti bivši dvojezični s°ti in stalno hujskanje zlasti obeh '°jnenjenih OVP-poslancev in OVP-ts[n proti upravičenim zahtevam ko-foskib Slovencev.
Koroški Slovenci bomo sPremljali ta novi poskus pos nth nasprotnikov naših uprav e'zenj in zlasti posvetili svojo nlo temu, kdaj se bo OVP jav, stancirala od teh svojih man iev- Samo lepe besede pred vi .L tudi iz ust najvišjega preds a OVP ne zadostujejo in brez C(j3 Pm tudi tisti naši ljudje, ki Al/r-P0 svetovnem nazoru i. > ne bodo več dolgo vei j asPr°tje med prijateljskimi ami pred volitvami in sovn
ZARADI DOLGE ZIME IN VEČTEDENSKEGA DEŽEVJA:
Poplave v obdonavskih pokrajinah s katastrofalnimi posledicami
Na tisoče kvadratnih kilometrov Vojvodine pod vodo
Dolga zima, deževje in sneg v aprilu in maju, huda vročina v minulem tednu in še hujši nalivi koncem tedna do katerih je prišlo v avstrijskem alpskem svetu, imajo po obdonavskih deželah Avstrije, Madžarske in Jugoslavije katastrofalne povodnji za posledico. 2e tedne je prebivalstvo vzdolž Donave od Pasaua proti Dunaju in naprej proti Budimpešti, zlasti pa v Slavoniji in Vojvodini v neperstani borbi proti uničujoči sili vode in za ohranitev svoje imovine — v zadnjih dneh pa tudi golega življenja. V nedeljo je namreč sila vode onemogočila v Vojvodini in v Slavoniji vsako nadaljnjo obrambo in se razlila po prostranih pokrajinah ter preplavila mesta, naselja in polja.
Nagel prehod od deževnih, v Alpah pa tudi sneževnih tednov na naravnost tropično vročino minulega tedna, ki so ji koncem tedna sledili grozotni nalivi na Tirolskem, Solnograškem in Štajerskem, so sprožili nove poplave. Od sredi minulega tedna je zaradi talenja snega v Alpah gladina Inna, Salzacha, Drave in Mure, ki se stekajo v Donavo, narasla tako, kot že desetletja poprej ne. Te reke ter potoki in hudourniki, ki se stekajo v nje, so prestopili bregove svojih strug in se razlili po dolinah in ravninah, ki jih obdajajo.
Od nedelje naprej je gladina vode, ki jo na svoji poti proti
Črnemu morju nosi struga Donave, tako narasla, kot še nikoli poprej. Dvignila se je za 8 metrov nad normalno gladino, prestopila bregove in pričela rušiti nasipe, ki so jih v zadnjih tednih naredili. Preplavila je z očesom nepregledne pokrajine ter vdrla v naselja in mesta, ki jih je bilo treba čez noč izprazniti. Preplavljena so bila mesta Celarovo, Bačka Polanka, Begec, Bačka Popola in druga, Donava pa je vdrla tudi v Novi Sad s 150.000 prebivalci.
V nedeljo je tudi Drava v območju Osijeka pričela prestopati bregove. V tem območju so se poplavne vode Drave in Donave zlile v ogromno jezero. Edina zveza med Slavonijo in Baranjo, cesta med Osijekom in Biljem je na dolžini 2,5 km pod vodo. Deset metrov dolg železni most je voda v par minutah odnesla, nakar je začela rušiti vas Tvrdjavica.
Gospodarske škode, ki jo je v pokrajinah ob Donavi in ob drugih rekah povzročila s svojimi nalivi in poplavami letošnja pomlad, še nobena od prizadetih držav ne more oceniti. Ta škoda gre v vsaki od prizadetih držav v milijarde šilingov. Prizadela pa ni le kmetijstva, marveč celokupno gospodarstvo, ki bo še dokaj časa občutilo njene posledice.
DVAJSETLETNICA OZN V SAN FRANCISCU:
Prihodnost Združenih narodov se bo opirala na male narode
Konec tedna je bila v operi v San Franciscu proslava 20-letnice ustanovitve Organizacije združenih narodov. Začela se je v senci dogodkov v Alžiriji, zaostritve v Vietnamu, kjer Amerika svojo vojno vedno bolj razpihuje, in finančne krize, pod katero so prizadevanja Združenih narodov za pomiritev žarišč novih vojn skoraj ohromela, ker nekatere velesile nočejo plačati v ta namen določeniti prispevkov. V senci teh dogodkov je tudi potekala.
Po skopih poročilih o proslavi sodeč, bi lahko rekli, da so šli svet in ustvarjalci javnega mnenja mimo jubileja te pomembne in svet obsegajoče organizacije, ki se je pred 20 leti bb soglasju svojih ustanoviteljev obvezala ohraniti mir in preprečiti vojno ter pomagati narodom sveta do napredka in blaginje. Nadaljnja senca .na proslavo samo je legla, ko je predsednik ZDA Johnson sprožil vprašanja, po katerih je prišlo naslednji dan do ostrih'kontravers med vodji ameriške in sovjetske delegacije. V svojem nagovoru je namreč Johnson istočasno, ko se je zavzemal za borbo proti revščini in tekmi v oboroževanju, za pogajanja vseh »ki
Avstrijski državni obisk v Franciji
V	torek je zvezni kancler dr. Klaus v spremstvu ministra za zunanje zadeve dr. Kreistkega in državnega sekretarja v tem ministrstvu dr. Bobleterja odpotoval na državni dbisk v Francijo, kjer bo ostal do konca tedna.
V	sporedu obiskov in razgovorov s francoskimi državniki je tudi obisk pri predsedniku de Gaullu, kateremu pripisujejo francoski zunanjepolitični opazovalci precejšen pomen. Avstrijski obišk prihaja namreč sedanji de Gaullovi politični koncepciji o združeni Evropi do Urala dokaj ugodno, ker je Avstrija v osrčju Evrope izredno važen vezni člen med Zahodom in Vzhodom, ki jih de Gaulle poskuša ■spraviti na skupno pot v evropski politiki.
dejanji pred volitvami in po njih je preveliko.
Dvajset let po končam vojni in deset let po Državni pogodbi bi bil končno čas, da vsi tisti, hi so dobre volje, z jasnimi ukrepi in s sporazumno rešitvijo odprtih vprašanj onemogočijo nadaljnjo rovarjenje peščice nepoboljšljivih v korist iskrenega sožitja obeh narodov v deželi.
kažejo, da so se odločili za novo vojno«, dolžil druge, da namerno blokirajo mirno ureditev vietnamskega vprašanja. Ne da bi kogar koli imenoval, je govoril o »namernih agresorjih, ki prezirajo mnenje svetovne javnosti in voljo človeštva«. S tem se je v svojem govoru podal na spolzko pot, kajti Vietnama ni napadel nihče drugi kot Amerika, ki tam neti vojno v vedno večjem obsegu.
Tako je ta govor povzročil dokaj hude krvi, namesto da bi prispeval k ublažitvi že itak prenapetega vzdušja med Vzhodom in Zahodom. Izgleda, da je hotel Johnson z njim svetu dokazati, da se dosledno drži teze »kdor ni z menoj, je proti meni«. Proti tej tezi so se obrnili številni govorniki na proslavi, najbolj jasno pa jo je že pred tem zavrnil generalni sekretar OZN U Tant v svoji poslanici ob 20-letnici ustanovitve OZN, v kateri je med drugim dejal:
»Bistven razlog za ustanovitev Združenih .narodov leta 1945 je bil — ohraniti mir in preprečiti vojno. Da bi lahko ohranili mir, so ustanovitelji zgladili poti in prilagodili sredstva. Utrjevanje miru obsega poglavitni dejavnosti: razvijanje prijateljskih odnosov med narodi in gospodarski ter družabni napredek za vse. Ti cilji sestavljajo po mojem bistvo ustanovne listine.
Nasploh priznavamo, da so bile situacije, v katerih so Združeni narodi lahko delovali uspešno, da pa so bile tudi take, ko so bili Združeni narodi manj uspešni ali pa celo niso sodelovali. To ni težko pojasniti. Pri zadevah, kjer je zapletena ena ali več velesil, je aparat Združenih narodov za ohranitev miru navadno slab in neustrezen. Poglavitni vzrok za slabost in neustreznost tega aparata je hladna vojna, ki je bila zna-
Kakor zadnja leta so tudi letos v finančnem ministrstvu ugotovili, da proračunskih obveznosti, kakor jih je sklenil parlament, ne bodo mogli izpolniti, ker bodo dohodki iz davkov in pristojbin predvidoma za 1,5 do 1,8 milijarde šilingov nižji, kakor je v proračunu predvideno. Spričo te-
čilen pojav na svetovnem prizorišču v zadnjih dvajsetih letih.
Kar zadeva razvoj prijateljskih stikov med narodi, so bili Združeni narodi forum za reševanje spopadov z miroljubnimi sredstvi. Vendar pa bo na tem področju treba še veliko storiti. Splošno sprejeto je, da so Združeni narodi zelo pomembno sodelovali v prizadevanjih za ustvarjanje pogojev, potrebnih za debate in pogajanja med zainteresiranimi stranmi.
Temeljna resnica o Združenih narodih je, da pripadajo v glavnem malim narodom, ker jih prav majhni narodi potrebujejo. Prihodnost Združenih narodov se bo torej opirala zlasti na male narode: na njihovo pojmovanje odgovornosti, na njihovo neodvisnost in objektivnost, na privrženost načelom ustanovne listine, na njihovo obzirnost in strpnost pri opravljanju raznih zadev in na njihovo pripravljenost, da pripomorejo k novim odnosom med Vzhodom in Zahodom.«
a primanjkljaja v dohodkih hoče inančni minister skrčiti na strani državnih izdatkov takoimenovane kredite po uvidevnosti za 11 %.
S to zahtevo je stopil finančni minister dr. Schmitz pred avstrijsko javnost in pred avstrijsko vlado. Krivdo za zaostajanje državnih dohodkov je pripisal dolgi zimi in poplavam v zadnjih tednih. Bistvena krivda za zmanjšan pritdk denarja v državno blagajno je bil vendar prevelik optimizem pri sestavljanju proračuna, ko so računali, da se bodo državni dohodki letos povečali za 15,2 °/o. Dejansko pa so se doslej povečali samo za 5,7 %». Ker pa se ti dohodki v drugi polovici leta ne morejo povečati za 27,7 °/o, kakor bi bilo potrebno, hoče finančni minister primanjkljaj izravnati sli odstotnim skrčenjem omenjenih izdatkov v višini 15,3 milijardami šilingov.
S tem v zvezi je minister tudi naglasil, da iz konjunkturnapolitičnih razlogov proračunskega deficita ne more kriti s kreditnimi operacijami. Dejal pa je tudi, da so deficita v veliki meri krivi zaostanki davkov, vendar višine teh zaostankov ni navedel. Navadnega davkoplačevalca, kakor so to ddlavci in nameščenci, pa tudi kmečki ljudje in mali obrtniki, pa bi prav .te številke, ki so bile že lani zelo visoke, najbolj zanimale. Iz njih bi videli, v kakšni meri minister, ki pripada OVP, s tam »pomaga« industrijskim in trgovinskim velepodjetnikom in zemljiškim veleposestnikom.
NA POVABILO SOCIALISTIČNE STRANKE ITALIJE:
Delegacija SZDL Slovenije v Furlaniji-Julijski krajini
Od sobote naprej je šestčlanska delegacija glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije pod vodstvom dr. Jože Vilfana bivala v Trstu, Gorici, Vidmu in v Furlaniji. Delegacija je s tem vrnila obisk predstavnikov deželnega tajništva Socialistične stranke Italije, ki so bili pred kratkim na obisku v Sloveniji.
Po svojem prihodu v Trst je imela delegacija uvodne razgovore z deželno delegacijo Socialistične stranke Italije, ki je delegaciji SZDL razložila značilnosti političnega in gospodarskega položaja v Italiji s posebnim ozirom na vlogo in pomen politike levega centra zlasti na področju gospodarskega načrtovanja ter na področju urbanističnih, šolskih in upravnih reform. Pogovori pa so se poleg tega nanašali tudi na vprašanje enotnosti vseh socialističnih sil v Italiji ter na druga vprašanja delavskega gibanja.
Po sprejemu obeh delegacij pri jugoslovanskem generalnem konzulu v Trstu sta skupno odpotovali v Tržič, kjer sta ogledali pristanišče in nekatera turistična podjetja, nakar sta se podali v Sovodnje, Gorico in Čedad, kjer se je slovenska delegacija seznanila s krajevnimi predstavniki Socialistične stranke Italije in si ogledala kulturne in industrijske zanimivosti teh krajev. Po obisku v Vidmu in v Furlaniji sta se delegaciji vrnili v Trst, kjer sta si ogledali Tržaški sejem, nakar se je slovenska delegacija vrnila v Ljubljano.
Kakor obisk italijanske delegacije v Sloveniji je tudi ta obisk prispeval k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in poglabljanju stikov med SZDL Slovenije in med Socialistično stranko Italije na področju avtonomne dežele Furlanija- Julijska krajina.
Državni proračun se spet ne ujema
KOROŠKE IZKUŠNJE:
Cesta turistov vodi na vas
Koroška sodi med turistično najbolj razvite pokrajine Avstrije, v poletnem turizmu pa stoji med njimi že nekaj let na prvem mestu. Zato so tendence, ki se tekom zadnjih let kažejo v koroškem turizmu, dokaj podobne tendencam, ki prevladujejo med zahodnoevropskimi turisti, zlasti pa nemškimi, glede izbiranja krajev za preživljanje svojega dopusta.
Iz koroških primerov pa lahko tudi povzamemo, kateri kraji imajo v bodoče najugodnejše pogoje za razvoj turizma. Pri tem moramo seveda upoštevati, da je postal avtomobil v industrializiranem svetu takorekoč družinska last, ki omogoča, da je družina, ki pride na oddih, istočasno gost mirnih, odmaknjenih hribovskih vasi, kakor tudi jezer in kopališč, ki so na razpolago.
Po statističnem priročniku za Koroško so v turističnem letu 1958-59 na Koroškem našteli 5,642.000 turističnih nočitev. Od tega časa naprej je njihovo število neprestano naraščalo in je v minulem turističnem letu doseglo 11,337.000 nočitev. Porast turističnih nočitev je torej v zadnjih petih letih znašal na Koroškem nekaj nad 100 odstotkov. V tem razdobju je število nočitev po campingih, mladinskih in planinskih domovih naraslo od 458.900 na 1,790.000, število registriranih nočitev po campingih pa od 256.000 na 1 milijon 426.000. Pri tem je treba upoštevati, da prihaja campiranje turistov, kjer se jim zljubi, vedno bolj v navado in da v številki za minulo turistično leto še zdaleka niso zajete vse nočitve turistov pod šotori. Vsekakor pa že primerjava teh številk kaže, da so s porastom nad 400 odstotkov nočitve po campingih nagleje naraščale kot nočitve po hotelih, penzionih in privatnih prenočiščih.
Poleg te je zanimiva še nadaljnja ugotovitev, do katere prihajamo v primerjavi razvoja turizma na Koroškem v zadnjih petih letih. Ta ugotovitev pa kaže, da je število nočitev po podeželjskih občinah nagleje naraščalo, kot po izrazitih turističnih centrih ob jezerih. Tradicionalne turistične občine na Koroškem so Vrba, Poreče, Otok, Steindorf ob Osojskem jezeru, Millstatt ob Millstattskem jezeru ter Marija na Zilji ob Baškem jezeru. V nobeni teh občin, izvzemši Steindorf, v zadnjih petih letih porast števila nočitev ni dosegel koroškega porasta. V občini Otok je število nočitev naraslo le za 18 odstotkov, v Porečah za 15, v Mariji na Žili pa celo samo za 11 odstotkov. Nič dosti bolje ni naraščalo število nočitev v Millstattu in v Vrbi. Temu nasproti pa je v turističnih centrih, ki so se razvili šele v povojni dobi, število nočitev močneje naraščalo kot v deželnem merilu, v Bekštanju za 250, v Škocijanu ob Klopinjskem jezeru za 150, v Krivi Vrbi in v Seebodnu za 120 odstotkov, medtem ko se je v Steindorfu porast nočitev držal deželnega porasta.
Na drugi strani pa vidimo, da se je v istem razdobju število nočitev po vrsti obrobnih podeželjskih občin veliko močneje povečalo: v Št. Jakobu v Rožu in Žitari vasi za 1600 odstotkov, v Tinjah za 600, v Vetrinju za 500, v Borovljah za 470, v Dobrli vasi in na Brdu ob Žili za 250, v Železni Kapli, Ledincah in Rožeku pa za 150 odstotkov. Za več kot 100 odstotkov pa se je število turističnih nočitev v teh petih letih povečalo tudi po občinah Bistrica v Rožu, Bistrica na Žili, Djekše, Galicija, Hodiše, Slovenj Plajberk in Straja vas. Za blizu 100 odstotkov pa se je še povečalo po občinah Bistrica nad Pliberkom, Globasnica, Sele, Šmarjeta v Rožu in Velikovec. Vse te občine pa pred dobrimi desetimi leti turizma skoraj niso poznale.
Iz tega zaključujemo, da se val turistov na Koroškem pomika na podeželje, na vas in med njeno prebivalstvo. Lani je le še dobra tretjina turistov nočila po izrazitih turističnih centrih ob koroških jezerih.
Seveda se po številu nočitev podeželjske občine še ne morejo primerjati z občinami ob jezerih, toda tok naraščanja nočitev je po njih hitrejši in bo to gotovo tudi v bodoče. Delovni ljudje iz mest in industrijskih revirjev kot dopustniki in turisti silijo vedno bolj na vas, ker nimajo dosti drugih zahtev kot pa red in snago, vodo in sonce ter kmečko hrano in mir, da se lahko oddahnejo in odpočijejo. To potrjuje tudi nekaj nadaljnjih primerov na Koroškem. Tako so n. pr. v docela odmaknjenih občinah Rangersdorf, \Viirmlach, St. Urban in Berg v Dravski dolini lani zabeležili med 30 tisoč in 44.000 turističnih nočitev, kar je za 70 do 100 odstotkov več kot pred petimi leti.
