572 Listek. militonom hrvaškim, češkim, poljskim in rusinskim, možno mu je le, ako se zateče k mednarodni „alma mater" ob Dunavu in Muri. In zdaj pa nam kdo očitaj , panslavizem « ! (Dalje prihodnjič.) LISTEK. Dragojila Milek f. Dne 22. malega srpana t. 1. je v Ljubljani po dolgi, zeld mučni bolezni umrla gospodičina Dragojila Milkova, upokojena učiteljica in res prava dika težavnega in odgovornega poziva svojega. Neka slovenska prislovica veli: »Ce hočeš biti hvaljen, umri«, toda kar se tiče pokojnice, reči je sine"ti, da je ni treba pov -zdigati na troške resnice, temveč samo priznati nam je nje redke vrline. Tovarišica po-kojnici je v 182. štev. »Slov. Naroda« kratko, toda tako jedrovito in zvesto narisala nje življenje, da nam je le opozarjati na ta izborni spis. Pokojnica, rojenja Ljubljanka (leta 1850 ), delala je malone do poslednjih dnij vsa leta učiteljske dobe svoje v Koboridu in si tam postavila v srci narodovem in mladine najstalnejši spomenik. Visoko naobra-žena, vender brez vse smešne napihnjenosti, vestna učiteljica, ali z ljubeznijo vladajoča mladim duhovom, pristna domcrodka, vneta za vse pristno in vzvišeno, najblažja hči in sestra, vzorna prijateljica: takd živi in živi v lepem spominu dolgo med nami cenjeno ime Dragojile Milkove ! Tudi našemu listu je bila ranjca udana prijateljica in sotrudnica. — in — Tržaško - koprski Škof Matej Ravnikar, slavni pisatelj in pedagog slovenski. V spomin razkritja spominske plošče v 13. dan julija 1890. 1. v njegovi rojstveni hiši na Vačah slovenski mladini poklonil Jernej Ravnikar, slovenski učitelj. Z eno podobo, Izdala in založila »Družba Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 1890, 8, 31 str. Tisek J. Blaznikovih naslednikov. - Takd se imenuje knjižica, ki je kot V. zvezek knjižnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« prišla na svetlo. V nji nam je g. pisatelj, sorodnik velikega našega Ravnikarja, s spretnim peresom in čutečim srcem opisal življenje in delovanje pisatelja in učenjaka škofa Ravnikarja ter mladini slovenski postavil lep vzor pravega za cerkev in narod svoj vnetega moža, da bi ga posnemala in hodila po njegovih potih. Zlasti nam je ustregel, da je korenitemu spisu svojemu dodal tudi podobo Rav-nikarjevo in doslovno njegovo oporoko, ki jasno priča o Ravnikarjevem blagem srci, kakor o njegovem vedrem duhu. S to knjižico so šolske naše biblijoteke spet pridobile primeren dar, za katerega lepo zahvaljujemo g. pisatelja, kakor tudi »Družbo sv. Cirila in Metoda«, ki pod modrim in previdnim vodstvom svojim lepo napreduje in se razcvita našemu narodu v čast in slavo! (Mimogrede" omenjamo, da je Ravnikarjev životopis, ki je brezimno natisnjen v koledarji »Družbe sv. Mohorja« za leto 1878. in katerega navaja g. pisatelj na 12. strani svoje knjižice, spisal prof. Fr. Leveč.) Slovensko petje v preteklih dobah. Drobtinice za zgodovino slovenskega petja. Spisal, izdal in založil Fran Rakuša, nadučitelj. Natisnila »Narodna Tiskarna« v Ljubljani 1890, m. 8, 171 str. — Ker naravnost povemo, da nas je ta Rakuševa lična knjiga posebno razveselila; zakaj prvič nam je lep dokaz zavednosti in pridnosti slovenskega ljudskega učiteljstva, in drugič nam g. pisatelj v nji opisuje tvariuo, katere se doslej v Distek. 