LJUBLJANSKI ŠKOFIJSKI LIST. St. v. Vsebina : 32 Skupna adresa avstrijskih škofov svetemu Očetu. — 33. Odgovor svetega Očeta na adreso avstrijskih škofov. — 34. Navodilo za civilno duhovno pastirstvo pri c. kr. deželni brambi. — 35. Postna postava za c. kr. deželno brambo. — 36. Poročilo o delovanju bratovščine Ss. Cordis v letu 1901. — 37. Delitev sv. mašniškega posvečenja. — 38. Duhovne vaje. — 39. Konkurzni razpis. — 40. Škofijska kronika. 32. Skupna adresa avstrijskih škofov svetemu Očetu. Beatissime Pater! Cum hic ante aliquot annos conveneramus, Sanctissime Pater, Tibi patere voluimus votum, quo vehementer flagrabamus, fore, ut nobis daretur, Te auspice, Te duce et rectore, ingredi in praesens, quod tunc instabat, saeculum. Quod tunc desiderabamus quodque in totius Ecclesiae decus et utilitatem speravimus Deo benignissime annuente, adepti sumus ; qua de re cumulatissimas gratias divinae Maiestati reddimus, summopore laetantes, saeculum vicesimum, Te incolume, inchoatum, Teque auctore illud idem Christo Redemptori dicatum fuisse, id super omnia exoptantes, ut sicuti Christi decoratur nomine, ita et regatur imperio et fulciatur auxilio. Eidem vero consilio consentaneum fuit, quod peropportune hoc anno sacri iubilei beneficio totum orbem uti voluisti; quo beneficio una cum populis nobis commissis ubertim usi sumus, non sine fructu verbi divini et pietatis augmento. Istud quoque Tibi in acceptis referimus ; sed quod catholici homines per totum orbem ovantes Redemptori, Te excitante, tribuere voluerunt, catholici nominis hostes aegerrime tulerunt, ita ut in rabiem acti, primitias ineuntis saeculi perturbare, Christo bellum atrocius solito indicere, Ecclesiam universam ipsamque Petri sedem concutere, imo eidem exitium parare allaborent. Quas ubique fere terrarum insidias tetenderint, imo acerrimas pugnas inferant, edicere non vacat, at ingemiscimus omnes. Etiam in austriacis nonnullis ditionibus efferbuit clamor eorum, qui romanae unitati nuntium mittendum perstrepunt, quique incautos homines e coetu Ecclesiae avulsos in septa haereticorum pertrahere con-nituntur. Asseclae, quos expiscantur pauci quidem sunt, maxime si cum ingenti molimine numerus componitur; ceterum nullo quamvis fallacis religionis studio incenduntur eiusve speciem prae se ferunt; politicis quippe contentionibus rerumque novarum profana cupiditate abripiuntur, in Principem non minus quam in Aposto-licam Sedem iniuriosi, ceterum et plausu haereticorum allecti et pecunia subnixi. Haec quidem molimina cohibere non potuimus; sed eam pestem propulsare non negleximus; et his quoque diebus, conamina nostra ingeminantes, Caesarem petitionibus nostris adimus, ut avitae religioni praesidium validius praebere velit, ministros clavo reipublicae regendo praepositos convenimus, ut iniurias Ecclesiae catholicae illatas repellant efficacius, populum denique iterato monemus et obsecramus, ne a fide maiorum degeneres impiorum illecebris se abduci patiantur. Non tantopere autem moveret eorum iactura, qui lapsi sunt, sed plurimum contristat sors innocentis so-bolis aut natae aut nasciturae, quae Christiana educatione carebit. Ceterum ad generationis adolescentis eruditionem et profectum, istius etiam Apostolicae Sedis monitis obtemperantes, catechismum omnibus dioecesibus nostris communem, in scholis pariter et in templis adhibitum, diligentissimis curis revisum, ornatum et expolitum edidimus, ita ut, quantum arbitramur, nihil ferme desiderandum relinquat, et ab eiusdem usu non modicum fructum bonae institutionis et educationis sperare liceat; etsi hoc ipsum parum mederi possit rationi scholarum publicarum, quas nonnulla ex parte spiritu moderno religionis incurioso aut eidem plane infenso satis imbutas ad saniorem indolem revocare incassum laboravimus. Inter ea, quae nuper Tibi in acceptis retulimus, istud etiam gratantes connumeramus, quod datis sapien-tissimis litteris „Graves de communi“ luculenter indi- 8 gitasti, qua via, quibus consiliis et industriis tum sacri ordinis viri tum laici rebus oeconomicis apte moderandis, dissidiis hac in re componendis et temporalibus quoque commodis modestisque opibus Christianae plebis adaugendis studere debeant, morem Ecclesiae secuti, quae nullo non tempore populis suis curas vere maternas devovit, illos praeprimis amplexata, qui minimi censerentur et minore copia bonorum in terris frue-rentur; hanc vero viam, hanc industriam, quam vulgo „actionem catholicam“ vocant, libentes studioseque inimus. Neque reticemus dolorem, qui ut Tibi, Sanctissime Pater, inest et