Posamezna Številka Din 1» Št. 208. mi V Ljubljani, v torek 16. septembra 1924. Poliulna v gotovini. Leto I. [3t*,;tHt*t»HI'-»i»»»»*»4w|w|M|w>Mt«i>w>««f«i.m|w|r,tMtw>4.lwtM>»n ]QQ /it st9 I Izhaja vsak da rt popoldne. | ___________________ _______________________________ * Mesečna naročnina * • ^ j V Ljubljani in po po«i Din 16, Inozemstvo Din 25. j in npravnMtvo: Woltov« Kiltu *t.l/l. C3tTTtntt>ti ! Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. j, ».♦»■.»M«———W»——— Po novih potih. Za luino Srbiio. Oiisežne odredbe za osiguranje varnosti. — Uradnikom se zgraite stanoVsuJa in dobe dvojno plačo. Beograd, 15. septembra. Včeraj dopoldne je Nastas Petrovič konferiral z načelnikom policije Vinko Lazičem in komandantom celokupne žendarmerije Tomičem. Razpravljali so o razmerah v južni Srbiji. Na to so vsi odšli v predsedništvo vlade in tam nadaljevali konferenco v prisotnosti Davidoviča, Marinkoviča, Hadžiča in podtajnika zunanjega ministrstva Grola. Na konferenci sta bila tudi dva oficirja iz generalnega štaba. Popoldne* od 4. do 6. ure so bili Davidovič, Nastas Petrovič, Marinkovič, Hadžič in Grol v avdijenci pri kralju, Kakor so izjavili omenjeni ministri novinarjem, so na tej konferenci sklepali o vprašanju javne varnosti v južni Srbiji. Poleg tega se bo v južni Srbiji obračala pozornost tudi na širjenje prosvete. Zgradila se bodo poslopja za državne urade in državni uradniki, ki bodo službovali v južni Srbiji, bodo imeli dvojno plačo, ki jim jo predvideva no- vi uradniški zakon. Kakor trdijo, so o glavnih principih razpravljali že na predvčerajšnji seji ministrskega sveta. V političnih krogih je ta konferencf vzbudila veliko zanimanje predvsem radi tega, ker se je vršila v dvoru in je kralj včeraj izjavil, da v nedeljo ne btf sprejel nikogar v avdijenco. NEMCI ZA VLADO. Beograd, 15. septembra. Nemška stranka je včeraj na svojem zborovanju v Novem Sadu odobrila dosedanje delo vlade in je zadovoljna z njeno politiko. Nemška stranka je sklenila še nadaljnjo podporo vladi, dokler bo ona delovala v smislu interesov Nemcev. PROTEST LJUBLJANSKE SEKCIJE UJU. Beograd, 15. septembra. Udru-ženje jugoslovanskih učiteljev, sekcija Ljubljana, je včeraj preko glavnega odbora UJU vložila protest pri prosvetnem ministrstvu, v katerem protestira proti predvideni upokojitvi vseh učiteljev s 35 službenimi leti, ker bi se s tem izvršile velike nepravilnosti in nezakonitosti zlasti slovenskim učiteljem. UJU je dalje protestiralo proti upokojit- vi višjega šolskega nadzornika v Ljubljani g. Fngelberta Gangla. TERORIZEM NA BOLGARSKEM CVETE. Beograd, 15. septembra. Zunanje ministrstvo je dobilo iz Sofije poročilo, da sta bila včeraj ubita člana makedonske revolucijonarne organizacije Kovačev in Hadži Dimov, ki sta bila oba nasprotnika Todora Aleksandrova in Cankove vlade. V Džumnaju so bili ubiti rezervni polkovnik Gjorgje Atanasov, neki Dimitrov, drvar iz Dževdželije in vojvoda makedoncev - revolucijonarcev Aleko Vasiljev, znan pod imenom Ale-kopaša. Vsi omenjeni so bili člani revolucijonarne makedonske organizacije. Ubijalci še niso znani. Cankov je povodom teh ubojev izjavil, da so uboji le posledica prepirov med člani makedonske organizacije. KMETIJSKI KREDITI. Beograd, 15. septembra. Včeraž je končala svoje delo anketa poljedeljskih strokovnjakov, ki je imela utrditi glavne principe za izdelavo zakona . da it razdalja od kraia. kjer se je po njegovem zatrdilu ločil s Fanika Petkovšek, mnogo manjša, kakor pa razdalja od tega mesta do onega, kjer Je bila Petkovšekova umorjena — da to ni bil pra- vi strel temveč samo pok, kakor bi Mo udaTil na boben, češ ko Je počil pravi strel, je bil on že doma. Zagovornik dr. Krejči je predlagal z ozirom na krajevne in časovne razmere In diference sodni ogled na licu. mesta. Državni pravdnik se je predloga protivil, češ stvar je za nas dovolj pojasnjena, za sodišče tudi, za obtoženca je pa seveda najbolj jasna, gre samo za porotnike, če so ti mnenja, da jim predležeča skica, ki jo je napravil geometer, ne zadostuje, tedaj je ogled potreben. Po kratkem posvetovanju proglasi prvomestnik porote, da že* le porotniki, da se napravi ogled na lica mesta, zato se je podalo celo sodišče ua Vodovodno cesto in se nadaljuje obravnava šele ob 4. url popoldne ter bo trajala mogoče do jutra. Dalji« poročilo sladi. Odločitev je padla In vstop Hrvat-$ke republikanske seljačke stranke v vlado je gotova stvar. Hrvatsko-srbsko nasprotje je s tem pred likvidacijo in naša vlada se sme zopet š polno pravico Imenovati: Vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato smemo reči, da bo historičen dogodek, ko bodo kot kraljevi ministri poslanci HRSS prisegli kralju. Pa še iz drugega vzroka smemo reci* da je vstop HRSS historičnega pomena, zakaj povzročil bo nov razvoj notranjepolitičnega življenja Jugoslavija Dokler niso bili Hrvatje udeleženi v vladi, tako dolgo smo morali biti pripravljeni na najopasnejša presenečenja. Naša sigurnost je bila problematična, ker vedno smo morali biti pripravljeni, da izkoristi tujec obstoj hrvatskega vprašanja in da ogrozi našo državo. Z vstopom Hrvatov v vlado je edinstvo •Jugoslavije proti tujemu svetu uveljavljeno in postali smo varni pred presenečenji. Z vstopom Hrvatov v vlado pa je doseženo tudi to, da bo odslej ves jugo-slovenski narod sodeloval pri gradnji države in da ne bo treba več pogrešati sodelovanja hrvatskega naroda. Bilo je skrajno nepremišljeno in tudi nepatrijotično, ko so nekateri govorili, da nič ne de, če Hrvatje ne sodelujejo pn gradnji državne stavbe. Veliko pre-maloštevilen narod smo, da bi smeli in mogh pogrešati sodelovanja 4 milijonov uratov in veliko premalo delavcev imamo, da bi mogli obstati brez sodelovanja onih kulturnih sil, ki jih ima ravno Zagreb v nemali meri. Zlasti pa rabi naša uprava, ki je še vedno problem vseh naših problemov, sodelovanja vseh in le z združenim delom vseh je mogoče rešiti vsa nasprotja, ki smo jih podedovali v tako obilni meri. Brez vsega dvoma je, da bodo vnesli Hrvatje v vlado nove momente in da bo Jugoslavija korakala odslej po novih Potih. Smer teh potov bo dana od bratskega sporazuma, posamezne postaje bodo označevale reforme na upravnem in gospodarskem polju. Zakaj logično le* da bodo skušali Hrvatje odpraviti ared vsem to, ker jih je najbolj bolelo in ko bodo skušali doseči to, česar so tajbolj pogrešali. In jasno je, da ni Hrvate nobena stvar pognala tako zelo v opozicijo, kakor slaba uprava, korupcija in druge nepravilnosti. Ni razljutil Hrvatov centralizem, temveč njegovi izrodki. In če odpravimo to, se bo oddahnila vsa dežela. Ravno tako pa nas ne bo bolelo, če ne bo treba za vsako malenkost iskati končne odločitve v Beogradu in Če bo vlada razbremenjena od vseh malenkostnih vprašanj in bo mogla zato poslovati v redu. Oni, ki so živeli dosedaj od spora med Srbi in Hrvati, bodo seveda iz vstopom HRSS v vlado oškodovani. Ne bodo’mogli sebe več proslavljati za dr- jfovotvorce, ker branijo državo pred Radičem. Ti bodo sedaj postavljeni na J*ajtežjo preizkušnjo, ki pa se more končati za nje častno, če so pravi pa- trijoti. Sedaj jim je dana priložnost, da ^ dejanji dokažejo, da so boljši državo- tvorci ko radičevci in da bo njih opozi- ,c!]a tako tvorna, kakor Radičeva ni bila. Na težko preizkušnjo pa bodo postavljeni tudi radičevci sami. Doba velikih besed se sedaj za nje konča in cene ter privlačne fraze mora sedaj nadomestiti pozitivno delo, ki bo dostikrat nepopularno. Konec je hujskarije in dema-j»oi£ije ter pričeti se mora delo za poglo-,’evu sporazuma. Pa tudi mirotvorna fepublika dobi sedaj čisto drug pomen m ^ne bo program sama na sebi, tem-yecJn!*?ne Pomembna šele potem, ko bo nKbS dokazala, da zna delati. Zaključena je doba kverulantstva, pričenja se doba gradnje. Za nas Slovence ima vstop HRSS v vlado se poseben pomen. Pomen Slovencev bo sedaj v državi manjši in treba bo podvojiti delo in pomnožiti požrtvovalnost, da ne pade naša veljava. Zlasti pa je nujno, da postanejo Slovenci; ali vsaj naprednjaki tako enotni, kakor ie hrvatski narpd. če ne bi bili Radičevci vstopijo v vlado. Komentarji k vstopu HRSS v vlado. Sklepi sobotne seje. — Velikansko zborovanje HRSS v Zagrebu. neral, temveč poslanec, kakor je to v vseh parlamentarnih državah običaj. Treba delati za sporazum, ki se mora izvršiti brez ciganskega posredovanja. Vsakega, kdor uči mržnjo, treba napoditi. Ven pa tudi s tistimi, ki se boje Srbov, ker so strahopetci, ki so nezmožni sporazuma. Vidite, da smo danes prvič v svojem mestu popolnoma svobodni. Na znotraj smo bili tudi preje, ko so nas preganjali orožniki. Toda mi nismo poznali nikoli strahu, ker nismo delali neumnosti. Sporazum s Srbi je treba izvojevati, zakaj volkovi, ki so bili prej na vladi, so še vedno močni. Mi smo mir obljuben narod, ki pravi, da je bila ruska revolucija potrebna, da pa mi sami ne potrebujemo nobene revolucije. S širokim pogledom in starim hrvatskim poštenjem smo začeli delati novo politiko, ki jo spravljamo v sklad s politiko najboljših sinov srbskega naroda. Z vzklikom hrvatskemu seljačke-mu narodu je zaključil Radič svoj govor. Nato so se vršili številni pozdravi raznih zastopnikov. Za slovenske radi-čevce je govoril g. Prepeluh. Nato je govoril Radič še enkrat. Med njegovim govorom je zvonilo opoldne in s kratko molitvijo je bil prekinjen zbor. Radič je govoril o seljačkem saboru in nato o republiki, ki je napredek, dočim je monarhija nazadovanje. Pristavil pa je, da sili dejstvo, da so Srbi za monarhijo, da priznajo monarhijo kot činitelja. Ko je še govoril Radič o hrvatskem seljačkem saboru, ki bo uresničen, je zaključil svoj govor z besedami: Pozdravite vse doma in recite jim, da gre vse dobro! Množice so se začele razhajati in med špalirjem zastav je odšel Radič domov. Radičev govor ni opravičil nad opozicije in stališče vlade je utrjeno, ker je sedaj vstop Radičevcev v vlado gotova stvar in gotovo tudi to, da se je HRSS. približala skupni točki in se od najhujših svojih trditev poslovite. Beograd, 15. septembra. Politični krogi živahno komentirajo sklepe zborovanja HRSS v Zagrebu in trdijo, da sta Davidovič in Nastas Petrovič stavila Radiča pred dilemo, da namreč pošlje svoje zastopnike v vlado ali pa da današnja vlada začne izvajati proti njemu zakon o zaščiti države. Nekateri trdijo, da je Davidovičev kabinet nameraval radičevske voditelje zapreti, da bi se rehabilitiral pred srbskim ljudstvom, nato pa podati ostavko in bi prišla na krmilo nova vlada, ki bi v celoti izvedla nad HRSS zakon o zaščiti države. To grožnjo je, kakor trdijo, sporočil dr. Korošec Mačeku v Zagrebu. INVALIDI PRI