573 Slovencih še nihče ni lotil. Gospod nadučitelj Rakuša si je postavil lepo, a tudi težko nalogo, povedati nam zgodovino slovenskega petja od najstarejših časov do denašnjih dnij. Sam priznava v predgovoru, da tako ogromno delo je možno izvršiti samd pisatelju, ki biva v velikem mestu poleg bogatih knjižnic, nikakor pa ne selškemu učitelju, ki stanuje oddaljen od omikanega središča tam na kmetih. Vender moramo pritrditi, da se je g. Rakuša vestno pobrinil ter kolikor je bilo moči, pridno zbral in umno porabil vse, kar mu je bilo možno po raznih knjigah in časopisih, nemških in slovenskih, najti podatkov o slovenski pesmi in nje skladateljih. Knjiga obseza tri dele. V prvem govori g. pisatelj o slovenskem petji in njega razvoji od najstarejših časov do sedanje dobe. V njem se spominja zaslug, katere so si za slovensko petje in slovensko pesem pridobili Primož Trubar, Jakob Gallus, Adam Bohorič, Tomaž Hren, P. Nikolaj Dolar, Vi-sentinij, Gregor Alasia, baron Žiga Zois, Jakob Zupan, Repež, Redeskini, Linhart, Vodnik, Volkmer, Japelj, Modrinjak, Stanič, Dajuko, Jožef Lipokl, Traven, Andreaš, Vodovnik, Ahacelj, Slomšek in razni novejši skladatelji. V vsi knjigi nam to poglavje najmenj ugaja, ker je pisano preveč aforistično. Vender radi priznavamo, da je v njem nakopičenega mnogo lepega gradiva. — Drugi del priobčuje životopise umrših skladateljev slovenskih. Opisani so tu precej temeljito: Fr. S. Adamič, Luka Dolinar, Jurij Fleišman, Anton Hajdrih, Josip Hašnik, Anton Hribar, Josip Kocijančič, Avgust Leban, Kašpar Ma.,ek, Kamilo Mašek, Blaž Potočnik, Gregor Rihar, Dragotin Ripšl in Miroslav Vilhar. — Tretji del obseza životopise živečih še skladateljev slovenskih. Tukaj so opisani: Leopold Belar, Danilo Fajgelj, Anton Foerster, Franjo Gerbič, Ignacij Hladnik, P. An-gelik Hribar, brata Benjamin iu Gustav Ipavec, Davorin Jenko, Jožef Levičnik, Ivan Miklošič, Anton Nedved, Fr. S. Vilhar, Hrabroslav Volarič, Vojteh Valenta, Andrej Vavken in Janko Zirovnik. Lično knjigo lepšajo tudi podobe Trubarjeva, Riharjeva, Slomškova, Fr. S. Vilharjeva, Foersterjeva, M. Vilharjeva, K. Maškova, Kam. Maš-kova, Lebanova, Kocijančičeva, Hajdrihova in Adamičeva. Glede" životopisov in podob moramo pripomniti, da se g. pisatelj po naših mislih ni držal povsod pravega razmerja. Zdi se nam, da gre skladateljem, ki imajo posebne zasluge za razvoj slovenske pesmi, v takšni knjigi, kakor je Rakuševa, tudi več prostora. Takšni skladatelji bi morali biti opisani temeljiteje in dotičnim opisom bi se bila morala dodati na vsak način tudi podoba dotičnega skladatelja. Riharju n. pr. je odmerjenih polnih 12 listov, Nedvedu pa samo jeden in še ta brez podobe skladateljeve ! In vender moramo Nedveda kot učitelja, pevovodjo in skladatelja neumrjočih, deloma že naVodiiih slovenskih pesmij imenovati diko slovenskih skladateljev. Le pomislimo, kaj je Nedved samo s svojim »Slavč-kom« storil za razvoj slovenskega petja v naši ljudski šoli! Že ta velika zasluga njegova bi bila morala g. pisatelju — učitelju biti migljaj, da bi bil tega ljubljenca našega nekoliko obširneje opisal ter spisu svojemu dodal tudi podobo njegovo. Tudi Foerster se nam zdi preskromno opisan. Toda navzlic tem pegam, moramo Rakuševo knjigo imenovati jako lepo in velezaslužno delo, katero radi in z dobro vestjo priporočamo občinstvu slovenskemu, zlasti našim pevcem in raznovrstnim pevskim društvom. Pisana je z velikim navdušenjem za to prelepo umetnost in preverjeni smo, da bode povsod vzbujala veselje do petja in ž njim. budila in krepila narodno zavednost. Knjiga ima tudi jako lično, prikupljivo vnanje lice ter zelo čedno tiskana in lepo vezana. Dobiva se »Narodni Tiskarni«, pri knjigovezu Janezu Bonači, in pri knjigarjih Kleiumavrji in Gi-ontiniji v Ljubljani. Broširana stoji 80 kr. , elegantno vezana z zlatim obrezkom pa I gold. 50 kr. Vežbovnik (Exercier- Reglement) za cesarske in kraljeve peš-čete. Poslovenil in založil Andrej Komel pl, Socebran, c. in kr. major v p. Natisnila tiskarna družbe sv. Mo- 574 Listek. horja v Celovci 1890, 16, 63 str. — Cena 20 kr. — Ta nova vojaška knjižica obseza uvod, posamezno izobrazbo