Problem gradnje cest v parlamentu
Šest vrst možnosti financiranja gradnje cest navaja poročilo zveznega ministrstva za trgovino in obnovo, ki je prišlo po obravnavi v ministrskem svetu sedaj v parlament. Število motornih vozil je koncem leta 1964 znašalo v naši državi 1,235.972, od tega 703.085 osebnih avtomobilov in 227.769 motornih koles in rolerjev. K njim pride še 475 tisoč 683 mopedov in koles. S tem odpade na vsakih 5,6 oseb eno motorno vozilo in na vsakih 10 oseb en osebni avtomobil. Letos pričakujejo, da se bo število osebnih avtomobilov povečalo na okroglo 1,3 milijona.
Poročilo najprej ugotavlja, da bo pri zneskih, kakor so sedaj predvideni za gradnjo avtocest (letno okroglo 1 milijarda šilingov) šele v 18 do 20 letih mogoče izvesti gradnjo potrebnih avtocest. To pa je z ozirom na naraščajoči promet nemogoče in bi bilo potrebno, da bi bil obstoječi načrt gradnje avtocest izveden tekom 10 let, kar pa je izvedljivo le, če bosta za gradnjo avtocest letno najmanj 2 milijardi šilingov na razpolago.
Drugi del poročila se nanaša na državne ceste B. S sredstvi, kakor so sedaj za le ceste na razpolago, je mogoče letno izgraditi le 200 do 250 kilometrov teh cest. Tudi znesek, ki je določen za njihovo vzdrževanje, je prenizko odmerjen. Letos je v ta namen le 361 milijonov šilingov na razpolago, vendar bo že samo poprava poškodb, ki jih je na cestah povzročila zmrzal, zahtevala najmanj 300 milijonov šilingov. Za redno vzdrževanje cest bi bilo letno potrebnih najmanj 500 do 600 milijonov šilingov. Da bi čas izgradnje državnih cest skrajšali samo za eno tretjino, bi bilo v ta namen potrebnih letno 2 do 2,5 milijarde šilingov. Pri tem pa ostane še vedno nerešeno vprašanje deželnih in občinskih cest, katerih kilo-metraža presega dolžino državnih cest.
Kar se tiče možnosti financiranja pospešene gradnje avtocest in državnih cest, je v poročilu rečeno, da bi morali najprej vzdrževanje cest kriti iz običajnega donosa davkov in ne več — kot sedaj — iz pribitka na davek na mineralna olja. V izrednem državnem proračunu bi bilo treba znesek za gradnjo avtocest zvišati na okroglo 800 milijonov šilingov, poleg tega pa je potrebno, da se prispevek na davek na mineralna olja poveča za 10 grošev na liter. Končno poročilo predlaga, da bi za vožnjo
po avtocestah uvedli muto in da bi za gradnjo cest vključili domači in inozemski kapitalni trg. Končno priporoča poročilo, da bi tudi del carin uporabili za gradnjo cest.
V JUGOSLAVIJI:
Za turistični dolar 1000 dinarjev
Koncem minulega tedna je Zvezni izvršni svet SFR Jugoslavije sprejel odlok o spremembi tečaja za odkup turističnih deviz, ki je stopil v veljavo včeraj 1. julija. Tečaj se je spremenil na bazi vrednosti dolarja, za katerega odslej naprej plačujejo v Jugoslaviji 1000 dinarjev, medtem ko so ga doslej plačevali po 750 dinarjev. Po tem tečaju odkupujejo tudi devize od gospodarskih organizacij, ki jih dobe za turistične storitve.
Podrobnosti glede tečajev drugih valut je objavila šele jugoslovanska narodna banka in še niso natančno znane. Vendar je pričakovati, da bo odslej naprej v Jugoslaviji mogoče dobiti za šiling 40 dinarjev.
S tem ukrepom se bo v Jugoslaviji zboljšala materialna baza turističnega gospodarstva. Zlasti je pričakovati, da se bo letos močno povečal inozemski turizem. Že prej so pričakovali, da bo prišlo letos v Jugoslavijo blizu 3 milijone inozemskih turistov in da bo devizni dotok s tem dosegel vrednost 120 milijonov dolarjev. Spričo ugodne zamenjave inozemske valute v Jugoslaviji pa je pričakovati, da se bosta ti dve številki vidno povečali.
POROČILO OECD O AVSTRIJI:
Svarilo pred nadaljnimi podražitvami
Vsak ukrep avstrijske vlade, ki bi silil socialne partnerje k zmernosti, bo Avstriji samo koristil, poudarja poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o gospodarskem razvoju naše države v zadnjem letu in o njegovih izgledih v tekočem letu. Proizvodnja in povpraševanje bosta tudi letos zadovoljivo naraščala je nadalje rečeno v poročilu OECD, toda potrebno je, da vlada in vsi činitelji sodelujejo, da ne bo prišlo do nadaljnjih podražitev stroškov in cen in da se bo naraščanje dohodkov držalo v znosnih mejah.
Poročilo tudi pravi, da se utegne plačilna bilanca, ki je bila lani dokaj neugodna, nekoliko popraviti, da pa bo višek znatno manjši, kot je bil v zadnjih letih. OECD tudi priporoča odpravo deficita v državnem proračunu, ki je bil že lani zelo velik in ki utegne biti letos — kakor kažejo zadnja poročila z Dunaja — še večji. Če se ta deficit ne odpravi, utegne zanimanje za naložbe na domačem kapitalnem trgu nazadovati, pri čemer pa bi postala vlada še bolj odvisna od inozemskega kapitala.
OECD končno priporoča, naj Avstrija svojo zunanjo trgovino nadalje liberalizira in naj postane v svoji politiki na trgu z delom bolj aktivna, drugače ne bo mogoče ustaviti podraževanja stroškov, cen in mezd. V tej smeri tudi priporoča finančnopo-litične ukrepe za zadrževanje povpraševanja.
EGS se vmešava v avstrijske notranje zadeve
Koncem minulega tedna so v Bruslju zaključili tretjo „rundo" razgovorov in pogajanj za pristop Avstrije v skupnost šestorice. Pri tem se je pokazalo, da težijo predstavniki EGS za pogoji, ki bi zavirali avstrijsko
OD 27. AVGUSTA DO 5. SEPTEMBRA:
Vinski sejem v Ljubljani
Za letošnji 11. mednarodni vinski sejem v Ljubljani je že 25 držav prijavilo svojo udeležbo. S tem je za sejem zagotovljena ista mednarodna udeležba iz vseh petih celin, kakršne je bil deležen lanski jubilejni 10. vinski sejem v Ljubljani.
Doslej so organizatorji sejma prejeli že več kot 1000 vzorcev vin, žganih pijač in sadnih sokov. Ker ipa čas prijav še ni zaključen, pričakujejo, še nadaljnje prijave in nadaljnje vzorce za ta sejem.
Neposredne priprave za sejem so v polnem teku. 19. julija bodo pričeli z ocenjevanjem vzorcev žganih pijač, ki bo trajalo do 24. julija. Od 26. julija do 5. avgusta bodo ocenjevali vina, 19. in 20. avgusta pa sadne sokove.
neodvisnost in ki bi celo ogrožali njeno nevtralnost. Pri tretjih pogajanjih v minulem tednu so namreč dokaj nedvoumno povedali, da je pristop Avstrije k EGS nezdružljiv z njenim članstvom pri EFTA. Nadalje pa so tudi povedali, da bi sicer Avstrija v primeru pristopa imela pravico do sklepanja trgovinskih pogodb s socialističnimi deželami, pri čemer bi se vendar morala ravnati po navodilih EGS, ki hoče globalno določiti obseg te trgovine.
Taka zahteva EGS pa je docela v nasprotju z avstrijskim statusom neodvisnosti in nevtralnosti ter med njeno politiko mostu med Vzhodom in Zahodom. Predvsem pa bi izpolnitev te zahteve avstrijsko gospodarstvo dokaj ohromila. Ravno zadnja leta namreč kažejo, da je trgovina z vzhodnimi in jugovzhodnimi državami za avstrijsko gospodarstvo življenjskega pomena, ker je edina trgovina Avstrije, ki je aktivna.
Avstrijska delegacija bo sedaj predložila vladi in parlamentu poročilo o dosedanjem poteku pogajanj, pravtako pa bo delegacija EGS poročala njenemu ministrskemu svetu. Razgovori in pogajanja se bodo nadaljevala v oktobru. Za oktobrska pogajanja utegne dati ministrski svet komisiji EGS nadaljnja točnejša navodila za pogajanja z Avstrijo.
ošiROKea) svecu
BEOGRAD. — Uradni predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve SFR Jugoslavije je na vprašanje o jugoslovanskem stališču k nastalemu položaju v Alžiriji dejal, da Jugoslavija izraža željo In pripravljenost, da se sodelovanje med Jugoslavijo in Alžirijo nadaljuje in nadalje razvija na stabilni in trajni osnovi. Nedavni dogodki v Alžiriji, kjer je revolucionarni svet strmoglavil predsednika Ben Belo, so notranja stvar Alžirije, prebivalstvu te dežele pa je treba omogočiti, da bo brez vmešavanja in intervencije od zunaj samo poiskalo rešitev, ki mu najbolj odgovarja.
PEKING. — ZDA hočejo svojo vojno proti prebivalstvu Vietnama razširiti tudi na Laos. Minuli petek je 24 ameriških letal bombardiralo vrsto krajev v severovzhodni laoškl pokrajini Sam Neua, pri čemer so sile Patet Laa sestrelile 3 letala tipa F-105. Letos so na tem ozemlju sestrelili že 93 ameriških letal, od lani maja naprej pa 119.
KAIRO. — Sovjetska zveza je pred kratkim odobrila dobavo 300.000 1on žita za Združeno arabsko republiko. Skoraj istočasno je tudi prezident Johnson sklenil dopolniti svo<)časno razveljavljeni sporazum o pomoči ZAR in prodati tej državi kmetijske presežke v vrednosti 37 milijonov dolarjev.
TEL AVIV. — Svojčasna zahteva Zahodne Nemčije, da bi Izrael privolil, da bi Zahodna Nemčija poslala v Tel Aviv svojega veleposlanika, Se vedno ni realizirana. Na to mesto je Nemčija predvidela uslužbenca bonnskega zunanjega ministrstva Poulsa, oficirja nekdanje hitlerjeve Wehrmachti, vsled česar je priSlo do ostrih nesoglasij med bonnsko in tel avivsko vlado. V Tel Avivu menijo, da bi to imenovanje pomenilo rehabilitacijo milijona pripadnikov bivSe Wehr-machti, ki so kolektivno odgovorni za preganjanje in uničevanje Zidov.
HELSINKI. — V soboto prihodnjega tedna se bo tu pričel	svetovni	kongres	za	mir, narodno	neodvis-
nost in razorožitev. Udeleženci lega kongresa, v glavnem	javni, kulturni	in	politični delavci	z vsega
sveta so pred kongresom objavili apel na vsa miroljubna	gibanja	v svetu	in	na mednarodne	organi-
zacije, v katerem opozarjajo zlasti na težaven položaj v	Vietnamu, ki	je nastal zaradi	ameriSke
agresije,	in na položaj	v	Santo Domingu.	V apelu
pozivajo gibanja za mir, noj store vse za zmanjšanje nevarnosti ter za zagotovitev miru na vseh žariščih r.a svetu.
KAIRO. — V	nedeljo	so	v Kairu zaključili sesta-
nek med predsednikom Naserjem, indonezijskim predsednikom	Sukarnom in	kitajskim premieram Ču En
Lajem.	Na tem	sestanku	so	se pogovarjali	o polo-
žaju, ki je nastal v zvezi s preložitvijo konference afro-azijskih držav, ki so jo sprožili dogodki v Alžiru pred 14 dnevi. V dneh teh razgovorov je bival v Kairu tudi indijski premier Bahadur Sastri, ki se je sestal tako z Naserjem kot s Ču En Lajem.
SAIGON. — Položaj v Vietnamu je slej ko prej zaostren. Koncem minulega tedna so pripadniki osvobodilnega gibanja z bombo spustili v zrak neko saj-gonsko restavracijo, pri čemer je našlo smrt 43 ljudi. Tej eksploziji so sledile nadaljnje eksplozije v mestu in pred vratmi mesta, kar je povzročilo dokajšen poplah med ameriškimi enotami v Saigonu in med vlado gizdalinskega premiera Kyja. V ponedeljek so enote narodnoosvobodilnega gibanja osvobodile mesto Toumorang, ki leži okoli 450 km severno od Sai-gona. Istočasno so napadle v območju severno od Saigona več drugih mest in vojaških oporišč. Zaradi periode tropskega deževja, ki se je začela, so postale ameriške protiakcije takorekoč brez učinka.
BUDIMPEŠTA. — Madžarski premier Kadar je položil svojo funkcijo predsednika vlade, obdržal pa je funkcijo prvega sekretarja madžarske komunistične partije. Posle predsednika vlade je prevzel dosedanji prvi namestnik predsednika vlade Gyula Kallai.
SAARBRUCKEN. — Pri deželnozborskih volitvah v Posarju so utrpele male stranke zelo občutljive izgube, medtem ko so socialisti in CDU pridobili na glasovih. CDU je dobila 42,7 % glasov in 23 od 50 poslancev, kar je za 4 poslance več kot pri zadnjih deželnozborksih volitvah, socialisti pa so dobili 40,7 odstotka glasov in 21 poslancev, 1o je za 5 poslancev več kot leta 1960. Z ozirom na ta izid volitev politični opazovalci menijo, da bo izid volitev v Bun-destag, ki bodo septembra, za CDU jelo nevaren. Lahko se zgodi, da zgubi CDU večino v prid socialistov.
BEOGRAD. — Avto-moto zveza Jugoslavije bo s pričetkom meseca pričela izstavljati svojim članom kreditna pisma za popravilo avtomobilov v tujini. Ta kreditna pisma bodo veljala skoraj za vse evropske države. Kuponi, ki jih bodo vsebovala ta kreditna pisma, bodo veljali tako za popravilo avtomobila, kot za njihovo vleko do meje, če popravilo ne bo mogoče, tn na zdrovnlško pomoč vozaču in sopotnikom.
PARIZ. — V ponedeljek so med mesti Washing-ton. Pariš, Bonn, Rim, Bern, London in Dunaj vzpostavili telefonske zveze preko sotetita »Earl Bird"# ki .parkira" nad Atlantikom in ki lahko prevzame 120 telefonskih pogovorov.
HOUSTON. — V ponedeljek so v Združenih državah Amerike izmed 1700 mladih znanstvenikov Izvolili 6 oseb, ki jih bodo f>ričeti vežbati za polete na mesec v prihodnjem desetletju. Izvoljeni znanstveniki so stari med 29 In 34 let.
DUNAJ. — Pododbor za cene pri paritetični komisiji je v ponedeljek privolil v podražitev platnenih tkanin za 2,5 do 4 odstotka. Predlog za podražitev domačega premoga je zavrnil in ga bo obravnaval plenum paritetične komisije.
DEN HAAG. — Holandska kraljica Julijana Je v ponedeljek oficielno sporočila, da se je njena pre-stolonaslednica Beatriz zaročila z bivšim zahodno-nemškim diplomatom Clausom von Amsbergom. Ams-berga so antifašistične organizacija dolžile, da !e bil v drugi svetovni vojni član SS-ovskih cdinic.
DUNAJ. — Zvezni prezident Jonas je v ponedeljek na Dunaju odprl 53. letni kongres mednarodne f*' deracije zobozdravnikov. Kongresa se udeležujejo *°’ bozdravniki iz 53 držav.
MOSKVA. — Po najnovejših podatkih so v Moskvi našteli 6,4 milijona prebivalcev ali za pičlo desetino manj kakor Jih šteje naša država. Obseg Moskve J9 devetkrat večji od obsega Pariza. Moskva ima tudi največji hotel v Evropi, ki ima prostora Ja 6000 gostov. Knjižnic Ima Moskva 5000, vendar pa san*9 100 klnomatografov.
Predšolske ustanove in šoleso nenadomestljiv pogoj
za uveljavljanje narodne skupine in odločilen činitelj narodnostnega razvoja
V nedeljo, 20. junija sta imeli Slovenska kulturno gospodarska zveza v Trstu in Unija Italijanov za Istro in Reko kot predstavnica italijanske narodne skupnosti v Jugoslaviji na Reki skupno sejo svojih Izvršnih odborov, ki sta jo posvetili vprašanjem šolstva slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Ob zaključku posvetovanja sta obe organizaciji izdelali in objavili skupne sklepe o vprašanjih tega šolstva.
Uvodne besede skupnega poročila ugotavljajo važno resnico, da ..predšolske in šolske ustanove narodnih skupin odločilno prispevajo k ohranjanju narodne zavesti in »kulturnega izročila'' in da so prav zato te ustanove »nenadomestljiv pogoj za uveljavitev narodne skupine ter odločilen činitelj narodnostnega razvoja”.
V skupnih sklepih so predstavniki obeh narodnostnih skupnosti podčrtali nujnost, da se predšolske in šolske ustanove narodnostnih skupnosti vključijo v šolski sistem de-^ele, kjer skupnost prebiva. Pri tem mora biti vendar manjšinska šola popolnoma enakopravna s podobnimi ustanovami večine in sicer tako, kar tiče izobraževalnih, kakor tudi vzgojnih pogojev.
Občni zbor SPZ v Trstu
V	nedeljo, 20. junija je imela Slovenska prosvetna zveza v Trstu svoj 16. redni občni zbor, ki so se ga poleg včlanjenih društev udeležili tudi predstavniki Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, kulturno prosvetnih organizacij iz Pirana, Kopra in Sežane, predstavniki Slovensko hrvatske ljudske prosvete, Slovenske kulturne gospodarske zveze v Trstu in Slovenske prosvetne zveze v Celovcu.
Iz poročil, ki sta jih na občnem zboru podala predsednik SPZ v Trstu prof. Andrej ° u d a l in njen tajnik, je bilo videti dvoje osnovnih hotenj: SPZ v Trstu hoče biti most zbliževanja med narodoma, ki živita v Trstu ln na Goriškem, in SPZ v Trstu hoče skrbeti Za ^ vzgojo mladih strokovnih kadrov. Iz poročil pa je bilo razvidno vse plodnejše sodelovanje Slovencev na Tržaškem in Goriškem, ne glede na njihovo svetovno nazorno opredelitev, kakor tudi sodelovanje s prosvetnimi °rganizacijami v Sloveniji in na meji. Poseb-»o skrb pa je občni zbor posvetil vprašanju vzgoje mladine ter vprašanju šolstva slovenje narodne skupnosti v Italiji.