KRALJU. Beograd, 15. septembra. Včeraj je kralj sprejel v svojem kabinetu predsedništvo središnega odbora udru-ženja vojnih invalidov. Kralj se je odzval prošnji invalidov in sprejel pokroviteljstvo nad udruženjem. Predsednik udruženja g. Lazarevič je kralju izročil načrt invalidskega zakona, ki je bil Izdelan sporazumno z ministrom soc. politike Behmenom. Kralj se je zelo zanimal za ta načrt in izjavil, da bo invalidski zakon sprejet takoj po sestanku skupščine. Hrvati tako zelo enotni, potem ne bi doživel Zagreb svojega triumfa in o vstopu HRSS v vlado ne bi bilo niti govora. Naj ne prezre naša javnost tega nauka. Z vstopom HRSS v vlado stopa Jugoslavija na nova pota. Doba prepirov je za nami in pred nami je doba pozitivnega in sporazumnega dela. Naj bi se tega zavedali vsi, zlasti pa HRSS in naravna bogastva Jugoslavije se bodo pričela odpirati, blagostanje naroda pa bo zatrlo nezadovoljstvo, največjo oviro uiedinjeoja, KONFERENCA RADIKALOV. Beograd, 15. septembra. Danes je bila v radikalnem klubu konferenca poslancev o radičevem zborovanju v Zagrebu. Po tej konferenci se je vršila v radikalnem klubu posebna konferenca med Pašičem in Jovanovičem o zborovanju HRSS in o dalnji akciji radikalov. Na to sta Pašič in Jovanovič pozvala vse poslance v predsedništvo kluba in se je nato vršila skupna konferenca, na kateri so razpravljali izključno o današnji situaciji. RADIČEVCI DOBE ŠTIRI MINISTRE. Beograd, 15. septembra. O vstopu HRSS v vlado so nastali v beograjskih političnih krogih najrazličnejši komentarji. Iz vladnih krogov doznavajo, da obstoji kombinacija, po kateri bodo stopili v vlado štirje poslanci HRSS, ki bodo zavzeli sledeče resore: poštno ministrstvo, ministrstvo agrarne reforme, dalje poljedelsko ministrstvo in eventueluo trgovinsko ministrstvo. Kandidati za te resore bi bili sledeči: Maček, Predavec .Kovačevič in Jalžabe-tic. Vendar zadnja dva Še nista gotova, ker zahtevajo seljaki tudi dva svoja zastopnika. TUDI GENERAL PEČIČ BO OBTOŽEN. Beograd, 13. septembra. Politični krogi trdijo, da bo kasneje obtožen po zakonu o ministrski odgovornosti bivši vojni minister general Pečič, Baje je nabavljal za vojno zelo slab materi-jal po visokih cenah in zagrešil tudi s« veliko drugih nepravilnost*. Zagreb, 14. septembra. Sobotne seje vodstva HRSS so se udeležili skoraj vsi poslanci HRSS. Največje zanimanje je vladalo za zadnjo točko dnevnega reda, ki se je glasila: vstop HRSS v vlado. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da vstopi HRSS v vlado in da se v tem smislu predloži jutrišnjemu zboru resolucija. Za vstop je govoril tudi Radič. Nedeljsko zborovanie. Zborovanje je bilo dobro organizirano in impozantno. Zbora se je udeležilo do 40.000 ljudi in pripetil se ni niti najmanjši incident. Na zborovališču je bilo do 200 zastav. Zborovanje je otvoril dr. Maček s krajšim in malo demagoškim govorom. Stjepan, Radič. Njegov govor je bil pomirjevalen in mestoma tudi vsebinsko pomemben. Naravno pa je, da je ostal Radič zvest svojim prejšnjim navadam in da je tudi zagrebški zbor pozdravil z besedami: Hvaljen Bog in seljačka republika! Uvodoma svojega govora se je Radič spominjal zmage delavske stranke na Angleškem, ker je ta vlada miroljubna in pacifistična. Zlasti je nagla-šal Macdonaldove besede, da se naj mali narodi varujejo izzvati spopadov, ker. bi drugače propadli. Kot drugi dobri glas navaja Radič angleško-rusko pogodbo. Končno je zaklical svoj živio še Franclji, ker gre tudi Francija po novih potili. Radič in Davidovlčeva vlada. Vlada g. Davidoviča ni sicer niti se-Ijaška, niti republikanska in niti njihova v zmislu programa HRSS. Toda v zmi-slu evropske demokracije je njihova. HRSS je sklenila, da vstopi v to vlado in da ji pomaga izvesti program, ki je kratek, toda pošten. Če ne bo šla vlada po poti, kakor je obljubila, jo bomo zapustili. Radič je nato povdarjal, da je vojska le za obrambo domovine, ki jo bodo Hrvatje ravno tako branili, ko vsi drugu Vojni minister ne bi smel biti ge- Stran 2. Občinske volitve. Oblast je potrdila vseh petero vloženih Ust in v nedeljo dne 21. t. m. bo na voliščih petero škrinjic po sledečem vrstnem redu; 1. Skrinjica: Narodni blok; 2. Skrinjica: Socijalni demokrati; 3. Skrinjica: Domača gospodar, stranka (Nemci); 4. Skrinjica: Zagorski; 5. Skrinjica: Komunisti Volišč je sedem, vo-Iilcev pa ima največ volišče prvega okraja^ kjer pa so tudi Nemci najmočnejši, Volilcev je okrog 6500, precej več, kakor pa jih je bilo pri lanskih državnozborskih volitvah. Osobito Nemci so skrbno pazili na upis vsakega svojeg'a pristaša in se s tem znatno okrepili. Kakšni so izgledi?. Prorokovati o Izidu kakih volitev je najtežje, posebno če se vsled nagle spremenljivosti mi-tljenj volilcev, ki je splošen pojav sedanje povojne dobe, ne morejo jemati stari rezultati za zanesljivo ali vsaj ko-likortoliko zanesljivo podlago. Ravno Maribor pa nudi v tem oziru naravnost .tlasičen primer te spremenljivosti. Do-čim je n. pr. SLS dobila še leta 1921 pri prvih občinskih volitvah krog 450 dasov in $ tem le 7 odbornikov, torej ravno toliko, kolikor so jih dobili demokrati, je dobila pri skupščinskih volitvah 1. 1923 velikansko število 1525 glasov. Socijalni demokrati so tekom teh dveh let padli od (skupaj s komunisti) 1700 na skupnih 926 glasov, narodni socijalisti pa od skoro 1000 na 495. Nemci, ki so lani prvič volili so dobili 971 glasov. Ce bi ostali volilci starega političnega prepričanja, bi sedanji Narodni blok dobil torej 2807 glasov, socijalisti 926 glasov in Nemci 971 glasov. Lista g. Zagorskega v konkurenčnem boju ne prihaja v poštev, malo boli resna je komunistična, ki pa zamore oškodovati Pač samo socijalne demokrate. Važni »o pa nasprotno oni glasovi, ki so bili Pri skupščinskih volitvah oddani za Radiča; teh je bilo 214. Kam bodo pripadli sedaj? Najverjetnejše je, da bodo večino pobrali Nemci, ker so lanski Radičevi volilci bili večinoma nemčurji. Razen tega so Nemci vreklamirali nanovo krog 300 do 500 svojih novih volilcev, dočim je na blokovi strani n. pr. SLS izgubila tekom zadnjega leta precej svojih volilcev-delavcev in obrtni- Maribor, 12. septembra. kov, ki se bodo sedaj brez dvoma pridružili Nemcem ali pa" sodjalnim demokratom, ker so bili tudi že poprej po svojem mišljenju in čustvovanju bližji tema dvema skupinama in so glasovali za SLS le radi malkontentstva. Izgledi za nas torej niso ravno tako ugodni,, da bi lahko s pretiranim strankarskim šovinizmom odbijali od bloka volilce gotovih skupin, kakor je storil žalibog današnji »Slovenec«, ko se *e zaletel na skrajno surov način v nesebično. in iskreno volilno delo nacijona-listov, ki so mimogrede omenjeno bili ravno inicijatorji bloka. Mnenja smo pa, da voditelji SLS v Mariboru tudi sami ne soglašajo s takim postopanjem »Slovenčevega« poročevalca, ko je n. pr. tukajšnja »Straža« sama prinesla vabilo na volilni shod nacijonalistov. Ravno tako ne gre odbijati onih preveč ortodoksnih naprednjakovi ki so že od vsega začetka principijelno proti kooperaciji z SLS in celo groze, da se volitev ne udeleže. Žalibog, da tudi pri SLS ne manjka takih možakov, ki jim je stranka več nego narod, kar dokazuje ravno omenjeni poročevalec »Slovenca«. Treba bo torej 21. t m. napeti vse sile, da se spravijo na volišča vsi slovenski volilci vseh blokovih strank in prav posebno tudi še oni, ki strankarsko niso opredeljeni ali pa sploh apatični Za tozadevno strogo kontrolo je že poskrbljeno. Naravno pa je, da tudi Nemci in socijalisti v tem oziru ne drže rok križem. Nastopi nemških agitatorjev med nameščenci in delavci nemških podjetij nam pričajo že sedaj, da se ti ljudje terorja ne bodo strašili. Treba jim bo gledati strogo na prste in v tem oziru store pač največ lahko nacijona-listi s svojo vojaško disciplino. Terorja nad slovenskim življem s strani Nemcev absolutno ne moremo dopustiti. — Slovenci naj glasujejo za blok in le resnični Nemci za »Domačo gospodarsko Stranko«. Če se to zgodi — kar se pa žalibog vsaj v celoti ne bo — potem bo slovenska zmaga 21. t. m. pravi triumf slovenskega Maribora, ki bo za vedno izbrisal spomin na nemški Mar-burg. — Požig Narodnega doma v Trstu In častivredni poslanec F. Giunta. Z ozirom na članek v »Jutru« z dne 12. septembra t. 1. »Posl. Giunta pod obtožbo?« poroča nam se iz Maribora sledeče: S kazensko ovadbo proti Giunti in njegovim pajdašem radi požiga Narodnega doma in pustošenj po pisarnah slovenskih odvetnikov in bank v Trstu na večer 13. julija 1920 se ne bi ničesar doseglo. Tukajšnji odvetnik dr. Ivan Kimovec ja bil napravil radi opustošenja njegovega stanovanja in uničenja njegove pisarne na večer 13. julija 1920 po svoji vselitvi v Maribor aprila meseca 1921 ovadbo proti neznanim storilcem Pri državnem pravdništvu v Trstu. Ker se pa državno pravdništvo ni ganilo, je tekom dveh let opetovano urgital rešitev, a ni dobil nikakega odgovora. Dne 27. oktobra 1923 je izpopolnil svojo ovadbo v toliko, da je navedel kot duševnega očeta požiga in pustošenj z dne 13. julija 1920 poslanca Francesco Giunta. Na to popolnjeno ovadbo proti poslancu in odvetniku drju, Francu Giunta in drugovom je dobil od kr. pro-kure (državnega pravdništva) v Trstu odlok z dne 29. oktobra 1923 pod št. 56223 Corr. sledečega besedila: »Predmet: Ovadba proti častivrednemu poslancu odvetniku Giunta Francesco in drugovom. Blagovolite vzeti na znanje, da so bila hudodelstva, radi katerih ste Vi — tudi v imenu svoje družine sprožili ovadbo, storjena o priliki in iz vroka političnih gibanj: vrhu tega so bila izvršena iz političnih nagibov in brez dvoma storjena za narodni cilj; za vsa taka hudodelstva pa je bila podeljena omnestija s kr. dekretom z dne 22. decembra 1922 št. 1641 čl. 1.« Tako se glasi doslovno prestava gori navedenega odloka. S kako ovadbo se tedaj radi dogodkov z dne 13.