vojakov, vod, kompanijo, boj, počastenja in parade, izobraževanje vojakov, telovadbe in znake s trobilom ter je polna novih slovenskih terminov, za katere moramo neutrudnemu gospodu majorju od vsega srca biti hvaležni. Želimo, da bi si vsak Slovenec, ki služi cesarja in nosi puško na rami, omislil to lepo knjižico. Dobiva se pri raznih knjigarjih in pri g. pisatelji (Graz, Grazbachgasse 40) Angeljček. Otrokom učitelj in prijatelj Izdal Anton Kržič. V. zvezek. Tiskala »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani 1890, 8, 48 str. — Cena? — Med slovenskimi pisatelji, ki s primernimi knjigami zalagajo naši mladini namenjene šolske knjižnice, moramo v prvi vrsti imenovati g. kateheta Antona Kržiča, izdavatelja »Angeljčka«, katerega V. zvezek nam je došel pred nekaj tedni. Reči moramo, da se je ta zvezek g. Kržiču posebno posrečil in veselje je gledati otroke, kako slastno ga ber<5. G izdavatelj je pa v tej knjižici zbral tudi dokaj lepe pesniške, pripovedne in zabavne tvarine ter vse olepšal s kratkočasnimi in lepimi podobicami. V tem zvezku beremo zanimive doneske gg. J. E. Kreka, Rad. Silvestra, P. Bohinjca, A. Medveda, Fr. Riharja i. dr. Kdor hoče razveseliti male svoje otroke, ki znajo že brati, naj si omisli to lepo knjižico. Grška in rimska mvthologija. Med najrabnejše učne in priročne knjige o grškem in rimskem bajeslovji spada znana nemška knjiga Viljelma Stolla, katera je vsakemu pridnemu gimnazijalcu dobro znana. Ker se je zadnja leta v nekatere nižje gimnazije uvedla slovenščina kot učni jezik in se tudi latinščina poučava s slovenskim učnim jezikom, bilo je želeti, da naši gimuazijalci tudi iz mitologije dobodo slovensko pomožno knjigo v roke. Tej potrebi je ustregel g. prof. Lavoslav Koprivsek v Rudolfovem s tem, da je Stollovo mitologijo poslovenil ter jo priobčil v 27—34. zvezku Krajčeve »Narodne biblioteke.« Velezaslužno delo g. prof Koprivška je prvo te vrste v našem slovstvu; zato mu želimo obilo uspeha ter knjigo priporočamo učiteljem in učencem po naših gimnazijah. Narodne legende za slovensko mladino. Nabral, izdal in založil Anton Kosi, učitelj v Središči, I. zvezek, natisnil W. Blanke v Ptuji 1890, m. 8, 39 str. — Cena iztisku 18 kr. — G. Kosi se je lotil jako lepe in hvalevredne naloge, zbrati in na svetlo dati narodne legende, primerne šolski naši mladini, in to svojo nalogo je takoj s I. zvezkom jako častno rešil. V knjižici, ki leži pred nami, priobčil je 21 narodnih legend in to I o sv. Gregorji, 2 o sv. Martinu in 19 legend o Kristusu in sv. Petru. Res, da je večina teh legend bila že natisnjena v »Vrtci«, v »Glasniku« in »Popotniku«, a raztresene po teh, zvečine strokovnih časopisih niso bile mladini naši pristopne. Iz mnogih legend nam odseva lepi pripovedni dar in prijazni humor našega preprostega naroda in tudi vsebina ni spotakljiva. Rokopis je pred natiskom pregledal in pohvalil č. g. Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru. Želimo, da bi nas g. Kosi kmalu oveselil z II. zvezkom. Iskrice. Zbirka pesmij in povesti). Spisal Janko Leban, učitelj v Avberu pri Sežani. II. zvezek. Založil in tiskal Rudolf Milic v Ljubljani 1890, 16, 48 str. Cena po 15 kr., s pošto po 17 kr. zvezek. — Pisatelj je drobno, a lepo knjižico svojo poklonil slovenski mladini, katera mu bode za zlate nauke in mične pesmi in povesti gotovo hvaležna. Knjižica nam podaja 12 pesmic, 4 povesti, dva poučna spisa v pripovedni obliki in kratek životopis princa Evgna G. pisatelj ostro pazi na lepo in pravilno jezikovno obliko; rekli bi skoraj, da je časih še prevelik purist. Neče nam n. pr. iti v glavo, zakaj bi bilo »skrušen« bolje nego »skesan«. Želeli bi dalje, da bi pri pisanji tujih svojskih imen posnemal modre svčte o. Stanislava Škrabca ter ne pisal n. pr, Marlbo-rough, Malplaquet, ker mladina in sploh preprosti ljudje takih tujk ne znajo izgovarjati. Take besede naj bi se pisale takd, kakor jih izgovarjamo. Mimogrede omenjamo, da Listek. 