nobis; etenim post longum annorum decursum nihil immutata rerum facie, eadem premeris indigna servitute, quae Tibi et universae Ecclesiae fere incomportabilis est. Utinam autem Tibi in libertatem et faustitatem communi Patri debitam vindicando vires nobis afforent pares voluntati! Non unum itaque est, quo angimur, nec non perturbat praevisio futurorum malorum saeculo ineunte; attamen animum non despondere et solerter agere propositum est, eo opitulante, quem imploramus „Apostolum et Pontificem confessionis nostrae Iesum“ ‘), „Pastorem et Episcopum animarum nostrarum“2) Simul autem, infirmitatis nostrae admodum conscii ad Te, Beatissime Pater, suspicimus, Tuoque praesidio communiri petimus ; nec enim obliteratus est vigor verborum illorum, quibus Dominus noster beatum Petrum et in eius persona eiusdem successores allocutus est, inquiens: „Et tu aliquando conversus confirma fratres tuos“.3) Interim vero precamur enixe, ut in bonum Ecclesiae et in fratrum omnium solatium benignissimus Deus Te diu sospitem faciat, exauditaeque precis pignus ‘) Hebr. 3, 1. ’) Petr. 2, 25. ’) I.uc. 22, 32. det anno proxime vertente vicesimum quintum natalem Pontificatus Tui profusis gaudiis celebrare. Viennae in dedicatione basilicarum Ss. Apostolorum Petri et Pauli 1901. Antonius loseph Cardinalis Gruscha Archiepiscopus Viennen. — Georgius Cardinalis Kopp, Episcopus Vrati-slavien. — laccbus Cardinalis Missia, Archiepiscopus Goritien. — Leo Cardinalis de Skrbensky, Archiepi-scopus Prägen. — loannes Cardinalis Puzyna, Episcopus Cracovien. — loannes, Archiepiscopus Salisburgen. — Theodorus Archiepiscopus Olomucen. — Andreas, Archiepiscopus Leopolien. Ruthenorum. — loseph, Archi episcopus Leopolien. Latinorum. — Matthaeus, Archiepiscopus Iadren. — Emmanuel loannes, Episcopus Litomericen. — Franciscus Sal., Episcopus Brunen. — Simon, Episcopus Brixin. — loannes Bapt, Episcopus Parentin. et Polen. — Martinus ioseph, Episcopus Bud-vicen. — F.ugenius Carolus, Episcopus Tridentin. — loseph, Episcopus Gurcen. — Franciscus Maria, Episcopus Lincien. — Michael, Episcopus Lavantin. — Philippus, Episcopus Spalaten. et Macarscen. — Colo-mannus, Episcopus Tricalen, apostolicus Vicarius castrensis. — loseph Gregorius, Episcopus Ragusin. — Eduardus loannes Nep.. Episcopus Reginae-Hradecen. — Leopoldus, Episcopus Secovien. — Franciscus, Episcopus Catharen. — loannes Bapt., Episcopus S. Hippolyti. — Matthaeus, Episcopus Sebenicen. — Constantinus, Episcopus Premislien., Sanachien. et Samborien. Ruthenorum. — Antonius Episcopus Veglen. — Antonius Bonaventura, Episcopus Labacen. — loseph Stba-stianus, Episcopus Premislien. Latinorum. — Leo, Episcopus Tarnovien. — Basilius Faciewicz, Vicarius capitularis Ruthenorum. — lacobus Moszoro, Vicarius'capi tularis Leopolien. Armenorum. — lacobus Novak Vicarius capitularis Pharen. — Franciscus Petronio, Vicarius capitularis Tergestin. et Iustinopolitan. 33. Odgovor svetega Očeta na adreso avstrijskih škofov. Dilectis Filiis Nostris Antoniojosepho Tit. S. Mariae Angel, in Thermis S. R. E. Presb. Card. Gruscha Archiep. Vindobo- nensium, Georgio Tit. S. Agnetis extra moenia S. R. E. Presb. Card. Kopp Episcopo Vratislaviensium, I a cob o Tit. S. Stephani in Coelio Monte S. R. E Presb. Card. Missia Archiep. Goritiensium, Leoni S. R. E. Presb. Card, de Skrbensky Archiep. Pragensium, I o a n n i S. R. E. Presb. Card. P u z i n a Episcopo Cra-coviensium, Ceterisque Archiepiscopis et Episcopis Austriacae ditionis. LEO PP. XIII. Dilecti Filii Nostri Et Venerabiles Fratres, Salutem et Apostolicam Benedictionem. Multis quidem incommodis atque illis profecto non modicis, quibus hoc maxime tempore Ecclesia apud vos agitatur, vestra sollertia divino beneficio repugnavit opportuneque prospexit. Haec vestris e litteris cum iucunditate Nos et gaudio cognovimus, pro-beque inde sensimus quantum ad cavenda catholico nomini detrimenta valeant coniuncta episcoporum studia sociataeque voluntates. Rem enim vestrum omnium opera sic esse constitutam laetamur ut sperare liceat eorum impetum iri repressum qui animorum cum Petri cathedra coniunctionem dirimere conantur, atque etiam bona sit spes ab impietate posse adolescentium ingenia vindicari, quos et domi et litterariis in ludis Christianae fidei praeceptis instituendos curatis Illud etiam sollicitos vos tenet inopem libertatis esse Romanum Pontificem: quod quidem nimium quantum obest et Sedis Apostolicae dignitati et progrediendi Religionis bono. Ad has autem levandas calamitates pergite, Dilecti Filii Nostri et Venerabiles