V	imenu delegacije Slovenske prosvetne zveze v Celovcu je občni zbor pozdravil tajnik Andrej Kokot in sporočil, da so naši pevci ob priložnosti svojega gostovanja odnesli iz Trsta najlepše vtise. Dodal je tudi že-t]o naših prosvetašev, da bi se kulturni stiki
Slovenci v Italiji in nami še bolj poglobili in da bi prišlo med brati v zamejstvu do tesnega sodelovanja, kar bi povečalo oboje-stranske uspehe na prosvetnem in kulturnem Polju.
Za novega predsednika Slovenske prosvetne Zveze v Trstu je bil izvoljen dr. Robert H l a -V a t y , znan tržaški kulturni in prosvetni de-Uvec ter umetnik.
Posebno pozornost so na sestanku posvetili vprašanju, kako doseči, da bodo manjšinske šole zajele vse otroke svoje narodnostne skupnosti. Ugotovili so, da je vprašanje vpisovanja otrok v manjšinske šole občutljivo in zapleteno in da ga vsled tega ni mogoče rešiti samo s sklicevanjem na zakonite določbe, ampak je treba poleg tega ustvariti tudi tako psihološko ozračje, ki bo odsevalo medsebojno spoštovanje narodnih kultur in jezika, ko se pripadnik manjšine ne bo čutil zapostavljenega in se mu ne bo treba bati težav pri uveljavljanju v družbi, če bo pošiljal otroke v manjšinsko šolo.
S tem v zvezi so zahtevali, da je treba odpraviti vse tisto, kar ovira vzpostavitev pogojev za občutje enakopravnosti in sigurnosti. Zato je treba omogočiti izobrazbo v materinščini tudi tistim pripadnikom manjšine, ki zaradi posebnih okoliščin sami te potrebe zaenkrat ne občutjo.
Skupna seja predstavnikov obeh narodnostnih skupnosti je tudi izdelala pregled čez vsa še nerešena vprašanja s področja manjšinskega šolstva. Pri tem je prišla do zaključka, da bi bilo treba vselej, kadar gre za urejanje manjšinskega šolstva, le-
tega urejati ob sodelovanju manjšinskih organizacij. Posebno pozornost so pri tem posvetili vprašanju strokovnih šol v jeziku manjšine in vprašanju strokovne in jezikovne izobrazbe učiteljev. V tej zvezi so zahtevali, da bi bile priznane diplome manjšinskih šolnikov, ki so študirali na univerzah matičnega naroda.
Če upoštevamo, da je sestanek predstavnikov obeh narodnostnih skupnosti na Reki nudil priložnost, da so na njem prikazali celotno stanje na področju manjšinskega šolstva obeh narodnostnih skupin in da so prišli na tem področju do skupnih stališč in gledanj, potem postane očitno, da je bil sestanek viden prispevek k poglabljanju dobrih odnosov med obema državama. Take in podobne pobude manjšin samo utrjujejo njihovo vlogo mostu zbliževanja in sodelovanja.
Objava slovenske gimnazije
Na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu so letos sprejemni izpiti za 1. razred 10. julija 1965 (prvi dan velikih počitnic); začetek ob 8. uri.
Prijave na naslov; Direktion des Bundesgymnasiums fiir Slowenen in Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22, ali pa ustno v pisarni.
Potrebni dokumenti; rojstni list, dokaz avstrijskega državljanstva in šolsko spričevalo, katero bo dobil učenec 9. julija 1965 na dosedanji šoli.
Popis učenca (Schiilerbeschreibung) pošlje šola direktno ravnateljstvu gimnazije.
Glede sprejema v višje razrede se morajo starši osebno zglasiti v šolski pisarni.
Ravnateljstvo
J
Nova zanimiva odkritja na Štalenski gori
Dvakrat na leto obveščajo 'znanstveni vodja izkopavanj na Štalenski gori, univ. prof. dr. Rudolf E .g g e r in njegovi sodelavci javnost o svojem delu in o novih odkritjih in dognanjih na Štalenski gori, kjer že leta v težavnem delu odkrivajo ostanke obsežnega keltskega in rimskega mesta, katerega ime pa doslej še niso mogli dognati. Prvo priložnost za to obveščanje nudi vsakoletni občni zbor društva »Prijateljev Štailenške gore«, drugo pa vsakoletno jesensko poročilo deželni vladi.
V petek je bilo na dnevnem redu občnega zbora omenjenega društva obširno poročilo o zimskem delu ekipe, ki vodi izkopavanja. Dr. Rudolf Egger je ob tej priložnosti poročal o vrsti novih odkritij in znanstvenih dognanj zadnjega časa. Ta dognanja se nanašajo tako na tržnico in kopališče, ki jih že nekaj let od-
POLETNE IGRE NA PETROVI GORI V BREŽAH:
V soboto premiera »Gospod Puntilla in njegov hlapec Matti«
V	soboto se je s premiero Calderonovega »Sodnika zalamejskega” pričelo 16. leto slovitih poletnih iger na Petrovi gori v Brežah. Medtem so »Sodnika” ponovili v sredo in v četrtek, dovršeno, kakor smo tega navajeni od tega slovitega amaterskega ansambla pod umetniškim vodstvom arhitekta Hannesa Sandlerja.
Jutri bo na Petrovi gori druga premiera. Na sporedu je — in sicer prvič v Avstriji — delo zastopnika sodobne književnosti Bertolda Brechta »Gospod Puntilla in njegov hlapec Matti”. Vsebina te ljudske igre v desetih slikah je vzeta iz življenja, ki ga živimo in doživljamo. Tako ime avtorja tega komada, kot ime ansambla, ki ga bo izvajal, obetata, da bo premiera doživetje zase in da bo uprizoritev pomenila nov list v analih poletnih iger v Brežah. V glavnih vlogah nastopajo Hannes Sandler (Puntilla), Robert Mosslacher (Matti) in Burgi Klaura (Eva, hčerka Mattija), nadalje pa še Heinz Poppl, Karl Benesch ter Josef in Irene Schuhmeister, vse igralci, ki niso le mojstrsko rešili vlog v »Sodniku”, marveč so njihova imena znana in priljubljena že leta poletnih iger na Petrovi gori.
V	prihodnjem tednu bodo taisto igro uprizorili v četrtek in soboto, »Sodnika” pa v sredo in petek. Poletne igre v Brežah trajajo letos do 28. avgusta.
krivajo, kakor tudi na nova odkritja ostankov vrste slik. V zadnjem času so ugotovili, da gre pri takoimenovanem kopališču pravzaprav za obsežno dvonadstropno poslopje, tako imenovano trgovsko gostišče ali hospic, kjer so se ustavljali in srečavali trgovci, da se odpočijejo in da opravijo svoje trgovske posle. V tej ihiši so na svoji poti tudi stanovali, se hranili i-n negovali. Podoben trgovski hospic so svoj čas odkrili tudi v Skopju.
K številnim odkritjem v Štalenški tržnici, ki pričajo, da je bilo mesto ki ga odkrivajo, pomembno trgovsko središče, ki je med drugim trgovalo tudi s Tangerjem v severni Afriki, so odkrili 52,6 kg težak marmornat utež ki je predstavljal enoto 1000 keltskih unc. Z njim so dobili nadaljnje potrdilo, da je na tej gori bivalo tudi keltsko pleme Helvetii. Nadaljnje zanimivo odkritje zadnjega časa je bronasta Merkurjeva palica s perutmi in obroči dveh kač, ki se poljubljata.
Pri novih izkopih, ki so šli tudi v globino 7 metrov so odkrili tlorise vrste hiš in večji bazen. Največji uspeh teh izkopov pa je bilo odkritje ostankov vrste stenskih slik v še izredno živo ohranjenih barvah. Med njimi je zlasti zanimiva slika »narobe svet«, kjer mula ubija leva, dalje slika plesalke Dionysosa in slika žalujoče žene.
Občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan, je dr. Eggerja počastil s posebnim priznanjem. Imenoval ga je za častnega člana »Prijateljev Štalenske gore. Občni zbor pa je načel tudi nekaj problemov ureditve in pospeševanja Štalenske gore. Med temi problemi je zlasti pereč problem kanalizacije in sanitarnih naprav, ki so pri naraščajočem številu obiskovalcev postale že meobhodmo potrebne. Tekom leta 1964 so na Štalenski gori, kamor vodi z Gosposvetskega polja lepo speljana asfaltirana cesta, našteli že nad 40.000 obiskovalcev.
Povojna zaščita manjšin z vidika mednarodnega prava
(Nadaljevanje iz zadnje številke)
Še posebej se sklene sporazum med Avstrijo in Italijo, ki je znan z imenom sporazum Gruber - De Gasperi ‘l1 ki cfoloča izreono zaščito nemške skupine v Gornjem Poadižju. Ta sporazum je važen, ker zagotavlja Popolno enakopravnost med obema sjkupnostima, ki pa presega področje človeških pravic, ki jih vsebufojejo raizni omenjena mednarodni dokumenti, ker stremi sicer za tem, da se Zaščiti nemška manjšina pred asimi-^3-cijo, toda ji jamči tudi gospodarji in kulturni razvoj. Torej ne gre Za enako ravnanje kakor z večino, tomveč za posebna jamstva v korist ^jmtjšine. Upoštevajoč položaj etnič-nm manjšin v fašistični Italiji, odraža Semna sporazuma voljo, da se izrec-n° Poudari namen, da se ukinejo no-tra'nji dekreti in zakoni, ki so bili v jmsrečni dobi in ki so 'stremeli po po-fmhjančenju Gornjega Poadizja. "Manjšinskemu prebivalstvu se pri-Zlla zakonodajna in izvršilna avto-m>mija, ki daje nemški manjšini gornjega Poadižja mnogo širšo za-kakor so jo predvidevale manj-“mke pogodbe. Določa se namreč, Poleg »kulturne avtonomije« tudi ‘•ozemeljska avtonomija«, ki je mo-^°ca5 kadar živi manjšina strnjena
svetov-;i državi katerih Sna slku-od pre-
1 nekem področju. Po prvi j1 ,vojni so bila eni ali drug • odeljena cela ozemlja, na 10. bilo prebivalstvo kot etii Pma skoraj v celoti različno
bivalstva države, kateri je bilo priključeno. Toda kljub remu se niso sklenili mednarodni sporazumi, ki bi določali posebne norme o ozemeljski avtonomiji. Ugotoviti je treba še, da italijanska država dovoljuje način in stopnjo avtonomije sporazumno, to je ob posvetovanju z manjšino.
Dne 5. oktobra 1954 sta italijanski in jugoslovanski veleposlanik podpisala v Londonu Spomenico o soglasju, da področje B pripade Jugoslaviji, področje A pa Italiji. Spomenici je priložen Poseben statut, ki ščiti italijansko manjšino na področju B in slovensko manjšino na področju A.
Posebni statut je dokument velike važnosti ne samo za manjšine, katerih se tiče, temveč za 'ves manjšinski problem v državah, kjer niso še našli zadovoljive rešitve. Morda bi bilo zanimivo omeniti nekatere mednarodne .in ustavne probleme, ker omenjeni Sporazum povzroča številne negotovosti, bodisi kar se tiče njegove formalne plati, kakor tudi glede njegove veljavnosti in njegovih učinkov talko z vidika mednarodnega prava, kakor tudi z vidika notranje ureditve najbolj prizadetih držav.
Zdi se, da je končno prevladala teza, da je Italija z mirovno pogodbo zgubila suverenost nad ustanavljajočim se Svobodnim tržaškim ozemljem, ki ije tako 'postalo »mul-
lius« ker ni prišlo do ustanovitve telesa, ki naj bi bilo koristnik. S spomenico o soglasju se je obnovila italijanska suverenost nad bivšim področjem A, ki je zgubilo ime »Tržaško ozemlje«, toda ni bilo vključeno v ozamje republike. Gre tako za proces »prikrite ponovne priključitve« z izvajanjem sporazuma po pretežno upravni poti, pri čemer se prepušča uvidevnost prizadetih držav, da na koncu izvedejo formalno vključitev iz zakonodajnim aktom.
Ker ni bila Spomenica predložena v formalno ratifikacijo parlamentu, se je izrekal dvom, .da gre za »navaden kos papirja« brez notranje učinkovitosti. Glede tega je treba poudariti, da imamo opravka s primerom, ki kaže, kako se izvršilna oblast lahko vedno izogne ustavni normi, ki določa, da je potrebno sodelovanje zakonodajne oblasti pri ratifikaciji mednarodnih pogodb, s tem da se posluži sredstva mednarodnih sporazumov v poenostavljeni Obliki, za katere ni potrebna ratifikacija. Sicer pa, če ni parlament sporazuma formalno ratificiral, ga je vsaj posredno odobril: senat 8. Oktobra, poslanska zbornica pa 19. oktobra 1954 ob odobritvi proračuna zunanjega ministrstva; gre za primer »neformalne parlamentarne odobritve«, kakor se izražajo izvedenci.
Posebni statut se v svojem prvem členu izrecno sklicuje na splošno izjavo o človeških pravicah, kar je velike važnosti, zlasti kot precedent, ker igre za prvi mednarodni zakoniki instrument, ki določa takojšnjo izvršljivost in takojšnje izvajanje omenjene izjave v vsej njeni vsebini. Druga okoliščina, ki ijo je treba po-
udariti, je, da se v skladu z načeli izjave uporablja izraz »prebivalci« in ne »državljani«: popolno uživanje človeških pravic je zajamčeno vsem prebivalcem, državljanom, toda ne države, kateri se podredijo.
Poudariti je treba tudi določbo v čl. 3, ki pod kaznijo prepoveduje hujskanje na plemensko in narodnostno mržnjo in ki je takoj izvršljiva. Če proučimo mednarodne obveznosti v korist manjšin, ki so bile prevzete v zadnjih 40 letih, ne dobimo take izrecne določbe, morda tudi zaradi tega, ker je bila zaradi drugih norm dejansko odveč. Vsekakor pa velja za zelo pozitivno za razvoj sožitja raznih etničnih skupin na tem ozemlju.
Številne druge določbe posebnega statuta odražajo izkušnje predvojnih manjšinskih pogodb in negativne izkušnje Slov. manjšine v kraljevini Italiji. Tako se n. pr. ne govori več o »znatnemu sorazmerju« pri uveljavljanju določbe za zaščito manjšine, temveč se uporablja jasnejši izraz, kjer manjšima sestavlja »vsaj četrtino« prebivalstva. Financiranje iz javnih sredstev se raztegne preko verskih, podpornih in vzgojnih ustanov tudi na kulturne in socialne organizacije. Manjšinske šole se podrobno navedejo in se jamči njih ohranitev. Prepoveduje se sprememba meja upravnih enot, da se preprečijo raznarodovalni nameni itd. Posebno zanimiv je člen 8 Posebnega statuta, ki obvezuje obe vladi, da ustanovita posebno mešano italijan-sko-jugoslovansko komisijo, ki ima nalogo pomagati in svetovati glede vprašanj, iki se tičejo etničnih manjšin (vsebina tega člena ni novost, ker
smo imeli podobne primere v mednarodni zaščiti manjšin pred vojno).
Da na .kratko povzamemo in zaključimo. Kar se tiče moralnih in mednarodnih pravnih obveznosti v korist omenjenih človeških pravic in manjšin — je Italija:
a)	postala članica 'dtuženih narodov z 'glasovanjem glavne skupščine 14. decembra 1955;
b)	z zakonom od 11. marca 1952 št. 153 je ratificirala konvencijo o prepovedi genocida;
c)	z zakonom od 4. avgusta 1955 št. 848 je ratificirala evropsko konvencijo o človeških pravicah.
V skladu z vsem tem se lahko reče, da ima Italija splošne mednarodne obveznosti — mirovna pogodba in razne konvencije — do vseh manjšin im posebne obveznosti, ki jih vsebujeta sporazum Gruber-de Gasperi in Posebni statut priložen londonski Spomenici v korist nemške manjšine v Gornjem Poadižju oziroma slovenske manjšine na Tržaškem ozemlju.
Naloga političnih organov je, da se zavzemajo, da bo zaščita etničnih manjšin v notranji ureditvi države v skladu z omenjenimi načeli ob jasnem pogledu v prihodnost: določbe v korist državljanov 'drugačnega jezika so danes nedvomno pozitivne in potrebne, toda veljati morajo kot prehodna faza ki naj pomaga premagati nerazumevanje in nezaupanje med manjšino in večino, in ustvariti s tem pogoje vzajemnega spoznavanja, ki maj pripelje do ozračja zaupljivega in harmoničnega sožitja prebivalstva, ki živi na istem ozemlju. O tem govori primer francoske manjšine v Italiji.	(Konec)

Partizansko srečanje na Jezerskem
Minulo nedeljo je bilo veličastno partizansko srečanje na idiličnem Jezerskem, v kraju, ki je bil v narodnoosvobodilni borbi stočišče poti in zvez borcev tu- in onstran Karavank. Na Jezerskem je bil krajevni praznik, na katerem so dostojno proslavili obletnico osvoboditve in uspehe zmage nad fašizmom. Na ta praznik so odkrili tudi spominsko ploščo partizanu domačinu Lubu Grabnerju -Vr-hanu, ki je padel v borbi s fašisti pri Maloščah na Žili, kjer v družbi še osmih padlih borcev proti fašizmu počivajo njegovi telesni ostanki. V veličastnem številu so se na Jezerskem srečali partizani Koroškega in Kokrškega odreda. Zveza koroških partizanov pod vodstvom njenega predsednika je bila na spominskem slavju zastopana s številno delegacijo.
Spored dopoldanske in popoldanske prireditve je bil pester in bogat ter vsebinsko na visoki ravni. Dopoldne so odkrili spominsko plo-
Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Železni Kapli
Vabilo na ljudsko igro
Stari in mladi
v soboto, 3. julija 1965 ob 8. uri zvečer pri R a s točni k u v Lepeni.