575 slednji, a, e, ni der letzte, ampak jeder: slednje veselje (št. 46.) zatorej ni »das letzte Vergniigen«, ampak »je de s Vergniigen«. Malokatero besedo pisatelji naši tako mučijo, kakor ta nesrečni slednji. Spisi Krištofa Smida. IX. zvezek: »Hmeljevo cvetje«. — »Marijina podoba«. Poslovenil P. Florentin Hrovat. Tiskal in založil J. Krnjec v Novem Mestu 1890, 8, 102 str. — Cena zvezku po 30 kr., trdo vezanemu 40 kr. — Krištofa Smida prištevamo še vedno med najboljše in nepokvarjeni mladini najpriljubljenejše pripoved ovalce in marsikdo med nami se še tožno spominja tistih srečnih mladih let, ko je spise njegove prebiral z rosnimi očmi. Cč. 00. frančiškani v Rudolfovem so si izbrali lepo nalogo, povesti tega izbornega pripovedovalca mladini naši podati v novi, tudi v jezikovnem oziru hvalevredni izdavi, ki je doslej dospela do IX. zvezka ter obseza zgoraj imenovani dve lepi povesti. Knjiga bodi šolskim knjižnicam in vsem, ki hočejo otrokom svojim podati kaj tečnega berila, toplo priporočena. Slovenski zemljepisni atlas. (Vabilo na naročbo) V rokopisu imam pripravljen slovenski zemljepisni atlas, ki bode v prvi vrsti razuovrstnim slovenskim šolam primeren. Ako dobim dovolj naročnikov, hočem ga sam založiti, čeravno se mora vtakniti v tako delo veliko denarja. Uljudno vabim torej vseskupno slovensko občinstvo na obilo naročbo prvega slovenskega šolskega zemljepisnega atlasa, čegar cena bode 1 gld. Naročnine ni treba naprej pošiljati. Ivan Lapajne, šolski ravnatelj. Za „Narodni Dom" ! Menda ni samo nas Slovencev, ampak bolj ali manj sploh človeška slabost, da se marsikatere lepe ideje z velikim in občim veseljem poprimemo ter z navdušenjem začnemo za njo delati, ali, ker se ne da v kratkem času uresničiti, začne navdušenost, začne zanimanje za idejo pešati, ker nam v obče nedostaja one železne vstrajnosti, ki ne odneha, dokler ni namen dosežen. Tako se godi pri nas tudi ideji »Narodnega Doma«. Ali ni vredna, da bi našla vztrajnega zanimanja in podpore pri vseh Slovencih? Ali nima »Narodni Dom« naposled lastnina Matice Slovenske, torej lastnina vseslovenskega društva, postati in njega letne dohodke v pospeševanje slovenske literature izdatno pomnožiti? In vender se je število teh, ki še za »Narodni Dom« kaj žrtvujejo, zelo zelo skrčilo. Da bi pa to zanimanje po vsem ne nehalo, ampak se od časa do časa prebujalo, za to skrbeti je glavni namen »Krajcarskemu društvu«, ki je tako rekoč eksekutivni organ društva »Narodni Dom« Po knjižicah z znamkami je nabralo po krajcarjih in deseticah že skoraj deset tisočakov. Ali zanimanje za te knjižice je skoro popolnoma nehalo. Zvesto svojemu načelu, katero je izraženo v njegovem imenu, po majhnih pa mnogoštevilnih žrtvicah nabrati velike svote, izmislilo si je nekaj novega. Hotelo je namreč te majhne žrtvice prikleniti na nekatere vsakdanje potrebščine olikanih zavednih Slovencev, ter tako odpreti trajen vir dohodkom za »Narodni Dom«. Društvo je namreč takole sodilo: Ako daš prijatelju ali znancu vizitnico, ako mu naznaniš kak vesel dogodek, na pr. svojo zaroko ali poroko, ako mu pismo pišeš in se vse to zgodi na takem popirju , ki je okrašen, ne s kakim monogramom ali s kako rožico ali kako enako sličico brez pomena, ampak z znamenjem, ki priča, da se udeležuješ žrtev za skupne narodne namene, in ki vrhu tega kaže čedno podobico katerega izmed slavnih Slovencev, ki se jih s ponosom in s hvaležnostjo spominjamo , potem ima gotovo taka vizitnica, tako naznanilo, tak