ITRA10 Župan Radoslav Simonič FRANC ŠIROVNIK IZ KUNGOTE Ponosen kletar letnika 2003 TZletar letnika 2003 Franc Širovnik je po imenovanju iVdejal: »Zelo sem presenečen in hkrati ponosen, da so v moji vasi predlagali ravno mene za kletarja. To nalogo sem sprejem z veseljem, predstavlja mi pa tudi izziv in potrudil se bom po najboljših močeh, da bom svojo nalogo dobro opravil. Hvala vsem mojim Kungovčanom, ki so mi pripravili tako lep sprejem, hvala za čudovit program v cerkvi, kjer pa moram priznati, sem imel kar veliko treme, ampak zmogel sem do konca in zdaj sem zares vesel. Povedali so mi že, da me čakajo obveznosti, saj mora biti v Martinovi kleti zmeraj dovolj vinske kapljice, ki pa mora biti skrbno negovana in to mi sploh ne bo težko. Rad imam svoj vinograd, zelo rad delam v kleti in tudi do vina imam posebno spoštovanje. Martinovanje na Hajdini mi bo ostalo v lepem spominu, tega ni mogoče pozabiti, lenta in vse ostalo pa bo tako doma na častnem mestu.« Tatjana Mohorko Silvestra Brodnjak, prva urednica Hajdinčana, zdaj že gospa v zrelih letih 7a Brodnjakove iz Skorbe letošnji 7. Z-«oktober zagotovo ni bil običajen dan v letu, še posebej pa ne za našo prvo urednico Hajdinčana Silvestra - Silvo Brodnjak, ki je na ta dan stopila med ubrati am ovce. Dan je bil zanjo in za njeno družino še toliko bolj vesel, ker sta z očetom Karlom na isti dan slavila osebni praznik. Ona petdeset, on osemdeset, skupaj 130 let, torej enkratna priložnost za praznovanje. Ni nas bilo malo, ki smo se spomnili na slavljenca in se povabili kar k Brodnjako-vim domov. Topel sprejem, prijeten pogovor in vpis v knjigo spominov - tega ne bi želela zamuditi. Verjamem, da so Silvestri ostala v spominu mnoga sporočila, telegrami, voščilnice, pa tudi obiski in srečanja s sorodniki, prijatelji, županom občine Hajdina Radoslavom Simoničem, članicami Društva žena in deklet občine Hajdina, Ljudskimi pev- kami ... Verjamem pa tudi, da ji je v lepem spominu ostalo radijsko druženje v skupnem nočnem programu na radiu Ptuj. Silvestra nas je vse skupaj presenetila še s prijaznim zahvalnim pismom, ki mu je dodala eno svojih pesmi (objavljamo jo spodaj) in nam zaželela zdravja, uspehov, sreče, zadovoljstva. Dobre želje vračamo, ob novem letu pa Silvestri, njenemu očetu Karlu in celi družini želimo vse dobro. Tatjana Mohorko Nekomu moraš biti hvaležen za dež i> duši, ki opere grenkobo vsakdana, za sonce, ki meglo premaga, za posluh, ko glas omaga in govori le še pogled ... Tudi tistemu, ki z besedo in mislijo počasti dan, ki je u resnici samo Tvoj, pa vendarle ti je v srcu lepo, če čutiš, da je nekoliko tudi njegov, ker Te ima rad, ker mu nekaj pomeniš, ker Ti je za neko drobceno stvar v življenju hvaležen, ker Ti je poklonil del sebe, ker ... (S. Brodnjak) Urednica Hajdinčana Tatjana Mohorko v družbi s Silvestro in njenim očetom Karlom. Foto: Arhiv Brodnjak Županov uvodnik Spoštovani! r Še nekaj dni nas loči od koledarske zime. In potem bo božič in spet čez nekaj dni se bo leto 2003 umaknilo novemu -2004. Od zadnje izdaje Hajdinčana sta minila šele dva meseca. Pa vendar se je v tem času zgodilo toliko novega v naši občini, da mi bo odmerjeni prostor za pisanje uvodnika nekajkrat prekratek. Kljub temu bom danes del tega potrošil v »prazno«. Včasih me kdo vpraša: Kako pa nastajajo tvoji uvodniki? Moj odgovor je - enostavno! Kako enostavno? Tako da obrnem namizni koledar na datum izdaje zadnjega Hajdinčana in po zaporednih dnevih pregledam, kaj se je v naši občini dogajalo. Če želim pri katerem dogodku kaj več, pa pogledam še v rokovnik. Bil je dan mrtvih ali vsi svetniki. Lep dan. Hvala gasilcem, ki so pomagali urejati promet okrog pokopališča. Prvi teden v novembru so v občini potekala zadnja športna tekmovanja ob 5. občinskem prazniku. Nato cel teden priprave na praznik. V četrtek pred praznikom so bili v šotoru pred občino učenci OS, ki so se prav lepo zabavali. Z njimi sta bila tudi čarovnik in skupina Popcorn. Zvečer pa je potekala prireditev »Praznujmo s pesmijo«. Lepa prireditev, ki pa bolj sodi v eno izmed naših dvoran kot v šotor. V soboto pred Martinovo nedeljo na dan našega občinskega praznika smo pričeli ob 13. uri z otvoritvijo manjše proslave v kulturno-prosvetni dvorani, kjer smo našim občanom prikazali nastajanje bodočega poslovno-stanovanjskega centra. Razstavo je pripravil predsednik komisije za izgradnjo centra g. Janko Merc. V drugem delu pa so bile razstavljene fotografije lepo urejenih hiš v naši občini. To razstavo je pripravila ga. Anica Drevenšek. Ob 15. uri smo pričeli že z 8. tradicionalno prireditvijo »Iz mošta vino, pridi na Hajdino!«. Sedmerici ponosnih kletarjev se je letos pridružil še 8. kletar letnika g. Franc Širovnik iz Kungote. Še enkrat hvala krajanom Kungote, ki so ob tej priliki tako lepo stopili skupaj, tako na organizacijskem kot na kulturnem področju. Posebej se zahvaljujem predsednici VO Kungota ge. Majdi Vindiš kot tudi županu občine Kidričevo g. Zvonku Holcu. Hvala vsem iz Kungote in vsem iz naše občine, ki ste pri tem sodelovali in pomagali. Hvala godbi na pihala Talum Kidričevo in ostalim kulturnikom. Po končani prireditvi smo pričeli z osrednjim delom občinske proslave. Kaj naj rečem? Lepo. Poln šotor veselih ljudi - zadevo je treba prihodnje leto samo ponoviti. Posebno sem bil vesel nastopa in besed poslanke Lidije Majnik iz Ptuja. Prinesla nam je novico, da smo uspeli na enem izmed državnih razpisov za sofinanciranje kanalizacije v občini Hajdina. Tako v letu 2004 dobimo za traso proti nastajajočemu centru 11 MIO SIT in v letu 2005 za nadaljevanje trase v Dražencih 22 MIO SIT sofinancer-skih sredstev. S to novico je bil ta dan popoln. Še enkrat čestitke vsem prejemnikom priznanj in zahvala za njihovo minulo delo. V nedeljo je bila lepa pozna maša, ki jo je vodil sedaj že naš stari »znanec« msgr. Stanislav Slatinek iz Maribora. Nato še en »skok« v šotor ... in 5. praznik občine Hajdina je bil za nami. V mesecu novembru smo postorili kar veliko na infrastrukturnem področju, saj nam je to dopuščalo tudi lepo vreme. 3. decembra smo na Hajdini gostili slovensko in hrvaško delegacijo za prostorsko uskla- ditev cestnih in železniških povezav med Hrvaško in Slovenijo. Po končanem sestanku sta vodja delegacije izjavila, da sta z doseženim zadovoljna. Obravnavali in uskladili so podrobnejše rešitve cestnih povezav skozi razne mejne prehode. Za nas je posebej pomembna uskladitev za mejni prehod Gruškovje - Macelj, kjer bo bodoča pphrnska AC vstopila v sosednjo Hrvaško. V odboru za infrastrukturo je bila potrjena AC trasa Slivnica - Gruškovje, za odsek Prepolje - Draženci pa po izdelanih primerjalnih študijah trasa Hajdina - 2. Slednjo je potrdila tudi vlada RS na svoji 51. seji dne 11/12-2003. Predvidoma bomo v mesecu februarju 2004 na Hajdini gostili predstavnike MOPE in MB ki nam bodo predstavili nadaljnje postopke v zvezi z bodočo AC. Pripravljalna dela se bi naj pričela v letu 2007. Na ta sestanek bomo povabili vse zainteresirane občane, katerih imo-vina in življenje sta kakor koli povezano z bodočo AC. V sredo 17. decembra imamo 9. redno sejo OS. Zraven Osnutka Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč in drugih točk dnevnega reda bom OS predstavil tudi delovno gradivo proračuna za leto 2004 in 2005. Glede na spremenjeno zakonodajo bo proračun za leto 2004 in 2005 manjši kot je bil v preteklih letih. Sicer pa pri nas nikoli ne veš, kaj bo jutri? Prioriteta za leto 2004 na infrastrukturnem področju je pričetek gradnje poslovno stanovanjskega centra in modernizacija tki. obkanalske ceste od Ptujskih toplic, mimo Skorbe, Hajdoš, do mosta v Slovenja vasi. Želimo si, da bi ob celotni trasi zgradili tudi tki. kolesarsko stezo. Bolj ko se bližamo koncu leta in delamo inventuro za nazaj, ugotavljamo, da smo v odhajajočem letu naredili veliko, pa vendarle ne vsega, kar smo planirali. Nerealizirani ostajata za vnaprej dve pomembni zadevi. Začeti ni bilo možno izgradnje avtobusnega postajališča in dela pločnika na Zg. Hajdini preko proge, ker je DRSC med letom zmanjšala oziroma spremenila sofinanciranje raznih projektov v RS. Upamo, da bomo s tem uspeli v letu 2004. Prav tako nismo uspeli z nakupom zemljišča za povečanje podjetniške cone v Slovenji vasi. Zdi se mi, da je zakonodaja na področju denacionalizacije agrarnih skupnosti tako zapletena, da bo še lep čas nerešljiva, v kolikor ne pride do nujo potrebne poenostavitve denacionalizacijskih postopkov. V kolikor se to ne bo zgodilo v prihodnjem letu, bomo pričeli z iskanjem novega prostora za podjetniško cono najverjetneje nekje v bližini katerega od izvozov na bodočo AC. Sicer pa v naši občini zelo radi govorimo o potrebah novih zaposlitev ko pa se pojavi kakšen investitor, stopimo skupaj in ga glasno prepodimo drugam. Prihodnje leto bomo vstopili v Evropo. Evropa pa ne odpira novih delovnih mest samo v birojih. Bojim se, da bomo morali za preživetje prijeti še za marsikatero delo. Toliko različnih zadev je že za nami, da moramo verjeti in upati, da bomo zmogli tudi ta prehod. Spoštovane občanke in občani! Pred nami sta božič in novo leto. Čas za praznovanje, razmišljanje, predvsem pa za veselje in upanje. Zato naj bo december prazničen mesec, čas lepe zime, malih skrivnosti in novih idej. Želim vam, da na tak način prideta tudi božič in novo leto v naše domove in v naša srca. Vam in vašim najdražjim želim lepo praznovanje in obilo sreče v letu 2004. Radoslav SIMONIČ, župan občine Hajdina HAJDINČAN je glasilo Občinskega sveta občine Hajdina. Urednica: Tatjana Mohorko. Uredništvo: Saška Serec, Silva Hajšek, Metka Vidovič, Jožica Lešnik, Valerija Šamprl in Jože Mohorič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Tercia tisk. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko december 2003 HAJDINČAN Z zasedanja Občinskega sveta Spoštovani bralci, dragi občani! Navada je, da v predprazničnih dneh decembra poskrbimo za nešteto stvari, da opravimo analizo svojega dela, da se ozremo nazaj in poskušamo izluščiti tisto najboljše. Verjamem, da je leto 2003 vsakomur od vas prineslo veliko zanimivega, pa tudi dobrega in koristnega, da vam bo ostalo v prijetnem spominu. Če ste doživeli kaj slabega, potem boste drugače razmišljali, a vendarle vam želim, da vam uspe pozabiti te ali tiste žalostne trenutke leta. December je namreč tako čudovit mesec, poln pričakovanj, obdarovanj in prijaznih besed, da se počutimo srečnejši kot kdajkoli v letu, saj je tudi mesec, ko smo ljudje še posebej dobrosrčni drug do drugega. Ko boste listali po našem glasilu Hajdinčan, bomo na adventnem venčku prižgali že četrto - zadnjo svečko in potem se bomo zbrali ob božičnem večeru. Tudi zato, da bodo prazniki lepši, vam poklanjamo nekaj, kar vas bo morda razveselilo, nekaj, po čemer boste radi segli in vam bo nekaterim morda tudi popestrilo praznike. Če bo tako, potem bomo u uredništvu Hajdinčana veseli in zadovoljni. Z vodstvom občine ter našimi stalnimi in občasnimi sodelavci smo namreč od Martinovega, ko smo skupaj nazdravili petemu občinskemu prazniku, pa do sredine decembra napisali kar nekaj sestavkov, poiskali zanimive fotografije in zajeli domala vse pomembnejše dogodke v občini. Nekateri ostajajo za prihodnjo številko, ki bo izšla spomladi 2004. Verjamem, da vsem nikoli ne bomo mogli ustreči, a po najboljših močeh se trudimo, da bi bil občinski list zanimiv, pregleden in vsebinsko bogat. Občani ste ga ali pa ga boste še ocenili, veseli pa bomo tudi vaših predlogov. Ne bom vam govorila, kaj vse smo napisali, kaj vam ponujamo tokrat v predpraznično branje, to boste storili sami. Leto 2003 je bilo za uredniški odbor Hajdinčana zanimivo, delovno, polno izzivov, in kar je najvažnejše, nabrali smo si zopet nekaj novih izkušenj. V novem letu se bomo potrudili biti še boljši, poskušali bomo poiskati spet kaj novega in posebnega v domačem okolju in vam to tudi predstaviti na straneh časopisa. V svojem in v imenu mojih dobrih sodelavcev pa Vam želim veliko dobrega v prihajajočem letu, zdravja in veselja. Naredite si 365 srečnih dni v letu! Tatjana Mohorko, urednica Hajdinčana I -juu-c --- (jltiu, T&toic? ČziAvrc- ,— Deveta redna seja X /mesecu decembru se je Občinski svet v sestal na 9. redni seji, ki je bila 17. decembra 2003 ob 17. uri v prostorih občine Hajdina. Na seji je bil sprejet: - ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Hajdina, s katerim se določa, da se na območju občine Hajdina za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, določenih s tem odlokom, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. - ODLOK o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, s katerim Mestna občina Ptuj in občine Destrnik, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Majšperk, Videm, Zavrč in Žetale ustanavljajo javni zavod Knjižnica Ivana Potrča Ptuj za izvajanje javne službe na področju knjižnične dejavnosti. - SKLEP o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2004 - SKLEP o višini najemnine na pokopališču Hajdina, ki določa višino najemnine - grobnino na starem in novem delu, ceno za uporabo mrliške vežice in hladilne komore ter višino o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču. - SKLEP o podaljšanju najemne pogodbe Trgonet d.o.o. X /prostorih občine Hajdina je bil 3. V decembra že deseti sestanek delovne skupine za prostorsko uskladitev prometnih povezav med Hrvaško in Slovenijo. Slovensko delegacijo je vodil Jože Novak, državni sekretar za prostor na ministrstvu za okolje, prostor in energijo, hrvaško pa dr. Darko Mlinarič, svetovalec v Ministrstvu za pomorstvo, promet in zveze. Udeleženci so med drugim v kar nekaj ur trajajoči razpravi obravnavali podrobnejše rešitve cestnih povezav skozi mejne prehode Dragonja - Kaštel, Jelšane - Rupa, Obrežje - Bregana ter Gruškovje - Macelj. Razpravljali so tudi o rešitvah drugih cestnih povezav med državama, predvsem o cestni povezavi Metlika - mednarodni - SKLEP o podaljšanju najemne pogodbe Market Nika - SKLEP o vrednosti točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina - Sprememba Sklepa o opravljanju in oddajanju šolske telovadnice v Osnovni šoli Hajdina - SKLEP o imenovanju članov v Svet zavoda knjižnice Ivana Potrča Ptuj - SKLEP o imenovanju člana v programski svet Centra za informiranje in poklicno svetovanje - SKLEP o potrditvi Poročila o poteku programa uvajanja in razvojnega projekta Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi za naselja Gerečja vas, Hajdoše, Slovenja vas in Skorba - SKLEP Razvojni program podeželja, s katerim Občinski svet izraža pripravljenost za sodelovanje z občinami Kidričevo, Markovci in Mestno občino Ptuj v obliki partnerstva pri izdelavi skupnega Razvojnega programa podeželja zaradi izraženih skupnih razvojnih interesov na tem območju. Občinski svet se je seznanil s: - Sklepom o začasnem financiranju iz proračuna občine Hajdina v letu 2004 - Sklepom o imenovanju Komisije za popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter terjatev in obveznosti v občini Hajdina, v katero se imenujejo Anica Žumer (predsednica), Anica Drevenšek, Ivan Brlek in Karolina Kaisersberger (člani). Občinska uprava prehod Vinica- Bosiljevo ter Ptuj - Ormož - Varaždin. Sicer pa je bilo tudi tokrat pomembno vprašanje srečanja meddržavne komisije povezano z usklajevanjem železniških povezav med državama, kjer pa so v pogovorih šele na začetku. Oba vodja delovnih skupin sta bila po pogovorih zadovoljna, tako sta povedala na tiskovni konferenci, saj je sogovornikom z obeh strani meje končno uspelo uskladiti cestne povezave med Slovenijo in Hrvaško, do konca januarja, do takrat so si vzeli čas na obeh ministrstvih, pa bodo dokončno poskušali rešiti še nekatere vsebinske podrobnosti. V pogovorih so se dotaknili tudi pred časom določene optimalne trase avtoceste Maribor - Gruškovje. Na Hajdini sestanek meddržavne delovne skupine za prostorsko uskladitev prometnih povezav med Slovenijo in Hrvaško HAJDINČAN december 2003 Ob koncu leta v komunalni infrastukturi Kanalizacija zdaj tudi že na Zg. Hajdini. Foto: Občinska uprava Letos jeseni so jo morali žal podreti, umakniti pa se je morala ob urejanju kanalizacijskega omrežja in prometne ureditve na Zg. Hajdini. V Slovenji vasi nova igrala, strojna lopa ... T^red koncem leta radi delamo razne 1 obračune. Ko se oziramo nazaj, smo včasih s svojim delom zadovoljni, včasih pač ne. Tudi z vaščani Slovenje vasi je tako. Letošnje leto nam je na področju občinskih investicij prineslo kar nekaj novosti, s čimer smo lahko zadovoljni, čeprav je bilo načrtov še več. Tisti, ki so ostali neuresničeni, so našli svoje mesto v planu investicij za leto 2004. Vaško središče je letos bogatejše za otroška igrala, ki so še poživila dogajanje v "centru", saj se otroci pa tudi starši radi zbirajo ob njih. Daje zadovoljstvo še večje, je "kriva" tudi polepšana podoba gasilskega doma, ki je letos dobil novo "kapo", in sveže popleskana fasada objekta ob nogometnem igrišču. Samo dober lučaj stran je prav pred koncem leta na novo postavljena lična lesena strojna lopa. Poleg asfaltiranja ceste, dane v javno dobro pri Metličarje-vih, je bilo investicij še nekaj, vendar so ostale manj opažene (postavitev dodatne elektro omarice zaradi težav z javno razsvetljavo, postavitev hidranta ...). Vaški odbor Slovenja vas je na svoji 6. letošnji seji v novembru že izdelal plan investicij za leto 2004. Plan je razdeljen na več področij in sicer: asfaltiranje-gramoziranje, javna razsvetljava, objekti, promet in ure- ditev okolice. Med posameznimi področji naštejmo nekaj glavnih točk: asfaltiranje in ureditev meteornih vod pri parkirišču pri kapeli, ureditev ceste Rojko-Jerenko, dane v javno dobro, ob izvedbi asfaltiranja obka-nalske ceste je potrebno le-to podaljšati do kapele, delna obnova gasilskega doma (izolacija stropa ...), dokončanje tribun ob nogometnem igrišču, ureditev krožnega križišča v centru vasi, nabava dodatnih igral in postavitev klopi in koša ob njih ... Koliko od teh načrtov bo letos dejansko uresničenih, pa bomo videli ob koncu leta 2004, ko bomo spet delali obračune ... JOM Igral so najbolj veseli otroci, pa tudi starši imajo izgovor Nova strojna lopa v Slovenji vasi; v ozadju gasilski dom, ki več za sprehod s svojimi malčki. je letos dobil novo streho. Foto: JOM december 2003 HAJDINČAN NA MARTINOVO ŽE PETIČ SLOVESNO OB OBČINSKEM PRAZNIKU Priložnost za zahvalo, ideje za prihodnost PRVE PRIREDITVE OB 5. OBČINSKEM PRAZNIKU ŽE V OKTOBRU - SREČALI SO SE GOLF1STI, TENISAČI, KOLESARJI, PLANINCI IN NOGOMETAŠI - V POČASTITEV PRAZNIKA TUDI TRADICIONALNA »ŠTAJERSKA FRAJTONARICA« TER SREČANJE PEVCEV IN GODCEV NA PRIREDITVI »PRAZNUJMO S PESMIJO« - ZABAVO ZA NAJMLAJŠE IN OSNOVNOŠOLCE POPESTRIL NASTOP ČAROVNIKA MARLIZZA - OB PRAZNIKU TUDI ODMEVNI RAZSTAVI: FOTOGRAFIJ NAJLEPŠE UREJENIH OBJEKTOV Z OKOLICO, PREDSTAVITEV PROJEKTA POSLOVNO - STANOVANJSKEGA CENTRA IN TRASE AVTOCESTE SKOZI OBČINO HAJDINA - NA 8. PRIREDITVI »IZ MOŠTA VINO - PRIDI NA HAJDINO!« ZA OSMEGA KLETARJA IMENOVALI FRANCA ŠIROVNIKA IZ KUNGOTE - OSREDNJO PRIREDITEV POD ŠOTOROM SPREMLJAL BOGAT KULTURNI PROGRAM, ZBRANE NAGOVORIL ŽUPAN RADOSLAV SIMONIČ - PODELILI NAJVIŠJA OBČINSKA PRIZNANJA - PRAZNOVANJE NA HAJDINI ZAKLJUČILI S SLAVNOSTNO MAŠO NA MARTINOVO NEDELJO 1 Teselo, pestro, živahno in nadvse V slovesno je bilo v občini Hajdina vse od 22. oktobra do 9. novembra, ko so se zvrstile številne prireditve ob 5. občinskem prazniku. Tudi letošnje praznovanje so v občni pričeli z občinskim prvenstvom v golfu, potem pa so se športna prvenstva nadaljevala v tekmovalnem duhu, srečali so se tudi kolesarji in planinci, vsi najboljši pa so prejeli zaslužene pokale na osrednji prireditvi. Prav posebno zabavo so si tudi letos privoščili najmlajši in osnovnošolci, ki se seveda niso mogli upreti veseli zabavi, na kateri jim je dogajanje popestril čarovnik Marlizz. Pevci, pevke, muzikanti in ostali ljubiteljski ustvarjalci iz hajdinske občine so se tudi letos srečali na prireditvi »Praznujmo s pesmijo«, mnogi so potem nastopili še na tradicionalni prireditvi v cerkvi sv. Martina in na osrednji v prireditvenem šotoru, Otroška pesem v čast občinskega praznika Utrinek iz kulturnega programa. Foto: TM povsod pa je odmevala pesem v počastitev občinskega praznika in farnega zavetnika sv. Martina. OSREDNJI PRAZNIČNI DAN 8. NOVEMBRA Oobota, 8. november, je bila v hajdinski v_Jobčini namenjena osrednjemu praznovanju z bogatim programom, ki so ga na Hajdini začeli že zgodaj popoldan s prinašanjem belega in rdečega vina ter vpisom vinogradnikov in kletarjev v krstno knjigo za leto 2003. V Kungoti so v tem času na pot pospremili novega - že osmega kletarja v hajdinski fari, na poti do Hajdine pa so se mu je v spremstvu številnih Kungovča-nov pridružilo tudi vseh sedem kletarjev. Že v Kungoti so pripravili bogat program, kjer so posebno čast izkazali svojemu krajanu g. Francu Širovniku, ki mu je letos torej pripadla čast, da postane kletar in se tako zapiše v zgodovino fare sv. Martina. HAJDINČAN december 2003 ^58885 S? Svečano je bilo najprej v Kungoti, na domu novega kletarja Franca Širovnika ... ... nato še v dvorani v Kungoti, kjer so za svojega domačina pripravili tudi manjše presenečenje. Prijazen sprejem so bodočemu kletarju pripravili tudi pred hajdinsko cerkvijo, kjer sta ga pozdravila župan Radoslav Simonič in farni župnik Marjan Fesel, slovesnost pa se je po tradiciji nadaljevala v cerkvi, kjer sta letos blagoslov mošta v vino opravila vitez evropskega reda vitezov vina in vikar reda msgr. p. Mirko Pihler in sodnik evropskega reda vitezov vina in častni kanonik Ivan Pucko, ob tem svečanem trenutku pa je v vlogi preizkuševalca kvintona letos nastopal Boštjan Zelenko iz Skorbe. Franca Širovnika - osmega hajdinskega kletarja je po zaprisegi imenoval župan Simonič, sledila je še predaja lente in potem zdravica, kateri se je pridružil tudi župan sosednje občine Kidričevo Zvonimir Holc, ki je bil letos še posebej ponosen, da sta občini tudi na ravni fare uspeli ohraniti trdne prijateljske vezi. V čast novemu kletarju pa je letos pesem Oče nebeški zapela Hajdinčanka Karmen Ivančič. Tatjana Mohorko Na tradicionalni prireditvi »Iz mošta vino - pridi na Hajdino« se je zbralo veliko ljudi, manjkali pa niso tudi gospodje kletarji. Svečani sprejem pred cerkvijo sv. Martina. Foto: TM Pesem Oče nebeški je letošnjemu kletarju zapela Hajdinčanka Karmen Ivančič. Fotografije: Studio 2M december 2003 HAJDINČAN Dobitniki občinskih priznanj za leto 2003 LETOŠNJE PRIZNANJE ŽUPANA HAJDINČANU JOŽEFU VRATIČU Spoštovani Jožef Vratič se je rodil leta ^1924 na Zg. Hajdini. Že kot 19-letni fant je bil aprila 1943 vpoklican v okupacijsko nemško vojsko. Istega leta 1. decembra 1943 pa se že pojavi kot prostovoljec v 1. jugoslovanski brigadi, formirani v Rusiji. 1944. leta pride v Jugoslavijo, sodeluje v bojih na Sremski fronti in osvoboditev dočaka 9. maja 1945 v Celju. Iz takratne JLA je bil odpuščen 29. 1. 1947 kot oficir - poročnik. Njegova velika želja je bila takrat delovati na področju kmetijstva, zato je dokončal 2-letno kmetijsko šolo. Potrebe in njegove sposobnosti pa so v tistem povojnem času zahtevale različne premestitve. Najdemo ga kot tajnika Okrajne gasilske zveze na Ptuju, zaposlenega v Kmetijski zadrugi Hajdina, nato v civilni zaščiti in dolga leta kot upravnega delavca na Oddelku za ljudsko obrambo v Ptuju, zadolženega za področje obrambnih priprav. Leta 1982 se je upokojil in danes živi tukaj med nami na Zg. Hajdini. Vsa leta po 2. svetovni vojni in še danes je Jožef Vratič bil aktiven skoraj na vseh področjih družbenega življenja v bivši občini Hajdina, kasneje v Krajevni skupnosti Hajdina in danes ponovno v občini Hajdina. Tako ga že leta 1948 najdemo skupaj z Milojko Alič, takratno učiteljico na Osnovni šoli Hajdina, kot ustanovitelja občinske organizacije Rdečega križa na Hajdini. Bil je brigadir in komandant mladinske delovne brigade, ustanovitelj PGD-Hajdoše, PGD-Slovenja vas, član PGD-Hajdina in član občinskega gasilskega vodstva. Ob sodelovanju pri ustanavljanju Gasilskega društva Hajdoše je bil tudi doživljenjsko nagrajen, saj se je na ustanovnem občnem zboru spoznal s svojo ženo Miciko. Velik je bil njegov prispevek, da je bilo takratno gasilsko društvo Hajdina kategorizirano v najvišjo A skupino. Več mandatov je bil v svetu osnovne šole na Hajdini, dejaven je bil na področju delovanja civilne zaščite v krajevni skupnosti Hajdina, je dolgoletni aktiven član v Lovski družini »Boris Kidrič« Hajdina in v Občinski organizacija Zveze združenja borcev Hajdina. Veliko udarniškega in prostovoljnega dela je vložil v obnovo kulturne dvorane na Hajdini. Na nekoč novem športnem igrišču na Sp. Hajdini pa je pričel s prvo lopato,« je o življenju in delu gospoda Vratiča na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku povedal župan R. Simonič. Jožefu Vratiču je za njegove posebne dosežke na prej omenjenih področjih dela in življenja v preteklosti župan občine Hajdina Raodslav Simonič podelil posebno »županovo« priznanje za leto 2003. »PRIZNANJE JE NAGRADA ZA DOLGOLETNO DELO« Kaj vam pomeni priznanje župana? »Veliko mi pomeni, saj je to je nagrada za dolgoletno delo v krajevni skupnosti in krajevni samoupravi Hajdina ter na področju gasilstva in civilne zaščite. Je pa tudi nagrada za dolgoletno delo v Rdečem križu, saj sem bil leta 1948 skupaj z takratno učiteljico na OŠ Hajdina Milojko Alič ustanovitelj te organizacije na Hajdini.« S čim pa se ukvarjate danes? »21 let sem že upokojen. V glavnem delam priložnostno, aktiven pa sem v Lovskem društvu in Društvu upokojencev. Sem tudi tajnik Občinske organizacije borcev in udeležencev NOB Hajdina. Bil sem komandant v 3. ptujski mladinski delavni brigadi, sedaj pa sem član Odbora kluba brigad »celotne bivše« ptujske občine. Pri svojih letih, naslednje leto v avgustu bom praznoval 80. let, pa moram poskrbet tudi za svoje zdravje. Zato velikokrat grem v naravo, pa naj bo to z lovskimi prijatelji ali pa kar sam.« M. Vidovič PRIZNANJE OBČINE HAJDINA KULTURNEMU DRUŠTVU »STANETA PETROVIČA« HAJDINA Kadar govorimo o častitljivih jubilejih, in 90-letnica to prav gotovo je, se vprašamo, kaj pravzaprav pomeni kultura. To je skupek dosežkov, vrednost človeške družbe, dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja in ustvarjanja. Pri nas na Hajdini smo lahko ponosni, da imamo ljudi, ki si že 90 let prizadevajo ohraniti bogato kulturno preteklost in širiti kulturno obzorje ter razvijati med ljudmi prijateljstvo, veselje in družabnost. Če pogledamo na njihovo 90-letno prehojeno pot, lahko s ponosom vidimo bogato odrsko in pevsko ustvarjalnost. V zgodovini društva je bilo tudi nekaj prekinitev, bilo pa je v sklopu društva tudi nekaj drugih društvenih dejavnosti. Najpomembnejše pri vsem tem pa je bilo, da so jih vedno znova pozdravili in se jim na koncu zahvalili zvesti gledalci in poslušalci, ki so si jih pridobili s svojim darom. -tgi H f t v :•/. m JU JMj§ 1±L 1 Dobitniki občinskih priznanj za leto 2003: Alojz Podhostnik, Jožef Vratič, Cvetka Vratič (v imenu KD Stane Petrovič iz Hajdine) in Franc Tomanič v družbi župana Radoslava Simoniča (tretji z leve) in občinskega svetnika Viktorja Markoviča (prvi z desne). Foto: Studio 2M HAJDINČAN december 2003 PRIZNANJE OBČINE VSESTRANSKEMU ŠPORTNIKU ALOJZU PODHOSTNIKU IZ SLOVENJE VASI Z nogometom se je začel ukvarjati v letu 1978, ko je prevzel vodenje članskega moštva nogometnega kluba Slovenja vas. Ob ustanovitvi medobčinske nogometne zveze Ptuj je bil dva mandata predsednik tekmovalne komisije, bil pa je tudi predsednik nadzornega odbora medobčinske nogometne zveze Ptuj in predsednik nadzornega odbora nogometne zveze Slovenije. Trenutno je podpredsednik Športne zveze Hajdina, predsednik športnega društva Slovenja vas in trener članskega moštva nogometnega kluba Slovenja vas. V samem društvu je »odigral« pomembno vlogo pri gradnji nogometnega igrišča in ureditvi pripadajočega športnega parka. Trenutno je v klubu vodilni športni delavec, odloča o vseh pomembnejših odločitvah glede delovanja samega kluba, tudi njegov finančni delež ni zanemarljiv, skrbi pa tudi za logistične povezave vseh selekcij v klubu. Njegova vloga v društvu, ki je popolnoma »volonterska«, je torej zelo pomembna za razvoj nogometne dejavnosti v Slovenji vasi, s tem pa posredno tudi za razvoj nogometa v občini Hajdina. »V ŠPORT JE POTREBNO VLAGATI, POTEM IZ NJEGA NEKAJ DOBIŠ ...