K obilni udeležbi vabi
društveni odbor
ščo padlemu partizanu Vrhanu. Slavnost je bila obrobljena z godbenimi in pevskimi točkami, recitacijami in govori. Za uvod v praznovanje je spregovoril tov. Suhadolnik in očrtal pomen spominskega krajevnega praznika. Nato je povzel besedo predsednik Zveze koroških partizanov tov. iKarel Prusnik- Gašper.
Tov. Gašper je izrazil prirediteljem proslave svojo zahvalo za povabilo koroških partizanov na to srečanje, ki so se ga tudi v lepem “ številu udeležili. Dejal je med dru-	. . .	,	.	,	,
gim, da smo bivši koroški partizani ™noSe	casov '^npne borbe,
prišli na obisk -prav zato, da kot med vojno manifestiramo skupno
Opozorilo staršem
GLEDE PRVE SKUPINE NAŠIH OTROK,
KI BODO LETOVALI NA JADRANU
Kakor je bilo že objavljeno, bo prva skupina naših otrok odpotovala v torek, 13. julija na letovanje v Savudrijo. Med določili za udeležbo na letovanju je bilo tudi rečeno, da je treba za vsakega otroka predložiti zdravniško potrdilo, da je otrok pripraven za letovanje na morju, ki pa ne sme biti izstavljeno prej, kakor 10 dni pred odhodom skupine na letovanje.
Zdravniško potrdilo, zaradi katerega je treba iti z otrokom k zdravniku, mora biti za otroke, ki bodo šli na letovanje s prvo skupino, izstavljeno najprej jutri, to je 3. julija.
Ker velja za dokončno prijavljenega šele otrok, ki ga je za letovanje zdravnik pismeno priporočil, prosimo, da starši zdravniška potrdila predložijo najkasneje do prihodnje s r e d e , to je do 7. julija.
Starši, ki še niso oddali ostalih dokumentov (potnega lista ali osebne izkaznice s privoljenjem, da sme otrok na letovanje, nadalje šolskega spričevala in priporočila krajevne prosvetne ali zadružne organizacije) in ki še niso vplačali režijskega prispevka v višini 250 šilingov na otroka, morajo to storiti tudi do 7. julija, drugače otrok ne bo mogel odpotovati na letovanje s prvo skupino.
Pri družinah v tem kraju so borci vedno našli zanesljiv domač dom,
Jubilej župnika dr. Franca Z&eichna
V nedeljo je bilo v Št. Ru-pertu pri Velikovcu lepo in pomembno slavje. Župnik dr. Franc Z e i c h e n , ki deluje v sentruperski fari nad 25 let, je praznoval svoj petdesetletni maš-niški jubilej.
Velika množica ljudi na slavnosti je izkazala, kako je jubilant pri vseh spoštovan in priljubljen ter izrazila tudi hvaležnost in priznanje duhovniku, ki se ves čas življenja žrtvuje za blaginjo drugih, ki mu daritev je življenje celo. Slavnostno pridigo je imel kanonik Aleš Zechner.
Župnik dr. Zeichen je po svoji dejavnosti poznan po naši zemlji. Kot mlad kaplan je služboval v Pliberku, v župniji naseljeni z ogromno večino slovenskih vernikov. Jubilant je duhovnik v pravem pomenu besede: nesebičen, resen, z izredno močnim čutom za resnico in pravico. Kot tak je tudi v pliberski župniji užival ugled in spoštovanje pri vseh, ki so dobre volje. Dr. Zeichen ne pridiga vodo, pije pa vino, njemu je poštenje in resnica nad vse na vseh področjih in tako tudi v narodnostnem gledanju. Ni pozabljeno, koliko se je trudil in prizadeval za narodno prosveto v okviru takratnega izobraževalnega društva v Pliberku. Potom je bil župnik tudi Suhi in tudi tam ga imajo ljudje v najboljšem spominu.
Župniku dr. Zeicbnu ob njegovem jubileju iskreno čestitamo in želimo, da bi mu bilo naklonjenih še mnogo zdravih let življenja.
prizadevanje za utrditev protifaši- kjer so se mogli odpočiti po hu-stične miselnosti tu- in onstran Je- dlh borbah in pohodih^ Praznik je izerskega. Povedal je, da smo tudi koroški Slovenci v veliki meri deležni uspehov narodnoosvobodilne borbe, v katero smo tudi vložili naš ogromni .krvni davdk. Zavedamo pa se, je dejal, da nič na svetu ni po-
spomin in pomnik veličastne borbe in osvoboditve izpod nacističnega jarma in .hkrati veselje inad uspehi dela pri graditvi socialistične domovine ter nenehnih prizadevanj za ohranitev imiru in ustvaritev pogojev
OBVESTILO Prihodnji »Četrtkov večer" v Dobrli vasi bo v četrtek, 8. julija 1965 s pričetkom ob osmi uri zvečer v prostorih hotel R u t a r v Dobrli vasi.
Grablje - Senčni kraj
IzpodsončnegaTurja
Kljub trajnemu deževju, ko je ves maj in do polovice junija deževalo skoraj vsak dan, obetajo naša polja primeren in dober pridelek. Kar razveseljiv je pogled na razvijajoče se klasje rži in pšenice, pa tudi krompir bujno kipi iz plodne zemlje. Boljšo rast poljskih kultur je pripisati v veliki meri razumnejšemu gospodarjenju kot v nekdanjih časih. Kot nekdanja kmetica se hvaležno spominjam poučnih obiskov kmetijskih strokovnjakov Slovenske kmečke zveze, zlasti agr. ing. Vernika in njegovih pametnih in koristnih napotil ter nasvetov za boljši pridelek na naših poljih.
Menim, da bi bili tudi nadalje koristni in potrebni pohodi in pregledi naših polj, da bi lahko primerjali, zakaj na tej njivi bolje raste, kakor na oni. Ni dvoma, da imamo v vsaki naši vasi kakšnega brihtnega kmeta-soseda, ki bi bil pripravljen po svojih izkušnjah in znanju, da bi se na takih pohodih posvetoval s sosedi ter bi skupno iskali in tudi našli načine k še povečanemu pridelku na naših kmetijah.
v •
našo dokončno mifnega sožit)a narodi na svetu.
Na dveh kmetijah, na eni višini pri Petru v Gribljah in na drugi vi-
polnega in tudi za enakopravnost ter za ohranitev in širitev demokracije se bomo morali še z napori prizadevati in boriti.
Čestital je Jezerčanom k slavnosti in k priborjenim uspehom na vseh področjih v 20-ih letih svobode. Venec .	- . ,	.	-v.	„ ,	,	,	.	.	_ . .	. v
pa, ki so ga koroški partizani pri-	°b koncu le naglasd, da bivši zal, ponekod ginejo. Pridno in varc-
nesli k spominski plošči borcu Vr- 'koroški partrzam zbrani ob meji no gospodarstvo^ korakoma pridobi
Take spominske slavnosti naj odkri- šini pri Rožmanu v Senčnem kraju, vajo predvsem mladi generaciji ve- živita družini, ki uživata zaradi po-ličino zgodovinskega obdobja ter jo Jtenja, dobrega sosedstva, vztrajne navdušujejo, da s ponosom in ispOŠto- marljivosti in zglednega značaja spo-varijem gleda na našo borbeno pre- štovanje pri vseh, ki ju poznajo. V teklost, kjer so korenine današnje obeh družinah so doma lastnosti, ki,
hanu, pa naj bo simboličen izraz naše globoke hvaležnosti vsem borcem Kokrškega bataljona, ki so padli v skupni borbi proti Skupnemu sovraž
dveh sosednih držav z zadovoljstvom vanje in izkoriščanje sodobnih teh-
spremljajo izbolišanje in krepitev dobrih medsebojnih sosedskih odnosov, ki se odražajo na različnih pod-
niku jugoslovanskega in avstrijskega rOcjih kakor v meddržavnem merilu
naroda.
Med popoldanskim sporedom je govoril tov. ir>g. Pavle Žavcar-Matjaž iter tudi čestital Jezerčanom
ter tudi na področju neposrednih maloobmejnih odnosov ter dobrimi stiki med nekaterimi občinami na Obeh straneh. Bivši partizani smo in k zgodovinskemu krajevnemu praz- bomo, je še dejal, vedno prežeti s niku in dejal, da je prav Jezerska humano mislijo, da je treba dobro prednikom.
sožitje med ljudmi in narodi ure- n“' n jati v duhu strpnosti in s čutom pravičnosti.
ničnih pripomočkov, negovana polja in travniki so prednosti, ki družinama omogočajo trdno eksistenco. Toda: Ne le za vsakdanji kruh velja družinama vsa briga, temveč nikdar ne zanemarjajo pri teh hišah tudi trajne dobrine, ki zadevajo človeški značaj in moralo — vrednote, ki so bille svete davnim našim slovenskim
pripraven kraj za taka srečanja borcev z obeh strani Karavank. Na domačine Jezerčane vežejo partizane
Pazite pri streljanju s topiči
Streljanje z možnarji že od nek- vdušene strelce tudi nesreča, cesto danjih dni povzdiguje gotova slav- usodna in lahko s posledicami za ja. Mladina, to je mladi tantje, ra- vse življenje. Vedno slišimo in bedi postrežejo ob praznovanju go- remo o takšnih nezgodah. Pred dov, ob sejmih, raznih jubilejih in nedavnim je bil primer take nesre-ženitovanjih z gromkim streljanjem če v Vogrčah, ko so streljali za s topiči, da se daleč po okolici Poroko ženinu Miklavčevemu Jo-sliši: Pri nas se pa nekaj pomemb- ziiu- ki ie Poročil Krajgarjevo Pav-nega in lepega dogaja. Toda na in Strpne vasi. Pri nabijanju je žalost zelo pogosto spremlja na- Gejevemu Fotiju eksplodira mož-
nar m ga poškodoval na roki. Na srečo je bila nezgoda še prizanesljiva in ni tako hudo kakor bi lahko bilo. V bolnišnici je našel vse hujše poškodovanega sovrstnika.
Ob tej priložnosti nočemo zamuditi, da mlademu novoporoče-nemu paru, Pavli in Joziju, srčno čestitamo ter mu želimo vse najboljše in mnogo sreče na skupni življenjski poti.
Avtobusne linije
med Koroško in Slovenijo
Avstrijska pošta in avtobusi železnice ter jugoslovanska avtobusna podjetja vzdržujejo do nadaljnjega redni avtobusni promet na naslednjih linijah:
Nedelja:
8.05 Celovec—Ljubelj—Ljubljana, povratek iz Ljubljane ob 17.00 uri. 6.45 Ljubljana—Ljubelj—Celovec, povratek iz Celovca ob 10.05 uri. 6.50 Bled—Jesenice—Kranjska gora—Korensko sedlo—Beljak—Malošče —Borovlje, povratek iz Borovelj ob 16.00 uri.
Ponedeljek:
7.30 Maribor—Pliberk—Celovec, povratek iz Celovca ob 13.45 uri.
Torek:
7.30 Vrba—Celovec—Ljubelj—Bled povratek iz Bleda ob 16.50 uri.
8.00	Beljak—Malošče—Korensko sedlo — Bled, povratek iz Bleda ob
17.00	uri.
Sreda:
8.05 Celovec—Ljubelj—Ljubljana, povratek iz Ljubljane ob 17.00 uri.
Četrtek:
6.50 Bled—Jesenice—Kranjska gora—Korensko sedlo—Beljak—Malošče—Borovlje, povratek iz Borovelj ob 16.00 uri.
Petek:
7.30 Vrba—Celovec—Ljubelj—Bled, povratek iz Bleda ob 16.50 uri.
8.00	Beljak—Malošče—Korensko sedlo—Bled, povratek iz Bleda ob
17.00	uri.
Sobota:
6.15 Celovec—Ljubelj—Ljubljana—Rijeka—Opatija, povratek iz Opatije v nedeljo ob 15.15 uri.
6.15 Celovec—Ljubljana—Portorož—Poreč, povratek iz Poreča ob
15.00	uri.
7.30 Maribor—Pliberk—Celovec, povratek iz Celovca ob 13.45 uri.
Pri Petru je rasla nevesta Micka, pri Rožmanu pa ženin Lojze. Spoznala sta se na poteh v cerlkev, pa tudi v ikakšni gostilni, največkrat pri Hrustu. Za Lojza Rožmana je dozorel čas, da se mu je ibilo treba poročiti, da razbremeni svojo mater v gospodinjstvu z mlado močjo, ki naj bo tudi njemu samemu v veselje. Izbral si je Petrovo hčerko Micko Maček in po nekaterih »konferencah« so se kononoveljavno dogovorili. Petrov atej in mama seveda nista lahko izpustila od doma koristne mlade moči, temu ženinu pa nista mogla in hotela odreči.
Na ibirikoštni ponedeljek je Ibila ve-vesela svatovščina. Slovo neveste od hišice očetove je bilo ndkoliko bridko. Po iporočnih obredih v liibuški cerkvi so se v gostilni :pri Marinu vsi ■razvedrili na veseli »ovseti«. Okoli
na obrazu in se bodo poškodbe poznale verjetno vse življenje.
Do zime bo še v mnogih krajih več priložnosti za streljanje s topiči. Bodite previdni in pazite pri nabijanju, predvsem se vzdržite Blizu Spittala se je 23-letni zidar alkoholnih pijač ter vestno izpolnjujte navodila strelskega mojstra, ki mora imeti pri skupinskih streljanjih uradno pooblastilo!
Josef Legger tudi pri streljanju z možnarji, ko so streljali ob priložnosti žegnanja, hudo poškodoval
Obvestilo
ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV
V tem mesecu obhajamo 20-letnico povratka bivših izseljencev iz priporniških taborišč. Tej obletnici bo posvečen tudi letošnji
redni občni zbor
ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV ki bo v nedeljo, dne 18. julija 1965 s pričetkom ob 14. url pri Miklavžu v Bilčovsu.
Po občnem zboru bo na istem mestu
družabno srečanje
kjer se bomo v domačem krogu spominjali let skupnega trpljenja, obnavljali stara poznanstva in v prijetni družabnosti preživeli nekaj lepih ur ob razgovoru, pesmi in plesu.
Prisrčno vabljeni vsi bivši izseljenci z družinami, prijatelji in znanci.	Zveza slovenskih Izseljencev
80 svatov je bilo navzočih, na večer pa je prišlo še vse polno »oknarjev«. Slavje je bilo imenitno, godci so pridno igrali, mladi pa tudi stari pari so veselo rajali, dobro so jedli in tudi mnogo pili. Skratka, zadovoljni so bili vsi, kar potrdijo tudi resni možje, kakor med drugimi mestni svetnik Simonov Anej, ki je bil »imož« ua nevestino stran in Stefan Kralj iz Dolge hrde, ki je 'bil »mož« na ženinovo stran.
V	jutranjih urah je poročno slavje minulo, gostje so se razšli, ženin pa je svojo izvoljenko povedel na svoj dam, kjer naj raste nova domača družinska celica v sreči in zadovoljstvu mnogo desetletij. Mlademu 'novoporočenemu paru srčno čestitamo!
Pliberk
Z gostinskimi obrati je v pliber-ški občini kar dobro preskrbljeno. V zadnjem času smo dobili štiri nove gostilne in kdor ima denar, ali pa mu šilingi bolj rahlo tičijo v žepu in si vzame še čas, nikakor ni v zadregi in po najkrajši poti lahko zaide v gostilno.
V	mestu samem so letos odprli na postaji Pliberk-mesto nov bite in gostilno. Prostori so zelo mikavno opremljeni in kar je tudi prijetno, je osvežujoč razgled v prosto naravo, na travnike in polja ter na domove in temne gozdove na Komlju. Drugo novo gostilno v Pliberku pa je v bivši delavnici prekmalu preminulega kolarskega mojstra Ignaca Mačeka odprl njegov sin tudi z imenom Ignac. Z ženo Luiso strežeta gostom v prijetnih sodobno opremljenih prostorih.
Nekoliko pred državno mejo, nad cesto pod Simonovo domačijo, sta začela obratovati z gostilno Marija in Lekš Kos. S pridnim delom sta postavila lepo novo gostinsko zgradbo s primernimi prostori tudi za goste-letoviščarje.
Gostilno je letos pomladi odprl tudi podjetni Zep Broman, p. d. Juri v Smarjeti. Tudi pri Jurju je pen-zijon za turiste in je kraj zaradi odmaknjenosti od hrupa v blagodejni in zeleni tihoti zelo vabljiv za goste, ki si želijo ob dopustih privoščiti miru in okrepčila.
Uradne ure
Zavod za starostno zavorovanje delavcev ima v juliju uradne dneve in ure:
ŠMOHOR, urad pokrajinske bolnitke blagajne 7. 7.
ST.VID OB GLINI, Frlesacherstr. 1 U.f*
SPITAL OB DRAVI. Lutherslralie *	*S.1’
BELJAK, Kaiser Josel Plati 1	21.7.
WOLFSBERG, Wcyerplali 22.7. povsod »d 8. do 12. ure dopoldne.
VENCESLAV VINKLER:
Hlebček kruha
Iz napol požgane hiše Ob cesti je stopila Utrujena žena:
»Prinesite mi drv, pekli bomo!«
Jože, Tinek in Lizika so poskočili. Kruh! Ob razrušeni steni je stala skladanica ožganih polen. Popadli so jih iter jih začeli nositi v hišo. Vrata so bila odprta. Iz veže se je kadilo. Kadilo se je ‘tudi skozi razrušena okna ■n izpod za silo zalkrpane polovice strehe.
»Hlebček, hlefbčdk!« je vriskala Lizika. »Kako dolgo že nisem videla hlebčlka!«
»Hlebček,« sta pogodrnjavala 'bratca ter hitela z delom.
Pred štirinajstimi dnevi je prišla po cesti dolga vrsta tujih vojakov. Med njimi so ropotali tanki in avtomobili. Nekaj jih je prišlo ‘k hiši. Spraševali so po očetu. Dobro so vedeli, da je pri pantizanih. Jezili so se nad materjo. Nato so :z vso naglico zažgali hišo. Stali so ob ognju ter se 'krohotali, ko je mati vsa preplašena vlačila iz goreče hiše, kar je utegnila. Ko je plamen najbolj plapolal, so vojaki odšli. Kmalu potem je potegnil veter ter prinesel od nekod iz Krajine oblake z
Delo
Jožek se je naveličal hoditi vsak dan v šolo. Pa jo nekega dne mahne na travnik izven vasi.