list za zavednega Slovenca še poseben pomen in posebno vrednost, katere navadni popir ne more imeti, ker to so potem tako rekoč vidna zna menja rodoljubja med nami. Te ideje, katero so na podoben način naši bratje Cehi že davno v korist »Ustfednf Matice Skolske"« uresničili, poprijelo se je »Krajcarsko društvo«, ki ima po izpremenjenih svojih pravilih zdaj tudi pravico tiskovine v svoj namen izdavati, ter je dalo podobice 576 Listek. štirih slavnih Slovencev: Vodnika, Prešerna, Slomšeka in Bleivveisa v različnih okvirih in različni velikosti, v jedni ali dveh barvah natisniti na vizitnice, naznanilne kartone, liste in zavitke za pisma. Podobe so krasno izdelane, tisek in popir je od prve tvrdke v tej stroki v Avstriji in tako smemo biti prepričani, da podamo Slovencem eleganten »narodni popir«, katerega bodo gotovo prav veseli. Bodi vsem rodoljubom priporočeno, da začnejo zdaj posnemati naših bratov na severu šego, ter med seboj si le od »Krajcarskega društva« izdane vizitnice in naznanila in pisma pošiljati. Vizitnice pa bi se dale še o marsikateri drugi priliki rabiti, nego se zdaj navadno rabijo. Kako lepa je na pr. na Češkem razširjena navada, da dragim in zaslužnim pokojnikom na krsto polagajo vence, lire in jeduake stvari, sestavljene iz samih takih vizitnic, na katere so prijatelji, znanci in častitelji zapisali svoje ime poleg kakega primernega reka ali verza, ali pa tudi vencem med liste vtikajo take vizitnice; gotovo posnemanja vredna navada ! Naznanilni kartoni pa bodo tudi narodnim društvom lahko služili v njih namene, v naznanila, vabila, programe, plesne rede i. t. d. Vsi ti popirji bodo res nekoliko dražji od navadnih, pa gotovo bodo rodoljubom tako ugajali, da bodo prav radi neznatne žrtvice polagali na žrtvenik »Narodnega Doma«. V kratkem bode po časnikih se uatančneje razglasilo, po kaki ceni, in po katerih trgovcih se bode ta »narodni popir« prodajal Odbor -»Krajcarskega društva«. Prirodopisne novice. Neki učenjak iz Ljubljane nam poroča te zanimive pri-rodopisne novice: Po Vipavskem je mnogo velikih ščipavcev ali škorpijonov, katere ljudje love" ter jih v velikih množinah pošiljajo lekarničarjem na Dunaj, ki delajo iž njih takozvano skorpijonovo olje. Trgovina s škorpijoni je relativno znatna. Ker pa so se večkrat pritoževali poštni služniki, da so jih pičili škorpijoni, ki so se pošiljali v zabojih ali koških, vprašala je deželna vlada kranjska deželni zdravstveni sv&t, kakd bi bilo pošiljati škorpijone, da bi poštnim uradnikom ne bili opasni in da bi tudi ubogi ljudje, ki love" in razpošiljajo škorpijone, ne imeli velikih troškov. Deželni zdravstveni svet je nasvetoval, naj se škorpijoni razpošiljajo v luknjičastih zabojih ali sodčkih, ki so pritrjeni v drug večji luknjičast zaboj ali sod. Tako imajo živali dovolj zraku in ne morejo nikogar pičiti. — Doktorju G. J. M. Ederju, voditelju c. kr. učnega zavoda za fotografijo na Du-naji, posrečilo se je nedavno fotografirati oko t. j. sliko na očesni mrežni kožici kresnice (Lampvris splendidula). Iz te fotografije se da posneti, kako daleč vidi ta drobna živalca. Slika na očesni mrežni kožici kaže jasno blizu 350 korakov oddaljeni stolp Schottenfeldske cerkve, cerkveno okno, na okno prilepljeno črko R in celo" skozi okno notranjost cerkve. Ta fotografija nam priča, do kakšne popolnosti je že dospela ta lepa umetnost, na drugi strani pa tudi dokazuje, da žuželke s svojimi zloženimi očmi vidijo dalje, nego se je mislilo doslej (Primeri »Mittheilungen aus der k. k. Lehr- u. Versuchs-anstalt fiir Photographie und Reproductionsverfahren in Wien, Juli, 1890.«) ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti, 15. Tiska »Narodna tiskarna« v Ljubljani.