« Tako pravi letošnji dobitnik priznanja občine Hajdina Alojz Podhostnik, vsestranski športnik, človek, ki bi se verjetno brez športa, še posebej pa brez nogometa, težko prebijal skozi vsakdan. Športu je predan že celo življenje, zapisal pa se je nogometu in vzgojil že mnogo mladih nadarjenih nogometašev. Pravi, daje treba začeti že v otroštvu, šele potem lahko kaj osvojiš, in to se pri mladih igralcih zares pozna. Ko sem pred časom poklepetala z njim, mi je povedal veliko zanimivega, manj o sebi, več o razvoju športa v Slovenji vasi, na Hajdini, Ptuju in v Sloveniji, o svojih pogledih na nogomet danes in o tem, kako zares uživa v vsem, kar je povezano s športom. Alojz Podhostnik za Hajdinčana: » Priznanja občine Hajdina sem se razveselil in prav je, da povem, da mi veliko pomeni. Ob tem razmišljam, da je to kot nek spomin na minulo delo, da so to trenutki, ko se z veseljem spominjam preteklih časov. Morda je zame kot športnika še najpomembnejše Bloudkovo priznanje, ki sem ga prejel že pred leti. V nogometu sem se znašel 1. 1975, od vsega začetka sem zraven v nogometnem klubu Slovenja vas in na to sem še danes ponosen. Ponosen sem na generacije mladih igralcev, ki so pozneje kot starejši uspeli tudi v nekaterih bolj znanih klubih, ponosen sem na uspehe, ki smo jih skupaj dosegli v klubu. Člani smo se uspeli uvrstiti v I. A medobčinsko nogometno ligo, tudi mladinci so dosegli velik uspeh, a žal se je vse ustavilo pri denarju in potem ni bilo napredovanja v 2. slovensko mladinsko nogometno ligo. Velikokrat poudarim, da bi morali mnogo bolje poskrbeti za talente in se ob tem držati dejstva, da vsak pač ne more biti nogometaš. V šport še zmeraj premalo vlagamo in to se potem tudi pozna pri rezultatih, čeprav se je v zadnjih letih veliko spremenilo na bolje, saj je viden napredek. V Slovenji vasi smo do danes veliko naredili; precej smo vlagali v športne objekte in lahko bi še več. Morda sem kdaj tudi razmišljal, da bi prenehal z vsemi aktivnostmi, da bi pustil šport, vendar tega enostavno nisem zmogel. Kako naprej? Kaj mi še predstavlja izziv? Človek, ki pred sabo nima ciljev, izzivov, ta, pravim, da je že »odpisan«. V mislih imam nekaj idej, lahko pa povem, da bom v športu vztrajal še nekaj časa in se potrudil, da bom v nogomet pritegnil čim več mladih. Potem se lahko umaknem, ker vem, da bo klub v Slovenji vasi obstajal.« TM PRIZNANJE OBČINE HAJDINA FRANCU TOMANIČU IZ GEREČJE VASI »Priznanje občine Hajdina se mu podeli za izjemne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem in tehničnem področju v večletnem obdobju delovanja na območju vaške skupnosti Gerečja vas. Njegovo delo in požrtvovalnost imata daljnosežne posledice pri razvoju vaške skupnosti Gerečja vas in sta se izkazala kot trden temelj za nadaljevanje razvoja in napredka tako v sami vaški skupnosti kot tudi v širšem okviru občine Hajdina.« GEREČJEVAŠČANI -LJUDJE ZA AKCIJE Mož, ki je v letih 1982 do 1990 predsedoval odboru Vaške skupnosti Gerečja vas je Franc Tomanič. V teh letih je veliko pripomogel k razvoju vasi, za kar je letos prejel priznanje občine Hajdina. Zanimalo nas je, kaj vse se je v teh letih postorilo v Gerečje vasi. »To so bili časi, ko so odbori vaških skupnosti razpolagali le s sredstvi, zbranimi s krajevnim samoprispevkom. Za vse zastavljene naloge in želje nam je teh močno primanjkovalo. V Gerečji vasi smo imeli le en telefonski priključek, ceste so bile v poraznem stanju, posebno poljske, gasilsko društvo je želelo urediti sodoben dom, namenjen vsem vaščanom, športniki pa so si s pridobitvijo novega prostora želeli urediti normalne pogoje za vadbo in tekmovanje. Z vsemi organizacijami smo iskali rešitev pridobitve dodatnega vira sredstev. Ideja v organizaciji tombol je našla plodna tla. Uspešna izvedba prve nam je vlila elana in v naslednjih letih so le-te postale že kar tradicija vasi. V naš kraj so privabile ljudi od blizu in daleč. Res da je organizacija in izvedba tombole zahtevala maksimalno angažiranost vseh vaščanov, a smo od nje imeli tudi vsi korist. Dobiček smo namenili razvoju vasi. Vaščanom smo omogočili telefonski in CATV priključek po primerni ceni, dozidali in obnovili smo gasilski dom in zazidali garderobe in skupne prostore v športnem parku. Eno od tombol pa smo namenili tudi v humanitarne namene. Seveda pa smo Gerečani tudi ljudje za akcije. S prostovoljnimi »kulogi« smo poskrbeli za ureditev stranskih in poljskih cest, ki so bile v tistih časih še večinoma makadamske. Na dan smo razvozili okoli 600 m3 gramoza, ga ročno razmetavali in ravnali. Po dveh mandatih sem se umaknil in prepustil svoje mesto v Vaškem odboru mlajšim, katerim pa želim pri njihovem delu veliko uspeha in uresničitev vseh zadanih nalog. Opažam, daje z ustanovitvijo samostojne Občine na voljo več sredstev za potrebe posameznih vasi in jim je vsaj tu delo malo olajšano,« je v pogovoru povedal letošnji dobitnik občinskega priznanja gospod Tomanič. Tudi mi želimo g. Francu Tomaniču še veliko zdravja, da bo lahko še naprej užival lepote Haloz, kjer ima svoj vikend in kamor najraje zahaja. Jožica Lešnik UGANI - ZADENI V prejšnji številki Hajdinčana smo vam zastavili nagradno vprašanje, v katerem smo spraševali po teži paradižnikov na sliki. Pravilen odgovor, da sta oba skupaj tehtala cca. 450 g, nam je poslal Ivan Met-ličar iz Slovenje vasi. Za nagrado bo prejel knjigo. Čestitamo! december 2003 HAJDINČAN V SKORBI ŽE TRADICIONALNO SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV Druženje, da bo jesen starejših lepša ¥ Tdomu krajanov v Skorbi je V občina Hajdina v petek, 21. novembra, pripravila že tradicionalno srečanje za starejše občane in občanke, stare nad 70 let. V občini je takih 347, prišli so iz vseh naselij od Dražencev, Sp. in Zg. Hajdine, Skorbe, Hajdoš, Slovenje vasi do Gerečje vasi. Najstarejša udeleženka srečanja je bila 84. letna Marija-Mimika Pesek iz Slovenje vasi, ki je s smehom in dobro voljo pokazala, da se ima v družbi tistih, ki so mladi po srcu, zares lepo. Marija - Mimika Pesek iz Slovenje vasi je bila najstarejša udeleženka na letošnjem srečanju. Starejše občane je v Skorbi pozdravil haj-dinski župan Radoslav Simonič, ki je med drugim dejal, da se vsako leto znova veseli srečanja s starejšimi, ki so zmeraj prijetna in dobro obiskana. Srečanje vsako leto enkrat pripravijo še posebej zaradi druženja, je povedal župan, v teh trenutkih pa se jim ponudi tudi priložnost, dodaja župan, ko se lahko zahvalijo občinskim svetnikom, predsednikom in članom vaških odborov, V veseli družbi smo srečali tudi domača duhovnika Ivana in Karla Pucka, ki sta se pridružila kar Slovenjevaščanom. Foto: TM Utrinek s srečanja starejših v Skorbi društvu upokojencev Hajdina, gasilskim društvom in vsem tistim, ki na kakršen koliko način v občini skozi leto poskrbijo za lepšo jesen starejših občanov. Posebej je župan pohvalil člane DU Hajdina, ker obiskujejo tudi stanovalce doma upokojencev na Ptuju, ob praznikih pa na domovih v domači občini obiščejo tiste občane, ki so osamljeni, bolni in priklenjeni na posteljo. Zupan Simonič se je ob tej priložnosti zahvalil tudi hajdinskemu župniku Marjanu Feslu, ki vsak prvi petek v mesecu ¥ Tkulturnem društvu Dražene! so w v hladnem decembrskem popoldnevu pripravili prijeten koncert s pesmijo in glasbo. Sama prireditev je bila ravno na obletnico rojstva našega pesnika Franceta Prešerna, zato je imel koncert praznični pridih. Vsi nastopajoči so se z veseljem odzvali povabilu in tako s svojo prisotnostjo napolnili dvorano s prijetno pesmijo in zvoki tamburic. Na koncertu so sodelovali naslednji nastopajoči: - Moški pevski zbor Paloma iz Sladkega vrha opravlja obiske pri bolnih na domu. Za veselo in nepozabno druženje so v Skorbi poskrbeli tudi nastopajoči: učenci OŠ Hajdina, ljudske pevke iz Skorbe in domačin Ivan Ogrinc, ki je navdušil z zanimivim skečem, zabava pa je bila ta-prava s triom »Bicikl«. Starejši so pozno v petkov popoldan obujali spomine, ob koncu srečanja pa si obljubili, da se ob letu spet snidejo, a takrat že spet za leto dni starejši. - KUD Mejnik iz Šentilja - Fantje iz Jurovec - Ženska vokalna skupina Fortuna - Kvartet 2x2 - člani tamburaške skupine prosvetnega društva Ruda Sever iz Gorišnice. Znova se je pokazalo zanimanje in hkrati potreba po zabavi in sprostitvi, saj se je koncerta udeležilo kar precejšnje število ljudi iz domačega in okoliških krajev. Tudi pesem in slovo sta odmevala še dolgo v noč. Saška TM KULTURNI DOGODEK V DRAŽENCIH Pesem nima meja ... HAJDINČAN december 2003 V HAJDOSAH ZE 4. TRADICIONALNA ŠTAJERSKA FRAJTONARICA Odlična glasbena prireditev talentov f/ulturno društvo Valentina Žumra ZmHajdoše je v sobotnem večeru 25. oktobra v dvorani gasilskega doma pripravilo tradicionalno revijo Štajerska frajtonarica, letos že četrtič zapovrstjo. Duša revije sta bila tudi letos Alfonz Strnad, idejni vodja Štajerske frajtonarice, in Silvo Roškar, strokovni vodja Štajerskih frajtonarjev, pri organizaciji jima je pomagal tudi Marjan Hercog, na odru pa se je med harmonikaši dobro znašel voditelj prireditve Marjan Nahberger. Glasbeni večer so veselo začeli domačini, Štajerski frajtornarji, dvanajst mladih muzikantov, ki so še kako ponosni na svojo prvo zgoščenko in kaseto. Potem je šlo zares, prireditev je dobro uro in pol potekala v tekmovalnem vzdušju, na odru pa se je v igranju na frajtonarici pomerilo 24 harmo-nikašev; 16 jih je tekmovalo v mlajši kategoriji, ostalih 8 v starejši, v družbi 14 fantov pa sta se dobro znašli tudi dve dekleti. Vzdušje v dvorani, ki je bila zasedena do zadnjega kotička, je bilo več kot odlično, glasni aplavzi pa so bili še dodatna vzpodbuda mladim muzikantom. Njihove nastope je natančno spremljala 3-članska ocenjevalna komisija, ki so jo letos sestavljali: Amadeja Turnšek, Silva Kajtezovič, članici, ter predsednik Boris Roškar, sicer glasbeni producent na radiu Maribor. Kvaliteta letošnjih nastopov je bila že precej višja od lanskih, vse večje dobrih harmonikašev, Najboljši na 4. Štajerski frajtonarici - od leve: Tomaž Laznik, Vojko Selinšek, Dejan Kušak (najboljši med mlajšimi), Davorin Horvat, Matic Štivar in Dejan Krivec (najboljši med starejšimi). Jfadicionalna reuiia ŠTAJERSKA FRAJTONARICA 2003 ml \ ;«rjr 41 j gjM. ji;'-! iBffV.Vap' ia Hrj h! HFHil !T iBS ‘TSšH mig.;' : Sd Med nastopom ... Foto: TM Romana Teskač je z igranjem harmonike najbolj navdušila občinstvo v dvorani v Hajdošah. vse bolje so pripravljeni na nastope in tega ni moč spregledati tudi ne na odru, nam je po končani reviji povedal B. Roškar. Bil je vidno zadovoljen, sicer pa je ekipa radia Maribor pod njegovim vodstvom celotno prireditev tudi posnela in jo potem predvajala na radijskih valovih, zapis o tem pa bo šel tudi v društveni arhiv. Kako bo v prihodnje, pa B. Roškar še ni veliko razmišljal, dejal je le, da bodo organizatorji morali razmisliti tudi o kakem večjem prostoru, prireditvi sami pa še kaj dodati. OBČINSTVO ZA ROMANO Štajersko frajtornarico so tudi letos zaključili z razglasitvijo najboljših in podelitvijo skromnih (denarnih) nagrad. Med starejšimi frajtonarji je komisija prvo mesto dodelila Dejanu Krivcu, drugo mesto je osvojil Tomaž Laznik, tretji pa je bil Vojko Selinšek iz Stogovc, član skupine Štajerski frajtonarji. V mlajši kategoriji je prvo mesto letos osvojil Dejan Kušak, drugi je bil Matic Šavar, tretji pa Davorin Horvat z Baris-lovcev v občini Videm, tudi član skupine Štajerski frajtornarji. In na koncu še nagrada občinstva. Ta je letos ostala v domačem kraju, prejela pa jo je Hajdošanka Romana Teskač, edino dekle med Štajerskimi frajtonarji. Tatjana Mohorko december 2003 HAJDINČAN VOKALNA SKUPINA »ŠTAJERSKI KOLEDNIKI« Skozi pesmi ohranjajo kulturno dediščino Štajerski koledniki so zapeli tudi na letošnji Martinovi prireditvi v cerkvi sv. Martina na Hajdini. Foto: Studio 2M PREGLED KULTURNIH DOGODKOV V Tokalna skupina »Štajerski koled-V niki« je dobro leto članica Zveze kulturni društev Hajdina, pevci pa imajo za sabo lepo število nastopov in občinstvo jim rado prisluhne. Skupino sestavljajo izkušeni pevci, ki izhajajo iz amaterskih zborov ali pevskih družin, petje pa jim v prostem času bogati dušo in razveseljuje duha. 24. januarja prihodnje leto bodo na Hajdini pripravili samostojni nastop na prireditvi Večer pesmi in smeha. Prvi skupni nastop pred občinstvom so imeli »Štajerski koledniki« lani decembra, ko so nastopili na dobrodelnem koncertu v Dražencih, od takrat pa jih vabijo na različne konce in kraje. Že ime sestave pove, da želijo ohraniti našo ljudsko pesem - kolednico (trije kralji, novoletnice, juijevanje, martinovanje), dodali pa so še »štajerski«, saj prihajajo z vseh koncev SV dela Štajerske. Andrej Gornik, edini Hajdinčan v vokalni skupini, Franc Rožmarin iz Moškanjcev, Vlado Markovič iz Mezgovcev, Ivan Zemljarič iz Strmca pri Polenšaku in Stanko Horvat iz Budine so nekdaj že skupaj prepevali v ptujskem nonetu, vsak pa si je izkušnje nabiral tudi v drugih pevskih sestavah. Zadnja leta, ko so že skoraj vsi med upokojenci, pa se je med njimi porodila ideja, da bi prepevali skupaj v manjšem sestavu. Idejo so kaj hitro uresničili, je povedal A. Gornik, postali so člani ZKD Hajdina in v hajdinski občini so jim znali prisluhniti. Prepevati zares znajo, marsikdo bi dejal, po dolgih letih petja že odlično. Ob posebnih priložnostih, kadar se učijo zahtevnejših pesmi, jim priskoči na pomoč Hajdinčan Tom Hajšek, drugače pa se sami zelo dobro znajdejo. Prepevali so že na hajdinskem martinovanju, na prireditvi ob občinskem prazniku, sodelovali na reviji malih pevskih skupin na Ptuju, kjer so se uvrstili tudi na medobmočno srečanje, nastopili so na prireditvi Lukaric v Dornavi, 90-letnici KPD Hajdina, kulturnih večerih in slovesnostih, tudi na žalnih svečanostih in ob mnogih drugih življenjskih dogodkih, katerim se pesem lepo poda. Za november predvideno prireditev Večer pesmi in smeha bodo koledniki predstavili na 24. januar prihodnje leto, nam je v pogovoru zaupal A. Gornik, zelo pa si želijo pripraviti še prav poseben nastop Trikraljev-skih pesmi. Kdaj bodo tudi to uresničili, pa je težko napovedati, pravi naš sogovornik, saj je v občini preveč kulturnih dogodkov in je termin že težko izbrati, pa še sodelovanja med kulturnimi skupinami je mnogo premalo, meni Gornik. Za prihodnje leto so si »Štajerski koledniki« že zadali nekaj nalog. V svoj že tako bogat glasbeni repertoar pa bodo uvrstili še kako umetno pesem tudi iz obdobja renesanse. Ohranjali bodo kulturno dediščino, saj tudi na tak način želijo vzpodbuditi željo po tovrstnih vokalni glasbi v svoji okolici in širše. Ob novem letu »Štajerski koledniki« želijo vse dobro s pesmijo, ki naj vam seže do srca! T. Mohorko HAJDINA November 2003 Ljudske pevke in pevci so sodelovali na občinski prireditvi »Iz mošta vino, pridi na Hajdino!