Fratres, incumbere magna animorum contentione; augeat vero alacritatem vestram divinisque gratiis permuniat Apostolica Benedictio, quam vobis omnibus ac populis vigilantiae vestrae creditis amantissime in Domino impertimus. Datum Romae apud S. Petrum die IV Decembris MCMI, Pontificatus Nostri anno vicesimo quarto LEO PP. XIII m p. 34. Navodilo za civilno duhovno pastirstvo pri c. kr. deželni brambi. Meseca novembra leta 1901. na Dunaju zbrani avstrijski škofje so izdali glede duhovnega pastirstva pri deželnih brambovcih nastopno navodilo: £ it ftruction Octvcffcuö öic (tittitsScciforgc in öcr t. f. Saubmcpr. Saut 'DienftcSborfcprift für bie 2)?ilitär-©ciftlidjfeit hont ijaprc 1887, II. 3lbfd)nitt, § 17, Seite 12 unb 17, iHuitt. 4 unterftcpcn bic 3lugepörigeu bcr f. !. Sanbmepr (ttitb bcr lönigl. ititgar. Sanbmepr), bic fid) uid)t in bent SJtobilitatS» toertjältniffe (§17 obiger 'DicuftcSOorfdprift, Sßunt. 7 unb 8) befinben, bcr citoilgeiftlid)en ^urisbiction uttb fouad) bcr SioiP feclforgc. ®cSpalb obliegt beit einzelnen pocpmitrbigfteit Orbiua= riateit bie ^Jflicpt, für bic in ipreu Diöcefen ftationiertc !. 1. Sanbmepr bie Seelforge 31t regeln. Sic pabcit bie Drbnttug beS ©otteSbienfteS 31t beftimnten, bic geit bcr Ofteraubacpt feft^ufe^ejt, bas ffaftengcbot alljäprlid) 311 crlaffcn, bic dJfa» trifen burd) ipre ©ciftlid)cit führen 31t laffcn, überhaupt für bic 33cfricbiguug ber religiöfen Sebürfniffc bcr Slugepörigeu bcr f. 1. Sanbmepr Sorge 31t tragen. 3'n ©rfilttnug biefer Obliegenheit pabcit bic podpuiir» bigftcn öftcrreid)ifd)cn 53ifd)öfc in ben 311 SBicit im SOtonate 97oüctnbcr 1901 abgcpaltcncu Sonferc^eit befdjloffcn, bic Seelforge in ber !. f. Sanbmepr 311 orbneit, tpeilS ex auctoritate propria, tpeilS ex facultate a sancta Sede ipsis benigne commissa. 31m 2. tftoüentbcr 1898 erbaten fid) bic 33ifd)öfc bie f$acultät, bie 31ngel)örigen bcr f. f. Sanbmepr Oon bcr 31F ftiuenj unb bem jejunium in bent Umfange nnb in bcr 3trt unb SBeifc 31t bispenfterett, wie fo!d)c ©iSpcitS bas apofto!ifd)c ffelbbicariat beit Katpolifeu beS ftepeuben f u. 1. fpecrcS unb bcr f. u. f. Kriegsmarine crtpcilt. 3tm 7. September 1900 mürbe bicfcS ijubnlt oottt peil. Stupic gemaprt ad septennium. Dengufolge haben fid) bic !atl)oIifd)cu Saitbmcprmčitincr am peil, ßparfreitage unb an ber 3iigilie bor bem peil. Scip-naeptsfefte bcr f5leifd)fpeifcn 311 cntpaltcn. $m übrigen ift ipnen au Den fireplid) gebotenen ffafttagcit bcr ©eitufj toon fjleifcpfpeifeu geftattet unb and) au ben 31bftincu3tagcn ffleifcp 31t genießen erlaubt. ®icS gilt fclbftüerftäublid) nur für bie £>auer beS ißräfenjbienfteS, für mc(d)e $cit bcu latpolifcpcit Solbatcu bcr f. t. Sanbmepr mit Dlüdficpt auf bie ipnen ob-licgcuben fepmerett ®icitfte auep geftattet ift, au beit lireptid) gebotenen Safttagen fiep utepr als einmal im Sage 31t fäfi tigen. ®cr ©eitufj boit fjlcifd) unb ffifepen bei berfclbcu SDtaplseit ift jebod) in gteidjer Söcife mie für bic übrigen ©laubigen uuterfagt. Die J)iSpcnS boit ber 31bftineit3, boep uiept von bem ^ejuntum, erftredt fid) auep auf bie ermaep-fenen ifititgliebcr bcr DfficierS» unb UnterofficierS^amilien. ®afiir follevt bic fatpo!ifd)cu ©laubigen ber f.!. Saub* mepr biefe grofje 97ad)fid)t baufbar auerfeuncu unb ftc burd) uneutmegte 3tnpäugtid)!eit an ipre peilige Üteligion, burd) ©cbet unb fleißigen Scfud) beS ©otteSbienfteS, 31npörcn beS SorteS ©ottcS, burd) reuntütpige unb bußfertige ©efiituung, omic burd) 3lnSübuitg foitftigcr guter SBerle 31t crfcpcit ftraepten. ®ie 3cit bcr Ofteranbadjt bauert für bie Katpolifeu ber f. 1. Sanbmepr, mie für jene beS f. u. f. f)ccreS unb ber t. u.!. Kriegsmarine Dom erfteu Sonntage in bcr ffafte bis 3um erften Sonntage uad) 3ßfingften. ®asfclbc gilt and) für bic tötifi glicbcr ber £anbmepr=OfficicrS* unb UnterofficierS«ffamilien. 3u betreff bcr ^aftoration bcr 3111-!.!. Sanbmepr ©e* porigen mirb uoep 9fIad)ftcpeubcS bemerft: ©ine moptbiScipliuiertc 3(rmee ift bic fieperfte 33ürg* fdjaft für bie Segnungen beS ffricbenS. 