\iulija 1920 ne more ničesar doseči Odškodninska zahteva seveda še ni zastarela, ker je bila škoda povzročena po hudodelcih ter bi zastarela v smislu § 1489 o. d. z., kateri velja tudi še v Trstu, še le v 30. letih. Razni oškodovanci bi tedaj morali vložiti odškodninsko tožbo proti častivrednemu Francu Giunta, poslancu in Odvetniku, pri sodniji njegovega bivališča, ki bo pač Milan, ali se mogoče sedaj v Rimu. Seveda bi se morali oškodovanci obrniti na odvetniško zbornico za dotični kraj, da imenuje odvetnika za zastopstvo proti Francu Gi- unta, ker je pač malo verjetno, da bi si kak odvetnik, vsaj za sedaj, upal sam od seeb prevzeti zastopstvo proti Giumi. Končno pripominjamo, da bi laška sodnija mogoče vendar ugodila civilni tožbi proti častivrednemu Francu Giunti, če bi odvetnik odločno nastopal: vsaj sodišče mesta Alessandria je pred kratkim razsodilo, da fašistovski napadi in njihova pustošenja niso posledice kakega političnega prevrata, za katera ne bi bil nihče odgovoren, temveč hudodelska dejanja po sklenjenem načrtu. Omenjeno sodišče je obsodilo nekaj fašistov na odškodnino radi opustošenja neke delavske hiše. To v pojasnilo! IVAN PODRŽAJ: Nostra res agitur... Z oziram na Izjavo »Narodnega Dnevnika«, da je svobodna tribuna za vse dobro-misleče državljane, blagovolite g. urednik, priobčiti sledeča izvajanja o naši notranjepolitični situaciji: Prikrivati dejstva ni težko, težje je zagovarjati prikrivanje resnice, ko pride sprememba in se prikažejo dejstva v pravi luči! Politika »dvojnika« ni zanesljiva, tem manj, ako ne vedo zanjo oni, ki jih zastopa. Narodna radikalna stranka — in ž njo vsi, ki- ne prikrivajo ali celo tajijo dejstev — vidi bistvo sedanje notranje-politične situacije v borbi za In proti vidovdanski ustavi, ki je zanjo dogma osvobojenja in zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v svobodni nacijonalni državi. Posamezne ustavne določbe se morejo spremeniti, toda temelj državne ureditve je nedotakljiv! Za veliko večino Slovencev, Hrvatov in Srbov je sedanja naša država končnoveljavno dejstvo političnega in narodnega zedinjenja. Naše državno zedinjenje se je izvršilo na podlagi narodnega edinstva ter je pravno in etično neovrgljivo dejstvo, ki ne more imeti nič skupnega s posameznimi stremljenji Srbov po Veliki Srbiji ali Hrvatov po neodvisni hrvatski državi. Se manj seveda v stremljenju po nekaki posebni federativni avtonomiji, kakoT jo zelo nedoločno zastopa SLS. Dasiravno Kriška deklaracija ni pravno dejstvo, vendar pomeni začetek poznejših dejstev (konec Avstro-ogrske monarhije, sklepi Velike črnogorske narodne skupščine, adrese Narodnega veča In odgovor prestolonaslednika'Aleksandra). Nazori, razloženi v Rrfski deklaraciji, so nazori Narodne radikalne stranke in tvorijo podlago temeljnega zakona države — vidovdanske ustave, sprejete v ustavotvorni skupščini in sankcijonirane po kralju. Z ustavo je omogočena notranja ureditev in konsolidacija države, ž njo je utrjen naš mednarodni položaj, ž njo je odprta pot kulturnemu, gospodarskemu in socijalnemu napredku. Kriška deklaracija tvori osnovni pakt našega novega skupnega političnega življenja. Ona izključuje državno ureditev na federalističnem ali avtonomističnem programu. V njej so avtorizirani zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev izjavili, da bo ustava dala narodu možnost razvijati svoje posebne energije v samoupravnih edinicah, očrtanih po prirodnih, socljalnih in gospodarskih prilikah. Izključila je torej' n. pr. zgodovinske in verske edinice, ker bi Srbi nikdar ne pristali na tako mejeno državo. Zato smatrajo tudi danes potom Narodne radikalne stranke — v kateri Je zastopana ogromna večina srbskega naroda — da pomenijo sedanje zahteve gotovih političnih skupin po federalistični ali avtomistični ureditvi države kršitev sklenjenih paktov in ustave. Krfska osnovnica naše države je v mednarodnem oziru potrjena po saintger-tnainski mirovni pogodbi. To se pravi, ne v sm slu, kakor da bi bili Imeli zavezniki pravico vmešavati se v našo notranjo dT-žavno ureditev, temveč v smislu, da so zavezniki njim naznanjeno Kriško deklaracijo vzeli na 2nanje kot dejstvo enotne In ne federalistične države Srbov, Hrvatov in Slovencev.* Srbi, oziroma Narodna radikalna stranka, so pravno In etično vsebino Kriške deklaracije lojalno izvedli v vidovdanski ustavi In hočejo ostati pri . tem, ker »je to potrebno za naše notranje zdravo in pravilno napredovanje, potrebno zlasti z ozirom na' dosedanjo razcepljenost našega naroda ta deset različnih uprav in političnih skupin. Edinstvo dTŽave nam posebno glasno narekuje potreba našega mednarodnega zavarovanja in našega mednarodnega uveljavljenja v geografskih in obmejnih ozirih naše kraljevine.« (Sklepi radikalna konference 1. 1920.) Tu naj bo mimogrede ovržena trditev nasprotnikov Narodne radikalne stTanke, češ, da je NRS oziroma g. Pašič zakrivil odstopitev dela Slovencev in Hrvatov Italiji in Avstriji. Ne glede na to, da Srbija * V tem smislu se je izrazil tudi gospod Nikola Pašič v Bellini. Saintgermainska mirovna pogodba imenuje našo državo »zvezno« v razmerju db zavezniških držav, ki so sklepale mirovno pogodbo in ne v smislu federacije, kakor trdijo nekateri naši feae-ralisti. sploh ni priznala nesrečne londonske pogodbe, govori Krfska deklaracija dovoli jasno o popolni osvoboditvi vsakega suženjstva: »Naš narod ne zahteva nič tujega. On zahteva samo svoje in želi, da se ves kot celota osvobodi in zedini. Zato odločno izključuje vsako delno rešitev svojega narodnega osvobojenja in zedinjenja.« In: »Ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev obsega vse ono ozemlje, kjer živi naš tro-imeni narod v kompaktni in nepretrgani masi in bi se to ozemlje brez oškodovanja živ-ljenskih interesov delote ne smelo okrniti.« In dalje: »Po načelu svobodne narodne samoodločbe se ne more noben del te celote pravično oddvojiti in pridružiti kaki drugi državi brez pristanka samega naroda.« Ako je zmagalo nasilje nad pravico, tega ni kriv ne g. Pašič in ne Narodna radikalna stranka, ki bi bila izvedla tudi ta del deklaracije. Toda kar še ni, to bo izvedeno! Kakor rečeno, so bili pristali na novo državo na podlagi Kriške deklaracije, mednarodnih pogodb in sedanje nstave. Zato je popolnoma umljivo, da ne morejo in nočejo sedaj pristati na hrvatsko republiko, na slovensko in muslimansko avtonomijo v smislu zgodovinskih, plemenskih in verskih či-njenic. Ustava se more popraviti, toda sedanja državna ureditev je nespremenljiva! Ker pa se zdi, da se pri nas izraz in pojem enotne države različno pojmuje, tako Pri posameznih politikih kakor pri strankah, smatramo za potrebno sledeče pojasnilo; Pod enotno državo p ojmujemo državo z enim parlamentom, kateremu je odgovorna ena državna vlada in ki ima s krono nedeljeno suvereno zakanodajno oblast za vso državo. Kot nadaljno lastnost enotne države smatra radikalna stranka samoupravno načelo, izvedeno po vsej državi. Načelo samouprave jamči polno udeležbo naroda pri upravi v občini in pokrajini.« (Iz že omenjenih sklepov.) Vidovdanska ustava garantira Slovencem, Hrvatom in Srbom popolno enakopravnost brez razlike, izključuje vsako hegemonijo, priznava slovanski jezik, našo zastavo, naš grb, našo latinico in vero. Bistvo sedanje politične situacije je v borbi za in proti vidovdanski državni ureditvi, katere politična čuvarica je Narodna radikal, stranka, brez katere ni mogoča nobena daljša vlada. Ohranitev te ureditve je pogoj za nadaljni obstoj Srbov v tej državi. To je volja velike in strnjene radikalne stranke, razširjene po vsem ozemlju Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki pa je obenem brezdvomno najmočnejša predstavnica srbskega naroda, brez katere se ne more odločevati o usodi naše države. Prerokovanje v politiki je zelo nehvaležno, vendar pa je gotovo, da se bo sedanje stanje spremenilo v prilog obstoječim dejstvom. Ako ne pride, sedaj do spremembe. so volitve v doglednem času neizogibne, pa tudi sicer niso izključene. Vzemimo, da mora priti do volitev. Po starem parlamentarnem načelu vodi volitve stara vlada. Samo tedaj, ako se dvorni, da vlada ne odgovarja mišljenju naroda, pride nova volilna vlada. Parlamentarno načelo zahteva tudi, da vodi volitve najmočnejša parlamentarna stranka in ta je Nar. rad. stranka. Ako dobijo ustavobranitelji večino, potem je naravno, da ostane vse tako, kakor zahteva dejstvo drž. in narodnega edinstva. Ako pa se zgodi, kar je neverjetno, da zmagajo nasprotniki državnega in narodnega edinstva in dobijo nadpolovično večino, toda ne tri-petinske, potem se tudi ne more nič spremeniti, ker je revizija ustave parlamentarnim potom v tem slučaju izključena. Prišlo bi zopet do novih volitev. To bi se moglo zgoditi ponovno, ako bi federalisti in avtonomisti vztrajali pri svojih zahtevah. Vsaka parlamentarna večina bi ha podlagi sedanje ustave bila nemogoča, ravno tako pa tudi potrebna večina za revizijo ustave. Parlament bi bil delanezmožen in prišlo bi do usodepolne državne krize. Diktatura bi bila izključena, ker je Narodna radikalna stranka proti nasilju. Zadnja — seveda teoretična — skrajnost bi bila izpolnitev želja nasprotnikov državnega in narodnega edinstva: povratek v stanje po zmagi Srbije in zaveznikov. Prišlo bi avtomatično do Velike Srbije, Hrvati In Slovenci pa bi mogli delati po svoji volji, ako bi jim to dopustili njihovi sovražniki Nemci, Madžari in Italijani s svojim surovim načelom: »Nasilje nad pravico«, kakor je Izraženo v Krfski deklaraciji. Mogoče bi skušali priti do sporazuma z Veliko Srbfjfl po načinu »ženevskega dogovora«, v vsakem slučaju pa bi bili v obupnem položaju. 2e iz teh teoretičnih posledic je razvidno. kako nesmiselno je stališče onih političnih skupin, ki se upirajo obstoječim pravno in etično etemeljenim dejstvom največ vsled prirojene opozicije svojih nesodobnih voditeljev. Narodna radikalna stranka, kot velike in odgovorna stranka, načelno odklanja revizijo ustave, ker za sedaj ne more prevzet odgovornosti za posledice novih ustavnih bojev, ki bi mogli v sedanjem političnem ozračju še bolj razvneti politične strast in katerih Izid je negotov. S tem P* seveda ni rečeno, da mora vidovdanske ustava ostati taka, kakor je, do konca vekov. Izkoristiti je treba vse dobrote ustave. Ako bi se pokazalo, da je ustavni okvir pretepen, se lahko razširi. Revizija ustave je mogoča tudi potom počasne evolucije. Skušal sem podati bistvo situacije, ki vznemirja našo patriotično javpost. Na podlagi zgodovinskih vzgledov in razvoja podobnih situacij se zdi, da se bližajo težave naše zedinjene domovine svojemu višku in da bo zmagala zdrava pamet Srbov, Hrva-jo v in j _ Politične vesti. = Hrvatski seljačkl dom. Na seji vodstva HRSS je bilo na predlog Radiča sklenjeno, da kupi HRSS palačo industrijalca Prpiča na Zrinievcu in sicer za 12 milijonov dinarjev. V palači se ustanovi narodopisni muzej in bo v njej tudi stanovanje gospoda Radiča. Lastnik palače bo zadruga »Hrvatski seljački dom«, ki ima danes 20.000 članov. Ti člani so zbrali 2 milijona dinarjev. Da se čim prej zbere denar, je bilo sklenjeno, da smejo porabiti poslanci HRSS od dnevnic samo toliko, kolikor potrošijo, kadar so v Beogradu. Ta sklep velja tudi 2a nazaj in s tem je dobljenih nadaljnih pet milijonov dinarjev. Ostali denar nameravajo zbrati s prostovoljnimi prispevkL Tako bo Prpič prišel do denarja, Radič dc stanovanja, hrvatski seljaki pa