« in obiskale Dom upokojencev na Ptuju. December 2003 Moški pevski zbor je praznoval deseto obletnico svojega delovanja, praznovanja pa so se udeležile tudi Ljudske pevke. Slednje so se pridružile Moškemu pevskemu zboru prostovoljnega gasilskega društva iz Hajdoš. SKORBA November 2003 Ljudske pevke in Moški oktet so sodelovali ob prazniku občine Hajdina na prireditvi »Praznujmo s pesmijo«, Ljudske pevke pa tudi na sami prireditvi »Iz mošta vino, pridi na Hajdino!«. Članica recitatorske sekcije ga. Rezika Filipaja je sodelovala na literarnem srečanju na Ptuju, kjer je predstavila svojih deset pesmi. Ljudske pevke so se udeležile kulturnega večera v Cirkulanah. December 2003 Gledališka skupina je imela premierno uprizoritev veseloigre »Dve nevesti«, Ljudske pevke so sodelovale na božičnem koncertu v Frankolovem. HAJDOŠE November 2003 Gmajnarice in Frajtonarji so sodelovali na prireditvi »Praznujmo s pesmijo« in na občinskem prazniku občine »Iz mošta vino, pridi na Hajdino!«, Gmajnarice so bile gostje na ponovni promociji CD frajtonarjev v Podlehniku, odzvale so se tudi povabilu Društva gospodinj Draženci in jih počastile s svojim nastopom. Frajtonarji so bili na gostovanju na Rogli, imeli ponovno promocijo CD v Podlehniku in odšli na priprave na Muto. Likovna sekcija je v tem mesecu izdelovala čestitke. December 2003 Gmajnarice so nastopale na koncertu ob deseti obletnici Moškega pevskega zbora Hajdina in na koncertu ob obletnici smrti Valentina Žumra v Hajdošah, katerega so se udeležili tudi Frajtonarji. Slednji so se udeležili tudi dobrodelnega koncerta na Dester-niku, Likovna sekcija pa je izdelovala darilne škatlice. DRAŽENCI November 2003 Dramska sekcija je pričela z vajami za novo dramsko sezono, v društvu pa so pripravili družabni pevsko-glasbeni koncert, na katerem je sodeloval tudi domači Kvartet 2x2. Pripravila: Saška HAJDINČAN december 2003 LJUDSKI PEVCI S HAJDINE PROSLAVILI 10-LETNICO DELOVANJA Druži jih ljubezen do slovenske pesmi Hajdinski pevci so jubilejno prireditev začeli s tisto znano »Takšen je paver«, ki so jo prvo zapeli pred desetimi leti. ll^oška pevska skupina s Hajdine, 1.™*danes so to Ljudski pevci, je letos dopolnila 10 let obstoja in jubilej so Hajdinčani proslavili v družbi s pevskimi prijatelji v petek, 12. decembra. V dvorani gasilskega doma na Hajdini so prepevali v družbi z mešanim pevskim zborom DU Ivan Rudolf Breg, Gmajnaricami iz Hajdoš, pevkami Druge pomladi iz Kidričevega, Ljudskimi pevkami s Hajdine, Ljudskimi pevci in pevkami FD Lancova vas in Moškim pevskim zborom PGD Hajdoše, prireditev pa je povezovala Nataša Stumberger, predsednica KPD Hajdina. Ob jubileju je hajdinskim Ljudskim pevcem čestital tudi župan Radoslav Simonič. Skupina moških pevcev je bila ustanovljena leta 1993 na pobudo Ivana Sitarja, Stanka Kosarja in Maksa Kampla. Štela je 7 članov (tako kot danes), v prvi pevski sestavi pa so bili: Martin Zajšek, Ivan Malek, Franc Božičko in Albin Cafuta - vsi gospodje so bili iz Lancove vasi, s Hajdine pa Ivan Sitar, Stanko Kosar in Maks Kampi. Prvič so zapeli v Skorbi na pobudo Ivana Ogrinca, ki je takrat skupaj z radiem Maribor organiziral javno razpravo o stanju v kmetijstvu v takratni KS Hajdina. Že naslednje leto so pevce iz Lancove vasi zamenjali Štefan Vaupotič, Jakob Skaza in Ivan Feguš. Skupina se je kaj kmalu vključila v DU Hajdina, kasneje pa še v KPD Hajdina in Zvezo invalidov Ptuj. Od vsega začetka so prepevali ljudske in narodne pesmi, iz leta v leto so imeli več nastopov v domači in sosednjih občinah, nastopili so na številnih revijah malih pevskih skupin, med tistimi, ki jesen življenja preživljajo v Domu upokojencev na Ptuju, radi pa so se zmeraj odzvali na vsako drugo povabilo. Tako je povedal duhovni vodja skupine Maks Kampi, ki je zraven že od vsega začetka in je s pevci že veliko prerajžal. Pesem, še posebej domača, nam je zaupal, mu že od nekdaj veliko pomeni, to pa mu je dala njegova družina, saj sta tudi brata zapisana petju. Zdaj ko so v skupini zgubili predragega pevca Jakoba, pravi M. Kampi, bo potrebno načrte malo spremeniti, vendar je prepričan, da njemu in pevcem dobre volje ter energije za prepevanje ne bo zmanjkalo kar tako. PEVCE ZDAJ VODI SILVA KAJTEZOVIČ Hajdinski pevci so v letošnjem letu izgubili kar dva člana: Ivana Maleka in Jakoba Skazo, zaradi bolezni pa je v skupini prenehal peti še Štefan Vaupotič. Ostali še držijo skupaj, medse so dobili tudi novega člana, tako da jih v skupini prepeva sedem: Metod Matjašič, Anton Zajšek, Janko Kirbiš, Janez Topolovec, Franc Pernat, Maks Kampi in Ivan Purg. Po odhodu Ivana Sitarja pa zdaj že leto dni hajdinske pevce vodi Silva Kajte-zovič, ki ji izkušenj v petju res ne manjka. Prireditev na Hajdini so pevci zaključili s pesmijo Stoji, stoji Hajdina, ki so jo posebej priredili za slavje, v družbi s pevskimi prijatelji pa so ob prepevanju znane Kopitarjeve pešmi Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi želeli povedati, kako zelo si želijo, da bi še generacije in generacije mladih ohranjale to pevsko tradicijo, ki je na Hajdini in v širši okolici danes še živa, tako zelo bogata in dragocena. Pevcem čestitamo ob jubileju in želimo še veliko dobrih nastopov ter ubranega petja! T. Mohorko Na prireditvi je slavljencem zapel tudi mešani pevski zbor DU Ivan Rudolf Breg, ki ga vodi Mitja Gobec. Foto: TM december 2003 HAJDINČAN NOVA PREDSTAVA GLEDALIŠKE SKUPINE KD SKORBA Veseloigra Dve nevesti v skorbljanščini Ustvarjalci gledališke predstave v Skorbi; spredaj sedita režiserka Marija Černila (desno) in predsednik KD Skorba Ivan Ogrinc, ki je igro tudi »spravil« v narečje. Foto: TM il^lada gledališka skupina KD 1 vi Skorba se je letos lotila komedije Cvetka Golarja Dve nevesti, v domače narečje pa je igro postavil Ivan Ogrinc. V domu krajanov v Skorbi na premierni uprizoritvi so se mladi gledališki ustvarjalci, letos pod režiserskim vodstvom Marije Černila, predstavili 14. decembra in tako zaokrožili že 20. letno tradicijo igranja ljubiteljske gledališke skupine iz Skorbe. S predstavo so tudi letos nadvse navdušili domače občinstvo. Ivanu Ogrincu, ki je opravil mnoga tehnična dela in poskrbel za celotno organizacijo, je k igranju v ljubiteljski gledališko skupino letos uspelo pritegniti še nekaj mladih igralcev. Po dobrem sodelovanju z režiserjem Silvom Vučakom je letos v Skorbi dobila priložnost še naša režiserka iz gledališke skupine KD Videm Marija Černila, ki je z velikim veseljem pomagala mladi gledališki skupini. Že sam tekst v posebnem narečju, ki pa njej ni bil preveč blizu, ji je predstavljal izziv in se je z veseljem spoprijela s skorbljanščino. Po uspeli premierni uprizoritvi je bila Černilova zadovoljna, pohvalila pa je tudi igralsko ekipo in vse, ki so po najboljših močeh pomagali pri ustvarjanju še ene všečne predstave. V GLEDALIŠKEM LISTU JE PISALO »Na odru spremljamo dogajanje na vasi med kmečkimi ljudmi. Starejši gledalci bodo gotovo dejali, da je »nekdaj teko res bilo«. Na manj premožni kmetiji premorejo dve mladi hčerki, ki sta zreli za ženitev. Vaška klepetulja poskrbi za ženina V PREDSTAVI DVE NEVESTI IGRAJO: Drago Brumec, Anita Polanec, Tanja Furek, Vesna Mohorko, Uroš Krajnc, Gorazd Zagoranski, Damjan in Emil Ogrizek, Spela Horvat, Milja Furek in Janko Polanec. Režija: Marija Černila Šepetalki: Nada Golob in Alenka Markež Maska: Barbara Kokol Razsvetljava: Marjan Zelenko Tehnična dela: Ivan Ogrinc Ostali sodelavci: Dragica Kozel, Aleksandra Kamenšek, Danilo Leljak. Miha, ki ima revno kmetijo, ohranjati mu jo pomaga stric. Oba bi rada bogato nevesto z veliko doto. Vmes se vpletata bogati kmet, vdovec in njegov sin, ki je tudi goden za ženitev. Ker je vdovec dovolj bogat, posodi nevestinim staršem in tudi čudnemu ženinu Mihi denar. Ker pa se vsi kar dobro spoznajo na denarne zadeve, se prav vse zaplete ravno pri denarju in lažnem bogastvu. Najbolj premožni med njimi obrne vse v svojo korist, tako da Miha ostane brez neveste. Gostija bo, kdo se bo pa ženil, izvemo na koncu« Naj vam zaupam, da je tudi ta SREČEN! Tatjana Mohorko VABILO Kulturno društvo Skorba vabi na tradicionalni božično-novoletni koncert, ki bo v soboto, 27. decembra 2003 ob 18. uri v Domu krajanov Skorba. Sodelujejo: - Ljudske pevke in Moški oktet KD Skorba - Ula Šegula - Uroš Sagadin - Gmajnarice KD Hajdoše - Moški pevski zbor Svoboda Majšperk - Pihalni orkester TALUM Kidričevo - plesalca Monika Zajšek in Marko Gosak Vljudno vabljeni! HAJDINČAN december 2003 TRADICIONALNI KULTURNI VEČER V SPOMIN NA VALENTINA ŽUMRA S pesmijo v čudovite praznične dni Pevci - gasilci tudi letos v spomin na Valentina Žumra. Čestitka predsednika GZS Eorya haj-doškim pevcem, gasilcem in predsedniku PGD Hajdoše Janezu Vidoviču. poslovili v letošnjem letu. Hajdoškim pevcem so se na koncertu s pesmijo pridružili še: Gmajnarice KD »Valentin Žumer« Hajdoše, skupina Kvin-ton iz Dravskega polja, MPZ KD Šmartno pri Slovenj Gradcu, pevke KD »Stane Petrovič« Hajdina, sestri in brat z družino Goj-košek iz Gorice, MPZ iz Frankolovega in Štajerski harmonikarji KD »Valentin Žumer« Hajdoše. Vabilu se je odzval tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest E6ry, ki je društvu in pevcem izročil priznanje Gasilske zveze Slovenije za dolgoletno delo. Vse prisotne sta pozdravila tudi župan občine Hajdina Radoslav Simonič in predsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec, med gosti pa je bil še naš domačin - Hajdinčan, duhovnik mag. Branko Cestnik, zdaj župnik v Frankolovem.. Metka Vidovič V Hajdošah so prvič nastopili tudi Kvintonovci (v zasedbi je tudi Hajdošan Marjan Bone) z zares izvirno, nevsakdanjo glasbo. Foto: TM Še pogled med obiskovalce, med njimi tudi župan Radoslav Simonič s soprogo Marto, ob njej članica našega uredništva Metka Vidovič, sicer članica predsedstva GZS, zraven nje sedi predsednik GZS Ernest Eory ... v ^Ze tradicionalni koncert v pra-cLrfzničnem decembru, enkratnem vzdušju, ob številnih nastopajočih in obiskovalcih so v soboto, 13. decembra v dvorani gasilskega doma v Hajdošah pripravili pevci moškega pevskega zbora PGD Hajdoše pod vodstvom Jožeta Dernikoviča. Pevci so se letos znova spomnili na svojega prvega zborovodjo in vnetega kulturnika Valentina Žumra, počastili pa so tudi spomin na pevce - še posebej na dolgoletnega člana zbora Janeza Glažarja - ki so se december 2003 HAJDINČAN Ustvarjali smo in krasili X Teliko prijetnih trenutkov preživljamo Medtem ko so učenci višjih razredov okra- Skupni projekti z njimi in zunanjimi sode-V ob ustvarjalnih projektih, ki zapol- sili okna in učilnice, so drugi dan mlajši lavci se udejanjajo v programu devetletke, njujejo naše tehniške dneve. Na OŠ Haj- izdelovali okraske in novoletne aranžmaje, ki omogoča veliko kvalitetnih vsebin tudi dina smo tako v predprazničnem vzdušju Z najmlajšimi so skupaj ustvarjali starši, ki °b sodelovanju s širšo skupnostjo, dva dneva namenili lepšemu izgledu šole. so se z veseljem odzvali našemu povabilu. Tekst: S.Hajšek Najmlajšim so priskočile na pomoč tudi mamice. Upam, da bodo na svoje ustvarjalne trenutke in na svoje malčke ponosne. Mi smo nanje zelo. Foto: A. Novak Tretješolci imajo še veliko idej. Sedaj zavzeto udejanjajo tiste, ki jih bodo razstavili v šolski avli. Foto: A. Novak Velika je naša lepa šola, so ugotavljali osmošolci, ko so preštevali okna in učilnice, ki so jih krasili z enotno izdelanimi ornamenti. Foto: Gregor Trlep in Matjaž Brodnjak Tudi našim »maturantom« ni bilo vseeno, kako bodo šolo okitili za zadnjo skupno novoletno zabavo. Poskrbeli so tudi, da ustvarjalni navdih ne bo šel v pozabo. Foto: Gregor Trlep in Matjaž Brodnjak, 9.r. Najlepše želje T^ribližujejo se najlepši trenutki M in večina že z nestrpnostjo pričakuje praznike. Seveda se najbolj veselijo šolarji, saj si bodo lahko za nekaj časa odpočili in se veselili s svojo družino in prijatelji. Predvsem pa vsi tiho upajo, da bo sneg pobelil naravo in da bodo lahko prinesli svoje sani in smuči iz zaprašenih kotičkov. Nekaj svojih želja so mi zaupali učenci Osnovne šole Breg. Dragi Božiček! Najprej bi se ti zahvalil za lansko darilo. Vesel sem, da nisi pozabil na moje doma. Mislim, da sem bil letos še malo bolj priden, zato si upam prositi za malo večje darilo. Šolsko torbo imam že od lani pa se ji to tudi vidi, zato si želim novo. Če boš imel še kakšne Jogi-jo karte, bo naslednje leto moja soba svetleča kot najbolj svetla zvezdica na nebu. Brez sladkarij pa tako nikoli ne prideš. Pa upam, da letos ne bom zaspal! Tvoj David David Štopfer, 2. r. Pismo Božičku ! Spet je leto naokrog in zato ti pišem. Sporočam ti, da sem bil v minulem letu zelo priden. Letos obiskujem glasbeno šolo za električne orgle in ravno zato si želim torbo in stojalo za električne orgle. Prosim, če mi HAJDINČAN december 2003 uresničiš mojo željo. RS. Če pa tega ne boš našel, mi prosim prinesi kakšno letalo. Lep pozdrav! Žan Kostanjevec, 2. r. Božiček! Božiček je dober mož, ki vsako leto obdaruje otroke. Oblečen je v rdeč plašč, ima belo brado, čarobne sani in severne jelene. Ne prinaša samo daril, ampak tudi srečo, veselje in uresničuje sanje, seveda če so otroci pridni. Otroci se že veselimo srečanja z njim. Pod okrašene smreke bo nastavil darila, ki si jih želimo. To bo opravil ponoči, ko vsi otroci že spimo. Božiček hoče razveseliti cel