33un ift cs aber 6» gcrabe bic ^cil. ^Kcligioit, Welche, eiugefcult in bic ©cele bcS sJD?enfd)cu, bic fid)cvftc ©ernähr ber Srene, bež ©ehorfamS, ber Sapfcrfeit unb anberer ©olbatentugenbeu bilbet. ©s ift alfo cin eminent patriotifdjcr ®icuft, bcit bic ^eelforgcr leiften, weint fie bas religiös = fittlidje Sebeit ber ©olbatcu pflegen unb hcbcit. ®em ©eelforger bes Militärs obliegt bic Vflid)t, ben I)ciL ©laubcit, ben ber ©olbat ang feiner £>eimat ober aus feinem bürgerlichen Berufe 311111 Militär mitbringt, 31t hüten, 31t fd)ii|3eu mtb lebenbig 31t erhalten; ferner ben ©olbaten jnr (Srfülluttg ber ©cbote ©ottcS unb ber fiird)c, 3ur Verrichtung bcS täglichen ©cbctcS, 31111: ©mpfangc ber heiligen ©acrameitte ber Vitfjc unb bcS Altars, jur gciuiffett-haften Seiftung ber mit bent feicrlid)cu ^ahneu=@ib befdjwo» reuen, mtfitärifdjen ©taitbeSpflid)ten angueiferu uub ihn bor beit ©efaf)rcit, wcld)c feinem ©eelenl)eile buvd) baS 3ufammcn‘ leben mit etwa glaubend« unb fittenlofeu 2tteitfd)eit cutftctjeu fönnten, einbriitgtich 311 mahnen. ®ic (Srfahruug lehrt, baß in ber Üieget jener ©olbat audi beim ffliilitär gerne 311t- Ijeil. ÜWeffe, ^?rcbigt unb 311 ben ©acramenteit get)t, feufd) lebt, ohne Strafe bient, welcher boit $auS aus mit fefter fathotifch^gfäubigcr ©efiituuug ein» geriieft ift. ®eSt)alb mögen bic ©eelforger ben sur galjttc affeutierten Jünglingen eine befottbere paftoretfe Anfmcr!» famteit baburd) wibmett, baß fic bicfelbeu einige 3c't &or ihrem Stbgehen 311m ntilitärifd)cn ®icuftc in eigen ^rebigten ober (Shriftcutehren ^iutuetfcii auf bic 92otl)Wcubigfeit uub 2Bid)tigfeit einer uuWanbelbareit, werfthätigeit rcligiös-fitt* Iid)en, fatfjolifdjeu ©efiitnung für ben ©olbaten, auf bic ftreuge, währcub ber ®ienftjeit uid)t fuSpeubierte Pflicht: bas täglid)e, gewohnte ©ebet 311 Uerrid)tcn, bent ©otteSbieuftc uub bem ©mpfange ber heil, ©acramente 311111 minbeften in ber öfterlidjen 3cit ailch 'm SRilitärftanbe 31t obliegen. Die ©eelforger folleu ferner bem Siecrnteu bic Über» 3cugung [beibriitgen, er bleibe and) in ber Uniform fatho* lifdjer El) r ift uub als foldjer ben ©eboteu ©ottcS unb ber Sirdjc uitterloorfeu unb 311t genauen Erfüllung ber militä« rifdjeu 93crufSpfIid)tcn Verhalten. Von nachhaltiger SCBirfttug märe es and), wenn bic ©eelforger bic SRecruten üor ihrem ©d)cibcn aus ber ^ßfarrgcmciubc 311m Empfange bcS heiligen 33uß» uub AltarSfacrantenteS bewegen, fie beim ©otteSbieuftc am lc|jttoorhcrgef)cubcu ©oitn* ober Feiertage Dor ben tocr» fammcltcn ^ßfarrgläubigen in ber ^Jrcbigt mit ben eiubring» lidjfteu Sroft» unb SDiahumorteu im ,’pcrnt fegneu unb ber» abfchiebcit, unb biefelbeit suglcid) licbcboll aufforbent, falls fie uad) $aufc auf furgen Urlaub fommeit, and) ihren @eel= forger 31t bcfud)cn, ber heil- ÜJieffe jcbcSiital beijuwohnen, 311 bcid)tcu unb 311 fommunteieren unb fo öffentlich 3u scigeu, bafj fic treue 'Anhänger Jcfu Ehrifti geblieben finb. And) lege ber ©eelforger ben fd)eibeuben SReeruten ans §cr3, baß fic in ber ©arnifon ben SJiilitärgeiftlidjen auffud)cn uub fich ihm anbcrtraucn foKcn. Derartig auSgeftattetc SRccrutcu bleiben währcub bcS folbatifd)en DicnftcS mciftcnthcils gottcSfürd)tig, fittlid) üor" wurfsfrei. 333 o alfo cine befonbere paftorelle Untcrweifuug unb SMigioitSübnug ber 311m ÜJfilitär = Sienfte abgehenben Neulinge nur immer möglich '1% ^a m°ge fic mit Eifer ab» gehalten werben. Die im ^räfeii3biciiftc ftcheitben Sanbwehrmäniter, wcldjc 3iuueift bie Vliitc ber mäiiulid)cu Jugcnb bilben, fcl)rcu nach furger 3c>t >hre Heimat 3urü(f. i'iic mid)tig ift cS baher, baS ber junge ©olbat mährenb feiner ®ienft3eit ben ©laubeu bewahrt uub als ein luof)lgcfittctcr sJ^anu 31t ben ©einen 3urüftc £anbWehr»ßommanbo um Zb» t)ilfe wenbete. Qm übrigen bemühe fid) ber Drtsfeelforger, mit bem StationS=Sommanbo ftets im frcuitbfd)aftlid)cu ©ittber» nehmen uitb in guter @intrad)t 31t leben. Senn bie 99töglid)feit borljanben ift, fo empfiehlt fiep bie Zbljaltung eines befonberen ©otteSbieuftcS, i)cit. ifiieffe mit jßrebigt, für bie Sanbmef)rtruppe. Qm Qallc ber Unthun» Iid)fcit ift ber jßfarrgotteSbienft juglcid) 2ttititärgottcSbienft. 97ad) ben bcrmaligen formen ift jur £)fterbcid)t nur bie freiwillig tiicgu fid) mclbenbcu ÜJtanufd)aft in bie firdje 3it führen, ©eiten biefe 97ormcit aud) für bie!. f. Sanbwcljr, was faum 3toeifell)aft ift, fo ift bon Seite beS Saitbwehr» StationScotnmauboS bie Ztt3af)l berjenigen Sanbwehvmänner, Indexe fid) sur Ofterbcid)t gemetbet l)aben, bem guftdubigen Drtsfeelforger betanut 311 geben uitb im ©inbentehmen mit bemfetbeu ber Dag unb bie Stunbc ber Seid)tablcgung 311 beftimmen ®ar fegenSreid) mürbe fid) bie Ofteranbad)t ge» ftaltcn, tocun bem ©ntpfaitgc ber f)eit. Sacrantentc ber ©ujje unb beS ZltarS eine paffeube Seichrung »orangenen, cbentueü wenn in ber Qafteii3cit religiöfe SSorträge für bas SDtilitär gehalten, ober toenn baSfelbe 31t ben allgemeinen Qaftcnpre» bigten, too fold)e gehalten merben, beige^ogett werben würbe. So ÜKilitär»SecIforger fid) befinben, wären bor altem biefe 3iir ZuSl)ilfc beim Seid)tl)ören