do blažene zavesti, da so žrtvovali za svojega predsed nika. Zna Stlpica, zna! = Ražorožitveni načrt. Po soglasno sprejetem predlogu Mac Donalda je bil* razorožitvena komisija Zveze narodov pooblaščena, da izdela načrte za medsebojne pomoč držav in za razorožitev. Tak načrt je bil izdelan od Hydea, delegata Nove Zelandije. Po tem načrtu bi mednarodna kom ferenca določila splošno omejitev oboroževanja vseh članic Zveze narodov. Določila bi se tudi množina vojne municije, W bi,jo smela imetriposamezna država. Iz generalov, admiralov in učenjakov bi se sestavil vrhovni generalni štab, ki bi poveljeval nad vsemi četami, s katerimi bi razpolagala Zveza narodov in ki bi izdelal vse potrebne operacijske načrte. Vse združen* vojske čanov Zveze narodov bi tvorile vojsko Zveze. Pri izbruhu sovražnosti bi morale zlasti intervenirati one dTžave, ki » najbližje kraju konflikta. Posebne zvez« med državami po tem načrtu ne bi bil* dovoljene. = Izpraznitev Poruhrja se je pričela. Vsled namere nemške vlade, Id izda noto> v kateri zanika nemško krivdo na pričetku svetovne vojne, pa je mogoče, da bodo Francozi evakuacijo Poruhrja ustavili. Francoski poslanik v Berlinu je že izjavil nemški vladi, da bi objava nemške note povzročila v Franciji tako silen dvig nacijo -nalistične protiakcije, da se evakuacija ne bi rnogla izvršiti. = Vstaja v Georgiji. Sovjetska vlada odločno demantira vesti o vstaji v Omt-giji. Nobenih resnih nemirov da ni bilo. Nekateri georgijski emigranti so sicer poskušali, da izzovejo nemire in sicer ravno v času, ko so se vršila angleško-ruska pogajanja, da bi ta -razbili, toda njihovi poskusi so se žalostno ponesrečili, ker je bilo prebivalstvo odločno proti vsakim nemirom. V vsej Georgiji da je mir in vse nasprotne vesti so izmišljene. Georgijska antlsovjet-ska delegacija v Parizu pa temu nasprotno javlja, da je mesto Batum popolnoma odrezano in da bo v najkrajšem času zavzeto od revolučijonariev. = Novi porazi Špancev. Po poročilih iz Tangerja so Marokanci zasedli vse postojanke na potu Tetuan-Šešuan. Mesto Še-šuan oblega 7000 Marokancev. Mesto je odrezano od vode. Marokanci so nadalje osvojili griče, ki obdajajo mesto Tetuan. Po ma-rokanskih vesteh je pričakovati, da Tetuan pade. General Primo de Rivera pa Poroča, da se je položaj Špancev zboljšal in da bo posadka Tetuana v najkrajšem času ojačena s 3000 možmi. Mohamedanski Indijci so sklenili, da prične zbirati denar za Ma-rokance. Po vseh indijskih mošejah so odrejene molitve za srečno zmago nad Spanci. = Nemiri v Arabiji. Iz Kaire se poroča o težkih bojih, ki so se vršiti med četami kralja Hussejna in Vahabiti. Slednji so premagali čete Hussejna in zavzeli mesto Tajf. ki je oddaljeno 60 milj od Meke. Oton Koenig: Čudež svete Agate. »Nemogoče, Beppo, popolnoma nemogoče!« je rekel pobožni, čudotvorni frater Benedetto. Na njegovem svetlem, meniškem obrazu so se pojavile poteze obžalovanja, Beppo je imel v najemu majhno samostansko posestvo z oljčnim vrtom ter ie leto za letom točno plačeval najemnino. Topot pa je bila žetev slaba. Zato je šel Beppo k dobremu fratru, tajniku sfafega priorja, ter ga prosil, naj počaka radi najemnine. Toda frater Benedetto je rekel z u*ml-Ijenja polnim glasom: »Glej, naš samostan je siromašen. Sveti oče bi zelo zmerjal, ako bi spoznal, da smo slabi gospodarji! Ne, ne! Ne moremo čakati. Ako ne prineseš jutri najemnine, bo moral prior dati posestvo v najem drugemu. Zelo žal mi je, toda ne morem drugače.« »Strašno! Strašno!« Je vzdihoval Beppo, sklenil roki, pripognil koleno in udano poljubil menihovo mastno kuto, ki Je dišala po starem kadilu in po svežih testeninah, »O, frater Benedetto!« se mu je prilizoval, »vi ste velik čudotvorec! To je znano vsem! Gospel Klari ste odpravili mrzlico in Janezu ste našli njegovo ukradeno kozo. Usmilite se me, frater Benedetto, in storite čudež! Prosite sveto Devico ali sveto Agato ali kako drugo svetnico, naj preskrbi meni ubogemu, denar, da ga morem Jutri izročiti prečastitemu očetu priorju.« Ponovno je po-liubil umazani rob svetega meniškega oblačila. Fratrov obraz se je razjasnil. Bilo mu je zelo všeč, ako so ga imenovali čudotvor-ca in svetnika, toda tosot mu ni prijalo na- jemnikovo zaupanje. Z dobrohotnim obrazom je rekel: »Moj dragi Beppo! Res je, da so sveta Devica, sveta Agata in druge svetnice že večkrat uslišale mojo molitev, toda prošnja za denar je preveč posvetna molitev ter se bojim, da svetnice ne bodo uslišale te molitve. Vendar pa bom molil zate, ker se m! smiliš iz srca. Zaupaj v sveto Agato. Ona te bo varovala, če tudi bi ti prior odvzel samostansko posestvo. Mir s teboj, moj sin!« Ko so se zaprla vrata za ubogim najemnikom, še je pobožni frater Benedetto zadovoljno smejal ter ni mogel niti misliti na najemnikovo zvijačo. Najemnik Beppo Je namreč računal: Ako dobri frater Benedetto Tes noče več čakati, potem ve, kdo bo dobil posestvo v naiera. In kdo je ta, je Beppo ravno tako dobro vedel, kakor Benedetto. 2ato je tudi vedei, da bo ta še nocoi odjezdil. Hitro je odkorakal navzdol po cesti, ki pelje v Aque Dolci, legel je v grmovje ne daleč od kraja, kjer se odcepi cesta v Patti, ter je nemudoma in poln zaupanja sladko zaspal. Tudi frater Benedetto je bil zelo dobre Volje. Po večernicah Je odšel v svojo celico, poiskal med perilom debelo mošnjo ter jo skril pod kuto. Nato je šel v hlev, odvezal svojega rejenega osla in odjezdil v luninem svitu med oranžami In oljkami, med smokvami in vinsko trto, sredi lepe sicilijanske vegetacije navzdol proti Aque Dolet ter prepeval: »Santa Agata, o carissima — tu sel ve-ramente il mio tesoro — madre piena di pleta — divina Agata, ti adoro!« (Sveta Agata najdraiia — ti ai v resnici mol za- klad — mati polna usmiljenja —• nebeška Agata, ja* te častim.) In zgodilo se je, da je pri ponavljanju svete pesmice zamenjal Agato z »Rosinet-to«. Lepa Rosinetta res ni bila svetnica, toda vendar »polna usmiilenja« in »v resnici njegov zaklad«, ki jo ie častil. Nič čudnega, če je pobožni pevec zamenjal sveto Agato z lepo Roslnetto, saj mu je sveta Agata pomagala, da more svoji Roslnetti prinesti nocoj, kar ji je potrebno. Sam drobiž, toda dovolj. Frater Benedetto se ne moti v svojih računih. To vedo njegovi sobratje in zato ga je izvolil prior za svojega tajnika. — Kaj vse ie ie prinesel svoji Roslnetti! Celo pridnega in neumnega moža ji Je preskrbel in tri sveže, ljubke, male-.. In nocoj ji nese Potrebne lire, ki jih Izroči njen pridni in neumni mož že jutri očetu priorju za najemnino. Dolgo je čakal dneva, ko bo prišel Beppo in mu potožil, da ne more plačati. Ravno je pričel zopet s svojo pesmico, ko ga je spravil vesel glas v slabo yoljo. Beppo te govoril iz gTmovja: »O, frater Benedetto! Čaščena bodi sveta Agata, ki vas Je poslala k meni!« Fratru je bilo silno neprijetno. Ko pa je priče! Beppo navdušeno vrteti svojo palico, se mu je stisnilo srce. S pobožnim glasom je vprašal: »Beppo, ali te je obsedel hudič?« — »O, Benedetto, moj dobrotnik, kako morete misliti kaj takega! Pošten človek sem. Imel sem opravka ter sem se utrudil. Lege! sem v senco In zaspal. V spanju se mi je prikazala sveta Agata v nebeškem modrem oblačilu z rdečimi rožami In mi je pokazala moža, ki je jezdil na oslu kakor vi in je imel kuto kakor vi in pobožen obraz kakor vi. In sveta Agata Je rekla. Ql«l tu prihaja tvoj odrešitelji Prinaša ti mnogo denarja. Ko sem se zbudil sem opazil vas. Moj dobrotnik, saj mi prinašate denar, kaj ne?« — »Kaj ti pade v glavo! Nimam denarja.« — »Kaj nimate denarja? Velik svetnik ste, toda tega vam ne morem verjeti. Sveta Agata pa ne laže. Prisezite Pri sveti Agati, da nimate denarja!« — »Prisegam pri sveti Agati, da nimam denarja. Hudič te Je zmotil v sanjah.« »Ubogi jaz, nesrečni človek!« je vzdihoval Beppo. »Nekoč ste učili mojo ženo, da prihajajo sanje od Boga, ko vam je povedala, da se ji je prikazala v sanjah njena mati In ji zapovedala, da mora dati za njen pokoj deset maš. O, kako sem nesrečen! Moje sanje prihajajo od hudiča!« — Hodi svojo pol Beppo, meni se mudi! — »Kam?« —»V Patti!« se je zlagal menih. »To je imenitno. Tudi jaz moram tja. Spremljal vas bom.« — Hitro je prijel za uzdo menihovega osla, z drugo pa je gladil pod pobožno kuto skrito mošnjo. Menihu, to nikakor ni bilo všeč in je resuo rekel; »Pusti mošnjo! V njej so svete relikvije, ki jih moram prinesti škofu. Nobena neposvečena roka se jih ne sme dotikati.« Beppo se je prestrašil, se prekrižal in se tolkel po prsih. Menih je razmišljal, kako bi se znebil nadležnega človeka. Prišla sta do razpotja. Menih je skoči! z osla in se vsedel na kamen pod pinijo. »Odpočil se bom. Beppo, idl kar naprej, saj se tl gotovo mudi!« — »Tudi jaz se bom odpočil,« je odgovoril in legel poleg meniha. »Kako naj vas pustim tako samega sredi noči?« — »Ne boj se zame! Mene varujejo svete relikvije. Idi kar naprej!« — »Ako želite, naj bo! Prosim vas pa, da izpolnite svojo obljubo in da prosite sveto Agato za denar. Ker se bojim, da pozabite, iu Jutri be že prepozno, vas prosim, da pričnete kar moliti z menoj.« — »Ali boš šel potem. naprej?« — »Takoj, frater Benedetto. Samo molite za denar!« Menih je vstal in pričel žlobudrati neko latinsko molitev. »Ali je to prava molitev za denar? Ali je dovolj močna?« — »Bodi miren, moj sin! Močnejše molitve sploh ni.« Beppo je pokleknil poleg meniha in molil... Po končani molitvi je rekel: »Ta moli- tev bo gotovo uslišana »Upaj, Beppo In hodi svojo pot!« Beppo je pretipal svoje raztrgane žepe In vzdihoval: »Nič, še nič!« Menih je bil nemiren: »Hodi hitro in opravi dobro svoj posel!« Beppo se )e vzravnal se udaril po čelu in rekel: »Kako sem neumen! Svetnica je gotovo položila denar t svetlin relikvijam!« — »Miruj, moj sin!« je tolažil menih, toda Beppo je že privlekel te-žko mošnjo. »Čudež, čudež!« je vpil, »o sveta Agata, bodi zahvaljena!« Nesrečni čudotvorec pa je vpil: »Vrni denar! Ni tvoji To so relikvije!« Beppo se ni zmenil za menihovo brcanje, temveč je poljubljal sveto meniško haljo in vpil: »O sveti frater Benedetto, moj dobrotnik, veliki svetnik! Večno vam bom hvaležen, Vi in sveta Agata sta me rešila. 1’akoj zjutraj prinesem priorju sveti denar. Ves samostan in vsi ljudje na) zvedo, kako velik svetnik je frater Benedetto.« Se enkrat je poljubil kuto razjarjenega svetnika, stisnil mošnjo In Izginil v grmovju. Jezen in razočaran je vpil menih za njim: »Beppo, Beppo! Tat, zločinec! Gorje ti, ako zineš samo besedico o tem čudežu! Beppo!... tat, zločinec!