svet, ker je dober. Patricija Fajt, 3. r. Pismo Božičku Dragi Božiček, lepo te pozdravljam in upam, da me še nisi pozabil. Jaz tebe vsekakor nisem. Zdaj, ko sem star že deset let, si več ne bom zaželel zvrhanega koša igrač, saj sem prevelik za to. Moje letošnje želje so večje. Kakor vsi ljudje na zemlji si tudi jaz želim, da bi bili vsi zdravi, polni veselja in srečni. Želim si, da po televiziji ne bi več gledali prizorov žalostnih, lačnih in bolnih otrok ter da bi imeli vsega dovolj. Želim pa si tudi dobrih odnosov s sošolci, sošolkami, prijatelji ... Najbolj pa si želim še naprej dobrih odnosov v naši družini, da bi se spoštovali, poslušali in si pomagali. Moram pa priznati, da imam še eno veliko željo. Želim si meter snega, da bom lahko z bratoma naredil snežaka velikana. Spomni se name! Blaž Gojkošek, 4. r. Novoletne želje Novo leto je zame nekaj lepega, saj se ga z družino zelo veselimo. Ravno takrat preživljamo največ časa skupaj. Otroci imamo počitnice že teden dni pred novim letom in v tem času skupaj s starši obiskujemo prijatelje in sorodnike. Jaz pa ta prosti čas izkoristim in pripravim majhna presenečenja za moje domače. Prehod iz starega leta v novo bom preživela doma s starši, bratom in staro mamo. Se že veselim! V letu 2004 želim vsem veliko zdravja, sreče, polno uspehov in lepih trenutkov! Monika Cernenšek, 5. r. Novoletne želje Leto je spet naokrog in med nas prideta dobra moža, ki izpolnjujeta želje. Obeh se seveda najbolj veselimo otroci. Vsak izmed nas ima veliko želja. Moja želja je, da bi dobil novo igrico (Game Boy) pa še kakšnega daljinca za Nintendo igre. Predvsem pa si želim lepih ocen v šoli in dobrih prijateljev ter doma veliko sreče in zdravja. Vsem ljudem pa želim veliko miru in uspehov v letu 2004! Aleks Lah, 7. r. Novoletne želje Spet je tu veseli december in z njim prihaja veliko uresničljivih in neuresničljivih želja. V tem mesecu nas obiščejo trije dobri možje, ki pa najbolj razveselijo mlajše otroke. Seveda govorim o Miklavžu, Božičku in dedku Mrazu, ki nam uresničujejo naše želje, če je le možno. No pa gremo k mojim željam. Za Miklavža si želim nov telefon, za Božička DVD predvajalnik, dedka Mraza pa prosim za televizijo. Res so to velike želje in nekatere ne bodo uresničene, ker bi moji starši v enem mesecu več porabili, kot zaslužili. Če prav premislim, so te želje kar preveč zahtevne in ugotavljam, da si moram izbrati kaj bolj skromnega. Ne vem ... Že vem! Premalo krat se zavedamo, kakšne prijatelje imamo! Zato si za Božička želim, da bi obdržal takšne prijatelje, kot jih imam sedaj, saj jih lahko kaj prehitro izgubim. Moji prijatelji in družina mi pomenijo največ na svetu, zato jih nočem izgubiti. Z njimi preživim ves moj prosti čas in kar je najbolj pomembno, da si med seboj zaupamo. V tem pismu sporočam mojim prijateljem in družini, da naj še naprej ostanejo takšni, kot so. Med drugim si pa želim uspešno končati osmi razred in se vpisati v pravo šolo ter uspeti na športnem področju, ki me zelo veseli. Upam, da sem vam dal ideje za novoletne želje, če pa si boste premislili, pa tudi prav. Se naprej imejte radi svoje prijatelje in jim skromno dokažite, da znate biti pravi prijatelj. Želim vam vesel božič in srečno, predvsem pa zdravo novo leto 2004. Matic Kirbiš, 8. r. Jaz pa vam naj prišepnem, da sem vse vaše želje poslala na Božičkov naslov in sicer na Jelenjo ulico, na Severni tečaj. Prepričana sem, da vaša darila že pridno pakira! Pripravila: Saška Serec HAJDINSKI DEVETLETKAM NA OBISKU PRI ZOBOZDRAVNIKU »Uspeh in zdrav nasmeh« T^ak je naslov projekta, v katerega so 1 vključeni učenci 1. razreda 9-letke na OS Hajdina v letošnjem šolskem letu. 27. novembra so si skupaj s svojo razredničarko ogledali prostore zobozdravstvene ambulante na Ptuju, kjer so jim posebej predstavili delo zobozdravnika in pripomočke, ki jih v današnjih časih potrebuje zobozdravnik pri svojem delu. Mladim radovednežem se je v zobozdravstveni ambulanti pridružila tudi Melita Trop, preventivna sestra iz enote zobozdravstva, ki veliko svojega dela opravi na terenu, med mladimi, da potem ti bolje skrbijo za svoje zobe. TM Foto: M. Goznik december 2003 HAJDINCAN Umetnija meseca, svet brez nasilja in pesem UMEinUA Me ECA Pripravila: Silva Karim V oe G. Umetnija meseca - novembrska številka Cicibana Umetnija meseca V tretji - novembrski številki Cicibana smo bili prijetno presenečeni nad izborom umetnije meseca. Jaka Pur g, naš prvošolec devetletke, je bil namreč nagrajen za svoj likovni izdelek. »Tokratna umetnija ni kar navadna slika, ki bi jo obesili na zid,« je v Cicibanu zapisala urednica te rubrike. »Slika obvešča in sporoča. Je plakat, saj je poleg prizora z motorji tudi napis, ki obvešča, kdaj bo moto kros v Srečah. Rjava razrita proga je speljana v krogu čez drn in strn, na njej pa stoji vse polno motorjev, ob pogledu na plakat skorajda slišimo, kako je 24. julija v Srečah grmelo in bučalo. Joj, kako se je za motoristi dvigal prah! Le to se ni vedelo, ali je bila tekma ob šesti uri zjutraj ali zvečer.« Seveda so Jaki Purgu čestitali in ga nagradili. Pozabili pa niso tudi na njegovi učiteljici in mentorici Olgo Serdinšek in Dragico Rozman. Priznanje za vse tri naj bo vzpodbuda za prijetno sodelovanje vnaprej. S. Hajšek Želimo svet brez nasilja S projektom »Želimo svet brez nasilja«, ki bo potekal skozi vse šolsko leto, želimo odrasli in otroci nameniti večjo pozornost dobrim medsebojnim odnosom in boljši komunikaciji. Dejavnosti ob dnevu šole so obsegale: - gledališko predstavo za prvo- in drugošolce - gledališko predstavo za učence od 5. - 3. razreda - gledališko predstavo za učence od 5. - 9. razreda - gledališko predstavo za starše To so bila razmišljanja za uvod v razredne ure, ki so bile namenjene odnosom med sošolci in med mlajšimi in starejšimi učenci na šoli, obnašanju na avtobusnem postajališču in šolskem avtobusu. Med učenci od 4. - 9. razreda je bila izvedena anonimna anketa o oblikah nasilnega vedenja, ki so ga doživeli učenci kot neprijetno izkušnjo. V ta projekt smo zajeli tudi teme letošnjega šolskega parlamenta. V naslednjih mesecih se bomo pogovarjali o človekovih pravicah s poudarkom na otrokovih pravicah. V razrednih skupnostih se bomo učili strpnosti, dogovarjanja in kako otroci lahko reagirajo, ko se znajdejo v kriznih situacijah. Srečali in spoznali bodo drugačne otroke, otroke, ki jih je bolezen, nesreča ali pa splet drugih okoliščin prikrajšal za brezskrbno otroštvo. Kljub svoji drugačnosti pa lahko otroci s svojo neposrednostjo, vedrostjo in optimizmom pomembno bogatijo naše medsebojne odnose. Srečali se bomo s slabovidnimi, gluhimi in naglušnimi ter gibalno oviranimi otroki. Ob koncu šolskega leta bomo naša celoletna opažanja in spoznanja tudi predstavili. Cilj tega projekta je zavedanje in ozave-ščanje, da so oblike nasilnega in neprimernega vedenja prisotne tudi med otroki, tudi v šolskem prostoru. Vsi, ki se z otroki srečujemo, jim moramo dati priložnost, da o tem spregovorijo. Nihče namreč nima pravice drugih ustrahovati, jim povzročati telesne ali duševne bolečine. Ko takšne oblike opazimo, je o tem potrebno spregovoriti. Včasih zadošča že pogovor, v bolj zapletenih primerih je potrebno vključiti strokovnjake. Pomoč pa potrebujeta tako tisti, ki obliko nasilja doživlja, kot tisti, ki jo izvaja. Odrasli lahko s svojimi dejanji, s svojim vedenjem otrokom, mladostnikom kažemo in jih naučimo drugačnih reakcij: strpnosti, pogovora, poslušanja, upoštevanja drugih. Za to pa je potreben čas, pripravljenost in volja, in to je dobra naložba v vzgojo, saj gre za naše otroke ter našo in njihovo prihodnost. Socialna delavka Irena Vodušek, OŠ Hajdina Primi pesmico za rep Pesmica nastane iz besed, okrog katerih vrti se ves svet. Hitro vključi domišljijo, naj misli se ti po glavi vrtijo. In vse te misli so lepe besede: sonce, morje, rože in metuljček, vse so krasne, svetleče kot milni mehurček. Te ideje premešaj v glavi kakor dobro omako, toda ne pusti, da jih pri zabavi pojedo domišljijski črvi. OBČINA HAJDINA OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31 Na podlagi 179. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. I 10/02 in 8/03), 218. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. I. RS, I 10/02), 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS št. 18/84 in 33/89 ter Uradni list RS, št. 44/97) in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99, Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02 in 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 9. redni seji dne 17. 12. 2003 sprejel ODLOK O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI HAJDINA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na območju občine Hajdina se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, določenih s tem odlokom, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju nadomestilo). Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. 2. člen Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbeni inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5 , preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od kvadratnega metra koristne stanovanjske in poslovne površine. Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista površina garaže za osebne avtomobile. Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovna površina se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti. Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, površine izkoriščanja rudnin (gramoznice, peskokopi, glinokopi), površine za obratovanje bencinskih servisov, piščančje farme, farme govedi in druge podobne farme ter druge površine, namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti. 3. člen Za nezazidana stavbna zemljišča po tem členu se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustne gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, javne uprave, vrtov in dvorišča nad faktorjem 1,5 tlorisne površine objekta. 4. člen Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik ali drugi neposredni uporabnik zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe (najemnik, zakupnik, uživalec ...) II. OBMOČJA ZA PLAČEVANJE NADOMESTILA 5. člen Nadomestilo se plačuje: 1. V naslednjih naseljih: Draženci, Gerečja vas, Hajdoše, Lancova vas pri Ptuju, Skorba, Slovenja vas, Sp. Hajdina in Zg. Hajdina. Meje naselij so določene v dolgoročnem planu občine. 2. Na območjih, ki so z dolgoročnim planom občine določena za kompleksno graditev. 3. Na območjih, za katera je sprejet prostorski izvedbeni načrt. III. MERILA ZA PLAČEVANJE NADOMESTILA 6. člen Za določitev nadomestila se upoštevajo: 1. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave. 2. Vrsta dejavnosti oz. namen uporabe stavbnega zemljišča. 3. Izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dohodka v gospodarski dejavnosti. 7. člen Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne rabe in možnosti priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami: 1. Cesta v protiprašni izvedbi 10 točk 2. Javno vodovodno omrežje 10 točk 3. Javno kanalizacijsko omrežje 10 točk 4. Javno električno omrežje 10 točk 5. Telekomunikacijsko omrežje 10 točk 6. Javna razsvetljava 10 točk 8. člen Glede na vrsto dejavnosti oz. namen uporabe so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena: A - na stavbna zemljišča za stanovanjske objekte B - na stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti (enotna klasifikaciji dejavnosti) C - na stavbna zemljišča za poslovne namene gostinstva in trgovine na drobno, obrti D - na stavbna zemljišča za poslovne namene družbenih dejavnosti (javna podjetja in zavodi) E - na stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnega prometa, upravne dejavnosti F - na stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti (proizvodnja in distribucija električne energije in zemeljskega plina ...) G - na objekte za mobilno telefonijo 9. člen Število točk za m^ stanovanjske ali poslovne površine se glede na vrsto dejavnosti oz. namene uporabe določi po naslednji tabeli: Stanovanjski in poslovni prostor A B C D E F G območje 20 400 200 50 900 200 500 10. člen Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih. Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti iz prejšnjega odstavka se obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti: Dodatno število točk 1. Bančništvo, zavarovalništvo in fin. posredništvo 400 2. Trgovina na veliko 100 3. Poštni promet 400 4. Skladiščenje in prodaja naftnih derivatov in plina 800 5. Gostinstvo 100 6. Pridobivanje rudnin 500 7. Projektiranje in sorodne storitve 200 8. Trgovina na drobno (razen prehrambene trgovine) 100 11. člen Kot površina za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinske vrtove se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene. Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče bencinskega servisa z objekti. 12. člen Število točk za nezazidana zemljišča se določi glede na vrsto dejavnosti oz. namena uporabe, kjer leži po naslednji tabeli: za stanovanjsko za poslovno površine iz rezervacije gradnjo proizvodnjo prostora, katere niso gradnjo namenjene za gradnjo objektov energetske infrastrukture Območje 10 30 300 " Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina 2 zemljišča, namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 7. členu. ffi! Če je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kom-binirana dejavnost (stanovanjsko - poslovna) se plačuje nado- mestilo 50 % kot stanovanjska dejavnost, 50 % kot poslovna dejavnost. III. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA 13. člen Nadomestilo se ne plačuje za stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe: - obrambe, za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika in za stavbe, ki uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost, - zdravstva, šolstva, otroškega varstva, kulture in znanosti, - športa in rekreacije, kulturne dejavnosti, Rdečega križa, Karitasa, gasilcev in drugih humanitarnih organizacij, ki opravljajo nepridobitno dejavnost. 