Tam zagleda konjiča in mu de:
.Konjiček igraj se z mano!"
.Ne morem!" zarezgeče konjiček. „Ko na-lože mrvo na voz, jo moram peljati domov, da bomo imeli pozimi dovolj sena. Kar sam se igraj!"
Jožek se skloni k čebeli, ki leta od cveta do cveta, in reče:
.Čebelica igraj se z mano!"
„Ne morem!" zabrenči čebela. .Nabirati moram med, da ne bomo čebele pozimi lačne. Kar sam se igraj!"
»Pa se ti igraj z mano," prosi Jožek ptičko, ki je skakala po drevesu z veje na vejo.
.Ne morem," začivka ptička, .iskati moram črvičke za svoje lačne mladičke. Kar sam se igraj!"
Jožka je minilo veselje do igranja. Nenadoma se mu je zazdelo, da mu vse na travniku kliče:
.Lenuh, lenuh, potepuh, lenuh, potepuh!"
dežjem. Streha je zgorela, drugo je ostalo. Toda danes 'bodo iimdi kruh.
Nanosili so drv ter se ustavili na pragu. Gledali so, kako je mati mesila. Gnetla ‘je testo s suhimi rokami. Naguban obraz se ji je skrival v zakajeni veži. Dim se je valil po tleh, dvigal se je in silil trem malim v oči. Nekaj časa so mencali oči, nato so se umak-
nili. Počasi so odšli na kraj vrta. Zagledali so se po cesti. Bližala se je jesen. V gozdovih so se že zabliščale pisane barve. Sonce ni bilo več tako vroče. Stali so in poslušali. Kruh bo nekaj časa vzhajal. Ta čas bo v peči do kraja zgorelo. Nekje daleč za hribi so se oglašali posamezni streli. Culo se je tudi neprijetno šklopotanje strojnice. Danes to ni ‘bilo zanimivo.
»Ali bo dober!« se je zazibala Lizika.
»Čisto bdi ne bo,« je zatrdil Jožek strokovnjaško kot najstarejši. »Včasih smo imeli tudi popolnoma bel kruh.«
»Kakšen pa bo?« je zategnil Tinek. »Zakaj bi ne bil bel?«
»Ne ibo. Od kod pa naj dobi mati belo moko?«
Znova je močneje zaropotalo za hribi. Druge dni bi stekili v breg nad cesto. Danes je vse skupaj neprijetna misel, ki se je skušajo otresti.
Potem so se odpravili gledat, kaj dela mati. Šli so počasi, ipolahko. Na bregu so postali. Mati je razgreballa žareča polena. Dim se je bil polegel. Veža ‘je bila mračna, le iz peči je sijalo toplo in domače.
»Ali vzhaja?« je vprašal Jožek ravnodušno.
»Vzhaja,« je zasopla mati. »Kmalu bo.«
»Ko ibi imeli zmeraj kruh!« vzdihne Tinek.
»Kdor ima zmeraj kruh, je bogat,« je .rekla kratiko mati.
Nekaj časa so neodločno stali med vrati. Nato so se vrnili na vrt.
»Danes smo bogati,« je razkladala Lizika. »Še nikoli nismo bili tako bogati.«
»Samo en hlebček bo,« je momljal Tinek. »Ali mati nima več moke. Videl sem, da bo samo eden. Samo nam ga bo dala. Še gorkega. Takole ga bomo nesli.«
»Nič ga ne bomo prenašali. Razdelili ga bomo,« je odločil Jožek. Ta ‘trenutek so ob-
čutili vsi trije, kako so lačni. Usta so jim bila polna sline, oči polne pričakovanja. Natančno so videli pred seboj kadeči se hlebček, sladek rumen hlebček, ki te pogreje in poteši obenem. Tinek je odtrgal bilke in jih grizel. Čez trenutek je jezen izpljunil zelenino in se namrdnil. Potem ga je prešinila nemirna misel. Pogumno je vprašal:
»Kako ga bomo ipa razdelili?«
Jožek se je zganil. Čez trenutek je menil skrbno:
»Na tri dele. Vsem trem enako.«
Morda ga bo mati z nožem ...«
Jožek se je zamislil. Zdelo se mu 'je, da bi bilo hudo lepo, če bi ga lahko delil sam. Navidezno tjavdan je rekel:
»Saj ga lahko prelomimo. Saj bo majhen.«
Utihnili so in se začeli kamenčkati. Zdaj pa zdaj so nekako nezadovoljno pogledali k hribom. Od tam je ves čas zamolklo [podrhtevalo. Strojnice so se oglašale z neusmiljenim krohotom. Ta ropot jim je stresal srce. Danes bi moralo biti vse mirno. Danes hi moralo sijati sonce. Danes 'bodo dobili kruh.
Dolgo so se igrali. Zdaj pa zdaj je kateri pogledal Ik hiši. Nihče ni hotel na zunaj pokazati, kako je lačen. Hoteli so vztrajati do kraja.
Potem se je oglasila na pragu mati. Poskočili so, kakor bi se zbudili. Vsi naenkrat so stekli k hiši. Mati je stala na pragu ter držala v rokah ‘hlebček. Bil je lep okrogel hlebček, še nikoli niso videli tako lepega. Materin obraz se je smehljal. Pogledala je vse po vrsti ter pridušeno dejala:
»Slednjič smo ga spekli.«
Vsi trije so stegnili rake, da bi se dotaknili lepo zapečene skorjice. Mati je pogledala Jožka. Dvignila je hlebček visoko predse. Nato ga je položila v Jožkove rolke in ‘dejala:
»Lepo ga razdeli. Vsem enako, da veš!«
»Bom!« je dahnil Jožek.
Vzel je hlebček in (krenil na vrt. Lizika in Tinek sta šla oib njem in nista trenila z očmi. Bala sta se, ida bo hlebček nenadoma izginil in ga ne bo več. Šli so počasi in svečano. Odpravili so se na skalo nad cesto. Tam je Jožek
Kje pa je moj zajček?
»Kje pa je moj zajček?«
Z doma je pobegnil, se ob plot obregnil, se zaletel v hruško in odnesel buško.
V zeljnih je zabredel, glavo zelja snedel, v deteljo je skočil si kožušček zmočil.
Pa je vetrc pihnil, da je zajček kihnil, potlej v gozd je sinil, tam si šapo zvinil.
Ves skesan, bolan je domov prišepal, bolno nogo nosil, odpuščanja prosil.
sedel. Položil je hlebček ®a kolena in se nasmehnil. Tudi Tinek in Lizika sta se nasrneh-ljala.
Tedaj so osupli pogledali na cesto. Izza ovinka je prišla vrsta partizanov. Stopali so naglo. Bili so vsi zasopli in utrujeni. Nikamor se niso ozrli. Težko orožje jih je tiščalo k tlom. Tudi pozdravljali niso kot navadno. Niti ozrli se niso na otroke.
»Mudi se jim. Pomagat gredo,« je dejal Jožek preudarno.
Partizani so z vso naglico hiteli mimo.
Daleč za vrsto je stopal še eden. Bil je star in stopal je počasi. Opiral se je na puško in si z vso močjo prizadeval, :da bi dohitel tovariše. Bil ije bled, skoraj siv v obraz. Kadar je napravil korak, se je zazibal in se opotekel. Vedno je zakrilil z rokami, da je ujel ravnotežje. Počasi je prihajal bliže. Razločili so, da ima levo roko vso obvezano.
»Ranjenec,« je zajecljala Lizika in se dvignila.
Za trenutek se je ustavil. Meglene oči so se mu trdno nasmehnile. Pokimal je otrokom in se spet obrnil.
Jožek je potežkal kruh in vzdihnil. Tam daleč je preteče zagodrnjala strojnica. Tudi ta gre tja. Spogledali so se. Lizikine oči so zatrepetale. Tinek je 9tiskal ustnice. Jožek je vstal in neodločno dvignil hlebček.
»Daj mu ga!« je dejal Tinek tiho.
»Lačen je,« je znova zajecljala Lizika.
Jožek je skočil na cesto do ranjenca. Ponudil mu je topli ‘hlebček. Ranjenec se je zganil in se od začudenja nasmehnil. Odlomil je košček in iga hlastno poskusil. Zahvalil se je, dal Jožku roko ter se odziibal po cesti. Jožek je počasi zlezel na skalo. Lizika se je stisnila k njemu ter ga oklenila krog vratu. Tinek je strmel za odhajajočim. Njegove utrujene noge so drsale po kamniti cesti.
Nenadoma so čuli za seboj šum. Ozrli so se. Za njimi je stala mati. Sklenila je roke predse in obraz ji je preveval prijeten, topel smehljaj...
Nenadna sreča
(JAPONSKA PRAVLJICA)
Živel je nekoč mož, ki ves ljubi dan ni nič delal. Samo posedal je in čakal, kdaj ga bo obiskala sreča. Prepričan je bil, da bo postal lepega dne bogat in to brez vsakega truda.
In tako je živel dolga leta. Nekega dne pa je slišal govoriti o otoku, kjer žive enooki ljudje.
— Torej sem le dočakal. To bo moja sreča, — si je mislil mož. Moram le priti na ta otok, ujeti enega prebivalca in ga pripeljati sem. Kazal ga bom po sejmih in ljudje bodo prav radi plačevali, da bi si ga lahko ogledali. Tako bom prav kmalu postal bogat.
Bolj se je ukvarjal s to zamislijo, bolj mu je ugajala. Končno se je odločil. Nekega dne je prodal vse, kar je imel, kupil čoln in odpotoval. Po dolgem potovanju je prispel na otok, kjer so živeli enooki ljudje. Ko so ga zagledali, so prišli na svojevrstno misel. Rekli so:
— Poglej no, kakšno čudo. Ta mož ima dve očesi. Ujemimo ga in ga kažimo vsem otočanom na sejmih. Ljudje bodo radi prišli in plačali, da bodo videli takega človeka. Tako bomo kmalu obogateli.
Rečeno, storjeno. Ujeli in zvezali so moža, ki je imel dve očesi, in otočani so radi plačevali, da so ga lahko videli od blizu.
Tako se pač zgodi ljudem, ki sede čakajo na denarno srečo.
..........1111,1..............................millllllllllllllllllllim.Hilli...Hill.I..Illllimilllllllllllllllllllllll.Hilli..IIIIIIIHIIIII.Ml.llllill.itnmuimi........mm..............
VLADO FIRM:
Uskoška nevesta
4. nadaljevanje
»Koga naj najavim, gospod?"
Obraz mu je prekril rahel smehljaj. Tudor, ki je to opazil, je osorno odgovoril:
»Vukomirovega sina, poveljnika Uskokov iz Žum-berka.”
Poveljnik grajske straže je bil nekoliko presenečen. Nemo se je priklonil in odšel v grad. 2e sta priletela dva hlapca, robato pozdravila, prijela njune konje za uzdi in ju odpeljala v hlev. Kmalu je v spremstvu grajskega poveljnika prišel oskrbnik. Z živahnimi rjavimi očmi je ogledoval ^skoka, pozdravil, pristopil in ponudil desnico. Sapa mu j®, kot iz kovaškega meha, šumno uhajala iz močnih prsi. Ko si ju je dodobra ogledal, je dejal z visokim glasom:
.Glavarjev sin Tudor, milostljivi gospod grof vas pričakuje."
Nato se je obrnil in ukazal enemu izmed hlapcev, ki jih je radovednost pripeljala bliže, naj poišče komornika ‘n ga takoj pošlje k njemu.
»Gospod poveljnik Tudor," je nadaljeval oskrbnik in si drgnil tolsto brado, »vašega spremljevalca povedem v kuhinjo, da se okrepča, in mu pokažem sobo za prenočišče. Pojdimo!"
Tudor ga je hladno pogledal in brez besed stopil z ni'm. Za njima pa je godrnjaje korakal Brano. Na grajskem dvorišču ju je že pričakal komornik, se poklonil, si s škilastimi očmi ostro ogledal tujca in nagovoril oskrbnika:
»Gospod, naj pokažem spremljevalcu sobano in kuhinjo?"
»Le brž se zasuči!" mu je rekel oskrbnik. Tudor pa je pomežikal Branu, ki je brez pozdrava odšel za suhljatim komornikom.
Z marmorom obloženo stopnišče se je zvijalo v prvo nadstropje. Zajela sta ju hlad in mračna svetloba, ki je uhajala skozi okrogla okna na hodniku, ki so ga krasili starinski gobelini’ s prizori viteških turnirjev. Ko sta prišla do konca hodnika, so se odprla težka dvokrilna vrata. Služabnik v pisani livreji ju je pozdravil in odpeljal v manjši prostor, ki je imel dvoje vrat. V njem je stala kamnita mizica s kamnitima stolima, prekritima z debelo medvedjo kožo. Skozi okno so posvetili le redki sončni žarki in zlatili pajkovo mrežo, ki je visela v kotu. Na steni sta visela težka meča in bojna sekira. Kockasta tla je prekrivala dragocena preproga. Tudor si jo je z zanimanjem ogledal. V mehovskem gradu je bil prvikrat. Poprej je na razgovore vedno hodil oče. Stene pa so bile do polovice obložene z raznobarvnimi marmornimi ploščami. Izpod stropa je visela na pozlačenih verižicah svetilka-lojenka in se lahko pozibavala.
Oskrbnik, ki je opazil Tudorjeve radovedne poglede, je smeje se pristavil: »Glavarjev sin, to je prehodna sprejemna soba. Vaš oče je pogosto sedel na teh medvedjih kožah. Tisto tam je podaril grofu, ko je v gorah slekel medveda."
Tudor mu ni odgovoril, temveč se je zagledal v plešoče sončne žarke, zato je oskrbnik pikro pripomnil:
»Stari uskoški glavar ni bil tako molčeč, mladi mož. Dajte, odložite orožje! Sluga ga vam spravi v orožarno in očisti."
Prijel je za zvonec, ki je stal na kaminu in ki ga poprej Tudor ni opazil, ter nekajkrat pozvonnil. Tudor se je obrnil, *
* sionske opone
sedel na veliko medvedjo kožo, iztegnil noge in malomarno odgovoril:	.	f§|
»Uskok ne odlaga orožja v shrambe, nosi ga in čisti sam. Najavite me gospodu grofu."
Pri tem so se mu oči porogljivo zasvetile. Oskrbnik se je molče obrnil. Vstopil je sivolasi sluga, se z drsajočimi koraki ustavil pred oskrbnikom in se mu globoko priklonil.
»Gospod, klicali ste me. Ponižni sluga čaka."
Oskrbnik ga je surovo potresel in dejal: »Staruha, stregel boš mlademu poveljniku Uskokov. Si razumel? Gorje, če se pritoži!"
Ne da bi še kaj rekel, je odšel skozi stranska vrata.
Starec, ki so mu drgetale ustnice, je še vedno nepremično stal in gledal v tla.
»Hej, stari, ne boj se me. Te že pokličem, ko te bom potreboval."
Segel je v žep in mu ponudil srebrnik:
»Vzemi in si privošči pijače."
Služabnik ni stegnil roke. Toplo je pogledal Tudorja, si pogladil redke lase in dejal:
»Ne, gospod, ne smem. Če kaj želite, pozvonite, bom v čumnati v stolpu."
Po poklonu se je zadenjski pomikal proti vratom. Tudor je vrgel srebrnik na mizo, da je zažvenketalo. Starček se je stresel, prisluhnil, vzdignil obe roki in poprosil:
»Gospod, brž skrijte denar. Gorje mi, če ga najdejo!"
Tudor ga je spet spravil v mošniček in sluga si je vidno oddahnil. Prav takrat so se odprla stranska vrata in razmaknila se je težka vzorčasta zavesa. Služabnik je izginil iz sobe.
Vstopil je debelušasti oskrbnik in pomignil Tudorju. Mladi poveljnik je prav počasi vstal, popravil pas, prijel za sabljo, vzel čepico in odšel za njim. Ko sta prekoračila večjo sobo, ki je imela stene ovešene s širokimi preproga-
Okvare
na električnih aparatih
cAll n/i f o ti o el p^miigafe
ix g(XxpjxdhiiitiML?
Večina staršev in vzgojiteljev meni, da se mora vsak otrok o pravem času naučiti opraviti majhne naloge v gospodinjstvu. Po kosilu naj pospravi mizo. Če se družinski člani po kosilu razidejo, ne da bi pomagali gospodinji pospraviti, ni samo brezobzirno, temveč tudi vzgojno zgrešeno.
Otroci naj pomagajo v gospodinjstvu, ne samo zato, da bi razbremenili mater, ampak da bi spoznali delo in znali ceniti napore drugih. Otroci se bodo tako tudi naučili toliko drobnih spretnosti, ki jim bodo v življenju zelo koristile.
Zato moramo naše otroke pravočasno navaditi na delo. Pri tem pa se v družini pogosto pojavijo spori. Že majhen otrok, ki se komaj postavi na noge, hoče pomagati in steguje ročice po metli, smetišnici in celo sesalcu za prah. Seveda je taka >pomoč* mamici vse prej kot koristna. Prav nasprotno, ovira jo pri delu. Zato je prav razumljivo, da otroka za ta čas mati raje postavi v stajico.
Mnogo razlogov pa govori za to, da majhnemu otroku, ki hoče pomagati, ustrežemo. Za odrasle pomeni to še več dela in dodaten napor za živce, za otroka pa ima drugačen pomen. Otrokova želja, da bi pomagal, je v bistvu odraz njegove želje, da bi bil vedno v bližini ljubljenih odraslih ljudi in da bi eksperimentiral s predmeti bližnje okolice.
Vedeti moramo tudi tole: otrok bo pripravljen pomagati samo, če to ne bo v zvezi z preveč grenkimi izkušnjami ali s številnimi prepovedmi. Če pa vsako otrokovo kretnjo spremljamo z ukazi, prepovedmi in prestrašenimi kriki, potem bo otrok kmalu mislil, da so domača opravila nekaj neprijetnega, čemur se bo raje izognil. Če se ta občutek ukorenini, se ga bo otrok kasneje težko znebil. Bolje bo, če majhno škodo, ki nam jo otrok povzroči s svojimi gospodinjskimi poskusi, sprejmemo kot nekaj neizogibnega in odstranimo vse dragocene in občutljive predmete, ki bi jih otrok lahko poškodoval.