« Toda Beppo ga vL slišal več. Hitel je proti domu In z vrWk»-njetn zahvaljeval sveto Agato,,, Stran 3. %. m. <» ■% ■%«>» Dnevne vesti. Brez nacionalne časti. V Celju se je pripetil škandal, kakršnega slovenska zgodovina zlepa ne pomni. Proti skupni slovenski listi so nastopili Nemci in njihovi zavezniki so pristaši Slovenske ljudske stranke! In to se je dogodilo v Celju, mestu, kjer je nemštvo nastalo le po diktatu absolutističnega Dunaja in kjer so za-Erešili po vrsti vsi nemški voditelji toliko grehov proti slovenskemu narodu, toliko zločinov na demokraciji, da bi se jih smelo v revolucionarni poprevratni dobi z vso pravico postaviti pred preki sod. — Danes pa se spozabljajo Slovenci tako daleč, da gredo v boj za zmago teh eksponentov nemštva, da nastopajo proti lastnemu narodu! Gospodje, ki so zagrešili to slovensko sramoto, se skušajo opravičiti z izgovorom, da je njihov nastop čisto nepolitičen in da je nastal le iz gospodarskih motivov. Izgovor, ki je vzgled netesnega in neresničnega izgovora. Odkar obstoja nemška kolonija v Celju, je imela ta vedno le en namen, biti trdnjava nemštva. In sicer ne trdnjava kulturnega nemštva, temveč trdnjava onega poliičnega nemštva, ki je hotelo preko našega naroda zgraditi svoj most do Adrije, ki bi ustvarjen po* menil smrt slovenskega naroda. Zato je vsak nastop tega nemštva vedno vseskozi političen, pa naj se krije pod še tako nedolžnim imenom. Naravnost Politično napadalen pa je, kadar nastopa pri občinskih volitvah, kadar hoče biti gosiJodar slovenskega Celja! Zapomniti si treba še eno! Ni skoraj v Celju Nemca, ki ne bi znal, iz katere Slovenske kmetske hiše da izhaja. V Celja nimamo nemštva, temveč samo nemškutarstvo in vrhu tega nemšku* tarstvo najogabnejše vrste. To so ljudje, ki so bili ponosni na to, da so se sra-Inovali lastne matere, to so ljudje, ki so bili ponosni na to, da so smeli biti sužnji ohole gospode, to so ljudje, ki niso poznali ne demokracije in ne svobodoljubja, temveč ki so bili kreature habsburške in hohenzollernske tiranije. In za te ljudi gre v boj Slovenska in Ijud-ika stranka! Že čujemo, kako govore robske du-le, da ima tudi Nemec vse pravice, da se politično uveljavlja. Res je, in to priznamo v polni meri in celo privandra-nim in renegatskim Nemcem priznavamo pravico, da nastopajo pri občinskih volitvah s svojo listo. Ampak nikdar in nikoli ne moremo trpeti suženjstva v lastnem narodu in gospodje, ki so povzročili, da podpirajo Slovenci političen nastop Nemcev, so se izkazali kot sužnji. Sramota, neizbrisna sramota je, kar *o zagrešili celjski klerikalci. Ni pa samo sramota, temveč z njih dejanjem ]e •adan vsemu slovenskemu narodu težak udarec. Kdo popravi škodo, ki jo utrpi ugled slovenskega imena, če vsled klerikalnega izdajstva zmaga v Celju Bemškutarija? Zapomnite si gospodje od SLS v Celju! Nahajate se na nacijonalno razburkanem ozemlju in vi nimate pravice, da bi strankarsko kalkulirali, kadar gre ta nacionalne interese. Na celjskem 02emlju je partizanstvo izdajstvo, ki mora biti kaznovano, za katerega ni Sardona! Težak udarec so zadali celjski kle rikalci svojemu narodu, toda še težji udarec svoji lastni stranki. Morda ni Potrebovala SLS še nikdar tako zelo dokaza, da je narodna, kakor danes, ko le krmilo države tudi v njenih rokah. Interes SLS je zato, da vsak njen pri fctaš skrbno varuje nacionalni interes in tla ne meče s paktiranjem z nemškutarji lastni stianki polena pod noge! Zato apeliramo na vodstvo SLS, da v zadnji uri prepreči celjski škandal in 4a ne pusti, da bi njeni pristaši iz par. ptanskih ali pa še slabših interesov po g**all graditi nemški most. Ce vodstvo bLS tega ne stori, potem ne pade celj {"^ Škandal samo na celjske pristaše ® > temveč na V90 SLS. Ljubljana, dne 15. sept. V zadnji uri pa opominjamo tudi vse one zaslepljence, ki so podpisali nemško politično listo, listo pristašev nemških fašistov, da svoje podpise nemudoma prekličejo ker tudi oni si naj zapomnijo, da ne ubeže obračunu. Prvi obračun se mora izvršiti na dan volitev in tega morajo izvesti narodni Celjani! Zato nobenega dela ne opustite, opustite pa vsako stvar, ki bi le količkaj mogla ogrožati nacijonalno skupnost! Proti nemškutarjem in izdajalcem kot en mož v boj! Prosveta. Matija Gubec - opera. Risto Savin je dovršil 6. odersko delo, petdejansko opero »Matija Gubec« ter jo hoče predati javnosti. Obstoja namen, da izide v tisku klavirski izvleček s pevskimi glasovi in besedilom največjega Savi-novega dela, ako je jamčeno zadostno število odjemalcev. Slovenskemu besedilu bo podložen tudi francoski prevod. En izvod bo stal 4 do 5f?0 Din. Da je mogoče kalkil glede rentabilitete in števila tiskanih eksemplarjev, povab-ljamo tem potom naše operne odre, glasbene zavode, trgovine z muzikali-jami in umetnost ljubečo publiko, da se v naprej naročajo klavirski izvlečki pri skladatelju Risto Savinu v Žalcu. — Novi stanovanjski zakon. Beograjske »Novosti« poročajo, da se v ministrstvu za socialno politiko z vso naglico izdeluje novi stanovanjski zakon, ki bo zgra-jen na sledečih treh načelih: 1. V starih hišah se najemnikom tudi v bodoče ne sme odpovedati stanovanja. Izjemni slučaji so posebej določeni. 2. Hišnim posestnikom se priznava pravica, da smejo povišati najem* nino. 3- Poslovni prostori postanejo prosti In sme z njimi hišni posestnik prosto razpolagati. Novi stanovanjski zakon bo torej kompromisen in ne bo popolnoma nikogar zadovoljil. VendaT pa bodo hišni posestniki po njem na boljšem, dasi svoje glavne zahteve, da smejo prosto razpolagati s stanovanji, še ne bodo dosegli. Pa v tem 02iru jim država ni mogla ustreči. Država je dolžna, da ščiti gospodarsko slabejše in v večini slučajev so to najemniki. Novi stanovanjski zakon dokazuje, da se polagoma bližamo tudi v stanovanjskih zadevah do normalnih razmer. V doglednem času bodo >ii*ni posestniki prosto razpolagali s stanovanji. Naj to najemniki uvažujejo, da si prihranijo nepotrebne skrbi! Olavna napaka novega stanovanjskega zakona je, da niti najmanj ne ublažuje stanovanjske bede. V tem oziru je edina pridobitev to, da ostanejo stanovanja v novih hišah še naprej prosta in neobdačena. Ampak to ne zadostuje in zadnji čas je, da pTične tudi država graditi hiše, oziroma da omogoči šted-ljivim ljudem s cenimi, oziroma brezobrestnimi krediti, da sl z grade hiše. Glede gradnje stanovanjskih hiš bi morala biti država na prvem mestu in samo tako bo omiljena stanovanjska beda. — Volni Invalidi, vdov# in sirote Iz Ljubljane fn okolice. Vaša dolžnost je, da se udeležite velikega invalidskega zborovanja, lcl se vrši v nedeljo dne 21. septembra t. 1. ob 8. uri v restavraciji »Mrakt na Rimski cesti. Ob tej priliki bomo zadnjič z odločno besedo zahtevali čimprejšnjo uzakonitev invalidskega zakona, da bode enkrat konec našega bednega življenja. Odbor. — Čigavo le kolo? Dne 21. t. m. je bilo v Kranju zaplenjeno najbrže ukradeno »Kin-ta« kolo št 646196, črno pleskano, kolesa z zelenim pasom, balanca navzdol zakrivljena, prosti tek. Ogleda se pri okrajnem sodišču v Kranju. Državna kmetijska šola’ na Grmu (Novo mesto) naznanja, da je rok za vlaganje prošenj za šolsko leto 1924/25 podaljšan do 1. oktobra 1.1. Ker se je zakasnila rešitev poljedelskega ministrstva glede uredbe šole in glede izdrževalne pristojbine in se je šolsko leto vsled tega pozno razpisalo, se tem potom rok podaljšuje. Opozarjamo kmetovalce, da je prilika za izobrazbo kmetskih sinov izredno ugodna, ker so vzdrževalni stroški določeni samo na 75 Din mesečno in se bodo šolali učenci skoro zastonj. Do-sedaj Je izpraznjenih še nekaj mest v obeh zimskih tečajih, zlasti pa so še na razpolago brezplačna mesta v celoletni Soli. Slovenski kmetjeI Ne zamudite priložnosti in pošljite svoje sinove v kmetijsko šolo! Ne zaprite jim poti v boljše življenje, kot ga imate sami. Ljubljana* 1_ pojasnilo. Z dzirom na razširjene vesti, da je v mestu Ljubljana nastopila škrlatlnka epidemično, ugotavlja mestni fi-zikat, da sta bila v pretečenem tednu javljena samo dva slučaja škrlatinke, oba otroka ene družine, ki sta bila oddana v bolnico. Razen teh dveh sta iz prejšnjih šestih tednov v bolnici samo še dva rekonvalescenta za škrlatinko. 1— Policijske prijave. Kaljenje nočnega miru 5, prest, cestno-policijskega reda 10, nedostojno vedenje 2, konkubinat 1. Maribor. Včeraj je prispel v Maribor dr. Koro-Sec. Potovanje je privatnega značaja. Protivojni dan mariborskih socllallstov (soc. dem.) je včeraj bolj klaverno uspel. Sprevoda se je udeležilo nekaj 100 ljudi večinoma mladine in žensk. Imeli so še to smolo, da so za časa manifestacij po ulici ravno takrat odhajali vojni akademiki, ki so mimo sprevoda navdušeno prepevali narodne himne. V Frankopanskl ulici se je utlhotapil v sprevod nek komunist, ki je pričel deliti protisocialistične letake. Dobil jo je malo po zobeh in ga ie moral vzeti v zaščito službujoči stražnik. Po obhodu se je vršil pri Gambrinu shod soc. demokratov, na katerem je govoril nemški dr. Topalovič iz Beograda In slovenski neki Peteian. Gospodarstvo. Tržaški trgovski promet. m se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah OHRN Pisarna: Ljubljana, Gradišče 13. Šport. ZAGREB : LJUBLJANA 3 : 2. (Od našega posebnega Izvestltelia). Zagreb zmaga nezasluženo po 2 X 15 minut podaljšani igri. — Ljubljana vodi že 2 : 0. — Zagreb izenači in zmaga z dvema neregularnima goloma. Včeraj se je vršil v Zagrebu semifinale tekem podsaveznlh reprezentanc za krajev pokal. Po zmagi pri zeleni mizi nad 5" kom je prišel Zagreb v semifinale z Ljubljano, ki je bila v prvi rundi Prosta. Ne malo je bilo zopet presenečenje, ki ga je priredila sedaj .Ljubljana Zagrebčanom na lastnih tleh, Po zadnjih razočaranjih v usi-jeku in Splitu. Ljubljana se je borila nadvse častno in dasi ni bila na višku, je le nesrečen slučaj v osebi sodnika. Iztrgal naši reprezentanci popolnoma zasluženo zmago iz rok. Sreča nam ni bila mila in tako se moramo zadovoljiti samo z moralnim uspehom in ta je popolen. Postavi moštev. Zagreb: Vrdjuka (GradjJ - Bocak. Pažur (Cone.) - Rero^ Mantler (GradjJ, Križ (Haik) -(Gradj.), Zinaja (Hašk), Perška, G5tz (Gradj.), Benkovič (Hašk). - Ljub Hana: Mihelčič (Hermes) - Pogačar, Beltram (Ilir.) - Baumgartner (Ptuj), Gabe Zupančič, Lado Zupančič (IHt.) - Zemljak (Hermes). Erman, Birsa (Prim.), Doberlet, Pevalek (IlfrJ Sodnik VeUkovič (Beograd). Igrišče Viktorije. Gledalcev 4000, Po poteku in razvoju igre bi Ljub.,ana čisto upravičeno zmagala. Naš team sicer ni bil na višini, vendar se le boril s tako požrtvovalnostjo, da je zaslužil uspeh. Zagreb, poln slavnih imen, ki se pa nahajajo popolnoma izven forme, se nikakor ni moge. uveljaviti ter je Imel tudi manj od igT». V splošnem je naša reprezentanca zadovoljevala, kajti vsak poedinec