14. člen Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo. 15. člen Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so oproščeni tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč, varstveni dodatek, nadomestilo za brezposelnost in občani, kateri skupni mesečni prejemki ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost. 16. člen O oprostitvi odloča Občinska uprava občine Hajdina na podlagi predloženih dokazil in zahtevka zavezanca ter po potrebi pristojnega delovnega telesa Občinskega sveta. Občinska uprava lahko tudi v drugih primerih (elementarne in druge nezgode) oprosti zavezanca za plačilo nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine. Vtem primeru si pridobi predhodno mnenje ustrezne socialne službe. Pri odločitvi Občinska uprava upošteva celotno premoženjsko stanje zavezanca in možnost pridobivanja dohodka ter sme zahtevati od občana ali civilno pravne osebe, da predloži ustrezna dokazila. O celoti ali delni oprostitvi plačila nadomestila se izda odločba. Oprostitev je možna največ za dobo enega leta in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva. 17. člen Zahtevo za oprostitev ali delno oprostitev plačila nadomestila mora zavezanec vložiti najkasneje do 15. septembra v tekočem letu na občino Hajdina, da bo oproščen plačila v naslednjem letu. IV. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA 18. člen Osnova za izračun odmere višine nadomestila so podatki iz uradnih evidenc zavezancev, ki jo vzpostavi in spremlja Občinska uprava Občine Hajdina. Letna višina nadomestila po merilih za plačevanje nadomestila tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oz. površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila. 19. člen Vrednost točke za izračun nadomestila na območju občine Hajdina določi Občinski svet s sklepom na predlog župana. 20. člen Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v skladu z določili Zakona o davčnem postopku. Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti obračuna in plačila obresti. Obveznost se odmeri letno s podatki do 3 1. 12. v preteklem letu. Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le ta lahko upošteva do pravnomočnosti odmerne odločbe. Po pravnomočnosti odločbe se spremembe lahko upoštevajo v naslednjem letu. 21. člen Zavezanci so dolžni prijaviti občinski upravi Občine Hajdina nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila v 15. dneh po nastanku oziroma spremembi. Zavezancem za plačilo, ki podatkov ne sporočijo, se lahko odmeri nadomestilo glede na podatke, ki jih Občina Hajdina pridobi z uradno evidenco. V. KAZENSKE DOLOČBE 22. člen Z denarno kaznijo 200.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki: - ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila (20. člen) - ne prijavi spremembe v 15 dneh od dneva nastanka (20. člen) Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo 50.000,00 SIT. Fizična oseba se kaznuje za prekršek iz I. in 2. alinee tega člena z denarno kaznijo 50.000,00 SIT VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 23. člen Z dnem uveljavitve tega Odloka se na območju občine Hajdina preneha uporabljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/99) Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 14/00) Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. I 18/00) in Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. I 10/01). 24. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 01.01.2004. Številka: 423-06-1 /03 Datum: 17. 12.2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, ir. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03) in 18. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/99) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 9. redni seji, dne 17. 12. 2003 sprejel SKLEP o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2004 I. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Hajdina v letu 2004 znaša 1,00 Ta sklep, začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od I. januarja 2004. Številka: 423-06-1/04 Datum: 17. 12. 2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 57. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 63/99) Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 in 56/98) drugega odstavka 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02 16/03) je župan Občine Hajdina 17. 12. 2003 sprejel SKLEP o začasnem financiranju iz proračuna občine Hajdina v letu 2004 1. člen Do sprejetja proračuna občine Hajdina za leto 2004 se upravičenci do proračunskih sredstev financirajo po začasnem financiranju. 2. člen Začasno financiranje se izvaja na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2003. 3. člen Prihodki in odhodki proračuna v času začasnega financiranja, bodo sestavni del proračuna občine za leto 2004. Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun za leto 2004. 4. člen Sklep o začasnem financiranju proračunskih potreb v letu 2004 sprejme župan in o tem obvesti Občinski svet ter Nadzorni odbor. 5. člen 2. Obdobje začasnega financiranja iz tega sklepa lahko traja največ tri mesece. Začasno financiranje občinskega proračuna se lahko podaljša na predlog župana s sklepom Občinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine. 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od I. januarja 2004 dalje. Številka: 403-04/03 Datum: 17. 12. 2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99, Uradni list, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) in 2. člena Odloka o komunalnih taksah v občini Hajdina (Uradni list RS, št. 91 /01) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 9. redni seji dne 17. 12. 2003 sprejel SKLEP o vrednosti točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina 1. Vrednost točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina v letu 2004 znaša 550,00 SIT 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od I. januarja 2004. Številka: 423-04/01 -3 Datum: 17. 12. 2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 9. redni seji dne 17. 12. 2003 sprejel SKLEP o potrditvi Poročila o poteku uvajanja in razvojnega projekta Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi za naselja Gerečja vas, Hajdoše, Slovenja vas in Skorba Občinski svet občine Hajdina potrdi Poročilo o poteku uvajanja celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (v nadaljevanju: CRPOV) in razvojni projekt CRPOV za naselja Gerečja vas, Hajdoše, Slovenja vas, Skorba. Za vodenje izvedbe razvojnega projekta CRPOV v občini Hajdina se imenuje Izvedbeni odbor CRPOV v naslednji sestavi: 1. Martin TURK 2. Ivan BRODNJAK 3. Anica DREVENŠEK 4. Ivan OGRINC st. 5. Anica ŽUMER 3. Sofinanciranje izvedbenih projektov CRPOV se zagotavlja iz proračuna občine Hajdina. 4. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 414-01/01-04 Datum: 17.12.2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 9. redni seji dne 17. 12. 2003 sprejel naslednji SKLEP 1. Občinski svet občine Hajdina izraža pripravljenost za sodelovanje z občinama Kidričevo, Markovci in Mestno občino Ptuj v obliki partnerstva pri izdelavi skupnega Razvojnega programa podeželja zaradi izraženih skupnih razvojnih interesov na tem območju. 2. Za izdelavo Razvojnega programa podeželja bo občina Hajdina zagotovila sorazmerni delež lastnih sredstev v višini 1.000.000,00 SIT 3. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 030-04/03 Datum: 17. 12. 2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. Na podlagi 30. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03) in 16. člena Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/99) je Občinski svet občine Hajdina na 9. redni seji dne 17. 12. 2003 sprejel SKLEP o višini najemnine na pokopališču Hajdina I. Enoletna najemnina za najem grobov na pokopališču Hajdina znaša: - na starem delu za enojni grob - na starem delu za družinski grob - na novem delu za družinski grob - grobnica 3.650.00 SIT 5.840.00 SIT 7.640.00 SIT 9.750.00 SIT Višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču - enojni grob 24.410,00 SIT - družinski grob 39.110,00 SIT Uporaba mrliške vežice Uporaba hladilne komore 4.660.00 SIT/dan 2.330.00 SIT/dan Za občane občin, katere dogovorno sofinancirajo investicije na pokopališču Hajdina znaša najemnina: - na starem delu za enojni grob 2.820,00 SIT - na starem delu za družinski grob 4.430,00 SIT - na novem delu za družinski grob 5.870,00 SIT -grobnica 7.510,00 SIT Višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču - enojni grob 19.190,00 SIT - družinski grob 30.770,00 SIT Uporaba mrliške vežice Uporaba hladilne komore 3.580.00 SIT/dan 1.790.00 SIT/dan 3. Cene so brez davka na dodano vrednost. 4. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od I. januarja 2004 dalje. Številka: 403-01/01-05 Datum: 17. 12. 2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, ir. V programski svet Centra za informiranje in poklicno svetovanje se imenuje Viktor Markovič. 2. Imenovani se v programski svet imenuje za obdobje 4 let. 3. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 414-10/03-1 Datum: 17. 12. 2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 31. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, dopisa Knjižnice Ivana Potrča Ptuj št. 896/03 z dne 22.10. 2003 in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 9. redni seji dne 17. 12. 2003 sprejel naslednji SKLEP o imenovanju članov sveta zavoda Knjižnice Ivana Potrča Občinski svet Občine Hajdina imenuje za člana kot predstavnika občin ustanoviteljic v svet zavoda Knjižnice Ivana Potrča Ptuj: 1. Andrej TKALEC, Zg. Hajdina 122/a 2. Jožica LEŠNIK, Gerečja vas 20/b Številka: 022-02/03-1 Datum: 17. 12. 2003 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. Na osnovi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/99) in 7. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na 9. redni seji dne 17. 12. 2003 sprejel Na podlagi 3. člena Pogodbe o partnerstvu v projektu Centra za informiranje in poklicno svetovanje in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 9. redni seji dne 17. 12. 2003 sprejel naslednji SKLEP o imenovanju člana v programski svet Centra za informiranje in poklicno svetovanje SPREMEMBO SKLEPA o upravljanju in oddajanju šolske telovadnice v Osnovni šoli Hajdina 6. člen se spremeni tako, da se glasi: Cene za uporabo telovadnice so od 01.09. 2003 sledeče: a) za otroke in šolsko mladino, ki so vključeni v športna, gasilska 5 društva in klube, kateri so vključeni v program športa Športne _ zveze Hajdina in gasilskega poveljstva Hajdina ter invalide: 1.000,00 SIT - 90 minut b) za člane društev in klubov iz občine Hajdina: 1.500.00 SIT - 90 minut c) za rekreativce, skupine in posameznike iz občine Hajdina: 2.500.00 SIT - 90 minut d) za društva in klube ter ostale uporabnike izven občine Hajdina: 3.500.00 SIT - 90 minut Cena za malo telovadnico je: 500,00 SIT - 90 minut. Cene najema telovadnice za prireditve komercialnega pomena se oblikujejo na podlagi ekonomskih kriterijev. Opredelijo se v pogodbi za posamezno prireditev. Številka: 6-65-2/99-2 Datum: 17. 12. 2003 Radoslav SIMONIČ, župan občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 9. redni seji dne 17. 12. 2003 sprejel naslednji SKLEP o podaljšanju najemne pogodbe Market Nika Občinski svet občine Hajdina soglaša, da se najemna pogodba Marjanu Vrtiču (Market Nika) v znesku 62.590,00 mesečno podaljša do 3 1. 12. 2004. Številka: 330-01/04 Datum: 17.12.2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 9. redni seji dne 17. 12. 2003 sprejel naslednji SKLEP o podaljšanju najemne pogodbe Trgonet d.o.o. Občinski svet občine Hajdina soglaša, da se najemna pogodba Trgonetu d.o.o (kiosk na pokopališču) podaljša do 3 1. 12. 2004. Najemojemalec se obvezuje, da bo plačal: - najemnino za prostor postavljenega kioska mesečno v znesku I 16.600,00 SIT - stroške električne energije po dejanski porabi, - stroške odvoza smeti v protivrednosti enega kontejnerja v letu. Številka: 3 13-03/04 Datum: 17.12.2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. Na podlagi Zakona o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 12/89, 3/90, 42/90, 62/90) in Pravilnika o načinu in rokih za popis in usklajevanje knjigovodskega stanja z dejanskim stanjem (Uradni list SFRJ, št. 33/89 in 73/90) izdajam SKLEP o imenovanju Komisije za popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter terjatev in obveznosti v občini Hajdina 1. V Komisijo se imenujejo: 1. Anica ŽUMER - predsednica 2. Anica DREVENŠEK - članica 3. Ivan BRLEK- član 4. Karolina KAISERSBERGER - članica 2. Naloge komisije so opredeljene s Pravilnikom o načinu in rokih za popis in usklajevanje knjigovodskega stanja z dejanskim. Program dela komisije določi predsednik komisije. 3. Komisija je dolžna na podlagi zapisnikov in sklepov o morebitnih odpisih sestaviti poročilo in ga predložiti v potrditev županu občine Hajdina. 4. Roki za izvedbo popisa so: - fizični del popisa do 3 1. 12. 2003 - sestava poročila o inventuri z zapisnikom in poročilom ter morebitni predlogi sklepov o odpisu osnovnih sredstev do 15. Predsednik in člani komisije so disciplinsko odgovorni, če svojega dela ne opravijo v določenem roku, vestno in pravilno. 6. Strokovno pomoč za delo komisije je dolžan dajati računovodja. Številka: 108-01/04 Datum: 17. 12. 