ber fatt)oIifd)en Solbaten ber 1.1. Saitbwehr bci3U3iel)cn unb 31t biefem 23e£)ufe mit ber erforbcrIid)enScid)t»QuriSbiction auSsuftattcn, ba bie f.f.Saub» wet)r uid)t ber militär», fouberu ber cibilgeiftlid)cn Quris» biction unterftel)t, wie and) bie üMitarperfoiten bcs 9fuf)e» ftaubeS, ber Scferbc unb aujjer Dicuft. ©01t befonbers fcgensrcid)cn Qrüd)tcu begleitet ift ber Scfud) bcS 9JtititärfpitaleS ober äftarobcntjaufeS burd) beit Drtsfeelforger. Qür jebeS gute unb troftbolle Sort bcs Sßrie» fters ift ber tränte ober marobe Solbat empfäuglid) unb banfbar. Der Drtsfeelforger befudjc and) bie im ©efäuguiffe bcfinblid)cu unb leite fic 3m Sujje unb Sefferttng an. ©ine befonberc geiftlid)e Sorgfalt ift ben 9Mitäriften in ben erften Stonatcn ihrer ©iitberufuitg 3U3uWenben, ba biefe ^ßeriobe bie fritifd)efte für beit dtecruteu ober Neuling ift, inbem bie Trennung bon feinen Zugehörigen, bie neuen unb uuge» wohnten SebenSberhältniffc, bie Strenge ber disciplin unb bicleS aubere auf ilpt oft fet)r bcprimierciib einwirten unb itju 3UWeilcit bis 3111- ©er3Weifluitg unb 311m Setbftmorb führen. Darum wären bie jungen Solbaten au beftimmteu, mit bem 3uftänbigeu ©oittmanbo 3U bereinbarenben Sagen in einem h*esu geeigneten Socale über ihre Staubespflichten auf ©ruitb ber übernatürlichen SZotibe 31t belehren, unb wäre mit tröfteuben Sorten ihr ÜJtutl) 311 beleben. Saut Segrüf3nugS»Sd)reibeu beS f. t. apoftolid)cu Qelb» bicariateS an bie t)od)W. Herren fubfibiarifd)en 9)iilitär»Scel» forger bom Zuguft 1892, 97r. 2710, hat baS f. n. t. 9teict)§= ÄriegSmiuifterium mit bem ©rtaffe Zbtl). 5, 97r. 3344, bom 4. 97obcmbcr 1891 bie 2Mitär»Derritorial»©ommanben auf» geforbert, biefe Seftrebuitgen im ©inflaitge mit ben beftcl)» enbeu Dicnftborfdjriftcn 311 förbent. Das wirb wohl feine fiitttgemäjje Zitwcubung and) auf bie 1.1. Saitbwehr fiubett. $ur Qnformierung fei nod) fc£)lie^Iid) auf eine neuere Scftintmiutg Ijinftdjtlicf) ber ?lbt)attung bon Sällcn unb Dait3» Unterhaltungen feitenS beS 2J?ilitärS währeub ber geheiligten $eit bie Zufmerffamfeit gelcntt. Das f. u. t. 9teicf)S»triegSminifterium mad)te mittels ©rlaffes bom 25. Qänner 1892, ißräf.»97r. 367, barauf auf» mertfam, baj) bie Zbljaltug bon öffentlichen Sällen (Dait3» trän3d)eit) währeub ber Zbbent» unb Qaftcnseit in jenen ®e» geubeu, wo baS religiöfe ®efiil)l ber Sebölferung befonbers herbortritt, leid)t Ärgernis erregen fann, weshalb bon mili» tärifd)er Seite biefen h^'f^nben religiösen Znjd)auuugeu 91cd)nuug getragen werben folt. (Cfr. baS oben augegogcnc Schreiben beS apoftolifcheu Qelbbicariats S. 6; Znton ©riepl, ©orfd)rifteit in 99tilitär»Zngelegenheiten für ben Seelforge» SlcruS. ©ras 1892, S. 151—153.) Dies wirb ben hod)W. Seelforgerit 3m- SenchntuitgS» Wiffcufchaft mitgethcilt, wie fid) bie Sifd)öfc and) an baS 1.1. SanbeSbertheibiguugS»9}Jinifterium in ber ©ingabc bom SÖionate 97obember 1901 wanbteu, bamit baSfelbe an bie ihm uutcrftct)enben Sanbwehrcommauben bie Seifungett er» taffe, wie fie fid) mit ben Sibil»DrtSfeelforgern rüdfid)tlich beS fotut» unb feiertäglichen ©ottcSbicnfteS, ber Dftcraubad)t, beS Ärauteitbefud)eS, ber Qaftenprcbigtcn unb ber Sefric» bigung aller übrigen religiöfen Sebürfniffe ber Zugehörigen ber f. t. Saitbwehr ins @inbcrnet)men 31t fegen haben. So arbeitet beim als gute triegSleute ©hrÖ*H Qel"u ■ (II. Tim. 2, 3.) Sicn, im üDJonatc 97obembcr 1901. 35. Postna postava za c V smislu predstoječega navodila in na temelju po-oblaščenja apostolske stolice z dnd 7. septembra 1900 so izdali avstrijski škofje za c. kr. deželno brambo posebno postno postavo, ki se s tem objavlja in h krati tudi za deželne brambovce v ljubljanski škofiji za leto 1902 kot veljavna proglaša. k. deželno brambo. 3'ttftcnorbuuuji fiir bic f. f. «aitbtoetjr, fliffiß int 3a8rc 1902. Die ®atl)olifen ber f f. £anbwel)r haben fid) am ©or» tage ober ©igilie bor bem heiligen Seif)nad)tsfefte unb am ©harfreitage ber Qleifd)fpeifcit 311 enthalten Qm übrigen ift ihnen an ben fird)Iid) gebotenen Qafttagen beS QatjreS ber ©enitf; non gletfdjfpeifeit geftattet unb and) au öen 5tbftinen§= tagen ^leifdj 31t genießen erlaubt; bod) bürfen au beu bi§pcu= fiertcu g-afttageu unb an beit ©ouutagcu ber g-afteujeit bet betreiben ü)iaf)[jeit nid)t ^tc'fd) unb 3’ifd)e geuoffeu werben. mitten actiucu ^erfoneu ber f. f. Sanbmefyr ift es> lnätjrenb ber ^ßväfeujbtenftjeit mit 9Htdfid)t auf bie ifjneu obliegeitbeu leweren ®icnfte and) geftattet, au beu fird)lid) gebotenen Safttagen fid) me£)r als einmal im Jage 311 fättigen £)ie }iadifid)t üou ber (Siitfyaltung toont glcifdjgeuuffe, uid)t aber bie 3(us>uat)me neu ber i5erpflid)tuug pm ?