Sadove takega truda požanjemo že pri predšolskem otroku. Štiri in petletni otroci se nenavadno radi učijo in lahko postanejo pravi mali pomočniki. Vedeti pa moramo, da predšolski otroci še niso sposobni, da bi prevzeli dolžnosti v pravem pomenu besede. Otroci imajo v tej starosti le malo potrpljenja. Zato se nikakor ne sklicujmo na njihov čut dolžnosti. Otrok naj ima pri delu občutek, da se igra. Ali bodo otroci kasneje radi pomagali ali pa se bodo branili najmanjšega dela, je v veliki meri odvisno od vzgoje v prvih letih. Seveda se bo vsak starejši otrok skušal umakniti svojim dolžnostim. To pa ni v prvi vrsti posledica šolskega dela ali želje po počitku, kot morda mislite. Odločilno je, da v otroku zbudimo željo, da bi napravil nekaj koristnega, smiselnega. Kajti vsakemu otroku se bo nekoč zazdelo, da gospodinjsko delo ni preveč smiselno.
Če bo samo včasih pomagal očetu držati desko, če bo pomagal materi pri obešanju za-
V najbolj razširjeno skupino okvar na aparatih in napeljavah prištevamo okvare na izolaciji. Taka okvara povzroča poškodbo tokokroga v določenem aparatu iter poškodbe posameznih 'delov opreme in inštalacije. V takem primem je nujen pojav, da nam pregori varovalka. Seveda pa je najbolj nevarna poškodba človeka, ki pride v dotik s pokvarjenim aparatom.
Okvare te vrste navadno ugotovimo z dotikom oziroma aparat nas »elektrizira«, kakor pravimo. Takoj ko tako elekitriziranje začutimo, aparat izklopimo in pokličemo strokovnjaka, da nam okvaro spet popravi. Zelo važno je, da se popravila nikoli ne lotimo sami, če nismo za to tudi usposobljeni. Zaradi nestrokovnega popravljanja električnih aparatov in napeljav je bilo že veliko nesreč. Vedno tudi glejmo, da ibomo imeli vsak električni aparat pravilno ozemljen, kar nam bo edino zajamčilo varnost pri uporabi.
Pogosti povzročitelji kratkega stika so raz-
Poskusite!
TUNINA SOLATA
Vzemite: Škatlo lunin, 2 do 3 kuhane in pretlačene krompirje, 1 do 2 trdo kuhani jajci, srednjeveliko kislo kumarico in malo majoneze.
Vse nasekljajte, dobro premešajte in polotite maso na velike solatne liste.
OKUSNI SLANIKI
V 2 del sladke smetane vmeSajte drobno nastrgano srednje veliko hrenovo korenino, posolite, po okusu poprajte in dobro stepite (lahko tudi v elektr. mešalcu). Nato z maso zlepite po dva in dva slana keksa in dajte za nekaj časa v hladilnik.
Lahko pa tudi kekse naložite v globoko skledo in po-lijete z maso. Jed je Izredno okusna in se poda k narezku.
SKUTA Z DROBNJAKOM
Skuti dodajte nekaj žlic kisle smetane, malo soli in popra ter drobno sesekljan drobnjak. Jed je — kljub enostavnosti — zelo okusna.
JAJČNI NAMAZ
Rumenjake trdo kuhanih jajc dobro zmeSajte z malo olja, popra in nekaj sardin. Dodajte kavno žličko gorčice in drobno sesekljane beljake. Premažite kruhke in okrasite s svežim paradižnikom.
ves ali če ga bo poslala v trgovino po kakšno malenkost, mu bo to delo kmalu postalo odveč. V vsakem otroku je skrita želja, da bi pomagal, in to moramo znati izkoristiti. Najbolje pa je, da mu damo delo, ki ga bo lahko opravil sam, ki ne bo zahtevalo mnogo časa in kjer bo uspeh viden. Otrok se uči s pomočjo uspeha. Primerno delo je pospravljanje postelj, čiščenje čevljev, lupljenje krompirja, pripravljanje mize, čiščenje vrat ali nakupovanje. Pri teh delih otrok lahko vidi, da je nekaj naredil.
Predvsem pa se moramo znebiti zmotnega mišljenja, da se človek največ nauči takrat, ko ga neprestano opozarjamo na napake. To ve-
lične priključne vrvice. Kadar jih ne potrebujemo, jih navadno zvijemo in s tem dostikrat povzročimo, da se nam žica na nekem mestu pretrga in nam neposredno povzroča kratek stik, kadar jo spet priključimo. Če pa priključimo aparat preko nezadostno dimenzionirane priključne vrvice, se zaradi prekomernega segrevanja prevodnih žic uniči izolacija in nastane s tem vrsta nevarnosti.
Pri aparatih za kuhanje in ogrevanje ter pri vseh aparatih, ki 'spreminjajo električno energijo v toploto, imamo grelne spiralne žice. Kadar koli nastane okvara pri takih aparatih, je to skoraj vedno okvara na spirali. Nastala je zaradi pregretja spirale in je le-ta pretrgana na enem ali na več mestih. Če spirala še ni stara, jo lahko še zvežemo, mora pa biti spoj tako tesno izveden, da pri ponovnem vklopu ne pride na mestu spoja do iskrenja. Najbolje pa je poškodovano spiralo zamenjati z novo.
Največkrat pride do pregretja spirale, če pustimo fcuhalno ploščo vklopljeno, ne da bi na njej kaj kuhali. Plošča se segreva, zrak, ki jo obdaja, pa toplote ne odvaja v zadostni meri. Kuhalne plošče torej ne puščajmo prazne.
Če imamo v hiši pralni stroj, potopni grelec za vodo ali električni bojler, moramo paziti na to, da grelca nikoli ne vključujemo brez vode. Grelna spirala bi nam v tem primeru v zelo kratkem času zgorela.
Pri aparatih, ki imajo vgrajene električne motorje, se pojavljajo okvare največkrat zaradi naše malomarnosti in neupoštevanja navodil. Tudi tu se srečujemo z obveznim elementom — s priključno vrvico. Le-ta je zelo pogosto povzročitelj okvare, bodisi da je pretrgana ali da ima uničeno izolacijo. Druga vrsta okvar je okvara na elektromotorju, predvsem če so krtačke že izrabljene ali pa če jih je treba očistiti. Najbolje je, če to delo opravi strokovnjak, ker je navadno dostop do teh elementov težaven. Naslednji povzročitelj okvare na elektromotorju pa smo mi sami. Ne držimo se opozoril, da je 'treba imeti določen aparat vključen samo določen čas. Če tega ne upoštevamo, motor preobremenjujemo ter ga izpostavljamo hudim okvaram in dragim popravilom.
Ija še posebno za otroka. Razne napake pri opravljenem delu moramo velikodušno prezreti in otroka pohvaliti. Ponosen bo in bo v prihodnje raje opravljal svoje delo in tudi bolje. Ko bodo opravljali svoje male dolžnosti, se bodo otroci naučili ceniti in razumevati napore staršev. Ne smejo pa dobiti vtisa, da nanje zvračamo delo, ki je nam samim neprijetno. Nasprotno, otroku moramo zbuditi občutek, da je njegovo delo celoti zelo koristno.
Skupno delo bo krepilo zavest skupnosti in, kar je najvažnejše, tu bo priložnost za zaupne pogovore med starši in otroki, za katere sicer ne bi imeli časa.
NASVETI
■	Prte iz povoščenega platna večkrat zdrgnemo s krpico, ki jo namakamo v mleku. Tako bo platno trpežnejše in lepše.
■	Svileno podlogo v kožuhovinastih plaščih očistimo z vato, ki jo pomakamo v špirit.
■	Palačinke bodo dobre in rahle, če pripravimo testo iz nekuhanega mleka in ga pustimo nekaj časa stati.
■	Madeži od seča so trdovratni. Očistimo jih z vodo, milom in soljo. Uporabljamo lahko tudi salmijakovec, ki ga razredčimo z vodo, ali pa mešanico limonine kisline in vode.
■	Termofor bo dolgo topel, če ga napolnimo s slano vročo vodo.
Kozmetika
a Bradavice boste omehčali z ricinovim oljem.
•	Krhko kožo čistite z mandljevim oljem-Če pa je koža mozoijčasta, jo umivajte z ajbiševo ali kamilično vodo.
a Suho kožo umivajte z mlekom, kateremu ste dodali citronovega soka.
a Kožo na obrazu boste lepo omehčali z „masko iz majoneze", to je s stepenim rumenjakom, kateremu ste dolili olivnega olja.
•	Oči se vam bodo svetile, če jih boste na hitro sprali z raztopino soli (v četrt litra prekuhane vode vsujte kavno žličko soli).
•	Kadar se pojavijo gube na licu, jih je zelo težko odstraniti. Lahko pa pojavljanje gub preprečimo z masažo, ki krepi obrazne mišice in jih naredi bolj odporne. Najbolje je, če masirate lice zvečer. Roke si namažite s kremo, da drsijo po koži, ko se masirate. Z obema rokama vlecite po koži od tilnika proti licem in sicer tako, da pritiskate na obrazne mišice.
Otroci pa naj se tudi igrajo, biti morajo to, kar so: otroci. Ne smemo jih prezgodaj za-sužnjiti z delom, saj bodo še dovolj zgodaj spoznali, kako resno je življenje. Otrok potrebuje čas za šolsko delo, ki ga starši pogosto podcenjujejo, pa tudi čas za igre.
Če o tem razmislimo, nam ne bo težko ugotoviti, kaj od naših otrok lahko pričakujemo in kaj ne. Otrokom smemo prepustiti le določen krog dolžnosti, ki se ne sme stalno spreminjati in mora biti primeren njihovi starosti-Otrok ne smemo neprestano trgati od učenja ali igre zaradi majhnih opravil, ki lahko počakajo. Le tako bomo lahko ohranili otrokovo dobro voljo in pripravljenost za delo.
........................................m.....milili.mili.........umi...mirni...............mimmiim...m...................um....mn.......................................
mi, stkanimi v daljni Perziji, je v nekem kotu opazil še krasen kipec iz belega kamna. Dvokrilna vrata so se neslišno odprla. Pred njim je ležala velika dvorana. Večja okna z barvastimi stekli so se vrstila v krajših presledkih. Sredi te viteške dvorane, katere strop je bil obokan in so se modro barvani robovi v sredini spletali v rožo, je stala dolga miza iz češnjevega lesa. Okoli nje so bili razvrščeni lepi težki stoli z rezljanimi okraski iz orehovine in prevlečeni z vezanim zelenim baržunom. Zadnjo steno pa je prekrivala nagubana brokatna zavesa, na kateri je bil vtkan srebrni grb mehovških graščakov.
Tudor se je neugodno počutil, ko je stopal po preprogi, ki se mu je vdajala pod nogami. V kotih so stali marmorni podstavki, na katerih so svetile lojevke. Na pre-grnjenem prizidku na levi strani sobane, blizu velikih vrat, je ležala viteška čelada, okrašena z dragocenim črnim perjem afriških ptičev, na srebrnem stojalu pa je visel graščakov verižni oklep z zlato ovratnico. Meči in ščiti z odrgninami in vdolbinami, ki so jih bili prizadejali težki bojni kiji turških bojevnikov, so viseli na nasprotni steni, kjer so bila za rezljanim prečnikom zataknjena bodala s pet prstov visokimi ročaji, okovanimi s srebrnimi in zlatimi žebljički. V svileno tkanino prevlečene blazine so na stolih z visokim naslonjalom čakale razvajene plemiške goste. Na zgornjem koncu mize pa je sedel mehovski gospod. Dolgi brki so se mu povešali. Črn žametast suknjič s čipkastim belim ovratnikom se je tesno oprijemal vitkega telesa. Na verižnici, ki mu je visela preko ramen, je bilo pripeto kratko bodalo. V bližini pa je bila ob oknu prislonjena dolga arkebuza.
Mehovski gospod je vstal. S sivimi očmi je mežikaje premeril gosta. Tudor je pozdravil bogato oblečenega grofa, oskrbnik pa se je globoko priklonil.
Milostljivi gospod grof, uskoški poveljnik želi govoriti z vami. Prinaša vam važne novice iz . . "
Grof ga je prekinil z jeznim zamahom roke, sedel, naslonil orokavičeno roko na mizo in vprašal:
»Kakšne novice prinašaš, uskoški poveljnik? Govori!” Tudorju se je zmračilo čelo. Naslonil je roko na ročaj svoje sablje, odmaknil stol in sedel. Opazil je pogled, ki ga je grof namenil oskrbniku. Ta se je priklonil in tiho odšel. Sluga, ki je stal pri vratih, pa jih je za njim neslišno zaprl.
Napetost, ki je uklepala moža, je popustila. Videti je bilo, da so sončni žarki, ki so kradoma silili v sobano in se poigravali na njunih obrazih, dobrodejno vplivali na mrki izraz, ki je prekrival obraza. Grof se je udobno zleknil in, igraje se s srebrnimi gumbi na suknjiču, pričel:
„No, sin starega Vukmira, hočem, da se sporazumeva, da postanejo najini odnosi taki, kot so bili s starim glavarjem, tvojim očetom. Slišal sem o tvojih bojih, drznih pohodih na Turško in o tvoji bojni spretnosti. Vreden očetov naslednik boš, vendar pomni, da si bojevnik, pokoren cesarju, a jaz zastopnik plemiške oblasti, mladi mož."
Njegove hladne oči so se uprle v Tudorjeve in hladen nasmešek mu je zaigral na ustih. Potegnil je za vrvico, ki je visela na stolu, in zazehal.
»Pripoveduj! Kaj je s turškimi pripravami in kaj počno kmečki puntarji? Celo v mojem gradu so. Vroče jim je bilo, pa sem jih ohladil."
To puhlo domislico je spremljal rezek in glasen smeh. Umaknil je obraz Tudorjevemu pogledu in odrinil stol.
»Gospod grof, smeh vas bo minil, ko izveste, da se bo tudi vaš mehovski grad majal pod silovitimi naskoki divjih turških čet. Veliki vezir zbira zadnje čete, janičarji so že pripravljeni za vpad čez mejo, tri sto turških topov bo bruhalo ogenj in rušilo zidovje in okope naših gradov.
Turške sile bodo prekoračile Kolpo in se bodo najbrž razdelile v tri močne skupine. Ena od teh bo vsekakor divjala tudi po naših krajih, če je ne bodo ustavile brambovske sile, ki se mi pa zde preslabotne in premalo oborožene. Plemiška vojska pa se nemara zbira in prepira kje na Orgskem. Cesar, pravijo, nima denarja. Zunanji svet pa je gluh za njegove prošnje. Turški sultan grozi! Uskoki sami ne zmoremo vsega. Preveč smo že krvaveli. Cesarjevi odposlanci se vračajo zasmehovani!"
Tudor je umolknil in se zagledal v grofa. Njegov obraz mu ni povedal ničesar. Oči so strmele nekam v prazno.
Vstopil je komornik s pijačo. Na mizo je postavil čaši iz težkega srebra in ju natočil. Na pozlačenih krožnikih se je kadila pečena divjačina.
Tudor je malo pil, še manj jedel. Grof pa je pridno zalival narezane kose slanine in vmes nerazumljivo besedičil.
»Gospod grof," je zopet pričel Tudor. »Omenili ste, da se tlačani vaših podložnih vasi puntajo in zbirajo. V grajski ječi imate zaprta dva kmeta in svobodnjaka. Ali ne bi kazalo, da jih izpustite? To bi precej pomirilo razburjene duhove."
Grofu se je grižljaj zataknil v grlu. Ves zaripel v obraz, je jezno pogledal Tudorja. Končno je izdavil:
»Od kdaj se uskoški poveljnik zanima za moje tlačane?”
»Gospod grof, huda je tlaka po slabi letini, krivico jim delate. Izpustite jih in znižajte dajatve. Potlej bodo v vas gledali gospodarja."
»Ho, ho, ho," se je izzivalno zakrohotal grof in udaril s pestjo po mizi, kajti močno vino mu je že lezlo v glavo. Motne oči so se mu zožile kot pri mački.
(Nadaljevanje prihodnjič)

JAN GERDSON:
Uspešna metoda
— Seveda, Pelikan — je nenadoma zaklicala moja žena in udarila s peresom po seznamu dirkalnih konj.
Resignirano sem zmajal z glavo: — Kako vendar moreš predlagati kaj takega. Vsako pocestno kljuse je hitrejše od njega. To ve vendar vsakdo, ki ima vsaj malo pojma o tekmovanju.
— Ja, toda Pelikan je vendar velik ptič s sedmimi črkami. Ali ne? Prav tega nisem mogla rešiti, ko sem te včeraj tako mučila s križanko. Velik ptič, sedem črk, pričenja se s P — kaj drugega kot Pelikan.
-— A tako, sem dejal nekoliko mirneje.
— Pet kron bom stavila na Pelikana.
— Pa to je nesmisel, dragica! Popolnoma nesmiselno. Raje si z bankovcem prižgi cigareto ali pa izreži papirnatega pajaca, vse bo pametneje, kot pa da daš denar za takšno stavo.
Žena je že hitela proti blagajni. Vse se mi je zdelo tako nespametno. Prvič sem jo imel s seboj na dirkališču. V prvi rundi je stavila na For-VJarda zato, ker je imel jockey jopico prav takšne barve, kot ona krilo za svoj deseti rojstni dan. V drugi rundi je stavila na Lady zato, ker jo je konj tako Prijazno gledal. In sedaj na Pelikana, samo zaradi križanke.
Sam sem stavil deset kron na Kolonista. Zaupljivo in s pridušenim glasom sem spraševal sosede za njihovo mnenje, vsi so se strinjali z menoj, da ima Kolonist največ možnosti da postane prvak.
Ta runda ni bila kaj prida zanimiva. Najprej smo zagledali v zraku velik klicaj. To je bil Pelikan. Nato so skoro drug ob drugem pritekli še drugi konji; po daljšem presledku pa še ves sopeč Kolonist.