2003 Radoslav SIMONIČ, župan občine Hajdina HAJDINČAN december 2003 Hitro jih potisni iz glave, čeprav to malo boli, se iz lepega papirja že pesmica smeji. V tej pesmici živijo rastlinojedi medvedi, muce Mače in klopotače, dobre vile, čarovnice in palčki vseznalčki. Z gusarsko ladjo se vozijo po vesolju, a z lastnim kolesom po širnem morju. Domišljijski svet je poln pesmic, spisov in fantazijskih zgodb, ljubezenskih verzov in tudi nadlog. Te nadloge so domišljijski črvi, ki pojedo vse lepe misli in zgrizejo luknje v spomin, zato tam ostane le svet slabih misli in hudih skomin. Toda včasih, ko si žalosten, se le potopi v ta svet; tam boš našel veliko milnih mehurčkov samih lepih, čudovitih, veselih besed. Polonca Glažar, 5./8 r. OŠ Hajdina 70 težkih let Marije Zupanič \ Tzačetku novembra, točneje V 2.11.2003, je naša Marija v krogu najdražjih praznovala 70. rojstni dan. Marija z vzdevkom Marinina iz Skorbe se je rodila z obojestranskim izpahom kolkov. Težka usoda jo je s tem zapečatila, da se ni mogla sama preživljati. Kot dojenček je Marija zelo veliko jokala. Starša sta se spraševala, zakaj. Kmalu so spoznali, da tarna predvsem zato, ker ima težave z nogami in že tudi bolečine. Naša dobra soseda ga. Terezija Jančič iz Skorbe 32 je sočustvovala z mojimi starši in jim podarila denar za pregled pri zdravniku. Humana gesta g. Jančičeve, babice Olge Korošec, je pripomogla, da sta starša obiskala zdravnika. Vendar še medicina takrat ni bila na taki ravni, da bi lahko Mariji pomagala. Ostala je invalidna za vse življenje. Oče je umrl star 65 let, brata in sestra so si ustvarili svoje družine in se odselili. Tudi sama sem si čez dve leti z možem sezidala hišo v neposredni bližini domačije, da sem lahko bila tudi na željo mame v pomoč sestri. Po mamini smrti je sestra ostala sama na domačiji. Zemljo je bila prisiljena obdelovati, seveda z mojo pomočjo, saj se je s tem tudi preživljala. čas je tekel in sestra je postajala vedno bolj bolna. Leta 1979 je morala na operacijo kolka. Po treh mesecih bolnišnične nege ni bilo veliko bolje. Hodila je z dvema berglama in strpno prenašala bolečine. Po nenadni smrti moža sem sestri ponudila nov dom pri sebi. Dve leti sva skupaj lepo živeli, ko je ponovno morala na operacijo. Poskrbela sem, da jo je operiral dr. Pišot v Valdoltri, od koder je bila prepeljana v Dolenjske toplice na zdravljenje. Danes, ko to pišem, je že tri leta od operacije, a sestra ima še vedno hude bolečine. Zaradi zdravil je zbolela še na želodcu. Moja sestra je bila kot invalidna oseba za marsikaj prikrajšana. Marsikdaj je bila deležna tudi pikrih besed. Tako je poslušala take in podobne izjave: »Ti sediš, mi pa ti moramo delati. - Rada bodi, da še hodiš po berglah. - Ne bom ti delal s traktorjem, saj ti nisem nič dolžan!« Družba drugačnih še vedno ne sprejema tako, kot bi bilo potrebno. Opazila sem tudi, da se ji je marsikdo tudi na svoj način maščeval. Zato sem razmišljala o tem, da bi občina morala ustanoviti Društvo invalidov po vzgledu drugih društev. Za tiste pa, ki se ne morajo udeležiti srečanja starejših oseb, bi lahko organizirala obiske na domu in jih obdarila. Marija ima precej obiskov in vsakega je zelo vesela. Posebej hvaležna je g. Francu Radoliču iz Skorbe in višji medicinski sestri ge. Anici Cafuta, ki jo velikokrat tudi pokliče po telefonu in nam svetuje, pomaga ter nas oskrbuje s potrebnim materialom, za kar se ji s sestro iskreno zahvaljujeva. Sestra Rozika december 2003 HAJDINČAN MLADINSKE DELAVNICE V HAJDOSAH Ustvarjali z Vesno Kolarič T ikovna sekcija, ki deluje pod S^okriljem Kulturnega društva Valentin Žumer Hajdoše, je v zimskih mesecih pripravila mladinske delavnice v dveh delih. Sekcija deluje od leta 2000 in so od takrat organizirali že številne tovrstne delavnice, na katerih so slikali na svilo, steklo, izdelovali so rože iz krep papirja in barvali pisanke. Ker je bilo za delavnice vedno veliko zanimanje, so jih pripravljali kar vsako leto. Tako so jih tudi letos izvedli pod vodstvom gospe Vesne Kolarič in na prvem srečanju izdelovali novoletne voščilnice, na drugem pa darilne škatle. Delavnic se je tudi tokrat udeležilo večje število otrok in s tem so pokazali, da zanimanje še ni zamrlo. Seveda pa v sekciji še ne mislijo počivati. V zimskih mesecih pripravljajo ustvarjalne delavnice. Kaj pa bodo počeli, ostaja še skrivnost. Naj omenim še, da se z organizacijo v sekciji ukvarjajo Valerija Tekmec, Ksenja Majerhofer in predsednica društva Hilda Bedrač. Saška Serec NA KONCERTU SKUPINE SIDDHARTA NA PTUJU Siddharta je »zakon« Tvorni, Primož, Tomaž, Cene, Jani a in Boštjan, člani skupine Siddharta, so dokazali, da »vladajo« v Sloveniji, ko so 13. septembra napolnili stadion za Bežigradom. Tako se je začela turneja Rh-, ki traja do konca tega leta. Ogledal sem si tri njihove koncerte in moram vam povedati, da so res »zakon«. To so tudi pokazali 13. dec. 2003 na Ptuju v Športni dvorani Center. Vstopnice so bile skoraj do zadnjega razprodane. Ob 17. uri so bile že vrste pred vhodom in naraščalo je vznemirjenje, ko so člani skupine prispeli in odšli v bližnjo gostilno, kamor so odšle tudi njihove oboževalke. Čez pol ure je gneča vse bolj naraščala in veliko se jih je prerivalo, saj so hoteli biti čim bolj spredaj. Ko so začeli spuščat gledalce v dvorano, so bili varnostniki zelo previdni, saj so vsakogar, ki je prišel, pregledali od pet do glave. Spet se je začelo prerivanje. Tudi sam sem si priboril prvo vrsto, čeprav zelo blizu zvočnikov, ampak bil sem tu s kolegi in kolegicami. Ob osmi uri zvečer pa se ugasnejo luči in na oder pride predsku-pina, ki mora ogreti občinstvo. To sta bila člana skupine Plan B, ki prihajata iz Velenja. Čeprav imata rap in hip-hop stil, sta občinstvo ogrela. Po tem so vsi pričakovali Siddharto, vendar je bila še prej modna revija, ki so jo pripravili v S.Oliver-ju. In že se sliši kričanje, ploskanje in še marsikaj drugega za skupino Siddharta. Vsa dvorana je bila vznemirjena in oboževalke so kričale Tomiju, najbolj priljubljenemu članu, v pozdrav. Ko se je začel njihov »intro«, je občinstvo ponorelo. Vsi člani so prihiteli na oder in začeli igrati. »Filing« je bil odličen. Siddhartovci so »žgali« celi dve uri, tako da so bili nekateri že pošteno utrujeni od kričanja, plesanja in sodelovanja z njimi. Vrhunec vsega je bila zadnja pesem, ko so dali vse od sebe, pa čeprav so bili utrujeni. Med nastopom pa so tudi nekateri člani prišli z odra in dekleta so ponorela, posebej takrat, ko je mednje prišel Tomi. Kar usula so se druga na drugo, zato so varnostniki takoj poskrbeli za člane in občinstvo. Ob enajsti uri zvečer se je vse veselo in srečno končalo, le nekateri so še hoteli avtograme. Ena mojih kolegic je imela rojstni dan in zato sem ji omogočil, da sva šla do članov in od vsakega je dobila avtogram in se slikala z Tomijem. Tako so Siddhartovci na Ptuju dokazali, da res »vladajo« v Sloveniji na glasbenem področju. Moji občutki s koncerta so nepozabni. Moram povedati, da se člani trudijo tudi, da bi uspeli v tujini, in to jim počasi uspeva. Upam, da bomo še kdaj na Ptuju deležni česa podobnega. Tisti, ki ste tam bili, ste, verjamem, bili res nadvse navdušeni. Ostalim pa lahko rečem le to: »Zal vam je lahko!« Matic Kirbiš, OŠ Breg HAJDINČAN december 2003 Bila sem Savrinka z omejenim rokom trajanja TZanada. Atlantik. Pri naših v Ameriki... I\Vse to se mi je motalo po glavi, ko mi je vodja etno-pevsko-glasbene skupine Savrinske pupe en ragaconi Rožana Kosti al v začetku avgusta ponudila, da se jim naj pridružim na prvi turneji v največjo severnoameriško državo, kjer biva okoli 30.000 Slovencev. Povabila sem bila nadvse vesela, toliko bolj, ker sem ga jemala kot čast, izkazano ne le meni, ampak vsem tistim, ki smo iz občine Hajdina in ptujskega Kluba tajnic kdajkoli prišli v stik z njimi. V službi in doma sem dobila zeleno luč, zato sem 14. avgusta postala ena izmed dvanajsterice pojočih, na stara, doma izdelana glasbila igrajočih, v šavrin-skem narečju govorečih, smeh in solze vzbujajočih, v enajst različnih noš oblečenih, plešočih in ne vem kakšnih vse še pup en ragaconov. Kot edina Neprimorka sem bila privilegirana za vse tisto, kar so morali pred odhodom na svojo prvo prekooceansko odiseado med rojake, ki živijo v okolici mest Toronto, Hamilton in London prestati, postoriti, poskrbeti in v kovčke pretehtano zložiti moji sopotniki. In še v nečem sem se razlikovala od njih. Prepevala sem v srcu, medtem ko sem s fotoaparatom ■;? :jkmbv>foparn. v. Pupe: Lori Konestabo-Pergar, Monika Stranščak, Alenka in Rožana Koštial, Evelina Breč, Tina Sabadin in Helena Hrvatin-Kandido so v pevsko-godčevskem spremstvu ragaconov: Daniela Goje, Primoža Grižona, Emila Zonte in Andreja Rojaca na vseh enajstih nastopih ogrele srca občinstva. Tako je bilo tudi v do zadnjega kotička polnem Primorskem domu Simona Gregorčiča v Torontu. To je bil koncert, ki so se ga tudi tokrat udeležili nekateri slovenski predstavniki gospodarskega in kulturnega življenja v Kanadi. Z nami je bil tudi častni konzul Republike Slovenije Jože Slobodnik, pridružila se mu je namestnica veleposlanice v Kanadi Barbara Sušnik, že drugič pa sta bila med občinstvom tudi Milena in Ciril Soršak (rojak iz Makol), ki že 44 let neumorno vodita tamkajšnjo slovensko folklorno skupino Nagelj. Zbirališče skupine je bilo pri glavnem organizatorju, uspešnem podjetniku v kovinsko obdelovalni stroki in vsestranskem kulturnem zanesenjaku, Egidiju Kodarinu in njegovi soprogi Stanki, kjer so naši kulturni ambasadorji na terasi za vsak nastop posebej zrežirali scenarij. Seveda pa je dogajanje na odru in njegovo odslikavanje med občinstvom terjalo velikokrat še dodatne pesmi, ki so ogrele srca in dlani. Ko se je oglasila Emilova 120 let stara frajtonarica »trieš-tina«, ko sta zagodla Primož in Evelina in je svoje dodal še Andrej z v Kanadi izdelanim »štromentom« (plastična posoda za barvo, »štil« od metle in »špaga«, ki nadomesti struno, pa je »mužika« tu), so marsikoga zasrbele pete. Istranke so se ob Rožani spomnile mladosti, ko so bose hodile na ples v sosednjo Hrvaško, čevlje pa so nosile s seboj in so jih obule šele pred prihodom na plesišče. Rožano Koštial ste prepoznali, saj se je mnogi spomnite iz njenega edinstvenega nastopa na prireditvi Iz mošta vino, pridi na Hajdino! Francka Seljak, upokojena učiteljica slovenskega jezika, ki poučuje potomce svojih nekdanjih učencev materinščino, je še vedno ena od gonilnih sil slovenskega kulturnega življenja v južnem Ontariu. Z njima pa sta Andrej in Stanka Ribarovič. Vsem, ki se še spominjate Spodnjehajdinčanke s priimkom Lupša, prinašam njene pozdrave. Zase pa ohranjam nepozabne spomine na srečanje z njima, ki mi je tako kot mojim Primorcem pomenilo kanček doma v tistih trenutkih, ko me je zgrabilo domotožje. Vsak nastop je bil po svoje zanimiv, zagotovo pa jih bo še dolgo pomnil župnik Drago Gačnik, Salezijanec, ki je le nekaj dni pred našim prihodom začel svoj triletni mašniški »mandat« med Slovenci v Kanadi. Dolenc po rodu, ki je študiral v Ljubljani in Torinu ter služboval v različnih krajih po Sloveniji, se je z lepimi mislimi spomnil svojega duhovniškega kolega Hajdinčana mag. Branka Cestnika. K opoldanski maši v London smo vsi malo zamudili. Verniki so nam to oprostili, saj so vedeli, da vsi tja prihajamo prvič. Zato pa so potem toliko bolj uživali ob Rožani in njenih nekdanjih učenkah iz dekliškega pevskega zbora, ki odlično obvladajo tudi tovrstno petje. Z odra se preselimo še v zadnji del dvorane v kulturnem domu Triglav v Londonu, kjer smo imeli po »maši z zamudo« naš poslednji nastop. Občinstvo je uživalo, eni so navdušeno pomagali prepevati, Ivan Neubauer, Hajdinčan po očetu, ki je z ženo Marijo pripotoval več kot 300 km daleč, da se je srečal z nami, pa si je dogajanje v celoti zabeležil na trak. »Nisva čisto vsega razumela, zato pa bova doma v miru razvozlala pomen nekaterih narečnih izrazov. Pesmi so izjemno lepe, spominjajo me na mojo mamo in sestre, ki so ob vsakem mojem obisku v domovini na Sestržah čudovito zapele.« sežeta domača beseda in pesem, ki so ju ohranjali v sebi vse tiste čase, ko še ni bilo telefonov in možnosti hitrega komuniciranja, kot smo ga vajeni sedaj. Zlepa ne bom pozabila prizadevnih predsednikov društev, pri katerih smo nastopili. V vsakem od njih je bilo čutiti nekaj tega, kar ima v sebi naš Skorbljan Ivan Ogrinc. Ko je stopila v akcijo ženska ekipa, ki je v kuhinji pripravljala hrano in skrbela za postrežbo, pa je bilo kot v pravi restavraciji. In zraven je seveda vedno tudi blagajničarka. Vsak ve, kakšna je njegova naloga in delo teče kot po tekočem traku. Primerjala sem naše kulturne domove, ki služijo potrebam ene vasi, kamor lahko prihajamo peš ali s kolesi, s temi letovišči, na katera se pripeljejo 50 do 100 km daleč, včasih pa tudi še več. In prihajajo. Že desetletja. »Končno je prišel nekdo, ki gode in kanta po naše, da bodo mladi še lahko videli in začutili, kaj so nam v srcih zapustili starši,« so bile besede, ki smo jih velikokrat slišali. Če si del skupine, kot sem bila jaz, z njimi čutiš morebitno napetost pred nastopom, sodeluješ v dogajanju na odru in za njim ter se veseliš odziva občinstva. Med sprehodi s kamero po dvoranah, kjer so potekali naši koncerti, sem podoživljala trenutke, ko so bile pupe en ragaconi leta 1998 naši gostje na prireditvi Iz mošta vino, pridi na Hajdino! Takrat sem tudi sama še morala ugibati, kaj pomeni kateri izmed narečnih izrazov. Po petih letih pa in kamero pred pozabo ohranjala trenutke snidenj z občinstvom, ki nas je na vseh srečanjih sprejelo z veseljem v očeh, z nasmehom na ustih ter z zvrhano mero gostoljubnosti in prijaznosti. Kam gremo, je vedela le Rožana, ki se je aprila udeležila občnega zbora Slovenskega kanadskega kongresa v Torontu, kjer je s predavanjem, pesmijo ter svojimi odličnimi igralskimi sposobnostmi zastopala rojstno Istro. Da smo prišli med izjemno gostoljubne ljudi, pa smo se zavedli v trenutku, ko smo po uvodnem pozdravu zapeli svojim gostiteljem Egidiju in Stanki Kodarin, Silvanu in Mariji Kosič, Emiliu in Nadi Miklavčič ter Aldu in Karmeli Krmac, ki jih je tako kot mnoge druge pred več desetletji življenje popeljalo v tuji svet. Zahvaljujoč slovenski delavnosti in sposobnostim so v novi domovini ustvarili varen in trden dom zase in za svoje družine, ki so ga tokrat na široko odprli tudi nam. Ob skrbi za svoj obstoj v vseh dolgih letih niso pozabili na svoje korenine. Ustanavljati so začeli slovenske klube, v katerih se družijo ob vikendih in v prostem času. Niso jih motile velike razdalje, ko so se odločali za sodelovanje v pevskih zborih, v folklornih in igralskih skupinah, športnih sekcijah ... Kot eden so pljunili v roke in začeli na kupljenih zemljiščih graditi prva zbirališča Slovencev, ki so z leti postala lepo urejeni in vzdrževani kulturni domovi. Marsikje so to pravcata letovišča z bazenom, kampom in možnostjo prehrane. V njih se zbirajo ob in po nedeljskih mašah (ker nimajo za ta namen na voljo sakralnega