(bbrud)e erftreeft fid) auf bie ermad)fcneu üftitglieber ber Offtcierž» unb Unter* officieräfamilieu. ®iefe große 9Jlilberung be3 fonft in ber ®iöeefe gel* tenbeu §aftengebote3 folleu bie fatljolifdjeu ©laubigen ber f. f. Saitbmeljr banfbar anerfeuuen unb biefelbe burd) ititer» fd)ütterlid)e 9ltd)äuglid)fcit an itjre Ijeilige fatl)olifd)e Religion, ferner burd) (Seiet unb eifrigen 33efud) bež ®ottc§bienfte3, burd) ?tul)öreu beš iskuteš ©otteS, burd) reumütljige unb bußfertige ©eftitnuug, fowie burd) 2lu3iibuug aitberer guter Üöerfe 311 erfe^eu fid) bemühen. ®ie $eit für bie Verrichtung ber Ofteraubad)t, bie beit Empfang ber l)eit. Sacramente ber Sönfje unb beš StltarS umfaßt, loirb toom erfteu Sonntage in ber gafte bis 311111 erfteu Sonntage nad) ^fiugften feftgefe|t. 36. Poročilo o delovanju bratovščine Ss. Cordis v letu 1901. Prav veselo se je jela razcvitati bratovščina ss. Cordis Jesu v preteklem letu. Bolj in bolj se oživljajo konference v duhu tega društva in spoznava njegov vsestransko jako važen pomen. Da nam je v sedanjih razburkanih časih potrebna organizacija, je jasno. Zaradi tega se tudi od duhovnikov slišijo klici: Orga-nizujmo se. Nasveti, kako se združujmo, so bolj ali manj srečni, bolj ali manj prikladni cerkvenemu duhu. Boljše organizacije prav v duhu cerkvenem si ne moremo misliti, kakor je naša družba Ss. Cordis, če jo le znamo dobro izkoriščevati, kajti izpodbuja nas k delovanju na znanstvenem polju, podpira nas v dobrem ascetičnem življenju, kar je duhovniku najpotrebnejše; podpira v pastoralnem delovanju, poučuje o sedanjem socijalnem gibanju, katerega se mora udeleževati tudi duhovnik in je s svojim uplivanjem voditi tako, da bo res koristilo gmotnemu pa tudi duševnemu blagru. Velikega pomena za moralno in socijalno življenje so prelepe Marijine družbe, zlasti one za mladeniče, in prav o vodstvu teh družeb bi se moglo pri konferencah v prijateljskem posvetovanju dobiti premnogo koristnih, po izkušnjah potrjenih napotkov. Iz poročil čč. gg. dekanijskih predsednikov je razvidno, da so se shodi vršili po nekaterih dekanijah po 6-, 7-, Škrat na leto. Obravnavale so se jako različne, znanstvene, pastoralne, socijalne tvarine, mnogokrat jako praktične, prav globoko segajoče v sedanje življenje. Pristopilo je družbi mnogo novih članov, kmalu bodo, z malimi izjemami, vsi duhovniki člani te bratovščine. Doslej sta imeli trnovska in postojnska dekanija skupne konference, zdaj pa sta se ločili; imeli bota vsaka svoje, kar pozdravljamo z veliko zadovoljnostjo. Da imajo čč. gg. člani natančneji vpogled v del -vanje konferenc, podamo pregled obravnavanih tvarin, katerih so nekatere tako važne, da bi se o njih po več konferencah moglo razgovarjati. Vipava (pet konferenc): O blagoslovih, naj se ljudstvo temeljito pouči o tej tvarini, da se odpravijo vraže in da ljudstvo izprevidi materino skrb svete cerkve za njene otroke. O pravoslavju in unijatstvu, bistvene in nebistvene razlike med tem in med katoliško cerkvijo. O javnem češčenju presv. Rešnj. Telesa ob nedeljah. Kako vplivati na ljudstvo, da se z večjim pridom udeležuje sv. maš. O glavnih ovirah uspešnega pastirovanja (natančneje, ker je tvarina silno važna). Oporoke, kako naj se naredč, da bo duši v zveličanje, v čast duhovskemu stanu in vernikom v spodbudo O sociologiji. Litija (sedem konferenc): Duhovniki in gostilna. Pobožnost Srca Jezusovega. Družabni duh med duhovniki. Večkratno prejemanje svetih zakramentov. Občevanje duhovnika z ženskim spolom. Gorečnost duhovnikova. Župne kronike. Razmerje med cerkvijo in državo. Kako se najuspešneje pobija liberalizem in kapitalizem. O sociologiji. Cerkveni koral. Vrhnika. Obredi sv. maše s posebnim ozirom na vzhodno liturgijo. Razni dogodki v pastirovanju novejšega časa. O sumnjivcih. Sv. Rešnje Telo in ka teheza. Mašne rubrike in nedostatki. Mnogo važnega za vsakdanje življenje duhovnika. Trnovo. Priprava in zahvala pri sv. maši. So-cijalni pomen krščanske umetnosti. Dekanijske knjižnice. V Šmihelu. O predavanju katehizma na ljudskih šolah z ozirom na praktično življenje. Št. Jernej (pet konferenc). Vpeljevanje Marijine družbe. Ustanovitev farne knjižnice. Ustanovitev katoliško političnega društva. Večkratno prejemanje svetih zakramentov. Komenda (predsednik Martin Poč, župnik v Komendi). Vodilne misli slovenske duhovščine v preteklem stoletju. Naši duhovni smotri v dvajsetem stoletju. Novodobni socijalizem. O procesijah svetega leta. Moderna