je pač napravil vse, kar ie v trenotnem razpoloženju zmogel. Da bi bilo moštvo, predvsem pa napad vigran ter poedinci nadomeščeni z drugimi močmi, tedaj bi bil uspeh gotovo popolnejši. Svojo največjo oporo je imelo naše moštvo v izvanrednem vratarju Mihelčiču^ ter krilcih bratih Gabrilelu in Udu Zupančiču. Brata Zupančič sta včeraj odigrala eno svojih najboljših tekem ter nadkriljevala svoje kolege Iz nasprotnega tabora. Baumgartner ni spadal v krilsko vrsto. Mihelčič, ki je branil sigurno in v sijajnem stilu je zadivil vse. Napad je imel svojo glavno hibo v nevigranosti- Dobra je bila leva stran Pevalek In Doberlet ter desna spojka Erman Zal, da je slednji tadobil že v prvem polčasu težjo blesuro tako, da se nadalje nt mogel več uspešno udejstvovati. Zemlja k se kot krilo ni obnesel. Birsa se je mnogo trudil ter pomagal povsod, vendar kot sred-nii napadalec ni bil na mestu. Prvi gol gre ta račun Beltrama. Zagreb k' silno razočaral- Moštvo je igralo zelo ra2treano ter se nikakor ni moglo uveljaviti. Sele na vzpodbudo publike -se mu je po SKrajp^tn naporu in s surovostjo posrečilo doseči neregularno izravnavo in v podaljšanju igre nezasluženo ztnago. Zelo slaba je bila napadalna vrsta, v kateri je zadovoljeval e Perška in v drugem polčasu Mantler, M -prešel iz krilske vrste v napad. Balii le imel samo nekaj dobrih momentov. Ufo odpovedala - pa sta Zinajfe in Benkovič, slaba sta bila' tudi branilca. Vrdjuka tu' v ec Isti kot Je bil. Svoje najboljše moči $o imeli Zagrebčani v krilskl vrsti, ki je res neumorna in dobra. Potek i g t e : Zagreb voli prostor. Ljubljana preide, takoj v napad, ki rodi ne-kaj kritičnih situacij. Igra valovi nato iz polja v polje brez posebne nevarnosti za ljubljanska vrata. V 26’ napada Zagreb precej vehementno tako, da se njihovi bra-nilci nahajajo na ljubljanski polovici Igrišča Beltramov osvobodilni strel ujame Pevalek, prebežl celo polje ter placira pod Vrdjuko v gol. Ljubljana vodi 1 : 0. Igra teče nadalje brez kakih posebnih akcij. Erman pride do strela, ki ga pa Vrdjuka drži. V 35 minuti, ko je Zagreb zopet v napadu, diktira sodnik vsled neznatnega remplna enajstmetrovko proti Ljubljani. Perška strelja toda Mihelčič lepo ubrani. Vsled nepravilnosti eksekucije ponovi sodnik penalty m sedaj strelja Mantler preko prečke. Po pavzi doseže Ljubljana v prvi minuti drugi gol. Kakih 25 m pred golom odda Birsa z glavo Doberletu, ki lepo solira t^r pošlje iz 3 m mimo Vrdjuke v mrežo. Tu se prične igra razvijati v silen tempo In Zagreb preide v premoč. Beltram se nikakor ne more ločiti od žoge, kar Perška izrabi ter zabije neubranljivo prvi gol za Zagreb. Od tu dalje delajo Zagrebčani z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi na Izenačenje Iz kolizije Remec - Pevalek zadohl slednji težko blesuro ln Remec ga odnese iz igrišča. Malo pred tem zapusti Benkovič samovoljno igrišče tako, da igrata obe stranki z 10 ljudmi. Dasi se Ljubljana bori kavalirsko v odprti igri, ne rode napadi Zagreba uspehov. V 35' zopet enajstmetrovka proti Ljubljani. Topot strelja Pažur, ki pa tudi nima več sreče kot drugi- S>trel gre mimo. Dve minuti pred koncem slednjič Mantler lz gnječe pred golom prinese z roko v gol izenačenje. Birsa kot kapetan protestira proti prlpozftanju gola vendar brez uspeha. Podaljšanj« igre. Strani se takoj zamenjajo in v femenja-Jočih napadih poteče prvih 15 minut brez posebnosti. Po zopetni zamenjavi šele je Za-grebčanom sreča mila. Mantler doda Perskl In ta doseže iz eklatantnega ofsieda zma-gonosen gol. Zmaga! Tribune rjove In ce-pljajo z nogami. Minuto kasneje odneso Doberleta in Ljubljana igra z 9 ljudmi. Sodnik Veljkovič ni bil dorasel svoji halogi. Napake, ki jih je napravil so bile usodepolne m Ljubljano. Po podatkih trgovske zbornice za mesec julij 1924 se je razvijal tržaški trgovski promet na sledeči način: Po železnici: Uvoz: 919.964 stotov Izvoz: 933.073 stotov Po morju: Uvoz: 1304.776 stotov Izvoz: 644.443 stotov Skupno v juliju 1924 3,802.256 stotov. Za eventualno primerjanje je znašal promet v juliju: 1. 1923 3.095.443 stotov « 1922 3.649.684 « « 1921 2.517.995 « « 1920 3.219.501 « « 1919 2.905.800 « « 1913 5.064.288 « Iz gornjih številk sledi, da je zrasel promet v juliju 1924 za 22.75 % napram juliju 1923 4725 % « « 1922 51 % « « 1921 18 2 « « 1920 31 % « 1919 in padel napram juliju 1913 za 24 %. Skupni promet v prvih sedmih mesecih tekočega leta znaša 96 % prometa Dopisi. — Umetniški večer v Kranju, ki ga je priredila krajevna podružnica Kola jugosio-venskih sester dne 6. septembra t. 1. zvečer v prostorih Narodnega doma. Je uspel v umetniškem oziru prav sijajno, ne pa toliko v gmotnem oziru, čeprav je bil namenjen del čistega dobička poplavljencem v kranjskem okraju. — Spored je pričela ga. Mira Šaričeva z recitacijo samogovora IZ O. Zupančičeve »Veronike Deseniške«. V akustični dvorani je prišla njena recitacija do polne veljave efektnih dramatskih scen doli do najtišjih srčnih utripov. — Novost za Kranj je bil nastop plesalke gne. Rut Vavpotlce-ve Vsi njeni plesi so bili mojstrsko izvedeni, zlasti pa je ugajal »Indijski ples«.— Ga. Pavla Lovšetov* je v Kranju dobra znanka. Kadarkoli jo pozove kako društvo k sodelovanju, vedno se rada odzove. Njen ljubki in izvrstno izšolani glas objame srca vseh poslušalcev takoj s prvo pesmijo, kar se stopnuje z vsakim naslednjim spevom. Kako miline polna Je bila uspavanka, kako krasno izvajana pesem o tkalcu in kako za» nosno zapeta ona »V jutranji zarji!«. Zaslužene pohvale ni bilo ne konca ne kraja. — Ga. Dana Kobler-Goljeva je spremljala na na klavirju vse koncertne in plesne točke ter nastopila nato s Smetanovim »Češkim kmečkim praznikom«. Občudovali smo v v njej igralko po božji volji. Njena lzredn3 tehnika, njena globoko zamišljena igra in njeno umetniško izvajanje nam noče iz spomina. Vsem iskrena zahvala, zlasti še, ker so delovali brezplačno. — Kranjska podružnica Kola Jugoslovenskih sester preseneča meščanstvo vedno s kako novo človekoljubno zasnovo, zato so tudi vse njene prireditve tako privlačne. Inicijativo za ta umetniški veler je dala podružnična predsednica Mira ZrUdc-ržSčava, ki je tudi vsem drugim narodu, društvom v največjo oporo. — Po - koncertnem delu se je razvila v vseh prostorih Narodnega doma družabna zabava, h kateri je mnogo pripomogel čitalniki pevski zbor, še več pa čitalniški orkester, ki je.z marljivim in izvrstnim igranjem skrbel za dobro voljo. Pozornost so vzbuiali krasni Izdelki ženskih ročnih del v narodnih motivih, ki so imeli še to prednost, da so bili ž uj mi obdarovani najpridnejsl kupovale! srečk. Grajati pa moramo, da je 2cpet zašla med Kranjčane stara netočnost prireditvenega začetka, ki jo je treba vsaj pri koncertih odpraviti. Št. Rope« na Dolenjskem. Pred par dnevi se je obesil posestnik B. z Brega. Bil je komaj štiri mesece poročen. Usodnega dne Je rienav&dno zgodaj vstal, odšel v hlev krmit živino, na kar se je vrnil v hišo. Tu je dejal svoji ženi, da gr# na kozolec. Češ, da Ima seno premetati, ženi se je to zdelo sumljivo in je odšla za njim. Našla ga je, kako je sedel na senu in ga vprašala, kaj da dela. Ker ji ni ničesar odgovoril, je stopila bliže in opazila, da Ima mož okoli vTatu vtv, ki je pritrjena na neki tram. Zakričala Je in stekla po svojo mater, ki je potem prerezala obešencu vrv. Samomorilec se ni zavedel več in Je po dveh dneh umrl. Ta dogodek je vzbudil po vsej občini veliko razburjenje. Komentarji o vzroku samomora mladega moža so zelo različni, zedinjujejo pa se v tem, da so mladega moža, kt ie bil izredno marljiv, varčen in razumen gospo* dar, gnale v smrt družinske razmere. — Agitacija za občinske volitve, ki se bodo ponovno vršile v kratkem, le zelo živahna. Klerikalci in samostojni kmetje bijejo medsebojno ostro borbo, vendar se opaža, da so slednji v zadnjem času znatno pridobili. Bil b'; skrajni čas, da naša občina zopet preide v napredne roke, ki bodo znale upravljati z občinskim gospodarstvom v smislu številnih potreb prebivalstva. Letina je v splošnem dobra, le v vinogradih izgleda žalostno. Dozorevajoče grozdje je kislo, grozdi majhni, trte le skromno obložene. Sadja je bilo razmeroma precej in z ozirom na slabo vinsko letino, so si ljudje pripravili veliko sadnega mošta. — JutTi, dne 16. t. m. bo pri nas bir-movanje in k tej priliki je št. Rupert zadobil svečano z mlaji okrašeno lice, Loč«. V vašem cenjenem listu z dne 7. septembra se je oglasil g. Mih. Essich z nekim »poslanim«, v katerem trdi, da je kandidiral na prigovarjanje narodno-zavednlh kmetov. Da ne bo nepotrebnega iarbanja javnosti po g. Esslchu. pribijemo sledeče: V Ločah sta bili za občinske volitve postavljeni 2 listi. Ena narodna drug« n« m-škutarska. G. Essich ni kandidiral na prvi, marveč na drugi. Komentar odveč. Iz strankarskega življenja. Redna seja mestnega odbora NRS v Ljubljani le v torek dne 16. septembra ob 20 uri v strankini pisarni, Wolfova ulica štev. 1-1- v istem razdobju 1. 1913, kar dokazujejo sledeče številke: 1924 35.101.379 stotov =96 % 1923 20.656.956 stotov = 52.50 % 1922 16.320.146 stotov = 44.66 % 1921 17.005288 stotov = 46.50 % 1920 19.352.337 stotov = 52.90 % 1919 16.706.706 stotov = 45.66 % 1913 36.567325 stotov = 100 % Kakor je razvidno Sz gornjih številk, je dosegel tržaški trgovski promet skoraj predvojno višino. Ta razvoj gre v veliki meri na račun Jugoslavije, kajti nas skrbi samo vprašanje, če smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod, za te malenkosti, kakor so luke, železnice itd. pa nimamo časa in nič ne de, ako se naša trgovina tako počasi razvija. Gotovo je, da bo stanje trgovine v Trstu čisto drugo, kakor hitro bo urejeno pristaniško vprašanje v Sušaku in kakor hitro bo vpostavljena ugodna zveza Slovenije s Sušakom. Vej stvari je zato posvetiti največft pomen, ker od nje je odvisen naš gospodarski napredek. Naročajte »Narodni Dnevnik"! To in ono. Svetovno man golju! »retovan v Kana«. Franc Tarbeaus. eden Izmed najdr*-nejših sleparjev sveta, o čigar Izrednih čl« nih je govorila cela Evropa, Afrika in Amerika, Je bil v Ottavi v Kanadi aretovan, ker Je poskusil zopet enkrat izvršiti velikopotezno goljufijo, pri kateri je šlo skoraj za 2 milijona lir. Časopisje prinaSa spomine na avanture starega goljufa, ki Je pred 15 leti v Londonu vžival pravcato slavo. Rojen v Mehiki, toda francoskega pokoljenja. se je seznanil s 30 leti v New Yorku z Leonellom Woodwardom, ki je bil bolj znan pod imenom Musgrawe in, ki je postal njegov ne-razdružljiv tovariš v pustolovščinah. Leta 1894 sta prišla skupaj v London in sta se nastapila v lepem stanovanju elegantnega londonskega okraja. Posrečilo se jima Je, da sta se vpeljala v najboljšo londonsko družbo. Tarbeaux Je nastopil kot lastnik zlatih Tudnlkov v Ameriki, Woodward pa kot Lecnello Musgrawe, amerikanski veleposestnik In petrolejski kralj. Krog znancev goljufov se je vedno bolj Siril, ravno tako njihov kredit. Z ženljalnim sistemom se ji-ma je posrečilo dobiti od londonskih bankirjev velike kredite. Organizirala sta tudi v svoj! hiši igralnico, v kateri Je doWl vedno eden ali drugi igro na škodo gostov. V hiši sta imela kitajske In indijske služabnike, goste je sprejemala krasna dama, U so jo nazivali »komtesa«. In ki je končno na mlsterljozen način izginila. Nekega dne pa se le njihova sreča v Igri dvema avtentičnima amerikartsktaa milijonarjema slednjič vendarle enkrat začela zdeti sumljiva. Tarbeaux in njegov tovariš, boječ se, da bi jih razkrinkali, sta napadla neko noč v svoji hiši amerlkanska milijonarja. Eden Je bil težko ranjen, drugemu se je pa posrečilo zbežati na cesto In aviziratl policijo, ki je goljufa aretovala. Pred procesom pa se jim# je posrečilo pobegniti v Ameriko. V Londonu sta zapustila velikanske dolgove. V Amerik! sta živela še neka! let skupaj In sta goljufala kar »en groš«. Tarbeaux je oozneje zbežal v južno Afriko v Johanls* burg, kjer so ga končno aretovali po dali* šem. dramatičnih prizorov polnem zasledovanju.