Ko je žena dvignila zadetek 1400 kron, smo se odpravili domov. Moje razpoloženje je bilo nekoliko »potlačeno«. Godrnjal sem, da je bila to najbolj neumna in nemogoča tekma, kar sem jih videl v življenju. Dirkal-na st,e.za !e bila gotovo preveč blat-na ali pa pretrda.
Zena mi je v vsem pritrjevala.
Najbolj sem pa zadovoljna s tem, da se mi je posrečilo uganiti velikega ptiča s sedmimi črkami, je dobrohotno omenila.
Ko sva prišla domov, sva na pragu srečala najino štirinajstletno hči.
— Sem že rešila križanko, je ponosno zaklicala.
— A tako, si tudi ti uganila ime velikega ptiča s sedmimi črkami, ki se začenja s p.
— Seveda, pingvin.
Robert Morrison, sedaj spoštovan in bogat mož, je v svojih mladih letih zagrešil nekaj neumnosti. Edini človek, ki je za to vedel, je bil njegov stari šolski tovariš George Manning, ki je imel nekaj Morrisovih pisem, katera bi mu sedaj lahko škodovala. Manning je bil dolgo časa zaprt in ko je prišel iz ječe, se je odločil, da bo izsiljeval Morrissona, ki bo tako si je mislil, rad plačal precej denarja, samo da bo on, Manning, molčal. Morrison je sicer plačal enkrat ali dvakrat, potem pa se je odločil, da ne bo več popustil.
Potem ko je Morrison napravil natančen načrt, je nekega večera obiskal Manninga in mu, ko sta pila viski, skrivaj nasul mamilo v pijačo. Takoj ko se je Manning onesvestil, mu je Morrison potisnil glavo v plinsko pečico z namenom, da prižge plin in tako ubije izsiljevalca. Hotel je, da bi vse bilo videti kot samomor.
Zgodba se prične v tem trenutku.
Robert Morrison se je vzravnal in globoko zadihal. Pogledal je okrog po majhni kuhinji in na postavo, ki je ležala na tleh. Telo ni ležalo preveč naravno, toda Morrison se je potolažil z mislijo, da je še kar dobra za to posebno vrsto smrti. Kajti Manningova glava je ležala znotraj zarjavele plinske pečice.
Skrbelo ga je tudi, če je bila ideja položiti blazino pod Man-ningovo glavo dobra ali slaba. Končno je prepričal samega sebe, da če bi se on odločil za samomor, bi si celo v plinski pečici uredil, kar najbolj udobno.
Tiho je odšel (bil je nmreč samo v nogavicah) v sprejemnico. Pazljivo je zagrnil zaveso in prižgal luč. Hitro, pa vendar metodično, se je spravil na delo. Za seboj ne sme pustiti niti sledu. Ampak kako? Kaj naj stori s paketom z živili, ki je bil namesto njemu poslan Manningu, najbrž po pomoti. Najbolje bo, da ga odnese s seboj domov. Položil je paket na stran.
Kje neki je Manning skrival njegova pisma? Morison je vedel, da je bil Manning nepazljiv človek in jih verjetno ni skrival na kakšnem posebnem mestu. Seveda, tu so v pisalni mizi! Samo šest jih je bilo, pa vendar bi lahko škodovala ugledu Roberta Morrisona. Je bilo to res? Odvezal je zavoj s pismi in
jih prečital vseh šest; lica so mu zardela: bila so to res neumna pisma. Kakšen norec je bil v tistih letih! Dobro se je še spominjal dneva, ko se je od nekod nenadoma pojavil Manning (bogve, če je bil ves ta čas v ječi) in ga pričel izsiljevati. George Manning je bil resnično neumen, da ni opazil, kako se je njegov nekdanji sošolec spremenil.
Morrison je nosil rokavice in s težavo je zbasal vsa pisma v notranji žep suknjiča. Vedel je, da je Manning živel sam v koči in ni imel dosti prijateljev, vsaj takšnih ne, ki bi ga utegnili klicati; edini človek, ki je prihajal v njegovo hišo je bila neka stara ženska, ki mu je pospravljala.
Najvažnejše je, da je vse narejeno pravilno in da ne pusti ničesar za seboj. Alibi za to noč ni imel in vedel je tudi, da bi bilo neumno, da bi si kaj izmišljeval. Če ne bo nobene sledi, ki bi po-
kazala, da je on, Morrison, želel Manningovo smrt, ne bo niti potrebno razlagati, kje je bil ob tem času. Ničesar ni, kar bi dokazovalo, da sta imela kaj z Manningom razen da sta bila prijatelja pred mnogimi leti, da pa sta šla potem vsak po svoji poti. Eden je postal spoštovan bogat mož, drugi pa je bil George Manning.
Končno je vse uredil v sprejemnici in odšel v spalnico. To je bila na pol prazna, umazana soba in v njej se ni dolgo zadrževal. V sprejemnici, ki je kar ni mogel zapustiti, je zopet pogledal okrog. Samo tukaj bi lahko nehote pustil ključ k resnici.
Toda bilo je vse v redu, razen kozarcev na mizi in paketa z živili. Na mizi mora stati samo en kozarec. Tega mora pomiti, kajti ko ga bodo našli, ne sme biti na njem nobenih sledi, razen od viskija. Seveda, lahko bi opral kozarec in preskrbel sveže Manningove prstne odtise.
Moral je dvakrat v kuhinjo, da je vse uredil. Kmalu je bil en kozarec spravljen v omari, drugi pa je stal s sledovi viskija na njem.
Najprej ga je opral, zatem pa s prsti nezavestnega Manninga potegnil po njem. Poleg kozarca je postavil skoraj prazno steklenico z viskijem. Manning je bil pil preveč, zato seveda ni opazil, ko je Morrison (ne preveč spretno) vsul mamilo v kozarec. Zaskrbljeno je pogledal na ležečo, nezavestno postavo: ali ga ni mogoče dal preveč v pijačo? To bi bilo nemogoče, saj je še pred eno minuto čutil utrip srca na Manningovem zapestju.
In sedaj — še zadnja stvar — sporočilo. Položil je papir tako, da ga je lahko vsak opazil, ni pa se upal napisati „za policijo" ali kaj podobnega. Bilo bi prenevarno kopirati Manningovo pisavo.
Nasmehnil se je: to je bila pač sreča, da mu je prav te besede pisal Manning v pismu. Takoj ko je pismo prejel, je vedel, da mu bodo stavki, napisani na koncu pisma, še prav prišli. Sporočilo je bilo takole:
Sit sem že vsega. Kdo me lahko graja, da sem si izbral najlažjo pot! Izberi si jo smehljaje, kot to nameravam jaz.
George Manning
Seveda je s tem Manning mislil na denar in izsiljevanje, ne pa na plinsko pečico.
Tako, vse je v redu. Sedaj mora še prižgati plin in pustiti goreti električno peč. Tako. Prstni odtisi? Ne, njegove noge, obute v nogavice, gotovo niso pustile nobenih, o tem je bil prepričan. Obul je škornje, tiho smuknil skozi zadnja hišna vrata ter z mirnim korakom odšel s paketom pod pazduho ...
Srečal ni nikogar in ko je doma izpraznil paket z živili in zažgal vseh šest pisem, je drugič ta večer globoko vzdihnil — tokrat v olajšanje.
Seveda bo policija prišla k njemu, ker so vedeli, da se je z Manningom nekajkrat prijazno pogovarjal. To je bil tudi eden izmed vzrokov, zakaj so ga imeli ljudje radi — pogovarjal se je namreč z vsakim in lahko bo rekel policiji, da je „ubogi Manning" bil videti precej bolan in nekoliko neuravnovešen.
Njegov „dobro jutro" in nasmeh, s katerim je naslednjega dne pozdravil policijskega inšpektorja, je bil pazljivo pripravljen del njegovega načrta.
„Da, površno ga poznam." Skoraj bi rekel „poznal sem ga"; mora paziti kaj reče.
»Prepoznate to, gospod?"
Dobri bog! Kaj pa ta mož drži v roki? Notes iz temnomodrega usnja z zlatimi začetnicami R. M. Avtomatično je segel v notranji žep suknjiča. Prazen. Spomnil se je, kako je težko zbasal tista pisma v žep. Ali je mogoče, da mu je notes po nesreči padel iz žepa in ga je pustil tam na tleh!?
Zdelo se je, kot da je izgubil dar govora. Vzel je notes, presenečen, da mu je policaj to dovolil in ga obračal sem in tja ter ga neumno ogledoval. Kaj bi mu pomagalo, če bi rekel, da ni njegov,
Inšpektor je nekaj govoril. Ga je obtoževal? Kaj je rekel?
»Deček, ki pomaga v trgovini z živili, je nesel včeraj zvečer paket z živili na napačen naslov. Prinesel ga je namreč Manningu namesto k vam. Danes zjutraj je odšel k Manningu, da bi ga vzel in prinesel k vam. Ker ni na njegovo zvonenje nihče odgovoril, je šel k zadnjim hišnim vratom. Bila so odklenjena. Vstopil je, seveda ne bi smel----------*
Nadaljuj, nadaljuj, je Morison v mislih priganjal policaja.
»V kuhinji je gorela luč in Manning je ležal z glavo v plinski pečici. To je dečka strašno prestrašilo, vsaj tako pravi. Na svojem kolesu je pridirjal k meni in takoj sem odšel tja. Na tleh v sprejemnici sem našel tale notes. Veste, tale gospod AAanning — torej bil je v ječi in takšni tiči so nam vedno sumljivi."
Zakaj je prenehal govoriti? Ali je čakal, kaj bo Morrison rekel? Morison ga je samo gledal s tresočimi ustnicami.
»Ali ste mu vi dali notes? Ali ste ga po pomoti izgubili?"
Morrison ni mogel več tega prenašati. Celo če bi lahko govoril, bi sedaj raje molčal.
»Ne samo, da je ležal z glavo v pečici, ampak tu je še neka druga čudna stvar v zvezi z Manningom in mogoče bi nam vi lahko pomagali. Ta plinska pečica, najbrž gre za samomor, kajne?"
Morrisonu se je vrnil dar govora.
»Da, mislim da." Je bil to res njegov glas?
»Našli smo steklenico viskija na mizi, ki je bila naročena včeraj popoldne v trgovini in danes zjutraj smo jo našli skoraj prazno. Mogoče je to vzrok, da je to storil?"
Kaj je bilo „to"? je bilo kaj narobe? Ali je ta podeželski inšpektor kaj odkril?
»Veste, gospod, naj je bil kriv viski ali neumnost, ampak ali si lahko predstavljate, da kdo potisne svojo glavo, pijan ali trezen, v plinsko pečico in odpre plin ter pri tem pozabi, da je bil plin odklopljen že prejšnji teden, ker ni plačal računa? Sicer po drugi strani lahko razumem, pozabil je vse, kar se je zgodilo prejšnjo noč; nič čudnega po vsem tem popitem viskiju. Ko se je zbudil, je še vedno gledal pijano in zmešano v mene, toda — hej, gospod! Kaj je z vami?"
Robert Morrison je nezavesten ležal na tleh ob inšpektorjevih nogah.
;; PETER BERGANT:
Utrinek
; Narahlo je odprla okno; j j o tresoča roka je držala mede- :: •; ninasto kljuko, druga, uvela <• o roka pa je nekaj stiskala.
«; Zavihala si je ovratnik na <> zelenem bolniškem plašču.
•• Hladno je bilo zunaj. Našlo- <!
nila se je na okensko polico ;; ;; in pogled ji je splaval na streho. Nekaj je bilo v teh ;; ;; očeh — pričakovanje, še • :: več. Kmalu ni bilo več pri- :: ;« čakovanje, veselje, pravo «> :: otroško veselje ji je zasijalo ;; j; z obraza.	!>
::	Od vseh strani so prileteli ;;
golobi: sivi, beli, rjavi in ne- <> kateri skoro grahasti. Sedali !: ;• so pred okno in na železno :: ograjo, ki je ščitila kletno ok- :: j; no. Stopicali so sem in tja po L :: belem pesku.	;;
> Razklenila je pest.	<»
Koščki kruha so podrhte-<> vali v tresoči roki. Nabrala <» : jih je po kosilu. Hodila je od ;; ;• postelje do postelje In ostan- ■ ke znosila na papir. Za krila- ;; j> te prijatelje.	!!
Še kar naprej so prihajali ;; : in kmalu je bil pod oknom b pravi direndaj.	;;
Smejala se je.
Roka se je hitro spraznila. Golobi so pozobali vse, j ; nekajkrat pogledali in se spet ;
:: razkropili po strehah.
Gledala je za njimi, v ;
:: oblačno popoldne. Potem je b ;; zaprla okno In se počasi od- ;;
: pravila v posteljo.
Jutri pa bo spet nabirala ;;
: ostanke.	\
Tudi jaz sem pobral drob- ;; :: tlnico pod oknom.
Vedeževalka je razporedila karte... — Tukaj vidim plavolasega moškega je začela, — ki vas ne mara!
Plavolas moški... Da, bi moglo biti... — je odvrnil moj prijatelj po kratkem premoru, med katerim je v mislih obdelal vse znane mu plavolasce. Nato se je približal mojemu ušesu:
— To mora biti Pedro! — je šepetal. — Res me nikoli ni maral...
v — Plavolas moški... mlad ... — je dodala vede-zevalka.
Prijatelj je zadovoljno prikimal.
— Jasno ko beli dan! To je Pedro!
Vedeževalka je znova razvrstila karte, potem ko je moj prijatelj razpolovil kupček kart.
— Tukaj je ženska, ki misli na vas, — je povedala.
— Ženska, ki misli name!
— Da, ženska, ne več ravno mlada, srednje postave ...
Aha, ze vem, kdo je to: moja sestra Marta.
— Verjetno^; ženska ie oblečena v črno. (Moj prijatelj je bil v žalni obleki...)
— Tako je, moja sestra!
Znova je zmešala karte in jih razporedila.
— Obeta se vam lep, dobičkonosen posel, ki ga že skoraj držite v rokah.
— Ah, da, nadaljujte, prosim!
— Čakajo vas nekatere težave... Vidim posebno eno, precej hudo. Toda nazadnje boste premagali vse. Treba pa bo imeti potrpljenje.
Prijatelj se je zadovoljen nasmehnil.
— Treba pa bo imeti potrpljenje, — je ukazovalno ponovila vedeževalka, — čuvati se boste morali plavolasega moškega.
— Odlično! Krasno!
— Poleg tega vas čaka dolgo potovanje čez morje. (Vedeževalki je ^znano, da je moj prijatelj American ...) £no takšno potovanje, precej naporno, je že 2a vami. Tole, ki vas sedaj čaka, tudi ne bo lahko, vendar boste srečno prispeli na cilj.
Spet je pomešala karte in jih razporedila.
— Vidim moškega, ki se zanima za vas. Namerava vam pisati.
— Sijajno! — je bil ves navdušen moj prijatelj. — 1° bo nedvomno Antonio!
— Vidim tudi, da vas v prihodnosti čaka dediščina. Ne morem reči, kolikšna bo, niti ne vem za gotovo, če je res dediščina, toda karte nedvoumno govore o denarju.
— Prijatelj se je ves blažen smehljal.
— Pustimo sedaj 'karte! Kdaj 9te rojeni?
— Dvanajstega avgusta leta tisoč osemsto triinsedemdesetega.
— Sijajno! Pod ugodnejšimi zvezdami se ne bi mogli roditi. Pokažite mi dlan — zazrla se je vanjo. — Vaš značaj je zelo plemenit. Obdarjeni ste z izredno, blestečo inteligenco ... Ljubite lepoto ... Ženske norijo za vami, dasi iz sramežljivosti tega večinoma ne pokažejo. Oglejmo si črto življenja: treba, podaljšana. Dolgo boste se živeli! Ah, tukaj vidim majhno prečno brazdo!... Nesreča! Možnost nesreče! Pazite na svoje
A M A D O NERVO:
noge, srce in glavo! Na teh delih telesa vas lahko napade zlo.. . Vidim tudi, da vam grozi nevarnost, da se zaljubite. Čuvajte se! Vi ste človek, ki je sposoben zagrešiti tudi večjo neumnost. V glavnem pa so vse črte, razen tiste, ki govori o nesreči, pomirjajoče.. ! Na potovanjih bodite oprezni! Nesreča se vam namreč lahko pripeti ravno na potovanju. Toda sodeč po tem, da je črta precej negotova, šibka, se nesreči da izogniti.
Vedeževalka se je nasmehnila.
— Vaš horoskop je preprost in jasen, — je zaključila. —- Rojeni ste pod srečno kombinacijo zvezd.
yMoj prijatelj je bil ves blažen, se poslovil od ve-deževallke in ji dal dva zlatnika.
— Neverjetno je vzklikal, ko sva odhajala.
— Tudi jaz sem se nasmehnil, kakor poprej vedeževalka in menil:
— Karl Nordmann trdi, da se niti en cvet na vrtu ne osuje, ne da bi se poprej spremenil ritem zvezde Sirij. Toda brez dvoma ni treba iti itja do Sirija, če hočeš ugotavljati horoskope, kakršne pripoveduje ta ženska...
— Se popolnoma 9trinjaim!
— In kako resnične so!
M I L W A R D K E N N E D Y :
Smrtvkuhinji
Razorožitev je še vedno temeljni problem
Pomemben govor Roberta Kennedyja v ameriškem senatu
Minuli petek je imel senator Robert Kennedy, brat ubitega predsednika Johna Kenne-dyja v ameriškem senatu pomemben govor o jedrski razorožitvi, ki je »najbolj življenjsko vprašanje, pred katerim stoji ta narod in ves svet" kot je dejal, ki ga pa ne najdemo „v naslovih svetovnih novic. To ni Vietnam, ni Dominikanska republika, ni Berlin, to je vprašanje jedrske proliferacije — naraščajoče nevarnosti, ki jo vsiljuje širjenje jedrskega orožja".
S temi besedami je senator Kennedy začel govor, ki ni bil običajna kritika in polemika, marveč pogled na svet, poln misli in nazorov, zaradi katerih je bil tako slovit govor Johna Kennedyja poleti 1963 na Washingtonski univerzi. Ta govor je bil nadaljnja razčlenitev, priznanje novega razvoja in zahteva za prilagoditev temu razvoju v svetu
v duhu washingtonskega govora.