pastorala in pastoralna modernost. Kje so vzroki socijalne demokracije in ali je rešitev mogoča. Kaj naj stori duhovnik nasproti socijalizmu. Kaj bi bilo storiti s človekom, ki si je pridobil velik kos premoženja po krivici, na smrtni postelji. (Konferenc osem.) Idrija. Ljudsko štetje in duhovni pastir. O na-povedbi inventara. Poročilo o shodu dekanov. Sveto leto in pravice spovednikov. Kako naj se procesije v svetem letu enotno vršč. Pomen volitev in kako naj se vede duhovnik v volilni borbi. O starih slovenskih cerkvenih govornikih (pet konferenc). Ribnica. Duhovnik v smrtnem grehu. Kako ravnati z zakonskimi, ki se sami ločijo. Liberalni botri in ključarji. Kaj storiti, da bodo otroci z boljšim vspe-hom prejeli zakrament sv. birme, in kaj je ukreniti proti razvadam botrov. Agrarno vprašanje. O napakah in pogreških pri opravljanji brevirja. Družina v župnišču. Kdo naj rešuje socijalno vprašanje in kateri so pripomočki za to rešitev. Dolžnost spovednikova glede izpraševanja spovedencev in njegova previdnost. Kaj je treba odpraviti in kaj uvesti, da se uspešno pomore kmečkemu stanu? Verske vaje v šoli. Moderni soci-jalizem. O spisovanju župnijskih spominskih knjig. Suhor (konferenc pet). O meditaciji. Zakaj naj se duhovnik potrudi, da vpelje Marijino družbo? Kako bi se uspešno omejilo razširjanje „Rodoljuba“? Adoratio Ssimi za duhovnike in ljudstvo. Kako navajati tako-zvane pobožne duše k pravi pobožnosti? Pregled škofijskih listov od 1. 1900. Kako je treba otroke pripravljati na sv. birmo? Kako naj ravna spovednik z onimi, ki jemljejo prevelike obresti? O restituciji. O zlorabi generalne spovedi pri ženskah. Trebnje (konferenc osem). Agrarno vprašanje. Pristojbinski namestek. Potreba in možnost rešitve so-cijalnega vprašanja. Vpliv Židov na narodno gospodarstvo. Podlaga rešitvi socijalnega vprašanja. Splošno družboslovje, cerkveno, državno in družinsko pravo. Statuta sodalitatis sacerdotum Moravče (konferenc sedem) „Bodimo sveti, da moremo prav opravljati sv. mašo; opravljajmo jo tako, da nas posveti.“ Zakaj naj se posebno duhovnik prizadeva udeležiti se odpustkov? Praeparatio ad missam. „Ministerium verbi“ za duhovnika. Marija, mati presvetega Zakramenta. Sad svete maše je odvisen od priprave. Razgovor o agitaciji. Obravnavala so se razna vprašanja iz socijalizma; razgovarjalo se je o družbenih statutih in raznih slučajih iz duhovnega pastirovanja. Rad olj ca (deset konferenc). Iz ascetike: lastnosti premišljevanja; lectio scripturae; posebna molitev in zasebne pobožnosti; stavek pravil: imprimis vero dioecesis salus cordi ipsis erit, posebno z ozirom na zavode; o Marijnih družbah, o socijologiji pri vseh shodih. Ljubljana. De visitatione ss. Sacramenti. Po-selsko vprašanje. Rožni venec in duhovnik. Potreba in važnost oporoke duhovnikove. Žužemberk. Pravila „sodalitatis“. Razne točke škofijskega lista. Kako ravnati s takimi, ki bodo zanemarili milosti svetega leta. O vodstvu matic. O tvarini sv. Rešnjega Telesa, važnost tega vprašanja. Kranj (štiri konference). O starosti prvih spovedencev in prvih obhajancev. O socijalizmu. O izdelovanju priznanja za pristojbinski davek. O potrebi in koristi dnevnega reda za duhovnika. O zadržanji spovednika do oseb, pri katerih se zapazi poklic do po-božnejšega življenja, katerim se smejo prištevati udje Marijne družbe. O pripravljanju otrok na prvo spoved. O pripravi za sv. mašo. Ravnanje s skrupulanti. O jubilejnem spovedniku. O zahvali po sv. maši. O zadržanju spovednika do oseb, ki želč stopiti v zakonski stan. Stara Loka (za selško dolino predsednik gospod Rožnik). Premišljevanje in njega pomen za duhovnika. Kako postopaj duhovnik glede prepovedanih časopisov v spovednici in splošno v pastirskem delovanju. Pomen češčenja presv. Rešnjega Telesa za človeško družbo. Nasvet: naj se pri konferencah obdelavajo verska vprašanja in njihova zveza z javnim življenjem. Pomen daritve sv. maše. Vzvišenost duhovskega poklica. Novo mesto. O pristojbinskem namestku. O organizaciji! O volilnem gibanju. „De restitutione.“ Brošura: „Meine hochweisen Clerikalen.“ Kako naj se hranijo sv. olja. O hranilnicah, zavarovalnicah, vinarski zadrugi na Dolenjskem. Cerknica. „De praeparatione ad missam.