- Londonski proces Je odkril mnogo žlvljensklh skrivnosti te*a goljufa ln njegovega prijatelja, toda skrivnostna točka je ostala vedno »komtesa«, njene Identitete niso nikdar ugotovili. : Da je mogel ugrabiti dekleta, le usmrtil žensko. V Bagheri)l pri Palermt je pred nekaj dnevi mladenič Matlia Greco vlomil s pomočjo osmih drugih zlikovcev vrata stanovanja šestnajstletne Roze Ctrin-Ctone, kateri je že delj časa dvori!. Našel je deklico v postelji, vlekel Jo Je is hiše ter jo naložil na voz, kljub temu, da sta klicali deklica in njena rartvoudn* teta, kolikor sta mogli. — Krik je privabil 54 letno sosedo Katarino Longo, Seno, katero je vsa vas zelo ljubila in spoštovala, posebno ‘udi zato, ker je Izgubila v vojski dva sina. Ta žena se je postavila zločincem pogumno v bran, hote« jim iztrgati ugrabljeno deklico, toda Greco Je končno potegnil samokres ter jo je ustrelil v glavo, da je obležala na mestu niTtva, nakar s* je odstranil s svojim plenom, ki ga je prepeljal v neko kolonsko hišo. Karablnijerji, obveščeni o zločinu, so začeli nemudoma zasledovati morilca, ki so ga kmalu našli in aretirali baš v trenutku, ko se je pripravljal, da si deklico, ki ga je doslej trdovratno odklanjala, osvoji s silo. _ _ _______ — Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začno na Ant. Rud. Legatovi šoli v Mariboru dne i. oktobra In trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rad. Legat, Maribor, Sto* venska ulica J, telefon 100. H. P. •* Gozdovnlštvo. Oozdovnišivo (angleško Woodcraft) predstavlja prirodno-vzgojno metodo, oziroma organizacijo, katero je ustanovil leta 1902 kanadski prirodoplsec, pisatelj in slikar Ernest Thompson Seton. Gozdovni-itvo tvori original, prvotno obliko tabornl-itva. te katere so se Tazvile pozneje vse ostale organizacije, ki se pečajo s prirodno vzgojo. Tako Je ustanovil 6 let pozneje, t J. leta 1908 angleški general Baden Po-well skavtsko organizacijo, ki je znana tudi že pri nas. O bistvu, namenu, programu, nastanku in razvoju taborništva v splošnem, o nastanku gozdovništva, skavtizma (scoutlng/ ter organizacije »Kibbo Kilt« Je bilo po-ročano v »Narodnem Dnevniku« že v štev. 59 z dne 13. aprila t. L Naslednje vratiče imajo namen seznaniti slovensko javnost v kratkih potezah s temeljnimi Idejami ge-zdovnlltva. Beseda *woodcraft«, ki je sestavljena iz dveh pojmov, gozda In spretnosti, pomeni spretnost živet! v gozdu ali sptofao rečeno umetnost živeti v prosti narevt Za VELESEJEM V PRAGI Podružnic e Maribor Novo mesto Rakek Slovenlsradec Slovenska Bistrica slovenščino bo skoraj gotovo najbolj prikladen Izraz gozdovništvo. | Gozdovništvo ima kot taborništvo sploh, namen zbližati modernega človeka iopet s prirodo, od katere ga je oddaljila 'deloma zavožena civilizacija. »Naš cilj« pravi Seton »je, se naučiti živeti v prirodi, kjer si utrdimo svoje telo in svoj duli; hočemo iti naprej z videčimi očmi in z mislečo roko, da spoznamo radostna pota gozda in življenja in postanemo sami sebi gospodarji; liočemo gledati življenju iz obličja ,v obličje ter biti pripravljeni za vsako na* logo, ki se nam stavi med nami in se veseliti vsake preizkušnje, da postanemo vladarji silnih duhov v njihovih častitljivih svetiščih,* Gozdovništvo. je namenjeno sicer vsem starostnim dobam. in obema spoloma, vendar se obrača v prvi vrsti na mladino, ker je treba skrbeti predvsem za mladino, ako se hoče preprečiti degeneracijo bodočega rodu. Gozdovništvo stremi za idealom telesno in duševno silnega človeka, ki je na-:polnjen s plemenitim čustvovanjem, ki ima [smisel za red in disciplino, ki je vedno prijazen napram bližnjemu, radosten pri delu, samostojen, ki je vedno in povsod pripravljen za vse in ki je navdahnjen z vero, ki 'odgovarja današnji dobi. Gozdo^ištvo [stremi po harmoničnem razvoju človeka v .štitrh smereh: telesa, duha. mišljenja in udejstvovanja. Značaj človeka je zgrajen na teh štirih stebrih; ako manjka enega, se podre prej ali slej vsa zgradba človeka. ^ Gozdovništvo, steza prirodne modrosti, nima namena vzgajati strokovne učenjake, temveč le plemenite, dobre ljudi. Gozdovništvo ne vzgaja avtokratično, katedersko, •temveč igraje, usmerjujoč prirodne nagone |v koristne in dobre smeri. Gozdovništvo nudi mladini možnost, da Izživi svojo dobo romantike in pustolovščin v organizirani obliki pod nadzorstvom odraslih. Odraslim pa nudi blagodejno osveženje in okrepilo. Za vzgled postavlja Seton Indijance Severne Amerike. Središče goadovništva je taborni ogenj. Pri ognju je nastala najbrže prva človeška organizacija, jezik, veda, umnost, religija. Gozdovništvu je ogenj simbol Velikega Duha vsega Clovečanstva. Iz njega Izhajajo štirje žarki. 'Štrri smeri človeškega razvoja: telesa, duha, mišljenja in udejstvovanja. Vsak žarek vodi k manjšemu plamenu. To so: moč. lepota, resnica, ljubezen. Plameni v zvezi z žarki dajo sledeča gozdovniška gesla: silni duh, lepo telo, resnicoljubno mišljenje, udejstvovanje z ljubeznijo. Iz vsakega femed teh štirih plamenov izhaja troje žarkov, ki dajo zaporedno 12 gozdovnlških zakonov in sicer: I. 1. Bodi odločen. 2. Bodi molčeč. 3. Bodi poslušen. n. 4. Bodi čist. 5. Pazi na svoje zdravje. 6. Živi prirodno. III. 7. Govori Tesnico. 8. Bodi pošten. ■ 9. Bodi moder. IV. 10. Bodi prijazen. 11. Bodi postrežljiv. 12. Bodi radosten. V dosego svojega cilja ima gozdovništvo na programu: f. Taborenje v prosti naravi kot Idealno sredstvo za utrjevanje telesa in duha. 2. Samoupravo mladine pod vodstvom odraslih kot pripravo za življenje v organizirani človeški družbi. 3. Romantiko tabornega ognja kot spomin na naše davne pradede. 4. Gojenje gozdovniških spretnosti, ki so potrebne za življenje v prirodi. 5. Podefltvanje časti po stopnjah, t. j. brez tekmovanja, kajti tekmovanje pomeni: nai ostali padejo; stopnje pa pomenijo povspni se sam. 6. Osebna odlikovanja za pridobljeno znanje, spretnost ali pa junaški čin. 7. Predočevanje junaških Idealov, ki Je PTi mladini bolj učinkovito kot pa suhoparni nauki. 8. Slikovitost, romantiko in estetiko ? vsem kar obdaja gozdovnika. V svrho telesnega utrjevanja vporablja gozdovništvo poleg taborenja tutistiko, šport, igre in ročno delo. Za bistrenje duha služijo: študij prirode, živali, rastlin, elementarni nauki o hl-gijeni in prvi pomoči v sili ter razne igre, ki bistrijo časovni in prostorni spomin. Za čustveni in mišljenski razvoj služi disciplina, govori, taborne službe, nočna straža, obredi, slavnosti in simbolika. K družabnemu udejstvovanju pa se navaja s prvo pomočjo pri nezgodah, z delom v taboru In doma ter z opravljanjem Taznih dobrih del. Gozdovništvo deluje za mit med narodi ter odklanja zato vsa načela, principe in gesla, ki kale mir med narodi. Pri svojem delovanju se izogiba vseh militarističnih in avtokratičnih metod. Ravno tako pa odklanja samoupravo mladine brez nadzorstva odraslih. Temeljna organizatorična ediriica Je rod, ki šteje 20 do 60 članov. Rod se deli na 2 do 4 družine, ki imajo povprečno 10 članov. V družin1! se združujejo člani približno enake starostne dobe. Vsi rodovi enega kraja tvorijo tabor, zadrugo ali jed-noto. Vsi rodovi enega naroda tvorijo ligo ali udruženje. Na čelu posameznih edinic stoje načeln:ki, izvoljeni od članov iz vrst kvalificiranih. Gozdovniške organizacije temelje na demokratičnih načelih. Rodovi se združujejo na federativni podlagi, ki omo-gočuje posameznim skupinam v skupnem okvirju napredek in daje dovolj samostojnosti. Vsak rod in vsaka družina ima svoje posebno ime n. pr. rod Sivih Volkov, družl-na,,Divjih Petelinov. Vsak član ima pravico, da si izbere posebno gozdovniško ime ali pa se mu podeli ime radi kake posebne lastnosti ali spretnosti. Tako ima Seton ime Črni volk, John Hargrave, ustanovitelj angleške gozdovniške organizacije *Kibbo Kift«, Beli Lisjak. Druga Imena so n. pr. Sivi Gad, Mogočni Hrast, Bistro Oko, Kazan itd. Vsaka družina in vsak rod ima svoj totem t. j. pestro poslikano In navadno umetniško izrezljano podobo dotične živali ali pa dotičnega predmeta, katero ima obešeno na odličnem mestu društvenega prostora. V taboru ima totem obliko izrezljanega in živo poslikanega kola, na katerem je pritrjen gozdovniški znak In znak taboreče skupine, ter stoji za sedežem načelnika pri tabornem ognjišču sredi tabora. Vsak novo vstopivši član se mora podvreči posebni preizkušnji, katero mora prestati najkasneje v enem letu. Člani se dele na 3 stopnje: na izvidnike (pathfinder), bojevnike (sagamore) In stražarje (sachem). Za znanja in spretnosti se dodeljujejo mala, za junaška dela (n. pr. rešitev čega) pa velika odlikovanja v obliki orloviB peres. Tako postane bojevnik kdor si je prw dobil. 