»Osemdeset milijonov Američanov in več sto milijonov drugih ljudi bi umrlo v prvih 24 urah jedrskega spopada. In kot je nekoč izjavil premier Hruščov, preživeli bi zavidali mrtvim". Predsednik Kennedy je problem jasno spoznal in je v končni liniji to pripeljalo do moskovskega sporazuma o prepovedi poskusov, ki smo ga »predvsem pozdravili kot prvo izmed konkretnih akcij, ki so potrebne za zagotovitev trajnega miru. »To je bil samo prvi korak" je dejal senator Kennedy, »vendar nismo še storili drugega. Potreba, da se ustavi širjenje jedrskega orožja, mora dobiti centralni pomen v ameriški politiki in mora dobiti dodatne napore".
Senator Kennedy se je zavzel zato, da je treba borbo za razorožitev začeti »na tolikih frontah, kot je mogoče” pri čemer je zahteva!, da bi Amerika morala dati pobudo zlasti na tehle področjih:
■ najprej je treba dati pobudo za pogajanja s Sovjetsko zvezo in skleniti z drugimi narodi z jedrsko sposobnostjo ali potencialom sporazume o neproliferaciji in jamstvu zoper jedrski napad in agresijo in to negle-de na to, s katere strani bi prihajala grožnja;
■	drugič se zavzema Kennedy za takojšnjo ustanovitev brezatomskih con na svetu in meni, da so realne možnosti za takojšnjo ustanovitev teh con v Afriki in Južni Ameriki, nato pa na Bližnjem vzhodu;
■	takoj bi bilo treba kompletirati delni sporazum o jedrskih poizkusih iz leta 1963 in ga razširiti vsaj na nekatere oblike podzemeljskih poizkusov, kar bi pomagalo k novemu impulzu tistemu, kar je bilo doseženo z moskovskim sporazumom;
■	ustaviti in zmanjšati je treba jedrske kapacitete Sovjetske zveze in Amerike, ki jih je treba slednjič uničiti.
Senator Kennedy ne ločuje tega »centralnega vprašanja" našega sveta od obstoječih odnosov in problemov v svetu, vendar pa ga tudi ne povezuje s predhodno potrebo reševanja teh problemov. Nasprotno zahteva, da se vsi ti problemi podredijo temu temeljnemu, »brez čigar rešitve postavlja svet samega sebe na rob katastrofe". V svojem govoru se zavzema tudi za tozadevna pogajanja s Kitajsko in pravi, da »brez njene udeležbe ni mogoče preprečiti proliferacije". To je pred kratkim priznalo tudi 70 držav v komisiji za razorožitev OZN, ki so zahtevali, da je treba Kitajsko vključiti v kakršenkoli sporazum o neproliferaciji.
Ta teden vam priporočamo:
Napete zgodbe za vroče dni
H	Edgar	VVallace:	KRIVDA DRUGEGA, kriminalni roman,	100 str., br.	10	šil.
|	Agathe Christie:	STOPNICE K SMRTI, kriminalni roman,	160 str., br.	12	šil.
■	Arthur Conan Doyle: ŠTUDIJA V ŠKRLATNEM — ZNAMENJE ŠTIRIH,
dva kriminalna romana, 224 str., pl. 48 šil. F. R. Lockridge: KOT JAGNJE KROTAK, kriminalni roman, 104 str., br.	10 šil.
£ C. S. Foresfer: ODLOŽENO PLAČILO, kriminalni roman, 116 str., br.	10 šil.
0	Edgar	V/allace:	GROZOVITEŽI, kriminalni roman, 204	str., br.	42	šil.
Oj	Frank	Arnau: NA VROČEM ASFALTU RIA, kriminalni roman, 128 str., br. 18	šil.
BI Karel Polaček: GLAVNA RAZPRAVA, kriminalni roman, 184 str. br.	24 šil.
■	Arthur Conan Doyle: VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA,
zbirka detektivskih zgodb, 184 str. br. 28 šil.
B. Traven: ZARES KRVAVA ZGODBA, napete povesti iz mehiškega pragozda,
88 str., br. 10 šil.
Edgar VVallace: PONAREJEVALEC, kriminalni roman, 212 str., br.	42 šil.
George H. Coxe: NEVABLJENI GOST, kriminalni roman, 108 str., pl.	18 šil.
Arthur Conan Doyle: SHERLOCK HOLMES, zgodbe o slavnem detektivu,
116 str., br. 10 šil.
Georges Simenon: MAIGRETOVA PRVA RAZPRAVA in druge kriminalne
zgodbe, 224 str., br. 28 šil.
Claude Aveline: DVOJNA SMRT FREDERICA BELOTA, kriminalni roman,
96 str., pl. 18 šil.
Edgar VVallace: SKRIVNOST RUMENE NARCISE, kriminalni roman,
184 str., br. 42 šil.
L. Charteris: SVETNIK PREGLEDA VSE, kriminalni roman, 112 str., br. 10 šil. Georges Simenon: MAIGRETOV MRTVEC, kriminalni roman, 168 str., br. 12 šil.
Knjige lahko naročite tudi po pošti, plačilo možno v obrokih.
»Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse
RADIO
pr o gram
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevno oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi
—	12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert
—	14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 3. 7.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika
—	16.00 Bodite pozdravljeni — 16.30 Koroški knjižni kotiček — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa
—	20.15 Vrnitev zgubljenega sina, pripovodka — 20.45 Slavnostni koncert ob 10-letnici zbora Radia Dunaj.
Nedetja, 4. 7.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Favoriti popevk — 12.45 Ogledalo mestnega gledališča — 13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Koncert ljud-
skih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 20.40 Na svidenje v Rue de Pontoise, komedija — 21.15 O sladkem življenju v počitnicah.
Ponedeljek, 5. 7.: 8.15 Preizkušnja v Budimpešti — rl5J5 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček —
18.15	Tisk in gospodarstvo — 18.35 Oddaja zveznega mladinskega krožka — 20.15 Vsakdanji problemi pod lečo
—	20.30 Vedri ljudje so veselje — 21.15 Veselo prepevanje, veselo zvenenje.
Torek, 6. 7.: 8.15 Jutranji koncert — '15.30 Moje dekle ima dve očki — 15.45 Četrt ure deželnega mladinskega sekretariata — 18.00 Oddaja deželnega glavarja — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Literatura v ogledalu bibliografske znanosti — 2(M5 Polet Ikarusa, slušna igra — 21.30 Pesem za lahko noč.
Sreda, 7. 7.: 8.15 Jutranji koncert — 15.30 Confirma hoc Deus — 15.45 Vprašanja vremenske napovedi v južnih Alpah — 18.00 Piha veter preko jezera — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstvena govorilna ura —
20.15	Salon, opera — 22.15 Orkester deželnega gledališča v Linzu.
Četrtek, 8. 7.; 8.15 Jutranji koncert — 15.15 Ura pesmi
—	15.45 Koroški avtorji — 18.00 Koroška kulturna poročila — 18.20 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev —
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava: Celovec • Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Postfach 124.
18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 2iva deželna zgodovina — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 9. 7.: 8.15 Jutranji koncert — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Koroške pihalne godbe — 18.35 Kaj pravi industrija — 19.00 Slavnostne igre v Bregenzu vabijo — 20.15 Iz zaboja za plažo — 21.00 Orkestralni koncert.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — M.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15 00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer
—	21.55 Športni komentar.
Sobota, 3. 7.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.40 Tehnični razgledi — 16.00 Za delovno ženo — 17.10 Iz parlamenta — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Trgovanje z rdečim zmajem
—	20.15 Udo Jiirgens — 20.45 Sto let Broadway.
Nedelja, 4. 7.: 8.05 Kolo lepih melodij — 9.00 Operni
koncert — 10.00 Dobrodošli v Avstriji — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Preizkušnja v Budimpešti — 15.00 Pri nas doma — /16.00 Temza — Donava — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije za nedeljski večer — 20.30 Lepi glasovi, lepe viže.
Ponedeljek, 5. 7.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 13.20 Boj proti jetiki — 13.30 Operni koncert — 14.35 Alpski ljudski inštrumenti — 16.00 Otroška ura — 17.25 Pogled v literarne revije — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Vigred v Pragi — 22.15 Pesnici Christini Lavant k 50-letnici.
Torek, 6. 7.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 13.20 Govori športni zdravnik —
13.30	Pomembni orkestri — 14.35 Literarni portret —
16.00	Esej v našem času — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Operni šampanjec — 21.30 Sena Jurinac.
Sreda, 7. 7.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja oper — 14.15 Sodobni avstrij-sik komponisti — 16.00 Lirika kot orožje — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol —	17.40 Lepa
pesem — 19.30 Evropska zabavna glasba — 20.15 Dovolite, moje ime je Cox, kriminalka — 21.00 Po Donavi navzdol.
Četrtek, 8. 7.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 13.30 Orkestralni koncert — 14.10 Pomembni orkestri — 14.35 Ljudska glasba — 16.00 Umetna inteleganca — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 To vedno spet radi slišimo — 21.00 Strindbergov drugi pekel.
Petek, 9. 7.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 13.30 Za prijatelja oper — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.35 Po koroško zapeto
—	16.00 Otroška ura — 17.25 Znanja za vse — 17.40 V moji senčici se mi tako lepo sanja — 49.30 Smejte se, moji prijatelji, slušna igra — 21.00 Zaljubljene gosli — 21.40 Angleščina v naglici.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 3. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 4. 7.; 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 5. 7.: 14,15 Poročila, objave pregled sporeda — Žena in dom — lš.00 Za naše male poslušalce.
Torek, 6. 7.: 14,15 Poročila, objave — Živo srečanje.
Sreda, 7. 7.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 8. 7.: 14.15 Poročila, objave — Za dobro voljo. Petek, 9. 7.; 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Ob 60-letnici prof. Marijana Rusa — Športni obzornik.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,3 — 97,9 MHx Poročila: 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro jutro —
11.00	Za avtomobiliste — 12.05 Kmetijska oddaja — 13.'5 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik.
Sobota, 3. 7.: 8.05 Domače pesmi in napevi — 9.15 Uspehi glasbenih Šol — 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 11.00 Turistični napotki — 12.05 Naši pevci pojo znamenite arije — 12.40 Prek sončnih dobrav
—	14.35 Voščila — 15.30 Komorni zbor z Jesenic in zbor Lipa iz Kamnika — 18.15 Najboljše popevke preteklega tedna — 18.45 S knjižnoga trga — 20.00 Partizanski miting — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 4. 7.: 8.05 Tovarišica Bernarda, mladinska radijska igra — 9.05 Proslava prekomorskih brigad v Ilirski Bistrici — 10.20 Njegovo ime je legenda, kantata
—	11.00 Turistični napotki — 12.05 Voščila — 13.30 Prispevek Jugoslavije v zavezniških naporih v drugi svetovni vojni — 14.00 Z glasbo po Jugoslaviji — 15.30 Humoreska tedna — 16.00 športno popoldne — 20.00 Mojstrske partiture — 21.10 Melodije rožnih narodov.
Ponedeljek, 3. 7.; 8.30 Pol ure z majhnimi ansambli
—	9.00 Za mlade radovedneže — 9.30 Iz pravljičnega sveta — 10.35 Naš podlistek — 11.00 Turistični napotki
—	12.05 Slavni kitaristi — 12.40 Slovensko narodne pesmi
—	14.05 S poti po Španiji — 15.30 Komorni zbor RTV Zagreb — 18.15 Signali — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Belsazar, oratorij.
Torek, 6. 7.: 8.05 Od melodije do melodijo — 9.30 Godala v ritmu — 11.00 Turistični napotki — 12.05 Iz romunske simfonične glasbe — 12.40 Cez hrib in dol — 14.05 Skladatelj Claude Debussy — 14.35 Voščila — 15.30 V torek nasvidenje — 18.45 Na mednarodnih križpotjih
—	20.20 Slovo od Sundheima, radijska igra — 21.21 Se-renadni večer.
Sreda, 7. 7.: 8.25 Odmevi naših krajev — 9.15 Mladinski zbori pojo — 10.30 Človek in zdravje — 11.00 Turistični napotki — 12.05 Arije iz Verdijevih oper — 12.40 Iz narodne zakladnice — 14.05 Iz koncertov in simfonij
—	15.30 Koncert zbora Berlinskega radia — 10.40 Naš rozgovor — 20.00 Andre Chenier, opera — 22.10 Od popevke do popevke.
Četrtek, 8. 7.: 9.15 Instrumentalna glasba za mladino
—	10.15 Romantični operni spored — 11.00 Turistični napotki — 12.05 Opoldanski divertimento — 12.40 čez zelene trate — 14.05 Domača solistična glasba — 14.35 Voščila — 15.30 Igrajo pihalne godbe — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Turistična oddaja — 20.00 Četrt-ko večer — 21.00 Lirika skozi čas — 22.10 Nočni akordi.
Petek, 9. 7.: 8.05 Zabavni zvoki — 9.00 Pionirski tednik — 10.35 Naš podlistek — 11.00 Turistični napotki — 12.05 Tenor in bariton, tenor in bas — 12.40 Skozi vas
—	14.05 Fantastične podobe v orkestralnih barvah —
15.30	Le vkup, le vkup uboga gmajna — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Kulturni globus — 20.30 Zborovske skladbe Alojza Srebotnjaka — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza.
reLevizuat
AVSTRIJA
Sobota, 3. 7.; 18.33 Kaj vidimo novega — 19.30 čas v sliki — 20.00 Očarljiva mama, komedija — 21.25 Ni vrtnice brez trnja, kriminalka.
Nedelja, 4. 7.: 17.03 Polži kot domače rivali — 17.30 Svet mladine — 17.55 Kaj lahko postanem — 18.25 Za prijatelja znamk — 19.00 V gosteh pri Wernerju Bergu —
19.30	Aktualni šport — 20.20 Priložnost dela tatove, opera.
Ponedeljek, 5. 7.: 19.03 Raziskovanje zadržanja živali
—	19.30 Čas v sliki — 20.00 Srečanje v Sheveningen —
21.00	Araya, zahodnoindijski otok.
Torek, 6. 7.; 19.05 Po avstrijskih cestah — 19.30 čas v sliki — 20.00 Po zaključku trgovanja, slušna igra — 21.IS Interviju s časom.
Sreda, 7. 7.: 11.03 Po zaključku trgovanja — 12.20 Interviju s časom — 17.03 Listamo po slikanici — 17.25 Lassie — 17.50 Modna ročna dela — 19.03 Podobe ir Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Zlato obdobje Grčije — 20.50 Pekel v mestu.
Četrtek, 8. 7.: 11.03 25. julij 1934 — 12.00 Mekong — 19.03 športni kalejdoskop — 19.30 čas v sliki — 20.00 London se opomore — 20.15 Komorna glasba.
Petek, 9. 7.: 11.03 Srečanje v Sheveningen — 12.05 Zlato obdobje Grčije — 19.03 Televizijska kuhinja —
19.30	Čas v sliki — 20.00 Glasba in zlati humor — 21.10 Možje in sile.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 3. 7.: 18.45 Zgode in nezgode, mladinska oddaja — 19.30 Vsako soboto — 19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.40 Sprehod skozi čas — 21.10 Pri sodniku za prekrške — 22.00 Award Theotre, film.
Nedelja, 4. 7.; 9.00 Kljukčeve dogodivščine — 9.30 Kmetijska oddaja — 10.15 Gremo vabit — 18.50 Partizanski miting — 20.00 Dnevnik — 20.45 Zabavno glasbeno oddaja — 21.45 Dr. Kildare, film.
Ponedeljek, 5. 7.: 18.45 Film za otroke — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.45 Kalejdoskop — 20.00 Dnevnik
—	20.30 Moments Musicaux — 22.00 VI. jugoslovanski jozr festival na Bledu — 22.20 Obzornik.
Četrtek, 8. 7.: 18.45 Reportaža — 19.15 Glasbene margi-nalije — 19.45 Pošta — 20.00 Dnevnik — 20.30 Glasbeni kotiček — 20.40 študio 13 — 21.40 Obzornik.
Petek, 9. 7.: 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse —
19.00	Britanska enciklopedija — 19.15 Narodna glasba — 19.45 Akcija — 20.00 Dnevnik — 20.30 Doba swingar film — 22.00 Francoski kulturni film — 22.30 Obzornik.
RADIO TRST
Slovenske oddaje
Sobota, 3. 7.; 12.15 Kulturni odmevi — 15.00 Volan —
16.00	Zgodbe iz prve svetovne vojne — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine — 17.30 Pisani balončki
—	19.15 Družinski obzornik — 19.30 Tržaški motivi — 20.35 Teden v Italiji — 20.45 Zbor Lojze Bratuž iz Gorice.
Nedelja, 4. 7.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 15.30 Rdeči naslanjač, igra — 17.30 Popoldanski ples — 20.30 Iz slovenske folklore — 21.00 Izbrani odlomki iz oper.
Ponedeljek, 5. 7.: 12.15 Iz slovenske folklore — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.15 Kulturni zakladi naše dežele — 21.00 Doktor Faust, opera.
Torek, 6. 7.: 12.15 Naš vrt — 18.30 Skladatelji naše deželo — 21.30 Humoreske preteklega stoletja.
Sreda, 7. 7.: 18.00 Ne vso, toda o vsem — 18.30 Nove plošče — 21.00 Simfonični koncert.
četrtek, 8. 7.; 12.15 Spoznavajmo Italijo — 19.00 Violinske skladbe — 19J5 Radijska univerza — 20.35 Cvetice v slovenski pesmi — 21.00 Bernardek, radijska igra. Petek, 9. 7.: 11.45 Revija solistov — 12.15 Ženski tednik
—	18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.00 Koncertisti naše deželo — 19.15 Od Julijevcov do Jadrana — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe —
22.00	Ideja miru.
BARVE
ščitijo in olepšajo.
Kvalitetne lake in vse potrebščine za barvanje dobite pri
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Oobrla vas - Eberndorf
Obiščite Logarsko dolino7
V Logarski dolini, eni najlepših	DlAfnil#
alpskih dolin z milim podnebjem, se vam sredi riCllU*
gozdov in gora priporoča gostišče LOGARSKA DOLINA, POŠTA SOLČAVA
10 tujskih sob s toplo in mrzlo vodo in 20 posteljami. Kompletni penzion 1900 - 2200 din.