“ O na-pravljanju v zakristiji, o tvarini za sv. daritev. O gospodarskem liberalizmu. Nedostatki pri sv. maši. Kako zabraniti, da bi ljudje ne ostajali zunaj cerkve? Vse pohvale vredna je vnema dekanijskih predsednikov te družbe, ki so z veliko vnemo in marljivostjo vodili konference, kakor tudi članov, ki so se vkljub mnogim zaprekam z veliko požrtvovalnostjo mnogoštevilno udeleževali zborovanj. Popolno priznanje pa se izraža onim gospodom, ki so tvarine obravnavali in tudi pismeno izvrševali svoje naloge. Nekateri gospodje predsedniki so semkaj doposlali te pismene izdelke, ki so jako zanimivi in temeljiti. Zaradi splošne vrednosti se bodo o priliki nekateri izdelki priobčili v tem listu. 37. Vernikom in Zopet se približuje čas, ko bom delil višje redove in posebno red sv. mašništva. Za nas vse je to prevažen čas. Nehotč se vprašamo; bodo li vsi v duhovnike posvečeni zares dobri duhovniki po presv. Srcu Jezusovem? bodo li nam v izpodbudo ali v izpodtiko? Molimo, naj nam Bog pošlje dobrih, pobožnih, svetih duhovnikov, ki bodo goreli za čast božjo in neutrudljivo delali za izveličanje duš; molimo in prosimo Boga za vso pomoč, potrebno, da morejo pretežke dolžnosti natanko in stanovitno izpolnjevati, zaničevanja in zasramovanja mirno prenašati, izkušnjave duhovnikom. in strasti odločno odbijati in srečno premagovati. Letos bodo prejeli sv. rede 10., 12. in 14. julija sledeči gospodje; 1. iz IV. leta: Ivan Berce iz Dražgoš; Karol Čuk iz Črnega vrha nad Idrijo; Karol Gross') iz Zagorja ob Savi; Frančišek Kimovec iz Cerkljan pri Kranju; Andrej Magajna iz Vrem; Ivan Marenčič iz Kranja; Alojzij Merhar iz Ježice; Frančišek Pavšič iz Ljubljane; Ivan Prijatelj iz Dobrepolj; l) Ta gospod bo prejel samo subdiakonat, diakonat in prezbiterat pa pozneje, ker nima še kanonične starosti. Valentin Sitar z Ježice; Frančišek Škulj iz Velikih Lašč; Rihard Smolej iz Ljubljane. 2. iz III. leta: Matej Ahačič iz Tržiča; Martin Drolc iz Krašnje; Mihael Kmet iz Št. Lovrenca ob Temenici; Josip Logar iz Metlike; Ivan Kozina iz Ribnice; Martin Pečarič iz Metlike; Josip^ Pirc iz Velesovega; Leopold Podlogar iz Škocijana pri Turjaku; Martin Štular iz Metlike; Ivan Strajhar iz Spodnjega Tuhinja. Vse priporočam v pobožno molitev doma in v cerkvi; v nedeljo, 13. julija, naj se po pridigi za vse skupno izmoli trikrat „Oče naš“ in „Ceščena Marija“. V Ljubljani, dne 10. junija 1902. f Anton Bonaventura knezoškof. Opomba: Ta prošnja naj se prebere po pridigi prvo nedeljo potem, ko pride ta list gg duhovnikom v roke. 38. Duhovne vaje. Skupne duhovne vaje bodo letos od dnč 25. avgusta zvečer do 29. avgusta zjutraj po navadnem redu. Prosim, da se jih duhovniki obilno udeležite; vabim posebno one gospode, ki jih že več let niso opravili. Do 15. avgusta naj se prijavijo vodstvu Alojzijevišča. Kdor pa želi opraviti duhovne vaje bolj tiho in mirno more to storiti v Ljubljani pri veleč. oo. jezuitih, kadar hoče. Imajo veleč, oo. jezuitje v domači hiši prostora za 12 go- spodov. Pripravljeni so voditi duhovne vaje od sedaj vsak teden od ponedeljka zvečer do petka zjutraj. Duhovni sobratje! uporabite ugodno priložnost, da se v samoti prenovite in okrepite za pretežke naloge osebno svetega življenja in duhovnopastirskega delovanja! V Ljubljani, dne 10. junija 1902. •f* Anton Bonaventura, knezoškof. 39. Konkurzni razpis. Razpisujeta se župniji: Mošnje v radovljiški de- slove svoje prošnje na c. kr. deželno vlado za Kranjsko kaniji in Stara cerkev (Mitterdorf) v kočevski v Ljubljani. dekaniji. Kot zadnji rok za vlaganje prošenj se s tem do- Prosivci za vsako izmed teh dveh župnij naj na- loči 26. julij 1902. 40. Škofijska kronika. P. n. prečastiti gosp. dr. Janez Ne p. Kulavic je bil dne 8. junija 1902 slovesno kanonično vmeščen na podeljeno mu stolno proštijo. K n. š k. duhovnim svetnikom sta bila imenovana čč. gg.: Mihael Sajč, župnik v Stangi, in Frančišek Jereb, upokojeni zasipski župnik na Jezeru. Podeljene so bile župnije: Dragatuš čast. gosp. Leopoldu Rak te lj u, župniku v Grčaricah; Srednja vas v Bohinju č. g. Janezu B er licu, župniku v Mošnjah; Zagorje ob Savi, č. g. Gothardu Rottu, župniku pri Stari cerkvi; Čatež pod Zapla-zom č. g. Henriku Povšetu, mestnem kapelanu v Kamniku. Kanonično vmeščena sta bila čč. gg.: Frančišek Pavlin na župnijo Col dne 16. junija 1902; Henrik Povše na župnijo Čatež dne 19. junija 1902. ^ g. Ivan Štrukelj, kapelan v Šmartnem pri Litiji, je dekretiran kot župni upravitelj ondi. Umrla sta čč. gg.: Janez Tre ve n, upokojeni župnik tržaške škofije, dne 26. maja 1902 v Idriji; Jurij Kržišnik, upokojeni kapelan, dne 10. junija 1902 v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem. Priporočata se v molitev čč. gg. duhovnim sobratom. Knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani, dne 19. junija 1902. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Šiška. Tiskala Katoliška Tiskarna.