24 orlovih peres. Seje in zborovanja se vrše vedno y krogu, navadno v mraku okoli ognja v gozdu. Ako se vrši sestanek v sobi se ogenj primerno naznači. Sedi se v krogu, ker predstavlja krog demokracijo. V krogu so vse točke enako oddaljene od sredine. Krog je simbol enakopravnosti in harmonije. V krogu imajo Vsi enako dober razgled po ostalih udeležencih in isto sMW pred seboj t. j. ogenj, simbol Velikega ha in življenja. “ilm. Kroj gozdovnikov je praktičen &.ev?u. staven; pokrivala se navadno ne nosi. UD svečanih prilikah se ogrinjajo ameriški gozdovnik s pestrimi ornamenti in znaki okra* šenimi plašči, na katerih so označene stop* nje in število priborjenih orlovih peres, nt* glavo pa si natikajo perjanice Iz dobpemB orlovih peres na način Indijancev. Znak gozdovništva je bel okrogel selt z modrimi rogovi ob straneh ter predstavlja stilizirano glavo bivola. Belina ščita M* spominjati gozdovnika na čistotno življenje, modri rogovi pa ga opozarjajo na to, mora biti močan kot bivol in da morajo biti njegove misli Jasne kot modro. nebo. Pozdrav gozdovnikov se glasi: »z n*0" drim nebom« ali pa: »mir s teboj«, ozirom* »mir 2 vami«. v ^ ^ Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani 103 mmu Burroughs: TARZAN IN SVET Waziri so bili tako razburjeni, rda so prosili Tarzana, nai se vrne v dnevno luč. Menili so, da taka ekspedicija ne more roditi ničesar dobrega, ker gotovo prebivajo v razvalinah duhovi mrtvih. »Oni preže na nas, o kralj!« je šepetal Buzuli. ,»Oni čakajo, da vdremo v notranjost njihove dvorane; potem vas napadejo in zdrobe s svojimi zobmi. Duhovi imajo takšne navade. Stric moje matere, ki je velik čarovnik, mi je že pred davnim časom pravil o tem.« Tarzan se je smejal. »Pojdite ven, otroci moji!« je dejal. — »Vrnem se k vam, ko preiščem te razvaline in najdem zlato, ali pa ko se prepričam, da ga ni več tu. V vsakem slučaju lahko snamemo [te plošče s sten, ker so stebri pretežki, da bi jih odnesli; morda pa najdemo cele kleti polne zlata in to lahko odnesemo na hrbtu. Tecite zdaj ven na ■sveži zrak, kjer vam boli ugaja.« <-nt „ Par vojščakov je hitelo izpolniti ta poziv, toda Buzuli in še par drugih se je obotavljalo zapustiti svojega kralja, ker so kolebali med ljubeznijo do svojega poglavarja in pa praznovernim strahom pred neznanim. Potem se je pa naenkrat zgodilo nekaj, kar jih je oprostilo vsakega nadaljnjega premišljevanja. Iz mračne tišine svetiščnih razvalin se je razlegel prav iz njihove bližine isti ostudni krik, ki so ga iuli prejšnjo noč in vojščaki so se s strašnim križanjem obrnili in pobegnili iz dvorane. Tarzan pa je ostal in s srditim smehljajem pričakoval sovražnika. Toda zopet je zavladala 'tišina in edino, kar se mu je zdelo da sliši, je bil tihi šum golih nog, ki so se premikale v bližini. { Tedaj se je Tarzan obrnil in šel naprej v svetišče. Stopal je iz enega prostora v drugega, tlokler ni prišel do zaprte sobe. Poskušal je odpreti ivrata in se zagnal z rameni vanje. Ko se je zopet 'ozval krik za njem. Očividno so ga hoteli posvariti, naj ne onečašča tega prostora. Ali pa se je baš tu skrivala skrivnost skritih zakladov? Na vsak način je dejstvo, da ga stražniki tega Rudnega mesta niso pustili vstopiti tja, Tarzanu zadoščalo, da je razpalilo njegove želje in dočim se je krik še ponavljal, se je z rameni ta uprl tako močno ob vrata, da so se končno razletela. Notri je bilo temno kakor v grobu. Nikjer,ni bilo nobenega okna in ker je bil tudi hodnik, ki Je vodil k sobi, v poltemo pogreznjen, niso tudi od- Edini tihi pisalni stroj L. C. Smith & Bros mod. B brez najmanjšega ropota. Zastopstvo: LUO. BARAGA, Ljubljana ielenburgova ulica 6II. prta vrata dovajala bogvekaj luči. Tarzan je s svojim kopjem otipal tla in vstopil v temni prostor. Naenkrat pa so se vrata za njim zaprla in istočasno so ga zgrabili od vseh strani. Opičji človek se je branil s svojo medvedjo močjo in besno jezo samoobrane, toda če je še tako bil okrog sebe, se mu je zdelo, da ga je pograbilo zmirom dvoje novih rok, če je en par odbil. Končno so ga pritisnili na tla in premagali. Zvezali so mu roke in noge. Razven težkega dihanja svojih sovražnikov In šuma, ki ga je povzročal boj, ni Tarzan čul nobenega glasu. Vedel ni, kakšna bitja so ga ujela, da so bili pa ljudje, je razvidel iz tega, ker so ga zvezali. Zdaj so ga dvignili s tal in ga napol vlekli, napol suvali iz črne čumnate skozi neka druga vrata na dvorišče svetišča. Tu je videl svoje nasprotnike. Bilo le gotovo sto kratkih, čokastih mož z dolgimi bradami, ki so padale preko njihovih kosmatih prsi. Debeli zmršeni lasje so jim viseli globoko na čelo in preko ram in hrbta. Krive noge so bile kratke in težke, roke dolge in mišičaste. Krog ram so imeli kože levov in leopardov. Roke in noge so imeli okrožene z masivnimi obročki iz zlata. Oboroženi so bili s težkimi kiji in za pasi so imeli dolge nože. Tarzan pa se je najbolj začudil njihovi beli polti. Niti barva niti vse ostalo ni niti najmanj spominjalo na črnce. Toda s svojimi ležečimi čeli, majhnimi, polpriprtimi, zlobnimi očmi in s svojimi rmeniini zobmi niso bili nič kaj posebno prikupljivi. Med bojem v temni sobi in tekom prenosa na notranje dvorišče ni nihče spregovoril besede; zdaj pa so nekateri od njih izmnenjali par hrkajočih eno-zložnih besed v neznanem jeziku. Potem so ga zopet dvignili in ga prenesli v drug konec svetišča za dvoriščem. Ko je Tarzan ležal tu na hrbtu, Je videl, da obdaja svetišče celo dvorišče in da se na vseh straneh dvigajo visoki zidovi. Visoko zgoraj je zagledal kos modrega neba in skozi neko okno je videl zeleno listje. Na dvorišče so vodile odprte galerije in tu in tam ga je pogledala od tam zgoraj kakšna glava z razmršeniml lasmi in širokimi očmi. Previdno je preizkusil opičji človek vrvi, katerimi je bil povezan in zdelo se mu je, da bi se komaj upirale njegovim orjaškim mišicam, kadar pride čas, ko se osvobodi. Vendar ni smel poskušati pred nočjo ničesar. Tako je ležal več ur, dokler se ni solnce uprlo naravnost na dvorišče. Istočasno je zaslišal krog in krog po hodnikih cepetanje bosih nog in hip pozneje so bile vse galerije polne obrazov. Istočasno je približno dvajset mož stopilo na dvorišče. Trenutek so vse oči strmele v opoldansko solnce, potem pa so se oglasili med narodom na galerijah in na dvorišču tihi pošastni spevi. Nato so možje na dvorišču pričeli plesati okrog Tarzan* Počasi so ga obkolili in način njihovega plesa je bil podoben nerodnemu gibanju medvedov. Vendafi niso zrli nanj, pač pa v solnce. . Deset minut je trajalo petje in ples, potem so se naenkrat obrnili k svoji žrtvi, dvignili kije & tulili. V istem hipu pa se je sredi pobesnele množice pojavila ženska, ki je z slatim kijem razgnala raz* jarjene može. Oglašujte v Narodnem Dnevniku I • e Ljubljana Gosposvetska c it. 2 prtporola svolo bogato zaloso pisalni strojev JDUR" In JRiM", šivalnih strojev ta rodbine In obrt ter voznih koles Styrla — DUrkopp — Orožno kolo (Waffenrad). zastonj in Mo. V lastnem Interesu vseh jugoslovanskih trgovcev je, da posetijo VZORČNI 507, 0» 21. do 28. septembr 1924' kjer se jim nudi najugodnejša prilika, da stopijo v direktni stik z bogato češkoslovaško industrijo in trgovino. Znižana vožnja po jugoslovanskih železnicah po češkoslovaških železnicah 30%- 19. septembra skupen Izlet iugosl. trgovcev. Selmska legitimacija sluti kot vizum za potovanja v Ceikoslovaiko. Cena legitimacije 20 Din. Pojasnila in legitimacije daje: Ceikoslovaikl konzulat Aloma Company Ljubljani, Breg, Ljubljana, Kongreani trg. AAA MALI OGLASI A##! m ••• mi prevzame kasiranje časopisnih naročnin, zavarovalnin društvenih članarin, trgovskih terjatev. Nudim varščino. Cenjene ponudbo pod ,,In-kasant" na upravo lista. Ilovica za ipeko visoke kategorije, komercijolno interesantni položaj, daje se v zakup ali skupno eksploatacijo. Ogledati gradič g. Aee Kulmer Ruše pri Mariboru. vešč vseh pisarniških del Seli vstopiti v dobro idoče podjetje kot pisarniška moč. Ima kavc!)e 25.000 Din. Ponudbe pod Z. R. 1925 na upravo. po jako ugodni cent eno, oziroma dvodružinska nova hiša v Ljubl)ani, katera se takoj Izprazni. Poizve se pri lastniku. Vodnikova cesta 310. po ugodni ceni dinamo stroj 3'li P. H. predvojno blago, dalje 2 pletilna stroja, razne volnene pletenine, konjske odeje (koce) sukno Itd. Poizve se pri Franc Trlplat, Moste št 25. p. Žirovnica, Gorenjsko. po zelo ugodni ceni 120 m* parketnih deščio. Pojasnila daje Lovska zadruga v Ljubljani. Otti taji vešč vseh občinskih In vojaških del išče mesta. Ponudb« pod Z. R. 1925 na upravo. V********** znamke „Ilirija“, štev. 6, za pavolo in volno, dobro ohranjen se ugodno proda. Na ogled in cena pri Angela Valter, Tržič štev. 220. mlad, samostojen, želi znanja v svrho ženitye, z gospodično, ki bi imela veselje do gostilne in nekaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko pod ..Srečna bodočnost" na upravo Usta. Slike za legitimai. kakor tudi vsa fotografska dela izdeluje najhitreje fotograf Hu-gon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg 7. ______ Btli damski i-kii došll. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljubljana. nova, kompletna, jesenova, po-Utirana, se ugodno proda. Na-slov pove uprava lista.__________ nekaj vagonov oglja Iz trdega lese Več se poizve pri Andrej Ljenšič, Št. Janž v Meži.______________ za Izdelovanle damskih klobukov. Modni salon za damske klobuke Aloizlia Vivod roj. Mozetlt, Ljubljana, Pred Škofijo 21/11. sprejema dame in gospodične v praktičen pouk v svrho priučenja za lastno rabo. Samostojno izvrševanje vsakovrstnih modnih klobukov. Nadaljnja pojasnila od 10—-1 ure popoldan. s kuhinjo In 2 malimi sobami aU 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500-— K. Cenjene ponudbe na upr. lista pod „Čimpreje“. Sprejme se mladega vrtnarskega pomočnika, hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Vstop 15. septembra t. 1. Poizve se v trgovini Ivo Vekjet, Maribor, Šolska 4. IVU V CKJCl, »ilttl ]uv/l t na ■ t ■ • I I I_____¥^l« š"amskl" "jeli^rimernega mest*. Nastop takoj ali pozne,e. Cenjene ponudbe na podružnico ..Narodnega Dnevnika v Mariboru P°d „Poštenost... ^ trgovsko izobražena išče mesta v pisarni, bodisi za knjigovod-kinjo, kontoristinjo ali blagajničarko. Pripravljena je iti to« nekaj mesecev brezplačno. rj* nudbe na upravo lista pod ,,ri-sarntška moč“. mn „ trboveljski dobavlja Iv. POGAČNIK, Vrhovčeva ulica »• (Tabor), i stioj .Muf predvojni izdelek, skoro nov, naravoslovne knjige« kakor Brehm: Tlerleben, 10 zv. Kerner v. Marilaun: PflaO* zenleben. Dr. Haacke: SchCp-funs der Tlerwelt. Dor. Neu-mayr: Brdgeschlchte, Dr. Ma-yer: Welt8CbXude, Dr. HatzeU VSIkerkunde, Dr. Hanke: Der Mensch. skupaj 10 zv., Mayer: MrsaHeksikon. 24 zv., vse te knjige v krasotnl izdaji In usnfatl vezbi, dalje klasiki Cotta]eve Izdale ter razne juiidiine, znanstvene in beletristične knjige, sve * najboljšem stanju se prodajo. Naslov na upravo lista pod šifro ,,Razprodaja". Najboljši uspeh Imaio oglasi v Nar. Dnevniku l <53 TRGOVSKA DANKA D. D., LJUBU AN A (v lastni stavbi) ►► < Kapital In rezerve Din 18,300.000*- ► Izvršuje vse bančne posle najtofaeje In naikulantneie. Brzojavi: TRGOVSKA. Telefon: 139. 146. 457. Ekspoziture: Konjice Meža • Dravograd