prostora); sprejemajo v goste različne gledališke, pevske, folklorne, športne in druge skupine. Tu si izmenjujejo informacije, ki jih dobivajo vsak na svoj način iz domovine, katere življenje poznajo mnogo bolje, kot si mislimo. Med našim gostovanjem smo nastopili in spoznali utrip na »farmah« (kot jih poimenujejo v pogovoru) Bled, Lipa park, Slovenija center, Simon Gregorčič in Triglav ter pri župnijah sv. Gregorija v Hamiltonu in Brezmadežne v Torontu. Medtem ko se je skupina pripravljala za nastope in ko so se preoblačili, sem spoznavala različne ljudi. V rokovniku so se vrstili naslovi, telefonske številke, podatki o prijateljih, ki jih imajo v domovini, nastajali so posnetki za spomin na nikoli pozabljeno snidenje ..., ponavljale so se zgodbe o njihovih odhodih od doma, o začetkih, kako so se znašli v popolnoma tujem svetu. Nekateri so odšli na pot za svojimi sorodniki, tako da so vsaj približno vedeli, kaj jih čaka. Mnogi pa so bili prvi hip zelo razočarani in bi se bili najraje vrnili, če bi se imeli s čim in kam. Ponos in trma, pa tudi medsebojna pomoč med rojaki, sta jih zadržala, da so premagali prvotno krizo. Učili so se jezika in se po uvajalnem delu na velikih farmah zaposlili v tovarnah, kjer so hitro dojemali novosti. Danes je med njimi precej zelo uspešnih poslovnežev, ki pa so navzven ostali povsem preprosti ljudje. Do srca jim HAJDINČAN december 2003 Kljub zelo natrpanemu programu smo imeli nekaj časa tudi zase. Takrat so se nam z vso pozornostjo posvetile naše gostiteljice. Med njimi sem se počutila kot med mojimi Haj-dinčankami (iz vseh sedmih vasi naše občine). Popeljale so nas na različne turistične in zgodovinske točke v bližini Niagarskih slapov, katerih šumenje in zračno vlago slišim in čutim še danes. Na posnetku vam predstavljam Nado Miklavčič (s torbico na rami), ob njej sta moja gostiteljica Karmela Krmac in soseda Marija Kosič, v kratkih hlačah pa je glavna koordinatorka Stanka Kodarin. Jih bom lahko kdaj popeljala po naših Slovenskih goricah, tako kot smo si mi v njihovem spremstvu ogledali kanadsko različico Vina Koper? Predstavljam vam brata in dve sestri iz družine Reja (na sredini), ki smo jih tako navdušili, da so nas povabili na družinski obisk. Ob povratku z zadnjega nastopa v Londonu (kanadskem!) smo bili njihovi gostje. Pesmim, ki so jim pritegnili vsi trije gostitelji in z njimi tudi Stanka ter Egidij Kodarin (stojita druga z leve in desne strani) ni bilo konca. Franko Reja se je kot navdušen igralec golfa zanimal, kako izgleda igrišče na Ptuju. S ponosom sem mu povedala, da je del igrišča tudi v moji rojstni vasi in če je direktor hotela Mitra vzel resno moje posredovanje, bomo morda ta obraz srečali kdaj tudi pri nas. Z veseljem bi mu poskusila vrniti vsaj del njegove gostoljubnosti. Za pevski del »postrežbe« se že sedaj toplo priporočam našim pevkam, da mu skupno zapojemo eno njegovih najljubših »Moja mati kuha kafe«. Biti ducat dni s prijatelji - kulturniško enajsterico, ki »gode«, »šraja« (govori) in »kanta« (poje) po istrsko, je doživetje, ki ga še mesece po vrnitvi v običajni vsakdanjik postopoma utirjam v svoj abrahamski letopis. Njihove vrste so se v petih letih našega prijateljevanja nekoliko pomladile, predvsem kar zadeva ragacone, tako da sem v »najboljših sosedih« na fotki - Primožu (z bradico) in Danielu našla majhno nadomestilo za svoja nadebudneža, ki sta za nekaj dni prevzela del domačih gospodinjskih opravil. »Saj ni prehudo,« sta mi vzNESeno poročala po Andrejevem GSM (moja SIM kartica se je občasno selila v njegov telefon), »ker je zaloga hrane iz Mercatorja in Perutnine Ptuj vedno v hladilniku«. Naj mi urednica dovoli narediti vsaj malo hvaležne reklame za tri ptujske sponzorje, ki so nas oblekli za šport in prosti čas. Če bi bilo še več prostora, bi morala biti na koncu še ena »fotka«, ki je nastala ob pristanku na Brniku. Preden smo se razšli, smo se oblekli v majice z napisom Canada, ki so spomin na naše nepozabne organizatorje. Foto: Egidij Kodarin december 2003 HAJDINČAN je mnogim od nas šavrinska govorica postala bolj razumljiva in domača. Zanimivo je bilo opazovati, kako so kanadski Primorci svojim prijateljem Štajercem, Dolenjcem, Gorenjcem in Prekmurcem pojasnjevali pomen narečnih izrazov, ki so jih Rožana in njeni stresali iz rokava in s tem sprožali smeh, nemalokrat pa tudi privabili solze v oči, saj so jih vrnili v čase njihovega otroštva in mladih let. Težko bi bilo reči, kateri-kratje bilo komu najbolj všeč. Vsako izmed sedmih prizorišč je imelo svoje občinstvo, ki je bilo zelo naklonjeno nastopajočim. Nekaj najbolj vztrajnih je od daleč prišlo tudi na več prireditev in smo bili na koncu že pravi prijatelji. Med njimi je prav gotovo Novomeščanka Angelca Kobe, ki naju druži veselje do fotografiranja. Po 35-ih letih bivanja v Kanadi še vedno odlično piše v materinem jeziku. Je nepogrešljiva moč pri vseh akcijah, kjer potrebujejo pridne roke in dobro voljo. V naših društvih žena in deklet bi jo hitro vzeli za svojo. Čeprav smo pogosto nastopali in vsakodnevno premagovali velike razdalje, smo našli nekaj priložnosti tudi za »prostočasne aktivnosti«. Doživeli smo Niagarske slapove ob električnem mrku, ki jim je veličastnost noči dajal čudoviti nekaj minut trajajoči ognjemet. Obiskali smo jih tudi podnevi in pogledali čez reko na ameriško stran, nekateri najbolj pogumni pa so se podali še na vožnjo z ladjo. Malo razočarani smo bili, ko smo med vožnjo po indijanskem rezervatu zaman iskali pravega Indijanca v značilnem oblačilu. Uživali smo v zabaviščnem Apalandu, kjer sem doživela mokro srečanje s »smejočim« delfinom, ki sem ga »portretirala« preveč od blizu. A posnetek je fantastičen. Doživetje zase je bil obisk Toronta. Ogledali smo si ga z žabje in ptičje perspektive. Tisto drugo je bilo seveda pomembnejše. Po nastopu v Domu za ostarele - Lipa smo v družbi dveh za slovensko stvar v Kanadi zelo pomembnih oseb Staneta Krajnca in Jožeta Kastelica najprej spili kavo v Hard rock kafe-ju. Kar iz restavracije smo opazovali igralce med treningom na pokritem stadionu za basseball, ki ima premično streho, nato pa smo se sprehodili med stolpnicami in neštetimi poslovnimi zgradbami, vmes opazovali vrvež na križiščih, ošvrknili s pogledom kakšno od izložb in že smo bili pod več kot 530 m visokim razglednim stolpom, ki stoji že od 1976. leta, pri gradnji pa so pomagali tudi številni Slovenci. Telesni pregled kot pred vsakim vstopom v letalo, nato nekaj trenutkov v dvigalu in že si kot ptica, ki si v našem primeru eno uro brezplačno (vsega sta kriva naša spremljevalca) ob bogato pogrnjeni mizi ogleduješ torontske razsežnosti pod seboj. Toliko časa namreč potrebuje resta- vracija, da se zavrti okoli svoje osi. Marsikaj smo si lahko predstavljali, da pa bomo na vrhu stolpnice zagledali atletski stadion, tega pa ne. Pa smo ga. Srečanje s Torontom je bilo zame nekaj posebnega. Od malih nog sem namreč z zanimanjem spremljala vesti o »Krajnem Tončeku tam pri hajdinski šoli«, ki si je v tem velikem mestu ustvaril svoj drugi dom. Zaradi njega sem na dušek prebrala Antona Ingoliča - Pri naših v Ameriki ... Zal se najina želja, da se še za njegovega življenja srečava onkraj luže, ni uresničila. Uresničila pa se mi je v letu 2000 dana obljuba bratrancu Ivanu, da se ob mojem abrahamu srečamo v Ameriki. Vsem, ki ste mi to moje praznovanje, pa tudi tisto resnično ob 7. oktobru na nek način omogočili, se javno zahvaljujem. Prepričana sem, da prijateljstvo rojeva prijateljstvo. Hvala Haj-dinčanom za prijateljevanje z Rožano in s Savrinskimi pupami en ragaconi, njim pa za to, česar si niti v sanjah nisem nikoli upala predstavljati. Hvala pa tudi mojim novim kanadskim prijateljem, ki so me sprejeli kot Šavrinko Silvestra b.p. (brez posluha, zato pa blizu Ptuja). V zahvalo ob teh posnetkih podoživite del tega, kar je bilo preko mene dano tudi vam, saj brez vas ne bi bila to, kar sem. Tekst in fotografije Silvestra Brodnjak Zlati časi, kam hitite? JZo so se po nekajletnem l\premoru spet srečali sošolci iz generacije Marjane Veronek, se nisem mogla odzvati povabilu, da naredimo skupinski posnetek v spomin na nepozaben večer. Nadomestil me je moj dru-gorojenec in mi ob povratku povedal, da se je med njimi izjemno lepo počutil. Pripisal bi jim kvečjemu toliko let, kolikor traja obletnica njihovega začetka osnovne šole, ne pa tega, kar piše v njihovih rojstnih listih, mi je dejal. Vrnila sem se v čase, ko sem bila v trenutnih letih mojih sinov in sem na različnih hajdinskih družabnih prireditvah srečevala sedanje dedke in babice, ki so bili v največjem društvenem in družinskem delovnem zagonu. Gasilstvo, krvodajalstvo, kultura in nogomet so bili tisti stebri, okoli katerih se je zbi- rala največja množica ljudi. In pri vseh so bili lepo. Še lepše pa je to, da gredo otroci in vnuki soudeleženi tudi mnogi iz gornje skupinske foto- naših jubilantov zvesto po njihovih stopinjah. Naj grafije. Pobrskajte tudi vi, dragi bralci, po svojem vzgledi vlečejo tudi v bodoče! spominu in pritrdili mi boste, da je bilo zelo S.B. Foto: Matija Brodnjak HAJDINČAN december 2003 TRETJI GOSPODINJSKI VEČER V DRAZENCIH Razstava o medu, medičarstvu, čebelarstvu ¥ Tsoboto, 6. decembra, so članice V društva gospodinj Draženci že tretje leto pripravile gospodinjski večer s tradicionalnim tekmovanjem v ročni izdelavi domačih rezancev. Rezance so izdelovale predstavnice iz naslednjih društev: - Društvo žena in deklet občine Hajdina - Društvo žena in deklet Gerečja vas - Društvo žena in deklet občine Kidričevo - Društvo kmečkih žena Dornava - Društvo kmečkih žena in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici - Društvo kmetic občine Videm - Društvo žena Tisa Ptujska Gora - Društvo žena Markovci in - Društvo gospodinj Draženci Sam potek priprave testa, oblikovanje in rezanje rezancev je potekalo pod strogim očesom strokovne ocenjevalne komisije, ki so jo sestavljali: Anton Cestnik iz Dražen-cev, Valerija Tekmec iz Hajdoš in Terezija Meško, koordinatorka svetovalk za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v Podravju pri KG Z Ptuj. Komisija je imela zelo težko delo, saj so se ženske zelo potrudile in rezanci so bili eni lepši od drugih. Kljub temu, da so danes že povsod ročna dela nadomestili stroji in strojčki, pa se vidi, da ženske še vedno rade delajo tiste ta prave domače rezance z nožem, saj njihovi možje pravijo, da je juha najboljša le s temi rezanci. Seveda pa je veliko tudi takšnih, ki jih kupijo kar v trgovini, saj so zaposlene in si ne vzamejo časa za to opravilo. Ko so bili rezanci že pripravljeni, da se zakuhajo v juho, pa je bilo potrebno izbrati še »naj« rezance večera. Čas čakanja na razglasitev komisije so s svojimi pesmimi zapolnile pevke Gmajnarice iz Hajdoš. december 2003 HAJDINČAN In kateri rezanci so bili komisiji najbolj všeč? Najvišje priznanje so dobili rezanci, ki so jih izdelale ženske Društva kmetic iz Vidma. Predsednica Društva gospodinj Draženci Zdenka Godec je te kot tudi vse ostale sodelujoče članice za to tudi nagradila, se jim zahvalila za sodelovanje in jih povabila na ponovno snidenje v naslednjem letu. Iz kuhinje je že dišalo po goveji juhi. Draženske gospodinje so jo hitro zakuhale seveda s pripravljenimi rezanci in postregle z večerjo, ki je že vsem dobro teknila.Da pa so draženske ženske pridne kot čebelice, je znano vsem, saj nam njihovo delo pove dovolj. Ob svojem tretjam gospodinjskem prazniku so pripravile razstavo na temo: Vse o medu, medičarstvu in čebelarstvu, kije bila na ogled v nedeljo, 7. decembra v domu vaščanov v Dražencih. Izdelke (teh pa ni bilo malo) so naredile same na dveh tečajih. Razstava je bila pripravljena že v pričakovanju božično-novoletnih praznikov, kjer zraven panjev, satovja, čebelarskih pripomočkov, med katerimi je največjo pozornost vzbudilo 100 let staro točilo za med, ni manjkalo sveč iz čebeljega voska, medenega peciva, novoletnih okraskov za jelko in naj- različnejših aranžmajev. S svojimi izdelki sta k razstavi pripomogla tudi Čebelarstvo Cebek in obrtnik Cestnik, oba iz Dražen-cev. Razstava je bila vredna ogleda ne samo iz vizualne strani, bila je strokovno pripravljena in poučna. Čestitamo! Tekst in foto: Jožica Lešnik TUDI ŽENSKE SO DOBRE IGRALKE KART Najboljša ekipa Draženčank TPadnjo novembrsko soboto je društvo žena in deklet Gerečja vas pripravilo tekmovanje v kartanju. Tekmovanja so se udeležile predstavnice društev žena in deklet iz Hajdoš, Hajdine, Dražencev, Kidričevega in Gerečje vasi. Prijavljenih je bilo 18 ekip (parov), ki so svoje nasprotnice naključno izbrale z žrebom. Sam žreb in tekmovanje je vodila tričlanska komisija, ki so jo sestavljali Janko Goj-košek, Franc Drevenšek in Marija Metličar. Komisija je tekmovalke pred igro seznanila s pravili igranja s kartami PAVER ŠNOPS in skrbela, da je igra po pravilih tudi potekala. Igralo se je na izpadanje in po večurnem igranju smo dobili najboljše ekipe. Komisija je razglasila najboljše, pokale pa je ekipam podelila predsednica društva žena in deklet Anica Drevenšek. In katere ekipe so si priigrale pokal? Prvo mesto je pripadlo ekipi iz Dražene, ki so jo zastopale Danica Janžekovič in Marica Cestnik, drugo ekipi iz Kidričevega Foto: J. Lešnik v sestavi Marije Brglez in Danice Ivančič in tretje mesto ekipi iz Hajdine v sestavi Angele Cartl in Frančke Cartl. Seveda pa moramo povedati, da so se tudi tekmovalke iz ostalih ekip dobro odrezale, a žal je bilo premalo za zmago. Ugotovile so, da bo potrebno več urjenja v igranju kart, zato so za vzpodbudo kot skromno darilo za sodelovanje dobile karte. Po končani razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov so članice društva žena in deklet Gerečja vas poskrbele tudi za prazne želodčke vseh tekmovalk in gledalcev, katerih pa na tekmovanju ni manjkalo. Gerečanke želijo, da bi to tekmovanje postalo tradicionalno in upajo, da se bo naslednje leto prijavilo še več ekip, saj je to priložnost za prijetno druženje in širjenje prijateljstva med vsemi društvi v občini, pa tudi izven nje. Jožica Lešnik HAJDINČAN december 2003 Vrnimo se k naravi v Tfivimo v času, ko je geslo življe- Z-